Prasfti Mlt Kakor znano, je bil Friderik Veliki (1740 do 1786) vladar Prusije, ki je imel povsod svoje oči ter ušesa in je potisnil v vsaJko zadevo svoj nos. Večkrat se je zavil v star vojaški plašč, se klatil okrog po krčmah, kjer je opazoval življenje svojib vojakov. Nekoč je zadel na takem pohodu na vojaka, ki ga je v okajenem stanju povabil k sebi za mizo, naj pije z njim. Stari Fric se je nekaj časa branil, slednjič je le sledil vabilu. Vprašal je pijanca, odkoder jemlje denar, ker voja-. ška plača mu nikakor ne zadostuje za njegova popivanja. »Hm«, je menil vojak, »to je ravno pruski žvižg!« »Kaj je to, pruaki žvižg?« je vpraSaT kralj. »Je težko razložiti«, je odgovoril vo* jak, »ti bi me še celo izdal.« Ta odgovor je zadel na Fricovo radovednost. Silil je tako dolgo v vojaka, da mu je ta zaupal skrivnost. »Poslušaj«, je pričel, »jaz prodam vse, kar se sploh da prodati, saj sedaj živimo v mirnib časih. Kaj rabim jekleno rezilo sablje! Glej, rezilo sem prodal, vidiš li?« Izvlekel je sabljo iz nožnice in je pokazal kralju, da ima mesto jekla — les. Kralj se je muzal ter se je poslovil. Dobro si je zapomnal vojaka. Lepega dne je bilo izdano povelje, gotov polk mora nastopiti pred kraljem v paradi. Kralj pride, jezdi gor in dol ob polku. Ko je zagledal vojaka, znanca, je zapovedal njemu in tovarišu, naj stopita iz vrste pred njega. Nato je rekel možu, ki je razumel pruski žvižg: »Potegni sabljo in odsekaj tovarišu glavo!« Vojak se moeno prestraši, pa se le zbere in odgovori: »Oh, veličanstvo, zakaj bi naj storil to baš jaz? Tovariš mi vendar ni storil nič žalega.« »Potegni!« zakliče kralj, »sicer naj odseka tovariš glavo tebi!« Vojaku s pruskim žvižgom ne preostane drugega, x>oloži roko na ročaj, pogleda proti nebu in pravi: »No, če že ni drugače, naj me obvaruje ljubi Bog pred ubojem in naj naredi on, da se bo moj meč spremenil v les.« In glej, ko je potegnil sabljo iz nožnice, je bilo rezilo leseno. Stari Fric se je smejal od srca in re: kel: »Sedaj vidim, da razumeš pruski žvižg.«