, JM- • W™' Leto XYI. V Celju, dne 27. julija 1906. 1. Stev. 86. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se' pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Dne 5. avgusta v Št. IIj v Slov. Gor.! ,Na mejo* ! Poletimo med naše brate rojake, ki tvorijo orjaški jez proti nemškemu nasilju! Karol Havliček Borovsky. .1 a n k « H a c i n. I. Kakor je omenila „Domovina"' že parkrat, obhaja letos češki narod petdesetletnico smrti prvega in največjega svojega žurnalista, — Karola Havlička. Neštevilna vrsta večerov in predavanj se je že vršila po vseh čeških mestih, trgih in večjih vaseh, kjer so se trudili govorniki najrazličnejših strank seznaniti narod z osebo in z nazori tega velikega moža. Baš dejstvo, da ji so ga proslavljali govorniki vseh strank in da ga hoče imeti za svojega vsaka stranka, nam priča, kako velikega pomena je bil ta mož za bratski češki narod in zato bo gotovo na mestu, «la se tudi mi zanimamo vsaj nekoliko z njegovimi idejami, tembolj, ker je bil on prvi, ki je spoznal realno stran slovanske ideje in jo skušal kot tako ferazširiti in uresničiti. Rojen leta 1821. v Borovi, malem mestecu na češko - moravski meji blizu Nemškega Broda, je potoval že kot dijak mnogo po Češkem, Moravskem, Šleziji, po Slovaškem in po Galiciji. Dovršivši gimnazij in takratne filozo-lične študije, je stopil vsled svojega globokega verskega čuta v semenišče upajoč, da bo tako deloval najlažje tudi za probujo svojega naroda. Vendar je v kratkem izpre-\idel, da je v semenišču našel nekaj iragega. kakor je pa iskal in zato je nameraval izstopiti, prehiteli so ga pa v tej nameri njegovi predstojniki, ki so ga odslovili zaradi premale pridnosti in preiaalega spoštovanja do predstojnikov. Že v semenišču se je boril Havliček poleg svetega pisma največ s slovanskimi jeziki in slovanskim narodnim pesništvom. Še bolj se je poprijel slovanskih jezikov in študij o preteklosti, običajih in navadah raznih slovanskih narodov v naslednjih letih. Kot redni obiskovalec vseučiliške knjižnice se je seznanil s slavnim slavistom Pavlom Šafafikom na čigar priporočilo je potoval v Moskvo kot domači učitelj k ondotnemu vseučiliškemu profesorju in slavistu Šwyrevu. Tu je spoznal Havliček dodobra rusko življenje katerega je kaj plastično naslikal pozneje v svojih vernih „Slikah iz Rusije"', ki so ostale v svoji stroki v češki literaturi nedosežne še do danes. V njih razganja one megle, ki jih je rodila na Češkem K oli aro va nejasna vse-slovanska ideja, dobro spoznavši, da razumejo Rusi vseslovansko idejo tako, da bi vtaknili ostale slovanske narode v svoj veliki žep, Poljaki pa vidijo v njej pripravno sredstvo, s katerim bi se dalo naščuvati male slovanske rodove proti Rusom. Prišedši domov, je postal Havliček leta 1846. na priporočilo Palackéga urednik češkega uradnega lista „Praž-skyeh Novin". Kot tak je deloval z vsemi močmi za povzdigo vsestranske izobrazbe svojega naroda, spoznavši, da se vprašanje malega naroda da rešiti le potom vsestranske izobrazbe. Prav zato. ker nas je malo, mora biti vsak izmed nas za de^et in če treba sto n aspro t-n i k,o v. , Ko se mil je dalo leta 1848. ob jutranji zori avstrijske svobode razumeti, da bo odslej treba trobiti v vladni rog, je pustil „Pražske Noviny"' in "pričel izdajati na svojo roko „Narodni Noviny", ki so postale v kratkem glasilo češkega naroda in so verno zrcalo in prvi reprezentant slovanske, federalistične, protifrankfur-tarske politike v letih 1848. in 1849. Kot urednik največjega slovanskega lista je bil voljen Havliček v treh okrajih v državni zbor, kjer je v kratkem proslul s svojimi predlogi na konec debate. V kratkem je izprevidel, kako neplodno je pričkanje v osrednjem parlamentu, o d 1 o ž i 1 s v o j m a n-dat in se posvetil izključno le žurnal i stiki, dobro vedoč. da prave1 svobode ne dosežemo niti s k^n|rhi radikalnimi govori, niti potom aa*ilne revolucije ampak le potom pri ve i utemeljite izobrazbe naroda, od katere je pričakoval Havliček edine rešitve. Ko je pričel pihati duh reakcije in je postajal Havhckov list bolj in bolj opozicijonalen, je prišel Havliček v ostre konflikte z Bachovo vlado, ki so vedli k temu, da je bil Havliček vsled obsednega stanja v Pragi prisiljen prenehati z izdajanjem „Narod-nich Novin"'.■ Vendar njegov neumorni duh tudi sedaj ni mogel mirovati. Izognivši se pražkemu obsednemu stanju v Kutno Goro, je pričel izdajati „Slovana", ki je bil edini radikalno-opozicijonalni list ob času najhuje Bachove reakcije. V času, ko so potihnili vsi nekdanji širokoustni radikalni revolucionarji, ki so očitali Havličku nekdaj, da je podkupljen od vlade, se je boril on edini v obnpnem boju za poslednje ustavne praviee, ki so obstajale vsaj še na papirju. Nalašč za „Slovana" je izdalo ministrstvo nov tiskovni zakon, s katerim je bilo mogoče zadušiti i zadnji klic potapljajoče se svobode. Ali prepovedi Havliček ni čakal. Izprevidel je po dvakratnem opominu, da prepoved ne izostane, in avgusta leta 1851. je prenehal izdajati i „Slovana" ter vpraševal vlado, "če ji bo morda ugajala grobna tišina, ki po-rnenja na eni strani smrt svobode, na drugi pa mir pred viharjem bodoče revolucije, ki jo vlada s svojim strašnim sistemom tako dosledno pripravlja. Ker se mu potem zakona ni moglo do živega — bil je dvakrat pred porotnim sodiščem, pa obakrat oproščen — je uporabila vlada nasilje, da se maščuje nad svojim najhujšim nasprotnikom. V noči so vlomili orožniki v njegovo stanovanje, ga strgali iz naročja drage rodbine in odgnali v BrikseffiSla Tirolsko v prognanstvo. od koder se je vrnil po skoro štirilTletnr" ubit na duši in na telesu. Kako mu je šlo v Briksenu, je spoznati iz njegovih pisem ženi in prijateljem ter iz „Tirolskih elegij". V pregnanstvu je spesnil tudi „Krst s v. V1 a d i m i r a", kulturno-satirično „legendo iz ruske zgodovine", v kateri opisuje začetek ruskega krščanstva na jako duhovit in opopran način. Kakor podsekan hrast se je vrnil leta 1855. Havliček v Nemški Brod, kjer ga je še bolj potrla vest, da mu je pred par dnevi umrla ljubljena žena Julija. Sušica je pričela delovati z neumorno silo in ga spravila v pre-rani grob tekom enega leta (dne 29. julija leta 1856. v Pragi). Tako je mož, ki je hotel „za čast in blagor naroda živeti", iz tega vzroka LI SJEK. Povest starih pisem. Šandor '«jalski. — Poslovenil — or -(Dalje.) Žal, v hišo njeno nisem mogel več prihajati, ali Ti veš, — kako je pri nas na Hrvatskem. Če je tudi vojskin ; čas, pri nas se ljudje vendar ne ne-tejo zabavati. Tako sem imel nekoli-krati prilike, da se z njo sestanein. Ko sva se tretjič videla, nisva si več skrivala svoje ljubavi. No bogovi so milostni zaljubljenim. Pa če tudi nisem mogel v njeno hišo, pride na drugi strani tako, da me to ni nie motilo. — Pravim Ti, kot da neki uporni slučaj ali osoda vse tako uredi, da mi je vse v korist te moje ljubavi. Pomisli, moji stari roditelji — osobito ded — so vedno razmišljali, kako veselje bi očetu priredili, odkar je dobil red Marije Terezije in postal baron. Naposled se domislijo in kupijo eno posestvo. A to posestvo je v neposrednem sosedstvu s posestvom sta-rišev moje male izvoljenke. In tako se Ti dogaja, da sem z divnim angelom vsaki dan — seveda pod znakim rože. Nihče tudi prav ne sluti. Njena majka in tetka kot da sumijo nekaj —. Ali — doslej je vse dobro šlo —. Je li sedaj jasno Tebi, moj filozof, zakaj moram dobiti dopust? Moram, moram ga dobiti, ker jaz brez angelja svojega ne morem živeti, a imam še mnogokaj urediti in izvršiti, predno spet grem v službo. Da, — moja mala boginja bi silno rada, da odložim cesarsko kapo in od-pašem sabljo. Tedaj se vsega najboljšega nadeja. No, jaz vem. kaj mi je dolžnost kot sinu slavnega vojnika in nositelju imena, koje se že tri veke proslavlja na bojnih poljanah. Ne skrbi za to. V ostalem — pa znam jaz i svojo vojaško dolžnost in svojo ljubav spraviti v soglasje." Za tem pismom pride zapisnik njegov, iztrgan iz kakega dnevnika ali temu podobnega. Glasi se tako: — „Ni znala, da sem v bližini — tik nje takorekoč. Stal sem za smreko pred dvorom. Senca me je skrivala in bil sem povsem varen, da me ne more nihče videti. Ona je bila na altani v prvem nadstropju. Mesec jo je vso obseval, kot da sipa po njej svoje piavo srebro. — Bela spalna obleka se je je čisto dotikala kakor plašč angelja na altarju. V sobi poleg nje ob široko otvorjenih vratah na altani so delale kmetske devojke — predle so in pevale zraven. Bila je občna seljaška pesem, ali od onih, koje segajo človeku v srce in se ga ovijajo kakor bršljan ob steklo. — Tedaj sem nvidel, kako prav ima zagrebški gospod škof, ki toliko hvali te pesmi. Meni vsaj je bilo, kot da isto poje pesem, kar čuti i duša moja. In dolgi čustveni akordi so plavali v svetlo noč, ki je vsa drhtela, snivajoč se klanjala v valih bajne mesečine, ki je vsemu podajala čudežno - pošastno lice, pred mojimi očmi je nastajal čisto neki drugi svet — daljni in povsem tuj svet, v katerem smo vsi samo gosti. A gori na altani je ona — v vsej svoji angelski lepoti. Mile in drage oči hite jej zaeno z zvokom pesmi z zamišljenim pogledom v globoko, nedogledno noč. A sijaj njih zenic ne zaostaje za sijajem in bliščem zlatonitih trakov, ki plovejo tam od daljnih zvezd sem do naših sanj. — Ah, — nisem se mogel več obvladati, zašepetal sem njeno ime in stopil iz sence. Drago dete se je zdrznilo, okoli usten mu je zaigral radosten smehljaj, a nekoliko pozneje me kliče dragi glas izza gabrovega grmičevja tam za smreko. Srca najina so se našla v dolgem objemu. Kako je dobra in draga bila! Tak le en trenutek — in večnost sreče je v njem." umrl, tako je podlegel mož, ki se je boril vse svoje življenje za resnico in pravico in bil najhujši nasprotnik vsakega nasilja, laži, krivice in nepoštenja. In baš v teh dveh momentih leži ona velika tragika mladega Hav-ličkovega življenja, ki je poleg drugega tako mnogo pripomogla k popularnosti „briksenskega mučenika", kakor ga Čehi danes splošno imenujejo. II. Prvi politični nastop Havlfčkov spada v dobo, ko so se valovi demo-kratizma in revolucijonarstva že silno zaganjali v Metternichov absolutizem. Havliček je čutil, da pride izza meje vihar, ki očisti smradljivi zrak pred-marčne dobe. zato je sledil v svojem listu kaj pozorno demokratično gibanje v tujini in tako neopaženo pripravljal svoje čitatelje na leto 1848. Takó si lahko razlagamo, kako da takrat še čisto mladega Havlička leto osemin-štirideseto ni prehitelo in da mož ni dvomil niti trenotek, na katero stran se ima postaviti. Najvažnejše vprašanje, ki se je stavilo celemu češkemu narodu takoj iz začetka, se je glasilo: „Ali se udeležimo revolucije in kako se je udeležimo?"' To vprašanje je bilo za češki narod tako eminentne važnosti, tako velikega taktičnega pomena, da ga je razdelilo v dva tabora: mlajše, navdušene in vrečekrvne radikalce pod vodstvom Friča, Sabine. Bakunina i. dr. in starejše, zmernejše narodnjake pod vodstvom Palackéga, Riegra, Brau-nera i. dr„ ki so bili za mirno pot. Havliček ni dvomil niti trenotek. kje je prava pot, dobro vedoč, da „se vrši vsak n a p re d e k n a j b o 1 j e potom razumainbrez nasilja" in se je postavil takoj v začetku odločno na stran Palackéga in njegove narodne stranke. Saj je bila vsaka revolucij a n a ravmosr sämouinor, ce"sè pomisli, da je bil edini politično zreli živelj na Češkem — plemstvo — pro-tinaroden, pretinarodno je bilo premožnejše meščanstvo, velika ljudska masa pa nezavedna. Zavedni so bili le mali trgovci, obrtniki, nekaj uradnikov, par profesorjev in večina duhovščine. Za uspešno revolucijo je manjkalo politično izkušenih voditeljev in prav tako politično zavedne navdušene mase. Brez tega je pa vsaka nasilna revolucija izključena, pred vsem treba duševne revolucije. V celem je sprejel leta 1848. Havliček politični program Palackéga. zahtevajoč Novo - Avstrijo na podlagi „narodnostne in deželne avtonomije-'. Ne smemo zameriti niti Palackému niti Havličeku. da sta omahovala med naravnim in h i s tori č n i m pravom, med avtonomijo Za tem je eno njeno pismice. ,.Vode so se razlile — in naš hlapec je pripovedoval, da je baš najjačji jez pri tvojem mostu. Tako se bojim, da se ne bova danes videla, — morda tudi jutri ne? Ah, — kako bo to? Zato se poprimem peresa (morala sem si ga sama ostriti in rezati, ker našega Kasnarja ni doma) pa ti pišem! Sedaj, ko vem, da se zvečer ne vidiva, še bolj živo čutim in se spominjam vse lepote naših skupnih časov. Čisto težko mi je prenašati misel, da se ne bova šetala po naši krasni šumi, pod sencami starodavnih hrastov, kjer je vse tako tiho in mirno, da moreva razločevati in poslušati udar najinih src. Ah, —r kako mi je duša srečna in blažena, kedar hodim ob tebi, a tvoja mi roka počiva okoli pasa in me ti vodiš, a jaz — da tako rečem — še ne znam kam in kako mi stopajo noge, vsa se udajam in prepuščam razkošju in bla- narodnosti in avtonomijo dežel. Saj tò vprašanje v češki politiki še danes ni rešeno in je bilo in je še vedno povod najhujšim nasprotstvom med raznimi češkimi strankami. — Vendar se je Havliček kljub vsej sorodnosti precej razlikoval od Palackéga zlasti v tem, da je bil mnogo bolj demokratičen. Tako je zahteval on za avtonomni češki deželni zbor eno zbornico voljeno na podlagi splošne in enake volilne pravice, Pa-lacky pa dve, višjo in nižjo. Kakor rečeno, je zahteval Havliček že takrat splošno in enako volilno pravico, sklicujoč se na indirektni in krvni davek, zahteval je enakopravnost narodov v državi in posameznikov v narodu. Vsa p r i v j 1 e g i j a plemstva s e i m a j o zrušiti. Proti nasilni revoluciji stavi ■revolucijo v ar 1 a v a h in v srcih, popolni duševni preporod celega^tfa-roda. „Z n o t r a n j o silo in izobrazbo k svobodi", je bilo njegovo geslo. Kajti svobodo, pridobljeno z nasiljem, zlomi zopet nasilje, trajna je le ona svoboda, ki temelji na izobrazbi in zavednosti ljudstva. Zato je pa tako Vjtrajno svaril pred nasiljem in deloval za povzdigo duševnega razvoja narodovega, zato je pa polagal tako veliko ceno na šolo, dobro vedoč, da je narod brez šole, brez izobrazbe izobrazbe izgubljen. Deloval je na to, da se povzdigne učiteljska izobrazba, da se uvede po vseh šolah narodni jezik. V dobi, ko je bilo ubito vse politično življenje, svetuje, naj se ustanovi nepolitično društvo, ki bo delovalo za povzdigo šolstva, ideja, ki se je vres-ničila šele v letih 1905 in 1906 z ustanovitvijo „Jednote Komenskiga". Samoobsebi umevno, da Havliček ■ ni pozabil niti za trenotek svojega strogo narodnega stališča, YudllJi..iMnjui Celju odda se takoj stavba svinjskega (387) lileva pri župnišču potom 5—5 znižeualne dražbe. Delo je proračunjeno na 5000 K. Dražba se vrši v nedeljo, 29. julija v občinski pisarni popoldne ob pol 4. uri. — Načrt in stroškovnik sta ■v župnišču na Dobrni na razpolago. Cerkveno konkurenčni odbor na Dobrni dne 11. julija 190(5. Franc Jevnišek, načelnik. C- C S C* š C l s C- Potnikom ¥ Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod' parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—30 O o » i 0 1 I 9 O O O 6 •5 0 1 •S o o JOS. LAMPRET, šoštanj ska d. priporoča svojo veliko zalogo OWTT'lVr V velikosti do 150, 160, 170, 180, n T A Ì»Lotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2 40 popolnoma izgotovljenih .-..-. » 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. * A " B V zalogi je zgotovljeno pohištvo. Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja, na ogled Zoper ogenj iti Viotti Vam blagajne in šivalne stroje Hnpite pri mm najceneje. Zanesljivo najboljše poljedelske stroje kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajkle), slamoreznice, mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi Hlačne grablje ter pošilja na željo ^ cenike zastonj. w Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo. uebeara kuhinjske posode iz čistega nikla priporočena. najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. .......... K O 3 3 « &) T 9 v» •O <£» TraVcrzc, cement, železo za Vezi, ceti iz Katnenščine, stresna lepenka, sesalHe in Vodovodne napraVe Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. Ivan Rebek stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler. jttžnostajersKa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro- 1 = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na " ■ (43) 50—28 Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj,|Šmarje in Vransko pa od pet na in pol odstotk Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.