/Primorski Št. 147 (16.184) leto LIV. PRIMORSKI DNIVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njsgov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pD 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknin, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septemora 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob1 v Gdvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pOd VOiSkim Dri Irtriii rln 7 pa v 'ilka. 88?: osvoboif v'87 AA OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C T«M. 040/200371 - Fax 040/201343 '•m-JICA FRANCE. at Ar- ----------------- J5ui> Uk TOREK, 23. JUNIJA 1998 Govoriti o sosedih ni več tabu ________ZGONIK / 2. REDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK_ V razpravi različni pogledi o odnosih v zadrugi in manjšini Zbrani so odobrili bilanco in predlog o kooptociji novega člana odbora Vlasta Bernard Včerajšnja j J^pSčina tržaških jijcev s pomenljivi ežbo predsednika . odstopati, ti so na srečo ujejo po. ^čitopristansk l°V’ se manevrsl Cjo oži, o cem .°t udeležba pri ^ležba na vce ^orovanju. Ma ^nirec le tisti, 1 hih l ^ trdovratno Je«vele lista, ^e’ ne meneč s ^ ie berlin« ^ecina trže VpV ie medtem odpne up ri?brez pomi-C^e edinen fs:ktu za r ^ri Z0?0* ^biihi !te- ki jeNitD Priic u (tudli S?1 Šlo. ttije, veli ttUa ZGONIK - V nedeljo so se v Sportno-kulturnem centru člani Zadruge Primorski dnevnik zbrali na 2. rednem občnem zboru. Po živahni razpravi, ki se je nanašala predvsem na odnose v odboru zadruge, med slednjim in upravnim odborom družbe DZP-PRAE in v širšem smislu na »pravila igre« v notranjem dogovarjanju manjšine, so na javnih volitvah odobrili bilanco zadruge in potrdili predlog o kooptaciji novega člana upravnega odbora zadruge. Uvodno poročilo je podal predsednik zadruge Lojze Abram. Njegovo in poročilo nadzornega odbora in bilanco v celoti objavljamo. Na 2. in 3. strani OBČINE / JUBILEJ Zadružna kraška banka proslavila 90 let obstoja Zadružna kraska banka z Občin je v nedeljo praznovala 90. obletnico svojega poslovanja in jubilej proslavila v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Slavnostni govor je imel predsednik ustanove Pavel Milič. Slednji je Številnim zbranim gostom orisal zgodovino banke in podčrtal, da so že pripravljeni na nove izzive, kot npr. uvedba evra. Pomembna je tudi povezava med banko in člani, ki bodo morali biti čedalje zavzeti in vezani nanjo. Govorila sta tudi podpredsednik deželne federacije Zadružnih bank, v katero je openska ustanova včlanjena, Renzo Medeossi, ki je podčrtal važnost kontinuitete in združevanja, ter predsednik SDGZ Marino Pečenik, po mnenju katerega ni brez ekonomske podlage nobene bodočnosti za slovensko skupnost. Časnikar Marko VValtritsch je predstavil svojo knjigo Slovenske zadružne banke, gostom pa so prireditelji ponudili prigrizek. Na 5. strani O Prodijevi usodi šele po glasovanju RIM - Politično preverjanje, ki ga je pred dnevi odločno zahteval D’Alema. je glavna politilčna čer za Prodijevo vlado, saj je bilo že včeraj jasno, da bo Pol svoboščin med današnjim glasovanjem v poslanski zbornici podprl širitev zveze Nato, Cossigov UDR pa se bo odločil šele po Prodijevem posegu. Včeraj pa je še vedno prevladovala negotovost, saj je Pol svoboščin jasno zahteval, da bi moral Prodi priznati, da nima o tako važnem zunanjepolitičnem vprašanju več svoje večine in bi torej moral odstopiti. Na 16. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Romunija naprej, danes Italija-Avstrija Del Piero bo v začetni postavi zamenjal Roberta Baggia - Maldini bo igral za zmago Na svetovnem nogometnem prvenstvu so sklenili drugi krog tekem v predtekmovanju. Včeraj si je uvrstitev v osmino finala priigrala še Romunija z nekoliko nepričakovano zmago proti Angliji (2:1), v popoldanski tekmi pa je Kolumbija (na sliki) s tesnim 1:0 premagala požrtvovalne Tunizijce. Pozornost italijanskih ljubitlejev noogmeta pa je seveda usmerjena v današnjo tekmo »azzur-rov« z Avstrijici. Kot je bilo pričakovati bo Ales-sandro Del Piero v začetni postavi zamenjal Roberta Baggia, selektor Maldini pa napoveduje napadalno igro. Na 10 in 11. strani Dan Slovenije na velesejmu TRST - Na 50. tržaškem vzorčnem velesejmu je bil včeraj Dan Slovenije. Ob tej priložnosti so predstavili projekt čejmejnega sodelovanja na turističnem področju, ki ga na velesejmu ponuja slovenska stojnica. Gre za skupni nastop turističnih operaterjev s Krasa in od Brkinov v duhu nove Evrope. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila gospodarska delegacija iz Slovenije, ki jo je vodil predsednik GZS Jože Čuk. Delegacija je obiskala tudi razne ustanove in uprave v Trstu. Na 6. strani Fossa na skupščini tržaških industrijcev TRST - Predsednik Confindustrie Giorgio Fossa je bil gost na včerajšnji javni splošni skupSčini tržaških industrijcev, katere se je prvič udeležila tudi delegacija podjetnikov iz sosednje Slovenije. V imenu občinske uprave je števile udeležence zborovanja na Pomorski postaji pozdravil tržaški župan Illy, nato pa so s poročili posegli predsednik deželne federacije industrijcev FJK Pittini, predsednik tržaških industrijcev Pacorini in Fossa, ki je v celoti podprl projekt za Trst prihodnosti. Na 14. strani V Vidmu umrl Antonio Comelli VIDEM - Včeraj dopoldne je na svojem domu v Vidmu umrl za srčno kapjo bivši predsednik Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Antonio Comelli. Star je bil 78 let. Deželo je vodil v letih 1973-84. Posebno se je izkazal v obnovi Furlanije po potresu iz leta 1976. V zadnjih letih je bil predsedhik Videmske in pordenonske hranilnice (GRUP). Na 16. strani Soočenje kandidatov za goriškega župana GORICA - Županska kandidata Ario Rupeni in Gaetano Valenti sta se včeraj srečala na javnem soočenju pred nedeljskim odločilnim drugim krogom občinskih volitev v Gorici. Razprava je pokazala na globoke razlike med njima glede mnogih vprašanj in med temi glede sožitja. Valenti vztraja pri nasprotovanju taki zaščiti, kakršno si želi manjšina, Rupeni pa je poudaril, da brez pogumnih izbir glede zaščite nista mogoča prava integracija in sožitje. Na 13. strani STCA/C srnam J oprema za vašo hišo BARVE VRATA PODI TENDE KONTOVEL 186 tel. 040/251222 tel/fax 040/225912 Torek, 23. junija 1998 ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK POROČILO UPRAVNEGA SVETA O VODENJU ZADRUGE V POSLOVNEM LETU 1997 Ves tnid namenjen zagotovitvi rednega izhajanja dnevnika V celoti objavljamo poročilo se aktivno zavzele za rešitev upravnega sveta o vodenju Zadruge Primorski dnevnik v letu 1997, ki ga je na nedeljskem občnem zboru podal predsednik Lojze Abram. Spoštovani družabniki, v pričujočem poročilu upravnega sveta bi radi opozorili na potek dogajanj in na dejansko stanje, ki se nanašata na upravljanje Zadruge Primorski dnevnik v poslovni dobi do 31. 12. 1997 z namenom, da Vas seznanimo s tekočim stanjem, z načini upravljanja in z bodočimi načrti. Podrobnejše podatke pa vsebuje dopolnilna priloga, ki je po zakonskih pravilih priložena opisom premoženjskega stanja in gospodarskega računa. Obračun, ki Vam ga dajemo v vpogled in o katerem se priporočamo, da ga odobrite, se nanaša na prvo poslovno obdobje delovanja Zadruge, ki je bila ustanovljena 1. 3. 1997 in izkazuje izgubo 115.791.626 lir. Gre za očitno izgubo, ki pa je bila predvidena že od začetka poslovanja Zadruge. V obrazložitev razvoja dogodkov, ki so privedli do tega upravnega rezultata, je treba analizirati in proučiti najvažnejša dejstva, ki so označevala preteklo poslovno dobo in omeniti najpomembnejše razloge, ki so privedli do ustanovitve Zadruge, ki šteje danes 2395 članov. Zadruga Primorski dnevnik z. z o. o. je bila ustanovljena prvenstveno iz dveh bistvenih razlogov: preprečiti ukinitev Primorskega dnevnika s kritjem poslovne izgube družbe DZP-PRAE in razširiti lastništvo časopisa na vse pripadnike slovenske manjšine v Italiji, predvsem na njegove naročnike in bralce, ki jim je pri srcu preživetje dnevnika. Zaradi velikih izgub, ki jih je nakopičila družba DZP-PRAE v prejšnji poslovni dobi, je nastala neodložljiva potreba po kritju teh izgub, ki so presegale 4 milijarde lir, katerih prejšnji družabniki niso bili sposobni kriti. Iz tega razloga je na pobudo glavnih političnih, gospodarskih in socialnih komponent slovenske manjšine, ki so Zaradi pomanjkanja prostora bomo bilanco podjetja DZP PRAE objavili v eni prihodnjih številk. dnevnika, prišlo do ustanovitve Zadruge Primorski dnevnik. Ta je ob priliki izrednega občnega zbora DZP-PRAE 25. julija 1997 od družbe EST-ZTT odkupila glavo. Z iztržkom te prodaje je EST-ZTT krila primanjkljaj v bilanci družbe DZP-PRAE, Zadruga pa je v celoti vplačala družbeno glavnico DZP-PRAE in postala tako edini družabnik. V skladu s to operacijo je bila med Zadrugo in družbo DZP-PRAE sklenjena nova pogodba, na podlagi katere je Zadruga pooblastila družbo DZP-PRAE, da upravlja glavo Primorski dnevnik za letno najemnino 900 milijonov lir. S to najemnino bo Zadruga vračala posojilo, ki ga je morala najeti pri NBCTKB za izvedbo celotne operacije. Pri tem smo Se dolžni spomniti, da si je morala Zadruga za dosego tega finansiranja zagotoviti jamstva pri zavodu Banca Antoniana Popolare Veneta, v višini 3, 5 milijarde lir in pri skupini 15 oseb za znesek 1, 5 milijarde lir. S to zahtevno in težavno operacijo je Zadruga postala lastnik glave Primorski dnevnik in si v celoti zagotovila nadzor nad družbo DZP-PRAE, ki nadaljuje z izdajanjem Primorskega dnevnika. Izbira, da je padla odločitev na pravno obliko zadruge odgovarja temeljnim težnjam, da se daje možnost na prozoren, svoboden in demokratičen način širšemu krogu oseb da sodelujejo pri tej operaciji, ki naj tako posredno postanejo lastnice družbe, ki skrbi za izdajanje Primorskega, to je dnevnika, ki že od svojega nastanka predstavlja eno osrednjih stičišč slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V dogajanju v prejšnji poslovni dobi je treba predvsem omeniti občni zbor članov 9. 11. 1997 na katerem je bil izvoljen sedanji upravni odbor. Velika udeležba na občnem zboru komaj ustanovljene Zadruge, po našem mnenju priča o velikem zanimanju članov za Zadrugo in za perspektive razvoja, kar nas utrjuje v prepričanju, da je treba z zaupanjem in navdušeno gledati v prihodnost. Na ravni upravljanja podjetja je treba predvsem podčrtati dejstvo, da je po odstopu prejšnjih upraviteljev 9. decembra 1997 prišlo do obnovitve upravnega odbora DPZ- PRAE z imenovanjem 5 novih strokovno podkovanih in izkušenih upraviteljev. Poleg tega je bilo decembra 1997 dano družbi DZP-PRAE donosno posojilo v višini 290.000.000 lir za kritje začasne nelikvidnosti. Treba še poudariti, da ima Zadruga, po odkupu glave Primorski, v dobrem vračilo davka IVA DDV v višini 740 milijonov, ki naj bi jih vnovčila v teku te poslovne dobe. Poleg odgovorne dejavnosti prejšnjega upravnega odbora za izpeljavo omenjene operacije in pri pridobivanju članstva, mislimo da ni drugih omembe vrednih dogodkov. V bistvu se dejavnost Zadruge v tem trenutku izraža v tem, da je edini družabnik, ki nadzoruje družbo DZP-PRAE, kot izdajateljico Primorskega dnevnika. Če se povrnemo na upravne rezultate prejšnje poslovne dobe, je prav, da se spomnimo, kot je bilo že omenjeno, da je bila izguba na dan 31. decembra 1997 v bistvu predvidena že v začetni fazi reševanja Primorskega, kot posledica obveznosti, ki izhajajo iz finansiranja s strani NBCTKB. Ker predvideva načrt vračanje posojila v obdobju desetih let s postopnim nižanjem pasivnih obresti, bi se morala upravna izguba postopno nižati v teku prihodnjih poslovnih dob in preiti v pozitivni rezultat kot posledica izkupička, ki ga ima Zadruga od najemnine glave, dane v upravljanje družbi DZP-PRAE. Ob koncu poslovne dobe, ki jo obravnavamo, je Zadruga štela 2370 članov in imela družbeno glavnico v višini 283.600.000 lir. Na dan 31. decembra 1997 je Zadruga imela enega uslužbenca za tajniško in upravno delo. V zvezi z vodenjem podjetja v tem prvem obdobju poslovanja po novembrskem občnem zboru je treba pripomniti, da si je Zadruga zadala prvenstveno nalogo zbiranja novih članov, to delo pa je bilo nekako pogojeno od analize in proučitve stanja v katera so se v teh prvih mesecih leta 1998 poglobili upravitelji družbe DZP-PRAE za izdelavo oziroma pripravo dolgoročnega gospodarskega in finančnega načrta in finančne sanacije podjetja, ki izdaja Primorski dnevnik. Vsekakor si je upravni odbor Zadruge v mejah možnosti zadal nalogo podpreti družbo DZP-PRAE in njene upravitelje pri reševanju tistih problemov, ki trenutno pogojujejo njeno dejavnost, pri čemer ima za temeljni cilj pomnožitev števila članov družabnikov, katerim si prizadeva nuditi čimveč ugodnosti v bližnji prihodnosti tudi s sprejetjem novih pobud in posegov. Tem dejstvom je bila od vsega začetka dana ustrezna pozornost. V tem smislu je Zadruga za dosego statutarnih ciljev v skladu z zadružnim značajem družbe, že novembra lani z družbo DZP-PRAE dosegla poseben dogovor, na podlagi katerega družba DZP-PRAE priznava vsem članom Zadruge 10% popusta na cenah nekomercialnih malih oglasov in podobnih storitev. V bistvu so te pobude, ki označujejo vodenje Zadruge v bližnji bodočnosti. Dejavnost Zadruge pa se bo morala po našem mnenju osredotočiti v iskanje vseh tistih rešitev, ki bodo omogočale razplet najvažnejših problemov, ki so povezani z dejavnostjo izdajanja Primorskega dnevnika. Posebno pozornost pa bo Zadruga posvetila zagotovitvi družbi DZP-PRAE dodelitev primerne finančne podpore s strani Republike Slovenije in obenem bo zavzeto sledila problemu preureditve italijanskih zakonov, ki se nanašajo na založništvo. Največji trud pa bo tudi vložen v zbiranje novih naJf nikov na Primorski dnevnih ^ na splošno za premostitev ^ vsakega problema, ki ga I Zadruga razreši. ge Z operativnega vidika, k v podrobnostih tiče odno med Zadrugo in družbo PRAE pod njenim nadzori' se, kot že omenjeno, nana na pogodbo o najemu upravljanje glave Primor dnevnika in na poS°Lp. 290.000.000 sami družbi PRAE. V prilogi z oporno^ so vsekakor navedene vse p drobnosti. .,ne- V smislu člena 2428 Civm ga zakonika je treba nan^^,. pojasniti, da v pretekli p ni dobi ni bilo nobene raZ*. ^ valne ali razvojne dejavno ^ da družba nima in ni ime ^ benih delnic ali kvot drug družb nadzornic. uval0 Na koncu izražamo z s0 prejšnjim upraviteljem, vložili toliko truda & P° teJn valnosti v ustanovitev m P v delovanje Zadruge. Spoštovani družabniki« zahvaljujemo se Vanl. ;izka-panje, ki ste ga nam dos , rjte zali in Vas vabimo, da 0 vnt predstavljeno Vam ouar je sestavljena, s pričujoč rocilom ter vzemite na ^ izgubo v višini 115.791- Poročilo nadzornega odbora Objavljamo poročilo nadzornega odboja, ki ga je na nedeljskem občnem zboru prebral Vojko Lovriha. Spoštovani člani Nadzorni odbor Zadruge Primorski dnevnik je natančno pregledal osnutek bilance z dne 31. 12. 1997, ki jo vam Upravni odbor predstavlja v odobritev. Bilanca je sestavljena v smislu obstoječih zakonskih in statutarnih predpisov, kriteriji s katerimi je bila sestavljena pa so bili dogovorjeni s tem Nadzornim odborom. Poleg tega se Nadzorni odbor popolnoma strinja s kriteriji, ki jih je Upravni odbor uporabljal in tudi navedel v svojem poročilu, v smislu 2. člena zakona št. 59/92, za dosego statutarnih ciljev, upoštevajoč zadružno obliko naše družbe. Nadzorni odbor se je udeleževal sej upravnega odbora in je opravil vse preglede v smislu čl. 2403 civilnega kodeksa; ugotovil je pravilnost upravljanja, predvsem kar se tiče knjigovodstva, in skladnost med rezultati, ki iz tega izhajajo in jih tukaj sintetično povzamemo: - PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA lir 5.398.768.799 PASIVA Cisto premoženje Izguba poslovne dobe Račun obvez lir 5.230.960.425 lir + 283.600.000 lir -115.791.626 lir 5.000.000.000 - EKONOMSKI RAČUN Vrednost proizvodnje lir 388.910.913 Razhoditi proizvodnje lir 279.358.150 Razlika lir 91.552.763 Finančni dohodki in razhodMlir (207.344.389) Rezultat pred obdavčitvijo lir (115.791.626) Izguba poslovne dobe lir 115.791.626 Nadzorni odbor izjavlja da: • materialne naložbe so vpisane v dogovoru z Nadzornim odborom na osnovi nakupne vrednosti, ter odpisane v kolikor imajo večletno uporabo; • nematerialne naložbe so tudi vpisane v aktivi sporazumno s tem Nadzornim odborom; • finančne naložbe so vpisane na osnovi nominalne vrednosti in tudi s tem vpisom se Nadzorni odbor strinja; • odpisi materialnih in nematerialnih naložb so bili opravljeni upoštevajoč preostalo življenjsko dobo le-teh s količniki, katere predvideva davčna zakonodaja; • terjatve so prikazane na osnovi domnevne vrednosti vnovčenja; uig j zriiža • sklad odpravnin za odvisno oseuj ^ efektivni dolg do osebja na dan 31.12 • aktivni in pasivni pripisi ter izloči ^ li izvršeni s kriteriji časovne pristojnos i pnem dogovoru z Nadzornim odborom- klanca* Po našem mnenju zgoraj navedena ge skupaj z dodatnim poročilom, odgovari ^.t6v sklaja s knjigovodskimi uknjižbarm^^g v družbenega premoženja pa je bila iz smislu člena 2426 civilnega kodeksa. -^vn0 Zato Nadzorni odbor izraža P0gtr^I1ja s mnenje glede odobritve bilance ter se ^ pre-predlogom Upravnega odbora, da se izg nese v naslednjo poslovno dobo. Predsednik LOVRIHA VOJKO Nadzornik GANTAR ROBEK Nadzornik CUNJA ALDO ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Torek, 23. junija 1998 3 RAZPRAVA NANEDELJSKEM OBČNEM ZBORU ZADRUGE V ZGONIKU V ospredju težave v odnosih in usklajevanje pogledov , Ob dobri udeležbi (zbralo se 1® 279 elanov, medtem ko jih je Nadaljnjih 250 podpisalo pooblastila) je bil v nedeljo dopold-ne v Sportno-kultumem centru ^ Zgoniku 2. redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Na NNevnem redu je bila predstavi-kv bilance, zbrani pa so se mo-^li izreci se o kooptaciji novega Novega elana upravnega odbora Uoze Peterlin namesto Borisa pUreta, ki je odstopil). Po poročijo predsednika zadruge Lojzeta ubrarna in predsednika nadzor-joga odbora Vojka Lovrihe (po-Njtili objavljamo posebej, kot tu-a' bilanco) pa se je zelo živahna razPrava predvsem osredotočila Na odnose v samem odboru za-Qruge oz. med slednjim in odbo-^»1 podjetja DZP-PRAE. ®ekakor so voblni upravičenci b zaključku z javnim glaso-vanjem odobrib tako bilanco kot Predlagano kooptacijo: za odo-ntev bilance sta se izrekla 402 Nlilna upravičenca, proti jih je do 30, vzdržalo pa se jih je 32, skupaj 464; predlagano koopta-j1!0 je potrdilo 363 volilnih Pravicencev, proti jih je bilo 25, zdr2al0 pa se jih je 53, skupaj je s asovalo 441 volilnih upra-'NCencev. ^ razpravo je najprej posegel Filip Fischer, ki je polemično ocenil izjavo predsednika zadruge Abrama o odstopu Borisa Kureta, kateremu »so menda botrovale tudi osebne ambicije« (v sobotnem intervjuju PD).Sergij Pahor je ponovil pomisleke glede ločitve vodenja zadruge in družbe PRAE, iz poročila o finančnem položaju zadruge namreč ni razvidno stanje PD. Opomnil je še na resolucijo 1. rednega občnega zbora o zaščiti tistih, ki so jamčili za najetje posojila pri NTKB. S poročilom o finančnem položaju DZP-PRAE je nato posegel predsednik upravnega odbora Rado Race, ki je najprej poudaril, da se prihodki ne bodo zvišali, stroški pa so v normalnem porastu, zato bo potreben sanacijski naCrt. Niso ga še povsem definirati, ker Se potekajo (ugodno) razgovori z likvidatorjem TKB. Na dodatno vprašanje S. Pahorja o likvidnostnih težavah je Race zagotovil, da bo podjetje redno zadostilo vsem obveznostim. Na spoštovanje pravil igre, za katera so se opredelile vse komponente manjšine, je v razpravi prvi opozoril Rudi Pavšič, ki je nato izpostavil pomen skupnega iskanja rešitev in pri tem v primer navedel dogovarjanja SKGZ-SSO gle- de PD. Sergij Lipovec je najprej razmišljal o tem, da se v manjšini Se ne znamo tvorno pogovarjati, ob upoštevanju različnih pogledov je namreč treba spoštovati pravila igre. Prvi (neizvoljeni) predsednik in bivši (izvoljeni) podpredsednik zadruge Boris Kuret se je najprej želel zahvaliti vsem, ki so sodelovati v prvi fazi reševanja dnevnika, predvsem bivšim upraviteljem družbe DZP-PRAE. Nato pa je izrazil željo, da bi ga v vlogi enega izmed »velikih« garantov za posojilo zamenjal sedanji predsednik zadruge Abram. Edvin Švab se je najprej pohvalno izrazil o tem, da »smo izbrati novo pot, ki je nismo biti vajeni«, nato pa pripomnil, da mora občni zbor biti»predvsem prostor skupnih naporov«. Kritično je dosedanje delo odbora in odnose v njem ocenil njegov elan Damjan Terpin, ki je tudi napovedal, da bi lahko sledil Kuretovemu zgledu (odstopu). OdloCno se je izrekel proti razdvojitvi funkcij med zadrugo in podjetjem DZP- PRAE, zahteval, da se obravnava priporočilo 1. rednega občnega zbora o zaščiti osebnih jamstev s premoženjem družbe Dom in da se reši stvar garantov (dogovor SKGZ-SSO, op. ur.). O nujnosti spoštovanja pravil iger je govoril tudi Stojan Spetič, ki pa je dal tudi vrsto konkretnih predlogov. Tako je predlagal, da bi se pri družbi Espresso, ki je od Melzija odkupila tudi podjetje Edigraf (tiskarno PD), pozanimati za morebiten nakup, zavzel pa se je spremembo volilnega pravilnika zadruge z uvedbo enotne tiste. Samo Pahor je izrazil zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi nizkega števila elanov zadruge, med glavnimi razlogi je po njegovem dejstvo, da dnevnik ne uživa zaupanja. V zvezi s tem je predlagal anketo, po njegovi presoji pa bi bilo treba od tistih, ki so ustvariti dolg, pobirati prostovoljne prispevke. Ivo Jevnikar je najprej podčrtal, da je bila zadm-ga ustanovljena ne samo za kritje dolgov in zagotovitev izhajanja PD, temveC tudi zato, da bi dnevnik postal Cim vemejši izraz manjšine. Pridružil se je Spe-tiCevemu predlogu o enotni volilni tisti, spodbijal pa njegovo tezo o tem, da bi bil Boris Kuret predstavnik SSk v prvem odboru zadruge. Tudi Miloš Budin je podprl predlog o spremembi volilnega reda, kar bi bilo treba izvesti do naslednjih volitev. Ob tem pa bo, očitno glede na razpravo, storiti še marsikaj, da bo mogoCe v manjšini skupaj graditi. Poudaril je še, da je dnevnik »matematično pluralističen do komponent«. Na tesno povezavo med zadrugo in DZP-PRAE (in torej bilanc obeh) je opozoril tudi Primož Sancin ki je ocenil, da je bila predstavitev bilance nezadovoljiva ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK z. z o. o. Trst - Ul. Montecchi 6 - Družbena glavnica 283.600.000 lir - Davčna koda in št. Iva: 00924570328 Vpis v Tržaški register podjetij št. 9404 - REA št. 111342 1997 13.500.140 4.120.833.333 4.134.333.473 2.567.142 -587.142 1.980.000 1.980.000 200.000.000 200.000.000 200.000.000 4.336.313.473 POSLOVNA BILANCA STANJA 31.12.1997 PREMOŽENJSKO stanje AKTIVA B) osnovna sredstva ‘j nematerialna osn. sredstva j Ustanovni in obnovitveni Stroški Dovoljenja, licence, kolki in t P°d.pristojbine 'SKUPAJ NEMATERIALNA UbNOVNA SREDSTVA n ) Materialna osnovna sredstva j Industrijska in komercialna oprema J, Industrijska in komerc. oprema ‘ Sklad za amortizacijo ind. 3 si? k°m- opreme n p UPAJ ind. in kom. oprema AMCUPaj MATERIALNA OSNOVNA SREDSTVA Bk) finančna osnovna sredstva .x ^°delovanje v: J nadzorovanih podjetjih SKUPAJ Sodelovanje v: P SKUPAJ FINAN. OSN. SREDSTVA ° »KUPAJ OSNOVNA SREDSTVA 9 obratna sredstva 2) ra RJATVE (obratna sredstva): J I;adzorovana podjetja berljive do konca naslednjega poslovnega obdobja ^SKUPAJ nadzorovana podjetja a) izterljive do konca 5 S^Jpdnjega poslovnega obdobja B-skupaj terjatve jJnor. sred.) DO: •ti •) denarna SREDSTVA 3) j^ancni in postni depoziti en. sredstva in vred. v blagajni IV' SKUPAJ denarna sredstva C SKUPAJ obratna sredstva 1 0ASOVNE razmejitve in izločitve bi Cas°vne razmejitve in izločitve 2 ^tivne izločitve D v?, M druge Cas. raz. in izl. ^ iv UPAJ cas. RAZM. IN IZLOČITVE SKUPAJ AKTIVA PASIVA n' CISTO PREMOŽENJE 1X1 nVnica A (izguba) posl. obdobja Cl nr r.PAJ CISTO PREMOŽENJE ' odpravninski SKLAD Z-A ODVISNE DELAVCE 3)BDaOLG.OVl b) P^ijivSkonca nasl. posl. obd. ;s^teon,govrlobd a) H.0il80vi dobaviteljev dn dobaviteljev 6 SKlro?Ca nas*' P0ST °bd. PAJ dolgovi do dobaviteljev 291.660.548 291.660.548 742.360.307 742.360.307 1.034.020.855 12.321.731 1.217.945 13.539.676 1.047.560.531 14.894.795 14.894.795 14.894.795 5.398.768.799 283.600.000 -115.791.626 167.808.374 1.278.635 569.687.750 4.080.312.250 4.650.000.000 12.673.664 12.673.664 8) Dolgovi do nadzorovanih podjetij aj plačljivi do konca nasl. posl. obd. b) plačljivi po koncu nasl. posl. obd. 8 SKUPAJ dolgovi do nadz. pod. 11) Dolžni davki a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 11 SKUPAJ dolžni davki 12) Dolgovi do skrbstvenih institutov a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 12 SKUPAJ dolgovi do skrb. instit. 13) Dragi dolgovi a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 13 SKUPAJ dragi dolgovi D SKUPAJ DOLGOVI E) ČASOVNE RAZMEJITVE IN IZLOČITVE 2) Drage Cas. razmejitve in izločitve aj pasivne Časovne razmejitve b) pasivne izločitve 2 SKUPAJ druge Cas. raz. in izločit. E SKUPAJ CAS. RAZ. IN IZLOC. SKUPAJ PASIVA REDNI RAČUNI d) Prejeta jamstva 02 SKUPAJ DRUGI RAČUNI - RIZIKI - OBVEZNOSTI SKUPAJ REDNI RAČUNI GOSPODARSKI RAČUN A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 5) Drugi prihodki (redna dejavnost) b) drugi prihodki 5 SKUPAJ drugi prihodki (red. dej.) A SKUPNA VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) B) PROIZVODNI STROŠKI (redna dejavnost) 6) surovine in blago 7) storitve 8) za uporabo dobrin last dragih 9) za osebje: aj plaCe b) socialne dajatve cj odpravnine 9 SKUPAJ za osebje 10) amortizacija in razvrednotenja a) amortizacija nemater. osn. sred. b) amortizacija mater. osn. sredstev 10 SKUPAJ amort. in razvred. 14) razne obveznosti B SKUPNI PROIZVODNI STROSKI (redna dejavnost) A - B RAZLIKA MED VREDNOSTJO IN STROSKI ZA PROIZVODNJO C) FINANČNI PRIHODKI IN IZDATKI 16) Drugi finančni dohodki (ne iz soudeležb) d4) od drugih 16 SKUPNI drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 17) obresti (pasivne) in finančni izdatki a) dolgovi do nadzorovanih podjetij d) bančni dolgovi 17 SKUPAJ obresti (pasivne) in finančne obveznosti 15+16+17 SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN IZDATKI A+B+C+D+E SKUPNI REZULTAT BREZ PRIPADAJOČIH DAVKOV -115.791.626 26) REZULTAT POSLOVANJA -115.791.626 Zgoraj navedena bilanca je realna in ustreza knjigovodskim vpisom Predsednik upravnega odbora 10.128.329 400.000.000 410.128.329 1.532.878 1.532.878 2.131.012 2.131.012 19.574.603 19.574.603 5.096.040.486 72.500.000 61.141.304 133.641.304 133.641.304 5.398.768.799 5.000.000.000 5.000.000.000 5.000.000.000 388.910.913 388.910.913 388.910.913 2.776.993 25.970.039 8.688.400 23.283.849 10.567.822 1.278.635 35.130.306 180.932.327 587.142 181.519.469 43.272.943 297.358.150 91.552.763 6.635.632 6.635.632 8.712.329 205.267.692 213.980.021 207.344.389 Priloga z opombami k bilanci na dan 31.12.1997 ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK z. z o. o. Trst - Ulica Montecchi 6 Bilanca je bila sestavljena v skladu z določili Civilnega zakonika in jo sestavljajo premoženjsko stanje (po navodilih Členov 2424 in 2424 bis CZ), gospodarski obračun (po cl. 2425 in 2425 bis CZ) in priloga z opombami. Priloga z opombami vsebuje informacije, ki jih zahteva Člen 2427 Civilnega zakonika in drugi veljavni predpisi, poleg drugih informacij za jasno, resnično in korektno predstavitev premoženjskega in finančnega stanja podjetja ter izkaza uspeha kot predvideva 2423. Člen Civilnega zakonika. Bilančne postavke so povzete po tekočih knjigovodskih vpisih, za večjo preglednost pa so bile izpuščene postavke z ničnimi zneski. Za ostale postavke je bilo ohranjeno izvirno oštevilčenje. KRUTIUJI ZA OCENJEVANJE Kriteriji, po katerih so bile ocenjene bilančne postavke, popravki vrednosti in pretvorbe vrednosti iz tuje valute, so v skladu z 2426. cl. Civilnega zakonika. Skladno s civilistiCnimi in veljavnimi pravili so uporabljeni kriteriji v bistvu enaki kot v preteklih poslovnih dobah. Najpomembnejši ocenjevalni kriteriji, ki so bili uporabljeni pri sestavi bilance, so naslednji: B I Nematerialna osnovna sredstva: vpisana so po nabavni ceni s sistematično amortizacijo za Cas njihove predvidene uporabe. Glava Primorski dnevnik je bila enačena znamki podjetja in amortizirana s stopnjo 10%, nadalje v tem prvem poslovnem obdobju z znižanjem na 5/12 zaradi krajšega obdobja uporabe. Enačenje glave z znamko je uveljavljeno v pravdnistvu in je torej možno aplicirati člen 68 DPR st. 917/86. S soglasjem nadzornega odbora so vpisana v aktivo. B II Materialna osnovna sredstva: v glavnem so vpisana po nabavni ceni in je bila sistematično upoštevana amortizacija glede na preostale možnosti uporabe dobrin. Uporabljene so bile z davčnimi normami določene amortizacijske stopnje, ki ustrezajo dejanski obrabi ter tehnični in gospodarski obsolentnosti sedanjega proizvodnega sistema. B III Finančna osnovna sredstva: soudeležbe odgovarjajo 100% družbene glavnice nadzorovane DZP PRAE Srl. CII-D Terjatve in dolgovi: terjatve z ustreznimi razčlenitvami so vpisane v aktivo premoženjskega stanja po njihovi domnevni realni vrednosti. Na dolg 400 milijonov lir do DZP PRAE Srl kot jamstveni polog, so bile zaračunane obresti po zakonu po 5%. CIV Denarna sredstva: ustrezajo knjigovodskim postavkam na dan zaključka poslovne dobe in izvlečkom bančnih računov. C Sklad za odpravnine in drugi dolgovi do osebja: odvajanje v sklad je bilo izvedeno na osnovi delovne dobe edinega zaposlenega na dan zaključka poslovnega obdobja, s pripadajočimi vsotami, kot dolg za razne obveznosti. D - E Časovne razmejitve in izločitve: postavki sta bili določeni per načelu ekonomske in Časovne pristojnosti in sta bili podvrženi analitičnemu preverjanju. A Drugi iztržki in dobički: sko- raj v celoti izhajajo iz najemnine glave Primorski dnevnik. B Dohodki finančne narave se priznavajo na osnovi Časovnih pristojnosti. Davki na dohodek: davki so bili ocenjeni na osnovi veljavnih predpisov. ObdavCjivega dohodka ni. Premoženjski davek je vpisan v gospodarski račun. SESTAVA POSTAVK IN SPREMEMBE V PRIMERJAVI S PREJŠNJIM POSLOVNIM OBDOBJEM Predvidene gospodarske terjatve in dolgovi so vpisani med gospodarske terjatve in dolgove. Ni bilo sprememb, ker je to prvo leto delovanja družbe. Predsednik upravnega sveta OB DVAJSETLETNICI SMRTI UČITELJA, NOVINARJA IN RAZISKOVALCA Albin Bubnič je spadal v tisto kategorijo ljudi, ki za seboj pustijo neizbrisno sled Ob dvajsetletnici smrti Albina Bubniča (umrl je 23. 6. 1978) objavljamo prispevek, ki nam ga je poslala njegova nečakinja Mirjam Majer Babic. Konec aprila so bili dnevi knjige v Kopru. Ponudila se mi je krasna priložnost, da dijake odpeljem na sejem in jim poskušam vzbuditi željo po knjigi. Moje mesto in trg z vodnjakom sta dobila v teh dneh neke nove duhovne razsežnosti. VšeC sta mi bila. Tako sem z užitkom brskala po knjigah in v roke dobila knjigo, ki jo je napisal moj gimnazijski ravnatelj Milan Marušič, z naslovom, Korenine slovenske šole v Istri. Začela sem brskati, zaradi avtorja, ki ga Se sedaj cenim kot Človeka in tudi zaradi teme. Sem namreč profesorica naravoslovja na srednji šoli. Poleg tega je tudi naš stric uciteljeval v teh krajih. Na strani 58 sem zares naletela na znano ime med učitelji. Ime enega od naštetih učiteljev je bilo Albin Bubnič. Brala sem in se vedno bolj utapljala v spomine, ki jih lahko imaš nekje na polovici življenjske poti. Prešinile so me podobe ljudi, dogodki, tisoč misli v kratki sekundi. Profesor Marušič piše tako: »Tako sem prvič prestopil prag prvega svetišča slovenske kulture v Kopru in že v prvi učilnici naletel na Albina Bubniča, bodočega novinarja in raziskovalca nacističnih zločinov v tržaški Rižarni, ki je z metlo v roki skušal brez velikega uspeha odpraviti najvidnejše ostanke vojaške zasedbe. Vprašal sem ga, kaj dela. Odgovoril mi je, da je učitelj in da je pravkar »zasedel« stavbo za osnovno šolo. Rekel sem mu, da je stavba, Ce še ne ve, namenjena gimnaziji, ne pa osnovni šoli in da naj se gre informirat na pristojno mesto, Ce mi ne verjame. Nasmehnil se je, kot bi hotel reci, kdor prej pride, prej melje, spet zgrabil za metlo in odšel v sosednjo učilnico, ne da bi odgovoril. Stekel sem za njim in začelo se je prerekanje, ki je bilo sicer tovariško, a kljub temu ognjevito, jezikovno zelo pisano in v marsikaterem pogledu precej slikovito. KonCalo se je s kompromisom: gimnazija v prvem nadstropju, osnovna šola v pritličju.« Kako domaC se mi je zazdel ta kompromis. Spomnil me je na vrt, o katerem pišem v nadaljevanju. Zapis me je pripeljal nekam daleč v mojo mladost in v zadnjem opisu sem našla kratko in jedrnato opisano filozofijo mojega življenjskega sopotnika in njegove družine, kar me je notranje vzburkalo. O tem sem nekaj dni intenzivno razmišljala in se usedla za računalnik. To so ljudje, ki nikoli ne bodo odstopili do svojih stališč, ker so prepričani, da so prava in edina. Taka je naša stara mama, sestra Albina Bubniča. Taka sta njena sinova. Podobna sta tudi njena vnuka Matej, Lan in vnukinja Tinkara. Tako imamo nemalo dela drug z drugim in zelo »slikovito« življenje. Utrnilo se mi je, so pac ljudje, ki pušCajo sledi in smo taki, ki po sledeh hodimo. Albin Bubnič je prav gotovo sodil v prvo skupino. Čeprav o sebi menim, da sem močna osebnost, spoznavam, da je ob takih ljudeh naporno ohranjati svojo moc. Potrebni so večni »kompromisi«. Moj sin Matej, ki je pred kratkim obiskal Rižarno na šolski ekskurziji, je v spisu napisal, kako je občutil grozo Rižarne. Drugi otroci je niso, ker se o tej grozi verjetno toliko ne govori v družinah. Naša stara mama pa o tem vedno pripoveduje. Pri nas je ta tema večno prisotna, ker sledi strica Albina ostajajo še danes in bodo verjetno ostajale tudi v bodoče. Začutila sem, da tudi sama hodim po tej sledi. Vedno, ko naletim na knjigo, ki govori o šolstvu v preteklosti, jo skrbno pregledam. To se vedno zgodi tudi, ko knjiga piše o problematiki tržaških Slovencev, o Rižarni ali o nacističnih zločinih. Pregledam ali je morda Albin Bubnič med avtorji ali je na- veden kot vir, ali ga omenjajo kot učitelja, novinarja, fotografa, ljubitelja narave, Krasa in njegovih rodnih Brkinov. Zdi se, da je to iskanje postalo del mene. Spomini so zaplavali v leto 1981, ko me je ljubezen pripeljala v brkinsko vasico Pregarje. Hiša, v kateri sem bila sprejeta z vso možno prijaznostjo in naklonjenostjo je, tako je naključje hotelo, tudi domača hiša Albina Bubniča. V njej je še poln načrtov in ustvarjalnosti umrl. O njem so vedno govorili z velikim spoštovanjem, ki pa je za tesno povezano družino normalno. Lik osebe in Človeka pa je vsa ta leta poCasi prehajal tudi v mojo podzavest. Se kot študentki mi je soprog govoril o stvareh, ki so stričeve, govoril mi je o tem, kaj je delal stric Albin, kam ga je peljal, kaj je kupil. Predvsem pa je bilo vedno pri- sotno, kaj vse je stric Albin fotografiral, kaj je mislil in govoril. Vedno si je želel tak fotografski aparat, kot ga je imel stric Albin. Leta kasneje si je kupil fotografski aparat in tudi to so sledi strica Albina. Ko sem se tudi sama nekaj let kasneje za krajši Cas ukvarjala z novinarstvom sem zaCutila neko pripadnost in duhovno povezanost z Albinom Bubničem. V stari pregarski hiši se je občutljivemu človeku skoraj nemogoče izogniti takim čustvom. Tam je bila in je še vedno njegova pisalna miza, njegova fotografija s prodornimi, inteligentnimi oC-mi, eden izmed njegovih najstarejših fotografskih aparatov, njegovi predmeti, ki jih je z ljubeznijo in željo ohraniti topel dom prinašal leta in leta na Pregarje. Tudi brkinsko žganje pijemo iz kozarcev, ki jih je prinesel in še bi lahko naštevala. Sedaj, ko tudi sama delam v šolstvu, neštetokrat gledam v tisto sliko in si mislim oziroma se z njim kar tiho pogovarjam:»Veš, tudi mene zanima toliko stvari, da so šolski odmori prekratki, ti pa si moral navsezgodaj opraviti toliko novinarsko - fotografskega dela, da si zamujal prve ure. Učenci so bili tvoje slabosti najbrž veseli, nekoliko manj pa kolegi, ki so ta Cas morali krotiti nadobudno mladino. A kdo bi ti to zameril? Jaz te tako globoko razumem!« Na steni v družinski hiši visi plakat zasnežene pokrajine, morda bi že davno odromal v smeti, kajti generacijski okusi so drugačni, vendar ne bo, ker ga je prinesel stric. Čas in življenje sta hotela, da del hiše, ki je bila last njegovih staršev, bratov, sester in v kateri je Albin Bubnič umrl, ponovno zamenjuje lastnika. Prevzeli naj bi jo nečaki in jo uredili v prijetno bivališče za prosti Cas. Uredili naj bi tudi del vrta, ki meji na hišo. Kako težavno delo. Sama imam pri vsem tem funkcijo starejše poštarjeve neveste. Tako me je nekoC poimenovala neka starejša vaščanka; pri Poštarjevih se je namreč reklo hiši, o kateri pišem. V mislih sem imela nek vrt, kjer bi seveda rastle tudi jablane in slive, ki jih je Albin Bubnič, po pripovedovanju sodelavke, pogosto prinašal v uredništvo Primorskega dnevnika v Trst. Uredništvo v ul. Montecchi je bilo njegov drugi dom, kjer je ponoči pogosto prespal oziroma pisal. Bil je velik ljubitelj ratslin, tako sadnega drevja kot okrasnih, predvsem tistih starih, ruralnih, ki sodijo v pregarsko okolje. Naša stara mama pravi, da je imel rad vse, kar je bilo staro, da je na njegovo željo prinašala stare kmečke rastline od vsepovsod. Prinašal pa jih je tudi sam, za nekatere zna natančno povedati, od kod in zakaj. Ne da se opisati žalosti njegove sestre, ko je opazovala, kako stari vrt izgublja svojo po- dobo in tolažba, da bo nov vrt še lepši in še bolj zanimiv, ni padel na plodna tla. Čeprav je bila moja želja imeti drugačen vrt, sem sprevidela, da Cisto tako, kot jaz želim, ne bo šlo. Morala bi se boriti z večgenera-cijsko trdno voljo, a sem le človek, ki hodi po nekih sledeh. Težka preizkušnja, že ves maj se ubadam z njo, a navsezadnje spoznavam, da je tudi lepa in da ob njej kot osebnost rastem. Ob mojih skeptičnih pripombah mi je naša stara mama zadnjic rekla: »Veš, Albin je bil tak človek, ki je imel rad ljudi okoli sebe in žalosten je bil, ce ob vaškem shodu sorodnikov ni bilo na Pregarje.« Zvenelo je tako, češ ta hiša mora biti odprta za vse. Vso to mešanico energije in misli sem zaCela spravljati v pisno obliko. Na vrt smo medtem ponovno posadili ribez, ni cisto isti, a posadili bomo tudi starega, ki ga je Albin prinesel iz Celja. Posadili smo tudi kutino, ki jo je Albin v letih 1937 ali 1938 prvič posadil na vrt. Po pomoti je že romala na odpad, a smo šli ponjo, jo posadili in je preživela kot sim' bol trdoživosti in vztrajnosti in Albinovo vrtnico, tisto, ki jo je, ne spomnim se vec od kod, prinesel. Moje strokovno znanje ob taki duhovnosti nima prav nobenega pomena veC . Vrt bo nosil spomin na Albina Bubniča tudi v novi generacijo, kjer si vsak od vnukov že izbira svoje drevo. Med nove rastline bomo vkomponirali vse stare, ki jih je imel tako rad in celo meliso in španski bezeg njegove matere. Pravzaprav sva poštarjevi nevesti zadnji, ki tu lahko kaj spremeniva. Sama sebi pa moram priznati, da je tako tudi najbolj pošteno. Danes se izteka veliki traven in prav tako Cas pomislekov. Včeraj smo nabrali še zadnje šmarnice, tam v kozlovskem jarku in naša stara mama Danica jih je odnesla na grob svojih staršev in svojih bratov Bubnič. Mirjana Majer BabiC r SLOVENIJA / PROSLAVLJANJE DNEVA DRŽAVNOSTI n Od danes do četrtka cela vrsta prireditev Osrednja proslava v četrtek v Cankarjevem domu LJUBLJANA - V vladnem tiskovnem središču so vCeraj predstavili slavnostne dogodke, s katerimi bo Slovenija letos obeležila dan državnosti, 25. junij, in 150-letnico objave prvega programa zedinjene oziroma po novem združene Slovenije. Osrednja državna proslava bo v Četrtek, 25. junija, ob 20. uri v Cankarjevem domu, slavnostni govornik na akademiji pa bo predsednik republike Milan KuCan. Svečanosti se bodo začele danes s tradicionalno novinarsko konferenco slovenskega predsednika Milana KuCana pred dnevom državnosti, jutri pa bo ob 19. uri v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine otvoritev razstave na temo slovenske državnosti. Dokumenti, slike in muzealije prikazujejo nastanek in razvoj slovenske državnosti od 1848 do danes. Poudarek razstave pa je dan na štirih korakih k samostojnosti, ki so bili narejeni leta 1848, 1918, 1948 in 1988. Na sam dan državnosti bo pred osrednjo proslavo v Cankarjevem do- mu ob 18. uri skupna slavnostna seja državnega zbora in državnega sveta. Poleg tega bo dnevu državnosti posvečena tudi vsebina najnovejše številke Slovenia Weekly, ki izhaja v angleškem jeziku. Direktor Pošte Slovenija Alfonz Podgorelec je predstavil najnovejši priložnostni znamki za obeležitev 150-letnice »zedinjene Slovenije« in 10-letnico ustanovitve t.i. Bavčarjevega Odbora za varstvo človekovih pravic, avtor razstave iz Muzeja novejše zgodovine Niko Lukež pa je spregovoril o dokumentarni predstavitvi pomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki so sledili od objave programa zedinjene Slovenije marca 1848 v takratnih Novicah, do končne osamosvojitve Slovenije. ZaCetek osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti v Cankarjevem domu bo naznanila Častna salva z ljubljanskega gradu, režijo oziroma t.i. scenosled pa je koordinacijski odbor zaupal Alešu Janu. Proslava naj bi potekala v znamenju vezi med preteklostjo in sedanjostjo. (STA) RIM / DANES SESTANEK MEŠANE SLOVENSKO-ITALIJANŠKE KOM|SjJi Italija drugi najpomembnejši gospodarski partner Slovenije LJUBLJANA - Državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar se je sinoči sestala z državnim podsekretarjem ita-lijanskega ministrstva za zunanje zadeve Pierom Fassinom. Sestanka sta se udeležila tudi slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš in viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant. V Rimu se bo namreč danes sestala mešana slovensko-italijanska komisija za gospodarsko sodelovanje, ki jo na slovenski strani vodi Vojka Ravbar, na italijanski pa Piero Fassino. To bo že peto zasedanje slovensko-italijanske komisije za gospodarsko sodelovanje. Ob tej priložnosti naj bi predvidoma podpisali sporazum o pospeševanju in zaščiti naložb. Na dnevnem redu mešane komisije je kar 21 različnih tem, med njimi ocena vzajemnega gospodarskega sodelovanja, sodelovanje na področjih prometa, Jadrana, telekomunikacij, veterine, znanosti in kmetijstva ter obmejnega sodelovanja. Komisija bo pri vprašanjih kmetijskega sodelovanja namenila posebno pozornost dogovorom o vinu. Mešana komisija za gospodarsko sodelovanje bo obravnavala tudi finančna vprašanja, instrumente sodelovanja za mesnici-tev osimskih sporazumov in finančna posojila za gradnjo osimskih povezovalnih cest. Člani komisije se bodo pogovarjali še o vprašanjih vozniških dovoljenj, o konvenciji o preprečevanju dvojne obdavčitve, o ovirah, ki jih slovenska stran postavlja tujim vlagateljem ter o navzočnosti italijanskih bank in zavarovalnic v Sloveniji. Italija je glede na obseg blagovne menjave med državama druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, v trgovanju z Italijo pa Slovenija od leta 1993 dalje beleži primanjkljaj. Lani je delež Italije v celotnem slovenskem izvozu znašal 14, 9 odstotka, uvoz iz Italije pa je predstavljal 16, 6 odstotka celotnega slovenskega uvoza. Slovenija je lani izvozila v Italijo za 1, 25 milijarde dolarjev blaga, kar je v primerjavi z letom 1996 za dobrih 13 odstotkov večji izvoz. Iz Italije pa je lani uvozila za 1, 55 milijarde dolarjev blaga, kar je za 2, 3 odstotka manj kot leta 1996. Slovenski izvoz v Italijo se je PoV® , predvsem zaradi rasti vrednosti ^ po drugi strani pa se uvoz k J nižjim carinskim stopnjam m P večal. s0- Pomemben del gospodarskega delovanja med Slovenijo in ,t0, predstavljajo tudi storitve. ^oX-y.]0-ritev v Italijo je lani znašal 461 nu^g nov dolarjev, uvoz storitev pa ^ milijonov dolarjev. Slovenija je ^ govanju s storitvami z Italijo | 1-gv beležila za 232 milijonov dol presežka. , e v Italijanske neposredne nato Slovenijo so po podatkih Banke venije leta 1996 znašale 144 n11^ nov dolarjev, slovenske neposj6 ^ naložbe v Italijo pa so bile vre 49 milijona dolarjev. Druge dani^ ske naložbe v domaCe lastniške ^ leže v Sloveniji so dosegle vre ^ 6, 9 milijona dolarjev. Italijans , g ložbe so predstavljale 7, 5 ods p0 vseh tujih naložb v Slovemjjn ja tujih naložbah v Slovenijo se ^ uvršCa na peto mesto, in sicer . strijo, Hrvaško, Nemčijo in P1®1 (STA) OPČINE / V PROSTORIH PROSVETNEGA DOMA Zadružna kraška banka proslavila 90. obletnico svojega poslovanja Milič: »Pripravljeni smo na nove izzive!« - Pečenik (SDGZ): »Bistvena prilagoditev globalizaciji! « Devetdeseta obletnica potovanja je pomemben do-Se2ek. »Prebredli smo ogrom-110 težav in težkih trenutkov, a smo pripravljeni tudi na n°ve izzive, ki nas Čakajo, še Najbolj z uvedbo evra.« Predhodnik Zadružne kraške banke Pavel Milic je bil nadv-Se navdušen in optimist, ko srno ga vprašali za mnenje o Pomenu takega jubileja. Ve-'lnjeni so-v deželno, kot tudi v državno federacijo Zadružnih bank, kar jim daje solidne temelje za nadaljnje uspešno delovanje. Pomembno vlogo lrna dandanes tudi povezava l^od Zadružno kraško banko ln Člani (preko tisoč), ki mo-ta)o biti vedno bolj zavzeti in yezani nanjo. Milic je .udi podčrtal, da so oia 1993 spremenili tatut in da je sedaj Zadruga z omejeno odgovornostjo. , Jubilej je Zadružna t"aska banka slovesno Pmslavila v nedeljo v Prostorih Prosvetnega orna na Opčinah, '‘Članskega praznika« jj? se je udeležilo ve- liko število ljudi, kate- rim so med drugim Prireditelji ponudili okusen prigrizek, raznovanje, ki ga je Povezovala Manuela ratog, je uvedel Pa-ol Milic s slavnost- im govorom, med nilo dosti Časa, a so tedanji cilji in nadela še vedno prvenstveni pri poslovanju banke. Prevladalo je namreč prepričanje, da se mora krajevno gospodarstvo razviti s podporo domače banke, saj le domaCa stvarnost lahko razume potrebe domačega sveta in okolja. Podjetni domačini so tako izbrali pot zadruge, solidarnosti in vzajemne pomoči. Združili so svoje moCi in premoženja ter dosegli varnostni »kapital«, ki bi ga drugače ne zmogli. Ob zavesti, da bodo le tako lahko pomagali rasti takratnega gospodarstva, so tvegali svoje premoženje »za druge«, drug za drugega, a za skupno korist v kat .5" v uro terim je sprva orisal ametke ustanove in s zgodovino. »Po-Peševati gospodarst-.0 Svojih elanov s etn> da jim preskrbuje v njih 5°spodarstvu potrebni kre-^d«. To je bilo eno izmed r, 9e' ustanoviteljev zadruge r,a ..t )e šlo za hranilnico in P°s°jilnico), ki je tedaj poslo-m na ozemlju openske in ^Psnske župnije, je povedal, daljnega leta 1908 je mi- prepriCanju, da bi to služilo svojim potomcem. NaCeli vzajemnosti in medsebojne pomoči sta bile gonilni sili ob ustanovitvi zadruge in pri njenem poslovanju, je dejal Milic. Člani so, kot reCeno, do pred kratkim jamčili s celotnim pre- moženjem za obveze zadruge, kar pomeni, da so si drug drugemu pomagali, ko so potrebovali kredit. Z medsebojnemu zaupanjem je njihovim predhodnikom uspelo posojilnico uspešno razviti in tudi danes nadaljujejo pri zadrugi z njihovimi naCeli. Cilj Zadružne kraške banke je poleg razvoja domačega gospodarstva tudi razvoj naše stvarnosti na socialnem, kulturnem in športnem področju, saj upoštevajo številne prošnje za vsakovrstne pobude. Milic je poudaril, da je treba tudi pri mladih zbuditi čut do skupnega življenja in zavesti, ker drugače nimamo bodočnosti. Danesa izvaja Zadružna kraška banka vse bančne storitve, od že omenjenih do najzahtevnejših na notranjem in zunanjem tržišču. Načelo, ki se ga drži, je še vedno to, da so člani oz. stranke v prvi vrsti osebe in ne »številke«, saj je poleg poklicnosti bistvena človeškost. Princip medsebojnega sodelovanja je pred nekaj leti privedel do združitve dveh hranilnic na Tržaškem in so danes prisotni z večjo strukturo. Pripravljajo se tako na prihodnost. Z odprtjem evropskega finančnega trga jih čakajo velike spremembe, na kar so se že pripravili, predsednik Milic pa je izpostavil, da bodo zadružne banke še vedno pomembne, saj so krajevnega značaja. Zadružni sistem se vedno bolj uveljavlja v evropskem bančnem sistemu. Zadružne banke so se povezale v deželni in državni zvezi ter ustanovile svojo osrednjo banko in druge finančne ustanove, ki dopolnjujejo delovanje posameznih enot, tako da enakovredno stopajo na evropsko finančno tržišče. V evropskem merilu so povezani z osrednjimi ustanovami drugih evropskih zadružnih bank, značilnost pa je, da vsaka banka ohrani svojo neodvisnost. Na ta način imajo potrebno podlago za nadaljnje uspešno poslovanje, napredovanje zadružnih bank v evropskem merilu pa potrjuje pravilnost izbir Zadružne kraške banke. Po predsednikovem posegu je podpredsednik deželne federacije Renzo Medeossi Čestital za jubilej in podčrtal pomembnost kontinuitete in združevanja. V Evropi imajo zadružne banke 84 milijonov klientov, tako da je treba skupno delati za iste vrednote in z istimi cilji. S skupnim delom, je dejal, bomo čez deset let slavili 100-letnico Zadružna kraške banke. Predsednik SDGZ Marino PeCenik je zaželel ustanovi najmanj nadaljnjih 90 let poslovanja. Kot je povedal, ni brez ekonomske podlage no- bene prihodnosti za slovensko skupnost. Izrazil je upanje, da se bo banka znala prilagoditi globalizaciji, saj je danes Evropa povsem drugačna in spremenjena. Direktorji naj napravijo prave izbire, v bodočnosti pa bo za gospodarsko rast, kot tudi za vso našo skupnost važno medsebojno sodelovanje. Po nastopu okteta Odmevi, ki ga vodi Rado Milic, je Časnikar Marko VValtritsch predstavil svojo knjigo Slovenske zadružne banke in orisal zgodovino openske zadružne ustanove. »Ljudem pravijo, da je največja in najmočnejša banka na Tržaškem,« je povedal. To je velika razlika z letom 1909, ko si za posojilo moral biti njen elan. Od tedaj se je zvrstilo pet predsednikov, danes pa so prisotni tudi v Nabrežini, Se-sljanu, Bazovici in pri Domju. ZaCetek in konec progra- ma je pod vodstvom Aljoše Starca popestril koncert Godbenega društva Prosek, prireditev pa se je končala s podelitvijo priznanj 32 elanom banke, ki so vanjo včlanjeni preko 45 let. Posebni priznanji sta šli bivšemu podpredsedniku Zadružne kraške banke na Opčinah Karlu Guštinu in »ad memo-riam« bivšemu predsedniku Nabrežinske posojilnice in kasnejšemu podpredesd-niku Zadružne kraške banke Guidu Zidariču. Openska ustanova je nazadnje izročila Skladu Mitja Čuk finančno podporo za nakup prepotrebnega kombija, ček pa je v njegovem imenu dvignila predsednica Stanislava Sosič Čuk. Po zaključeni prireditvi je prisotne čakala dodatna zakuska, marsikdo je tudi zaplesal ob zvokih ansambla Kraški kvintet. Aljoša Gašperlin "Ccorriere DELLA SERA / DOMNEVE O 17 MILIJONIH NEMŠKIH MARK h »Korodičev plen« v NiKB? »Karadičev plen«, tako je Sledni Corriere della sera naslo-članek v svoji ponedeljkovi 8°spodarski prilogi, v katerem je Sovor o dokaj Čudnih poteh ene-8a dela denarja, ki so ga naropali °]aki tako imenovane Srbske re-x . like med vojno v Bosni, , Mhče ne ve, kje se skriva alkanski mesar, odkrili pa so, a poseduje milijardni zaklad,« 6 ^apisano v nadnaslovu. ,. v članku je namig, da se je del t^teSa zaklada znašel v Novi Zaski kreditni banki. Posebni i" točevalec milanskega dnev-*.* Riccardo Orizio je oprT svoje Ivanje na članek banjaluškega . nika Nezavisne novine in na n lave Durdeja LatinoviCa, poseb-ga svetovalca srbsko-bosanske-^ Premiera Milorada Dodika, alo pred svojim političnim po-aoin naj bi si Radovan KaradiC 1 ga sedaj iščejo zaradi vojnih n . Clnov - s svojimi sodelavci bi ^VoiU iz Narodne banke Repu-t . srbske 17 milijonov mark v: )e kakih 17 milijard lir. Neza-ane novine so objavile doku-s ,nte> ki jih je marca lani podpi-takratni premier Gojke Klickovič, iz katerih je mogoče obnoviti »pot« tistega denarja. Iz Republike srbske naj bi najprej »odšel« v Črnogorsko glavno mesto Podgorico, od tam pa v Makedonijo, od koder naj bi milijarde »priromale v Italijo, v Banco Antoni ana Popolare Veneta in v Novo tržaško kreditno banko.« V Članku je še govor o vlogi, ki naj bi jo imela nekdanja Tržaška kreditna banka v poslovnih odnosih z bivšo Jugoslavijo, omenjena pa je tudi preiskava cheque to cheque o tihotapljenju orožja, v katero je bil vpleten tudi slovenski državljan Nicolas Oman. Grozljiva je predvsem ena številka: milijarda dolarjev, ki naj bi jo Srbi iz Bosne oropali Bošnjakom med vojno v Bosni. »Polovica tega denarja naj bi bila že v tujini,« je zapisal Orizio. Kje? V Švici, Grčiji, na Cipru, v Liechtensteinu in tudi v Italiji. Direktor Nove tržaške kreditne banke Baldassi je vCeraj novico demantiral : »Mi ne vemo ničesar,« je poudaril in svetoval: »Vprašajte kolega Orizia iz Corriere della sera.« Riccardo Orizio je vCeraj po- poldne potrdil svoje pisanje. Omenil je, da je NTKB izdala plačilni nalog št. 0106163197-GS v višini 17.000.000, 00 DEM z valuto dne 11.07.97 na nerezi-denčniračun Srpske državne banke. Ni vedel pa povedati, ali je denar prispel prej v Banco An-toniana Popolare Veneta in nato v Novo tržaško kreditno banko, ali pa nasprotno. Banjaluški tednik Nezavisne novine je objavil članek o »Ka-radičevem plenu« 8. aprila letos, in sicer s sledečim naslovom: »Ne zna se, če je vlada sploh kdaj razpravljala, toda ve se, da je Velibor Ostojič podpisal odlok, na podlagi katerega so milijoni mark krenili proti Trstu.« Članek, na katerega je opozarjal kriCeCi »Škandalozno«, je podpisal Milan Markovič. Včeraj so nam v uredništvu banjaluškega tednika povedali, da Milan Markovič ni stalno zaposlen pri časopisu, pač pa je njegov sodelavec. Več o »Karadžičevem plenu«, ki naj bi priromal iz Republike srbske v Trst, pa ni bilo mogoče izvedeti. (M.K.) ________ČRNA KRONIKA_______________ Na hitri cesti pri Padričah trčili avtomobila in tovornjak Na odseku hitre ceste, ki se vzpenja od KljuCa pod Bazovico proti Padričam, je prišlo včeraj dopoldne do hude prometne nesreče. Malo pred 10. uro je avtomobil, ki je peljal v smeri od Trsta proti Benetkam zavil na nasprotno stran cestišCa, trčil v drugo vozilo in se prevrnil. Voznica, 25-letna M.V. (mestni redarji, ki so posegli na kraju nesreče, so sporočili samo začetnici ranjenke) se je hudo ranila. V bolnišnici so ugotovili, da je utrpela veC kostnih zlomov, zaradi Cesar se bo morala zdraviti 80 dni. V nesreči so bili soudeleženi fiat bravo in citroen ter tovornjak znamke mercedes. Zaradi karamboliranih vozil je bil promet na odseku hitre ceste dalj Časa otežkočen. Mestni redarji so začasno zaprli cesto v smeri Trst- Benetke in preusmerili vozila na bližnjo Bazoviško cesto. Posegli so tudi tržaški gasilci, ki so poskrbe-li za odstranitev vozil in očiščenje cestišča. Tovornjak v zagati pri javi Faccanoni Pretekli teden je tovornjak podjetka Adidas pripeljal v Trst strukture, ki so jih razmestili na Trgu Unita in na tržaškem nabrežju, da bi nudili mladini nekaj prijetnih uric z igranjem malega nogometa, košarke in odbojke. V nedeljo ponoči so nogometna vrata, košarkarske koše, odbojkarske mreže, parket, ojačevalce, odre, tribune ter vse ostale naprave spet natovorili na tovornjake, da bi jih odpeljali v drugo mesto. Med odhodom pa je prišlo do nepredvidene nesreče. Na ostrem ovinku pri javi Faccanoni se je na enem od tovornjakov verjetno zaradi ostrega obračanja premaknil tovor, zaradi česar je težko vozilo zaneslo sredi cestišča, kjer je tudi obstalo. Tovornjak je močno oviral promet, zato so morali poseči gasilci, ki so s svojim avtomobilskim žerjavom po dveh urah dela odstranili zapreko na cesti. Predavanje o prašičjereji v nabrežinski knjižnici Niz predavanj in srečanj o prašičereji, ki jih je v sklopu načrta devinsko-nabrežinskega občinske uprave za gospodarsko spodbujanje vodil agronom in strokovnjak v prašičereji dr. Renato Baret, se danes zaključi. Občinska uprava vabi vse zainteresirane kmetovalce na današnje predavanje, ki se bo odvijalo v občinski knjižnici v Nabrežini z začetkom ob 18.30. Dr. Baret je po prvem predavanju v prejšnjih tednih obiskal razne kmetijske obrate in prašičereje na občinskem območju, tako da bo danes polagal prvi obračun in oceno te dejavnosti pri nas ter ponazoril možnosti njenega nadaljnjega razvoja predvsem v luči razmaha agriturističnega podjetništva. (gb) ~r---- NOVICE 50. VZORČNI VELESEJEMTRŽAŠKI VELESEJEM / OB DNEVU SLOVENIJE Redna charterska linija med Beogradom in Trstom Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov letališča Ron-chi, komercialnega direktorja JAT Borivoja Kovačeviča in predstavnikov oblasti je bila v petek otvoritev novih prostorov JAT v Trstu v ul. Crispi 4. Kot je znano, vzdržuje letalska družba JAT redno trikrat tedensko chartersko zvezo za prevoz potnikov med Beogradom in Trstom. Pred nedavnim je JAT dobil tudi dovoljenje za prevoz blaga, govori pa se tudi o redni letalski charterski liniji med Trstom in Beogradom. Čezmejna turistična ponudba v duhu EU Podaljšan rok za »dodatek« bencina Gospodarska delegacija iz RS obiskala tudi TTZ, Pokrajino in SDGZ Vsi zainteresirani lahko do petka, 3. julija, oddajo prošnje za dodatne količine bencina in gorilnega olja po znižani ceni. Kot sporoča posebno tržaško podjetje za bencin po znižani ceni pri Trgovinski zbornici, gre za porazdelitev ostankov letošnjega kontingenta. Vse potrebne dokumente je treba predložiti poverjenemu podjetju, ki ima urade na Borznem trgu 14, odprti pa so od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 15.30. Po 3. juliju bo razširjeni odbor Trgovinske zbornice pregledal prošnje in porazdelil ostanke bencina in gorilnega olja. Trgovinska zbornica ob tej priložnosti spominja zainteresirane, da za predstavitev prošenj za deželni bencin po znižani ceni pravzaprav ni nikakršnih rokov, ker ni omejitev v količini. Povračilo davčnih kreditov Od prvega julija dalje bodo lahko srednja in manjša podjetja za prodajo na drobno, trgovine z živili in pijačo in turistična podjetja, vštevši potovalne agencije vložile prošnje za povračilo davčnih kreditov za nakupe v letošnjem letu. Prošnje je treba poslati s priporočenim pismom s povratnico. V ta namen bodo pri Trgovinski zbornici v sodelovanju s tržaško postno upravo odprli poseben postni urad, ki bo prvega in 2. julija odprt od 8. do 24., tretjega od 8. do 20. in 4. od 8. do 12. ure. Dogovor o industrijski coni Včeraj sta predsednika Pokrajine Trst Codarin in ustanove za industrijsko cono EZTT Cosolini podpisala dogovor o uresničitvi novega regolacijskega načrta industrijske cone. Gre za formalni akt, na osnovi katerega bo udejanjen dogovor med Deželo, Pokrajino, Občinami Trst, Milje in Dolina in Pristaniščem, ki predvideva, da bo ustanova EZIT nosilka skupnega projekta. Cez nekaj let bo v Evropski uniji državna meja, ki danes ločuje Italijo in Slovenijo, ohranila le še upravni pomen. To bi moralo sprostiti najrazličnejše oblike novega obmejnega sodelovanja, začenši na gospodarskem področju. In prav v tem duhu se snuje projekt, da bi se Kras in Brkini,, z obeh strani državne meje, pojavili s skupno ponudbo na krajevnem in širšem turističnem tržišču. Ta projekt je doživel svojo krstno predstavitev včeraj na 50. tržaškem vzorčnem velesejmu, kjer je bil na sporedu Dan Slovenije. Ob trej priložnosti je prišla na obisk v Trst gospodarska delegacija, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk, sestavljali pa še predsednik GZS Koper Tomaž Može, predsednik Odbora za skupno turistično ponudbo Krasa in Brkinov Stojan Cerkvenik ter župani in turistični delavci iz brkinsko-kraškega območja. V svojih pozdravnih nagovorih ob uradni otvoritvi slovenske stojnice na Tržaškem vese-sejmu. so z velikim optimizmom govorili o novih možnostih, ki jih odpirajo evropski integracijski procesi za okrepitev že tako dobrega gospodarskega sodelovanja zlasti na obmejnem področju. V podobnem tonu je v imenu Tržaškega velesejma goste iz Slovenije pozdravil generalni tajnik Giorgio Dordoni, sicer pa je otvoritveno slovesnost popestril nastop godbe na pihala iz Divače, folklorne skupine iz Komna, pa tudi skupine amaterskih igralcev, ki je v narodnih nošah upri-zirila kmečko življenje na Poklon Leopardiju V okviru Evropskega praznika glasbe bo jutri zvečer v gledališču Miela poseben glasbeno-ple-sno-pesniški poklon Giacomu Leopardijo. Prireditev, na katero je vstop prosto, organizirata združenje ARG Nuova in ACTIS - združenje univerzitetnih študentov 18. Začetek ob 20.30. Umetniški vodič Trsta Pri specializirani založbi Electa je izšel tudi umetniški vodič Trsta, ki sta avtorja, Rossella Fabiani (besedilo) in Gabriele Crozzoli (fotografija), predstavila tržaškemu podžupanu in odborniku za kulturo Robertu Damianiju. Publikacija je razdeljena v dva dela, v prvem je predstavljen zgodovinsko-umet-niški razvoj mesta, medtem ko so v drugem navedene razne možnosti ogledov. Obisk pri SDGZ Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije se je med svojim obiskom v Trstu mudilo tudi na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Predsednik GZS Cuk, odgovoren za stike z Italijo Lenardič, direktor GZS Koper Može, slovenski vicekonzul Simonovičeva in predstavnik občine Divača Cerkvenik so se pogovarjali s predsednikom Združenja Pečenikom, podpredsednikoma Stavarjem in Vido-nijem, s tajnikom mednarodnih operaterjev Slobcem in ravnateljem SDGZ Kocjančičem. Glavne teme v razpravi so bile boljše sodelovanje z obmejnimi zbornicami GZS, vključitev v institucionalno povezovanje slovenske gospodarske zbornice z drugimi zbornicami, evropski programi za obmejno sodelovanje. Dogovorjeno je bilo, da se bodo zamejski operaterji seznanili z obstoječimi obmejnimi promocijskimi in turističnimi pobudami ter analizirali možne skupne interese in oblike skupnega delovanja. Na obmejni ravni naj bi prišlo do imenovanja kontaktnih oseb za stalne stike in medsebojno obveščanje. Krasu ter ob tem predstavila dobrote kraske kuhinje. Pristavimo naj, da so se »kraškega praznika« na Tržaškem velesejmu udeležili številni predstavniki gospodarskega in političnega življenja z obeh strani meje. Se pred otvoritvijo na velesejmu je gospodarska delegacija iz Slovenije obiskala nekaj tržaških javnih uprav in ustanov. Tako sta jo na Tržaški trgovinski zbornici sprejela predsednik Alalberto Do-naggio in podpredsednik Gropaiz, na tržaški pokrajinski upravi predsednik pokrajinskega odbora Renzo Codarin in predsednica pokrajinskega sveta Marucci Vascon, poglobljen pogovor pa so imeli tudi na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, kot pišemo posebej. Predstavništvo iz Slovenije je bilo včeraj popoldne tudi na občnem zboru Združenja tržaških industrijcev na Pomorski postaji, o čemer poročamo posebej. Na 50. tržaškem vzorčnem velesejmu pa se nadaljujejo spremne prireditve. Danes bo predvidoma ob 17. uri v paviljonu DPT srečanje z gospodarsko delegacijo iz ZR Jugoslavije, ki jo bo spremljal jugoslovaii' ski gereralni konzul v Trstu Peter Pavič. Ob isti uri pa bo v velesejem-skem kongresnem sre-dišču v okvirui Dneva Kube okrogla miza na temo: »Programi sodelovanja Evropske unije z latinškoameriškimi državami«. TRST / NA STROŠKE FONDACIJE TRŽAŠKE HRANILNICE Začeli graditi bazen Dolgoletni sen, da bi v Trstu zgradili terapevtski bazen, končno postaja stvarnost. Včeraj so namreč uradno odprli gradbišče pri Sacchetti, kjer bo nastal resnici na ljubo pravi kompleks terapevtskih bazenov. Gradbišče je formalno odprl predsednik Fondacije Tržaške hranilnice Renzo Piccini, saj bo celotni načrt financirala prav ta fondacija, ki bo tudi poskrbela za izvedbo del. Bazenski kompleks bo zrasel na kraju, kjer so danes razvaline bivših hladilnih skladišč. Načrte zanj je izdelal arhitekt Giorgio Bemi. Glavni bazen bo dolg 25 in širok 10 metrov, globok pa od 0, 8 do 1, 5 metra. Ob njem bodo trije manjši bazeni za individualno hidromasažo ter en srednje velik za štiriosebno hidromasažo. Do glavnega bazena bo vodil vodni hodnik s štirimi pasovi. V vseh bazenih bo morska voda. Kot je na včerajšnji otvoritvi povedal arhitekt Berni, bo celotni kompleks namenjen prvenstveno hidroki-nesioterapiji, se pravi zdravilnemu razgibavanju telesa v vodi. Poleg bazenov pa bodo v kompleksu uredili še 85 kvadratnih metrov obsegajočo telovadnico ter 10 sob za individualno fizioterapijo. Skupno naj bi se strukture poslužebvalo okrog 1000 ljudi dnevno. Skratka, šlo bo za strukturo, kakršno je Trst dolgo pogrešal. Izgradnja bazenskega kompleksa bo zahtevala kakih 6 milijard lir stroškov. Dela bo izvedlo podjetje SACAIM, in sicer predvidoma v 400 dneh. Potem bo Fondacija Tržaške hranilnice objekt darovala Občini Trst, ki bo morala skrbeti za njegovo upravljanje. »Pričakujemo, da se bo občinska uprava takoj začela pripravljati na prevzem objekta, saj 18 mesecev mine v hipu,« je na včerajšnji otvoritvi dejal predsednik Piccini. NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Zadnje priprave pred taborniškim srečanjem Mesec junij se počasi izteka in z njim tudi čas, ko bo treba oddati prijavnice, s katerimi boste - dragi bratje in sestre - potrdili svojo prisotnost na drugem taborniškem raju. Prvič smo se srečali pred petimi leti, pobudo za tako zanimivo in odmevno akcijo nam je dala 40. obletnica ustanovitve taborniške organizacije Rod modrega vala. Tokrat smo slovesni predstavi, ki se za tako obletnico spodobi, dodali tudi prvo množično srečanje današnjih in bivših zamejskih tabornikov - poimenovali smo ga »Nazaj v taborniški raj!« Nešteto generacij je v dotrajanih in novih taborniških krojih na velikem travniku v Kalu Koritnici pri Bovcu za tri dni skupaj postavilo morje šotorov, se prehranjevalo v skupni kuhinji, dežuralo - podnevi pri kuhinjski plošči (še vedno na drva!) ponoči ob visokem jamboru, hodilo na umivanje k reki... in kaj bi še naštevali, ko pa je spomin na tiste dni še tako živ! Nepozabne dni domo zopet podoživljali letošnjega 31. julija in 1. ter 2. avgusta v Bohinjskem Ribičevem Lazu. Za zamudnike naj ponovimo, da lahko prijavnice dobite pri vseh aktivnih članih RMV, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadionu 1. maja, v knjižnici v Boljuncu in v knjižnici D. Feigla v Gorici. Izpolnjene jih potem čimprej oddajte, da bo organizacija tako številne in enkratne akcije čimbolj brezhibna. Kdor pa še odlaša, mora vedeti, da se najkasneje čez pet let zopet srečamo in da - čeprav ne gre za taborniški zakon - obljuba dela dolg! NL - Malina DEVIN-NABREŽINA Občinske prireditve za letošnje poletje Včeraj popoldne se je v začasnih prostorih v Ribiškem naselju sestal devinsko-nabrežinski občinski svet. V uvodnih sporočilih je Zupan Marino Vocci najprej svetovalce seznanil z nekaterimi novostim, kot so udejanjenje posebne poletne javne avtobusne proge med Nabrežino in Sesljanskim zalivom, ki jo je finančno omogočila Trgovinska zbornica V nadalje1’ vanju je župan sporočil, da je deželni tehnični komite spejel podrobnosti regulacijskega načrta pristanišča v Ribiškem naselju, medtem ko je isti organ splošno varianto k občinskemu regulacijskemu načrtu začel obravnavati in pozitivno ocenil že prejšnji ponedeljek. Kar zadeva regulacijski načrt je župan dejal, da bodo občinski uradi tekom poletja pregledati vse predstavljene opombe, nakar bo o njih septembra meseca diskutiral in odločal občinski svet. Kot že lansko poletje, se bo v Sesljanskem zalivu tudi letos zvrstil niz pobud (filmi na odprtem in koncerti) pod geslom Poletje v Sesljanu, za veliki šmaren uprava organizira neke vrste kmetijskega sejma na nabrežinskem trgu Sv. Roka, nakar se bodo konec poletja zvrstile pobude projekta Skupaj s Pokrajino. Po ugotovitvi svetovalca Viktorja Tanceja, da so biti slovenski prevodi zapisnikov prejšnjih sej dostavljeni svetovalcem odločno prepozno, je bila njihova odobritev prenesena na naslednjo sejo. Sledila so že tradicionalna svetovalska vprašanja svetovalca Massima Romite (AN), ki je upravo spraševal p° (ne) napredovanju prizadevanj v zvezi z okencem Acegas, vzdrževalnih del v devinskem pristanišču.0 kanalizacijskih delih v Nabrežini postaja ter o rednem čiščenju trgov in mestne opreme. Po sozvočnem sprejetju sklepa o ustanovitvi in imenovanju članov posebne občinske svetovalske komisije za delo in gospodarski razvoj, katere glaviU pobudnik je svetovalec Giorgio Ret (Lista 2000) je bila na vrsti odobritev obračuna za finančno leto 1997-Kljub temu, da občinski obračun beleži preko milijardni presežek, si je predvsem desna opozicija privoščila marsikatero ostro kritično oceno, začenši s tem, da je bilanca nejasna, same postavke pa naj m bile nepregledne in neverjetne. Svetovalec Roman0 Vlahov je v razpravo ponovno serviral domnevne nepravilnosti v zvezi z razlaščanjem in hipotekami na depuratorju v Sesljanskem zalivu. Gani »razširjene večine« Tanče, Ret in Martini s° sicer priznati upravi velik trud, vložen v jasnost in verodostojnost finančnega obračuna, čeprav s° predvsem zaradi prepočasnosti popisa občinskega imovinskega sklada napovedali njihovo vzdržan)6’ Obračun za lansko leto je bil tako odobren s pozitivnim glasom večine. Sejo občinskega sveta je zaključila odobritev pravilnika za javno prevozno službo na nestalni progi2 vozilom in plovilom ter delno spremembo pravu nika za smetarsko službo, (gb) JUSARJI / DOVOLJENJE Z ZAMUDO Prosek: Občina spet »izziva« jusaije Zahteva plačilo tajniških stroškov »Tržaška občina sedaj že kar izziva.« Tako meni Bruno Rupel, predsednik proseškega jusarskega odbora. Pretekli teden se je - skupaj s podpredsednikom Bogdanom Bogat-cem - srečal z občinskim odbornikom Uber-tom Fortuno Drossijem in občinskimi funkcionarji, da bi izboljšali medsebojni odnos, obljubljeno je bilo, da bo občina bolj pozorna do dejavnosti jusarskega odbora, v četrtek, 18. junija, to je le štiri dni po tistem »spravnem sestanku«, pa je prejel jusorski odbor nov dopis tržaške občine, ki zveni res kot »izziv«. flopis zadeva gradbeno dovoljenje za očiščenje jusarskega zemljišča za proseškim pokopališčem. Jusarski odbor je zaprosil 5 decembra lani za ustrezno gradbeno dovoljenje; ker ni prejel odgovora v roku 60 dni, kot to predvideva zakon, je 9. marca letos pisal Zupanu in ga obvestil, da bo začel z deli, če v roku dodatnih 30 dni ne bo dobil nobenega odgovora. Odgovora ni bilo, odbor pa je uresničil, kar je napovedal: zemljišče za proseškim pokopališčem je že počiščeno. Sedaj pa je Občina z več kot šestmesečno zamudo pisala odboru, naj dvigne gradbeno dovoljenje za počiščenje zemljišča! V dopisu, ki ga je podpisal dr. inž. Carlo Tosolini, je še zapisano, da se dela lahko začnejo šele po dvigu dovoljenja. Občina torej sedaj zahteva, naj jusarski odbor spoštuje predvideno proceduro in roke, potem ko jih sama ni spoštovala. V 2. odstavku 82. člena deželnega zakona št. 52 z dne 19.11.1991 (to je zakona, na katerega se sklicuje sama občina), je namreč jasno zapisano, da mora javna uprava izdati dovoljenje v roku 60 dni. Prosečani so se torej roka držali. Se več: pisali so županu in počakali še nadaljnjih 60 dni preden so začeli z deli. A dopis ne vsebuje samo te cvetke. V njem je zapisano tudi, da mora jusarski odbor plačati 102 tisoč lir za tajniške stroške, dva koleka za 20.000 lir in 2 koleka za 600 lir. Prav to je še najbolj razjarilo Rupla in ostale člane proseškega jusarskega odbora. Odbor je namreč javna ustanova in zato (po odloku predsednika republike št. 642 z dne 26.10.72) ni podvržena plačevanju kolekov. Rupel je bil ob tem dejstvu kategoričen: »Ge bo občina zahtevala plačevanje pristojbin za tajniške stroške, bomo jim pa tudi mi zaračunali za vsak naš odlok ustrezne stroške.« Kot kaže je bila torej otoplitev odnosov med proseškim jusarskim odborom in tržaško občino le navidezna, za kar pa gotovo ne gre kriviti jusarskega odbora. Drevi na Padričah tradicionalno kresovanje Po stari slovanski tradiciji se na predvečer sv. Ivana prižigajo kresovi. Kot veleva tradicija, bo tudi letos na Padričah že tradicionalno kresovanje s prijetnim družabnim večerom. S kresovanjem se bo tudi uradno začelo praznovanje 100-letnice kulturnega društva Slovan, ki bo doseglo višek 5. julija, datum s katerim sovpada tudi stoletnica postavitve domače cerkvice, posvečene sv. Cirilu in Metodu. O tem Pa bomo še poročali. Kot vsako leto bo tudi letos vsaka družina pripravila okrasne venčke iz svežega poljskega cvetja, ki naj bi imeli po starem verovanju čarobno moč in odganjali »čarovnice« iz naših domov. Priprava venčkov bo potekala že v popoldanskih urah, kajti proti večeru si bo te venčke, obešene na »kTuonjah« ogledala in ocenila posebna komisija. Nagrajevanje bo pred prižigom kresa, to se pravi ko se bo stemnilo (približno ob 21.30). Družabni večer pa se bo pričel že ob 20.30 z natopom harmonikarjev; ki bodo popestrili čarobni večer. Vse to bo potekalo v vasi, točneje »Zadzaka-lom«, kot temu kraju pravijo domačini. Po kratki družabnosti bo poskrbeljeno tudi za domačo kapljico in za prigrizek. Vsi pa bodo lahko uživali ob čarobnosti in toplini kresa, ki bo gorel dolgo v noč, vse do poznih jutranjih ur. (gr-jan) JUTRI SPOMINSKA SLOVESNOST V Slramarju proslavljajo 1 (MHetnico cerkvice Somoševal bo tudi tržaški škof Evgen Ravignani Pred 5 leti je že bežen pogled pokazal, da je zob časa neusmiljeno načel tako zunanjost kot notranjost, danes cerkvica sv. Ivana na vrhu Stramarja spet sije v nekdanji lepoti, kot bi jo postavili včeraj in ne pred polnim stoletjem: domačini in prijatelji so jo s prostovoljnim delom in prispevki obnovili od vrha do tal, nekoliko so tudi spremenili notranjo ureditev, predvsem oltar, tako da bo jutri vsa okrašena sprejela vernike in druge obiskovalce ob slovesnosti, ki jo bodo priredili ob sedanji obnovi ter istočasno 100-letnici postavitve. Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 19.30, bo somaševal tudi tržaški škof Evgen Ravignani. Cerkvico so zgradili leta 1898 na prostoru, kjer je v prejšnjih stoletjih stalo neko znamenje. Starejši domačini vedo povedati, da je na ostanke tega znamenja naletel neki kmet med delom v vinogradu in so zato na tistem mestu postavili cerkev. Stramar je spadal v delovno območje osa-pskega dekana Kompa-reja, ki je bil pobudnik pri obnovi . cerkve v Ospu in na Plavjah, spodbudil pa je tudi Plavčane, da so zgradili šolo. Zelo verjetno se je zavzel tudi za cerkev v Stramarju. Zgrajena pa je bila po zaslugi družin Granduch, Pobeg (po domače Frakor), Antoncich (Grgorjo), Vatovaz (Vata), Slavz, Veljak (Mo-ražani), Smotlak, Lore-dan, Bosich (Kastelani), Babich (Pobičani), Stur-man, Bordon, Tarlao in Marsich (Pičati), ki so bili obenem lastniki cerkve. Kompara je v njej maševal od izgradnje do leta 1907, ko je moral oditi iz Ospa. Začasno so mu nasledili Anton Notar, Peter Va-scon, Sebastian Merlato, Ivan Zalokar in Marcelo Murlo, nakar je leta 1909 kot administrator prišel Gabrijel Piščanc. Naslednje leto ga je kot administrator nadomestil Anton Grmek, konec leta ga je že zamenjal Aleksander Martelan, leta 1912 Mario Abonassi-ch, leta 1913 Alojzij Peterlin, 1916 Jožef Ravnik, leta 1917 je bil administrator Albin Klun, katerega je naslednje leto začasno nadomeščal Ivan Tul. Leta 1919 se je vrnil Gabrijel Piščanc, naslednje leto je prišel Franc Malalan, ki je ostal vse do leta 1939 in redno maševal vsak četr- tek. Leta 1939 mu je nasledil Franc Zlobec, ki je ostal do leta 1949. Vmes sta ga leta 1943 nadomeščala Maksimiljan Cepak in leta 1945 Mario Mizzau. Zlobec je leta 1949 nekaj mesecev prebil v koprskih zaporih, ker tedanja oblast ni cenila njegovega poslanstva. V letih 1950-54 je maševal Stanko Janežič, ki je leta 1954 odšel za šest let na študij v Rim, od koder se je vrnil leta 1960 in zatem ostal do leta 1968. Ob odsotnosti sta ga nadomeščala Mirko Stalcer in Silva-nij, leta 1968 je prišel Silvio Šuligoj, ki je ostal do leta 1971, od leta 1971 do 1980 pa sedanji škofov vikar Franc Vončina, kateremu je nasledil pater Bogomir Srebrot, ki je na tem mestu še danes. Na prazniku sv. Ivana je bila pred vojno redno tudi vaška šagra, ki je zaradi vojne zamrla, če- prav so običaj skušali obuditi. V zadnjih 15 letih so redno praznovali zavetnika z verskim obredom in družabnostjo. Pred 5 leti pa je nastala skupina, ki je ustanovila poseben odbor z nalogo, da skrbi za nujna popravila, saj sta čas in vlaga načela poslopje, in da čim slovesneje obeležijo stoletnico obstoja cerkve. Odbor sestavljajo pater Bogomir Srebrot, Danilo Savron, Franco Orel, Benjamin Smotlak, Marija Prucar, Elena Jakomin, Albino Primožič, Marija Barut, Nataša Smotlak, Vanda Orel, Marko Savron in Piero Cleva. Obnovili so tudi streho in omete, postavili nov oltar, zamenjali dotrajane klopi, nanovo smiselno tlakovali notranjost in hkrati uredili tudi okolico cerkvice z željo in prepričanjem, da sedaj lahko kljubuje zobu časa nadaljnjih sto let. PRIREDITEV OB KRESOVANJU Čipka in kamen pri Banih Prejšnji petek so pri Banih praz-0vali sv. Ivana z otvoritvijo raz-tave Čipka in kamen. kres, ki je včasih gorel ob tem Pazniku v vasi, že dolga leta ne °°ri več. Merjenje v skakanju čez , genj med mladimi, prijetno z andjanje starejših, ki so obenem Pridnim očesom pazili, da ne bi Prišlo do kakšne nezgode; vse to 0 samo še spomini na pretekle čase. Sedaj se v drugačni obliki spominjamo tega praznovanja. S kulturno prireditvijo se skuša na neki način nadoknaditi ta praznina, ki jo je ustvaril čas napredka in človeške odtujenosti od običajev, ki so jih gojili naši predniki. Letošnje praznovaje se je pričelo s poskočno skladbo, ki jo je zaigral priznani harmonikar Denis No vato. Sledil je krajši oris kresovanja v preteklosti, ko je človek imel še pristnejši odnos do narave in je življenje teklo bolj umirjeno. Prireditev se je letos razlikovala od prejšnjih v tem, da so organizatorji SKD Grad povabili na praznovanje sv. Ivana starše z novo-rojenkama Ivano Husu in Johano Lodi ter ju prisrčno obdarili s primernim spominskim darilcem. Spontano in navdušeno je zaploskalo prisotno občinstvo v veselje staršev in otrok. 2e dolgo let je, odkar se nista v vasi rodila v enem letu dva otroka. Osrednji del večera je bil posvečen otvoritvi razstave in predstavitvi ustvarjalcev Majde Škabar (na levi) in Pavla Hrovatina (na desni), ki razstavljata svoje umetniško izdelane predmete. Čipka in kamen se lepo ujemata in dajeta prostoru poseben čar dovršenosti in finese. Obiskovalec občuti neko skladnost ob pogledu na razstavljene izdelke. Večer se je zaključil ob zvokih harmonike Denisa No vata in družabnostjo. Ob izteku sezone kulturnega udejstovanja so pri SKD Grad od Banov zelo zadovoljni z izpeljanim programom. P.V. OB 54. OBLETNICI Slovenska maša za žrtve Rižarne V soboto je bila v Rižarni krajša spominska svečanost ob 54. obletnici začetka obratovanja krematorijske peči v uničevalnem nacističnem taborišču. Nacisti so sicer peč »preizkusili« že aprila, množično pa so jo začeli uporabljati 22. junija 1944. Od takrat je v Rižarni izginilo več kot 5000 ljudi. Vseh teh žrtev so se spomnile borčevske organizacije, ki so pred spominsko ploščo položile venec. V nedeljo popoldne pa je bila v Rižarni spominska maša za žrtve (na sliki - f. Magajna). Mašo, ki se je je udeležilo lepo število slovenskih vernikov, zlasti iz mesta, je daroval dolinski župnik Rafael Slejko. Ob tej priložnosti so peli pevci Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom pevovodje Edija Raceta. Slovita skupina Simple Minds nastopi danes na Grezarju Danes ob 21. uri bo v Trstu še ena odlična priložnost za ljubitelje kvalitetne glasbe. Na štadionu Grezar bo namreč koncert slovite skupine Simple Minds. Skupino veže dvajset let uspehov, kot sta bili med drugimi popevki »Don’t you forget about me« ali »Alive and kicking«, katerim so sledile milijonske naklade in obilica zlatih plošč. Z novim CDjem »Neapolis« pa so Simple Minds podpisah pogodbo z novo založniško hišo (Chrysalis) in obenem sta ustanovna člana pevec Jim Kerr in kitarist Charhe Burchill sprejela medse bivšega člana skupine basista Dereka Forbsa in bobnarja Mela Gaynora (na koncertu bo sodeloval tudi klaviaturist Mark Tay-lor), kar bo gotovo razveselilo oboževalce. Pred koncertom skupine Simple Minds pa bo predstavitev plošče »Lively up Africa« v dobrodelne namene. (Pan) SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi vse elane na IZREDNI OBČNI ZBOR za odobritev statutarnih sprememb jutri, v sredo, 24. junija 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih stare občine Priporočamo Cim številnejšo udeležbo! KD VESNA SKLAD sklicuje MITJA CUK IZREDNI v sodelovanju s Slovensko zamejsko OBČNI skavtsko organizacijo ZBOR Taborniki družine Sokolov selivcev za spremembo statuta vabi vse prijatelje na danes, 23. junija KRES prvo sklicanje ob danes, 23. junija ob 20. uri 19.30 drugo sklicanje na openski Pikic, ob 20. uri nasproti strelišča VCERAJ-DANES usTl“ uT1* ™' Danes, TOREK, 23. junija 1998 AGRIPINA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 20.05 lutri, SREDA, 24. junija 1998 FAVST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Martina Vouch, Annalisa Grio, Gaia Volturno, Veronica Pastor, Valeria Dainotti, Jan Naver-ri, Martina Matarazzo, Fede-rico Atti, Roberto Maffione. Umrli so: 69-letna Dora Travan, 52-letna Laila Riz-zatti, 55-letni Franco Ronsi-svalle, 88-letni Attilio Zu-gna, 76-letna Maria Ruzzier, 77-letni Tullio Granbassi, 81-letna Angela Skerlovaj, 65-letna Jolanda Duanelli, 83- letna Teresa Colagrande, 84- letna Giulia Štrukelj, 94-letna Rosina Gallo, 49-letna Maria Savron. LEKARNE Od ponedeljka, 22. do sobote, 27. junija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296) Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELKVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. KINO ARISTON - 18.00, 19.45, »Le ali delVamore«, r. lan Softley, i. Helena Bonham Carter, Charlotte Rampling. ARISTON (poletni kino) - 21.30 »La vita e bella«, r-i. Roberto Benigni. EKCELSIOR AZZURRA- 18.50, 20.25, 22.00 »Full Monty«, i. Robert Carlyle. EKCELSIOR 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp. AMBASCIATORI 18.15, 20.10, 22.15 »L’angolo rosso - Colpevole fino a prova contraria« i. Richard Gere. NAZIONALE 1-17.30, 21.00 »Titanic«, i. Leonardo di Capri o in Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Gli im-penitenti«, i. Jack Lemmon, VValter Matthau. NAZIONALE 3 - 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 »Arancia mec-canica«, r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le assatanate«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Blues Brothers, il mi-to continua«, i. Dan Ayk-royd, John Goodman, Joe Norton. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Čarne tremula«, r. Pedro Almodovar, i. Liberto Rabal, Francesca Neri. E3 ČESTITKE Danes PATRIK KREVA-TIN svoj prvi rojstni dan slavi. Da bi ga zdravje in sreča spremljala skozi vse življenja dni mu želijo tisti, ki ga imajo radi vsi. Danes praznuje 60 let tovariš GIOVANNI CECCHI. Iskreno mu čestita TPPZ Pinko Tomažič. ti PRIREDITVE SKD VIGRED vabi danes, 23. junija ob 21. uri na kresovanje na Sempolajskem kalu. KD SLOVAN Padrice priredi danes, 23. junija v Zad-zakalom KRESOVANJE ’98. Program: ob 20.30 nagrajevanje najlepSega venčka in nastop harmonikašev; ob 21.30 prižig kresa in družabnost. Vabljeni! GODBENISKA SOLA Viktor Parma vabi na zaključno letno produkcijo gojencev, ki bo v četrtek, 25. t.m., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. PD SLOVENEC v sodelovanju s srednjo solo S. GREGORČIČ iz Doline vabi v sklopu projekta Evrošola 99 v petek, 26. t. m. ob 21. uri v park Hribenca v Za-brežcu na literarni veCer ob kresu. Sodelujejo domači literarni ustvarjalci, pisatelj Marjan Tomšič in vokalna skupina Odmevi. KD S. Škamperle Župnijska skupnost Sv. Ivan vabita na PRAZNOVANJE VILJE SV. IVANA danes, 23. junija 1998 PRI STARI CERKVICI 19.45 odkritje spominske plošCo 20.00 slovesna maša in koncert Tržaškega okteta NA STADIONU 1. MAJ 21.00 predstavitev nove izdaje knjige Vesne Guštin, Je veC dnevou ku klobas 21.45 prižig kresa in zabava ob harmoniki Egona Tavčarja TABORNIKI RMV vabijo člane na OBČNI ZBOR jutri, 24. junija ob 19.30 na sedežu organizacije v Trstu, Ul. Carducci 8 Dnevni red: sprememba statuta JUNIJSKI GLASBENI VEČERI - ob 120-letnici KD Valentin Vodnik v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg priredita koncert Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba in zaključni nastop gojencev pihalnega oddelka Glasbene matice iz Doline, Proseka in Nabrežine v petek, 26. junija ’98 ob 21. uri v Dolini na K’luži. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. B__________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje do 7. julija na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. 60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se Cimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vaši soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal! Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. H3 OBVESTILA ODBOR ZA PRAZNOVANJE 100-LETNICE cerkvice sv. Ivana v Stramarju vabi vse domačine in prijatelje na slovesnost ob 100-letnici postavitve cerkvice. Slovesnost bo jutri, v sredo, 24. t.m. ob 19.30 v cerkvici na vrhu Stramarja. Somaše-val bo tudi tržaški škof Evgen Ravignani. SK DEVIN sklicuje izredni občni zbor danes, 23. junija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Ce-rovljah s naslednjim dnevnim redom: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi in razno. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - nujno vabi svoje člane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 23. junija 1998 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.. Na dnevnem redu je razprava in sprejetje novega statuta društva. KD SLOVAN - Padrice vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo jutri, 24. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju, v prostorih gozdne zadruge na Padricah. Dnevni red: sprememba statuta, diskusija, razno. ZSSDI prireja jutri, 24. junija ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje za odbornike o številnih novih zakonskih določilih za športna društva (dekret 460/97, IRAP). Predavanje bo vodila Stefania Marchesi, vodja vsedržavnega urada za konzulenco pri združenju UISP. Toplo priporočamo udeležbo vsem odbornikom! TABORNIKI RMV vabijo člane na OBČNI ZBOR jutri, 24. junija ob 19.30 na sedežu organizacije, Ul. Carducci 8. Dnevni red: sprememba statuta. SD GRMADA vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v društvenem sedežu v Mavhinjah jutri, 24. junija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Edina točka na dnevnem redu je prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. SKD PRIMOREC sklicuje izredni občni zbor za elane v Četrtek, 25. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. Vabljeni! KD LIPA Bazovica sklicuje izredni občni zbor, v petek, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bazovskem domu. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje izredni občni zbor v petek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma Albina Bubniča v Repnu. Dnevni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih. ODBOR SKD TABOR -Opčine - Prosvetni dom - sklicuje izredni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je prilagoditev društvenega statuta novim zakonskim določilom. Vabljeni vsi člani! SKD FRANCE PREŠEREN sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Dnevni red: prilagoditev statuta po zakonskih predpisih. KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v petek, 26. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro v Domju. SKD BARKOVLJE vabi na izredni občni zbor za spremembo nekaterih pravil v statutu v petek, 26. junija t.l. v župnijski dvorani v NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure Barkovljah (vhod v Ul. Mon-colano) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD GRAD - BANI vabi na razstavo Čipka in kamen. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 19. do 20. ure. SKD VIGRED sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Sempolaju, z naslednjim dnevnim redom: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi in razno. ORATORIJ 1998 ALI VESELI ZIV ZA V. Kje? V Ma-rijanišču na Opčinah. Kdaj? Od ponedeljka, 29. junija do petka, 3. julija zvečer, od 9. do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja, delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživeta molitev, izleti itd. Prijavnica: tel. tajnica 040211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julia do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno Vpisovanje iz tedna v teden). TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. SD MLADINA - Križ sklicuje izredni občni zbor v torek, 30. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Albert Sirk v Križu. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040573141. KRUT prireja 10-dnevno letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in 10-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040573141. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATIN ARA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. MALI OGLASI tel. 040 7786333 Vam je dovolj magičnih formul za hujšanje? Poskusite dietetične produkte, že uspešno uveljavljene v svetu. Rad vam bi pomagal. Telefonirajte na številko 040-211266 od 9.00 do 14.00. PRODAM KNJIGE za bienij A oddelka znanstvenega liceja. Tel. št. 040 572612 PRODAM po ugodni ceni Fiat Uno Fire s kataliza-tojem, prevoženih 45.000 km, kupljen v drugi polovici leta ’92, v prav dobrem stanju. Tel. po 20. uri na št. 040 281242. FARMA KRALJIC Pre-beneg 99, prodaja leto stare kokoši po 2000 lir vsako. Vsak dan od 15. do 18. ure. SLOVENSKI DRUŽINI, verni in dobrega srca, ki bi bila pripravljena skrbeti za priletno gospo, nudim bivanje v hiši z vrtom. Imam 71 let in sem še kar samostojna. Interesenti naj se javijo v Časi Jeralla na Padricah št. 199 in vprašajo po gospe Mariji Purič ali pokličite po telefonu na št. 040 226346 (ob 15. uri). PODARIMO dva simpatična psička majhne rasti in dve muci z dolgo dlako. Tel. na št. 040200865 v popoldanskih urah. REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODI-STRIA išče za produkcijo zamejskega programa v novi sezoni sodelavko ali sodelavca, ki bi bil/a pripravljen/a oblikovati in ustvarjati avtorske prispevke in program. Pogoji: višja ali visoka izobrazba, tekoča pisna in ustna slovenščina. Življenjepis poslati do 30. junija 1998 na Televizijo Koper, Ulica OF 15, 6000 Koper. Šifra »Brez meje«. ISCEM HIŠO ali stanovanje za mesec julij in avgust v občini Repentabor, na Opčinah ali v BrišCkih. Tel. št. 040327240. ISCEM DELO 3-4 krat tedensko po 4 ure, kot kuhinjska pomoCnica. Tel. št. 04044357. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci. Vabljeni! OSMICA KOSMINA iz Brij pri Komnu je odprta do 28. junija. OSMICA, odprta v Coljavi pri Komnu št. 2/a, pri Kovačevih, od 19. 6. do 28. 6. V RICMANJIH je odprl osmico Jadran Žerjal. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA ŠKERLJ - Salež 43 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040229253. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. št. 040200898. OSMICO sta v Saležu št. 68 odprla Rado in Igor. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. MEDJE VAS 1 - pri Zupanovih je osmica. PRISPEVKI Ob 8. obletnici smrti tete Dragice daruje nečakinja Nadja 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 4. obletnici smrti dragega Maria Čoka se ga z ljubeznijo spominjata žena Anica in hči MarjuCa z družino ter darujeta 100.000 lir za štadion 1. maj in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 9. obletnici smrti Lju-bota Grilanca darujejo Marjetica in otroci 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Milana Bolčiča darujeta Vladimir in Iva Ščuka 50.000 lir za NSK. Namesto cvetja na grob Milana BolčiCa darujeta Jurij in Marta Vodopivec 100.000 lir NSK. V spomin na Milana Bolčiča daruje Romana Ju-riševič 100.000 lir za NSK. Namesto cvetja na grob Milke Hrvatič vd. Coretti daruje Ilario Gej 50.000 lir za SKD Slavec in 50.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Milana Pernarčiča darujejo Andrej, Antek in Manica Terčon 150.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. t Po mučni bolezni nas je zapustila naša draga Angela Skerlovaj Žalujoča svakinja Ana, nečak Edi ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 24. ju" nija ob 12.30 v cerkvi sv-Jerneja na Opčinah. Opčine, 23. junija 1998 ANGELA mama, sestra, prija teljica hvala! Anica Predsednik Avtonomna dežele Furlanije Julijsj® krajine Giancarlo Cm e in člani deželnega odbora Furlanije Julij® krajine se z žalostjo U1 globokim sočutjem pridružujejo žalovanj1^ družine zaradi nenadn smrti odv. dr. Antonia Comellija predsednika deželnega odbora od 1973 do 19» Spominjajo se njegoV^ velikih človeških duhovnih vrlin, ki ®° načevale lik pokojnika, je bil prepričan zagovo demokratičnih svobosn in tvorec stvarne ter m° . ne obnove Furlanija tem poudarjajo n)e^tjVa prizadevanja kot P0 .1,^. in njegovo predanost i_ tucijam in še posebej .j, li, kateri je posvetil del svojega življenja i vodil z veliko spos° stjo ter vdanostjo v 0 v. nem in plodnem ca nem obdobju. Predsednik Robe Antonione in de*® svet Furlanije Ju'k ■ krajine se v gl°b0^ žalosti in s sočutje^ pridružujeta hu žalovanju zara. nenadne smrt1 odv. Antonia Comellija dolgoletnega dežela 8 svetovalca in predsednika deželnega od ^ Spominjata se ga z_radi memo hvaležnostjo . ifl njegove P^^vanj? " neutrudnega - . g SN„ korist celotne deže ,aI1ja pnosti v letih naS ] ve- dežele in v letih po P je- su, ko so prišle na gove izredne vrh g p0š-ga politika m n sko- tenega upra ivitelja- KOROŠKA / 14. POLETNI FESTIVAL V grajski areni Bekštanj tudi letos kakovosten program Na razvalinah srednjeveškega gradu Bekš-tanj pod nad 2000 mehov visoke gore Kepe *n v neposredni bližini Baškega jezera na Ko-r°škem slovi grajska nrena Bekštanj že veC Kot deset let po nasto-Pih znanih glasbenih nnretnikov na poletnem festivalu klasične 'n zabavne glasbe. Tuni za letošnji, že 14. fe-stival je prireditelj, pri-vatnik Gerhard Satran, Pripravil privlačen in nadvse kvaliteten spored. Na najbolj obiskanem poletnem glasbenem festival na Koseškem, ki leto za le-°m privabi prbiližno ,0.000 obiskovalcev (!) z celotnega alpsko-ja-ranskega prostora in ® posebej turiste, ki na otoškem uživajo svoj nopust, bodo tudi letos Poleg avstrijskih umet-.. °v, pevcev, kabare-rstov in skupin nasto-Prb mednarodno znani orkestri, zbori ter kul-nrni ustvarjalci iz vse Vr°Pe in tudi izvene-r°pskih držav. Na Poredu je letos kar 33 ^oricertov oz. predstav, ^Pekter prireditev pa Ze od opere, operete, . nsicala, pop-glasbe Pevskih večerov do kak g^nreta in ljudske gla- t prireditev le-njega festivala se bo 1Cel 2. julija z nasto-n°ni Alfreda Dorferja, ; Jnlija sledi pevska A ^Pina Cought in the 'y come back), Act (Bab 6. julija pa »stari znanci« Flying Pickets iz Anglije. 7. in 8. julij sta rezervirana za violoni-stko Vanesso Mae, ki je šele pred kratkim izdala svoj drugi klasični album »China girl -The Classical Album 2« in Rondo Veneziano (na sliki). 12. julija sledi predstava Arco Mu-sicale, 23. julija bo nastopil svetovno znani Golden Gospel Quar-tett, 24. in 25. julija pa sta na sporedu predstavi »Musical night«. 27. julija bo v grajski areni gostoval Vienna Rocky Symphonie Orchester, 28. pa so na sporedu Carmina Burana. Za 29. julija se je napovedala znana Sandra Pi-res, 31. julija pa zbor Montanara iz Italije. Avgustovski spored se začenja drugega z gala predstavo, posvečeno Straussu, Verdijeva opera »Nabuc-co« je na sporedu 11., medtem ko je za nastop orkestra Glenn Miller rezerviran 14. avgust. Na Koroškem posebej priljubljeni avstrijski gledališki igralec, režiser in gledališki direktor Otto Schenka bo publiko s svojim kaberetističnim nastopom razveselil 8. avgusta, 21. avgusta se bo Maria Bill mednarodni publiki predstavila s pesmimi Edith Piaf. Letošnji festival bo zaključila skupina The Dubliners iz Irske 3. septembra. Začetek vseh prireditev je ob 20. uri, pri slabem vremenu je v neposredni bližini pripravljen ustrezen šotor. Ivan Lukan TRST / EVROPSKI PRAZNIK GLASBE Zanimiv koncert sestavov >4x4« Nastopili so štirje kvartetih istih instrumentov V petek je bil v tržaškem gledališču Mlela (ki je vedno pozorno do novejše in originalne kulturne ponudbe) prvi večer Evropskega praznika glasbe. Posebnost tega koncerta z naslovom »4 x 4« je bil nastop štirih kvartetov enakih instrumentov. Na zanimivem večeru so poslušalcem predstavili dela sodobnih skladateljev, tri prve izvedbe in dve skladbi iz baročnega obdobja v nenavadnih transkripcijah (Han-del s kitarami in Gib-bons s saksofoni!). Vse skupine je povezala izvedba preproste teme skladbe »Arcadie« Marca Berthomieua. Skladatelj si jo je zamislil za štiri flavte ali štiri violine; Anna Garano jo je prepi-sla za kvartet kitar, Silvia di Marino pa za kvartet saksofonov. Koncert se je pričel s kvartetom kitar, ki ga sestavljajo štiri znani solisti in pedagogi (Marko Feri, Anna Garano, Mau-ro Pestel, Paolo Peresut-ti). Nastopili so s pestrim programom, ki je predstavil dela skladateljev iz najbolj različnih držav, med katerimi je izstopal španski glasbeni svet z nizom sredozemskih podob »Estampes« F. M. Torrobe. Odličen kvartet flavt (Tiziano Cantoni, Silvia di Marino, Elena Moli-nari, Bruna Ferraro, na sliki, f. KROMA) se je osredotočil na sodobne glasbene pojave z dvema prvima izvedbama, in sicer z minimalistični drobci »44 per 4 in 4« hrvaškega skladatelja Dubravka Detonija in z neprekinjeno melodično linijo skladbe »Apparen-te calma« tržaškega skladatelja Claudia Biluca-glia. Posebno živahna je bila izvedba zanimive »4+3+1« Igorja Štuhca. Sledil je kvartet violin (Irina Cavaion, Lara di Marino, Lucia Premeri, Paola Veronese), ki je predstavil prvo izvedbo skladbe A VE (Antonii vir egregie) tržaškega skladatelja Stefana Sacherja. Značilnost te skladbe, ki je nastala na temo Poulencovega moteta, je popolna enakovrednost štirih instrumentov, ki si izmenoma podajo glas. Koncert se je zaključil z zelo kakovostnim nastopom kvarteta saksofonov iz Pirana (Robert Stanič, Matija Grubešič, Matjaž Ujčič, Mitja Žerjal). V tej skupini igrata dva profesorja in dva njuna bivša učenca, ki zdaj študirata na Ljubljanski Akademiji za glasbo. Z velikim navdušenjem so zaigrali štiri skladbe, med katerimi sta bili tudi duhovita »Voici le quatuor« War-rena Barkerjka in »Four short saxophone quar-tets« Colina Cowlesa, v kateri so zazveneli jaz- zovski motivi. Bogat glasbeni večer se je zaključil z obljubo, ki je gotovo razveselila vse ljubitelje sodobne glasbe, in sicer, da bo v jeseni koncert, na katerem bodo predstavili dela izključno tržaških, slovenskih in italijanskih še živečih skladateljev. Rossana Paliaga -^IŽANA / KC S. KOSOVELA Razstavi ob lOOtetnici r°jstva Roberta Hlavatyja st°letnici 7 ~ ~ - n ? slikan'a r°ish st°letnici dr. r ? slikarja vatytbfta Hla- K ki jih ni mogoče tu strniti. yalenti je seveda zago-Varjal kontinuiteto začete-8a dela, za katero je glede specifičnih točk večkrat ^oral priznati, da je šele ^stavljeno in da ni obrodilo konkretnih rezulta-°v> krivdo pa je pripisal ^anjim dejavnikom: bi-okradji, premajhnim pristojnostim občine, nerazumevanju ali odkritemu Nasprotovanju Dežele in rugih institucij, kjer so de na oblasti sile z dru-®ddnim političnim predz- Rupeni je že ob uvodni Predstavitvi šel v napad 11 Postavil zahtevo po ecji družbeni in politični dneziji mesta, tako med Užbenimi komponenta-ki ga sestavljajo in jih 6 treba upoštevati in mednotiti brez zapo-n vlianja nikogar, kot tudi vzven do pokrajinskega Zemlja, kjer mora Gorica eseci»sedanjo mizerno s drginalnost in v dialogu sosedi odigrati res vlogo ravnega mesta«. Med neštetimi vprašanji bi se omejili na nekatera, po naši oceni najpomembnejša oz. najznačilnejša. Na provokativno vprašanje, kako more sin deportiranca sodelovati s komunisti »morilci njegovega očeta«, je Rupeni dal prvovrstno lekcijo omike in strpnosti zagrenjeni gospe in z njo vsemu, dotlej precej glasnemu in nestrpnemu delu dvorane, ki je zastopal drug politični breg. »Človeške tragedije ne smejo veC biti predmet političnih zlorab. Preseči je treba preteklost in se prepričano zavzeti za sožitje«, je dejal Rupeni. Somišljeniki in redki nevtralni poslušalci so mu prepričano zaploskali, drugi so molčali. Velika razlika med kandidatoma je prišla do izraza glede zaščite manjšin. Rupeni je podčrtal, da se mora slovenski del mesta v večji meri integrirati, kot se je na primer zgodilo prav na listah Oljke, za to pa je potrebna zaščita manjšine, brez strahu in kompleksov: Gorica mora izkoristiti bogastvo svoje večkulturnosti. Valenti je glede tega v ponovil svoj odločen ne! zaščitnemu zakonu, ki bi vsiljeval model zaščite, kakršnega ponuja Caverijev osnutek. Pripravljen je sprejeti “pravičen” zaščitni zakon, ni pa konkretno razložil, kakšen naj bi to bil. V zaključnih pozivih sta kandidata pozvala vo-lilce, naj v nedeljo glasujejo, saj je to temelj demokracije. Rupeni je k temu dodal še poziv, naj bo Gorica pogumna, naj ne obupa in naj izbere spremembo. VOLITVE / MARINI, SALVI, BOSELLI, FASSINO Ugledne podpore za Rupenija Vsa pokrajinska uprava in 15 županov podpirajo kandidata Oljke Kar nekaj vidnih predstavnikov Oljke bo prišlo v prihodnjih dneh v Gorico podpret Aria Rupenija pred nedeljskim drugim krogom volitev za izbiro župana, v podkrepitev prepričanja, da bitka še ni izgubljena in da je z množično volilno udeležbo in podporo kandidatu Oljke še mogoče preobrniti izid prvega kroga. V ta namen bodo v četrtek prišli v Gorico vsedržavni tajnik Ljudske stranke Franco Marini, načelnik senatorjev Levih demokratov Cesare Salvi in lider socialistov Franco Boselli. Volil-cem bodo spregovorili ob 18.30 v Fo-garjevem avditoriju (Korzo Verdi 4). V isti dvorani in ob isti uri bo naslednjega dne, v petek, skupaj z Rup eni jem iz z deželnimi voditelji Oljke tudi podtajnik za zunanje zadeve Piero Fassino. Podpora Rupeniju prihaja tudi od krajevnih upraviteljev. Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, vsi pokrajinski odborniki in 15 županov občin na Goriškem (med njimi tudi župana Dober- doba Mario Lavrenčič in Sovodenj Igor Petejan) so podpisali poziv volilcem v podporo Rup eni j e vi kandidatmi. Zupani in pokrajinski upravitelji izhajajo iz ugotovitve, da Goriška potrebuje v svojem glavnem središču učinkovito upravo, ki se bo znala povezati s podeželjem. Volilce zato pozivajo, naj v nedeljo glasujejo»za kvaliteto in spremembo«. Izbira novega župana Gorice je izredna priložnost za razvoj pokrajine, zato upravitelji vabijo volilce, naj se v nedeljo ne vzdržijo glasovanja in naj podprejo Aria Rupenija, Goričana, ki se je uveljavil na vsedržavni ravni kot izkušen upravitelj javnih podjetij in dober poznavalec krajevnih uprav. Upravitelji zaključujejo poziv z ugotovitvijo, da je treba Gorico iz sedanje osamljenosti spet postaviti na Celo razvojnega sistema za celo Posočje, ki lahko le z močno družbeno in politično kohezijo uspešno sprejme izziv preseganja meja in širjenja Evropske unije. ^GORIŠKEM Svetoivanska kresovanja No\ dru hi tu VILEŠ / ARETIRALI 70-LETNIKA Starec ukradel kolesi Zanj usoden je bil "počitek" na pokopališču Karabinjerji so v nedeljo aretirali priletnega toda vztrajnega tatu. 70-letni C.D. brez stalnega bivališča je že v soboto ukadel kolo neki Zenski iz Romansa. V nedeljo se je s kolesom podal do pokopališča v Vilešu, si poiskal grob v senci in na njem zadremal. Njegov počitek je prekinila domačinka, ki je prišla urejat bližnji grob in je starcu velela, naj se umakne. Možakar se je pobral, pred odhodom pa jo je temeljito ozmerjal, kar je ženska šla prijavit karabinjerjem. Slednji so izsledili moža in sestavili zapisnik zaradi kraje kolesa. Cim je zapustil karabinjersko postajo, pa se je C.D. polastil drugega kolesa, zaradi česar so ga aretirali in pospremili v zapor. Upati je, da bo lahko vsaj tam mimo počival... Obisk tatov v Gorici Tatovi so v nedeljo zveCer, po vsej verjetnosti okrog 22.30, obiskali stanovanje v Ul. Duca d’Aosta, kjer živi G. R. V hišo so vlomili skozi vrata na balkonu. V notranjosti so preiskali omare in predale, našli pa so le dva menjša znaska denarja: 70 tisoč lir v torbici na omarici v spalnici in drugih 50 tisoč lir, ki so bile spravljene v beležki v omari. Dragega menda niso odnesli. Okradeni je nezaželeni obisk javil na kvesturi, ki je uvedla preiskavo. Študent žrtev pretepa Policija preiskuje tudi ozadje prepira, ki se je v noči na nedeljo vnel pred pubom v Drev. 20. septembra. Skupil jo je 22-letni študent diplomatskih ved, doma iz Pesa-ra, ki se je moral zaradi podplutb in ran na oCesu, obrazu in nogi zateci po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico. Okreval naj bi v desetih dneh. ROMANS / COBAS OBTOŽUJE SETRAL Zdravju škodljive stroje naj bi prodali v Slovenijo Pokrajinski koordinator sindikata S.In.Cobas Sandro Moschion nam je poslal daljšo izjavo za tisk v zvezi s primerom tovarne Setral v Romanu. Pred nekaj meseci smo večkrat poročali o ostrem sindikalnem sporu v podjetju, kjer je vodstvo nameravalo zapreti enega od oddelkov in menda proizvodnjo prenesti v Slovenijo. Zadevo so nato rešili a ne povsem. Sedaj je namreč na vrsti prodaja nekaterih strojev in to prav v Slovenijo. Moschion s tem v zvezi navaja odlomek iz informativne note, ki jo je vodstvo obrata dostavilo sindikatom. Vodstvo omenja odstop nekaterih zastarelih strojev za predelovanje kovin “na suho” in utemeljuje to odločitev ne samo z zastarelostjo strojev temveč tudi s potrebo po prilagajanju predpisom zakonov o vamsoti na delu št. 46 in 626. V bistvu na- vaja, da se bo z zamenjavo teh strojev zmanjšala prisotnost škodljivih mikroskopskih prašnih delcev. Moschion s tem v zvezi ugotavlja dvoje dejstev. Iz stališča samega vodstva je mogoče sklepati, da so v preteklosti in še danes delavci podjetja Setral delali ob neupoštevanju predpisov o varnosti in torej v za zdravje škodljivem okolju. Ob tem pa se sprašuje tudi, ali stroji, ki jih bodo odstopili, ker so škodljivi za delavce v Romansu, ne bodo prav tako škodljivi za delavce v Sloveniji, kamor so menda namenjeni. Odgovor se ponuja sam, zaključuje predstavnik sindikata Cobas, žal pa danes prevladujoča miselnost o globalizaciji, ki se ji po njegovi oceni podrejajo tudi zvezni sindikati, ne upošteva najosnovnejših pravic delavcev. KD OTON ZUPANČIČ sklicuje danes, 23. junija, ob 20.30 (prvi sklic) in ob 21. uri (drugi sklic), redni občni zbor v domu Andreja Budala v Standrežu. Dnevni red predvideva poleg dragih točk, spremembe statuta in odobritev obračuna za leto 1997 in proračuna za leto 1998. KSD KRAS DOL-POLJANE vabi člane na občni zbor, v četrtek, 25. junija, v nekdanji šoli na Palkišču, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu. Glavna točka bo sprememba statuta. GODBA NA PIHALA KRAS - DOBERDOB sklicuje v sredo, 24. trn., občni zbor v glasbeni sobi. Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi ob 20.30. Dnevni red: odobritev spremembe statuta, obračuna in proračuna. BALINARSKI KLUB v STANDREŽU sklicuje izredni občni zbor v balinarskem centra v Standrežu v četrtek, 25. junija, ob 18. uri. Na dnevnem redu je sprememba statuta. KD SKALA GABRJE sklicuje v sredo, 24. junija, ob 20. uri v prvem oz. ob 20.30 v drugem sklicu redni občni zbor na sedežu v Gabrjah. Dnevni red predvideva odobritev novega statuta, obračun 97 in proračun za 98. SPDG sklicuje v petek, 26. junija, občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma. Prvi sklic je ob 20. uri, dragi ob 20.30. Dnevni red: prilagoditev društvenega statuta novim zakonskim določilom; razno. ZSSDI prireja v sredo, 24. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje za odbornike o številnih novih zakonskih določilih za športna društva (dekret 460/97, IRAP). Predavala bo Stefania Marchesi, vodja vsedržavnega urada za konzulenco pri združenju IUSP. Toplo priporočamo udeležbo vsem odbornikom! KD BRIŠKI GRIČ vabi 24. junija ob 20.30 (prvi sklic) in ob 21. uri (drugi sklic) na 21. redni občni zbor v dvorani na Bukovju. Dnevni red predvideva poleg drugih točk tudi odobritev proračuna in obračuna ter odobritev novega statuta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaradi dopusta zaprta od 22. junija do 10. julija. Od 13. julija dalje bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure, torek, četrtek, in petek od 10. do 12. ure. KD SOVODNJE sklicuje 25. junija ob 20. uri (prvi sklic) in ob 20.30 (drugi sklic), redni občni zbor v Kulturnem domu v So-vodnjah. Dnevni red predvideva poleg dragih točk, odobritev novega statuta, odobritev obračuna in proračuna ter volitve novih upravnih organov. POLETNO SREDISCE v dijaškem domu S. Gregorčiča bo zaradi velikega povpraševanja delovalo do 17. julija in ne do 10. julija, kot napovedano. Namenjeno je otrokom od 3. do 13. leta. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 8. do 14. ure do zasedbe mest. GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan, razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. ______________KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.30 »L’uomo del-la pioggia«. Rež. Francis FordCoppola. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.20 »La vita e bel-la«. Rež. in igra Roberto Benigni. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Break down - la trappola«. Kurt Russell. M PRIREDITVE KSD VIPAVA-PEC organizira 3. POKAL VIPAVA 98 v kotalkanju, v soboto, 27. junija (ob 9. uri) in v nedeljo 28. junija (ob 20. uri). DRUŠTVI TRZIC in JADRO iz Laškega organizirata Svetoivanski kres z glasbo harmonike danes, 23. junija, od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Selcah. Vabljeni! Ml.PZ VRH SV. MIHAELA in SKAVTI vabijo na svetoivanski kres na Largi na Vrhu nocoj ob 21. uri. Sledila bo družabnost. s_____________IZLETI KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminia-nu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija. DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU načrtuje od 29. avgusta do 5. septembra križa-renje z ladjo ob dalmatinski obali do Grčije. Pojasnila nudi Jožef FerletiC tel. 78103. KRUT prireja desetdnevno letovanje v Žabni-cah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644. n RAZSTAVE V DEŽELNEM AVDI-TORIJU v Ul. Roma v Gorici je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. V GALERIJI ZORANA MUSIČA na gradu Dobrovo je odprta pregledna razstava likovnih del Milene Stepančič. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 8.30, Silvano Mauri iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv.Ani in na glavno pokopališče; 10.00, Anna Piciulin vd. Qualli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.55, Odilo Zoff iz splošne bolnišnice v kraj Fratta (Romans). Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih O artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 OBRAČUNI / JAVNA SPLOŠNA SKUPŠČINA TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV S PREDSEDNIKOM CONFINDUSTRIE FOSSO Trst se je odločil, da se bo spremenil in napovedal vojno nasprotnikom odpiranja Sile, ki se še upirajo, so preštete - Podporo Confindustrie - Prvič udeležbo delegacije iz Slovenije TEST - Pogum za spreminjanje - pod tem geslom je bila včeraj popoldne na Pomorski postaji v Trstu javna splošna skupščina pokrajinskega Združenja in-dustrijcev (Associazione degli Industria-li della Provincia di Trieste), ki se je udeležil tudi predsednik njihove nacionalne organizacije Confindustria Giorgio Fossa (na posnetku - foto KROMA). Prvič so bili na skupščini zastopani tudi podjetniki iz sosednje Slovenije, saj se je zborovanja udeležila delegacija, v kateri so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice iz Sežane in združenja podjetnikov italijanske narodnosti iz Kopra. Velika dvorana kongresnega centra je bila v celoti zasedena, pred njegovim vhodom pa je udeležence zborovanja pričakala majhna množica zaposlenih v tekstilni tovarni Sitip, ki preživljajo hude trenutke tveganja izgube delovnega mesta. Predstavniki industrijcev so pred skupščino sprejeli njihovo delegacijo in še enkrat potrdili prizadevanja za rešitev obrata s prihodom novega lastništva. S pozdravom v imenu občinske uprave je zborovanje odprl tržaški župan Riccardo Illy, ki je opozoril, da potrebe po spreminjanju po devetih letih od padca berlinskega zidu ni mogoče več zanemarjati, če nočemo dokončnega propada tega mesta. Ce je bilo 50 let povojne dobe zaradi železne zavese največ energije vloženo v obrambo privilegijev, ker tako za podjetja kot za pristanišče ni bilo življenjskega prostora, je v'zadnjih letih dozorel čas za relansiranje vloge Trsta proti srednji in vzhodni Evropi, še posebno glede na hiter razvoj tamkajšnjih držav. Skratka, Trst se danes nahaja v središču Evrope, ki se širi in to mu odpira doslej neslutene možnosti. Osnovni pogoj, da jih izkoristi, pa je enotnost namenov, je podčrtal tržaški župan, ki je k tej enotnosti pozval že z lanske javne skupščine industrijcev. Pa te enotnosti še vedno ni, kot sta v svojih poročilih podčrtala tako predsednik deželne federacije industrijcev FJK Andrea Pittini, kot sam gostitelj, predsednik tržaških industrijcev Federico Pa-corini. Res je, da odpiranje Trsta in načrtovanje njegove prihodnosti, kot se konkretno izraža prav s projektom za Trst prihodnosti, podpira večinski del tega mesta in njegovega vodilnega razreda, vendar tudi še vedno trdovratno vztraja manjšina, ki ji je glavna skrb zavirati kolo zgodovine. »To je virus, ki našel v Trstu plodna tla zaradi zgodovinskih okoliščin, te pa so odvzele vitalnost privatni iniciativi, pripravljenosti na tveganje z ustvarjanjem podjetij in dela. Toda čas je dozorel, da se ta virus iztrebi,« je dejal Pittini, ki je obljubil Pacoriniju in Illyju polno podporo deželnih industrijcev pri uresničevanju projekta Trieste Futura, kajti »le takrat, ko manjkajo ideje, resni in konkretni predlogi ter cilji, se podpihuje polemika, rivaliteta in čelni spopad, pri čemer njihovi avtorji gledajo nazaj namesto naprej.« Skratka, po Pitti-nijevih besedah so v Trstu »sposobni ljudje, ki delajo za mesto prihodnosti, zato jih pustimo delati«. Prav tako jasen in neposreden je bil v svojem poročilu predsednik Pacorini, ki je prvi del svojega izvajanja namenil splošnim temam italijanskega podjetniškega sistema, v drugem, daljšem delu pa je analiziral trenutne razmere na gospodarskem in političnem področju v pokrajini. Krmilo organizacije tržaških industrijcev je Pacorini vzel v svoje roke pred natančno enim letom in obračun je v skopih besedah ta, da danes nihče ne more pošteno trditi, da je Trst enak kot je bil junija lani. Industrijo je Pacorini uvrstil med nosilne dejavnosti tržaškega gospodarstva, zato je ožigosal kot absurdno nevarnost, da bi Trst izpadel iz evropskih strukturnih skladov ravno v času (konec prihodnjega leta), ko bo Slovenija v procesu vključevanja v Evropsko unijo začela prejemati izdatko podporo Bruslja. To bi bilo nedopustno, kajti Trst je le nekaj kilometrov oddaljen od »majhnega, motiviranega in izobraženega naroda,- ki ima že danes močno zaslombo Avstrije in Nemčije in ki bi bil deležen podobnih posegov kot italijanski jug«, je dejal Pacorini. Pohvalne besede je namenil sodelovanju s sindikati, z novim vodstvom Ezita, z raziskovalnim parkom in pristaniško oblastjo, z vladnim komisariatom, carinsko upravo in sejemsko ustanovo, medtem ko je bil zelo kritičen do trgovinske zbornice in njenega predsednika, ki »ni politično nevtralen in se ne meni za usmeritve gospodarskih krogov«. Pogum Trsta, da se spremeni, je v celoti podprl tudi lider Confindustrie Fossa, ki je pokazal presenetljivo dobro informiranost o tržaški stvarnosti in pohvalil Illyja, Pittinija in Pacorinija za njihovo jasnost in odkrito kritiko pozicij dela mesta. Dejal je, da ga je prijetno presenetilo dejstvo, da se končno govori o Sloveniji z drugačnimi toni, kar je dokaz o odpiranju, to pa je vedno zdravo. Predsednik je vsekakor zagotovil, da bo Confindustria v okviru svojih pristojnosti zanesljivo podpirala projekt Futura in si prizadevala za uvrstitev Trsta v seznam depresivnih območij, kar bi mu omogočilo dostop do ukrepov za spodbujanje investicij in ustvarjanje dela. Vlasta Bernard rlTRENDI / PO PODATKIH ISTATA n V začetku leta rahlo (-0,1%) znižanje stopnje rasli BDP RIM - Po podatkih zavoda Istat se je stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem trimesečju letošnjega leta znižala za 0, 1 odstotka v primerjavi s trimesečjem prej, torej oktobrom, novembrom in decembrom 1997, medtem ko se je v letni primerjavi, torej glede na prvo trimesečje lanskega leta, zvišala za 2, 5 odstotka. Včeraj objavljeni podatki so povzročili precejšnje presenečenje, čeprav je treba upoštevati, da je imelo prvo trimesečje delovni dan manj kot lansko zadnje, medtem ko je imelo letos glede na enako obdobje lani delovni dan več. Podatek sam po sebi sicer ni vznemirljiv, kot med drugimi trdi Confindustria, saj se ne pomeni, da se je trend rasti zasukal navzdol. Tisto, kar je bolj nevarno, pa je vpliv neugodnega prvega četrtletja na letošnjo rast BDP, ki jo je vlada v programskem dokumentu začrtala na ravni 2, 5 odstotka. Podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda je izjavil, da podatki niso pozitivni in da ni izključeno, da bo morala vlada popraviti svoje predvidevanje in ga z 2, 5-odstotne ravne znižati na 2, 3 odstotka. Drugo trimesečje bo po njegovi napovedi boljše, dokočni rezultat pa bo vsekakor odvisen od gibanj v obdobju od aprila do konca leta. H OBRAČUNI / NA SKUPŠČIN]}' Cesare Pomiti prepustil krmilo Fiata Paolu Frescu TURIN - Senator Gianni Agnelli, častni predsednik največje italijanske zasebne industrijske grup6 Fiat, se je včeraj na letni skupščini delničarjev poslovil od Cesara Romitija, ki je v turinski hiši delal 25 let, in izrekel dobrodošlico novemu predsedniku Paolu Frescu. »To je bila najboljša izmed mogočih izbir, zame osebno pa najboljša, kar sem si jm lahko želel,« je dejal Agnelli v svojem poročilu delničarjem. Fresco, ki mu bo v vlogi pooblaščenega upravitelja industrijske grupe pomagal Paolo Can tarella, je dejal, da je končno »kronal tisto, Cenam se pravi sanje emigranta«, saj je bil 20 let v tujim-kjer je dosegel ugledno mesto podpredsednika ene največjih ameriških družb, General Electrics. Men da mu je predsedniško mesto ušlo zgolj zato, ker nikoli sprejel državljanstva ZDA. Delničarji Fiata so zborovali skoraj sedem m 11 z večino odobrih lansko poslovno bilanco grup6-ki se je končala s konsolidiranim čistim do čkom v vrednosti 2.460 milijard lir (leto Pn ' 2.371 milijard), medtem ko je lanski promet dose^ gel vrednost 89.566 milijard (leta 1996 je bilo Prc|. meta za 77.923 milijard). Delničarji bodo pm)6 ^ 120 lir dividende za redne in predn ostne delni ter 150 lir za varčevalne. 22. JUNIJ 1998 v URAH s valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1760,00 1786,00 m n nemška marka 977,00 993,00 funt Sferling 2924,00 2979,00 5 o švicarski frank 1167,00 1192,00 4,32 -0,92 -2,72 -3,03 -1,05 -0,99 -2,04 -5,35 -2,08 -3,17 -6,34 -3,70 -3,64 O ljubljanska banka Podružnica Milano SVET Torek, 23. junija 1998 KOSOVO / ZAČELA SE JE RUSKA DIPLOMATSKA MISIJA NOVICE Ruski diplomatski napori za reševanje kosovske krize Sekretar zveze Nato Solana priznal, da se je položaj »radikaliziral« PRIŠTINA, MOSKVA, DUNAJ - Namestnik ruskega zunanjega ministra Nikolaj Afanasevski je imel včeraj vrsto ločenih pogovorov s kosovskimi voditelji. Po srečanju s srbskim prefektom za Kosovo Veljkom Odalovičem in vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo je ruski diplomat dejal, "da je cilj pogovorov »Čimprejšnja uresničitev« dogovorov, ki sta jih na srečanju v Moskvi dosegla ruski in jugoslovanski predsednik, Boris Jelcin in Slobodan Miloševič. Dodal je, da želi doseči predvsem Čimprejšnje nadaljevanja pogajanj, vrnitev beguncev in stabilizacija razmer na Kosovu. Kot kaže, pa so to le pobožne želje, saj je iz dneva v dan bolj jasno, da je kosovska kriza zašla v slepo ulico. Kosovski Albanci bi pristali na pogajanja le v primeru, da bi srbska stran s Kosova umaknila svoje specialne enote, kot to tudi zahtevajo zahodne države. Srbija in Rusija seveda temu odločno nasprotujeta. To je včeraj v Tirani albanskim voditeljem povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Avdejev. Po njegovem so radikalne zahteve Kosovske osvobodilne armade (UCK) glavna ovira za obnovitev mirovnega procesa in pogajanj. Isto je sinoči navedel v Prištini Afanasevski. PredsinoCnjim pa je ruski zunanji minister Jevgenij Primakov poudaril, da bi umik srbskih specialnih enot sprožil val srbskih beguncev, ker bi imela UCK prosto pot za svoje »teroristične akcije«. Da se položaj na Koso- vu radikalizira, je včeraj na Dunaju priznal tudi generalni sekretar zveze Nato Javier Solana. Zaradi »radikalizacije« položaja na Kosovu »nimamo več veliko Časa«. Nato proučuje vojaške možnosti ukrepanja, vendar pa za akcijo potrebuje mandat mednarodne skupnosti. Po njegovem pa ni rečeno, da mora poseg pooblastiti Varnostni svet OZN, saj lahko vojaški poseg na Kosovu pooblasti tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Solana je navedel, da je treba na Kosovu doseči tri cilje, in sicer: konec vojne, pogajanja med kosovskimi Albanci in Srbi ter politični dogovor. Glede morebitnega vojaškega posega je bil Solana z novinarji precej skop, saj je ponovil, da daje prednost diplomatskemu reševanju. Srbom tradicionalno naklonjeni Francozi pa kot kaže Beogradu obračajo hrbet. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je namreC poudaril, da bo treba grožnjo o uporabi sile proti Srbiji »vzeti resno«, Ce se bo nasilje na Kosovu nadaljevalo. Medtem so srbske sile vCeraj nadaljevale z bom-bardiranjem albanskih vasi na območju Djakovice in Dečanov. V teku so tudi srditi spopadi za nadzor ceste Priština-Prizren. Srbski viri so včeraj navedb, da so oboroženi Albanci v vasi Kosovo Polje ugrabili tri srbske delavce, pri Prištini pa so zaustavili delavski avtobus. V Tirani pa so včeraj sporočili, da sta v Albanijo zbežala dva Črnogorska vojaška dezerterja. Nikolaj Afanasevski in Ibrahim Rugova med včerajšnjimi pogovori v Prištini (Telefoto AP) ■H GRČIJA / JUGOVZHODNA EVROPA SNUJE \-i Večnacionalne mirovne sile Na sedanjem sestanku ne bodo sprejeli nobene odločitve ATENE - V Atenah se je včeraj začelo srečanje vojaških strokovnjakov sedmih držav jugovzhodne Evrope ter Združenih držav in Slovenije kot opazovalk, ki razpravljajo o oblikovanju večnacionalnih mirovnih šil za jugovzhodno Evropo, za kar so se dogovorili že maja v Tirani. Na tokratnem srečanju, ki je Četrto po vrsti in 'se bo končalo v petek, bodo strokovnjaki proučili organizacijo, strukturo generalštabov, gospodarska in pravna vprašanja ter morebitne probleme in posledice v zvezi z oblikovanjem novih enot. Iz vojaških virov v Atenah se je izvedelo, da gre za tehnični sestanek, na katerem ne bodo sprejeli nobenih odločitev. To bodo storili obrambni ministri držav udeleženk na srečanju v Skopju, ki je napovedano za september. Kaj bodo takrat sklenili, še ni jasno. Vsekakor pa se vsi zavedajo, da je položaj v jugovzhodni Evropi zaradi kosovske krize eksploziven. Nihče p^ ne verjame, da bi lahko take mirovne sile bistveno pripomogle pri reševanju sedanjih zaplertov. Prav tako ni verjetno, da bi lahko pripevale pri reševanju ciprske krize. Nedvomno pa je vojaško dogovarjanje pozitiven znak, ker bodo z njim presegli marsikatero dosedanjo nezaupljivost, ki občasno meji na pravo sovražnost. Prisotnost ZDA je bistvene važnosti, ker je Wa-shingtob v vseh dosedanjih regionalnih krizah odigral ključno vlogo. Države udeleženke se Se niso uspele dogovoriti, kje naj bi bil sedež mirovnih enot za Jugovzhodno Evropo. GrCija si prizadeva, da bi izbrali pristaniško mesto Solun. Obsodili izraelske načrte LONDON, ANKARA - Potem ko je ameriška državna sekretarka Albrightova obsodila izraelski naCrt o Sirjenju jeruzalemskih občinskih | meja kot »ukrep, ki ne koristi mirovnim naporom«, je tudi Evropska unija izrazila svojo zaskrbljenost. Britansko predsedstvo EU je navedlo, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces s temi naCrti »znova zapletel v občutljivem trenutku«. EU je opomnila na pozive po ustavitvi »enostranskih dejavnosti« v Jeruzalemu in poudarila, da se bo z novimi načrti spremenilo »demografsko ravnovesje« v mestu. Status Jeruzalema bi morali določiti v okviru pogajanj o dokončnem statusu palestinskih ozemelj, izida bodočih pogajanj pa ne bi smela napovedovati nobena stran. Palestinska ministrica za višjo izobrazbo Hanan Ašravi pa je vCeraj v Ankari Netanjahujevo vlado obtožila, da s svojo »provokativno« politiko dobesedno peha ves Bližnji vzhod v »splošen spopad«. Veleposlaniki zapuščajo Minsk MINSK - Zaradi zaostritve veleposlaniške krize v Minsku so belorusko prestolnico vCeraj že zapustili veleposlaniki držav Evropske unije - teh je v Minsku pet (italijanski, francoski, britanski, nemški in grški), danes pa bosta odšla diplomatski predstavnik ZDA in odpravnik poslov Japonske. Države so na ta način protestirale proti izgonu iz svojih rezidenc v prestižnem naselju Drozdi, ki naj bi si jih zase želel prilastiti beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Uradno beloruske oblasti navajajo, da mora 22 držav zapustiti svoja veleposlaništva zaradi »obnovitvenih del«. Države evropske petnajsterice opozarjajo, da s takšnim obnašanjem Belorusija tvega osamitev s strani mednarodne skupnosti. Britansko predsedstvo Evropske unije pa je vCeraj od Belorusije zahtevalo, naj odpoklice svoje veleposlanike v prestolnicah članic EU. Na kajevnih volitvah v Albaniji zmagali socialisti TIRANA - Albanska socialistična stranka je v nedeljo zmagala v štirih od sedmih občinah, kjer so v nedeljo volili župane in obnavljali občinske svete. Demokratična stranka nekdanjega predsednika Berishe je zmagala le v eni občini, v drugi pa bo šla v balotažo. V četrtek Clinton odpotuje na uradni obisk na Kitajsko NEW YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton, ki bo od četrtka, 25. junija, do 3. julija na obisku na Kitajskem, bo imel s sabo veC kot 1000 spremljevalcev, kar nekateri primerjajo z obiski srednjeveških kraljev. Najožja delegacija bo štela 30 ljudi, višjih svetovalcev in pomočnikov bo 70, prevajalcev, tajnikov, piscev govorov in različnih nižjih pomočnikov bo 150, prav toliko vojaških spremljevalcev, kakor tudi od 100 do 200 varnostnikov tajne službe in drugih agencij. Dogajanje na Kitajskem bo pokrivalo 200 novinarjev, ki bodo del uradne delegacije, okrog 170 pa jih bo odpotovalo v lastni režiji. (STA) RUSIJA / FAŠIZEM DVIGUJE GLAVO AVSTRIJA / Z NEDELJSKO MAŠO NA DUNAJU Ob obletnici napada na SZ Jelcin svari pred neonacisti Ruski fašisti se skrivajo za krinko obnove nacionalne ideje MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v televizijskem nagovoru ob 57. obletnici napada nacističnih sil na tedanjo Sovjetsko zvezo opozoril na naraščanje fašizma v Rusiji pod krinko obnove nacionalne ideje. »Naša država je rešila svet pred fašizmom, vendar danes fašizem prav v Rusiji dviga svojo glavo, oCarujoC našo mladino,« je dejal Jelcin, ki je poudaril, da je skupna naloga vse Rusije, da v spomin na žrtve fašizma ne dovoli ponovnega rojstva »kuge« 20. stoletja. Neuradni podatki kažejo, da naj bi bilo v Moskvi 4000 neonacistov, predvsem mladih moških, ki so vse bolj dejavni. Prejšnji mesec je eksplodirala bomba v mo- skovski sinagogi, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, gologlavci pa so hudo pretepli tudi nekega ameriškega marinca, črnca. Spominu 57. obletnice napada na Sovjetsko zvezo so se v Moskvi poklonili tudi ob veCnem plamenu blizu groba neznanemu vojaku ob Kremlju (na sliki AP predsednik Jelcin). Otroci iz moskovskih klubov, predstavniki Ruske mlade komunistične lige, pionirji ter veterani 2. svetovne vojne so prižgali sveCe v spomin padlim in položili vence. Nekdanja Sovjetska zveza, ki jo je nacistična Nemčija napadla 22. junija leta 1941, je med 2. svetovno vojno utrpela najhujše izgube - 27 milijonov mrtvih, od tega 15 milijonov civilistov. Papež končal tridnevni pastoralni obisk v Avstriji Papež se je izognil krizi, ki pretresa avstrijsko Cerkev Zanimanje vernikov za papežev obisk ni bilo veliko DUNAJ - Papež Janez Pavel II. je tik pred nedeljskim odhodom iz Avstrije, kjer je konCal tridnevni pastoralni obisk, »da ne gre pozabiti na duhovno odgovornost in krščanske korenine«. Papež je ob slovesu od avstrijskega predsednika Thomasa Klestila na dunajskem letališču izrazil upanje, »da nam je po žametni revoluciji in padcu železne zavese Evropa znova povrnjena«. Ta dar pa naj bi po papeževih besedah pomenil izziv in obvezo. Ob vseh političnih in gospodarskih prenovah v Evropi, kot je menil papež, ne bi smeli pozabiti tudi na njeno duhovno podobo. Zadnji dan svojega obiska, v Avstriji je pa- pež daroval mašo na dunajskem Trgu herojev (na sliki AP) , med katero je razglasil za blažene redovnika Antona Mario Schvvarza in Jakoba Ker- na ter redovnico češkega rodu Mario Restituto Kafko, ki so jo nacisti ubili leta 1943. Namesto predvidenih 100 tisoC ljudi, se je maše udeležilo le kakih 40 tisoC vernikov, kar je ponoven dokaz, da avstrijska Cerkev doživlja hudo krizo. Papež pa v svojih homilijah ni spregovoril o tej »krizi«. Tega ni storil niti med nedeljsko mašo, Ce izzvzamemo bodrilne besede, ki jih je izrekel med vsako mašo, ko je avstrijske katoličane pozival k enotnosti. Gotovo pa je o krizi papež spregovoril po maši na posvetovanju z avstrijskimi škofi, kjer naj bi izrecno pohvalil »dialog za Avstrijo«, dokument, ki so ga pripravili škofje. (STA/CR) NATO / POL SVOBOŠČIN BO PODPRL ŠIRITEV, A BO ZAHTEVAL PRODIJEV ODSTOP n Izredna negotovost pred današnjim glasovanjem Cossigov UDR se bo odločil šele po Prodijevem posegu RIM - Negotovost je še vedno glavna značilnost tako glede današnjega glasovanja poslanske zbornice glede širitve zveze Nato na Češko, Madžarsko in Poljsko kot glede usode Prodijeve vlade. Današnji poseg predsednika vlade bi bil lahko odločujoč, saj je Cossigova stranka UDR včeraj sklenila, da se bo o glasovanju odločila šele po Prodijevem posegu. Včerajšnja razprava o širitvi zveze se je začela s posegom zunanjega ministra Lamberta Di-nija, ki se je zavzel za najširšo večino in ki je, ne da bi izrecno omenil Bertinottijevo SKP ožigo- sal tiste, ki se ne zavedajo sprememb in ki ostajajo vklenjeni v »ideološke predsodke«. Bolj kot med včerajšnjo razpravo, med katero je Union Valdotaine napovedala, da bo volila za širitev, Severna liga pa napovedala svoj negativni glas, pa se je to kočljivo prepletanje, med zunanjo in notranjo politiko odvijalo izven poslanske zbornice. Sinoči se je sestal Pol svoboščin, še pred njim je Silvio Berlusconi napovedal, da bo Pol glasoval za razširitev zveze Nato, a bo obenem zahteval odstop Prodijeve vlade. Kako mu bo to uspelo, še ni popolnoma jasno, saj je Berti-notti že napovedal, da bo ponovno podprl vlado, če bo prišlo do glasovanja o nezaupnici. Vsekakor so predstavniki opozicije jasno navajali, da Prodi nima več vladne večine in da nima moralnih opravičil, da ostane na svojem mestu, kot da bi se nič ne zgodilo. Položaj je vsekakor resen, saj je v Madridu predsednik senata Mancino jasno poudaril, da bi bilo nedopustno, da bi prišlo do prekinitve sedanje zakonodajne dobe na »muhasti način«. Tudi iz strank vladne večine prihajajo zaskrbljujoči pozivi. Tako se je predsednik senatorjev Ljudske stranke Leopoldo Elia zavzel za čut odgovornosti do države in njene mednarodne kredibilnosti. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Pietro Fassino je poskušal prikazati manj dramatičen sklep Bertinottijeve SKP o negativnem glasovanju in je kot pozitiven faktor in ne kot anomalijo ocenil pozitivno glasovanje Pola svoboščin, ker se nanaša na vprašanje splošne koristi. Tako oceno seveda Pol svoboščin zavrača in odločno zahteva Prodijev odstop. H MACERATA / IZGINILA V SOBOTO h Srečen konec izginotja 20mesečne Lisam TEGGIOLE (MACERATA) - Lisann Larocchia, 20-mesečna deklica, ki je med igro nenadoma izginila v soboto popoldne izpred svoje biše v kraju Teggiole pri Camerinu (Macerata), je živa in zdrava, Včeraj popoldne jo je namreč odkril pes nekega iskalca kilometer od doma. Vsi so se oddahnili, saj se je že širila domneva, da je nekdo dekletce ugrabil. Pred izginotjem je namreč nekdo opazil sumljivo lancio Y 10, tako da karabinjerji iz Macerate niso izključili ugrabitve. K sreči pa so trmasto nadaljevali z iskanjem, kar je nagradilo njihov trud. Kot kaže, je bila deklica navajena, da je v spremstvu mame jedla jagode in druge gozdne sadeže, kar lahko pojasni, da je vzdržala toliko ur. Vsekakor pa ni pojasnjeno, kako se je lahko tako daleč oddaljila od doma in kako je tako hitro izginila, saj jo je mati samo pustila le nekaj minut. ISTAT / PODATKI IZ VZORČNIH MEST Inflacija junija rahlo narasla Toda cene ostajajo pod nadzorom - Trst nad povprečjem RIM - Po podatkih Is tata iz prve skupine vzorčnih mest se je inflacija v juniju rahlo dvignila z 1, 7 odstotka, kolikor je znašala prejšnji mesec, na 1, 8 odstotka. Vsekakor pa je rast cen povsem pod nadzorom in na mesečni ravni v poprečju ne presega 0,1 odstotka. To je v letošnjem letu z izjemo marca, ko ni bilo sprememb pri cenah, najnižja mesečna rast. Toda letni dvig je treba pripisati dejstvu, da so junija lani cene povsem mirovale, podoben položaj pa se bo ponovil še julija in avgusta. Inflacija je vsekakor višja kot pred letom dni, ko je znašala 1, 4 odstotka. Včeraj je Istat objavil podatke za prvih devet vzorčnih mest, danes pa bodo znani podatki še za Neapelj in Palermo. Dokončne podatke o inflaciji za junij bo Istat objavil 7. julija. Najvišji dvig cen so ta mesec zabeležili v Bologni, in sicer za 0, 4 odstotka, najnižjega pa v Perugii, kjer so se cene v primerjavi z majem znižale za desetinko odstotka. Perugia je skupaj z Barijem tudi na letni ravni mesto z najnižjo inflacijo, saj znaša le 0, 8 odstotka. Na letni ravni so se cene najbolj dvignile v Benetkah, in sicer za 2, 6 odstotka. V Trstu je mesečna rast znašala 0, 2 odstotka (maja 0, 4%), na letni ravni pa so se cene dvignile v poprečju za 2, 3 odstotka (maja 2, 2 odstotka). BIVŠI PREDSEDNIK DEŽELE V Vidmu včeraj umri Antonio Comelli VIDEM Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu v Vidmu predsednik Videmske in pordenon-ske hranilnice (GRUP) ter bivši dolgoletni predsednik Avtonomne dežele Furlani-je-Julijske krajine Antonio Comelli. Star je bil 78 let. Comelli je umrl za srčno kapjo. Ko ga je obšla slabost na njegovem domu v Ul. Rivis, so mu takoj priskočili na pomoč domači, pa tudi zdravnik iz sosesčine. Kmalu za tem je prihitel še rešilec Rdečega križa. Vendar so bili vsi napori, da bi ga obdržali pri življenju, zaman. Antonio Comelli se je rodil leta 1920 v Ne-mah. Pravo je doštudiral na univerzi v Rimu, in sicer z disertacijo iz cerkvenega prava. Po dokončanem študiju je začel uspešno opravljati odvetniški poklic v Vidmu, kjer je do nedavnega vodil ugledno pisarno. Ob tem pa se je Comelli začel udejstvovati tudi v politiki, in sicer v vrstah Krščanske demokracije. Bil je izvoljen v deželni svet, postal je deželni odbornik za kmetijstvo, od leta 1973 do 1984 pa je vodil deželni odbor-Med njegovim predsedovanjem je Furlanijo leta 1976 prizadel katastrofalni potres. Comelli je s svojimi sodelavci bistveno pri' pomogel k popotresni obnovi, in to z velikim uspehom, saj po splošnem prepričanju v njej korenini sedanji preporod Furlanije. Si že naročen na Primorski dnevnik? Če nisi, postani tudi ti naš naročnik! Nudimo ti dostavo na dom, brezplačne neokvirjene čestitke in male oglase. Če si član Zadruge Primorski dnevnik, imaš še 10% popust na ostale storitve. KDOR SE NAROČI DO 30. junija, PLAČA SAMO 200*000 lir NAROČNINE DO KONCA LETA TELEFONIRAJ TAKOJ NA ŠTEVILKO 040 7786500 NAROČI SE! TENIS / VVIMBLEDON Start brez presenečenj Kurnikova je odstopila LONDON - Neuradno svetovno teniško prvenstvo na avi se je zaCelo brez presenečenj, če ne upoštevamo, da Se ie še pred pričetkom bojev w Wimbledonu tekmo-naniu odpovedala 17-letna Rusinja Ana Kurnikova, ki je a turnirju v Eastboruneju pretekli teden staknila Poškodbo na prstu v dvoboju z Grafovo. Poniembnješi izidi 1. kola, moški: Korda (Češ, .3) - J. ri^ohez (Spa) 6:3, 6:4, 6:3; Devvulf (Bel) - Campbell Ua) 6:3, 2:6, 6:1, 6:0; Tarango (Zda) - Haarhuis (Niz) ■ > 6:3, 6:3, 6:0; Gustafsson (Sve) - Petchey (Vbr) 6:2, ' ■ 6;3, 6:2, Sampras (Zda, 1) - Hrbaty (Sik) 6:3, 6:3, 6:2, gassi (Zda, 13) - Calatrava (Spa) 6:2, 6:4, 6:3, Escude ta) - VVheaton (Zda) 6:1, 7:6 (7:3), 6:4; Gimelstob (Zda) "L°rretja (Spa, 10) 7:6 (7:3), 6:2, 6:3, Black (Zim) - From-°®g (Avs) 7:5, 3:6, 3:6, 7:6 (9:7), 6:2. (gD^Uske: Coetzer (Jar, 9) - Guse (Avs) 6:2, 6:2; Zvereva 1 | ~ McQuillan (Avs) 7:5, 6:4; Savvamatsu (Jap) - Pau-(t-71 ^ 6:3, 6:2; Nagyova (Sav) - Frazier (Zda) 6:7, (It i ®:4, Grande (Ita) - Fang Li (Kit) 6:1, 6:4, Perfetti (Im " Vladova (Ceš) 6:0, 6:1, Martinez (Spa, 8) - Farina Sel Graf (Nem, 4) - Leon Garcia (Spa) 6:4, 6:1, v fas Kda, 6) - Sanchez Lorenzo (Spa) 6:3, 6:4; Tatarko-(Ukr) - Pierce (Fra, 11) 7:6 (7:4), 6:3. NOVICE Na evropskem pokalu tudi '-oslovicheva in Macchiutova Sa. Na evropskem ekipnem atletskem pokalu v kori "eterburgu bosta italijansko reprezentanco Q meseca zastopali tudi slovenski atletinji chi j Goslovich v metu kopja in Margaret Mac- v teku na 110 m z ovirami. J°§arka: Pall. Trieste najel veterana Bullaro Prib ri' ^oSarkarski prvoligaš Pall. Trieste, ki bo v LuI]0C“1^ sez°ni igral v A2 ligi, je najel Roberta jjgjb^?/34 let, branilec, 197 cm), ki je gotovo eden lara ° ' tzkuugenih italijanskih igralcev sploh. Bul-Ue '6 v Prejšnji sezoni igral za ekipo Mash iz Vero- ^ Perugia v A ligo prest ^ LMILLA - V nedeljski dodatni tekmi za 6:5 n0P v A hgo je Perugia po enajstmetrovkah s konr l(rnaSa*a Torino, potem ko se je regularni del rugjjn z neodločenim izidom 1:1. Potem ko je Pe-rnetj, ^gometaš uspešno izvedel odločilno enajst-skoci1 °-’ ie Ten er Ilario Castagner tako močno Tujj na Igrišče, da si je zlomil nogo. tako rj 80 že °d 8. minute igrali le v desetih, cej Vr a le Lilo po srečanju v taboru Torina pre-^derac"' 0^tožLe so letele na sodnika in samo MoRUnii 7- ©topa, vodi Gaizilli rtia ip ^dlACH (Švica) - Ukrajinec Vladimir Dou-schar}.0sovill 7- etapo dirke po Švici (Haag Mor-ZaoS| ’.yi3’3 km). Itahjan Stefano Garzilh je kljub Valcerri ^ niinut 42 sekund za etapnim zmago-Zel utrdil vodstvo, potem ko je v nedeljo odv-SkIJD|i P mesto rojaku Davidu Rebellinu. po^P1 vrstni ^ a. Garzelh (Ita) 28.00:14; 2. Pie-+1:37" s +1:23i 3- Zberg (Svi) +1:30; 4.Behi (Ita) 2:53 ' Gasagrande (Ita) +1:39; 6. Rebellin (Ita) ^••timanu kronometer Ztiragaj A' Britanski kolesar Chris Boardman je Pasaj-njp1'' 3- etapi kolesarske dirke po Kataloniji, vecn] nP na kronometer. Boardman je tako še popila °^P Prednost na skupni razvrstitvi: sedaj iti 25 prSjprednosh pred Spancem Olanom ed Italijanom marcom Velom. Pobijeva četrta zmaga ®0Valecri " Lahjan Alessandro Zanardi je zma-d''- Cart fp'°te letošnje avtomobilishčne dirke se- JOflp ^ If>bihIIt0Ved; Xl21XX12212X2; 13 - nihal; 12 ^35.Qqq i. ov) 5.208.000 lir; 11 (1.102 dobitnikov) ’ 0 (9-844 dobnitnikov) 28.000 lir. ROLKANJE / DRŽAVNO PRVENSTVO V RAVNINI ŠD Mladina s štirimi naslovi Presenetil je Eros Sullina, prvaki še Mateja Bogateč, Mateja Pualina in Guido Masiero Mladinini rolkarji so so vnovič odlično odrezali. Na italijanskem prvenstvu v ravnini na rolkah, ki je bilo v Bielli, so namreč dosegli štiri državne naslove in vrsto dragih dobrih uvrstitev. V prvi vrsti je vseh presenetil kadet Eros Sulli-ni (na sliki), ki je na končnem sprintu pustil za sabo Montanarija iz Turina in ekipnega Sotekmovalca Aleksandra Tretjaka. Na 4. mesto v isti kategoriji se je uvrstil Lorenzo Schirra, ki je med tekmo nekoliko popustil, čeprav je veljal za favorita. Natanko po predvidevanjih pa sta Mateja Paulina in Mateja Bogateč v vrstah kadetinj in naraščajnic dosegli zasluženo 1, mesto in s tem dokazali, da sta v svojih kategorijah nesporni liderki. Se zadnji naslov si je pridobil Guido Masiero, v kategoriji master 1 in tudi v tem primeru ni šlo za veliko presenečenje. Omeniti moramo tudi izvrstno 4, mesto Aljoše Paulina, s katerim je dokazal velik napredek (to je njegova najboljša uvrstitev na tekmah za DP) in nehvaležno 4. mesto Ane Košuta, ki si je žal med ogrevanjem poškodovala koleni. Prav dober uspeh je v kategoriji najstarejših dosegel Re-migio Pinzani, ki je za pičli tri sekunde zasedel drugo mesto. Na društveni lestvici je SD Mladina zasedla 4. mesto, kar je glede na številčno omejenost njene tokratne odprave soliden rezultat. Mateja Bogateč in Guido Masiero bosta že jutri odpotovala na evropsko prvenstvo v Rotterdamu. Masiero, ki je pri Mladini tudi trener, ima vse možnosti, da ubrani naslov celinskega prvaka, ki ga je osvojil lani v Ornavas-su, brez možnosti za visdoko uvrstitev pa ni nioti Mateja Bogateč, čeprav se bo v svoji kategoriji pomerila tudi z do tri leta starejšimi tekmicami. V Rotterdamu bodo na sporedu tekme za naslov posameznikov (prolog plus zasledovalni tek), v štafeti in patruljnem teku. REZULTATI Začetnice (6 km): 4. mesto Ana Košuta 16, 40; 7. Veronika Bogateč 18, 24. Kadeti (9 km): 1, Eros Sulhni 18, 04; 3. Aleksander Tretjak 18, 08; 4. Lorenzo Schirra 18, 45. Kadetinje (9 km): 1. Mateja Paulina 20, 25. Na-raščajnice (15 km): 1. Mateja Bogateč 32, 54. Mladinci (21 km): 4. Aljoša Paulina 42, 36. Master: 1. Guido Masiero 39, 01. Master: 2. Remigio Pinzani 42, 36. ______HOKEJ IN LINE / V SPINEII_ Polet Kvvins še nepremagan V nedeljo je premagal močno ekipo Gortina Delonghi Poeletovci nadaljujejo svojo zmagovito pot v 1. italijanski diviziji v hokeju in line. V nedeljo v Spineii so zmagah še v 5. in 6. kolu. Na prvem srečanju so brez boja z 2:0 premagali ekipo Bressanone, ki je doslej igrala dokaj solidno, v Spineii pa se ni prestavila na igrišču in vse kaže, da je tudi odstopila iz prvenstva. Na drugi tekmi se je Polet Kvvins pomeril z ekipo Gortina Delonghi ter po izredno izenačeni in razburljivi tekmi tesno zmagal. Opensko moštvo je tokrat igralo slabše kot običajno, predvsem pomanjkljivi so bili napa-f dalci v obrambni igri. MedNtekmo je prišlo tudi do splošnega pretepa, ko je vratar Gortine brcnil Medeota v hrbet. Naposled pa so se duhovi pomirili in tekma se je regularno končala. Polet Kvvins - Gortina Delonghi 3:2 (1:1) POLET: Mojmir Kokorovec, Macor, D. Medeot 1 gol, M. Medeot, Fonzari 1, Rušanov, Kos, Letica 1, Mitja in Samo Kokorovec, Poloni. Po tej zmagi je Poeltovo moštvo ohranilo prvo mesto na lestvici, ki je sedaj po 6. kolu naslednja: 1. Polet Kvvins, 2. Au-rora Frogs Bočen, 3. Epan Appiano, 4. Avalance Bqcen, 5. Merano, 6. Gortina Delonghi, 7. Forst Merano, 8. Iselanders Spinea, 9. Squali Gortina, 10. Marca Tre-vigiana Treviso, 11. Latus Bassano. V nedeljo čaka poletovce na Opčinah spet izredno težka preizkušnja. Na drugi tekmi se bodo namreč pomerili z drugouvrščeno bocensko ekipo Aurora Frogs. Nedeljski spored: ob 14.00 Polet \ Kvvins - Iselanders Spinea, ob 18.00 Po-\Jet Kvvins - Aurora Frogs Bočen. KOTALKANJE / »ZVEZDE NA KOTALKAH« Odlični nastopi Jasne Kneipp Na tekmovanju Gionija enkrat prva in enkrat druga Pred dnevi sta bili pri društvu Gioni v Trstu in Polisportiva Opicina, druga in tretja tekma v sklopu tekme pod naslovom »Stelle sui pattini«. Na vsaki tekmi je nastopilo 6 poletovih kotalkaric. Najboljša je bila Jasna Kneipp, ki se je v drugi tekmi uvrstila na 2. mesto, v tretji pa na 1., čeprav ni bila v najboljši formi. V kategoriji najmlajših sta se lepo izkazali Karin Ota in Tjaša Malalan. V drugi tekmi se je poleg Jasne lepo izvajala Pija Kalc, v tretji na Mateja Piccini. V četrtek, 25. junija bo ob 19.30 pri društvu PAT v Trstu zadnja tekma, na kateri bodo sešteli skupno število točk, ki so si jih kotalkarji nabrali v vseh štirih tekmah. Ce ne bod velikih spodrsljajev, bi morala Jasna Kneipp obdržati 1. meto. Izidi 2. tekme, najmlajše: 6. Karin Ota, 7. Tjaša Malalan. Začetniki: 2. Jasna Kneipp, 6. Mija Kalc, 12. Lara Simoneta. Gojenci: 4. Mateja Piccini. Izidi 3. tekme, najmlajše: 5. Karih Ota, 6. Tjaša Malalan, 12. Irina Počkar. Gojenci: 4. Mateja Piccini. Jasna Kneipp Obvestila SZ BOR sklicuje 33. redni občni zbor v ponedeljek, 29. junija s pričetkom ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionu 1. maja. Ob 19.00 bo izredni občni zbor za prilagoditev statuta zakonu 460/97. SD POLET vabi otroke od 3. leta dalje, da se udeležijo brezplačnega tečaja kotalkanja danes, jutri in v petek, 26. junija od 16.30 do 17.30 na Repentabrski ulici na Opčinah. Za kotalke bo poskrbljeno. SK BRDINA sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju za prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. Občni zbor bo na sedežu kluba, Proseska ulica 131. SZ ZARJA sklicuje dne, 26. .m. v Bazovskem domu v Bazovici ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. Dnevni red: 1. izredni občni zbor: A) sprememba statuta, 2. redni občni zbor. ND ZARJA GAJA sklicuje dne, 27. t.m. na svojem sedežu na Pa-dričah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 29. junija 1998 izredni občni zbor, ki bo potekal v Sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. KK BOR skbcuje dne 26. t.m. na stadionu »1. maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Izredni občni zbor, a) sprememba statuta; 2. redni občni zbor: a) predsedniško poročilo, b) blagajniško poročilo, c) pozdravi gostov, d) odobritev obračuna in proračuna, e) razprava, f) razno. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje danes, 23. t. m. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. Dnevni red: sprememba statuta. TENISKA SEKCIJA SZ GAJA organizira 10-umi tečaj za odrasle začetnike pod vodstvom Aleša Plesničarja. Informativni sestanek, vpisovanje in uvodna lekcija bo danes, 23. trn. ob 18. uri na sedežu Združenja na Padričah. Za pojasnila kličite na 040 212988 ali pa 040 226115. SK DEVIN sklicuje izredni občni zbor danes, 23. junija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Ce-rovljah s sledečim dnevnim redom: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi in razno. SD MLADINA - Križ skbcuje izredni občni zbor v torek, 30. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.3J) v drugem sklicanju v domu Albert Sirk. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. KD OTON ZUPANČIČ skbcuje danes, 23. junija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem skbcanju, redni občni zbor v domu Andreja Budala v Standrežu. Dnevni red predvideva tudi spremembe statuta, odobritev obračuna za leto 1997 in proračuna za leto 1998. ZSSDI prireja jutri, 24. junija ob 19. uri ^Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje za odbornike o številnih novih zakonskih določilih za športna društva (dekret 460/97, KAP). Predavanje bo vodila Stefania Marchesi, vodja vsedržavnega urada za konzulenco pri združenju UISP. Toplo priporočamo udeležbo vsem odbornikom! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. junija 1998 ob 9. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbcanju, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu je razprava in sprejetje novega statuta društva. SD GRMADA vabi elane na izredni občni zbor, ki bo v društvenem sedežu v Mavhinjah jutri, 24. junija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem skbcanju. Edina točka na dnevnem redu je prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. PRIMOTOR KLUB vabi člane na izredni občni zbor, ki bo jutri, 24. t. m. v baru Petaros v Borštu ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem skbcanju. Na dnevnem redu bo sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi. Vabljeni! JK CUPA vabi člane na izredni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sesljanskem zabvu jutri, 24. junija 1998 ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbcanju. Dnevni red: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi. Vabljeni! SD BREG - nogometna sekcija organizira od 29.6. do 4.7. kamp za mlade nogometaše (letniki od 1985 do 1991). Kamp poteka od 8. do 17. ure. Zainteresirani na pokličejo na telefonski številki 0338-7811101 (od 8.30 do 18.00) in 040383087 (od 18. do 21. ure). TPK SIRENA obvešča člane, da bo izredni občni zbor za prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom v ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbcanju na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32. Prireditelji otroškega poletnega centra na stadionu »Lmaj« v Trstu sporočajo, da bo ta pobuda trajala od 29. junija do 17. jubja, vsak dan od 7.30 do 16.30. Podrobne informacije vsak dan ob uri kosila na tel. št. 040571453. SD POLET priredi do 27. junija od 8. do 17. ure košarkarski tabor. Predvpis in informacije sprejemajo vodja tabora Andrej Vremec (040211878), na sedežu Poleta (040213403) in Christian Briščik (040229470). SD SOKOL organizira 11. in 12. jubja 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. JK CUPA prireja TEČAJ VVINDSUEFA od od 6.7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17.7. Za nadaljnje informacije kbčite na tel. št. 040 299858. Teniška sekcij SZ GAJA organizira od 29.6.98 do 10.7.98 v popoldanskih urah začetniški teniški tečaj za otroke. Za pojasnila kbčite na 040 212988 ah pa 040 226115. st ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. ŠMARTNO (Goriška Brda^ Gostovanje Primorskega dramskega gledališča V četrtek, 25. junija ob 21.00 bo uprizoritev tragikomedije »Celestina«, avtorja Fernanda de Rojasa v prevodu Nika Koširja in priredbi ter režiji Zvoneta Seldbauerja. Predstava bo na prostem. GABROVICA PRI KOMNU Ob prazniku sv. Petra in Pavla, vabi KD »Brce« na premiero komedije, »Štručki v mineštri«, ki bo v soboto, 27. junija ob 21. uri. Režija Sergej Verč. Ponovitev bo v nedeljo, 28. junija ob 21. uri. * SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorška »Hura za veljake mlake kloake. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA SNG drama Danes, 23. junija ob 19.30 bo na sporedu delo E. Al-beeja »Kdo se boji Virginije Woolf?«, za abonente zamudnike in izven. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni. Zadnjič v sezoni. Jutri, 24. junija, ob 19.30 bo na sporedu delo Calde-rona dela Barca »Življenje je sen«, za abonente zamudnike in izven. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni. Zadnjič v sezoni. Mestno gledališče ljubljansko Nove abonente bomo vpisovali vsak delavnik od 15. do 24. junija med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in 17.00 uro pri blagajni MGL. MiireifesT - prehodi ČEDAD, od 18. do 26. julija 1998 Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulga-res«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fe«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«. Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »II Gioco degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio Wien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhausna; ob 23. v gledališču Ri' stori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Diverti-mento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »II mandarino meraviglioso e Ritratti*. Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«. Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »II generale delTarmata morta« Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Tavola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillita«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non oc-corre titolo« Wislawa Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«. Petek, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic je že v teku, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Poletni koncerti V petek, 26. junija ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom J. Kovatceva; glasba: Glinka, Dvorak, Ciaikovski, Brahms in Ravel, izvaja orkester Gledališča Verdi. Stadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je danes, 23. junija. Območje bivše umobolnice: v petek, 26. junija, ob 21.00 bo nastopil kitarist Ken Mercer. Hala društva Deutscher Hilfsverein: danes bo koncert orkestra »Serenade Ansamble« pos vodstvom Elene Casella. Na sporedu skladbe VVilliamsa, Roosta, Zanettovicha, Bersteina, Monka, Penders, Gershvvina in Ellingtona. Mednarodni festival operete Pomladna parada - 30. junija, 4., 10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18,00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Can-Can -1., 2., 3., 7. julija ob 20.30 in 5. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 6. julija - Dva srca in ena pesem / 13. julija - 'O sur-dato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački /27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. DOLINA Junijski glasbeni veCeri V petek, 26. junija, ob 21. uri na Kluži nastop pihalnega orkestra iz Doberdoba in zaključni nastop gojencev pihalnega oddelka GM iz Doline, Proseka in Nabrežine. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri, MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. OGLEJ Oglejska bazilika Jutri, 24. junija ob 21. uri nastop ljubljanskega kvinteta Tartini. Dirigent M. Siskovič. ______________SLOVENIJA_________________ KOPER Na trgu pred Ložo 27. junija, ob 21. uri bo orkester koprskega konservatorija izvajal simfonični poem Kumarjeve »Istralije«. PORTOROŽ Avditorij Portorož Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. SEŽANA Kulturni center Srečka kosovela Jutri, 24. junija ob 21. uri v amfiteatru bo večer domačih viž in narečnih popevk z ansambli Obzorje, Gamsi, Mariborskim oktetom, Mesečniki, Fanti treh vasi, Relax, Denisom Novatom in Kraškim kvintetom V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe ”New Age“ Johna Christiana. BLED Festivalna dvorana V soboto, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti ob otvoritvi Mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« LJUBLJANA Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Križanke Danes, 23. junija ob 21.00 bo koncert skupine »Parni valjak«. Program 5. Primorskega poletnega festivala 26. junija ob 23.30 v Kavarni Loža v Kopru bo na sporedu delo NebojSe Pop-Tasiča »Kabaret Karla Je-dermana v režiji Jerneja Lorenca. 27. junija ob 21.00 v Tartinijevem gledališču v Piranu bo na sporedu delo P. de Marivauxa »Igra ljubezni in naključja v režiji Janousza Kiča. 28. junija ob 21.30 na Martinčevem trgu v Kopru bo na sporedu delo Johna Godberja »Izbacivaci« v režiji Matka Raguža. 29. junija ob 21.30 na Titovem trgu v Kopru bo na sporedu indiski ep »Mahabharata« v izvedbi men-snarodnega centra za Kathali iz New Delhija 30. junija ob 21.00 na Titovem trgu v Kopru bo na sporedu delo J.B.O. Molišra »Tartuffe v režiji Mile Koruna in izvedbi MLG iz Ljubljane. Program uličnega gledališča 29. junija ob 10.00 v parku ob tržnici , ob 10.45 na Titovem trgu v Kopru bo na sporedu gledališko delo »Marionette«, ob 19.00 v Kopališkem parku v Kopru bo na sporedu gledališko delo »Klovnarije«. HRVAŠKA ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junij3 je prenesen na kasnejši datum. /l9. EBU FESTIVAL SODOBNE LJUDSKE GLASBE OD 25. DO 28. JUNIJA V AVDITORIJU V PORTOROŽU Četrtek, 25. 06 ob 21.30: Letni kon cert Kulturnega društva »Folk Slovenija« Petek, 26. 06. ob 15.00: Vlasta Redl-Češka; Fra-nui-Avstrija; DD Synthesis-Makedonija — o” 20.00: Katice-Slovenija; Duet Haugard HpiruP' Danska; Duet Laitinen - Pohjonen-Finska; Pa' reglish-Svica Sobota. 27. 06. ob 15.00: Patria-Hrvaška; J011 Faukstadt in Per Saemund Bjorkum-Norveška, Glasbeniki iz Portugalske — ob 20.00: Marko banda in Bogdana Herman-Slovenija; Tenores Goine-Italija; Sie Gra-Polska; YESCA-Spanija Nedelja, 28. 06. ob 15.00: Laiksne-Latvija; Peter Brovvne-Irska; Mallou-Belgija — ob 20.00-Troitsa-Belorusija; Meta-Madžarska; OL'UN-Slovaška V Več informaciji na straneh interneta: http://www.rtvslo.si/Folkfest98 y 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Trio / Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The La 1 Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slove^ nija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blancn Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvint® (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / Ja® Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: , Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubija115 banke, Trg revolucije 2 , Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mali g riji Cankarjevega doma FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Str and »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske.lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Flora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Oreste Dequel. Urnik: od torka'do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih. Razstava bo odprta do 28. junija. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victofie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Tržaški velesejem (oddelek »H«): bo od 19. do 28. junija skupinska razstava slikarstva in pesništva pod naslovom »Espressioni«, ki jo predstavlja Kulturno društvo La Fonte. Urnik: vsak dan od 17.00 do 24:00. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. BOUUNEC Mladinski dom: »Boljunska cerkev skozi stoletja«. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 16.00 do 18.30 ter ves teden do nedelje 28. junija od 16.30 do 18.00. BANI V društvenih prostorih: do nedelje 28. junija je na ogled razstava »Čipka in kamen«, svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 16.00 do 20.00. MIUE Na sedežu Letoviščarske ustanove Razstavlja Gianfranco Bernardi »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V kulturnem centru »G. Millo«, (Trg republike 4). »Miljski umetniki«, je naslov razstave, ki bo odprta se danes, 23. junija. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10.00 do 12.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen pone- deljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: danes, 23. junija ob 20.00 otvoritev razstave dveh oddelkov Likovne Sole ZDK Nova Gorica - začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. HRPEUE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. Jutri, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev razstave akvarelov in karikatur dr. Roberta Hlavatyja ob 100 letnici rojstva. stanju hk, Belveder grada Štanjel: na ogled je fotogrars*- ^0. stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na venski planinski transverzali. sled ie lerija sta" AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na °S , r. razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo ta do 10. julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, gal- -. ga-rejse umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek lerija primorskih likovnih umetnikov. »SP0- Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini nase mladosti« ali »Življenje pod zvez Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18' 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN birka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska z jg »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pe • ob sob. ned. in praznikih 13-17. LJUBLJANA derI1e Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka galerije. AleS Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razsta J Prinčič. Branka Mala galerija CD: na ogled je razstava Cvetkoviča. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Peljhana »Sistem - 7«. -in f°t0' Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Am Razstava bo odprta do 13. avgusta. ^ razsta" Muzej novejše zgodovine: na ogled je sta^B Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1°- 18. ure. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: flavtistka Sara Doliani in pianistka Ivana Nanut TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.50 '0.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 U.lO '5.40 '7.50 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualna odd.: 10 minut z... Film: Bel colpo, amico (pust., ZDA ’87, i. Ricky Buster, D. McCrary) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-ca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Man.: II tocco di un ange-1° - Angelski dotik (i. Della Reese, Roma Dow-ney) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto le Moko (kom., It. ’49, i. Toto, Gianna Maria Canale) SP v nogometu: Italija -Avstrija Mnenja in intervjuji po tekmi Dnevnik Danes v parlamentu Na.: Gospa iz VVesta -Cooper proti Quinnu (i. Jane Seymour, 1. del) Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Film: Qualcuno da amare " Untmed Heart (kom., ZDA ’93, i. Christian Sla-ter, Marisa Tomei) Dnevnik Šport: Occhio al Mondia-ie - Vse o nogometnem Prvenstvu Dnevnik, zapisnik, horo- skop, vreme Gddaje Rai Educational F RAI 2 Nan.: Schwarzwaldska klinika Variete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.00 Sv. Barbara Tg2 - Medicina 33 SP v nogometu, vmes (11.45) dnevnik Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Šport: Dribbling - SP v nogometu Nan.: 11 Virginiano Kratka poročila Film: La donna piu bella del mondo (kom., It. ’55, i. G. Lollobrigida). vmes (17.15) dnevnik Vreme, dnevnik, šport SP v nogometu: Čile -Kamerun Loto ob osmih Dnevnik SP v nogometu: Brazilija - Norveška Politična tribuna Dnevnik Danes v parlamentu, vremenska napoved Film: Stormy Monday (dram., VB '88, i. Sting, M. Griffith) Jk RAI 3 6.00 8.30 10.00 11.00 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 16.45 17.30 18.30 19.00 19.55 20.10 20.30 22.30 23.00 0.45 1.25 Jutranji dnevnik, vreme Film: Franco e Ciccio sul sentiero di guerra (kom.) SP v veslanju Infinito futuro, 11.00 Tema Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Šport: kotalkanje, moun-tain bike,jadranje, 16.30 kolesarstvo Nam: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Mundial Film: I soliti ignoti (kom., It. ’58, r. M. Moni-celli, i. V. Gassman, N. Manfredi, Toto) Dnevnik, deželne vesti SP v nogometu: Škotska - Maroko Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario gg RETE 4 M Nad.: Piccolo amore, 6.50 ■ La donna del mistero 2 M Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.35 Peste e corna, 9.45 Sei forte, papžt, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Genitori in blue jeans (kom., It. ’60) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Un incantevole aprile (kom., VB ’91, i. J. Lavvrence, A. Molina) Film: L’ insegnante vi ene a časa (kom.. It. ’78, i. E. Fenech, R. Montagnani) Pregled tiska Film: Bugie rosse (krim.) S CANALE 5 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 1.10 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nam: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - MoSki in ženske Oddaja o zdravju: Vivere bene salute Nam: Stefanie - Stress (i. G. Schmutzler, H. Alex) Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Aktualna odd.: Stirpe reale - Kraljevske rodbine • Kennedy Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Variete: Doppio lustro Aktualno: Laboratorio 5 NoCni dnevnik ITAUA 1 Nan.: Časa Keaton Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard Film: Mak Pl 100 (kom.. It. ’88, r. A. Bido, i. Rosita Celentano) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Simpsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata -Francesca gre v Broadway (i. F. Drescher) Glasba: Sarabanda Film: Sapore di mare 2 (kom., It. ’83, i. E. Giorgi, M. Ciavarro, K. Huff) Nan.: X-Files (i. D. Du-chovny, G. Anderson) SP v nogometu Odprti studio # TELE 4 13.30 13.40 16.10 17.00 18.30 20.30 21.00 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Informativna oddaja Nam: II supermercato... Laff Movie, 17.30 Max Headroom Ai confinidella realta Živali in narava Nam: Scoop, Wolf (#) MONTECARLO 12.45 11.30 13.45 16.00 17.50 22.50 1.35 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport Nan.: Ironside, 13.15 Seinfeld Film: La furia dei Basker-ville (i. P. Cushing) SP v nogometu: Italija -Avstrija, 19.00 Čile - Kamerun, 21.00 Škotska -Maroko Šport: Biscardijev proces Šport: Biscardijev proces Brazilija - Norveška {f* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 7.30 8.55 9.00 9.30 10.15 11.05 12.05 13.00 13.15 14.20 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.15 18.20 19.10 19.20 19.30 19.50 19.55 20.05 20.55 21.05 22.00 22.40 22.50 23.30 0.20 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni TaCek: Usta, 9.45 nan.: A. J. - Jevi časovni popotniki (ZDA, 2. ep.) Recept za zdravo življenje Po domače Nad.: Savannah (ZDA, 24. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Dosje -Roška cesta, 15.10 Dosje -Pogovor I Prisluhnimo tišini Obvestila Obzornik, vreme, Šport Po Sloveniji Oglasi Oddaja za otroke: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.) Nan.: Waynove dogodivščine (AvstraL, 5. ep.) Oglasi Besede Risanka Oglasi TV dnevnik Vreme Šport, oglasi Nad.: Gimnazija strtih src (AvstraL, 25. del) Oglasi, Dobro je vedeti Mednarodna obzorja: Ex-po '98 Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Drama: Petelin na zvoniku (Švedska, J. Fride-gard - M. Lundgren, r. Jan Hemmel, i. Ingvar Alhstrom, A. Ekstrem, 3.) Besede Napovedniki TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Policijska pihalna godba Za človeka gre: Družina Danes na Primorskem Zgod.a avtomobilizma Mi gradimo N. Gorico Drugačna mladost Športni ponedeljek Dnevnik, vreme Policija svetuje Klepet o glasbi z J. Svete Nad.: Sosedje (36. ep.) Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka 9.50 10.05 11.00 11.05 11.55 13.55 15.15 15.50 19.35 20.05 20.30 0.45 1.20 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Izpolnjene obljube (Brazilija, 8. del) Sobotna noc Euronevvs TV prodaja SP v nogometu: Italija -Avstrija, 18.00 Čile - Kamerun TV igrica: Kolo sreCe Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 10. epizoda) SP v nogometu: Brazilija - Norveška Svet poroča Napovedniki iHH Kooer ’,K>|| SKT.SU1 ■ * W ■ 15.00 16.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 21.00 23.00 23.15 23.45 Euronevvs SP v nogometu: Čile - Kamerun, Italija - Avstrija (posnetek) Program v slov. jeziku: Iz prve roke (pogovor) Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Potovanje po Nemčiji SP v nogometu: Škotska -Maroko, Brazilija - Norveška (posnetek) Vsedanes Slovenia magazin Folkest ’96 Vsedanes - Tv Dnevnik A Radio Trst A l4°°' (3.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po baše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel- ^1 kronika; 8.10 Navigare necesse est; 8.40 Kri?V lallko glasba; 9.15 Odprta knjiga: 9 ^ovska «Nemeza», r. M. Prepeluh, 17.); KqU Pismo iz... (pripr. Miha Mate); 10.10 ] i komorne glasbe; 11.15 Intervju; .5 V središču pozornosti; 12.40 Koroška 2 i|e'Kvartet Borovlje; 13.20 Glasba po cv f ^eže'na kronika; 14.10 Srito Ork JS rožrT|arina (pripr. L. Dobrinja), nato 17 r!nStri; Potpuri; 15.30 Mladi val; SklnHK Ulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: (J i k® Astorja Piazzolle; 18.00 Igra: Julija sir. r' M. Prepeluh); 18.25 Soft mu- C' 19'20 Napovednik. Radio Opčine l2 3n’ 17.10 Poročila v slov.; 8.30, Po /,18'30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba Šporf •a^; Lestvica glasbe; 17.00 20.3o o' komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; rPeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper dar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ib; 9.15 Govorimo o.,.; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ- na odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo; 22.30 Štos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 APZ T. Tomšič; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S slostičnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tist, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463 318510. fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Torek, 23. junija 1998 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 6 66 6^6 MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo se znova krepi območje visokega zračnega pritiska, oslabljena fronta se zadržuje nad Balkanom in severnim Sredozemljem. S severozahodnimi višinskimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje nekoliko hladnejsjg in se vedno precej vlažen zrak. ■'fc* 1000 1020 1010 P ^6 K0BENHAVI) ■ 134.22° - MOSKVA 16/25 ° —LONDONo ^,STERoAM BEBL|N '7/29 VARŠAVA '0/21 12425 i o A oBRUSEU o PARIZ A 14/30 , LJUBLJANA '4/25 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.44. Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 20.05. PLIMOVANJE Danes: ob 3.55 najnižje -65, ob 10.26 najvišje 34 cm, ob 15.44 najnižje -19 cm, ob 21.37 najvišje 54 cm. Tutri: ob 4.30 najnižje -68, ob 11.06 najvišje 36 cm, ob 16.24 najnižje -17 cm, ob 22.11 najvišje 51 cm. Morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinje C. S*. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo dopoldne postopoma ponehala in popoldne vreme ne bo povzročalo težav. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 22 2000 m 9 1000 m 16 2500 m 6 1500 m 12 2864 m 4 H* ' 17/271«* > PORTOROŽ O 17/27 POSTOJNA O 13/23 KOČEVJE 'N ^ OPATIJA P^REC PAZIN O, 1 Spremenljivo do pretežno jasno bo. Ob morju se bo popoldne delno zjasnilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, ponekod bodo krajevne plohe. Ob Jadranu bo večinoma suho. Nekoliko hladneje bo. JUTRI AVSTRU GRADEC 13/24 TRBIŽ ° 10/23 ( KRANJSKA GORA CELOVEC O 13/24 6 Se M.SOBOTA 9 GRADEC 13/24 MARIBOR O 14/24 o '3/2S ČEDAD—(LT ^CEDAD— OVIDEM 16/27 O TRŽIČ 11/24 O KRANJ €7^ CELJE o 13/25 ^N. GORICA 14/27 GORICA 14/27 O POSTOJNA <. (_ 13/24 ■'UUBUANA 13/25 TRST 16/27 N. MESTO O 14/25 ZAGREB 13/25 O , PORTOROŽ O 16/27 UMAG . :_7—-- C_> Rt OPATIJA KOČEVJE 'N° o ^PNOMEU OPATIJA PAZIN q REKA 16/27 V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. V četrtek pa bodo predvsem popoldne plohe aii nevihte. Vročine zaenkrat ne bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Orkan v Moskvi zahteval 9 življenj MOSKVA - V orkanu, ki je v soboto zvečer prizadel Moskvo, je po zadnjih podatkih reševalcev umrlo devet ljudi. Pred tem so poročali, da je v neurju umrlo šest ljudi. V bolnišnico so odpeljali 122 ranjenih, od katerih jih je 41 bolnišnico zapustilo takoj po oskrbi. Skupno je bilo v orkanu ranjenih tisoč ljudi. Od devetih smrtnih žrtev, sta dva umrla na območju Moskve in ne v samem mestu. Časnik Segodnija je poročal, da je neki moški v prestolnici umrl, potem ko je nanj padel električni napis, dva sta umrla pod padlim drevesom, enemu pa je prerezalo vrat steklo, ki je padlo z nekega okna. Nek moški in neka ženska pa sta umrla zaradi električnega udara. Nenavadno moCan veter, ki mu je sledilo Se moCno deževje, sta povzročila tudi veliko gmotno škodo. Približno 5000 dreves je bilo izruvanih) ali zlomljenih, poškodovanih je bilo 2000 streh, električne napeljave pa so bile prekinjene v 700 območjih, je sporočila moskovska mestna hiša. Na sliki AP: Izruvana drevesa ob kre-meljeskem obzidju. Američan Bill Gates najbogatejši na svetu VVASHTNGTON - Ameriška revija Forbes je objavila vsakoletni seznam najbogatejSih ljudi na svetu, iz katerega pa so izvzeti monarhi in diktatorji. Na prvem mestu je s premoženjem 51 milijard dolarjev ustanovitelj Microsofta Bill Gates (nad 90 tisoC milijard ib). Na drugem mestu z 48 milijardami dolarjev je ameriška družina VValton, na tretjem s 33 milijardami dolarjev pa ameriški milijarder VVarren Edvvard Buffet. Prvi od Italijanov je na 27. mestu Silvio Berlusconi (7 milijard dolarjev), ki je bil leta 1997 na 54. mestu. Za njim je na 62. mestu Luciano Benetton (4, 7 milijarde dolarjev), sledita mu še na 74. mestu Leonardo Del Vecchio (4 milijarde dolarjev) in na 121. mestu Častni predsednik Fiata Gian-ni Agnelli, ki je bil leta 1997 na 88. mestu. Četrti najbogatejsi človek sveta je American Paul Allen (21 milijard dolarjev). Prvi neameriški milijarder je na 5. mestu Kanadčan Kenneth Thomson. Nagrade v Hollywoodu LOS ANGELES - Filmskim zvezdam, ki že imajo svoja obeležja na sloviti hollywoodski ulici Walk of Farne, se bodo v letu 1999 med drugim pridružili Se Jamie Lee Curtis, Samuel L. Jackson, Dennis Franz in Reba McEn-tire, pa tudi celotna družina Simpson. Se jeseni pa bo nagrado ameriške kinoteke v Hollywoodu prejel igralec Arnold Schvvarzenegger, in sicer mu jo bodo dodelib za dolgoletno filmsko kariero in veliko priljubljenost pri občinstvu. Omenjeni nagradi sta v minulih letih že dobila tudi igralec Tom Cruise in režiser Števen Spielberg. (STA/Hma) Pred aretacijo je trikrat »umrl« VVAKRENTON - Peha C. Gentryja so oblasti obsodile na dve leti zapora, ker je trikrat odigral svojo smrt, da bi se tako izognil obtožbam za vožnjo v vinjenem stanju. Gentryja je aretiral pobcist, ki ga je zalotil, ko je ta prevozil znak »stop«. Isti policaj je Gentryja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ustavil že enkrat prej. Domnevni pokojnik je bil prvič aretiran že leta 1991, vendar je sodišče po uradni potrditvi njegove smrti primer opustilo. Podobno se mu je godilo tudi drugič. Ko so ga prijeli tretjič, je pred začetkom sojenja umrl »od hemoragične vročine« v Afriki. (STA/Hina) Nudisti se želijo sprehajati tudi po cestah BARCELONA - Zagovornikom nudizma v Španiji nudistične plaže očitno ne zadoščajo veC, saj se želijo goli sprehajati tudi po cestah in javnih prostorih. V Barceloni so zagovorniki golote ustanovili združenje, ki naj bi se zavzemalo za "pravico do golote • Organizacija namerava vsem nudistom, ki bodo imeli težave s policijo, nuditi pravno podporo, je pove' dal predsednik združenja Jacint Rj' bas. Spanci so kaznivo dejanje "javnega pohujšanja" leta 198 Črtali iz svojega zakonika. Policisti, ki bi aretirali golega državljana, bi s tern kršili zakon. (STA) V poplavah in zemeljskih plazovih na Kitajskem prejšnji teden 384 mrtvih PEKING - Število mrtvih v poplavah in zemeljskih plazovih, ki jih je prejšnji teden povzročilo moCno deževje na jugu Kitajske, se je po včeraj objavljenih uradnih podatkih povzpelo na 384. Na jugozahodu Kitajske je v Četrtkovem neurju umrlo ali pa še pogrešajo 27 ljudi. Neurje je na tem območju povzročilo porast reke Jangce, najdaljše kitajske reke, zaradi Cesar so morali zapreti tudi tamkajšnje letališče. V provinci Fujian je pod zemeljskimi plazovi v soboto umrlo 20 ljudi, v sosednji provinci Zhejiang pa je pod plazovi v Četrtek umrlo 14 ljudi. Na jugu Kitajske je lani v poplavah umrlo 600 ljudi, leto pred tem pa 3000. Oblasti se bojijo, da bo letos število žrtev poplav Se veCje, saj zaradi El Nina že od začetka leta na jugu Kitajske pogosto pada moCno deževje. (STA) iCmfpiste j a|lectef»¥sefii nenevarna BANGKOK -Kraljevska kobra izgleda v rokah tajskega krotilca kac izredno miroljubna živalca, v resnici pa gre za eno najbolj strupenih kac na svetu. (Telefoto AP)