eeb lorski kSper |/^| WW Št. 280 (14.371) leto XLVIII._________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 1.3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1200 LIR PETEK, 4. DECEMBRA 1992 PALERMO / KER GA JE SKESANEC MUTOLO OBTOŽEVAL STIKOV Z MAFIJCI Samomor sodnika V. Palermski sodnik, ki se je 20 let boril proti mafiji, ni prenesel časopisnega moralnega linča Zagrenjenost sodnikovih prijateljev in kolegov, osuplost in čustvena prizadetost politikov PALERMO - V-so Italijo je včeraj presunila vest, da je palermski sodnik Domenico Signo-rino napravil samomor, ker ni uspel več prenašati moralnega linča zaradi obtožb skesanega mafijca Gaspareja Mutola. Svoji ženi je pustil le sedemvrstično sporočilo, v kateri se oprošča in poudarja svojo nedolžnost. »Življenja ne izgubiš samo zaradi dinamita ali šibrovke, izgubiš ga tudi zaradi obrekovanja«, je z zagrenjenostjo izjavil sodnik Gian-franco Riggio, ki je pred časom dvignil toliko prahu, ker se je zaradi groženj odpovedal sodelovanju v protimafijski skupini Domenica Sice. To pa ni bil edini zagrenjeni komentar ob Signorinovem samomoru. Na zatožni klopi so se takoj znašli tisti časopisi, ki so primer Signo-rino razbobnali na prvih straneh časopisov, tako da so morali novinarji včeraj v Palermu požreti marsikateri očitek. Stroka napoveduje, da bo predsednik Slovenije izvoljen že to nedeljo * ..... v s $4 b > "' j4' ■ M ..." b 10 * * “ „ fin Tri meritve Centra za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede so pokazale, da se je prednost Milana Kučana med stopnjevanjem volilnih kampanj sicer nekoliko zmanjšala pred drugimi predsedniškimi tekmeci, vendar je kljub temu niogoče reči, da je še vedno najbližji zmagi, in sicer že v prvem volilnem krogu. Sledijo mu Ivan Bizjak, Jelko Kacin in Darja Lavtižar-Bebler. Raziskava javnega mnenja je prav tako pokazala, da imajo največ možnosti za vstop v parlament liberalni demokrati, krščanski demokrati, kandidati z Združene liste in kandidati Slovenske nacionalne stranke. BIROKRACIJA Zaradi rodilnika (!) neveljavne zelene zavarovalne karte ___ Martin Brecelj biJT^T - Kot znano, z»mkratsko Pikolovstvo yaL,eva sv°je. Včeraj je Vp|ivVal° dol8e vrste in venqv-£azburienie sl°-dr£ clh in hrvaških ra, p |anov, ki so name- ®*™£tak“enovai-Qaj Pojasnimo! sin,,,,decembra letos drzavS1 in hrvaški na t„' 3111 ne morejo več ima-2 avtomobili, ki karto Se staro zeleno vanskoe pravi jugoslo-Zavar„ mednarodno Jim itaSa jekVCfrai pa Polica;; ai?skl obmejni raoin A, Vsai na nekaterih PUstiT Prehodih niso trovim;1 »I2 mei° niti z slov^1 ^lenimi kartami, hrvaški-sestavl; da niso Pravilno ttiu V; ane' P° sporazu-tbvagvL9 Slovenija in siju , p sklenili v Bru-valnirrrur°pskim zavaro-lo nam blr°iem bi morale v točki 2 na teh kartah pisati »Slovenski zavarovalni biro« oziroma »Hrvatski ured za osiguranje«. V resnici pa piše »(Izdano s pooblastilom) Slovenskega zavarovalnega biroja« oziroma »(Izdata po ovla-sti) Hrvatskog ureda za osiguranje«. V čem je je razlika, se bo mogoče kdo vprašal. V sklonu, vendar! Imenovalnik ni rodilnik! Obmejni policaji so glede tega prejeli natančna navodila, pa tudi mnogi povprašani zavarovalni agentje so se tokrat izkazali osupljivo natančni. Pristavimo naj, da je zaradi tega resnici na ljubo dokaj togega zadržanja italijanskih oblasti slovensko zunanje ministrstvo včeraj naslovilo v Rim protest. Italijansko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da bo zadevo skušalo že danes urediti. Saj, skloni so lahko različni, stvar pa ena in ista! Nacisti izzivajo tudi v Avstriji DUNAJ - Doslej neznani storilci so v noči na četrtek skušali zažgati vhodna vrata koncentracijskega taborišča v Mauthausnu v Zgornji Avstriji, Vrata so deloma poškodovali, varnostni organi pa so v bližini našli še dodaten zabojnik z gorivom. Ozadje atentata ni znano, policija pa domneva, da pripadajo storilci skrajni desnici, ki se je prav v Zgornji Avstriji večkrat pojavila z incidenti. V taborišču Mauthausen je v nacistični dobi umrlo nad 100.000 ljudi, taborišče pa so osvobodili Američani leta 1945. Uradnih izjav ob najnovejšemu pojavu desnega ekstremizma v Avstriji do včeraj popoldne ni bilo. (I.L.) »Končno pri tem umoru vemo za zločinca, to je bil tisk!«, je z ogorčenjem izjavila neka družinska prijateljica. Tega mnenja pa niso palermski sodniki in odvetniki, ki poudarjajo, da novinarji objavljajo le vesti. Časopise se torej ne sme kriminalizirati, krivce je treba iskati med tistimi, ki kljub preiskovalni tajnosti novinarjem posredujejo strogo zaupne vesti. V sedanjem primeru je vsa zadeva še hujša, saj je skesanec Mutolo navedel kar štiri imena sodnikov, ki naj bi bili vpleteni v mafijske posle, v javnost pa je šlo le Signorinovo. Zakaj, bo morala ugotoviti preiskava. Signorino je vedno z ogorčenjem zavračal vsa sumičenja in obtožbe: »Jaz naj bi bil prijatelj mafijcev? Moja kariera je dovolj zgovorna: skoraj 20 let dela posvečenih protimafijskemu boju. Nemesto mene govorijo zaporni nalogi, ki sem jih podpisal, dosmrtne ječe, ki sem jih zahteval!«, je pred dnevi Signorino komentiral časopisno pisanje. Pred-sinočnjim ga je dobro uro poslušal namestnik državnega pravdnika iz Caltanissette Pietro Vacca, sodnik Paolo Giordano pa je povedal, da je Signorino izročil sodstvu podroben memorial, vsekakor pa so se po Giordanovih besedah že začele rušiti Mutolove obtožbe. Tragična smrt palermskega sodnika je globoko odjeknila tudi v parlamentu, kjer so jo sprejeli z osuplostjo in čustveno prizadetostjo. Marsikdo je zaprosili za premislek, da bi ob takem tragičnem dogodku lahko zbral svoje misli. Bivši sodnik Ayala je opozoril, kako je imel prav skesani Buscetta, ko imen ni hotel povedati parlamentarni protimafijski komisiji in je vztrajal, da jih bo povedal samo sodnikom. Notranji minister Nicola Mancino je poudaril, da je treba skrbno preverjati izjave skesancev in poiskati dokaze za njihove izjave. Rino Formica razume dramo človeka, ki se je vse življenje boril proti mafiji in ki ga časopisi preko noči proglasijo za mafijca. Tudi Ugo Intini je ostro kritiziral obnašanje časopisov, medtem ko so bili drugi bolj previdni. Sodnik Domenico Signorino (Telefoto AR) Krsto s truplom preminulega sodnika so odnesli na zavod za sodno medicino (AP) , BIH / PO ISLAMSKEM VRHU V SAVDSKI ARABIJI V Bosni upajo, da jih bo rešila nafta muslimanskih držav Opozarjajo pa, da o miru odločajo v New Yorku in ne v Džedi SARAJEVO - Islamska konferenca v Džedi je morda začetek konca zahodne neiskrenosti do žrtev vojne na tleh nekdanje Jugoslavije in konec zablod, da je z Miloševičem in Karadžičem mogoče urejati probleme na podlagi ženevskih pogovorov. Tako vsaj upajo ljudje v Sarajevu. Bosna nima nafte, ima samo svojo pravico in nedolžnost. Morda pa ji bo pomagalo prav črno zlato. Arabska nafta bi bila lahko namreč pomemben politični argument Zahodu, da bi popravil dosedanje žalostne napake pri vodenju balkanske politike. Politična in moralna podpora, ki jo v teh odločilnih trenutkih ponuja Bosni in Hercegovini 46 islamskih držav, je ogromna, vendar je središče političnega in vojaškega odločanja na Vzhodni reki, v Varnostnem svetu. Evropa in Združeni narodi se zavedajo vpliva islamskega sveta, kar so potrdili s svojim odno- Zekeruah Smajič / STA som do zasedanja v Džedi. Le na napadalca ves ugled te mednarodne unije nima nobenega vpliva in vrača celotno bosansko vprašanje k izhodiščni dilemi: ali je Srbe mogoče zaustaviti z arabsko obsodbo in z radikalnimi zahtevami islamskih držav do Združenih narodov in Evropske skupnosti. Operacije, ki jih pravkar izvaja srbska vojska, in ponovni pokoli na ulicah največjih sarajevskih mest potrjujejo, da forum-sko delo ne more zaustaviti olivnozelenih tankov, ampak dobivajo srbski poveljniki z vsako novo mednarodno konferenco dolge tedne časa za uresničevanje vojaških načrtov po machiavelističnem načelu, po katerem namen posvečuje sredstvo. Zato je upravičen strah pred enakim obnašanjem Srbov tudi po svetovni islamski konferenci. 7 a nesimizem Sta Hva razloga: tudi to konferenco sta minirala Owen in Vanče z nedokazanim stališčem, da bi z ukinitvijo embarga na uvoz orožja v Bosno povzročili balkanski spopad, o vojni ali miru pa v resnici odločajo v New Yorku, nepa v Ankari, Islamabadu ali Džedi. Tako razmerje moči pa ima s stališča BiH prednost, ki je ne gre zanemarjati. Ce bi v Bosni posegle samo islamske države, bi speljale vodo na mlin Karadžiču in Miloševiču, ki sta še pred izbruhom spopadov z vso možno propagando dokazovala, da je islamizacija vzrok za bosansko tragedijo. Del svetovnega javnega mnenja, posebno ruskega, je sprejel srbske teze in govori o verski vojni v Bosni. Podobno kot v Moskvi o Bosni pišejo tudi na Kitajskem, kanadska in japonska stališča pa se zadnje čase spremi- njajo. Vse skupaj pa ima gotovo velik vpliv na stališča in obnašanje Butro-sa Galija, Cyrusa Vancea in lorda Owna. Njihova stališča so odraz globalnih odnosov. V tako svetovno razvalino se hočeš nočeš utapljajo islamske države: ne zaradi svoje iskrene volje, ampak zaradi gospodarske nuje. Arabski kapital je v obtoku v najrazvitejših evropskih državah in ZDA, naftni magnati pa so delničarji v svetovnih družbah. Z drugimi besedami: Kuvajt in Saudska Arabija ne bi bila to, kar danes sta, če bi imela nafto, ne pa tudi bogatega Zahoda. Torej: samo gospodarski interesi povezujejo islamski svet v klobčič s svojimi glavnimi odjemalci. Ali tega ne dokazuje tudi osemmesečno ukvarjanje teh držav z bosansko tragedijo? Z druge strani so se nekatere afro-azijske države javno postavile na stran tretje Jugoslavije, četudi te ekspresne tvorbe še nihče na svetu ni priznal. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Predsednik Dežele pri Colombu Po tržaškem županu Staffieriju je včeraj tudi predsednik deželne vlade Turello obiskal zunanjega ministra Cotomba, s katerim se je pogovarjal o bodočih pogajanjih s Slovenijo za revidiranje Osimskih sporazumov. stran 4.. Fašisti rovarijo v Benečiji Desničarski skrajneži so napovedali za jutri avtomobilski pohod po Nadiških dolinah, katerega provokatorski namen je na dlani. Krajevno prebivalstvo je zaskrbljeno pred novimi provokacijami in zahteva prepoved shoda. stran 10 Seminar ACCOA o trgovinski menjavi V Trstu je bil včeraj seminar o tehničnih in finančnih vidikih trgovinske menjave med Italijo na eni ter Slovenijo in Hrvaško na drugi strani, ki ga je organizirala tržaška delegacija zveze trgovinskih zbornic za dežele onkraj Jadrana ACCOA, naslednice nekdanje mešane zbornice ITALJUG. Seminar je bil namenjen predvsem poslovnim ljudem iz FJK in dober obisk priča, da so argumenti, ki zadevajo trgovinsko, pa tudi finančno in industrijsko sodelovanje s sosednjima državama danes močno aktualni. Seminarja so se udeležili tudi vsi vidnejši predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij in bančnih zavodov s Tržaškega in Goriškega. ....................stran 4.. Parkirišča v Trstu težave z gradnjo V Trstu kronično primanjkuje večjih parkirišč. Faraonski načrti so propadli, namesto njih so zasnovali nekaj skromnejših in stvarnejših, toda njihova uresničitev ne bo tako gladka, predvsem pa ne hitra... stran 6.. Referenduma o financarski šoli ne bo Goriški občani ne bodo mogli na referendumu odločati o vprašanju, ali naj se šola vojašnica za več kot tisoč finančnih stražnikov zida na goriškem letališču. Komisija, ki je ocenjevala sprejemljivost referendumskega vprašanja, je včeraj sklenila, da gre pri tem za vojaško-obrambni objekt in da zaradi vojaške tajnosti vprašanje ni v pristojnosti krajevnih uprav. Zato o gradnji ni možen referendum. Sklep je že sinoči izzval ostre kritike med občinskimi svetovalci. stran 8., Vesti iz kmetijstva Tokrat lahko berete o novem udarcu za razlaščence, o kmetijskih opravilih v decembru, o podaljašanju roka za uvedbo tim. kmetijskih zvezkov in o težavah, ki jih imajo nekateri živinorejci zaradi gradnje plinovoda na Krasu. stran 10. V Miklavževo vrečo tudi štiri nove PRAVCE IZ BENEČIJE ZTT v slovenščini in italijanščini • v vseh knjigarnah MNENJA 2 Petek, 4. decembra 1992 KOMENTAR Prekovanje mečev v lemeže Milan Meden Sestop nestrankarskega Janeza Drnovška v slovensko politično areno na strani Liberalnodemokratske stranke je končal neko obdobje civilne družbe in javne sfere; bil je njen prvi produkt. Poteza Milana Kučana, da kandidira za predsednika Slovenije kot neodvisni državljan in levičar, ni zato nic drugega kot poskus oživljanja zatrte javne sfere. Paradoksalno je, da mu pri tem asistira protikandidat Ljubo Sire, ki se izrecno zavzema za civilno družbo in javno sfero. Preostali kandidati se obnašajo po slovensko: trop zajcev - voleja smrt. Za predsednika pa se kandidira popularni Janez Janša, ki Čaka svojo priložnost. Krščanski demokrati so porinili v roke Ivanu Bizjaku Clintonov saksofon in izrabili premor za konsolidacijo svojih vrst ter stepanje naftalina. Prenovitelji so svojo priložnost skoraj zapravili: z načrtno individualizacijo Članstva bi okrepili demokrate. V finalu pa so vendarle odločilno zmanjšali možnost vrnitve politične policije v slovenski prostor. Pri tem je imel labodji spev pogumni Ciril Zlobec. Ni ponovil napake tistega akademika, ki je analiziral zgodnje Hitlerjeve spise in ugotovil: mož je nepismen, zato ni nevaren. Jelinčičevega fenomena ni mogoče razložiti z amatersko psihoanalizo. Pred zagovorniki nacionalizma ali tistimi, ki so prestrašeno obsedeli pri mizah, se bo vselej prikazala mrka postava v vojaški uniformi. Reforma desnega krila socialnih demokratov je pripeljala v Nemčiji do Hitlerja. Politični umor Jožefa Školča bi pomenil prvo zmago slovenskih fraikorpsov. Kučan je pokazal na neodvisno javno sfero in levico. Znova je odkril, da je človek izgubil svoje središčno mesto, da je postal orodje v službi gospodarskih ciljev, da je odtujen, da izgublja svojo konkretno navezanost na soljudi in naravo. Tega se zavedajo tudi Zeleni in minister za znanost Peter Tancig. Dokler ljudje pri svojem delu ne bodo postali elani samoupravne skupnosti delavcev, bodo ostali v bistvu suženjski, ne glede na politični sistem, v katerem živijo. Upor, da bi spremenili ta razmerja, ne bo izšel iz dobrodelnosti. Da bi se izvili krogu, v katerem se vrtimo, in da bi napravili naslednji korak k samouresničenju Slovenije, potrebujemo poleg volitev tudi neodvisno javno sfero in levičarje, ki niso iz muzeja. Sele potem bodo v Sloveniji vse stvari v sedlu. Kolumbova nova doba se je začela z idejo individualne pobude. Končuje se s paranoidnim sovraštvom. Vodilni načeli bosta postali razum in vest. V nasprotnem se bodo sence podaljševale. Glasovi blaznosti bodo postali še močnejši. MOJE MNENJE Kakšne bodo posledice pohoda? Bogo Samsa V torek sem v Trstu vse dan poslušal vprašanja: bo res Jelinčič imel desetino poslancev, je res prišlo do takega političnega preobrata slovenske demokratične pomladi in predvsem, ali se slovenska politika zaveda posledic? Jelinčičev zmagoviti pohod je bil na vidnih straneh vsega italijanskega tiska zato, ker je to edina resnična vest, novost slovenske volilne kampanje. Posledic pa se slovenska politična srenja očitno ne zaveda. Dobro pa o njih vedo italijanski demokratični prijatelji, da o zamejskih Slovencih ne govorimo. Bistvena je namreč razlika med desničarskimi, tudi rahlo anarhistično neurejenimi, vendar v bistvu demokratičnimi skupinicami, ki so bile značilne za sedanji slovenski parlament in močno organizirano neofašistično skupino. Poziv k etničnemu čiščenju v Sloveniji ni nekaj osamljenega. Izvajajo ga - razen v Sloveniji - na celotnem nekdanjem ozemlju, in to na različne, po večini najbolj brutalne in krvave načine. Nekaj podobnega groze nemški neonacisti, podobni, čeprav ne tako dramatični, so pojavi v Italiji, Franciji, povsod po Evropi. Slovenska skrajna nacionalistična stranka bo nujno sestavni del zelo širokega spektra mednarodnih med seboj povezanih sil. Obstajajo krščansko -konzervativna, liberalna in socialistična internacionala. Obstaja pa tudi črna internacionala, prav tako trdno povezana in bogato založena z denarjem, vezmi, vplivom in skoraj povsod vrinjena v delikatna vozlišča obveščevalnih, vojaških, policijskih sil in sodnih oblasti in organizmov. To so tiste črne mreže, ki se pletejo in prepletajo naš kontinent, katerim so do sedaj demokratične sile, obravnevane z izredno širokim ne samo strankarskim predznakom, bile kos. V slovenskem primeru obstoj močne organizirane skrajno nacionalistične parlamentarne skupine, podprte z močnimi mednarodnimi vezami, vodi v povsem novo razporeditev sil slovenskega parlamenta in bistveno moti sestavljanje nove vlade, reševanje problemov, sprejemanje zakonov. Ta film smo že pogosti videli. Vse stranke bodo namreč pod stalnim izsiljevalnim pritiskom, bojaznijo pred lastno bazo in bodo prisiljene popuščati nacionalističnim izsiljevanjem. Kadar pa popuščaš v demokratičnem odnosu do svojega državljana tuje narodnosti, je v pod vprašanjem tudi tvoja svoboda in demokratični odnos do Slovencev. Srbski četniki najprej pobijajo sarajevske demokratične Srbe, protinacisti pa so bili prve žrtve nacistov. Nova slovenska vlada lahko temelji samo na dogovoru večje skupine demokratičnih strank, nekatere med njimi pa bodo pri tem dogovarjanju pod hudim izsiljevalnim pritiskom novi ustanovljene desnice. Bo v takih pogojih še možen razumen dogovor strank centra in konservativne krščansko demokratične desnice? Celotna politična mavrica odnosov je v nevarnosti. Najvažnejši pa so seveda odnosi v družbi. Tisti vsakodnevni, na osnovi katerih v Sloveniji med celotnim osamosvojitvenem obdobjem ni bilo niti enega smrtnega primera zaradi policijskega nasilja, ko ni bil znotraj države in družbe nihče pretepen, zaprt, ranjen ali kakor koli preganjan. Ustvarjanje nacionalističnega organizirano stopnjevanega preganjanja nujno vodi k notranjim trenjem, -zaostritvam, spopadom in h krvi. Slovenije ni mogoče »ponovno narediti slovenske« po tem receptu brez 'nasilja nad drugimi in s tem po neizprosni logiki nasilja nad Slovenci. To pa je že povsem druga družba, ni več ona prijazna, katero si slovenski narod demokratično ustvarja že dalj časa in ki se imenuje slovenska pomlad. /Bodi bbčz skr&i. volov vei NE BOM IZBRAL. _ DA BO00 V /NEDELJ 0 VOL- 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 : 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 ■ Vodoravno: 1. skrajnost, pretiranost, 8. smer v umetnosti, ki ji je pripadala slikarka pod 38. vodoravno, 10. kraj na desni obali Donave pri Banatski Palanki z ostanki srednjeveškega gradu, 11. ime košarkarja Knega, 12. slovenski pisatelj in publicist (Rok), 14. vhod v sapnik, 15. odmev, eho, 17. gorovje v Sahari, 18. pokrajina v jugozahodni Saudski Arabiji, 20. Nikolaj Erdman, 21. Novak Simič, 23. družbeni položaj, 25. ptič njorka, 26. ime slikarke pod 38. vodoravno, 30. pred desetletjem odličen švedski tenisač (Bjorn), 32. grič v Jeruzalemu po katrerem se imenuje svetovno židovsko gibanje, 33. prepreka, 35. zemljišče blizu hiše za gojenje vrtnin, 36. otroška napihljiva igrača, 38. na današnji dan leta 1926 umrla slovenska slikarka (slika Kofetarica). Navpično: 1. francoski izdelovalec glasbenih instrumentov (Se-bastien), 2. znanost o lastnostih in sestavi snovi, 3. Stanko Arnold, 4. pod, 5. prizorišče boksarskega dvoboja, 6. judovski duhovnik, ki je popeljal Jude iz babilonske suž-nosti, 7. vrsta ptice ujede, mali sokol, 9. veliki angeški kipar dvajsetega stoletja (Henry), 10. sodobni indijski pisatelj (Raja), 13. namški nacistični politik, ki je 1941 zbežal v Veliko Britanijo (Rudolf), 16. ime odlične mlade slovenske šahistke Grosar, 19. pretep, 21. neznani bogataš (anagram BOBAN), 22. prebivalec Slovaške, 24. naivni umetnik, 26. del ženske obleke (in tudi škotske), 28. kuni podobna, ob vodi živeča žival z dragocenim krznom, 29. star Slovan, 31. prostor v zemlji za pokop mrliča, 34. južnoameriška kukavica, 37. okrajšava za član. Zmago Pezdirc -*■ ymoji predsedniški \/ kampanji me kot V ekonomista sprašujejo, kdaj bo nastopila »prihodnost, ki ni črna«. Ko bodo Slovenci začutili, da je mogoče samostojno delati in da se je vredno podjetniško uveljavljati, se bodo pričeli kazati vsaj znaki, da se premikamo. lovenija se je ^^znašla v teža-l—J vnem položaju, ker smo Slovenci preveč razmišljali samo o sebi in ne o zemljepisnem prostoru, kjer smo. Na ta način smo se zabubili, zato je treba odmešati štrene in spet pogledati v svet. Svoje ime bom zastavil za večji mednarodni ugled Slovenije in tako pripomogel, da bo Slovenija postala enakovreden in zaželen partner v mednarodnih odnosih. Slovenci moramo nastopati samozavestno v Evropi in trezno na Balkanu. V Evropo se nam ni treba vračati, kar smo v njej vedno bili. |—y družena Evropa, f ki ne bo preveč J—J centralizirana - je tudi naš cilj. Naš prispevek k civilizirani pomiritvi in dogodku med vojskujočimi se narodi na področju nekdanje Jugoslavije pa STRANKE-VOLITVE O prihodnosti, ki ni črno Ljubo Širc bo v korist nam samim in vsem drugim v Evropi. V primeru zmage lahko za Slovenijo zastavim svoje ekonomsko znanje in močne mednarodne zveze, da bi se povečalo blagostanje v Sloveniji. Zastavim lahko tudi svoje izkušnje s preobrazbo komunističnih gospodarstev po svetu, poznavanje pravih problemov evropskega združevanja in nove svetovne ureditve. Kot ekonomski strokovnjak bi se trudil prinesti v slovensko gospodarstvo novo vzdušje in pomagal pritegniti tuj kapital. predvsem moram I—Jreči, da enega sa-JL mega recepta za spremembe ni. Vsi so mislili, da bodo te spremembe tekle precej bolj preprosto in gladko. Na začetku smo se vsi zgledovali po letu oseminštiridesetem v Nemčiji, ko je predvsem reforma cen in finančna reforma pripeljala do novega poleta nemškega gospodarstva, -■—pokazalo se je, da so LJkomuni stična JL gospodarstva zapustila precej bolj komplicirano dediščino kot dvanajst let nacionalističnega gospodarstva. To niti ni presenetljivo, saj tam ni prišlo do posegov v privatno lastnino in vodenje podjetij, čeprav so jih morali voditi po načrtu. V Nemčiji je bilo sicer precej razbitega, ampak ostala je vsaj organizacija ljudi in sposobnosti. Ostalo je znanje. -i—|ri nas kapacitete L/sicer obstajajo - so JL pa v dobršni meri napačno postavljene. Niso pripravljene za proizvodnjo tistega, kar je najbolj potrebno za domačo porabo in izvoz. Zato potrebujemo spremembe v usmerjenosti gospodarstva, v načinu vodenja. Potrebna je reorganizacija - to se nanaša tako na Slovenijo kot na vse vzhodnoevropske dežele, kjer se je zgodilo še nekaj, s čemer v Nemčiji niso imeli opravka. Mislim na spremembo duševnega razpoloženja ljudi. -»-štiridesetih letih \/ sta komunistična V propaganda in komunistična stvarnost v ljudeh zapustila željo po ustvarjalnosti, po drugi strani pa po dobrem življenju, čeprav na nizki ravni, brez prevelikega zavzemanja in delavnosti. Danes so potrebe drugačne, vsi poskušajo dose- či Zahodno Evropo, ki temelji na tem, da so ljudje res zavzeti za svoje delo in imajo od tega tudi velike rezulte-te. t-*ri nas so bodo I—J morali ljudje odlo-JL čiti, ali želijo živeti v miru in imeti nizke dohodke - ali pa se bolj potruditi in imeti več od tega. Menim, da bi v Sloveniji pri preobrazbi gospodarstva lahko zaobšli fazo grobega kapitalizma. V vseh svojih nastopih poudarjam moralno stran gospodarstva in politike. Politika ne gospodarstvo nista divji lov, kjer bi lahko vsakdo počel, kar hoče. Tudi svobodno gospodarstvo ni bilo zamišljeno tako, da bi bila vsa sredstva dovoljena. Dovoljena so sredstva, ki ljudem ne delajo težav. V nobenem sistemu ne smemo uporabiti prevare, še manj fizično izrabljati ljudi. Kaj nam pomagajo najboljši rezultati, če bi ljudje pri tem izgubili svoje zdravje in svoj duševni mir. |-t-iržna ekonomija je v bistvu samo go-JL spodarstvo izbir. Zmeraj sta dve alternativi - na koncu najdemo srednjo mero. Država pa mora postaviti pravne okvire za takšno življenje. GLOSA Rossenpolitik David Cohen-Reuss jr. Vaščani Podlipnika, idiličnega podalpskega zaselka, so imeli svoje predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležil eden od deželnih mogočnikov. Podlipničani slovijo kot neobtesani in neobdelani ljudje, a polni življenjske energije ali, po domače, moči. Bili so prepričani, da sodijo v skrivnostno ostisko raso, danes pa zgroženi ugibajo, zakaj jih meščani uvrščajo med dinaride. Časa za premišljevanje ni več! Izmislili so si prisluškovanje. V takšno množično duhovno ozračje je prihitel Victor Edlinsc-hisch s svojim spremstvom. Tisti Victor, ki so ga poznali kot nekdanjega mešetarja z nevarnimi predmeti. V družbi žan-darjev se kar dobro počuti, čeprav o tem ne govori po gostilnah. Sprejem je bil veličasten. Gospod Victor je skočil na oder in takole spregovoril Podlipničanom: »Moje dame in gospodje! Danes boljševizem ni samo sodrga, ki se je poskrila od Vladivostoka do Kopra, ampak kretenski svetovni nazor, nad katerim se navdušujejo slabiči, politični zagovedneži. Ravno taki tipi so nas razsvetljevali, češ da gre samo za teoretične probleme, da je njihova ideologija v bistvu nekakšna teorija. Ne! Peščica zlovoljnih ljudi je razdejala svet. Zato smo boljševizem morali ustaviti, če smo hoteli preživeti. Zdaj ga bomo -z vašo pomočjo! - tudi dokončno zatrli. Pravite, moje dame in gospodje, da moramo naše gospodarsko življe- nje graditi na temelju zasebne lastnine. Takšno zamisel pa lahko zagovarjam samo, če se tako ali drugače pokaže, da ima logično podlago. Ta misel mora črpati svoje etično opravičilo iz nujnosti, ki jo narekuje narava. V času naše osvoboditve ne morejo ostati ustanove in sistemi nedotaknjeni samo zato, ker so se prej obdržali brez sprememb, kajti boljševiška golazen se skriva po vseh pisarnah. Velike osvoboditve-ne epohe se presenetljivo malo ozirajo na oblike, ki jih krasita starost in tradicija. Zato je treba dati tradicionalnim oblikam zdrave temelje in jih obraniti tako, da bodo obveljale kot potrebne, kot logične in pravične - s pravcato metafizično nujnostjo. Da je zasebna lastnina opravičljiva, rečem samo takrat, ko priznam, da so človeški dosežki različni. Potem je logično, naj do ustrezne mere prepustimo ljudem soupravljanje teh rezultatov. Neumno bi bilo, če bi jim zaupali upravljanje, ki je vezano na določeno osebo, kronično bebastim boljševi-kom ali - kot se jim danes modno reče - pre-snovateljem in sindikalistom. Priznati moramo torej, da na gospodarskem področju niso vsi ljudje enako vredni. In če priznamo to, je neumno, da bi rekli: na gospodarskem področju so nedvomno razlike v vrednosti, kar pa ne velja za politično področje. Katastrofalno je graditi gospodarsko življe- nje na profitu, vrednosti posameznika, na političnem področju pa zanikati njegovo avtoriteto in na njeno mesto vriniti zakon večjega števila -demokracijo. Zato je naravno, da se, kadar ocenjujemo, da so sposobni umi naše nacije, ki so vedno v manjšini, vredni samo toliko kot vsi drugi, genialnost, sposobnost in vrednost posameznika počasi podrejajo večini; to nazadovanje pa potem imenujemo demokracija. To seveda ni demokracija, ampak vlada neumnosti, poprečnosti, mlačnosti, strahopetstva, slabosti, nesposobnosti in boljševizma. Demokracija pomeni, da bi morali narodu vladati in ga voditi njegovi najsposobnejši ljudje, ugledni možje, ki so za to nalogo rojeni. Ne pristajam na naključno večino! Gospodje! Kriza naše nacije je zelo resna! Lahko celo izginemo kot narodno telo. Deželno gospodarstvo pa ne more biti cvetoče, če nima pred in za seboj cvetoče, močne države, da ga ščiti. Katastrofo našega gospodarstva namenoma ustvarjajo boljševiki! Se naprej si grejejo razkošne pisalne mize. Zaradi njih smo prisiljeni zmanjšati stroške na vseh področjih. Vedno je najbolj naravno varčevati pri delovni sili. V industriji bodo morali delati čedalje bolj racionalno, to pa pomeni še večjo avtomatizacijo in še manjše število zaposlenih. Dokler ne bomo premagali notranje razdvojenosti, ne bodo mogli nikakršni zakonodajni ukrepi zadržati propadanja našega naroda. Ko bomo prišli na oblast, bomo odpravili nezaslužene dohodke, ukinili suženjstvo obrestim - vendar s tem ne bomo spodkopali naše lastne državne eksistence. Okrepili bomo turizem po hribih, ročne delavnice, privatizirali vse banke, da sploh ne govorim o tem, kako varno se boste počutili pod budnim očesom policije in z odlično opremljenimi vojščaki-Kajti zavzeti moramo svetovna tržišča, kjer ni milosti! Moje drage dame in spoštovani gospodje! Slišim blebetanja, kako da sem razbojnik ali ekstremist. Rečem vam-to so komunistična podtikanja! O tem se bomo pogovarjali na sodišč® Na teh in vseh prih°y dnjih volitvah bom edim zmagovalec, ker naša nacija nima druge izbire. če hoče obstati. In ® dežela bo dinaridska ko še nikoli! Ne dvorni®’ da se boste pravilno izbrali!« Podlipničani, prepr° sti ljudje, se sicer niso strinjali z vsem, kar J gospod Victor pove a , toda čutili so, da g°v? resnico. Z burno ovacijo so izrazili svoje pnje občutke. »Ni ravno Pascal,« zamrmra ne iz ozadja, »ampak tim Podlipnik ni Francij • Kaplan pa prijavi: od hudiča bomo ^ orožje, če bo tre Mistična toplina J® J obšla, ko so zapu gostišče. Vse je že čeno! KULTURA Petek, 4. decembra 1992 Razstava ob štiristoletnici smrti beneškega slikarja Jacopa Bassana Okoli leta 1660 je Benečan Marco Boschini uvrstil Jacopa Bassana Bled najpomembnejše beneške umetnike v Času, ko so ustvarjali Tizian, Tintoretto in Paolo Vero-Bese. Zaščitni znaki slikarske delavnice Bassano so bukolični prizori, figure, slikane s hrbtne strani, nevihtno nebo in svojevrstni kolorit. Prvi človek te delavnice je bil Jacopo da Ponte, imenovan Bassano (ok. 1510 - 1592), ki je prispeval izvirna in vplivna dela v manieristi-cnem slogu. Rojstno mesto Terrafer-Bie, katerega ime je dvignil iz anonimnosti, se Biu je ob 400-letnici smrti oddolžilo z razstavo 71 slik, 21 risb in s številnimi novimi odkritji: arhivskimi dokumenti, tehnološkimi raziskavami slik, stratigrafskimi, rentgenskimi in radiografskimi analizami. Obsežne raziskave so prinesle nove atribucije, nove datacije slik in nove podatke o Otnetnikovem življenju. Najzgodnejša razstavljena dela so nastala sredi tridesetih let. Mladi Jaco-Po je že trdno stal na svoji poti; ustvarjal je oltarne slike v duhu poznega Jpiattrocenta, ki spominjajo na delo Bonifazia de‘Pitatija in Lorenza Lot-ta. Z gosto kompaktno in enakomerno osvetljeno barvo je slikal jedre polne ngure. Okoli leta 1545 se v nekaterih motivih že kažeta tipični bassanovski koloni in pastorala, ki napovedujeta zgodnje zrelo desetletje, Cas prvih mojstrovin. Dela iz tega obdobja se zaradi stilnih in tehničnih eksperimentov °dlikujejo po izvirnosti in Modernosti. Na začetku Petdesetih let je uvelja-vl)eni manierizem presedi. novo formalno usme-lenost pa naslonil na Moderne sodobnike: Sal-ratija, Parmigianina in tmtoretta. Po letu 1555 v °nfrontaciji z estetiko manire oblikuje avtonomen stil, značilen na pri-ler za mozaik mrzlih in realnih barv na sliki nklon kraljev (Dunaj, v b5). S harmonijo bar-nih akordov ažurno , °dre, rdeče in zelene arve p°stane bistven , razni element svetloba, Poslej odločilno zazna- muje celotno Jacopovo delo. Prosojnost svetlobe ne ustvarja le oblik, ampak predvsem ambiental-no resničnost naslikanega motiva. Poleg svetlobe je njegov osrednji interes usmerjen v pejsaž. Ta leta zaznamuje tudi geneza biblicno-pastoralnih prizorov. Quadri campestri iz začetka šestdesetih let napovedujejo dve novosti: v nabožnih prizorih in pastoralah osamosvajanje krajine, v alegorijah pa osamosvajanje tihožitja. V sedemdesetih letih je Bassana sodeloval s sinovi Leandrom, Gerola-mom, Gianbatisttom in najpogosteje-s Frances-com. Nastajali so biblični prizori velikih formatov, naslikani kot žanr. Osvetljeni z enakomerno večerno lučjo oblikujejo mojstrovo svetlobno poetiko sedemdesetih let. Iz tega Časa izvirajo številni motivi, ki jih je zasnoval Jacopo, celotna družinska bottega pa jih je izdelovala serijsko. Cikli štirih letnih Časov, štirih elementov in Čutov so postali popularni in se razširili po vsej Evropi. Okoli leta 1575 Jacopo obudi noCne prizore, not-tume, in ustvari vrsto slikovitih noCnih upodobitev. Najboljša primera te vrste sta sliki Oznanjenje pastirjem (Praga, 1575) in Križanje (Barcelona, ok. 1575). Pozna dela se odlikujejo s toplimi barvami, nemirno potezo, živahno igro svetlo-temnih lis in meditativno krajino. Dražljiva celota spominja na pozna Tizianova dela. In skoraj sedemdesetleten je Jacopo res ustvaril »meditacije na Tiziana«. Prav te slike so med najlepšimi na razstavi. Dela iz osemdesetih let tako kažejo izrazito spremenjene slikarske prijeme in izjemno ustvarjalno moC - la quinta e ultima maniera. Tudi duhovni nemir in notranja tesnoba, ki ju je spodbujalo protireformacijsko ozračje po tridentinskem koncilu, sta porajala slikovito predcaravaggiovsko občutje. KljuC do kronološke in slogovne razvrstitve skupine del iz poznega obdobja je do zadnje restavracije skrivala slika Suzana s starcema (Nimes, 1585). Z odkritjem letnice na tej sliki je bilo mogoče datirati skupino dramatičnih slik s figurami v somraku, z intenzivnimi svetlobnimi kontrasti, nestrpnimi kromatičnimi spusti svetlobe, zgoščenimi senenimi lisami in hitrimi nanosi beline. To so sredstva, ki jih je Jacopo uporabljal za dosego novih ekspresi- ______GLASBA/ OCENA__ Tržaški koncerti Kogoj med Trstom in Dunajem Darja Frelih Marij Kogoj (Foto: arhiv Društva slovenskih skladateljev) V naslovu: sv. Ana na prestolu z deklico Marijo, Galerija beneške Akademije vnih dimenzij, predvsem pri slikanju prizorov iz pasijona, npr. Kronanja s trnjem (Ox- ford, ok. 1590). Čeprav lahko v delu Jacopa Bassana opazimo podobnosti z vodilnimi sodobniki, je izmuzljiv eklekticizem oblikoval v samosvoj slog, odmaknjen od sodobnega beneškega okusa. Njegov opus je razpet med pozne quat-trocentistiCne oltarne slike in pozne vizionarske favolose notturne, ki že napovedujejo zgodnje 17. stoletje. Z združitvijo žanra in noCnih prizorov se je približal velikim mojstrom poznega šestnajstega stoletja. V najboljših primerih pa se razkriva nežen in Človeški kot le malokateri sodobnik. Velike monografske razstave z zbrano glavnino umetnikovih del omogočajo jasnejši pogled na problematične segmente umetnikovega opusa, preverjanje novo atribuiranih del in nikoli razstavljenih slik z vseh koncev sveta in iz težko dostopnih zasebnih zbirk. Kronološko razvrščenim slikam sledi informativni pregled nekaterih del Jacopovih sinov. Žanr, bukoliko, pastoralo, vsakdanje prizore iz življenja kmečkega človeka, ki jih je opazilo ostro Jacopovo oko, je po oCetu nasledil predvsem sin Francesco. Ta je elemente očetovega slikarstva z avtomatičnim ponavljanjem drobnih oblik in standardizacijo kompozicij vpeljal v množično delavniško proizvodnjo. Iz seznamov zasebnih zbirk in zapuščinskih inventarjev v baroku je znano, da so bile slike v bassanovski maniri priljubljene tudi pri nas. Krasile so Strahlovo zbirko v Stari Loki, grad Piše-ce, v grafični kopiji pa tudi Valvasorjevo zbirko. Prav grafike nemških, angleških in francoskih rezcev so moCno popularizirale in razširile bassa-novske motive. Podobe letnih Časov, ki sta jih po delih delavnice Bassano vrezala v baker Jan in Raphael Sadeler, so v Sloveniji doživele monumentalen posnetek na stropu dvorane v »stari grofiji« v Celju. Kot se je v Času med obema vojnama cvet kulturnih Slovencev v Trstu zbiral na domu komponista Ivana Grbca (kjer je koncertiral tudi skladatelj Marij Kogoj), se danes, ob ponovno oživljeni gonji proti Slovencem, slovensko in glasbeno Čuteči snidejo na abonmajskih koncertih tržaške Glasbene matice v gledališču Miela. Današnji gostitelj je umetniški vodja Glasbene matice g. Janko Ban s prizadevnimi sodelavci. Devet abonmajskih koncertov te sezone ima skupna izhodišča: Kogojevo stoletnico, pretežno domaCe izvajalce in programsko usmeritev v glasbo 20. stoletja, ki vključuje domaCe skladatelje. Doslej so se zvrstili trije koncerti: otvoritveni koncert orkestra SF z dirigentom Markom Letonjem in harfistko Jasno Corrado-Mer-lak v Kulturnem domu, drugi, v izvedbi zbora Jacobus Gallus iz Trsta z dirigentom Stojanom Kuretom, pa je bil pove- zan s poimenovanjem šole Glasbene matice po skladatelju Mariju Kogoju. Tretji koncert z naslovom Kogoj med Trstom in Dunajem je bil 26. novembra; izvedli sta ga sopranistka Stelia Doz in pianistka Neva Merlak z deli Kogoja, s po eno pesmijo I. Grbca in edinega živečega med izvajanimi skladatelji Pavla Merkuja. Dunajsko obdobje so predstavila zgodnja dela Arnolda Schonber-ga in Albana Berga. Koncert je zajemal šest malih skladb za klavir op.19 Schonberga, šest pesmi iz Kogojevih Poslednjih spevov, Mer-kujevo Ljubavno pismo op. 2 št. 2, GrbCevo Dekliško narodno ter štiri iz Sedmih zgodnjih Bergovih spevov v prvem delu, v drugem, pretežno pianističnem in v celoti Kogojevem delu koncerta, pa An-dantino cantabile iz zbirke Piano, osem skladbic iz Malenkosti, Fugi v G-duru in f-molu ter štiri samospeve. Izvajal- ki sta v domišljeno sestavljenem sporedu predstavili vse svoje kvalitete: pevka ima trdno postavljen, v operni maniri vzgojen, intonanCno Cist sopran, ki ne pozna tehnično interpretativnih ovir. Samospeva obeh Tržačanov sta kljub romantični "uglašenosti” zvenela sveže; tudi Bergovi spevi so bili polni bogatega življenjskega občutja. Zal posebej pri Kogojevih pesmih ni bilo dovolj občutiti, da bi se pevka vživela v njihovo globlje sporočilo. Izzvenele so le kot solidna zvočna ilustracija. Pianistka je pevko spremljala občutljivo, v solističnem delu pa je njena sicer topla in živa muzikalna narava našla ustrezen pristop k upodabljanju linearno zasnovanega glasbenega stavka Kogojevih Malenkosti ter dosegla vrh v zvočno nasičenih po-znoromantiCnih fugah. Koncertni dogodek, ki v skomercializiranem Trstu pomeni pravo duhovno odšCenje! GLEDALIŠČE / V ZAGREBU ŠUŠLJAJO Gospodarica senc se piše Broz Predstava, ob kateri se več kot o umetnosti aovori o krvi in Dudliih. Ponovitve so 5.. 8., 9., 10., 11. in 12. decembra v zagrebškem gledališču Gavella. Sanja Muzaferua e Gospodarica senc (foto: Boris Cvjetanovič) Ko je bila 20. novembra v zagrebškem gledališču Gavella uprizorjena' predstava »Gospodar senc«, ki jo je napisal Dubravko JelaCič-Bužim-ski, režirala pa Aleksandra Broz, je po gledaliških krogih najprej završalo - seveda zaradi njunih priimkov. Pisec dela je namreč neposredni potomec legendarnega bana Jelačiča, režiserka pa je vnukinja Josipa Broza Tita. Nočna scena Gavelle se je tako nedvomno obogatila z zanimivim delom, v katerem igrata glavne vloge dva briljantna igralca - eden veteran, Drago Krča, drugi pa mladi Ranko Zidarič in rumeni tisk je končno dobil priložnost, da se konCno razpiše »o predstavi«. V intervjujih s Sašo Broz seveda razkriva predvsem njene nekdanje odnose z dedom, našim bivšim predsedni- kom, predstava sama pa je pravzaprav po krivici zdrsnila v drugi plan. Nekoliko mimo je šla tudi otvoritev še kako potrebne noCne scene, kjer naj bi v prihodnosti uprizarjali podobna, komorna gledališka dela. Predstava, ki je sicer brez avantgardnih ambicij, a kljub temu ni konvencionalna, vsekakor zasluži pozornost, prvak gledališča Gavella Drago Krca, pa tudi vse pohvale. Zanimivo je, da je korak v neobičajno mlada Saša Broz (ki je še zmeraj študentka gledališke režije na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti) naredila z vnaprejšnjo predstavitvijo scenografije iz predstave. Njena avtorja sta Greiner in Kropilak, znani umetniški duet, ki je podpisal tudi oblikovanje gledališkega lista. Kostume je izdelal Goran Lelas, ki je v mariborskem SNG pred kratkim podpisal kostumografijo Magellijevega Don Juana, v Ljubljani pa Hoffmanovih pripovedk. Grainer in Kropilak sta scenografijo predstave Gospodar senc v nekakšnem performansu predstavila v zagrebškem tren-dovskem klubu D j uro 2, na premieri uprizoritve pa je mladi gospodični Broz uspelo zbrati celotni zagrebški »Who is who«. O malomeščanskem pojmovanju sveta (in seveda tudi teatra) zgovorno priča dejstvo, da so v Časopisih veliko veC kot o predstavi govorili o bundi Saše Broz in pudeljčkih, ki jih je podedovala po bivšem predsedniku. To seveda govori bolj o ozračju v teaterskih in gledaliških krogih, kot pa o sami predstavi, ki je vredna ogleda in vsekakor izstopa iz običajnega gledališkega povprečja, kakršnega ta hip ponujajo zagrebški repertoarji. Marnem m m BARVNI ODTIS SPOMINA mesečna poljudnoznanstvena revija za vse generacije -G E A, Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana Naročam revijo GEA! Pošiljajte mi jo na naslov: Ime in priimek:...................................... Naslov: ............................................. Naročnino (350 SIT na številko) bom poravnal po prejemu položnice. V prosti prodaji je GEA za 40 SIT dražja! ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Petek, 4. decembra 1992 RIM / REVIZIJA OSIMSKIH SPORAZUMOV Tudi predsednik FJK pri Colombu Turello orisal zunanjemu ministru poglede deželne vlade na odnose s Slovenijo Vojmir Tavčar RIM - Nedavno srečanje med zunanjima ministroma Italije in Slovenije Colombom in Ruplom v Gradcu in temelji za nova pogajanja med sosednjima državama, ki sta jih postavila, spodbujajo stike tržaških in deželnih politikov na Famesino. V sredo je bil pri zunanjem ministru Colombu tržaški župan Staffieri, včeraj pa se je s šefom italijanske diplomacije sestal predsednik deželne vlade FJK Vini-cio Turello. Teme, ki sta se jih lotila Colombo in Turello, izrecno zadevajo odnose s sosednjo državo. Predsednik deželne vlade je v tem okviru poudaril, da je šefu Farnesine pre-doCil poglede FJK, ki doživlja in dobro pozna krajevne probleme, na odnose med Slovenijo in Italijo. Med pogovorom so bila razčlenjena vprašanja, ki zadevajo osimski sporazum in med temi je bila posebna pozornost namenjena meji na morju, odškodnini za dobrine istrskih beguncev, vprašanju enotnega tratmana za italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem. Glede gospodarstva pa sta Colombo in Turello soglašala, da je treba v Zunanji minister Colombo pogajanja vključiti tudi evropsko vlogo tržaškega pristanišča in uresničevanje cestnih in železniških povezav med Padsko in Panonsko nižino. Colombo je tudi zagotovil Turellu, da je tik pred dokončno rešitvijo problem proste cone v Gorici, kar zadeva finančni »offshore« v Trstu pa je dodal, da bo Italija v ES vztrajala s svojimi argumenti. O odnosih s sosedi pa razmišlja v demokršCan-skem tedniku La Discus-sione, ki bo danes v kioskih, tržaški demokristjan Corrado Belci. V svojem izvajanju polemizira s tistim delom javnega mnenja in političnih Predsednik FJK Turello sil, ki išCejo uteho v kričanju »ne Osimu bis« in v zahtevi po reviziji mej, predvsem pa s tistimi, ki se za kulisami ciniCno poigravajo s Čustvi in išCejo soglasje v«bolečih spominih«. Belci ugotavlja, da se s kričanjem ne gradi prihodnosti. Zato se zavzema za organski načrt sodelovanja s Slovenijo in s Hrvaško, v perspektivi pa tudi z drugimi republikami bivše Jugoslavije in v tem okviru poudarja ključno vlogo Trsta. Belci se tudi zavzema za pravično in entono zaščito italijanske manjšine, ki jo je meja med Slovenijo in Hrvaško razdelila na dvoje. ______čedad / šovinistična provokacija_ Preprečiti fašistično rovarjenje v Benečiji Za jutri najavljena avtomobilska kolona Rudi Pavšič ČEDAD - »Nadiške doline so italijanske, ljudstvo, ki tam prebiva, je italijansko! Če država tega noCe storiti, se bomo mi postavili v bran tamkajšnjih prebivalcev, ki jim preti nevarnost, da bi jih italijanska država prodala Sloveniji! » Tako nekako razmišljajo videmski in Cedajski fašisti, ki so za soboto najavili protestni shod po Nadiških dolinah. 2e v jutranjih urah naj bi kolona avtomobilov odpeljala iz Čedada in obšla vse beneške vasi, da bi domačine »opozorila«, da v teh krajih slovenstvo ne bo nikoli dobilo domovinske pravice. Se veC: »z vsemi sredstvi« se bodo prizadevali, da bi preprečili morebitno prodajo Benečije Sloveniji. Fašistična sobota jasno in glasno priCa, kako daleC lahko privede lažno in tendenciozno pisanje nekaterih Časopisov, ki si ne morejo sprenevedati nad posledicami takšnega SCuvanja. Povsem izmišljene vesti o tajnih dogovorih med Italijo in Slo- venijo (milanski II Giornale) ter o prodaji Benečije Sloveniji je za videmske in Cedajske fašiste, katerim se bodo gotovo pridružili kamerati iz drugih pokrajin, pomenilo olje na ogenj sovraštva in protislovenstva. Vprašanje pa je, kaj pomeni sobotni avtomobilski shod? Gre lahko za začetek daljše verige provokacij in hujših dejanj, ki bi te kraje peljale v Čase Gladia, hladne vojne in bi predstavljale tudi nevarnost za naše ljudi. Od Cedajskih predstavnikov javne varnosti smo izvedeli, da so v prošnji, ki so jo naslovili kvestorju, zaprosili le za avtomobilsko vožnjo po beneških dolinah, vmes pa naj bi predvajali nekaj glasbe. V takšni obliki povedano, bi ne bilo razloga za zaskrbljenost, ker pa dobro poznamo, kaj pomenijo fašistični shodi in to še posebno po beneških vaseh, je nujno, da se vse demokratične sile, italijanske in slovenske, aktivizi-rajo, da bi preprečile »pohod na Benečijo«. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav zadnji dogodki v Evropi dokazali, do • kod pelje desničarska in nacionalistična mržnja. Fašističnim prenapetežem tudi v naših krajih so se pridružili skinhederji, gologlavi pretepači, ki so se žal že izkazali v raznih krajih države. Tako je tudi v Benečiji. Izvedeli smo namreč, da je policija pred nekaj dnevi, v neki beneški gostilni, aretirala petnajstem gologlavcev, ki so v tradicionalnih usnjenih oblačilih rekrutirali domačine. Slo je za mladeniče s Tržiškega območja. Čudi, da je skupina iz TržiCa, za svoje sestanke, izbrala gostišče v Benečiji. Zdrava pamet bi narekovala, da gre za organizirane in zrežirane pobude, ki naj bi svoj »krstni nastop« imele prav v soboto s prvo predstavitvijo za javnost. Kaj se bo torej v soboto zgodilo, Ce bo fašistom dovoljena svojstvena obramba Benečije? Marsikaj. NihCe namreč ne more jamčiti, da se bo manifestacija odvijala tako, kot piše v prošnji naslovljeni videmskemu kvestorju. Zna se zgoditi marsikaj hujšega od tega, da bodo naši ljudje poslušali kakšno fašistično pesem ali kakšno psovko iz bogate desničarske ropotarnice. Zna se zgoditi, da bodo gologlavci in misovci spremenili najavljene naCrte in v drugih oblikah pokazali svoje protislo-venstvo. Tudi tega smo že navajeni. Ce ne bo prišlo do preprečitve sobotnega shoda, bo ta lahko opogumil udeležence, ki bodo takšne in podobne predstave Časovno stopnjevali. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo Cez nekaj mesecev v Furlaniji - Julijski krajini deželne volitve, ki za nekatere stranke pomenijo tudi stopnjevanje sovraštva do slovenske narodnostne skupnosti. SpriCo splošne krize političnega sistema in spričo »protestnega sindroma« med samimi volilci bi lahko Benečija pomenila vabljivo območje za zbiranje desničarskih konsenzov. RIM / V POSLANSKI ZBORNICI Svojevrstna večina na glasovanju o komisiji za reforme Zakon o dvodomni komisiji z glasovi KD, DSL, PSDI in Zelenih RIM - Poslanska zbornica je vCeraj z večino glasov sprejela ustavni zakon, ki določa pristojnosti dvodomne parlamentarne komisije za ustavno reformo. Poslanci so nekoliko popravili tekst, ki je bil odobren v senatu. Zakon bo moral tako spet v senat in nato še enkrat v poslansko zbornico, saj je za ustavne zakone predpisana dvojna odobritev in ob drugi odobritvi dvotretjinska večina. Za zakonski osnutek, kakor ga je izoblikovala komisija za ustavna vprašanja, so včeraj glasovali krščanski demokrati, Demokratična stranka levice, socialdemokrati in zeleni, medtem ko so se socialisti vzdržali, liberalci pa so bili proti. Zakon je bil torej sprejet s povsem različno večino od tiste, ki podpira Amatovo vlado. Zakon, ki mora vsekakor v oba domova v zopetno odobritev, daje dvodomni komisiji nalogo, da pripravi osnutek za spremembo drugega dela italijanske ustave in doloCa naCin, kako naj nato parlament razpravlja in morebiti sprejema popravke k veljavni ustavi. Največ polemike je bilo okoli amandmaja, ki so ga podpirali socialisti, liberalci in republikanci in ki je predvideval, da volilci na referendumu ne samo potrdijo ali zavrnejo popravke k ustavi, ki jih je odobril parlament, paC pa izbirajo med osnutkom, ki ga je sprejel parlament in predlogom, ki ga parlament sicer ni odobril, a je poleg prvega dobil največ soglasja. Zavrnitev njihovega amandmaja je zelo razkačila socialiste in njihov predstavnik Silvano Labriola je po eni strani poudaril, da bo predlog predstavljen spet v senatu, po drugi pa odrekel podporo zakonu tudi pri drugem sprejemanju, Ce bi bil popravek zavrnjen. S tem zakonom ne bi dobil dvotretjinske večine in bi ga morali potrditi ali zavrniti volilci na referendumu, kar bi nedvomno ustvarilo velike težave in morda tudi zmedo z referendumi, ki zadevajo volilni zakon in za katere je dal pobudo odbor, ki mu predseduje Mario Segni. Dvodomna komisija pa medtem, Čeprav ni bil še sprejet zakon o pristojnostih, nadaljuje z delom in razpravlja o pristojnostih višjega sodnega sveta. Ob koncu splošne razprave bodo pododbori načelne smernice, ki jih je sprejela komisija, razčlenili v člene, nato bo o teh predlogih spet razpravljala komisija, (vt) NOVICE Čez dva tedna v poslanski zbornici o zaščiti manjšin RIM - Ustavna komisija poslanske zbornice bo v teku 15 dni poročala italijanskim poslancem o zakonskih predlogih za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji. Tako je na svoji sredini seji z večino odločila poslanska zbornica na predlog poslanca Brunet-tija. Socialistična poslanca iz naše dežele Renzulli in Breda sta izrazila zavodoljstvo nad sklepom in sta zaželela, da bi Cimprej razvozlali tiste politične vozle, ki so preprečili odobritev zakona v pretekli zakonodajni dobi. V Rimu konferenca države in dežel RIM - Qb prisotnosti predsednika vlade Giuliana Amata se je včeraj v Rimu sestala konferenca države in dežel, na kateri sta sodelovala tudi predsednik deželne vlade FJK Vinicio Turello in odbornik za zdravstvo Brancati. Med vprašanji na dnevnem redu je bilo v ospredju zanimanja zlasti zdravstvo. Konferenca je med drugim dala pozitivno mnenje za finansiranje tistih bolnic, ki vodijo tudi znanstveno raziskovanje. V tem okviru bo tržaškemu Burlu priznan prispevek 3,7 milijarde lir, pordenonskemu CRO pa 2,7 milijarde lir. Pozitivno je bilo tudi mnenje udeležencev, da s 370 milijardami lir iz solidarnostnega sklada prispevajo za kritje posledic, ki jih slabo vreme povzroča kmetijstvu. FJK je bila namenjena 1,727 milijarde lir. Predstavnika ezulov o Osimu in mejah RIM - Združenja italijanskih ezulov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije zahtevajo spremembo osimskih sporazumov in tudi spremembo meje med Italijo in naslednicami bivše Jugoslavije. Tako sta na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdila predstavnika teh organizacij, senator Lucio Toth in odv. Carlo Schwarzenberg. Po njunem mnenju naj bi osimski sporazumi »propadli« s padcem bivše Jugoslavije. Med zahtevami in predlogi obeh predstavnikov pa je vsekakor zanimivo Tothovo mnenje, po katerem italijanski begunci »ne bi želeli premakniti meje, paC pa jo preseči, s tem da bi ustvarili gospodarsko-kulturno območje, v katerem bi bil prost tako prehod ljudi, kot tudi investicij in trgovine.« Osumljenca za umor Ligata zavračata obtožbe RIM - Piero Battaglia, bivši demokristjanski župan in poslanec ter Franco Quattrone, bivši deželni tajnik KD, M sta ju dva skesanca obtožila, da sta dala nalog za umor Ludovica Ligata, sta med včerajšnjim zaslišanjem v zaporu v Reggiu Calabrii zavrnila vse obtožbe. Ob koncu zaslišanja je Quattronejev odvetnik dejal, da je edina konkretna obtožba, ki je bila izrečena na račun njegovega varovanca, v bistvu ta, da je politično prišel navzkriž z Ligatom. Včeraj so zaslišali tudi deželnega svetovalca iz Kalabrije Giuseppa Palamaro ter Giusepa Lombarda, ki naj bi bil eden od morilcev bivšega predsedika državnih železnic. PRIZIV / PRISPEVKI ZA MANJŠINO »G & G< Gombač (SPGSj koketira z Gambassinijem (LpT) TRST / SEMINAR ACCOA Tehnični in finančni vidiki trgovske menjave s Slovenijo in Hrvaško Veliko zanimanja med krajevnimi poslovneži za sodelovanje s sosedama Elio Fornazarič Tržaški dnevnik Trie-steOggi je objavil v včerajšnji številki članek o javnem srečanju predsednika Slovenske prosvet-no-gospodarske skupnosti Borisa GombaCa, na katerega pa Primorski dnevnik ni bil povabljen. Članek s pomenljivim nadnaslovom »Alleanza tra Gombač e Gambassi-ni« (Zavezništvo med Gombačem in Gambassinijem) objavljamo v daljšem povzetku; bralcem bo morda s tem tudi jasno, zakaj nismo bili vabljeni. »Predsednik Slovenske prosvetno-gospodarske skupnosti (SPGS) Boris GombaC je vložil priziv na Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine z zahtevo po razveljavitvi nekaterih odločb deželne uprave, s katerimi so porazdelili finančna sredstva za kulturne in umetniške dejavnosti ljudstev slovenskega jezika med razne ustanove in združenja te skupnosti, medtem ko so bile zahteve SPGS zavrnjene. GombaC je orisal priziv na javnem srečanju ob prisotnosti načelnika svetovalske skupine Liste za Trst v deželnem svetu Gianfranca Gambassinija, ki je izrazil solidarnost do zahtev SPGS in najavil, da bo LpT predložila v deželnem svetu resolucijo s predlogom o poenotenju finansiranja v korist slovenski manjšini. GombaC je zahteval ' razveljavitev sklepov, ki zadevajo prispevke nekaterim založniškim podjetjem, med katerim tudi tistim, ki izdajajo Primorski dnevnik, nekaterim kulturnim združenjem, raziskovalnemu inštitutu SLORI in glasbenim šolam, med katerimi tudi Glasbeni matici. Po Gombačevem mnenju bi morali spremeniti mehanizem, po katerem prihaja do razdelitve prispevkov. To delo je poverjeno posvetovalni komisiji, ki pa po Gombačevem mnenju ne predstavlja vse manjšine. Prav tako bi morali po njegovem popolnoma revidirati italijansko-slo-venske sporazume, ki zadevajo obe manjšini. GombaC je obrazložil, da je SPGS "laično ljudska" organizacija, loCena tako od SKGZ, ki zajema laični in levi del slovenskega prebivalstva, kot od SSO, ki zbira katoliška društva. Kljub temu, da smatra SPGS za nestrankarsko organizacijo, je GombaC na srečanju zaželel zmago desnice na nedeljskih volitvah v Sloveniji in je obnovil hipotezo o preštevanju Slovencev v Italiji. Gombačeva organizacija je zahtevala, naj ji Dežela na podlagi zakona o obmejnih območjih, ki dodeljuje slovenski skupnosti 24 milijard lir prispevkov v treh letih za kulturne dejavnosti, dodeli 248 milijonov lir prispevka za lastne dejavnosti, a ni bila vključena med koristnike prispevkov.« Toliko TriesteOggi o srečanju Gombač-Gam-bassini. Kaj reci o vsem tem? .Kdor nima doma zaveznikov, si jih poišče paC drugje. Po znanem naCelu; sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj... TRST - V sejni dvorani Trgovinske zbornice je vCeraj potekal napovedani seminar o tehničnih in finančnih vidikih trgovinske menjave med Italijo na eni ter Slovenijo in Hrvatsko na drugi strani. Seminar je organizirala tržaška delegacija Zveze trgovinskih zbornic za dežele onkraj Jadrana, ACCOA, organizacije, ki je po nastalih spremembah na tleh bivše Jugoslavije, prevzela naloge bivše mešane italijansko-jugoslovanske zbornice IT AL JUG. Seminar je bil namenjen predvsem poslovnim ljudem iz naše dežele in dober obisk (v dvorani je bilo nekaj nad sto ljudi) priča, da so argumenti, ki zadevajo trgovinsko pa tudi finančno in industrijsko sodelovanje s Slovenijo in Hrvatsko, pri nas danes na moC aktualni. Seveda so se seminarja udeležili tudi vsi vidnejši predstavniki zamejskih manjšinskih gospodarskih organizacij in bančnih zavodov s Tržaškega in Goriškega. Po pozdravnem nagovoru predsednika tržaške delegacije ACCOA Giulia Petrucca je podravnatelj Tržaške hranilnice DD Nerio Benelli orisal prizadevanje banke, da bi v prihodnje z novimi pobudami okrepila svojo prisotnost v Sloveniji, kjer je kakor znano, že aktivna s podružnico v Kopru. Sledilo je obsežno poročilo podravnatelj a tržaškega urada ICE Daquanna, ki bo v kratkem prevzel zagrebško predstavništvo zavoda za zunanjo trgovino in ki je predoCil najnovejšo slovensko in hrvatsko zakonodajo s področja tujih naložb. Pri tem se je predavatelj zadržal tudi ob raznih oblikah pomoči, ki jih pri nastopanju na zunanjih tržiščih podeljuje svojim Članicam Evropska gospodarska skupnost, posebej pa je razčlenil vlogo prve italijanske poslovne banke SIMEST. Predstavnik organizacije SAGE Riccardo D’Antoni je nato orisal vprašanje zavarovalskega kritja za kredite, ki nastajajo ob blagovni menjavi med Italijo, Slovenijo in Hrvatsko, nakar je ravnatelj tržaškega pokrajinskega urada za civilno motorizacijo Giorgio Bor-tolotti naCel vprašanje avtoprevoznikih storitev med jadranskima sosedama. Z nekaterimi specifičnimi aspekti bančnega poslovanja na tem področju se je nato ukvarjal podravnatelj Tržaške kreditne banke Adrijan Semen, ki pa je v svojem posegu opozoril tudi na negativne posledice, za Tržaško in vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki jih poraja sedanji neugoden gospodarski trenutek v Sloveniji in na Hrvatskem. Med drugimi posegi na seminarju naj omenimo še poročilo o blagovni menjavi po avtonomnih raCunih, ki ga je podal podravnatelj tržaške Trgovinske zbornice Franco Rota. MNENJE Pogled iz zamejstva o volitvah v Sloveniji Dušan Udovič Od nekdaj velja sicer nekoliko posplošeno mnenje, da imamo Slovenci iz Italije svojstvene poglede na dogajanja v Sloveniji. Neredko se srečujemo s komentarjem, da težimo k idealni podobi matične države, ker da jo želimo videti boljšo in lepšo, kot je v resnici sposobna biti. Bo že res, kot je tudi res, da bi kot manjšina v tujem okolju brez tolikšnega zaupanja že zdavnaj potegnili krajši konec. Jasno je, da bomo z uspehi matične države uspevali tudi mi, drugače lahko le skupaj v senci životarimo. Splet dogodkov, ki je Slovenijo peljal v samostojnost, nas je bolj kot v preteklosti potegnil zraven. Iz tržaškega zaliva, briških gričev in goratih hrbtov videmske pokrajine skrbneje opazujemo dogajanja in tudi vse bolj postajamo njihov sestavni del. Vsaj želimo si, da bi bilo tako, zato tudi nam ne more biti vseeno, kakšna bo Slovenija po volitvah. Ce bi sklepali zgolj pod vtisom ostrorobe volilne kampanje, v kateri je pogosto zmanjkalo osnovne politične kulture, se ne bi mogli cediti od navdušenja. Res je, da smo pri nas že dolgo vajeni tudi slabših predstav, v katerih objestno nastopa demagogija in se brez obzira odmerjajo mnogi nizki udarci. Pravila demokratične igre paC, poreče nekdo, kot da se je s kregarjenjem vse-povprek neizbežno treba sprijazniti. Tistemu, ki bi oporekal, Ceš da se Slovenija uCi od zapadnih demokracij, bi priporočal pozornejši pogled preko meje, denimo k nam na Tržaško ali pa še dlje, da bo videl tudi glasno sesuvanje mnogih piškavih stebrov sistema, ki naj bi bil za zgled. Prepričan sem, da ima Slovenija v novem poglavju svoje poti še vedno priložnost paziti, da se slabi zgledi ne spremenijo v trajno navlako, ki bi jo vlekla na dno. Tudi pri nas smo Slovenci različnih barv in prepričanj, vendar so se skrajnosti od leve do desne v Času precej obrusile in razmere za dialog se ustvarjajo hitreje kot v preteklosti. Skrajne desnice, v pravem pomenu besede, v zamejstvu skorajda ni, zato nas Jelinčičeve polne dvorane in njegov rasistie-no-lepenovski besednjak neprijetno obujajo k zavesti, da imamo pred oCmi razraščanje fašistoidne nestrpnosti, na las podobne oni, ki je nekaj generacij naših rojakov zapisala poginu. Volilne rezultate bomo ocenjevali vsak po svojem prepričanju, vendar bi med nami težko našli razlike, Ce izrazimo željo, da bi bile v novi slovenski parlament izvoljene trezne osebnosti, katerim bo osnovno vodilo interes države, stopnja politične kulture pa jamstvo za ustvarjalen dialog-Slovenska zgodba o uspehu lahko postane stvarnost, Ce se bo državotvornost uveljavila nad poskusi, da vsakdo najprej povleče svoj voz v svojo Stalo-Želimo si, da bi bilo manj zaplotniskih nakan in preganja-nanja domnevnih izdajalcev. Dosledno naj b° spoštovanje pravic manjšin, ker nas bo meja, vsaj tako sl želimo, v bodoC6 manj ločevala kot preteklosti. Vsakršna verska ali narodno®, na diskriminacija j morala biti Sloveni) tuja, zgodovina P^ naj ne ostaja dekla službi politih • Pogled nazaj tudi boleča in sporn-pogavja naj ohra trdno zavest o te > kaj je za Slovenc pomenil narodno svobodilni boj. . Morda si zop nakopavam kome? tar o idealnem S danju zamejca matico, toda pn pjj. veliko ljudi m sU podobno. Življenj pogosto nena^°s je nem okolju nas J cepilo s temi v?5 t0„ tami, po zasingi k ^ rih smo danes v. Ne kot pnveSa> nebodigatr ampak kot del nar da, na katerega mo biti ponosrro_^- ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Petek, 4. decembra 1992 TRST / HUMANITARNI KONVOJ ITALIJANSKEGA RDEČEGA KRIZA Zdravila in oblačila za bosanske ljudi Šest tovornjakov in trije rešilci odpotovali v Split TRST / OB DECEMBRSKIH PRAZNIKIH Tržačani odločili: »Živela Slovenija!« Gospodarska kriza je »skrčila« potovanja -Veliko zanimanje za Malto in Tunizijo Marjan Kemperle TRST - Včeraj je odpotoval iz Trsta proti Splitu konvoj tovornjaka z zabojnikom, petih tovornjakov in treh rešilcev italijanskega Rdečega križa s 45 tonami raznoraznega materiala za obubožano in shirano bosansko prebivalstvo. S konvojem je odpotovalo 30 tržaških prostovolcev, Rdečega križa, ki bodo vse zbrane predmete, živila, zdravila in drugo v Splitu predali tamkajšnjemu Rdečemu križu. Konvoj potuje po kopnem, ker na trajektu, ki povezuje tržaško pristanišče s Splitom, ni bilo prostora za težka vozila. Humanitarna kolona je včeraj prispela na Reko, od tu je nadaljevala pot s trajektom do Paga, odtod pa še do Zadra in Splita. Prostovolci se bodo že drevi v Splitu vkrcali na trajekt, ki jih bo jutri prepeljal spet v Trst. Včerajšnja je bila doslej zadnja od več kot 50 humanitarnih ekspedicij, ki jih je v pomoč prizadetemu prebivalstvu v bivši Jugoslaviji organiziral deželni odbor Rdečega križa iz Furlanij e-Julijske krajine. Tokratni prevoz materiala na vojno območje pa je bil slovesnejši od prejšnjih. Pred odhodom tržaški prostovoljci pred odhodom konvoja RK iz Trsta v Split (foto Križmančič) prostovolcev s Trga Unita je bila namreč na tržaški prefekturi krajša slovesnost, s katero se je hotelo vsedržavno vodstvo italijanskega Rdečega križa zahvaliti tržaškemu odboru RK za doslej opravljeno delo v pomoč beguncem in prebivalstvu z vojnih območij. O izjemnosti dogodka pričata že sami prisotnosti sedanjega izrednega komisarja italijanskega RK Luigia Giannica in predsednice ženskega odbora RK Marie Pie Fanfani. Giannico je v krajšem nagovoru podčrtal pomen sedanjih humanitarnih in solidarnostnih akcij, h katerim je pristopilo domala vseh 400 italijanskih odborov RK. Tržaška sekcija je odigrala v tem primeru izredno povezovalno vlogo, je omenil Giannico, ki je ob koncu tudi podelil visoko priznanje italijanskega RK Marii Rosi Vitiello, ženi tržaškega prefekta, ki se že poldrugo leto nesebično predaja organiziranju pomoči za hrvaško in bosansko prebivalstvo. Tržaški RK je v dobrem letu pomagal pri ureditvi številnih taborišč za begunce in jih preskrbel s hrano, oblačili, najnujnejšimi potrebščinami. Poleg tega je opravil pravcato detektivsko nalogo: združil je več kot 500 družinskih članov, ki so jih vojne grozote razpršile širom po bivši Jugoslaviji in Italiji. Tudi to delo je več kot hvale-vedno. TRST - Gospodarsko krizo je občutiti tudi v turizmu. Ne deluje sicer popolnoma zaviralno, pač pa krči potovanja. To je razvidno predvsem iz povpraševanja za izlete ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih: ljudje se odločajo večinoma za krajše, tri do petdnevne izlete, medtem ko se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo število vpisanih za daljše, eno do dvotedenske izlete. Tako ocenjuje sedanji tržaški turistični trenutek eden od tukajšnjih vodilnih turističnih delavcev, Egon Kraus, »padre-pa-drone« potovalne agencije Aurora, ki s svojimi bogato opremljenimi izložbenimi okni na vogalu Ul. Milano in Ul. XXX. ottobre vabi Tržačane na izlete na vse konce sveta. Njegova analiza vzrokov za upad povpraševanja za daljša potovanja je linearna. »Po septembrski devalvaciji italijanske lire so se turistične storitve v tujini podražile za 5 do 10 odstotkov. Turistične agencije so bile primorane prilagoditi cene temu povišku, to pa je marsikoga "prisililo", da se je odrekel daljšemu potovanju in se zadovoljil s krajšim. 10-odstotni povišek za nekajdnevno potovanje, ki na primer stane 350 tisoč lir, je še sprejemljiv, pri aranžma- Izložbena okna potovalne agencije Aurora vabijo Tržačane na vse konce sveta (foto Križmančič) nu, ki stane recimo milijon lir, pa je povišek že občuten, in to še posebej, če se za potovanje odloči par.« Kraus ugotavlja, da je letos manj povpraševanja za nekatere nekoč tradicionalne božične in novoletne ture, kot so evropska mesta (Budimpešta, Pariz, London). Ob decembrskih praznikih so namreč cene teh aranžmanov visoke. Zato so se Tržačani letos raje odločili za Malto in Tunizijo. 5- dnevna izleta z letalom na ta sredozemski otok ali v severnoafriško sončno državo staneta namreč manj kot na primer prav tako 5-dnevni avtobusni izlet v Budimpešto. Velik turistični boom doživlja Slovenija. V Kranjski gori, Bohinju in Rogaški slatini so vse hotelske sobe že rezervirane. Mlajši so se odločili za gorenjska smučišča, upokojenci pa za Rogaško slatino, ki doživlja tačas pravcato turistično mladost... (M.K.) TRST/ SLOVENSKA KOMISIJA PSI Januarja na Opčinah deželni kongres slovenskih socialistov Vloga Slovencev v stranki, ki preživlja hudo moralno in vsebinsko krizo TRST - Že v času So nekateri vodilni državni predstavniki svetovali volilcem o Plaž, raje kot da bi Referendumom oj deljevali za eno ali Preferenc, je bilo ja: da je kriza zno stranke prišla do za "ljujoče stopnje. T deremo v tiskovr Poročilu Sloven deželne komisije PSI 2e pravi, da je olje 08en) razhajanj, vsaj padeva slovenske so iste v naši deželi, vo 1° dodalo s podpis Ponovnega dogovoi isto za Trst in priso 1° njenega predsl ika v vladni ek: i e8ativni volilni izid jasnejši škandali Položaj le poslabšali, socialistična baza )o slovenski social z vse večjo teži sh-6p?Znavali v vods UnWke zastopnike ti z p 1j1Cnth vsebin, k: Zgodovinska last gastvo te stranke. enn etna dialekti osmernost znotraj končni Zadniem Ci dal; n° zamajala, r so sg I Poročilu, zat prev U]na in Post' pobijanja idej se S'. Na deželni ra nab, aniu ideja o re| llZmu tudi v strank P°SeniT0n0Iniia VeC nm,i0Cevania V§£ -* tni rm?1Ve,2ovaT1ie s0 v ^dami strai reform ,U socia: in 0rQl’ skrbi za sc Vora* . narodn skih oH^a’ d°bro: SkuPMh°S0V in V' zavejl. načrti ezništvih z, laično-levičarskega gibanja. To mora postati vodilo Deželne komisije PSI, ki je pod vodstvom deželnega predsednika Rudija Pavšiča o teh vprašanjih razpravljala pred dnevi na sedežu tržaške federacije. Izhodiščne misli bodo služile kot osnova za deželni kongres komisije, ki bo januarja meseca na Opčinah. Na njem naj bi prišle do izraza prav gornja razmišljanja, saj je nujno, da se tudi slovenski socialisti nekako samostojno opredelijo za takšne politične pobude, ki bodo tej stranki, ki preživlja hudo moralno in vsebinsko krizo, vrnile nekdanji ugled. Na srečanju je tekla beseda tudi'o nekaterih aktualnih vprašanjih naše skupnosti. Slovenski socialisti so ožigosali lažne in tendenciozne časopisne vesti glede Osimskih sporazumov in zaščite naše skupnosti. Ob tem so razpravljali o pripravi skupnega osnutka za manjšinsko zaščito, ki mora, če hoče biti učinkovit, vlogo zastave zamenjati s stvarnimi predlogi, da se položaj naše manjšine vendarle spremeni na boljše. Na tržaškem srečanju deželne komisije je tekla beseda tudi, kar zadeva predlog SSk o vseslovenski kandidaturi glede bližnjih deželnih volitvah. O tem naj bi končna beseda padla prav na januarskem kongresu, ki je zaradi svoje reprezentančnosti pristojen tudi za takšne odločitve. RIM / RAZDELJEVANJE TOBAKA Odobren poseg finančne straže V FJK razdeljevanje poteka počasi Sindikati negativno ocenjujejo privatizacijo državnega monopola RIM - V deželi Furlaniji-Julijski krajini so doslej s tobakom oskrbeli 4 skladišča (v Cervignanu, Tarcentu, Huminu in San Vitu), iz katerih zatem tobak delijo po posameznih trafikah. Danes bi morala priti na vrsto Palmanova, sledili bodo Videm, Tržič, Tolmezzo, Conegliano, Trst, Gorica, itd. Vseh skladišč je devetnajst, Trst in Gorica pa lahko cigarete pričakujeta konec prihodnjega tedna, seveda če ne pride do kakšnih novosti ali novih zapletov. Osebje državnega monopola je namreč pri nas že pred dnevi prekinilo stavko, vendar je ostalo v pripravnem stanju in tako razdelje-Prazne police prodajalcev cigaret se bodo (morda) vanje poteka zelo počasi, že v prihodnjih dneh spet napolnile (foto Križmančič) Vsekakor ni prišlo do posega osebja finančne straže. Za tak poseg pa se je vlada odločila drugod po državi in v znak protesta so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL državnega monopola so za 9. december proglasile dveurno stavko. Pri tem ocenjujejo, da gre za zelo nevaren precedens poseganja izvršne oblasti v sindikalni spor. Potrdile pa so, da bodo nadaljevale z razdeljevanjem tobaka. Sindikati pa so v glavnem negativno ocenili odlok, ki ga je predsi-nočnjim odobril senat in s katerim bodo državno podjetje spremenili v delniško družbo. Med drugim poudarjajo, da si bodo prizadevali, da poslanska zbornica vnese popravke v smislu dogovorov, ki so jih že podpisali z vlado. Po polemikah iz prejšnjih dni z nekaterimi sindikalisti pa je zveza lastnikov trafik iznesla potrebo, da bi izvedli nekatere skupne akcije v korist raznih kategorij. Njen predsednik je tako predlagal sestanek z upravljale! skladišč ter s CGIL, CISL in UIL, da bi skupaj ocenili nastali položaj. Zveza pa pozitivno ocenjuje zagotovila parlamenta, da trafike ohranijo ekskluzivo pri prodaji izdelkov monopola, a obenem izraža zaskrbljenost, ker ne morejo kriti povpraševanja, čeprav so odprli številna skladišča in čeprav je posegla finančna straža. GORICA / KMEČKA BANKA BO ODPRLA SVOJO PODRUŽNICO Pomembna vloga ljudskih bank Marko Waltritsch GORICA - V Furlaniji-Julijski krajini dandanes posluje 6 ljudskih bank. Te so v Vidmu, Pordenonu, Čedadu, Huminu, Latisani in Gorici, kjer posluje Kmečka banka - Bane a Agricola, ki je odraz gospodarstvenikov in varčevalcev slovenske narodne skupnosti. Vse te banke so združene v deželnem konzorciju ljudskih bank, ki ima svoj sedež v furlanskem Codroipu. Se do pred kakim letom je v tem konzorciju bilo devet ljudskih bank. V sedanjo pordenonsko ljudsko banko Friuadria so se pred dvema letoma združile dve banki iz Pordenona in tista iz Cente.Vse je bilo nared, da bi se združili tudi ljudski banki iz Vidma in iz Čedada, v zadnjem trenutku pa je poiskus propadel. Ljudsko banko iz Codroipa pa je pogoltnila Banca Antoniana iz Padove, ki je na tak način še bolj utrdila svoj, sicer že prej pomemben, položaj v naši deželi. Pred nekaj leti je sicer bilo govora, da bi se ljud- ske banke v deželi združile v eno samo, a poskus je šel po vodi, očitno zaradi razumljivih prevladajočih interesov vodstev vsake teh bank. Sicer bi bilo težko razumljivo, da bi se v tako deželno ljudsko banko vtopila slovenska Kmečka banka v Gorici, ki ima svojo specifiko. Kmečka banka je šele pred desetletjem, z odprtjem svojega novega sedeža na Verdijevem korzu, pridobila na razsežnosti. Pred dvema letoma je odprla podružnico v Krminu, konec prihodnjega tedna bo odprla svojo podružnico v Gorici sami, na Trgu Kugy, tik pred mejnim prehodom Rdeča hiša. Ljudske banke v naši deželi sodelujejo v konzorciju, ki jim nudi celo vrsto servisov, ne da bi s tem osporaval avtonomiji vsake banke, ki sicer med seboj tesno sodelujejo. Ljudske banke iz FJK so združene v vsedržavnem združenju ljudskih bank. V naši deželi imajo te banke 111 okenc, 1.659 uslužbencev in 25.321 članov. V lanskem letu so nabrale 8.831 milijard lir, njihovo premoženje znaša 841 milijard. Čistega dobička so lani imele 76 milijard lir. V Italiji pa je 120 ljudskih bank. Vsaka od njih ohranja in skrbno čuva svojo avtonomijo. Ljudske banke imajo namreč to specifiko, da so trdno navezane na krajevno stvarnost, pa čeprav je običajno njihov delokrog širši od tistega, v katerem se gibljejo podeželske kmečko-obrt-ne posojilnice. NOVICE Deželna vlada odobrila reformo gorskih skupnosti TRST - Deželni odbor F urlanij e-Julij ske krajine je odobril predsinočnjim besedilo zakona, ki predvideva drastično preosnovo gorskih skupnosti. Ker so zakonski osnutek tu in tam spremenili oziroma popravili, ga morajo pristojni dejavniki zdaj nanovo sestaviti in ga oblikovati v organsko celoto. Sele zatem bo odbornik za krajevne ustanove Dario Barnaba, ki pripada republikanski stranki, seznanil sredstva množičnega obveščanja oziroma širšo javnost z dokončno vsebino zakona, okrog katerega so izbruhnile že pred časom upravičene polemike, sicer predvsem zaradi namere, da število gorskih skupnosti - zdaj enajst - skrčijo in celo razpolovijo. Izšel »Horološki atlas višjih rastlin FJK« VIDEM - »Gre za pomembno delo, prvo te vrste v Italiji, ki poglablja in nudi priročnik o študijah, ki so jih v zadnjih dvesto letih opravili sloviti botaniki. Obenem predstavlja popoln pregled rastlinskega bogastva v naši deželi.« Tako je poudaril Adino Cisilino, deželni odbornik za gozdove in parke, na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili »Horološki atlas višjih rastlin F urlanij e-Julijske krajine -deželni rastlinski inventar«. Delo (899 strani) je izšlo na pobudo deželne direkcije za'gozdove in parke, uredil pa ga je prof. Livio Poldini, ki poučuje na botaničnem inštitutu tržaške univerze. Kot je še naglasil Cisilino, je delo izjemno koristno, saj se ne omejuje le na ekološko plat, temveč obravnava tudi produktivne aspekte, vezane na naravno okolje. Pri tem je spomnil, da je Dežela vedno posvečala veliko pozornost problemom okolja, o čemer priča vrsta drugih del: »Deželni živalski inventar«, »Velika drevesa v Furlaniji-Julijski krajini«, »Gozdovi v nevarnosti« ter »Gozdovi, človek in gospodarstvo v Furlaniji-Julijski krajini«. S prof. Poldinijem je sodelovalo okrog dvajset navdušecev za botaniko. Da bi prišlo do tega ekipnega angažiranja, je leta 1980 ustanovil »Deželno skupino za rastlinsko raziskovanje.« Podatke, ki so jih zbrali, so prenesli na biološki odsek tržaške univerze, kjer jih je prof. Poldini preveril ter jih zatem vnesel v sklad podatkov za rastline na Deželi. Po njihovi predelavi je izšel omenjeni atlas, iz katerega med drugim izhaja, da je položaj okolja v F-JK dober. V Pordenonu razstava obrtniških izdelkov iz dežel Alpe-Jadrana PORDENON - Deželni odbornik Pierantonio Rigo bo odprl danes na sejmišču v Pordenonu 18. razstavo obrti v deželah Alpe-Jadrana, ki bo trajala do torka, 8. decembra. Na ogled bodo izdelki za vsak okus, od takšnih, ki so kot nalašč za darilo, do pravih umetnin. Tu bodo keramični artikli, zlatnina in dragulji, oblačila, sestavni deli stanovanjske opreme, a med drugim tudi še igrače in prehrana. Poseben poudarek pojde tokrat ženskemu delu na obrtnem področju, saj so posvetili le-mu cel paviljon z izdelki s področja krznarstva, pletilstva, slikarstva, frizerstva, kozmetike in tako naprej. Mlad Avstrijec izgubil življenje na avtocesti VIDEM - Detlef VVarmunt, 28-letni Avstrijec iz Zeltvvega, je prejšnjo noč izgubil življenje v prometni nesreči na avtocesti nedaleč od Tablja, potem ko je iz še nepojasnjenih razlogov s svojim tovornjakom zavozil s cestišča. Kabina je končala v reko Belo, od koder so nesrenega mladeniča potegnili reševalci in ga odpeljali v bolnico v Humin, kjer pa je podlegel hudim poškodbam. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Vidma, Tablja in Trbiža. Zaplenili hašiš VIDEM - Oddelek davčne policije videmske finančne straže je v središču Cervignana, blizu železniške postaje, zaplenil 5 kg hašiša. Domnevajo, da so z mamilom nameravali oskrbeti tamkajšnje področje. Preiskava se je začela z zasledovanjem nekega »kurirja« iz Piemonta, v zapor pa sta končala dva mladeniča, Paolo Rivetti ter Jose Dominigue Quattrocchi. Plimski dnevnik Lastnik: ZTl d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 UT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG TRST Petek, 4. decembra 1992 NOVICE Danes v Mieli razmišljanje o Osimu Drevi ob 18. uri bo v gledališču Miela na Trgu Duca degli Abruzzi 3 na sporedu javna razprava na temo »Sporazum in mesto - razmišljanja o Osimu«. Govorili bodo poslanec Istrskega demokratskega zbora v hrvaškem parlamentu Dino Debe-liuh, poslanec Demokratične stranke levice VViller Bordon, bivši senator Stranke komunistične prenove Stojan Spetič in predstavnik krožka »Istria« Marino Vocci. Sledili bodo drugi posegi. Solidarnost z židovsko skupnostjo V trenutku obširne in nasilne protisemitske gonje krščanske cerkve izražajo židovski skupnosti vso svojo solidarnost.. Nečloveška tragedija, ki je prizadela židovske brate v našem stoletju, je zrasla iz istih ideologij, ki se danes ponovno pojavljajo v Evropi s slepo okrutnostjo. Ob spominu na tolikšno perverznost in grozodejstva ter na holokaust, verniki odločno potrjujejo svojo vero v univerzalno bratstvo brez vsakršnih razlik. Tako se glasi solidarnostna izjava, ki so jo podpisali tržaški škof Lorenzo Bellomi, grško-pravoslav-ni arhimandrit Timotheos Elefhteriou, srbsko-pra-voslavni župnik Raško Radovič, pastor evange-liCansko-metodistiCne cerkve Claudio Martelli, pastor evangeliCansko-luteranske skupnosti Paolo Poggioli, pastor evangeličansko-valdeške cerkve ter švicarske evangeličanske skupnosti Renato Coisson in pastor kršCansko-adventistične cerkve Filippo Rivoh. Brazilski kirurg o presajanju las Znani brazilski kirurg prof. Miguel Singer se bo mudil v našem mestu od 6. do 12. decembra, da bi predstavil svojo inovativno tehniko o mikropre-sajanju las, ki je za Italijo prava novost. Tehnika prof. Singerja, ki so jo doslej preizkusih na približno 2.500 moških in ženskih pacientih, daje izjemne rezultate, tudi stoodstotne, odvisno pac od stopnje plešavosti. Tehniko mikropresajanja bosta uradno predstavila tako sam prof. Singer kakor tudi dr. Longato in sicer med konferenco, ki se bo odvijala na temo »Kirurgija plešavosti«; konferenca bo v petek, 11. decembra, v sejni dvorani zdravstvenega doma Salus, Ulica Bonaparte 6. Predstavitev revije V dvorani Inštituta za zgodovino v Ul. Economo 4 bodo danes, ob 16.30 predstavili novo revijo Capi-taiismo - Natura - Socialismo, ki jo izdaja Univerzitetno kulturno združenje La Talpa. Prisotna bo članica redakcije Rita Modotti. ■ 1 tudi danes v celoti prevozno. Predvčerajšnjim je namreč zdrknila koncentracija ogljikovega monoksida na 5, 7 miligrama pri kubičnem metru, medtem ko znaša zgornji varnostni prag, kot znano, 10 miligramov. Vreme se ni sicer popravilo, imamo pa vlago in celo deževalo je, a dež je tako rekoč potlačil k tlom strupeni plin. Ogljikov monoksid je brez barve, vonja in okusa, pač pa smrtno nevaren, če pride v krvni obtok, in nastaja pri nepopolni oksidaciji ogljika oziroma pri nepopolnem zgorevanju ogljika in snovi, ki ga sestavljajo. K njegovemu kopičenju prispevajo torej predv- vzdrževani avtomobili, toda tudi - in tega ne smemo pozabiti - ogrevalne naprave, ki ne delujejo brezhibno. In tu ne gre samo za pečice na premog, oglje, mazut in podobno, ampak tudi za naprave v mnogih javnih ustanovah. PSI / DREVI ZBOR PRENOVITVENE SKUPINE KRAS / O POSEGIH NA TERITORIJU Martelli dobiva pristaše v Trstu Prvi so Carbone, Piftonijeva in Tersor Od leve Tersar, Piftonijeva in Carbone (foto Križmančič) Lastniki želijo soodločati Besedo želijo imeti predvsem ko gre za zasebno lastnino - Obširen program Aleksander Sirk Deželni odbornik Gianfranco Carbone, bivša tržaška občinska odbornica Ariella Pittoni in načelnik PSI v deželnem svetu Dario Tersar prirejajo nocoj z začetkom ob 17.30 v hotelu Jolly v Trstu zborovanje za ustanovitev skupine, ki se bo zavzemala za prenovo PSI v skladu s stališči Claudia Martellija. Trojica je cilj in pomen te pobude obrazložila včeraj na tiskovni konferenci. Vsi trije so se v svojih izvajanjih navezali na diferenciacijo, ki je prišla do izraza na zadnjem zasedanju strankine vsedržavne skupščine. Carbone je dejal, da kdor se danes zavzema za prenovo PSI, izhaja iz ugotovitve, da se je zrušil politični sistem, ki je imel kot nosilne stebre stranke. Prenova PSI mora iti v dve smeri. Po eni strani se mora vključiti v proces za preobrazbo celotnega političnega sistema, začenši z volilno reformo, po drugi strani pa mora omogočiti PSI, da na novo odkrije svojo vlogo v okviru reformistične levice. Carbone je pri tem poudaril, da se tržaški socialisti morajo rešiti smrtonosnega objema z Listo za Trst, Čeprav je priznal, da se je nekoC sam zavzemal za to sporno koalicijo. Pittonijeva je s tem v zvezi ponosno podčrtala, da se je vselej prištevala med tiste, ki so se proti-vili zavezništvu z LpT. Dejala pa je, da se ta problem z uveljavitvijo lig danes postavlja na vsedržavni ravni. Stranke se morajo prenoviti, sicer bo prišlo do pravega prevrata z nepredvidljivimi posledicami, je poudarila. Tersar je omenil, da je eden izmed 9 deželnih svetovalcev PSI, ki so že pred Časom podpisali dokument za prenovo stranke, v katerem so med drugim postavili zahtevo, naj Craxi odsto- pi in nemudoma sklice kongres. Sicer pa je Tersar opozoril, da danes v PSI marsikdo gleda predvsem na to, kako bi ohranil delež oblasti, ki si ga je priboril, ne da bi si postavljal širših vprašanj. V resnici je pobuda Carboneja, Pitto-nijeve in Tersar ja marsikoga vznevoljila v tršaki PSI. Seveda so med njimi takšni, ki se ne strinjajo z Martellije-vimi stališči. So pa tudi takšni, ki pravijo, da bi se prištevali k »martel-lijevcem«, ko bi med njimi ne našli starih srajc, kot je Carbone. Kraški teritorij je pod stalnim pritiskom; obdelane površine so se zaradi raznih javno-koristnih posegov občutno skrčile; bremenijo ga razne vinkulacije urbanističnega in drugačnega značaja, zaradi Cesar je povsem razumljivo, da se v taki situaciji rojevajo nove pobude. Tako je pred nedavnim padel predlog o ustanovitvi novega občinskega upravnega telesa na Krasu, ki naj bi se loCil od Tržaške občine, v teh dneh pa se je rodilo tudi Združenje lastnikov, ki si je kot glavni cilj zastavilo krepitev budnosti kraškega prebivalstva pri zaščiti in varovanju svojega teritorija. Glede na dejstvo, da že razpolagamo z organizacijami, ki se že dolga leta ukvarjajo s problemi, kot so na primer razlaščanja zaradi hitrih cest, gradnje sinhrotrona in drugih podobnih pobud, smo se obrnili na podpredsednika Josipa TomsiCa, da bi izvedeli kaj veC o novem združenju in njegovih ciljih in o tem, zakaj so začutili potrebo po ustanavljanju še ene organizacije. Najprej nas je zanimalo, kateri so glavni razlogi; da je prišlo do ustanovitve. Josip Tomšič pravi, da sicer res razpolagamo s takimi organizacijami, ni pa take, ki bi se ukvarjala specifično s problemi lastnikov in zasebne lastnine. In ker je postal pritisk na Kras že povsem neznosen, se je porodila potreba po taki organizaciji. Lastniki so namreč mnenja, da Ce sa na naši zemlji kaj naredi, morajo imeti glavno besedo prav lastniki. V svojem programu je Združenje na prvo mesto postavilo obrambo osnovnih lastninskih pravic. Nadalje zahtevajo, da se poskrbi za načrtovanje na tem teritoriju in se določi, kaj se bo lahko na njem delalo. Prizadevalo si bo nadalje, da se uvedejo nekatere urbanistične spremembe v deželnem urbanističnem načrtu in da bo imelo svojo besedo tudi pri pripravi regulacijskih načrtov. Združenje razpolaga s strokovnjaki, ki delujejo na vseh področjih in ki bodo seveda dali svoj doprinos. Združenje je apolitično in ni povezano z organizacijami, ki delajo na tem področju tudi zato, ker se na primer Kmečka zveza zanima za kmetovalce in njihovo dejavnost, rekreativna-alpinistiCna organizacija XXX. Ottobre pa pretežno za športnike. Sicer pa želijo sodelovati in so prepričani, da bodo lahko v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo lahko marsikaj naredili. Združenje je bilo komaj ustanovljeno, v naslednji fazi pa bo poskrbelo za operativno strukturo. Najprej bo zbiralo elane, pri Čemer njegovi predstavniki poudarjajo, da se lahko vanj vpišejo vsi zasebni lastniki. S svojo dejavnostjo bo krilo celotno kraško področje, ki je v urbanističnem načrtu določeno za park. Skrbelo bo nadalje za usposabljanje kadrov, Čeprav že razpolaga z nekaterimi sposobnimi strokovnjaki, ki delujejo na tem področju. Vse to delo namerava opraviti v roku 6 ali 7 mesecev, nakar naj bi se v mesecu maju zbrali vsi vpisani člani in izvolili svoje vodstvene organe. Ob vsem tem pa še dodajajo, da so Kraševci prvi, ki morajo skrbeti za Kras, saj so ga prav oni v stoletjih sooblikovali in v veliki meri pripomogli, da se je ohranil v sedanji obliki. PROMET / PRODAJANJE PARKIRNIH MEST, KI JIH ŠE NI NOVEMBRA / NA TRŽAŠKEM Parkirišča - dobili jih bomo, toda kdaj? Zamuda tudi zaradi faraonskih načrtov V staromestnem podzemlju se zatika, pri Sv. Andreju bodo dela trajala vsaj eno leto pri D 'Annunziovem drevoredu ne parkirišče ne zelenica, v Miramarskem pa malo bolje Čez mejo zlasti Tržačani, a tudi mnogi Madžari Drago Gašperlin Avtomobilisti, radujte se! Tolikanj opevana nova parkirišča v mestu in predmestju boste vendarle dobili. Vprašanje je le - kdaj. Pa smo vam spet skalili veselje... Včeraj smo pisali o rušenju starega mesta med trgoma Cavana in Barbacan, kjer tudi že kopljejo pod zemljo, da bi uredili prostran parkirni prostor z dvema vhodoma in enim izhodom pri ulici Teatro Romano. Toda ob vsakem tretjem zamahu s krampom naletijo na dragocen arheološki ostanek in spomeniško varstvo reče stop. Ce pojde tako naprej, bo podzemno parkirišče nared, ko bo zgodovinsko jedro že zaprto za promet ali pa ga sploh ne bomo dočakali. Pa recimo, da ga bomo; kako bo izglodalo površje? Razen redkih izjem bodo sezidali vzdolž ulice Capitelli nove stavbe, ki bodo arhitektonsko zrcalo dozdajšnjih hiš, a iz Časov, kadar jih je bilo še veselje gledati. Skratka: kinoateljejska scenografija z namečkom vabljivih izložb. Citavecie ne bo veC. Sodobno dvonadstropno pokrito parkirišče bodo uredili tudi na že deset let opuščenem, zanemarjenem zemljišču v Miramarskem drevoredu med Rojanom in železniško postajo, kjer je bilo poprej železničarsko poslopje. Delavci so si zavihali rokave ravno te dni, že zdaj pa šušljajo, da se bo vleklo kot megla... Del parkirnih mest bo na voljo za občasno rabo proti plačilu toliko in toliko lir na uro, del jih bodo oddali v najem, nekaj rezervirali za uslužbence deželne uprave, druge pa prodali ali točneje povedano: prodali 99-letno koncesijo za njih uživanje, kajti nepremičnina bo ostala last Občine. Dejansko naj bi bilo tod tako kakor z načrtovanim parkiriščem v prostorih bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju (Ul. Locchi). Dela so se že začela, trajala bodo vsaj leto dni, parkirna mesta pa se kajpak že lepo prodajajo. 2e dalj Časa imajo nekateri v mislih tudi izgradnjo večnadstropnega parkirišča v Ulici Salem med D‘Annunzio-vim drevoredom in Ulico Molino a Vento. Kaže, da se zanima za to celo sam Agnellijev Fiat, toda pristojni deželni možje so letos spomladi financiranje načrta zavrnili z utemeljitvijo, da bi bili stroški glede na smotrnost pobude preveliki. Proti so tudi stanovalci bližnjih hiš, ker bi zgradba z urbanističnega vidika naravnost bodla v oci. Ne samo, tamkajšnji rezervoar z zemeljskim plinom naj bi kar vključili v poslopje s parkirišči... Povemo naj še, da je škarpo nad ulico Salem kar žalostno gledati: plevel, umazanija, smetišče, golazen. In vendar so nameravali tod urediti lepo zelenico, ki pa je še niso menda ravno zaradi parkirišCnega naCrta. Razmotrivali so nadalje o veCetažnem podzemnem parkirišču na Trgu Ulpiano pred sodnijo, a tudi iz tega ne bo nic, ker so graditeljem Cez noC odvzeli koncesijo. Parkirnih prostorov ne bodo uredili niti na barkovljanskem nasipu, kakor to misli ta ali oni, ko zagleda na njem lepo razvrščene japonske avtomobile. Resda so parkirani, toda samo začasno: potem ko so jih raztovorili z ladje, zdaj Čakajo, da jih odpeljejo v tržiško pristanišče. Kaj nam potlej ostane, Ce seveda odmislimo svojeCasna faraonska projekta o parkiriščih pod Trgom Unita in celo pod morsko gladino pred njim? Novo pokrito parkirišče na Trgu Belvede-re v Videmski ulici, parkirni prostor ob trgovskem centru Giulia v istoimenski ulici, ki pa je odprt samo do devetih zveCer, in nekdanji silos ob železniški postaji, kjer se je zaCelo v zadnjih Časih vendarle nabirati nekaj veC avtomobilov -še veC pa se jih od 15. decembra dalje, ko bodo odprli znotraj dosedanje avtobusne postaje na Trgu Liberta začasni sedež Verdijevega gledališča. Toda kje je naj-hujše pomanjkanje parkirnih prostorov? Pri Sv. Jakobu in na širšem reziden-Cnem območju, ki se razprostira okrog Rossettije-ve in Piccardijeve ulice. Tam je šele dren! Policaji in cariniki tostran in onkraj meje se prav nic ne dolgočasijo. Od začetka januarja pa do konca novembra letos je šlo Cez mejne prehode na Tržaškem v obeh smereh dobrih 25 milijonov ljudi, se pravi 4.232.000 veC kot v prvih enajstih mesecih lani. Samo v novembru pa so jih našteli 2.777.000, kar pomeni celih 56, 85 odstotka veC kot lanskega novembra. Mednarodni osebni promet (s potnim listom oziroma izkaznico) se je povečal za 81, 07 odstotka na 1.405.000 oseb, v tem sklopu pa je število tujcev poskočilo naravnost za 114, 63 odstotka, saj jih je bilo novembra lani 346.000, letos pa 741.000. To okoliščino velja pripisati v prvi vrsti moCno povečanemu dotoku madžarskih državljanov, ki se pripeljejo vsak konec tedna po nakupih v Trst, od koder pa se jih lep del odpravi še v notranjščino dežele. V maloobmejnem o-sebnem prometu, ki se je povzpel številčno na 1.373.000 prehodov v obeh smereh, pa se je občutno dvignilo število Tržačanov za 44,23 odstotka (s 614.000 novembra lani na 886.000 letos), Čemur je botrovalo tudi pomanjkanje cigaret v Italiji. Število slovenskih državljanov, ki so prestopili mejo s prepustnico, se je povečalo za 37 odstotkov na 487.000 v primerjavi z lanskimi 381.000. ________MAMILA / TUDI VČERAJ STROG MOLK________ Preiskovalci bodo danes razkrili »afero Tommaseo« Govori se celo o mednarodnih povezavah in mafiji Danes zjutraj bodo karabinjerji na posebni tiskovni konferenci osvetlili ozadje in podrobnosti afere v zvezi s prekupčevanjem in uživanjem mamil, ki je privedla do zaprtja znane kavarne Tommaseo, a njenega upravljalca, 40-letnega Claudia Monte-dura in številne druge osebe, za rešetke. V pomanjkanju uradnih vesti (preiskovalci tudi včeraj niso Črhnili besede, Ceš da je preiskava še vedno v teku in se morajo torej držati stroge tajnosti) pa ne manjka govoric in dom- nev. Nekateri celo govorijo o mikrooddajnikih pod mizami Tommasea, Cesar pa ni nihče potrdil. Kaže vsekakor, da so bila odločilnega pomena telefonska prisluškovanja. Poleg Montedura in njegove žene, za katero so zagovorniki vložili prošnjo o hišnem priporu, saj ima dva otroka doma v Viscu, sta se na zaslišanju znašla še 22-letni Roberto Turco iz Milana ter Gilberto Mar-tucci, prav tako iz Milana. S slednjim je Monte-duro nekaj Časa skupno upravljal bar v Milanu. Za zapahi naj bi bilo še nekaj Tržačanov, pripadnikov tako imenovane »boljše« družbe. Varnostne naloge je prejelo še nekaj drugih oseb, nekaj stanovanj pa naj bi bili preiskali. Kaj se je pravzaprav dogajalo, pa bodo preiskovalci pojasnili danes. Tako se bo izvedelo, od kod je kokain prihajal in kam je bil namenjen, in za kakšne količine pravzaprav gre. Glede na vedenje preiskovalcev, bi morale biti precejšnje. Ne gre namreč pozabiti, da so v kavarno vdrli karabinjerji posebnih od- delkov po nalogu proti-mafijske preiskovalne direkcije, zato nekateri sklepajo, da ima prste vmes celo mafija. Del mamila, ki ga niso uporabili v Trstu, naj bi namreč pretihotapili v Slovenijo, kar se doslej ni dogajalo. Običajno je bilo prav obratno, mamilo, in sicer heroin, je k nam prihajalo prav iz krajev bivše Jugoslavije. To naj bi potrjevalo obstoj širše mednarodne mreže za razpečevanje mamila, ki naj bi obenem služila tudi za »pranje umazanega« denarja... IZ NAŠIH KRAJEV Problematika vzhodnokraških vasi na dveh posvetih Slovenske skupnosti posvetov orisala občinski triletni proračun, o katerem se bo moral v prihodnjih dneh izraziti krajevni sosvet. V poglobljeni razpravi sta prišla do izraza predvsem velika zaskrbljenost in negodovanje zaradi omalo- Sekcija Slovenske skupnosti za vzhodni Kras je priredila prejšnje dni dva posveta na temo "Občinski proračun in reševanje posameznih vaških problemov”. Prvi se je odvijal v Slomškovem domu v Bazovici, kjer . ____ je prisotne pozdravil važevalnega odnosa, ki deželni tajnik in novi ga ima tržaška občin-deželni svetovalec SSk-- ska uprava do vzhod-Ivo Jevnikar, drugi pa nega Krasa. To se jasno je potekal v Finžgarje- kaže tudi v komaj vem domu na Opci- predstavljenem pro-nah, kjer je kot prvi računu, ko ostaja kra-spregovoril pokrajinski ški človek kljub nedav-tajnik Martin Brecelj, nim obljubam in dogo-Oba sta v strnjeni ob- vorom v zvezi z zako-liki prikazala trenutni nom o Krasu popolno-položaj slovenske na- ma prepuščen samemu rodnostne skupnosti v sebi. Italiji s posebnim ozi- Tako v Bazovici kot rom na zadnje protio- na Opčinah so prisotni simske in protisloven- našteli celo kopico ske nacionalistične problemov, ki gredo od izbruhe, zaustavila pa ureditve grezničnega-sta se tudi ob nevarno- omrežja jn metaniza-sti, da bo ostala sloven- cije do toponomastike-ska manjšina na pri- neurejenih parkirišč-hodnjih deželnih volit- nezadostne razsvetli' vah zaradi spremenje- ve itd. , , nega deželnega volil- Posveta na Opcimm nega zakona brez svo-ega predstavnika. Predstavnika SSk v krajevnem sosvetu za vzhodni Kras, Vremec in Slobec, sta na obeh osveia na i-t—,. se je udeležil občinski svetovale SSk Samo Pahor, ki j prisotne seznanil vsem, kar se dogaja občinskem svetu i xii oiuuuu, sict lici uuuii uuuinb&.em ? v ~- posvetih poudarila, da kakšne pobude na bosta skušala čimbolje tuje SSk za uveljaj seznanjati vzhodnok- ljanje osnovnih PraZ* t raško prebivalstvo o Slovencev v Italiji- okviru sosveta in da bosta skušala, v sodelovanju s krajani, reševati in opozarjati na vsa še nerešena vprašanja, ki YVWV ig|p VoIl&cau- Predvolilni čas se izteka. Volitve so to nedeljo. Če boste tako izbrali, bom tudi v prihodnje storil vse, kar bo v moji moči, da bomo živeli v miru in strpnosti. Vaša množična podpora v predvolilnem času me zavezuje. Živeli bomo svobodno in dostojno življenje srečnih in ustvarjalnih ljudi, ki imajo jasno prihodnost, socialno in vsakršno varnost, zajamčeno dostojanstvo, pravice in svoboščine. To ni volilna obljuba. To so cilji, ki jih skupaj moramo in zmoremo doseči. Vabim Vas, da se v nedeljo srečamo na voliščih. Samo na Vašem volišču in nikjer drugje boste sami izbirali prihodnost, ki si jo želite. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro. \lctf vvjlIgujl HjaaZ&Ms SVET Petek, 4. decembra 1992 13 __________VELIKA BRITANIJA / O VOJNI NA BALKANU_ Britanski politiki nočejo poslati vojakov v Bosno London sklicuje drugo mednarodno konferenco o Bosni in Hercegovini Alja Košak LONDON - Velika Britanija v imenu Evropske skupnosti, ki ji predseduje do konca leta, sklicuje drugo mednarodno konferenco o Bosni in Hercegovini. Konferenca bo 16. decembra v Ženevi. Dnevni red še ni določen, toda pod pritiskom resolucije islamskih držav in zahteve o vojaški intervenciji bo to vprašanje zdaj nedvomno moralo stopiti v ospredje. Sporočilo islamskega vrha iz Saudske Arabije pa je, da se večina islamskih držav ne more več upirati pritisku fundamentalistov, ki zahtevajo spremembo politike Zdrpženih narodov in glasovanje za vojaško posredovanje. Britanski komentatorji dodajajo, da se zdi to sporočilo sicer brezkompromisno, vendar vsebuje tudi element diplomatskega zastraševanja. Po tej razlagi bo deklaracija iz Džede morda prisilila Združene narode, da bodo sprejeli resolucijo o vojaškem posredovanju v Bosni in Hercegovini in zadostili islamskim zahtevam. Pri tem pa je prav mogoče, dodajajo komentatorji, da takšne resolucije Združeni narodi ne bodo nikoli uresničili, ampak le poslali veliko število vojakov v BiH. Proti vojaškemu posredovanju, ki bi zahtevalo številne vojaške sile, je tudi britanska vlada. Obrambni minister Malcolm Rifkind poudarja, da se morajo tisti, ki ga zagovarjajo, zavedati, da bi bilo verjetno zanj potrebnih sto tisoč vojakov, ki bi bili dolga leta vpleteni v vojno z velikimi izgubami in prav majhno verjetnostjo, da bi dosegli mir. Rifkind je zanikal poročila, da je mnenje britanskega zunanjega ministrstva ostrejše in da se nekateri visoki funkcionarji »nagibajo k možnosti vojaškega posredovanja proti Srbom«. Minister Rifkind je dejal, da je stališče obrambnega ministrstva popolnoma v skladu s stališčem zunanjega ministrstva, saj britanska vlada meni, da se je zelo nespametno vplesti v državljansko vojno. Britanija ima v Bosni in Hercegovini 2.500 vojakov, kar je več kot katerakoli druga država. Vsakomur je lahko očitno, da je pripravljena pomagati, nima pa namena izpostavljati britanskih življenj za neizvedljivo nalogo, je dejal minister. Temu stališču mnogi ugovarjajo, med njimi tudi voditelj liberalnih demokratov Paddy Ash-down, ki je prepričan, da je vojno s težko predvidljivimi posledicami mogoče preprečiti z vojaškim posegom. Rifkind dokazuje, da položaj v BiH za takšen poseg ni primeren. Bosno vzporeja z Libanonom in opozarja na izkušnje ZDA in Francije, ki sta poskušali doseči mir v libanonski državljanski vojni. ZDA so tam izgubile 400 vojakov. Kadar je bilo vojaško posredovanje primerno, je Britanija vselej sodelovala, poudarja minister Rifkind. To je bilo ob iraškem napadu na Kuvajt in ob argentinski invaziji na Falklandske otoke. Slo je za konvencionalni napad ene države na drugo, v BiH pa gre za državljansko vojno, v kateri se pobijajo bosanski Srbi, Hrvati in Muslimani, ki so leta živeli skupaj. Britanski obrambni minister sodi, da Združeni narodi le v primeru invazije, za kakršni je šlo v Kuvajtu in na Falklandskih otokih, lahko odločajo, da je takšen napad nesprejemljiv, in z vojaškim posegom izženejo napadalca. Tako je bilo Sarajevo pred vojno ZAGREB - Marsikje na Hrvaškem znova usposabljajo zaklonišča. Kolikor vemo, so mestne skupnosti in podjetja dobili navodila, naj zagotovijo prvo stopnjo pripravljenosti. Čeprav o tem ni uradnih informacij, je v dobro obveščenih krogih mogoče slišati, da se ta odločba nanaša na vsa tista področja, ki v krogu 120 kilometrov obdajajo tako imenovana rožnata območja. Glede na njihovo razprostranjenost po Hrvaški se ta odločba nanaša na skoraj celotno Hrvaško. Ali gre res samo za opomin prebivalstvu, da vojna še zmeraj besni naokrog in tudi v sami Hrvaški? Mogoče bi vlada s tem opominom laže upravičila vse bolj Burnik0 socialno-ekonomsko Politiko, ki jo vodi, in sti-Sala vse večje nezadovoljiv0’ k* t0 politiko spre-nrija pred drugim krogom volitev. Ali pa gre morda Za resnično vojno nevarnost, ki znova trka na hrvaška vrata? Prva domne- va seveda ni izključena, a udi druga ni povsem neutemeljena. Nejasni status rožnatih območij, za katera je hr-vaska javnost izvedela e e, ko so začeli uresniči* Vanceov načrt, bi v resnici utegnil odločati o m, kako se bo hrvaška Politika opredeljevala do nadaljnje navzočnosti nproforja na svojem ob-oč)u. Položaj na tako nienovanih rožnatih ob- li ki so bila zamiš-n ,a kot demilitarizirana P dročja med srbskimi kat U^mi in območji, na ^tenh je Hrvaška že uve-rlanVlla svojo polno suve-Postaja za Hrvaš- ki R V A Š K A Rožnata območja, bunkerji, zaklonišča Goran Vežič ko povsem nesprejemljiv. V teh predelih zaenkrat ni sledu o vzpostavitvi vsaj polovične hrvaške suverenosti ali o vrnitvi pregnancev, saj tod še zmeraj suvereno paradirajo srbske paravojaške skupine, Unprofor pa je nemočen, da bi jim to preprečil. Po skoraj dvomesečnih izzivanjih, še posebej v dalmatinskih rožnatih območjih, je vse bolj pogosto slišati napovedi o večjih pogromih in preseljevanjih. Običajna pojasnila so nezadovoljiva, kar nekaj visokih častnikov Združenih narodov pa je s svojimi izjavami postavilo na kocko svoj ugled. Najprej je poveljnik južnega sektorja Unproforja v pogovoru s poveljnikom HRM Svetom Letico zatrdil, da so incidenti res vse pogostejši, zanje pa nosi krivdo hrvaška stran. Direktor za civilno upravo Cedric Thombery je jasno poudaril, da njihovo misijo otežuje strah, ki ga na srbski strani spodbuja vnetljiva, nepretehtana in nekooperativna hrvaška politika. Pri tem je postregel s podatkom, da je mogoče odkriti skrito in prepovedano orožje tudi na hrvaški strani in da je objektivnost poročanja o misiji Unproforja veliko boljša v Srbiji kot na Hrvaškem, čeprav tiskovni predstavniki Unproforja o srbski strani poročajo veliko bolj neugodno kot o hrvaški. Hrvaška stran nenehno z najvišjih ravni zatrjuje, da Unproforju ne bo podaljšala mandata, ki se izteče aprila, čeprav bi se moralo, objektivno gledano, po tistem, kar je bilo storjenega doslej, njegovo pravo delo začeti šele zdaj. Na mesto poveljnika hrvaške vojske so imenovali militantnega generala Janka Bobetka, ki je zamenjal treznega in umi- rjenega Tuša, domnevajo pa, da je to šele uvod v veliko čistko v hrvaški vojski in zamenjavo bivših jugooficirjev s preverjenimi hadezejevskimi kadri. Trdijo tudi, da so premestili veliko vojaške tehnike z dubrovniškega bojišča na območja severne Dalmacije, ki so pod nadzorom hrvaških sil. Na samih frontnih položajih, zadarskem, šibe*hi-škem, drniškem in sinj-skem, pa napetost strahovito narašča. Tako je vse teže nadzorovati hrvaško vojsko, ki s teh položajev opazuje svoje zasedene vasi. O svojem vojaškem razpoloženju so zmeraj pripravljeni spregovoriti naravnost. Zaostrovanje položaja je postalo še posebej očitno potem, ko sta Cyrus Vanče in lord Owen obiskala južno področje in Knin in resignirano ugotovila, da na srbski strani ni nobenih napovedi o pozitivnih premikih. Ko se je Cyrus Vanče vrnil v New York, je med vrsticami omenil tudi dvom o tem, da bodo ti kraji znova priključeni Hrvaški. Ali je šele zdaj hrvaška stran začela s pripravami na korenito rešitev, ki jo, kot je videti, tudi sama že dlje časa izziva? Ce res drži podatek, da prva stopnja pripravljenosti zajema področje, ki je 120 kilometrov oddaljeno od morebitne linije spopada, bi to utegnilo pomeniti tudi domet srbskega orožja. Verjetno pa bo to tudi pokazalo, da takšno orožje obstaja in na koncu koncev lahko pripelje do spoznanja, da takšen oboroženi spopad vsekakor ne bi bil lažji. Panič ne sme na IIU volitve BEOGRAD - Mi- nu Miloševiču t skorajšnjih srbski volitvah. Ameriš] poslovnež, ki je bri težav postal preds dnik nepriznar: ZRJ, ni mogel pri dložiti potrdila, c najmanj leto di stalno živi v Srbij zato po mnenju vi lilne komisije n sme sodelovati f volitvah. Panič n bi se takrat, ko je pi begnil iz Jugoslavij odrekel jugoslovai skemu državljar strni, ki ga je znox dobil šele junija. »Od Srba, ki j rojen sredi Beograd zahtevati, naj doki že, da je Srb, je mi goče samo v Srbij Ce ne bodo spremi nili te odločitve naslednjih neki dneh, naj gredo m loševičevci kar san na volitve in naj s tudi sami izvolijo, je povedal za Repi bliko opozicijsl vodja Vuk Draške vič, ki skupaj z dn gimi opozicijskin strankami že razm šlja o bojkotu volite* Zanimivo pa je, da s je vojska že ogradil od volilnega zapleta Ali se je volilo ko presodi sam publiško ustavn dišče. Člani usti ga sodišča pa s voljeni v skupšč poslancev čl, Miloševičeve j ke. BIH / NOVINARJI Nagrada za pogum Podelili so jo sarajevskemu časniku Oslobodjenje NEW YORK - Poročevalec Republike iz Sarajeva in glavni urednik časnika Oslobodjenje Ke-mal Kurspahič je v New Yorku prejel svetovno novinarsko nagrado za pogum, ki jo podeljuje Mednarodni medijski sklad žensk. Poleg Oslobodjenje so nagrado za leto 1992 podelili še snemalki ameriške televizijske mreže CNN v Sarajevu Margaret Moth in urednici kenijskega časopisa The Nati-on Caterine Giseru. Kurspahič je nagrado sprejel na berglah; nedavno je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ker je šoferja Oslobodjenja za- dela krogla ostrostrelca. Tudi snemalka CNN Margaret Moth je nagrado sprejela z obvezano glavo. Izročitve nagrad so se udeležili tudi najuglednejši novinarji ameriških časopisov in televizijskih postaj, med njimi Dan Rader, Peter Brokau, Barbara VValters, Carol Simpson in drugi. Kemal Kurspahič in njegovi sodelavci bodo v prihodnjih dneh predavali na ameriških univerzah o dogajanju v Sarajevu in svojih pogledih na balkansko dramo. Dohodek bodo namenili obnovi porušene hiše svojega časnika. (Z. O.) Kemal Kurspahič NOVICE Na prištinski tržnici ubili Albanca PRIŠTINA - Srbski policisti so v četrtek na prištinski tržnici ubili 27-letnega Albanca Samija Arifija in ranili njegovega brata Hafiža. Policija je takoj zaprla celotno območje in priprla na desetine ljudi. Uradni srbski viri trdijo, da »so policijsko patruljo napadli albanski teroristi«. Priče pa trdijo, da je policija pri raciji preprodajalcev cigaretov začela pretepati Arifija in nato streljala na Samija. Albanski viri menijo, da si srbski režim prizadeva povečati napetost na Kosovu in tako preprečiti prihod mirovnih sil v pokrajino. Srbsko letalstvo zadnje dni pogosto preletava Prištino in draga kosovska mesta. Vrhunec provokacij pričakujejo prihodnji teden, ko naj bi začeli z izgradnjo velike pravoslavne cerkev v središču Prištine. (S.M.) Amoto pisal Drnovšku LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v četrtek prejel pismo italijanskega premiera Giuliana Anata. V pismu, ki se nanaša na odnose Slovenije z ES, je premier Amato izrazil pripravljenost, da Italija podpre slovenska prizadevanja za sodelovanje z ES, zlasti pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o sodelovanju in ustreznih protokolov med Slovenijo in ES. (MI) Kiro Gligorov pri Johnu Majoiju LONDON - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je v četrtek iz Skopja odpotoval na enodnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Glavna tema njegovih pogovorov z britanskim premieram Johnom Majorjem in predstavniki ES je bilo vprašanje mednarodnega priznanja Makedonije, čemur najbolj nasprotuje Grčija. O vprašanju priznanja Makedonije bodo razpravljali tudi na vrhunskem sestanku ES, ki bo 11. in 12. decembra v škotskem Edinburghu. (M.K.) Povezanost politike in kriminala BEOGRAD - Trgovinska zapora ZN je v ZRJ poleg zmanjšane trgovinske izmenjave, povečane nezaposlenosti in 50-odstotne mesečne inflacije povzročila še dva pojava. V obdobju predvolilne kampanje uradne srbske oblasti trdijo, da so razmere v državi normalne, in dokazujejo, da je srbsko gospodarstvo v razcvetu, medtem ko je Zahod zajela recesija. Dragi pojav pa je razširjen tudi v dragih republikah nekdanje Jugoslavije, ne samo v ZRJ. Gre za povezanost oblasti in organiziranega kriminala. Zločinci, nekatere išče tudi Interpol, so ropali tako na Hrvaškem kot v BiH, zdaj pa pred očmi policije to počnejo tudi v Srbiji in Črni gori. Zaščitniki zločinskega podzemlja so: poveljnik srbskih sil v BiH Ratko Mladič, Mihail Kertes, Radovan Karadžič in Vojislav Šešelj. Vojna tako ni samo v interesu oblastiželjnih posameznikov, ampak ima svojevrsten »gospodarski« vidik. (ONA) Spoštovani! Ko boste na volitvah obkrožali imena kandidata za Državni svet, razmislite kdo je že kaj storil za obalne občine, Primorsko in Slovenijo in ali bo lahko udejanjal Vaše zahteve in želje. Sem Danijel BOŽIČ, profesor sociologije, zaposlen na Visoki pomorski in prometni šoli v Portorožu. Prvič sem bil izvoljen v Republiško skupščino leta 1986 in skupaj s kolegi iz ZSMS v Družbenopolitičnem zboru oblikoval opozicijo takratni oblasti. Se posebej se velja spomniti velike akcije proti gradnjam termocentral v Plominu in Miljah, ki sem jo vodil kot predsednik Obalnokraške konference ZSMS. Kaj sem počel kot sekretar Republiške konference ZSMS pa verjetno ne velja razlagati na široko (protijedrska dejavnost, ukinitev štafete, nasprotovanje investicijam v požrešno železarno Jesenice in TGA Kidričevo, slovenska vojska, civilno služenje, avtocesta na Obalo, itd.). Leta 1990 sem bil izvoljen v Zbor občin kot poslanec LDS in se zavzemal za neodvisnost, politični pluralizem, svobodo posameznika, pravno državo. Posebej sem se zavzemal in se bom tudi v bodoče: 1. ) za visokošolsko središče - campus (sem avtor Zakona o visoki hotelirski in gostinski šoli v Izoli) v Slovenski Istri; 2. ) za avtocestno povezavo obale z Madžarsko in Avstrijo; 3. ) za hitro cesto iz Kopra po Soški dolini do Avstrije; 4. ) za sodobno prosto cono v Slovenski Istri (Luka Koper); 5. ) za tvorno sodelovanje s Hrvaško, Italijo in umirjeno reševanje spornih vprašanj; 6. ) za razvoj, ki ne bo uničeval okolja in bo vzpodbujal rast primorskega turizma; 7. ) za regionalizem, saj bo Slovenija razvita toliko, kot bodo razvite regije; 8. ) za regionalno povezovanje občin, da bo vzpostavljena protiutež centralni oblasti; 9. ) za razvoj in zaščito italijanske manjšine v Slovenski Istri in slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini; 10. ) za to, da bo država pustila ljudi čim bolj pri miru. Ocenite moje dosedanje delo in v odgovor na listi za Državni svet obkrožite moje ime pod številko 1., saj zagotavljam uresničevanje programa ob vsestranski podpori LDS. Prisrčen pozdrav! Hvala za zaupanje in Vaš glas! SLOVENIJA Petek, 4. decembra 1992 NOVICE SLOVENSKI PATENTNI URAD SINDIKATI / DRŽAVNI SVET Svetovalnica za begunce JESENICE - Center za socialno delo in Rdeti križ Jesenice organizirata svetovalnico za begunce, ki bo 9. decembra pričela delo. Odprta bo vsako sredo od 15. do 17. ure v prostorih Centra za socialno delo na Jesenicah. Namen svetovalnice je predvsem v svetovanju in usmerjanju beguncev pri reševanju vprašanj, s katerimi se srečujejo. V občini je trenutno okrog 1500 prebivalcev iz Bosne in Hercegovine, ki so začasni begunci, in približno 350 takih, ki tega statusa nimajo. Begunce brez statusa so na jeseniškem Rdečem križu lahko evidetirali le zato, ker so prišli po ponujeno pomoC, sicer pa imajo te podatke za letošnji avgust. (M.F.J Razpisan referendum o razvoju BELTINCI - V drugem najvecjem kraju v občini Murska Sobota naj bi v petih letih za razvojne potrebe zbrali 25 milijonov tolarjev. Zato so se na zboru občanov odločili, da 6. novembra razpišejo referendum o uvedbi samoprispevka za ureditev kanalizacije, gradnjo večnamenskega objekta in dveh oddelkov jaslic pri otroškem vrtcu. Z delom zbranega denarja želijo urediti tudi športnorekreacijski center, naselje, obnoviti staro šolo in poslopje krajevnega urada. Prav tako nameravajo asfaltirati nekaj ulic in urediti komunalno mrežo. Ce bo referendum uspel, bodo v naslednjih petih letih zaposleni od neto plače prispevali 2 odstotka, kmetje 4 odstotke od katasterskega dohodka, upokojenci od pokojnin pa en odstotek. (B.H.) Ob pesnikovi obletnici obnova kulturnih spomenikov VRBA - Obletnica rojstva, 192. po vrsti, slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je določen mejnik pri postavljanju in obnavljanju spomenikov naše kulturne dediščine, so izjavili na včerajšnji spominski slovesnosti v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Z omenjeno obletnico sta namreč povezana odkup in obnova rojstne hiše Matije Čopa v bližnji Žirovnici. Hiša je do nedavnega propadala, z zbiranjem prispevkov učenčev slovenskih osnovnih in srednjih šol pa so jo pričeli obnavljati. (M.F.J Težave pri vračanju nacionaliziranega premoženja KOČEVJE - Od sprejetja zakona o denacionalizaciji je komisija, ki rešuje zahtevke za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, obravnavala 80 zahtevkov. Od teh je bilo nekdanjim lastnikom vrnjenih 29 hektarov kmetijskih zemljišč in 164 hektarov gozdov. Glede na veliko razprostranost kočevske občine pa pričakujejo še okrog 150 zahtevkov za vrnitev nekoč odvzetih zemljišč in gozdov. (G.M.) jg Elektro fakulteta prejela prvi patent Uspešen zakon o intelektualni lastnini - Sodelovanje Anita Zmahar Sodelovanje šele po volitvah Skoraj polovico elektorjev imajo Svobodni sindikati, drugi so skoraj brez možnosti Borut Meško Alenka Orel, Neodvisnost (Foto: Srdjan 2ivulovič/TRIO) Slovenski patentni urad (Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine) deluje dobro leto. V tem Času je dosegel nekaj gospodarsko pomembnih uspehov, od trgovinskega sporazuma z Evropsko skupnostjo do vključevanja v GATT. Včeraj so slovesno podelili prvi slovenski patent, ki po naključju v mednarodnem registru nosi tudi prvo številko prijave 9100001. Patent je last Fakultete za elektrotehniko in računalništvo iz Lju- bljane. Štirje izumitelji so prijavili projekt z naslovom Vezje za napetostno zaščito napajanja integriranega vezja CMOS. Slovesne podelitve so se poleg predsednika Milana KuCana in ministra za znanost in tehnologijo Petra Tanciga udeležili tudi direktorji nekaterih tujih patentnih uradov in predstavniki Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Direktor Slovenskega patentnega urada dr. Bojan Pretnar je poudaril, da je dobro patentno pravo osnova za razvoj tehnologije in gospodarstva. Slovenija je veliko dosegla z zakonom o industrijski lastnini, ki velja od aprila letos. Naš zakon je zaradi izvirnosti in praktičnosti zbudil veliko pozornosti med tujimi znanstveniki, kar sta potrdila tudi predstavnika Evropskega patentnega urada in Mednarodnega združenja za varstvo industrijske lastnine. Tuji gostje so potrdili tudi dejstvo, da je Slovenija edina od mladih neodvisnih držav, ki ji je v tako kratkem Času uspelo zagotoviti učinkovito zaščito intelektualne lastnine. Peter Tancig je povedal, da jim je to uspelo zato, ker so hkrati s procesi osamosvajanja gradili osnove za tehnološki razvoj. Slovenija ima visok intelektualni potencial, kar dokazujejo številni anonimni znanstveniki (z akademikom Protnerjem na Čelu). Po podatkih republiške volilne komisije imajo od skupnega števila elektorjev za volitve predstavnikov delojemalcev v državni svet skoraj polovico vseh Svobodni sindikati, in sicer 62. Sledita sindikat Neodvisnost s 35 elektorji in Konfederacija sindikatov 90, ki ima 14 elektorjev. Kot je znano, volilna komisija ni preverjala, ali so podatki o številu Članstva v posameznem sindikatu resnični. Po teh, podatkih naj bi bilo v Sloveniji včlanjen# v vse sindikate okrog 736.713 ljudi. Boris Mazzalin, predsednik Konfederacije 90 je prepričan, da je nemogoče, da bi bili v Državni svet izvoljeni predstavniki delojemalcev, ki niso elani Svobodnih sindikatov. Zato so v Konfederaciji 90 sprva razmišljali o bojkotu volitev. Kljub razhajanju med posameznimi sindikati pa so se včeraj v Domu sindikatov vendarle sestali predstavniki Svobodnih sindikatov, Neodvisnosti, Konfederacije 90, Pergama, Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, Fidesa (sindikat zdravnikov in zobozdravnikov) ter Policij- skega sindikata. Sestanek so sklicali na pobudo sindikata Neodvisnost, ki je predlagal kompromisno rešitev; da bi Svobodni sindikati namesto treh predstavnikov kandidirali dva, Neodvisnost namesto štirih enega, ostali sindikati pa bi skupaj predlagali enega kandidata. Čeprav so se vsi načelno strinjali, da bi morali imeti delojemalci večji vpliv v prihodnjem parlamentu, pa predloga sindikata Neodvisnost niso podprli številčno manjši sindikati. Kot je po seji dejala sekretarka Neodvisnosti Alenka Orel, so se sicer dogovorili, da bodo sodelovali tudi po volitvah, a kaže, da je nekaterim sindikatom pomembnejše, ali bodo v Državnem svetu imeli svoje predstavnike, kot pa to, da bi bilo predstavnikov delojemalcev, ne glede na sindikalno pripadnost, CimveC. Tako pa bodo na volilnem zboru 10. decembra v Cankarjevem domu elektorji izbirali med šestnajstimi kandidati dvanajstih sindikatov za štiri sedeže v Državnem svetu. Dr. Bojan Pretnar podeljuje patent dekanu Fakultete za elektrotehniko in računalništvo (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) VOLITVE / SE DVA DNI 1 POROČILO O DELU MNZ /OCENJUJE 1. BAVČAR | OBALA/ SKUPNOST ITALIJANOV rl Kampanja se izteka Pred volilnim molkom »Slovenska levica skuša s fenomenom naraščajočega nacionalizma ustvariti krizne razmere, militantno desnico, in tako upravičiti svoj obstoj. Liberalna stranka tako ugotavlja, da v Sloveniji nacionalnega šovinizma preprosto ni, je le plod prizadevanj, da bi se v Sloveniji ustvarile krizne razmere, ki bi onemogočale zamenjavo oblasti,« so bile obtožbe, ki so jih na včerajšnji tiskovni konferenci izrekli prvaki Liberalne stranke Vitomir Gros, Danijel Malenšek in Franc Golja. Povedali so, da je Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka prijateljska stranka, s katero kranjski liberalci tesno sodelujejo, bili pa so tudi edini, ki so se udeležili njenega kongresa v Kočevju. Danijel Malenšek je tudi opozoril na nepravilnosti, ki se pojavljajo pri pripravi volitev, med drugim na zaplete s Slovensko obrtniško podjetniško stranko, ki na volitvah ne bo mogla nastopiti zaradi pomanjkljivega imena, socialdemokrati pa se jih lahko udeležijo le pod enim imenom, čeprav so jih registrirali kar osem. Liberalci se zato zavzemajo, da se volitve prestavijo za tri tedne. »Ni razlogov za slabo počutje. Ljudje so me spoznali in vsak dan so mi bolj naklonjeni. Menim, da bomo imeli tudi drugi krog volitev,« je včeraj optimistično začel tisko: vno konferenco Ivan Bizjak, predsedniški kandidat SKD. Bizjak je povedal, da bodo v ponedeljek zaceli razmišljati o tem, s katero stranko se bodo povezali v koalicijo, zagotovo pa so na koncu seznama Ribičičevi prenovitelji, Jelinčičevi nacionalisti in demokrati, ki so vrgli Peterletovo osamosvojitveno vlado. O medijih, politični propagandi in strankah so govorili predstavniki Skupne liste: Delavske stranke Naprej, Svobodne stranke in Krščanskih socialistov. Kandidat Krščanskih socialistov Vladimir Stres in njihov predsednik Andrej Magajna sta trdila, da volitve vsem kandidatom ne omogočajo enakih možnosti in da politična propaganda slabi medsebojne odnose, saj išče spore za dosego cilja - oblasti. Protestirali so tudi zaradi zlorabljanja Cerkve v politične namene, v njenih prostorih naj bi se delili letaki s politično vsebino, verski obredi pa naj bi bili politično obarvani. »Smo proti enoumju med kristjani. Ni prav, da imajo Slovenski krščanski demokrati monopol, saj so v Sloveniji štiri stranke, ki se proglašajo za krščanske, verski tisk pa namenja pozornost le eni,« je še dodal predsednik Krščanskih socialistov Magajna. Policija mora biti učinkovita! Cilj je tudi poceni policijski sistem Zloraba volilnih imenikov V svoji rozgretosti aktivisti strank kršijo pravila in zakone V preteklem obdobju nastajanja slovenske državnosti je v notranjih zadevah nastalo veliko sprememb, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal Igor Bavčar. Izkazalo se je, da so bile v opredelitvi vloge in mesta policije v slovenski družbi potrebne ključne spremembe, ki so utemeljile njeno novo podobo. Spremembe na tem področju so nastale predvsem v politični policiji; poudarili so pomen legalnosti (kot enega od temeljnih načel policijskega delaj, etike policijskega dela in pristojnosti posameznih služb, zlasti Var-nostno-informativne. V organizacijskem smislu so tako pridobili nov računalniško podprt »Ce bodo na volitvah največ glasov dobili Slovenski krščanski demokrati, bo novi predsednik vlade Lojze Peterle. Zunanji minister bo Janez Drnovšek, predsednik parlamenta pa Ivan Oman. Poslanec SKD in novomeški župan Marjan Dvornik bo minister za notranje zadeve.« To je na predvolilnem zborovanju v Krškem sinoči izjavil poslanec in kandidat SKD za državni zbor Ciril Kolešnik, ki je tako potrdil govorice, da sta obe stranki z vrha javnomnenjskih raziskav podpisali sporazum o povo- Blažka Kramar informacijski sistem. Ustanovili so tudi posebne enote ministrstva, preventivni oddelek, ki se ukvarja z vprašanji varnosti, in posebno službo za nadzorovanje zakonitosti dela policije (t.i. »policijo v policiji«). Čeprav so se v zvezi z nastalimi spremembami pojavljali določeni konflikti, so bile takšne spremembe pravilne, je menil Igor Bavčar. Organizacijski razvoj policije je bil oblikovan v skladu s ciljem, da mora postati slovenska policija sodobna, evropska ter kot taka neobremenjena z zgodovino in političnimi tekmovanji. lilni vladni koaliciji. Kolešnik je tudi povedal, da naj bi, če bo največ glasov dobila Liberalnodemokratska stranka, predsednik vlade postal Janez Drnovšek, Lojze Peterle pa zunanji minister. Notranji minister naj bi vsekakor postal Marjan Dvornik. Vodja volilnega štaba liberalnih demokratov Gregor Golobič je odločno zanikal, da bi stranki podpisali koalicijski sporazum, pa tudi Lojze Peterle je včeraj popoldne potrdil, da stranki nista podpisali nobenega dogo-vora.(T.S.) Njena naloga je predvsem varovanje splošnih življenjskih in ustavnih pravic prebivalstva. Celotni koncept reorganizacije je seveda zahteval tudi določena denarna vlaganja. Minister Bavčar zavrača očitke o nesmotrni porabi denarja. Poudarja, da bi bilo v prihodnje mogoče celotni sistem bistveno poceniti. Med-najpomembnejše projekte policije je Igor Bavčar uvrstil varovanje »južne meje«, ki je še vedno sporna točka v odnosih s Hrvaško. Opozoril je tudi na nekatera še nerešena vprašanja v zvezi z odsotnostjo določenih norm v kazenski zakonodaji, saj ta še vedno ni jasno definirana. Odvetniška pisarna De Bernardi je danes pri koprskem sodišču vložila zahtevo skupine državljanov za sodno varstvo zaradi kršitve določil zakona o varstvu osebnih podatkov. Sporna je nedovoljena uporaba volilnega imenika posebne volilne enote za izvolitev predstavnika italijanske skupnosti v državnem zboru. Imenik je nastal na osnovi osebnega izrekanja tistih prebivalcev slovenske Obale, ki se čutijo Italijane - pri tem so jim zagotovili tajnost podatkov. Zato so bili mnogi ogorčeni, ko so ugotovili, da je bil ta imenik uporabljen kot adresar za pošiljanje volilne propagande. Za rezervirani poslanski sedež kandidirata Roberto Batelli iz Kopra in Amalia Petronio iz Pirana. Vsak od njiju ima seveda svoj volilni štab, ki skrbi za propagiranje svojega kandidata. Pirančani zatrjujejo, da so propagandna gradiva pošiljali po naslovih, ki so jih našli v telefonskem imeniku. Vodja Batellijevega štaba Sergio Settomini pa je povedal, da je uporabil imenik, ki ga je dobil pri volilni komisiji- Predsednik komisije Branko Masleša pravi, da ne ve, kako je Settomini dobil sporni imenik in da bo zadevo raziskala njegova komisija. Kakšen nasmeh bo imel prednost V Cankarjevem domu so SKD pripravili drugo od treh sklepnih prireditev pred nedeljskimi volitvami. Lojze Peterle je kandidata za predsednika Ivana Bizjaka označil z besedami: »Prepričan sem, da bo zmagal človek s slovenskim nasmehom, ne pa tisti z italijanskim časopisom.« Med gosti sta bila poleg simpatizerjev SKD tudi predsednik avstrijske ljudske stranke dr. Berhard Busek in Karel Smolle. (A.Z.) FOTO: Srdjan Zivulovič / TRIO KOALICIJE / SKD IN LDS? Sta stranki podpisali koalicijski dogovor? Se bo razpletlo v kratkem? O sredstvih na celovškem računu govorila tudi vlada Ivanka Mihelčič Zgodba o sredstvih, ki so se po lanski junijski vojni zbirala na posebnem računu celovške Mohorjeve družbe v akciji Svobodna Slovenija, se je včeraj znašla tudi na dnevnem redu seje slovenske vlade. O njej je na tiskovni konferenci LDS spregovoril ministrski predsednik Janez Drnovšek. Dejal je, da je bil tokrat pogovor le informativen, da bo vlada nadaljevala razpravo, da so vpletena ministrstva odgovorna, zato naj podajo poročilo o celotni akciji, in da bo zadeva po celostni obravnavi tudi formalnopravno sankcionirana. »Ob prevzemu dolžnosti predsednika vlade me je Peterle sicer ustno informiral o sredstvih, ki so se zbirala v Celovcu, toda mislil sem, da je bila vsa zadeva urejena. Da ni tako, pa sem izvedel šele iz pisma, ki sem ga pred nekaj dnevi dobil od Lojzeta Peterleta,« je dejal Janez Drnovšek. Ob tem je poudaril, da osebno nikakor ne dvomi o tem, da denar, ki so ga Slovenci po svetu namenili kot pomoč Sloveniji, morebiti ni bil namensko uporabljen, zaveda pa se, da je vso zadevo treba doreči in pravno-formalno urediti.Sicer je na naslov našega uredništva včeraj prišlo tudi daljše pismo vodje pravnega oddelka Mohorjeve družbe Marjana Pippa, ki zagotavlja, da pri njih skrbno hranijo vse dokumente in tudi natančne zapisnike telefonskih pogovorov. »Pri nas torej obstajajo točni zapisniki o tem, da je bilo družbi sporočeno, da se bo pretežni del zbranih sredstev uporabil za nakup avtomobilov za ministrstvi za notranje zadeve in za obrambo (zaradi pomanjkanja deviz v Sloveniji), ministra Bavčar in Janša pa da sta zagotovila, da-bosta porabljeno vsoto v tolarski protivrednosti vrnila ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je bilo zadolženo za odpravo vojne škode v Sloveniji,« P*' še Pipp. V nadaljevanju pa navaja vsebino Korotanove pisne p°' nudbe z dne 22. novembra 1991 za 32 avtomobilov za notranje ministrstvo, vrednost teh vozil in opozorilo, da bodo avtomobili plačani iz sredstev na računu, na katerega s° zbirali pomoč za Slovenijo po junijski agre siji. Dodali so tudi pr° šnjo za čimprejšnje na ročilo. Podoben dopis so poslali tudi obrana nemu ministrstvu, dan pozneje pa so že do i naročilnici, ki sta j podpisala Janša in Ba čar. Pipp tudi navaja vsebino teh naročnin ’ vendar iz tega še ve ni razvidno, da sta ministra komurko pisno zavezala, da bo ta vrnila sredstva. AVSTRIJA, KOROŠKA Petek, 4. decembra 1992 15 DUNAJ / OBISK SIMONA PERESA Normalizacija odnosov med Avstrijo in Izraelom Igor Schellander DUNAJ - Včeraj se je konCal uradni obisk Simona Peresa na Dunaju. Na sporedu izraelskega zunanjega ministra v preteklih dveh dneh so bili sprejemi in pogovori pri avstrijskem predsedniku Thomasu Klestilu, kanclerju Franzu Vranitzkyju, vicekan-clerju Erhardu Buseku, zunanjem ministru Aloisu Mocku ter pri predsedniku avstrijskega Parlamenta Heinzu Fischerju. To je bil prvi uradni obisk izraelskega zunanjega ministra v Avstriji po 19 letih. V središču pogovorov so stali izraelsko-avstrij-ski meddržavni odnosi, 0 katerih je bilo vsesplošno reCeno, da so se »normalizirali in izboljšali«. Peres je dejal, da so se ti odnosi zdaj »izboljšali po svoji zunanji dimenziji«, sicer pa naj bi bili tudi v preteklosti »v substanci« vedno dobri. Beseda je tekla tudi o aktualni politični situaciji na Bližnjem vzhodu ter o poteku mirovnih pogajanj. Avstrijski predsednik Klestil, je tozadevno pohvalil hrabro iniciativnost Izraela, Peres pa je dejal, da je mirovni proces na Bližnjem vzhodu nespreobrnljiv . Pri tem je izraelski zunanji minister pozitivno ocenil sodelovanje Avstriji - konkretno v vprašanjih energetike in vodnega gospodarstva -Pri multilateralnih mirovnih pogajanjih na Bližnjem vzhodu. Konkreten rezultat Peresovega obiska je med drugim tudi urad-110 vabilo predsedniku Klestilu in kanclerju Vranitzkyju za obisk Izraela. Avstrijski kancler je že sporočil, da se Vabilu misli odzvati Prihodnjo spomlad. V ostalem pa so bili zaCeti tudi pogovori o tesnejšem sodelovanju Avstrije z Izraelom na gospodarskem področju: beseda je tekla o joint-venture-poslih pri raziskovalnih projektih v industriji in v agrarnem gospodarstvu. Na tiskovni konferenci včeraj popoldne je zunanji minister Peres o govoril o zaskrbljeno-'Y.nad Iranom in islam - 1 'm fundamentalizmu er o problemu pitne ^ode na Bližnjem vzho- Na vprašanje, alibi se P° Klestilovem obisku v Zraelu tudi izraelski predsednik Hercog lahko odzval avstrijskemu protivabilu, je dejal, da se bo izraelski predsednik gotovo odzval takemu vabilu. K aktualni razpravi o avstrijski nevtralnosti je menil, da po koncu hladne vojne nevtralnost nima veC svojega prejšnjega pomena; komu nasproti naj bi bila Avstrija zdaj nevtralna? Bolj kot nevtralnost potrebujemo danes kooperacijo, je dobesedno dejal Peres. Na tiskovni konferenci se je izraelski zunanji minister indirektno izrekel proti vojaški intervenciji v »državljanski vojni»v bivši Jugoslaviji in v Bosni in Hercegovini, s tem da je izpostavil, da mora konflikt biti interno rešen, svetovna skupnost lahko pomagal le s humanitarnimi ukrepi. Peres je povedal še, da je hotel te dni obiskati tudi Slovenijo, vendar se je zaradi volitev v Sloveniji odločil za kasnejši obisk. O Hrvaški ter izraelskih odnosih do nje Peres ni hotel povedati veC kot pa da »smo paC elani ene in iste organizacije -OZN«. Simon Perez KOROŠKA / DANES SREČANJE MANJŠINSKIH AVTORJEV Pisatelji o nacionalizmu Ivan Lukan CELOVEC - Danes se v počitniškem naseju v Plešerki ob Habnerškem jezeru zaCne srečanje pisateljev narodnostnih skupnosti, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza. Geslo tridnevne prireditve z znanimi pisatelji iz alpe-jadranskega prostora je »Nacionalno valovanje - Kam plavajo pistaleji?«. Med predavatelji so Jaša L. Zlobec iz Ljubljane (»Država in narod sta neusmiljena gospodarja«), Ace Mermolja iz Trsta (»Intelektualci, narodno vprašanje in nacionalizem«), Szunyog Sandor iz Lendave (»Slovensko-madžarski stiki v literaturi: Vzroki nacionalizma v odnosu do madžarske narodnosti«) ter Jurij Koch iz Cottbusa (Razmišljanja o moji mali Nemčiji...«). Predavanja, ki so na sporedu v soboto, bodo v slovenščini in nemščini (na razpolago bodo prevajalci), srečanje pa bo danes ob 20.30 uri odprl koroški pisatelj Jani Osvvald z branjem nekaterih odlomkov iz svoje nove pesniške zbirke »Babilon«. Tajnik slovenske prosvetne zveze, Janko KOROŠKA / ZASTOPSTVO MANJŠINE Slovenci pri SPO za intergacijski model Ostra kritika tajnika Enotne liste CELOVEC - Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO« podpira v vprašanju zastopstva manjšine integracijski model, ki ga zastopa socialdemokratska stranka Koroške in njen predsednik Ambrozy. To je na sestanku slovenskih socialdemokratov na Bistrici v Rožu pojasnil njen predsednik Tomaž Ogris. Pri varovanju jezikovne in kulturne identitete naj bi bila manjšina integrirana na vseh področjih družbenega življenja, ker se večina njihovih življenjskih interesov vzklaja z interesi večinskega prebivalstva. Po mnenju Delovne skupnosti pripelje inte- gracija zastopnikov manjšine na strankinih listah do večjega razumevanja znotraj strank, v manjšinskih zadevah pa bi to tudi pomenilo bolj učinkovito zastopstvo narodnostne skupnosti. Tajnik slovenske Enotne liste na Koroškem, Rudi Vouk, v tiskovni izjavi ostro kritizira stališče slovenskih socialdemokratov v trenutni razpravi o samostojnemu zastopstvu koroških Slovencev v deželnem zboru. Dejstvo, da Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO« podpira integracijski model stranke, torej kandidaturo pripadnikov slovenske narod- -—manjšina / zastopstvo Podpisna akcija mlade EL ZSO ostaja pri svojem 1,; - Predsed- ^.SSiSIOvens“ Sturm kj!m’ Marian Pisan ’ v zvezi s pod-za L ° akciI° Mlade EL v0 rmo?tojno zastopst-kornfvSklh Slovencev v zbor,, deželnem akciin P°,Vedal, da bo Potem kn rCn° °Cenil vilo n’ j bo znano šte-sov. P°dpornih podpi- VzrokaZH0it.renutno ni sv0jp ’ Qa bi spremenila vpr£-StališCa do tega in meni!’)e ,deial Sturm venska ’ >>da živi slo-pnost nar°dnostna sku-avstrijski družbi, in da je zanjo edina možnost vključevanje v njene družbene tokove.« ZSO si pa ob tem želi, da bi se Slovenci, ki delujejo v strukturah večinskih strank, še bolj angažirali v prid sožitja in sodelovanja med obema narodnostnima skupnostima«, je dejal predsednik ZSO. Kot znano je začela mlada EL z zbiranjem podpisov za dosego samostojnega manjšinskega mandata v deželnem zboru in raCuna, da bo pod to zahtevo zbrala 4000 do 5000 podpisov koroških Slovencev. KOROŠKA / KONTINGENT 900 tujim delavcem odvzeli dovoljenje CELOVEC - Koroško mora v naslednjih dneh zapustiti približno 900 tujih delavk in delavcev, čeprav imajo svoje delovno mesto in jih tudi delodajalci želijo dalje zaposliti. Vzrok za izgon iz Koroške je zakonsko določen kontingent, ki predvideva, da na Koroškem ne sme biti zaposlenih veC kot 8100 inozemskih delavcev. Gre za zakonodajo o tujih delavcih, ki je v Avstriji dokaj restriktivna in omejuje število tujih delavcev po posameznih avstrijskih deže- lah. Ta zakon oblasti strogo spoštujejo. Zgornja meja je po izjavah uprave za delovni trg sedaj bila presežena, prizadeti pa so izključno tisti inozemski delavci, ki so šele letos prišli na Koroško in katerim se je izstavilo Časovno omejeno delovno dovoljenje. Delojemalci, ki so v preteklih mesecih namestili te inozemske delavce, morajo sedaj poiskati »starejše« inozemske ali avstrijske delojemalce. Zakon je zakon, tudi na Koroškem... (I. L.) Malle, je v pogovoru za Republiko poudaril, da je letošnje srečanje pravzaprav nadaljevanje nedkanjih obir-skih sreCanj, saj gre še vedno za prireditev, na kateri sodelujejo v prvi vrsti manjšinski pisatelji, Čeprav bodo letos sodelovali tudi drugi. Tema nacionalizma se je po besedah tajnika SPZ »naravnost ponujala«, saj pogromi nad tujci v Nemčiji in v ostali Evropi ter ne nazadnje vojna na Balkanu zahteva tudi od literarnih ustvarjalcev resno soočenje s to problematiko. Malle: »Srečanje pisatejev iz Ljubljane, Trsta, Prekmurja in vzhodnega dela zedinjene Nemčije je poskus, najti odgovor na vprašanji, kako naj v tem razponu med nacionalističnimi ekscesi in civilizacijsko družbo preživi literarno ustvarjanje in kako naj se pisatelj sooCa s temi pojavi. Naj to preprosto ignorira, ali pa naj se z meCem pisane besede angažira za reaktivacijo humanističnih ciljev človekovega življenja?,« se še sprašuje tajnik SPZ Janko Malle. Srečanje pisateljev narodnostnih skupnosti sicer na zastavljeno Janko Malle temo zagotovo ne bo moglo dati zadovoljivega odgovora, je pa lahko korak k temu, da pisatelji - ne samo iz vrst pripadnikov narodnostnih skupnosti - sprejmejo izziv ki so ga povzročile velikanske politične in družbene spremembe zadnjih let, je menil Janko Malle. PRIREDITVE Danes, 4.12.1992 BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati, 18.00 -Miklavževanje za otroke (prireditelj SPD Borovlje). Jutri, 5.12.1992 SENTPETER pri Šentjakobu Višja Sola za gospodarske poklice, 8.30 do 12.00 - Dan staršev in obCni zbor Združenja Staršev. NOVICE Sporazum med Avstrijo in Slovenijo o izgonu tujcev DUNAJ - Avstrijski notranji minister Loschnak in namestnik slovenskega notranjega ministra, Brvar, sta včeraj podpisala meddržavni sporazum o izgonu tujcev, ki ilegalno prestopajo skupno avstrijsko-slovensko mejo. S podpisom sporazuma s Slovenijo je Avstrija sklenila zadnji tozadevni sporazum s sosednjo državo. Sporazum predvsem ureja »tranzit« ilegalnih tujcev, predvsem Hrvatov in Srbov, ki so jih varnostni organi prejeli v Avstriji, ali ki so bili v Avstriji obsojeni zaradi kriminalnega dejanja.Sporazum morata še potrditi oba parlamenta- Srečanje nasprotnikov referenduma o tujcih v Gradcu CELOVEC - Iniciativa proti sovraštvu do tujcev, ki sta jo snovala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in dvojezični tednik »Tango«, se bo 12. decembra sestala v Gradcu. Glavna tema srečanja bodo priprave na vseav-strijske akcije proti Haiderjevim referendumu o tujcih. Kot smo poročali, je avstrijsko notranje ministrstvo za izvedbo referenduma določilo teden od 25. januarja do 1. februarja 1993. Število osebnosti in organizacij, ki nastopajo proti referendumu, je iz dneva v dan večje, nekateri pa so že pozvali Avstrijce, naj ga bojkotirajo. 61 milijard šilingov deficita v državnem proračunu DUNAJ - V avstrijskem parlamentu se je včeraj zaCela štiridnevna razprava o državnem proračunu za leto 1993. Budžet predvideva dohodke v višini 627, 7 milijarde šilingov, izdatki znašajo 688, 7 milijarde šilingov. Deficit torej znaša 61 milijard šilingov. Tudi EL proti novemu zakonu o tujcih CELOVEC - Novi zakon o tujcih, ki občutno omejuje imigracijo inozemskih državljanov v Avstrijo, Enotna lista ne odobrava. Njen predsednik Andrej VVakounig meni, da je zakon usmerjen proti inozemcem ter da je cilj novega zakona, »da daje državi možnost, da se Cimprej znebi tujcev«. Predsednik EL v tiskovni izjavi predvsem zavrača način reševanje problema tujcev in poziva avstrijski parlament, naj z razsvetljeno in integracijsko politiko prispeva k vzdušju v Avstriji, ki bo inozemcem tudi naklonjen. nostne skupnosti na listah večinskih političnih strank, Vouk ocenjuje kot »nesposobnost Slovencev v avstrijski socialistični stranki, da zastopajo svoje lastne interese«. Vouk se v izjavi za tisk zavzema za slovenskega virilista v koroškem deželnem zboru ter meni, da bi ta autentiCno zastopal slovensko narodnostno skupnost v deželnem parlamentu. Če se bi ta varianta slovenskega virilista uresničila, potem bi Enotna lista celo razmišljala o potrebi kandidature narodnostne stranke pri deželnoz-borskih volitvah, zaključuje tajnik Enotne liste. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * Št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec Petek, 4. decembra 1992 LJUDJE IN DOGODKI NOVICE CALTANISSETTA / POLICIJSKI USPEH BREST / NUKROTLJIVA SILA NARAVE Grozljiv fribalni ritual CAPETOVVN - Pri Capetownu so odkrili obglavljeno truplo štiriletnega otroka, za katerega policija meni, da je bil žrtev tribalnih ritualov, v teku katerih se poslužujejo posameznih delov telesa za pripravljanje Čarobnih napojev . Pred Časom so v istem kraju našli truplo 21-letnega dekleta, ki so ga neznanci umorih s strelom iz pištole v glavo. Krivcev v nobenem od obeh primerov policija še ni našla. Delegacija SKP na obisku na Kubi HAVANA - Delegacija SKP, ki jo vodi predsednik stranke Armando Cossutta, je prispela v Havano, kjer jo je sprejel tamjšnji zunanji minister Alarcon. Slednji se je predstavnikom italijanskih komunistov zahvalil za pomoC, ki so ga dah kubanski revoluciji, ki je zabredla v veliko krizo. Greenpeace proti Japoncem SYDNEY - Danes bo odplula iz Hobarta na Tasmaniji ladja Greenpeace, ki bi se morala v Antartidi postaviti po robu japonskim kitolovcem, katerih namen je poloviti 330 kitov. Gre za kvoto, ki Japonski pritiCe v okviru »znanstvenega lova« na kite, naravovarstveniki pa trdijo, da je Japonska zaCela spet lovih kite v industrijskem merilu in da pri tem računajo na konec moratorija, ki naj bi ga proglasila mednarodna komisija za lov na kite. Da bi se postavili Japoncem po robu, so se naravovarstveniki opremili s hitrimi gliserji in s helikopterji, s katerimi se bodo postavili med kite in japonske ladje. Lani so v svojem početju bih uspešni, saj Japoncem ni uspelo izopolnih normo 330 kitov. Ce bi mednarodna komisija razglasila konec moratorija, bi Japonci polovili na tisoCe kitov, menijo pripadniki Greenpeacea in s tem ogrozili obstoj teh morskih sesalcev. Nič več »vas idiotov« PEKING - Znanstveniki, ah vsaj uradni kitajski tisk, so rehabilitirali vas Zižue v severni Kitajski, ki so ga poimenovali »vas idiotov«, ker je 12, 8 odstotka prebivalcev trpelo za kako umsko boleznijo. Vzrok gre iskati predvsem v porokah med elani iste družine in med umsko prizadetimi. V treh letih je kitajska organizacija za načrtovanje družine izpeljala program, po katerem se sedaj v Zižueju rojevajo »samo zdravi in lepi otroci«. Ugotovili so tudi, da je nosečnicam primanjkovalo joda, tako da so njihovi prehrani za Časa nosečnosti dodajali jodovo sol, poleg tega pa so skušah prepričati prebivalce, naj ne sklepajo porok med elani iste družine. Načrt je bil uspešen, saj se je število prizadetih otrok bistveno zmanjšalo. Gela priča »preporodu« Za zapahi 24 mafijcev Klana Madonia in lanni-Cavallo se ne bosta opomogla Preprečiti jim je treba novačenje novih mafijskih rekrutov CALTANISSETTA -Na območju Caltanisset-te in v drugih krajih Italije je £>d prejšnje noči v teku širokopotezna policijska akcija, s katero skušajo pravici zagotoviti pripadnike mafijskih klanov Madonia in lanni-Cavallo iz Gele. Do sedaj so aretirali 24 oseb, 26 jih je na begu, 46 obtožencem pa so zaporne naloge uročili v zaporih. Večino mafijcev so aretirali v Geli, Nisce-miju in Riesiju, nekatere pa tudi v severni Italiji. Vse obtožujejo mafijskega združevanja, umorov in izsiljevanj, ki sta jih klana zagrešila na širšem območju Gele v zadnjih štirih letih. Preiskovalci so celotno operacijo pomenljivo poimenovali »preporod«, saj se je država obvezala, da bo Gelo osvobodila mafijskih spon. Družini Madonia in lanni-Cavallo sta bili vse od konca leta 1987 v pravi vojni, ki je terjala več kot 50 mrtvih. Lani pa sta klana podpisala neke vrste premirje in si razdelila »delokrog« (zakupe in izsiljevanja). Po trditvah preiskovalcev se je treba za sedanje uspehe zahvaliti dvema skesanima mafijcema iz Gele, ki sta pred časom omogočila odkritje dveh mafijskih pokopališč. V ključni operaciji »preporod« je sodelovalo več kot 400 policijskih agentov, ki so dobesedno prečesali Gelo in bližnje vasi. »Preporod« pa je le uspešno nadaljevanje policijskih operacij proti Padlo letalo klanoma, ki so se zaCele novembra 1991 s prvimi dvaindvajsetimi aretacijami. Maja letos so aretirali nadaljnjih 10 mafijcev, septembra so karabinjerji ■ po odkritju »knjigovodske knjige« izsiljevanj aretirali še 54 oseb, oktobra pa so v sklopu operacije »leopard«, med katero so po zaslugi skesanca Leonarda Messine priprli 200 oseb, aretirali tudi 50 mafijcev iz Gele. Sodstvo je tako že izdalo 374 zapornih nalogov proti pripadnikom obeh mafijskih klanov iz Gele v zadnjih 13 mesecih. Državni pravdnik iz Gele Angelo Ventura je med včerajšnjo tiskovno konferenco med drugim navedel, da morajo sedaj pretrgati povezave med mafijskimi kolovodji, ki so v zaporih, in tistimi, ki so še na prostosti. »Bojimo se, da bosta klana z novačenjem, nadomestila aretirane.« Kvestor iz Caltanissette Vittorio Vasques pa je poudaril, da je policijska operacija, ki je trenutno v teku, največja in najuspešnejša na omočju Gele, tako po številu aretirancev kot po njihovi vlogi. Po njegovem je to le prvi korak k popolnemu preporodu tega sicilskega mesta, ki je predolgo bilo v mafijskih sponah. Atlantski valovi Fotograf je v svoj objektiv ujel trenutek, ko je pri Brestu val butnil ob skale dr.LiuboSirc Ozri se, človek! Mimoidoči se niti ne ozre za velikansko roko narisano na zidu neke hiše v Cincinnatiju ŠPANIJA BOLIVIJA / MAŠČEVANJE Ekološka katastrofa Atentat v Medellinu Umrlo 10 policajev in trije civilisti MADRID - V pristanišču La Gorana v severni Španiji je na grškem tankerju »Aegean sea« izbruhnil velikanski požar, ki še traja. Vseh 23 mož posadke se je rešilo, zadnjih šest s helikopterjem, požar pa je izbruhnil, ko je ladja zaradi razburkanega morja butnila ob pomol, se razklala na dvoje in vnela. Preden je izbruhnil požar pa se je iz razklanega tankerja razlila večja količina nafte, ki sedaj ogroža tamkajšnjo obalo, tako da celotnemu območju grozi mimo vsega tudi ekološka katastrofa. BOGOTA - V Medellinu v Kolumbiji je vCeraj ponoči eksplodirala močna bomba, ki je ubila 13 oseb in uničila večje število poslopij. Policija pravi, da je eksplodiral avto, ki so ga nabasali z 120 kg eksploziva in razstrelili prav v trenutku, ko je vozil mimo avtobus s policijskimi agenti, ki so se peljali na nogometno igrišče. Deset agentov je bilo pri priči ubitih, umrli pa so tudi trije civilisti. V teku dneva je bilo veC anonimnih telefonskih klicev, ki so napovedovali atentat kot maščevanje za smrt Johna Edisona Rivere, enega najvidnejših plačanih morilcev v službi prekupčevalcev s kokainom in enega najtesnejših sodelavcev Pabla Escobarja, vodje tako imenovanega medellin-skega kartela. Rivero je policija ubila pred dnevi v Medellinu, kjer so plačani morilci kljub varnostnih ukrepih, ki jih je uvedla policija, ubili že vsaj 50 pripadnikov varnostnih sil. Uboji so prvi odgovor na umor Mosquera in omenjenega Rivere, obeh vidnih predstavnikov kartela. Brazilija: Indijanci bi lahko sprožili spopad SAO PAULO - V brazilski zvezni državi Maranhao lahko vsak trenutek izbruhne vojna med Indijanci in belimi gozdarji, ker je šofer nekega tovornjaka s streloma iz revolverja ubil poglavarja plemena Gaviao, ki je poskušal zaustaviti tovor mahagonija, ki so ga nezakonito posekali v njegovem rezervatu. »Cacique« Domingos je bi poglavar ekološko najbolj osveščenega indijanskega plemena, ki je v stik z belci prišlo Šele leta 1956. Pleme Gaviao se je vedno upiralo sečnji mahagonija in dragega dragocenega tropskega lesa, po umoru svojega poglavarja pa f° Indijanci s pravim ultimatom zahtevali, da se vsi gozdarji umaknejo z njihovega ozemlja To zahtevo so podprla s druga plemena, Carajasi pa so sl obraze pobarvali z bojnimi barvami m bi lahko vsak trenutek zaceli poh° proti belim 8° . darjem, ki jim izkoriščanju * pskega pragozda pomagajo indijan pova fazenda Suj Missu, ki jo ita l,,n(3 ska družba ne "'P vrniti Indijancem Xavantes, ker krajevni p0*1 temu upirajo. ZNANJE Petek, 4. decembra 1992 TEH N O L O G I J A Samozavestno uveljavljanje strategije Podelitev prvega slovenskega patenta Po dobrem letu dni, odkar je zaCel delovati slovenski patentni urad, z uradnim nazivom Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine, ter po manj kot letu dni od uveljavitve slovenskega zakona o industrijski lastnini, je bil včeraj podeljen prvi patent države Slovenije. Patenti, blagovne in storitvene znamke, modeli in vzorci, označbe porekla blaga, zatiranje nelojalne konkurence ter avtorsko pravo za tiste pravne kategorije, ki tvorijo ogrodje pravil tržnega gospodarstva; določajo tudi pravila mednarodne trgovine. Z razmeroma naglo vzpostavitvijo primerne infrastrukture na področju lastnine je Slovenija pridobila ugled, ki zagotavlja slovenskemu gospodarstvu več odprtih možnosti za prodor na tuja tržišča (npr.: preko trgovinskega sporazuma z EGS, pridobiteve statusa države z največjimi ugodnostmi v ZDA, vključevanja v GATT itd.). Sodobne 9 Republika Slovenija Urad RS za varstvo Industrijske lastnin« Sl 9100001 A (21) ČMkaertove: 6100001 (33) OeUepHJiv« «710.1861 PATENT 181) l/PlA H01L27/04 (16) Delun oOJivi: 27.11.16*2 Podira W«v» o tesna ZtfUnu predhodni rh|*v* (73) liumMJ TRONTELJ LOJZE, Bratov Šncfov 17. «1000 Ljubljani, Sl; TRONTELJ JANEZ, Murnova S, >1030 Ljubljana. 31; PLtrenSCKTONE, nraiov UZ*k*r118,CMKC Ljubljana, SL KUNC VINKO, »ubadava 20, «I0«0 Ljubljana, Sl FAKULTETA ZA TOttkaZJ, 6100 (T4) Zaiiopnk: PATENTNA PISARNA 0 0.0, toneva 14. p.p. 322,61000 L|ub|li\a, Sl (M) VEZJE ZA NAPETOSTNO ZASClTO NAPAJANJA INTEBRIflANEGA CMOS VMJA (*7J V po Izumu ia nape(oe;no zaitito lapaja- bibazoBia t ,6-kWnn fllohLio nmlw O Med kolektor- rje Integrirano^ CMOS aplkacljslcega vaxja ,# blp» Jam K in od njoga oddaljsno namalčanlm druflln eub- lartn Irsnilrtc* BT tidslsn n« »kupnem »lAntrah. S av*Wm kontaktom SK Je prepovedane območje ra skupaj a preOStUm vezjem po Humi n z aplkacjskvr tranelRcJrs R)e. ki Je nasproten tpu pevotinoall auU- veztem ta«x ca |e kolektor K, tile Obenem pvi tub- s.rala S. itratni kontakt, odmakn*en od otoka D T arr,Darjam E ,^ m h ~i=r s Faksimile listine o prvem patentu. rešitve, ki jih je Slovenija uvedla z zakonom o industrijski lastnini, so zaradi izvirnosti in praktičnosti vzbudile dokajšnjo pozornost v mednarodni strokovni javnosti. O tem zakonu namreč poroča vrsta uglednih strokovnih revij na tujem; poleg tega pa je bil v celoti objavljenv uradnem glasilu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Ob vsem tem ne preseneča, da so se vabilu za udeležbo na slovesnosti ob podelitvi prvega patenta odzvali tudi v tujin. Podelitvi so prisostvovali predsednik Avstrijskega patentnega urada ter visoki predstavniki Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Evropskega patentnega urada, Nemškega patentnega urada, Hrvaškega patentnega urada, Mednarodnega združenja za varstvo industrijske lastnine in Mednarodne zveze patentnih zastopnikov. Ob podelitvi prvega slovenskega patenta je imel priložnostni nagovor Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo. Podpis sporazuma o sodelovanju Včeraj je v Slovenijo prispela delegacija avstrijskega patentnega urada, ki jo je vodil predsednik Otmar Rafeiner. Ob tej priložnosti je bil podpisan Sporazum o sodelovanju med Patentnim uradom Avstrije in Uradom Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine. S tem sporazumom se slovenskemu uradu odpira možnost, da za posamezne izume od avstrijskega urada dobi poizvedbe o stanju tehnike po ugodni ceni, kakršna je sicer predvidena za državljane Avstrije. Te poizvedbe znižujejo tveganja, da bi se ne trošil denar za pridobitev patentne zaščite, ki jo sicer ni mogoče dobiti. V tem pogledu so poizvedbe o stanju tehnike pomemben instrument za naše gospodarstvo. Končno, čeprav ne nazadnje, omogoča ta sporazum tudi izmenjavo strokovnjakov. Sporazum je drugi te vrste, kajti prvi je bil sklenjen z Nemškim patentnim uradom novembra mni, torej še pred mednarodnim priznanjem Slovenije. Ker sta Avstrija in ZRN podpisnici Evropske patentne konvencije, se z omenjenima sporazumoma posredno odpira pot za skorajšnji Pristop Slovenije k tej pomembni konenciji. Socialna geografija v teoriji in praksi institut za geografijo Univerze v Ljubljani prire-)a te dni, ob 30-letnici delovanja in 65-letnici Prot. Vladimirja Klemenčiča, dvodnevno znan-Veno srečanje. Na srečanju sodelujejo ugledni j1. ,str°kovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Češke in 9e. Včeraj so na skupnem zasedanju predstavi-vnVi?e ° socialnogeografskih pogledih, deja-j) *n Cementih iz okolij, od koder prihajajo Pedavatelji. Danes pa delo nadaljujejo po sekcija '.Socialna geografija in regionalni razvoj, acionalna in politična geografija ter Socialna ^grafija in problematika okolja. a izhod iz krize nekonkurenčnosti Tit p sej9iik Evropske organizacije za kakovost PotrlLOnt' ™ direktor prvega slovenskega podjetja, p0sXe§a P° ISO 9001, Mitja Kokove sta včeraj na cn..r!e;n seminarju udeležence seznanila s prakti-ISO qri USn*a™ z »rajanjem zahodnih standardov nago v P°djetja, tako v tujini kot pri nas. Uvodni tike Vor P°d naslovom Znanstveno-tehnološke poli-iaiolZa hitrejši in kakovostnejši razvoj Slovenije je °dnosVSt™ ^oter Tancig- Tito Conti je predstavil rna vS ^atikili kupcev do standardov in presojo siste-nvedhe °V0S^ Podjetij, Mitja Kokove pa prednosti v tovae standardov v Iskrino podjetje Avtoelektrika, kakov ,° T^Salnih tuljav Bovec, ki zaradi dokazane _"sti izvozi več kot 70 odstotkov proizvodnje. BIOLOGIJA / PAJKOVA NIT BI BILA PRIMERNA ZA TKANJE BOLJŠIH TKANIN Visoka tehnologija skromnega križevca Nekaj naših časopisov je prineslo novico, da ameriška vojska eksperimentira s pajčevino, ki jo prede Nephila clavipes. Tako kot svila, nohti in lasje je pajčevina sestavljena iz roževine, le da je neprimerno trdnejša in raztegljivejša. Raztegnjena se ne trga z roba kot na primer gumijast trak, ki ga zarežemo. Spredena je po načelih sodobnih kompo-zitnih snovi, ki jim dajejo natezno trdnost steklena ali druga vlakna, elastičnost pa osnovna mreža (-matriks) iz umetn) ih smol. Iz žlez izločajo pajki različne roževine, križevec na primer vsaj sedem vrst, in jih po potrebi kombinirajo v večnamenski niti. Vlakna nastajajo že ob izločanju pod pritiskom v žlezah, kjer se nitaste molekule razvrščajo vzporedno, se bočno zlepijo in sprimejo v kristale, podobne raztegljivemu mehu harmonike. Ta vlakna druge žleze sproti vlivajo v zdrizasto raztopino neurejenih nitk aminokislin, ki se na zraku hitro sušijo in ustvarjajo kavčuku podoben omot. Z vlekom se ta žimnata struktura raztegne, kasneje pa se elastično vrne v prostorno velikost. Milijarda raznovrstnih pajkov spleta nenavadne oblike mrež, ki naj bi plen ulovile, ga utrudile, opozorile nanj lovca, ga obvarovale pred tatinskimi vsi- ljevale! in podobno. Na radiamo razporejene krepke nosilne niti napne križevec spiralo lepljivih lovilnih nitk, ki se končuje v sredini; tam z glavo navzdol preži lovec. Ko se žrtev zaleti v mrežo in tresljaj vodilnih nitk lovca opozori na plen, morajo lovilne nitke opraviti zahtevno delo. S trdnostjo morajo kljubovati otepanju žrtve in jo utrujati, obenem pa se ji morajo mehko vdajati, da ne bi izgubila potrpljenja. Prevelika elastičnost bi plen izstrelila iz mreže kot frača. Premajhna elastičnost pa bi mrežo uničila, saj bi jo veter, celo lastnikov pohod deformiral do neuporabnosti. Mreža se mora torej hitro vdati pritisku, ohraniti trdnost pri hudih obremenitvah, se hitro vrniti v prvotno lego, ne sme nihati, pajek pa jo mora spresti čipabolj ekonomično. Za večino drugih pajkov je to pretežka naloga. Njihove niti so preprosto močnejše in dopuščajo le 25 odstotkov natega, preden se pretrgajo. Ce so pajkove niti suhe, je njihova raztegljivost manjša, ostanejo pa elastične in nihajoče. V teku evolucije so se pajki vsi po vrsti odpovedali veliki raztegljivosti prav zaradi mokrote, saj bi se obremenjena struktura prepočasi vračala v svojo prvotno obliko. Nitko že ob izhodu iz žleze prevlečejo z oljnato snovjo, ki odbija vlago. Nitka ostaja elastična, ker pa je manj elastična, se laže pretrga, zato pajki predejo debelejše niti z gostejšo, tridimenzionalno strukturo. Vse to pa je seveda negospodarno, saj za enak učinek porabijo veliko več snovi. KriZevčeva mreža pa je preprosta, gospodarna in venar izpolnjuje vse naštete zahteve. Živalca je namreč iznašla mikro-mehanizem oziroma mi-krostrukturo, ki ji jo lahko zavidajo tudi izumitelji najmodernejše tehnologije. 2e na izhodu iz žleze nitko sproti prekriva s posebno vpojno snovjo, ki je po sestavi bližji sorodnik nevrotranzmiterjev, snovi, ki v vsem živalskem svetu posreduje sporočila med živčnimi celicami. Snov torej, ki je bila križevcu dosegljiva in ki obenem vpija nezaželeno vlago. Da bi se izognil neelastičnim raztezanjem mokre svile, je križevca za dodatek izumil še sistem dvojnih vreten. Vlažna obloga nitke se na zraku zbere v vrsto kroglic, podobno biserni ogrlici. Ob tem krčenju se osnovna nosilna nitka zvije v nekakšen klobčič, zvit znotraj vlažne in Zidke kapljice. Površinska napetost tekočine v kapljici skrbi za to, da je niz vedno v celoti napet. Povečava nitke pajka križevca z dvojnimi vreteni Ob naletu plena in še ob njegovem otepanju se nit napenja in klobčič nosilne nitke znotraj vlažne kapljice se odvije, kolikor pač zahtevajo razmere. Raztegljivost tega sistema je velikanska: tri ali štirikratna osnovna dolžina, se pravi nekaj tisoč odstotkov. Sposobnosti premagovanja pritiska je treba prišteti še eno okoliščino. Plen med svojim otepanjem sprošča energijo, ki -kot vsaka druga - konča v toploti. Toplota mrežo segreje in osnovna vlakna v njej ob višji temperaturi pridobijo elastičnost, podobno kot to velja za kavčuk, to pa je še ena prednost te genialne tvorbe. Skromni vrtni križevec je tako ustvaril učinkovito past, ki terja neverjetno malo snovi za izdelavo. Zmeraj napeta nit se po deformaciji naglo vrne v prvotno lego brez nihanja, se mehko podaja razdiralnim gibom žrtve, se elastično upre nategom, ki lahko dosežejo več tisoč odstotkov dolžine in energijo črpa preprosto iz površinske napetosti svojih Zidkih kapljic. Večno vlažnega sistema dvojnih vreten bi se nemudoma lotili paraziti v obliki plesni ali gnilobnih bakterij, ki bi ta umotvor pokončale. Križevec je tudi to težavo rešil elegantno. Vlago vpijajoča snov, ki je v sorodu z nevrotran-žmiterji, je obenem tudi močan antibiotik. To imenitno pojasnjuje staro izročilo ljudske medicine, da je na vneto rano najbolje položiti pajčevine. M. E. GINEKOLOGIJA / PRESEJALNA PREISKAVA Poskusi z ultrazvočnim odkrivanjem trisomije 21 niso potrdili pričakovanj Izraz trisomija 21 pomeni, da ima bolnik s to gensko anomalijo tri kromosome št. 21. Za takšne bolnike pravimo, da imajo Dovvnov sindrom ali da so mongoloidi. Značilne zanje so duševna prizadetost, krajše okončine in številne druge nepravilnosti. Trisomija 21 se pogosteje pojavlja pri otrocih tistih žensk, ki rodijo po 35. letu starosti. Pri teh ženskah v času nosečnosti praviloma izvajajo amnio-centezo, to je pregled plo-dovne vode.Skupina raziskovalcev, ki deluje na Yale University School of Medicine v New Havenu (ZDA), je preizkušala uporabo ultrazvoka za odkrivanje plodov s trisomijo Milan Kotnik jr. 21. Znano je, da so ultrazvočne točke za označevanje trisomije 21 hipoplazi-ja srednje koščice mezinca, razvojne nepravilnosti srca, kratka stegnenica in kratka nadlahtnica. Tako so se odločili, da bodo preiskovali in merili dolžine nadlahtnice z ultra-zvokom.Raziskava je trajala 16 let. Sodelovalo je 15 zdravnikov, izurjenih za ultrazvočne preiskave. Uporabljali so različne tipe aparatov. Pregledali so 43 plodov s trisomijo 21, v kontrolni skupini pa so preiskali 204 plode z normalnim kariotipom. Za vsak plod posebej so od temena do temena izmerili premer glavice (biparietalni premer), dolžino stegnenice in dolžino nadlahtnice. Za primerjavo so vzeli kohčnike med dolžino nadlahtnice in biparietalnim premerom. Med skupino s pozitivnim kariotipom in med kontrolno skupino obstaja glede na postavljeni količnik statistično pomembna razlika. Pri kontrolni skupini je bil ta količnik višji.Pri porodnicah, starih 35 let, je verjetnost, da bodo rodile otroka s trisomijo 21,1 proti 250, medtem ko je pri osemindvajsetletnih porodnicah ta verjetnost manjša: 1 proti 750. Glede na obe skupini porodnic so izračunali občutljivost, specifičnost in pričakovanost pozitivnih rezultatov. Znana je majhna rast mongoloidov, ni pa še znano, ali je krajša dolga kost pri plodu v drugem trimesečju življenja v maternici že jasen pokazatelj trisomije 21. Različne skupine raziskovalcev poročajo o različni občutljivosti te metode. Problem zase je že izvedba meritev, saj so različni preiskovalci in različne naprave precej prispevali k nezanesljivosti metode. Tako bi moral vsak ultrazvočni center izdelati lastni standard, pač glede na svojo izurjenost in opremljenost. Čeprav je nadlahtnica pri Davvnovem sindromu nekoliko bolj skrajšana kot stegnenica, pa ta preiskava zaradi nizke občutljivosti ni primerna za vsakdanjo rabo. Vir:American Journal of Obstetrics and Gyne-cology; Mosby - Year Book, Inc. RADIESTEZIJA taT/TT-::''' . Pojav žarčenj in njihovi vplivi Tomaž Kristan -j—prejšnji teden smo v petkovi številki našteli La nekaj uvodnih misli o radiesteziji in pojavu -L žarčenj, ki jih oddaja kosmos, živi in mrtvi del narave. Danes boste nekaj več izvedeli o različnih vrstah žarčenja. Zarčenje ima lahko kozmični, zemeljski ali tehnični izvor. -h- A-ozmično Zarčenje ima na človeka pozitivni 1^ in negativni učinek. Ker se temu vplivu pri -Lx.gibanju v naravi ne moremo izogniti, ne smemo pretiravati z dolžino »sončenja«. Kozmično Zarčenje je posebno intenzivno ponoči med 2. in 4. uro. Takrat je intenzivnost tudi tri do štirikrat večja kot v povprečju podnevi. -e- -T-hišah se temu prekomernemu kozmičnemu \ / žarčenju izognemo tako, da ponoči spuščali mo rolete in pripiramo polknice, okna pa zastiramo z zavesami. -m y|-ed neživo naravo vam želim najprej pred-l\ /I staviti najmočnejši izvor pozitivnega žar-J- V -Lcenja - minerale. Dragi in okrasni (poldragi) kamni večinoma namreč zelo močno pozitivno izžarevajo in blagodejno vplivajo na človeka. Dragi in okrasni kamni že od nekdaj slavijo tudi kot prinašalci sreče. Posameznim koledarskim obdobjem (mesecem) in posameznim zvezdnim znamenjem namenjamo nekatere kamne sreče, ki so obenem tudi lepa in primerna darila za bližnje. f- a december je bil idealni izbor za »kamen / tega meseca«; rubin in hematit. Kamna JL-Jzvezdnega zmanenja strelca (23. 11. - 21.12) sta: cirkon in safir. Univerzalni kamni sreče pa so: kamena strela, ahat in žad. |—i—|e kamne je treba enkrat tedensko sprati v tekoči ali slani $odi, jih pustiti dalj časa na -L soncu in ponoči na siju rastoče lune. Tako se očistijo in napolnijo s kozmično energijo. Priskrbite si svoj kamen sreče za na nočno omarico! Radiestezist vam v tem tednu svetuje: y^-er se pretežni čas bivanja v stanovanju 1^ zadržujemo v dnevni sobi in spalnici, je JLVtreba kar najbolj »zdravo« urediti najprej ta dva prostora. Prvi pomembnejši ukrep naj bo poleg pravilne lege postelj in stolov ta, da se odpovemo ogledalom in slikam, uokvirjenim v steklu. Se posebej škodljiva so ogledala in slike, ki visijo na stenah nasproti oken. Zakaj so ogledala tako škodljiva? Skozi odprto okno prihajajo kozmični žarki, ki se od stekla in bleščečih površin odbijajo, potujejo po prostoru in se ob ponovnih odbojih in vedno novem pritoku žarčenja močno koncentrirajo. V takem prostoru je žarče-nje zelo močno povečano.Ogledalo naj bo torej samo v kopalnici in predsobi. Nasvidenje do prihodnjič in lepo pozdravljeni! OGLAS VOLITVE 6. december Volitve za novo tisočletje decembra letos boste odločali o novi politični poti Slovenije v prihodnosti. 6. decembra se ®bo odločilo ali bo samostojna Slovenija tudi uspešna država, torej dežela uspešnih posameznikov, gospodarske stabilnosti in socialne varnosti. Samostojni Sloveniji se v skupnosti evropskih držav odpirajo velike možnosti. Te volitve so volitve za prihodnost. Za nami so leta, polna zgodovine. Pred nami je novo tisočletje. Malokatera generacija je imela in se ji odpira toliko sijajnih priložnosti. Obenem pa se tudi politika le redkokdaj sooči s tako velikimi nalogami, tveganjem in nevarnostjo napačnih odločitev. Živimo v času preizkušenj. Sprejeti razumne odločitve v najbolj zapletenih okoliščinah, doseči čim več ob najmanjših izgubah; v tem stalnem precepu odgovorne politike smo liberalni demokrati doslej vlekli prave poteze. Kdo jih bo vlekel v naslednjih letih in odločal o tem ali bo Slovenija postala evropska zgodba o uspehu ali ne, je odvisno predvsem od vašega glasu na volitvah. Pripadate tistim, ki danes v Sloveniji vidijo tudi priložnosti in ne samo težav? Tudi vi mislite, da prihodnost ni čma? Potem nočete razpihovati preteklih travm in novih generacij obremenjevati s starimi spori in spopadi? Zavedate se pomena optimizma in zato številne ovire sprejemate kot poziv na uspeh. Z vašim glasom za LDS. Ste med tistimi, ki v uspešni Sloveniji vidijo “prstan Evrope” in ne popek sveta? Pripadate tistim, za katere je bilo osamosvajanje racionalen projekt naroda, ki želi svobodno komunicirati in se samozavestno kosati s sosedi in svetom? Potem boste prav gotovo poskrbeli za to, da pregreti nacionalisti ne bodo postavili provincialnih plotov okoli Slovenije. Z vašim glasom za LDS. Pripadate tistim, ki vedo, da brez urejenih lastniških razmerij ni učinkovitega gospodarstva, čistih računov med delavci in delodajalci ter na razumno mero omejenega poseganja države? Veste, da sta samoiniciativa in gospodarska svoboda motorja blaginje. Samo takšno tržno gospodarstvo lahko trajno zagotavlja tudi socialno varnost. Z vašim glasom za LDS. Pripadate tistim, ki želijo med sabo spraviti ekonomijo in ekologijo in ne zoperstaviti sveta narave in sveta tehnike? Potem veste, da potrebuje varovanje okolja boljšo in modernejšo tehnologijo. Torej zahtevate, da se Slovenija, kot ena krajinsko, etnološko in ekološko najpestrejših evropskih dežel na izjemnem kulturnem vozlišču, odlikuje tudi z izrazito ekološko občutljivostjo. Prižgimo zeleno luč za Slovenijo. Z vašim glasom za LDS. Ste eden med tistimi, ki jim izobraževanje ni vprašanje ideologije, ampak naložba v prihodnost vsake posameznice oz. posameznika in celome družbe? Potem se prav gotovo zavedate, da v naših šolah in univerzah oblikujejo najdragocenejši kapital: talente vsakega posameznika. Želite, da umetnost in kultura svobodno dihata in se razvijata? Potem mora država za to ustvarjati vse potrebne možnosti, ne da bi si v zameno pridržala vlogo razsodnika. Z vašim glasom za LDS. Pripadate tistim, za katere je enakost veliko več, kot pa samo eno izmed vprašanj zakonodaje? Potem boste skrbeli za to, da bodo ženske in moški imeli enake možnosti tako v poklicu kot v družini. Z vašim glasom za LDS. Leta preizkušenj skozi katere je šla Liberalnodemokratska stranka, njeno parlamentarno delovanje v opoziciji in vodenje sedanje vlade, so pokazali: LDS se zavzema - z odgovornostjo in močjo politične sredine - za pomiritev političnih nestrpnosti in za stabilnost demokracije v Sloveniji. LDS se zavzema - s svojim predsednikom dr. Janezom Drnovškom - za nadaljevanje vladne politike ponovnega zagona gospodarstva, povečevanja blagostanja ljudi in mednarodnega uveljavljanja Slovenije. LDS se-zavzema - s svojim predsedniškim kandidatom dr. Ljubom Sircem - za uravnoteženo razmerje med preteklostjo in prihodnostjo, za predsednika vseh državljank in državljanov Slovenije. LDS se zavzema - s svojimi kandidati za Državni zbor - za nov parlament, ki bo učinkovit, pošten in moder zakonodajalec. LDS se zavzema - s svojimi kandidati za predstavnike lokalnih interesov v Državnem svetu - za regionalno razvito Slovenijo, ki bo enako pravična do vseh svojih delov. Naj se novo poglavje slovenske uspešne zgodbe začne 6. decembra. Naj se začne z vašim glasom za LDS. SLOVENIJA. ZGODBA 0 USPEHU. LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA 18 Petek, 4. decembra 1992 ŠPORT gg ■ ■« I I lili <, 1 m 1 prvi X drugi XI 2— prvi 2 drugi IX 3,— prvi X drugi 12 4— prvi X2 drugi 1 5 prvi X2 drugi 1 6— prvi 2 drugi IX 1 NOVICE KONJSKE DIRKE 1. dirka (Rim): nas favorit na tej tekmi je Penelope (skupina x). Zadnje Čase je pokazala dokaj šen napredek Pacha Bi (skupina 2) in ima tako nekaj možnosti za uspeh. Od skupine 1 naj omenimo Pizzocchija (skupina 1). 2. dirka (Firence): Nebrasca Jet (skupina 2) ima dokaj ugodno startno številko in je tudi zato naš favorit. Od skupine x je precej nevarna Malizia, ki bi lahko zmagala, Ce bo na startu ujela pravi ritem. Od skupine 1 ima nekaj možnosti za uspeh tudi Graceful. 3. dbka (Padova): na zadnjih tekmah je Leopard Jet pokazal velik napredek in je nesporen favorit. Moral pa se bo paziti predvsem Fenglisha (skupina 1) . Ugodno pa bi lahko presenetil Mindao (skupina 2) . 4. dirka (Padova): v tej konkurenci se nam zdi Fra-stuono (skupina x) favorit, od skupine 1 bi omenili Nurzio, od skupine 2 pa Giubito, ki je trenutno v odlični formi. 5. dirka (Trst): Noega (skupina x) naj bi v Trstu imela najboljše možnosti za končno zmago. Od skupine 1 bi omeniti regularno Maracano Jet, od skupine 2 pa se bo Ima-lulast gotovo boril za prva mesta.' 6. dirka (Montegior- . gio): Ce ne bo, kot I drugi 12 običajno, napravil kake začetne napake, je naš favorit Leo Gen (skupina 2). Od skupin 1 bi omenili Minetyja Milea, od skupine x pa Menello. DIRKA TRIS NaSi favoriti: št. 16 Teo Bideer, št. 7 Heaven Blue, št. 3 Silvermed. Za sistemiste: št. 1 Try Trust, št. 4 Portrait Painter, št. 6 Naval Parti. MLADINSKA ODBOJKA NARAŠČAJNIKI Sloga - Pallavolo Trst: 0:3 (5:15,4:15,13:15) SLOGA: Drasic, Corbatti, Mihe, Montebo, Pavletič, Pertam, Peterlin, Sosič. V sredo se je zaCelo tudi prvenstvo pri najmlajših odbojkarjih. Slogaši so se v uvodni tekmi sreCah s starejšimi igralci tržaškega Pallavolo, ki so jih precej prekašali v višini. V prvih dveh setih so bili naši fantje dobesedno vkopani na igrišču od hude treme in so skorajda pasivno sprejemali pobude nasprotnikov. Povsem drugače pa so zaigrali v tretjem, ko so se otresti strahu, bolje so braniti in servirati, odigrati marsikatero akcijo in biti vseskozi povsem enakovredni boljšim nasprotnikom. DEČKI Nuova Pallavolo Trst - Sloga: 0:3 (10:15, 11:15, 1:15) SLOGA: Germani, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Plesničar, Volčič V sredo so se Slogaši pomerili z ekipo, ki so jo odbojkarski strokovnjaki pred začetkom prvenstva z Borom in Slogo uvrščati med glavne kandidate za osvojitev pokrajinskega naslova. Tudi tokrat je Sloga svoje nasprotnike nadigrala. V prvem in drugem setu so sicer naši fantje zgrešiti precej servisov, zato je tudi nasprotnik dosegel kar veliko število točk. V tretjem pa so se razigral in pokopali vse upe nasprotnikov. Pohvalo zasluži tokrat Slogaš Plesničar, ki zaradi drugih obveznosti sicer manj trenira, a je povsem enakovreden soigralcem. (Inka) Danes igra za vas Totocalcio KOŠARKA / SLOVENSKI DERBI V 9. KOLU D LIGE Bg- II Ul iii ■ lil David Šušteršič •rt Ancona - Inter 2 Brescia - Genoa X Cagliari - Napoli 1X2 Fiorenlina - Juventus 1X2 Milan - Udinese 1 Pescara - Lazio X2 Roma - Parma 1 Sampdoria - Atalanta 1 Torino - Foggia 1 Reggiana - Venezia X Verona - Bologna IX Ischia - Acireale X2 Palermo - Perugia IX David Šušteršič (letnik 1979) je že pet let staleni član mladinskih ekip Primorja, letos pa igra na poziciji desnega veznega igralca v kategoriji najmlajših. V teku lanske sezone je bil sklican v reprezentanco ZSŠDI Trsta, ki je visoko premagala goriške vrstnike. Danjel je v prejšnjih letih zastopali svojo šolo v plavanju, v zimskem času pa redno smuča. Po televizijskem ekranu najrajši spremlja tenis in hokej na ledu. Prejšnji teden je Sandra Foraus pravilno napovedala osem izidov. Obvestila PK BOR obvešča, da je prostih še nekaj mest v šoli plavanja za neplavalce starejše od 4 let ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v bazenu pri Alturi. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 20. ure na tel. št. 51377. OK VALPRAPOR prireja v torek, 8. decembra ob priliki prvenstvene tekme moške odbojkarske C-l lige Petrarca -Valprapor Imsa avtobusni izlet v Padovo. Odhod bo ob 14. s štandreškega trga sv. Andreja. Tekma se bo pričela ob 18.30. Prijave sprejema tajništvo društva vsak dan, razen v soboto, od 14. do 16. ure, telef. št. (0481) 521420. SK BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. Kontovel • Bor Radenska: v derbiju ni nikoli favorita Grilanc in Smotlak najbolj nevarna nasprotnika- Dvorana tesna? I ■ H ■Mi m ■ Jutri zveCer s pričetkom ob 20.30 bo v telovadnici Ervatti pri BrišCkih za zamejsko košarko letošnji osrednji dogodek košarkarske D lige in - (vsaj za nekatere) - naše košarke sploh. V 9. kolu Cetrtoligaškega prvenstva se bosta prvič v zgodovini pomerili slovenski ekipi Kontove-la in Bora, dveh najštevilnejših in zlasti na mladinskem področju, najproduktivnejših slovenskih košarkarskih društev. Z razpravo o veCnem rivalstvu in športni konkurenci med kluboma bi lahko napolnili več pisanih strani, saj je bila zlasti v prejšnji generaciji vsaka tekma med Borom in Kontove-lom predmet zafrkljivih, ironičnih in občasno tudi hudomušnih namigov, Ce ne sporov ali celo obširnih in »vročih« diskusij. Glede golo - športnega argumenta nam je v spominu ostal moCno natisnjen neverjeten prizor iz derbija v promocijski ligi kakih šest - sedem let od tega, ko sta se obe ekipi še borili za napredovanje: borovci (z Vatovcem v vlogi trenerja) so po izenačenem prvem polčasu odlično zaigrali v drugem delu, nabrali so si kar 18 točk prednosti in slabe štiri minute pred koncem so tako Zvezni pokal: poraz Sloge ZVEZNI POKAL Pallavolo Porde-non - Koimpex: 3:0 (15:10,15:8,15:1) KOIMPEK: Bri-sco, Fabrizzi, Gar-bini, Gregori, Per-tot, Pittoni, Sosič, Starc, Ukmar, Zotti. Po uvrstvi v drugo kolo tekmovanja za zvezni odbojkarski pokal so igralke Koim-pexa naletele na BI ligaša Pordenon, ki je bil za našo ekipo premočan nasprotnik. Ze pred samo tekmo je bilo jasno, da je domača ekipa boljša od Slogine, vendar je ta uvrstitev Sloginemu taboru še kako prav prišla, saj Koimpex potrebuje cimvec igranja za uigra-vanje postave, poleg tega pa konec tega tedna zaradi občnega zbora Fipav ne bo prvenstvenih tekem in je to srečanje prišlo kot naročeno. Trener Peterlin je dal priložnost za igro vsem igralkam, ki so se v prvih dveh setih dokaj enakovredno kosale z domačinkami, v tretjem pa tako visokega tempa igre niso več vzdržale in Pordenon je po pričakovanju slavil brez najmanjših težav. P ovrafn o srečanje bo 16. decembra ob 21. uri na Opčinah. INKA Marko Ban - Kontovel (Foto Križmančič) Fabio Sancin - Bor Radenska (Foto Ferrari) rekoč imeli zmago že v žepu. V nabito polni proseški telovadnici so domači navijači že razočarano majali z glavo, Kontovelci pa so se spomnili, da so tudi Čudeži ena izmed karakteristik derbija. Ivo Grilanc, ki še danes brani barve Kontovela, je v hitrem zaporedju zadel dve trojki, medtem, ko so bili. borovci v mislih že na veselici. Grilanc je še dvakrat zadel z razdalje in borovci so se kar hitro zresnili, začarana roka Grilanca, ob nadpovprečni pomoči vseh soigralcev, je ponovno zadela tudi pod velikim pritiskom obrambe in rezultat je bil že skoraj izenačen. Pregarcu, Klo-basu in ostalim borovcem se je koš postopoma »ožil«, Grilanc pa je iz nemogočega položaja še šestič »pretrgal« belo mrežico in ob košu Cuka je domaCa peterka na neverjeten naCin osvojila tekmo. Prisostvovati taki tekmi tudi jutri zvečer so sanje prav gotovo številnega občinstva, ki se bo najbrž prerivalo za boljše sedeže na tribunah tokrat pretesne telovadnice, prepričani pa smo, da bi bila oba tabora zadovoljna že s samo zmago svoje ekipe, ne glede na razplet tekme in nivo igre. Kaj menijo o jutrišnjem srečanju Kontovel - Bor Radenska nekateri protagonisti: KONTOVEL Ivo Grilanc: +5 za nas. Matchvvinner: I. Civardi; top scorer: I. Civardi; najbolj nevaren pri Boru: S. Persi. Danjel Gulič: +2. Matchvvinner: I. Grilanc; top scorer: R. Smotlak; najbolj nevaren pri Boru: R. Smotlak. Igor Civardi: +1. Mat- chvvinner: A. Daneu; top scorer: I. Grilanc; najbolj nevaren pri Boru: S. Persi. BOR RADENSKA Robi Smotlak: +14 za nas; Matchvvinner: M. Debeljuh; top scorer: L. Poretti; najbolj nevaren pri Kontovelu: I. Civardi. Ivan PerCiC: +12; Matchvvinner: L. Poretti; top scorer: R. Smotlak; najbolj nevaren pri Kontovelu: I. Grilanc. David Barini: +10; Matchvvinner: R. Smotlak; top scorer: I. Civardi; najbdlj nevaren pri Kontovelu: D. Gulič. VANJA JOGAN PROMOCISJKO PRVENSTVO / Lahko za Sokol Cicibona išče novo potrditev Breg tokrat brez možnosti V osmem kolu promocijskega prvenstva bo najlažji posel ponovno imel Sokol, ki bo gostoval pri zadnjeu-vršCeni ekipi Fiamma B asket. Na uspeh meri tudi Cicibona, ki pa si proti moštvu St. Azzurre ne sme privoščiti niti trenutka pavze, medtem ko je naloga Brega proti Interju 1904 praktično brezupna, saj bo trener Canciani povrh vsega še brez nekaterih standardnih igralcev. Na Goriškem bo dosedanji slab vtis skušal vsaj delno popraviti Dom Simek, ki bo na domačih tleh imel opravka z Albo iz Krmina, ki je na lestvici le za mesto više od slovenske peterke. Že prejšnji teden smo v zvezi s Sokolom napovedovali zmago Nabrežincev kot golo formalnost, Vatovčevi fantje pa so se morali zaradi poprečne igre mučiti prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Prepričani smo, da jim je to služilo za nauk, da je treba s šibkejšimi nasprotniki zaigrati z maksimalno močjo, tako da jutri presenečenje ne bi smelo biti. Zmaga - poraz - zmaga - poraz je altemanca, ki bi se ji Cicibona kaj kmalu želela izogniti, saj taka varianta ne vodi pretirano daleč, ob tem pa je tudi škoda zapraviti uspešno igro iz prejšnjega kola z nerodnimi porazi zlasti zaradi nezbranosti in padca motivacije. Jutri bo Marijeva ekipa spet imela opravka s trdoživim moštvom, ki pa je doslej imelo velika nihanja v igri, saj spada St. Azzurra potencialno med boljše peterke te kategorije, večkrat pa so nekateri boljši posamezniki podvrženi muhastemu razpoloženju, kar vidno in seveda negativno vpliva na formo ekipe. V vrstah Cici-bone bosta ponovno igrala tudi Jankovič in Furlan. Zaradi problemov, ki nam jih je nakazal trener Brega Igor Canciani, bo njegova ekipa konec tedna prepuščena volji nasprotnika, saj bo že itak skromna zasedba izkušenih igralcev krepko načeta. Zaradi osebnih obveznosti bosta namreč odsotna Igor Corbatti in Robi Žerjal, Marko Salvi pa je bil najbrž suspendiran za eno kolo zaradi izključitve na zadnji tekmi. Edina zadovoljiva vest zadeva Fabrizia Korošca, ki se je med tednom pojavil na trening tekmi in bo najbrž kmalu ojačil Bregovo ekipo. NAPOVEDI Fiamma - Sokol +26 (protagonista R. Skerlavaj in I. Sedmak) Cicibona - St. Azzurra +17 (protagonista P. Furlan in P. Volk) Inter 1904 - Breg -35 (protagonista B. Žerjal in M. Krevatin) VANJA JOGAN ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Mladinci Valpraporja Espego zmagovalci 1. faze Danes odločilna tekma 0lympie za 3. mesto Valpraporovci so v sredo s 3:1 ugnali drugouvrščeno Mosso - Druga zaporedna zmaga mladink Olympie Drugi uspeh deklic Soče - Po dveh kolih imajo naraščajnice Doma Imse eno zmago, a štiri točke MLADINCI Moštvo Valpraporja Espego si je s predvčerajšnjo zmago v povratni tekmi z Mosso že zagotovilo konCno prvo mesto v kvalifikacijskem delu, ne glede na to, kako se bo razpletlo v zadnjem kolu. Drugi finalist je prav Mossa, o tretjem pa bo menda odločalo današnje srečanje (ob 20.30) med tretjeuvrščenima Intrepi-do in 01ympio. V prvi tekmi je Intrepida zmagala po vodstvu 01ympie s 3:2. Upajmo, da bo tokrat drugače. Mossa - Valprapor Espego 1:3 (9:15, 15:11, 2:15,11:15) VALPRAPOR ESPEGO: Devetak, Kovic, Gravner, Brisco, Populin, Maraž, Crassini. Valpraporovci so drugouvrščeno Mosso premagali tudi vdrugic, Čeprav "niso blesteli, gostitelji pa so se jim dobro upirali. V prvem setu so valpraporovci igrali res dobro in set suvereno dobili. V drugem setu p se jim je zataknilo. Mossa je povedla s 7:4 in 11:5, gostom pa ni šlo prav niC od rok. Naposled so se prebudili, vendar pa je bilo prepozno. Z dobrimi servisi so nato po hitem postopku dobiti tretji set, a v četrtem se jih je spet oprijela kriza. Mossa je povedla s 3:0, vse do rezultata 9:9 pa je bilo srečanje povsem izenačeno, vendar je na konu le prevladala boljša pripravljenost gostov. Naj povemo še, da je pri Val-praporju Espego debitiral Crassini, ki je prej igral pri San Luigiju. Konec prejšnjega tedna so valpraporovci igrati še proti Turriacu in zmagali s 3:0 (0, 0, 2). Za valpra-porovce je bilo ogrevanje bolj naporno od same tekme. OSTALI IZID 8. KOLA: Intrepida - Mossa Candolini 0:3. VRSTNI RED: Valprapor Espego 16, Mossa Candolini 14, Intrepida in 01ympia 8, Libertas Turriaco 2, Grado 0. MLADINKE 01ympia - Lib. Gorizia 3:1 (15:11, 16:14, 12:15, 15:11) OLVMPIA: Bulfoni, Brajnik, Jussa, Černič, Princi, Lutman. Dekleta 01ympie so v anticipirani tekmi 9. kola dosegle drugo zaporedno zmago, s svojim nastopom so zadovoljile, kajti nasprotnik je bil soliden, a so ga kljub temu premagale. Posebno dobro so GoriCanke zaigrale v prvem nizu, v drugem pa, z ostrimi servisi, vse do vodstva s 14:8. Nato so popustile, set sicer še osvojile, zato pa izgubile tretjega. K sreči so se spet zbrale in precej prepričljivo ter zasluženo osvojile 4. set,- IZIDI 8. KOLA: Tomana - Posojilnica Sovodnje 3:1, Sagrado - Volley club TržiC 0:3, Libertas Gorizia - San Luigi 3:2, Olympia Libertas Capriva 3:0. VRSTNI RED: Sagrado 16, Staranzano, Fincan-tieri in Volley club TržiC 12, Libertas Capriva in 01ympia 8, Libertas Gorica in Torriana 6, Posojilnica Sovodnje in San Luigi 0. OSTALE TEKME 9. KOLA: Lib. Capriva - Fin-Cantieri; Posoj. Sovodnje - San Luigi (danes ob 18.30); Staranzano -Sagrado; Volley club -Torriana. DEČKI V tem tednu se pričenja povratni del. VodeCi fantje SoCe Valprapor Posojilnica Sovodnje bodo igrali danes ob 19.15 proti Tor-riani, Valprapor SoCa Kmečka banka pa je prost. DEKLICE SKUPINA A Libertas Krmin - SoCa 0:3 (8:15,10:15, 3:15) SOGA: Černič E., Černič V., Devetak K., Flore-nin V., Pellegrin S., Volk D. Po 54 minutah dolgočasne igre so soCanke v anticipirani tekmi 6. kola osvojile drugo zmago. Nasprotnice niso pokazale dobre igre, le pri sprejemu so bile kar spretne. Naša šesterka je le v 3. nizu pokazala res dobro igro. Trener Dušan Carli je po tekmi povedal: »V tej tekmi smo si največ točk osvojili pri servisu, kar smo v zadnjih časih precej utrjevali. Na žalost pa smo s pripravo zaceli prepozno in lestvica ne odgovarja našim realnim sposobnostim.« (S.P.) VRSTNI RED PO 5. KOLU: Azzurra in Arcoel TržiC 8, Villesse 6, Acli Ronchi in SoCa 4, Romans 2, Libertas Krmin 0. (SoCa in Lib. Krmin imata tekmo veC) OSTALI TEKMI PRIHODNJEGA KOLA: Villesse - Pro Romans; Arcoel - Azzurra. SKUPINA B Dekleta Doma Imsa, ki vodijo na začasni lestvici, so bila v minulem kolu prosta. VRSTNI RED PO 5. KOLU: Dom Imsa 10, Staranzano 6, Intrepida in Grado 4, Šanson, TržiC in Mossa 2. PRIHODNJE KOLO: Šanson - Intrepida; Mossa - Grado; Volley club Tržič - Dom Imsa. NARASCAJNICE SKUPINA A Farra - Dom Imsa 2:1 (15:8,15:7, 7:15) DOM IMSA: Pavio, Kovic, Uršič, KocjanCiC, Humar, Zuccarino, Batti-stic. Domovke so pričele prvenstvo z eno zmago in enim porazom. Proti šibki Mossi, ki jo je federacija v zadnjem hipu vključila v prvenstvo, so zmagale z gladkim 3:0 (8, 6, 4), dan kasneje pa so gostovale v Fari, kjer so naletele na mnogo močnejšega nasprotnika, ki je v 1. kolu gladko zmagal v TržiCu proti Fincantie-riju. Vrh tega so slovenske odbojkarice nastopile brez dveh standardnih igralk. Pozitivno je vsekakor to, da so v tretjem setu lepo reagirale in si tudi priborile točko. Treba je namreč vedeti, da v tem prvenstvu velja eno točko že vsak zmagan set. Ker je prvenstvo hkrati še zelo dolgo, imajo domovke še vse možnosti, da se potegujejo za uvrstitev v končnico, v kateri bodo nastopile prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine. IZIDI 1. KOLA: Ronchi - Sagrado 0:3, Grado -Staranzano 2:1, Cormons - Lib. Gorica 3:0, Fincan-tieri - Farra 0:3, Mossa -Dom Imsa 0:3. IZIDI 2. KOLA: Staranzano - Acli Ronchi 3:0, Sagrado - Fincantieri 3:0, Cormons - Mossa n.p.; VRSTNI RED: Sagrado 6, Farra 5, Dom Imsa 4, Staranzano, VB L Cormons 3, Grado 2, Acli Ronchi, Libertas Gorica, Fincantieri in Mossa 0. Jutri v Gorici odbojkarski turnir 0lympie za članice Jutri bo SZ 01ympia priredilo ženski članski odbojkarski turnir, na katerem bodo poleg gostiteljic nastopili šeOK Solkan, nabrežin-ski Sokol in tržaška Sloge. Obeta se torej dovolj kakovosten turnir, ki bo domačim igralkam služil predvsem kot priprava na bližnje prvenstvo 1. divizije. Pričetek turnirja bo ob 14.30 v telovadnici 01ympie, finale za 1. mesto pa predvidoma okrog 17.30. Mladinke Posojilnice Sovodnje igrajo danes ob 19.30 doma proti San Luigiju ŠPORT Petek, 4. decembra 1992 ALPSKO SMUČANJE / VAL D'ISERE FORTH VVORTH / FINALE DAVISOVEGA POKALA NOVICE Zaradi novega snega smuk morda šele jutri V primeru odpovedi smuka danes superveleslalom ZDA v srečanju s Švico nesporen favorit, toda previdnost ne bo odveč Američani še niso pozabili Francije VAL D’ISERE - Zaradi novozapadlega snega so včeraj odpovedali tretji in zadnji trening za današnji smuk v Val d‘Iseru, istočasno pa so tudi sporočili, da se bodo šele danes odločili, Ce bodo smuk vozili danes ali pa jutri. Za zdaj ni vprašljiv le nedeljski slalom, v primeru odložitve smuka pa bi danes vozili najprej superveleslalom, jutri pa Se smuk. Favoritov za smuk je vec, zanimiv pa bo nedvomno nedeljski slalom, kjer se bo skušal Alberto oddolžiti za poraza na začetku sezone. Zmago krvavo potrebuje, Ce hoče ohraniti vsaj minimalne možnosti v boju za vrh v skupni uvrstitvi svetovnega pokala. Ob Accoli, ki uspešno nastopa v vseh disciplinah, se je zdaj pojavil še Norvežan Aamodt, ki bo v Val d‘Iseru nastopil v vseh treh disciplinah, kar možnosti Tombe v boju za skupni kristalni globus še zmanjšuje. Konec tedna bodo vozila tudi dekleta. V Steamboat Springsu v ZDA bo jutri na sporedu veleslalom, v nedeljo pa še slalom. Na prvih dveh tekmah v Park Cityju Slovenke z delno izjemo Nataše Bokal niso bila preveč uspešna in bodo zato prav gotovo skušala izboljšati uvrstitve. Christian Ghedina je bil na prvih dveh treningih med deseterico (AP) Jakob Hlasek - posamezno in v dvojicah (AP) FORTH VVORTH (ZDA) - Od danes pa do nedelje bo v Forth VVorthu potekal letošnji finale Davisovega pokala za moške med Združenimi državami Amerike in presenetljivo Švico. Američani so pred začetkom veliki optimisti, Čeprav je vsaj v minimalni meri prisoten tudi strah. Na hitrem igrišču v Forth VVorthu so izraziti favoriti, vendar pa so bili to tudi lani proti Noahovi Franciji, ki je presenetljivo osvojila prestižni naslov. Toda domačini so prepričani, da bo tokrat drugače. Na svoji strani bodo imeli občinstvo, pa tudi Švicarji nimajo Noaha, ki je znal svoje igralce tako motivirati, da so lahko premagali mnogo više rangirane tenisaCe. V srečanjih posameznikov bosta barve Združenih držav Amerike branila št. 1 s svetovne lestvice najboljših teniških igralcev Jim Courier in wimble-donski zmagovalec An dre Agassi, v dvojicah pa bosta nastopila John McEnroe in Pete Sampras. Za Švico bosta nastopila tako v posamičnih dvobojih kot v dvojicah Jakob Hlasek in olimpijski zmagovalec Marc Rosset. Nedvomno bo to zanju predstavljalo veliko obremenitev, res pa je tudi, da Švicarji boljših igralcev nimajo. Tudi John McEnroe, ki rajši govori o tenisu kot o svojih najnovejših težavah v zakonu s Tatum 0‘Neal, je prepričan, da bosta težko zdržala vse napore. »Hlasek in Rosset sta zelo dobra igralca, toda vprašanje je, kako bosta lahko fizično zdržala tekme proti tako močni ekipi, kot je naša,« je kratko komentiral gostobesedni John. Švicarski selektor Dimitri Sturza priznava, da so Združene države Ameriki v veliki prednosti, vendar vnaprej se ne predaja. »Logika govori, da bomo srečanje izgubili, toda v Davisovem pokalu je logika že dostikrat odpovedala,« si je dajal poguma pred današnjim začetkom. Velja še povedati, da so Američani doslej že 29-krat osvojili Davisov pokal, tokrat pa bodo že sedeminpetdesetic (57) nastopili v finalu, kjer pa se doslej še nikoli niso srečali s Švicarji. TENIS / EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO KOŠARKA / KORAČEV POKAL Na veliki prireditvi v Trstu nekaj znanih teniških imen Prireditev bo od 9. do 13. t.m. v tržaški športni palači Slavje vseh štirih italijanskih peleik Radja in Djordjevič spet odločilna TRST - Avstrija Češkoslovaška, N< Velika Bril Nizozemska, Sveč Italija: to so repre; Ce. ki se bodo od 9. Cm. udeležile le izvedbe teniškegc Pskega moštv Prvenstva, ki je že zaporedoma v Letošnja izvedba p Pomembnejša od 1 saj bo tokrat šlo z: pski naslov in ne k Lo so se reprezei potegovale za pre ®vropsko A ligo obstanek v drugi di Organizacija 1 Prvenstva, ki bo vs> tržaški športni p Seveda zahteva og 0rganizacijski na udi precej fina sredstev. Zato je z mzacijo tako zahti Prvenstva poskrbe uekaj ustanov in < zamj (Dežela FJK, 1 ^krajina, Tržaški ’ Italijanska te zveza itd.). Letošnjo teniško Ži,k na trži trii^Tstvu °b prisi odž5škega občin m °r?ika za šn< si.belluge, -uiCV. košnje eldp ffcšjš te*, ki IT, £&“(*» letos m !e mi fin,h,8.r*!v ' Lendl«. Peg,” premagal kar Borisa Beckerja s 6:1, 6:2. Tu so še Magnus Larsson (34. na svetu) in zmagovalec na tumijih v Kobenhavnu in Miinchnu, Nicklas Kulti (četrtfinalist v Parizu in 79. na listi ATP) ter obetajoči, 18-letni Thomas Enquist (že 63. na svetu). Prava senzacija bi bila, Ce Švedska v Trstu ne bi zmagala. S precej konkurečno postavo se bo v Trst predstavila tudi Nemčija, ki jo vodi Nikola PiliC, in ki ima med drugimi v svojih vrstah Bernda Krabacherja (51. na listi ATP) in Markuša Naevvieja (77.). Ostale reprezentance bodo nastopile s pomlajeno postavo. To velja tudi za Italijo, ki je lani na tem prvenstvu precej razočarala in se je zato selektor Adriano Panatta odločil za mlade, med katerimi precej obeta Moše Navarra, ki je tudi eden najboljših mladincev na svetu. NASTOPAJOČE DRŽAVE IN POSTAVE: Avstrija:Buchmayer, Mandl, Prerowsky, Kowle. CSFR: Damm, Rikl, Zdražila, KuCera, Dosedel, Vacek, Skok. Velika Britanija: Wilkinson, Petchey, Bailey, Gould. Nizozemska: VVijnhoud, Berg, Bok, Van Scheppingen. SND: Merinov, Paljonov, Filipov, Kafelnikov. Nemčija: Karbacher, Naewie, Koslovvski, Gollner. Italija: Valeri, Gaudenzi, Borroni, Navarra. Švedska: Larsson, Holm, Kulti, Enquist, Tillstrom. (bi) Šved Nicklas Kulti, 79. na lestvici ATP MILAN - Italijanske ekipe so v 2. kolu KoraCevega pokala dosegle popoln uspeh. V A skupini je Clear v Cantuju zanesljivo odpravil turški Fenerbahce. Odličen je bil American Caldwell z 20 točkami. Gentile (30 točk) in Esposito (20) sta bila v Caserti glavna junaka. Phonoline zmage proti Barceloni, kjer je ob Jimenezu (22 točk) dobro igral tudi Savič (13). Zelo tesno pa je zmagal rimski Virtus (bivši Messaggero) proti francoskemu 01ympiqueu. Pri gostiteljih sta se razigrala Niccolai (26 točk) in Radja (23), pri gostih pa sta največ pokazala Lee Johnson (22) in Sretenovič (17). Milanski Philips se je rešil poraza le v zadnjih minutah proti španskemu moštvu Elosua Leon, po zaslugi Djordjeviča, ki si je med tekmo poškodoval gleženj, bil pa je odločilen v zadnjih potezah srečanja in skupno dosegel tudi 22 točk. IZIDI Skupina A: Clear -Fenerbahce 97:80, KK Zagreb - Charleroi 75:73. VRSTNI RED: KK Zagreb 4, Clearin Charleroi 2, Feuerbache 0. Skupina B: Phonola -Barcelona 88:82, Iraklis -Ostende 79:76. VRSTNI RED: Phonola 4, Iraklis in Barcelona 2, Sunair 0. Skupina C: Virtus Rim Antibes 97:94, Panionios - Alava 79:56. VRSTNI RED: Panionios Atene 4, Oympique Antibes in Virtus Rim 2, Alava Taugres 0. Skupina D: Philips -Leon 86:84, Peristeri -Gravelines 87:78. VRSTNI RED: Philips Milan 4, Elosua Leon in Peristeri Atene 2, Gravelines 0. Boša Tanjevič trener azzurrov? RIM - Z novim predsednikom italijanske košarkarske zveze Petruccijem se je bržkone končal tudi mandat trenerja azzurrov Gambe. Petrucci se je namreč sestal z Gambo in vse kaže, da mu ne bodo obnovili pogodbe z državno selekcijo. Kandidatov za vodenje azzurrov je kar nekaj, in sicer Ettore Messine, Alberto Bucci, Mario Blasone in tudi trener tržaškega Stefanela Bogdan Tanejvič. ____________KOŠARKA / ČLANSKA PRIMORSKA LIGA___________ Po zmagi nad Jadranom TKB sežanski Kraški zidar ostal sam na vrhu lestvice - Pričakovan poraz Kontovelcev z ttiSško ekipo Jadran TKB - Kraški zidar 79:89 (44:45) JADRAN TKB TRST: Crisma 9, Oberdan 14 (7:7), Cuk 10, Pregare 4, Rebula 8 (2:2), Pertot 4 (0:1), Merlin 6, Rauber 22 (1:3), Smotlak 2, trener Drvarič. KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: G. Mihelj, Uranjek, Muha 16 (2:3), Počkaj 2, KovaCiC 2, Strnad 32 (5:6), OzbiC 2, Kobe 12 (2:3), Kralj, M. Mihelj, Sory 23 (11:16), trener Meden. ON: Jadran 20, K. zidar 18, PM: Jadran 10:13, K. zidar 20:28. TRI TOČKE: Crisma 1, Oberdan 1, Rauber 1; Strnad 7. TRST - Sežanski Kraški zidar je zasluženo osvojil derbi 5. kola Primorske lige in je sedaj sam prvi na vrhu lestvice. Medtem ko je bil prvi polčas dokaj izenačen, so v nadaljevanju Sežanci, predvsem z odličnim Strnadom, ki je dal kar 7 trojk, vzeli pobudo v svoje roke in tudi zasluženo zmagali. Za jadranovce, ki so nastopili brez obolelega Klavdija Starca in ki so ostali v drugem polčasu brez Davida Pregarca (verjetno je že »kuhal« gripo), je bilo srečanje še kako koristno za nedeljsko prvenstveno tekmo proti Sant’ Elpidiu, ki se kot Jadranovo moštvo na vse kriplje bori proti izpadu. Trener Drvarič je tako tudi poskusil razne variante v igri prav v optiki nedeljskega zelo pomembnega srečanja. Tako ali drugače pa je bila zmaga gostov povsem zaslužena, saj je vsa sežanska ekipa igrala bolj motivirano, (bi) Kontovel Italmonfalcone 84:98 C49-341 KONTOVEL: E. Ban, Bulic 4 (0:1), Sterni 8 (2:4), Civardi 22 (7:7), Grilanc 7 (0:1), Hmeljak 3 (1:2), Vodopivec 9 (1:1), Turk 7 (5:11), Sosič 16 (2:3), A. Daneu 8 (0:3), Kralj, trener M. Ban. ITALMONFALCONE TRŽIČ: Tommasi 19 (5:7), C. David 24 (6:7), Godeas, Pellizon 1 (1:2), Campestrini 5, Mattesich 8 (1:3), L. David 23 (7:12), Raffaelli 6 (0:2), Carcich 12, trener Zuppi. PON: Grilanc (35), Sosič (35), A. Daneu (36), Carcich (37), Raffaelli (40). TRI TOČKE: Civardi 1, Grilanc 1; Campestrini 1, Mattesich 1. KONTOVEL Kontovelci so v prvem polčasu igrali presenetljivo dobro in bili celo v vodstvu tudi za 15-16 točk. V nadaljevanju pa so gostje bolje igrali v obrambi, bili so toCnejši pri metu na koš in z delno razliko 15:0 najprej dohiteli gostitelje, nato pa dosegli zanesljivo vodstvo, ki so ga tudi ohranili do konca srečanja. Za Kontovelce so bile tudi usodne osebne napake, ki so si jih nabrali Grilanc, Sosič in Aljoša Daneu, ki so morali pet minut pred koncem z igrišča. Teniški »time shootout« v Milanu, tudi Ivaniševič MILAN - Stefan Edbeig (2. na svetovni lestvici), Goran Ivaniševič (št. 4), Richard Krajicek (št. 10), Guy Forget (št. 11), Wayne Ferreira (št. 12), Michael Stich (št. 15), Sergi Bruguera (št. 16) in Omar Camporese (št. 42) so akterji, ki se bodo jutri v Milanu pomerili na velikem turnirju, ki bo potekal po dokaj čudnem sistemu (»time shootout«), in sicer posamična srečanja na dva dobljena tie-breaka. Vsi letošnji udeleženci imajo zelo moCan servis (predvsem to velja za Ivaniševiča), vseeno pa ta element še ni dovolj za zmago na tem turnirju, saj je lani nepričakovano zmagal Sergi Bruguera. Danes zapade ultimat FIFA glede Maradone ZUERICH - Ce do danes Sevilla Napoliju ne bo poravnala dolga (štiri milijone in pol dolarjev) glede najema Diega Maradone, bo mednarodna nogometna zveza (FIFA) ukrepala tako proti španskemu klubu kot proti igralcu samemu. To je na včerajšnjem sestanku v Ziirichu povedal Joseph Blatter predsedniku italijanske nogometne zveze Matarreseju. Kennedy McKinney novi svetovni prvak NUORO - Ameriški boksar Kennedy McKinney je novi svetovni prvak v superpetelinji kategoriji (verzija IBF). V Tortoliju pri Nuoru je namreč s tehničnim K.O. v enajstem krogu premagal Južnoafričana W. N’Cito. Ameriški sodnik obsodil IAAF zaradi Reynoldsa COLUMBUS - Sodnik okrožnega sodišča v Columbusu (ZDA) je obsodil mednarodno atletsko zvezo IAAF na plačilo 27.300.000 dolarjev odškodnine Butchu Reynoldsu, ki so ga zaradi jemanja nedovoljenih poživil leta 1990 kaznovali z dvoletno prepovedjo nastopanja. Ameriški sprinter se je še pred iztekom kazni obrnil na redno sodišče, ki je sklenilo, da ima Reynolds vso pravico nastopa na ameriških kvalifikacijah za Barcelono. Kot je znano je na kvalifikacijah nastopil, v Barceloni pa ni smel. Reynolds je zahteval odškodnino zaradi izgubljenega zaslužka, ki ga je okrožni sodnik Joseph Kinneray ocenil na 6, 8 milijona dolarjev, moralno škodo pa je ocenil na 20, 5 milijona dolarjev. Mednarodna atletska zveza sodne odločitve še ni komentirala, vendar pa so pred dnevi že povedali, da po mnenju IAAF sodnik Kinneray in sodišče v Columbusu nista pristojna, ker ima IAAF sedež v Londonu in zato na sojenje sploh ni poslala svojega zastopnika. Vileda - Milano Trade 3:1 (-13, 9,7,4) MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika KonCnik in Gril (oba Slovenija). VILEDA: Dobovšek, Pušnik, Hafner, Šiftar, Kraucov, Primec, Najdič, Možic, Terzer. MILANO TRADE: Balala, Cajan, Ertelt, Jankovič, Herich, Lukačko, Kubila, MatušCenko, Horvat, Meženski, Kudron, Turjanski. V slabi tekmi so mariborske odbojkarice v sre-denjeevropski ligi dosegle Četrto zmago proti zadnjeuvršCeni ekipi iz CSFR. Gostje iz Ziline so prvi niz sicer dobile, gostiteljice pa so najbolje igrale v Četrtem. Tekma je trajala 103 minute. Argentina: Poljska 2:0 BUENOS AIRES - V prijateljski nogometni tekmi med reprezentancama Argentine in Poljske so bili domači nogometaši uspešnejši, saj so zmagali z 2:0. Uspešna sta bila Cravietto (22. min) in Bello (53. min). Že v polfinalu? MOSKVA - V prvi Četrtfinalni tekmi pokala Evropskih prvakov so vaterpolisti Mladosti visoko premagali Moskovski CSK z 14:7. Razlika sedmih golov je dovolj visoka, da lahko Zagrebčani že razmišljajo o polfinalu najuglednejšega klubskega pokala. Izredno je igral Bukič, ki je z atraktivnimi potezami spravil na noge kakih 1500 gledalcev. Hrvaški rokometaši v finalu PORTO DE MOS - V polfinalnem dvoboju mednarodnega rokometnega turnirja na Portugalskem so rokometaši Hrvaške prepričljivo premagali mlado reprezentanco Portugalske z 40:24 (20:10) in se uvrstili v finale, kjer se bodo srečali z senior-sko reprezentanco Portugalske. Virtus Rim odpustil trenerja Fonza RIM - Franco Casalini je novi trener košarkarjev rimskega Virtusa (bivši Messaggero), pri katerem igra tudi Dino Radja. Vest so sporočili včeraj zvečer iz tiskovnega urada rimskega društva. Paolo Fonzo je vodstvo Virtusa, takrat je nastopal še kot Messaggero, prevzel lani, ko so odstavili trenerja Valeria Bianchinija. Takrat se je precej glasno govorilo, da je glavo Bianchinija zahteval predvsem Dino Radja. Nekdanji igralec Jugoplastike je tudi zdaj večkrat izrazil nezadovoljstvo nad razmerami v klubu. Kakorkoli že, pa je Messaggero lani s Paolom Fonzo osvojil KoraCev pokal. Novega trenerja bodo v Rimu predstavili danes. Stockholmsko sodišče o Borgovi ločitvi STOCKHOLM - O zahtevi bivšega teniškega asa Bjoema Borga v zvezi z ločitvijo od italijanske pop zvezde Loredane Berte bo odločalo sodišče v Stockholmu. Na ta način se bo morala Loredana Berte zdaj odpovedati mesečnim alimentom v višini 24 milijonov lir, ki jih je določilo sodišče v Milanu, ko je razveljavilo zakon med Borgom in Loredano Berte. ■k mmmdmmmm Hi ■■■■ ^ '“ .,—il *■■■■ ■ ::::ivŠ:::::::::: i« m M PRIREDITVE Četrtek, 4. decembra 1992 GLEDALIŠČE SOVENIJA LJUBLJANA DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 Gregor Strniša: Samorog (za izven in konto) Ob 20.uri (Mala drama) Aldo Nicolai: Prva klasa (za izven in konto). Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Informacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri Puccini: Tosca. JUTRI: ob 19. uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19: ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11.uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 M.Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto) Ob 18. uri (Mala scena) Z. Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto. JUTRI: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo? (za abonma sobota). Vstopnice so v prodaji v PIC MGL od 10. do 12.00 ure in uro pred predstavo. Tel. 061/210-852. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI JUTRI: ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Igrata Ivo Ban in Iztok Valič. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 9. do 13. me in od 16. do 19. ure v JelovSkovem salonu in uro pred pričetkom pri blagajni doma. Šentjakobsko gledališče DANES: A. Dumas - A. Stojan: Trije mušketirji (za Izven). Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA JUTRI: ob 19.30 Carmen - popoldan na robu evropske zgodovine. Predstava je odkupljena za abonente. V PRIHODNJIH DNEH: 6. 12. ob 19.30 mi Carmen (za red Zeleni, prvih pet vrst parterja za red Univerza). Cena vstopnic 525, 315 in 210 SIT. Blagajna gledališča je odprta ob delavnikih med 11. in 16. uro in mo pred predstavo. Tel. 062/221-206. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 15.30 Moliere: Namišljeni bolnik (abonma 1.šolski in izven). Tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DANES: ob 19.30 R. Coney: Zbeži od žene (za izven in konto). Informacije in rezervacije na tel. 064/222-681. POSTOJNA KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.00 uri predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. V PRIHODNJI DNEH: 6. 12. ob 20.00 uri predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopnice 500 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 067/21-077. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: ob 20.00 uri premiera minimalističnega spektakla Življenje zvezd; režirata, igrata, plešeta in Vas razveseljujeta Nataša Ravnik in Jakob Jaša Kenda. V PRIHODNJIH DNEH: jutri, 5.12., in 6.12. ob 20.00 mi ponovitev predstave Življenje zvezd. Furlanija-Julijska krajino TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri (izven abonmaja) ponovitev predstave A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob 40-let-nici gledališkega dela Mire Sardoč. Ob jubilantki nastopajo: Maja BlagoviC, Lučka PoCkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jmc, Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Kjuder in Vesna Hrovatin. Režija Boris Kobal. Ponovitve: jutri, 5. decembra, ob 20.30 za abonma Red F in v torek, 8. decembra, ob 16. uri za abonma Red G. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 ponovitev dela Vittoria Franceschija Jack lo sventratore (Jack razparaC). Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Huova Scena Teatro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Alessandro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek št. 4 - Red Prost. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitve do vključno 6. decembra. gledališče cristallo JUTRI: ob 20.30 Carpinteri & Faraguna Due paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Con-a ji8' Režija Francesco Macedonio. Nastopajo A-riella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bob-oio. SORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo pred-b Va SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decem-„ta' B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje ankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bo-h° odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Gari-atdi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v ura-^Rulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: GLEDALIŠČE palamostre ob V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 9. decembra, di n Ula I30 na sporedu Opera Omnia, II ritorno 0s,rifterfly V rzve natl ‘ 8°di v^ °1SnP film, S skr vl ZVrst- v nas-1Va une sijajnega rožnatega cadillaca, ki je enako zapeljiv, kot je bil svojčas nepozabni Valentino. Vsaj del te zapeljivost pa bi si rad pridobil tudi glavni junak filma Wayne. Wayne je zaposlen na prašicerejski farmi, kjer nima nickaj uglednega dela. Zaradi svoje zadr-žansti pa tudi pri dekletih nima posebnega uspeha. Vse tegobe vsakdanjika pa naj bi prešle, ko si na kredit kupi rožnati Cadillac. Stvari mu kljub temu ne grejo na-bolje. Poti do njegove izbranke Sylvije pac ne vodijo po avtocesti. Wayneova mama je že sicer obupala nad moškimi, saj se je njej mož, mladeničev oCe, neodgovorno sprijaznil s svojimi neuspehi in pristal za šanki gostiln in bifejev, kjer vCasih, ko je pod paro, prepeva ameriške uspešnice. Življenje pa se spremeni, ko Sylvija konCno usliši Waynea. Zanjo se mora postaviti tudi pred njenimi starši. Scenarij za film Vrnitev Valentina je napisal Leonard Gardner, direktor fotografije je bil Jerzy Zielinski. V glavni vlogi igra Frederic Forrest, ob njem pa še: Veronica Cartwright, Jenny Wri-ght, David Pacher in Seth Isler. Vabimo vas, da si film ogledate v nocojšnji Sovi! RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90.0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6,30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23,00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13,45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7:98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Val 202; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.40 Štajerski val; 13.00 \Danes do 13-ih; 15.10 Menjal- niški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio študent. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo glasbo; 13.05 Brižinski spomeniki; 13.40 Vokalne skupine; 14.05 Mladinski program; 15.00 Šanson; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solisti; 18.05 Odlomki iz opere; 20.00 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8,00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 18.45 New Age iz butika Gallus; 19.00 Slovo-Barčica. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; i 1.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Zelja po glasbi; 14,45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Falk studio; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.30 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; i 0.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga; Lačni kamni; 1 i .45 Kantavtorji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30. 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška od 18.10 do 19.00 Obzornik, Kul-turno-glasbena oddaja: 30 let, gledališki praznik (8.12) KKZ. 11| 111 ■ ■ ■ Hi ■ SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovne novice; 7.00 Financial; 7,30 News Watch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Divja Amerika; 11.30 Poslovni dnevnik; 12.00 Business Insiders; 12.40 Denar; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Beyond Tomorrow; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Qua-re Fellow (krim., ZDA 1962); 0.50 News Watch; 1.20 Beyond To-morrow, The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 Gode 3; 21.00 Alien Nation; 22.00 Rokoborba; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Konjeništvo; 10.30 Alpsko smučanje; 12.00 Eu-rofun; 12.30 Ski report; 13.30 Nogomet: kvalifikacije za SP: 15.00 Teniški magazin; 16.00 Eurofop; 18.00 Ski report; 19.00 Menda-rodni motošport; 20.00 Športne novice; 20.30 Tenis; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Revs; 9.00 Ameirški nogomet; 11.00 Konjeništvo; 12.00 Aerobika; 12.30 Triatlon; 13.30 Golf; 15.30 Kolesarstvo; 16.30 Nogomet: španska liga; 17.30 Sguash; 18.30 Nogomet; 19.00 Ameriški nogomet; 19.30 Gillette World Šport Special; 20.00 Go; 21.00 Tenis: Lendl-Ed-berg; 23.00 Kickboks; 24.00 Košarka; 2.30 Ameriški nogomet; 4.30 Longitude; 5.00 Golf. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Yoi; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV. 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Guns n'Roses Special; 0.30 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 The Best of Benny Hill; 13.00 The Spy Who Game In From The Cold; 15.00 Kiss Shot; 17.00 A Littte Pie-ce Of Heaven; 18.30 Kposure 19.00 The Best of Benny Hill; 20.40 Entertainment Tonight; 22.40 US Top Ten; 23.00 In Bed With Ma-donna; 1.00 Pray For Death; 1.50 Eleven Days, Eleven Nights; 3.10 Abby, My Love. MOVIE CHANNEL 6.50 The Chimpunk Adventure; ' 10.00 Bonne Princ Charlie; 12.00 Flame On The Barbary Coast; 14.00 VVherever She Goes; 15.25 Dot And The Smuggler; 16.30 Gobits - Battle of the Gods; 20.00 Dick Tracy; 22.00 Men At Work; 24.00 Night Game; 1.40 Far North; 3.15 Alfie Darling; 2.50 Rambo 3. PRO 7 5.40 Serije: Vegas, 6.30 Vicki, 6.50 Risanke, 8.30 Neizprosna, a prisrčna; 9.20 V kraljestvu miru; 10.20 Dekle brez pižame (kom., Nem. 1957, i. Elma Karlowa); 12.05 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Cosbyja; 13.25 Perry Mason; 14.20 Gospodar Ballan-treaea (pust., ZDA 1953); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Eddie Dodd; 20.00 Poročila; 20.15 Pest gre na Zahod (vestern, It. 1980); 22.00 Mike Ham-mer; 23.Rillington Plače (krim., VB 1970); 1.00 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.45 Serije in nagradne igre; 12.00 Opol-ddnski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre: Tvegano, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Domači napevi; 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru; 22.15 Življenje in smrt, 23.15 NoCni show Gottschalk; 24.00 Tri Šve-dinje na Bavarskem (kom., erot.. Nem. 1977); 1.45 Tuttifrutti; 2.35 Zakonca iščeta somišljenike. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Sanjska potovanja, 9.30 Colbyjevi. 10,20 Ugovarjam, 11.10 Wolffov revir, 12.00 Kolo sreče; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 Cagney and La-cey; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Strogo zaupno! (krim., ZDA 1984); 22.00 Nogomet; 23.00 Pozdravi iz usnjenih hlačk (Nem., 1974); 0.25 Poročila; 0.30 Ponovitve. TELES 6.35 Vrhunski model; 7.00 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 9.50 Evening Shade; 10.15 Umik, Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.15 VVildcat; 16.40 Igra z ognjem; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Evening Shade; 18.00 Zakon orožja; 18.50 Fazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20.15 Kmečko gledališče; 22.00 Razja-sniti;22,25 Izpraznite areno; 23.25 Boji proti mafiji; 0.20 Upor; 2.00 Worldnews tonight. 9901 9^0 970 960 970 980(^0 1000 STOCKHOLI PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.... ZORICH.... ŽENEVA.... RIM...... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... AL2IR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA O K0BENH, O MINSK LONDON O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN o VARŠAVA O PRAGA MUNCHEN, O DUNAJ n LJUBLJANA O BUDIMPEŠTA N O ZAGREB >ro<|RAD O ZORICH O MILANO O iRESTA SOFIJA O MADRID LIZBONA O ANKARA i ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo in Skandinavijo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je že prešla naše kraje, nov frontalni val pa bo jutri zajel Slovenijo. Pred njim bo k nam še pritekal v višinah topel in vlažen zrak. KAIRO O hladna fronta okluzlja topla fronta PLIMOVANJE o7 Danes: ob 5.15 najvišja 34 cm, ob 12.49 najnižja -Z'' ob 18.46 najvišja 1 cm, ob 23.01 najnižja -11 ena 7 Jutri: ob 5.53 najvišja 39 cm, ob 13.16 najnižja -4' cm, ob 19.34 najvišja 8 cm. ___. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.27 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 50 minut. Luna bo vzšla ob 12. uri 55 minut in zašla ob 01. uri 29 minut. 0/10 c° nad 30 Ce -10/0 C' [10/20 C° [20/30 C° ■20/-10 C° megla središče središče ciklona anticiklona ONESNAŽENO*1 ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih no m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje 57 Trbovlje Hrastnik Zagorje £ Šoštanj Kritična 24 uma ko£ centracija SO2 >e 375 mikrogramov na m3 zraka. ALPE-JADRAN / VEČINOMA OBLAČNO, OB JADRANU JUGO O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 10/13 TRST......... -/16 CELOVEC.... 3/10 BRNIK....... 3/10 MARIBOR.... 13/13 CELJE....... 13/13 NOVO MESTO 13/15 NOVA GORICA 10/15 MUR. SOBOTA 13/14 PORTOROŽ..... 15/16 POSTOJNA..... 10/12 IL. BISTRICA. 11/12 KOČEVJE...... 10/12 CRNOMEU.... 13/13 SL. GRADEC... 11/12 BOVEC...... 8/8 RATEČE..... 1/2 VOGEL...... 3/3 KREDARICA.... -3/-3 VIDEM...... 10/10 GRADEC..... 4/14 MONOŠTER..... 12/14 ZAGREB..... 12/16 REKA......... 12/14 pod 10% MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOT; BELJAK BELJAK O CELOVEC 44 ** MARIBOR TRBIŽ O _ "*'°B KRANJSKA GORA GORA VARAŽDIN O VARAŽDIN O 10-30% o KRANJ KRANJ VIDEM VIDEM O LJUBLJANA O LJUBLJANA O PORDENONE O PORDENONE 10-30 30-50% N. GORICA o POSTOJNA POSTOJNA O NOVO MESTO O NOVO MESTO GORICA ******** STANJE VODA 30-60 50-80% KOPER O koper Višina vode v cm 7. uri: Mura, G. R£ gona: 137, Drava Dravograd: —. Sc Radovljica: 114.: va HE Mavčiče: Sava Radeče: T Sora Škofja Lol 175, Ljubljanica N ste: 158, Savinja L ko: 125, Krka Pc bočje: 88, KoH Radenci: 123, So HE Solkan: —■ O KARLOVAC O KARLOVAC *** *** *** *** o UMAG UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O PULAQ 5-10 m/s V SLOVENIJI: V soboto bo oblačno s OBETI: V nedeljo prehodno izboljša-padavinami. V noči na nedeljo se bo nje z razjasnitvami. Na Primorskem bo ohladilo, tako da se bo meja sne- zjutraj pihala burja. Zenja ponekod spustila vse do nižin. V SLOVENIJI: Zjutraj bodo padavine po- SOSEDNJE POKRAJINE: Padavine bodo stopno prenehale, vendar bo proti veče- prehodno ponehale, severno Italijo pa ru v zahodnih krajih ponovno začelo de- bo že zvečer zajelo novo poslabšanje Zevati. Najnižje jutranje temperature od 4 vremena, do 9 °C, najvišje dnevne od 8 do 14 °C. nad 10 m/s V VEDNOST CESTE / MOKRE IN SPOLZKE HOROSKOP Mednarodni fenološki park v Ljubljani OVEN 21-3/20-4 : Oseba, ki potrebuje nasvet o zelo pomembni in dolgoročni odločitvi, se bo z zaupanjem obrnila na vas. Bodite optimistični, ponudila se vam bo priložnost. BIK 21-4/20-5 : Danes ne bi bilo pametno, če bi začeli s kakršnim koli partnerstvom, saj bi tako na svoja ramena preložili več kot le polovico dela. Pazite, kaj boste govorili. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ce boste dolgo v noč ostali pokonci, bo to zelo utrudljivo zaradi skrbi ali jeze nad nekim družinskim dogodkom. Poskusite vsaj potem zaspati. Rešitev se ponuja sama. RAK 22-6/22-7 : Morda boste imeli težave pri odločanju za potovanje, skrbeli vas bodo pogoji bivanja, pa tudi stroški sem vam bodo zdeli večji od ugodnosti. LEV 23-7/23-8 : Nestrinjanje o družinski zadevi bo zapletlo odnos s partnerjem. Ko se bo prah nekoliko polegel, bosta sporno zadevo lahko uredila. DEVICA 24-8/22-9 : Nočne ure prinašajo v središče vaše pozornosti posebno odgovornost. Menili boste, da je položaj brezizhoden in da se bo še poslabšal. TEHTNICA 23-9/22-10 : Čeprav se kar naprej Sirijo vaši horizonti, bo danes vaša pot k uspehu bulj trnova. Ce boste dan zaceli zaskrbljeni, poiščite razlog globoko v sebi. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Dane, ko se počutite uživaško, se domače obveznosti lahko še huje zgrmadijo na vas. Sčasoma se poskušajte otresti določenih obveznosti, da boste lahko zvečer prosti. STRELEC 23-11 /21-12 : Bodite realni v ocenjevanju svojih službenih obveznosti in predvsem potrpežljivi, ko se vam bo zdelo, da vam premalo zaupajo. KOZOROG 22-12/20-1 : Zaradi hudega glavobola (finančnega?) ali druge večje skrbi v popoldanskem času bo današnji dan v znamenju slabe volje in neuspešnosti. VODNAR 21-1/19-2 : Danes prav gotovo ni najboljši dan, da se z vašim nadrejenim pogovorite o vaši karieri ali višji plači. Vse, kar boste dosegli, bo nejevoljen pogled. RIBI 20-2/20-3 : Čeprav bodo znamenja v zgodnjem jutru kazala na nesoglasja in napetosti, bodo podnevi vladali vas šarm, ustvarjalnost in intuicija. Popoldan bo romantičen. BELJAK CELOVEi ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN individualni vpl'^gte-namreč zagotavlja . r(t. stitev genetsko ena,nSjjh stlin v vseh fen°. g0 jih vrtovih. Sadike, ' t-ej vse od leta l958, Jvf sadili v mednaro ^e. Večina evropskih držav ima v hidrometeoroloških službah organizirano tudi fenolosko službo, ki proučuje predvsem vremenske vplive na rastlinstvo. Zbira podatke različnih razvojnih stadijev (fenoloSkih faz) posamičnih rastlinskih vrst, npr. začetek olista-nja, cvetenja, prvih zrelih plodov, porumenitve in odpadanja listja in podobno. Vendar so podatki opazovanj, zbrani v različnih evropskih deželah, med seboj toliko bolj neprimerljivi, kolikor večje so med deželami makrokiimatske razlike. Svetovna meteorološka organizacija Komisija za agrometeoroiogijo je v Parizu leta 1953 dala pobudo, da bi y Evropi organizirali mednarodne fenoloske vrtove za izbrane genetsko enotne rastlinske vrste. Njihov namen je kar najbolj Široko raziskovanje vpliva podnebja na rast in razvoj predvsem gozdnega drevja, pa tudi grmičja v različnih podnebnih pasovih. Pri tem so izključeni CEDAl UDO GORICA* POLEDICA tovih, so razmnoži ^ tativnoinjihvzM^ p noma v enem sr ^ SAMO Z ZIMSKO OPREMO O KARLOVAC noma v enem ** go* sicer na Instituta gC/i- darsko genetiko ^ V tersbachu v N ^0v, Evropi je 77 takih* gd razporejeni pa cTed°' Skandinavije do 5 b. zemskega mor)a' l0dnl ijanijebil fenološki paI , fiv°\ leta 1959 in sodi baliIll-skernuparknjmf ze- scem in nekdanja* jem NOB pod vrN Do danes se l ,j tavce'/ ohranilo 24 vrst U ^ sno raste 36 ai . *ra ŠPORTNA PRIREDITEV OPAZIN vremenoslovci napovedujejo padavine, opozarjamo voznike, da prilagodijo vožnjo razmeram na cesti. Vse tiste, ki se odpravljajo na daljšo pot, pa opozarjamo, da vzamejo s seboj tudi popolno zimsko opremo. Ceste po Sloveniji so prevozne brez ovir, ki bi jih povzročalo slabo vreme. Mokre in spolzke so predvsem na območju Ljubljane. Na mejnih prehodih ni potrebno čakati za prestop meje, le v Dolgi vasi čakajo tovorna vozila za izstop tudi do 8 ur. Ker proti večeru BENCINSKE ČRPALKE 24 UR breza) in doseg* kot25metrov** j M V°bimoVa/’arodnife: ambient DANES VČERAJ OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan DANES TEMPERATURE NEVIHTE VETER MEGLA O jasno poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg ■■■■■■ 2 4 Petek, 4. decembra 1992 —z—: Z EVROPA / NESTALNO VREME S POGOSTIMI PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE