ekonomsko ogledalo št. 8/2021, letnik XXVII Ekonomsko ogledalo št. 8, letnik XXVII, 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Barbara Bratuž Ferk Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Bratuž Ferk; Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršic; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markic; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrano temo je pripravila: Branka Tavcar (Placilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Janez Kušar Tehnicno urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglic Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, november 2021 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplacna. ©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno .........................................................................................................................................................3 Tekoca gospodarska gibanja ...............................................................................................................7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ...........................................................................................................10 Trg dela ..........................................................................................................................................................16 Cene ................................................................................................................................................................18 Financni trgi .................................................................................................................................................19 Placilna bilanca............................................................................................................................................20 Javne finance ...............................................................................................................................................21 Izbrane teme ..............................................................................................................................................23 Placilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19 .....................................25 Statisticna priloga ...................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statisticni podatki znani do 10. novembra 2021. S 1. januarjem 2008 je v državah clanicah Evropske unije zacela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna razlicica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Vec informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoce primerjave (mesecno, cetrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preracuni UMAR, ce ni drugace navedeno. Aktualno Gospodarska rast evrskega obmocja je bila tudi v tretjem cetrtletju visoka, razpoložljivi kazalniki pa kažejo, da se bo ob koncu leta upocasnila. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi z drugim cetrtletjem zvišal za 2,2 % (v prvem 2,1 %), glavno gonilo rasti pa je ostala zasebna potrošnja. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se bo v zadnjem cetrtletju rast gospodarske aktivnosti evrskega obmocja upocasnila ob poglabljanju ozkih grl na strani ponudbe, visokih cenah energentov in inflacijskih pritiskih ter ponovnem širjenju epidemije. EK in IMF sta oktobra evrskemu gospodarstvu napovedala 5-odstotno rast v letošnjem letu in upocasnitev na 4,3 % v naslednjem letu. Po nekaterih kazalnikih se je v Sloveniji v tretjem cetrtletju rast aktivnosti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, upocasnila, domaca potrošnja pa se je okrepila. Blagovna menjava se je v tretjem cetrtletju znižala, povecevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se je upocasnilo, kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah. Glede na enako obdobje leta 2019 sta bila oba kazalnika višja. Gradbena aktivnost na mesecni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povecala in v vecini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povecal, že nekaj mesecev mocno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoce pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Prvi podatki za zacetek zadnjega letošnjega cetrtletja kažejo na ohranjanje razlik v gibanjih izvoznega dela gospodarstva in domace potrošnje. Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upocasnila. Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zašcitnih ukrepov v jesenskih mesecih. Negotovost v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah, pa tudi glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, je najverjetneje tudi oktobra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime. Kljub temu vecina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom. Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih, v prvih osmih mesecih pa je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 0,7 %. Avgusta je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem mocnem upadu, a je število zaposlenih tu ostalo pod ravnjo izpred dveh let. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi prav tako mocno prizadeli, pa je bilo število zaposlenih avgusta letos še vedno nižje kot pred letom. Število brezposelnih je bilo oktobra za petino manjše kot leto prej in skoraj desetino manj kot oktobra 2019. Mesecno povecanje števila brezposelnih pa je bilo oktobra vecinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z vecjim prilivom mladih iskalcev prve zaposlitve; v primerjavi z lanskim letom se je brezposelnost mladih sicer znižala. Avgusta je bila medletna rast povprecne place nižja kot predhodne mesece. Do upocasnitve je po visokih rasteh, povezanih z izplacili dodatkov zaradi epidemije, prišlo v javnem sektorju. Medletna rast cen življenjskih potrebšcin (3 %) se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, prav tako se je septembra še okrepila rast cen industrijskih proizvodov (8,6 %) slovenskih proizvajalcev. Približno dve tretjini rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije. Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga (predvsem avtomobilov). Pospešeno narašcajo tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domacih in tujih trgih. K skupni rasti v najvecji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin in proizvodov za investicije. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo, ki pa je še vedno razmeroma nizka. Dolarske cene nafte Brent so se oktobra ponovno zvišale, po nekajmesecnem zniževanju so se zvišale tudi cene neenergetskih surovin. Na svetovnih trgih se mocno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina, kar pomembno vpliva na zviševanje cen elektricne energije v Evropi. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v tretjem cetrtletju višji kot v drugem, v prvih devetih mesecih pa je znašal 2.085 mio EUR in je bil nižji kot pred letom. Medletna rast prihodkov, ki je bila v drugem cetrtletju zaradi lanske nizke osnove zelo visoka, se je v tretjem cetrtletju namrec upocasnila, medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem cetrtletju (k temu so prispevali upocasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in placil v proracun EU). Odhodki za blaženje posledic covid-19 so bili v tretjem cetrtletju nižji kot v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno nižji kot v prvem in drugem cetrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj pa so bili odhodki za te ukrepe za 775 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Slovenija je v prvih devetih mesecih iz proracuna EU prejela 570,1 mio EUR (35,2 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za leto 2021), vplacala pa 440,4 mio EUR (77,9 % nacrtovanih vplacil). V tretjem cetrtletju se je rast aktivnosti upocasnila predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, storitveni prihodek pa se krepi Vrednosti kazalnikov PMI so bile oktobra najnižje v zadnjih šestih mesecih Število brezposelnih je bilo nižje kot v istem obdobju lani in tudi leta 2019 Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih devetih mesecih letos nižji kot v istem obdobju lani tekoca gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Cetrtletna gospodarska rast v naših pomembnejših gospodarskih partnericah Gospodarska rast evrskega obmocja je bila tudi v tretjem cetrtletju visoka. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi z drugim cetrtletjem zvišal za 2,2 % (medletno za 3,7 %) in še za 0,5 % zaostajal za cetrtim cetrtletjem leta 2019, zadnjim pred krizo. Glavno gonilo rasti je ostala zasebna potrošnja. Izmed naših pomembnejših gospodarskih partneric je imela najvišjo rast Avstrija (cetrtletno 3,3 %, medletno 4,8 %), visoko pa tudi Francija in Italija. Gospodarska rast v Nemciji, ki jo med našimi glavnimi gospodarskimi partnericami najbolj omejujejo motnje v dobavnih verigah, je bila v primerjavi s cetrtletjem prej 1,8-odstotna (medletno 2,5 %). Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se bo rast gospodarske aktivnosti evrskega obmocja v zadnjem cetrtletju upocasnila. Vrednosti kazalnikov PMI so bile oktobra najnižje v zadnjih šestih mesecih. Gospodarsko okrevanje izgublja zagon zlasti zaradi poglabljanja ozkih grl na strani ponudbe, visokih cen energentov in inflacijskih pritiskov, negotovost pa se povecuje tudi zaradi ponovnega širjenja epidemije. EK in IMF sta v svojih jesenskih napovedih evrskemu gospodarstvu napovedala 5-odstotno rast v letošnjem letu, za naslednje leto pa upocasnitev na 4,3 %. Slika 2: Cene surovin Dolarske cene nafte Brent so se oktobra nadalje zvišale, po nekajmesecnem zniževanju so se zvišale tudi cene neenergetskih surovin. Povprecna dolarska cena nafte Brent se je oktobra zvišala za 12,2 % (medletno za 107,9 %) na 83,5 USD za sod. Na svetovnih trgih se mocno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina. Ta se je oktobra ob nižjih zalogah, vecjem povpraševanju in geostrateških vplivih v primerjavi z mesecem prej po ocenah podražil za 25 % (medletno za 307 %). Rast cen zemeljskega plina, ki je eden izmed virov proizvodnje elektricne energije, mocno vpliva tudi na zviševanje cen elektrike na evropskem trgu. Neenergetske surovine so se po podatkih Svetovne banke oktobra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 3 %, medletno pa so bile višje za 30 %. Visoke ostajajo zlasti cene osnovnih kovin (brez mineralov in žlahtnih kovin), ki so se oktobra še zvišale in bile medletno višje za 51 %. Cene energentov in ostalih surovin pomembno vplivajo na krepitev inflacije v evrskem obmocju, ki je bila oktobra 4,1-odstotna. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tecaj USD/EUR in EURIBOR povprecje sprememba, v %* 2020 IX 21 X 21 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Brent USD, na sod 41,83 74,49 83,54 12,2 107,9 69,7 Brent EUR, na sod 36,57 63,30 72,01 13,8 111,0 60,3 USD/EUR 1,142 1,177 1,1601 -1,4 -1,5 5,6 3-mesecni EURIBOR, v % -0,427 -0,545 -0,550 -0,5 -4,1 -13,9 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 84,11 111,45 115,21 3,4 30,0 34,5 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preracuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: Kratkorocni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji Po nekaterih kazalnikih se je v Sloveniji v tretjem cetrtletju rast aktivnosti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, upocasnila, domaca potrošnja pa se je okrepila. Blagovna menjava se je v tretjem cetrtletju znižala, povecevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se je upocasnilo, kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah. Glede na enako obdobje leta 2019 sta bila oba kazalnika višja. Gradbena aktivnost na mesecni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povecala in v vecini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povecal, že nekaj mesecev mocno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoce pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Prvi podatki za zacetek zadnjega letošnjega cetrtletja kažejo na ohranjanje razlik v gibanjih izvoznega dela gospodarstva in domace potrošnje. Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upocasnila. Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zašcitnih ukrepov v jesenskih mesecih. Negotovost v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah, pa tudi glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, je najverjetneje tudi oktobra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime. Kljub temu vecina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom. Slika 4: Poraba elektrike Poraba elektrike je bila oktobra podobna kot v enakem obdobju v letih 2019 in 2020. Za obema obdobjema je zaostajala le za približno 1 %. Izmed naših glavnih trgovinskih partneric je glede na oktober 2019 poraba upadla v Avstriji in Franciji (3 % oz. 1 %), drugje je bila višja (v Italiji za 1 %, v Nemciji za 2 %, na Hrvaškem za 4 %). V primerjavi z lanskim oktobrom je bila poraba višja v vecini naših partneric, v Nemciji za 1 %, v Italiji za 2 %, na Hrvaškem pa kar za 4 %, kar po naši oceni kaže na boljšo jesensko turisticno sezono od lanske (tudi zaradi ucinka osnove). V Franciji je bila poraba oktobra medletno nižja za 5 %, zlasti kot posledica vremensko povezanih izpadov elektrike. Slika 5: Poraba elektrike po odjemnih skupinah Industrijska poraba elektrike je bila septembra podobna kot v enakem obdobju leta 2019 in 2020, poraba malega poslovnega odjema1 pa je zaostajala. Potem, ko je bila julija in avgusta industrijska poraba v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 nižja (za 4,9- oz. 3,4 %), je bila septembra zopet podobna; podobna je bila tudi gospodinjska poraba. Poraba malega poslovnega odjema, ki za primerljivim obdobjem iz leta 2019 zaostaja že od zacetka epidemije, je bila septembra nižja za 4,9 % (julija za 3,3 %, avgusta za 5,3 %). V primerjavi z lanskim septembrom je bila industrijska poraba približno enaka, porabi malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev pa sta bili nižji za 1,4 %. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišca, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa tudi vecja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike prikljucne moci. Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil oktobra medletno vecji le za 3 %, predvsem zaradi enega delovnega dneva manj. Medletna rast je bila sicer povezana z manjšim obsegom prometa ob zacetku drugega vala epidemije lani. Glede na oktober 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil za nekaj odstotkov manjši, po prilagoditvi za razlicno število delovnih dni pa za skoraj 2 % vecji kot oktobra v letu pred epidemijo. Tabela 2: Izbrani mesecni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20 Izvoz blaga, realno1 -0,7 -1,93 7,8 15,2 - v EU -7,5 -4,93 5,8 14,4 Uvoz blaga, realno1 -2,4 -2,23 24,6 19,4 - iz EU -8,2 -2,13 2,5 14,3 Industrijska proizvodnja, realno -5,2 0,23 7,7 11,9 - v predelovalnih dejavnostih -5,0 0,23 9,3 13,4 v % 2020 VIII 21/VII 21 VIII 21/VIII 20 I-VIII 21/I-VIII 20 Izvoz storitev, nominalno2 -20,3 4,53 33,14 11,94 Uvoz storitev, nominalno2 -14,7 1,13 31,44 13,04 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 1,33 -6,8 -4,2 Trgovina – realni prihodek -7,4 4,13 5,54 8,84 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 2,33 15,34 9,74 Viri: BS, Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 placilnobilancna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 7: Davcno potrjevanje racunov Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja oktobra medletno vecja za 15 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 2 %. Medletna rast se je glede na septembrsko okrepila v vseh dejavnostih, kar je bila predvsem posledica lanske nizke prodaje po razglasitvi epidemije2 oz. omejitev pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev. Medletna rast se je tako najmocneje okrepila v dejavnostih, ki so bile lani v tem obdobju skoraj v celoti zaprte (gostinske storitve, potovalne agencije ter kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti). Rast prodaje glede na oktober 2019 pa je bila zaradi izvajanja pogoja PCT in enega delovnega dneva manj oktobra letos, v primerjavi z rastjo septembra, nižja. Pri tem je bila v trgovini, kjer se je ustvarilo skoraj 80 % vse prodaje, prodaja za 3 % vecja kot oktobra 2019. Vecja je ostala tudi prodaja pri strežbi jedi in pijac ter nastanitvenih in športnih dejavnostih, na kar je verjetno vplivalo tudi nadaljevanje unovcevanja bonov, pri nekaterih pa tudi višje cene3. Prodaja kulturnih in razvedrilnih storitev, v potovalnih agencijah in pri igrah na sreco pa je za okoli 40 % zaostajala za primerljivo prodajo iz leta 2019. 2 Epidemija je bila razglašena 19. 10. 2020. 3 Cene gostinskih in nastanitvenih storitev skupaj so bile oktobra za 6,0 % višje kot oktobra 2019. Slika 8: Blagovna menjava – realno Blagovna menjava se je v tretjem cetrtletju znižala. V primerjavi s cetrtletjem prej se je realni izvoz blaga v države EU v tretjem cetrtletju nekoliko znižal (za 0,5 %, desez.), kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah. Pomanjkanje elektronskih komponent in ozka grla v dobavah surovin so vplivali zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah (Nemcija, Francija), kar je vplivalo na nižji izvoz vozil, ki še naprej opazno zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019. Po razpoložljivih podatkih se je upocasnila tudi rast izvoza ostalih glavnih skupin proizvodov (razen kovin in kovinskih izdelkov ), ki pa še naprej presegajo primerljive ravni iz leta 2019. Upadel je tudi uvoz blaga iz držav EU (za 3,5 %, desez.), predvsem uvoz nekaterih proizvodov za široko porabo (uvoz osebnih avtomobilov), nižja pa je bila tudi rast uvoza proizvodov za investicije in vmesno porabo. Na zacetku zadnjega cetrtletja ostajajo izvozna pricakovanja višja kot pred pricetkom epidemije, njihova mesecna nihanja pa kažejo na povecano negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja. Slika 9: Storitvena menjava – nominalno Storitvena menjava se je avgusta še povecala, a ostala nižja kot pred epidemijo. Rast se je nadaljevala v menjavi vecine pomembnejših storitev (transport, potovanja, IKT, ostale poslovne storitve), razen v gradbeništvu. K povecanju je najvec prispevalo okrevanje menjave storitev, povezanih s turizmom, kjer pa so bili izvozni in uvozni prihodki še vedno za okoli petino nižji kot avgusta 2019. V prvih osmih mesecih je bila skupna storitvena menjava še vedno za okoli desetino nižja kot v enakem obdobju leta 2019, kar izhaja predvsem iz okoli 50 % nižje menjave na podrocju turizma. Ocenjujemo, da je bil v tem obdobju upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji kot upad trošenja slovenskih gostov v tujini. Druge pomembnejše skupine storitev vecinoma presegajo primerljive predkrizne ravni. Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem cetrtletju še povecala, a se je okrevanje upocasnilo. K temu je poleg tekocega upada v juliju prispevala tudi skromna septembrska rast. Po naši oceni je to posledica težav v dobavnih verigah, ki so najhuje prizadele avtomobilsko industrijo in njene dobavitelje. Medcetrtletno se je aktivnost najbolj povecala v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila rast skromnejša, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, med katere se uvršca avtomobilska industrija, pa je prišlo do upada. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa je bila v tretjem cetrtletju ponovno razmeroma visoka (9,7 % v tretjem cetrtletju, 29,4 % v drugem cetrtletju), kar je bilo delno še vedno posledica nizke osnove; solidna je bila tudi rast, v primerjavi z enakim cetrtletjem v letu 2019. Raven iz lanskega tretjega cetrtletja so najbolj presegle srednje nizko tehnološko zahtevne panoge, najmanj pa srednje visoko zahtevne, zaradi upada v avtomobilski industriji. Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu Gradbena aktivnost se je avgusta povišala, a je bila še naprej nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesecni ravni povišala za 1,4 %, medletno pa je bila nižja za 6,8 %. Ob izrazitih mesecnih nihanjih se aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na zacetku leta, podobno v gradnji stanovanjskih stavb. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se aktivnost znižuje. Zaloge pogodb so v prvi polovici leta narašcale in presegale ravni iz leta 2020, avgusta pa so se mocno znižale in bile tudi medletno nižje. Cene v gradbeništvu so se zaradi narašcanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile še nadalje povecale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil avgusta na ravni 8 %, kar je najvec po letu 2005. Slika 12: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je avgusta, po mocnem zmanjšanju v preteklem mesecu, povecala v vseh treh glavnih panogah; po predhodnih podatkih se je rast nadaljevala tudi septembra. Skupaj je bila prodaja v prvih osmih mesecih medletno višja za 9 % in podobna kot v enakem obdobju leta 2019. Glede na 2019 je bila nižja le v trgovini z motornimi vozili in pri prodaji motornih goriv4. Nasprotno pa je bila v tem obdobju za 12 % višja prodaja neživil znotraj trgovine na drobno, kjer se je vec kot podvojila prodaja po pošti ali internetu (njen delež znaša okoli 7 %), za okoli desetino pa je bila vecja prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov ter racunalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili septembra še povecal. 4 Znotraj trgovine na drobno, ki se deli na prodajo motornih goriv, živil in neživil. Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah Avgusta se je v tržnih storitvah nadaljevala rast realnega prihodka. Glede na predhodni mesec se je povecal za 2,3 %, raven pred letom pa je presegel za 15,3 %. Zaradi obcutne rasti v racunalniških storitvah na domacem in tujih trgih, se je prihodek najbolj okrepil v informacijsko-komunikacijskih storitvah, kjer sicer že dlje casa stagnira. V zadnjih mesecih se je mocno povecal v gostinstvu, kar povezujemo z rastjo prenocitev tujih in domacih turistov ter izletnikov, ki so unovcevali lanske in letošnje bone. Prihodek, ki je bil medletno višji za 14 %, je še za 2 % zaostajal za prihodkom iz avgusta 2019. Zmerna rast se je nadaljevala v prometu, k temu je najvec prispevala dejavnost skladišcenja. V strokovno-tehnicnih dejavnostih pa se je prihodek še naprej zmanjševal zaradi znatnega padca v arhitekturno-projektantskih storitvah. Kljub nadaljnji rasti v potovalnih agencijah, se je prihodek zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih. Zaostanek glede na prihodek istega meseca leta 2019 je bil izrazit le še v nekaj dejavnostih, kot so potovalne in zaposlovalne agencije. Slika 14: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem cetrtletju 2021 še naprej krepil in precej presegel raven iz primerljivega obdobja leta 2019, obseg železniškega prometa pa je bil nekoliko nižji. V primerjavi s predhodnim cetrtletjem se je obseg cestnih prevozov naših prevoznikov po tujini povecal za 4 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa za 8 %. Medletno se je ob nizki lanski osnovi obseg cestnega prometa povecal za skoraj tri desetine. Medletno višji je bil tudi železniški prevoz blaga (za skoraj desetino), v primerjavi z enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je za nekaj odstotkov zaostajal. Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom, visoka je ostala tudi rast nakupov neživil in hrane, medletno nižji pa so bili izdatki za nove avtomobile. Gospodinjstva so poleti povecala trošenje predvsem za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijac) doma5, na kar je vplivalo tudi unovcevanje bonov, in v tujini6, kamor se je letos odpravilo precej vec domacega prebivalstva kot lani. V tretjem cetrtletju so prav tako medletno znatno vec trošila za kulturne in razvedrilne storitve, kar je tudi posledica nizke lanske osnove, ter za športne storitve, kjer so izdatki nominalno za 17 % presegli raven iz enakega obdobja 2019. Medletno precej vecji so ostali tudi izdatki za živila in pijaco ter neživila, znotraj katerih pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upocasnila. Medletno nižja je bila prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po naši oceni vplival tudi podaljšan rok dobave. 5 V tretjem cetrtletju so doma opravili za vec kot 3,5 mio prenocitev, kar je sicer za 15 % manj kot leta 2020, a za 130 % vec kot leta 2019, ko so opravili za 1,5 mio prenocitev, na kar je vplivala tudi možnost unovcenja lanskih in letošnjih bonov. Na skupno medletno rast gostinskega prihodka v juliju in avgustu je vplivala tudi visoka medletna rast prenocitev tujih turistov. 6 Julija in avgusta je bilo prenocitev Slovencev na Hrvaškem medletno za 20 % vec. V tem obdobju so bili skupni izdatki za potovanja izven Slovenije medletno višji za 39 %, vendar pa so za vrednostmi iz leta 2019 še zaostajali za 14 %. Slika 16: Gospodarska klima Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime drugi mesec zapored poslabšala. Na mesecni ravni se je znižalo zaupanje v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in pri potrošnikih. To je verjetno posledica še vedno velike negotovosti glede poteka epidemije, hkrati pa nekaterih aktualnih dogajanj v mednarodnem okolju, povezanih z ozkimi grli pri dobavi višanjem cen surovin in energentov. Vrednost kazalnika zaupanja je sicer višja kot oktobra lani, predvsem zaradi precej višjega zaupanja v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa je kazalnik gospodarske klime nekoliko nižji; precej nižji je v trgovini na drobno in pri potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti v zvezi z epidemicnimi razmerami in ukrepi. Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih oseb Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih. V prvih osmih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 0,7 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast samozaposlenih (1,3 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,6 %), ceprav je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih. Avgusta je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem mocnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz avgusta 2019. Zajezitveni ukrepi so mocno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih avgusta letos prav tako ostalo nižje kot avgusta 2019. Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb Oktobra se je število brezposelnih nekoliko povišalo, a je to vecinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z vecjim prilivom iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost. Konec oktobra je bilo brezposelnih 66.654 oseb, kar je 0,8 % vec kot konec septembra in 20,3 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem oktobra 2019 (za 8 %). Po sezonsko prilagojenih podatkih pa je bilo konec oktobra za 1,7 % manj brezposelnih kot konec septembra, kar je podobno upadu v zadnjih mesecih. Ceprav se je, kot obicajno v oktobru, med brezposelne prijavilo vecje število mladih (iskalci prve zaposlitve)7, je bilo konec oktobra obcutno manj brezposelnih mladih oseb (do 25 let) kot lani in tudi manj kot konec oktobra 2019. Na slednje med drugim vplivajo demografska gibanja (zmanjševanje števila mladih) in veliko povpraševanje po delovni sili, ki se kaže tudi v zgodovinsko visoki stopnji prostih delovnih mest8. 7 Število mladih iskalcev zaposlitve se obicajno oktobra poveca, saj jim konec septembra potece status študenta. 8 Stopnja prostih delovnih mest je delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest skupaj. Slika 19: Povprecna bruto placa na zaposlenega Avgusta je bila medletna rast plac nižja kot v predhodnih mesecih (4,8 %), predvsem v javnem sektorju. Tu je bila 3,4-odstotna, kar je opazno manj kot v predhodnih mesecih, ko je še bila pod vplivom z epidemijo povezanih izplacil dodatkov9. V prvih osmih mesecih so bile place v javnem sektorju za 11,2 % višje kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila povprecna placa v prvih osmih mesecih medletno višja za 5,6 %, na kar so vplivali razlicni dejavniki, predvsem dvig minimalne place v zacetku leta, ocenjujemo, da tudi pomanjkanje delovne sile; prav tako je še prisoten vpliv metodologije izracuna plac v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest. 9 Vecina dodatkov se je prenehala izplacevati sredi junija. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 VIII 21/VII 21 VIII 21/VIII 20 I-VIII 21/I-VIII 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,21 2,3 0,7 Povprecna nominalna bruto placa 5,8 -3,31 4,8 7,6 zasebni sektor 4,4 0,11 6,0 5,6 javni sektor 7,8 -4,91 3,4 11,2 v tem sektor država 9,9 -7,21 2,9 13,1 v tem javne družbe 1,9 0,21 4,9 5,2 2020 VIII 20 VII 21 VIII 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 9,2 7,4 7,3 v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Registrirani brezposelni 14,6 0,8 -20,3 -10,4 Vir: ZRSZ, SURS, preracuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 20: Cene življenjskih potrebšcin Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, na 3,0 %. Približno dve tretjini rasti so prispevale višje cene naftnih derivatov (medletno so bile višje za vec kot 35 %) in toplotne energije (za skoraj 45 %). Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga, ki je bila 4,6-odstotna. K temu pomembno prispevajo višje cene avtomobilov, ki so se v preteklih mesecih precej povišale in bile oktobra medletno višje za 5,6 %. Cene poltrajnega blaga pa so bile že drugi mesec zapored medletno nižje (tokrat za 0,8 %). Rast cen storitev ostaja nizka, okoli 1 %. Med njimi pa so se najbolj povišale cene gostinskih storitev (medletno 5,9 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijace so bile oktobra prvic po januarju medletno višje (a le za 0,3 %); v prihodnjih mesecih pricakujemo, da se bo njihova rast, zaradi nizke osnove in napovedi rasti cen nekaterih prehrambnih izdelkov, okrepila. Slika 21: Cene industrijskih proizvodov domacih proizvajalcev Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še vedno hitro krepi, septembra je bila že 8,6-odstotna. Pospešeno narašcajo cene na domacih in tujih trgih. K skupni rasti v najvecji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 13,1 %, in proizvodov za investicije, ki so bile višje za 8,2 %. Medletna rast cen energentov se je ohranila pri 8,5 %, njihov prispevek k skupni rasti pa je bil zaradi nizkega deleža razmeroma skromen. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo. Ta je sicer še vedno razmeroma nizka (1,8 %), a se postopoma krepi. Cene trajnega in tudi netrajnega blaga so bile septembra višje za 1,6 in 1,8 %. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebšcin, v % XII 20/XII 19 XI 20-X 21/XI 19-X 20 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Skupaj -1,1 1,0 0,9 3,0 1,4 Hrana 1,1 -0,5 0,0 0,3 -0,8 Goriva in energija -9,9 5,6 4,2 18,5 9,2 Storitve 0,2 0,2 -1,0 1,1 0,1 Ostalo1 -0,5 1,0 2,0 1,5 1,3 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,6 0,6 1,5 0,7 Osnovna inflacija - odrezano povprecje2 -0,4 0,8 0,5 1,6 1,0 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijace, tobak itd. 2Pristop z izkljucitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Financni trgi Slika 22: Medletna rast kreditov domacim nebancnim sektorjem Obseg posojil bank domacim nebancnim sektorjem se je tudi septembra nekoliko okrepil, medletna rast pa je ostala skromna (1,4 %). Po tem ko se je kreditiranje podjetij in NFI na medletni ravni od sredine preteklega leta zniževalo, je bil obseg kreditov septembra medletno višji za 0,7 %. Višja so bila posojila podjetjem in tudi NFI. K skupni rasti pa je še naprej najvec prispevalo okrepljeno zadolževanje gospodinjstev v obliki stanovanjskih posojil, ki so bila na medletni ravni višja za 8,1 %, kar je najvec po letu 2011. Medletni padec potrošniških posojil se je v zadnjih mesecih ustalil okrog 5,5 % (pred tem so bili padci višji). Kakovost bancne aktive je bila solidna. Delež nedonosnih terjatev10 je ostal avgusta nizek, 1,3-odstoten. Po treh mesecih zniževanja pa se je nekoliko povecal delež terjatev s povecanim kreditnim tveganjem, predvsem zaradi prirasta v gostinstvu, kjer delež tovrstnih terjatev dosega že skoraj 60 % vseh terjatev, in deloma tudi v trgovini, kjer pa je bil delež terjatev s povecanim tveganjem nižji od 10 %. 10 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo placila. Tabela 5: Kazalniki financnih trgov Krediti domacih bank nebancnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IX 20 31. XII 20 30. IX 21 30. IX 21/31. VIII 21 30. IX 21/30. IX 20 Krediti skupaj 23.023,8 22.860,9 23.350,6 0,2 1,4 Krediti podjetjem in NFI 10.504,9 10.307,0 10.574,5 0,4 0,7 Krediti državi 1.549,3 1.556,8 1.410,7 -3,9 -8,9 Krediti gospodinjstvom 10.969,6 10.997,0 11.365,4 0,6 3,6 Potrošniški 2.774,2 2.706,5 2.616,6 -0,4 -5,7 Stanovanjski 6.755,9 6.862,1 7.301,7 0,9 8,1 Ostalo 1.439,5 1.428,4 1.447,2 0,9 0,5 Bancne vloge gospodinjstev skupaj 22.105,2 22.915,7 24.276,5 -0,1 9,8 Cez noc 18.044,4 18.975,7 20.853,4 0,3 15,6 Vezane 4.060,8 3.939,9 3.423,1 -2,5 -15,7 Bancne vloge centralne države skupaj 544,3 595,3 483,3 -6,0 -11,2 Vloge nefinancnih družb skupaj 7.691,9 8.053,5 8.506,6 0,8 10,6 Vir: Bilten BS, preracuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne financne institucije. Placilna bilanca Slika 23: Tekoci racun placilne bilance Presežek tekocega racuna placilne bilance se je avgusta znova znižal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 3 mrd EUR oziroma 5,9 % BDP. K medletno nižjemu presežku je najvec prispeval nižji blagovni presežek, kar povezujemo s poslabšanimi pogoji menjave (višja rast uvoznih od izvoznih cen). Medletno nižji je ostal tudi storitveni presežek, predvsem zaradi manjšega presežka pri potovanjih. Nadalje se sicer povecuje presežek v menjavi tehnicnih, s trgovino povezanih storitev, storitev raziskav in razvoja ter gradbenih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji, vecinoma zaradi vec prejetih subvencij iz proracuna EU za kmetijsko in ribiško politiko. Pri primarnih dohodkih so bila nižja tudi neto placila obresti na zunanji dolg in neto placila dohodkov od lastniškega kapitala. Nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, in sicer zaradi vec prejetih sredstev državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada in tudi vecjih prilivov tekocih transferjev zasebnega sektorja. Tabela 6: Placilna bilanca I-VIII 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 2020 Tekoci racun 29.398,2 27.797,0 1.601,2 2.088,8 Blago 22.404,4 21.618,9 785,5 1.569,4 Storitve 4.980,7 3.608,4 1.372,3 1.259,8 Primarni dohodki 1.114,8 1.546,5 -431,7 -398,0 Sekundarni dohodki 898,3 1.023,2 -124,9 -342,4 Kapitalski racun 2.091,4 1.901,7 189,7 -83,9 Financni racun 3.922,4 5.097,1 1.174,6 1.763,2 Neposredne naložbe 1.271,8 436,4 -835,4 -332,6 Naložbe v vrednostne papirje -704,2 609,1 1.313,3 -3.109,6 Ostale naložbe 3.358,8 3.327,1 -31,8 5.086,4 Statisticna napaka -616,3 0,0 -616,3 -241,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekocem in kapitalskem racunu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na financnem racunu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse placilnobilancne prilive in odlive se povecanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 24: Konsolidirana bilanca javnega financiranja Medletna rast prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja11 se je v tretjem cetrtletju mocno upocasnila (tudi zaradi mocnega ucinka osnove), medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem cetrtletju. Primanjkljaj je bil zato nekoliko višji kot v drugem cetrtletju, v prvih devetih mesecih skupaj pa je bil nižji kot v enakem obdobju lani. Izjemno visoka rast prihodkov v drugem cetrtletju letos (36,1 %), se je v tretjem cetrtletju upocasnila (5,3 %), zlasti rast prihodkov iz DDV in dohodka od pravnih oseb. Upocasnila se je tudi rast plac in posledicno prihodkov iz socialnih prispevkov in dohodnine. Visoka medletna rast v drugem cetrtletju je bila posledica lanske nizke osnove zaradi slabših gospodarskih razmer, ucinka odobrenih odlogov, obrocnega odplacevanja in oprostitve placil davcnih obveznosti.12 Medletna rast odhodkov je bila v tretjem cetrtletju nekoliko višja (6,3 %) kot v drugem (4,0 %), k cemur so najvec prispevali upocasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in placil v proracun EU, rast ostalih kategorij odhodkov pa se je upocasnila. Odhodki za blaženje posledic covid-19 so bili v tretjem cetrtletju nižji kot v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno nižji kot v prvem in drugem cetrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj pa so bili odhodki za te ukrepe za 775 mio EUR višji (2,4 mrd EUR) kot v enakem obdobju lani. 11 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 12 K visoki rasti v drugem cetrtletju so prispevali tudi nekateri enkratni dejavniki (prodaja koncesij za radijske frekvence, operacije zakladnice v povezavi z zadolževanjem). Tabela 7: Konsolidirani javnofinancni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-IX 2020 I-IX 2021 Kategorija I-IX 2020 I-IX 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 13.636,6 -3,5 15.529,5 13,9 SKUPAJ ODHODKI 15.978,5 14,9 17.614,6 10,2 Davcni prihodki1 6.703,2 -9,8 7.832,8 16,9 Place in drugi stroški dela2 3.743,6 11,8 4.437,2 18,5 Dohodnina 1.773,7 -2,7 2.059,1 16,1 Izdatki za blago in storitve 2.087,3 7,5 2.285,2 9,5 Davek od dohod. pravnih oseb 561,4 -27,9 864,2 53,9 Placila obresti 683,1 -2,8 637,0 -6,7 Davki na nepremicnine 153,7 -8,1 173,0 12,6 Rezerve 120,6 -14,1 156,4 29,6 Davek na dodano vrednost 2.520,9 -9,7 2.961,2 17,5 Tekoci transferi posam. in gospodinj. 6.218,2 12,8 7.027,2 13,0 Trošarine 994,6 -13,5 1.075,5 8,1 Ostali tekoci transferi 1.942,6 97,7 1.581,1 -18,6 Prispevki za soc. varnost 5.377,4 3,6 5.877,2 9,3 Izdatki za investicije 809,2 -4,1 1.050,2 29,8 Nedavcni prihodki 880,7 2,3 1.024,8 16,4 Placila v proracun EU 373,8 -12,5 440,4 17,8 Prejeta sredstva iz EU 523,8 6,4 573,2 9,4 JAVNOFINANCNI SALDO -2.341,9 -2.085,1 Ostalo 151,5 -3,7 221,4 46,2 PRIMARNI SALDO -1.670,9 -1.451,4 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Opombi: 1 Med davcne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vkljucujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 25: Prejeta sredstva iz proracuna EU Neto položaj državnega proracuna do proracuna EU je bil v prvih devetih mesecih letos pozitiven (129,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proracuna EU prejela 570,1 mio EUR (35,2 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za leto 2021), vplacala pa 440,4 mio EUR (77,9 % nacrtovanih vplacil). Najvecji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov (43,5 % vseh povracil v državni proracun; 35,3 % nacrtovanih pa je bilo povrnjenih) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (39,1 %; 73,5 %). Delež sredstev iz Kohezijskega sklada je znašal 10,3 %, povrnjenih v državni proracun pa je bilo 23,8 % nacrtovanih sredstev. Po podatkih SVRK je bilo do konca septembra 2021 iz financne perspektive 2014–2020 upravicencem izplacanih 62 % razpoložljivih sredstev. izbrane teme Placilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19 Kazalniki placilne sposobnosti slovenskih poslovnih subjektov za leti 2020 in 2021 še ne odražajo razsežnosti vpliva epidemije. Razlog so številni ciljno usmerjeni interventni ukrepi države za blaženje posledic epidemije11 Zacasna prekinitev vseh rokov v sodnih zadevah, ki niso nujne; odlog in zadržanje izvrševanje sklepov o izvršbi; odlog obveznosti poslovodstva predlagati stecaj ali prisilno poravnavo; podaljšanje roka, za katerega lahko sodišce odloži odlocanje o upnikovem predlogu za zacetek stecaja; izkljucitev prejemkov iz izvršbe in tudi iz stecajne mase v osebnem stecaju. v letih 2020 in 2021 ter financna stabilnost in dobri poslovni rezultati poslovnih subjektov v zadnjih letih. Nekateri ukrepi, uvedeni ob zacetku epidemije – zakonski moratoriji, financna sredstva države, sprememba insolventne zakonodaje (s katero so bili ustavljeni številni insolventni postopki), so veljali tudi leta 2021, zato bi lahko z umikom teh ukrepov prišlo do poslabšanja insolventnosti22 Insolventnost je položaj, ki nastane, ce dolžnik v daljšem casovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgorocno placilno nesposoben. in posledicno povecanja števila stecajev v primerjavi z obdobjem, ki ga je zaznamovala epidemija, predvsem v dejavnostih, ki jih je epidemija bolj prizadela.33 Glej tudi Tavcar, B. (2021) Kriza in insolventnost poslovnih subjektov v Sloveniji (kratka analiza), UMAR. Število zacetih stecajnih postopkov44 Stecajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na nacin, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stecajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišca, unovci celotno premoženje stecajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stecajna masa za placilo terjatev upnikov. Po koncu stecajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo od zacetka epidemije manjše kot leta 2019. Število zacetih stecajev se je pri gospodarskih družbah (GD) leta 2020 (988) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 11 %, pri samostojnih podjetnikih (90) pa za 27 %. Zmanjšanje števila stecajev se kaže tudi v primerjavi devetih mesecev leta 2021 z enakim obdobjem leta 2020 (GD za 9 %; s. p. za 33 %), ko je bilo pri pravnih osebah zacetih 674 stecajnih postopkov, pri samostojnih podjetnikih pa 47. Upad števila stecajev med epidemijo povezujemo z moratoriji na stecaje in okrnjenim delovanjem sodišc v casu epidemije. Od zacetka epidemije (od aprila 2020 do septembra 2021) je bilo najvec zacetih stecajev v dejavnosti trgovine (med vsemi zacetimi stecaji nad GD jih je bilo iz te dejavnosti 25,3 %; s. p. 22,5%), gradbeništva (GD 19,2 %, s. p. 20,6 %), gostinstva (GD 13,7 %; s. p. 11,8 %) ter strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih (GD 12 %; s. p. 13,7 %). Zaradi stecaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 1.731 gospodarskih družb in 116 samostojnih podjetnikov. V letih 2020 in 2021 je bilo manj osebnih stecajev55 Po podatkih Vrhovnega sodišca RS. Osebni stecaj je namenjen fizicni osebi, ki ima stalno ali zacasno bivališce v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali zacasnega bivališca v RS, ce je v RS prejemal placo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali zacasnega bivališca v RS, ce ima sedež v RS. kot pred epidemijo. Zaradi obcasnega nedelovanja sodišc je bilo že v letu 2020 zacetih za cetrtino manj osebnih stecajev kot v predhodnem letu. Tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo število manjše. Od januarja do septembra 2021 je bilo zacetih 854, koncanih pa 1.673 osebnih stecajev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 16 %, oz. 11 % manj, zneski prijavljenih terjatev (188 mio EUR) pa so bili manjši za 3 %. Povprecno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi66 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno vec kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davcnega dolga. Te evidence ne vkljucujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplacanih racunov med upniki in dolžniki. in zneski neporavnanih obveznosti so bili od zacetka epidemije manjši kot leta 2019. Že leta 2020 se je povprecno mesecno število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi od predhodnega leta zmanjšalo za 15 %, povprecni dnevni zneski neporavnanih obveznosti pa so bili nižji za tretjino. Tudi v devetih mesecih letošnjega leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem 2020 povprecno mesecno število pravnih oseb manjše, za 516 (17 %), povprecni dnevni neporavnani zneski pa za 27 mio EUR (18 %). V tem obdobju se je število neplacnikov zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (129), strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih (77) ter gradbeništvu (67). Povprecni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali pri gradbeništvu (6,5 mio EUR), trgovini (6 mio EUR) in poslovanju z nepremicninami (5 mio EUR). Od zacetka epidemije se je zmanjšalo število samostojnih podjetnikov77 Samostojni podjetniki in druge fizicne osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in tudi njihovi zneski neplacil. Leta 2020 se je število s. p. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi zmanjšalo za petino, njihovi neplacani zneski pa za cetrtino. Tudi v devetih mesecih 2021 je bilo njihovo povprecno mesecno število (2.246) manjše kot v enakem obdobju 2020 (za 682), povprecni dnevni zneski neplacil (23 mio EUR) pa so bili nižji za cetrtino. Problem ostaja dolgotrajnost neplacil, saj polovica zneskov ni poravnanih vec kot eno leto. Vecina neplacnikov se podobno kot predhodno leto uvršca v dejavnosti gradbeništva (22 %), vec kot 10 % pa v trgovino, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti. Med epidemijo je bilo zabeleženo najmanjše število dolžnikov na krog pobota, kot tudi najmanjši pobotani zneski, medtem ko so se zneski prijavljenih obveznosti v letu 2020 povecali. V letu 2020 se je znesek prijavljenih obveznosti od predhodnega leta povecal za tretjino, za 15% pa je bil nižji pobotan znesek. V prvih devetih mesecih 2021 je povprecno 1.833 dolžnikov na krog pobota prijavilo obveznosti v skupnem znesku 2,0 mrd EUR, pobotanih pa je bilo 4,7 % prijavljenih obveznosti. V vseh krogih letošnjih pobotov je bila vec kot polovica vseh pobotanih obveznosti v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (27 %). V enem krogu približno dve tretjini dolžnikov pobota vsaj del obveznosti. Med udeleženci pobota so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je s poboti v obdobju od leta 2011 do septembra 2021 zmanjšala za 4,0 mrd EUR88 Skladno z zakonom o preprecevanju zamud pri placilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je zacel veljati dne 28. 7. 2012. . Slika 27: Število zacetih stecajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki Slika 26: Število zacetih postopov zaradi insolventnosti pri vseh poslovnih subjektih Slika 28: Osebni stecaji Slika 29: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprecni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti* *Podatki za april in maj 2020 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dne 11. 4. 2020, ki je do 31. 5. 2020 odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tecejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zadržal izvrševanje v postopkih davcne izvršbe, ki tecejo po Zakonu o davcnem postopku (ZDavP-2; razen ce gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). **Podatki za januar, februar, marec in april 2021 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoc pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) dne 31. 12. 2020, ki je do 31. 1. 2021 zadržal izvrševanje sklepov v postopkih davcne izvršbe razen v nujnih zadevah in odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tecejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ce je dolžnik fizicna oseba; razen ce gre za nujne zadeve, o katerih sodišce odloca tudi v casu epidemije, ali ce gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Objava v Uradnem listu RS št. 38/2021 z dne 16. 3. 2021- podaljšanje sklepa do 18. 4. 2021. Slika 30: Samostojni podjetniki z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprecni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti* Slika 31: Rezultati vecstranskih pobotov medsebojnih obveznosti, 2011– september 2021 * Glej opombo pod Sliko 29. statisticna priloga Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021 Bruto domaci proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2.2 3.2 4.8 4.4 3.3 -4.2 6.1 4.7 3.3 BDP v mio EUR (tekoce cene) 38,853 40,443 43,011 45,864 48,397 46,918 50,364 53,352 56,136 BDP na prebivalca, v EUR (tekoce cene) 18,830 19,589 20,820 22,136 23,167 22,312 23,897 25,259 26,496 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12.3 11.2 9.5 8.2 7.7 8.7 7.7 6.9 6.6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9.0 8.0 6.6 5.1 4.5 5.0 4.7 4.3 4.2 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0.9 1.3 1.8 1.2 0.8 -3.7 5.3 3.1 2.1 Inflacija2, povprecje leta -0.5 -0.1 1.4 1.7 1.6 -0.1 1.4 2.0 1.9 Inflacija2, konec leta -0.4 0.5 1.7 1.4 1.8 -1.1 2.5 1.9 2.0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.7 6.2 11.1 6.2 4.5 -8.7 10.9 8.2 5.6 Izvoz proizvodov 5.3 5.7 11.0 5.7 4.5 -5.5 11.4 6.6 4.8 Izvoz storitev 2.4 8.0 11.2 7.7 4.6 -20.5 8.8 15.2 9.0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.3 6.3 10.7 7.1 4.7 -9.6 12.6 8.8 5.8 Uvoz proizvodov 5.1 6.6 10.7 7.4 5.0 -8.6 13.4 8.2 5.6 Uvoz storitev 0.1 4.7 10.5 5.4 3.0 -14.9 8.4 12.3 7.3 Saldo tekocega racuna placilne bilance3, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116 - delež v primerjavi z BDP, v % 3.8 4.8 6.2 6.0 6.0 7.4 4.6 4.0 3.8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46,171 44,325 43,231 42,148 43,796 48,252 51,150* - delež v primerjavi z BDP, v % 118.8 109.6 100.5 91.9 90.5 102.8 Razmerje USD za 1 EUR 1.110 1.107 1.129 1.181 1.120 1.141 1.193 1.180 1.180 DOMACE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.0 4.4 1.9 3.6 4.8 -6.6 5.6 6.0 3.1 - delež v BDP, v % 54.0 54.0 52.5 52.0 52.4 50.2 50.1 51.1 51.0 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.3 2.4 0.4 3.0 2.0 4.2 1.8 1.5 1.0 - delež v BDP, v % 18.8 19.0 18.5 18.3 18.3 20.6 20.5 19.4 19.1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1.2 -3.6 10.2 9.7 5.5 -8.2 10.0 8.0 6.0 - delež v BDP, v % 18.7 17.4 18.3 19.3 19.6 18.9 20.0 20.8 21.4 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preracuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moci (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebšcin; 3 Placilnobilancna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izracunom realnih stopenj rasti je izlocen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec avgusta 2021. Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2021 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,4 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,8 26,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,0 -2,0 15,1 35,4 26,6 19,7 5,9 12,3 - - B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,3 - - C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,5 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 5,9 3,3 -0,4 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,4 -2,2 16,3 39,5 29,3 21,4 7,2 14,0 - - D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,2 4,4 1,2 -0,1 -6,0 0,9 - - GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 8,4 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -8,6 -3,4 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,2 -6,8 - - Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 -17,5 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 -1,8 -14,6 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,3 4,7 - - Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 8,8 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 -1,7 2,8 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,6 -5,1 - - TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 2,6 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 1,8 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,5 28,2 22,8 17,9 10,9 16,7 - - Promet in skladišcenje 7,0 3,2 -8,0 5,9 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 -0,7 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,4 40,3 26,9 20,4 13,7 19,8 - - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 2,8 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 -1,1 -3,1 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 2,4 10,8 - - Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 1,4 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 10,6 4,7 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,4 1,3 22,5 31,7 24,6 14,5 -2,9 1,6 - - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -3,8 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,8 14,9 -6,3 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,0 -14,7 9,2 15,4 15,1 14,3 21,0 20,3 - - TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 4,3 -7,2 3,6 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 2,8 -3,4 -4,9 -2,4 -1,3 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,8 27,7 33,3 15,5 9,1 -0,8 9,3 - - Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,5 17,2 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,2 27,9 22,9 15,3 14,3 8,2 14,2 - - Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,7 8,8 24,2 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,3 -19,3 -10,1 74,8 113,5 16,0 -5,1 -18,9 -2,4 - - Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 5,2 -3,4 1,7 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,6 16,5 1,0 -4,6 -7,9 -3,0 -2,6 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,3 15,1 23,7 15,4 11,4 -0,1 9,3 - - TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenocitve 10,5 0,5 -41,7 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 - Domaci gostje, prenocitve -0,1 -2,5 32,8 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 -19,7 - Tuji gostje, prenocitve 15,4 1,7 -70,5 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,3 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 15,6 18,7 - KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 148,3 119,9 134,7 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 6,3 5,3 3,3 1,8 -30,6 -8,9 -9,4 -3,6 4,4 4,6 3,9 2,6 3,3 4,5 4,9 -3,9 -37,5 -31,1 -23,2 -16,8 -5,9 -3,8 -6,1 -12,7 -9,3 -6,6 -3,2 -0,9 -0,5 5,8 7,8 5,7 6,4 4,7 2,2 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 0 -2 -3 -28 -4 0 7 11 -1 -2 -3 -2 -1 1 -9 -38 -26 -20 -11 -1 1 1 -1 1 5 5 10 9 12 11 10 10 7 2 v gradbeništvu 22 11 -5 12 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 9 5 8 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -4 2 4 9 14 16 20 19 17 18 22 23 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 21 20 20 15 -34 -10 -11 -3 8 19 20 20 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 0 -3 -17 -12 -7 -2 -1 -1 9 16 12 14 15 17 v trgovini na drobno 14 19 1 20 21 13 18 -18 12 -7 -17 17 19 19 6 17 17 30 5 -30 -22 -5 8 13 14 2 -11 -11 -22 -17 -11 5 18 27 16 21 8 0 potrošnikov -7 -10 -26 -8 -10 -14 -14 -35 -24 -30 -24 -20 -11 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -28 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa vecja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Trg dela 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 967,8 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 973,6 972,5 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 973,7 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 872,8 894,2 888,9 895,5 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 886,2 897,3 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 891,1 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 25,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,7 25,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 25,8 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 292,7 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 288,4 293,1 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 290,8 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 208,5 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 202,8 205,4 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 203,9 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 64,2 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 65,1 67,0 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 66,3 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 V storitvah 565,7 577,6 574,0 577,5 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 574,5 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 49,4 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 137,8 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 144,4 146,0 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 145,4 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 803,0 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 791,6 801,9 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 796,1 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 749,7 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 744,6 753,7 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 748,8 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 Pri fizicnih osebah 50,9 52,7 49,8 53,2 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 46,9 48,2 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 47,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 92,6 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 94,7 95,5 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 94,9 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 72,2 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 87,4 75,2 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 Ženske 39,9 37,5 42,6 36,8 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 44,1 38,6 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 13,1 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 17,7 14,1 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 29,6 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 31,6 28,7 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 22,8 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 27,5 23,7 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 Brezposelni vec kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 38,3 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 41,5 41,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 Prejemniki nadomestil in pomoci 20,0 19,3 25,9 17,4 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 25,1 17,6 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 7,5 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 9,0 7,7 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 8,5 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 Moški 7,5 6,9 8,0 6,7 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 8,2 6,9 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 7,6 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 Ženske 9,2 8,5 9,6 8,4 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 9,9 8,7 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 9,5 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 -1,9 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 0,4 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,5 0,3 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 4,1 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 6,0 3,3 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 4,8 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 6,4 5,7 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 1,7 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,8 1,8 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za dolocen cas 24,0 33,1 37,6 32,3 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 38,8 40,7 35,7 36,3 36,6 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 3,3 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 4,0 4,2 3,7 3,7 3,7 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 4,0 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomocjo ARIMA modela na osnovi cetrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Place v EUR 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2021 2020 Q2 21 avg. 21 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.985 1.900 3,4 4,3 5,8 3,9 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 10,6 5,7 4,1 4,5 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.810 1.831 3,8 3,6 3,8 3,2 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 6,1 3,9 2,9 4,5 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.521 2.120 2,4 6,5 10,5 6,1 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 20,9 10,3 7,6 4,3 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 Industrija (B-E) 1.815 1.858 1.910 3,8 3,4 3,4 3,2 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 4,2 5,3 3,4 4,9 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.653 1.652 4,0 3,4 2,8 3,1 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 6,8 3,4 0,6 3,6 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.049 2.059 3,9 5,1 5,0 4,4 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 5,6 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.519 1.541 5,3 3,0 4,6 3,0 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 1,8 0,9 0,3 4,1 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 B Rudarstvo 2.360 2.302 2.433 7,6 0,3 5,1 -1,8 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 -3,2 -2,9 2,8 1,2 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.819 1.870 3,9 3,5 3,2 3,5 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 4,6 6,1 3,2 5,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 2.734 2.743 2.865 2,9 4,3 4,0 2,4 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 -0,7 0,6 5,6 6,9 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.785 1.786 3,0 2,7 4,2 2,0 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 4,1 2,9 4,0 1,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 F Gradbeništvo 1.390 1.475 1.487 4,2 2,2 5,5 1,6 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 8,9 3,6 2,4 3,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.734 1.731 4,2 3,9 4,2 3,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 5,9 3,0 2,7 4,6 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 H Promet in skladišcenje 1.565 1.617 1.618 3,3 1,6 -0,1 2,3 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 2,7 2,7 -5,1 0,9 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 I Gostinstvo 1.180 1.290 1.395 4,9 4,8 -3,8 4,6 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 4,9 12,2 3,9 5,1 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.544 2.614 4,1 5,7 4,5 5,9 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 4,5 3,4 6,4 5,9 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 K Financne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.710 2.570 4,8 4,6 2,5 2,8 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 5,7 2,9 6,4 5,6 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 L Poslovanje z nepremicninami 1.676 1.715 1.706 0,9 5,2 4,2 5,8 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 4,0 0,1 3,9 5,5 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 2.048 2.120 2.197 4,2 4,6 4,0 4,1 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 4,2 5,2 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.304 1.315 5,8 5,1 4,7 4,4 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 5,2 3,0 5,4 4,8 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.729 2.329 3,2 8,9 7,4 9,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 16,0 10,3 7,5 4,4 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 P Izobraževanje 1.951 2.273 2.012 0,9 6,1 6,2 5,4 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 10,1 16,1 8,9 4,5 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.640 2.082 3,4 5,1 17,7 4,1 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 36,2 5,7 6,6 4,1 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.925 1.956 1,7 4,3 0,0 2,7 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 4,0 2,7 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 S Druge dejavnosti 1.491 1.530 1.523 1,2 4,7 4,5 3,2 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 8,9 -1,9 8,3 3,3 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proracunskih uporabnikih so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprecne place v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledicno tudi povprecne place v državi. Cene in indikatorji konkurencnosti 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 1,4 1,8 -1,1 2,0 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,9 2,2 1,4 1,4 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,1 1,4 2,0 2,1 2,4 3,0 Hrana in brezalkoholne pijace 0,6 3,3 1,0 2,5 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 1,5 2,4 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 Alkoholne pijace in tobak 0,4 1,9 3,2 1,6 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 3,6 4,1 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4,0 0,7 Obleka in obutev 0,3 0,5 -5,4 3,6 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 1,2 1,8 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 2,0 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 Stanovanje 4,7 2,7 -0,6 4,5 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 8,5 3,6 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 -0,4 1,9 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 1,7 2,5 1,3 1,0 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 2,0 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 Zdravje 1,3 1,4 4,9 1,3 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 2,5 2,7 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3,0 Prevoz -0,7 0,1 -5,9 -1,3 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 5,3 9,0 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 Komunikacije 3,3 -0,4 0,6 -0,2 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 0,2 -0,7 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 Rekreacija in kultura 1,9 0,6 -3,9 2,1 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 Izobraževanje 1,7 5,6 0,7 4,2 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 0,8 1,1 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,2 0,7 Gostinske in nastanitvene storitve 2,4 3,2 0,6 3,0 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 1,3 4,0 2,9 2,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 Raznovrstno blago in storitve 1,7 4,4 0,7 2,4 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0,0 0,3 HICP 1,4 2,0 -1,2 2,0 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 2,0 2,3 1,5 1,4 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,2 1,7 2,0 2,1 2,7 3,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 2,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 0,6 1,5 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 1,4 0,6 -0,2 0,3 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 3,6 7,5 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 Domaci trg 1,2 2,1 1,0 1,9 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 4,2 8,0 1,9 2,0 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9 Tuji trg 1,6 -0,9 -1,4 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 2,9 6,9 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 Na evrskem obmocju 1,6 -0,7 -1,2 -1,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 3,8 7,0 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 Izven evrskega obmocja 1,7 -1,2 -1,8 -0,7 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 1,1 6,7 -1,0 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -0,3 1,4 2,2 5 7 8,1 Indeks uvoznih cen 1,7 -1,4 -2,6 -1,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 8,6 14,9 -2,4 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 INDIKATORJI KONKURENCNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tecaj2 nominalno 0,8 -0,4 0,8 -0,4 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 0,4 -0,6 -0,4 -0,4 -0,3 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,6 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 Realni (deflator HICP) 0,8 -0,3 -0,4 0,2 -0,3 -0,1 -1,3 -0,1 0,0 -0,5 0,3 -1,2 -0,2 -0,4 -0,2 -0,1 -0,3 0,0 -1,5 -1,5 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,8 0,9 0,5 -0,6 -0,8 -1,6 -1,3 -1,5 Realni (deflator ULC) 0,8 0,8 3,6 1,5 -0,5 2,8 5,8 1,3 4,7 1,0 -2,4 USD za EUR 1,1815 1,1196 1,1413 1,1116 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,2057 1,1788 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 1,2146 1,2047 1,1822 1,1772 1,1770 1,1601 Viri: SURS, ECB, preracuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tecajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tecaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega obmocja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Placilna bilanca 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 PLACILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoci racun 2.731 2.898 3.462 787 678 696 986 716 797 963 792 527 240 231 398 307 -9 306 399 280 263 146 307 170 217 410 505 276 183 295 152 345 287 111 129 157 125 Blago 1.272 1.311 2.366 429 198 273 568 568 700 530 545 204 40 21 212 135 -74 137 243 188 164 123 281 344 89 267 277 187 66 239 135 171 131 -10 83 68 -31 Izvoz 30.808 32.013 29.656 8.295 7.831 7.904 7.857 6.431 7.368 8.001 8.241 8.760 2.199 2.761 2.905 2.747 2.251 2.581 2.692 2.584 1.838 2.116 2.476 2.693 2.010 2.665 2.824 2.781 2.396 2.430 2.634 3.176 2.873 2.867 3.020 2.881 2.523 Uvoz 29.535 30.702 27.290 7.866 7.633 7.630 7.289 5.862 6.668 7.471 7.696 8.556 2.159 2.741 2.693 2.612 2.325 2.444 2.449 2.396 1.674 1.993 2.195 2.349 1.921 2.398 2.547 2.594 2.330 2.191 2.500 3.005 2.742 2.878 2.936 2.813 2.554 Storitve 2.624 2.907 1.996 775 834 756 517 396 561 522 484 496 286 273 308 224 224 192 192 132 142 93 160 184 163 214 244 129 150 136 147 201 171 137 189 168 224 Izvoz 8.124 8.659 6.900 2.178 2.433 2.248 1.776 1.441 1.822 1.861 1.575 1.859 810 774 764 701 783 614 621 541 459 425 557 645 589 588 637 539 684 451 499 625 599 568 691 763 784 Uvoz 5.500 5.751 4.904 1.403 1.598 1.492 1.259 1.046 1.261 1.338 1.092 1.362 524 501 456 477 559 421 428 409 317 332 397 461 426 374 393 411 535 314 353 424 428 432 502 595 560 Primarni dohodki -769 -811 -426 -317 -226 -271 53 -116 -371 7 -122 -172 -46 -29 -75 -37 -158 68 14 -29 -7 -17 -92 -326 -9 -35 5 4 -2 -11 -42 -69 -41 -46 -85 -90 -48 Prejemki 1.633 1.758 1.645 497 371 457 449 365 352 479 435 415 112 132 134 147 176 185 134 130 130 129 106 118 124 110 128 156 195 173 141 121 138 137 140 122 143 Izdatki 2.401 2.569 2.071 814 597 727 396 481 722 472 557 587 158 160 208 185 334 117 120 159 137 146 198 445 132 145 123 152 197 184 183 189 179 183 225 212 191 Sekundarni dohodki -396 -509 -473 -101 -129 -62 -152 -132 -93 -96 -114 -1 -41 -34 -47 -14 -1 -91 -50 -11 -37 -54 -42 -31 -26 -35 -21 -44 -31 -69 -87 42 27 31 -59 11 -20 Prejemki 873 934 972 217 233 272 230 225 214 304 288 392 71 84 83 85 104 77 64 88 82 67 76 80 62 72 98 100 106 70 74 144 140 149 103 125 94 Izdatki 1.270 1.443 1.445 318 362 334 382 357 306 400 402 393 112 117 130 99 105 169 114 99 118 121 118 111 89 107 119 144 137 139 160 103 114 118 161 114 114 Kapitalski racun -203 -187 -226 -11 -30 -120 -53 -17 -26 -130 143 -11 -10 -9 -9 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -10 -16 2 -12 -15 1 -116 -17 33 127 27 -24 -14 37 21 Financni racun 2.548 2.094 3.052 316 553 506 1.116 385 580 970 785 421 -268 381 466 217 -177 360 451 306 368 -27 44 -4 265 319 453 434 83 203 589 -7 358 68 -5 -327 296 Neposredne naložbe -934 -762 266 -200 -121 -119 -21 -37 -219 543 -181 -526 -45 -30 106 -21 -203 51 -3 -69 -244 17 190 -183 -92 56 41 5 497 -147 -38 4 -325 -64 -137 -82 -46 Imetja 373 1.157 697 23 118 583 13 192 -65 557 309 86 -89 106 161 60 362 94 124 -206 -128 168 152 -205 -94 234 182 73 301 -42 199 153 156 180 -249 -7 48 Obveznosti 1.307 1.919 431 223 239 701 33 229 155 14 491 612 -43 135 55 81 565 43 128 -137 116 150 -38 -22 -2 178 141 69 -195 105 237 148 481 244 -113 75 94 Naložbe v vrednost. papirje 744 734 -1.826 -122 -121 444 -1.953 -1.929 1.315 740 -170 1.630 -27 197 93 -41 392 -853 -162 -938 -1.580 -495 145 270 503 543 -416 516 640 -1.133 484 479 920 621 89 -690 544 Financni derivativi -81 -163 53 20 -8 8 53 -32 5 27 -18 10 -9 3 3 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 4 10 13 -1 -9 -8 5 3 2 5 2 Ostale naložbe 2.767 2.248 4.394 574 837 167 2.989 2.354 -547 -402 1.142 -701 -198 218 252 292 -378 1.125 593 1.271 2.201 467 -314 -109 -147 -290 813 -112 -1.103 1.469 160 -487 -253 -478 31 434 -907 Imetja 2.054 3.250 4.856 1.367 956 260 3.346 1.988 -696 218 3.030 132 56 90 199 431 -370 869 778 1.699 1.839 356 -206 -260 -254 -182 1.182 333 -1.297 1.699 1.320 11 -68 -112 312 402 -237 Ostali lastniški kapital 68 27 4 1 -2 -2 -1 5 0 0 0 2 0 0 -1 -1 0 0 0 0 -1 1 5 0 0 0 1 0 -1 0 0 0 1 0 1 0 0 Gotovina in vloge 1.508 2.811 4.753 1.121 1.056 656 2.751 2.672 -792 121 2.128 -191 195 -43 37 393 226 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 854 213 -946 1.393 993 -258 -120 -162 91 351 -141 Posojila 215 438 342 324 57 -18 79 40 57 165 153 -10 28 31 -25 11 -5 14 27 38 21 8 11 -34 46 45 70 47 49 36 14 103 -45 -64 100 -40 -24 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 1 1 1 2 2 3 -1 -2 5 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 -1 -1 -1 2 2 2 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 303 29 -224 -66 -150 -322 393 -544 67 -140 673 207 -181 114 186 -14 -494 51 249 94 -366 -164 -15 95 -124 97 228 90 -459 187 269 217 44 93 70 -3 -86 Ostale terjatve -33 -69 -20 -13 -6 -56 122 -189 -27 74 71 123 14 -13 1 41 -98 114 -31 39 -132 25 -82 36 -44 -19 30 -16 60 81 42 -52 53 21 50 93 15 Obveznosti -713 1.002 462 793 119 93 358 -366 -150 620 1.888 833 254 -128 -53 139 8 -255 185 428 -362 -111 107 -151 -107 108 368 445 -194 230 1.160 498 186 367 281 -33 670 Ostali lastniški kapital 2 2 4 -1 0 2 0 0 0 3 2 -42 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 0 0 -42 0 0 Gotovina in vloge -524 1.009 800 373 270 308 199 222 116 263 788 950 200 12 135 12 162 -68 -6 273 227 -120 116 96 15 5 149 109 5 315 180 294 369 300 281 140 -10 Posojila -491 -149 -409 146 53 -250 40 -255 -325 131 756 -372 172 -271 -239 32 -43 -2 112 -70 -92 -4 -159 -114 -74 -138 47 230 -145 -2 793 -35 -166 -107 -99 -7 83 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 55 13 9 -35 40 18 6 -9 30 27 3 3 -12 -12 -12 13 13 13 6 6 6 2 2 2 -3 -3 -3 10 10 10 9 9 9 0 0 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -134 116 -140 84 -59 -391 20 297 208 275 -106 139 49 103 -68 -272 74 140 -500 -66 175 -121 -37 178 185 132 -21 -135 134 209 3 160 112 -137 -79 Ostale obveznosti -51 50 146 144 -72 -17 138 39 33 -65 104 -5 -15 -11 15 4 -35 74 -7 71 -4 73 -30 -15 -14 61 -9 -23 -32 41 43 20 -30 4 21 -28 1 Posebne pravice crpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 Rezervna imetja 52 37 166 44 -33 5 49 29 26 62 13 7 11 -7 12 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 5 12 -13 9 6 704 Neto napake in izpustitve 20 -616 -184 -459 -96 -71 184 -313 -191 137 -151 -95 -498 159 77 -119 -29 71 68 45 109 -169 -253 -158 46 -79 -37 157 17 -75 403 -479 44 -19 -120 -521 150 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.556 3.841 3.552 949 953 1.013 852 808 900 991 913 994 261 352 336 344 333 253 316 283 230 278 301 325 240 336 336 329 325 261 295 357 329 332 333 330 n.p. Blaga za vmesno porabo 16.670 17.045 15.446 4.390 4.237 4.097 4.211 3.290 3.797 4.148 4.584 4.884 1.223 1.458 1.552 1.442 1.102 1.398 1.424 1.390 981 1.067 1.241 1.342 1.074 1.381 1.491 1.454 1.202 1.392 1.457 1.734 1.604 1.599 1.681 1.702 n.p. Blaga za široko porabo 10.632 12.661 13.928 3.253 3.113 3.288 3.790 3.168 3.430 3.539 3.918 3.902 828 1.157 1.204 1.165 920 1.329 1.175 1.286 865 1.089 1.214 1.278 905 1.247 1.339 1.201 999 1.248 1.251 1.419 1.303 1.268 1.331 1.418 n.p. Uvoz investicijskega blaga 4.237 4.391 4.008 1.103 1.054 1.188 936 849 964 1.258 1.068 1.212 266 403 374 389 424 330 308 298 214 298 338 347 278 340 378 464 416 304 346 419 389 410 413 363 n.p. Blaga za vmesno porabo 17.868 18.508 16.434 4.791 4.636 4.450 4.426 3.386 3.963 4.658 4.809 5.781 1.313 1.667 1.591 1.546 1.312 1.494 1.461 1.471 999 1.154 1.233 1.403 1.152 1.407 1.510 1.770 1.378 1.369 1.528 1.912 1.777 1.997 2.007 2.178 n.p. Blaga za široko porabo 8.601 11.183 11.670 2.816 2.712 3.232 3.011 2.579 2.871 3.210 2.907 3.227 747 936 1.246 971 1.015 960 1.019 1.031 726 803 1.050 1.021 916 934 1.095 1.082 1.033 900 907 1.099 1.152 1.054 1.020 960 n.p. Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Denarna gibanja in obrestne mere 2018 2019 2020 2019 2020 2020 2021 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.165 7.719 11.805 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 Centralna država (S.1311) 4.937 4.696 4.520 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 580 602 639 581 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 627 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.370 10.981 10.997 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 Nefinancne družbe (s.11) 9.496 9.589 9.363 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.587 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 Nedenarne financne institucije (S.123, 124, 125) 1.502 1.661 1.640 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 Denarni sektor (S.121, 122) 4.275 5.230 7.969 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 Terjatve do domacih sektorjev SKUPAJ V domaci valuti 26.181 27.913 30.341 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 V tuji valuti 446 391 345 422 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 298 Vrednostni papirji skupaj 4.429 4.382 4.361 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.381 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domaci valuti skupaj 29.442 31.109 34.567 30.177 30.260 30.709 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 Cez noc 19.440 21.278 25.218 20.009 20.099 20.474 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 Vezane vloge – kratkorocne 3.261 3.478 3.381 3.343 3.342 3.408 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 Vezane vloge – dolgorocne 6.166 5.723 5.348 6.042 6.054 6.059 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 Kratkorocne vloge na odpoklic 575 630 620 783 765 768 779 746 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 629 622 553 510 519 493 Vloge v tuji valuti skupaj 651 634 723 674 686 681 686 685 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 776 810 789 812 817 804 Cez noc 581 577 675 606 621 616 622 620 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 731 766 747 771 776 771 Vezane vloge – kratkorocne 31 26 25 28 29 28 27 28 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 25 26 25 25 26 19 Vezane vloge – dolgorocne 39 31 23 40 36 37 37 37 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 20 18 17 16 15 14 Kratkorocne vloge na odpoklic .. 0 0 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domaci valuti Gospodinjstva Vloge cez noc 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,16 0,17 0,15 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 Nova posojila gospodinjstvom v domaci valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,65 2,66 2,21 2,80 2,65 2,7 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 Nova posojila nefinancnim družbam v domaci valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 2,02 1,68 1,23 0,65 1,32 1,37 .. 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANCNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesecni -0,322 -0,356 -0,425 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 6-mesecni -0,266 -0,302 -0,364 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 LIBOR za CHF 3-mesecni -0,735 -0,737 -0,708 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 6-mesecni -0,653 -0,684 -0,659 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 Vira: BS, EUROSTAT. Javne finance 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.593,6 19.232,3 18.528,6 4.671,6 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,4 1.612,8 1.815,6 1.678,4 1.483,5 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,5 1.484,6 1.644,8 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.725,0 1.779,0 Tekoci prihodki 17.575,9 18.293,3 17.578,7 4.478,2 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,4 1.576,5 1.605,3 1.638,2 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,4 1.422,4 1.490,2 1.802,4 1.799,1 1.733,1 1.571,5 1.669,8 1.633,1 Davcni prihodki 16.225,3 17.179,1 16.460,4 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 1.498,3 1.522,1 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 Davki na dohodek in dobicek 3.296,4 3.614,0 3.261,8 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 313,3 369,0 296,6 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 Prispevki za socialno varnost 6.549,8 7.021,3 7.289,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 586,8 664,4 615,1 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 Davki na placilno listo in delovno silo 21,6 23,2 21,6 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 Davki na premoženje 277,9 296,4 287,3 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 30,4 15,4 10,1 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 Domaci davki na blago in storitve 5.989,3 6.126,7 5.493,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 575,0 466,6 631,2 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 89,8 98,6 102,4 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 Drugi davki 0,5 -1,1 4,1 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -16,6 -2,6 19,2 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 Nedavcni prihodki 1.350,6 1.114,2 1.118,2 308,5 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,5 431,7 308,6 78,2 83,2 56,7 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,9 95,7 66,9 62,7 248,2 120,8 101,2 99,6 107,7 Kapitalski prihodki 152,8 136,4 146,9 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 11,9 19,7 11,3 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 Prejete donacije 12,4 13,8 17,5 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 2,0 10,2 3,7 -3,8 1,0 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,5 0,4 1,0 0,3 0,4 9,5 Transferni prihodki 55,6 58,3 54,8 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 -0,2 3,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 Prejeta sredstva iz EU 796,9 730,5 730,7 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 20,9 191,1 27,9 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,3 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 JAVNOFINANCNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.068,0 18.968,8 22.070,6 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 1.628,2 1.898,4 1.723,2 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,3 1.724,0 2.311,2 1.772,6 1.970,0 2.189,5 1.901,1 1.885,4 1.793,5 Tekoci odhodki 7.966,5 8.228,3 9.127,8 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.658,4 2.495,0 2.362,4 696,0 755,9 799,9 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,6 1.149,5 707,6 858,9 928,4 794,5 832,6 735,3 Place in drugi izdatki zaposlenim 4.167,9 4.470,5 4.965,3 1.101,6 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.483,5 1.623,4 1.330,2 370,3 375,4 403,1 385,6 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 432,0 549,6 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,7 Izdatki za blago in storitve 2.633,7 2.728,0 3.020,7 673,8 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,9 766,6 793,8 236,1 303,9 235,1 205,0 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,8 235,8 293,3 229,9 282,5 254,3 266,9 267,7 259,2 Placila obresti 867,9 791,5 778,0 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 66,9 13,3 153,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 Sredstva, izlocena v rezerve 296,9 238,4 363,8 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 22,8 63,2 8,6 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 Tekoci transferi 8.236,6 8.704,2 10.867,7 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.018,8 2.984,0 2.605,5 740,5 756,0 781,6 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,8 1.024,2 914,2 958,0 1.111,8 929,3 836,8 839,4 Subvencije 443,9 467,9 1.449,3 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 297,1 302,3 111,6 49,3 56,8 82,8 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 67,4 57,9 84,7 116,0 101,6 43,4 46,8 21,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.925,8 7.323,9 8.250,8 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,8 599,9 604,4 623,5 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,6 674,8 846,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,8 706,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoci domaci transferi 793,5 827,7 1.083,2 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 197,5 276,6 298,4 75,7 86,8 66,5 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,1 88,6 105,8 77,2 105,1 94,3 95,9 101,0 101,5 Tekoci transferi v tujino 73,4 84,7 84,4 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 Investicijski odhodki 1.159,9 1.252,9 1.230,6 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,4 278,5 402,0 141,7 276,6 53,5 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,8 84,3 86,6 91,3 100,6 128,8 137,9 135,3 Investicijski transferi 271,6 273,6 318,5 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,4 55,5 86,3 31,0 86,6 11,0 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,4 17,3 23,9 14,5 17,1 19,4 32,7 34,2 Placila sredstev v proracun EU 433,4 509,7 526,0 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 JAVNOFINANCNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 525,6 263,5 -3.542,1 -34,2 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.298,6 -358,0 -428,5 -15,3 -82,8 -44,8 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -392,8 -239,4 -666,4 122,2 -89,9 -390,2 -253,7 -160,4 -14,5 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domaci proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, ENTSO-E - European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referencna obrestna mera za dane kratkorocne medbancne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Financna uprava RS, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne financne institucije, PEPP – Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji COVID-19, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statisticni urad RS, SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijac, 12 – Prz. tobacnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblacil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemicnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plasticnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rac., elektronskih, opticnih izd., 27 – Prz. elektricnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Ceška, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemcija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grcija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turcija, UA-Ukrajina, UK-Združeno kraljestvo, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo št. 7/2021, letnik XXVII