, JM-
• W™'
Leto XYI.
V Celju, dne 27. julija 1906. 1.
Stev. 86.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se' pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Dne 5. avgusta v Št. IIj v Slov. Gor.! ,Na mejo* ! Poletimo med naše brate rojake, ki tvorijo orjaški jez proti nemškemu nasilju!
Karol Havliček Borovsky.
.1 a n k « H a c i n.
I.
Kakor je omenila „Domovina"' že parkrat, obhaja letos češki narod petdesetletnico smrti prvega in največjega svojega žurnalista, — Karola Havlička. Neštevilna vrsta večerov in predavanj se je že vršila po vseh čeških mestih, trgih in večjih vaseh, kjer so se trudili govorniki najrazličnejših strank seznaniti narod z osebo in z nazori tega velikega moža. Baš dejstvo, da ji so ga proslavljali govorniki vseh strank in da ga hoče imeti za svojega vsaka stranka, nam priča, kako velikega pomena je bil ta mož za bratski češki narod in zato bo gotovo na mestu, «la se tudi mi zanimamo vsaj nekoliko z njegovimi idejami, tembolj, ker je bil on prvi, ki je spoznal realno stran slovanske ideje in jo skušal kot tako ferazširiti in uresničiti.
Rojen leta 1821. v Borovi, malem mestecu na češko - moravski meji blizu Nemškega Broda, je potoval že kot dijak mnogo po Češkem, Moravskem, Šleziji, po Slovaškem in po Galiciji. Dovršivši gimnazij in takratne filozo-lične študije, je stopil vsled svojega globokega verskega čuta v semenišče upajoč, da bo tako deloval najlažje tudi za probujo svojega naroda. Vendar je v kratkem izpre-\idel, da je v semenišču našel nekaj iragega. kakor je pa iskal in zato je nameraval izstopiti, prehiteli so ga pa v tej nameri njegovi predstojniki, ki
so ga odslovili zaradi premale pridnosti in preiaalega spoštovanja do predstojnikov.
Že v semenišču se je boril Havliček poleg svetega pisma največ s slovanskimi jeziki in slovanskim narodnim pesništvom. Še bolj se je poprijel slovanskih jezikov in študij o preteklosti, običajih in navadah raznih slovanskih narodov v naslednjih letih. Kot redni obiskovalec vseučiliške knjižnice se je seznanil s slavnim slavistom Pavlom Šafafikom na čigar priporočilo je potoval v Moskvo kot domači učitelj k ondotnemu vseučiliškemu profesorju in slavistu Šwyrevu. Tu je spoznal Havliček dodobra rusko življenje katerega je kaj plastično naslikal pozneje v svojih vernih „Slikah iz Rusije"', ki so ostale v svoji stroki v češki literaturi nedosežne še do danes. V njih razganja one megle, ki jih je rodila na Češkem K oli aro va nejasna vse-slovanska ideja, dobro spoznavši, da razumejo Rusi vseslovansko idejo tako, da bi vtaknili ostale slovanske narode v svoj veliki žep, Poljaki pa vidijo v njej pripravno sredstvo, s katerim bi se dalo naščuvati male slovanske rodove proti Rusom.
Prišedši domov, je postal Havliček leta 1846. na priporočilo Palackéga urednik češkega uradnega lista „Praž-skyeh Novin". Kot tak je deloval z vsemi močmi za povzdigo vsestranske izobrazbe svojega naroda, spoznavši, da se vprašanje malega naroda da rešiti le potom vsestranske izobrazbe.
Prav zato. ker nas je malo, mora biti vsak izmed nas za de^et in če treba sto n aspro t-n i k,o v.
, Ko se mil je dalo leta 1848. ob jutranji zori avstrijske svobode razumeti, da bo odslej treba trobiti v vladni rog, je pustil „Pražske Noviny"' in "pričel izdajati na svojo roko „Narodni Noviny", ki so postale v kratkem glasilo češkega naroda in so verno zrcalo in prvi reprezentant slovanske, federalistične, protifrankfur-tarske politike v letih 1848. in 1849. Kot urednik največjega slovanskega lista je bil voljen Havliček v treh okrajih v državni zbor, kjer je v kratkem proslul s svojimi predlogi na konec debate. V kratkem je izprevidel, kako neplodno je pričkanje v osrednjem parlamentu, o d 1 o ž i 1 s v o j m a n-dat in se posvetil izključno le žurnal i stiki, dobro vedoč. da prave1 svobode ne dosežemo niti s k^n|rhi radikalnimi govori, niti potom aa*ilne revolucije ampak le potom pri ve i utemeljite izobrazbe naroda, od katere je pričakoval Havliček edine rešitve.
Ko je pričel pihati duh reakcije in je postajal Havhckov list bolj in bolj opozicijonalen, je prišel Havliček v ostre konflikte z Bachovo vlado, ki so vedli k temu, da je bil Havliček vsled obsednega stanja v Pragi prisiljen prenehati z izdajanjem „Narod-nich Novin"'.■
Vendar njegov neumorni duh tudi sedaj ni mogel mirovati. Izognivši se pražkemu obsednemu stanju v Kutno Goro, je pričel izdajati „Slovana", ki je bil edini radikalno-opozicijonalni list ob času najhuje Bachove reakcije. V času, ko so potihnili vsi nekdanji širokoustni radikalni revolucionarji, ki so očitali Havličku nekdaj, da je
podkupljen od vlade, se je boril on edini v obnpnem boju za poslednje ustavne praviee, ki so obstajale vsaj še na papirju. Nalašč za „Slovana" je izdalo ministrstvo nov tiskovni zakon, s katerim je bilo mogoče zadušiti i zadnji klic potapljajoče se svobode. Ali prepovedi Havliček ni čakal. Izprevidel je po dvakratnem opominu, da prepoved ne izostane, in avgusta leta 1851. je prenehal izdajati i „Slovana" ter vpraševal vlado, "če ji bo morda ugajala grobna tišina, ki po-rnenja na eni strani smrt svobode, na drugi pa mir pred viharjem bodoče revolucije, ki jo vlada s svojim strašnim sistemom tako dosledno pripravlja.
Ker se mu potem zakona ni moglo do živega — bil je dvakrat pred porotnim sodiščem, pa obakrat oproščen — je uporabila vlada nasilje, da se maščuje nad svojim najhujšim nasprotnikom. V noči so vlomili orožniki v njegovo stanovanje, ga strgali iz naročja drage rodbine in odgnali v BrikseffiSla Tirolsko v prognanstvo. od koder se je vrnil po skoro štirilTletnr" ubit na duši in na telesu. Kako mu je šlo v Briksenu, je spoznati iz njegovih pisem ženi in prijateljem ter iz „Tirolskih elegij". V pregnanstvu je spesnil tudi „Krst s v. V1 a d i m i r a", kulturno-satirično „legendo iz ruske zgodovine", v kateri opisuje začetek ruskega krščanstva na jako duhovit in opopran način.
Kakor podsekan hrast se je vrnil leta 1855. Havliček v Nemški Brod, kjer ga je še bolj potrla vest, da mu je pred par dnevi umrla ljubljena žena Julija. Sušica je pričela delovati z neumorno silo in ga spravila v pre-rani grob tekom enega leta (dne 29. julija leta 1856. v Pragi).
Tako je mož, ki je hotel „za čast in blagor naroda živeti", iz tega vzroka
LI SJEK.
Povest starih pisem.
Šandor '«jalski. — Poslovenil — or -(Dalje.)
Žal, v hišo njeno nisem mogel več prihajati, ali Ti veš, — kako je pri nas na Hrvatskem. Če je tudi vojskin ; čas, pri nas se ljudje vendar ne ne-tejo zabavati. Tako sem imel nekoli-krati prilike, da se z njo sestanein. Ko sva se tretjič videla, nisva si več skrivala svoje ljubavi.
No bogovi so milostni zaljubljenim. Pa če tudi nisem mogel v njeno hišo, pride na drugi strani tako, da me to ni nie motilo. — Pravim Ti, kot da neki uporni slučaj ali osoda vse tako uredi, da mi je vse v korist te moje ljubavi. Pomisli, moji stari roditelji — osobito ded — so vedno razmišljali, kako veselje bi očetu priredili, odkar je
dobil red Marije Terezije in postal baron. Naposled se domislijo in kupijo eno posestvo. A to posestvo je v neposrednem sosedstvu s posestvom sta-rišev moje male izvoljenke. In tako se Ti dogaja, da sem z divnim angelom vsaki dan — seveda pod znakim rože. Nihče tudi prav ne sluti. Njena majka in tetka kot da sumijo nekaj —. Ali — doslej je vse dobro šlo —.
Je li sedaj jasno Tebi, moj filozof, zakaj moram dobiti dopust? Moram, moram ga dobiti, ker jaz brez angelja svojega ne morem živeti, a imam še mnogokaj urediti in izvršiti, predno spet grem v službo.
Da, — moja mala boginja bi silno rada, da odložim cesarsko kapo in od-pašem sabljo. Tedaj se vsega najboljšega nadeja. No, jaz vem. kaj mi je dolžnost kot sinu slavnega vojnika in nositelju imena, koje se že tri veke proslavlja na bojnih poljanah. Ne skrbi za to. V ostalem — pa znam jaz i
svojo vojaško dolžnost in svojo ljubav spraviti v soglasje."
Za tem pismom pride zapisnik njegov, iztrgan iz kakega dnevnika ali temu podobnega. Glasi se tako: — „Ni znala, da sem v bližini — tik nje takorekoč. Stal sem za smreko pred dvorom. Senca me je skrivala in bil sem povsem varen, da me ne more nihče videti. Ona je bila na altani v prvem nadstropju. Mesec jo je vso obseval, kot da sipa po njej svoje piavo srebro. — Bela spalna obleka se je je čisto dotikala kakor plašč angelja na altarju. V sobi poleg nje ob široko otvorjenih vratah na altani so delale kmetske devojke — predle so in pevale zraven. Bila je občna seljaška pesem, ali od onih, koje segajo človeku v srce in se ga ovijajo kakor bršljan ob steklo. — Tedaj sem nvidel, kako prav ima zagrebški gospod škof, ki toliko hvali te pesmi. Meni vsaj je bilo, kot da isto poje pesem, kar čuti i duša moja. In
dolgi čustveni akordi so plavali v svetlo noč, ki je vsa drhtela, snivajoč se klanjala v valih bajne mesečine, ki je vsemu podajala čudežno - pošastno lice, pred mojimi očmi je nastajal čisto neki drugi svet — daljni in povsem tuj svet, v katerem smo vsi samo gosti. A gori na altani je ona — v vsej svoji angelski lepoti. Mile in drage oči hite jej zaeno z zvokom pesmi z zamišljenim pogledom v globoko, nedogledno noč. A sijaj njih zenic ne zaostaje za sijajem in bliščem zlatonitih trakov, ki plovejo tam od daljnih zvezd sem do naših sanj. — Ah, — nisem se mogel več obvladati, zašepetal sem njeno ime in stopil iz sence. Drago dete se je zdrznilo, okoli usten mu je zaigral radosten smehljaj, a nekoliko pozneje me kliče dragi glas izza gabrovega grmičevja tam za smreko. Srca najina so se našla v dolgem objemu. Kako je dobra in draga bila! Tak le en trenutek — in večnost sreče je v njem."
umrl, tako je podlegel mož, ki se je boril vse svoje življenje za resnico in pravico in bil najhujši nasprotnik vsakega nasilja, laži, krivice in nepoštenja. In baš v teh dveh momentih leži ona velika tragika mladega Hav-ličkovega življenja, ki je poleg drugega tako mnogo pripomogla k popularnosti „briksenskega mučenika", kakor ga Čehi danes splošno imenujejo. II.
Prvi politični nastop Havlfčkov spada v dobo, ko so se valovi demo-kratizma in revolucijonarstva že silno zaganjali v Metternichov absolutizem. Havliček je čutil, da pride izza meje vihar, ki očisti smradljivi zrak pred-marčne dobe. zato je sledil v svojem listu kaj pozorno demokratično gibanje v tujini in tako neopaženo pripravljal svoje čitatelje na leto 1848. Takó si lahko razlagamo, kako da takrat še čisto mladega Havlička leto osemin-štirideseto ni prehitelo in da mož ni dvomil niti trenotek, na katero stran se ima postaviti.
Najvažnejše vprašanje, ki se je stavilo celemu češkemu narodu takoj iz začetka, se je glasilo: „Ali se udeležimo revolucije in kako se je udeležimo?"'
To vprašanje je bilo za češki narod tako eminentne važnosti, tako velikega taktičnega pomena, da ga je razdelilo v dva tabora: mlajše, navdušene in vrečekrvne radikalce pod vodstvom Friča, Sabine. Bakunina i. dr. in starejše, zmernejše narodnjake pod vodstvom Palackéga, Riegra, Brau-nera i. dr„ ki so bili za mirno pot.
Havliček ni dvomil niti trenotek. kje je prava pot, dobro vedoč, da „se vrši vsak n a p re d e k n a j b o 1 j e potom razumainbrez nasilja" in se je postavil takoj v začetku odločno na stran Palackéga in njegove narodne stranke. Saj je bila vsaka revolucij a n a ravmosr sämouinor, ce"sè pomisli, da je bil edini politično zreli živelj na Češkem — plemstvo — pro-tinaroden, pretinarodno je bilo premožnejše meščanstvo, velika ljudska masa pa nezavedna. Zavedni so bili le mali trgovci, obrtniki, nekaj uradnikov, par profesorjev in večina duhovščine. Za uspešno revolucijo je manjkalo politično izkušenih voditeljev in prav tako politično zavedne navdušene mase. Brez tega je pa vsaka nasilna revolucija izključena, pred vsem treba duševne revolucije.
V celem je sprejel leta 1848. Havliček politični program Palackéga. zahtevajoč Novo - Avstrijo na podlagi „narodnostne in deželne avtonomije-'. Ne smemo zameriti niti Palackému niti Havličeku. da sta omahovala med naravnim in h i s tori č n i m pravom, med avtonomijo
Za tem je eno njeno pismice. ,.Vode so se razlile — in naš hlapec je pripovedoval, da je baš najjačji jez pri tvojem mostu. Tako se bojim, da se ne bova danes videla, — morda tudi jutri ne? Ah, — kako bo to? Zato se poprimem peresa (morala sem si ga sama ostriti in rezati, ker našega Kasnarja ni doma) pa ti pišem! Sedaj, ko vem, da se zvečer ne vidiva, še bolj živo čutim in se spominjam vse lepote naših skupnih časov. Čisto težko mi je prenašati misel, da se ne bova šetala po naši krasni šumi, pod sencami starodavnih hrastov, kjer je vse tako tiho in mirno, da moreva razločevati in poslušati udar najinih src. Ah, —r kako mi je duša srečna in blažena, kedar hodim ob tebi, a tvoja mi roka počiva okoli pasa in me ti vodiš, a jaz — da tako rečem — še ne znam kam in kako mi stopajo noge, vsa se udajam in prepuščam razkošju in bla-
narodnosti in avtonomijo dežel. Saj tò vprašanje v češki politiki še danes ni rešeno in je bilo in je še vedno povod najhujšim nasprotstvom med raznimi češkimi strankami. — Vendar se je Havliček kljub vsej sorodnosti precej razlikoval od Palackéga zlasti v tem, da je bil mnogo bolj demokratičen. Tako je zahteval on za avtonomni češki deželni zbor eno zbornico voljeno na podlagi splošne in enake volilne pravice, Pa-lacky pa dve, višjo in nižjo. Kakor rečeno, je zahteval Havliček že takrat splošno in enako volilno pravico, sklicujoč se na indirektni in krvni davek, zahteval je enakopravnost narodov v državi in posameznikov v narodu. Vsa p r i v j 1 e g i j a plemstva s e i m a j o zrušiti.
Proti nasilni revoluciji stavi ■revolucijo v ar 1 a v a h in v srcih, popolni duševni preporod celega^tfa-roda. „Z n o t r a n j o silo in izobrazbo k svobodi", je bilo njegovo geslo. Kajti svobodo, pridobljeno z nasiljem, zlomi zopet nasilje, trajna je le ona svoboda, ki temelji na izobrazbi in zavednosti ljudstva. Zato je pa tako Vjtrajno svaril pred nasiljem in deloval za povzdigo duševnega razvoja narodovega, zato je pa polagal tako veliko ceno na šolo, dobro vedoč, da je narod brez šole, brez izobrazbe izobrazbe izgubljen. Deloval je na to, da se povzdigne učiteljska izobrazba, da se uvede po vseh šolah narodni jezik. V dobi, ko je bilo ubito vse politično življenje, svetuje, naj se ustanovi nepolitično društvo, ki bo delovalo za povzdigo šolstva, ideja, ki se je vres-ničila šele v letih 1905 in 1906 z ustanovitvijo „Jednote Komenskiga".
Samoobsebi umevno, da Havliček ■ ni pozabil niti za trenotek svojega strogo narodnega stališča, YudllJi..iMnju<lj*a~SXffl£em reklu:' ,.P*3va in glavna naša skrb mora biti za narodnost, za jezik". „Največja svoboda brez narodnosti ni za nič, zato, ker je to svoboda le za tujce, za naše tlači-telje in gospode, ne. pa za nas". Pogoj za obstanek češkega naroda vidi v združenju celega češko-slovanskega*) naroda v eno celoto. Zato zahteva združitev Češkega, M o r a v -skega, Šlezije in Slovaškega v eno upravno celoto, pričakujoč pomlajenja in preporoda češko-slovanskega naroda baš od nepokvarjene Slovaške. Pa niti ideje S1 o -vanstva ne zameta, vendar se vsled svojih izkušenj med Rusi in Poljaki omejuje pred vsem na Avstrijo, videč, da združeni avstrijski Slovani lahko kljubujemo nemškemu morju, dočim smo
*) Češki, moravski in šlezijski Čehi ter Slovaki.
ženstvu. ki mi ga dajo in nudijo tvoje sladke besede, katere mi šepečeš na uho in tvoji poljubi me omamijo, da vsa drhtim; — ali zopet, kedar mi pripovedaš o svojem vojnem življenju, ali — oh! — tedaj sem pa gotovo vsa vznesena, kedar mi govoriš o lepoti, ki jo priroda pred nama razsipa. Spominjaš se, kako sva zajeduo bila začarana zadnjikrat od pesmi slavčkove v grmu, ki je bil popolno oblit od mesečine? Pesnik si — pesnik — Ivan, dragec moj, — za mene vsaj najmiliji in najboljši pesnik! Pa sedaj pride ta nesrečna voda in jaz te ne morem videti ne slišati! A imela bi toliko s teboj govoriti. Ne samo lju-bavne besede in razgovore, ampak o tem, o čemur si mi zadnjič toliko govoril. Ti smeš biti uverjen, da vse tako uredim, kakor želiš in kakor hočeš. Pa — kako bi tudi mogla drugače, ko te tako ljubim. No bojim se. da
posamezni preslabotni. Zato vidi v obstanku svobodne Avstrije predpogoj za obstanek malih slovanskih plemen — in tudi narobe. Zlasti simpatično opazuje gibanje Jugoslovanov, „s katerimi bi sklenili Čehi lahko doslej v svetovni zgodovini še nepoznano prijateljstvo". — Neusmiljeno bojuje i proti Frankfurtu, kajti Avstrija, po večini slovanska, tam nima kaj iskati.
Ena lastnost pa odlikuje Havlička pred vsemi njegovimi sodobnimi in pred vsemi sedanjimi politiki, to je njegova resnicoljubnost. „Le ven s čisto resnico", kliče neustrašeno prepričan, da je rodila laž največ gorja. Preganjajoč vedno vsako neresnico, priznava tudi lastne napake, izpo-znavši, da je bolje, spoznati storjeno napako in jo popraviti, kakor pa pokvariti z lažjo še tisto, kar je dobrega „Z odkritosrčno in razumno politiko"; je bilo njegovo geslo, po katerem se ravnal vedno in povsod. Vse njegovo življenje je bil en sam neizprosen boj za resnico in pravico proti vsakemu zatiranju in vsem privilegijem, proti oni veliki politični, socijalni, verski in moralni laži, ki je ovladala takratni absolutistični vzduh in ki ovladuje v isti meri današnjo ustavnost. In to je ono, kar je vzrok, da se bo imenoval „Briksenski mučenik" med Čehi vedno poleg Husa, Helčickega in Komenskéga. Njegova iskrena demokratična ideja, v kateri naglaša, naj prične demokratizem izvajati vsak sam pri sebi, in njegova požrtvovalna delavnost, v kateii tako zelo obsoja vse tiste, ki vsled vednega govoričenja o ljubezni do naroda ne morejo preiti k činom, ga odlikujeta pred vsemi sodobniki in ostaneta češkemu narodu vedno pravi vzor.
S hvaležnostjo se spominja češki narod letos svojega največjega publicista, velikega in nenadomestnega v v vsakem oziru. Stranke se prepirajo med sabo. katera je bližja njemu in kateri je bližji on; — naj bi se vse v resnici potrudile, da se mu kar najbolj približajo.
Vrste, ki smo jih napisali, naj vzbudijo zanimanje za tega velikana tudi v slovenskem narodu. Zlasti ti, slovenski mladenič, ki goriš v ljubezni do svojega naroda in si še poln iluzij o vseslovanski vzajemnosti, pojdi in vzemi v roke zlato knjigo, ki se imenuje „Havličkovi spisi" in črpaj iz nje bogate zaklade globoke in dalekosežne misli, ki naj te vodijo v tvojem bodočem narodnem delu.
„Več Havlička!" Ta klic ni opravičen le med Čehi, ampak tudi med Slovenci, kajti njegov duh bi razjasnil marsikaj, kar nam je doslej še popolnoma nejasnega.
vendar ni vse ono tako lahko, kakor ti misliš in kakor si govoril. Pomisli! Kako naj jaz najdem vso energijo, vso opreznost — kratko povedano — bojim se. A da Ii je tudi pred zakonom mogoče? Ti si vojak, — pa jemlješ vse tako. kot da se gre samo za junaštvo in voljo. Ne ljuti se — in ne dvomi o meni. Pa če mi prihajajo tudi take misli, vendar izvršim vse tako, kakor želiš."
Na to pismo sledi takoj njegov odgovor: „Ne boj se. duša, ničesar — vse je v redu. Ne plaši se zakona, dobro sem si premislil in vse pojde, kakor sva sklenila. Medtem pa — kaj že sedaj skrbiš? Mogoče je še, da ne bo vojske, pa mi ne bo treba takoj k regimentu. In potem ostanem celo leto — morebiti še celo zimo. Dotlej pa se utegne vse tako uravnati, da nama ne bo treba tako postopati, kakor sein ti pravil. Ali — če bom moral jutri
Ha v ličkom nagrobnim — slika češke narodne duše. Ta nagrobnim je znana povsod, pri zibelah jo pojo mamice svojim dojenčkom. Ona je temelj narodne vzgoje češkega ljudstva. Glasi se:
„Spi Havličku v svém hrobečku, narod spiva tvou krasnou pisničku, Geck se Nemce neboji, odpočivej v pokoj f.
„Kdgbps mohl z hrobu hledét, videl bij si narod pro té Mei, odpočivej v pokoji, Gech se Nemce neboji!'
(Po naše: Spi, Havliček, v grobu svojem, narod poje tvojo krasno pesem; Geli se Nemca ne boji, v miru počivaj.
I)a moreš pogledati iz groba, bi videl, kako narod za teboj žaluje; v miru počivaj. Ceh se Nemca ne boji.)
Svetovno-politični pregled.
Ruski dogodki.
Mislil je svet, da bo po razpustu dume vzplainenelo po celi Rusiji, da se začne revolucija, kakršne svet še ni videl. Na brezsrčno in ošabno prezi-ranje in teptanje ljudskih pravic od strani carja in njegovih samosilnih državnikov bi bil vsakdo pričakoval tak odgovor. In vendar se ni zgodilo. Pač se vrše tuintam manjši ali večji punti, ali v splošnem je Rusija mirna, in zdi se, kakor da se nekje v neznanih globočinah pripravlja ter kuha, da gotov čas izbruhne na dan. Morda nam prinesejo bodoči dnevi poročila o novih pretresujočih dogodkih. Naročilo novega ministrskega predsednika.
Stolypin je izdal gubernatorjem in mestnim poglavarjem brzojavna navodila za nadaljno postopanje. Naročil jim je. naj zahtevajo od podrejenih oblasti odločno postopanje brez vsakega obotavljanja, kjer se gre za vzdrže vanje reda. Nemiri se morajo zatre za vsako ceno. Gre se za boj proti sovražnikom družbe, ne pa. proti družbi sami.
Splošni punt J
„Vorwärts" priobčuje resolucijo, ki jo je sklenilo 465 zastopnikov revolucionarnih ruskih strank na svojem shodu v Moskvi. V resoluciji se naglaša, da se bodo proti vladi dvignili kmetje in delavci in se uprlo 3 6 gardnih in pehotnih polkov v tistem hipu. ko bo začela vlada z n a s i 1 s t v i i n represali j ami.
Nova stranka.
Bivši člani dume grof Heyden, Stahovič in Lvov so priobčili v „Novoje Vremju" oklic za novo stranko „mirnega pomlajenja", ki bi delovala za red v državi.
oditi, tedaj pa hočem še danes ono storiti, kar sem ti rekel in kar mi tudi ti duša privoliš, ljubav naša tako hoče. — od tega je odvisno življenje moje. No upajva, da ne bo tako. Že prošle zime se je govorilo o vojski. Bila si tudi v velikih skrbeh in si mi pripovedovala, da ti je oče z najzanesljivejše strani izvedel, da je vojska gotova. Pa glej: prošla je zima in došlo je poletje, a vojske ni bilo. Gospod Bonaparte je zares čuden, ali odkar je cesar— utegne se nekaj primeriti. Ali pustimo to! Danes sva še skupaj, a kaj nama prinese jutršnji dan — eh, — na vsako njegovo novico sem pripravljen. Pisati ti itak ne smem vsega. Na večer pridem zato na običajno mesto čakat svoje zlato, svoje blago — svojo največjo srečo! Pridi!1'
(Dalje prihodnjič.)
Reforme na Finskem.
Česar se Finci sami niso nadjali, se je zgodilo. Car Nikolaj jim je potrdil deželnozborsko reformo in novi volilni zakon. Finska ima potemtakem obsežnejšo volilno pravico, kakor splob katera dežela, kajti volilno pravico imajo tudi ženske. To nepričakovano ;naklonjenost napram Finski je pro-vzročil strah pred Vyborgom.
Rusko in Avstrija.
Baron G a g' e r n je kot pooblaščenec ministra Goluchowskega izjavil, da stoji Avstro-Ogrska na stališču da se za nobeno ceno neče u m e š a v a v a t i v notranje ruske razmere in zadeve.
Gibanje v Livlandiji.
Med Lehi se je začelo povsod sumljivo gibanje. Baje so zagrozili Nemcem s splošnim klanjem. V Kur-landiji so napadli grad Remten, last grofa Medema, ter ga popolnoma raz-djaali. Grofa so ubili. Grad je hranil mnogo umetniških in zgodovinskih dragocenosti.
Liberalnost nove vlade.
Neki član Stolpvnovega ministrstva je pisal „Matinu", da bo vlada svoj liberalizem kmalu pokazala z dejanji, in sicer v prvi vrsti s tem, da vzame v ministrstvo nove člane. Revolucionarno gibanje mora seveda vlada zatirati z najstrožjimi sredstvi.
—	Ministrski svet se je v torek bavil s tekočimi zadevami in s pripravami za jesensko zasedanje. Imenovanje novih tajnih svetnikov, med katerimi so tudi ministri dr. pl. Der s chat a, Prade, dr. Marchet, dr. P a cä k in dr. Foft; se razglasi 18. avgusta
I obenem z imenovanjem mnogih novih članov v gosposko zbornico.
—	Češki politiki. ..Politik"' po-mlja mladočeške poslance, naj od-loie svoje mandate, ker so slabo
t zastopali češke koristi v zadevi volilne reforme. Istemu listu javljajo z Dunaja, ia misli res več mladočeških poslancev odložiti mandate.
i — Novi ruski poslanik na srbskem dvoru postane ministerijalni , svetnik Bazil Sergejev. !|r- Mir v Srednji Ameriki. Iz Wastongtona poročajo: Glasom brzo-| jarke iz San José (Guatemala) je bil pine 20. t. m. na križarju Združenih držav „Marbleheadu" na visokem morju sklenjen mir med republikami Guatemala, San Salvador in Honduras. Na mirovnih pogajanjih je v prvi vrsti posredoval meksikanski odposlanec.
Dopisi.
Gornjigrad. Dne 14. t. m. je v čMniški sobi zborovalo ..Pevsko društvo". Došlo je precej članov, ki so vsi t zanimanjem sledili zborovanju. ^Predsednik g. Drukar pozdravi vse navzoče zlasti še na novo pristopivša podporna člana g. Presečnika in g. Prislana. Nadalje se spominja britke izgube, ki je zadela društvo; umrl je ttv minuli društveni dobi najvestnejši j član in večletni svoječasni predsednik, ! odbornik itd. g. Jakob Božič. V znak isožalja vstanejo zborovalci. » Po prečitanju zapisnika zadnjega Vtorovanja poroča o društvenem delo-Ptttju v minuli dobi g. Alfonz Ribič. É Bratveno delovanje ni bilo bogve : Wo sijajno, manjka nam močnega prvega tenorista. Upati pa je, da bode s časoma bolje tudi v tem oziru. Tajnikovo poročilo se odobri, ravnotako tudi blagajniško poročilo. Društvo ima 134 K 89 vin. v denarju.
V odbor so se volili vsi dosedanji odborniki, le mesto umrlega g. Božiča je izvolil g. Krajnc ml. Tako je bor sedaj sestavljen sledeče: pred-
sednik g. Avgust Drukar, c. kr. notar; podpredsednik in blagajnik g. Josip Krajnc ml. lesni trgovec; tajnik g. Alfonz Ribič, c. kr. davčni uradnik; pevovodjä g. Anton Ribič, Organist; odbornika sta g. Ignacij Šijanec, učitelj in g. Josip Krajnc st. veleposestnik.
Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Zmamenja narodne probu-jenosti in zavednosti enega ali drugega kraja so najbolj gotova sledeča: 1. obilna udeležba ob raznih volitvah; 2. število dobrih in za narodno stvar vnetih časnikov, ki v dotični kraj prihajajo: 3. udeležba in sodelovanje pri društvenih veselicah, narodnih slav-nostih itd.
K zadnjim brezdvomno pripadajo tudi kresovi na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. V celi obširni župniji jih je bilo prav malo. Pred par leti smo še bili v tem oziru dosti bolj zavedni. Mnogo je k temu pripomagal lepi in vzpodbudljivi zgled takratnega župnika g. Jožefa Soviča. Njegovo narodno prepričanje je bilo trdno in neomajano. Komaj se je začelo dne 4. julija zvečer mračiti. že je zaplamenel na cerkvenem travniku velikanski kres in strel iz topičev je odmeval od hriba do hriba. In g. župnik je z veseljem gledal visoki plamen, ki je tako lepo obseval belo žnpno cerkev ter jo delal vidno daleč okoli.
Ne sramujmo se, da smo slovenskega rodu! Slovenci ne smemo biti na pol suha veja na velikanskem drevesu skupnega slovanskega naroda. Spoštujmo slovenski materni jezik, katerega so toliko stoletij čuvali in ohranili naši predniki; blizu meje smo, zatorej varujmo se skrbno, da nas ne zalijejo valovi nemške povodnji. Naročajmo in berimo le take časopise, ki nas vne-majo za narod in gospodarski napredek. Ne poslušajmo tistih rojakov, ki še v svobodni Ameriki niso zamogli s svojo neumno ..modrostjo"' izhajati, pa jo hočejo zdaj nam pri vsaki priliki prodajati.	Lovrenčan.
Ruše. (Zahvala.) Velika pevska in narodna slavnost, ki se je priredila 15. julija v Rušah, je uspela tako imenitno, da čuti podpisano društvo prijetno dolžnost, izreči vsakomur, ki je na ta ali oni način pripomogel k srečnemu uspehu slavnosti, svojo iskreno zahvalo. Ne najdemo primernih besed, ki bi mogle prav tolmačiti cenjenim prirediteljem, darovalcem in udeležencem celokupne slovesnosti čut naše hvaležnosti. Iz dna srca izrekamo tem potom prisrčno zahvalo slavnemu „Slovenskemu pevskemu društvu v Ptuju"', ki si je blagovolilo izbrati letos za kraj svojega običajnega koncerta naše Ruše in je z impozantnim nastopom in izbornim petjem navdušilo vsakega poslušalca, dalje neumorno delavnemu pripravljalnemu odboru v Rušah in njegovemu dičnemu načelniku in vrlemu žnpanu g. dr. Gorišku, slavnemu tehničnemu vodji zgradbe ..Planinske vasi"' č. g. A. Pinteriču, ki je delal za slavnost več tednov z nadčloveškimi duševnimi in telesnimi močmi in katerega mojstersko delo so občudovali in priznavali tisoči zbranega občinstva, dalje vsem slavnim društvom, ki so veliko pripomogla s svojo udeležbo k veličastnosti cele slavnosti. osobito čveterna društva, ki so posetila slovesnost- s svojimi prekrasnimi zastavami, slavnim rodoljubnim mariborskim damam v šotorih. ,.Na Bledu"' in ,.Pri Žigertovem stolpu"', ki so prišle v oddaljene Ruše in se tukaj trudile ves dan in vso noč za dobro narodno stvar, slavnemu „Bralnemu društvu"' v Lembahn, ki je zbudilo občo pozornost že pri sprejemu in ki je po svojih cenjenih gospeh in gospodičnah članicah z-vso vnemo delalo za prospeh slavnosti v svojem lepem
šotoru za cvetice, dalje častitim rodoljubnim gospem in gospodičnam v paviljonu za sladoled in sladke pijače, ki so prihitelfe iz daljnega Št. Lovrenca in tuka; kot vrle in navdušene pla-ninke neumorno delale ves dan in vso noč, slavni obitelji dr. Goriškovi, ki je oskrbovala obširni „hotel"' v „Starem gradu" z največjo požrtvovalnostjo in katera sploh deluje pri vsaki narodni slavnosti z največjo unemo. cenjenim gospem, gospodičnam in gospodom iz Ruš in Smolnika v „Koči pri Šumiku" in „kavarni pri hojki"', ki so že teden dni prej takorekoč noč in dan delali in na dan slavnosti s svojo ljubeznivostjo in s svojim odkritim in mirnim vedenjem kazali tujcu pravi značaj severnopohorskega prebivalca, da se je pri njih kar trlo občinstva, dalje ljubkim gospodičnam v paviljonu za sadje, ki so se kot prave hčerke naših planin z največjo navdušenostjo in požrtvovalnostjo trudile za prospeh planinske slavnosti in — „sladkim"' gospem in gospicam v paviljonu za sladčice in pecivo, ki so s svojim „sladkim"' in ljubeznivim nastopom tako uplivale na občinstvo, da je kmalu pošla njih velika zaloga peciva.
Srčno se dalje zahvaljujemo cenjenim gospicam, ki so podarile zastavam spominske trake in obsipale došle goste z dišečimi cvetkami, dalje vsakemu izmed tisočero gostov nepozablji-vemu cirkusu „Bufalo bil"', katerega so vodili trije gospodje z največjo spretnostjo, kazali „Amerikanske pošasti" in „Pohorske znamenitosti"' v posebnem šotoru in vabili občinstvo z „najmodernejšimi lajnami", cenjenim gospodom akademikom, ki so priredili dan poprej v Rušah dijaški shod in veliko pripomogli, da je bila slavnost veličastnejša, dalje slavni „gledališki družbi", ki je izborno zabavala svoje poslušalce in konečno vsem cenjenim darovalcem bodisi denarja, jestvin, pijač, cvetic, vencev itd., vsem tistim ljubim domačinom, ki so drage voije posodili veliko veliko raznega lesa za stavbo raznih šotorov in vsakomur, ki je pomagal pri skrajno neugodnem vremenu na ta ali oni način. Delali ste vsi za narodno stvar in ta zavest naj Vam bo najboljše plačilo.
„P o dravska podružnica" slov.
plan. društva v Rušah, 25. julija 1906.
Mihael Seme, Dav. Lesjak, tajnik.	predsednik.
Iz Ljutomera. Šolske vesti. Z ozirom na to, da je imelo učiteljstvo ljutomerskega in gornjeradgonskega šolskega okraja v soboto dne 14. julija svojo redno konferenco v Franc Jo-žefovi šoli, je ta šola imela svoj sklep v četrtek dne 12. julija z zahvalno sv. mašo. Po maši je bila skušnja iz veronauka, po skušnji pa so dobili otroci šolska naznanila, odpustnice in spominske liste. Šolo je obiskovalo 339 dečkov (razredoma 51 -j- 47 -j-56 + 93 -j- 92) in 335 deklic (razredoma 50 + 49 + 59 -j- 97 + 80), 'skupaj 674 otrok, med temi 94 (2/3) iz nemški šoli všolanega trga.
Prejšnjo nedeljo so bila ženska ročna dela na ogled razpostavljena. — Dečki V. razreda so pri okrajni učiteljski konferenci izvajali v šolski telovadnici pod vodstvom g. učitelja Zacherla javno naogledno telovadbo s s spremljevanjem glasovirja (sestavil za ljudske šole g. Janez Kren. učitelj telovadbe na mariborskem učiteljišču). Telovadba je obsegala nastopne točke:
I.	Kolo s petjem (Mladi vojaki).
II.	Proste vaje z obtežili in brez ob-težil. 111. Splošne vaje na spravah. IV. Kolo s palicami. Vse točke so se vršile gladko in dovršeno in učiteljstvo jih je pohvalilo z burnim ploskanjem. Konference se je udeležil tudi
naš velezaslužni rojak g. ravnatelj Schreiner iz Maribora, kateri je prav zanimivo predaval a) o otroških telovadnih igrah, b) o temeljih zemljepisnega ponka z ozirom na kulturno stopino Mursko polje-Slovenske gorice.
V nedeljo 15. julija dopoldne je imela obrtna nadaljevalna šola .(zvezana s Franc Jožefovo šolo) svoj sklep s skušnjo v prisotnosti članov šolskega odseka in šoli naklonjenih mojstrov. Izmed 74 vpisanih obrtnih učencev jih je ostalo koncem šolskega leta 56. Poučevala sta gg. ravnatelj Robič in realčni učitelj Kryl. To za naše obrtne učence prepotrebno šolo podpirajo obrtne zadruge in pa okrajni zastop.
Slovenske novice.
Štajersko.
— „Nemški" mestni mandat na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru, ki tvori en volilni okraj za en nemški mandat; imamo po ljudskem štetju 1. 1900 vseh prebivalcev 23.360, izmed teh Nemcev 19.298 in Slovencev 4062. V mestnem volilnem okraju Celje imamo po istem štetju 27.211 prebivalcev, izmed teh 16.488 Nemcev in 10.713 Slovencev. V mestnem volilnem okraju Lipnica imamo 26.582 prebivalcev, izmed teh 19.183 Nemcev in 6.369 Slovencev. Tako je torej skupno 55.599 Nemcev in 21.154 Slovencev. Prepričani smo, da se razmerje v številu prebivalstva od imenovanega leta ni bogvekako spremenilo, vsaj ne na korist Nemcev, Tako bi torej bilo po naših spodnje-štajerskih mestih in trgih nad 20.000 Slovencev majoriziranih od niti 60 000 Nemcev. In četudi odračunamo od tega slovensko prebivalstvo Mozirja in Ko-strivnice, o katerih krajih najnovejša poročila pravijo, da nista vzeta v nemški volilni okoliš, torej 2723 + 1478 = 4201. še vedno ostane 16.953 Slovencev v naših mestih in trgih brez svojega zastopstva. In te podatke smo vse podali po rezultatih ljudskega štetja, ki pa so, kakor vobče znano, za nas skrajno žaljivi in sramotno predrzni, ker krivično sestavljeni. Lahko raču-nimo na 25.000 in še več Slovencev, ki ostanejo v mestih in trgih brez zastopstva. In to je pravičnost volilne reforme!
—	Tretji nemški mandat na Spodnjem Štajerskem. Izvedeli smo, da naša po velikih dunajskih dnevnikih posneta vest, da prideta namreč v volilni okraj Lipnica tudi Mozirje in Kostrivniea, ne temelji na istini. Dobro! Kljub temu pa še ostanejo v tem volilnem okraju Zgornja Radgona, Ptuj, Pobrež in Razvanje. Sliši sé tudi, da baje razdelitev teh nemških mandatov še ni dognana. A prepričanje imamo vendar, da bo ostalo pri tem načrtu, če se ljudstvo pravočasno ne gane.
—	Slovensko politično društvo za Spodnji Štajer v Mariboru je v svoji odborovi seji sklenilo, da imajo državni poslanci v sporazumu s posebej v to voljenim odsekom sklicati javno zborovanje, dostopno vsem štajerskim
in koroškim slovenskim volilcem. Zbo-
•
rovanje se ima vršiti v Mariboru, da se morejo udeležiti tudi volilci iz radgonskega in ljutomerskega okraja. Govorilo se bo le o položaju, ki je nastal po dosedanjih sklepih odseka za volilno reformo. Tako vendar končno pride cela zadeva pred forum ljudstva.
—	Petdesetletnico mašništva slavi danes občespoštovani in priljubljeni vpokojeni c. kr. profesor vero-znanstva na celjski gimnaziji, preč. gospod šolski svetnik Ivan Krušič. Rojen dne 4. junija 1833 v prijaznem Medlogu ob cesti iz Celja proti Založki graščini, dovršil je gimnazijo v Celju
in bil posvečen v mašnika dne 27. julija 1856. Po kratkem kaplanovanju prišel je na gimnazijo v Celju kot profesor veronauka. Učil je pa zraven tega tudi slovenščino in to ne suhoparno, kar mu je sploh bilo vedno zoprno v življenju, ampak živo, iz življenja vzeto za življenje. Gospod Ivan Krušič je bil nenavadno dober cerkven govornik, v prostih urah pa izvrsten družabnik, ki je rad zapel s svojim lepim glasom v veseli pošteni družbi in hvalil radostno Boga za darove, katere mu je naklonil. Zadnja leta je bolezen čestitljivega starčka prisilila iti v pokoj in ga je držala skoro zmerom doma. Tako mnogi če-stitelji njegovi mu iz srca želijo okrepitev telesnih moči in vživanje mirne, zdrave starosti, katero mu naj sladi zavest storjenih dolžnosti!
—	Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Slov. goricah! Slovenci se vobče zelo skromno zanimajo za svojo mejo in za bojevnike, ki jo branijo. Kaj čuda tedaj, ako je nam ugrabil naš sovrag s svojo rafinirano nasilnostjo toliko krasne in rodovitne zemlje! V boju
* proti nasprotniku je stala vedno le peščica narodnih mož, ki pa so izgu-bivši vero v zmago, podlegli prej ali slej. Nemški obroč pa se je zopet tesneje pritegnil na naše narodno telo. Toda tudi Slovenci smo se vzdramili iz narodnega mrtvila in še čutimo v sebi moč, da razrahlamo ta nemški obroč. Slovenska zavednost narašča, ž njo pa tudi vsestranska narodna odpornost. Sokolstvo stopa v našem narodnem boju v sprednjih vrstah kakor kadr narodne armade. Zato uživa tudi za svoje nesebično narodna delovanje zaupanje naroda in vsak pravi rodoljub je z veseljem pozdravil klic Celjskega Sokola:
,.Na mejo!"' Poletimo med naše brate rojake, ki tvorijo orjaški jez proti nemškemu nasilju!
Spoznajmo može, katerim ni klonil duh, niti bojna vstrajnost, da so po dvajsetletnem vročem boju priborili Št. Ilj slovenski posesti. Praznujmo, svečanostno praznujmo ta praznik slovenske zmage! Že sedaj vlada splošno, posebno pa med celjskimi Slovenci mnogo zanimanja za ta izlet. Celjskemu Sokolu se pridruži Celjsko pevsko društvo, ki bo nastopilo v Št. Ilju z mešanim oktetom in Slov. del. podp. društvo z moškim zborom. Dosedaj so že prijavili svoje sodelovanje: Ljubljanski, Ljutomerski in Žalski Sokol. Ali tudi sokolskega mladiča iz Maribora bodemo privabili v sokolski krog in hočemo ga podkrepiti za smelejši polet. Iz Maribora in okolice pa pridejo še razna druga društva, tako da že danes lahko sklepamo, da Št. Ilj še ni videl take slavnosti. Slovenska trobojnica pa bo oznanjevala. da je in bo Št. Ilj slovenski.
—	Vsem hmeljarjem! Kakor se kaže. pridelalo se bode letos precej hmelja in upati .je, da se bode isti lahko in sigurno po višji ceni prodal, kot v minolem letu. Da se bode pa to uresničilo in da nam bode naš pridelek zopet čast delal, treba bode pariti, da ga prav skrbno spravimo in posušimo. Včasih, ko še nismo imeli po Savinjski dolini novih sušilnic, pripetilo se je prav pogosto, da je bil hmelj premalo suh in da se je vsled tega pokvaril na dolgem potu na Češko in Nemško. Po novih sušilnicah pa pride hmeljar prav lahko v nasprotno gorje, ki se glasi: hmelj je zažgan. To pa se zgodi le po zanikrn o s t i sušilcev. Le-ti se ne drže strogo danega jim navodila; po-gostoma zapirajo v svrho hitrejega sušenja vse dovodne zračne cevi in — nesreča je storjena. Hmeljarji, kateri nimajo zvestih sušil-
cev, naj torej to delo opravijo sami, ali jih pa naj zvesto nadzorujejo.
Da bode za čas hmeljskega obiranja zadosti obiralcev, bode hmeljarsko društvo — kakor vsako leto — začetek obiranja razglasilo po vseh občinah šmarskega, rogaškega, kozjanskega, sevniškega in brežkega okraja.
Izvršujoč sklep glavne skupščine, prosilo je društveno vodstvo oskrb-ništvo rogaške, ravnateljstvo državne in južne železnice, da se hmeljskim obiralcem zniža vožnja cena za polovico. Med tem ko je ravnateljstvo južne železnice takoj ustreglo prošnji in sicer na progi Grobelno-Brežice, jo je oskrbništvo rogaške železnice iz principijelnih razlogov odklonilo; ravnateljstvo državne železnice pa je prošnji le pogojno ugodilo, (gl. „Domovina" št. 84 z dne 23. t. m.) Legiti-macijski listki za južno železnico (Gro-belno-Celje, oziroma Brežice-Celje) i az-poslali se bodo pravočasno dotičnim občinam.
Hmeljarsko društvo je tudi naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo, da naj ukreniti blagovoli, da bodo c. kr. orožniki hmeljskim tatovom malo bolj gledali na „prste". Ker bode hmelj imel lepo ceno, pazite hmeljarji sami skrbno na svoj pridelek. Pazite tudi na ogenj!
Društveno vodstvo.
—	Koledar veselic v gornji Savinjski dolini : v nedeljo 29. julija v Gornjemgradu pri ugodnem vremenu čitalniška veselica na prostem, — v nedeljo 5. avgusta dvajsetletnica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gornjemgradu, — 12. avg. blagoslav-ljanje nove zastave in novega voza za moštvo požarne brambe n Rečici. Velika ljudska slavnost, — 19. avgusta desetletnica „Mozirske koče". Planinska slavnost pri koči. Zvečer veselica v Mozirju. O teh veselicah poročamo še pravočasno natančneje.
—	Iz vode so potegnili Oskara Teichmanna, o katerem smo pred tednom poročali, da je utonil pri železniškem mostu v Savinji v Celju. Našli so ga med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami.
—	Domač umetnik za stavbo orgel je g. Ivan Naraks. V splošno zadovoljnost je izdelal v Celju in drugod po Spodnjem Štajerskem najtežavnejša dela. Nedavno je prevzel stavbo novih orgel z 12 spremenami v Šmihelu nad Mozirjem. Domačina toplo priporočamo!
—- Duhovske vesti. Nastavljeni so gg. novomašniki: Ant. Tkauc v Št. Janžu na Drav. polju, Mih. Golob v Ljubno, Ant. Pinter v Vuzenico, Pavel Žagar v Stari trg, Jos. Oziinič v Novo cerkev. Prestavljeni so gg. kaplani: Viktor Preglej iz Vuzenice v Konjice, Štefan Belšak iz Nove cerkve v Žalec, J. Kavčič iz Ljubnega v Leskovec. G. Marko Tomažič, župnik na Pilštanju in- načelnik okrajnega zastopa kozjanskega je imenovan za# kn- šk. duhovnega svetovalca.
—	Sodnijske vesti. Predsednik okrožne sodnije mariborske g. L. Perko je šel en mesec na dopust. Zastopa ga deželni sodni svetnik Woukan.
—	Vahtarica javka in tuli, češ, da je razdelitev volilnih okrajev za nemške mestne mandate na Spodnjem Štajerskem krivična in da mora pasti. Tako je torej dala učena vahtarica še bolj učenega Wastiana, ki je sicer njen ljubljenec, po prstih, in mu za-žugala, naj bo vendar bolj priden in naj še bolj skrbi za svoje ljube spodnještajerske nemškutarje. Wastian je bil vsaj soudeležen pri sestavi volilnih okrožij za tri nemške mestne mandate, zato velja njemu vahtaričina pridiga. Naj bi mu teknila.
—	Kam gremo v nedeljo? — V Rožno dolino na ljudsko veselico, katero priredi bralno in pevsko društvo,
—	pa vsak, kdor le more — saj mu ne bode „zastonj".
—	Iz Trbovelj. V nedeljo, 22. t. m. nas je posetilo vrlo celjsko „Slov. delavsko podporno društvo", katero nam ,je priredilo na vrtu g. Forteja na Vodah narodno veselico in koncert. Divili smo se krasnemu petju izvrstno izvežbanih, sveže-mladih glasov pod vodstvom g. Grossa. Kako lep si ti, „Slovenski svet"! Zvečer so švigale visoko proti nebu krasne rakete, katerih čarobnost smo občudovali na stroške celjskih bratov. Gospod Rebek je s srčnimi besedami označil pomen delavskega in obrtniškega stanu, s katerim se že in se bode moralo še bolj, sosebno v narodnih vprašanjih računati. Zavzemal se je za bratsko ljubezen delavcev in osobito za trboveljsko delavstvo, kjer se mora ustanoviti centrala vsega narodno-sloven-skega delavstva. Gromoviti „Živio" so sledili tem res srčnim in odkritim besedam.
—	Šolske počitnice v konjiškem okraju so vpeljane od 1. septembra do 1. novembra.
—	Ponesrečila pri streljanju proti toči se je viničarka graščaka Poseka v Ločah; težko ranjeno so prepeljali v konjiško bolnišnico.
—	Posojilnico snujejo v Žičah pri Konjicah. Zanimanje je veliko.
—	Z vilami napadel je posestnik Franc Fideršek v Trnovcih pri Ptuju 16letnega dninarjevega sina Vinca Papeža brez vsakega vzroka ter ga je tako ranil, da je Papež nezavesten obležal.
—	Frani. V vinogradih se je pokazala strupena rosa — škropite!
—	V pondeljek je pogorela Tementova hiša. Vzrok neznan. Bila je zavarovana.
—	V sredo smo pokopali Antona Murko, enega najboljših šolarjev v Framu. — Letos je pri nas mnogo letovičarjev, med njimi profesorja dr. Dolar in dr. Ilešič iz Ljubljane. Zaradi tega je poskočila cena mesa kar za 8 v.
—	Maturanti c. kr. učiteljišča v Mariboru iz 1. 1881. se prijazno vabijo, da gotovo polnoštevilno pridejo dne 8/ avgusta t. 1. v Maribor k slavnosti 25 letnice mature, kjer bode zabavni večer v „Gainbrinovej dvorani" ob 8. uri zvečer. Prihodnji dan izlet v Kamnico. Natančneje tam. Tovariške pozdrave.	Za odbor: Porekar.
—	Levo nogo zlomilo je hlapcu Mat. Timovšeku pri Antonu Kobiju v Rušah. Ko je nakladal drva. mu je padel hlod na nogo in mu jo zlomil.
—	Požar. V Hlaponcih se je sedemletni sinček Franc viničarice Ane Hole igral z vžigalicami na podstrešju hiše posestnika Vičar. Pri tem je užgal hišo, ki je zgorela s prizidanim gospodarskim poslopjem. Uničena je vsa krma. Živino in spodnji del hiše so rešili.
—	Levo roko je zmečkalo dne 23. t. m. hlapcu Iv. Šoberju pri g. Thalerju v Št. Ilju v Slov. goricah, ker je po neprevidnosti prišel z roko v mla-tilnica
—	Umrl je v Ormožu dolgoletni bilježniški uradnik g. Jakob Lukec. B. m. z. 1.!
—	Otrok utonil. Osemletni sin kočarja Reha iz Šardinje pri Veliki Nedelji se je šel pred par dnevi kopat v bližnji potok Ležnico. Ker je voda vsled povodnji tla izpodjedla in bila precej visoka, je deček zašel v globino in utonil. Iskali so ga sicer precej, a našli ga šele drugi dan.
—	Umrl je v Gradcu g. Karol Dostal, bivši krojaški mojster v Celju, najstarejši celjski meščan.
— Samomor. Dne 23. t. m. se je vstrelil v Radgoni c. kr. major 37. div. topničarskega polka g. Rudolf Gaube. Vzrok samomoru je neozdravljiva živčna bolezen.
Kranjsko.
—	Ljubljana sedež voja? „Zeit" poroča, da se bodo vojaške posadke v Galiciji polagoma zmanjševale, tako, da se opusti 10. voj v Przemyslu. Zato se pa ustanovi novi voj s sedežem v Ljubljani. Prihodnjo spomlad se baje premesti iz Przemysla 3. topničarski polk na Koroško, kjer se razdeli ob prehodih proti Italiji.	«
—	Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXI. redna velika skupščina se vrši v Četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu po sledečem sporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 minut zjutraj. Dohod v Logatec ob 6. uri 30 minut. Od Trsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih g. župana Lenassija v Gor. Logatcu zajutrek. Ob pol 10. uri dopoldne sv. maša. Ob pol 11. uri zborovanje na vrtu. ob neugodnem vremenu v salonu hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela „Kramar" ob 1. uri. Po oBedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri popoldne vrtna veselica v hotelu „Kramar". Odhod iz Logatca ob 10. uri 27 minut zvečer proti Ljubljani; proti Trstu ob 6. uri 33 minut. Radi obeda se je vdeležen-cem zglasiti do 31. julija v hotelu „Kramar". Kuvert brez pijače stane 3 krone.
—	Društvo slovenskih profesorjev". Odbor tega društva, ki se je ustanovilo letos spomladi, je imel doslej štiri seje. Posvetoval se je o ferijalnih tečajih za srednješolske učitelje po vseučiliščih, o nastavljanju učnih moči na učiteljiščih — konkreten slučaj je pokazal, da je bilo odborovo prizadevanje zaman — o ustroju me-ščansko-šolskega tečaja na ljubljanskem učiteljišču v šolskem letu 1906,J iu naših učiteljišč vobče. Urgirala se je misel o voljenem zastopstvu srednješolskega učiteljstva v deželnem šolskem svetu in se konstatira potreba, da se društvo briga za javno kritiko o po-edinih profesorjih. Sestavil se je v dogovoru z akademičnimi društvi pregled vseh kandidatov, ki bi prihodnje šolsko leto mogli prevzeti suplenturo, ter je društvo (blagajnik Vajda) prevzelo posredovanje me'd filozofi-absol-venti in ravnateljstvi srednjih šol. Spisovanju šolskih knjig je posvetiti posebno pozornost, takisto šolsko-peda-goškemu delovanju „Slovenske Šolske Matice".
—	Nemška sodim. Dunajski list „Die Zeit" piše o otvoritvi nove železnice Jesenice-Trst:
„Narod z več nego milijonom duš. narod slovenski, se dviga iz svojega poluživljenja in poluveljave na ostrejo luč povišane aktuvalnosti v mefkaii-tilnem, industrijalnem in narodnem pogledu. In bodoči cesar izvršuje prvikrat reprezentacijsko, potovanje tolike mere, ki ga približuje narodu od obličja v obličje, od roke v roko. Nadvojvoda Fran Ferdinand umeva jako natančno svoje dolžnosti.
Slovenski element se je povsod i demonstrativno pojavljal. Potovanja so se udeležili slovenski politiki, tako tudi pozvani dvorni svetnik Šuklje. Slovenski novinarji so bili marljivo na delu, da so podali uzorna poročila in da so vnemali ljudstvo k „živio"-klicem, it so te klice pomnoževali, vodili. Ko je vlak prehajal postaje v počasnejem tempu, so opozarjali množico, ki je ' tvorila špalir, naj ne porabi smodnika svojega navdušenja že prvem voza,:;]
ampak pri zadnjem, kjer se nahaja glavna oseba. Čuti je bilo le „živio" in ,.živio". T udi otroci so mahali z malimi narodnimi zastavami iu vsklikali. Tudi iz ust učiteljic je bilo čuti navdušene „živio— klice. Vsa proga je stala pod le 1 o-modro-rdečimi zastavami: lačenši pri telovadcu v rdeči j, srajci in sokolovim peresom Ina čepici do zadnjega kmeta fin železniškega delavca!'1
Tako piše list, ki je pravi tip tistega časopisja, katero je imelo za naš narod doslej vedno le zaničevanje in zasmehovanje. In približno v tem tonu so poročali tudi drugi neslo-vauski listi. To pomeni, kakor dobro pravi „Edinost", ,.za nas veliko moralno zmago, ker s takim rešpektom se morda ni pisalo o nas še nikdar, Visoki gospodi sami je imponiral nastop Slovencev dne 19. t. m. ob progi Jesenice-Trst, in mi sami naj nimamo pred seboj spoštovanja?
—	Trtno uš so konštatirali v občini Vreme na Notranjskem.
—	Jako rodovitna trta se nahaja pri župnišču v Šmihelu na Kranjskem. Letos ima trta 514 večinoma dobro razvitih grozdov.
Koroško.
I i — Volitve v deželni zbor za vol. okraj Špital na mesto umrlega posi. Kotza so se vršile v sredo. Dobil je kršč. soc. kandidat Huber 4925, nemški nacijonalec Hofer 8860 in soc. dem. Eicli 1166 glasov. Pride do ožje volitve.
v	*
—	Žrtev poklica. V Weissen steinu na Koroškem je vlak povozil
t žel. čuvaja Vidmana. Vlak mu je od l rezal polovico glave, odtrgal desno fcogo, sicer pa ga je vsega silno raz-lesaril.
—	V Dobu bo prihodnjo nedeljo politični shod, na katerem govori tudi dež. poslanec Fran Grafenauer. Shod se vrši ob treh popoldne v Leltgebovi gostilni.
—	Učitelj Alojzij I)reo v Dobrli-
vasi je prejel častno svetinjo kot zna-- men j e in priznanje njegovega 40letnega ivestega službovanja.
T reo. Prepovedala sta pri sprejemu slovenske zastave, češ, da bi te Kra-šovcem škodovale. Slovenske trobojnice so politični oblastniki nasiloma odstranjevali. ljudstvo pa, ki je imelo seboj trobojnice,. so podili proč od železnice, kakor da bi se omadeževala, ako bi ob njej manifestiralo slovensko ljudstvo. Sprva se je mislilo, da sta Rebek in Treo na kak višji poziv tako ravnala. Zdaj je pa do g nano, da nista imela za tako žaljivo ravnanje nikakega povelja od zgoraj. Ravnala sta docela po svoji volji najbrž seveda v prepričanju. da si zaslužita s tem križec in časti! Vodilo ju je v strastnem boju proti slovenski zastavi le tisto štre-berstvo, za katero take vrste „Slovenci" prodajajo svojo slovensko dušo in slovensko poštenje. Kdorkoli ima le iskrico slovenskega čuvstva v tebi, ne bi mogel nikdar zagrešiti nad svojim narodom tako ostudnega greha.
—	Ttonil v Soči. V torek popoldne se je šel s par tovariši v Sočo kopat 23 letni krojač H. Lastič iz Gorice. V vodi ga je prijel krč ter je vtonil. Eden njegovih tovarišev ga je skušal rešiti, toda ves trud je bil zastonj.
—	Morskega volka so srečali ribiči blizu Pulja. Podil se je za tropom delpinov; ko so pa uvideli, da plava volk še vedno v nevarni bližini, ubrali so jo kar najhitrejše proti obrežju. Sodijo, da je zver tisti morski volk, ki so ga videli v vodovju ob Oresti.
—	Pos kus samomora. 21 letna lahkoživka Franélcka'P., stanujoča v ulici dei Fornelli štev. 6., je včeraj v jutro s samomorilnim namenom pila neko razjedajočo strupeno tekočino, v kateri je bila prej raztopila nekoliko glavic žveplenk. Pozvali so# zdravnika z zdravniške postaje, ki je hotel ne-srečnici izprati želodec, a ker se je ona temu uprla, jo je dal nemudoma odnesti v mestno bolnišnico, kjer so ji zdravniki vendar izprali želodec in jo tako rešili smrti.
Primorsko.
— Dva slovenska politična uradnika proti slovenski trobojnici. Dostojno je pokazalo- slovensko ljudstvo ob otvoritvi bohinjske železnice nemški gospodi, da je gospodar na slovenski zemlji. Povsod so vihrale šlpvenske trobojnice, povsod so doneli navdušeni slovenski klici. Vendar sta se našla dva slovenska politična uradnika, ki .- sta se postavila v nasprotje z ljudstvom. Ta dva sta okrajni glavar sežanski Rebek in ondotni koncipist
Svetovne vesti.
—	Velik požar je uničil v sredo 75 hiš v vasi Scheid v kontonu Grau bilnden na Švicarskem. Zgorela je tudi cerkev, pošta in šola.
—	Cesar obišče Prago, kakor poroča praška „Politik", dne 10. oktobra t. 1.
—	Silni vihar je uničil v sredo velik del vasi Fourneau ' (Furnó) v savojskem delu Francoske, 50 hiš je nesposobnih za stanovanje. Več ljudi pogrešajo.
—	Grof Osvald Thun je zaradi bolehnosti odložil načelništvo ustavo-vernega veleposestva.
—	Vsi budimpeštanski mlini za
žito so v sredo ustavili delo in odpustili delavce. 3000 delavcev postane brez dela.
—	Ognjenik na otoku Stromboli
je zopet začel delovati. Lava je preplavila vas Gimestra, Prebivalci so zbežali. Otok je v nevarnosti.
—	Nadvojvoda na češkem vseučilišču. Nadvojvoda Karel, najstarejši sin nadvojvoda Otona, pride prihodnji zimski tečaj poslušat predavanja na nemškem in češkem vseučilišču v Pragi.
—	Pariška policija zahteva 8urno službo in popolni nedeljski počitek.
—	V jezero je padel vlak pri Spokaneju (Amerika) ter je 11 oseb utonilo.
—	Grozna smrt. 75letna vdova Terezija Kuhar v Jazvinu na Hrvatskem je sama živela. Te dni si je zvečer prižgala svečo ob postelji in zaspala. Od plamena se je vnela obleka in postelja ter naposled cela hiša. V ognju je starica našla grozno smrt in je ostalo od nje samo par kosti in črepinja.
—	Dva otroka utonila pred očmi staršev. Pilar Vincencij Bocek v Sisku se je šel kopat z ženo in tremi sinovi. Otroci so skočili v vodo. Ko se je Bocek ozrl za njimi, so mu vsi trije izginili. Skočil je za njimi in rešil enega, dočim sta ostala dva utonila in so ju mrtva potegnili na suho.
—	Ljubico je umoril 20 letni Oger Henrik König. Po neki hudi sceni radi ljubosumnosti je vročekrvnež zasadil nož v srce svoji ljubici. 22 letni Rozi Sarvary.
—	Obsodba generala Steselja na smrt je razburila vojaške kroge na Japonskem ter jo smatrajo za justični umor. Oblegalci Port Arturja, posebej general Nogi, so uverjeni. da je padec Port Arturja zakrivilo rusko brodovje v Port Arturju, ki je lepo čepelo v luki, namesto da bi se bilo bojevalo.
—	Glavni poštni ravnatelj ponesrečil v planinah. Kakor javljajo iz Inomosta, je na Brenerju padel z neke skale in si zlomil nogo glavni poštni ravnatelj sekcijski načelnik, dr. vitez Wagner-Jauregg.
—	Mesto umrlega Ferd. pl. Saara, nemškega pesnika in člana gosposke zbornice avstrijske, ki se je nedavno, kakor smo sporočali, sam usmrtil, bo poklican v gosposko zbornico baje nemški ljudski pisatelj Peter Rosegger.
—	Veliki požari. Iz Londona poročajo od 21. t. m.: Danes zjutraj je nastal grozen požar v zalogah špirita tvrdke Watson v Dundee v Škociji. Škdo cenijo na 12 in pol milijonov frankov! — „Daily Telegraph" pa po roča iz Tokija, da je v Jokohami nastal velik požar, ki je upepelil 1000 japonskih hiš. Zgorelo je več otrok.
—	Železniški nesreči. Ko je vozil ekspresni vlak Great Northern čez deaverski most, se je slednji podrl. Življenje so izgubile tri osebe. — Na Sedboart-Air progi, Severna Karolina, sta trčila osebni in tovorni vlak. Mrtvih je 23 oseb.
—	Roparski napad na tovorni vlak. Ne daleč od Budimpešte je napadlo 20 do 30 roparjev med postajama Rakos in Engelsfeld tovorni vlak. Vlak so ustavili, udrli v vozove in odnesli vse tovore. Vlakovo spremljajoče osobje, 16 mož, je bilo brez moči. Škoda ni znana, ker so odnesli tudi vse listine.
—	Poljedelsko stavko ob žetvi so končali 21. t. m. v mnogih občinah vzhodnih galiških okrajev Brzezay, Rohatyn, Podhajce, Ridki. Tlumacz in Czortkow.
—	Žalostna skupna smrt očeta in hčere. Pri Kolinu se je unela obleka neki slepi deklici. Na pomoč-klice je prihitel oče, ki je pa strahu takoj umrl, ko je zagledal gorečo deklico. Otrok je pa zgorel, ker ni bilo nobene osebe, da bi ga otcla.
—	Albanski jezik v avstrijski vojski. „Pr. Crv. Hrvatska" poroča, da so tudi častniki v Dalmaciji prejeli nalog, naj se uče albanskega jezika in da so neki častniki v Dubrovniku že pričeli z učenjem.
Izvleček iz poljedelskih poročil.
/ Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal:
Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približuo 15—20 gramov „Franckovega" pri-datka k kavi. katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut da se ščisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna,
Ako si žejen, popij precejšnji po-žirek tega mrzlega „Franckovega" prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
„Franck" toraj ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.	(312) 3-2

Celje
Gustav Stiger Victor Wogg Alois Walland's Nf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matic Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topol ak Ferd. Jakowitsch Anton Kolene
Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranziuger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar ,, Otto Sehwarzl & Co. ,, Josef Srimz ,, Franc Urch ,, Johann Lauric Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer ,,	Ant. Plaskan
Videm : Joh. Nowak
Konjice: Franz Kupnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim ,,	Konsumno društvo
,, Josef Wouk Ljubno : Joh. Filipič F. X Petek Sevnica: S.F.Schalk ,, Ludwig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg:: Fr. Zupančič G-otnilsko : Franz Cukala
Trg: LaSko: Andr. Elsbacher
Carl Hermann Planina : Ludw. Scherscherko ,, F. Wambrechtsteiner „ Michael Jazbinšek Gornjigrad: Jacob Božič
,,	Franz Scharb
Poljčane: Ferdinand Ivanus ,,	Farnz Kaučič
,,	A. P. Krautsdorfer
,,	Anton Schwetz
,,	Carl Sima
Mozirje: Leopold Vukič „ Rudolf Pevec Pristova: Marie Suppanz ,,	Anton Suppanz
Brežice: Franz Matheis ,, Joh. Pinteric „ Uršič 4 Lipe j ,, Franz Varlec Žalec: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss ,, .Vincenc Kveder Vitanje ' Anton Jaklin
Trbovlje: Konsumno društvo ,, Franz Dežman ,, Anton Krammer ,, Jos. Mahkovec ,, Jos. Moll sen. ,, Johann Müller „ Jos. Sporn Velenje: Ulrich Lager ,, Carl Tischler Josef Wutti St. Jurij : F. Kartin nasi. „ J. F. Schescherko
lk
»
za sedlarja se takoj odda na dobro upeljanem kraju. Več pove
«Jos. Kač posestnik
(402) 1	Bukovžlak. št. 34

trgovec v Žalcu, naznanja, da je njegov pomočnik
iz njegove službe odšel.
(405) 1
Trdota
že dolgo let dobro idoča, z velikim prometom v sredini Savinjske doline na lepem prostoru blizo farne cerkve, se da s 1. Januarjem v najem; zraven je tudi veliko skladišče, in krasno (4oi) lepo stanovanje.	e-i
Naslov pove Upravništvo Domovine.
1 V 2 orala velik, parcele štev. 280 in 281 v občini Škof ja vas se po ugodni ceni proda. Poprašati je pri
R« Senica v Žalcu.
Iz prijaznosti da pojasnila tudi gospod
Anton Brezovnik v Vojniku.
(400) 3-1
Hü			
			
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. Smekal-a
iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-inlažno 30 do 35 ni mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (lo<t) 26—15
podružnica R. A. Sinekal.
nrš^čiki
f puškar v Ljubljani
Židovske uiice št. 1
s« »s«
2 2.
s g:3 as.
s 2 * »
s-0 *£<2.
Naznanilo.
Dne 29. t. ni. otvorim v novo urejene
gostilniške prostore v Žalcu št. 86.
Pri tej priliki priporočani se slavnemu občinstvu za mnogobrojeii obisk ter se bodem potrudil postreči cenj. gostom z pristnim naravnim vinom, vedno (397) svežim pivom in jedila. 2—2 Z odličnim spoštovanjem
Ivan Pepger, gostilničar
Canard Cine.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
Vsakih 14 dni vozijo *P1 Trst - New - York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana
Slomšekove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SLAVONIA, ponedeljek 30. julija 1906. PANNONIA, ponedeljek 6. avgusta 1906. CARPATHIA, ponedeljek, (1)	2. avgusta 1906.	43
Gostilna
W are od Celja ob okrajni cesti, obstoječa že nad 100 let. je poleg posestva, novo zidane hiše in gospodarskih poslopij naprodaj. Naslov se izve pri
(392) upravništvu tega lista. 3- 2 555^555555555555555555555555
PVa fanta
od poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo
Antona Kolenca V (cljn.
gospodična
Istotain sprejme se tudi starejša
popolnoma
ki je v špecerijski stroki
izurjena.
Hmelj
na štangah kupi A n t o n K o 1 e n o v Celjn.
Spreten učitelj na
glasovirju
želi poučevati v Celju.
Naslov pri „Uprav. Domovine".
Sil •»
^^ ^^ ^^ se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu S1V flft BH IJB PB učiteljstvu. pisateljem p. .n. občinstvu za m I I B J *m VI M vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-MS II m* I I Fl modernejše oblike. — Ker je bogato založena z ^^M mM	I I LI najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena
^^ ® •	z motornim, oziroma električnim obratom, lahko
izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošnrice. časopise, knjige, eirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občin-
skim uradom, kraj-nim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig v priznano trpežni cenah. Vzorci na razpolago.
izdeljavi. — Za posojilnice. hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih Vezava različnih liturgičuih knjig, kakor ...Missale
tiskarna
Romanum' itd. Istotaxo se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljnje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim druàtvdm. čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri. večjih naročilih naenkrat primeren popust. .— Vezava primostih kakor tudi iinejšiti molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna galante.ij-ka dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z najiaznovrstnejširai in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršu je vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenali. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: ot» Zvezna knjigoveznica v Celju. 'Pj
ejo; pri.večjih naročilih naenkrat
v Celju

m
»
M
Podpisani priporoča svoj narodni hotel „TRIGLAV" ob kolodvoru — z najlepšim razgledom na jezero — slavnemu občinstvu posebno potnikom in izletnikom. Pripravljenih je 22 sob za prenočišče.
JAKOB PETERNEL.
(3W) 10-2

m
i rgoVina s papirje«, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
priporoča
kancelijski, konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
Umetnini ogenj hampnoni Rorinndoli (Confetti) Serpentine Papirnati Krop Papirnate semijete
sVinčniHi to meneči peresa tablice peresnimi gobice radirHe črnilo
TrgoVsH« Kn)tge
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalnefypce
po razvili «nah.
ftajVečja zaloga Vseh tisKoVin
za občina ske urade krajne - A
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike.
Lastna zvezkov		zaloga šol. in risank.	
papirnate Vreč nalnih tovarniških cenah			ß vseh veliko-* sti po origi-
jlallluUit nete- (sieselmar- ^IHNIVII^ ken^ za nra(Je iu privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.			
fUuiffM««* umetne, pokrajin-IIDulSniCE ske ins cvetlicami ^VJM^WfWV odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.			
Albumi	za slike, dopisnice in poezije.		
Zavitke za urade v			vseh velikostih.
Cenil	1za tiskovine in pisarniške K1 potrebščine so brezplačno na razpolago. —v*		
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
ìli
Kupujte narodni kolek!
Štiri iztožne omare
, liki novi
ue-izi
152-25
Najprimernejša darila za godoV«, birmo itd. 50
5fajerjeVi šiValni
linai

p
8
Mao beaohte dia Fabrikmarke.
Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja	.
Singepjevi šivalni str»oji so na največjih
svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. »i
Singer Co. delnica družba batnih strojeV
CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-29 f^j
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko,
Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna.
Na Dobrni pi>i Celju odda se takoj stavba svinjskega (387)	lileva pri župnišču potom	5—5
znižeualne dražbe.
Delo je proračunjeno na 5000 K. Dražba se vrši v nedeljo, 29. julija v občinski pisarni popoldne ob pol 4. uri. — Načrt in stroškovnik sta ■v župnišču na Dobrni na razpolago.
Cerkveno konkurenčni odbor na Dobrni
dne 11. julija 190(5.
Franc Jevnišek, načelnik.
C-
C
S
C*
š C
l
s
C-
Potnikom ¥ Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod' parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—30
O
o »
i
0
1
I
9 O
O O 6 •5
0
1 •S o o
JOS. LAMPRET, šoštanj
ska d.
priporoča svojo veliko zalogo OWTT'lVr V velikosti do 150, 160, 170, 180,	n T A Ì»Lotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2 40
popolnoma izgotovljenih .-..-.	» 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. *	A " B
V zalogi je zgotovljeno pohištvo.
Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja, na ogled
Zoper ogenj iti Viotti Vam blagajne in šivalne stroje Hnpite pri mm najceneje.
Zanesljivo najboljše poljedelske stroje
kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajkle), slamoreznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
Hlačne grablje
ter pošilja na željo ^ cenike zastonj. w
Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo.
uebeara kuhinjske posode iz
čistega nikla priporočena.
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. ..........
K O
3
3
«
&) T
9
v»
•O <t> <£»
TraVcrzc, cement, železo za Vezi, ceti iz Katnenščine, stresna lepenka, sesalHe in Vodovodne napraVe
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
Ivan Rebek
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.
jttžnostajersKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-	1
= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na " ■
(43) 50—28
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj,|Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odstotk
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.