PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _ /1 l • Abb. postale I gruppo 1 iCDil OU I.IF PO TREH NAPETIH GLASOVANJIH Leto XXV. Št. 54 (7248) TRST, četrtek, 6. marca 1969 Socialdemokrat Gustav Heinemann nov predsednik ZR Nemčije Dobil je samo šest glasov več od demokrščanskega kandidata Schroderja Prvič socialdemokrat za predsednika ZRN - Nekajurno zaprtje vseh cestnih zvez med Berlinom in Zahodno Nemčijo - Neupravičen nastop policije proti pripadnikom «izvenparlamentarne opozicije» ZAHODNI BERLIN, 5. — Socialdemokrat Gustav Heinemann je no-v' predsednik Zvezne republike Nemčije. Gre za prvega pripadnika •ocialdemokratske stranke, ki je bil izvoljen za zveznega predsednica. Po proglasitvi rezultatov volitev se je Heinemann zahvalil vsem, C' so zanj glasovali, ter izrazil željo po plodnem sodelovanju tudi s 'istimi, ki mu niso oddali glasu. Prvi, ki je čestital izvoljencu, j* bil Poraženi demokrščanski kandidat Gerhard Schroder. Čeprav je bil Heinemann po iz- lži__l. ji. i. ji.. ______i: Javi liberalcev, da bodo glasovali j-anj, glavni favorit za zmago, je a*l potek volitev sila razburljiv in do zadnjega trenutka negotov. Prvič v zgodovini ZRN so bila posebna kar tri glasovanja. Na pr-vih dveh je bila namreč potrebna absolutna večina glasov, ki je pa Heinemann ni dosegel. Pri tretjem glasovanju je dobil socialdemokratski kandidat le relativno večino in Gustav Heinemann samo šest glasov več od svojega "asprotnika, kar pa je bilo dovolj *a izvolitev. Izid prvega glasovanja je bil naslednji: Heinemann 514 glasov: Schroeder.,501 glas. Ker ni nobeden ?d kandidatov dosegel potrebno ve-c'no 519 glasov, so glasovanje ponovili. Izid drugega glasovanja: Heine-diann 511 glasov, Schroeder 507. . tretje dokončno glasovanje, ko zadostovala relativna večina, je dalo sledeč rezultat: Heinemann 512 Blasov, Schroeder 506 glasov. Z Razliko pičlih šest glasov je bil ta-s° Heinemann izvoljen za novega jeznega predsednika. Kot smo de-[ali, so zanj glasovali socialdemokratski in velika večina liberalnih pdegatov. Za Schroederja so po-demokristjanov glasovali tudi neonacisti. , Novi predsednik bo nastopil svo-mesto 1. julija, ko bo zamenjal demokristjana Heinricha Liibkeja. Če je bilo ozračje v «vzhodnopru-pi dvorani*, kjer so zasedali vo-nvci, precej razburljivo je tudi iz-y®n nje vladala znatna napetost, r°disi v bojazni pred demonstraci-r*hi «izvenparlamentarne opozicije* pt tudi v pričakovanju morebitnih Represalij Pankovva ali SZ. Vendar dn demonstracije niso zajele zapeljujoče oblike, pa tudi represalij- če k tem ne prištevamo nekajurnega zaprtja avtocest med Berlinom in ZRN, ni bilo. Do najhujših neredov, je prišlo v mestu v nočnih urah, še te pa izzvala policija, in ne demonstranti. Pripadniki »izvenparlamen-prne opozicije« so se namreč zbra-0 v univerzitetni menzi na i*Oorovanju, na katerem so izrazi-* svoj protest zaradi volitve predhodnika v Berlinu. V dvorano pa p policisti iz nerazumljivih razlogov vrgh nekaj solzilnih born-?p ter prisilili zasedajoče, povedni študente, da so zbežali na psto. Tu so jih čakali agenti, ta-5°. da je prišlo do spopadov. Ne-oseb je bilo ranjenih, številne ?tUdente pa so aretirali. Danes so mdi sporočili, da je policija opra-med včerajšnjimi demonstra-"lami 49 aretacij. - Kot smo dejali, so bile cestne *y?ze med mestom in zahodnonem-:% ozemljem nekaj časa preklane. Zjutraj je bila tri ure zaprli avto cesta Berlin - Helmstedt. /zhodnonemške oblasti so sporoči-J®> da je do zaprtja prišlo zaradi ‘Bernika vojakov, ki se udeležujejo ?°* * * * vjetsko - vzhodnonemških manevrov Iz istih razlogov so bile p -Poldne vse tri avto ceste, ki povedejo Berlin z ZRN, štiri ure *aPrte. Ob 18. uri pa je potekdl promet zopet redno. Zračni pr*-jnet ni bil oviran, medtem ko s j “teli vlaki samo manjše zamude. •k * >!« Gustav Heinemann se je rodil julija 1899 v Schwelmu v Po-fdrju, kjer je njegov oče vodili oddelek za socialno skrbstvo Krapovih tovarn, še zelo mlad se 'je udeležil prve svetovne vojne, nato pa je leta 1922 diplomiral na fakulteti za politične vede berlinske univerze. Pozneje je diplomiral še v pravu ter se ukvarjal v Porurju z odvetniškim poklicem. Bil je vseskozi antinacist, po Hitlerjevem padcu leta 1945 pa se je vpisal v demokrščansko stranko. Takoj po vojni je bil nekaj let župan v Essenu in pravosodni minister deželne vlade Porenja in severne Westfalije. Po ustanovitvi Zvezne republike je bil pravosodni minister v prvi Adenauerjevi vladi, vendar je prišel kmalu v spor s svojim predsednikom zaradi različnih stališč glede oborožitve Nemčije. Heinemann je namreč trdil, da bi vsakrš. na vojaška dejavnost ZRN poglo- bila razdelitev Nemčije ter zaostrila napetost, ne da bi pri tem zmanjšala grožnje od zunaj. Prav zaradi tega je Heinemann leta 1950 izstopil iz vlade, dve leti pozneje pa še iz stranke. Bil je med ustanovitelji vsenemške ljudske stranke, ko se je ta leta 1957 razpustila pa je pristopil v socialdemokratsko. Istega leta je bil izvoljen v Bundestag. Ko se je še ukvarjal z odvetniškim poklicem, je bil Heinemann med drugim branilec tednika «Der Spiegel« v znani tožbi, ki jo je sprožil tedanji obrambni minister Strauss. V tem pogledu je zanimivo, da je prav danes Straussov časopis «Bayern Kurier» objavil oster napad proti socialdemokratskemu kandidatu, ki ga obtožuje, da s svojimi predlogi za reformo kazenskega zakonika podpira levičarske ekstremiste «Po Heinemannovi zaslugi — piše list — bo postala stalna revolucija mogoča, agitatorji iz-venparlamentarne opozicije pa se bodo morali v prav redkih primerih zagovarjati pred sodniki.)) Kot pravosodni minister se je niiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuii POROČILO KIRA GLIGOROVA 0 uspehih in težavah jugoslovanskega gospodarstva Nujnost hitrejšega razvoja nezadostno razvitih področij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je v svojem poročilu o gospodarskih gibanjih na skupni seji zveznega in gospodarskega sveta zvezne skupščine poudaril, da se mora letos posvetiti glavna pozornost vprašanjem stabilizacije in izravnavi plačilne bilance. Po besedah Gligorova so realne možnosti, da se predvideno 7-8-odstotno povečanje proizvodnje in 2-odstot-no povečanje zaposlenosti letos u-resniči. V začetku svojega poročila se je podpredsednik zveznega izvršnega sveta na kratko ozrl na lanske rezultate v gospodarstvu. Skupni družbeni proizvod se je povečal za 4 odst., oziroma samo v industriji za 6.4 odst. V preteklem letu je bila posebno živahna gradbena dejavnost. Zgrajeno je bilo okrog 135.000 stanovanj. Dotok deviz od turizma je bil za 2 odst večji v primeru z letom 1967. Plačilni primanjkljaj v trgovinski bilanci je bil v precejšnji meri krit s povečanjem dohodkov od turizma in nakazil Jugoslovanov, zaposlenih v inozemstvu in z devizami izseljencev. Toda kljub temu niso mogli biti kriti tekoči razhodki plačilne bilance zaradi znanih težav v izvozu kmetijskih in prehranjevalnih izdelkov na področju evropskega skupnega trga. Pričakovanje, da se bo za letos predvideno povečanje u-resničilo, utemeljujejo z že sklenjenimi pogodbami o prodaji blaga na domačem in tujem trgu in z novimi industrijskimi zmogljivostmi, Ki bodo letos šle v obrat. Glede izvoza bo še vedno vprašanje plasmaja kmetijskih izdelkov. Kot negativne pojave v gospodarskem gibanju v začetku letošnjega leta je Kiro Gligorov omenil tendence višanja cen. čeprav te tendence niso takega značaja, da bi se dramatizirale, vendarle zahtevajo nekatere ukrepe. Nadaljnje višanje cen se bo skušalo preprečiti predvsem z gospodarskimi ukrepi, z ustrezno kreditno, denarno in u-vozno politiko. Na koncu svojega poročila se je Kiro Gligorov dotaknil tudi nekaterih vprašanj načelnega značaja, ki po njegovih besedah obremenjujejo jugoslovansko aktualno politiko in ovirajo nadaljnji razvoj sistema. Tu gre predvsem za vprašanje nezadostno razvitih področij, za predlog za končno likvidacijo «državnega kapitala* in predčasno upokojitev, za katero se je že našla ustrezna rešitev s skupnim predlogom sindikata in zveznega izvršnega sveta. Na isti seji je član zveznega izvršnega sveta Marin Cetinič poročal o uresničenju politike hitrejšega razvoja nezadostno razvitih področij, ki zavzemajo okrog 40 odst. celotne površine Jugoslavije, na kateri živi 35 odst. prebivalstva. V svojem poročilu je Cetinič prikazal dosedanje uspehe v razvoju teh področij. Tako je narodni dohodek tega področja znašal leta 1966 za 3,7 več kot leta 1947. V Bosni in Hercegovini ie bila na primer lani industrijska proizvodnja za 9,5-krat. v Črni gori za 43,5-krat, v Makedoniji za 22,5-krat in v Kosovu za 7-krat večja kot pred vojno. Za nadaljnji razvoi tega področja bo iz zveznega sklada za kreditiranje gospodarstva vloženih do konca 1970. leta 8,2 milijarde novih dinarjev. Iz zveznega proračuna za financiranje družbenih služb nerazvitega področja dajejo redno dopolnilna sredstva Ta sredstva bodo za dobo 1966 do 1970 znašala nad 5 milijard i tinič prikazal osnovna stališča zveznega izvršnega sveta v izvajanju politike hitrejšega razvoja nerazvitih področij Jugoslavije in izrazil prepričanje, da bo razprava v skupščini omogočila konstruktiven dogovor o doslednjem izvajanju le politike. Ob zaključku skupne seje je zvez ni tajnik za finance Janko Smole poročal a predlogu, da se sredstva bivšega splošnega investicijskega sklada (takoimenovani državni kapital), ki so bila svoj čas dana na razpolago nekaterim bankam, dvignejo iz teh bank in dajo na poseben žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva. B. B. BUDIMPEŠTA, 5. — Danes se je pričel kongres prijateljev socialističnih držav, na katerem pa nista prisotni delegaciji CSSR in Jugoslavije. Obe združenji pisateljev sta obrazložili svoje stališče z napadom na CSSR s strani petih držav članic varšavskega pakta. katerih delegacije sodelujejo na kongresu. Heinemann odločno uprl demokr-ščanskemu predlogu glede zastaranja nacističnih zločinov. Po atentatu na študentskega voditelja Rudija Dutschkeja je zavzel pozitivno stališče do študentskega gibanja ter poudaril, da si mora starejša generacija zopet pridobiti zaupanje mlajše ter sprejeti n.iene kritike Njegovi desničarski nasprotniki so ga večkrat dolžili, da «ni v dobrih odnosih z državo« ter da si je zaslužil nasprotovanje vojaških krogov zaradi svoje politike proti oborožitvi. V tej zvezi je Heinemann duhovito odgovoril: «Res je, ljubim svojo ženo, ne ljubim pa države, če bi bil hotel ljubiti vseh pet režimov, pod katerimi mi je bilo dano živeti, hi bilo danes moje srce raztrgano«. Heinemann ima štiri sinove in ducat vnukov. MOSKVA, 5. — Sovjetska zveza je danes izstrelila satelit vrste Ko-zmos, ki nosi številko 268. To je že šesti satelit, ki ga je SZ izstrelila letos. Vse naprave delujejo brezhibno. Spor med Španijo in Ekvatorialno Gvinejo NEW YORK, 5. — Španija je zahtevala od Ekvatorialne Gvineje 15 dni časa, da evakuira španske državljane, ki želijo zapustiti deželo. Po petnajstih dneh in po odhodu španskih državljanov, bo Španija dokončno umaknila svoje vojaške sile iz Ekvatorialne Gvineje. To je v glavnem odgovoril španski zunanji minister Castiella zunanjemu ministru Ekvatorialne Gvineje kot odgovor na zahtevo, naj se španske sile umaknejo in naj se sklene vojaška pogodba s Španijo. Castiella pravi v svojem odgovoru, da se ne zdi potrebno skleniti vojaško pogodbo, ker namerava Španija umakniti svoje vojaške sile. španski minister zahteva od Ekvatorialne Gvineje, naj dovoli odhod vseh španskih držav;.; ljanov, kj to želijo, ter naj omogoči španskim diplomatskim in konzularnim oblastem, da stopijo v stik s španskimi državljani. Vsebino španske note je sporočil glavnemu tajniku OZN U Tantu španski predstavnik v OZN. Predvideva se, da bo U Tant imenoval posebnega predstavnika OZN, takoj ko bo Ekvatorialna Gvineja privolila v evakuacijo španskih državljanov. V Madridu pa je predstavnik španskega ministrstva za informacije in turizem zanikal trditve španskega predstavnika v OZN, da oblasti Ekvatorialne Gvineje zadržujejo kot talce 200 španskih tehnikov In da branijo drugim španskim državljanom odhod v Španijo. Dodal je, da v Ekvatorialni Gvineji »nikogar ne zadržujejo s silo«. Predstavnik, ki je to izjavil danes, pa ni hotel nič izjaviti, ali se je stanje od včeraj do danes menjalo. Po mnenju opazovalcev skuša Španija mirno urediti spor s to svojo bivšo kolonijo. Ministrstvo za informacije pa je na drugi strani uvedlo strogo cenzuro na vsa poročila, ki prihajajo iz Gvineje in ki jih objavlja španski tisk. jo pričeli Kitajci, ki so napadli maloštevilno sovjetsko enoto ter jo prisilili na umik. Nato so sovjeti odgovorili z okrepljenimi silami in tudi s tanki. Kitajci so pusti,i na bojišču 30 mrtvih, na sovjetski strani pa je padio 34 pripadnikov obmejnih straž. V okviru teh informacij se ne omenjajo ranjeni. , V dolgem poročilu glasila sindikatov »Trud* se trdi, da je .šlo za načrten in premišljen napad kitajskih vojakov, ki so bili oblečeni v bele halje. «Trud» objavlja intervju s poveljstvom obmejnega oddelka in pravi, da se je vse pričelo okrog 11. ure po krajevnem času. Povsem nepričakovano je s kitajskega brega reke Usuri pričelo korakati kakih dvesto oboroženih vojakov proti sovjetski strani. Vsi so bili oblečeni v bele plašče. Kričali so protisovjetska gesla in pričeli teči proti otoku Damanski, ki je sestavni del sovjetskega o-zemlja. Sovjetska patrulja je odšla proti oboroženi skupini in jo opozorila, da krši sovjetsko ozemlje. Kot odgovor pa so prišli rafali iz strojnic in brzostrelk. «Trud» pravi, da so streljali proti sovjetskim vojakom, ki niso imeli orožja pripravljenega na strel. «Trud» nadaljuje, da je iz poročila agencije TASS znano, da so bili pri tem mrtvi in ranjeni in da je žal umrl tudi pogumni poveljnik sovjetske patrulje, padli pa so tudi nekateri njegovi tovariši. Z odločno akcijo sp kršilce me,je zavrnili in jih prisilili na umik. Očitno je, da ie šlo za resen in- iiiiiiiiiiiiii m iii iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii um milil im mm iiiiiiiiiiin mi um,ill|iii,ii,i,il|||||||iliim)ililil||||||||illiiiiiiiliiiliiiiiil,iiiiiiiiiiiiiiiini «APOLLO 9» REDNO NADALJUJE SVOJ POLET Poizkus z Luninim trnjektom je potekul brez incidentov Vesoljca Schvveickart in McDivilt sta bila osem ur v Luninem trajektu in simulirala rahel pristanek na Luni ZANIMIVI GLASOVANJI V SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI Dosežena izredna enotnost glede bistvenih vprašanj šolstva Glede preiskovalne komisije o SIFAR so se komunisti vzdržali - V petek bodo najvidnejši predstavniki levega centra odločali o reformi univerz - Predložen «statut delavcev» RIM, 5. — Senat je danes zavrnil liberalno in sociaiproletarski resoluciji glede šolskih vprašanj in z veliko večino odobril resolucijo, ki so jo podpisali načelniki treh večinskih skupin, demokristjan Caron, socialist Pieraccini in republikanec Cifarelli. Istočasno pa je v poslanski zbornici bilo glasovanje o par- lamentarni preiskovalni komisiji o SIFAR, za kar so glasovale tri vladne stranke; komunisti so se vzdržali, PSIUP, PLI in MSI pa so glasovali proti. Gre za dve pomembni glasovanji o izredno važnih vprašanjih, ki bosta imeli nedvomno širši odjek in ki do neke mere odražata spremenjeno politično vzdušje, do katerega je prišlo v Italiji tudi kot posledica zadnjega kongresa KPI. V resoluciji treh predstavnikov vladnih strank glede šolstva je v uvodu govor o ((resnosti« nastalega položaja, nato pa se zahteva reforma šolstva, za kar je treba prvenstveno nakazati finančna sredstva. Glede reforme je rečeno, da se mora naslanjati na načela avtonomije, samouprave, demokratizacije in zanikanja socialne diskriminacije. Resolucija poziva vlado, da ? ustreznimi sredstvi prepreči »kla-sjstično ozko grlo«, ki prihaja do izraza zlasti glede srednjega šolstva, naj takoj uveljavi zakon o državnih otroških vrtcih, naj preuredi učne programe, prizna absolven- tom strokovnih šol nadaljnjo možnost šolanja itd. Pomemben je odstavek. v katerem je govor, da je treba priznati študentom višjih srednjih šol in študentom univerz avtonomno vlogo glede njih kulturne vzgoje. Zadnji odstavek pa se nanaša na reformo univerz, glede česar je treba čim prej predložiti zakonski predlog, ((kateremu je treba zagotoviti, preko parlamentarne dialektike, prispevek vseh političnih sil in sodelovanje vseh sestavnih delov univerzitetnega sveta«. Levica je izrekla glede resolucije vladnih strank nekatere pomisleke, v bistvu pa se je strinjala z ugotovitvijo Parri.ja, da resolucija predstavlja »novo vsebino« in da je ((minister Sullo pokazal dobro voljo«. intiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiimiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiMiiiiiiiiiiii ZANIMIVE PODROBNOSTI OBJAVLJENE V LISTU «TRUD» Med bitko na reki Usuri je padlo 34 sovjetskih vojakov Bitka je trajala dobre štiri ure - Nadaljujejo se množične manifestacije v Pekingu ■ Ostre kitajske obtožbe MOSKVA, 5. — Napetost se v sovjetski prestolnici ni polegla in na dan prihajajo nove podrobnosti o spopadu na kitajsko-sovjetski meji v Mandžuriji. Glasilo sindikatov «Trud» objavlja v tej zvezi daljši članek; prišle so na dan tudi druge zanimive podrobnosti. Bitka jc trajala štiri ure in so HOUSTON, 5. — Vesoljci na ladji «Apollo 9» so se zbudili davi ob 8.20. Ko so pozajtrkovali, so ob 9. uri začeli polniti Lunin trajekt «LEM» s kisikom in preizkušati motor. Vesoljec Russel Schvveickart je iz matične kabine prišel v Lunin trajekt eno uro kasneje, kakor je bilo predvideno. Šel je skozi ozek prehod s premerom 90 centimetrov ter dolg meter in 20 centimetrov. Še prej je oblekel poseben kombinezon, zatem pa je pomagal McDi-vittu, da je tudi on prišel skozi ozek prehod. Preden se je McDivitt pridružil Schweickartu, je potekla ena ura, ker je Schvveickart moral pognati sisteme za dobavljanje električne energije in kisika in izvesti celo vrsto pregledov. Prehod dveh vesoljcev v novo kabino se je zaključil ob 13.30 po srednjeevropskem času. Pozneje so neposredno oddajali televizijske slike iz Luninega trajekta, v katerem sta bila vesoljca, toda slike niso bile posebno jasne zaradi pretesnega prostora. Oddaja je trajala okoli sedem minut. Z matično kabino sta bila vesolj ca povezana po radiu. Ob 18.42 sta vesoljca prižgala motor, ki je deloval šest minut Namen tega poizkusa je bil simulirati prvo fazo rahlega pristanka na Luni. Motor deluje namreč kot zaviralni motor pri prostem padanju. Deloval je v najboljšem redu. Vesoljca sta ostala v Luninem trajektu približno osem ur in sta se nato vrnila v matično kabino' vse je potekalo brez nezgod Zaradi zakasnitve, ki je nastala .novih dinarjev. . | pri prehodu iz matične kabine v Na koncu svojega poročila je Ce-1 ter zunanjo stran vesoljske ladje. Zvedelo se je, da je vesoljec Russell Schvveickart v privatnem razgovoru z ravnateljem zdravniškega centra NASA sporočil, da je bruhal. Dodal pa je, da je vse minilo in da se sedaj počuti dobro. Sporočil je tudi, da je čutil bolečine v želodcu., Ker je vse to minilo, so sklenili, da se polet red no nadaljuje. Med televizijsko oddajo z Luninega trajekta na Zemljo je bilo namreč opaziti, da je bil Schvveickart vseh sedem minut oddaje miren in da se je samo enkrat rahlo nasmehnil. V Washingtonu so danes sporočili, da je predsednik Nixon imenoval Thomasa Paineja za načelnika NASA. Paine ima 47 let in je bil podravnatelj NASA, ko je bil ravnatelj James Webb. Zvečc* se je zvedelo, da ni še gotovo, ali bo Schvveickart jutri napravil predvideni ((vesoljski sprehod«. McDivitt je namreč sporoči na zemljo: «Jutri ne bo dejavnosti zunaj vozila«. Schvveickart bi namreč moral jutri preiti iz ene Kabine v drugo in se nato vrniti. To bo morali snemati s televizijskim aparatom. Skupno bi vesoljec ostal zunaj kabine približno dve uri. Jturi se bodo odločili, ali naj se sprehod izvede ali ne. Verjetno je to v zvezi z motnjami, ki jih je danes imel Schvveickart, ki je bruhal. odšel "na vesoljski Pozneje pa so voditelji NASA sprehod McDivitt mu bo podal te-1 sporočili, da je bil vesoljski spr.?-levizijski aparat in Scfceickart bo hod. ki je bil določen za jutri, do-Lunin trajekt, so odpovedali poiz od zunaj snemal 10 minut Zemljo | končno odpovedan. kuse televizijskih oddaj med Zemljo in dvema kabinama. Televizijski aparat v kabini «Apollo 9» je isti, katerega bodo uporabili prvi vesoljci, ki bodo pristali na Luni. Aparat je nekoliko drugačen od običajnih, ker mora delovati tuch v praznem prostoru. Današnja oddaja je bila preizkusna oddaja. Aparat tehta 3 kilograme in 203 gramov. Dolg je 27 centimetrov, visok 16, debel pa 9 centimetrov. Na njem se lahko namestijo različni objektivi od širokokotnega do 100 . milimetrskega teleobjektiva. Poleg tega se lahko nadomestita dva posebna objektiva: eden za Lunin dan, drugi pa za Lunino noč. To pot pa so vesoljci razpolagali samo s širokokotnim objektivom in z objektivom za Lunm dan. Televizijski aparat deluje na baterije. V Houstonu so javili, da namerava NASA namestiti na Luni televizijski aparat, da bi pokazal prebivalcem Zemlje odhod raket z Lune in njih povratek na Zemljo. Predstavnik NASA je izjavil, da računajo, da bodo slike dobre prav tako kakor slike, ki kažejo izstrelitev v Cape Kennedyju. Jutri bo nova televizijska oddaja, ko bo Schvveickart zapustil vesolj sko ladjo in odšel na vesoljski cident, ki je bil v naprej pripravljen ter premišljen in da so kitajski izzjvači hoteli preizkusiti sovjetsko mejo. List nadaljuje, da se morajo zavedati, da Sovjetske zeze ne bo nobena akcija več ustrašila. List tudi poroča, da je bila vrsta zborovanj na obmejnem področju, kjer je sedaj drugače mirno. Iz Pekinga pa poročajo, da so že (ret.i dan množične minffrsta-cije pied sovjetskim veleposlaništvom in da je praktično celotni okoliš, v katerem jč veleposlaništvo, povsem blokiran. Pekinški radio je obdolžil Sovjetsko zvezo, da je izzvala ta incident, da bi ustregla ameriškim imperialistom. Sedanji voditelji SZ so v resnici vsi izdajalci, sinovi in vnuki starih carjev. Oni vladajo na isti način, kot ;c vladal car, in uporabljajo fašistične me tode. Stari carji so bili papirnati tigri, tudi novi carji so papirnati tigri. Ljudstvo SZ in Kitajske se mora združiti z vsemi revolucionarnimi ljudstvi, ter sežgati te papirnate tigre Pekinški radio omenja tudi ((social - Imperialistično politiko re-, vlzlonlstlčne sovjetske klike« glede Vzhodne Evrope, zasedbo Češkoslovaške in nasilno zatiranje teh držav. «Nekega dne se bo SZ znašla. ko se ji bo uprl njen imperialistično - kolonialni Imperij. Prav tako kot ameriški imperialisti, sede tudi sovjetski social -Imperialisti na vulkanu, ki bo pričel bruhati, in lahko računamo, da so njih dnevj šteti.« Agencija »Nova Kitajska« pa poroča, da je bilo včeraj 29 množičnih zborovanj v večjih kitajskih mestih, kjer je od 100.000 do milijon ljudi izrazilo svoje ogorčenje proti »novim carjem« in proti «so-vjetsko - revizionističnemu social -imperializmu«, kj je «lakaj ameriškega imperializma«. Namestnik obrambnega ministra Formoze G. Jinh je izjavil, da ima Kitajska sedaj 530.000 mož na sovjetsko - kitajski meji in da razpolaga s posebno armado takoj v zaledju Harbina. Po istih vesteh je baje bilo 28 oboroženih spopadov na kitajsko - sovjetski meji v zadnjih dveh letih. V Indiji se nadaljujejo razgovori med indijskim in sovjetskim obrambnim ministrom, o katerih ni bilo izdano nobeno poročilo in se nič točnejšega ne ve. Vendar pa iz indijskih krogov prihajajo vesti, da jim je prišel sovjetsko -kitajski incident kot nalašč, ker so nameravali maršala Grečka prositi za dobavo sovjetskega orožja, in da se bo sovjetsko stališče verjetno spremenilo. Gre za petletne indijsko - pakistansko - kitajske odnose, pri čemer igra pomembno vlogo določena povezava Pakistana s Kitajsko ter morebitna sprememba sovjetskega stališča, tako da bi SZ lahko podprla obrambno moč tudi Indije. Debre o razgovorih de Gaulle-Nixon PARIZ, 5. — Po današnji seji francoske vlade je predstavnik vlade izjavil, da je zunanji minister Debre poročal o de Gaullovih razgovorih z Nixonom, in da so tl razgovori postavili v ospredje ((neodvisnost Franclje, obstol atlantskega zavezništva brez integracije ter stališče ZDA in Francije do pomirjenja ln evropskih problemov«. Dodal je, da so na sestanku govorili tudi o Srednjem vzhodu, Vietnamu in Biafri. Vtis zunanle-ga ministra je, da je predsednik Nixon razumel francosko tezo o posvetovanju štirih v zvezi s Srednjim vzhodom in da je pokazal naklonjenost glede pospešitve razgovorov. Glede Vietnama ne želi Francija posredovati, ker je gostiteljica delegacij, ki se pogajajo. Glede Biafre pa se vztraja, naj se najde sporazumen mir, ki naj prizna Biafri pravico do samoodlo-čanja. Predstavnik je dalje izjavil, da ja de Gaulle izrazil zadovoljstvo, ker so se njegovi osebni odnosi s predsednikom N.ixonom poglobili na tem sestanku, in je izrazil u-panje, da se bodo ti odnosi v e-nakem ozračju nadaljevali. BRUSELJ, 5. — Belgijska državna banka je zvišala eskontno mero od 4,50 na 5,00 začenši z jutrišnjim dnem. AMAN, 5. —- Danes so uradno javili, da je v jordansko pristanišče Akaba prispelo pred nekaj dnevi nekaj britanskih tankov ((Centurion«, ki so namenjeni jordanski vojski Uradno sporočilo ne omenja števila tankov, ugotavlja pa, da «gre za zelo moderne tanke«. V petek se bodo sestali predstavniki levega centra, ki bodo obravnavali zakonski predlog o reformi univerz. Sestanku bo kot običajno predsedoval predsednik vlade Ru-mor, prisotni pa bodo tajniki treh večinskih strank, predsedniki istih parlamentarnih skupin in njih šolski strokovnjaki. Poslanska zbornica je danes na tajnem glasovanju odobrila zakon o parlamentarni preiskovalni komisiji o SIFAR, ki sicer nosi naziv treh načelnikov skupin večinskih strank, ki pa je včeraj doživel bistveno spremembo s sprejemom osnovnih zahtev leve opoziclle. Glasovanje je bilo za to dokaj logično: prisotni poslanci 493, glasujoči 347, vzdržanih 196. Za je glasovalo 274 poslancev, proti 73. Za so glasovali poslanci večine, komunisti so se vzdržali, proti pa so glasovali poslanci vseh ostalih skupin. Minister za delo in socialno skrbstvo Brodolini je danes predložil tajništvom sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL programska načela glede »statuta delavcev«. Sindikalne organizacije so z zadovoljstvom sprejele na znanje sporočilo ministra za delo. vendar so si pridržala končne zaključke. MILAN. 5. — Prof. Marcello Boi-drinl, bivši predsednik ENI, je a-mrl danes zvečer v svojem stanovanju v Milanu. Star je bil 79 let. Neuspel atentat proti salonskemu ministrskemu predsedniku SAJGON, 5. — Medtem ko se v vsem Južnem Vietnamu nadaljuje ofenziva FNO, je bil danes v Sai-gonu opravljen atentat proti predsedniku južnovietnamske vlade Tran Van Huongu. Dva moška na motorju, od katerih je bil eden oblečen v uniformo sajgonske vojske, sta izstrelila šest nabojev iz samokresa proti avtomobilu, v katerem se je peljal ministrski predsednik. Pri atentatu ni bil nihče ranjen, atentatorja pa so aretirali. Danes so sporočili, da je bil včeraj umorjen profesor sajgonske univerze Tran Anh, prijatelj ministra za vzgojo Le Minh Trija, ki je januarja letos zgubil življenje pri terorističnem atentatu. Policija ni sporočila, če so bili avtorji včerajšnjega in današnjega atentata pripadniki FNO. IIMIIIIIlUIllllIllllllllltllimillllllllllllllllllllllllllllllllllMIlItHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlIM JARH1NG V KAIRU Favzi je v Parizu izročil Naserjevo poslanico de Gaullu v Številne aretaeije v Jeruzalemu . Poziv sirskega predsednika generala Asadu PARIZ, 5. — Predsednik de Gaul- I tovala v Aman. Načelnik policije le je sprejel danes popoldne Na- ] je dalje izjavil, da imajo sedaj do- serjevega svetovalca za zunanje zadeve Favzija. Ta je izročil de Gaullu Naserjevo poslanico. Ko je zapustil Elizejsko palačo po 40-mi-nutnem pogovoru z de Gaullom, ni hotel Favzi odgovarjati na vprašanja časnikarjev. V Kairo je prišel danes U Tan-tov odposlanec Gunnar Jarring na novo vrsto posvetovanj. Pozneje se je pogovarjal dve uri in pol z e-giptovskim zunanjim ministrom Riadom. Ta je izročil Jarringu spomenico, ki govori o ekspanzionistič-nih namerah Izraela. Po razgovoru je Riad izjavil časnikarjem, da je Jarringov obisk nadaljevanje njegovih stikov z arabskimi vladami v zvezi z njegovim poročilom varnostnemu svetu od lanskega decembra. Riad je dodal, da v stališču ZAR ni nič novega in da so znova obrazložili in poudarili prejšnje stališče. Izraelski zunanji minister Eban je na tiskovni konferenci v Jeruzalemu izjavil, da bo Izrael zapustil črto ustavitve sovražnosti samo v dveh pogojih: podpis miru in določitev varnih in priznanih meja. V nedeljo bo Eban znova stopil v stik z Jarringom. Zatem je Eban izjavil, da ni mnenja, da je Srednji vzhod znova pred spopadom, in je dodal, da je po njegovem mnenju potrebno, da arabske vlade menjajo svoje stališče. Potrebno je uvesti nov sistem stikov in doseči sporazumno rešitev spora. Zatem je Eban izjavil, da po njegovem ne bo nova izraelska vlada menjala mednarodne politike. V Jeruzalemu je načelnik policije sporočil, da so odkrili organizacijo saboterjev in da so aretirali 85 sumljivih oseb. Prve aretacije so izvedli, ko je 21. februarja eksplodirala bomba v veleblagovnici v Jeruzalemu in ubila dve osebi. Načelnik policije je izjavil, da so odkrili atentatorje v veleblagovnici. Dejal je, da je glavna oseba v tej skupini neka ženska srednje starosti po injenu Komari, ki živi sedaj v Amanu. Živela je v Jeruzalemu in je'lanskčga oktobra odpo- volj dokazov, da lahko uvedejo sodni postopek proti Arabcem, ki so obtoženi omenjenega atentata. V začetku je policija aretirala 150 o-seb, pozneje pa so jih 70 izpustili. Predsednik sirske republike Ata-si je objavil manifest, naslovljen na vse sekcije stranke Baas. V manifestu obsoja upor sirske vojske proti stranki. Libanonska dnevnika «Le Jour» in «A1 Nahar* objavljata danes manifest Atasija, ki je tudi glavni tajnik stranke Baas. Atasi obrazložu-je potek dogodkov in poziva generala Asada, naj se povrne v zakonitost. Atasi pravi med drugim; ((Sedanje stanje kaže, da stranka nima več v rokah oblasti zaradi akcije, ki jo je začel tovariš Ha-fez Asad, minister za obrambo.* A-tasi poziva generala Asada, naj razveljavi sprejete ukrepe, naj se pismeno obveže pred glavnim tajnikom stranke, da ne bo ustvarjal nenormalnega stanja, ki grozi z razbitjem enotnosti stranke. Zatem poziva Atasi generala Asada, naj zagotovi prosto sklicanje izrednega zasedanja sirskega regionalnega kongresa stranke Baas in naj med zasedanjem kongresa ne začne nobene vojaške akcije. Kongres naj bi bil razsodnik v sporu med dvema nasprotnima strujama v stranki. List «Le Jour* piše tudi, da so v celicah stranke razdelili orožje kmetom in delavcem. Skupina, ki jo vodita glavni tajnik stranke in predsednik republike Atasi ter podtajnik general Džedit, je odločena voditi do kraja borbo proti generalu Asadu in častnikom, ki ga podpirajo. V takih pogojih, dodaja list, se zdi preizkušanje sile med dvema sovražnima skupinama neizbežno. V diplomatskih krogih v Bejrutu izjavljajo, da se bodo v Bagdadu sestali načelniki glavnega štaba Sirije, Iraka, Jordanije in Egipta, da se posvetujejo o sirski krizi. V Darpasku in v vsej državi je tudi danesj vse mirno. Dva dnevnika v Damasku, ki sta bila prepovedana, sta danes ponovno izšla. PRVI JAVNI NASTOP PO VRNITVI IZ EVROPE Nixonova tiskovna konferenta o kočljivih mednarodnih vprašanjih Ameriški predsednik je v prvi vrsti poročal o svojem potovanju po Evropi - Optimizem glede bodočih posvetovanj s Sovjetsko zvezo WASHINGTON, 5. — Kot .le bito napovedano, je imel ameriški predsednik Nixon tiskovno konferenco, ki so jo oddajali po televiziji in na kateri je v prvi vrsti poročal o svojem obisku v Evropi ter se dotaknil vseh najvažnejših problemov mednarodne politike. Tiskovna konferenca je bila neobičajno dolga, saj je trajala 56 minut. Predsednik je tudi odgovoril na 26 vprašanj prisotnih časnikarjev. Glavne točke, ki jih je Nixon obravnaval, so bile sledeče: V TURINU POTOVANJE PO EVROPI: eden od glavnih ciljev, ki so bili dosege-; jjevilni v Italiji bivajoči Grki. ni med obiskom, je vzpostavitev novih odnosov medsebojnega zaupanja med ZDA in Evropo. Tudi | odnosi s Francijo so se izboljšali in spremenili; šele čas pa bo po- j vedal, do kakšne mere so se spremenili. Glede odnosa Francije do NATO je Nixon dejal, da ne misli, da bi se Francija spet povrnila v organizacijo, da Da so možna z njo posvetovanja in sodelovanje na številnih področjih, tudi vojaških. ZDA podpirajo načelo in ideal pandrcu je danes prispel na vabilo je tožilec predlagal oprostitev za-italijanske socialistične stranke v radi pomanjkanja dokazov, je dobil Italijo. Na letališču Fiumicino je Oriani popolno zadoščenje, grškega gosta pozdravil načelnik zunanjepolitičnega odseka pri vodstvu PSI poslanec Alberto Bempo-rad, ki mu je izrekel solidarnost | stranke z grškimi demokrati. Med bivanjem v Italiji bo imel Papan-drsu razgovore z voditelji PSI, PRI j in KD, v soboto pa bo imel v pro- [ štorih zveze rimskih časnikarjev tiskovno konferenco. Papandreua, ki se je Bemporadu zahvalil za topel Ob 16. obletnici smrti Deset šopkov rdečih rož na Stalinov grob ianvoui i» lu tl MOSKVA, 5. — Danes so ob 16- sp rej eni, so na letališču dočakali smrt-i Položili na Stalinov ■ grob izven kremeljskih zidov deset šopkov rdečih in belih rož. Ni Stavkajoči delavci zborovali v cerkvi znano, kdo je prinesel cvetlice. V preteklosti je vedno nekdo ob obletnici smrti položil na grob šopek cvetlic. Vsi so domnevali, da je te prinesla Stalinova hči Svetlana, ki je sedaj v ZDA. Danes ;e bil ob Stalinovem grobu stražar. Turinska tovarna bo predstavila na letošnjem ženevskem salonu (od 13. do 23. marca) nov fiatov model. Gre za Fiat 130 s šestbatnim motorjem na V (2860 kub. cm.). Novost v tem vozilu, ki bo brez dvo- IZJEMNO STANJE V ŠPANIJI Španska vlada je po postopku, ki spominja november 1967, ko je morala oznaniti resni in izredno ne ljubi ukrep — razvrednotenje pe-zete — uvedla »izjemno stanje® v vsej državi. Rekli smo vlada, toda nedvomno bi bilo točneje, če bi rekli ti in ti ministri, vojaki in civilisti — od podpredsednika in admirala Larre-ra Blanca, notranjega ministra generala Camilla Alunsa Vege, do Solisa Ruiza, ministra in sekretarja Movimienta, do ministra za de lo in drugih, ki z njimi sestavljajo «ultraško» skupino. Ta skupina je pravzaprav krilo, ki s Francom, ali brez Franca, nadaljuje vojaško in fašistično diktaturo, na oblasti že trideset let Seveda je to udarec v diktatorskem slogu in se ujema s porogljivo in preračunljiv.! naravo diktature. ki je prezeba s popolnim zaničevanjem celo najtesnejših sodelavcev. Toda če je res, kot je tudi res, da je Franco že prestopil prag telesne in duševne neučinkovitosti, potem ni presenetljivo, da | je »ultraška® skupina izkoristila ti- ma udobnejše do dosedanjih modelov, je v avtomatični prestavi TURIN, 5. — Približno 150 de- lllll•lll■llllllllllll■l■■l■lllla■l■||■tlllllll■■l|||||||l■■lllllllllll■|l■||||«|tllllll■llltlltlMllll•Mllllll»llIllllllllllal«allllll■■llltllll«l■lllllllllllllll*«llllllll■l1allll■l■llllllllll•llllallllll■llllllltll■ll1lllllallllllllllll■llll■t■l■«llll■l■Ml■ll■•alll■ll S*"*K nekaj ui v dnevu, ko mu je lavcev tekstilne tovarne, ki že1 - , ura še jasen ter z njegovo pnvo _ .......................... devet dni stavkajo so se danes PO DVELETNI PREISKAVI, KI JE MOBILIZIRALA NAJBOLJŠE SILE SCOTLAND YARBA združene Evrope, vendar Američani j zbran v neki cerkvi, kjer so raz- ------------------------------------------------------------------------------------------------- _ ne morejo združiti starega konti- j pravljali o svojih vprašanjih. De- | nenta: to morajo storiti sami Ev-! lavoi so v povorki vstopili v cer- med mašo, ki jo je opravljal | rrsr-iZ obsodbo pred Old Baileyem končno ugonobljena morebitna nasprotstva stališč, ki bi se pojavila med Evropejci na področjih, ki ne zadevajo življenjskih interesov ZDA. ODNOSI S SOVJETSKO ZVEZO: cerkvenem obredu so ostali v cerkvi, kjer so župniku izjavili, da bodo imeli zborovanje. Župnik jim je dovolil in jih opozoril, da bo nato razšli. Nixon je potrdil, da je bilo nedav-, opozoril škofijo, no potovanje pripravljalna faza za Delavci so se zadržali v cerkvi bodočo konferenco na vrhu med ., in vpinn -97 n r 3 v i i n 1 i ZDA in SZ. Omenil je zaskrblje- k™ ^s0 soglasno nost nekaterih sobesednikov, da hi | U.D, K.?.ncu zborovanja so soglasno ne prišlo do nekakšne «nadvlade» ^enl*i nadaljevati stavko in se dveh velesil, ter dodal, da mu je eden od voditeljev, s katerim se je sestal (tu ni izrecno omenil de Gaulla), dejal: «Nočemo nove Jalte«. Predsednik je izrazil svoj optimizem glede bodočega poteka ameri-ško-sovjetskih razgovorov, ki bodo morali skupaj s problemi razorožitve zajeti tudi sporne politične OBTOŽEN TATVINE SIRA Sodniki oprostili odvetnika iz Pozzuolija tolpa zverinskih bratov Reginalda in Ronalda Kraya < Mala Cezarja» sta morila iz prestiža - 100 policijskih agentov je 40 dni varovalo sodnike in terorizirane priče izsiljevanj s strani tolpe, s katero rala policija dodeliti spremstvu pri- binjerji so prijavili sodišču zaradi sta hotela megalomanska brata potnikov nad 60 oboroženih agen-Kray nadzorovati celotno angleško tov, približno 100 pa je odgovarja-podzemljc. j lo za varnost sodnikov in porotni- Zločini, ki sta jih brata Kray, ki j kov ter prič, katerim so neznanci izhajata iz londonskega East Enda, I pošiljali številna grozilna pisma. LONDON, 5. — Po dveh letih preiskave, pri kateri je sodelovalo nad sto agentov Scolland Yarda, štiridesetih dneh razprave na glavnem sodišču Old Bailey, po številnih zasliševanjih prič (nad Sto), ki bodo 1 iz varnostnih razlogov ostale ano- zakrivila, se tičejo praktično sko- j y ozračju strogega policijskega •nmhleme V tei zvezi le omenil tu-1 NEAPELJ, 5. Sodniki 8. kazen- I ni-mne, so danes končno spravili z raj vseh členov kazenskega zakoni- nadzorstva so porotniki 40 dni sledi Berlin in izrazil mnenje, da si s'e6a odseka so oprosti.i 55-lc.ne- vrstnega reda vprašanje »tolpe ka, toda tolpo je policija uničila dili pričevanjem teroriziranih prič, SZ ne želi zaostritve položaja, ki Ka odvetnika iz tozzuolija ftaiaj Kray», to jc najhujše zločinske or- z obtožbo dveh umorov: uboja kri- gj -SO govorili o neverjetnih zloči- bi lahko onemogočila va*n»iša po- Oriani ja obtožbe tatvine dveh ko-i ganizacije britanske zgodovine. Od minalca Georgeja Cornella s stre- n j ]r j.n nasilju dveh »malih Cezar- gajanja na višji stopnji z ZDA. Tudi sov sira s formulo, da dejanje ni desetih obtož ncev so jih šest obso- lom v glavo sredi bara in umora jev>. v zvezi z Vietnamom je N:xon po- kaznivo. Dogodek, ki je spravi, od-1 aili na dosmrtno ječo, dva na de- ’ z nožem v njegovem revnem slano- i K , . . , . S2“? od-lvetmka.na za-težno klop, se je.pri- sct let> enega na sedem let zapora. I vanju potepuha Jacka McVitia, zna-' da bf ustrahoval a druge morila enega pa so oprostili. Sodnik Mei-j nega kot «The Hat». I sta v »bratski tekmi«, da bi do- lord Stevenson je priporočil da Ta proces bo prišel v zgodovino kazala pajdašem kdo je bolj «trd». bi dva glavna obtoženca 35-letna J ne samo kot najdaljši v Old Bai- j Kakšen krat je Ronald držal žrtev dvojčka Reginalda in Ronalda Kra- |eyu (trajal je namreč nad 40 dni), IZ1 roke, medtem ko ji je njegov va držali v zaporu najmanj 30 let. ! temveč predvsem zaradi ogromne-1 brat Reginald neusmiljeno zadajal Vedeti je namreč treba, d a pomeni ga števila policijskih agentov, ki, udarce z nožem, drugič pa je Re- dosmrtna ječa v Veliki Britaniji v, s0 se jjh poslužili za ugonobitev -,J---------1 J- !- -- praksi kvečjemu 15 let zapora. | tolpe in tudi varnost okoli sodne- S to obsodbo je prenehala dolga j ga poslopja. Poleg sto funkcionar-vrsta zločinov, napadov, ropov in jev, ki so vodili preiskavo, je mo- **»*«• ,?z v HA D,rived,la d0 , petil 26. marca lani 'v živilskem pariških pogajanj. Vsekakor je po oddelku veletrgovine. Oriani je bil Nhtonovem mneniu sodelavanie med , namen-en v drug oddelek, ko ga ZDA in SZ neoDnoano potrebno za i . . rešitev svetovnih problemov. Ue ustavil nadzornik m ga obtožil, TDTTvpr tw- |da ni plačal sira. Odvetnik mu je nju ^predsednika stabiiiziral? vendar odgovoril, da je. hotel storiti svojo se ZDA nočejo vrne" a vati v ta problem. Nixon predvideva, da se bo SZ poslužila svojega vpliva, da zmanjša napetost na tem področju. SREDNJI VZHOD: potovanje dolžnost in da je bil namenjen k blagajni. Njegov izgovor ni obveljal in Orianija so prijavili sodišču, kjer se je moral včeraj zagovarjati zaradi obtožbe tatvine. Medtem ko predke vendar je čas ko bodo A i •iiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiininiii*|iiiniii|liii|ii,,nmMH*niiini*iiii»iiiiiiiiiiiiMiiiiiini*iHi*niiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii« rentno^mizo^"!^1 zelo*daleč. Nixon j «ZflČETEK K0NCfl» AKCIJE PROTI ATENTATORJEM V MONTREALU? je omenil posvetovanja med štiri- j ----------------- -------------------------------------------------------------------- mt velesilami ter orisal stališče' ZDA, po katerem ni mogoče vsiliti sprtim stranem rešitve «od zgoraj«. Velesile pa lahko pokažejo, na katerih področjih bi zainteresirane strani lahko imele koristne razgovore. Tudi v tej zvezi si Nixon pričakuje, da bo imela SZ konstruktivno vlogo moderatorja. VIETNAM: kljub novi ofenzivi FNO v Južnem Vietnamu so pariška pogajanja zabeležila nekaj napredkov; zaključuje se faza, v ka- Policija našla v revnem stanovanju ogromno količino dinamita in bomb Aretirani mladenič je baje pripadnik osvobodilne fronte Quebeca . . . . MONTREAL, 5. — Izredno pre- teri sta dve strani javno nakazali senetljiv in brez dvoma nad vsa-svoja stališča, kmalu pa se bodo kim pričakovanjem je bil prizor, začela težavna pogajanja o glavnih j katerjm s0 se včeraj znašli spornih točkah. Nixon je dejal, da častniki jn agenti kanadske polici-ni nova ofenziva dosegla nobemh je Med nenadnim vdorom v rev pozitivnih rezultatov, niti vojaških no stanovanje umazane hiše v niti moralnih, ampak je nasprotno predmestju Montreala so se zna-utrddla položaj zaveznikov na pari- gjj pred bradatim, revno obleče-ških pogajanjih. Ce se pa bodo na- njm č'ovekom, ki je klečal sredi padi nadaljevali, bodo ZDA na pri- kupa razstrelivnega materiala, ki meren način odgovorile. Predsed- zadostoval za desetine in dese-nik je končno izključil možnost, da tjne bomb. Zaradi nenadnega vdo bi prišlo v kratkem do postopnega i ra policijskih agentov se neznanec umika ameriških čet. To bo mogo-, nj mogei upreti in policijski orga-če šele — je dejal — ko bodo juž- nj s0 takn zaplenili ves material, novietnamske sile lahko prevzele j vključno bombo, ki jo je bradati nase večlo odgovornost pri vode-1 mladenič tedaj pripravljal, nju vojaških operacij .ali pa ko se včerajšnja operacija spada med bo raven vojaških dejavnosti z-nat- najuspešnejše odkar so prejšnji pe- no zmanjšala. Na vabilo socialistične stranke Andreas Papandreu prispel v Italijo RIM, 5. — Vodja Grške zveze ki so ga uporabili za številne aten tate Sedaj so policijske sile v mestu stalno na delu, da odkrijejo še druga skrivališča, medtem ko bodo z raznimi ukrepi skušali pre-eentra in predsednik PAK (grško prečiti vtihotapljanje novega di-osvobodilno gibanje) Andreas Pa- namita v mesto. Načelnik montreal- tek odkrili in zaplenili 3000 dina-mitnih palic in 2000 detonatorjev V Montreal so v zadnjih letih vti ske policije Jean-PauJ Gilbert je izjavil, da lahko ta akcija, ki so jo agenti in častniki, ki so imeli na sebi posebne oklepne jopiče, pomeni «začetek konca® delovanja atentatorjev, ki so od začetka letošnjega leta do danes izvedli 11 bombnih napadov. V stanovanju v predmestju me sta, je izjavil montrealski načelnik policije, so odkrili 200 dinamit-nih nabojev, 100 detonatorjev, 3 že pripravljene bombe in četrto, ki ie bila skrita v majhnem kovčku. Policija ni hotela povedati ime aretiranca, zaradi česar domnevajo, da bodo v naslednjih urah izvedli no ve aretacije. Vdor v stanovanje so izvedli z neverjetno naglico, da ne bi dali možnost neznancu, da bi pognal v zrak celo stavbo. Medtem ko so nekateri agenti neznanca aretirali, hotapili velike količine razstreliva, so drugi pregledali bombe in tudi detonatorje. Poleg razstreliva so v stanovanju našli precejšnjo zalogo knjig in propagandnega materiala iz Sovjetske zveze. Kitajske in Kube. Policija je prepričana, da razstrelivo ni bilo za organizacijo komunistične zarote, temveč da je last osvobodilne fronte Quebeca, to je gibanja, ki se bori za odcepitev pokrajine, kjer govorijo francosko, od Kanade Na vsak način domnevajo, da je ta skupina tudi izvedla atentat na «Stock Exchange», ko je bilo med grozno eksplozijo 27 ranjenih. Aretirani mladenič je po mnenju policije prav gotovo član osvobodilne fronte Quebeca in je pred časom bil pripadnik gibanja za nacionalno neodvisnost. ginald pomagal bratu, da je ta lažje poslal kroglo iz samokresa nasprotniku v glavo. Kraya pa sta bila znana v londonskem East Endu tudi zaradi podpore, ki sta jo nudila mladim športnikom in nekaterim podpornim ustanovam. Prav zaradi tega sta dvojčka vzbujala pri prebival- nakupa ukradenega blaga tudi nekega 37-letnega moža, pri katerem so našli precej blaga sumljivega izvora. V CAUTANISETTI 10-lctni fant med igro ubil 18-letncjja brata CALTANISETTA, 5. - Desetletni fant, Franco Consagra, je nehote ubil s strelom iz samokresa svojega 18-letnega brata Giusta. Brata sta se igrala v stanovanju, ko je Franco na skrivaj vzel svojemu 75-letnemu očetu Giuseppu samokres in ga v šali naperil proti bratu, kateremu je rekel: «Ro-ke kvišku ali streljam.® Fant je pri tem sprožil petelina in strel je zadel Giusta v hrbet. Ranjenca so nemudoma peljali v bonišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Mladi fant je v obupu zbežal z doma in ga karabinjerji in policija še niso našli. Preiskovalni or gani so ugotovili, da je imel Giu- stvu strah in simpatijo obenem. Re- i seppe Consagra nezakonito samo- I kres v stanovanju, ker orožja ni Z MASTRELLO V petek 6 višjih carinskih funkcionarjev na zatožni klopi ginald in Ronald Kray sta se dru- 1 žila z bogataši in mogotci ter se slikala z njimi ter se seveda hvalila z njihovim prijateljstvom. Bila sta v družbi s filmskimi igralci in igralkami kot so Edmund Purdon, Adrienne Corri, Victor Spinetti, Barbara Windsor, s pianistom Wi-nifredom Atvvellom, boksarjem Joe Louisom in tudi z lordom Booth-by.jem itd. Preiskava za uničenje tolpe, ki je stremela po nadzorstvu britanskega podzemlja je bila dolga, natančna in tudi nevarna. Številni policij- j ski agenti so se morali vključiti v organizacijo, nekateri pa so imeli celo take naloge, da so bili, če bi jih seveda kriminalci odkrili, v smrtni nevarnosti. Preiskavo pa je vodil eden od najsposobnejših pred- , stavnikov londonske policije, poveljnik John Du Rose. Ob zaključku procesa so se vsi oddahnili in sodnik je obsojencem I rekel, da «je družba prišla po nji- I hovem kriminalnem delovanju j končno Ie do zasluženega počitka«. prijavil oblastem. I litvijo sprejela tako resen sklep, j sklep, ki izraža trdno voljo, da se | ne ustavijo niti pred najhujšimi ! posledicami, marveč da stopajo po poti, ki zagotavlja nadaljevanje režima, obenem pa izraza strah pred čedalje močnejšim in neustavljivim valom delavskega in študentovskega boja, kateremu se pridružuje prav tako naraščajoča opozicija intelektualcev ter cedaije širših cerkvenih krogov (tudi predstavnikov hierarhije) in katoliški svet, tako duhovniški kot laični Pomembno naključje je, da so uvedli izjemno stanje v vsej državi ravno pred iztekom izjemnega stanja, ki so ukazali pred šestimi me seči v Baskovski deželi, ces da gre za boj proti terorizmu in banditizmu. Potemtakem se srečujemo v Španiji s paradoksom in absurdom, ki se bo prav gotovo izrazil v ne le anahronistični, marveč tu di neverjetni naravi španskega režima: ukinili so svoboščine, ki jih ni bilo, ter juridična jamstva, ki so jih že tako nenehno in načrtno zlorabljali. Najnovejši ukrep sarn po sebi bistveno ne spreminja resničnosti španskega položaja lo še najbolje dokazuje pismo 150J intelektualcev (nekatere med njimi so že aretirali), ki so ga posiaii ministru za notranje zadeve in pravosodje in ki z dokumenti dokazuje, da ne obstajajo prav nobene pravice. Tik pred tridesetletnico fašistične zmage je izjemno stanje poudarilo popoln polom režima, ki v obdobju ene generacije, navzlic pokolom svojih nasprotnikov tako v vojni kot v miru, ni mogel najti niti najmanjše podpore v ljudstvu, marveč iz dneva v dan ugotavlja, kako se redčijo cele vrste tistih, ki so ga podpirali iz razrednili interesov. In vendar je dzjemno stanje® samo del načrta, ki naj bi ga začeli izvajati v treh mesecih, za kolikor je določeno, ali še dlje, če bi g* bilo treba podaljšati. Toda naj bodo fašistični general' še tako ma-kiavelistični, njihov načrt je izredno jasen in prozoren: v primeru Francove smrti, ali odstopa, naj bi generali dobil* vso oblast, na položaj starega generala pa naj_ bi postavili slamnatega moža, kakršen je nič kaj sijajni pretendent na prestol Juan Carlos Burbonski. Načrt torej obstaja in treba je povedati, da bi bilo težko izdelati še bolj nepriljubljenega in obupnega. Obnovitev monarhije v državi. v kateri so monarhistične skupine — tudi karlisti — nepomembna in razcepljena manjšina, v kateri so republikanci celo preostali falangisti, večina oficirjev, pa da ne govorimo o srednjem razredu in n ljudskih, množicah, obnovitev monarhije je torej lahko siw stvo, ne more pa biti rešitev. Operacija dobi svoj smisel šele tedaj, če jo imamo za del širšega in kompleksnega načrta španske reakcije in mednarodnega imperializma, ki naj bi zagotovil takšen notranji položaj, da bi Španija še naprej lahko služila najbolj pustolovskim in nerazsodnim načrtom pentagonskih strategov in generalov NATO Samo iako je mogoče razum«« ukrep, ki je sicer pognal režim v slepo ulico, tako da je popolnoma osamljen in ki računa samo na teror in prikazen državljanske vojne kot sredstvo za prepoved tistega, kar se dogaja in kar nujno vodi v zahteve po svobodi in republikanski demokratičnosti Skrajno in porogljivo sredstvo je obsojeno na propad Tudi o tem govore dejstva. Vlada je upravičila ' izjemno stanje, češ da se lahko le tako upre študentovskim nemirom- Nedvomno so ta gibanja pomembna in jih je težko nadzorovati. Kako daleč je mogoče izsiljevati mladino, ki zanjo državljanska vojna ni niti spomin in ki je ravno v' boju odkrila njene najlepše strani? Ta mladina je prišla na ulie® Madrida in drugih španskih mest z rdečimi in republikanskimi, zastavami, prepevala je pesmi «rn‘' licije® in mednarodnih brigad, ta; ko da je nastalo ozračje enotnosti med delavci, štuaenti in intelektualci, ozračje, ki ja dokaz za dejansko povezanost kakršno hoče sicer uvesti režim s terorjem in PnAm t mn. ... n r\ i . < ■ avtomobilski nesreči fUn. Lollobrigida, ki je že zapustila kliniko, kamor se je morala zateči Orvietu je obiskala režiserja Franca Zeffirellija, ki je še vedno v bolniški postelji. Kot je znano je bil Zeffirelli v avtu, ki ga je vozila igralka in jih zaril v De Paulov trebuh Ko se je oddaljil od kraja, je De Paula sprožil proti njemu tri strele. De Paulo so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Nje govo stanje ni resno. je v sodelovanju z De Feom vnesel v zapisnike manjše vsote kot so bile v resnici v blagajni carinskega odseka v Terniju, drugič pa je v 23 inšpekcijah zakril nepravilnosti. Te kršitve zakona so tudi obtoženi vsi carinski funkcionarji, katerim so bile tedaj poverjene preiskave. Poleg obtožbe potvorbe se bo moral De Feo zagovarjati tudi prisvojitve javnega denarja, ker si je prisvojil v odsotnosti Ma-strelle (ta je bil tedaj na izpopolnjevalnem tečaju) 4.300.000 lir. c .. CATANIA, 5. - Karabinjerji so Sodni postopek proti carinskim; aretirali tri mladeniče in jih pri- funkcionarjem je zahteva) že med ; javili skupno s tremi drugimi, ki prvim procesom proti Mastrelli dr- jjh še niso zasledili, sodišču žara žavni tožilec in sicer na podlagi ob-! di cele vrste tatvin Mladeniči so toženčevih izjav, ki je svoje bivše j ukradli za 200 milijonov lir blaga, kolege obtoževal sodelovanja pri ne- V glavnem so vdirali v zlatarne, zakonitem poslovanju. Da bi zadevo I zapuščene vile in trgovine in so razčistili so policijski in carinski pobirali vse, kar jim je prišlo pod roko. Med ukradenim blagom, ki so ga karabinjerji zaplenili, so ARETACIJA mladih tatov Ukradli so za 200 milijonov lir blaga organi vodili tri leta preiskavo, med katero so zaplenili pri rimski carini in pri večjih industrijah v Terniju dva stota dokumentov. številni starinski novci in dragulji i v vrednosti 4 milijonov lir. Kara Letalo francosko-angleške proizvodnje Concorde je uspemo prestalo krst: 27 minut je letelo s hitrostjo 560 km na uro, medtem ko bo moralo leteti ob koncu poskusov 2280 km na uro POMLAJEVANJE SVETOVNE TRGOVSKE MORNARICE Japonska izdela največ ladij Liberija pa jih največ kupi Hiter porast mornarice SZ ■ Norveška in Japonska sta se mečno približali Po podatkih Lloyd’s Register of Shipping je na svetu trenutno v gradnji 1181 ladij s skupno 15.669 tisoč 23 BRT, manjkajo pa podatki LR Kitajske in Sovjetske zveze. Navedena številka predstavlja rahlo skrčenje (67.864 BRT) v primerjavi s tonažo iz prejšnjega poročila pred tremi meseci ln tudi nekaj manj v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Kljub skrčenju ni vzroka za pesimizem, ker je tonaža naročenih ladij, katerih gradnja še ni začela, dosegla nove rekordne meje. Naročenih ladij Je skupno 1603 z več kot 33 milijo- V gradnji Japonska 5.318 ( + 305) 12.766 (+ 496) švedska 957 < + 102) 3.785 (+ 820) Zah. Nemčija 1.593 (— 60) 2.308 (+ 818) Vel. Britanija 1.582 < + 90) 2.234 (+ 744) Francija 543 (— 187) 2.470 (+ 681) Norveška 477 (— 10) 1.553 (+ 589) Danška 475 (— 49) 1.468 (+ 258) Španija 675 (— 8) 1.236 (— 20) Italija 930 (— 95) 837 (— 135) ZDA 710 < + 42) 891 (+ 174) Poljska 436 (— 53) 796 (+ 67) Nizozemska 452 (— 21) 753 (— 408) Jugoslavija 386 (— 53) 764 (+ 143) ni BRT, ali skoraj 4,5 milijonov | Nemčiji, 11 na Danskem itd. kerji predstavljajo 56,5% naroč® nih ladij, ladje za razsute su tovore 22,5%, ladje za navadne vore 15,7%. Drobiž odpade n manjše ladje. Najmočnejšo trgovsko m°rna^,<'? na svetu ima še vedno L>iDerJJ ki je svoje prvo mesto še okrepi*" Drugo mesto brani Velika BrM**|* ja, kmalu pa ju bosta verjetno <* hiteli Norveška in Japonska, K* . čisto od blizu ogrožata ZDA, Sl® nje so zabeležile lažji padec v skuP ni tonaži Med pomorskimi v-et. ni je močno napredovala S°vt.0, ska zveza, ki je povečala za raj poldrugi milijon BR-tonažo- »Lestvica« trgovskih mornar)®J* naslednja (v tisočih ton in z likami v primerjavi z pre«*8, skim letom): „ 25.720 + 3fo5 21.921 + g(|5 19.668 — več kot v zadnjem poročilu. Po zaslugi tega povečanja je rahlo skrčenje tonaže ladij, ki so že v gradnji dobesedno izbrisano. Skupne številke so nad vse optimistične Tonaža, ki je v gradnji ali ki je že naročena je za slabe 4,4 milijone večja kot Je bila v prejšnjem poročilu Lloyd’s Register. Po podatkih britanske ustanove je prospekt ladijskih gradenj na svetu naslednji (v oklepaju razlike v primerjavi s prejšnjim poročilom): v tisočih ton: V načrtu Posamezne države gradijo v veliki meri za izvoz. Odstotek znaša kar 49,5 Najboljši kupec Je Liberija z 2.367.512 BRT, sledijo V. Britanija 1.612.417, Sovjetska zveza 629.996. Norveška 579.234 itd. K izvozu prispeva levji delež Japonska, kar 55.8%. Med najboljšimi izvozniki so še švedska. Zah. Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Jugoslavija In Danska. Zanimivo je, da je tonaža ladij, katerih gradnja še ni začela, kar dvakrat večja od tonaže ladij, ki so že v gradnji, čeprav njih število ni v istem razmerju. Ogromna razlika gre na račun tankerjev, ki dobivajo vse večje oblike Naročenih j® kar 155 ladij z več kot 100.000 BRT. 64 jih bod > izdelali na Japonskem, 22 na "iveri skem, 14 v Franclji, 12 v Zah celo mlajši od 5 let. + l7Snl 2.70f Liberija Vel. Britanija ZDA Norveška 19.667 Japonska 19.587 + *"Lj Sovjetska zveza 12.062 + Grčija 7.416 — 4,5 Italija 6.624 + Zah, Nemčija 6528 + 7j 19 je Jugoslavija 1.267 + . Na splošno se je na svetu govska mornarica zelo P°m {Udi Novim gradnjam odgovarja ,anJ kot 4 milijone BRT. Več «* £) lovlca svetovnega ladjevja (s ^ je mlajša od 10 let, dober d®1 veliko »upokojenih« starih Lani so namreč razdrli malo m * INTERVJU e. KARDELJA REVIJI «RMASCITA 0 nekaterih temeljnih vprašanjih predmetu razprave IX. kongresa ZKJ Kakor je znano, bo od 11. do 14. toarca deveti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. S tem v zve-l' .ie Edvard Kardelj dal intervju :ev'.ii «Rinascita», v katerem obravnava vprašanja, o katerih bo-0r' razpravljali na kongresu. . V svojem intervjuju je Kardelj Ujavil: «Po mojem mnenju bodo diskusijo na kongresu prevladale tri skupine problemov, ki ?° tudi v središču debate med Komunisti in v javnosti na sploš-t10, V prvi vrsti je nadaljnja iz- ®6lava gospodarsko-socialnih odno-*0v med ljudmi, v delovnih ko- aktivih in na sektorjih socialne-dela na podlagi socialističnega Soupravljanja. Reforma je moč-a° utrdila materialno osnovo samoupravljanja in ji dala nove in ■Ooje razsežnosti. Hkrati je samo-Ptavljanje še bolj zaostrilo neka-i a protislovja in notranja neso-psja in tudi nekatere neenakosti. ;! so z gospodarskega vidika, in .usti z vidika delitve dohodka po plovnem učinku neupravičene. To 6 nanaša še posebno na nekatere Nadzorovane vplive trga. Izbira mori akcije za zavestno in sistematično socialno rešitev takih pro-ktnov, za demokratično usmeri-s} in harmonizacijo socialnih od-/tov ter za uvedbo in nadaljnji azvoj primernih ustavnih instru- I Ntov za urejanje teh odnosov II Problemov bo zelo verjetno mjašanje, o katerem se bo naj- 1 razpravljalo na kongresu. . Kamen te diskusije in vseh od-citev, ki bodo sprejete, bo pred-ie|P, nasloniti našo socialistično Nžbo na samoupravljanje, ki bo . syoje strani vedno bolj sposob- tolijfmčiti tisto, kar bi imenoval j. jr mogoče samostojen in sa-°upraven razvoj socialnih odno-|J)V m odpor nosilcev samoupravlja proti morebitnim potvorbam odnosov. Diskusija in odlo-tlVe kongresa bodo morale poleg nrisni prispevati tudi k poveča- pro- j-: Poklicne učinkovitosti in Aktivnosti samoupravnega gospo arstva ter k večji materialni ir °ialni varnosti delavcev. t^oleg tega bodo na kongresu jemali pomembno mesto problemi se tičejo hitrejšega raz- mi, % samoupravnega sistema in Je8ove materialne podlage v ne- iL vc j^Pomski socialni dejavnosti, na dal rju zdravstvene zaščite in sodega skrbstva, sistema pokoj-u’ znanosti, vzgoje, kulture. Na n sektorjih so bili storjeni šele D*. . v-rvi- nj* koraki na poti razdržavljenja ■ ave in izdelave novih gospo- rskih odnosov, ki naj temeljijo C samoupravljanju, za katere h-.ihoral kongres prav gotovo na Jb°lj konkreten način določiti 6r za prihodnost. Gotov gotovo je, da se bo razprava še )^ebno vrtela okoli vprašanj, ki los VaJ° značai 'n ustavno obliko rjej Rudarskih odnosov in odnosov J°?tj sarnouPravno dejav- vsemi drugimi sektorji deUi Hos'11 -sociaine8a življenja, ki so i posredno povezani s storitvami fazvojem te dejavnosti ■unčno bodo tudi to pot imeli ti^?n° važnost problemi, ki se i* ^ demokratičnega razvoja na-t^druibe. že mnogo časa in JkJ. Dušeni po četrtem plenumu je Wbas velika večina komunistov &£ H a Ml dejstvo, da je močna atizacija vseh sektorjev so-tev'‘'fga življenja eden od pogo-Df^ip bistvenih dejavnikov nalili?3 socializma. Predmet dis-toj? in tudi nesoglasij pa je še t^ssanje ustavnih oblik in me-lifcki jih mora demokratični po-V'ia - sistem v družbi, ki se raz- Hv,: Pa podlagi socialističnega sa (upravljanja in fr,Izjavljanja in razdržavljenja (liCj. Krste socialnih funkcij. Trati^' ki so povezane s klasično itv^mvniško demokracijo parla- fina in navadp W .neSa tipa in navade iz pre-h. °sti izvajajo še močan pritisk L, Mitični razvoj naše družbe. sredstev za socialne komunikacije na splošno. , Mislim, da bo kongres dal najbolj konkretne odgovore na nekatera teh vprašanj. S tega vidika bo smoter kongresa v prvi vrsti spodbujati nadaljnjo demokratizacijo naše družbe, v drugi vrsti pa poudariti neizbežnost prilagoditve oblik demokracije in političnega sistema socialističnim odnosom proizvodnje, ki so lastni naši družbi, odnosom, ki temeljijo na samoupravljanju državljanov v delu in v socialnem življenju. Zaradi tega morajo tudi ustanove našega političnega sistema vedno bolj predstavljati — tako rekpč — nadaljevanje m organizacijski instrument socialnega samoupravnega deia in socialnega samoupravljanja delavcev. To je razlog, zaradi katerega politične ustanove klasične predstavniške demokracije ne ustrezajo naši samoupravni družbi, in zaradi katerega moramo pogostoma iskati povsem nove poti in originalne oblike. Na tem področju smo že dosegli znatne uspehe, toda delali smo tudi napake. Naše izkušnje so vsekakor že dovolj bogate in kongres bo prav gotovo lahko storil korak naprej v določitvi našega političnega demokratičnega sistema. Seveda bo naš kongres poleg teh treh glavnih socialnih problemov proučil s posebno pozornostjo probleme gospodarskega razvoja deže.e v bližnji prihodnosti, politične in ideološke probleme, ki danes prevladujejo v naši družbi ter probleme, ki se tičejo mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja. Mislim, da bo s tega vidika stališče našega kongresa zelo blizu stališča dvanajstega kongresa KPI. Naslednje vprašanje se jd glasilo: «Vendar pa je problem, ki se_ specifično postavlja v vaši deželi, ki pa se, čeprav drugače, postavlja v vseh deželah, ki gradijo socialistično družbo in ki so ga zadnji češkoslovaški dogodki še bolj. postavili v ospredje in povzročili tudi zelo ostro diskusijo: vprašanje vodilne vloge komunistične stranke v družbi in način uresničenja te vloge*. «Dolga leta, je odgovoril Kar- liki notranji premiki v našem gospodarstvu, in torej tudi veliko zmanjšanje gospodarskega napre- pomoč arabskim deželam pri dovanja. stavija v sedanjih pogojih sovjetska navzočnost tudi neke vrste delj, so bila o tem vprašanju ne- tega nastaja zakasnitev v ustanov neposredne demo-predvsem v ustroju naših ^Ea n’ v dela upravnih Caaov- na področju sporazumov Sstj ugovarjanj na samoupravnem \3>t\ 11 nAiilfiAnA Ss ,r.u, politične odgovornosti l^uizacij, zlasti Socialistične zve- ga sistema, vloge socialnih t^Alovnega ljudstva, sindikatov, air>skih organizacij, tiska in razčiščena stališča: vedno tesnejši stik med Zvezo in državnim a-paratom je povzročil birokratske vplive. Zato smo postavili vprašanje večje avtonomije državnemu aparatu, tako da se izognemo, da bi bila Zveza odgovorna za dejavnost državnega aparata. Seveda mora Zveza podpirati dejavnost državnega aparata, kadar mehi, da je pravllha,' tddh ' mord' imeti tudi možnost kritizirati jo, kadar meni, da je to potrebno. Nasprotno, pa mora imeti državni aparat možnost, da zavrne kritiko, kadar se mu zdi neupravičena. Vprašanje, ki si ga postavljamo, je naslednje: Kako Zveza lahko v novih pogojih izvaja ves svoj po-Etični Vpliv na ljudi, ki vodijo državni in socialni aparat? Odgovor je za nas en sam: Zveza mora biti globoko ukoreninjena z organi samoupravljanja družbe. Za Zvezo ne gre, da bi posamezne organe socialnega življenja imela za transmisijske pasove svoje politične akcije, temveč kot kraj — rekel bi prostor — demokratičnega dialoga med komunisti in vsemi delavci. Je še drug problem: Zvezi namreč ne pritiče naloga segati v podrobnosti odločitev organov socialnega samoupravljanja; definicija te vrste odnosa je drugo izmed vprašanj, ki se bodo obravnavala na kongresu. Gre za zelo zapleteno vprašanje. V deželi so še nekatere sile protisocialistične usmeritve: to pomeni, da, tudi če se ne istoveti z organi države, se Zveza ne odreka svojemu temeljnemu stališču oblasti. To je gotovo protislovje, ki se bo lahko rešilo med nadaljnjim razvojem naše družbe. Toda tudi na to vprašanje bo moral kongres dati odgovor*. Nadaljnje vprašanje: «Italijanske opazovalce zanima vprašanje gospodarskega razvoja, t.j. splošna sodba, ki se danes lahko izreče o jugoslovanskem gospodarskem stanju in o reformah, ki se v teku "•MIHI Mili lil III MIHI IIIIIIIII mi tl III lllll IIIIIII 7o ti tisoč let staro naselje £ 'Čustveni sodelavci etnograf-< in arheološkega odseka ter ^i^^kega- inštituta sovjetske Aka-y, -(p znanosti in umetnosti že Ji jT;asa sodelujejo skupaj s čla-LJtetituta «Hidroprojekt* pri iz-%v*yanjih in proučevanju selišč W.aa iz paleolitske dobe v se-predelih države. Na bre-reke Pečore, nedaleč od po-a kroga so odkrili ostanke Ji. I3 selišča naeandertaiskih lju-.jTitnitivna delovna orodja iz sui a' ostanki mamutovih kosti, kosti severnih lisic in je-k ‘J omogočajo domnevo, da gre lij naselje, staro okrog 70.000 let. 4®dkritje obenem tudi menja tfctedan*. ideje o naseljevanju lju- Severo-v/,hodni Evropi. v t?uAjariT3 se vse bolj spreminja s^a?°žičen šport. Industrija zim C sPortne opreme si zato priza-Sv’ a*3 hi kar najbolj pritegnila i najrazličnejšimi novostmi. S' to Japonci zdaj izumili oziro-'j, jtjhelaii zložljive plastične smu- „ so jih izdelali kakih 5000 V*' toda že prihodnje leto jih ravajo proizvesti kar štiri-toliko. v gospodarskem upravljanju*. Odgovor: «Najnižja raven v gospodarskem stanju se je zabeležila leta 1967. Tega leta je bila proizvodnja v zastoju. Preteklo leto pa se je že zaključilo z znatnim uspehom. Načrt je bil predvideval zmerno povečanje proiz- vodnje za 3-4 odstotke, dočim je znašalo dejansko povečanje 6 odstotkov. Proizvodnja je letošnjega januarja že presegla 10 odstotkov proizvodnje lanskega januarja. Z drugimi besedami: glavni problemi reforme so bili bistveno obvladani, tako da za tekoče leto predvidevamo ne samo normalno temveč naravnost visoko povečanje proizvodnje in narodnega dohodka. Prepričani smo zaradi te, ga, da nam bo kmalu uspelo kompenzirati rezultate prvih dveh let reforme, ki so ju označevali ve- Vsekakor pa težave še zdaleč niso premagane. Toda sedaj gre bolj za probleme notranjih odnosov v gospodarstvu, na sektorju zaposlitve, mod delovnimi kolektivi im pri delitvi dohodka, kakor pa za probleme, ki se tičejo gospodarskega razvoja dežele kot takega. Nedavno doseženi uspehi prepričljivo zanikujejo razne špekulacije o neuspehu naše reforme in nam zagotavljajo tudi trdnejšo materialno podlago za rešitev še nerešenih problemov*. Naslednje vprašanje se je nanašalo na kongres KPI in Kardelj je v svojem odgovoru ponovil, kar je bil že svoj čas izjavil agenciji Tanjug. Zadnje vprašanje se je nanašalo na politično stanje v Sredozemlju. Kardelj je izjavil: -«Napad Izraela na arabske države je še bolj zaostril obstoječa protislovja v Sredozemlju. Mi se seveda nismo pridružili enostranski kritiki proti pojavu sovjetskega ladjevja v Sredozemlju. Dokler so tam ameriško ladjevje in druge sile atlantskega pakta, se ne sme nihče čuditi, če nastaja reakcija tudi s sovjetske strani. Poleg tega pred- proti nji-izraelskemu hovem odporu napadu. Vendrr pa, če bi spirala v odnosu sil nenadzorovano naraščala, kakor je bila začela, bi se Sredozemlje vedno bolj spreminjalo v področje neposrednega merjenja med dvema velesilama in vsi krajevni spopadi na tem področju bi bili podrejeni temu merjenju in bi se zato zaostrili. Naše mnenje je, da se ta nevarni razvoj lahko zaustavi samo s pogojem, če se vse demokratične in miroljubne sile temeljito zavzamejo, da Sredozemlje postane področje miru in miroljubnega sodelovanja obalnih držav brez navzočnosti katerega ko.i ladjevja, ki pripada blokom in brez spopadov. Jasno je, da ne bo moč uresničiti nobenega koraka v tej smeri, če se prej s politično rešitvijo ne likvidira izraelski napad na arabske države in če se same sredozemske države ne obvežejo za politično rešitev vseh spornih vprašanj tega področja, in vzajemnega sodelovanja v interesu miru. Zveza komunistov Jugoslavije meni, da bi morale vse demokratične, miroljubne in napredne sile Sredozemlja razviti največ:o politično dejavnost v tej smeri*. Na Prešernovi proslavi v Dolini je pred številnim občinstvom nastopil Stane Raztresen in ob spremljavi Tulia Možine na kitaro z občuteno umetniško besedo podal izbor balad in romanc od Prešerna do nekaterih so lobnikov Četrti zvezek Cankarjevega zbranega dela Ob petdeseti obletnici Cankarjeve smrti smo decembra dobili en sam zvezek Cankarjevega zbranega dela. Temu se zdaj pridružuje nov četrti zvezek zbranega deia. ’ ‘ pa je sicer po vrsti že peta knjiga Cankarjevih zbranih spisov. Morda je to izhajanje res. počasno, prepočasno, če pomislimo, da smo šele pri peti knjigi Če pa vemo, koliko dela je treba Za tako izda jo, koliko truda, potrpljenja in vztrajnega prizadevanja, potem vendarle ne smemo uiti nezadovoljni. Četrta, zdaj izšla knjiga Cankarjevega zbranega dela prinaša na daljevanje Cankarjeve dramatike. Tudi to knjigo je kot prejšnji zve zek odrskih del uredil Dušan Moravec, ki je pri izdaji te knjige obdržal isti koncepv kot pri prvi knjigi Cankarjeve dramatike. Knjiga prinaša predvsem dvoje Cankarjevih dramskih tekstov in sicer: Kralj na Betajnovi ter Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. V dodatku pa je objavljeno še prvo dejanje Cankarjeve drame Hrepenenje, ki doslej še ni bilo natisnjeno. Razen tega pa je urednik v ta zvezek Cankarjevega dela uvrstil še prevod Shakespearove tragedije Romeo in Julija kot značilen in za študij celote pomemben primer pisateljevega dela v vezani besedi. Z izjemo morda Hrepenenja, ki utegne biti zanimivo kot tekst, pa poudarek te knjige ni tolike na tekstih, ki jih pač poznamo, ki smo jih pač že vsi bolj ali manj videli IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM*UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII||||||||||||||l|fllllllllllMllllllllllllll||||||||||||lMIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM||tsillil|||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII|llllllllll|||lllillll||lllllllllllllllllllll|lintlllllllllllllMniilllll OSTANKI PRAZGODOVINSKE UMETNOSTI ŽIVALI, KI SO IZGINILE ŽE PRED 15 TISOČ LETI V jami blizu kraja Ribadaselle odkrita presenetljiva zbirka paleolitske umetnosti španski speleologi, ki so preteklega aprila raziskovali neko podzemeljsko jamo pri Ribadaselle, na severni obali Španije, so v njej povsem slučajno odkrili presenetljivo zbirko paleolitske umetnosti. Po senzacionalnem odkritju predzgodovinskih jamskih slik pri Lascauxu (v Franciji, 1. 1940), se pač nič ne' more primerjati s tem, kar so odkrili zdaj. Strokovnjaki so od tedaj temeljito raziskali jamo pri Ribadaselle, vendar je šele te dni profesor IVtagin Beren-guer, s. španske akademije likovnih umetnosti, objavil, nekakšno uvodno študijo, v kateri odkritje te jame primerja z danes že slavno jamsko umetnostjo Altamire in Lascauxa. Prav tako sta se šele te dni v jamo spustila še dva strokovnjaka, in sicer Adam Hopkins, čigar poročilo objavljamo v pričujočem sestavku, in pa fotograf Frank Herrmann Prepustimo besedo Adamu Hopkinsu. «Prvi trenutek je tema popolna. Ovija oči kot baržun. Kakih iiemiiiiiiiiB. Današnji otroci žive v močno industrializiranem svetu in se s tehniko srečujejo že od mladih nog. Deloma je to prav, deloma pa tudi ne, zlasti, če zaradi tega pridejo premalo v stik z naravo sto metrov pod površjem ni čuti nič drugega kot šumenje podzemeljskih voda Potem plane plamen bakle ter osvetli ogromno gla vo konja, narisano z obledelo vijoličasto in črno barvo. Tako daleč od dnevne svetlobe je učinek kar grozljiv. «Pr_emikajoči se prameni svetlobe odkrivajo široko površino stene, ki spočetka ustvarja vtis razmetane mešanice potez in barv. Nato se začno počeši, kot se oči privajajo, kazati obrisi kopit, rogov, nozdrvi, deli jelenov, pa spet nekaj konj, risba neke druge živali, pravi paleolitski živalski vrt «15.000 let za te slike nihče ni vedel. Nekateri detajli na glavni steni jame so povsem jasni. Po gled na glavo nekega severnega jelena te kar prevzame, toda večji del telesa te ogromne živali je izginil. «V splošnem so oarve — pretežno črna, rdeča in vijoličasta — temnejše kakor v arugih jamah. Zanimiv pojav predstavlja precejšnje mnoštvo losov (jelenov). V Altamiri, ki se nahaja na istem področju, ni nobenega losa, toda mnogo bizonov. Spričo tega je zelo verjetno, da sta ti dve jami, navzlic stilnim podobnostim, bili poslikani v različnih klimatskih okoliščinah, to se pravi časovno precej daleč narazen. Ribadasella bi s svojo zbirko kisov bila iz kakega zgodnejšega obdobjd. «Časovna določitev neke jamske umetnosti daje priložnost za bo gato akademsko argumentacijo. Profesor Berenguer je na osnovi stilne analize ugotovil, da so slike v jami Ribadaselle stare okrog 15 do 20 tisoč let. Kaže tudi, da bo Ribadaselle, s pravcatim me težem slik po svojih stenah, še podkrepila splošno razširjeno teorijo, po kateri je vrednost slikanja za človeka kamene dobe bila bolj v aktu ustvarjalnosti kot pa v naknadnem razmišljanju o družbenem delu. Nekatere slike se nahajajo na povsem nizkih izboklinah, videti jih je moc samo, če človek leži na hrbtu. Večina učenjakov meni, da so te slike nastale kot rezultat nekega čarovniškega obreda v zvezi z lovom. Tudi položaj shk v Ribadaselle potrjuje to čarovniške teorijo, ker se te nahajajo globoko v jami, v tistem njenem delu, ki ni mogel služiti za prebivanje — Ko bo dobro raziskana in osvetljena, bo Ribadaselle prava zakladnica pa-leoEta — je izjavil direktor prazgodovinskega muzeja v Santan-derju dr. Miguel Angel Garcia Guinea. — Nedvomno je to ena od najpomembnejših jam iz prazgodovine — je pristavil.* Strokovnjakinja za umetnost pa-leolita Patrizia Connor pa v zvezi s tem pravi naslednje: »Odkritje tako bogate galerije paleolitske jamske umetnosti je za arheologijo velikanske važnosti. Najdbe v Ribadaselle bodo, na srečo, potrdile obstoječe teo- rijo o poreklu in razvoju te umetnosti, ki se je doslej opirala na dokaj skope dokaze V boju za človeška življenja Vedno bolj uspešna orožju medkme v rokah zdravnikov tiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHMHiiMNiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMmiiiiHiiiiiiiliiiiilllliiiiniiiiiiliitiiiiiiiiiiiHimiiiiifiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen dan za one, ki se ukvarjajo z reklamnimi posli. Ne vmešavajte se v tuje zadeve. BIK (od 21.4. do 20.5.) Naj vas želja, da bi porazili svoje nasprotnike, ne privede v neprevidnost. Spoštujte čustva drugih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zavrnite iz ponosa neke dobičkonosne pobude. Skušajte bolje prenašati objektivno kritiko RAK (od 22 6. do 22.7.) Neki vir dohodkov bo v najkrajšem času usahnil. Premalo počivate, to vprašanje morate čimprej rešiti. LEV (od 23.7. do 23.8.) Obnovite neke razgovore, toda na višji ravni. HOROSKOP srečo z denarjem. Izpolnite dano besedo. STRELEC (od 22.11, do 20.12.) Ne popustite pred pritiskom nasprotni kov. Zap-''1'" "" ——-■--------------1 Nobenega napredka v čustvenih odnosih. DEVICA (od 23.6 do 22.9.) Ne govorite o svojih načrtih nikomur. Na področju čustvenih odnosov nobenih novosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne dovolite, da bi vam kdo očital poslovno nepoštenost. Potrebni ste razvedrila. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Že zjutraj boste imeli nenavadno Zapreko na poti k sreči pred stavija družina ljubljene osebe. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Da nes domala popolno poslovno mrt vilo, toda jutri bo gotovo bolje. Raz vijajte še naprej neko prijateljstvo VODNAR (od 21.’. do 19.2.) Raz širite svojo dejavnost tudi na teh nično področje. Med prijatelji je po trebna strpnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Varujte svoj poklicni ugled to je trenutno najbolj nujno Nek pismo vam bo pomirilo živce. «Paleolitska jamska umetnost (risbe in rezbarije v steni) se je — tako se zdi — i a/vila izključno na jugozahodu Francije in na severu Špauiie. Morda so človeku prvo pobudo, da poslika stene jam, dali sledovi medvedovih šap, ki jih je on v resnici tudi poustvaril v mnogih najstarejših nahajališčih. Druge primitivne rez-.bariije, ki ponazarjajo, žepiike, jx-, , pruduktiviie organe in živali, kot tudi barvni madeži, so bili odkriti v kraju La Ferrassie, v Franciji, njihova starost pa znaša okrog 27 tisoč let 'pbed našim štetjem. «V naslednjih 15 000 letih se je jamska umetnost razvila od teli rezbarij prfekot odtisov . rok in mu-nokromoin dvodimenzionalnih prikazov živali vse do tistih natura-Esticnih večbarvnih živali tako imenovanega srednjega magdalč-niena, katerega vrhunsko umetnost predstavlja Altamira S pomočjo ladioak.tivnega ogljika je bilo moč ugotoviti, da znaša sta rost slik in risb v Aitamiri 13.500 let. Umetnost jame Kinadaseue se dobro vključuje v periodizacijo, pripadajoč srednjemu razdobju paleolitske umetnosti s starostjo okrog 17.000 let «bplošno se smatra, da so jame bile poslikane iz obrednih ali čarovniških razlogov. Informacije, ki jih posredujejo te risbe, so nepre cenljive vrednosti, ker pojasnjujejo verovanje paleolitskega lovca in prikazujejo' živali, od katerih je bil odvisen obstoi človeka in ki so živele v južnih predelih Evrope, povsod, kjer se je led umikal.* Kirurški skalpel je najstara.še medicinsko orodje, ki ga še danes uporabljajo. Vendar kaže, da bo tudi ta kmalu našel mesto med muzejskimi predmeti. Čeprav se je, kljub mnogim revolucionarnim spremembam, do katerih je prišlo na področju operacijske tehnike, obdržal do današnjih dni. Po eni strani namreč uporab-1'ajo kirurgi pri operacijah komplicirane elektronske naprave ter izredno natančne mehanične' 'ter elekfrične instsurrJtrite je pacientu na razpolago ..najsodobnejša tehnika — na drugi ’ pa operater še vedno drži v rokah kirurški nož, ki. se. od primitivnega skalpela le malo razlikuje, morda samo po kakovosti kovine, iz katere je izdelan, in nekoEko še kvečjemu po obliki, pa' ne mnogo. Vse pa k-že. da živimo v času sprememb tudi na tem področju. Poznemx že primere, ko uporabljalo kirurgi namesto skalpela drugačne, novelše pripomočke. Z njihovo pomočjo so dosegli to, kar bi se nam še pred leti zdelo domala nemomoče, dosegli so nam-eč, da med kirurško intervencijo ne pride do krvavitve. Tako so na lanskoletni stockholmski konferenci za medicinsko in biološko tehniko udeležencem demonstrirali »reaktivni nož* brez razila, ki reže kosti in mišično tkivo s pomočjo tankega razžarjenega curka gorečega plina. Pri operiranju s takim nožem se zaradi visoke temperature kri okoE rane sproti strdi. Poleg o-stalih prednosti je zato operiranje z reaktivnim nožem tudi hitrejše, saj porabi kirurg pri klasičnem načinu okrog tri četrtine časa samo za to, da zaustavi in prepreči krvavitev. Podobno orodje je laserski nož, pri katerem predstavlja rezEo izredno tanek in zgoščen svetlobni žarek. Z njim še vedno eksperimentirajo, predvidevajo pa, da bodo z njegovo porhočjo zanesljivo odstranjevali rakasto tkivo. Končno kirurgija jutrišnjega dne ne uporablja samo toplote in svetlobe, marveč tudi mraz, to je nizkf. tcmpsKfj^UTi?, namen so izdelali tako imenovani «ede-spi nSLuJCUtnpraktično preizkusili. Tudi v njegovem primeru je ime zgrešeno, saj spioh nitna rezila, pač pa drobno cevko, skozi katero se pretaka tekoči dušik pri temperaturi okrog —185 stop. C. Tako nizka temperatura seveda uniči vsako živo celico, ki pride z njo v stik. Ta način operativne tehnike imenujemo kriokirurgijo (krios = mraz). Z njeno pomočjo so že opravili vrsto uspelih operacij, na možganih, pri odstranjevanju tumorjev v možganskem tkivu, pri zdravljen u Parkinsonove bolezni, ko je poškodovana možganska skorja. Reaktivni, laserski in ledeni nož su najnovejša kirurška orodja, ki se trenutno še niso uveljavila v širšerti merilu. Zdravniki jih še morajo temeljito preizkusih, preden se stoodstotno odločijo za njihovo uporabo. Na vsak način predstavi.ajo vrhunec na področju izpopolnjenega kirurškega instrumentarija. In obenem pomenijo, seveda, odtočimo prednost kirurgov v bo.u za življenje tistih ljudi, ki jih na operacijski mizi skušajo iztrgati iz objema smrti s pomočjo svoega znanja, tehnike in spoštovanja do človeškega življenja. mm. ČETRTEK, 6. MARC« 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Beseda in glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.13 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 18.55 Rus sellov sekstet: 19.10 Pisani ba lončki; 20.00 Šport; 20.35 Kranjc: «Detektiv Megla*: 22.10 Komorne skladbe deželnih avtorjev. priredba; 20.1 o Operetna glasba; 21.00 Violinist W Tramplei in pianist C. Wadswortb; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Antonio Bibalo; 14.25 Mali ansambli. KOPER 7.30, 3.30, 13,30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 10.00 Ro man; 10.40 Telef-,nski pogovori; 13.00 Pisan spored; 14.00 Juke box; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kon cert; 16.00 Aktualnosti; 17.35 E notni razred; 18 20 Enciklopedija; 19.00 Pevec men množico; 20.10 Glasbeno tekmovanje: 22.40 Poje N. Rotondo. poročajo vam...; 14.05 «Mladina poje*; 14.25 Operetne melodije, 14.45 «Mehurčki»; 15.40 Tenorist Ludvik Ličer; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Simi' koncert; 18.15 Iz naših studiov: 18 43 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lah ko noč, i troci!; 19. to Metka Štok; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Lirika revolucije; 21.40 Glasbeni noktur no; 22.15 Komorno g.asbem večer. 23.05 M. Krieža: Odlomek; 23.15 Zabavna glasba ITAL. TELEVIZIJA III. PROGRAM 6.30, 7.30, 12 30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7 10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Kvintet »Dobri znanci*; 10.45 Plošče Record; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične informacije 15.30 Popularne skladbe; 16.40 Orkester Za-charias; 17.00 Radijski oder; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orke^ 10.00 Bach, Mozari, Stravinski; 11.10 Bartokovi kvarteti, 12.55 Berlioz, Rahmaninov; 14.30 Plošče; 15.30 Kvintet Ohigiano; 16 15 Sodobna glasba; 16.15 Gospodarstvo; 18.45 hulturno aktualnosti: 19.15 Koncert: 20.30 Giacomo Puccini: «Turandot* 10.30, 11.30, 15.00' Šola. 12.30 Človek in podeželje' 13.00 Belež ke s potovanja 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik, 17 45 Program za mla dino; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.15 Kulturni spored; 19.43 Šport ne vesti in Kronike- 20.30 Dnev-< nik; 21.00 G. Nevoux: *Vidocq»; 22.00 Politična tribuna; 23.00 Dnevnik. FILODIFUZI JA II. KANAL ster Heath; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 8.00 Mozart, Busoni. Schubert; 10.10 Bellini, Clieruhim, Debussy; 11.10 Simf. koncert: 12.30 Baritonist Robert Merrill 13.45 B. Mar cello: «La morte dl Adone*. 17.00 Zimski šport; 19.15 Nemščina; 21 00 Dnevnik: 21.15 «A che gioco giochiamo?*; 22.30 Znanost in tehnika. JUG TELEVIZIJA SLOVENIJA 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 7.00, 8.00, 13.00 15 00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Operna gtosba: 10.3--, in 11.08 Ura glasbe: 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13 15 Preizkušajo se diletanti; 15.45 Nove pesmi; 16.00 Program za najmlajše; 17.05 Program za mladino; i9.13 Radijska 6.00, 7.00, 10 00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.45 Informativna oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Resna glasba; 10 15 Pri vas doma; 12.10 «Krst pri Savtoi* Slavka O sterea; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Pri- TV v šoli; 10 30 15 40 Nemščina; 11.00, 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Pionirski TV dnevnik: 18.15 Po Sloveniji; 18.45 M. Djurdjevič: Humoreska: 19.45 Cikcak, 20.30 Hokejsko prvenstvo Jugoslavija: Romunija; I odmor• Propagandna oddaja: II. odmor 3—2—1; 22.30 Wojeck — film. uprizorjene na odru ki so bili ob-ljavljeni že v neštetih drugih iz-cmjan. Teksti, čeprav seveda brez tekstov zbranega dela m, tu nekako stopajo v ozadje. Zato pa je poudarek te izdaje gotovo na urednikovem prispevku h knjigi, prispevku, ki obsega kar tretjino knjige m ki bo po svoji vseoini tisti, ki bo pritegoval prijatelje Cankarjeve dramatike ter proučevalce Cankarjevega dela. Urednik podaja najprej načrt za ureditev druge Knjige Camtarjevih dramatskili spisov in pojasnjuje, kako sta v Cankarjevem delu za g.t-oališce obstajala uva vala: prvi, ki zajema štiri dranma uesedrla, je bu zaključen leta laol in drugi, ki obsega ostale toKste nastale od leta luttl uo 1911. Ker pričujoča knjiga ausega Kralja na Betajnovi, ki je nasut: že konec prvega obdobja in tmhujšanje, ki je nastalo na začetku drugega obdobja, je notranje manj enotna. V opombau avtor sicer izčrpno pojasnjuje najprej nastaneK ooeh ueseaii, predvsem pa oKoiišcme v Katerih sta nasian. Dajejo vpogled v rokopisno gradivo in primerjajo znano bescmio z osnutKi in variantami, opisujejo nastanek m sprejem knjižne izdaje ter odrsKo uprizoritev, KaKor tudi njene odmeve. Dri tein Dušan Moravec obravnava vsa-Ko dramsKo delo poseoej. bvoj pri-spevo-K, Ki seveda daiec presega značaj opomb in predstavlja že samostojno razpravo, je ui-euiuk raz-ucin na pogiavja. lako o Kralju na Betajnovi govori v prvem poglavju najprej o nastanau drame, nato o roKopisnem gradivu, knjižni izdaji iz leta lauz, o Krstni preit-stavi 9. januarja 1904. o novih uprizontvan v Trstu. Pragi in Ljubljani. Samostojno pa obravnava se ciramalske zasnove m prevode med Kraljem na Betajnovi m Pohujšanjem. ub Pohujšanju v dolini šentflorjanski je Dušan Moravec svoj pnspevcK razdeli) na štiri poglavja. Nastaneit drame, RoKopisno giachvo, Knjižna izuaja in krstna predstava v oktobru 1907 Kasnejše uprizoritve, tuji giasovi in zapozneli odmevi, to so naslovi posameznih poglavij. Koncept urednikovih oporno k objavljenim tekstom je torej docela drugačen, kot smo ga sicer bili lajeru pri drugih Mijigan zbranega dela. Vsako posamezno delo spremljamo od zasnove, nastanka, preko knjižne objave, do uprizoritve in njenega odmeva. Tako predstavlja ta uredrtf-kov prispevek poskus prikaza značaja in usode Cankarjevih dramskih tekstov, odnosa pisatelja do okolja in tedanje slovenske družbe ter družbe do njega. Razumljivo je, da je ta urednikov spremni tekst ne samo tehten prispevek k proučevanju Cankarjeve dramatike, temveč je tudi zn vsakega ljubitelja domače dramatike in Cankarjevih spisov izredno zanimiv. Bralcu daje ne samo vpogled v Cankarjevo delo njegovo prizadevanje in snovanje, temveč prikazuje tudi slovenske poEtične in predvsem kulturne razmere v prvem desetletju našega stoletja. Tako pomeni ta izdaja predvsem zaradi spremne razprave Dušana Moravca tehten prispevek k proučevanju Cankarjeve odrske ustvarjalnosti. Četrta knjiga Shakespearovega zbranega dela « . :» !y Ne bi ponavljali tega, kar smo ob začetku izdaje zbranega dela VVilliama Shakespeara v slovenščini zapisali o tem oajvečjem dramatiku vseh časov, niti o pomembnosti slovenske izuaje njegovega celotnega dela, ruti u Župančičevih mojstrsKih prevodih Nai samo ponovimo, La bo izaaj i celotnega dela W. Shakespeara v trinajstih knjigah, ki bo prinesla vse odrske stvaritve in tudi znamenite sonete, veliko založniško dejanje. Saj bo končno pomenila dokončno predstavitev celotnega Shakespeara slovenski kulturni javnosti in obenem obogatitev slovenska prevodne literature. Tri knjige so že izšle, četrta iz lanskoletne serij® je zdaj tudi že pred nami. Četrta knjiga Shakespearovega dela — knjiga je izšla v žlahtni opremi, ki jo je zasnoval s Prešernovo nagrado za opremo Knjig nagrajeni Uroš Vagaja - prinaša kot ostale knjige troje del: dve komediji. Kakor vam drago in Kar hočete ter tragedijo o danskem kraljeviču Hamletu Vsa tri dela je prevedel že Oti n Zupančič, njegove prevode pa j- za to, oziroma že za prejšnje- izdaje, pregledal ter opombe napisal lanho Moder. Prav ta v opombah pojasnjuje najprej, koliko je popravil oz. dopolnil Župančičeve prevode in v njih nadomestil nekaj hrvatizmov s slovenskimi izrazi -er doda« nekaj manjkajočih verzov, poleg tega pa. dodal »e nekaj režijskih opomb in popravil pravopis. Sicer pa vsebujejo opombe nekaj običajnih pojasnil k tekstu. Morda bi bilo primerno, da bi izdaja vsebovala tudi kratke karakterizacije objavljenih Shakespearovih stvaritev, inord« vsaj nekaj podobnega, kot so kratki uvodi o avtorju in delu. objavljen' v Kondorju ali pa uvode na se višjem nivoju. Skoda pa je vendar, da teh kratkih uvodov k posameznim delom v knjigi ni, saj so tak. spremni teksti kot na las'1 in tako za odrske obiskovale kot za bralce več kot primerni Res je sicer, da je na primer samo o Hamletu U-teratura izredno bogata Toda nekaj strnjenih miši, o tem delu, pa tudi o dragih, najorž ne bi bilo odveč, če bomo morda nekaj tovrstnih besed dobili na koncu ia-daje, bo najbrž premalo. Sl. Bu Vreme včeraj: Naj višja temperatura 6, naj-nižja 4.6, ob 19. uri 4.6 stop., vlaga 32%, zračni tlak 1010,2 rahlo narašča, veter 43 km, sunki burje 102 km na uro, nebo 4/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 8.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 6. «"»«* DANICA rt Sonce vzide ob 6.35 in zatone 17j58 — Dolžina dneva 11.23 "" -j na vzide ob 20.47 m zatone ob ■ Jutri, PETEK, 7. marca TOMAŽ V POSEBNEM INTERVJUJU ZA NAS LIST Zupan inž. Spaccini o novih pobudah za gospodarsko povezavo z zaledjem Glavne teme sedanjih razgovorov: cestne povezave z obeh strani meje, sodelovanje pristanišč in zaščita Krasa - Možnost nadaljnjega razvoja stikov na kulturnem področju SAMO SIMBOLIČNA SPLAVITEV Tržaški župan inž. Marcello Spaccini je imel v zadnjem obdobju več stikov s predstavniki oblasti iz Slovenije in tudi iz Hrvatske. Dvakrat se je sestal s predsednikom koprske občinske skupščine Mirom Kocjanom in tamkajšnjimi gospodarstveniki, sestal se je tudi s predsednikom slovenske vlade Stanetom Kavčičem, pred kratkim pa je obiskal Reko, kjer se je srečal s predsednikom reške občine Dragutinom Harami-jo in tamkajšnjimi gospodarskimi krogi. Inž. Spaccinija smo zaprosili, da bi za «Primorski dnevnika in «Delo» odgovoril v zvezi s temi srečanji na troje vprašanj: Vaša zadnja srečanja s predsednikom koprske občine in predsednikom slovenske vlade Stanetom Kavčičem dajejo slutiti, da ere za novo, živahnejšo etapo gospodarskih stikov med Trstom in Koprom oziroma širšim področjem. Kakšno je bilo doslej to sodelovanje in v kakšna področja so usmerjena zadnja prizadevanja? Zdi se mi, da ne gre toliko za novo etapo, kolikor za povsem novo pobudo, tržaške občinske uprave za povezavo z obmejnimi kraji, ki sestavljajo enovito gospodarsko področje. To je smisel pobude tržaške občine v okviru obstoječih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in med sosednjima deželama Fur-lanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Prvi stiki so bili vzpostavljeni z mojima obiskoma v Kopru in Ljubljani Tema uvodnima obiskoma formalnega značaja so sledila prva srečanja tehnične narave. Obe delegaciji že konkretno razpravljata o dveh stvarnih vprašanjih, namreč o cestnih povezavah in o vprašanju Krasa. Tretja tema, ki je širšega značaja, pa zadeva celotno področje gospodarskega načrtovanja obeh obmejnih con. Gre za okvirno vprašanje, pri katerem sodelujejo tudi predstavniki tržaškega gospodarstva in med njimi v prvi 'vrsti predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidas-si Gospodarsko načrtovanje sosednjih ali bližnjih področij pa je bilo tudi predmet razgovorov s predstavniki Reke med mojim nedavnim obiskom v tem mestu. Razgovore bomo nadaljevali aprila letos v Trstu. V okviru gospodarskega načrtovanja bi morali skupno proučevati programe industrijskega in trgovinskega razvoja posameznih področij, saj je prav usklajevanje pobud najboljša pot do rezultatov, ki lahko zadovoljijo obe strani. Se prav posebej pa je tako sodelovanje pomembno in novo za pristaniške dejavnosti. Severnoevropska pristanišča, čeprav locirana v različnih državah, so našla skupen jezik. Za dogovarjanje in podobno dopolnjevanje v dejavnosti in razvoju pa so dani pogoji tudi pri pristaniščih Severnega Jadrana, ki imajo skupno zaledje. Ali nas lahko podrobneje seznanite z vprašanji, ki so predmet sedanjih dvostranskih razgovorov? Kakor sem že omenil, so zdaj na vrstT srečanja strokovnjakov. Torej so skupne akcije dejansko že stekle. Tako se bodo 6. marca sestali strokovnjaki za cestno omrežje z obeh strani meje. Dolžnost izvedencev je usklajevanje razmišljanj oziroma konkretnih programiranj kopenskih povezav na mejnih področjih, tako da ne bi prišlo do neskladnosti v sistemu povezav med tržaškim področjem in Slovenijo; Ideje skupnega programa m zaščito Krasa kot prirodnega in kulturnega bogastva na obeh straneh meje pa se bodo začele konkretneje obravnavati na prvem sestanku strokovnjakov 12. marca v Lipici. Ali je pričakovati, da bo novemu zamahu gospodarskega sodelovanja sledila tudi poživitev kulturnih stikov med Trstom in Slovenijo in predvsem Ljubljano? Pogosto se namreč ugotavlja, da ta zvrst sodelovanja zaostaja za splošnim razvojem odnosov med dvema sosednjima deželama. Menim, da bo do krepitve kulturnih stikov kot temeljev za spoznavanje in sporazumevanje med narodi. prišlo že samo po sebi. Živah- nejši upravni, organizacijski in gospodarski stiki morajo logično pri-Peljati do srečanj in sodelovanja na področju kulture in umetnosti. 2e samo skupno prizadevanje za zaščito kulturnih vrednot in pri rodnih lepot Krasa pomeni skupen kulturen dogodek izrednega pomena. Tržaška občinska uprava ne more neposredno organizirati in pospeševati kulturne izmenjave, rade volje pa nudi svoje pokroviteljstvo vsem pobudam posameznih kulturnih ustanov za poživitev tega sode lovanja. Sicer pa je že nekaj kon kretnih pobud na področju gleda liške dejavnosti. V Trstu je bilo tu di nekaj razstav slovenskih oziro ma jugoslovanskih likovnikov. Ne katere visokošolske ustanove, predvsem medicinski fakulteti obeh mest. prav tako pripravljata stal-nejše oblike sodelovanja.« E. F. Obisk na županstvu Med svojim obiskom v Trstu ob splavitvenl slovesnosti v ladjedelnici Navalgiuliano se je glavni ravnatelj ladjevja dr. Raffaele Cus-mai, ki je zastopal ministra za trgovinsko mornarico, podal tudi na županstvo, kjer sta ga sprejela podžupan prof. Lonza in odbornik Vascotto. V razgovoru so načeli tudi vprašanje tržaškega gospodarstva, zlasti ladjedelstva in pomorskih prog. Včeraj dopoldne bj morali v ladjedelnici <'Navalgiuliano» splaviti veliko oceansko ribiško ladjo «Ton-tinj pešca quarto», Ki jo je ladjedelnica zgradila za podjetje iz Ca-glianja. Toda splavitev je bila samo simbolična, ker je dejansko spustitev ladje v morje preprečila silovita burja, ki je včeraj ves dan pihala s sunki tudi čez 100 Km na uro. Simbolični splavitvi te doslej .........................................................................um.....nuniiim....iiiimiiiimiiiim,,,,,,, min,...... največje v Italiji zgrajene ribiške enote, so prisostvovali vodilni predstavniki in tehniki ladjedelnice ter botrica Assunta Tontini. Ladjo bodo splavili brž ko bodo to dopuščali vremenski pogoji, takoj nato pa jo bodo zavlekli v miljski obrat ((Navalgiuliano«, kjer bodo zgradili na njej vse potrebne strukture in jo seveda tudi opremili. Predvideno je, da bo ladja lahko odplula v Cagliari v juniju. fiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiftiiiiiiiiiiiiiinniiiini V DEŽELNEM SVETU TEČE RAZPRAVA 0 BERZANTIJEVIH PROGRAMSKIH IZJAVAH Lovriha (KPI): deželni odbor ne kaže nobene resne pripravljenosti za reševanje slovenskih vprašanj Komunistični svetovalec je omenil primere napadov na slovenske narodne pravice v zadnjem času in navedeI vprašanja, ki čakajo rešitev - GovoriI je tudi o narodnem prebujanju Slovencev v Beneški Sloveniji Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo 0 Berzantijevi programski izjavi za razdobje prihodnjih treh lat: Govorilo je aederp govornikov, ki so v glavnem kritizirali posamezne odstavke iz: besedila programske izjave, oziroma celoten program sedanje deželne vlade leve sredine. Prvi je spregovoril svetovalec Rizzi (PSIUP), ki je v svojem govoru naglasil, da se je stanje delavcev in kmetov po nastopu vlade leve sredine v Italiji poslabšalo, namesto da bi se popravilo in da se je ta negativen razvoj o-pazi-1 tudi v naši deželi Po njegovem se je levi center od vsega ŽUPAN IN DEŽELNA ODBOKN1KA V UIMU Razgovor tržaške delegacije s Tanassijem in z Malfattijem Odbornika Dulci in Stopper sta se sestala tudi z bivšim tajnikom CIPE senatorjem Caronom Rimski razgovori tržaškega župana inž. Spaccinija ter deželnih odbornikov za trgovino Dulcija in za delo ter načrtovanje Stopperja. so se tudi včeraj nadaljevali. Popoldne so se tržaški predstavniki srečali z ministrom za industrijo in trgovino, posl. Mariom Tanassijem, kateremu so med dolgim razgovorom orisali bistvena vprašanja, kj so povezana z upadanjem zaposlenosti in zamujanjem pri uresničevanju obvez med-minstrskega odbora CIPE. Poseben poudarek je med tem razgovorom zaslužil položaj v podjetju za popravljanje in predelovanje ladij, Arzenalu - Sv. Marku. To vprašanje so tržaška predstavniki obravnavali predvsem v zvezd s sejo finančnih in gospodarskih ministrov, ki jo je pred kratkim sklical predsednik vlade Rumor Po razgovoru z ministrom Tanassijem so se tržaški predstavniki odpravili k tajniku medministrskega odbora CIPE Malfat-tlju, s katerim so preučili trenutni položaj tržaškega industrijskega sektorja v zvezi z načrtom CI PE. Tržaški predstavniki so poudarili, da se mora odpraviti vsaka zamuda pri uresničevanju o-menjenih načrtov. Nekoliko kasneje sta se deželna odbornika Dulci 1n Stopper pogovorila s podtajnikom Malfattijem o perečih vprašanjih drugih področij Furlanije -Julijske krajine, med temi Tržiča in področja Aussa - Como. Zvečer so se predstavniki tržaške občinske uprave in avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine sestali s senatorjem Caronom, ki je še pred kratkim bil tajnik medministrskega odbora CIPE, in torej dobro pozna gospodarski položaj na tem področju. Sestanek slovenske komisije pri KPI Včeraj se Je na svojem rednem sestanku sestala slovenska komisija pri federalnem komiteju KPI. Komisija je po svojem statutu posvetovalni organ federalnega komiteja, ki vodi partijsko organizacijo. Bistveni del razprave so člani komisije posvetili odnosu partije do dogajanja v strankah, ki vključujejo tudi Slovence. Komisija je razpravljala tudi o obnovitvi političnega dela na podeželju ter sprejela s tem v zvezi vrsto praktičnih ukrepov, ki jih bo predlagala federalnemu komiteju, da Jih uresniči. Dalj časa so člani komisije razpravljali o govoru, ki ga je pred kratkim imel v senatu senator Šema ter o delu slovenskega poslanca Albina škerka. Mazzolenijcv vodnjak bo spet na Trgu Unita Odbornik za javna dela Mocchi je sporočil svetovalcu Monfalconu, ki je postavil zadevna vprašanja, da se bodo dela za ponovno postavitev Mazzolenijevega vodnjaka na Trgu Unita začela takoj ko bo vladni komisariat izdal ukrep za dodelitev vsote 7 milijonov lir. Dela je prevzelo podjetje Crassa. začetka udinjal kapitalistom in veleposestnikom, katerim je danes še vedno pokoren. O programu je dejal, da je v glavnem pomanjkljiv, v zvezi z delovanjem deželnih u-•stanov (za kmetijstvo in obrtništvo ter/ Friulie) pa je naglasil, da te niso sposobne pospešiti gospodarske dejavnosti, temveč da pomagajo le podjetnikom da laže odirajo delovnega človeka Nato se Je govornik dotaknil slovenske manjšine ter očital odboru, da se je nanjo spomnil Je v najnovejšem času — v svoji programski izjavi predsednik Berzanti namreč omenja tudi nekatere probleme, ki zadevajo naš živelj — ter da ji s tem dela toliko večjo krivico, ker se imamo prav prisotnosti slovenske manjšine na tem področju zahvaliti, če obstoja danes Furlanija - Julijska krajina kot dežela s posebnim statutom. Italijanska vlada je namreč priznala ta status naši deželi iz istega razloga Kakor ga je priznala deželi Doline Aoste, to je zaradi prisotnosti francosKe manjšine, in Tridentinski - Gornjemu Poadjžju zaradi nemške manjšine. Zastopnik Furlanskega gibanja Schiavi je v svojem nastopu poudaril, da se prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine in na dve ločeni in med seboj ne ujemajoči se etnični skupini, to je na Furlane in Julijce, ter da bi morala zato dežela zavzeti nekakšno du-alistično lice. Glede poslovanja deželnih organov je poudaril, da ne uživajo nobene neodvisnosti in da so v glavnem nesposobni opravljati večjih nalog. Dokaz te nesposobnosti naj bi bilo tistih 110 neuporabljenih milijard, ki ležijo v raznih bankah. Nato je imel daljši govor komunistični svetovalec Lovriha. Poudaril je, da sl je od dosedanje deželne vlade marsikaj obetal, vendar da se čuti danes dvakrat razočaranega, enkrat kot deželni svetovalec in enkrat kot Slovenec. Govornik se je dotaknil nekaterih izmed najbolj perečih vprašanj iz sedanje gospodarske problematike našega področja ter nakazal tudi nekatere rešitve zanje. Tako je med drugim zahteval, naj bi deže- la s posebnim zakonskim posegom poskrbel za demokratizacijo Ustanove za industrijsko pristanišče v Zavljah. Lovriha je nato razvil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na življenje in delo naše manjšine. Naglasil je, da sedanji deželni odbor ne kaže nobene resne pripravljenosti, da bi začel reševati številne probleme slovenske manjšine, ter da jih sproti salomonsko prepušča državi. Odrivanje specifičnih problemov slovenske manjšine se redno ponavlja že pet1 let. Dežela namerava zdaj ustanoviti vrsto odborov za razna vprašanja: nerazumljivo je, zakaj m predviden tudi odbor za proučevanje problemov, ki se porajajo iz členov 3, 4. 5, 6 in 7 deželnega statuta. Dokler ne bo vprašanje pristojnosti dežele in države glede reševanja problemov slovenske manjšine povsem jasno, ne bo namreč mogoče začeti s plodnim delom na tem področju. Slovenci se v zadnjem času narodno čedalje bolj osveščajo tudi v Nadiških dolinah in na področju videmske pokrajine, kjer se narodno prebujenje spreminja v ponos, da so Slovenci v teh krajih ponovno izgrebli v sebi izročila in izvor svojih prednikov. Slovenci v videmski pokrajini bodo kmaiu stopili pred deželni odbor z zahtevo po priznanju svojih narodnih, gospodarskih in socialnih pravic. V nasprotju s tem pa je v zadnjem času opaziti, da se v naših krajih vodi nekakšen ponoven napad proti Slovencem. Napadalnost veje iz dogodkov, kakršni so se odigrali v openski lekarni, na Ra-pen-tabru, v okviru deželnega odbora, kjer se je odbornik Stopper ponovno začel Izmikati, ko je govor o naših vprašanjih, ter na samem ministrstvu za notranje zadeve, kjer minister Restivo izjavlja, da so naše etnične, jezikovne in kulturne pravice zaščitene, medtem ko vsi dobro vemo, da temu ni tako. Izvršni odbor SKGZ je na svoji zadnji seji zato postavil zahtevo, naj se upravni funkcionarji, ki so sovražno razpoloženi do Slovencev, odstranijo ter naj se tukajšnji ustroj sploh demokratizira. Slovenci soglasno |llllllllllllllllllltlll||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIll|||||||||||||||||||||||||||l|lllll|||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,llllllllllllllllllllllllllllllll|lll|ll||||||||lllllll,llll|ll ZARADI ZAVLAČEVANJA OBLJUB CIPE Danes triurna stavka v vseh podjetjih ladjedelske stroke Delavci se bodo podali v protestni povorki po mestu Danes bo v vseh podjetjih ladje: nih podjetij Rumignani, Ruan, delske stroke triurna stavka, ki so jo sklicale sindikalne organizacije FIOM (CGIL), UIL in CISL. Delavci bodo zapustili svoja deževna mesta ob 8.30, stavkali pa bodo do 11.30. V stavkovnem gibanju, ki so ga sindikalne organizacije pri. čele v znak protesta zaradi zavlačevanja z uresničitvijo osnovnih točk, ki jih je CIPE obljubil 11. oktobra lani, so delavci vseh podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo, popravljanjem in vzdrževanjem ladij. Ob pol devetih bodo torej pre križali roke delavci ladjedelnice «Sv. Marko«, drugih podjetij «Ital-cantieri«, Tovarne Strojev «Sv. Andreja«, CRDA, tržaškega Arzenala za popravljanje ladij (stavkajočim delavcem se bodo pridružili tudi delavci, ki so zaposleni v prosto rih Arzenala, čeprav pripadajo drugim podjetjem) ter delavci zaseb- Guarnieri, Motonave, Frausin, Sal-danavi, Fabiani, Navalgiuliano, So comar, Farnetti, Officina Navale Orlando, Oren, Meccanonavale, Or-mar, Meccanotermica, Termoidrau lica in druge Delavci I. in II. izmene bodo zapustili svoja delovna mesta tri ure pred koncem svoje izmene. Iz tovarn se bodo delavci podali po mestnih ulicah in se pridružili napovedanemu pohodu de lavcev ladjedelnice «Sv. Marka«. Arzenala in Tovarne Strojev «Sv Andreja«. Kovinarski sindikat pri Novi delavski zbornici FIOM-CGIL je izdal tudi letak, ki vsebuje osnovne zahteve stavkajočih: ((Stavka je v znak protesta proti ravnanju vodilnih organov IRI in Fincantieri, ki niso izpolnile danih obljub glede rešitve tržaške ga gospodarstva, ki stalno propada — kar je še posebej občutiti na področju ladijskih gradenj.« Letak se nadaljuje: ((Zahtevamo takojšnjo izpolnitev vseh obljub in obvez, ki jih je medministrski odbor za gospodar sko načrtovanje CIPE sprejel na svoji seji z dne 11. oktobra 1968 in predvsem nemudno dodelitev del, ki naj zajamčijo proizvodno kontinuiteto ter raven zaposleno sti. Zajamči naj se pritok ladijskega prometa v Trst (kar ogroža preurejanje družb p.i.n.) tako, da bo zagotovljeno delo ne samo na pristaniškem sektorju temveč tudi podjetjem, ki se ukvarjajo z ladijskimi popravili in vzdrževanjem ladijskih naprav. Preneha naj se diskriminacija tržaških podjetij, medtem ko se favorizirajo podjetje ki so izven našega področja,« obsojajo neprijateljske posege, ki so jim tarča v zadnjem času, ter se vzdušje v naših krajih zato o-hlaja. To pa ne koristi niti utrjevanju mirnega sožitja prebivalstva v, Furiarjiji - Julijski krajini, niti prijateljskim odnosom med I-talijo in Jugoslavijo. Nato je Lovriha navedel glavne specilične slovenske manjšinske probleme, ki še vedno čakajo na rešitev: razdelitev Slovencev iz naše dežele na tri kategorije, vprašanje enakopravnosti slovenščine v javnih uradih, nujnost odprave fašistične zakonodaje in sprejetja novih zakonov v obrambo manjšine, ureditev vprašanja slovenskega šolstva, toponomastike, slovenskih priimkov, raziaščevan.fa Kmetijskega poduka v slovenščini, itd. Na koncu je svetovalec Lovriha navedel tudi dva specifična problema dolinske občine, ki čakala na ustrezno rešitev, namreč problem protrganih cestnih zvez na področju Grandi Motori, kar občutno škoduje domačinom tako s splošno poslovnega, kakor tudi s turističnega vidika, in pa vprašanje odnašanja srr!?,t.1- v*!1 te ga lahko že zdavnaj rešili, ce bi pristojni uradi pri deželi izdali že oktobra 1967 leta zahtevano dovoljenje. Nato sc je oglasil k besedi liberalec Morpurgo, ki je kritiziral dosedanje delo deželnega odbora, ka-k°r. tudi njegov program za naprej. Med drugim je poudaril, da je pred leti svaril pobudnike nove dežele Furlanije • Julijske krajine pred nevarnostjo, da bi vključitev Trsta v deželo povzročila prckipitev «sIovcnskega» problema s Tržaškega tudi na druga področja v deželi, kar da se je pozneje v resnici tudi zgodilo. Demokristjan Martinis je nato v krajšem nastopu pohvalil namere deželnega odbora kar zadeva napovedane posege v prid gospodarstvu hribovitih področij Komunist Zor-zenon je kritiziral vlado levega centra, da je v vsem zaostala za časom ter da se obnaša, kakor da bi se ne zavedala da so problemi delavstva, študentov in drugih socialnih skupin v zadnjih letih vidno napredovali. Zadnji je spregovoril misovec Boschi, ki je razvil zlasti nekatera vprašanja v zvezi s poslovanjem krajevnih ustanov in deželnih ustanov za razvoj kmetijstva in obrtništva Razprava o Berzantijevi programski izjavi se bo nadaljevala danes in v naslednjih dneh. Če ne bo kdo od vpisanih govornikov odstopil pa jc skoraj gotovo, da se razprava ne bo zaključila — kakor je bilo napovedano — v petek dopoldne, temveč da se bo nadaljevala tudi še v soboto ali v ponedeljek. Odv. Devctag v odboru za razvoj bolnišnic Z dekretom ministrstva za zdravstvo je bil deželni odbornik za higieno in zdravstvo odv. Devetag i-menovan za člana vsedržavnega odbora za načrtovanje za razvoj bolnišnic. Omenjeni odbor se bo sestal 4. maja in ob tej priliki bo odbornik Devetag obrazložil načrte naše dežele glede ureditve vprašanja bolnišnic ter bo zahteval pomoč od države za izgradnjo nove bolnišnice v Trstu, izpopolnitev bolnišnice v Vidmu, izgradnjo nove bolnišnice v pordenonski pokrajini, nevropsihiatrične bolnišnice v Gorici, itd. Vas vabi na SLOVENSKI PRAZNIK ki bo v nedeljo, 9. t.m., ob 17,30 v društvenih prostorih v Nabrežini Priložnostni govor bo imel pisatelj ALOJZ REBULA Sodelujej‘o vse prosvetne ustanove devinsko-nabrežinske občine Prispovujlc sa DIJAŠKO MA 11(11' Galeb št. 5 Ko zunaj zavija burja in pritiska kar pravi zimski mraz, se kar lepo sliši naslov uvodne pesmi v novi številki (št. 5) Galeba: Mi bi radi že pomladi. Res, v tem času smo pri nas navajeni malo toplejšega vremena. Pa bo tudi to ■ minilo in «bo sonce posijalo, s cvetjem veje bo odelo«. Pesmico je napisala in jo ilustrirala Ksenija Prunk, drugi pesniki v tej številki pa so še: Vojan Arhar. Fran Roš. Meta Rainer. Grigor Vitez in Danilo Gorinšek. Nadaljuje se zgod. ba Zmaga srca, ki jo piše Angelo Cerkvenik Zora Saksida, Ludovika Kalan, Gustav Strniša pa so avtorji drugih krajših zgodbic. Kar precej prostora v številki zavzemajo sestavki, ki mlade bralce o marsičem poučijo. Tako je med primorskimi glasbeniki predstavljen v tej številki Viktor Šonc (1877-1964). Potem posegajo ti sestavki na področje živalstva (nosorog), gradbeništva (Orjak na Donavi), zdravilnega rastlinstva (žajbelj, pljučnica) in na področje naše domače narave, kjer lahko srečamo srnjaka ali planinskega zajca. Tu di v tej številki naletimo na mnogo naših znancev ilustratorjev: Roberta Hlavatijja, Jaka Judniča. Albina Roglja. Leona Koporca, Klavdija Palčiča, Iveta Šubica in Boža Kosa. Med dopisi naših šolarjev beremo kar precej imen z nekaterih šol; prevladujeta pa šoli iz Barkovelj in Rojana. Iz več krajev pa so prišle rešitve ugank; razveseljivo je, da je poslal rešitev tudi neki učenec iz Plešivega (ki je bil potem tudi izžreban). To posebej poudarjamo zaradi tega, ker niti med dopisi niti med reševalci ugank ni videti šolarjev z Goriškega. Starši poskrbite, da bodo vaši otroci imeli Galeba. 8. marec v Repnu Med vasmi v zgornji tržaški o-kolici, ki se organizirano pripravljajo na proslavo mednarodnega praznika žena, je tudi Veliki Repen. žene bodo v soboto, 8. marca, priredile družabni večer, na katerega vabijo ’ poleg . občanov tudi druge. Družabni večer bo v gostilni Križman, kjer bo po večerji ples ln srečolov, začel pa se bo ob 20. uri. Nazionale 16.00 «Un giorrio di prima mattina«. Juilie Andrews, Richard Crenna. Techmieolor - Oinemascope. Grattacielo 16.30 «Passo falso«. Gio-vanna Ralli, Michael Caine. Prepovedano mladin pod 18 letom. Eden 16.00 «Salamandra». Technico-tor. Prepovedano mladin- pod 1 18. letom. Fenice 15.30 «Vergogna schifosi«. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Le steli e sl vedono di giorno». James Garner, George Kennedy, Eva Renzi. Technicolor Techniscope. Zadnja predstava ob 22(10. Ritz 16.00 «Nero su bianco«. Anita Sanders, Terry Carter, Nino Segu-rini. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «1 pericolost amori de-lla casta Susanna«. Cristine Weil, Claude Cerval. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «1 cannoni dl San Sebastijan«. A. Quinn, A. Comer, C. Bronson. Filodrammatico 16.30 aArnantl« Marcello Mastroianni, Faye Dunaway. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «La pecora nera«. Vitto-rio Gassman, Lisa Gastone Technicolor. Cristallo 21.00 «11 cantarlso«. Glasbena predstava. Claudio Viilla, «1 Brutos« Capitol 16.00 «1 due crociatb). Te-cbnicolor. F. Franchl, C. Ingrassia. Impero 16.30 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 uSuspense a Ve-nezia«. R. Vaughan, Elke Sommer. Garibaldi — Zaprto. Astra 16.30 «Texas John II glustlzle-re». T. Tryon. Technicolor. Ideale 16.00 «1 diavoli del Paciflco«. R. Wagner, Terry Moore, B. Craf-ford. Technicolor. Abbazia 16.00 «Lo spettacolo piii af-fasclnante del mondo«. Don Arne-che Technicolor. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE pri Sv. Ivanu priredi v soboto, 8. marca ob 20.30 v društvenih prostorih proslavo 8. marca praznika žena Sodelujejo glasbeni pevski ansambel iz Podlonjerja in recitatorji. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva 1 SAK JADRAN priredi v petek. 7. t. m ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma debato O REFORMI UNIVERZE Vabljeni vsi akademiki in srednješolci. Prosvetno društvo « V e s n a » iz Križa vljudno vabi v nedeljo, 9. t.m. ob 16.30 na recital SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega igralca Staneta Raztresena, ki bo v dvorani p. d. ((Albert Sirk«. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni briljantni film: LE F A T E Igrajo: R. Welch, C. Cardinale, A. SorčLi, J. Sorel. — Mladini pod 14. letom prepovedano. SPDT priredi v nedeljo, 9 marca smučarski Izlet v Sappado ob priliki conskega prvenstva za naraščajnike, katerega se bodo udeležili najmlajši člani SPDT. Odhod ob 5.30 iz Ul. F. Severo. Vpisovanje do 7. marca. SPDT priredi 23. marca ob priliki mednarodnih tekem v smučarskih skokih na mamutski skakalnici izlet v Planico. Prijave se sprejemajo v Ul. Geppa 9 Kmetijska zadruga v Trstu organizira dne 16. marca t.l. enodnevni izlet v Verono na mednarodni kme Viski sejem. Vpisovanje na sedet v Ulici Foscolo št. 1. Gledališča Verdi Danes, 6. marca bo prva predstava opere Aleksandra Dagomirske-ga ((Kamniti gost«. Opera je absolutna novost za Trst. Dirigent Ferruccio Scaglia. Izvajajo: tenor Juan Onci-na, bas Alesša-ndro Maddalena, sopran Laura Londi, bariton G(no Or-landini, mezzosopran Elena Zitlo ter Enzo Viaro, Raimondo Botteghelll, Lucio Roll-i in Vito Susca. Režija Carlo Piccu-nato, scena in kostumi Giuseppe Zigaina, zborovodja Gaeta-no Riccitelli. Nadaljuje se prodaja vstopnic za prvo predstavo ((Kamnitega gosta«. Vodstvo gledališča je moralo nekoliko spremeniti program naslednjih predstav opere «Kameniti gost«. Druga predstava za red C v vseh prostorih bo v petek, 7, t.m. ob 20.30, tretja predstava za dnevni red v vseh prostorih bo v nedeljo, 9. t.m. ob 16. uri, četrta za red B v vseh prostorih pa v torek, 11. t.m. ob 20.30. Teatro Stabile Poleg predstav «Ivanova» bo Teatro Stabile uprizorilo v petek In v soboto popoldne v režiji Furia Bordona še en ((Predlog za predstavo« v povezavi z razstavo ((Futurizem -n Trst«, ki jo je Ljudska knjižnica u-redila v dvorani v Ul. Teatro Romano. Naslov tekstov je ((Včerajšnji <*-porečniki«. Abonenti imajo prost vstop, za ostale pa je vtopnina močno znižana Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 8. marca ob 20.30, v nedeljo, 9 marca ob 16- ur’ (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro Prfr pričetkom predstav pri blag*' ni Kulturnega doma; ob ned l.jah in praznikih eno uro Pr®. Dričetkom predstav. Rezervat je na tel. 734265 SLOVENSKE BALADI IN ROMANCE v podajanju gledališkega um®1' nika Staneta Raztresena v nedeljo, 9. t. m. ob l&L v prosvetni dvorani A'D Sirk v Sv. Križu. v V sredo, 12. t. m. ob 20.30 Kulturnem domu v veliki dvo rani. Slovensko gledališče v Trstu Danes. 6. marca ob 20. ufi v PIRANU V petek, 7. marca ob 18- ur* v IZOLI Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dvdh dejanjih Ljudska prosveta Gospod Franc Pevec iz Velikih Lašč bo z diapozitivi prikazal lepoto slovenskih gora m njih floro danes v kulturnem društvu v Skednju in v petek v dvorani pri šolskih sestrah v Borštu. Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu 15. febr. na novinarskem plesu in 16. lebr na otroškem pustnem rajanju so na ogled v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančišk« 20. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. marca 1969 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO: 36-letn' Ausano Ulian, 78-letna M,aria Valtich vd. Mrchelaz-zi, 46-tetnl Enrico Novak, 81-letna Maria Cosmitz, 66-letna Rosa Bosich vd, Medizza, 65-letni Generoso Tor-lo, 73-letni Giova-nni Štolfa, 72-letna Giustin-a Zabris vd. Canciani, 75-let-m Gmuseppe Korlaet, 781etna- Ma-ria-ntonia Degennaro vd. Daloisi, 48-letni Mario Copetti, 59-letna Ales-sa-ndra Crevatiri por. Crevatin, 64-letni Almerico Petronio. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN CANKAR obvešča, da bo ob praznik0 žena 8. marca ob 20.30 v čn štveni dvorani družabni veče? s kratkim sporedom. Vabl jeni vsi ! Prosvetno društvo Skedenj sporoča da bo v ponedeljek, 10. U ob 20.30 predvajal Aljoša 7, jal v društvenih prostorih *’ film o XIX. olimpiadi M E X I C O 68 Vstop prost 1 Razna obvestila Darovi in prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12 Ceri-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madon-ria del Mare, Largo Piave 2. SanUAn-na. Erta di S. Arina 10. nočna SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do <30> Biasoletto, Ul. Koma 16. Uavanzo, Ul. Bernirii 4. Benussi, Ul Cavaria 11 Sponza, Ul, Montorsino 9 (Rojan) Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest' da nas je zapustil naš dragi mož. brat. svak ln stric JANEZ ŠTOLFA Pogreb nepozabnega pokejnjka bo danes, 6. t.m. ob 16 uri m n«brežinske cerkve na domače pokopališče. Žalujoča žena Ludvika in soro Nabrežina, 6. marca 1969. vz°! Pogrebno društvo v Hoja*1** id svoje člane na redni občni r.0 'g 30 bo v nedeljo, 9. marca t.l. ® jojO oziroma v drugem sklicanju oUv go-ob vsakem številu navzočih stilni Skerlavaj v Ul. Moreri Ker bodo na dnevnem redu ) v ne važnosti naj se člani udde č'.m večjem številu. Namesto cvetja na grob p0^j|ei,i> varišiee Ane Bra-toš daruje Sila 1000 lir za Dijaško matk°- Namesto cvetja na grob P0*4',« Vs" Tavčarja daruje Valerija Glav'1' nuli 2000 lir za Dijaško matic0 ,e-žini Bare« in Štolfa daruje!3 r zs sto cvetja Mariji Signor 2000 *’‘er!e prosvetno društvo Slavko Sk3nip _ ZAHVALA ■ «ade1# Ob bridka izgubi, ki nas 1® ,z ob smrti našega dragega očeu* Friderika Martinu# ki s° se toplo zahvaljujemo vsern. spo-na kateri koli način počastiu n9 min pokojnika in ga spretp' ev-zadn.ji poti. Posebna zahval* skemu zboru Vesna Sin Bruno ^ tlrU*i" S. Križ, 6. marca 1969 ^ 3 16. uri j 3 OSJA IfUSKE V POSEBNI BROŠURI Zahteve sindikata kovinarjev FIOM-CGIl glede podjetij z državno udeležbo v Trstu v Čimprej in v celoti izpolniti sklepe CIPE od 11. oktobra 1968 - Zagotoviti proizvodnjo v Arzenalu - Sv. Marku • Ostale zahteve se nanašajo na obrat #S tab Himen ti Meccanici Triestini», na « Gr ondi motori», na Italsider itd. Pokrajinsko tajništvo sindikata »[»vinarjev FIOM-CGIL je te dni Rjavilo brošuro, v kateri pojasnju-i® svoje stališče in mnenje o Sergijem položaju ter perspektivah »»vinarskih podjetij 3 - državno u-»eležbo^ v Trstu. . Tajništvo FIOM predvsem ugotavlja, da osrednja vodstva Fincan-»eri in Intersind nista še poaa Sr dobre' volje, da bi se uresni-Jo zadnji sklepi CIPE od lanske-Pa oktobra, kljub stalnemu pritisku firidikalnih organizacij n pojasnijo ministrskega podtajnika Carona J8 celo, da omenjeni vodstvi »»'Ujeta v nasprotni smeri. Žara T tega se položaj tržaškega gospodarstva slabša, nova zavlačevanja d® Pridružujejo starim, pada raven zaposlitve in industrijske proizvod J9® in imamo že 11.000 delovnih ‘"»st manj kot leta 1964. j Spričo, tega FIOM poudarja svo-zahtevo, da se čimorej in po ™lnoma izvajajo vsaj sklepi CIPE 11. oktobra 19S8. Da se zagoto-nadaljevanje posebne proizvod-v okviru družbe Arzenal - Sv. pterko je potrebno, da se tej druž-?* izročijo tiste naprave in del rjdiedelnice Sv. Marka, ki je še »st ladjedelnic CRDA. Brez tel: [“[Prav ne bo mogoča nobena prihodnja. Med drugim je treba tu-»* nekoliko spremeniti sedanje V^rte, za suhi dok, tako da bo STOvveč prostora za nove gradnje, ladjedelnici Sv. “Marka je treba zagotoviti čimprej primerna naro-r1*. kakor npr. za gradnjo plavajočih dokov, naprav za morska raziskovanja, za preureditev ladij .Sindikat FIOM poudarja, da »» bo sprejel' in da bo odločno »dklenil vsak |druga£en sklep vod-Fihdaritieri. Uprl se bo do uelitvi naprav in površin ladjedel-2'oe Sv. Marka, ki so ostale last. PRDA, drugim družbam, gradnji ?mega doka, če ne bodo snreme-mb načrtov, ter vsaki dokončni Premestitvi delavcev v Tržič sli Prugim podjetjem. Vse osebje mo-biti zaposleno v okviru družbe ?rzenal - Sv. Marko Sele po izvr , [yi prej omenjenih del se bo JZhko govorilo o premestitvi odličnega števila delavstva. Pri vsem Ipm pa ne sme pasti na delavce Preme sprememb in preusmeritve Proizvodnje. . O. drugih aspektih politike pod-ftij z državno udeležbo, ki vph-?a na kovinarska podjetja, sindikat FIOM-CGIL ponovno poudarja Sv°ja stališča. Glede podjetja «Stabilimenti Mec-®aWci Triestinbi, za katero je v - trapih CIPE samo priporočilo, naj P.1 se ohranilo število zaposlenih, »mdikalna organizacija zahteva, da ,e resno prouči vprašanje in najde »strežen tip proizvodnje, da se bo ^išala in da se bo dvignilo število »»lovnih mest. V samem podjetju P,a Je treba poskrbeti za normaliza-r*Jo človeških in sindikalnih odnt ■ jPv ter odpraviti diskriminacijo na »«odo sindikalnih organizacij, ki ^stopajo večino delavstva. ,. Glede nove tovarne GMT pri Bo 'mucu FIOM predvsem ugotavlja, ~® je prišlo do zamud že ob sa-rp«m začetku pri iskanju kraja in Pripravi načrtov. Pohiteti je treba * gradnjo in poskrbeti, da bo zaposlena delovna sila Tovarne stro-fv. Sindikat FIOM izraža tudi svo-Pomisleke in zaskrbljenost glo-štečila delovne sile, ki naj bi , ‘a zaposlena v tovarni GMT. Nejasne in negotove so perspektive, »a. bodo lahko popolnoma izkor-“tili vse naprave in zaposlili pri “Ozno 2200 delovnih moči. FIOM ;?®kakor zahteva, da se spreme- stili obstoječim podjetjem, ki so za taka dela že opremljena, kot npr. ladjedelnica Sv. Marka, Italsider itd. Ob koncu FIOM še ugotavlja, da do sedaj ni bila še uresničena obljuba CIPE glede ustanovitve in delovanja medministrske komisije, ki naj bi proučila tip in značilnosti novih kovinarsko - mehaničnih industrijskih obratov v Trstu. Zato zahteva, da omenjena komisija začne čimprej delovati in da pride v Trst. Pri tem pa ponovno predlaga, naj bi v Trstu namestili obrate za elektronsko mehaniko, za kar bi lahko uporabili Tovarno strojev pri Sv. Andreju, ki bo na razpolago, ko bo začela obratovati nova tovarna GMT. Sindikat FIOM poudarja, da razvoj in potrebe narekujejo izbiro novih smernic proizvodnje, in zagotavlja, da bo nadaljeval z vztrajno borbo, da se uresničijo zahteve za napredek tržaškega gospodarstva. Delo deželnih organov Deželni odbor, ki mu je predsedoval dr. Berzanti, je na predlog odbornika za urbanistiko De Carli-ja odobril tri sklepe glede določitve meja obljudenih središč in mestnih predelov, ki imajo zgodovinski značaj, ki so jih sprejeli občinski sveti v Gorici, Gradiški in Coseanu. Poleg tega je deželni odbor odobril nekatere sklepe v korist kmetijstva, kakor na primer za soudeležbo dežele pri načrtih za razvoj živinoreje, za obnovitev naprav za zaščito gozdov in za prispevke za razvoj žlahtnih kultur. Pod predsedstvom deželnega sve- tovalca Rigutta je peta komisija za javna dela in urbanistiko odobrila zakonski osnutek glede podpore konzorciju za letališče v Ronkah. Dežela bo v petih letih dodelila omenjenemu konzorciju 200 mil. lir, Prijave dohodkov (Vanoni) za i. 1968 Kmečka zveza opozarja elane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vloži ti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti, tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnic ne pošiljajo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos kot običajno izpolnjuje v uradnih urili (8—14, ob četrtkih 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskor vine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj) s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1968, potrdila delodajalca o plači v letu 1968 (čc so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo. stanovanje ali zem-Itiščc). osebne podatke družinskih članov. Prinoročamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca. Tajništvo KZ PO PONEDELJKOVEM GLASOVANJU V OBČINSKEM SVETO Stopnjevanje krize v koaliciji leve sredine na Goriškem PSI zahteva ostavko občinskega odbora ■ Najavljena kriza tudi v pokrajinski upravi - Sinoči občinska seja v Tržiču IIIIIIIIIIIIHMMHIIMHIIIMimilMimillllHIIIIIIlllllltlllllllllllllUllllllllllimillllllllllllMItDlltllllUimillllllMB IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN oziroma izpopolnijo doseda-‘jh sklepi in načrti ter da se zgra-»’ tudi livarna. Glede škedenjske livarne Italsi-»®r FIOM ponavlja svojo zahtevo »a se razširi, izpopolni in spredeni v V. železarski center z l.i-ptralnim ciklusom za proizvodnjo ie;»la. Vlada in IRI sta pred ča zavrnila tak predlog, češ da za notranje tržišče in za izvoz Udost.oval IV. železarski center v , 'fantu, toda motili so se. Letos ,® namreč predvideva proizvodnja mil. ton jekla, do leta. 1975 pa ■J1 bomo potrebovali približno 25 J?>1- ton, kar sedanje naprave v Jafantu nikakor ne bodo zmogle. £aradi tega se ponovno postavlja ‘ahteva po V. železarskem centru ! Trstu. Ogrodje težke industrije j* treba enakomerno postaviti po ifej državi, center v Trstu pa b; juliji nudil nove in širše perspek-:lv» tudi na tržiščih srednje Evrope - Podonavja, in bi znatno > ?'žal prevozne stroške za ladje ,h)ice v Tržiču. j »sekakor pa je treba čimpre) ',Dskrbeti, da se bo- proizvodnja JSMenJske livarne Italsider raz*:-J.‘a tudi na proizvodnjo jekla. Ce 1' nadaljevali po sedenji poti, ki :anko prišlo do resnih težav in ‘mžanja zaposlitve „sindikat FIOM ugotavlja, da je 5°sPodarsko načrtovanje, tako v »tžavnem kot v deželnem merilu, r°manjkljivo in da ni nobenega Konkretnega predloga za nove in »rilske obrate, V. pričakovanju [»kih -pobud, poudarja, da je tie-?.a čimprej in popolnoma uresmri-1 sklepe CIPE od 11. oktobra 1968 h Glede gradnje kontajnerjev FIOM JPominja. da za to ni potrebno »Jtvarjati novih podjetij. Bolj enostavno in ekonomično bi bilo, oe 01 izdelovanje kontajnerjev prepu- Iz nove proste luke sta tihotapila kavo Najprej so ju oprostili, v prizivni razsodbi pa so ju obsodili na pogojno kazen Pred tržaškim prizivnim sodiščem predsednik Zumirt, generalni, pravd-nik Franzot, zapisnikar M. Riatel, obramba Masucci) je bila včeraj drugostopna obravnava proti 27-letnenju Mariu Romanu (ki je sicer rojen v Rimu, toda stanuje v našem mestu v Ul. Campanelle 128), ter proti 34-ietnemu Giordanu Pi-thelu.iiz Ul. Metas^siu, 15 Moška sla oba pristaniška delavca, ki sta 19. septembra 1967 delala v novi prosti luki v bližini hangarja št. 64. Skupina delavcev, ki je opravljala delo pri raztovarjanju kave, je štela okoli 50 mož. Dva tinancarja sta v bližini opazovala delavce. Pozneje sta trdila, da sta videla, kako so nekateri delavci spravili nekaj kave v najlonske vrečice. Sicer pa agenta nista še posegla vmes. Sele nekaj čez poldne sta opazila, da se namerava Romano odpeljati z lastnim avtomobilom. Ker sta tinancarja m nila, da bi ga peš ne mogla dohiteti, sta se vsedla v osebni avto, ki je bil lasi enega izmed njiju, ter se pognala za domnevnim tihotapcem. Prišlo je baje do pravcate dirke in na kraju celo do trčenja med obema avtomobiloma. Pri begu je Romano baje odvrgel iz svojega avtomobila vrečice kave. Res pa je, da so finančni organi našli v njegovim prtljažniku nekaj zrn kave, ki so bila na las podobna odvrženi. Sodniki prvostopnega sodišča niso bili prepričani o krivdi obtožencev. Znano je namreč, da v ol> močju proste luke posest blaga, ki je sicer carinsko zelo strogo zaščiteno,'ne predstavlja nobenega prer krška. Prekršek nastane šele tedaj, če se lahko dokaže, da je krivec skušal vtihotapiti blago v notranjost države. Kazenski sodniki so menili, da je bilo to nemogoče dokazati, ker je najbližji blok oddaljen okoli 800 m. V bližini je sicer blok «Passerella», toda ta slu; ži samo pešcem. Zato so oprostili oba obtoženca, ker dejanje ni kaznivo. Zanimivo je, da je oprostilno razsodbo zahteval sam javni tožilec. Vendar pa se je urad javnega tožilstva pozneje premislil ter vložil priziv na prizivno sodišče Na včerajšnji obravnavi sta bila prisotna oba obtoženca. Razsodba pa jima ni bila to pot v prid Sodniki so ju namreč spoznali za kriva ter so oba obsodili čeprav pogojno: Romana na 2 meseca zapora in 200.000 lir globe, Pichela pa na 2 meseca in 20 dni zapora ter 270 tisoč lir globe. * * * Slabo se je zaključila obravnava na prizivnem sodišču tudi za 44-letnega Giorgia Montagno iz Ul del-1’Eremo 175/12, ki je bil obtožen, da je hotel vtihotapiti v državo dve vreči surove kave (skupno okoli 125 kilogramov blaga). Tudi Monlagna je pri prvoslop-nih sodnikih naletel na razumevanje, saj je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Tudi proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec. Prizivni sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili pogojno, na 2 meseca pogojno na 2 meseca zapora in 1 mili-1 jon 250.000 lir globe. Nadalje ukažali naj se kava in avto zaplenita. Nesoglasje, tned socialisti in demokristjani glede stanja v goriški Hranilnici, ki je prišlo javno do izraza v ponedeljek zvečer na seji goriškega občinskega sveta, se iž dneva v dan stopnjuje. V torek zvečer je imel mestni odbor PSI sejo, kateri sp prisostvovali tudi pokrajinski lajnik Dellago in občinski odborniki io svetovalci. Na s/ji $6 sklenili zahtevati od krščanskode-mokratskih odbornikov, naj-ves odbor skupno poda ostavko, kar je predpogoj za vsako, nadaljevanje dialoga o levem centru v goriški občini. , ., S tem v zvezi je mestni komite PSI tpdj izdaj poročijo, v katerem ugotavlja, da «ima stališče krščanskih- demokratov zelo ;veliko politično .važnost, in da ne gre le za upravni, akt, kot so ga sami hoteli prikazati. Zaradi tega je, nujno razčijičenje odnosov med obema strankama«. Socialisti pravijo, da bodo v slučaju, da ne bi hoteli demokrist-janski odborniki z županom vred podati ostavke, avtomatično odstopili iz odbora. Z drugega brega prihajajo podobne novice. Baje so tudi demokristjani ugotovili, da je nujno razčiščenje in včeraj so v goriških političnih krogih trdili, da so demokristjanski odborniki podali svoje mandate v roke tajniku njihovega občinskega komiteja. Poudarjamo, da so to le govorice, kajti nimamo v rokah nikakega uradnega sporočila. Govori se tudi, da krščanska demokracija noče popuščati in da so na seji njenrga pokrajinskega vodstva prejšnji teden ugotovili, da so v treh letih levega centra »preveč popustili socialistom« in to v vseh upravah naše pokrajine. Desničarska skupina, ki dejansko kontrolira levičarske demokristjane, ki jim načeluje pokrajinski tajnik dr. Cian, zahteva zaradi tega ostrejšo politiko do socialistov, čeprav bi to privedlo do razkola in do novih predčasnih volitev. Prihajajo tako do izraza ugotovitve, ki smo jih napisali po zaključku pokrajinskega kongresa KD, ko smo ugotavljali, da smo na pragu ostrejše politike do socialistov v upravah levega centra. Kako še bo rešila kriza, v katero sta dejansko zašli dve na j večji ob-so . čini na Obrišk uh? Mnogo je odvisno od stališča demokristjanov, mno- pokrajinskega sveta, da bi tudi ta razpravljal o stanju v goriški Hranilnici, saj ima pokrajinska uprava v svetu Hranilnice kar dva zastopnika. Socialisti nameravajo tudi v tem svetu predložiti enako resolucijo, kot v goriškem občinskem svetu in tu bi morala resolucija, ob prisotnosti vseh svetovalcev, dobiti večino, saj razpolagajo socialisti, komunisti, PSIUP, PL1 in MSI s trinajstimi sedeži, demokristjani in zastopnik SDZ pa imajo le enajst sedežev. Do krize naj bi prišlo torej tudi v pokrajinski upravi. Smo vsekakor pred važnimi odločitvami v političnem življenju go- in proučili položaj v bolnišnici. Za tajnika sekcije so ob tej priliki izvolili Luciana Marcolina, za namestnika pa Alessandra Garzitta. Danes popoldne ob 17.30 pa bo v Tržiču zborovanje delavcev podjetja ASGEN, ki so včlanjeni v FIOM. Razpravljali bodo med drugim tudi o ureditvi počitniškega časa. Izlel Kmečke zveze na sejem v Verono Kmečka zveza v Gorici priredi v nedeljo 9. marca za svoje člane In riške pokra jine. Morda bodo spet , PrUatelje enodnevni ^ avtobusni Jz-obnovili levi center in z njim so- delovanje med socialisti in demokristjani (socialisti pri tem trdijo, da mora šloneti bodoče sodelovanje na drugačnih osnovah kot je bilo dosedanje), morda pa ne bo več mogoč razgovor. V tem slučaju b: v številne uprave prišli komisarji. Prihodnji dnevi in tedni nam bodo dali odgovor. Delitev sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cono za potrošnike na Goriškem za mesec marec. Vsak upravičenec lahko prejme naslednje količine: Sladkor — po 2,25 kg na osebo na odrezek št. 9: za potrošnike v Gorici in Sovodnjah. Po 2,25 kg na osebo za ostale občine na Goriškem in odrezek št. 15 živilske nakaznice. Kava — po 300 g surove kave na osebo v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 10. Po 220 g surove kave za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 16 živilske nakaznice. Razdeljevanje se zaključi dne 31. marca. let na kmetijski velesejem v Verono. S tem bo kot druga leta omogočila našim kmetovalcem o-gled te važne mednarodne kmetijske razstave. Kdor sc želi udeležiti tcha izleta, naj se takoj javi na sedežu Zveze v Gorici, Ascolijeva ul. 1/1. Vpisovanje se zaključi danes. 6. t. m. Cena vožnje lir 1500 za člane in 1750 za nečlane. Odhod avtobusa v nedeljo ob 4. url iz Gorice na Travniku; od tu bo peljal skozi Oslavje, števerjan, Pod-goro, Standrež, Sovodnje itd. Podrobneje podatke dobijo prizadeti pri vpisu. PROSLAVA PRAZNIKA ŽENA v nedeljo, 9. marca ob 16.30 V PROSVETNI DVORANI V GORICI - Verdijev korzo 13 program: 1. Govor o pomenu 8. marca 2. Kultumo-z»bavni program, z godbo, petjem in recitacijami sodelujejo: Kvintet «Briški Slavček« iz Števerjana — Pevci iz Standreža — Goriški srednješolci 3. Prosta zabava pri pogrnjenin rmzah K obilni udeležbi vabi odbor POMLAD JE TU ! To se je videlo tudi na zadnjem četrtkovem sejmu v Gorici, kjer so se pojavila na trgu v Ul. Boccaccio tudi okrasna in sadna drevesca, za katera je bilo kar precejšnje povpraševanje. Vsako leto je prodaja takih sadik med prvimi znanilci pomladi Deželno obrtništvo na tujih velesejmih Deželna ustanova za razvbj obrtništva (ESA) bo s svojim paviljonom sodelovala na velesejmu v Celovcu, na salonu pohištva v Milanu in na mednarodni razstavi obrtništva «___ sa vslr™ene"a stolpca, trgovski 150,- finančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4® 1 jim odgovarjale po slovensko. Pred prvo vojno so prihajala v Trst dekleta z vseh strani Avstrije največ jih je bilo seveda s Krasa Tržaške gospodinje Kraševke splošno zelo čislale kot dobre in zanesljive delav-ke Marsikatera se je kmalu poročila. Ce je vzela Italijana, je v hiši večkrat sama nosila hlače. Njen vpliv je marsikje tako prevladoval, da je v novi družini žena po modrosti in odločnosti močno presegala moža Italijana; zato se je v družim uveljavljala slovenščina kot občevalni jezik in so otroci odraščali v zavedne Slovence. Odtod — mi je nekoč pripovedoval Rudolf Golouh — je danes med tržaškimi Slo venci toliko italijanskih priimkov. Pa tudi med Italijani je dosti slovenskih in še več poitalijančenih priimkov! * * # Se drugo vrsto gospodinjskih pomočnic našega rodu sem spoznala v Trstu. Srečanje z njimi me je vsakokrat bolj pretreslo. J V Zavodu sv. Nikolaja so se rade ustavljale mlade kmetice iz Posočja m Vipavske doline, ki so potovale v Egipt. Njihovo pripovedovanje mi je marsikdaj odpiralo žalostno poglavje v zgodovini naše krušne emigracije pred prvo svetovno vojno. Kakor hitro je žena v teh krajih po porodu za silo okrevala m je imela dovolj mleka, jo je že prevzemal čut odgovor-nosti ~,ne skrb za novorojenčka, marveč zaskrbljenost za domačijo. Vedela je, da tam v daljnem Egiptu težko čakajo nanjo bogate angleške in francoske matere z dojenčki, čakajo njenega mleka, ki ga bo ukradla lastnemu nebogljenčku v dneh ko bi mu bila njena pomoč najbolj potrebna; čakajo njenih delovnih rok, ki bodo kopale in previjale njej tujega novorojenčka! Srce se ji bo trgalo, a na obrazu bo kazala smehljaj. Dojilja ne sme biti nikoli žalostna, to škoduje otroku. Tudi težkih del ji ne bodo dajali, mleko utrujene matere ni dobro za otroka! Le primerno, preračunano hrano bi imela! Pa kaj je vse to v primerjavi z njeno skrito boljo! Kakor Lepa Vida je naša žena onkraj morja hrepenela po Trst 11-5374 Za SFRi ADTT, DZS. Ljubltana Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v ______________________ ______________ _____________ _____ _ nesena - Oglasi za tržaško ln gorškr pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Publicitk ftaUanai)"”!"Odgovorni urednJkr^TAmlfLArRENKO1^-^daja^^tn'tlsk^^Založnlšf.vo0 tržaTke^t/k0 Trst