N
aš kraj
letnik X, št. 1
januar 2004
Ob slovenskem kulturnem prazniku bo nastopila folklorna skupina Emona iz
Ljubljane
Skupina, ki deluje že 37 let in nastopa vsepovsod po Sloveniji in tudi izven njenih meja, bo bogato zbirko ljudskih plesov vseh slovenskih pokrajin predstavila 7. februarja v Jakličevem domu.
stran 9
Iz vsebine
^ Kaj ko bi spregovorili o hašišu
^ Občina in podjetništvo
^ Iz knjižnice
^ Brez bolečine dan ne mine
^ Preventivno cepljenje psov
^ Intervju s pevko Katarino Levstik
^ Skavti ljubljanske regije so se zbrali v Dobrepolju
^ Šport
^ Še nekaj utrinkov s prazničnih prireditev
Zvrstile so se tradicionalne ^^ božično-novoletne ^HT	prireditve
-J* ^
«
Ob minulih praznikih so se zvrstile vse tradicionalne kulturne in druge prireditve v občini: božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje, ki je bil letos bil tudi v Strugah, koncert vokalne skupine Mavrica v Podgori in pohod z baklami na Kamen vrh na dan samostojnosti. Letos so pohod z baklami organizirali
tudi v Strugah. Fotografija je s pohoda z baklami na Kamen vrh.
" stran 10
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 27. februarja. Prispevke sprejemamo do 12. februarja.
2
C
Županova stran
januar 2004
Kaj ko bi spregovorili o hasisu
Res je, tudi o tem smo že in bomo morali še spregovoriti. Odkrita beseda je nujno potrebna tudi v primeru tega družbenega zla, ki se, žal, širi tudi med nas. Pogovor mora biti tak, da vodi h končnemu cilju, ki mora vsekakor biti - živeti brez mamil, živeti veselo in polno življenje, kljub temu da je v življenju vedno tudi polno ovir in preprek, ki nas od tega odvračajo.
Medsebojni odkriti pogovor, krepitev prave samozavesti, krepitev duha in telesa za duševno ravnovesje, je edina in prava pot za odvračanje od omame. Vedno obstaja nevarnost, še zlasti v današnji družbi, ki zelo rada vse stranpoti in deviacije, prikazuje kot pravice posameznikov in ne kot bolezenski ali socialni odklon, da se takšni pogovori sprevržejo v svoje nasprotje, toda še slabše pa je, če smo o tem tiho in tlačimo, dokler se tlačiti da, potem pa vse skupaj izbruhne s še večjo silo. Gornji naslov sem si sposodil. To je naslov knjige, ki jo je napisala francoska avtorica Marie-Christine D'Welles in je izšla v slovenščini v redni letni knjižni zbirki pri Mohorjevi družbi v Celju. Ker me v zadnjem času zaradi vse bolj razvpitega uživanja mamil tudi ta tema zanima in se skušam tudi sam poučiti o teh zadevah, sem jo z veseljem vzel v roke in jo prebral. Moram reči, da me je prijetno presenetila in bi jo resnično priporočil vsem, da si jo preberete. Še posebej jo priporočam staršem in vzgojiteljem. Pisateljica se je sama soočila z dejstvom, da njen sin tudi že posega po mamilih. Ker se ni sama dovolj znašla, se je odločila za neko drugo pot. Sestavila si je nekaj standardnih vprašanj in jih zastavila mladostnikom po celi Franciji, predvsem takšnim, ki sami že uživajo mamila pa tudi takšnim, ki so s temi v stiku, pa jih ne uživajo in tudi nekaj striktnih nasprotnikov med mladimi je intervjuvala. Osredotočila se je predvsem na konopljo, torej hašiš, manj pa na druge trde droge. Hotela se je predvsem prepričati o škodljivosti uživanja "trave" hašiša, za katerega bi nekateri radi našli nekakšno opravičilo, češ, da to pa ni droga. Izpovedi so pretresljive in kažejo na akutno slabo stanje tega problema. Vedeti je seveda potrebno, da vsi uživalci mamil in preprodajalci govorijo vedno tako, da ustvarjajo vtis, da se s tem ukvarjajo zares prav vsi, samo zato, da sebe operejo oziroma zato, da lahko še druge potegnejo v skupnost uživalcev. Na osnovi teh odgovorov, med katerimi se na primer eden glasi takole:" Začneš zato, ker je moderno, potem pa ne zdržiš več brez", je ugotovila, da je marihuana, hašiš, "šit" itd. (pri vseh teh imenih gre za različne oblike in mešanice konoplje), zelo hudo mamilo in veliko družbeno zlo in da prav tako povzroča odvisnost, družbene probleme, osebne stiske, družinske travme, kot vsa ostala mamila. Ne povzročijo takoj nagle smrti, zaradi zastrupitve, zastrupijo pa odnose, ljudi naredijo otopele nezmožne za učenje in delo in zelo pogosto vodijo v nadaljevanje drogiranja z močnejšimi in še
bolj nevarnimi drogami. Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ta droga uničuje čedalje mlajše ljudi in se pomika v zgodnja najstniška leta in je najbolj razširjena med mladino od trinajstega do sedemnajstega leta. Kdor se je pravočasno ne znebi, po tem letu že zapade v druge, še hujše oblike droge. Svoje ugotovitve o hašišu položi v usta nekemu drugemu Francozu, za katerega pravijo, da je tudi sam nekoč užival drogo, Baudelairu, ki pravi: " Hašiš sodi v razred samotnih zabav; kot nalašč je za klavrne lenuhe(...). Človek postane nezmožen dela in brez energije za dejanja (...). Svojo osebnost je razmetal štirim vetrovom neba in zdaj jo mukoma sestavlja in združuje (...). Hašiš je orožje za samomor." In to je dovolj zgovorno za vse razmišljajoče. Avtorica med drugim tudi ugotavlja, da kakršno koli nadomeščanje droge z drugimi"manj škodljivimi" drogami, kot na primer metadon, je velik nesmisel. Smiselno je delo z ljudmi, spopad z realnostjo in samo abstinenca.
Zelo poučen in za mene najboljši del te knjige pa je tretji del, ki pa je kot dopolnilo nastal izpod peresa našega avtorja dr. Bogdana Polajnerja univ. dipl. psih. Tega bi res morali prebrati vsi starši in vzgojitelji. Njegove ugotovitve so naše iz naše okolice in odslikavajo našo situacijo.
Prvič se osredotoči na vprašanje, ali res vsi uživajo droge in ugotovi, da to ni res. Da jih uživa izredno preveč, da pa to niso vsi. Takšno splošno mnenje širijo tisti, ki si želijo da bi bilo uživalcev čim več, razpečevalci in uživalci, ki ne prenesejo, da bi bil kdo toliko močan, da bi se temu uprl. Poudari predvsem, da ne smemo dopustiti, da bi manjšina prevladala večino s temi idejami in se moramo vsem tem poskusom odločno upreti. Tudi resno svari pred tem, da ne smemo biti naivni in si misliti, da se v naši družini kaj takega ne more zgoditi, saj so vsi tako sijajni, da na kaj takega še pomislijo ne. Vsem nam se to lahko zgodi. Ne moremo in ne smemo pristati na kakršno koli toleranco glede legalizacije ali kaj podobnega, saj bi to pomenilo resničen problem za celo generacijo in celo državo in resničen pokop vseh prizadevanj, za normalizacijo. Govori nam o tem, da zelo podrobno opisovanje posameznih vrst drog. Prej vodi v navajanje k drogam kot k odvajanju, saj s tem samo pospešimo zanimanje še tistih, ki o tem niso imeli pojma. Še posebej pomembno je to, kar je želel povedati s stavkom: "Osnovni problem, ob katerem se je vredno truditi, je človek sam in njegovo-ponovno-odločanje, da se (ne) bo omamil. S čim se bo omamil,
če se tako odloči, je drugotnega pomena." In drugje:" Osrednji poudarek gre zato uživalcu drog in ne drogi sami po sebi. Ključne niso niti okoliščine, ki lahko spodbujajo jemanje drog.... Če poudarjamo nebistveno(vpliv droge, slabo družbo, šolo,..) otroku nudimo zgolj potuho in nehote tako sami omogočimo nadaljnje omamljanje." (konec citata). Torej otroke in mladostnike moramo vzgajati tako, da bodo sposobni nekaj dati nase in se upreti okolici, ki jih morda sili v nekaj drugega. Vsi, ki imamo otroke, vemo, da je to silno težko, toda, tako pravi Polajner, samo otrok z močno pozitivno samozavestjo, bo lahko uspešno obšel te grozeče nevarnosti.
Zelo poudari tudi to, da je še vedno glavno in osrednje mamilo, s katerim se omamlja največ naših mladostnikov, alkohol, za katerega zgled pa so večinoma tudi starši. Ta še vedno ugonobi največ mladih in je skupaj s tobakom zelo dobro izhodišče za nadaljevanje s hašišem in ostalimi drogami.
Zelo dobro je poglavje z nasveti družini. Na kaj naj bodo pozorni starši in kako naj ukrepajo. Naj navedem samo njegovo opozorilo na znake morebitne zasvojenosti, na katere naj bomo starši pozorni in katerih vzrok je lahko jemanje mamil (ni pa nujno):
-	otrok vse bolj opušča družinsko življenje,
-	izogiba se očesnega stika,
-	zapira se v svojo sobo,
-	v šoli zbira neopravičene ure ali izsiljuje starše za lažna opravičila,
-	zahteva vse več denarja, ki ga zapravi za neznano kaj,
-	po telefonskih klicih (tudi ob zelo poznih urah), ga ni moč zadržati doma,
-	ponočuje vsak konec tedna in pozneje tudi med tednom,
-	ne skrbi za svoje obveznosti,
-	hišna opravila ga ne zanimajo (v kolikor so ga, ob preveč pridni hišni služkinji - materi, sploh kdaj zanimala),
-	opušča stike z zdravo družbo,
-	čez dan spi skoraj do poldneva, ponoči pa pohaja neznano kje,
-	čustveno razpoloženje spreminja iz ene skrajnosti v drugo,
-	ob zavrnitvi prošnje za denar ali za prosti izhod postane žaljiv in agresiven,...
V knjigi je še polno drugih zelo koristnih ugotovitev in nasvetov, zato jo vsem priporočam v branje. Morda bomo ugotovili, da so ti problemi, s katerimi se bomo še v večji meri soočili ob našem vstopu v EU, še pomembnejši od vseh gospodarskih in drugih. Zasvojena in neodgovorna populacija ne bo mogla in ne hotela rešiti nobenega, ne gospodarskega ne nacionalnega ne socialnega problema, s katerim se bomo srečali. Storimo torej prvi korak in se s problemom seznanimo. Morda je ta prvi korak prav ta knjiga.
Vaš župan Anton Jakopič
januar 2004
Uvodnik; iz občine
3
Beseda urednice
Ce drži podatek, da se v naši občini vsak sedmi prebivalec ukvarja s kulturo, pomeni, da ta zavzema visoko mesto v naši zavesti, kar potrjuje tudi število kulturnih prireditev. Pa se tokrat pomudimo pri kulturnem dogajanju z vidika obiskovalcev teh prireditev.
Kakšen nepoznavalec bi zamahnil z roko, češ nezahtevna podeželska publika. Morda. Vendarle pa gre za zelo raznoliko sestavo, saj tudi med podeželsko publiko najdemo najzahtevnejše okuse. Tu nimam v mislih tistih, ki vzvišeno zamahnejo z roko ob domači ponudbi in zvesto polnijo dvorane vse številčnejših komercialnih gledališč, ampak tiste, ki čutijo potrebo po ohranjanju bogate krajevne kulturne dediščine in spremljanju domače ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je često lahko na zelo visoki ravni. V mislih imam torej tiste, ki želijo s svojo prisotnostjo na prireditvah izkazati priznanje in podporo vsem navdušencem, ki svoj dragoceni prosti čas na tak ali drugačen način žrtvujejo za kulturno udejstvovanje v svojem okolju. In tiste, ki potrebo po kulturi želijo zadovoljiti tudi v z obiski v hramih kulture in širši kulturni ponudbi v prestolnici. Poraja se torej vprašanje, kaj ponuditi tistim, ki želijo več.
Mislim, da Kulturno društvo deluje v pravi smeri, ko poleg organiziranja prireditev, na katerih se lahko predstavijo domači izvajalci iz vseh sekcij društva, organizira tudi gostovanja kvalitetnih gledaliških, glasbenih ali drugih skupin od drugod. S tem, ko naši kulturniki gostujejo tudi drugje, mi pa imamo možnost spoznati znane in kvalitetne gostujoče izvajalce, spodbuja kvaliteto naših izvajalcev in razvija okus našega občinstva. Škoda, da ideja o gostovanju profesionalnega gledališča ni zaživela. To pa še ne pomeni, da ni drugih možnosti, saj smo v zadnjih letih videli kar nekaj dobrih gostujočih igralskih in pevskih skupin. In nič ni narobe, če je za spremembo kdaj tudi kaj zabavnega. Še posebno, če ima zvrst veliko privržencev. Treba je namreč vedeti, da določen del občinstva ne bomo privabili v Jakličev dom, četudi bo prireditev na še tako visoki ravni. Zakaj ne bi ponudili kaj tudi njim, saj je nov kulturni dom namenjen vsem. Ob nedavnem večeru narodno-zabavne glasbe v Jakličevem domu so mi prišle na misel besede enega priznanih slovenskih skladateljev: "Vsaka zvrst glasbe je lahko dobra, če je tudi dobro izvajana."
Nenazadnje je zelo pomembno, da je kulturna ponudba celovita in da je neizogibna sestavina lokalnega razvoja. Z odprtjem nove knjižnice in z razstavnim ter muzejskim prostorom, ki se nam obeta v Jakličevem domu, se bomo zelo približali temu cilju.
In tu je še sedma umetnost. Tudi ogled dobrega filma je namreč kulturni dogodek. Res je, da je na sporedu tudi veliko komercialnih filmov, vendar ne manjka med njimi tudi kvalitetnih. Prav zaradi lažje izbire smo v Našem kraju objavljali filmski spored z vsebinami, po krajši prekinitvi pa ga zaradi klicev bralcev nameravamo ponovno objavljati.
Čestitke ob kulturnem prazniku in veliko užitkov v našem kulturnem hramu.
Obcina in podjetništvo
Odgovor na vprašanja g. Škulja iz 11. št. Našega
kraja
Gospod Stane Škulj mi je v novembrski številki Našega kraja iz leta 2003 v imenu nekega"podjetniškega foruma", za katerega prvič slišim, zastavil štiri vprašanja, na katera želi javni "jasen" odgovor.
Žal ga moram pri tem razočarati, takšnih odgovorov nimam, ker nisem čarovnik, lahko le skupaj odpremo temo gospodarstva v občini in s tem pospešimo odkrito javno razpravo, ki bo morda prinesla kakšen rezultat na dolgi rok. Ob tem povabim vse, ki imajo ideje in predvsem, ki imajo denar in smisel za podjetništvo, da se skupaj pogovarjamo o gospodarstvu v naši občini. Pri tem pa je seveda dobro, da ostanemo pri realnih možnostih, bodisi glede dejavnosti, ki naj bi jih razvijali bodisi glede delovne sile, ki je na razpolago v občini, in glede realnih možnosti trženja. Tudi moramo imeti pred očmi da je gospodarstvo danes nekaj drugega kot pred leti. Z neposredno fizično proizvodnjo se v razvitem svetu ukvarja samo 25 odstotkov prebivalstva, ostali pa služijo na ta način, kot se je slikovito izrazil dr. Mencinger, rektor Ljubljanske univerze, da "prodajajo meglo" in od tega živijo. Investicije morajo torej iti v znanje, tehnologijo, trženje, turizem in manj v objekte.
Vesel sem, če se je v občini oblikoval kakšen podjetniški forum, ki bi s kakšnimi konkretnimi pobudami prišel na dan. Sam sem že ob nastanku občine v letu 1995 predlagal ustanovitev društva podjetnikov, ker bi bila edino ta oblika organizacije formalno možna, pa takrat ni bilo pravega zanimanja za takšno ustanovitev, češ da imajo podjetniki že gospodarsko zbornico in obrtno zbornico in se še ena organizacija ne bi obnesla. Tudi sem nekajkrat sklical podjetnike iz občine, povabili smo tudi ministra, vendar do večje samoorganizi-ranosti ni in ni moglo priti. Morda se bo to sedaj zgodilo. Osebno bom to z veseljem podprl.
Žal pa moram pred kakršnim koli odgovorom ponovno ugotoviti in poudariti, da občina po sedanjem sistemu lokalne samouprave ni odgovorna in zadolžena za gospodarstvo v občini. Primarna naloga občine je opredeljena v zakonu o lokalni samoupravi, predvsem pa v zakonu o financiranju občin, ki z višino sredstev opredeljuje okvirje delovanja občine. Občina je več ali manj zadolžena za delovanje komunalnih zadev, urejanje cest, delovanje šole in vrtca, kulturne dejavnosti, športa, sociale. In kot vse kaže, bomo zaradi zelo širokogrudnih normativov, ki jih predpisuje država, ob sočasnem pripiranju pipice za finančna sredstva, še ta segment težko obvladovali.
To, kar slišimo po javnih medijih, kaj so občine naredile za razvoj gospodarstva, je več ali manj vendarle omejeno zgolj na prostorske zadeve. Opredelitev zazidljivosti za potrebe gradnje, komunalno opremljanje iz sredstev prispelih od investitorjev za komunalno opremljenost in tu pa tam še kakšen izobraževalni seminar. No, nekatere velike občine so se tudi lotile odkupovati zavožena podjetja ali vanje vlagati denar, kar se je vedno izkazalo kot napačno in je pozneje vzrok velikih afer. Mnogo več lahko naredijo podjetni posamezniki, ki imajo sredstva in talent za podjetništvo. To so dokazali tudi nekateri naši občani, ki so uspešni podjetniki, toda žal, mnogi med njimi, izven naše občine. Mnogokrat slišimo, da so šli nekateri iz občine zato, ker v občini niso mogli delati. To je seveda res. Pa ne gre za to, da občina ni naredila nič. Bolj je krivo to, da je naš kraj nekoliko odmaknjen od poslovnih tokov. Ljubljana ali Grosuplje, normalno, omogočata večjo dinamiko in večjo frekvenco in večji donos pri vsakem poslu. To je jasno. Ne vem ali smo že vse pozabili, ko se je občina začela je bil proti Grosupljem še makadam, kdo bo investiral, če bo vozil po makadamu, še tri četrtine občine je bila v makadamu. Tu smo zastavili veliko energije in naredili ogromno zadev, tistih, ki smo jih bili po zakonu dolžni in kjer smo lahko še ujeli kakšna državna sredstva.
Tudi na področju gospodarstva sem imel zelo velike načrte. Hladen
Iz občine
tuš smo doživeli vsi župani v tistem obdobju, ko smo ugotovili, da občinam niso dane nikakršne finančne možnosti za spodbude v gospodarstvu. Vse, kar občine lahko delajo na tem področju, je le drobiž. Moram reči, da sem bil leta 95, ko sem predlagal obrtno cono v Predstrugah, prepričan, da jo bomo naredili v dveh do treh letih. Žal smo toliko časa sprejemali samo prostorski plan, ker je pač takšna procedura. Birokracija je v naši državi strahotna. Kljub temu je bil že 21. 9. 1999 sprejet zazidalni načrt za obrtno cono in od takrat dalje je bila gradnja v skladu z zazidalnim načrtom možna. Problem je bil v tem, da resnega investitorja, ki bi bil pripravljen iti v takšno ali drugačno investicijo, ni bilo. Denarja ni bilo. Vsa zemlja je bila in je še vedno v privatni lasti. Vemo, kaj bi bilo idealno. Občina naj bi odkupila celo cono, jo komunalno opremila in ponudila investitorjem, in to, če bi se le dalo za čim nižjo ceno. Tega pa se enostavno ne da narediti, ker občina tega denarja nima in tudi ker nekateri lastniki mislijo, da bodo sedaj obogateli. Na ta način še mnogo močnejše občine niso mogle sfinancirati komunalne opremljenosti. Tudi tam se je iskalo različne variante za sofinanciranje komunalne opremljenosti s strani investitorjev. Naj samo za ilustracijo povem, da nam je že delni izračun pokazal, da se stroški komunalne opremljenosti v coni po projektantski cenitvi gibljejo okoli 800.000.000 tolarjev. Tega denarja občina ne more zagotoviti v desetih letih, če bi ustavili vse investicije in vlagali samo tukaj, česar se pa ne da narediti in tudi ne bi bilo smiselno. Investirati je smiselno za znanega investitorja in za znane projekte. Obstajajo namreč tudi takšni investitorji, ki bi lahko to sfinancirali, pa ne samo to še celo občino z večletnimi proračuni skupaj bi lahko kupili, vendar samo, če vedo, da bodo ta sredstva s čim manjšim rizikom oplemenitena dobili nazaj. To je vprašanje, ki pa ga mora zasledovati vsak investitor in tudi občina, ki razpolaga samo s sredstvi, ki jih pobere od ljudi. Vsekakor pa je občina pripravljena slediti privatni pobudi in prepustiti kompletno urejanje in lastništvo cone privatnemu kapitalu. Samo najde se naj nekdo, ki bo toliko konkreten, da bo prišel s kompletno ponudbo in prinesel osnutek pogodbe, ki jo bomo uskladili in podpisali in začel bo lahko delati. Na urejanju cone,se-veda, najprej, potem pa naprej.
Kljub vsemu povedanemu smo se več let trudili, da bi dosegli dogovor z lastniki o odkupu zemljišč, namenjenih potom in infrastrukturi v obrtni coni. Tu je igrala glavno vlogo cena, saj je jasno, da predragega zemljišča ne moremo kupiti, niti ga investitorji niso sposobni in niso pripravljeni plačati. Togost zazidalnih načrtov, ki so bili za tovrstne cone zakonsko predpisani, pa je v tem, da se ne da drugače graditi kot tako, kot je v zazidalnem načrtu narisano. Zaradi tega smo se vsa leta dogovarjali z največjim lastnikom v coni, v delu ki je bil opredeljen kot prva faza. Dogovora nismo dosegli. Potem smo v letu
2003 pristopili k dogovarjanju z ostalimi lastniki in dosegli dogovor o odkupu zemljišč za dostopna pota, čeprav že to pomeni, da je potrebno spremeniti zazidalni načrt, ker ta del cone ni v prvi fazi. Sledil je poskus odmere, ki pa je pokazal, da narisano v naravi ni tisto, kar je na papirju in zopet je tu zaplet, ki ga bomo reševali v letošnjem letu. Kako naj župan po vsem tem pove jasen odgovor, kdaj bo možna zidava v obrtni coni. Glavni odgovor bi bil ta. Najhitreje bo možna zidava, če se bo našel investitor ali skupina investitorjev, ki bo takoj odkupil vsa zemljišča in šele potem bi mi pristopili k spremembam zazidalnega načrta, ki bi ga oblikovali po njegovi oziroma njihovi zamisli. V kolikor tega ne bo, pa namerava občina v letošnjem letu izvesti že doseženi dogovor z lastniki na ta način, da bomo odkupili tolikšen odstotek zemlje, od vsakega lastnika, ki je dogovor podpisal, kot bi pripadel za pota po zazidalnem načrtu, ker zaradi resnosti do poslovnih dogovorov ne nameravamo razdreti že doseženega dogovora. Potem pa smo prisiljeni pristopiti k spremembam zazidalnega načrta. Če pa že bomo morali zazidalni načrt spreminjati, bi bilo nujno tesno sodelovanje bodočih investitorjev, ker bo drugače zazidalni načrt spet neuporaben. Tako je, neuporaben pa nič drugače, pa naj ga dela še tak strokovnjak. Župan pa tudi ni prerok, ki bi vedel, kaj je prav in kaj narobe za investitorja, ki ga še nikjer ni. Žal je tako, ker se vsak zazidalni načrt dela nekam na pamet (tako je zahtevala zakonodaja) in škoda, da bi se kdo delal pametnega bolj kot je potrebno. Pozivam vse, ki imajo kakršno koli željo po investiranju v obrtni coni, da svojo namero javijo občini. Šlo bo za površino v približni velikosti 6 ha. To je torej odgovor na prvo vprašanje.
Na drugo vprašanje ne morem odgovoriti, ker teh podatkov nimamo. Glede na zgoraj opisano bodoči investitorji svojih želja in namer niso prišli povedat na občino, še zlasti pa nihče ni povedal dimenzije objektov, če je že izrazil kanček pripravljenosti za investiranje.
Tretje vprašanje že nakazuje odgovor. Hitreje kot na območju Stolarne ni mogoče graditi nikjer v občini, ker je tu zemljišče že komunalno opremljeno in bi bilo pridobivanje dokumentacije bistveno hitrejše in tudi
stroški gradnje bistveno manjši. In prav res je, da je velika škoda, da se na tem območju že do sedaj ni kaj več zgradilo, saj tukaj ni bilo potrebno sprejemati nikakršnih zazidalnih načrtov in ni bilo nobenih formalnih ovir za gradnjo proizvodnih in obrtnih dejavnosti, za kar je ta prostor namenjen. Po informacijah, ki jih imamo na občini, zemljišče, ki je komunalno opremljeno, ni naprodaj. To je seveda škoda. Ne vem, ali je to res ali ni, to bo vedel odgovoriti gospod Škulj sam, občina pa na to nima vpliva.
Četrto vprašanje je seveda zelo kompleksno in zelo načelno. Vsi iščemo neprestano odgovore na takšno vprašanje. Poskušajmo ga reševati skupno, predvsem pa vsak na mestu, za kar je odgovoren. Sam osebno in občina smo odprti za vse predloge in pobude in morda tudi ne bi bilo napačno, če bi oblikovali študijsko skupino, ki bi se s tem vprašanjem zelo resno strokovno in z argumenti ukvarjala. Odgovora na tako široko zastavljeno vprašanje pa župan iz rokava ne more stresti. Še vsi vrhunski slovenski ekonomisti samo tipljejo in ugibajo, kaj bo po vstopu v EU. Kdor pa je toliko moder v občini, da lahko napove gospodarsko dogajanje v občini glede na svetovno recesijo, naj da bolj "jasen" odgovor, kot ga lahko dam jaz. Vsekakor bo razvoj podjetništva in obrti temeljil na privatni pobudi in privatnem kapitalu in bo odvisen od višine tega kapitala in od želje investitorjev. Vsi smo na tem, da bomo pričeli razmišljati o svojem delovnem mestu. Sedanji družbeni sistem nikomur tega delovnega mesta ne garantira, ne bo mu ga dala ne država ne občina. Občina tudi nikogar ne more kaj prida nagovoriti ali prisiliti v neko dejavnost, dokler sam ne začuti te potrebe. Vsako pretirano pospeševanje nekateri razumejo, kot da delajo za občino, če jih na primer občina sili v izgradnjo delavnice ali na primer turistične kmetije. Prav tako se dogaja, da lastniki zemljišč, ki jih naredimo zazidljive, zelo hitro pozabijo, da je bila ta zemlja še pred letom dni vredna samo 50 SIT za m2 in če se občina pojavi kot kupec, so kar prepričani, da ima občina veliko malho, iz katere vleče denar. Občina lahko delno pomaga samo tam, kjer že obstaja velik interes. Tega se zaveda že dobršen del naših občanov, ki imajo svojo dejavnost in uspešno delajo in preživljajo sebe in svojo družino in nudijo zaposlitev še komu (nekatere podatke bomo objavili v drugi številki). Samo tu vidim rešitev. Občina je seveda lahko koordinator in povezovalec gospodarskih idej. Kakršno koli politično gospodarjenje v stilu starih petletnih in desetletnih planov pa vsaj v dogled-nem času ne bo prišlo vpoštev. Prav tako ni pričakovati, da bo občina imela na razpolago kakršna koli sredstva za neposredno uvajanje takšne ali drugačne gospodarske dejavnosti ali odpiranje podjetij.
Zaradi preobširne tematike bomo nekaj statističnih podatkov iz naše občine pogledali v naslednji številki.
župan Anton Jakopič
januar 2004
Iz občine; pravilnik
5
Obvestilo upravičencem za dodelitev sredstev za odpravo poledic škode v kmetijstvu
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podaljšalo rok za zbiranje vlog upravičencev oziroma dopolnitve prvotnih vlog do 31. marca 2004.
Dopolnilno vlogo ali novo vlogo lahko oddajo vsi, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo - KMG MID, tudi tisti, ki do konca julija škode niso prijavili (do sredstev za odpravo posledic suše v letu 2003 so upravičeni le tisti kmetijski proizvajalci, katerih škoda presega 57.500,00 SIT). Kmetijski proizvajalci, ki bodo prijavili škodo le na travinju, morajo obvezno imeti tudi živino, če ti živine nimajo, niso upravičeni do sredstev za odpravo
posledic škode po suši. Upravičenci, ki so imeli pridelke dodatno zavarovane (imeti morajo dokazila), naj to čimprej sporočijo občinski upravi, saj so v tem primeru upravičeni do višje odškodnine.
Na osnovi vaših prvotnih vlog bo občinska uprava pripravila končne vloge, ki jih boste morali podpisati. Ko bodo vloge pripravljene, vas bomo obvestili, da jih boste podpisali. Tisti, ki prvotno vloge niso oddali, pa jo želijo oddati sedaj, naj se javijo čimprej (s subvencijsko vlogo), da bomo tudi zanje pripravili vloge za podpis.
župan Anton Jakopič
Na podlagi 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje
(Ur. l. RS, št. 55/02, 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje (Ur. l. RS, št. 55/02) ter 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 3/02) je Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na svoji 13. seji dne 11.12.2003 sprejel
PRAVILNIK
O načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo:
-	način ravnanja s komunalnimi odpadki s podrobnejšo obrazložitvijo posameznih pojmov uporabljenih v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki in v tem pravilniku
-	normativi za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
2.	člen
Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju - izvajalec) opravlja:
1. Ločeno zbiranje prek posebnih zabojnikov za organske odpadke in ostanke komunalnih odpadkov, ekoloških otokov, zbiranja in prevzema kosovnih odpadkov, zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
2. Odvoz odpadkov s specialnimi vozili po urniku izvajalca ob upoštevanju določil ločenega zbiranja odpadkov.
3.	Pred obdelavo odpadkov na sprejemni ploščadi prebiralnice, kjer se ločeno zbrani odpadki odložijo, prebere na snovne frakcije, po potrebi stisne ali termično obdela, začasno skladišči in preda specializiranim odjemalcem. Organske odpadke pa predela na kompostarni.
4.	Odlaganje ostanka komunalnih odpadkov iz zabojnikov in prebiralnice na odlagalno polje.
3.člen
1.	Komunalni in njim podobni odpadki so odpadki, ki nastanejo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvih in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti, storitvenih in drugih pridobitvenih dejavnosti.
2.	Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz skupnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločijo posamezne frakcije navedene v posebni prilogi Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju klasifikacijski seznam odpadkov)
pod številko 20 01.
3.	Organski odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali drugi odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
4.	Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupini "Ločeno zbrane frakcije" in "Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" v klasifikacijskem seznamu iz Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih zabojnikih, manjših od zabojnikov prostornine 5 m3 ali vrečke za odpadke.
6.	Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz Pravilnika o ravnanju z odpadki.
7.	Drobni odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljene iz več slojev in vrst materialov, ki se ločeno zbirajo, so skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalni odpadek.
8.	Zabojnik za odpadke je specialna tipska posoda kapacitete od 80 - 1100 l in 5 - 7 m3, namenjena za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov oz. ločeno zbranih odpadkov. Zabojniki se med seboj razlikujejo po barvi in napisu na zabojniku.
9.	Koši za odpadke so del urbane opreme in služijo zbiranju vseh manjših odpadkov na javnih površinah in objektih ali površinah pred lokali.
10.	Vrečke za potrebe enega ali skupine uporabnikov so namenske plastične vreče, ki se uporabljajo v primeru občasnega povečanja količin odpadkov oziroma če izvajalec zaradi nedostopnosti ne more priti s specialnim vozilom do povzročitelja.
11.	Povzročitelj komunalnih in njim podobnim odpadkom je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov.
Fizična oseba je vsaka oseba s stalnim ali začasnim bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v občini. Med nje se prišteva tudi osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost (samostojni podjetniki, svobodni poklici in podobno).
Povzročitelji odpadkov so tudi neprofitne organizacije in društva.
12.	Prevzemno mesto za individualni odvzem odpadkov je prostor, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu ostanke odpadkov in biološke odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto je praviloma na javni površini in se ga določi z vpisom v evidenco prevzemnih mest ob začetku prevzemanja odpadkov dogovorno s povzročiteljem.
13.	Zbirno mesto za skupni odvzem komunalnih odpadkov je prostor, kjer povzročitelji ostanke komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu v tipiziranih skupinskih zabojnikih za komunalne odpadke. Zbirno mesto, ki je praviloma na javni površini določi izvajalec v sodelovanju s povzročitelji in občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom.
14.	Ekološki otok je urejen pokrit ali nepokrit prostor. Na posameznem ekološkem otoku povzro-
Pravilnik
čitelji komunalnih odpadkov, ki gravitirajo na določeni otok, prepuščajo izvajalcu ločene frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih.
15.	Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je praviloma prevzemno, zbirno in v naprej dogovorjeno mesto. Na njem povzročitelji te odpadke prepuščajo.
16.	Premični zbiralnik nevarnih frakcij iz gospodinjstev je tovorno vozilo s specialnim kontejnerjem opremljenim za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi ustrezen specialni zabojnik, ki se ga za določen čas začasno uredi in opremi za prevzem teh frakcij.
17.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij iz gospodinjstev, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije tudi oddajajo.
18.	Smetarsko vozilo je specialno vozilo, za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih zabojnikov velikosti od 80 l do 1100 l.
19.	Vozilo za kontejnerski odvoz - samonaklada-lec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih in specialnih zabojnikov velikosti od 5 - 7 m3.
20.	Center za ravnanje z odpadki je urejen prostor, opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, za prebiranje in predelavo odpadkov in odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov. Na območju centra je urejena zbiralnica nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
22.	Sortirnica oz. prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrani odpadki razvrstijo na posamezne frakcije in očistijo primesi ter pripravijo za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, baliranje in podobno).
23.	Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati.
4.člen
Ločene frakcije se zbirajo v:
-	zabojnikih za organske odpadke,
-	ekoloških otokih,
-	specialnem zabojniku za nevarne frakcije,
-	Centru za ravnanje z odpadki.
Ločeno zbrane frakcije se predajo pooblaščenim predelovalcem.
5.člen
V	zabojnike za organske odpadke se lahko odlaga:
-	kompostirne kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, menz in restavracij (ostanki hrane),
-	kompostirne ostanke iz vrtov in parkov (trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, ostanki zelenjavnih vrtov),
-	kompostirne ostanke iz pokopališč (plevel, cvetje, venci).
V	zabojnike za organske odpadke ne sodi:
-	mineralni odpadki kot so kamen, pesek, zemlja,
-	organski odpadki kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno.
Mineralni odpadki se odlagajo na deponijo inertnih odpadkov, blato iz kanalizacij in greznic na za to prirejeno čistilno napravo, odpadki iz peskolovov
pa na deponijo komunalnih odpadkov.
6.člen
Na ekoloških otokih se v namenskih zabojnikih odlagajo naslednje ločene frakcije:
-	papir ( časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate vrečke, kartonska embalaža in lepenka),
-	steklo (očiščene steklenice, steklene posode druga steklena embalaža)
-	drobna embalaža: iz plastike (očiščene plastenke živil in čistil, plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike), iz kovine (pločevinke, konzerve, posode in drugi drobni kovinski odpadki) in očiščena kartonska votla embalaža tekočin (tetra-pak embalaža).
V	večjih urbanih naseljih se lahko postavi specialni zabojnik za zbiranje tekstila in oblačila v katerega se odlaga: oblačila, posteljno perilo, krzno in čevlje. Oblačila morajo biti čista in zložena v vreči, čevlji morajo biti v parih in med seboj povezani.
V	zabojnike za ločene frakcije ne sodi:
-	papir (z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo, povoščen in plastificiran papir, natron papirnate vreče gradbenega materiala in krmil, tapete, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton),
-	steklo (okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil in žarilnih steklenih elementov, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in drugo ognjeod-porno steklo, keramični izdelki),
-	embalaža (plastična in alu folija, plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so: motorna in druga vrsta mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin, barve laki, rdečila in podobno)
Odpadki navedeni v prejšnjem odstavku se odlagajo na deponijo komunalnih odpadkov ali v zbiralnik nevarnih odpadkov.
7.člen
Število ekoloških otokov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, se na območjih kjer se opravlja storitev določi sorazmerno gostoti poselitve tako, da je po en ekološki otok na približno 300 prebivalcev s stalnim ali začasnim bivališčem na tem območju. Lokacija za ekološki otok v naseljih z manj kot tristo prebivalci se določi za dva ali več naselij skupaj, ki je najbolj optimalno dostopna za vse prebivalce. Lokacija ekološkega otoka se določi skupaj z občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom.
8.	člen
Prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec občasno tudi v premičnih zbiralnikih, kjer se oddajajo: topila, kisline, baze, zdravila, fotokemikalije, pesticidi, floroscetne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, lepila, smole ter detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi, barve, črnila, baterije in akumulatorji odpadna olja in embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi.
Med nevarne odpadke ne sodijo eksplozivna sredstva in naprave.
Manjše količine nevarnih odpadkov se proti plačilu prevzema tudi od oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost.
Oddajanje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnikih se organizira najmanj 1x letno v vseh večjih naseljih prostorsko zaokroženih območij posamezne občine, ki se določijo v letnem programu.
9.	člen
Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec najmanj 2x letno na prevzemnih, zbirnih in v naprej dogovorjenih mestih. Na njih povzročitelji te odpadke prepuščajo izvajalcu.
Med kosovne odpadke sodijo: bela tehnika (hladilniki, štedilniki, zamrzovalniki, pralni sušilni pomivalni stroji), manjši gospodinjski aparati, elektronski aparati (računalniki, avdio in video naprave), pohištvo, izdelki iz keramike, razni kmetijski in drugi stroji.
Med kosovne odpadke ne sodi: avtomobilske školjke, motorna kolesa, težka gradbena in kmetijska mehanizacija, gume.
Odvoz kosovnih odpadkov, izvajalec določi z letnim programom.
10.	člen
Prevzem preostanka komunalnih odpadkov se določi z letnim programom.
11.člen
Občani lahko kot fizične osebe v Centru za ravnanje z odpadki brezplačno oddajajo sledeče skupine odpadkov:
-	organske odpadke,
-	ločene frakcije, ki se zbirajo na ekoloških otokih,
-	nevarne odpadke iz gospodinjstev,
-	kosovne odpadke,
-	lesne odpadke (obrez, poseg grmovja in drevja, lesni proizvodni odpadek, lesena transportna in prodajna embalaža),
-	gume (do 4 kom/gospodinjstvo/leto) proti plačilu pa lahko oddajajo:
-	preostanek komunalnih odpadkov,
-	avtomobilske školjke in gume,
-	manjše količine gradbenih odpadkov (350 kg/ dan oziroma največ 5000 kg letno),
-	stiropor,
Vsi ostali povzročitelji morajo strošek vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Center plačati.
12.	člen
Celostno ravnanje s komunalnimi odpadki se določi in izvaja po letnem programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki obsega:
-	podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, kjer se izvaja prevzemanje komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstva,
-	podatke o številu in razmestitvi ekoloških otokov ločenih frakcij ter njihovi opremi,
-	podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij ločeno po posameznih naseljih,
-	podatke o opremljenosti Centra Špaja dolina in načrtovanih količinah po posameznih vrstah odpadkov,
-	časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij in preostankov komunalnih odpadkov,
-	količine sortiranih in baliranih ločenih frakcij in količine obdelanih organskih odpadkov,
-	količine, način in čas oddajanja ločenih frakcij pooblaščeni organizaciji,
-	število in vrsto zabojnikov, ki jih bo nabavil izvajalec,
-	časovni razpored pranja in drugih vzdrževalnih del na zabojnikih,
-	opis opreme na ekoloških otokih in v Centru
januar 2004
Pravilnik
7
Špaja dolina, ki jih bo nabavil v tekočem letu in
-	način obveščanja povzročiteljev.
13.	člen
Letni plan odvoza komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev izvajalec objavi v lokalnem časopisu v mesecu decembru za naslednje leto. Za prevzem kosovnih in nevarnih odpadkov mora izvajalec najmanj sedem dni pred pričetkom odvoza obvestiti povzročitelje.
Obvestilo, ki mora biti objavljeno v lokalnem časopisu in najmanj dva dni pred pričetkom odvoza na lokalnem radiu, vsebuje:
-	podatke o lokacijah, kje in kdaj lahko povzročitelji oddajo odpadke,
-	podatke o času trajanja prevzema odpadkov,
-	podatke o vrsti odpadkov in načinu odlaganja.
V primeru, da se spremeni urnik odvoza odpadkov oziroma se v kraju na novo prične z odvozom odpadkov, je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje o spremembi v lokalnem časopisu in ali radiu. Obvestilo o novem urniku odvoza odpadkov je potrebno objaviti najmanj 7 dni pred spremembo oziroma pričetkom odvoza odpadkov.
14.	člen
Povzročitelji so dolžni odpadke zbirati v tipiziranih zabojnikih, ki ustrezajo predpisanemu standardu in opremljenosti izvajalca. Predpiše jih izvajalec.
Zabojniki za organske odpadke, zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in zabojniki za skupni odvzem preostanka komunalnih odpadkov, so last izvajalca. Zabojnike za individualni prevzem ostankov komunalnih odpadkov pa si morajo povzročitelji kupiti sami.
Material, obliko, barvo, potrebno velikost in označenost zabojnikov določi izvajalec. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in katere so prepovedane.
Zabojniki za preostanek komunalnih odpadkov velikosti do vključno 240 l so iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1mm in ojačitvami, zabojniki velikosti od 240l do 1100l so praviloma iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1.5mm z nosilnim okvirjem in ojačitvami. Zabojniki velikosti od 5 do 7 m3 pa morajo biti izdelani iz kvalitetne črne pločevine, dno debeline najmanj 5 mm, stene debeline najmanj 3 mm, z ojačitvami in antikorozijsko zaščiteni s peskanjem, temeljno kvalitetno barvo ter krovno površinsko barvo. Izjemoma so zabojniki velikosti do 1100 l lahko tudi iz polietilena, črne barve.
Zabojniki za organske odpadke pri individualnem odvzemu so iz polietilena, zelene barve. Zabojniki na ekoloških otokih so kovinski ali iz poliestra črne barve. Zabojnik je pokrit z barvnim plastičnim pokrovom in sicer za papir rdeče barve, steklo bele barve in embalažo rumene barve.
Tipizirani zabojniki morajo biti prilagojeni mehanizmom za dviganje na smetarskih vozilih.
Namenske tipizirane vrečke za odpadke so bele barve z modrim napisom"JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE", velikosti 50 l in 90 l. Vrečke se lahko kupijo na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, pri voznikih smetarskih vozil in dogovorno na drugih ustreznih prodajnih mestih.
15.člen
Povzročitelji so dolžni na zahtevo izvajalca nabaviti nove zabojnike za odpadke, ko so obstoječi dotrajani ali če obstoječi zabojniki ne zadoščajo
dejanski količini odpadkov. Prav tako so dolžni zabojnike vzdrževati in čistiti.
Povzročitelj je dolžan nabaviti nove zabojnike oziroma opraviti na njih ustrezna vzdrževalna dela v roku 15 dni po opozorilu pooblaščene osebe izvajalca oziroma prejemu pisnega obvestila izvajalca.
Izvajalec je dolžan ob dotrajanosti zamenjati zabojnike, ki so v njegovi lasti ali lasti občine in jih redno vzdrževati ter čistiti, na obvestilo povzročitelja o morebitnih poškodbah, pa te odpraviti v roku 15 dni.
16.	člen
Posebni pogoji pri zbiranju odpadkov so:
Prevzemno mesto za odpadke mora biti na vidnem mestu na javni površini ob pobiralni poti sme-tarskega vozila, izjemoma je lahko na zemljišču povzročitelja, od pobiralne poti oddaljeno le toliko, da ne ogroža varnosti prometa.
Povzročitelji lahko občasno prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah izvajalca. Prepuščanje komunalnih odpadkov v plastičnih vrečah brez oznake izvajalca, je lahko tudi redno, vendar samo v primerih, če je z izvajalcem zaradi nedostopnosti prevzemnega mesta tako dogovorjeno.
Prevzemno mesto mora biti na utrjeni površini, kjer je omogočeno letno in zimsko čiščenje in je zagotovljena stalna dostopnost.
17.	člen
Zbirna mesta in ekološki otoki so na javni površini ob pobiralni poti smetarskega vozila.
Za namestitev enega zabojnika je potrebno zagotoviti najmanj 1,5 m2 površine. Na istem zbirnem mestu ali ekološkem otoku se lahko namesti več zabojnikov, ki stojijo v enem ali največ dveh nizih.
Talna površina zbirnih mest in ekoloških otokov in dostopov mora biti mora biti asfaltirana, betonirana ali tlakovana, s treh strani obrobljena z robniki in odvodnjavana tako, da je možno stalno letno in zimsko čiščenje in je stalno dostopna. Dostop ne sme biti oviran s stopnicami ali rampami.
18.	člen
Najmanjša širina dostopne ceste za smetarsko vozilo do prevzemnega in zbirnega mesta ter ekoloških otokov mora biti 3 m, z najmanjšo svetlo višino 4 m in utrjenimi brežinami. Naklon ceste, kjer se izvaja praznjenje zabojnikov , lahko znaša največ 10%.
Slepa dostopna cesta mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke "T" z najmanjšim radijem 6,5 m ali na drug funkcionalen način.
Notranji najmanjši radij dostopne ceste v križišču ali ovinku mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
19.	člen
Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina je namenjen zbiranju in deponiranju odpadkov in je v celoti ograjen z visoko ograjo, ki onemogoča dostop nepooblaščenim osebam in živalim.
Vsa ravnanja z odpadki se izvajajo v skladu s poslovnikom.
Upravljalec mora pri ravnanju z odpadki upoštevati sanitarne (najmanj 1x letno, po potrebi tudi večkrat opraviti dezinfekcijo in deratizacijo centra ter redno skrbeti za čistočo centra, bližnje okolice in dovozni cest) in požarno varstvene predpise.
Obratovalni čas centra je v letnem času od ponedeljka do vključno sobote od 7. ure do 20. ure, v
zimskem času pa od 7.ure do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih je center zaprt.
Upravljalec je dolžan občasno obveščati povzročitelje o obratovalnem času centra v lokalnem časopisu.
Po dogovoru s povzročiteljem upravljalec organizira prevzem večjih količin odpadkov tudi izven obratovalnega časa.
20. člen
Izvajalec obračunava stroške zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnega cenika. Cena za posamezne vrste odpadkov je različna glede na povprečno specifično težo odpadkov.
Izvajalec obračunava tudi obrabnino za uporabo zabojnikov za odpadke, upoštevajoč nabavno ceno in petletno amortizacijsko dobo. Če povzročitelj kupi lasten tipiziran zabojnik za odpadke, se obrabnina ne zaračunava.
21. člen
Skrb za ravnanje z odpadki pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost ter neprofitne organizacije in društva ni v pristojnosti lokalnih skupnosti. Navedene osebe izvajajo storitve ravnanja z odpadki po posebni pogodbi, ki jo sklenejo s pooblaščenim izvajalcem. Izvajalec lahko pred sklenitvijo pogodbe zahteva potrdila, ki bodo osnova za pridobitev podatkov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe.
S pogodbo se določi vrsta in sestava (ločeno zbiranje), predvidena količina (tip in velikost zabojnika), kvaliteta odpadkov (ocena odpadkov o neškodljivosti za odlaganje, ki jo izda pooblaščen laboratorij), mesto odlaganja (lasten ali skupni zabojnik), prevzemno mesto in navede število zaposlenih.
S pogodbo se opredeli, katere odpadke je povzročitelj dolžan ločevati. V primeru, da ne ravna na dogovorjen način, izvede to izvajalec na stroške povzročitelja, ki so za 50% višji od cene ravnanja z odpadki.
22. člen
Storitev plačevanja stroškov ravnanja z odpadki so oproščeni občani, ki bivajo neprekinjeno več kot tri mesece (študij, delo, zdravljenje) s kraja stalnega bivališča, ki posedujejo stare nenaseljene kmečke hiše v sklopu kmetij z nadomestno hišo in že plačujejo odpadke v občini.
Fizične osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost in pravne osebe ter neprofitne organizacije, društva in verske skupnosti so oproščeni plačila stroškov ravnanja z odpadki, če nimajo izkazanega prometa v preteklem letu, nadalje povzročitelji, ki imajo poslovni prostor v lasti ali v najemu izven kraja sedeža registrirane dejavnosti in neprofitne organizacije ter društva, če imajo prostore za izvajanje svoje dejavnosti v družbenih, kulturnih ali gasilskih domovih ter cerkvah in športnih objektih šol.
Vse navedene upravičene osebe morajo predložiti potrjeno dokazilo o upravičenosti oprostitve in ga po potrebi pravočasno obnoviti.
23.člen
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Pravilnik se objavi v Občinskem glasilu.
Številka: TS - 634/03
Datum:	11.12.2003
Predsednik nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Jernej Lampret l.r.
8
I Podjetniške informacije
januar 2004
Strnjen izpis objavljenih javnih razpisov namenjenih razvoju malih in srednjih podjetij
(pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, 8369-753, GSM 041/ 436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divi-zije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij je brezplačno.
Večje finančne spodbude Javnega sklada za razvoja malega gospodarstva (JSMG) v letih 2004-2005
V prihodnjih dveh letih namerava Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (JSMG) v sodelovanju z bankami razpisati za 6,3 milijarde tolarjev ugodnih dolgoročnih investicijskih posojil in za 400 milijonov tolarjev neposrednih ugodnih posojil novim podjetjem oziroma podjetnikom začetnikom. V okviru nove garancijske sheme bo JSMG v sodelovanju s poslovnimi bankami in Evropskim investicijskim skladom predvidoma razpisal tudi za 2,6 milijarde tolarjev garancij za zavarovanje investicijskih posojil, ki jih najemajo naša mikro, mala in srednja podjetja.
Prvi razpisi za prihodnje leto bodo objavljeni predvidoma februarja ali marca, in sicer za ugodnejša dolgoročna investicijska posojila v sodelovanju z bankami in za garancije za dolgoročna posojila, najeta pri bankah v Sloveniji. JSMG načrtuje, da bo prek poslovnih bank razpisal za 2,4 milijarde tolarjev dolgoročnih investicijskih posojil v letu 2004 in za 3,9 milijarde tolarjev posojil v letu 2005, obrestna mera pa naj bi bila približno odstotno točko višja od letne stopnje inflacije.
Nepovratna sredstva: JSMG bo prihodnje leto del sredstev namenil tudi za nepovratna sredstva oziroma dotacije predvsem tistim podjetjem, ki se bodo odločila za obsežnejše razvojne naložbe za poviševanje dodane vrednosti na zaposlenega. Dotacije bo JSMG dodeljeval k zdajšnjim finančnim instrumentom sklada (denimo garancija z dotacijo, neposredno posojilo z dotacijo in podobno). Sredstva za odobravanje dotacij bo JSMG pridobil iz evropskih strukturnih skladov.
Letošnji rezultati: marca lani je JSMG objavil tri razpise za posredna dolgoročna posojila (prek bank) in en razpis za neposredna dolgo-
ročna posojila. Nanje se je prijavilo 157 podjetij, ki so skupaj zaprosila za dobrih 3,5 milijarde tolarjev posojil. Večina podjetij, ki so zaprosila za posojilo, se ukvarja s predelovalno dejavnostjo in trgovino, največ vlog pa je prispelo iz podravske, goriške in savinjske regije. Do zdaj je bilo odobrenih 87 vlog v skupni vrednosti dobri dve milijardi tolarjev.
Najpogostejše napake pri nepopolnih vlogah: podjetniki pri pripravi vlog največ "napak" naredijo pri oblikovanju finančne konstrukcije naložbe, pogosto pa tudi ne priložijo bonitetnih dokazil, ne izpolnjujejo splošnih razpisnih pogojev, kot je datum registracije ali datum potrdila o končanem šolanju, ter ne predložijo ustreznega pozitivnega bančnega sklepa. Merila, ki odločajo o tem, katero podjetje bo prejelo finančno spodbudo, so ustrezna donosnost in likvidnost, pri čemer lahko JSMG prednostno dodeli spodbudo podjetjem, ki uvajajo novo ali okolju prijazno tehnologijo, večajo število zaposlenih ter povečujejo izvoz oziroma podjetniške projekte, ki temeljijo na znanju in inovativnosti.
Glavni dokumenti, ki jih mora, v svoji vlogi za pridobitev sredstev priložiti podjetnik, so: izpolnjen prijavni list za pridobivanje pomoči, poslovni načrt z izkazom uspeha in bilanco stanja, izjava podjetja, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, bonitetna dokazila (bon-1, potrdilo o plačanih davkih), dokazilo o obstoju podjetja (vpis družbe v sodni register, priglasitveni list), obvestilo statističnega urada o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti, obvestilo o davčni številki in izpis vseh zaposlenih.
Informacije: Javni sklad za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, tel: 02/ 234 12 60, bostjan.vidovic@j smg-sklad.si, http: //www.jsmg-sklad.si [+] .
Program vavčerskega svetovanja
Tudi v letu 2004 nadaljujamo s programom vavčerskega svetovanja (sofinanciranja svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja do višine 300.000 SIT). To predstavlja obliko podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem potencialnim obrtnikom in podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Osrednji storitvi v programu sta splošno in specialistično podjetniško svetovanje, nudi pa tudi druge oblike podpore, kot so informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli.
Dostop do programa vavčerskega svetovanja zagotavlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo, izvajalci programa so Lokalni in Regionalni podjetniški centri, ki predstavljajo mesta, kjer se potencialni uporabniki storitev lahko vključijo v program in izkoristijo njegove sto-
ritve po subvencioniranih cenah. Neposredne storitve svetovanja v okviru programa pa nudijo na javnem razpisu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetovalci (v okviru istega sistema so vabljeni k sodelovanju tudi podjetniški svetovalci za posamezna področja poslovanja podjetij, da se v Vavčerski sistem vključijo kot splošni ali specialistični svetovalci, kar dokazujejo s pridobljenimi referencami, strokovnim znanjem in izkušnjami ter nazadnje še z opravljenimi izpiti za pridobitev licence podjetniškega svetovalca).
Subvenicioniranje stroškov storitev v okviru programa bo potekalo na dva načina:
O Delujoča podjetja imajo pravico do 50 % subvencije storitev (brez DDV).
O Potencialni podjetniki, imajo pravico do 100 % subvencije v okviru programa.
O nosilci kmetijskih gospodarstev ter družinski člani, ki že opravljajo osnovno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji imajo pravico do 50 % subvencije storitev (brez DDV).
O nosilci kmetijskih gospodarstev ter družinski člani, ki želijo opravljati osnovno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, in brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, imajo pravico do 100 % subvencije v okviru programa.
Posamezne ciljne skupine lahko koristijo storitve svetovanj in usposabljanj s področij, ki jih lahko strnemo v dve skupini:
1.	Svetovanja s področja poslovnih funkcij podjetja (npr.: proizvodnja, prodaja, trženje, finance ipd.)
2.	Priprava razvojnih programov in projektov (npr.: organizacija proizvodnje, poslovni in investicijski programi in načrti, krepitev poslovnega sodelovanja in skupna vlaganja, inovacije in zaščita intelektualne in industrijske lastnine, vzpostavljanje celovitih sistemov kakovosti, finančna reorganizacija, načrt internacionalizacije, priprava strateških dokumentov, priprava marketinških strategij, priprava internih aktov in dokumentacije podjetja, priprava projektov za izgradnjo in prenovo informacijskih sistemov, priprava programov s področja človeških virov, priprava poslovnih načrtov za rast podjetja in pridobivanje lastniških virov financiranja ipd.)
Program vavčerskega svetovanja ne subvencionira:
pridobitve formalne izobrazbe (pridobitev višje stopnje izobrazbe, prekvalifikacija), tečajev tujih jezikov, osnovnega računalniškega opismenjevanja (Word, Excel ipd.), pridobitve certifikatov, licenc, dovoljenj, soglasij ipd. (nepremičnine, cestni promet, varnost in zdravje pri delu in požarna varnost, HACCP, ISO standardi ipd.), stroškov gradiv, literature ipd., stroškov strokovnih preizkusov znanja, izpitov ipd., vodenja računovodstva, higienskega minimuma, zdravniških pregledov, potnih stroškov, izdelave lokacijske, gradbene in druge podobne dokumentacije, postopkov pridobivanja standardov ali normativov oziroma drugih postopkov, ki imajo z zakoni ali drugimi pravnimi akti predpisane podlage, funkcionalnih izobraževanj (npr. izbraževanje zaposlenih v računovodskih servisih na področju računovodskih predpisov) in drugih podobnih izobraževanj.
januar 2004
Kultura
9
Slovenski kulturni praznik
^TV Ta dan, ko je zapustil svet naš veliki mislec France Preše-
JL^ ren, smo se Slovenci odločili praznovati svoj kulturni praznik. Včasih, ko se spominjam, kaj so nas o Prešernu učili v šoli, mi pride na misel opis razmer in časa, v katerem je živel Prešeren. Lahko bi rekli, da so bile takratne razmere celo podobne današnjim. Evropske države so se združevale oz. povezovale, poskušali so poenotiti politiko znotraj teh držav, skušali so poenotiti jezik, in še kaj podobnega bi lahko našli. Tudi slovensko prebivalstvo, zlasti v mestih, je bilo precej naklonjeno nemškemu jeziku, pa tudi vplivi drugih jezikov niso bili zanemarljivi. Slovensko podeželje, slovenski kmet pa je bil tisti, ki je ohranil naš jezik, naše izvirno izročilo. Ohranil je osnovne značilnosti obnašanja slovenskega človeka in slovenski način življenja; ohranil je torej našo kulturo. To je pomembno, vse ostalo kasnejše dogajanje je bilo zgolj izpeljanka iz tega.
In danes živimo v povsem podobnih razmerah.
Dobrepoljci imamo sicer zavest pomena in ohranjanja izročila naših prednikov visoko postavljeno. Dobro poznamo prizadevanja Zagoriških fantov, pa tudi vseh drugih žena in mož, ki posvečajo svoj prosti čas delu v različnih pevskih, glasbenih in igralskih skupinah. Ob prazniku posebno njim čestitam in se jim zahvaljujem za trud ter jih prosim, da svoj talent še naprej razvijajo in ga posvečajo slovenskemu narodu in rodovom, ki še prihajajo za nami. To ima neprecenljivo vrednost.
Ob letošnjem kulturnem prazniku smo v goste povabili folklorno skupino Emona iz Ljubljane. Ta skupina deluje od leta 1967 in se posebej trudi ohranjati plese, ki so jih naši ljudje nekdaj plesali po slovenskih pokrajinah ob različnih priložnostih skozi celo leto. Prav s plesi pa smo Dobrepoljci v splošnem gotovo slabše seznanjeni, kakor s slovensko ljudsko pesmijo in glasbo.
Člani folklorne skupine Emona so v 37 letih dela naše plese predstavili tudi drugim narodom sveta. Gostovali so skoraj po vseh državah Evrope, bili so v Ameriki, Alžiriji, Severni Koreji. Za svoje delo so prejeli tudi številne nagrade in priznanja, vendar še vedno pravijo, da jim je v največje zadovoljstvo in veselje, če vidijo zadovoljne in nasmejane obraze svojih gledalcev.
Spoštovani, v imenu Kulturnega društva Dobrepolje vas povabim, da se udeležite letošnje proslave ob našem kulturnem prazniku, ki bo
v soboto, 7. februarja 2004, ob 19. uri, v Jakličevem domu.
S plesalci FS Emona bomo uživali v slovenskih ljudskih plesih.
Igor Ahačevčič- predsednik KD Dobrepolje
Iz knjižnice
Knjižnica Dobrepolje, ki je enota knjižnice Grosuplje, je ob občinskem prazniku dobila nove prostore v Jakličevem domu na Vidmu. Novi prostori pomenijo tudi nove možnosti, ki vam jih želimo ponuditi.
o Prva novost je odprtost knjižnice, ki se je povečala iz šest ur tedensko na šest ur dnevno, kar prinaša veliko prednost za uporabnike. Sedanji urnik odprtosti je poskusni, o dokončnem urniku, vas bomo še obvestili.
o Knjige, zgoščenke in video kasete vsi, ki zahajate v knjižnico, že dobro poznate. Trudimo se, da bi bil izbor novosti čim bolj pester in da bi zajel vse generacije od najmanjših do odraslih in upokojencev. Poleg leposlovne literature se v knjižnici najde tudi strokovno gradivo, ki vam bo odgovorilo na vprašanja, ki se vam porajajo pri učenju, delu, hobijih ...
o Novost je tudi pestra ponudba časopisov in revij: Delo, Salomonov oglasnik, Svet in ljudje, Gea, Smrklja, Dober tek, Sabrina, Unikat, Monitor, Ambient, Zdravje, Viva...V novih prostorih je veliko kotičkov, kjer si boste lahko vse te revije v miru pregledali, lahko pa si jih tudi izposodite.
o Na vas čakajo trije najsodobnejši računalniki z brezplačnim dostopom do interneta.
o Prizadevamo si, da bi bili s ponudbo knjižnice vsi zadovoljni. Z gradivom smo omejeni, želimo pa, da imajo vsi obiskovalci možnost, da pridejo do želenih informacij. Zato poteka naše delo v skladu s poslovnikom knjižnice. Morda morate zato res kdaj plačati zamudnino, če se niste pravočasno spomnili, kdaj vam poteče rok izposoje, lahko pa računate na to, da boste knjigo, ki je trenutno izposojena, res dobili ob predvidenem datumu.
Želimo si lepega sodelovanja z vami, zato so vaše želje, pripombe, pohvale, predlogi in še kaj vedno dobrodošli. Lahko jih pošljete tudi po elektronski pošti na sikvidem@gro.sik.si. Na naši domači internetni strani www.gro.sik.si, lahko najdete še dodatne informacije v zvezi z delovanjem naše knjižnice. Lahko pa nas tudi pokličete na telefonsko številko 786 71 40. Za podaljševanje gradiva vam je na voljo tudi BIBLIOFON (avtomatski odzivnik) s številkama 563 49 24, 031 90 90 24
Začasni urnik odprtosti knjižnice:
ponedeljek, sreda, petek:
od 12. do 18.30. ure
torek, četrtek: od 9. do 14.30. ure
Lepo vabljeni!
10
Kultura
januar 2004
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA & ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE
Koledar prireditev za februar 2004 občina Dobrepolje
1.2.2004, Šmartno	Srečanje tamburaških skupin
7.2.2004, Grosuplje	Svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj. Organizacija: JSKD OI, ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
24.2.2004, Litija	Medobmočno srečanje mladih literatov - začetnikov
februar, Litija	Srečanje oktetov Dolenjske, Bele krajine in Posavja (KD Šentjurski oktet)
februar, občina Grosuplje	Prireditev ob kulturnem dnevu (KD Račna, KD Šentjurij, KD Škocjan)
februar, Dobrepolje	Slovenski kulturni praznik (KD Dopbrepolje)
KD Dobrepolje - DS Scena vas, v
izmenjavi in sodelovanju z Gledališko skupino Dekani, vabita na ogled avtorske komedije z naslovom "Sreča iz Salomonovega oglasnika". Že več kot 70 ponovitev te igre dokazuje izpolnjevanje pričakovanj
smeha željne publike. Na zabave poln večer ste tako vsi
vabljeni v soboto, 31.01. 2004, ob 19.30 uri v dvorano na Vidmu!
BožiCno-novoletna prireditev v Strugah
Božično-novoletni program, ki ga učenci na PŠ Struge pod vodstvom učiteljev pripravijo vsako leto za starše in krajane, so letos izvedli v okviru šole zadnji dan pred prazniki, osrednja božično-novoletna prireditev pa je bila v nedeljo 21. decembra v avli šole.
Vokalni solist Franc Štih je zapel Silvestrski poljub
Program je povezoval Igor Ahačevčič, učenci šole pa so sodelovali z razstavo svojih izdelkov. Godba Dobrepolje ima v Strugah veliko ljubiteljev. Med številnimi sponzorji od vsepovsod pa je tudi Žaga Pogorelc iz Strug.
Prireditev je navdušila obiskovalce, saj so izvajalce nagradili z dolgim aplavzom in z njim izzvabili podaljšanje koncerta še za tri skladbe.
M. Steklasa
Godbeniki so za letošnja novoletna koncerta v Strugah in na Vidmu pripravili popolnoma nov program
Prvi del koncerta, ki mu je dirigiral Roman Gačnik, je bil v znamenju božičnih skladb, drugi del pa je izzvenel v bolj razgibanih in veselih ritmih z uspešnimi solističnimi nastopi posameznih članov godbe. Pri eni od skladb je bil solist na harmoniki Blaž Škulj iz Ponikev, navdušil pa je tudi vokalni solist Franc Štih s pesmijo Silvestrski poljub.
Med obema deloma koncerta je nastopila vokalna skupina Mavrica.
januar 2004
Kultura; praznične prireditve
11
Božično-novoletni koncert 2004
K prazničnemu razpoloženju v občini prispeva vsako leto tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje. Ta je bil tudi letos na dan samostojnosti v Jakličevem domu.
^^ * I f
•■«II

Skupina Sekstet komplet
Prvi praznični nastop je godba pod vodstvom Romana Gačnika opravila že v nedeljo, 21. decembra, v Strugah, osrednji, praznični koncert, pa je bil v Jakličevem domu na Vidmu. Prvi - božični del - je prešel v bolj razgibane in vesele skladbe, ki so se zvrstile v drugem delu. V obeh delih so se izkazali posamezni solisti, kot so Romana Škantelj na alt-saksofonu, Aleš Mlakar na tubi in Blaž Škulj na klavirski harmoniki. Pester program 14 skladb se je v rednem delu zaključil s skladbo Silvestrski poljub in vokalnim solistom Francem Štihom. Medtem, ko so bile gostje v Strugah pevke vokalne skupine Mavrica, je bila gost osrednjega koncerta vokalna skupina Sekstet komplet. Pevke so še na začetku svoje glasbene poti in bomo o njih zagotovo še slišali.
Ker je bil koncert posvečen tudi dnevu samostojnosti, je župan Anton Jakopič v svojem nagovoru obiskovalcem namenil svoje razmišljanje o letu 2004, ko nas čaka priključitev k Evropski uniji in pri tem opozoril na pomembno nalogo, kako ohraniti svojo kulturo.
Lepa scena, nov, bogat in kvaliteten praznični program je z nekaterimi dodatnimi zanimivostmi navdušil do zadnjega kotička polno dvorano Jakličevega doma.
M. Steklasa


Še nekaj utrinkov s prazničnih prireditev
V Kompoljah se je praznično razpoloženje začutilo že 18. decembra, ko sta šola in vrtec v gasilskem domu pripravila božično-novoletno prireditev.
Že ob prihodu so starše in krajane pozdravili otroci in jim izročili ročno izdelane voščilnice, nato pa je starše pozdravila vodja šole Jelka Samec in za začetek namenila obiskovalcem nekaj lepih misli in verzov z voščili.
Otroci so nato v prazničnem programu prikazali igrico in vrsto plesnih ter pevskih točk s spremljavo harmonike. Prvi del programa je bil božično obarvan, drugi del pa je bil ves v pričakovanju novega leta in lepih želja. Najlepše voščilo in popotnica staršem v novo leto pa je bil uspešen nastop njihovih otrok na odru.
M.S.
12
Praznične prireditve
januar 2004
Za občinski praznik so zaposleni v kompoljski šoli in vrtcu v sejni sobi občine pripravili zanimivo razstavo jaslic, ki so jih izdelali učenci. V knjigi vtisov je etnologinja Anka Novak napisala naslednje:
"Iskrene čestitke mentorjem in mladim ustvarjalcem za izvirne zamisli in izvedbe. Težko se bi odločila, da bi lahko rekla: tele so pa najlepše. Vsake so po svoje lepe. Jaslice iz testenin so nežne in prosojne, segajo do srca, odblesk luči so, odsevajo nekaj krhkega. Marcipanove so polne figurike. Jaslice iz papirja imajo tako lepo šta-lico, iz papirja izdelane figurice me spominjajo na prve jaslice v moji rojstni hiši. Toda tam so bile figurice tiskane, te na razstavi pa so izdelek prav določenega fantka ali deklice iz naše doline. Jaslice iz medenega testa pričarajo mehko občutje zimske pokrajine, izžarevajo mir, ki ga oznanja božično sporočilo. Nekaj čistega odseva iz jaslic iz DAS mase. Jaslice iz keramo mase so mogočne, pravo božično gledališče. Zelo so mi všeč jaslice iz slanega testa, zanimivo oblikovane figurice, take bi še jaz rada imela. Vsaj kakšnega angelčka. In prve jaslice! Verjamem, da boste ob tej razstavi vsi še lepše praznovali svoj notranji božič."
Na fotografiji so jaslice iz medenega testa. (M.S.)
Še nekaj utrinkov z adventnega sejma v Podgori.
Ansambel Mali Parižani iz Ponikev je igral povabljencem po prireditvi za občinski praznik.
Trikraljevska akcija. Posneto v vasi Cesta med božično-novoletnimi
prazniki
januar 2004
Praznične prireditve
13
Že desetič tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
Tradicionalnega pohoda z baklami na Kamen vrh v počastitev dneva samostojnosti, ki ga je letos že desetič organiziralo TD Podgora s sodelovanjem planinskega društva, se je udeležilo rekordno število pohodnikov.


Razmere, četudi je bilo precej hladno, so bile skoraj idealne za pohod in pohodniki so se zgrinjali na štartna mesta iz vseh koncev. Poleg velikega števila domačinov iz vseh vasi je presenetilo veliko število pohodnikov od vsepovsod. Največ jih je bilo iz okoliških občin, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev po Sloveniji.
Organizatorji so poskrbeli za vse, kar je bilo potrebno, tudi za topel napitek na začetku pohoda. Razpoloženje je bilo veselo že na zbirnih mestih, še bolj pa so bili pohodniki zadovoljni ob vrnitvi, ko so se zbrali v koči pri Koritu, kjer so vaščani poskrbeli za dobro hrano in pijačo.
Fotografije prikazujejo utrip in razpoloženje pred začetkom pohoda na osrednjem zbirnem mestu v Podgori.
M. Steklasa

I

r^ V ..-i.
» JřKS
Praznične prireditve
Pohod z baklami iz Strug v Tisovec
Sosedje iz vasi Lipa smo se dogovorili, da se bomo odpravili z baklami do Tisovca. Toda najprej je bilo treba zasekati že zaraščeno pot do tja. To delo sta takoj prevzela Jože Pavlin, Dušan Pugelj in sinova Gregor in Nejc. Za vabila je poskrbela Ana Pugelj.
In končno je prišel dan, ko smo se proti večeru Štefanovega dne začeli zbirati pred gostilno pri Šuštarju. Prišla je ura načrtovane poti s prižganimi baklami in z domačini Tisovca smo se odpravili po njihovi šoloobvezni poti (nekoč). Kolona z lučkami se je kmalu izgubila po gozdu proti Tisovcu. Pot je bila malo navkreber, malo navzdol in prve pohodnike so že začutili vaški psički in z laježem pozdravljali prišleke.
Toda na prihod so se pripravili tudi gostoljubni vaščani in nas pričakali s toplim čajem, kuhanim vinom, pecivom in muzikantom Metodom Nosetom.
Tudi lep ognjemet je polepšal vas Tisovec. Ko smo se ogreli, smo odšli še do cerkve sv. Petra in Pavla na ogled jaslic in še pesem Sveta noč in odhod z avtobusom nazaj v Struge s šoferjem Lojzetom Pugljem. V gostilni pri Šuštarju so nas postregli
z okusnim golažem in še z vsem, kar zraven paše. Dogodek je polepšala Mojca Pugelj s svojo harmoniko in v toplem vzdušju so se pohodniki lahko še malo zavrteli. Kot pa se vse lepo prehitro konča, se je tudi ta pohod.
Zato še enkrat lepa hvala vsem, ki so sodelovali in udeležencem in drugo leto nasvidenje.
Urška Pugelj in vaščani
Koncert štirih občin "Božič 2003"
Vokalna skupina Mavrica je za minule božično-novoletne praznike pripravila obsežen projekt, ki ga je poimenovala "Koncert štirih občin - božič 2003. Pripravila ga je skupaj z Vokalnim kvartetom Stična v Levstikovem domu v Velikih Laščah, v galeriji Grad Boštajn, v Šentpavlu in Gradišču, v dobrepoljski občini pa v Strugah in Podgori.
Koncert v cerkvi sv. Miklavža v Podgori, letos je bil v soboto, 20. decembra, ima že nekajletno tradicijo in tudi svoje stalne poslušalce, ki bi se gotovo strinjali, da božične pesmi zvenijo v cerkvi bolj doživeto in praznično kot na odru. Na letošnjem koncertu smo slišali kar 18 pesmi, od najbolj znanih božičnih, brez katerih si božičnega koncerta skoraj ne moremo zamisliti, do nekoliko manj znanih, a zato nič manj lepih in melodičnih priredb. Šest pesmi je zapela Vokalna skupina Mavrica, šest pesmi Vokalni kvartet Stična, šest pa so jih zapeli skupaj. Glas napovedovalke Nine Klun, ki je s svojo nežno lirično in metaforično izpovedjo uvajal sporočila zapetih pesmi, je zlil nastop v celoto in dopolnjeval doživetje predprazničnega razpoloženja.
Vaščani Podgore, soorganizatorji prireditve, so obiskovalce ob koncu pogostili s toplim napitkom in pecivom ter jih zadržali na krajšem srečanju. Pevkam Mavrice in pevcem vokalnega kvarteta Stična pa so v znak pozornosti in dobrega sodelovanja podarili božične kaktuse.
M. Steklasa
DELO AMBULANTE NA VIDMU IN V STRUGAH	
Ponedeljek	od 7.00 do 14.00
torek	od 13.00 do 19.00
sreda	od 7.00 do 8.30 in od 11.00 do 14.00
	(vmes Struge)
četrtek	od 12.00 do 18.00
petek	od 7.00 do 13.30
Kadar ni ambulante, kličite na telefon	
	7819 009
	050-624-071
januar 2004
Iz dobrepoljske ambulante
15
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Brez bolečine dan ne mine
Bolečina je simptom, s katerim se sreča vsak človek in večkrat dobimo hude izkušnje o bolečini že v otroštvu. Samo spomnimo se, kako hudo je lahko, ko nas bolijo ušesa. Pa začnimo z bolj splošnim uvodom:
Bolečino lahko ločimo po več značilnostih. Če jo opredelimo glede na čas od njenega nastanka, govorimo o akutni ali kronični bolečini. Če se osredotočimo na občutke ob bolečini, ločimo ostro, topo, pekočo, stiskajočo bolečino in podobno. Glede na prizadeti organ ali tkivo, lahko omenjamo glavobol, sklepno bolečino, količno bolečino (prebavila ali sečila), in tako dalje. Kot se spomnite iz prejšnjega prispevka, sem omenil, kako zelo pomembno je nasvete, navodila in priporočila predstaviti na neobičajen in čim lažje dojemljiv način. Zato v miru in pozorno preberite napisano zgodbo, ki predstavlja moj dan, ko nisem v službi in verjamem, da boste iz zgodbe izluščili in si zapomnili tudi kaj koristnega.
Sobota je, pravkar je iz ulice odpeljalo dostavno vozilo in me prebudilo iz jutranjega spanca. Ura kaže osem zjutraj, otroci že gledajo risanke. Pokliče me hčerka, stara deset let in reče: "Oči, mene peče grlo". "A res, pokaži", odvrnem. "Verjetno ne bo nič hujšega", pomislim in ji pogledam grlo. Res je, rahlo vnetje, ki ponavadi mine samo po sebi. Zato ji razložim: "Gre za akutno vnetje žrela, verjetno si kaj mrzlega popila, zraven tega si utrujena od šole in drugih aktivnosti, mislim, da bo do jutri že dobro. Pij veliko tekočine in dobro si odpočij čez vikend." Ko sem ji vse to razložil, zazvoni telefon. Klical me je prijatelj Sašo, ki je sicer voznik avtobusa in mi začel razlagati: "A veš, da me je včeraj zvečer začel boleti križ, tako kot pred enim letom, boli me tudi desna noga." Malo pomislim, kako je bilo z njim lani in ga še povprašam, ali se bolečina stopnjuje, ko se zravna iz predklona. "Seveda," pritrdi in že mi je jasno, da gre spet za išias. Takole mu svetujem: "Kot veš, Sašo, gre pri tebi v veliki meri za poklicno nagnjenost k težavam s križem. Bolečine nastajajo zaradi prisilne drže med vožnjo, napetosti in tresljajev v predelu križnih vretenc. Hkrati se zaradi tesnega stika med hrbtom in sedežem koža hrbta preznoji. Ko stopiš iz avtobusa, te v preznojeni pre-
del zraven vsega dobi še prepih. Moram ti reči, da bo stvar trajala ali nekaj dni, ali nekaj tednov. Svetujem ti nekajdnevni počitek, nato pa postopno povečanje aktivnosti, vendar ne v smislu obremenitev, ki jih imaš v službi, ampak predvsem masaže hrbta z mazili proti bolečinam, potem redno talovadbo, kjer izvajaš vaje za gibljivost in moč v hrbtu. Tablete proti bolečinam ti odsvetujem, z vajami pa lahko nadaljuješ ves čas in to vsak dan. Pa še nekaj: upam, da si kakšno kilo shujšal, kot sva se menila zadnjič, bo tudi boljše za želodec, za katerega se tudi ves čas pritožuješ. Sicer pa se oglasi v ponedeljek v ambulanti."
Po tem začetku sobotnega dne se odločim, da se odpravim na tržnico. Ravno primerno vreme je bilo za to. Hitro se oblečem in že sem na poti. V križišču pred tržnico pa glej, kaj se zgodi: kolesarka pade in se udari v desno stran prsnega koša. Pristopim k njej in jo vprašam, če se je udarila v glavo. "Samo v prsni koš", odvrne. "Ali bo kaj hudega? Imam zelo močne bolečine". Povem ji takole: "Ponavadi udarnine prsnega koša zelo bolijo, vendar kljub počenemu rebru ne predstavljajo hujše nevarnosti za življenje. Bolj previdni moramo biti, kadar gre za zlom rebra, kjer obstajajo koničasti deli, ki lahko prebodejo rebrno, pljučno mreno in se zapičijo v pljuča. V tem primeru je situacija bolj ogrožujoča. Torej, da se prepričamo, ali gre res samo za udarnino, bo potrebno na urgenco na slikanje. Če bo rentgen pokazal samo udarec ali razpoko na enem od reber, ni potrebno drugega, kot počitek in lajšanje bolečin." Gospa si je nekoliko oddahnila in odpeljali so jo na urgenco.
No, zatem mi je uspelo nakupiti malo sadja, zelenjave in veliko svinjsko kračo za nedeljsko kosilo. Komaj pa pridem domov, me je že čakala sosedova gospa Marta, ki so jo spet bolele noge in srce. "Kaj pa je, Marta," jo vprašam. "Ah, spet me bolijo noge, bolijo me krčne žile in rana na nogi. Imam težke noge in čutim topo bolečino v predelu meč. Pa tudi pri srcu me čudno zbada, mislim, da bom kar morala na drugi svet." Seveda mi je bilo takoj jasno, da je preveč delala. Zato jo vprašam:" A ste
spet bili na vikendu in preveč delali na vrtu?" "Niti ne, malo sem okopavala, pobrala jabolka in pomila posodo. Sem pa tudi počivala, saj sem zunaj na klopi zaspala na soncu." Ko sem tako zvedel, kaj je narobe, sem ji poskušal stvar razložiti: "Preveč ste pridni, gospa soseda, čeprav ni nobene potrebe, da tako garate. Noge vas bolijo, ker ste bili preveč na nogah. Delo, kot je delo na vrtu in v gospodinjstvu, je najslabše za ljudi, ki imajo denimo krčne žile, rane na golenih ali težave s srcem. Moten je namreč pretok krvi iz nog do srca in naprej, zato kri zastaja v venah in dela veliko težav. Predvsem se močno raztezajo in širijo krčne žile, kopičijo se snovi, ki škodijo koži na golenih, koža dobi premalo kisika, delajo se razjede in vnetje. Veliko boljše je v tem primeru, če človek hodi, saj je pri tem boljša cirkulacija nog in manj težav. Hoji naj sledi počitek, vendar ne, da zaspimo sede na soncu, ampak v hladnejšem prostoru in leže. Bolečine pri srcu pa nas lahko velikokrat zavedejo, saj je možno, da gre za težave s hrbtenico, vnetje medrebrnega živca ali medrebrnih mišic. Vse te težave so lahko zelo podobne bolečini srca." Nisem še niti uspel vsega povedati do konca, že je gospa rekla, da ni nič hudega in da je glede na vse, kar sem ji razložil, očitno za vse krivo pretiravanje z delom. Nato je kmalu odšla domov.
Vmes je žena skuhala kosilo in preden smo se najedli, je bila ura že tri popoldan. Ravno sem hotel popiti popoldansko kavo, ko spet zazvoni telefon. Klicala me je Alenka, bivša sošolka iz gimnazije, ki je sedaj učiteljica. "Zdravko, daj povej mi, kaj naj vzamem, tako me boli glava, da mi jo bo razneslo. Tiste tvoje tablete, ki si mi jih zadnjič dal, prav nič ne pomagajo. Še slabše, po njih me je začel boleti še želodec. To bo nekaj hudega, mislim, da bo treba ponovno na preiskave, da najdejo, kaj imam v glavi, da me tako boli." Alenka je zelo skrbna in zavzeta učiteljica. Rada ima red v šoli in doma. Vedel sem, da je sedaj obdobje, ko ima ogromno dela in skrbi. Tudi poznam jo tako dobro, da sem ji lahko zatrdil sledeče: "Sedaj se najprej pomiri in pomisli, koliko si ta teden počivala, jedla in se ukvarjala s kakšno fizično aktivnostjo. Bolj malo, a ne? Torej, pri tebi gre za tenzijski glavobol, ki je posledica psihičnih stresov, kronične utrujenosti, določene nerešljive življenjske situacije, slabega počutja ob menstruaciji, več ur sedenja v prostoru s slabim zrakom in še bil lahko našteval. Gre torej za glavobol, katerega vzrok ne moremo dokazati z nobeno preiskavo, z nobeno sliko ali krvnim izvidom. Pa vendar to ne pomeni, da ti nič ni. Vem, da glava zelo boli,
Veterinarski nasveti
vendar ti moram pošteno povedati, da v takem primeru samo tablete niso rešitev, ampak je potrebno nekaj narediti za svoje telo. Najprej moraš sama sebe prepričati, da ne gre za hudo bolezen, pa naj še tako boli glava, zatem priporočam počitek, če zaradi nespečnosti ta ne bo možen, pa najprej sproščujočo fizično aktivnost (ples, telovadba, sprehod). Potem pa poskušaj ohraniti ravnotežje med zmerno obremenitvijo v službi in doslednim nadaljevanjem aktivnosti, ki te sproščajo. Lahko se tudi vključiš v tečaj avtogenega treninga. Potem boš sčasoma ugotovila, da ne potrebuješ ne tablet, ne specialnih preiskav. To je namreč rešitev za večino glavobolov." Izgleda, da je nasvet pomagal, saj mi takoj odvrne: "No, če pa že omenjaš, da naj počnem stvari, ki me sproščajo pa pridi ob pol petih na tenis. Tudi tebi ne bo škodilo." Pa sem bil tam. Namesto popoldanskega spanca sem
si nakopal tekanje za teniško žogico. Na koncu pa sem bil vseeno zelo zadovoljen, da sem bil prisiljen iti na rekreacijo.
Tako je minila ta vesela sobota. Zvečer me je začela boleti glava in noge. Ni mi bilo jasno, zakaj. Sam pri sebi človek pač ne najde odgovorov za težave. Če bi pa vprašal kakšnega znanca, bi mi ta sigurno povedal: "Ni čudno, da te boli glava; čudno, da te ne boli še bolj." O tem sem razmišljal tudi zvečer v postelji in počasi sem potonil v globok spanec brez glavobola in vsakdanjih skrbi.
Iz zgodbe torej lahko razberemo, da je bolečina v našem vsakdanjem življenju stalna spremljevalka. V primerih, ki sem jih opisal, gre hvalabogu za najbolj pogoste in ne hudo nevarne oblike bolečin, ki imajo to slabo stran, da so trdovratne in ponavljajoče. Velikokrat pa se v življenju ljudje soočamo z bolečinami, ki so posledica oz.
simptom hudih bolezni, ki zahtevajo posebno obravnavo in zdravljenje, zato jih tukaj nisem omenjal in opisoval. Za povzetek si zapomnimo sledeče: Bolečina je opozorilo, da je z našim telesom nekaj narobe ali da naše telo ne zmore vzpostavljati ravnovesja s potrebami in obremenitvami, ki jih sami pričakujemo od njega. Je torej prvi korak h odločitvi, da poiščemo pomoč ali si pomagamo sami. Gledano s te, opozorilne plati, je bolečina lahko tudi nekaj pozitivnega. Vse, kar prinaša bolečina s sabo v naše občutenje, pa je zelo neprijetno in nas sili k lajšanju teh občutkov. Zapomnimo pa si, da poskušajmo bolečino, če je le možno, lajšati za čim krajši možni čas, nato pa takoj preidimo k drugim ukrepom, ki nas naredijo trdne in manj dovzetne za sprožanje bolečine v bodoče. O teh ukrepih sem pa povedal že veliko in verjetno bom tudi v bodoče.
Pa veliko zdravja vam želim!
Preventivno cepljenje psov
Pogostokrat ob besedi cepljenje pomislimo na vsakoletno cepljenje psov proti steklini. Veliko število lastnikov psov še vedno ob tem pomisli, da je pes z omenjenim cepljenjem zaščiten tudi proti drugim nalezljivim boleznim. Žal pa ni tako. S cepljenjem proti steklini je žival zaščitena samo proti steklini, ne pa tudi proti drugim nalezljivim boleznim, ki so pri psih ravno iz omenjenega
razloga toliko bolj pogoste.
Kaj je cepljenje?
S cepljenjem vnesemo v organizem psa mrtve ali oslabljene povzročitelje določenih nalezljivih bolezni. Proti njim organizem ustvari lastna protitelesa, ki v primeru naravne okužbe psa uničijo povzročitelja bolezni. Stopnja odpornosti psa proti določenim nalezljivim boleznim je odvisna predvsem od individualne sposobnosti pasjega organizma za tvorbo protiteles.
Bolezni, proti katerim opravljamo cepljenje psov
Nalezljive bolezni, proti katerim lahko dokaj učinkovito zaščitimo psa s cepljenjem so :
-	pasja kuga,
-	virusno vnetje prebavil (parvoviroza),
-	kužno vnetje jeter (hepatitis),
-	leptospiroza,
-	kužni kašelj (parainfluenca),
-	steklina.
Od naštetih bolezni je le leptospiroza bakterijska bolezen in hkrati s steklino tudi zoo-noza, kar pomeni, da se bolezen prenaša iz živali na človeka. Vse ostale omenjene bolezni so virusne bolezni.
Pes se najpogosteje okuži z neposrednim stikom z obolelimi živalmi, z ovohavanjem in lizanjem njihovih iztrebkov ter urina, z okuženo vodo, hrano in zrakom. S povzročiteljem
stekline se pes praviloma lahko okuži s slino ob ugrizu stekle živali.
Bolezenska znamenja posameznih bolezni so si v določenih fazah izredno podobna, tako da je postavitev točne diagnoze brez uporabe specifičnih testov tudi za izkušenega veterinarja težka.
Žal veterinarska stroka v primeru obolevnosti psa z zgoraj naštetimi boleznimi še vedno ne pozna dovolj učinkovitih sredstev, s pomočjo katerih bi bil uspeh zdravljenja zagotovljen. Zato je v primeru obolevnosti resno ogroženo življenje psa, pogosto pa prihaja tudi do resnih posledic po preboleli bolezni.
Kaj moramo storiti pred cepljenjem?
Smisel cepljenja je izboljšati odpornost
pasjega organizma, ne pa ga še bolj obremeniti. Zato je bistvenega pomena., da je pes ob cepljenju zdrav in ni okužen z notranjimi zajedavci. Pri bolnih živalih lahko cepljenje
bistveno poslabša obstoječe zdravstveno stanje. Tudi prisotnost notranjih zajedavcev škoduje cepljenju zaradi izločanja določenih beljakovin, ki organizmu preprečujejo tvorbo protiteles. Sredstva nam predpiše veterinar, glede na telesno težo in zdravstveno stanje psa. Običajno so v obliki tablet in past. Prav tako v času cepljenja ni priporočljivo dajanje kakršnih koli zdravil, ki zmanjšujejo odpornost organizma (npr. sredstva, ki preprečujejo občutek srbeža).
Program cepljenja
Praviloma se prvič cepijo mladiči v starosti 6 do 8 tednov, ko so le ti še pri vzreditelju. Da dosežemo dovolj učinkovito odpornost proti pasji kugi, parvovirozi, kužnemu vnetju jeter, parainflunci in leptospirozi je potrebno pasjega mladiča cepiti večkrat. Ker organizem ob prvem cepljenju ni sposobno razviti zadostno odpornost, je potrebno cepljenje proti omenjenim boleznim ponoviti v starosti 10 do 14 tednov. Priporoča se ponovno cepljenje v starosti mladiča 24 tednov. Seveda pa cepljenje zgolj mladega psa do starosti enega leta ne zagotavlja doživljenjske imunosti. Priporočljivo je cepljenje ponavljati z enoletnim razmikom od zadnjega cepljenja. Ne priporoča se cepljenje brejih in doječih psic. Cepljenje proti steklini je zakonsko obvezujoče za vse pse starejše od 4 mesecev starosti. Ker gre za izredno nevarno zoonozo, velja tudi poseben režim 10 dnevnega opazovanja psa, ki je ugriznil ali kako drugače poškodoval človeka.
	Mladiči			Odraščajoči psi			Odrasli psi
Starost psa	14-21 dni	6-8 tednov	12 tednov	6 mesecev	9 mesecev	12 mesecev	Pred vsakim zaščitnim cepljenjem oz. minimalno vsakih 6 mesecev.
Program preventivnega odpravljanja črevesnih zajedavcev pri psih.
januar 2004
Iz društev; ekološki kotiček
17
Starost psa (tedni)	Mati cepljena	Mati ni cepljena ali ni znano
6		KHLPPi
8	KHLPPi	
10		KHLPPi
14	KHLPPi	KHLPPi
16	S	S
Program cepljenja pasjega mladiča.
Cepivo proti pasji kugi, parvovirozi, kužnemu vnetju jeter, parainf-lunci in leptospirozi je običajno kombinirano in jih v organizem vnesemo z eno injekcijo. Cepljenje za psa nima nikakršnih škodljivih posledic, tudi reakcije na cepivo so izredno redke in še v tem primeru blage. Zmotno je prepričanje nekaterih lastnikov, da pes po opravljenem cepljenju ne more več zboleti za boleznimi, proti katerim je bil cepljen. Po cepljenju organizem ustvarja odpornost postopoma, tako da do nastanka minimalne odpornosti preteče vsaj dva do tri tedne. Prav tako pa cepljenje ne zagotavlja stoodstotne zaščite, omogoča pa sorazmerno visoko zaščito, kar pomeni, da je možnost, da pes zboli za določeno nalezljivo boleznijo, zmanjšana na minimum. V izjemno redkih primerih se lahko iz neznanega razloga zgodi, da pes kljub cepljenju zboli, kar pa je verjetno v povezavi z nezmožnostjo razvitja lastne odpornosti.
mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
V letu 2004 varno v gore
Kot neko stalnico v člankih vedno poudarjam preventivno previdnost. K temu pristopimo že z včlanjenjem v planinsko društvo, saj pridobimo pravico do zavarovalnih rizikov pri planinskih dejavnostih in sistem reševanja prek GRS v naših gorah. Ob doplačilu zavarovalne premije 10 dni pred odhodom v tuje gorstvo, pridobimo zdravstveno asistenco v tujini. Pogodbo
sklene vsak sam na TILIA, Ljubljana Celovška 175, tel.:01/ 5136450 ali pa na Zavarovalni agenciji KOPRIMA d.o.o., Hrenova 21,1000 Ljubljana, tel.:01/2413840.
S plačano članarino si pridobimo do 15% popusta pri nakupu športne opreme pri Alpina Žiri, Annapurna way, Dumo d.o.o., Iglu šport Extreme in Tomas šport 2. Višina članarine bo zaradi reprocitete z EU nekoliko višja.
V minule, letu je PDD končno uspelo, da je postalo zemljiško-knjiž-ni lastnik parcele, kjer stoji koča. Tu se javno zahvaljujemo lokalnim gozdarjem za nesebičen trud pri našem nakupu. Izključno ti so dosegli 100% znižanje nerealne cene, ki nam jo je postavil paradržavni Sklad kmetijskih zemljišč. Hvala! Z ustrezno zamenjavo površin želimo urediti tudi pristop z okolico, o čimer sem že pisal. Na občinski svet je PD posalo vlogo z ugodnim urbanističnim mnenjem, da uredimo postavljen objekt. Torej dela z dopisi, dokumentacijo in seveda tudi fizičnega v letu 2004 ne bo nič manj.
Minuli deseti pohod z baklami na Kamen vrh v soorganizaciji s Turističnim društvom Podgora je kar uspel. Pri PDD so za to zaslužni prizadevni člani, kateri voluntersko pomagajo prizadevnemu predsedniku Marjanu. Hvala vsem in sponzorjem VIPAVI, Pekarni Blatnik, Drogi. Upamo, da se v tem letu s kakšno izkušnjo več ponovno vidimo.
Prenašam pa željo mnogih, da bi se opustilo metanje petard, ker pohodnike to zelo moti, je nevarno in prepovedano, tako glede datumov kot uporabe na množični prireditvi.
Alojz Nučič
Nekaj novosti predloga zakona o varstvu okolja
Nov način presoje vplivov na okolje
Zaradi sprejema evropske direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, je v predlogu zakona spremenjen in zahtevam direktive prilagojen način celovite presoje vplivov na okolje. Predlog zakona nekatere obstoječe institute Zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na celovito presojo vplivov na okolje, to je študijo ranljivosti okolja in stopnjo varovanja okolja, nadomešča z okoljski-mi izhodišči.
Predvsem kot posledica nove zakonske ureditve na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki ne predvideva več lokacijskega dovoljenja, bo po predlaganem zakonu to samostojen postopek, ki se bo zaključil z okoljevars-tvenim soglasjem ...
Uvedba okoljevarstvenega dovoljenja
Največja dopolnitev glede na veljavni zakon je uvedba oko-ljevarstvenega dovoljenja za gradnjo in delovanje določenih vrst naprav oz. za opravljanje določenih dejavnosti. To je predvsem posledica zahtev evropske direktive o celovitev preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). Bistvene zahteve direktive se nanašajo na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravljalci naprav ... Predlagani zakon daje vladi RS pristojnost, da predpiše vrste naprav oz. dejavnosti, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje... Rok za izdajo dovoljenj znaša šest mesecev od vložitve popolne vloge.
Nov ekonomski instrument varstva okolja
Predlog zakona uvaja nov ekonomski instrument, to je trgovanje z emisijami. Z njim so v celoti prevzete določbe direktive EU in zahteve Kjotskega protokola, ki se nanašajo na trgovanje z emisijami ...
Vključevanje javnosti v zadevi varstva okolja
Zaradi demokratizacije odločanja in vključevanja najširše javnosti v zadeve varstva okolja, pa tudi zaradi zahtev Aar-huške konvencije, predlog zakona predvideva okrepljen položaj javnosti pri dostopu do okoljskih informacij, še bolj pa v postopkih sprejemanja planov in programov v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja.Predlog zakona daje poseben položaj tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja. V postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, bodo imele položaj stranskega udeleženca in s tem možnost uveljavljanja pravnih sredstev ...
Javnost obveščamo, ko bo državni zbor RS potrdil - sprejel imenovani zakon, bo RDEG Ivančna Gorica bolj podrobno informirala javnost.
Za informiranje javnosti RDEG Ivančna Gorica
Franc Hegler
18
Intervju
januar 2004
POGOVOR S KATARINO LEVSTIK
Vsak nastop ji je v veselje in sprostitev
Katarina Levstik iz Podtabora v Strugah je po poklicu kuharica, trenutno pa je zaposlena v Mizarstvu Jakič. Že od otroštva dalje jo spremlja veliko veselje do petja in njena skrita
želja, da bi nekoč postala pevka v ansamblu, se ji je uresničila. S svojim prijetnim glasom in simpatičnostjo je hitro uspela. Zdaj je že več kot dve leti pevka pri narodnozabavnem ansamblu Fantje z vasi.
Vaše veselje do petja in glasbe sega v otroška leta. Je kdo opazil vašo nadarjenost?
Prva je to opazila mama. Pa tudi drugi, vendar za obiskovanje glasbene šole takrat še ni bilo možnosti. Glasbeno šolo obiskujem šele sedaj, učim se klarineta pri Boštjanu Dimniku. V otroških letih sem pela v otroškem pevskem zboru in sanjala, da bom nekoč pevka. Seveda si niti približno nisem predstavljala, kako bi si mi želja lahko uresničila. Moj edini nastop nekoliko kasneje je bil na karao-kih v Višnji Gori, na katerem sem zmagala s pesmijo Što sam ja, što si ti, hrvaške pevke Danijele.
Se je že takrat začela vaša pevska kariera?
Ne, to je bilo kasneje, ko sem bila kot pripravnica zaposlena na Lavrici. Pravzaprav je za vse "kriva" moja mami. Sin njene prijateljice me je na njeno priporočilo povabil v svoj ansambel. Pri njih sem pela v duetu približno eno leto. So bili to Fantje z vasi? Ne, to je bil nek drug, manj znan ansambel na področju Dolenjske. K Fantom z vasi pa sem prav tako zašla po posredovanju moje mame. V Oglasnik so objavili oglas za pevko. Mami pa je brez moje vednosti poslala ponudbo. Povabili so me na avdicijo in med več kandidatkami izbrali mene.
Ste ansambel Fantje iz vasi poznali že prej?
Slišala sem zanje, saj so bili na narod-
nozabavni sceni že kakšnih sedem let. Nikogar od njih pa nisem poznala. Tu pri nas so bili manj poznani, ker so iz gorenjskega konca, iz Preddvora.
Kako si se ujela z njimi?
Vsi so zelo v redu fantje in odlično se razumemo. Vsi smo samouki. Ves čas smo tudi v isti sestavi.
Ansambel štele poleg mene še 4 člane. Edo Snedec - vokal in klaviature, Štefan Pokorn - harmonika in vokal, Tine Zelnik, kontrabas in bariton, Robi Štucin -kitara, vokal in Katarina Levstik - vokal.
Ste iz različnih koncev. Kako usklajujete vaje?
Najprej sem se uvajala s pomočjo kaset, kmalu pa smo začeli z vajami. Enkrat na teden smo se dobivali v Preddvoru. Res je kar velika razdalja, vendar če imaš veselje, ni prenaporno. V zadnjem času nimamo rednega urnika vaj, dobivamo se po potrebi oziroma pred nastopi.
In kako pogosti so ti nastopi?
Nekaj naših koncertov je postalo že tradicionalnih, npr. v Trsteniku, Bohinjski Češnjici, Preddvoru in seveda na Vidmu. Tudi v Avstriji in Nemčiji smo že nastopali, prav zdaj pa se dogovarjamo za koncert v Švici. Sicer pa največ nastopamo na veselicah in različnih domačih zabavah, kot so obletnice, ohceti itd. Moram pa reči, da smo zaenkrat bolj vajeni veselic in domačih nastopov, s koncerti imamo malo manj izkušenj.
Narodnozabavnih ansamblov je zelo veliko. Ali kaj občutite konkurenco?
Ne, konkurence pa res ne občutimo, saj smo v letošnjem letu že skoraj povsem zasedeni, za en nastop pa smo dogovorjeni že za leto 2005.
Kako ste bili zadovoljni z lanskim in letošnjim koncertom na Vidmu?
Lanski koncert je bil zame nekaj posebnega, saj sem prvič nastopila pred domačim občinstvom, zato mi je ostal v lepem spominu. To je bil zame poseben izziv, saj mislim, da je pred domačo publiko najtežje nastopati. Sicer pa smo bili na Vidmu zelo zadovoljni z organizacijo in tudi z obiskom.
Katere skladbe največ igrate?
Imamo že precej lastnih skladb. Preden sem prišla k ansamblu, so jih imeli že deset, potem pa so jih skupaj z mano posneli še devet. Poleg svojih pa največ igramo Avsenikove in Miheličeve skladbe in kakšno Slakovo.
Pravite, da imate že precej lastnih skladb. Kdo vam piše tekste?
Naš kitarist Robi Štucin, Vera Šolinc, Ivan Sivec in naš vodja Edo Snedec.
Na koncertu ste imeli tudi humorista.
Ja, to je naš humorist Marjan Naglič, znan tudi po vzdevku gorenjski Pavliha.
Kaže, da imate veliko ljubiteljev vaše glasbe?
Res jih je čedalje več. Za vse naše sim-patizerje vsako leto organiziramo izlet po Sloveniji. Nazadnje smo bili na Koroškem. Po zanimivih ogledih se zvečer odpeljemo v gostilno in po večerji sledi zabava s plesom. Udeleženci so navdu-
januar 2004
Intervju
19
šeni.
Gotovo imate tudi načrte za naprej. Kakšne?
Še letos nameravamo izdati novo zgoščenko. Eno ansambel že ima, sedanja pa bo obsegala skladbe, ki jih pojem jaz. Razmišljamo pa tudi, da bi postali kvintet. Moja želja je, da bi v tem kvintetu igrala klarinet.
Ali to pomeni, da boste ostali zvesti ansamblu Fantje z vasi?
Vsekakor. Čeprav dobivam ponudbe tudi od drugje, ne razmišljam, da bi šla drugam.
Kaj pa zabavna glasba?
Tudi zabavna glasba mi je všeč, vendar zaenkrat sem povsem zadovoljna z na-rodnozabavno, ki jo tudi izvajamo. Vsak
nastop mi je v veselje in sprostitev.
Katere ansamble oz. pevce posebej cenite?
Cenim stare Avsenikove pesmi, od pevcev pa Franca Korena in Emo Prodnik. Všeč pa mi je tudi petje Vere Šolinc.
Katero pesem pa najraje pojete?
Avsenikovo Petelinčka bom vprašal. To skladbo smo že posneli za novo zgoščenko.
Ali vas pogosti nastopi obremenjujejo? In kako je s podporo doma?
Nikakor me ne obremenjujejo, ker zelo rada pojem. Tudi doma me podpirajo. Prav tako moj fant.
Imate kakšne posebne želje?
Predvsem bi želela večkrat nastopiti v tej dolini. Želim si povabil ne le za kon-
cert, ampak tudi na veselice, ohceti, domače zabave itd.
In kaj pravi Edo Snedec o Katarini?
Ansambel Fantje z vasi smo si zaželeli nekakšne vokalne razširitve, zato smo naredili avdicijo, na katero so prihajali tako fantje kot dekleta. Nazadnje pa smo izbrali Katarino, ker nam je njen glas zelo ugajal in s pevcem sta se lepo ujela. S Katarino smo zelo zadovoljni, saj zelo resno dela, lepo poje, povrhu vsega pa smo še veliki prijatelji, tako z njo kot tudi z vsemi domačimi.
Prepričana sem, da Katarini in fantom iz ansambla po drugem uspelem koncertu tudi v tej dolini ne bo manjkalo oboževalcev in povabil za nastope.
Pripravila M. Steklasa
Večer narodno-zabavne glasbe z ansamblom Fantje z vasi
Da tudi pri nas ljubiteljev narodno-zabavne glasbe ne manjka, se je pokazalo v soboto, 10. januarja, na prireditvi, na kateri je nastopil ansambel Fantje z vasi, pri katerem že nekaj časa poje Katarina Levstik iz Strug. Dvorana je bila polna, vstopnice
pa so pošle že v predprodaji.
pevko Katarino. In nič manj pa nad vsemi ostalimi nastopajočimi, ki so jih pripeljali s seboj. Med njimi so bili ansambel Tulipan, trio Dvojčici in Janez, humorist Marjan, še posebno pa je razgrel dvorano ansambel, ki nadaljuje z Avsenikovo glasbo in se imenuje Hišni ansambel Avsenik
s samimi odličnimi izvajalci. V svoj program so Fantje z vasi vključili tudi domačina - mladega harmonikarja Stanka Meglena iz Strug. Med glasbenimi in humoristični-mi nastopi se je predstavila tudi odlična igralska skupina iz Preddvora, ki je zaigrala s humorjem prežete prizore iz vsakdanjega življenja.
Zabavni večer, ki je trajal kar tri polne ure, je razvedril poslušalce, po njihovem odzivu sodeč, pa se fantom iz ansambla tudi drugo leto, ko bodo predvidoma 8. januarja spet gostovali v Jakličevem domu, ni treba bati, da bi jim manjkalo poslušalcev.
M. Steklasa
Fantje z vasi na enem od prejšnjih nastopov
Na koncu prireditve v Jakličevem domu so se zbrali na odru vsi nastopajoči in zaigrali nekaj najlepših Avsenikovih skladb
Ansambel je v dvorani Jakličevega doma gostoval že pred enim letom. Zaradi velikega zanimanja so se takrat dogovorili s kulturnim društvom za vsakoletni koncert v prvi polovici januarja. Ta naj bi pripomogel k veselemu vstopu v novo leto.
"Smeha in veselja nam manjka", so napisali v svojem vabilu za koncert in priznati moramo, da tega ta večer nikakor ni manjkalo. Koncert je v celoti dosegel svoj namen. Poslušalci so bili navdušeni nad ansamblom Fantje z vasi in njihovo
. i • 1
1 'i
J^ 1 W
20
C
Iz C SD
januar 2004
Veseli december v Centru za socialno delo Grosuplje
OKRAŠEVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, 4. december, 2003
Center je ves pust čakal na naš prihod. Mesec veselih pričakovanj se je že začel in čas je bil, da postane tudi Center prijetnejši in veselejši. V Nušini sobi se je zbrala ena kopica otrok in prostovoljcev, v Matejini pa druga. V prvi smo izdelovali božič-no-novoletne voščilnice, v drugi pa smo se pripravljali na to, da odenemo ves Center v vesele praznične barve. Zlata barva tu, bleščice tam pa cel koš želja za srečno novo leto in vesel božič je zaznamovalo naše izdelovanje voščilnic. Sestavljali smo pisane verige in papirnate bombone. Pa na novoletno jelko nismo pozabili in smo jo prav lepo okrasili. Vsaka vrata na Centru smo ozaljšali s kakšno verigo in umetelno izdelano voščilnico z mnogimi željami za novo leto.
ČAROVNIK V KLUBU GROŠ, 12. december, 2003
Tokrat smo se namesto na Centru zbrali v klubu Groš, kjer so nam prijazno odstopili prostor za nastop čarovnika. Prišel je čarovnik David - najboljši čarovnik nasvetu. Pokazal nam je čarovnije, ob katerih smo ostali le začudeno odprtih ust ibn vse skupaj začinil še z obilico otroškega smeha - na svoj račun seveda. Pri vsaki čarovniji je sodeloval eden od otrok kot čarovnikov pomočnik in ko se je ravno zdelo, da so otroci razkrinkali kakšno njegovo čarovnijo kot navaden trik, se je spretno izmuznil in čarovnija je ostala čarovnija. Na koncu pa je naučil otroke še zanimiv trik z robčkom in kako izdelovati živalice iz balonov. Vsak je dobil enega ali dva že napihnjena balona in še nekaj nenapihnje-nih, nato smo vsi izdelovali najprej kuž-ka, nato pa še laboda. Seveda niso bile vse balonaste živalice na prvi pogled podobne temu, kar naj bi predstavljale, a to ni pomembno, saj nam je pomagala bujna otroška domišljija.
LUTKOVNA PREDSTAVA IN BOŽIČEK, 19. december, 2003
Spet smo se zbrali v klubu Groš in veseli dogodek se je začel s pisano lutkovno predstavo. Pred nami so se zvrstili različni barvni svetovi, v katerih so poznali le po eno barvo in kjer je bilo vse oranžno ali zeleno, tudi otroci. Bratec in sestrica -
Pisanko in Pisanka pa sta popotovala po teh različnih svetovih in spoznaval, kako v vsakem enobarvnem svetu ljudje ne marajo in se bojijo vseh drugih barv. Pa sta se Pisanko in Pisanka odločila, da bosta pomagala ubogim otrokom, ki so vsi pogrešali druge barve v svojemsvetu. Otroci iz različnih svetov so se končno združili in ustvarili svet mavrice, kjer so bile vse barve in ni bilo pomembno, kako je kdo obarvan. Naslednji je nastopil božiček, ki smo ga morali kar trikrat na ves glas poklicati, da je prišel med nas. Vsakega otroka je obdaril s prelepim darilcem, namprosto-voljcem pa je presenečenje prihranil za konec, ko so otroci že odšli, in nas pogostil s štirimi velikimi picami in obdaril s krasnimi darilci.
Lianka Varga
Vikend na Zapotoku
Prostovoljci in otroci iz Grosuplja in okolice smo v okviru centra za socialno delo Grosuplje izvedli še en vikend tabor v kraju Zapotok ter združili prijetno s koristnim.
V petek, 7. 11. 2003, je izpred Centra za socialno delo odpeljal avtobus s tridesetimi potniki. Destinacija - Zapotok nad Igom, namen - zabava in druženje.
Dež ob prihodu nas je takoj pregnal v notranje prostore, ki so postali naš dom za tri dni. Najprej smo se ugodno namestili in pripravili spalne prostore, nato pa razporedili še material v dnevni prostor in hrano v kuhinj o. Sledil je spoznavni večer, ki je potekal bolj napeto kot ponavadi, saj smo imeli kar nekaj novih obrazov med prostovoljci in otroci, zato je bila zmedenost z imeni kar pričakovana, a je smeh ob tem pomagal prebiti led in druženje se je začelo. Preverili smo svoje risarske sposobnosti in skupaj izdelali plakate s pravili (ki jih anto skupaj zapišemo), plakat za naj kuharsko skupino, za naj poštarja, plakat za drevo pričakovanj in barometer počutja (vsi plakati služijo kot pomoč pri organizaciji dela in preverjanju vzdušja na taboru s strani udeležencev in prostovoljcev). Najboljši del spoznavnega večera je žrebanje skrivnega prijatelja, kjer izžrebaš ime udeleženca in nato s pozornostjo skrbiš zanj, mu pišeš sporočila, rišeš risbice... Večer smo zaključili z raznimi družabni-
mi igrami, ki so pospešile dinamiko skupine (pokanje balonov, igra z deko, sadna solata). Ura za spanje se je hitro premikala proti soboti in nekateri so/smo vztrajali tudi do četrte ure zjutraj. Sobota, po zajtrku smo zapeli našo pesmico in nato začeli priprave na tekmovanje v namiznem tenisu. Sami smo si morali izdelati loparje iz lepenke in čez dobro uro smo že zagreto tekmovali. Najprej ogrevanje, nato zares: četrt finale, pol finale, finale in zmagovalec. Skupina otrok in nekaj prostovoljcev pa je v tem času izdelovala izdelke iz gline in barvala ter risal risbe, ki so razstavljene na CSD. Izpostaviti je treba tudi najnovejši frizerski salon, ki so ga ustanovile udeleženke tabora in poskrbele za pričesko in dobro počutje vseh nas. Vreme skozi tabor je dopuščalo kakšno urico nogometa in krajši sprehod.
Večer smo zaključili z ogledom najboljše risanke na svetu - Ledena doba, ki je ogrela vsa srca. Vsi smo bili zelo utrujeni in s spanjem ni bilo težav, zbujanje v nedeljsko jutro pa je pomenilo zaključek tabora, pospravljanje in odhod. Pred tem smo razkrili še skrivnega prijatelja, naredili ogledala ter podelili diplome za vse udeležence.
Na vožnji proti domu v nedelj o popoldne pa smo si sonce pričarali kar sami in to s prepevanjem slovenskih narodnih in popularnih pesmi. Slovo pa pove vse: na ponovno snidenje.
Lianka in Branka
Ogledali smo si Očkov vrtec
V mrzlem popoldnevu v petek, 14. novembra, smo se zbrali pred Centrom za socialno delo v Grosuplju. Veseli otroški obrazki so sijali v mrak v pričakovanju "velikega" dogodka. Ko smo se zbrali tako veliki kot mali v zadostnem številu in ko nas je že ura malce preganjala, smo se odpravili proti kinu. Veliki smo morali paziti, da se nam mali v svoji navdušeni naglici ne izmuznejo na cesto in tako smo ob veselem trušču prispeli do kina, kjer se nam je pridružila še manjša skupinica zamudnikov. Posedli smo se vsevprek po kinu in nestrpno pričakovali začetek predstave. In že so ugasnile luči in odpravili smo se na potovanje v domišljijski filmski svet. Prisrčno smo se nasmejali ob vragolijah mališanov v očkovem vrtcu in ob spodrsljaju očkov, ki so vodili vrtec. Preživeli smo prijetno urico in pol z drugimi ob ogledu filma v temi v naše, kinu.
januar 2004
Mladinska stran
21
Skavti ljubljanske regije so se zbrali na srečanju v Dobrepolju
Kakšnih sto skavtov ljubljanske regije se je v soboto, 17. januarja, zbralo na svojem prvem srečanju. Nekaj dni pred tem sem se srečala z Matjažem Tabakom iz Ponikev in ga zmotila med urejanjem še zadnjih organizacijskih obveznosti pred sobotnim srečanjem, katerega glavni organizatorje bilo vodstvo ljubljanske regije.
njali, saj mislimo, da je to lahko velika priložnost in promocija za nas in celotno Dobrepolje.
Zanima me, kako je prišlo do ustanovitve skavtske skupine pri nas?
Sami začetki segajo v leto 2002, ko smo se prvič sestali. Nekaj fantov in deklet, ki so bili pred tem že pri skavtih v Ljubljani, je izrazilo željo, da bi prišlo do ustanovitve skavtske enote tudi v naši župniji. Tako so se začele priprave. Najprej je bilo treba poiskati fante in dekleta, ki bi bili pripravljeni prevzeti vlogo voditeljev. Razmeroma hitro se je oblikovala skupina petih kandidatov, in sicer Tanja Shawish, Marko Aha-čevčič, Martina Hočevar in jaz. Vilma Šuštar je prevzela vodenje celotne skupine, Tanja in jaz pa sva pomočnika in vodiva skupino starejših skavtov, ki se imenuje klan. Na začetku smo potrebovali veliko izkušenj, zato smo se povezali z ribniškimi skavti in pri njih opravili skavtske izpite in obljubo, povezali pa smo se tudi s skavti iz Gro-suplja, ki imajo že desetletno tradicijo. Tako smo si ustvarili približno podobo o vodenju klana. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tako ribniškim kot grosupeljskim skavtom za vso pomoč. Naš klan šteje 15 skavtov, uradno pa je bil ustanovljen in potrjen spomladi leta 2003.
Nekaj skavtov se je zbralo na delavnici pri podgoriški cerkvi
Matjaž, o zgodovini skavtstva in o ustanovitvi skavtske skupine v Dobrepolju so bili bralci že seznanjeni, tebe pa bi vprašala, kakšno je poslanstvo Združenja slovenskih katoliških skavtov.
Naš cilj je predvsem pomagati mladim fantom in dekletom, da se oblikujejo v zrele in samostojne osebnosti. Skavts-tvo s svojimi metodami in dejavnostmi daje veliko možnosti za osebno rast in zorenje. Izhaja iz katoliških vrednot, poudarek je na duhovnosti in celostnemu razvoju mladega človeka.
Ali lahko na kratko poveš, kako je organizirana vaša dejavnost?
Združenje slovenskih katoliških skavtov je bilo ustanovljeno leta 1990. To je prostovoljna nevladna organizacija, ki je organizirana kot društvo na državni ravni, deli pa se na regije in krajevne enote. Imamo tudi svoj statut.
Torej je ZSKSS prisotna v slovenskem prostoru že več kot deset let. Zakaj je prišlo šele zdaj do prvega srečanja ljubljanske regije?
Slovenski skavti smo razdeljeni na tri regije: štajersko, primorsko in ljubljansko. Prvi dve sta obstajali že prej, ljubljanska pa je prav zaživela oz. se začela povezovati šele v letu 2003.
Kako, da je prvo vaše srečanje prav v Dobrepolju?
Na nekem sestanku je to predlagal načelnik ljubljanske regije Sandi Hribar, ki je doma iz Grosuplja, z njim pa smo sodelovali že prej. Z njegovim predlogom smo se takoj stri-
Kakšne dejavnosti izvajate?
Srečujemo se vsak petek v centru Sion. Letošnjo zimo smo organizirali zimovanje. O tem bomo poročali tudi v Našem kraju.
Kakšne dejavnosti so še značilne za skavte?
Poleg zimovanja skavti organizirajo tabore, izhode, potepe, igre, itd.
Kakšne starosti so skavti vašega klana?
Najmlajši skavti v starosti od sedem do enajst let so volčiči in volkuljice. Med enajstim in petnajstim letom so izvidniki in vodnice, tisti med šestnajstim in dvajsetim letom pa spadajo med popotnike in popotnice in sestavljajo tako imenovani klan. Ker imamo pri nas trenutno samo najstarejšo vejo in so nekateri mlajši telo želeli "priti k skavtom", so v našem klanu mladi stari od 15 do 19 let.
Najin pogovor se je v nadaljevanju nanašal na priprave in program bližnjega skavt-skega srečanja. Ta se je začel v dopoldanskem času, 17. januarja, pri župnišču na Vidmu, kjer so imeli INFO center. Sledil je prvi sklop skavt-skih delavnic v gasilskem domu na Vidmu in v centru Sion. V popoldanskih urah je potekal drugi sklop delavnic v telovadnici šole in pri podgoriški cerkvi, kjer so dejavnosti vodili tudi dobrepoljski skavti. Naši posnetki so od tu, uspelo pa nam je zabeležiti še nekaj izjav in vtisov. Skavt-sko srečanje se je nadaljevalo v poznih popoldanskih urah z velikim finalom in koncertom v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
22
Mladinska stran
januar 2004
Žaganje s staro žago
NNEKAJ VTISOV S SREČANJA
Srečanje je bilo zelo dobro organizirano, delalo se je usklajeno in vsak se je zelo potrudil v izbrani aktivnosti.
Spoznal sem zelo aktivne ljudi, ki imajo ogromno idej in voljo, kar blagodejno širi moja obzorja. Predvsem pa me je navdušil optimizem in humor, katerega se je v obrokih ponujalo v vsaki situaciji.
Marko - Preudarni skavt
Hrana je bila odlična, ljudje prijazni, skavtski duh je bil prisoten, in to je najvažnejše. Le vreme nam je malo pokvarilo delavnice. Pa niti ne. Vreme nas ni motilo, le dežniki so trpeli...
Skavti iz Škofie Loke
Skavtstvo je način življenja. V njem ima človek priložnost spoznati vrednote in izkušnje, ki jih potrebuje za življenje. Kot voditelji smo prevzeli odgovornost, da otrokom in mladim te vrednote približamo, pokažemo in jih poskušamo živeti. Ob vsem tem, pa se je pokazalo, da voditelj potrebuje tudi sprostitev in skavtsko aktivnost, ki mu bo dala zagona v naprej. Ravno zato smo se člani regijskega odbora odločili, da voditelje povabimo na družabno srečanje z naslovom Pridi med zvezde. S pomočjo vaše skavtske skupine Dobrepolje 1 smo zastavljeno tudi izvedli. Da tako mlada skavtska skupina že v prvem letu svojega delovanja gosti tako velik dogodek, je pohvale vredno in velik prispevek kraju. To pomeni, da se skavtstvo v Dobrepolju razvija, ima zdrave temelje in se ni bati za njegovo prihodnost. Želim, da bi mladi spoznali, da je skavtstvo lepa igra življenja in se znali odločiti tudi za vlogo voditelja. Ob zaključku našega srečanja je beseda hvala morda celo premalo, a vseeno hvala vsem skavtinjam in skavtom iz Dobrepolja,Mladinskemu društvu Dobrepolje, občini, osnovni šoli, gasilcem ter g.župniku in g. kaplanu. Naj vas v prihodnje vodi misel našega ustanovitelja Roberta Badem Powella: "Vzemite življenje kot igro in svet kot igrače". Mi smo to storili in vaš kraj nam je bil eno samo igrišče. Bodite zagnani in ustvarjalni še naprej. Lep skavtski pozdrav!
Sandi Hribar, načelnik ljubljanske regije
Glavni namen današnjega srečanja je bil: pripraviti nekaj za skavtske voditelje. Ponavadi je namreč tako, da moramo voditelji veliko pripravljati, načrtovati ipd. za druge. Ves čas smo v vlogi tistega, ki daje. Seveda pri vodenju tudi veliko prejmemo, vendar to bolj kot (sicer zelo pomemben) "stranski produkt". Današnji dan pa naj bi bil dan, ko bi mi lahko nekaj prejeli, ko bi se mi lahko znoreli, se nasmejali in bili brez skrbi. Srečanje je imelo skratka en namen: da bi nam bilo "lušno". In res nam je bilo. Dobrepoljsko nebo je dalo vse od sebe: zjutraj nas je pozdravilo sonce, potem je ves dan deževalo in zvečer je še snežilo. Tako smo na primeru vode lahko dokazali, da smo Dobrepolj-ci zares radodarni z dobrinami. Meni je bil najbolj všeč dež in dejstvo, da se nihče ni nad njim pritoževal in tako smo si zares dokazali, da skavt ne pozna dobrega in slabega vremena, samo dobro in slabo opremo, kot je rekel naš ustanovitelj Baden Powell.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam današnje srečanje omogočili, še posebej g. županu, g. ravnatelju, g. župniku, PGD Videm in oskrbovalcem dvorane Jakličevega doma, ki so zares pokazali veliko potrpežljivosti ob neprestanem spreminjanju našega urnika.
Vilma Šuštar, vodja skavtske skupine Dobrepolje 1 Pripravili: Mihaela Steklasa in Vilma Šuštar
Skavti med igro
Skavti iz Škofle loke
januar 2004
Iz šole
23
Zimska šola v naravi 2004
"Učenci OS Dobrepolje postali dobri smučarji"
V letošnjem januarju je potekala že tretja zimska šola v naravi v Kranjski Gori za učence 5. razredov.
Skupinska slika vseh udeležencev šole v naravi skupaj z učitelji
Tudi letos smo šest prijetnih dni preživeli v Porentovem domu, kjer sta nas lastnika gospa Mira in gospod Zvone gostoljubno sprejela in ustregla vsem našim željam. Delo v zimski šoli v naravi poteka po vnaprej pripravljenem načrtu, ki ga pripravijo učitelji že v šoli. Letošnji program se ni veliko razlikoval od programov iz prejšnjih let, saj sta se programa iz prejšnjih dveh let izkazala za zelo dobra.
Učencem je bil program zelo zanimiv in so radi aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih, ki so bile organizirane. Poudarek v zimski šoli v naravi je na zimskih športih in aktivnostih, s katerimi se lahko ukvarjamo v zimskem času. Učenci so se vsak dan na smučišču učili alpskega smučanja. Glede na njihovo predznanje so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so jih vodili učitelji smučanja: Jože Miklič, Martina Je-romen, Luka Aucin in Andrej Škantelj. V popoldanskem času pa so potekale naslednje dejavnosti: tek na smučeh, sankanje, pohod do jezera Jasne, ogled polarnih psov, obisk smučarskega servisa in ogled priprave smuči, plavanje v bazenu, postavljanje snežakov, nogomet, odbojka, badminton na snegu in ogled alpske hiše. Potekal je tudi pouk nekaterih predmetov, za katerega je poskrbela Sonja Lenarčič. Večeri so bili namenjeni zabavnejšemu druženju, kot so ples, karaoke, žrebanje štartnih številk, saj smo imeli zadnji dan bivanja v Kranjski Gori tudi pravo slalomsko tekmo.
Najhitrejši med fanti so bili:
1.	mesto: Matic Mustar
2.	mesto: Peter Blatnik
3.	mesto: Matija Klinc
Na sliki spodaj:
Andrej Škantelj, vodja šole v
naravi s svojo skupino
Med deklicami pa so bile najhitrejše:
1.	mesto: Tjaša Pugelj
2.	mesto: Anita Ljubič
3.	mesto: Anja Kralj
Vsi ostali tekmovalci so tudi uspešno izpeljali oba teka slaloma.
Ob zaključku šole v naravi so vsi učenci prejeli diplome, glede na njihovo smučarsko znanje. Tako je 7 učencev prejelo diplomo zelo dober smučar, 3 učenci diplomo dober smučar in 17 učencev diplomo smučar.
Diplomo smučar osvoji vsak, ki se pripelje z žičnico do vrha vzpetine in varno prismuča navzdol.
Diplomo dober smučar osvoji tisti, ki obvlada paralelne zavoje, pri katerih je vidno gibanje navzgor in navzdol ter vbadanje palic.
Diplomo zelo dober smučar osvoji tisti, ki obvlada paralelne zavoje, hitro vijuganje in varno smuča na vseh vrstah terena.
Vsi učenci so se obogateni z novimi izkušnjami in znanji zadovoljni in zdravi vrnili domov, v snežen objem dobrepoljske pokrajine.
Pripravila: Andrej Škantelj in Sonja Lenarčič
Utrinki iz Kranjska Gore
Smučarija
Smučati hitimo
samo pazimo, da si noge ne polomimo.
Naredimo snežake, ne pa spake, Miha bo pomagal, samo, da ne bo omagal.
Miha se razveseli, samo da se ne razleti. Zapeljal je v drevo, padel sneg je Jani na glavo.
Jana ga je po hribu lovila in oba sta se poljubila. Maja Hlavaček, Saša Strnad, Sanja Davidovič
V	Kranjski Gori se imam zelo lepo. Veliko smučamo. Z nami je tudi veliko učiteljev. Smučam v skupini učitelja Mikliča. Vsi dobro smučamo. Jemo v Porentovem domu. Prebivamo pa v hotelu Tina. Z Anito in Renato smo skupaj v sobi, zaspimo pa okoli polnoči.
V	sredo smo šli pogledat polarne pse. Bili so m i zelo všeč. Tudi jaz
Največjega snežaka so postavili fantje s Ceste, Kompolj in Ponikev
si želim takšnih. V četrtek smo šli v bazen. Tam smo se škropili, tunkali, plavali, fantje so nam nagajali. Spoznali smo tudi novega učitelja Luko, ki je zelo prijazen.
Lija Purkat
V	Kranjsko Goro smo prišli smučat. Všeč mi je bila vožnja z žičnico. Vsak dan smo se prej ogreli
in šli potem na progo. Tam je pet smučišč. Všeč mi je bil tudi tek na smučeh in polarni psi. V četrtek smo šli na bazen. Zvečer smo se v sobah kartali. V restavraciji je hrana zelo dobra. Tukaj mi je všeč in upam, da bom še kdaj prišel.
Gašper Pugelj
V	Kranjski Gori je zelo veselo, zabavno, a tudi naporno. Zjutraj ob 7.00 vstanemo, se uredimo in gremo na zajtrk. Po zajtrku imamo nekaj časa, da se preoblečemo in pripravimo na smučanje. Na kosilo pridemo zelo utrujeni, saj nas na smučiščih zelo utrudijo. Po kosilu imamo počitek. Po počitku imamo vsak dan različne stvari. Enkrat smo imeli pouk, drugič smo si ogledali polarne pse, se šli nogomet ... Potem imamo večerjo, nato pa spet različne reči, kot so plavanje, odhod v disko ... Potem pa se počasi odpravimo spat. Ponoči v naši sobi malo klepetamo nato pa zaspimo.
Jana Šuštar
V	Kranjski Gori se imamo zelo lepo. Všeč mi je smučanje. Posebej pa družabne igre, kot so nogomet, odbojka, sankanje, odbojka, badminton ... Najbolj pa sovražimo umivanje. Učitelji so zelo prijazni do nas. Hrana je zelo dobra, če pa ni, moramo malo potrpeti.
Janja Novak
Od dopisnikov

VOLK IN GOSLI
Stara ljudska pripovedka pravi, da se je nekoč, pred mnogimi leti, vračal siromašen vaški učitelj s svojimi gosli z veselice domov. Pot ga je vodila skozi širne zasnežene poljane. Nenadoma pa je padel v jamo, iz katere si sam ni mogel pomagati. Nesreča je hotela, da je bil v jami velik, star volk.
Ubogi vaški učitelj ni vedel, kaj bi storil v svoji grozi. Tedaj se je domislil svojih gosli. Prijel je za lok in začel igrati. Igral je, karkoli mu je prihajalo na um, in to ga je tudi res rešilo. Volk je najprej obstal pred njim in poslušal. Toda čez nekaj trenutkov je začel strašno tuliti, kakor da ga kdo tepe. Kmalu nato je skočil iz jame, tekel po polju in se naposled zgubil v oddaljenem gozdu. Drugo jutro so vaščani rešili ubogega učitelja iz jame, in ko jim je povedal, kako je z igranjem pregnal volka, mu skoraj nihče ni hotel verjeti.
Pa je res tako. Volk ne mara glasbe.
Vodja živalskega vrta v Berlinu je napravil nekaj poizkusov. Skril je goslača v volčjo kletko. Ko so zadoneli prvi zvoki gosli, se je volku naježila dlaka. Postal je nemiren in je začel v krogu tekati po kletki. Naposled je postal tako razburjen, da ga je strežaj z veliko težavo umiril.
Dobro vedno premaga zlo. Tako je v pripovedki, tako je v našem življenju. Pravijo, da z volkovi tuliti ni dobro. Nevarno pa je, če godeš v drugo smer, kot tulijo volkovi. Izkušnje, četudi težke, te bogatijo, ti utrjujejo tla pod nogami. Žalostno pa je to, da večkrat ne vemo, ali smo volkovi ali smo goslači.
Toda, .... Kdor poje, slabo ne misli. Dobrepoljci so znani daleč naokrog kot dobri pevci - ljudje s posluhom, če hočete.
Ob ustanovitvi Glasbene šole Grosuplje, Enote Dobrepolje, je omogočena mlademu rodu glasbena nadgradnja in nenazadnje vseskozi prepletajoča nit dobrepoljskih godbenikov.
To mi da misliti, da je v naši dolini veliko "goslačev" - veliko dobrih ljudi, ljudi dobre volje, čeprav se na prvi pogled zdi, da so se biseri naše dobrote že zdavnaj izgubili.
Ob slovenskem kulturnem prazniku želim vsem občanom obilico srčne kulture, ki je temelj vsemu dobremu.
Anica Štrubelj
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Stopili smo v novo leto 2004, želim vam, da bi bili zdravi in srečni. Čez leto pa, kakor pač bo, za ene srečno, za druge manj srečno. Takšno je pač življenje in naša usoda.
Silvestrovanje je bilo zelo uspešno, saj je prišlo kar 50 članov. Igral nam je Jože Zevnik, s petjem ga je spremljala Fani Kralj. Bilo je veselo, dvakrat dobro pripravljena hrana, zato smo zdržali do zgodnjih jutranjih ur.
Obdaritev članov nad 80 let in invalidov je potekalo kot vsako leto. Obdarovali smo 60 članov. Vse smo obiskali in se z njimi pogovorili. Bili smo tudi v domu v Ponikvah in v domu za ostarele v Grosuplju.
O izletih se bomo pogovarjali 18. januarja, o njih boste zvedeli v februarski številki Našega kraja.
Izleta v Razkrižje ni bilo, ker se je prijavilo samo pet članov. Škoda,
da nismo videli jaslic v naravi.
Kupili smo glasbeni stolp, nabavil ga je Vinko Tiselj. Ko boste prišli v klub, ga boste videli. Zdaj moramo nabaviti še omaro, kamor ga bomo spravili in zaklenili.
1. marca gre nekaj članov letovat v Izolo za sedem dni. Želim vam lepo letovanje in obilo dobrega.
Pustovanje bo 21. februarja, na pustno soboto, v naših prostorih, s pričetkom ob 19. uri. Kaj več boste zvedeli od vaših poverjenikov.
Lepo popzdravljeni.
Novoletna prireditev ob 40-letnici delovanja Zveze društev Sožitje
Društvo Sožitje smo 14. decembra 2003 v Družbenem domu Grosuplje priredili že tradicionalno novoletno prireditev. S prireditvijo nismo pričakali le božička, ampak smo tudi počastili velik jubilej -štirideset let delovanja Zveze društev Sožitje. V to veliko družino se vključuje društvo Sožitje Grosuplje, ki je v petih letih delovanja naredilo zelo veliko za vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v družbo. Tudi prostovoljci se vsak na svoj način trudimo približati drugačnost ljudem in to nam tudi uspeva. Dokaz je med drugim tudi veliko število obiskovalcev, ki so se imeli izredno prijetno v družbi prijaznih in prijetnih otrok, ki so nas vse očarali s svojo odprtostjo in vedrino. Obiskovalci so imeli priložnost spoznati vsakega posebej - njihovo veselje, simpatičnost, preprostost in predvsem ljubezen. "Čukci" in "Pande" pa so izredno uživali ob plesu, petju in igranju z Medvedkom in Rozi.
Ob okroglem jubileju nas je obiskal direktor Zveze društev Sožitje g. Tomaž Jereb, ki je za uspešno delovanje podelil priznanje klubu Čukec z vodjo Mili Zidar in klubu Panda z vodjo Lojzko Potrpin. S prijaznimi besedami je tudi potrdil uspešno delovanje društva Sožitje Grosuplje pod skrbnim in požrtvovalnim vodstvom predsednice Nevenke Zrnec. Otroci so bili navdušeni in počaščeni, saj so bili v središču pozornosti, celotna prireditev pa je bila namenjena predvsem njim. Na koncu nas je seveda obiskal tudi božiček, ki je otroke razveselil z obdarovanjem.
Za lep zaključek pa smo prejeli čudovito darilo Zdravstvenega doma Grosuplje. Ob smrti dr. Barbare Srake so njeni sodelavci in prijatelji namesto cvetja in vencev ustanovili sklad, ki je namenjen otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Zahvala velja tudi njim in vsem tistim, ki kakor koli prispevajo društvu Sožitje, in s tem omogočajo us-tvarjalnejše in bolj polno življenje otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Vsi, ki sodelujemo pri društvu Sožitje, pa si želimo še veliko prijetnih trenutkov s temi posebnimi otroci, ki so postali del našega življenja. Nenazadnje pa se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki vsako leto ob prireditvi velikodušno prispevajo k veselju in dobremu vzdušju. Se vidimo prihodnje leto!
Katarina Drobnič
januar 2004
Pisma bralcev
25
Denar, denar, denar
Pri branju odgovora gospoda župnika na pismo gospe Anice Strnad me je zbodlo njegovo pisanje o plačevanju elektrike ter prispevku prebivalcev Hočevja pri vzdrževanju župnijske cerkve. Zato bi rada nanizala nekaj dejstev.
V zadnjih nekaj letih smo prebivalci Hočevja skupaj s pridobljenimi donatorji, ki so bili vaščani Hočevja ali pa so izhajali iz naše vasi, vložili ogromno sredstev v temeljito prenovo cerkve. V celoti je bil obnovljen zvonik, tako leseni kot baker na zvoniku. Streha cerkve je bila na novo prekrita, ostrešje na delih strehe, ki je bilo dotrajano, je bilo zamenjano. Obnovljena je bila fasada cerkve. V preteklem letu pa smo na novo naredili polovico ograde okrog cerkve.
Že samo našteta opravljena dela so stala več kot milijon tolarjev, k čemur je župnija prispevala le simboličen znesek. Občina pa v ta namen ni prispevala niti tolarja, kar pa se ne dogaja pri drugih podružnicah, kjer občina tudi prispeva sredstva v ta namen.
Tudi prispevek za elektriko bi verjetno lahko zbrali sami, saj poraba ne more biti velika, ker je maša le vsakih 14 dni, zato za znesek v primerjavi z našim vložkom ni omembe vreden.
Prispevek za župnijsko cerkev pa vsak da po svojem mišljenju. Nenazadnje ima župnija tudi lastne prihodke iz premoženja. Ne vem pa, če so vsa dela na župnijski cerkvi nujno potrebna, npr. arkade okrog cerkve, toda to ni moja stvar.
Prebivalci Hočevja, tako
neverni kot verni, smo složno delali in prispevali sredstva za obnovo cerkve. Trenutno zbiramo sredstva za napeljavo električnega zvonenja. S strani gospoda župnika za vsa dela nismo prejeli besede HVALA.
Pred leti je bila iz vaške
cerkve odnešena slika, s čimer vaščani nismo bili seznanjeni, razen mogoče kakšne izjeme. Baje je bila potrebna rekonstrukcije, ki jo je plačala župnija. Tudi za to lahko sami zberemo denar in sliko vrnemo tja, kjer je bila.
Mislim, da bog ni pozabil na Hočevje, česar pa ne moremo trditi za posvetno in cerk-
veno oblast. Ti so nas prav gotovo pozabili takrat, kadar bi lahko kaj dobili, kadar pa je potrebno kaj dati, vsi vedo, kje smo.
Ugotavljam, da se vse zgodbe začnejo in končajo pri denarju, tako da prav gotovo drži rek: DENAR JE SVETA VLADAR.
Majda Grm
"Bistvo življenja je biti, ne imeti'
Prepričana sem bila, da duhovnik v posebnem duhovnem, predanem stanju opravi božjo daritev. Tako pa samo preštevate ovce. Torej so pridige in govori taki, kot so. Ker je to vse iz glave, ne iz SRCA. Nerodno izražanje je samo za nevedne in brez znanja. Govorica DUŠE in SRCA ima veliko globlji pomen - izbran besednjak. Bog od nas nič ne zahteva. Dal nam je svobodno voljo. Vsak ima pravico hoditi po svoji poti. On nas samo opozarja, kajti rodili smo se po njegovi podobi. Spremeniti in popraviti se moramo samo sami. Nimamo se pravice vtikati v življenja drugih. Jezus ni dal cerkvi nikakršnega naročila - to je izmišljotina. Za nas je vsak dan gospodov dan, plačilo dobivamo že sedaj in nam ni treba čakati, da bomo umrli, saj kar seješ, to žanješ. Bog pravi: "Delaj dobra dela tiho, mirno in brez hrupa; naj levica ne ve, kaj dela desnica. Jaz sem vsemu priča."
Naj vam za konec povem tole zgodbico Anthonya de Mel-la. Nekdo je našel orlovo jajce in ga položil v gnezdo domače kokoši. Mladi orlič se je izlegel skupaj z zarodom piščancev in skupaj z njimi zra-stel. Vse svoje življenje je orel
delal to, kar so delali piščanci, prepričan, da je eden izmed njih. Brskal je po zemlji za črvi in žuželkami. Kokodakal je, razprostiral krila in letal le nekaj čevljev nad zemljo. Leta so minila in orel se je zelo postaral. Nekega dne pa je nad seboj zagledal mogočno ptico na jasnem nebu. Graciozno je drsela med zračnimi tokovi in komaj kdaj zamahnila
s svojimi mogočnimi zlatimi krili. Stari orel je gledal vanj s strahospoštovanjem. "Kdo je to?" je vprašal.
"To je orel, kralj ptic", mu je dejal sosed, "on pripada nebu, mi pripadamo zemlji - mi smo kokoši." Tako je orel živel in umrl kot kokoš, ker je mislil, da to je.
BOG, HVALA TI ZA VSE DAROVE HOČEVJU.
Anica Strnad
Ignoriranje povezano z moralnimi nauki
Biti kakor Bog ali se imeti za Boga, je za kristjana bogoklet-je. Tudi sam se strinjam s tako tezo, je pa stvar okusa, kje in na katerem mestu o tem moralizirati.
Na županovi strani v lokalnem časopisu so podobna razmišljanja prisotna večkrat. Župan se sprašuje in tudi ugotavlja, da so odnosi in življenje v naših krajih čedalje bolj nestrpni, vse težje se dosegajo dogovori, ljudje se opijajo in so zasvojeni. Če je te županove misli bral nekdo, ki ne pozna naših ljudi, bi lahko zaključil, da se v naših krajih res ne da živeti, saj postaja
vse skupaj nevzdržno.
Osebno se ne strinjam z moraliziranjem, kakršnega v decembrski številki opisuje župan, saj je vprašanje, ali to sodi v občinski časopis in v rubriko županove strani. Misli, ki so bile napisane, so sicer z nekaterimi nazori sprejemljive, sodile pa bi v drugo rubriko v tem časopisu ali bolj v kakšen drugi tisk.
Ugotavljati, kako ni čuta za resno in odgovorno delo, kako je čedalje manj prostovoljcev, kako je čedalje več izsiljevanja, bi lahko bila tema širokih razprav. Pisali in govorili bi lahko predvsem,
Pisma bralcev
kje in zakaj je tako. V občini je veliko prostovoljnih društev. Lahko bi rekli, da jih je za tako občino zelo veliko, saj se župan ob vsakem proračunu jezi, koliko poberejo razna društva. Kot je meni znano, pa vsi člani društev na vseh področjih od gasilcev naprej delajo brezplačno. Mogoče je izjemoma kakšna črna vrana. Vseh članov v najrazličnejših društvih je gotovo tretjina vsega prebivalstva občine. Vsi so pripadniki svojih društev, saj plačujejo članarino in naredijo veliko brezplačnih ur za delovanje, za razpoznavnost naše občine in seveda tudi za osebno zadovoljstvo.
Do ustanovitve občine se je v krajevnih skupnostih po raznih odborih vse naredilo zastonj. Ljudje so kopali jarke za vodovod, postavljali telefonske drogove, zbirali sredstva za gasilsko opremo in še bi lahko našteval. Vse to so počeli zastonj in celo plačevali samoprispevek. Naši občani so bili prisiljeni plačevati pet samoprispevkov za razne infrastrukturne naložbe, večji kraji se s tako obliko niso srečevali. Ali je bilo to od oblasti prisilno ali ne, je vprašanje tistega časa in potreb krajanov. Sedaj je drugače, saj imamo svojo občino s plačanimi uradniki, ki naj naša sredstva, ki so prek davkov in prispevkov čedalje večja, kvalitetno namenijo za take naložbe, ki bodo občini in občanom koristila in prinašala nadaljnji razvoj.
Ob prebiranju decembrske številke Našega kraja za leto 2003 se lahko zgroziš, kaj nas v prihodnosti čaka. Oblast v občini in predvsem Oblast daje v razmislek uvedbo samoprispevka za dom in istočasno za športno dvorano. Spomin mi sega v obdobje pred ustanovitvijo občine,
ko se je sedanji župan zgražal nad komunistično miselnostjo, ki je uvedla prakso samoprispevkov in raznih nadzornikov. Zgodovina se ponavlja je reklo, ki se v Dobrepolju izredno hitro vrti, pa ne glede na vso demokracijo, ki jo imajo za obrambo ob anarhičnem vodenju občine.
Ker pa je stanje v občini vse težje obvladljivo, bomo uvedli občinskega inšpektorja, komunalnega nadzornika in občinskega redarja. Vsi ti ljudje bodo prejemali plačo, saj bodo zaposleni, plačal jih bo pa župan z našim težko prisluženim denarjem. Takega ravnanja ob ustanavljanju občine nisem niti sanjal, še manj pa zamišljal.
Sprašujem se, ali v tem času tretjega tisočletja z vso ekonomijo, ki jo svet pozna, ni druge oblike izgradnje nepremičnin, ki jih v naši občini še kako potrebujemo, kot samo uvedba "komunistične" oblike samoprispevka. A ne bi bilo pametno razmišljati o kakšni delniški družbi ali o čem podobnem. Pri naložbah, ki so družbenega pomena pa bi odgovorni morali že prej razmišljati o vrstnem redu in objektih, ki se bodo tudi delno sami financirali.
Ali so nam potrebni občinski nadzorniki?
Kot vem, vse poslovne subjekte obiskujejo republiški inšpektorji in ni potrebe, da bi podjetnikom kradli čas še občinski. Za komunalnega sem mnenja, da se s pravim odnosom med krajani lahko že marsikaj uredi, saj je samozavedanje o uporabi prostora stvar vzgoje. Turistična akcija "Urejena domačija", ki se je, žal, prekinila, je bila vplivna do te mere, da lahko trdim, da se je v občini odnos do prostora in izgleda bistveno spremenil v pozitivni smeri.
Občinski redar pa bi lahko nastopil, ko bodo urejena parkirišča in druge možnosti za delovanje, dotlej pa naj obveznosti opravlja policija.
In skoraj bi v tem pisanju pozabil na ignoriranje župana ob vprašanju o razvoju podjetništva, obrti, industrije in trgovine v naši občini. Menda bo čas za odgovore v tem letu ali pa vsaj pred novimi volitvami. Saj ne da bi šest pobudnikov iz novembrske številke bilo nejevoljnih zaradi pristopa župana do razvoja občine. Pričakujemo le normalen odnos do pogovorov, kako občini zagotoviti razvoj, ki bo potreben za delovanje občine, kot tudi za zaposlovanje občanov. Župan se, kot je znano, tolaži z izravnavo, ki jo dobi občina od države. Kaj pa, če
se zgodi, da bo ta izravnava ukinjena in bo občina morala živeti iz lastnih virov, kar bi bilo verjetno edino pravil-no.Pobudniki novembrskega vprašanja pod naslovom "Občina in podjetnišvo" so lastniki podjetij, ki delujejo tako v občini kot izven nje. Tudi tisti, ki delujejo izven nje, želijo sodelovati v občinskem prostoru, omogočiti zaposlovanje in prispevati k razvoju občine.
Že pred mnogimi leti bi se bilo s strani župana modro odločiti in omogočiti srečanje in uskladiti pot razvoja občine tudi na področju podjetništva. Ali je vprašanje biti kakor bog ali se imeti za boga vmesno?
Stane Škulj
Liberalnež
Včasih se mi dozdeva, da v dneh okoli božiča in tudi novega leta z nekakšno otroško vehemenco po malem vadimo svoje nečimrno, skoraj pozabljeno nerazumljivo žlo-budranje tja v tri dni. Silimo se z učenjem nekakšne zelo pocukrane govorice in izgubljamo svojo lastno normalno pogovorno občevanje. Dozdeva se mi, da bi nekateri celo radi z eno roko viseli z bukove veje in se guncali in afnali, ter na ta način poudarjali svojo posebnost, čistost ter tudi predvsem poštenost. Včasih je res težko iz nekoga v teh prazničnih časih izvleči dva stavka, ki bi morda imela svoj smisel in pomen. Tisti, ki ponavljajo vsako leto svoj na pamet naučen betlehemski mit preživijo božično-novo-letni čas v mlatenju puhlic in frazeologije o malem Je-
zuščku. Torej, če odštejemo žlobudranje, v katerega padejo zaljubljenci, da se čutijo naučene vsaj nekaj skupnih besed za bodoče življenje, je božično novoletni čas torej priložnost, da vsakdo spusti iz sebe nekaj otroške pameti. Nekakšne otroške igre moči, napadanj a, postavlj anj a pogo -jev in pravil ter se na koncu sesedejo v blatno kopel mulja in peska, samo da zadostijo lastnemu jazu. Pri voščilih je seveda nujno potrebno pretiravati in z voščili izrekati sanjarije, ne pa tudi svinjarije.
Naš dobro znani vsakome-sečni uvodničar, si je spet privoščil malo pljuvanja po tistih ljudeh, ki jih ne mara. S prstom kaže na druge, kakšni slabi ljudje, da so. Seveda ne more po svoji stari navadi mimo liberalizma in liberalcev, levičarjev in podobnih
januar 2004
Pisma bralcev
27
nebodigatreba. Vendar kot vidite, je tokrat mogočni tribun zelo usekal mimo, kajti spozabil se je, kdo je že devet let na oblasti v tej občini.
Spozabil se je, da on sam aktivno sodeluje v spreminjanju miselnosti, predvsem na slabše, kakor se izraža sam. Razpravlja in prepira se, ne o desetih centimetrih meja, ampak o milijonih, s katerimi zelo nekritično razpolaga in jih tudi vlaga, kamor njemu najbolj odgovarja. Z rahljanjem zakonskih in moralnih normativov sam močno ponižuje zdravo pamet ljudi ter se okroža s kimavci in slinarji, ki mu pritrjujejo ter pričakujejo kakšno drobtinico z bogate občinske mize. Zakaj na videmskem hribu ne morejo do asfalta in zakaj je na vasi Cesta v šestih letih z občinskim denarjem postavil tri žarnice? Ta način brezobzirnega liberalizma zelo dobro izkorišča v korist svojo in svojih kimavcev in prijateljev, ne pa v korist vseh občanov. Kakšno moralno in zakonsko dolžnost izpoljnjuje v primeru kamnoloma sredi vasi Predstruge, se moramo tudi sami jasno vprašati. Takšen prirejeni osebni liberalizem je v praksi zelo dobra zadeva za lastno bogatenje in tudi za reševanje brezposelnosti svojih ljudi, pa četudi brez javnega razpisa. To pa res sploh ni pomembno, ali ne? Mi smo
ja demokratski ljudje izvoljeni na oblast in vladanje. Pa četudi ni vse ravno v skladu z zakonitostjo. Ta podivjani liberalizem, ki se uvaja s strani lokalnih mogulov v naš umirjeni prostor, zares spreminja moralne vrednosti v ljudeh. Tako kot uvodničar imam tudi jaz znanje in vedenje, da v naši občini izginja čut za resno in pošteno delo. Tega pa nismo krivi vsi ljudje, ampak vodstveni kader na občini. Tega ni kriva Liberalna stranka izključno, niti Združena lista, verjetno pa uvodničar sem rine tudi Novo Slovenijo. Tego so najbolj krive stranke na oblasti. Kar se je zgodilo in se še dogaja z učiteljem iz Strug, je samo dokaz za to. Katere sli-narje bi bilo potrebno vprašati za resnico, še posebno zato, ker menda od njegovih bivših kolegov v šoli kar šest ne izpolnjuje pogojev za poučevanje. On je bil pa očitno v napoto. Zato se ga mora libe-lralno odžagati, da ta pacek spet ne bi slučajno kandidiral za župana.
In ob vsem tem naš dragi uvodničar razmišlja dalje. Bog po njegovem biva neodvisno od nas, če ga priznamo ali pa ne. No, dragi verujoči, mislite, da je to prava resnica? Jaz sam osebno mislim, da Bog če vanj veruješ, mora biti v naših srcih in dušah. Mora biti majhen delček nas in v nas. Tako se lahko z


t' * «

njim postane eno in se združi v nas samih njegova dobra misel in milost božja. Če naš dragi uvodničar sili Boga stran od sebe in svojih, je to čisto njegova stvar, vendar je takšen tudi pravi in grobi politični liberalizem. Zato so pač rezultati delovanje njego-
vega takšni, kakršni pač so.
Jaz sem sicer levičar in član LDS, toda trenutno v naši skupnosti vlada samo en liberalnež. Takih pa mi v svoje vrste ne sprejemamo. Ni šans.
Zvonimir Zabukovec
Pismo županu
Spoštovani!
Pišem vam v zvezi z obvestilom na radiu Zeleni val, 18. 12. 2003, ob 16. uri in 15 minut, s katerim ste seznanili širšo javnost, da je občinski svet vaše občine sprejel sklep in podelil koncesijo za opravljanje patronažne dejavnosti v občini Dobrepolje gospe Klavdiji Kastelic, ki je, citiram:"že do sedaj opravljala delo patronažne medicinske sestre v občini kot uslužbenka Zdravstvenega doma Grosuplje", konec citata.
Omenjena izjava me je osebno zelo prizadela, ponižala in razvrednotila moje delo, saj sem od meseca maja 2003 prevzela delo patro-nažne medicinske sestre v vaši občini, ko se je upokojila moja predhodnica, gospa Marija Stankovič. Tudi celo leto pred tem sem nadomeščala kolegico v času njene odsotnosti, da bi kar najbolje spoznala tukajšnje okolje, ljudi in njihove potrebe po zdravstveni oskrbi na domu. Vseskozi mi je bilo namreč zagotovljeno, da mi je namenjeno delo v občini Dobrepolje.
Vaša izjava, ki je bila izrečena na radiu, je neresnična, gospa Kastelic me je nadomeščala le nekaj dni v ča-
su, ko sem bila na dopustu, v popolnoma sorazmernem deležu z drugimi patronaž-nimi sestrami Zdravstvenega doma Grosuplje.
Čudi me vaš odnos do mojega dela v vaši občini. Glede na izjavo po radiu pa mislim, da ne veste niti tega, kdo v vaši sredini opravlja tako potrebno, in kar je za vašo občino še posebej značilno, tako obsežno delo, kot je skrb za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, na njihovih domovih. Kako naj si sicer razlagam radijsko izjavo, da je to delo do sedaj opravljala gospa Klavdija Kastelic?
V vaši občini sem pustila veliko osebne zavzetosti, strokovnega dela, nemalo -krat sem delo na terenu opravljala prek svojega delovnega časa in izven okvirov, opredeljenih za delovanje patronažne službe.
Želim vam, da bi odločitve vaših občinskih vrhov pripomogle h kakovostni zdravstveni oskrbi vaših občanov, ki jo nedvomno zelo potrebujejo in si jo v prvi vrsti zaslužijo, ne glede na vse posledice, ki izhajajo iz vaših novih odločitev.
Eva Kovačič, vms Patronažna služba Grosuplje
28
Pisma bralcev
januar 2004
Privatizacij a potronažne dej avnosti v Občini Dobrepolje
Od gospe Eve Kovačič je prispelo na naslov župana pismo, v katerem izraža začudenje, zakaj se je občinski svet odločil, da podeli koncesijo gospe Klavdiji Kastelic in ne njej, ker je zadnje leto, po upokojitvi gospe Marije Stan-kovič, ona delala na območju Občine Dobrepolje in ne gospa Klavdija Kastelic. To informacijo pa je slišala na radiu Zeleni val. Ker je želela, da je to pismo objavljeno tudi v Našem kraju, se mi zdi smiselno, da zadevo nekoliko obrazložim. Kako je bila oblikovana izjava na Zelenem valu, mi ni znano. Vem samo to, da je bilo glede patronaž-ne službe nekaj pogovorov, tako z direktorjem Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Mervičem kot z dr. Maričem, ki je sedaj prevzel privatno zdravstveno ambulanto na Vidmu. Patronažna služba v občini Dobrepolje je do sedaj delovala v sklopu ZD Grosuplje. Kdo bo delal na našem območju, je torej odločil direktor. Za nas je bil tudi on odgovoren za dobro delo te službe. On pa se je tudi odločil, da bi bil, sedaj po privatizaciji splošne službe, sedež v Grosupljem in bi od tam pokrivali to območje. V pogovorih z dr. Maričem pa smo tudi omenjali možnost privatizacij e, s čimer bi nekako"pri-vezali" patronažno sestro, saj bi bil sedež in delo zadržano samo v občini Dobrepolje. Kot županu se mi je zdela ta možnost dobra. Potem je bilo nekaj časa vse tiho, po telefonu pa se je za to delo zanimala gospa Klavdija Kastelic, ki je izrazila željo za prevzem tega dela. Dogovorili smo se za sestanek in posledica tega razgovora je bila, da je vloži-
la prošnjo na Občinski svet za odobritev koncesije. Osebno nisem bil seznanjen, da želi še kdo drugi pridobiti to koncesijo in zadevo sem dal Občinskemu svetu, ki je koncesijo potrdil. Z ozirom na to, da smo se o zadevi pogovarjali nekaj mesecev, bi človek mislil, da je bilo časa za obisk pri županu in sporočilo želja dovolj. Priznam in nič ne tajim, da nisem vedel, kdo oz. katera oseba trenutno dela na tem poslu, to je dejstvo in čisto nič nimam slabe vesti za to, saj vsega res ne morem vedeti. Po tem dopisu sem tudi preveril zadevo pri direktorju ZD Grosuplje, ki mi je zadevo lepo razložil tako, kot je. V ZD so se pač odločili, da ponudijo to koncesijo sestri z daljšim delovnim stažem, saj že dvajset let opravlja to delo in so jo sedaj tudi premestili na delo v Občino Dobrepolje. Tako je gospa Klavdija Kastelic prišla s prošnjo na Občino Dobre-polje. Z zakonom pa je določeno, da občina koncesije ne more podeliti, če ne pridobi soglasja zdravstvenega doma, ki je bil do sedaj zadolžen za to delo. Gospa Eva Kovačič pa je tudi dobra delavka in ima službo v ZD Grosuplje zagotovljeno. Ob tem bi se gospe Evi Kovačič zahvalil za dosedanje delo, prav tako pa tudi vsem patronažnim sestram, ki so do sedaj delale v naši občini. Verjamem da je to delo zahtevno in naporno in da potrebuje celega človeka. Verjamem tudi v to, da bo to delo tudi v naprej vestno opravljeno!
Župan Anton Jakopič
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je decembra 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
Obravnavali smo tudi 17 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamljajo v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo oglede 11 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti, strani in smeri vožnje ter nepravilnega premika z vozilom. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti R 647 Čušperk - Videm ter v samem naselju Videm in bližnji okolici.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu januarju 2004 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
januar 2004
Šport
29
Sport
MALI NOGOMET
Doseženi rezultati medobčinske zimske lige v malem nogometu za leto 2003
VIII.krog
SKUPINA A
SKUPINA B
PAR		REZULTAT	
MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA -	RAČNA	4	5
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK -	ŠMARJE UNITED	2	2
NK BRINJE -	PROPALICE	3	5
PŠMD TURJAK I. -	MOLECULA-STREET	4	4
VIŠNJA GORA -	KMN VELIKE POLJANE	15	0
PAR		REZULTAT
KMN BOMAX	- YOUNG POWER	14 : 3
NK BRINJE MLADI	- INŠTA. KOSEC&JAKA BAR	1 : 6
PROSTEL	- KMN KOT	1 : 7
PEKARNA GROSUPLJE	- ŠD KBM PODKRIMCI	3:5
ŠD MIX	- TRM FILTRI	2:7
TRENUTNA LESTVICA SKUPINE A
MESTO	EKIPA	ŠTEV.										DANI GOLI			PREJETI GOLI	GOL RAZLIKA
		TEKEM		ZMAGE		NEODL.		PORAZ		TOČKE						
1	RAČNA	8		7		1		0		22		41		14		27
2	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	8		5		1		2		16		28		26		2
3	VIŠNJA GORA	8		4		2		2		14		36		21		15
4	PROPALICE	8		4		2		2		14		28		22		6
5	ŠMD TURJAK I.	8		3		3		2		12		19		17		2
6	ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK	8		2		5		1		11		26		21		5
7	MOLECULA-STREET	8		1		7		0		10		19		17		2
8	ŠMARJE UNITED	8		1		1		6		4		18		29		-11
9	NK BRINJE	8		1		1		6		4		19		36		-17
10	KMN VELIKE POLJANE	8		0		1		7		1		10		49		-39
TRENUTNA LESTVICA SKUPINE B																
MESTO	EKIPA		ŠTEV.										DANI GOLI		PREJETI GOLI	GOL RAZLIKA
			TEKEM		ZMAGE		NEODL.		PORAZ		TOČKE					
1	KMN BOMAX		8		8		0		0		24		68 : 14			54
2	TRM FILTRI		8		6		1		1		19		44 : 19			25
3	KMN KOT		8		6		1		1		19		34 : 17			17
4	INŠTALACIJE KOSEC&JAKA BAR		8		5		1		2		16		34 : 21			13
5	ŠD KBM PODKRIMCI		8		3		1		4		10		22 : 32			-10
6	ROSTEL		8		3		1		4		10		23 : 39			-16
7	ŠD MIX		8		3		1		4		10		28 : 28			0
8	PEKARNA GROSUPLJE		8		2		1		5		7		19 : 36			-17
9	OUNG POWER		8		0		1		7		1		19 : 52			-33
10	NK BRINJE MLADI		8		0		0		8		-1		4 : 37			-33
NEKAJ INFORMACIJ ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE:
Športno društvo je z novim letom začelo delovati v novih prostorih v Jakličevem domu.Sami prostori bodo namenjeni sestankom in drugim družabnim srečanjem športnega društva, aerobiki za ženske, telovadbi za boljše počutje; možno bo igrati namizni tenis. Največja novost pa bo nedvomno » fitnes«, ki bo zanimiv tako za starejše kot mlajše, moške in ženske. Fitnes bo predvidoma začel delovati v mesecu februarju, takrat bo mogoče dobiti podrobnejše informacije o delovanju le - tega.
Pripravil: Kuplenk Alojz
TRENUTNA LESTVICA FAIR PLAY-a SKUPINE A
TRENUTNA LESTVICA FAIR PLAY-a SKUPINE B
MESTO	EKIPA	PREKRŠKI
		POVPREČJE
1	ŠMD TURJAK I.	4,5
2	ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK	4,9
3	ŠMARJE UNITED	4,9
4	VIŠNJA GORA	4,9
5	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	5,1
6	RAČNA	5,3
7	PROPALICE	5,4
8	KMN VELIKE POLJANE	5,8
9	NK BRINJE	6,3
10	MOLECULA-STREET	6,5
MESTO	EKIPA	PREKRŠKI
		POVPREČJE
1	PEKARNA GROSUPLJE	3,5
2	PROSTEL	3,5
3	ŠD KBM PODKRIMCI	3,8
4	YOUNG POWER	3,8
5	NK BRINJE MLADI	4,3
6	INŠTALACIJE KOSEC&JAKA BAR	4,4
7	KMN BOMAX	4,6
8	KMN KOT	4,8
9	ŠD MIX	4,9
10	TRM FILTRI	4,9
KitiOPRoeaaM za Fieauaa 2004
KINO "OOBREPOLIE" VIOEM 34
DOLBY-DIGITAL ZVOK
NEDELJA, 8. FEBRUAR, ob 15. in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
UBILA BOM BILLA
KRATKA OZNAKA: Nevesta je pripadala skupini vrhunskih ubijalk, dokler se njihov vodja Bill in druge morilke nisto obrnili proti njej. Nosečo jo napadejo na poročni dan in jo s svati pustijo ležati v krvi, misleč, da je mrtva. Pet let kasneje se Nevesta zbudi iz kome in se odloči za krvavo maščevanje. Loti se nekdanjih sodelavk, Billa pa prihrani za konec.
Za razliko od drugih filmov je film razdeljen na poglavja, zato naracija bolj kot na film spominja na knjigo. Dolžina: 107 minut
PETEK, 13. FEBRUAR, ob 19.30 uri
ameriška uspešnica - nora komedija
SCARRY MOVIE 3
KRATKA OZNAKA: Videli ste 'Film, da te kap 1' ter 'Film, da te kap 2', sedaj si pa oglejte 'Film, da te kap 3' - najboljša parodija na vse grozljivke in trilerje! Film, da te kap, je (pre)drzna komedija, ki se učinkovito ponorčuje iz grozljivk, najstniških komedij in trilerjev v želji, zamesiti nezaslišano nesramno zmes, pred katero noben (že viden) film ne bo varen. Po umoru prelestne dijakinje se skupini precej zmedenih (zaenkrat še živih!) dijakov in prijateljev (ki jih seveda igrajo 20 do 30-letni igralci(!) posveti, da je med njimi morilec. Ne kakršen koli morilec, temveč tip, ki pozna vse njihove skrivnosti, ki je seznanjen z njihovimi najbolj skritimi perverznostmi in ki vedno udari tam, kjer najbolj boli. DOLŽINA: 90 minut.
NEDELJA, 15. FEBRUAR, ob 15. in 19.30
ameriški spektakel - epski film GOSPODAR PRSTANOV
(KRALJEVA VRNITEV) KRATKA OZNAKA: -Mlademu hobitu Frodu Bisaginu, nečaku Bilba Bisagina, junaka Hobita, je zaupana ogromna naloga. Z druščino zvestih spremljevalcev se odpravi na nevarno pot skozi Srednji svet proti Počem pogube, da bi enkrat za vselej uničili Vladarja med Prstani - Edini Prstan, ki še
manjka zloveščemu Temnemu vladarju. Da pa bi uspešno opravili odgovorno nalogo in obvarovali svet pred zlobno nadvlado, morajo prestati številne bitke in težke preizkušnje.
Bratovščina Prstana je razbita; Gan-dalf je izginil, Boromir je podlegel skušnjavi Prstana, preostalo druščino pa so napadli orki. Le Frodu in Samu se je uspelo izmuzniti, a na svojem potovanju proti Mordorju dobita neprijetno družbo ... Osrednje sporočilo filma je, da zlo ne more zmagati. Dolžina: 200 minut
PETEK, 20. FEBRUAR, ob 19.30 uri
ameriška erotična drama MLADI ADAM
KRATKA OZNAKA: Zgodba je zavita v megleni Glasgow v zgodnja 50-a leta in spremlja krizo Joea (McGregor), mladega potepuha brez korenin, ki se zaposli na barki skromnega Lesa (Mullan) in njegove skrivnostne žene Elle (Swinton). Nekega popoldneva Joe in Les naletita na truplo mlade ženske, ki lebdi v vodi. Nesreča? Samomor? Umor? Policija preiskuje primer in aretira osumljenca, medtem pa postaja vse bolj jasno, da Joe ve veliko več o utopljeni ženski, kot prizna. Za kulisami preiskave se Joe and Ella prepustita intimnemu in strastnemu razmerju.
"Zgodba govori o nedolžnosti v hinavski družbi," pravi režiser David Mackenzie. "Trocchi obtožuje družbo, ki je zagrenjena, obreku-joča, zatrta drhal, ki se ponaša z lažno moralo. Seveda govorimo o 50-ih letih, ampak s ščepcem cinizma lahko potegnemo vzporednice s sedanjostjo."
NEDELJA, 22. FEBRUAR, ob 15. uri in ob 19.30 uri
ameriška komedija DEKLETA S KOLEDARJA
KRATKA OZNAKA: Chris in Annie sta najboljši prijateljici - zelo različni, a zelo tesni. Njuno umirjeno življenje se sesuje kot hišica iz kart, ko Anniejin mož umre za levkemijo. Kot aktivna članica lokalnega Ženskega inštituta Chris prosi za pomoč ostale članice pri zbiranju denarja za lokalno bolnišnico. Njena navidez tradicionalna ideja je koledar, na katerem naj bi bila vsak mesec druga ženska. Vsako naj bi fotografirali pri klasičnem ženskem opravilu, pri kuhanju marmelade, pletenju in podobno. Sliši se dovolj tradicionalno, vendar ima njena zamisel radikalnejšo zahtevo - ženske bodo pozirale gole. Še preden se tega dobro zavejo, postanejo medijska senzacija doma in v tujini. Popeljejo jih v Hollywood na
promocijsko turnejo, gostijo jih na pogovornih oddajah, fotografirajo za različne revije. Njihov pogum se je iz lokalne zgodbe spremenil v mednarodni medijski fenomen in navdihnil milijone žensk po vsem svetu. Sredi vrveža in glamurja pa je na preizkušnjo postavljeno prijateljstvo med Chris in Annie. DOLŽINA: 108 minut
PETEK, 27. FEBRUAR, ob 19.30 URI
srbska uspešnica -komedija PROFESIONALEC
KRATKA OZNAKA: Srbija na pragu novega stoletja. Vojne je konec, Mi-loševićev režim je padel, prve demokratične volitve so končane, razmere v državi se počasi normalizirajo. Takšno se zdi stanje v državi za površnega gledalca. Resnica pa je drugačna. Ljudje, ki so dolga leta slepo zaupali režimu in zvesto izpolnjevali njegove ukaze, se ne znajdejo ter se nočejo ali ne morejo sprijazniti s spremembami. Takšen mož je tudi Luka, nekdanji agent srbske tajne policije, sedaj voznik taksija. Njegova glavna naloga v zadnjih desetih letih je bila, da vsakodnevno spremlja Tejo, nekdanjega univerzitetnega profesorja in boemskega pisatelja, člana intelektualnega beograjskega kroga, ki se je v prvih frontnih linijah boril za Miloševićevo odstranitev. Tejo je danes direktor velike
založniške hiše, ki jo tako kot številna srbska podjetja pretresajo izgube in stavke delavcev. Nekega dne na njegova vrata potrka Luka, ki Teju počasi razkrije svojo pravo identiteto. Skozi njegovo pripovedovanje spremljamo dogodke, včasih neustavljivo komične, pa tudi tragične in temne vojne zgodbe, ki so zaznamovale glavna junaka in krojile zgodovino boja za svobodo naroda na koncu dvajsetega stoletja. DOLŽINA:93 MINUT
NEDELJA, 29. FEBRUAR, ob 15.in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film BILO JE NEKOČ V MEHIKI
KRATKA OZNAKA: Saga o legendarnem revolverašu s kitaro, imenovanem Mariači (Antonio Banderas), se nadaljuje z Bilo je nekoč v Mehiki. Ozadje nove dogodivščine so revolucija, pohlep in maščevanje. Po izgubi žene in hčerke se Mariači (Banderas) umakne v samoto. Med ljudi se vrne, ko ga pokvarjeni agent CIA Sands (Johnny Depp) najame, da prepreči umor mehiškega predsednika, ki ga je naročil šef narkomafije Barrillo (Willem Dafoe). Mariačija pa žene še nekaj - sla po krvnem maščevanju. Pridružita se mu tudi njegova zvesta prijatelja Lorenzo (Enrique Iglesias) in Fideo (Marco Leonardi) in legenda o Mariačiju bo dobila nove razsežnosti.
Piščanci so se zvafí/i sredi zime
Ne, ne gre za kakšno staro fotografijo. Posneta je bila takoj po novem letu pri Vidmarjevih v Mali vasi. Piščančki so bili izvaljeni tik pred božičem.
"Opazil sem, da kokoš čepi v gnezdu in ker se ni premaknila, sem že mislil, da je poginila. Ko sem jo dvignil, je začela brcati, pod njo pa so bila štiri jajca, iz katerih so se kmalu po tistem izvalili trije piščančki. To je res nenavadno. Kot da bi ptički pozimi gnezdili", je še dodal gospodar.
(M. S.)
januar 2004
Zahvale; oglasi
31
ZAHVALA
V življenju nimamo nikogar in nič, kar bi bilo večno. Vse manj je dano samo za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi.
Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice
MARIJE KASTELIC
roj. Zaviršek
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvala vsem znancem, vaščanom in vsem, ki ste jo kropili, darovali sveče, izrekli pisno in ustno sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, hvala dr. Mariču, sestri Ljubi ter patronažni sestri Evi za večkratne obiske na domu. Hvala moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ter Franciju in Mariji Strah za vso organizacijo pri pogrebu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
ZOFIJE JAKOPIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem za izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili in jo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se gospodu župniku za dolgoletne obiske na domu in za opravljen pogrebni obred in izrečene besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi dr. Shawishu in dr. Mariču za dolgoletno spremljanje v njeni bolezni, kakor tudi patronažnim sestram. Hvala pevcem Moškega pevskega zbora Ra&o Fabiani za ganljivo petje. Hvala tudi gospodu Strahu za organizacijo pogreba in sovaščanom, ki so jo kot pogrebci položili k večnemu počitku.
Bog vam povrni! Vsi njeni
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2004
VIDEM DOBREPOLJE			
(pri Gostilni Majolka)			
torek,	9. 3. 2004	od	8. do 16. ure
četrtek,	11. 3. 2004	od	13. do 17. ure
torek,	7. 9. 2004	od	8. do 11. ure
MULJAVA			
(pri Trgovini Kmetijska zadruga)			
torek,	16. 3. 2004	od	8. do 16. ure
ZAGRADEC			
(pri Trgovini Kmetijska zadruga)			
četrtek,	18. 3. 2004	od	8. do 16. ure
torek,	7. 9. 2004	od	13.do 16. ure
RADOHOVA VAS			
(pri gostilni "Johan")			
torek,	23. 3. 2004	od	8. do 16. ure
četrtek,	25. 3. 2004	od	13. do 17. ure
torek,	14. 9. 2004	od	8. do 12. ure
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
načelnica
32
Oglasi
januar 2004

d.o.o.
Tečaj CPP se bo pričel 16.2.2004 ob 17. uri v OŠ Velike Lašče. Informacije in prijave na tel. 031 36 66 67, 041 33 65 65.
Organiziran je tudi prevoz izpred OŠ Videm-Dobre-polje po predhodnem naročilu.
Novice: zbiramo prijave za tiste, ki še nimajo mednarodnega vozniškega dovoljenja za voditelja plovil do 24 metrov in neomejeno moč motorja. Program bo potekal predvidamo v mesecu aprilu 2004.
E F H
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
SlM^OVÍ-m^Wim STSNS PO SISTEMU
kHAU^
(grmstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.