OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsiine tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 2, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 67
Stalin 0 miru in vojni
WASHINGTON, 1. aprila — Skupina ameriških lastnikov listov je skušala, dobiti dostop do osebnega razgovora s Stalinom. Ta poiskuš ni uspel, zato je predložila Stalinu nekaj pismenih vprašanj, na katera je Stalin odgovoril. Ti odgovori so: tretja svetovna vojna ni neposredna. Sestanek štirih velikih bi bil naj-brže koristen. Sedaj je ugoden trenutek, da pride do zedinjene Nemčije. Kapitalizem in komu-Juzem lahko živita skupaj, če je medsebojna želja po sodelova-Jiju o izpolnitvi sprejetih obveznostih, po priznanju načela enakosti in nevmešavanja v notra-iije razmere drugih držav.
Eisenhower in Evropa
PARIZ, 1. aprila—Za prvo obletnico ustanovitve glavnega štaba oboroženih sil severo-at-lantskega pakta je izdal general Eisenhower poročilo o uspehih. Glavna politična točka tega poročila je, da mora Evropa z všečni silami pospešiti sama svojo obrambo, ker ameriška pomoč nima sredstev za vedno, ameriški davkoplačevalci pa nimajo Volje, da plačujejo za druge.
PRIMARNE VOLITVE V WISCONSINU IN NEBRASKI
Pri primarnih volitvah v državah Wisconsin in Nebrvj^s^" Vodita po dosedanjih rezultatih na republikanski strani senator Taft, na demokratski strani pa senator Kefauver.
Žalostna vest
Mr. Joe Zakrajšek iz 15316 Ridpath Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 29. februarja umrla ljubljena niati Marija Zakrajšek, rojena Tomšič, ki je dočakala visoko Starost 87 let. Bivala je y vasi Hlebče pri Velikih Laščah. Po-kojnica zapušča v stari domovini dva sinova, Lojza v vasi Hleb-in Antona v vasi Srobotnik pri Velikih Laščah, ter dve^ sestri Prančiško Urbas v Zagrebu Nežo Debelak v Spodnjem ^^tju, tukaj v Ameriki pa sina Joe in sina Franka, ki biva na 14218 Westropp Ave., ter več Sorodnikov. Bodi pokojnici lah-ka domača gruda!
®®ia in predavanje
Jutri, v četrtek zvečer se vr-redna seja krožka št. 1 Pro-Sresivnih Slovenk v Slovenskem elavskem domu na Waterloo d- Seja se prične točno ob 7.30 ker po seji bo prišel preda-^^telj, ki bo govoril in pojasnje-° socialnem zavarovanju (Social Security). Tema preda-^^nja je ne le samo zanimiva, pa tudi zelo poučna in ko-^•stna zlasti za naše rojake in ojakinje, ki so ali bodo kmalu pravičen! do pokojnine. Vabi se ^ Članic tudi ne-članice in oske, da se predavanja udele-^ Vstopnina je prosta.
"železni zastor se ho dvignil!" Attlee o Rusiji in Zapadu
PHILADELPHIJA, 1. aprila—"Ne verjemem, da bi železni zastor ostal nepristopen in neprodiren, če se nam bo posrečilo, da odvrnemo tretjo svetovno vojno. Čas deluje za nas. Prepričan sem, da je ruski komunizem smatrati za vero, ki bije v obraz človeški naturi," je trdil bivši britanski ministrski predsednik Clement Attlee, ki je na kratkem obisku v Ameriki.
Attlee se je v svojih izvaja-^
njih pečal ne samo s Sovjetsko zvezo, ampak tudi z državami sovjetskega bloka—z ruskimi sateliti. Trdil je, da je Rusija po-
tegnila doli železni zastor v satelitskih državah in na njihovih mejah, ne radi tega, da bi zapa-:lni svet zvedel za skrivnosti Rusije in njenih satelitov, marveč radi tega, da se narodi Sovjetske "zveze in satelitskih držav ne bi smeli in mogli poučiti, kakšno je življenje v svobodnih državah. Toda ideje je težko kontrolirati in jim postaviti barikade.
"Pojačiti moramo naš6 ' civilizacijo, da postane močna privlačna sila. V sedanjem dvoboju ne bo bistveno, kdo ima silo in orožje, marveč bo zmaga na tisti strani, ki vodi duhovno bitko.
"Naša trenotna naloga je ta. da z vsemi silami pojačimo medsebojne zveze vseh svobodnih narodov. Moramo podčrtati vse ti-?te dobrine, katere so nam vsem skupne," je zaključil svoja izvajanja Attlee, ki v Amfriki ni tujec. Attlee je posetil Ameriko tudi leta 1945 in govoril pred 'roiigie£>om.
Na zborovanju v Philadelphiji. ki je bilo namenjeno razmotriva-nju o položajih na posameznih kontinentih, so bili govorniki, ki io razpravljali o "azijskem boju za varnost, svobodo in dostojanstvo," o Afriki, zlasti o afriški mladini, kako gleda ta na afriške probleme.
Clement Attlee se je pečal predvsem z Evropo in z obema taboroma na tem kontinentu—s sovjetskim in zapadnim blokom. Rdeča nit njegovih izvajanj je bila ta, da če se prepreči grozeča vojna, potem bo v mirnem razvoju diktatura ruskega komunizma v dvoboju z idejami doživela poraz.
POKLICALA MATER ZA SEBOJ . . .
BEAUCEVILLE, Que., 1. aprila — Mrs. Albert Poulin je imela šest let staro hčerko. Ko je zvedela novico, da je hčerka postala smrtna žrtev avtomobilske nesreče, je mater zadela srčna kap, za katero je takoj umrla.
Ali bo Morris trebil korupcijo?
WASHINGTON, 1. aprila — Zvezni glavni pravdnik J. Howard McGrath je pričal pred odborom spodnje zbornice. Šlo js za osebnost Newbolda Morrisa, katerega je postavil predsednik Truman za šefa komisije, ki naj preišče in kaznuje korupcijo. Dalje je bila na dnevnem redu kritika taktike in dela Morrisa, zlasti pa njegova okrožnica, ki je bila v obliki vprabc.ne pole poslana višjim funkcijonarjem. To polo bi morali povprašani izpolniti, zlasti pa tiste dele, kjer so vprašani, odkod so viri njihovih dohodkov. Ako bi ne dali v določenem terminu to jfe do 7. aprila odgovora, zahteva Morris pravico, da jih odpusti iz javne službe.
Generalni pravdnik McGrath je izjavil, da te vprašalne polne ni izpolnil in da se še ni odločil ali bo dovolil svojim podrejenim uradnikom, da jo sploh izpolnijo.
McGrath je mnenja, da ta taktika s takimi predlogi od strani Morrisa ni na mestu. Drugi zvezni oddelki bodo po vsej verjetnosti sledili vzgledno oddelku državnega pravdništva.
Iznešena je bila tudi kritika nad Morrisovim zadržanjem, ko je nastopil pred kongresom v raznih zaslišanjih tako, kakor pravi ta kritika, da ni bilo v skladu z dostojanstvom kongresa. Ob eni priliki je primerjal zaslišanje pred kongresom s komunističnim procesom zoper madžarskega kardinala Mindszentya.
v prometni nesreči
V ponedeljek zvečer se je pripetila prometna nesreča na E. 49 St. in St. Clair Ave., v kateri je bil poškodovan Bili Ujčič, star 21 let, sin družine Ujčič iz 7203 Deveny Ave. Peljal se je s svojim motornim kolesom, ko je prišlo do kolizije z avto-taksijem. Nahaja se v Polyclinic bolnišnici z zlomljeno nogo in roko. Prija telji ga lahko obiščejo od 2. do 3. ure popoldne ter zvečer od 7. do 8. ure. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
KORUPCIJA NA KORUPCIJO
DVE SOCIALNI SLIKI IZ AMERIKE
Delavska zaposlenost
WASHINGTON, 1. aprila — Statistični urad je izdal poročilo, da je bilo koncem marca zaposlenih 59,714,000 delavnih rok. število zaposlenih je sicer padlo med februarjem in marcem za 38,000, vendar ta padec nima bistvenega pomena. Predvsem se še niso zaposlili poljski delavci, to pa zaradi slabega vremena, deloma pa Š3 vpliva na položaj sprememba civilne v vojno industrijo.
Le 1,804,000 ljudi je brez dela, V odstotkih sc to izraža v 2.9%.
*
In poroke?
Poročna dovoljenja so bila najbolj v zahtevi po izbruhu vojne na Koreji. Leta 1950 je bilo v Ameriki izdanih 1,691,673 poročnih dovoljenj.
Leta 1951 se je želja po porokah znižala. V celoti se je izdalo v temu letu le 1,-621,159 takih dovoljenj ali 4% manj v primeri z letom 1950.
Stavke, ki grozijo ali obstojajo, ki so delno ali v celoti prenehale
Redno rekrutiranje je cenejše
Urad za vojaške nabore primerja stroške, ki jih ima z re-kruti in s prostovoljci. Da dobi v vojaško suknjo navadnega vojnega obveznika, stane Ameriko le $29. V tej vsoti so zapopadeni vsi stroški zdravniških preiskav, tudi tistih, ki niso potrjeni.
Isti proces s prostovoljcem pa stane vlado povprečno $61. Pri mornarici gre ceneje in jo stane ta procedura za enega prostovoljca $37, pri kopni vojski in letalstvu je postopek dražji in stane en prostovoljec $64. Najdražja pa je pridobitev prostovoljca za marine in ti stroški nanesejo kar $120. Na drugi strani so prostovoljci zavezani na daljšo dobo in jih lahko vežbajo za posebne strokovne posle.	<
^os+a v Clevelandu
B
■'anes
zjutraj sta dospela iz
ostona profesor B. Škerij in nje žena. Prof. škerij pohaja l^j^rvard univerzo na štipendiji, fnu jo je podelila Rockefeller-
ustanova Znana
njegova žena je pa
skp ^^^orica angleško-sloven-Dro^^	katerega je izdala
aost-.'^^D ^ Ljubljani. Tu bosta '^•■oaresivnih Slovenk. Kli-i!ma: Dobrodošla'
WASHINGTON, 1. aprila — Daniel A. Bolich, ki je odstopil kot komisar v oddelku za izterja-vanje davkov, je živel leto in pol razkošnem stanovanju wash-ingtonskega hotela, stanovanje pa je bilo prepisano na drugo ime, ki je tudi v zvezi z odkritjem korupcije. Bolich je odstopil lanskega novembra in je navedel za vzrok odstopa slabo zdravstveno stanje. Za stanovanje v hotelu je plačeval $20 na dan. Stanovanje je bilo prepisano na ime Grune-walda.
V senatnem odboru, ki preiskuje ameriške izdatke za gradnjo zračnih oporišč v severni Afriki, so prišli na dan poleg drugih slučajev razmetavanja denarja, o katerih smo že poročali, še nadaljni dokazi, kako je prišlo do tega, da bodo ta zračna
oporišča mesto prvotno določe nih $300,000,000 stala sedaj $450,000,000. Navaja se na primer slučaj družine ameriškega polkovnika z njegovo ženo. Za to dvojico se je zgradilo posebno stanovanje, postavile so se posebne tehnične naprave, kupile posebne preproge in pri gradnji te hiše. so delali delavci, ki bi morali delati pri gradnji letališč.
Ko se je gradilo in prenareja-lo, kar si je zaželela družina tega polkovnika, da se je stanovanje predrugačilo in prilagodilo bliž nji okolici, se je zapravilo mili jone in milijone dolarjev ameriškega denarja. Celo ostali ameriški oficirji in njihove družine so z gnjevom gledali na početje polkovnika, prelomili podrejeno poslušnost in se pritožili. . .
$73,000,000 ZAPUŠČINE ZA DOBRODELNOST
MINDEN, Nev., 1. aprila — Zapuščina po Maksu C. Fleisch-mannu, predsedniku Fleischmann Yeast Co., ki je bil v Ameriki "kralj kvasa in droži," se je ocenila na $73,361,273.78.
Fleischmann je v svoji oporoki določil, da naj gre vse premo žen je, razen približno $1,000,000. raznim ustanovam za zboljšanje človeštva.
Že pred svojo smrtjo je bil Fleischmann ustanovitelj gotovih dobrodelnih ustanov. Lan skega oktobra se je nahajal i Santa Barbara v Califomiji in tam izvršil samomor, ker je bi) neozdravljivo bolan na raku.
Javna morala je na tleh
BOSTON, 1. aprila — V mestu je nastopil dekan protestantske katedrale v Washingtonu Francis B. Sayre, ki je govoril o norali v vladnih in privatnih krogih.
Sayre, ki je potomec preziden-a Wilsona, je trdil, da je bila /lada zadnjih 20 let vlada visoke morale. Četudi je nekaj slučajev nemoralnosti v zvezni upravi, je to malenkost v primeri z\nemo ralo v vobčem ameriškem življe-iju. Ameriška javnost je v veliki meri odgovorna za korupcijo. Sedanje volilno geslo "boj proti korupciji in nemorali," se uporablja v glavnem radi političnih ciljev.
Premirje doseženo— v kaznilnici
TRENTON, N. J., 1. aprila — V tukajšnji kaznilnici se je upr-'o 23 kaznjencev, se polastilo Š3st stražnikov, ki jih je imelo za tal-3G in je zahtevalo od kaznilniške jprave, da se vršijo pogajanja o oremirju.
Nad upornike so prišli gasilci, ki so brizgali skozi okna kaznil-lice vodo v taki množini, da je prišlo na minuto 1,000 galpnov vode v jetniške celice.
Popolnoma premočeni kaznjenci so zahtevali, da se vrše Dogajanja. Gasilci so odvrnili, da ae morajo kaznjenci vdati brezpogojno.
Uporni kaznjenci, ki so se za-barikadirali, držali talce in branili barikade polnih 48 ur, so se končno mimo udali, izpustili talce in odšli posamično pod nadzorstvom straž vsak v svojo celico.
PETORČKE V BRAZILIJI
RIO DE JANIERO, 1. aprila Iz mesta Maseio se poroča, da je 35-letna Julia Snoza porodila petorčke—štiri dečke in eno deklico. Otroci in mati, da so zdravi.
BLIŽA SE USODNI 8. APRIL; POGAJANJA RADI "JEKLA"
NEW PORK, 1. aprila—Zdi se, da bo najvažnejši moment v sporu ameriške industrije jekla glede nove mezdne pogodbe ta, ali bodo direktna pogajanja med unijo CIO in lastniki jeklarn dovedla do kakega pozitivnega uspeha ali ne. Zastopniki jeklarna so se postavili v začetku razgovorov na stališče, da mora predvsem Washington odločiti, v koliko dovoli povišanje cen jeklu, da lahko zavzamejo na tej osnovi svoje nadaljne stališče.
Kmalu po prvih osebnih sti-
kih je industrija jekla izdala poročilo, da se skupni razgovori za • jasno odložijo in da se pričakuje nadaljni razvoj dogodkov. To izjavo so tolmačili na ta način, da industrijci ne pristanejo na priporočilo urada za določitev mezd in na višje mezde, razen in dokler zvezna vlada ne dovoli zvi-šanih cen v jeklu.
Unija C.I.O. je pristala na to, ia se stavka odloži do 8. aprila je ne pride do pogodbe bi se tega Jne stavka začela, jeklarne pa b :ačele s pripravami ta petek, da :e preneha z delom.
Kakor smo že poročali je od atop direktorja za narodno mobilizacijo Wilsona tudi doprinese, 3voj delež k temu, da pogajanji; le gredo nemoteno naprej.
Glede rezultata pogajanj med lastniki jeklarn in vladnimi organi ni mogoče reči ničesar pozitivnega. Značilna je izjava Ar-nalla iz urada za stabilizacijo cen, ki pravi: "Upam najbolje bojim se najslabšega."
V Akronu 18,000 na stavki
AKRON, O., 1. aprila — Pr podjetjih Firestone Tire & Rubber Co. ter B. F. Goodrich Co. j' trenotno okrog 18,000 nameščencev v stavki. V podjetju B. F Goodrich so na stavki pisarnišk' uslužbenci, ki so s svojo stavki živo zadeli tudi produkcijo. S svo jo stavko so praktično paralizi rali delo družbe.
Nerazpolcženje med delavci jc povzročila obsodba devetih za stopnikov unije, katere je sod nik obsodil radi omalovaževanja sodišča. Obsojeni so na svobod
proti kavciji. __^_
Osebnost governerja Stevensona
Nova številka
John žigman, poslovodja klu-bovih prostorov Ameriško-jugo-slovanskega centra na Recher Ave., sporoča, da ima za Klubo-ve prostore sedaj novo telefonsko tševilko—namreč KEnmore 1-9309.
Prijazno sfe vabljeni na
KONCERT
MLAD. PEV. ZBORA
Slov. del. doma na Waterloo Rd.
V NEDELJO, 6. APRILA
PRIČETEK OB 3.30 POP. Pb programu zabava v spodnji dvorani
Z naznanilom pre dsednika Trumana, da ne bo več kandidat. 36 je preko noči pojavilo v širši javnosti novo ime—Adlai E. Stevenson, govemer države Illinois. Kdo je Stevenson?
Stevenson, oziroma njegova rodbina predstavlja že lepo popisan list v ameriški politiki. Njegov prastari oče je bil svetovalec predsednika Lincolna. Njegov stari oče je bil podpredsednik v administraciji predsednika Grovera Clevelanda.
Governer Stevenson je bil rojen v Los Angelesu dne 3. februarja 1900. Rojstna hiša družine se nahaja v Bloomingtonu. Illinois. Stevenson se je izobraževal na univerzah Princeton in znani univerzi Harvard v Bostonu. Svoje študije je končal leta 1926. Kot pravnik je izvrševal svojo prakso v Chicagu. Usoda %a je kmalu zanesla v javne službe.
V prvi svetovni vojni je služil pri mornarici. Od leta 1941 do 1944 je bil pomočnik mornariškega tajnika Franka Knoxa.
Leta 1945 je bil imenovan za pomočnika državnega tajnika in
se je udeležil konference Združenih narodov v San Franciscu ko zastopnik tiska.
V naslednjem letu vidimo Stevensona v Londonu v diplomat ski službi. Stevenson pozna ustanovo Združenih narodov in je ta-korekoč bil boter, ko se je ta organizacija rodila v San Franciscu. V letih 1946 in 1947 je bi. ameriški delegat na zasedanjih Združenih narodov.
Leta 1948 je kandidiral za governerja države Illinois, kateri so popre je vladali republikanci Stevenson je zmagal. Zmago Stevenson kot governerja države Illinois primerjajo z zmago predsednika Trumana istega leta. Nt zunaj je razen kandidatov malokdo verjel na zmago obeh demokratov. Volivstvo je poznalo oba in jima poverilo zaupanje.
Stevenson slovi po svojih upravnih reformah v državi Illinois izven meja svoje države. O sebi trdi, da hoče predvsem kandidirati ponovno za governerja dižave Illinois, da pa se ne bo branil prestopiti praga stavbe, ki se imenuje—Bela hiša, če bo kandidiran za predsednika in seveda, če bo tudi izvoljen.
Tudi tisti, ki bi bili pripravljc-li iti na dfelo, so odvrnjeni po stražah.
Stavka pri Ohio Bell Telephone Co.?
Uniji AFL in CIO javljata, da je zagrožena stavka name-ščenstva pri Ohio Bell Telephone Co. odložena na četrtek. Zvezni posredovalci iz Washingtona naj imajo priliko in čas, da izvrše posredovanja. Gre za kakih 16,000 nameščencev, od teh 6,000 v ob-nočju Clevelanda. Direktna pogajanja med obema strankama niso dovedla do uspeha. Zahteva se poleg drugega povišanje mezd in to 25 centov na uro.
Če bi prišlo do stavke pri Ohio Bell bi verjetno nastopila stavka uudi v družbi Michigan Bell ter Pacific telefonski in telegrafski Iružbi. Tudi to delavstvo zahte-/a bistveno zvišanje mezd.
Za danes opoldne so napovedane stavke pri Michigan in California Bell Co.
Stavka v Westinghouse iončana
PITTSBURGH, 1. aprila — Delavstvo, zaposleno v obratih ■Vestinghouse Electric Co., ka--ih 13,000 po številu, je z večino prejelo sklep, da se konča stavca, ki je trajala od zadnjega pet-(a, in se je danes vrnilo na delo. / sporu je bilo vprašanje "sen-;ornosti."
• K dosedanjim stavkam so se pridružili tudi nameščenci v transportnem podjetju. Nameščenci zahtevajo 30 centov povišanja na uro. Posredovanje župana je ostalo brezuspešno.
*
ANGLIJA POVIŠALA CENE JEKLU
LONDON, 1. aprila — Kon-ervativna vlada je dobila v spod-iji zbornici odobren je, da poviša cene jeklu približno $14 na tono. Laboristi sA se protivili zvišanju. Churchill je odnesel zmago z 206 glasovi proti 174. Sedanja konservativna vlada ne spreminja ničesar v principih gospodarstva, to je, da tudi jeklo ostane socia-lizirano.
Oprava za moške in dečke
V poznani slovenski trgovini z moško in deško opravo, katero že dolgo vrsto let vodi Frank Be-laj na 6205 St. Clair Ave., si matere in očetje lahko izberejo fine obleke, kravate, čepice in klobuke za svoje male fantke. Posebno za velikonočne praznike je Bela jeva trgovina napolnjena najnovejše oprave najsibo za moške, dečke ali fante, ki so radi oblečeni pristojno. Cene so zmerne, postrežba pa vedno prijazna in točna.
Pozdravi
Pozdrave vsem čitatel jem Enakopravnosti, prijateljem in znancem ter Progresivnim Slovenkam pošilja poznana Mary Vo-grin iz Shawnee Ave., ki se nahaja na oddihu pri družini Vo-grin v New Smyrna Beach, Fla.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. aprila 1952
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)----------5.00
For Three Months—(Za tri mesece)_________3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: J (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)---------------6.00
For Three Months—(Za tri mesece)--------------3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MOSKVA-NEMCIJA-KOREJA
(2)
Kaj se je zgodilo na zunaj takega, da vsakdo razume?
Prvič: Sovjetska zveza je predlagala, da naj bo sedaj razdvojena Nemčija med vzhodno in zapadno Nemčijo-enotna država. Torej Nemčija, kakor je bila pred vojno, seveda ne v tistih mejah. Zasedbene sile—ameriške, britanske, francoske in ruske naj se umaknejo v gotovem času, potem ko bo sklenjena mirovna pogodba. Nemškemu narodu se dajo vse demokratske pravice: politična svoboda tudi v notranjem smislu, da lahko vsakdo agitira za svoj politični program, kar je v zvezi s svobodo govora in svobodo tiska. Vse civilne pravice naj se povrnejo vsem bivšim članom nemške armade brez ozira na to, če je bil kdo ali general ali prostak. Samo tisti so izvzeti, ki so bili že obsojeni po sodiščih. Toda glavno: Taka Nemčija ne sme stopiti v nobeno zvezo držav, ki bi bila naperjena proti bivšim nemškim sovražnikom in sedanje nemške meje na vzhodu torej proti Poljski, Češki in Rusiji, naj se potrdijo. Taka Nemčija lahko postavi na noge svojo lastno obrambo in bo pripuščena med Združene narode.
Nemčija je v vojaškem pogledu po ruskem predlogu bolj prosta, kakor pa po predlogu Zapada. Tudi glede nemškega gospodarstvu so Sovjeti bolj širokogrudni, kakor so zapadni zavezniki. Nemško gospodarstvo naj bo brez kontrole.
Drugo, kar se je zgodilo, je bila soglasna zavrnitev Zapada vseh ruskih predlogov, češ da gre le za propagando, ki je brez iskrenosti in stalnosti.
Tudi tretji zelo važen dogodek seje zgodil: Francija in Nemčija sta se sporazumeli, nedvomno predvsem na intervencijo Amerike, da naj o spornem ozemlju, o katerem smo že pisali in katero se imenuje Posarje, industrijski pas med Francijo in Nemčijo, odločijo volitve, komu naj ta zemlja pripade. Ali Franciji, ali pa Nemčiji. Ko smo poročali o Posarju in o pomenu tega ozemlja v industrijskem oziru, smo naglasih, da gre za ogromne zaloge premoga, pa tudi za lepo razvito industrijo. Dalje pa, daje bil položaj te dežele sličen sedanjemu po prvi svetovni vojni. Francozi so ga imeli formalno v posesti in upravi ter izkoriščali njegove zaklade. Vkljub vsem političnim pritiskom, volilnim mahinacijam in vkljub temu, da je bil na vladi v Nemčiji Hitler, ki je preganjal katolike in socialiste, je ob zgodovinskem momentu Posarje izreklo se za Nemčijo, potrdilo, daje nemško in bilo po plebiscitu, ki se je izrekel za Nemčijo, priključeno nazaj k materi domovini. O usodi Posarja naj odloči zopet isto volivstvo letos pri volitvah septembra 1952.
Se več seje zgodilo. Nemški kancler Adenauer, kije na čelu zapadne nemške vlade, ki zopet predstavlja okrog 50,000,000 Nemcev, dočim jih predstavlja vzhodna Nemčija, ki je pod sovjetsko komunistično upravo, le 20,000,-000, je uradno najavil, da se bo sklenila posebna mirovna pogodba med zapadno Nemčijo in med zapadnimi zavezniki in da bo ta mirovna pogodba podpisana v drugi polovici maja. Mi smo že poročali, da se zapadnim zaveznikom mudi in da njihovi visoki komisarji v Nemčiji delajo noč in dan na osnutku te mirovne pogodbe, ki naj bo gotov vsaj do meseca aprila. Obstoja vtis, da je osnutek gotov, da so predvideni razgovori o potankostih in da so bistvene težkoče prebrodene, sicer bi kancler Adenauer ne napovedal, da bo posebna pogodba z zapadno Nemčijo podpisana že v drugi polovici meseca maja. Kancler Adenauer je bil ob tej napovedi izredno jasen. Povedal je, da bodo prišli trije zunanji ministri: za Ameriko Dean Acheson, za Veliko Britanijo Anthony Eden, in za Francijo Robert Schu-man osebno v Bonn v Nemčijo, kjer bodo podpisali to mirovno pogodbo in da bo ta dogodek "velik dan za Nemčijo"	i
Važne so opombe, katere je dodal kancler Adenauer k temu naznanilu. Sovjetska zveza da želi, da izrine Ameriko iz Evrope. Sovjetska zveza si ne želi vroče vojne, ampak si hoče na drug način podjarmiti Evr>opo. Adenauer je potrdil pripravljenost Nemcev, da gredo v skupno zapadno evropsko armado in zavrnil sovjetsko misel, da naj bo Nemčija nevtralna in ne sme pristopiti praktično k nobeni politični zvezi.
Dobesedno je dejal: "Nevtralna Nemčija, četudi bi imela svojo lastno armado, je nesmisel v sedanjem času atomskega orožja. V kratkem času bi Rusija v mrzli vojni pogoltnila Evropo in Nemčija bi postala privesek Azije. Moramo se pripravljati na dan, ko bo zapadni svet tako močan, da bo prisilil Sovjetsko zvezo, da se v resnici pogaja. V tem je in bo velika prednost nemške politike, kakor tudi politike zapadnih velesil." Kdo naj razume ta položaj?	L. C.
Vte^Hik^^a fžoita
Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD
Dva kola stojita, ker mejnika sta,
v zemljo sta zabita globoko oba.
Ta bukov je mejnik, to eden trdi,
ta gabrov je, pravi se drugi jezi.
Poleg petja, bo na programu tudi igra enodejanka, katera se bo sukala okrog dveh kolov mejnikov. Dva soseda sta si vsak svoj kol zabila v zemljo, vsak na drugem mestu in trmasto vztrajata vsak pri svojem kolu, da je tam pravična meja. Kregala se bosta tako, da bo joj. Niti ne bosta pustila eden drugemu, da bi si v miru kose sklepala, ker da drug drugega moti v klepanju. V jezi bosta tako razbijala po kosah, da bosta menda vse kose razbila. Ker je bil pa ta mlajši sosed zaljubljen v hčer starejšega soseda in dekle v njega, je dekle prosila soseda, da ako jo ljubi, naj se ne prepira z njenim očetom zaradi tiste pedi zemlje in naj njenemu očetu pritrdi, da ima on prav in da je njegov kol bukov kol pravi mejnik.
Ob istem času, brez da bi eden za drugega vedel, je pa mati hčere prijela moža, da zakaj tepta hčerino srečo zaradi tiste pedi zemlje in da naj sosedu pritrdi, da je njegov gabrov kol pravi mejnik.
Po nekoliko časa oklevanju, sta oba obljubila ženskam, da naj bo tako kot one hočejo. Ko se bosta zopet srečala, bosta začela dajati eden drugemu prav kakor jima je bilo naročeno. Navzlic temu, da sta v srcih oba dobra in poštena človeka, bosta v svoji trmi vztrajala vsak pri svoji obljubi in bosta začela malo po malem vedno bolj glasno dajati eden drugemu prav in si očitati, da ni mož beseda, ker prej da je trdil in se držal bukovega kola, a sedaj gabrovega in obratno prej gabrovega, a sedaj bukovega.
Tako se bosta razhudila, da se bosta zopet oprijela vsak svojega prejšnjega kola in se pripravljata na tožbo. Enkrat sta se prepirala, ker nista dala eden drugemu prav, drugič pa, ker sta dajala drug drugemu prav.
Sodnijski sluga bo pa od strani opazoval in se pripravljal, da bo vse skupaj dobro podkuril, da bo kaj groša za sodnijo in njega, na škodo prepirajočih sosedov.
Zopet bodo morale ženske poseči vmes in bodo tako dobro spravile to stvar, da na mesto tožbe bodo povabili vse sosede z godci vred, da bodo praznovali spravo med sosedi in zaroko mladega para.
Iz tega kratkega opisa te igre je razvidno, da bo smeha na koše. Seveda, kdor bo hotel vse vedeti, bo moral biti tam.
Ako se pa vzame to igro iz druge strani, ko jima ni mnogo zaradi tiste pedi zemlje in sta dobra v srcih, le trmasto vztrajata vsak pri svojem odloku, pa čeprav jima grozi škoda, tedaj lahko, na žalost, opazimo, da smo si mi sami na več krajih postavili bukove in gabrove kole za mejnike, brez da bi nam bili potrebni in včasih trmasto vztrajamo pri teh kolih. A sodnijski sluga—tujec, pa kuri to razdvojenost in računa, koliko bo dobička zanj v našo škodo. Nemara bi tudi mi rabili take osebe, ki bi nam postavile pravičen kol sprave, namesto razdvojnih bukovih in gabrovih.
Iz dopisov je razvidno, da bo program precej bogat in vsem v zadovoljstvo. Učitelj je Mr. Joseph Gregurinčic, pianistka Miss E. Pavli, pomočnica pri igri Mrs. Marion Bashel.
Občinstvo je vabljeno, da se v velikem številu udeleži tega koncerta, ki se vrši v nedeljo, 6. aprila ob 3.30 uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
J. Tomšič.
Prof. Dr. Božo Skerly je med nami
CLEVELAND, Ohio —Danes zjutraj sta dospela v Cleveland dr. Božo Skerlj in njegova so-prog%. Progresivne Slovenke jima kličemo: dobrodošla v našo clevelandsko metropolo.
Dr. Skerlj pohaja Harvard univerzo v Bostonu. Njegova soproga je pa avtorica ter je spisala .angleško-slovenski slovar.
Prav srečni smo v Clevelandu, da imamo priliko imeti dve tako odlični osebi v naši sredi.
Želja dr. Skerlja je, da bi se seznanil s čim več predstavniki našega naroda v Clevelandu, in v ta namen bodo Progresivne Slovenke priredile lep družabni večer v petek, 4. aprila v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., začetek ob 8. uri.
Na programu je več pevskih točk in potem se boste lahko osebno seznanili z dr. Skerljom in njegovo soprogo.
Vsi, ki želite vstopnice za ta družabni večer, jih dobite pri sledečih: John Pollock, Joseph F. Durn, Viki Poljšak, Theresa Gorjanc, Mary Ster, Josie Za-krajšek in spodaj podpisani.
Cecilia Subelj, glavna predsednica Progresivnih Slovenk Amerike.
Predavanje o socialnem zavarovanju
CLEVELAND, Ohio—V četrtek zvečer bo govoril Mr. John Maidlow o socialni zavarovalnini (Social Security Benefit). Povabile so ga Progresivne Slovenke krožek št. 1. Predavanje bo po seji ob 9. uri. Ker je Mr. Maid-low veščak v tem vprašanju in ker marsikateremu ni znano, kdaj je upravičen do socialne zavarovalnine, je potrebno, da se udeleži.
Dobrodošli ste vsi moški in ženske, če ste člani ali ne. Lahko boste stav^ vprašanja in poskrbelo se bo, da se bo tudi tolmači lo tistim, ki ne bi prav razumeli.
Torej pridite v četrtek zvečer ob 9. uri v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Vstopnina prosta!	Odbor.

ALFONZ GSPAN:
IZ ZGODOVINE SLOVENSKE KNJIGE
Itfllttl
YOU
can be the woman of the year
MIPARI FOR NURSING— fh# moit needed profession for women In a Notional Emergency
Talk to Hi* DIractor of Nurut at your local hospital, or opply to a collegiate or hospital School of Nursing.

Zastopniki
Enakopravnosti^' •
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457 •
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029

(Nadaljevanje)
Ne oziraje se na dolenjsko tradicijo, uvedejo v knjigo svoje ne-rečje, pri čemer vztrajajo več ko 200 let in tiskajo knjige v Hallu na Saškem pozneje v Požunu Sombathelyu, Gradcu, Šopronju in Pešti. Glede na opremo knjige v tej dobi se da reči da je baročni okus zapustil v njej precej sledov. Najlepše in najrazkošnej-še so v tem pogledu Valvasorjeve knjige pisane sicer nemško in latinsko. Vse so bogate z bakrorezi, izdelanimi na Bogen-šperku. Dve njegovi knjigi sta bili natisnjeni kar na domačem gradu, 2 v Ljubljani, 2 najvaž-nejši-^Koroška topografija in Slava vojvodine Kranjske— pa v Nurnbergu. Čeprav ne sodijo prav v slovensko literaturo se jih vendarle hvaležno spominjamo saj so po svetu razglasile slavo naše domovine in z ljubeznijo prikazale življenje našega ljudstva. Isto velja tudi ža Schonlebnovo in Dolničarjevo delo. Posebej občudujemo bogen-šperškega gospoda tudi zato ker je iz ljubezni do knjige žrtvoval vse svoje premoženje.
Med Pohlinovim nastopom in Vodnikovo smrtjo doživi naša knjiga v marsikaterem pogledu prerod. Med številne nabožne knjige—nekatere med njimi so prepojene še s staro meniško miselnostjo, druge že z janzenisti-čno in jožefinsko—se postopoma uvrščajo posvetne. Laizacija in v nekem smislu demokratizacija naše knjige sta nasledek reform in francoske revolucije. Tiskano slovensko besedo jame v svoje namene uporabljati tudi država. Medtem ko moč tujih fevdalcev bolj in bolj sahne, se porajajo med uradniškim plemstvom posamezniki, ki jih ne bremeni predsodek o manjvrednosti vsega, kar je kmečko in slovensko;
lažji tlačanski jarem pa omogoči, da ljudje z dežele pritekajo v mesta ter ustvarijo kot obrtniki, trgovci in izobraženci prvo tanko plast domačega meščanstva. Število tiskarn polagoma narašča. Tako obratujejo v letu Vodnikove smrti v Ljubljani že kar 4 v Celovcu 2 po ena pa v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru in mimogrede tudi v Ptuje. Vse te bi z lahkoto stregle slovenski književnosti, ko bi tujstvo ne bilo po mestih še vedno tako mogočno. Vendar se že ob tem času oblikuje mimo Ljubljane novo slovensko kulturno žarišče, ki opeša šele po prvi svetovni vojni; Celovec. Zunaj našega ozemlja tisltajo slovenske knjige na Dunaju, v Gradcu in v Vidmu. Kakor vidimo so se v tem času zveze z Nemčijo pretrgale po volji dunajske potranje in zunanje po-htike. Zlasti Egerjeva in Klein-mayerjeva tiskarna,—le-ta si je oskrbovala papir iz lastne papirnice v Žužemberku—sta natisnili vrsto pomembnih del kakor n. pr. več Pohlinovih. Pisanice Jap-Ijevo Sv. pismo, ki postane kakor nekoč Dalmatinovo, šola reformiranega knjižnega jezika Linhartove in Vodnkovi knjige— med njimi pratike, prvi slovenski časopis Lublanske Novice. Pes-me za poskušino slovnico Babi-štvo. Kuharske bukve in več učbenikov — dalje Kopitarjevo gramatiko in Ravnikarjeva dela.
Med celovškimi tiski je treba omeniti predvsem Gutsmanove jezikoslovne spise med graškimi pa dela Janeza Primca. Žalostno usodo je doživela odlična italijan-sko-slovenska slovnica Vincenca Franula Weissenturnskega, tiskana v Trstu v 2000 izvodih: požrtvovalni advokat je knjigo založil na svoje stroške, ni je pa mogel spraviti v promet in se je zato razočaran nehal truditi za
našo stvar. Da se tudi sicer ni godilo naši posvetni knjigi veliko bolje dokazujejo Vodnikovi vzdihi da pojde njegov "trebuh pod hrbet vas svat," če ne bo večjega zanimanja za domačo knjigo. Da se je posvetna literatura vendarle utrjevala je precej prispeval čas sam, ne smemo pa prezreti zaslug, ki si jih je pridobil Zois, ko je svoje bogastvo darežljivo razdajal tudi za ta podjetja saj ga je lastna prekrasna knjižnica učila, spoštovati in ljubiti knjigo. Ob tem času so knjige na splošno opremljene kar preskromno suhoparne; nekateri domači tiski pa le kažejo sledove klastističnega in roko-kojskega okusa.
(Dalje prihodnjič)
DARK HORSE
V	letu predsedniških volitev pogostoma slišimo ali beremo izraz "dark horse." Direktno prevedeno bi to pomenilo konja temne barve, toda izraz, ki se rabi v političnem oziru, nima nič s konji za opraviti.
Kot znano imajo politične stranke v letu predsedniških volitev svoje konvencije, na katerih nominirajo kandidate za •predsednika in podpredsednika. Navadno je več kandidatov, ki bi želeli dobiti nominacijo v določeni stranki. Nominyan je kandidat, ki dobi določeno večino glasov na konvenciji. Zgodi se pa, da sta dve struji delegatov približno enako močni ter kandidat niti ene niti druge skupine ne more dobiti predpisane večine Po takem zastoju se dve ali več struj zedini za kompromisnega kandidata, morda prej malo znanega. Tak kandidat se v poU-tičnem jeziku imenuje dark horse.
V	preteklosti se je to že večkrat zgodilo. Za predsednike so bili nominirani in izvoljeni republikanci Rutherford B. Hayes, Jarfies A. Garfield in Warren G. Harding ter demokrata James K. Polk in Franklin Pierce, ki so dobili nominacije kot dark horses.
—NOVA DOBA
Ivo Pirkovič:
ČUDEŽ BELE POLITIKE POD GORJANCI
(Nadaljevanje)
Kaplan Vinko Kastelic, ki je na pobudo novomeškega kanonika Keka že vso pomlad zbiral bele pristaše in nosil iz novomeške proštije v čevljih skrito "Svobodno Slovenijo," je o bin-koštih na Debeljakovo povelje poklical svoja terenca Jožeta Luzarja iz Dolnjega Maharovca in Franceta Turka z Mokrega polja, in jima povedal, da je prišel čas odhoda v borbo "proti skupnemu sovražniku slovenskega naroda."
Ko so Vinka Kastelica pozneje pri zasliševanju na partizanskem poveljstvu v Gorjancih vprašali, koga so mislili s tistim "skupnim sovražnikom slovenskega naroda," je šentjernejski kaplan dejal:	*
"V pismu (kapitana Janka Debeljaka, up. I. P.) ni bilo to povedano. Tudi jaz nisem tega vedel. Računal sem na okupatorja. Turk pa je to pravilno razumel in mi je rekel, da bi proti Italijanom šel, toda misli, da še ni čas: da bi pa šel proti lastnemu narodu, pa da ne gre. Lu-žar je vprašal, kakšno vodstvo da je. Rekel sem mu, da ne vem, nakar je izjavil, da ne gre."
Ta dokument, ki rešuje narodno čast Šentjernejčanov in ki ga danes hrani arhiv Centralnega komiteja KPS, je kaplan Vinko Kastelic podpisal s pripombo:
"Izjave so resnične in sem jih prcčital, za kar jamčim s svojim podpisom."
Odgovor pobožnega Šentjer-ncjčana farovškemu gospodu, zvodniku bele garde, je tedaj nedvoumen in jasen: "Proti tujemu osvajalcu da, proti lastnemu narodu ne!"
Drugo povelje šentjernejskim kmetom, naj odidejo v belo gardo, je napisal o kresu (1942) v šmihelskem samostanu notre-damskih redovnic "škofov ljubljenec," kaplan Nande Babnik, ki si je pri mestnem krojaču Pel-kotu že velel ukrojiti iz najboljšega kamgarna častniško uniformo ter pričakoval iz Ljubljane imenovanja za belega poveljnika. (Izjava krojača Franca Pelkota).
Samostanska prednica, častita mati Marija Stanislava Bob-nikova, je drobni listič s poveljem kaplanu Kastelicu zapletla voditeljici šentjernejske dekliške Katoliške akcije v debele plave kite, kaplan pa je čedno dekle za nevarno pot blagoslovil. Mobilizacijski ukaz belega štaba pa je šel naravnost v poveljstvo uporniškega bataljona v Gorjancih in ga je kaplan Kastelic videl šele tam pri zaslišanju.
Seveda so partizani sedaj belo vodstvo razbili in tako vsaj za štiri mesece prepiečili bratomorne boje. Tako smo si prihranili precej krvnih izgub, pa si tudi rešili ogroženo narodno čast pred zavezniškim svetom.
Zgodovinska resnica je torej, da ni farovž v najbolj razvpitih belogardističnih krajih, med vernimi šentjernejskim! vinogradniki in konjereje!, dobil za belo gardo z lepo besedo in opomini niti enega samega človeka, ker so ti dobri, preprosti ljudje bistro zaslutili, da tiči za nameravanim bojem zoper "skupnega sovražnika slovenskega naroda," o katerem je farovški gospod zvijačno govoril, v resnici izdajalska bratomorna vojna zo-
per domače upornike in ne vstaja zoper tujega osvajalca, ki so si jo želeli vsi.
V	strahu pred preteče vstaja-jočim uporom so se Italijani in beli voditelji zatekli sedaj k nasilju.
V	torek, '4. avgusta je italijanska vojska pod ognjem bombnikov in topov z oklopniki vdrla v osvobojene šentjernej-sko-kostanjeviške kraje, ubila polhovškega mežnarja, ki je zvonil poldne, češ da bije plat zvona, zajela po poljih in domovih tri sto kmetov ter jih v Novem mestu zaprla v tesne ječe okrožnega sodišča. Čez dva dni je v družbi dveh laških častnikov stopil pred nje poveljnik bele garde, Janko Debeljak, ki se je bil prekrstil v Giovannija. Stoječ med Lahoma pod podobo kralja Petra, ki so jo za tisto priložnost obesili na steno, je kapitan Debeljak jetnikom takole govoril:
"Mi nismo za Italijane, ampak za tega," in pokazal je na podobo kralja Petra na steni. "Tudi vi se boste morali sedaj odločiti za pot na desno ali na levo. Šli boste v borbe samo v Gorjance in nikamor drugam. Tam je sedaj 600 partizanov. Od teh je 300 oboroženih in od oboroženih zopet samo 150 izurjenih za borbo. Ostali orožju niso vajeni. Mi bomo oboroženi z najmodernejšim angleškim in ameriškim orožjem. Italijani niso zanič in njihovo orožje prav tako."
Italijana na Debelakov! desnic! in levici sta, kot sveta Not-burga pred čudežem v vrhpolj-sk! kapelici, strmela v ta čudež bele politike. Skratka, komedija za Moliera, če ne bi boli poveljnik izsiljeval človeških duš in glav.
(Dalje prihodnjič)
ENAKOPRXVHOBB
RTRXN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
(Nadaljevanje)
O, ona ni taka, ljudje je niti ne poznajo, kako je dobra! Vsakomur privošči svoje. Še Smuka bi privoščila Kosezanom in ga pustila oni Mici, naj ga imajo, ki so ga že vajeni!—Sploh Smuk
y Ljubljani si bodo norca delali iz njega in iz nje tudi. Smuk da bi ga s sabo jemala med yudi,; h gospodični Fini že ne bo mogla z njim, škoda! ... O, ce bi jo prosili, ona je jako . . . PS' jim pusti Smuka v Kosezah! ■^i odškodovati jo morajo. Če 31 dajo polovico njegove imovi-ne? ni preveč. In morebiti bi se kaj odnehala . . . Tako ali tako, bogastvo jo čaka ... o, (drugače se ne meni!"
Čutila je potrebo, da se z nohtom mezinca popraska pod fri-2ur6—o, ni bil brez vzroka oni blaženi sen zadnjič!
Ob prijetnih takih mislih ji je kaj hitro potekal čas in skoro Je bila presenečena, ko se je iz-2a ovinka že prikazal dični Smuk. Oziral se je nazaj in se žuril proti kapelici.
žena iz poročnih bukev mu je stopila naproti dva drobna koraka. "Oh," je rekla, "mislila sem . . . Ali imaš?"
"Imam!" je odgovoril in se potrkal po prsih. "Hardun!" je dostavil in se še enkrat ozrl in Je dražestna njegova slutvožena iz vsega, kakor se je vedel, lahko spoznala, da junaški njegov cin ni potekel brez nevarnosti.
Pospešila sta korake in da odrežeta rido, jo ubrala po ste-
Ko sta skoz mokro grmovje, cez polzke korenine in kamene, srečno spet dospela na gladko cesto, ni več strpela gospodičnžt Mici.
Hlače za dečke
mere 3 do 18 ^	Cene:
53.95, $4.95, $6.95, $8.50
Velika izbira, trpežno blago
pasovi in naramnice n o g a v i c e
KLOBUKI
Cene: $1.95, $2.50, $2.75
ČEPICE
Cene: 95c, $1.25, $1.65
Velika izbira, znani izdelki ^ zanesljivi slovenski trgovini
^ f rank belaj
moška in deška oprava 6205 ST. CLAIR AVE.
^nŠE NAPRODAJ za eno družino
ski*^	v Euclidu, v sloven-
g 'polici, blizu Tracy Ave. Ima na plin, garažo za vrt. Vse je v naj-sp 1 stanju. Cena je zmerna in ^	takoj vselite.
Pokličite
Pctrovich
broker
KE 1-2641
Najprej se je odduškala od težavne poti: "Ah!" in z očitajo-čim pogledom na Smuka še enkrat: "Ah!" Potem pa je rekla:
"O, Smuk, kaj si naredil z mano ! Jaz sem jako . . . nak! nikar ne misli ... za noben denar . . . O, tako se bojim . . . Ali ne boš izgubil denarja? . . . Ali veš, koliko si ga vzel s sabo?"
"Vsega sem vzel, kar ga je bilo!" je odgovoril Smuk in so iz dodatnega vzklika: ' 'Hardun!'' kakor ga je izgovoril, vnovič odsevale nevarnosti, srečno prestane. Segel je za suknjo in iz malhe ruval in vlekel listnico, bila je tako obUna, da jo je komaj spravil na dan.
"Ne, ampak . . ." je občuduje vzkliknila Mici, ko jo je zagledala. Segla je po nji, ali dobri Smuk že dolgo ni imel takega zaklada v rokah in ga ni izpustil in sta oba držala listnico, ko jo je gospodična odpirala in razgrinjala. Lepo rdeča je bila, sila je imela predalov in vsi so bili nabasani.
Pa se je gospodični Mici hitro shladilo navdušenje. Kajti že prvi površni pogled ji je povedal, da dobršen del njene vsebine niso spoštovanja vredni bankovci, ampak druge vrste papirji. Jemala jih je iz predalov in jih obračala in iskala in pričakovala, kdaj da pride do bankovcev. Pa je našla krstni list in ženitno pismo in sodni spisek—davčne pobotnice, oglasilne pole od žganjekuhe in zraven dva izpovedna listka—in še mnogo drugega je našla lepega, celo pobotnice raznih krčmarjev o Smuko-vih zapitkih, ki jih je za njimi plačala žena—o ta baba, čemu jih neki zbira—mar res misli na preklic?
Smuk je zijal in zijal vedno bolj, gospodična Mici pa je stiskala ustni in jih vedno bolj stiskala. Tako je oprezno in natančno pregledovala list za listom— o, bila je res izobražena!—in so prišla na dan še stara šolska naznanila in razni računi, dve podobici Marije Pomagaj z Brezja in enake javne in zasebne listine, le o denarjih ne duha ne sluha!
Skratka: reč je bila taka, da zapiti Smuk ni preudaril, da žen-stvu za blagajno ne služi skrinja, ampak postelja: v posteljo pod slamnico spravljajo svoje vrednote, ne v skrinjo, in sta mu bila zastonj trud in junaštvo, ko je s sekiro odklepal skrinjo!— Zatorej si zapomnimo, da še vlomilcu hodi navzkriž, če je pijanec!
Gospodična Mici je mislila, da jo prizadene. "Nič ni!" je rekla.
Smuk je buljil v prazno listnico. "Nič!"
Strogo ga je pogledala. "Ne, kaj takega! . . . Tega ne razumem ... in sploh . . . kako more biti človek tako . . . Nak! O!" Obrnila je pogled od Smuka v
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
IMA PRIPRAVLJENO ZA
VELIKONOČ
veliko zalogo doma prekajenih
Želodcev, klobas, šunk, reberca, plečeta in drugo suho mesenino.
SVEŽE MESO NAJBOLJŠE KVALITETE.
POPOLNA ZALOGA GROCERIJE IN ZELENJAVE.
Se priporočamo za obisk.
Tri trgovine na sledečih naslovih:
667 E. 152 St. 16201 Waterloo Rd. 712-714 E. 200 St.
Vsem odjemalcem in prijateljem Zadruge:
Vesele velikonočne praznike!
nebo in odtod zopet v Smuka. "Kaj bo zdaj? No?"
"Kaj jaz vem!" je odgovoril poparjeni Smuk.
"Kaj jaz vem, kaj jaz vem," ga je oponašala gospodična Mici, "kaj jaz vem . . . Nazaj moraš, nazaj! Tako neumen menda vendar nisi, da ne bi našel denarja. Samo prej poglej, predno vzameš in greš! O ti . . ."
Smuk se je popraskal po glavi, pomislil je in preudarno pljunil. "Nazaj ne grem. Kotička je za mano kričala—ankršt grdi! —Nemara je skrinjo zapazila vlomljeno. Če se jim zdajle pri-kažem, hardun . . ."
"Ti si možak!" se je hudo vala gospodična, "ni čuda, da nosi baba doma hlače ... in sploh in vse!—Ne, tak zajec, taka šlapa! O!" Solze so ji stopile v oči.
"Zmerjala me pa ne boš," se je uprl dobri Smuk, "za zmerjanje imam že ono, mi ni treba še tebe."
Gospodična Mici je bila jako izobražena, toda kar je preveč, je preveč! Oči so ji švigale okoli in usta so ji kar hlastala, da bi našla pravega izraza prenezasli-šani krivici, ki se ji je godila. "Nak . . . jaz . . . naj reče, kdor hoče . . . sploh . . . Smuk, ti si ... ti si ... ti si .
"Kaj bi!" je rekel Smuk in segel po spisih v njenih rokah, da jih spravi v listnico. "Kaj bi! Zdaj bi me zmerjalo, za tisto sem pa bil dober, kaj, da si zastonj pri meni jedlo in pilo."
"Nesramnost... in sploh ..." ga je ogorčeno zavrnila gospodična Mici. "Mara kdo zate! Takile osel kiha za Bežigradom!"
"Tako?" je rekel Smuk, "Hardun!" in je dvignil svojo rjavo roko, da ji z njo zapre usta. Še mu je bila všeč, ljubljanska ta ptica, njen živi obraz ga je mikal, da ga dobi med svoje prste in malo stisne.
"Barabež, smrduh!" je nadaljevala gospodična, in mu zalučala dragocene listine, javne in zasebne, v glavo in ga za prikla-do še s sončriikom oplazila po roki.
Ubogi sončnik se je stri, listine pa so vzele za hip dobremu Smuku vid, da mu je šapa zgrešila cilj ni pogodila lica živahne njegove nasprotnice, ampak njene lase.
Ostrmel je Smuk in se skoro prestrašil: lasje so mu ostali v rokah, držal jih je kakor kode-Ijo! Strmel je in ni slišal, ne čutil besne gospodične, ki je ve-kala: "Cigan, rabelj, rokovnjač!" in se vanj zaganjala, da mu iztrga dragoceni plen in maščuje sramoto.
Tako se je moglo zgoditi, da sta se čisto neopaženi pojavili na licu mesta dve novi osebnosti, ena po stezi, druga naokoli po cesti, ena z okleščkom v roki, druga z dolgo borovo fižolovko, obe pa v krilih. In sta prišli Smuku na pomoč kakor angela z nebes. Kajti ga je bila nenadna frizura, ki jo je strmeč stiskal v rokah, tako zmedla, da se ni kaj branil, in bi mu bili brez te pomoči v krilih kremplji gospodične Mici skoro razpraskali lice tako temeljito, da ga ne bi lastni pes več spoznal.
(Dalje prihodnjič)
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod mamo na Eait 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zl. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
(Nadaljevanje)
Šle smo naravnost v urad mariborskih AFŽ in srečale žene, ki so uredile vse potrebno za našo nastanitev v Orel hotelu. Po hitro zaužiti južini smo se podale proti Ribnici na Pohorju, kjer so živeli sorodniki moje matere. Med vožnjo ob reki Dravi smo opazile, da imajo v tej okolici omnibusno poslugo.
Peljale smo se tudi mimo nove hidrocentrale v Falah, ki oskrbuje z elektriko števihie okoliške male vasi in tovarne, česar vsega niso imeli preje.
Šle smo naprej do Sv. Lovrenca, preko reke Drave in se povzpele navzgor po strmem klancu proti Ribnici. Vprašale smo za Petrunijevo družino in so nam pokazali hišo. On mi je imel potem povedati, kako pridem v dotiko z mojimi sorodniki. Ker
reč poznal vsakogar v vsej okolici. Povabil nas je v hišo in med našim razgovorom so njegove hčere že pripravile nekaj prigrizka.
Povedala sem mu, koga sem prišla obiskat in kdo da sem, on pa je dejal, da je poznal mojo mater, ko je bila še majhna deklica in tudi, celo njeno družino. Menil je, da žive sorodniki, katere iščem, precej daleč in bi me vzelo eno uro in pol hoda, če hočem priti do njih peš, drugega načina transportacije pa da ni preko hribov; imel pa je nasvet in sicer, da pošlje svojega sina, ki je bil partizanski sel, da jim sporoči, naj pridejo sem na njegov dom čimpreje mogoče. In res je šel mladenič hitro na pot.
Med tem pa se je raznesla po vasi novica o mojem obisku in so pričeli prihajati vaščani, da
vidijo Amerikanko. Med njimi je bila poštarica, ki se mi je predstavila in dejala:
"Prišla sem, da osebno vidim Amerikanko, ki je pošiljala pisma in pakete Pokeršnikovim in Hudovernikovim družinam."
Potem je prišla pa priletna žena in ko mi je bila predstavljena, je dejala: "Jaz sem pa bivša poštarica tega trga; vašo babico in deda sem poznala prav dobro. Sedaj sem upokojena, toda ko trg, sem morala priti, da vas sem slišala, da ste prišla v naš srečam."
Kmalu je bila hiša polna ljudi in medtem, ko so eni odhajali, so prihajali drugi in je bilo zares prav živahno.
Naši razgovori so se dotaknili vseh faz njih življenja pred vojno, med in po vojni. Ko smo se tako razgovarjali, je prihitel v hišo ves zasopel moški in dejal, da je moj bratranec in da ko jim je mladi sel prišel pove-
dat o mojem obisku in moji želji videti jih, je pustil vse delo na polju in se spustil v tek proti Ribnici. Kmalu za njim so prišli njegova žena, oče in mati in isto tako vsi zasopeli in razburjeni od pričakovanja, da vidijo njih ameriško sorodnico.
Potem pa ni bilo vprašanj ne konca ne kraja o nas vseh v Ze-dinjenih državah.
Med tem pa je bila že pripravljena večerja in smo se vsi posedli h kokošji juhi, kuhanim hru-škafn, zavretemu mleku in jabol-čniku. Po zaužiti večerji smo nadaljevali z razgovori in sem razdelila med nje darila, kateira sem prinesla seboj in seveda gledala, da je dobil vsak nekaj. Ker je bila pot nazaj slaba, smo se namenili oditi—in ta ločitev je bUa povsod najtežja, kamorkoli sem šla. Vsakdo se obotavlja in prigovarja, naj človek še ostane, itd.
(Dalje prihodnjič)
oui uuiiiKi.	»u fj.riceii pi'inajau vascani, ua ko jim je miaai sei prisei pove-	piiiiuuiiji
Predno kupite ali zamenjate vašo staro plinsko peč, zglasite se v trgovini
BRODNICK BROS.
kjer vam bodo pokazali nove 1952 MAYTAG PLINSKE PEČI,
ki pečejo ali pražijo ko je plin ZAPRT
Krasne nove MAYTAG
plinske peči tako nizke kot
et::
$f
169
.95
Damo primeren popust za vašo staro peč pri nakupu nove
Vidite kaj vam MAYTAG nudi
'	Velike mere, posebno insulirano pečico
•	Plamen gori okrog grelcev
*	Kontrole ob očesni ravni
*	Ptažilnik liki mize
•	Površina lahka za očistit
BREZPUČNO



K##
m


Prvim 25 ženskam, ki bodo nas vprašale za ocenitev njih starih peči . . . bomo čisto brezplačno prinesli eno teh narodno znanih PYREX OVEN CASSEROLE posod. Krasna— praktična! In vi nimate nikakršne obveznosti.
zato pokličite nas sedaj— prvo došli, prvo postrežem i!
I
§
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-6072 - IV 1-6073
POZOR! Trgovina je odprla vsak ponedeljek, četrtek in petek od 9. zj. do 9. zv. vsak torek in soboto od 9. zj. do 6. zv. zaprto celi dan ob sredah
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOnAN BOJER:
IZSELJENCI
R o M A X
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
P
(Nadaljevanje)
Vendar začudi ga, kako lepi sta obe ženi. Anin ovalni obraz, obrobljen od temnih las, je še zmeraj tako zlatorjav, oči še zmeraj tako željne življenja. El-zino telo je zopet vitko in gibčno, poteze na obrazu so tako nežne, rjave oči tako polne nečesa prazničnega. Da, da. Še niso mogle trde zime in težko delo ubiti njihove mladosti.
Zdaj pa Elza izvleče neki ovoj in ga odvije. Prikaže se bel prt z rdečimi vezenimi figurami, neka skupina je, bržkone zadnja večerja. Morten sicer ne more presoditi, kako napravljeno, ampalt ozre se k njej: "Ali je to oltarni prt?"
"Če misliš, da je dovolj dober," pravi ona v zadregi. "Ana in jaz sva ga skupaj delali."
"Ne, ne, saj ti si napravila, kar je najvažnejšega," pravi Ana.
"Ti pa si vse navezla."
"Ampak ti si narisala figure."
Potem jima Morten obema stisne roko in se jima zahvali. In čez nekaj časa odideta.
Izročiti ta dar cerkev je bil pač dogodek v njunem vsakdan
Na planincah solnčice sije, na planincah luštno je, če imate s seboj solnCna očala, ki jih vam naredi po vašemu receptu
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
jem delu v ilovnatih kočah. Zato sta se tudi praznično oblekli. Mor ten dela dalje in premišljuje, kako imajo žene neko čudovito last nost, da ustvarjajo okrog sebe praznično razpoloženje.
Ko pa je stopil proti večeru iz cerkve, da bi šel domov, je stal tam neki okrogel plavolas mlad fant in čakal nanj. Morten se je nenadoma ustavil. "Kaj?"
"Dober dan!" je rekel fant in mu ponudil roko.
Bil je njegov brat. Bil je Si-men. Dve leti je prosjačil v pismih, naj mu pošlje vozno karto. Morten mu ni hotel ugoditi. Zdaj pa je stal pred njim.
XII
Šla sta z Mortenom domov. Ko sta stopila v kočo, je Simen obstal in se ozrl po siromašnem prostoru. Ribiška koča! On pa je mislil, da je brat milijonar.
"Ampak ne!" mu je ušlo.
"Da, sedi. Pa kako za božjo voljo si prišel sem?"
"Deset do dvanajst iz domačega okraja nas je prišlo. Polovica jih je ostala v mestu, ostali pa so se naselili tukaj v preriji."
"Spet deset do dvanajst iz našega okraja. Prav res, saj bodo kmalu vsi mladi ljudje odšli po svetu."
"Da, kaj naj pa počnejo?"
"In z domačo zemljo? Koliko ste je izkrčili na Kvidalu?"
Tedaj je oni spačil ustnice v nasmeh. "Koliko si je pa ti iz-krčil, ko si bil doma. Zato je treba denarja, si rekel, prav tako pravimo mi. Zato je treba denarja.
Morten je preslišal opazko. "Da, da, nisem mogel toliko pošiljati domov. Nekega dne pa se
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST lS2nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
STAKICH FURNITURE CO.
Ouc.'Iily nt a Price En -.v Trmr,
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288
16305 WATERLOO RD.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
bo že uredilo. Videl boš, da. ni tako lahko. Nedavno so rasu zemljo tukaj vknjižili, potem smo kupili kos zemlje na preemption. Dobro smo kupili, a kljub temu je stalo denarja, nekoliko stotakov. In ali vidiš hiše ? Še zmeraj imamo samo vole za vprego. Zdaj pa potrebujem nekaj tisočakov za lesene hiše, sicer vseh dvanajst sto maalov ni vredno pipe tobaka."
Simen sedi in se smehlja. Namenil se je bil povedati bratu resnico in vprašati ga, zakaj ni pošiljal več denarja domov, ampak zdaj tega ne more. Saj brat tako siromašno živi kakor noben berač v stari doniovini. In vendar vabi mladino, naj pride sem.
"Kako živi mati?" vpraša Morten.
"Kakor po navadi. Pozdraviti te moram od vseh."
Pri besedi pozdraviti se je Morten okrenil, da skrije svojo ginjenost. Začutil je, da ga je življenje tukaj ujelo, da se je zmeraj bolj oddaljeval od matere in doma. Pričel je pripravljati večerjo, Simen pa je odprl torbo in vzel iz nje različne stvari. Zdaj je postavil zavoj pred brata.
"Kaj je to?" Morten je odmo-tal ovoj. Prikazal se je pisan prt, rdeč in moder in bel. Obstal je in gledal.
"Ta prt je stkala mati za . . . no, mislila je, če ... če se boš kdaj poročil."'
Hm. Morten se je moral znova okreniti.
Še nekaj se je prikazalo— naramnice, ki sta jih sestri spletli zanj. In par rokavic brez prstov, z vezeninami na njih. O dom, o dom! Ves Kvidal je v tem tre-notlfu oživel pred Mortenom, ljudje in poslopja in živali, celo brusni kamen za skednjem.
Razpletel se je pogovor med njima dolgo v noč. Morten je iz praševal in izpraševal. Brž sta se pogodila, da bo ostal Simen eno leto tukaj za plačo. Morten ni mogel več vsega sam zmagati in dninarja je bilo težko dobiti.
Drugega dne je Morten stal spet v cerkvi in mizaril, ko prideta Anton Noreng in Per Foil in prinesetfl, velik zaboj. Kaj naj zdaj to pomeni?
"Ali misliš, da se to lahko porabi?" vpraša Anton, ko sta postavila zaboj na tla.
Morten vidi, da je prižnica, osmerokotna, z izrezljanimi figurami v treh poljih. Ena predstavlja pač Mojzesa s tablami, druga Abrahama, ki hoče darovati Izaka, tretja tesarjevega sina pred Pilatom. Ni težko videti, da so izrezljane z navadnim nožem, a Morten ne mara jemati poguma njemu, ki jih je napravil.
"Za božjo voljo, kateri mojster pa je to napravil?" ju vpra ša.
"Tukajle stoji!" odgovori Per in pokaže zmagoslavno na Antona.
"Ampak ... ampak za to si pač potreboval veliko časa? In pri tebi nismo ničesar videli."
"Mene pač nihče' ne obišče," pravi Anton in se nasmehne.
Morten ga je naglo pogledal. Bilo je res. Čudno, kadar dobi človek pečat malopridneža, nič ne pomaga, naj minejo leta in naj se še toliko izpremeni. Pozabili so, da bi ga obiskali. Zares. Vendar v zadnjem času je lepo napredoval, ima sam svojo kočo. vole in krave, in gospodari, ka-
kor pač zna. In to svnjp umetno delo je znal zamoičaii. Moiebiii je zares odrastel s tem, da se je prislil k molčanju celo leto dr.i.
"Pravi možakar si," pravi Morten in mu seže v roko.
Zdaj se približuje dan posvetitve in ljudje hodijo od koče do koče in govorijo o ničemer drugem.
Ko Morten in Per nekega dne stojita in se pogovarjata, se pripelje voz s konjsko vprego pred vrata in v hišo stopi rdečebradi Irec v praznični obleki. Odkrije se in nagovori Mortena v angleščini. Napravi cel govor.
Per ne more slediti. Morten ga pogleda in mu prevede. Irec hoče podariti cerkvi zvon, ki naj bi visel v zvoniku.
Per motri tujca s strani. ' Pictv . . Ijiii. Ffi oij. je vendar katolik?"
Morten se je nasmejal od vsega srca. "Zvon vendar zvoni zato prav tako dobro," mu pravi.
Hm. Per namrši obrvi in premišljuje. Končno zmaje z glavo. Ne, na to ne more pristati.
Morten se znova nasmeje. Per je vse svoje življenje toliko govoril o svobodi in napredku. In o samodrštvu cerkve in njeni ozkosrčnosti. Torej globlje v njem to ni tičalo.
Irec se ozira od enega do drugega in bi rad imel odgovor. Sicer pa prinaša pozdrave od Nemca, ki je pripravljen podariti majhne orgle, če mu dovolijo.
(Dalje prihodnjič)
Dogodki in razvoji po naši deželi
Po neki krilatici je Amerika dežela vseh možnosti. Ta krilatica ni brez podlage, ker republika Zedinjenih držav je še prilično mlada dežela s prebivalstvom, ki je nastalo in nastaja iz priseljencev skoro vseh narodov sveta, ki je ogromna po površini, "različna po terenu in podnebju in v raznih stopnjah gospodarskega in družabnega razvoja. O raznih dogodkih v raznih delih te velike zemlje nas obveščajo časopisi in revije in radio in televizija in ta poročila so tako raznolika kot je raznolika ta dežela s svojim prebivalstvom vred; mnoga pa so na svoj način zanimiva.
Za vzorec naj bodo navedena nekatera poročila zadnjega časa, ki sicer nimajo nikake medsebojne zveze, ampak le potrjujejo pestrost dogodkov in razvojev.
Država Pennsylvania je dobila ime po "Pennovih gozdovih," toda je danes industrialno visoko razvita. Kljub temu pa ima še nad dva in pol milijona akrov privatnih in državnih gozdov in rezervacij. Vpričo "tega nam bo lažje razumljivo poročilo, da je Pennsylvaniji okoli 95,000 lisic in da so te lisice v 19 countyih postale resna nadloga. Me3 lisicami se je namreč pojavila steklina in stekle lisice napadajo ljudi; več oseb je bilo ogrizenih. Oblasti so poslale nad lisice nad sto izvežbariih lovcev, da jih uničujejo s streljanjem, s pastmi in s strupom. Za vabo se poslužujejo ustreljenih vran, zastrupljenih s strihninom.
V	New Yorku je bil iz zasede ustreljen 24-letni Arnold Schu ster, ki je obvestil policijo, kje dobi dolgo izkanega bančnega roparja Williama Suttona.
Olga Konow, po rodu iz Češkoslovaške, je prišla v Zedinjene dr žave leta 1939 in je tu poročila norveškega pomorščaka Ko-nowa. Leta 1947 je aranžirala nakup in prodajo nekaterih odvečnih vladnih oljnih ladij in je pri tem zaslužila 450 tisoč dolarjev "komišna," kar je prostodušno priznala pred senatnim preiskovalnim odborom. Kupčija je bila legalna in Olga je izjavila, da ji ni mar, odhod je prišel denar.
V	letu 1951 so znašali dohodki ameriškega radijskega omrežja nekaj nad deset milijonov dolarjev, dohodki televizije pa nekaj nad dvanajst milijonov dolarjev.
Henry B. Krajewski v Secau-rusu. New Jersey, je prijavil svojo kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav na programu nove stranke, namreč stranke'
revnih ljudi. Mož lastuje dobro idočo taverno in poleg tega redr štiri tisoč prašičev. V smislu njegove platforme bi morali odpasti vsi dohodninski davki od letnih dohodkov do šest tisoč dolarjev in v Beli hiši bi morala, biti istočasno dva predsednika, da bi drug drugemu gledala na prste.
V	raznih državah se sodišča bavijo s preiskavami nelegalne prodaje konjskega mesa. Konjsko meso je bilo jielegalno zato, ker se je prodajalo kot govedina ali pa primešano govedini v ham-burgerjih oziroma horseburger-jih.
V	malem mestu Oregon v državi Wisconsin si je pri padcu zlomil roko 77-letni Edward F. Kramer, lastnik in urednik tednika "Observer." Ko so o tej nesreči zvedeli pri velikem dnevniku "Wisconsin State Journal" v Madisonu in pri tedniku "Review'^ v Ewansvilleu, so takoj poslali brezplačno na pomoč re-porterje in stavce in druge delavce, da je "Observer" izšel z zamudo samo enega dne. Lep primer dobrega sosedstva in ko-legijalnosti.
Pri ameriškem poslaništvu v Moskvi je bil vojaški ataše major-general Robert W. Grow, ki je bil tako nediskreten, da je pisal svoj dnevnik. Po neprevid nosti je ta dnevnik pustil začasno v hotelu v Frankfurtu, kjer se je leta 1951 mudil po opravkih, jfi neznani špijooi so strani tistega dnevnika fotografirali. Vsebino zdaj rabijo v Sovjetski zvezi v podporo svojih trditev, da so Američani vojni hujskači. Ko je zadeva prišla na dan, je bil Grow odpoklican v Washington, kjer je dobil primeren ukor; nekateri sodijo celo, da bo postavljen pred vojno sodišče.
Zadnje čase slišimo in beremo o obdolžitvah, da so bili nekateri vladni uradniki in uslužbenci zapleteni v podkupninah in drugih korupskih činih. Vse obdolžitve najbrž niso resnične in nekatere so morda močno pretirane; toda nekatere imajo podlago, kar so že dokazale preiskave. Nedavno je predsednik Truman poklical v Washington uglednega new-yorške odvetnika Newbolda Mor-risa in mu naročil, da izvede strogo preiskavo med federalnimi uradniki in uslužbenci. Komaj pa je preiskovalec Morris dobro prišel v Washington, je senatni preiskovalni odbor njega samega vzel na preiskavo.
Iz navedenega bi bilo seveda napačno sklepati, da je v tej de-
želi vse ali skoro vse narobe. Mi smo prepričani, da je v Am'^riki procentualno toliko ali več poštenih in pametnih ljudi kot v kateri koli drugi deželi na svetu Toda dežela je velika, raznolika in mlada in mi iz te velike dežele izvemo v glavnem le velike, nenavadne ali bedaste dogodke. Dela poštenih ljudi, ki jih je ogromna večina, ne predstavljajo novic. Novica, na primer, tudi ni, da vsak dan milijone in milijone ljudi varno potuje iz kraja v kraj z vlaki ali letali ali na druge načine; novica pa je, če se pripeti večja železniška ali letalska nesreča.
—NOVA DOBf
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA^J'SONS Funeral Directors
mEA4t62«ST.
ffE/td$rsM i'SOSS "KEnmon l'5$90
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
By Owner—Will sacrifce for inventory—HALL-MARK GIFT & CARD SHOP—Fully equipped. Good going business. Near hospital. Well established. Excellent North side location. Near Wilson. With living quarters. This is a real value for the money. Must be seen to appreciate.
Call EDgewater 4-9339
BOAT YARD—Capacity and equipment to store 100 pleasure boats. Also welding machines, cutting torches and other machinery.
Michigan 2-4030
MEAT MARKET—Modern, fully equipped. In Cicero. Best Cer-mak Road location. Basement equipped for sausage making. 5 room apartment and garage available. Owner leaving state.
Village 8-7521 or TOwnhall 5342
FLOWER SHOP and 2 GREENHOUSES — Fully stocked for spring. In South Shore. Doing over $50,000 a year. Terms.
SAginaw 1-8400
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV
ŽELIMO VSEM!
Tomsic Dry Cleaning
353 East 152nd Street
v Commodore Theatre poslopju	Peter Tomsic, lastnik
OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA
Dobro ščiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega.
NAPRAVIMO VEDNO PRVOVRSTNO DELO Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj.
MEAT MARKET — Completely equipped. Goit)g business. 2 story brick building. Large brick garage with sausage department. Bohemian section.
Bishop 7-6855
WANTED TO RENT
NO HOME OF OUR OWN—Refined, responsible young couple with small child and expecting another will take • immediate possession of 4-5 room unfurnished apartment. Preferably N. or N.W. Will decorate. Pay moderate rental. This is imperative! Call Mrs. Holloway,
EDgewater 4-0260
V spomin
PRIJATELJU
MSGR. B. J. PONIKVARJU
Snpc' je bil Dav' je šel,
Drev' bo pa spet prišel, Če ga pa Drev' ne bo.
Vzel je slovo!
Franz Mismas
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028

OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERNO GRELNO NAPRAVO!
Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov.
Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za jamčeno delo pri inštalacij i novega nli popravilu starega forneza, se obrnite na slovensko podjetje
BELL - AIR HEATING CO.
BAHN BROS., lastniki
33 S. Glenwood Ave., Niles, 0.
tel. Niles 2-7919
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, child need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. Any good location S. Moderate rental.
BOulevard 8-7889
RESPONSIBLE Couple, 2 adult children need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer N. of N.W. Moderate rental. ,
KEdzie 8-8999
URGENT—Please Help—Vet family (Vet steadily employed) needs 4-5 room unfurnished heated apartment. N. or N.W. Moderate rental.
SUnnyside 4-9484, Room 417
CATHOLIC Family, mother, son, daughter, all well employed, need at once 4-6 room furnished apartment. A-1 references. Prefer Oak Park, Berwyn, Cicero. To $120. Mr. Collins.
WA 2-2158 days; MI 3-9474 weekends.
EVICTED—Must get apartment. Responsible couple, 2 children, desperately need 2-3 room unfurnished apartment. Any good lO' cation. Moderate rental.
CHesapeak 3-4815
REAL ESTATE FOR SALE
FOX LAKE
Lovely ranch type home at East Shore Gardens. 3 bedrooms, dining room and den combination, paneled living room, pine kitchen, with Harrison cabinets and breakfast bar, 2 tile baths. 1 with shower stall. Gas heat. Garage with adjoining guest house with 1 large room, bath and kitchen. IncoHJ® $80 per month. Close to private beach and park of subdivision.
Call owner at Palisade 5-1221 or Fox Lake 7-1722