No
(Is} 6€ ?
j%iueri$k/i Domovih
FORCIGN IN LANGUAGG ONLY bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€R
•* Pittsburgh, New Vork, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, JCly, Pueblo, Bock Springs, all Okla
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 3, 1981	7	VOL. LXXX11J
IZRAELSKA LETALA ZOPET BOMBARDIRAJO OPORIŠČA PLO V JUŽNEM LIBANONU
Pravosodno tajništvo preiskuje zadevo okoli podporočnika Cooke-a
W A S H I NGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je začelo uradno preiskavo o tem, ali je podporočnik Christopher M. Cooke, ki je v službi ameriških letalskih sil pri kontroli za izstrelitev raket, vohunil za Sovjetsko zvezo.
Znano je, da je Cooke vsaj trikrat obiskal sovjetsko veleposlaništvo v tem mestu. Taki obiski niso nemogoči, toda so oficirji ameriške vojske dolžni povedati svojim nadrejenim v naprej o svojih namenih in dobiti dovoljenje. Tega poročnik Cooke ni storil.
Ameriški oficir je v priporu na letalskem oporišču McConnell v Wichita, Kansas, od preteklega petka. Obtožen je nedovoljenih oz. neodobrenih stikov s predstavniki komunistične države. Ako bo Cooke obsojen, lahko dobi trikrat po dve leti zaporne kazni. Izgubil bi vso plačo ter vse pravice do pokojnine in drugih ugodnosti, ki so jih deležni poklicni oficirji. Poleg tega bi bil brezčastno izključen iz vrst ameriške vojske.
Ako bi bil obtožen in potem obsojen špijonaže, kar je še mogoče, upoštevajoč izida preiskave pravosodnega tajništva, bi lahko dole tela Cooka dosmrtna ječa.
Poznavalci afere okoli Co-oke-a menijo, da ga ne bodo predali vojaškemu ali civilnemu sodišču. Na sodni obravnavi bi morali povedati, na kak način so izvedeli za Cooke-ove obiske na sovjetskem veleposlaništvu. Tega pa najbrž ne bodo hoteli javno povedati, ker bi s tem precej pomagali sovjetski protiobveščevalni službi.
Najverjetnejšo rešitev Cookove zadeve bodo torej našli v tem, da bo Cooke pristal na milejšo kazen.
■-----o-----
Gen. Manzur Ahmed, vodilelj upora v Bangladešu, ubit
DACCA, Ban. — Včeraj se je več deset tisoč prebivalcev tega mesta udeležilo pogreba predsednika Ziaura Rahmana, ki je bil ubit v državnem u-daru, katerega je vodil gen. vojske Manzur Ahmed. Rahman je bil ubit v južnem, pristaniškem mestu Čitagong.
Nekaj časa so imeli uporniki Čitagong v svojih rokah, Rahmanova vlada pa je poslala močne enote v mesto, ki so ga kmalu zavzele. Gen. Manzur je bežal iz Citagonga skupaj s skupino svojih pristašev, a vsi so bili aretirani v nekem bližnjem mestu.
Kakor je poročala bangla-deška vlada, je bil gen. Manzur ubit kmalu po aretaciji. Ubili naj bi ga razjarjeni vojaki.
Poznavalci bangladeških poetičnih razmer menijo, da gen. Manzur osebno ni maral Predsednika Rahmana. Rahman naj bi Mahzura poslal v oddaljeno mesto Čitagong kot kazen.
Zaenkrat imajo priprtih 20 častnikov, ki naj bi sodelovali z generalom Manzurom v ne-Uspeiem poskusu državnega udara.
Novi grobovi
Ida M. Seme
V soboto, 30. maja, dopoldne je v Cape Coral, Fla. umrla 63 let stara Ida M. Seme, preje bivajoč v Mentorju, Ohio, rojena Slankas, žena Lawrence-a ml., mati Lawrence-a III (umrl 1. 1970), Dolores (Mrs. Gilbert) Lyon (Willoughby Hills., O.), in Michaela (Cape Coral, Fla.), stara mati Michaela in Jacqueline Seme (Painesyille,
O.), tašča Ide Mae Seme, sestra Adele Jenuleson (Willo-vvick, O.), Anne Lukjare (Euclid, O.) in Algirda (Kalif.), članica Dr. Slovenski dom št. 6 ADZ in Dr. Napredek št. 132 ABZ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brunner na 8466 Mentor Ave. v Mentorju, Ohio jutri, v četrtek, 4. junija, v cerkev sv. Marije na 8560 Mentor Ave. ob 10,. dop., od tam na pokopališče Vernih duš v Chardo-nu. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer.
Joseph F. Slogar
Umrl je Joseph F. Slogar, sin Andrewa (pok.) in Julie roj. Kužnik Slogar j a, brat Andrewa ml., Al-a, Edwarda Juliusa in Jennie Belaj. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v petek, 5. junija, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Lucy Trebich
Umrla je Lucy Trebich rojena Poklepovich, vdova po pok. možu Tomu, mati Mary Kolb, Johna in Pauline Mueller, 5-krat stara mati, 6-krat prastara mati. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. v petek, 5. junija, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. blizu St. Clair Ave. ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne i in od 7. do 9. zvečer.
-----o-----
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo n a £ slovenski list Ameriško Domovino! * v
BUENOS AIRES, Arg! — Londonski “Guardian” v svoji številki od 5. maja objavlja dokaj obširen članek svojega dopisnika v Beogradu, vr katerem beremo, da v Jugoslaviji zdaj zelo pogrešajo o-četovsko osebnost maršala Tita, in da se v državi, kakršno je zapustil svojim naslednikom, začenjajo kazati razpoke.
“Državno gospodarstvo”, piše dopisnik, “ima resne težave, inflacija je lani dosegla stopnjo 40 odstotkov in še vedno narašča. Nezaposlenost znaša 15 odstotkov in dolgovi
v tujini se bližajo nevarni vsoti 8 milijard in sto milijonov funtov šterlingov”.
Dopisnik nato omenja naj-hujše nasilje po drugi svetovni vojni, ko so etnični Albanci zahtevali lastno republiko.
2 mornariška častnika ukorjena radi nesreče z japonsko ladjo
WASHINGTON, D.C. — A-meriška vojna mornarica je sporočila, da sta bila uradno posvarjena dva častnika jedrske podmornice George Washington, ki je 9. aprila letos trčila z japonsko tovorno ladjo Nisshu Maru. Navadno pomeni takšno kritično poročilo v kartoteki vojaškega častnika konec njegovega, napredovanja, s tem pa je dejansko končana tudi njegova vojaška kariera.
Kapitan podmornice George Washington, 41-letni Robert D. Woehl, je že bil odstranjen kot poveljnik te podmornice, kritiziran je bil, ker ni podvzel pravočasnih in u-činkovitih ukrepov, da bi u-gotovil, v kakšnem stanju je bila poškodovana japonska ladja. Ladja se je kmalu potopila, ob tem sta izgubila življenje dva Japonca, ameriška pomornica pa je nadaljevala svojo pot ne da bi pomagala pri reševanju japonskih mornarjev.
Drugi kritizirani častnik je 28-letni poročnik R. D. Hampton. Poročnik Hampton baje ni opazil japonske ladje, kar je bila njegova dolžnost. Hampton je bil pri periskopu podmornice, Nisshu Maru pa sploh ni videl.
Obnašanje ameriške podmornice; y trenutkih po trčenju je močno jezilo javno mnenje na Japonskem. ZDA so prevzele odgovornost za nesrečo in povedale, da bodo plačale vse stroške.
------o-----
Visok funkcionar PLO postal žrtev neznanega atentatorja v Bruslju
BRUSELJ, Bel. — Neznan atentator se je približal 41 let staremu predstavniku Palestinske osvobodilne organizacije v tem mestu Naimu Kha-derju in ga ustrelil. Khader, ki je dobil 5 krogel v glavo in eno v srce, je bil takoj mrtev. Atentator je uspešno zbežal s kraja uboja in policisti menijo, da ga je nekdo odpeljal proč z avtomobilom, ki je čakal na bližnji ulici.
PLO predstavništvo v Bruslju je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da so Khader-ja ubili izraelski agentje. V izraelskem veleposlaništvu v
Medsebojna nasprotja in sovraštva med narodi, ki jih je Tito povezal, uradni jugoslovanski krogi sami. smatrajo za največjo grožnjo obstoju države.
“Nacionalizem je najhujša oblika proti-revolucije,” je izjavil eden od najvijših komunističnih voditeljev Stane Delane. In v komunistični državi ni hujšega zločina kot protirevolucija, ki se enači z veleizdajo, piše dopisnik, in nato popisuje partijsko in državno ureditev, ki jo je uvedel Tito ter nadaljuje: “Toda naj večja preizkušnja šele prihaja. Brez osrednje osebnosti in avtoritete Tita, je sprejemanje sklepov v okviru kolektivnega vodstva mnogo težje.”
“Zdaj bodo verjetno zame-
Zadnje vesti
•	Toledo, O. — Sinoči je e-den od peterčkov, rojenih v Toledu, pretekli ponedeljek, umrl. Dojenček, ki je umrl, ni imel dovolj razvitih pljuč, pravijo zdravniki. Porod peterčkov je bil prezgodni za 3 mesece. Mati je 23 let stara Janice Granata. Ostali od peterčkov imajo tudi težave z dihanjem in zdravniki trdijo, da bodo naslednji dnevi naj-kritičnejši.
•	Washington, D.C. — Reaganova administracija je izjavila, da je pripravljena pomagati tistim afriškim državam, ki bi kljubovale vmešavanju Libije v notranje zadeve tujih držav. Mnoge afriške države so zaskrbljene nad nedavno intervencijo libijskih vojaških enot v čadu. Nobena tajnost ni,'da bi Reaganova vlada rada videla padec režima Moamarja Kadafija.
•	Washington, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je rekel, da še podpira Ernesta W. Lefeverja, ki ga je imenoval pred tedni za namestnika državnega tajnika na področju^ človečanskih pravic. Liberalci in mnogi drugi v zveznem kongresu in javnem življenju so ogorčeni nad imenovanjem Lefeverja, ker menijo, da se Lefever dejansko ne zanima za pospeševanje človečanskih pravic, razen v komunističnih državah. Desničarske režime noče kritizirati. ''
•	Washington, D.C. — Včeraj se je izjalovil poskus znanstvenikov ameriških letalskih sil, da bi s pomočjo laserja uničili raketo, ki je potovala s hitrostjo 2000 milj na uro. Predstavnik letalskih sil je po neuspelem poskusu povedal novinarjem, da zaenkrat nimajo pojma, zakaj poskus ni uspel.
VREME
Spremenljivo oblačno in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht, posebno v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 80 F. Pretežno sončno jutri in nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 73 F.
y	**** m **+*++*+**+++*+**
tem mestu je pa nek predstavnik rekel novinarjem, da je PLO trditev nesmiselna, čeprav jo je bilo pričakovati.
njali celotno partijsko vodstvo v kosovski pokrajini, kakor trdijo dobro informirani krogi. To bi moglo zelo spremeniti monolitične partijske strukture v Jugoslaviji, ki so bile uvedene pred 32 leti po prelomu med Titom in Moskvo. Čistka bi mogla povzročiti nadaljnje razpoke, pravijo isti viri, in Titove osebnosti, ki bi jih mogla zamašiti, ni več.
Vodilni makedonski komunist Lazar Koliševski je prek konca tedna na sestanku partijskega predsedstva dejal, da je treba v državi prevzemati odgovornost ne samo za sovražno delo, ampak tudi za neodgovorno in površno izvajanje dolžnosti, ki so bile dane posameznim voditeljem in ki so jih ti tudi sprejeli.”
BEJRUT. Lib. — Zadnje dni bombardirajo izraelska letala razna oporišča Palestinske osvobodilne organizacije v Libanonu. Napadi se nadaljujejo kljub pritiskom od Reaganove administracije, naj Izraelci ne škodujejo poteku pogajanj o rešitvi raketne krize med Izraelom in Sirijo. Pogajanja vodijo ZDA, a doslej brez posebnega uspeha.
Vojaško poročilo izraelskih letalskih sil je trdilo, da so bila uničena razna poslopja, ki jih uporablja PLO. Vsa letala so se vrnila v Izrael.
V intervjuju z ameriško televizijsko mrežo CBS je izraelski ministrski predsednik Menahem Begin rekel, da je povedal posebnemu odposlancu predsednika Reagana Phi-lipu Habibu, da bodo Izraelci nadaljevali s svojimi napadi na PLO oporišča.
Te napade smatramo kot preventivne, je dejal Begin.
+**++++**+****f++**r+*******++
Nixon ne bo ambasador na Kitajskem
ST. LOUIS, Mo. — Državni tajnik Aleksander Haig je v javnem govoru v St. Louisu izjavil, da prejšnji predsednik Richard Nixon ni najboljša izbira za imenovanje ambasadorja za Kitajsko. Tako mislijo vladni krogi kljub Nixonovi ključni vlogi pri vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev s Kitajsko.
Nixonov zgodovinski obisk na Kitajsko leta 1972 je namreč sprožil politični razvoj, ki je dovedel k uradni vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med ZDA in Kitajsko s pogodbo, ki sta jo obe državi podpisali leta 197.9.
Po gotovih poročilih bo a-meriška vlada imenovala za ambasadorja za Kitajsko poklicnega diplomata Arthurja W. Hummela, ml. Sporna zadeva med ZDA in Kitajsko je še vedno prijateljsko razpoloženje ameriške vlade do vlade v Taiwanu, Formoza, ki jo celinska Kitajska smatra kot del svoje države.
“V ostrih ukrepih, ki so jih uvedli v kosovski pokrajini po nemirih se odraža zaskrbljenost uradnih krogov zaradi možnosti izbruhov nacionalizma tudi drugod po državi.” Kosovska pokrajina ima sedaj status avtonomne pokrajine v okviru največje jugoslovanske republike Srbije. Toda mnogi pravoslavni Srbi v kosovski pokrajini še vedno vidijo zibelko svojega naroda v srednjem veku.”
“Srbi v pokrajini zdaj predstavljajo samo manjšino na Kosovem. Po najnovejših nemirih je gotovo število srbskih družin živečih na Kosovem pobegnilo v Srbijo.”
• “Jugoslovanski komunistični voditelji se zdaj nabolj bojijo ostre reakcije srbskega nacionalizma.”
S. S.
Nobene povezave ni med temi napadi in prizadevanji Ha-biba oz. ZDA v prid kompromisne rešitve raketne krize, je pripomnil. Philip Habib se bo vrnil na Srednji vzhod že ta teden. Predsednik Reagan je rekel, da ameriška prizadevanja v zvezi s to zadevo ne morejo biti brezkončna.
Jordanijski kralj Husein je izjavil včeraj, da njegova država ne bi pomagala Siriji, če bi Izraelci napadli Sirijo. Husein je močno kritiziral politiko Izraela, a dodal, da ima Jordan dovolj težav ob meji z Izraelom. Kralj je tudi kritiziral Sirijo. Jordan je edina arabska država, ki je povedala, da ni pripravljena pomagati Siriji, ako bi prišlo do vojne med Izraelom in Sirijo.
Najnovejša javna povpraševanja v Izraelu kažejo, da vodi v volivni kampanji stranka oz. koalicija, ki ji načeljuje Begin. Prejšnja javna povpraševanja so dajala prednost o-pozicijskim strankam. Volitve bodo proti koncu junija. -------------o-----
Kompromisne rešitve spora o znižanju zveznih davkov še n!
WASHINGTON, D.C. — Pogovori med predstav riiki predsednika Ronalda Reagana in vodilnimi demokrati v zveznem kongresu, katerih cilj je doseči soglasje o obsežnosti predloga za znižanje zveznih davkov, še niso rodili nobenega uspeha. Obe strani poudarjata, da je sporazum še možen in da nameravajo nadaljevati s pogovori.
Reagan želi znižanje davkov tako, da bi jih znižali za 10 odstotkov v vsakem od nadaljnjih treh let. Po treh letih bi jih namreč znižali za 30 odstotkov. Predsednik tudi predlaga, da bi znižali davke vsem kategorijam davkoplačevalcev.
Demokratski poslanci niso zadovoljni s tem načrtom. Predlagajo, naj bi znižali davke v prihodnjem letu in naj bi bilo znižanje manjše kakor predlaga Reagan.
Dempkratje trdijo, da se bojijo posledic predsednikovega načrta. Menijo, da bi Reaganov predlog pospešil inflacijsko stopnjo in da bi bil primanjkljaj v zveznem proračunu ogromen. Poleg vsega tega. demokratje želijo, da bi bili deležni največjega znižanja davkov tisti, kp pripadaj o “srednjemu” sloju davkoplačevalcev.
Reagan ima dokaj zanesljivo večino v senatu, kjer prevladujejo republikanci, v predstavniškem domu je pa demokratska stranka še vedno v večini. Res pa je, da so mnogi demokratski poslanci konservativno usmerjeni in redno podpirajo republikanskega predsdnika.
Vodilni demokratski poslanec Dan Rostenkowski iz Chicaga je rekel včeraj, da je sedaj pripravljen pristati na
Iz Clevelanda in okolice
Prošnja—
Člani in prijatelji DSPB Tabor-a so naprošeni, da pridejo v soboto, 6. junija, na Slovensko pristavo in pomagajo pri okrasitvi Orlovega vrha za Spominsko proslavo, ki bo 13. in 14. junija.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo, 7. junija, pri sv. maši ob osmih zjutraj, ima Oltarno društvo fare sv. Vida svoje mesečno skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol dveh pa sestanek. Na sestanku se bo mogoče prijaviti za romanje v Lemont.
Opozorilo naročnikom—
V	pisarni so se odločili, da ne bodo več objavili datumov na naslovih tistih naročnikov, ki prejemajo naš list po pošti. Poleg imena in naslova naročnika, je bilo doslej objavljeno tudi, do kdaj je naročnina plačana. Veliko časa in dela je vzelo, da so spremenili datume letno ali polletno za več tisoč naročnikov. Poudarjajo, da bodo še naprej pošiljali opozorila glede poteka naročnine.
Spominski darovi—
Namesto cvetja so darovali za pomoči potrebne študente v oskrbi Mohorjeve naslednji dobrotniki: Janez in Marija Pičman $10 v spomin pok. Franka Jenko in $10 v spomin pok. Jožeta Leben, John Petrič pa je daroval $10 v spomin nedavno preminulega Johna Kozel. V imenu Mohorjeve se darovalcem prav prisrčno zahvaljuje poverjenik M. P.	,
Tenis—
V	soboto, 6. junija, od 10. dppoldne do 2. popoldne bo National Junior Tennis League of Cleveland vpisal otroke, stare od 8 do 18 let, za brezplačen tenis poleti. Vpis bo možen na vseh 38 mestnih tenis igriščih. Za podrobnosti, kličite 921-8300. 921-8301 ali pa 991-2398.
Kmalu dražja voznina—
Pri lokalnem sistemu javnega prometa (RTA) menda pripravljajo načrt, po katerem nameravajo povišati voznino na en dolar prihodnje leto. Začenši z avgustom letos naj bi povišali voznino 25 centov, do 75 centov, v 1. 1982 pa dodatnih 25 centov. Med drugim, bi radi ukinili ugodnosti, ki jih imajo upokojenci.
Tiskovnemu skladu—
Ga. Ida Leban, Norwood Road, je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
John Trpin, Etobicoke, On-tarijo je prav tako daroval $10 našemu slovenskemu listu.
Obema darovalcema iskrena hvala!
******** *******'
Reaganov predlog, ki predvideva znižanje davkov tekom več let. Nikakor pa ni pripravljen sprejeti, da bi bili davki znižani za 30 odstotkov tekom naslednjih treh let. Pogovori se bodo nadaljevali danes.
Jugoslavija eno leto po Titovi smrti

Ameriška Domovina
t * » j m r
QZS
<117 ST- CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
83
No. 65 Wed., June 3, 1981
Trije pogoji za Lemont
Po vseh do sedaj objavljenih razmišljanjih je Lemont kot center slovenstva v Ameriki in Kanadi še vedno najboljša, če ne edina rešitev za ohranjevanje, utrjevanje in razširjanje narodnih vrednot na dolgo roko. Vse tri najvišje vrednote, kot so narodnost, vera in kultura naroda, so med seboj kar najtesneje povezane, in to tako zelo, da v slovenski tradiciji brez ene ni druge, se pravi z drugo besedo, da vsaka zase in ločena ni zmožna samostojnega življenja in se hitro utopi v tujem okolju. Utopiti se pa pomeni, nehati biti slovenska.
Vendar ihorajo biti za izpolnitev načrta za lemont-sko središče izpolnjeni trije pogoji. Če le enega samega ni mogoče izpolniti, je načrt jalov in se ga lahko vrže med staro šaro. Pogoji so:
1)	Lemontski samostan ali kustodija ne sme biti last ameriške Cerkve, torej nobene ameriške škofije ali drugačne verske ustanove, tudi ne ameriških frančiškanov;
2)	s slovensko Cerkvijo v starem kraju, ali točneje, s frančiškansko provinco sv. Križa v Ljubljani, je treba priti na jasno, da je pripravljena ohranjati Lemont slovenski s tem, da ga pomlajuje z dotokom frančiškanov iz matične domovine za nadaljevanje misijonske delavnosti v vseh ozirih ;
3)	izdelati se mora učinkovit načrt glede zbiranja sredstev za finančno vzdrževanje Centra v Lemontu.
O naštetih točkah je na mestu javna razprava, zlasti o točki 3, ki je stvarni temelj vsake obširnejše resne akcije, zajemajoče celokupno slovensko narodno skupnost v Ameriki in Kanadi. Morda je izvedljiva, morda ni. Kot vedno in povsod ta stvar zavisi od skrbno premišljenega načrta o organizaciji zbiranja in pa od vnetih, za idejo navdušenih, požrtvovalnih sodelavcev. Če je takih ljudi še kaj med nami, in sicer tudi med mladim, tukaj rojenim rodom slovenske krvi in izročila, potem lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost tudi zastran vzdrževanja slovenskega Centra.
Zasledujoč poročila v raznih listih z lahkoto odkriješ, da je slovenski človek v Ameriki in Kanadi še vedno rade volje pripravljen podpirati denarne nabirke za razne slovenske potrebe, pa hitro najdeš, da se njegova radodarnost večidel omejuje na izključno cerkveno-verske zadeve. Mnogo težje ga je pridobiti za podporo sekularnim narodnim potrebam. Ameriški izseljenec je velikodušno prispeval za obnovitev in olepšavo neštetih cerkva v starem kraju, pa istočasno gradil (in v Kanadi še gradi) farne cerkve in razkošne dvorane, čeravno mora vedeti, da v naslednjem rodu ne bodo nič več slovenske. Vidimo, kako z darežljivostjo in požrtvovalno organizacijo prospeva akcija za denarne podpore slovenskim misijonarjem po Afriki in Aziji, da si nekateri celo lahko privoščijo oddih v Sloveniji. ,
Začuda pa je naš izseljenec zaprt za podporo izven svoje najbližnje okolice, narodnih, jezikovnih in kulturnih vrednot in za široko ohranjevanje tega velikega zaklada. Morda se je v tem oziru premalo storilo v organizirani obliki in po preudarnih načrtih. Tu bi kazalo zastaviti z novo akcijo. Delo v tem smislu bo imelo veliko vrednost, če se spet spomnimo na resnico, da sta vernost in narodna zavest dvojčka. Ko človek zataji narodni izvor, se v njegovi notranjosti poruši tudi temelj njegove vernosti, katera črpa svojo vitalno silo iz tradicije, iz izročila prednikov. Je torej tako delo svoje vrste 'misijonski posel med potomci lastnega naroda. O tem problemu bo treba še kaj napisati, zasluži veliko pozornost in brigo.
Glede prvega pogoja o lastništvu Lemonta se ne da napraviti drugega, kot vprašanje popolnoma razčistiti, kar je naloga lemontske frančiškanske kustodi-je. Ta dopisnik je slej ko prej prepričan, da pri Lemontu ameriška hierarhija nima lastninske besede in moči. Če je tako, je dovolj. Kajti ne more se zgoditi, da bi po ukrepih ameriške Cerkve Lemont prešel v angleške roke, kot vidimo prehajati eno slovensko faro za drugo. Vkljub drugačnim zatrjevanjem je ameriška Cerkev nacionalno amefiško-angleška s prav majhnimi izjemami. Zgovorno potrdilo je izjava Rev. Patricka Halfpenny-ja, predstavnika detroitskega kardinala Deardena ob podiranju poljskih cerkva v Poletown, predmestju Detroita. Dejal je: “... ‘dejstvo je, čustve-
Beseda iz naroda
2J
Drobtinice, sladke in žaltave...
CLEVELAND, O. — Cas za bil), da se v poletju v Ljub-vsakbletno ’ splošno romanje Ijani zbere katoliška mladina, k Mariji Pomagaj v Lemont se ji pridružijo tudi starejši
se približuje.	*
Vem, da tole moje pisanje h ne bo nikogar podžgalo — le opomnilo morda, da naj se odloči in prijavi. Prijava pa polnomočno velja tedaj, kadar priglašeni plača znesek, ki je za to romanje določen. Dolar dol, cene pa gor, neozi-raje se na to, kdo je predsednik naše lepe dežele. Letošnjo romanje bo vsakega, ki bo z nami romal, stalo polnih 62 dolarjev, kar še vedno ni pretirano drago za udobno vožnjo tja in nazaj, za štirikratni pristop k pogrnjeni mizi in še za eno noč bomo lahko položili morebitne utrujene kosti k počitku. Jaz, ki imamo sicer rad dolar, bi se še upal reči, da je vse to poceni.
Odlašanje za prijavo do zadnjih dni se navadno dobro ne obnese. Naš “boss”, kdo drugi naj bo to, kakor g. John Petrič, ima naročena dva avtobusa, pa enega odpove'’tam v sredi junija, če izgleda, da je za romanje premalo zanimanja.
Romali bomo in “fletno” se bomo imeli, če vzamemo s seboj poleg drugih potrebščin še prgišče dobre volje. Jaz sam, če bom romal, bom skušal cmerikavost doma nekje v garaži na klin obesiti — nadel si jo bom nazaj, ko se domov povrnem — seveda, če me bo k temu slabost potegnila.
K Mariji Pomagaj bomo šli potožit naše dušne in telesne težave. Njo bomo prosili za varstvo in pomoč za nadaljnje dni, starejši se bomo priporočili za srečne zadnje dni, pa zahvalili se bomo po Njej Bogu za vse dobrote življenja. Naj Marija naše prošnje in revne zahvale po svoje “olepša” in naj jih s priporočilom odda svojemu sinu Jezusu.
Torej, prijavite se za to romanje, ki bo 4. in 5. julija. O-sebno sprejemajo prijave — ali kličite tel. št.: Mrs. Julka Smole 391-6547, Slov. pisarna 881-9617, John Petrič 481-3762, Janez Prosen 486-2394.
Lansko poletje sem imel priliko osebno sam govoriti z 18-letnim mladeničem, študentom, ki je bil tukaj iz Slovenije na obisku pri sorodnikih. Mladenič, prav lepih ‘manir’, je povedal več, kakor sem pričakoval. Kar nisem mogel verjeti, da ima domovina poleg toliko slabega še take ‘fante od fare’. O tem in podobnem sem že nekaj čital v Družini in Ognjišču, — isto pa mi je fant v živo potrdil. Pravil je (datum sem poza-
in se skupno v procesiji podajo peš na Brezje. 2e na poti grede se ustavijo v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer opravijo sv. mašo in potem pot nadaljujejo k Mariji Pomagaj.
Ali ni to nekaj nadvse razveseljivega za naš narod v domovini, o katerem smo že mislili, da bo utonil v brez- 1 boštvu? Razumljivo je, da je dosti sence — i prodirajo pa tudi topli, sončni žarki, da smemo upati, da naša vera v domovini ne bo umrla, — bolj se je bati, da bo, če že ni, o-slabela nam v tujini.
Prav pri tem našem romanju (mislim iz Clevelanda) bi človek pričakoval več mladih. Je res razveseljivo, da vsako leto v naš voz prisede par novih, ki prvič romajo v Lemont — pa je žalostno, ko izmed naših romarjev vsako leto odide nekaj v večnost. Ko sem jaz enkrat nekaj tožil in stokal..., me je France lepo potolažil: “Zdaj romajte vi, ko boste vi odšli, do takrat se bomo mi postarali, bomo romali pa mi.”
Hvala Bogu, če bo, da bo vsaj tako.
V mesečniku Božja beseda,’j
merika in tisti slovenski, bahati Cleveland.	;
Kdo naj prevzvišenega škofa v Cleveland povabi?
Smešno bi bilo, če bi ga vabil, sprejemal in ‘ gostil le mežnar, ko imamo razmeroma še dosti ‘cerkvene gosposke’ in dosti je vernega ljudstva, ki bi sprejemu prisostvovali in farovški kuharici pomagali, da bi bila gostija dobra.
Saj imamo tudi dosti lepih reči, ki jih smemo gostu, škofu s ponosom pokazati, pa tudi senčno plat s primernim pojasnilom sme videti, tudi njemu (škofu) to ne bo škodovalo.
To sem zapisal, ker me je že par oseb vprašalo: “Kaj ne bodo ljubljanski škof nič prišli nas v Cleveland pogledat?”
Če kdo ve, da nas bo visoki gost tudi obiskal, naj v javnost glasno pove, da si pričnemo ‘čizme gloncat’ in da dobimo nekaj močnih ‘pobov’ za mlaje sekat in možnarje polnit.
Vse to je nekoč bilo v tradiciji, pa je vse prešlo in bo odšlo v pozabljenje.
Mi še hodijo reči na misel, ki bi jih za dobro voljo rad povedal, pa sem se že preveč zaklepetal, zato mi ne kaže drugega, kakor da naredim ‘'piko,
J. P.
ki izhaja v Kanadi, št. 4, sem
čital, da se tam verni slovenski narod pripravlja na slovesen s p r e j e m ljubljanskega! nadškofa in metropolita dr. Lojzeta Šuštarja, ki da se bo proti koncu avgusta znašel na kanadskih tleh in da se bo tam naokoli mudil mesec dni. Pravi poročilo, da bo nadškof obiskal domala vsa večja mesta, koder si slovenski človek (rad ali nerad) svoj kruh in nebesa služi.
Verjetno so častitemu nadškofu (vsaj jaz tako mislim) enako drage duše, katerih telesa žive na naši ameriški celini. Je pa od naše strani (vsaj kolikor verniki vemo) neka tihota in menda le spoštljivo čakamo, da se bo škof k nam sam povabil. Saj res — v primeru, če se človek sam povabi, naj nikar ne pričakuje glasnega sprejema in velike postrežbe.
Za naš Cleveland, v katerem se Slovenci oponašamo s štirimi župnijami, z lepimi cerkvami, šolami in številnimi narodnimi domovi in ne vem s kolikimi društvi vseh mogočih imen, bi se pa že spodobilo, da prevzv. škofa v goste povabimo, ga vsaj bratsko sprejmemo in po ‘kranjsko’ pogostimo. Če škofa ne povabimo, se lahko zgodi, da gospodo do naše meje pripeljejo in mu z roko pokažejo smer, kjer je tista bogata A-
nost na stran, da etničnost nima nič opraviti s tem (podiranjem). Opravka imamo z odločbo zakona, ne z vprašanjem narodnosti.’ ” Ali ni njegov jezik dovolj ja-' sen? Govori pa domala za vso ameriško Cerkev.
Pogoj pod zgornjo št. 2) je za lemontsko frančiškansko družino najbolj občutljiv. Kot mi vsi, se tudi člani te družine starajo, naraščaja skoraj ni, in kolikor ga je, ne obvlada več slovenskega jezika. Situacija se iz leta v leto ne izboljšuje, marveč poslabšuje. Kaj bo z Lemontom, ko ne bo noben pater več znal slovenske besede? To je zelo resno in silno aktualno vprašanje, ki ga tudi lastninska neodvisnost od ameriške Cerkve ne more rešiti. Ameriške Brezje z Marijo Pomagaj —-brez slovenske besede?
Iskati se mora izhod iz takšne predvidene prihodnosti, dokler je še čas. če ne bo naroclno-kulturnega delovanja med potomci izseljencev v organizirani obliki z nekim središčem kjer koli, bo tudi verska vnema za Lemont, ki iz takega delovanja raste, postopno opešala in bo Lemont tudi kot versko središče Slovencev u-sahnil. Kaj takega velja za vsako ceno preprečiti. Zadeva potrebuje dodatnega razmišljanja prihodnjič, s
L. P.
Spominjajmo se mrtvih!
CLEVELAND, O. — Vsako pomlad, ko ozelene gozdovi se spominjamo tistih, ki so v tisti grozni slovenski pomladi leta 1945 legali v grobove.
Nekaterim se zdi to naše ravnanje nesmiselno, radi bi pozabili na vse, kar jih spo-mihja na tiste čase; drugim smo smešni:	obujamo davno
preživele spomine in po nepotrebnem razburjamo duhove: tretjim smo trn v peti: oglaša se jim vest, zločin, ki ga taje že celo generacijo, sili na dan, kri vpije po zadoščenju.
Eni in drugi pa bi se morali zamisliti v pretekle in današnje čase: ali ni med njimi neka pošastna podobnost? Ali ni na delu isto zlo, ki je pred tremi desetletji podiralo slovenska življenja, ko so padali študentje, kmetje in duhovniki? Ali ni morda res, da se je to isto zlo, zaradi malomarnosti, brezbrižnosti in nevere, razpaslo po vsem svetu in danes pod njim padajo predsedniki in papeži?
Kdor tega ne verjame, se vdaja utvaram. Svet se danes vprašuje: v kakšnih časih živimo, kakšna je postala naša družba: vsi mogoči filozofi in komentatorji vijejo roke in si pulijo lase: pa je vendar vse kot na dlani: isto zlo, pred katerim si je ta družba mašila ušesa in zakrivala oči, zdaj sega po naj višjih vrhovih nje same.
Ko so padali slovenski ljudje, ko so umirali slovenski domobranci, ni bilo časa za premislek:	ljudi, odgovorne
za te strahotne zločine, so celo postavljali za zgled junaštva, proglašali so jih za prvoborce za svobodo, častili so jih in proslavljali in — mižali pred krvjo, ki jim je kapljala od rok. Kdor pa seje veter, bo žel vihar.
Zato pridimo, zberimo se na Slovenski pristavi v nedeljo, 14. junija, in počastimo spomin tistih svojih bratov, ki so padli kot prve žrtve tega mednarodnega zla in so s svojimi življenji opozorili svet na čase, ki prihajajo.
In imeli so vodnika, očeta. Tudi njega je podrlo zlo, pred 35 leti, in potem so ga zagrebli tako, da danes hodijo ljudje po njegovem grobu.
!
Tudi on je videl čase, ki pri hajajo, zlo, ki je pričelo segati po njegovem narodu in preko njega po vseh drugih. Zato ^ se je uprl, zravnan in odločen ter po svoji vesti vršil dolžnost, ki jo je prepoznal in sprejel.
Tudi nanj, na generala Leona Rupnika, se bomo spomnili, ko se bomo zbrali na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
Krajevni odbor Tabora DSPB iskreno vabi vse Slovence iz Clevelanda in okolice, da pridejo na dan 14. junija na Slovensko pristavo. Posebno bomo hvaležni za u-deležbo v narodnih nošah.
Tabor DSPB Cleveland -------o------
Praznovanje v New Yorku
~7>
NEW YORK, N.Y. — Slovenci v New Yorku in okolici smo proslavili 65. obletnico ustanovitve slovenske cerkve sv. Cirila na Osmi cesti.
65. obletnica morda ni posebno veljavna za mnoge, za nas in našo cerkev pa ima poseben pomen. Pred letom in pol je bila cerkev na tem, da jo zapro, ker slovenski frančiškani niso imeli duhovnika, da bi ga nastavili pri Sv. Cirilu. Niso pa računali na voljo newyorških Slovencev. Po .večmesečnem neumornem delu in trudu smo dobili duhovnika in zaenkrat ohranili cerkev. Prav zato ima 65. obletnica za nas poseben pomen.
Proslavili smo to obletnico slovesno 2. maja. Slavnosti so se začele s sv. mašo ob 12h, ki jo je daroval župnik Fr. Hribšek in pa Rev. Johnston, ki je zastopal kardinala Cooka. Po maši je bil prigrizek v dvorani.
Slovesnosti so se nato nadaljevale v Ridgewoodu, kjer še vedno živi največ faranov. Ob pol petih smo imeli koncert slovenskih pesmi v šolski dvorani, ki jo je dobila Liga slovenskih Amerikancev za zelo zmerno pristojbino od mesta. Na koncertu so sodelovali Fantje na vasi, pod vodstvom Janeza Sršena, in Alpski sekstet iz Clevelanda, iz Fairfielda pa Zvon, ki ga vodi Peregrin Us.
Koncert je bil lep, pester in nad vse prijeten. Takega petja v New Yorku že dolgo nismo slišali. Poslušali smo ga z užitkom. Marsikomu so se od veselja orosile oči. Tudi meni je bilo prijetno, ko sem pevce poslušal. Za njihov trud so bili predvajale! nagrajeni z duhovitim in dolgim aplavzom. Vsi udeleženci koncerta pa so dobili za spomin posebno knjižico, tiskano za to priliko. Knjiga je bila okusno urejena in lepo tiskana v barvah, da smo lahko vsi ponosni nanjo.
Na koncu prvega dela, pred odmorom, je Simon Kregar lepo orisal, kaj pomeni naša slovenska cerkev. Ni pomembna le za Slovence v New Yorku, ampak za Slovence širom Amerike, saj je New York ameriški kulturni in trgovski center. Nato nam je državni senator Martin Knorr, ki ga je predstavil Emil Ručigaj, prebral spomenico, ki jo je izglasovala senatna zbornica v Albany na čast tega dne. Zaključili pa smo s pozdravi in ■ čestitkami zastopnikov društev in organizacij, ki so del slovenske skupnosti v New Yorku in o-kolici. Cel koncert in akademijo je lepo vodil in vezal Ivan Kamin.
(Opomba urednika: Govora Simona Kregarja in župnika, p. R. Mazovca bom objavil v petek.)
Po koncertu smo šli čez cesto na večerjo in zabavo s ple-
som. Večerja je bila okusna in obilna. Prepričan sem, da ni šel nihče lačen od mize, Ne morem reči, da ni šel nihče lačen domov, posebno, če je ostal do konca v dvorani. Težko je bilo sedeti mirno in poslušati godbo Alpskega sek-steta- Njihovi zvoki so po moje dvignili vsakega pravega Slovenca in ne-Slovenca in ga spravili k plesu. Naplesali in nasmejali smo se vsi.
Mnogo ljudi se je trudilo, da je proslava 65-letnice Sv. Cirila uspela. Ko se je delo začelo, sem bil med skeptiki in dvomil, da bi želi uspeh. Pokazalo se je, da se da 2 marljivostjo in dobrim vodstvom premostiti tudi velike zapreke. Vsem delavcem, ki so se trudili, posebno pa Pre-logovim in Kaminovim, ki so prevzeli vodstvo:	“Hvala za
vašo požrtvovalnost! Imeli smo se lepo!”
Ludvik Burgar
Iz zahodne slrani Clevelanda
CLEVELAND, O. — Pomlad je tu in cvetje vseh vrst vidi' te povsod, tudi v mestnem vrtu na East Blvd. Tam s° zrele pomaranče, grenivke in celo banane. Res lep pogled-V tej sezoni so koncerti znO' traj slovenskih domov. Na]' večji je bil koncert zbora K°' rotan, po številu 72 pevce'-večina iz druge, v Amerik' rojene generacije. Ko sta Pa prinesla fantek in deklica š°' pek rož na oder in ga izročil" prvemu Korotanovemu pev°' vodju, g. Metodu Milaču, L to pomenilo kar tretjo ge1"' racijo.
Oba pevovodja, g. Milač 'l1 g. Frank Gorenšek, ki seda) vodi in vadi zbor, sta prej6/1 veliko odobravanja navzoč) kar sta tudi zaslužila. Nasi° pil je še cerkveni pevski zb°r iz New Toronta, vsega skup9-’ 22 pevcev in pevk, ki so za peli venček narodnih pesroi-Vso čast vsem za 30. oblc nico Korotana!
Dne 14. junija bo konce^ na prostorih letovišča ADZ ^ Leroyju, kateremu so dali i “Slovenski vrt”. Nastopil' do Fantje na vasi, Kres P ^ saki in Alpski sekstet. K6" cert bo na prostem, seve'1 ako bo vreme lepo.
Ker rada delujem in
ogi3;
šujem novo knjigo, spisan0^ prof. Gobetza in njegove ne, sporočam, da knjige ni v^, na trgu, ker so bili vsi iz)p razprodani. Zopet jo
tisk"!0 te?!"
in bo na razpolago konec meseca. Za malo vsoto den ^ ja boste imeli velik užitek P^ tem opisu Slovencev in ^ dovine.	.0
Naročnino lahko pošlje!6 Slovenian Research Cente!
ti
America, Inc., 29227 Eddy
fld-
Willoughby Hills, Ohio 440 ", Tisti, ki živijo na za^°. strani našega mesta, jo 1" ^ naročijo pri meni na 35(N 61 St. V Parmi, Ohio, je ^ pri Ruth Abbott na 2439 Drive.
Ko bodo knjige zopet razpolago, bo oglaševano- ^ (Opomba urednika: N^l. v> pa ne od prof. Gobetza, v33,1 A.D. ne!)
Anna Jesenk6
ZA SMEH
“Ali si slišal, kakšna J1 ča je doletela Golaža?
“Ne.”	0
“Moja žena se je 0^se k njemu.”
“Že petindvajset let sva^jio rpčena, pa je še vedno ^ lepo kot prvi dan, kajne gi?”
“Seveda, seveda. Ka je že bilo prvi dan?”
p"
umu DOMOVINA
1
Koncert cerkvenega pevskega zbora Brezmadežne v Torontu
v cerkvi Vnebovzete v Clevelandu, Ohio Nedelja, 17. maja 1981 ob 3. popoldne
UVOD
Pozdravljen Cleveland! V svoji častitljivi slovenski tradiciji bodi pozdravljen! Pozdravljeno mesto slovenskega glasbenega ponosa, mesto slovenske glasbene ustvarjalnosti v Ameriki! Stoletno mesto slovenskih pevcev in pevk, zborov in dirigentov! Mesto slovenskih pesnikov in skladateljev, instrumentalistov in ansamblov! Mesto slovenskih glasbenih inštitucij, slovenskih domov in slovenskih cerkva! — Dragi rojaki in rojakinje, vam vsem prisrčen pozdrav bratov in sestra iz Kanade!
Glejte, pripravili s.mo si to srečanje v odprtem prijateljstvu in v znamenju presunljive simbolike:	ob Mariji in z
Marijo, z njenimi pesmimi v tem njenem mesecu maju in na pravem kraju, v cerkvi.
Na programu so same Marijine pesmi, kajti koncert je v bistvu poklon božji Materi. Poslušali bomo Marijine pesmi in sicer cerkvene umetne pesmi. Osemnajst jih je; devet je umetnina slovenskih skladateljev, devet pa je delo neslovenskih umetnikov. Z izjemo Schubertove in Bachovih pesmi, so vse nastale v zadnjem stoletju. Najnovejša slovenska je izza 30 let tega stoletja, takorekoč iz sodobnosti.
Petje je kakor tehtnica: besedilo in glasba. Besedilo je vsakomur razumljivo, več težav imamo z glasbenim izrazom. Ta se kaže v melodiji, v harmoniji — z vsemi njenimi zapleti in razpleti — in v ritmu.
Poslušali bomo torej umetne pesmi; ne ljudske, temveč umetne pesmi. Kaj pa umetnina pravzaprav je? Vsaka u-metnina, tudi glasbena, govori in prinaša svojsko sporočilo, zavito v skrivnost. Pesem je sporočilo in skrivnost. —j Kakšno sporočilo nam prinašajo marijanske melodije te-j ga koncerta? Te Marijine pe-^ srni hranijo v sebi: vero, zaupanje in ljubezen, globoko doživetje bolečine in bojev; izražajo pa tudi češčenje in prošnje k božji Materi. Skladatelj umetnik je ob Mariji skušal zajeti ljubezen in bridkost človeškega srca in ju pokazati v glasbenem izrazu svojega časa. Važen je umetniški izraz; namreč, kako je skladatelj zajel to, kar sem o-menil, in podal v glasbeni go-vo ici. Vsak umetnik ima svoj izraz. Po svojskosti ali tipičnosti izraza se umetniki in u-mctnine razlikujejo med seboj. Tako se npr. Bach temeljito razlikuje od našega Sat-tnerja ali Mava.
Prepričan sem, da boste koncert zlahka dojemali, saj je nam Slovencem prirojen'o-1 us za zborovsko petje. Slovenci smo lirično razpoloženi, polni mehkobe, zgane nas vsak žarek in vsaka senca; in naš običajen izraz je melodija; z rjo radi govorimo in — seveda — jo tudi radi poslušamo.
f e na nekaj naj opozorim! Normalen človek se zgane ob umetnini in se zave, da se ob umetnini začne v njem nekaj dogajati. To se v dobršni meri zgodi pri dojemanju glasbe; glasba v nas prodira, osvaja, snuje in gradi. Tega se tudi Cerkev zaveda; zato dovoli in upo-nblj-a pri svojem odre-
šenj skem poslanstvu razna umetniška izrazna sredstva in računa na njihov vpliv. Računa in je izvestna, da preko umetnin dopolnjuje našo vero in ljubezen do Boga, vero v nadnaravni svet in — ob Marijinih pesmih — pozornost do božje Matere. In mi, ki smo verni ljudje, ob Marijinih pesmih še nekaj začutimo, zlasti mi, Slovenci. Marijine pesmi, ki so vzbrstele “v vinogradu vere pod Triglavom”
—	kot imenuje našo zemljo pisatelj Rebula — nam lajšajo življenjsko pot in krajšajo nam, popotnikom, razdaljo med zemljo in nebesi.
Imena pevcev in pevk, to je sodelujočih, imate na tiskanem programu; številčno jih je 22. Koncert je zasnoval in organiziral prof. Jože Osana; in koncert vodi in,izvaja orgelsko glasbo.
1.	QUIA RESPEXIT — Prva pesem je Johanna Sebastjana Bacha: Quia respexit; le dve vrstici iz njegove kantate svetopisemskega teksta Magnificat — Moja duša poveličuje Gospoda.
Začenjamo s svetovnim in univerzalnim k o m p onistom. Bil je Nemec in je umrl 1750. Bach je bil tak velikan in taka kvaliteta, da o njem pravijo: “Brez Bacha ni pravega koncerta.” — “Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle” Marijine besede in sicer v latinščini. Za alt in orgle priredil Jože Osana. Solistka: Eleonora Kocjančič. — Prisluhnimo torej Bachovemu kompozicijskemu slogu!
2.	POJOČ SE OGLASIMO, Joseph Zangl. — Slovencem je dal prve večglasne pesmi šele skladatelj Gregor Rihar
—	t.j. sredi preteklega stoletja — in vpeljal zborovsko petje v slovenske cerkve. Pred Riharjem smo Slovenci v cerkvi peli enoglasno. Rihar je v nas prebudil čut za večglasno petje. V njegovi dobi so nastali pevski zbori s slovenskimi pesmimi. Slovenci so na mah vzljubili večglasno petje pri bogošlužju. A slovenskih skladateljev in slovenskih pesmi ni bilo takoj dovolj. Zato so po Riharjevi smrti 1863 začeli v Sloveniji segati po tujih skladateljih in jih prilagajati za slovenski okus: besedilo in melodijo. Jemali so take pesmi, ki so bile slovenskemu občutju blizu; to so bili alpski skladatelji in cecilijanci s svojimi pesmimi. Tako so se znašle na naših korih mnoge pesmi neslovenskih skladateljev. Eden od teh je Avstrijec (Nemec) Josef Zangl. Priljubila se je njegova POJOČ SE OGLASIMO naši Materi na čast. Priznati moramo, da je prijetna melodija. Glavni delež ima solist
—	in zbor-se z njim res oglaša “naši Materi na čast”. Solist Božo Cerar.
3.	POZDRAV MARIJI, skladatelj Niedrist. — Bolj poznana je po začetnih besedah “Tebi ta pozdrav doni, Evina najlepša hči”. — Pesem je kreacija nemškega — nam da-, nes malo poznanega — skladatelja cecilij anca z imenom Niedrist. Melodija se je dala vzljubiti zaradi kontrapunk-tične razgibanosti, sočno čustvene zagnanosti in preprostega, prisrčnega besedila. Nižji glas'Začne in se kmalu spusti v tekmo z višjim gla-
som; pridruži se njima zbor in zbor pesem tudi zaključi. Zapeli bodo dve kitici. Solista: Božo Cerar in Blaž Potočnik.
4.	ROŽNI VENEC, Lojze Mav (1922) — Sledi v našem programu prva izvirno slovenska, pristna slovenska pesem; pristna po zasnovi, občutju in skladatelju. Ena naj-lepših slovenskih Marijinih pesmi: Mavova Rožni venec. Besede so uršulinke matere Elizabete:	proseče in nežno
izpovedujoče besede, a še nežnejša melodija. — Pesem je bila objavljena 1922 — ena prvih Mavovih kreacij. Odlikujejo jo:	pristna slovenska
čustvenost, melodika in slovenska glasbena linija. Skratka pesem je polna notranjega doživetja; to je vzdih po Materi! — Solo in zbor. Solistični del bo interpretiral Blaž Potočnik.
5 KRALJICA PREČASTIT-
LJIVA, skladatelj Josip Pavčič. — Pesem je stvaritev v cerkveni glasbi malo poznanega skladatelja Josipa Pavčiča iz Velikih Lašč. Bolj je ta mož znan pri svetni slovenski glasbi in kot profesor klavirja v Ljubljani. Tudi on se je pokazal in izkazal ob Mariji, pridružil se je Marijinim častilcem. Slovenski umetniki so sploh radi ustvarjali za Boga; arhitekti so npr. tekmovali med Seboj v cerkvenih zgradbah in kapelicah, skladatelji pa zlasti s kreacijami v počaščenje božje Matere. Pavčič je ustvaril za Marijo štiri pesmi; ena od teh je Kraljica prečastitljiva, iz leta 1903. — Pesem je prošnja, a pesniško besedilo je precej o-okorno; Bog ve, čigavo je! Glasbeno pa je skladba solidna in korajžna. Solo, zbor in seveda orgle. Solistka Marija Lavriša.
(Dalje prihodnjič)
Gizella Hozian poroča iz Chicaga ...
“MLADOST NE PRIDE VEČ NAZAJ
Iz daljne Kalifornije in iz Fairfield, Connecticut, so mi lepo odgovorili na moj dopis, “O mladost ti moja, kam si se zgubila . . .” Oni tudi pravijo, da mladost ne pride več nazaj. Zato sem te besede dala za današnji uvod.
Pišejo: “Dnevi, meseci in leta kar hitro minevajo in se zgubijo v večnost. Narava se leto za letom prebudi iz zimskega spanja. Drevesca in rož-ce po vrtovih cveto in ptički lepo pojo, Mariji Devici, nebeški Kraljici . . . Vse se pobudi, le mladost ne pride več nazaj!”
Veliki znanstveniki pa pišejo, da nič človeka ne naredi tako hitro starega, kot strah pred starostjo. Psalm pa pravi: “Uči nas šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti.” Pa zopet pravijo drugi:
“Biti star, mnogokrat ni lahko. Pešajo nam moči in telesne sposobnosti. Naše telo zahteva več pozornosti. Smo večkrat kot otroci. V sedanjost se nekateri težko vživimo. Preteklost je za nami. Skušnjave nas premagajo. Bežimo pred smrtjo.”
Vendar ni tako hudo, če znamo naravnati naš čolnič življenja v pravilno smer. Če bomo mislili samo nase in se bomo sami sebi smilili, si bomo krajšali življenje in večali naše trpljenje. Ravno tako bomo v nadlego ljudem, ki so okrog nas. Samo zmiraj jokati in tarnati ne velja. S tem škodujemo sebi in ljudje se nas hitro naveličajo.
Že od nekdaj so nas učili, da je vsak sam svoje sreče • kovač. To velja tudi v starosti. Dokler nas naše noge držijo, dokler še vidimo, slišimo in se lahko premikamo, smo še srečni. Tudi v naj višjih letih še lahko mnogo naredimo. Svet nas kliče in nas rabi. Za nobeno ceno ne dopustimo, da bi bili brez vsakega haska.
Dajmo vrednost svoji starosti, pa bomo še lahko veseli tudi zdaj, ko smo stari. Kako lepo je, ko drugi rečejo, “Glejte tega starčka, kako je živahen in luškan!” Ali pa: “Ta ženica je izjema. Pri svojih visokih letih je se pridna in vsak dan ji je prekratek.” Potem še sama ponavlja: “Jaz ne bom imela časa za umreti. Mene niti smrt ne bo našla doma. Jaz nikoli nase ne mislim. Če me kaj boli, preziram in večkrat brez zdravnika bolezen ndnravim.”
Poznam ženo, ki je stara 92 let. Vsak dan je vsaj pri dveh sv. mašah, v nedeljo pa pri štirih ali petih. Teče hitreje kot jaz. Je vdova in ima svojo hišico, Travo kosi sama. Vrt urejuje sama. Je samo dvakrat na dan. Ima par otrok. Živi sama. Špara denar, pa to ne zase. Oh ne! To bi njej bil velik greh. Pravi, da zadnjih 30 let živi in dela samo za misijone. V teh letih je že darovala za bolne in lačne nad 80 tisoč dolarjev. Je res! Nisem se zmotila. Nad 80 tisoč. Vsa srečna je. Živi za druge. Samo za naš Misijonski odsek je že letos darovala $1,150.00. Ima raka, pa se bori proti trpljenju. Pomoč išče pred tabernakljem. Potolažena se vrača. Ko daje ali pošilja denar za misijone, rada pripomni: “Imam otroke, sina in hčerko. Pa če bom ta denar dala njim, bodo oni z njim hranili pse in mačke. Jaz pa želim pomagati ljudem, lačnim in bolnim. Ta blaga ženica nam je lahko vsem za vzgled.
Res, mnogokrat zavisi od nas samih, kakšni starčki bomo. Proč z’boleznijo. Bojujmo se proti tem in vsem težavam. Te si mnogokrat nakopamo sami. Z božjo pomočjo jih bomo premagali, če se bomo borili proti. Pogosto si pojmo: “Nocoj je en lep večer.” In tudi bo, če ga bomo lepega naredili.
Starost je lahko tako lepa kakor mladost. Velike življenjske izkušnje so za nami. Vsak bo postal star. Le stari ne smemo biti, če tudi nas polni misel, da smo stopili v poslednje življensko obdobje. Torej, napravimo našo starost lepo, pa bo še kaj v prihodnjo-sti.
MOŽJE IN FANTJE, POZOR!
V Lemontu bi radi nadomestili tisto “HUTO”, katero je pred leti tornado pokončal. Romarji rabijo mesto, kjer bi radi posedeli v senci. Plan in ves material za to že imajo v Lemontu.
Zdaj pa lepo prosijo, če bi vi možje in fantje dali nekaj svojega časa in energije za to delo. Vsi ste za to naprošeni brez izjeme. Če vam je le mogoče pri tem pomagati in nekaj pri tem žrtvovati, pokličite takoj Mr. Karol Horvat na 586-9783 kateri koli večer. On vam bo povedal, kdaj lahko pridete pomagat. Delo mora biti zgotovljeno do 1. julija.
Zato prosimo, pomagajte. Hvala vam!
ŽALOSTNA VEST
Iz Kalifornije smo ravnokar sprejeli žalostno novico od
Mrs. Mary Hozian. Ona nam, poroča, da je tam umrl mož| od njene hčerke Patsy, to je Joseph Vogalus, komaj stari 41 let. Bolehal je nad 8 let. Zapušča mlado ženo in enega sinčka Jožeka.
Vsem prizadetim izrekamo na tem mestu naše najgloblje sožalje. Dušo pokojnega pa priporočamo v molitev. Naj počiva miru.
Gizella Hozian
Ameriške klinike mrtvašnice za nerojene
Pod zgornjim naslovom je ljubljanska “Družina”, verski list slovenskih škofij, priobčila naslednji članek, ki nazorno kaže, kako gledajo drugod na naše probleme glede posledic legalnosti splavov, o čemer bodo kmalu razpravlja-', li tudi v Predstavniškem domu v Washingtonu.
“V ZDA v zadnjih letih zelo narašča število splavov. Tako je leta 1973 splavilo 750.000 Amerikank, lani pa že en in' pol milijona. To pomeni, da je leta 1973 umorilo nerojenega otroka 19 odstotkov ameriških nosečnic, lani pa že tretjina. Osemintrideset odstotkov od milijona ameriških nosečih mladoletnic (pod 20 let starosti) že poišče bližnjico na Kliniko za splave. Številke, ki zbujajo strah.
Po mnenju uglednih ameri ških politikov bosta splav inj zaščita še nerojenega otroka zadevi, ki bosta v tem desetletju pomembnejši od poli-| tičnih razprav. Debate o za-' konitosti splava niso potihnile niti po letu 1973, ko se je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da bo dovolilo splav. Nasprotno, mnoge ameriške organizacije, ki združujejo veliko število zelo aktivnih čla-* nov, vsakodnevno tako s političnega kot tudi pravnega vidika ‘ pretresaj o vprašanje
zakonitosti dovolitve splava nerojenega življenja. Tudi ameriški kongres, ki se bo čez nekaj tednov ponovno soočil z vprašanjem legalizacije splava, se bo moral ozreti tudi na štirinajsti člen ameriške ustave, ki vsakemu Američanu (tudi nerojenemu?) zagotavlja pravico do življenja, in upoštevati tudi milijone bodočih še nerojenih Američanov.
V vročo debato o zakonitosti splava je posegel tudi ameriški predsednik Reagan, ki meni, da ni nujno potrebno dopolniti ameriško ustavo, da bi tako zaščitili nerojena življenja. Poslance prepričuje, da bi morali načelno povedati, kdaj se prične človeško življenje in štirinajsti dodatni osta-vek ameriške ustave, ki brani osnovno pravico Američanov do življenja, raztegniti tudi na nerojena življenja. Tudi papež Janez Pavel II. v zadnjem času vedno pogosteje opominja kristjane in vse ljudi dobre volje, naj se z vsemi močmi zavzemajo za zaščito nerojenih otrok. Papež je opozoril krščanske zakonce, naj varujejo nedolžna življenja in odgovorno sprejemajo svoje starševske dolžnosti. Postavil jim je izzivalno vprašanje: “Ali je nam, ljudem, dovoljeno vzeti življenje nedolžnemu človeškemu bitju?”
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Po tolikih letih se niti naslove novelice ne spominjam, a vem, da sem vključil mlado dekle iz Vipavske doline, katero sem srečal neke nedelje na poti iz Felixdorfa. Peljala je majhen voziček in na njem vrečico krompirja, katerega je imela srečo kupiti pri nekem oddaljenem kmetu.
Sedel sem na obcestnem kamnu in užival košček prepečenca. Ko sem jo zagledal, je pozdravila in z nasmehom vprašala: “Schmeckt’s?” Odzdravil sem in se ji pridružil na cesti nazaj v Woellersdorf. Prav kmalu sem izvedel, da je Slovenka. V vsebino povesti sem navedel najin razgo-, vor ter mnogo kar mi je povedala, zakaj in kako so jo za kazen celi njeni družini poslali v Woellersdorf.
Zdravka še ni bila dolgo v tovarni. Bila je še vesele sna-rave in takoj sva se šprijate-Ijila ter se pozneje sestajala. Zadnjikrat, ko sva se sesitala, je bilo v eni izmed številnih plesnih dvoran, kjer je isti večer nastal požar in je dvorana do tal pogorela. Ušla sva pravočasno skozi divjo gnečo.
Nihče ni vedel, kako je prišlo do številnih požarov in nekaj resnih, eksplozij v Woel-lersdorfu. Splošno se je govorilo o sabotaži in o strastni želji obsojencev k prisilnemu delu, da se na ta alf oni način maščujejo nad Avstrijo. Če je bila kje v Avstriji čaša poni-
žanja človečanstva in trpljenja, je bilo to prav gotovo v Woellersdorfu. Moralo je priti do “nesreč”.
Konec marca je bil bataljon poslan v Benečijo. Šele tedaj so nam povedali, da nismo več del 97. polka, temveč pridelje-ni 304. polku pod komando nekega Ličana polkovnika Gaz-diča. In tedaj se je začelo zamenjavanje moštva z dopolnitvami iz raznih dežel monarhije, kot sem zgoraj omenil.
Težko mi je bilo ločiti se od Lovrenca, ki je bil poslan k neki drugi edinici. Ostala pa sta v bataljonu z menoj dva moja sošolca iz Cerkna, Ivan Svetličič in Lojze Kosmač. To je bila njuna usoda. Oba pridna in dobra tovariša sem zgubil na Piavi, kot bom pozneje opisal. Le kopriva ne pozebe.
Na Piavi z malarijo
Ne vem, ali je bila Avstrija kje bolj potolčena kot na Piavi. V Srbiji so bili porazi leta 1914 bolj sramotni, ker je cesarstvo bilo bitke proti pritlikavcem. V Galiciji so bile nezgode bolj razumljive, kajti Rusija je štela več armad. Na Piavi junija 1918, kjer je bil pokol v teku dni, ne tednov ali mesecev, strašnejši kot kje drugje, pa je bil poraz tako rekoč logičen.
Avstrija je imela še dovolj - orožja, v nekih ozirih najbrž boljše kot Italija, ampak ka-
noni ne gredo sami v ofenzive. Moštva tudi še ni primanjkovalo, a to je predstavljalo ostanke in premlade rekrute iz vseh delov monarhije po primeru našega že opisanega bataljona.
Po dolgi vožnji nas je vlak pripeljal iz Woellersdorfa v Casarso na Furlanskem. Drugi dan smo marširali v San Vito pri Tagliamentu in nato v Portogruaro. Precej smo mislili, in to potrti, ne navdušeni ali vsaj radovedni, da gremo na fronto, pa ni bilo tako. Mogoče nas je komanda le hotela utrditi s skoraj trimesečnimi marši od kraja do kraja po vsej Furlaniji, na zahod in nazaj, na sever in na jug. Marši so bili vsi le v zaledju, nikdar manj kot kakih petnajst kilometrov daleč od fronte.
Na fronti sta obe nasprotni strani več ali manj čakali in se pripravljali. Stradanje se je nadaljevalo. Iz Poftogrua-ra po prašnih cestah v Codro-ipo in Pordenone, nato v Šarile; tam so me k sreči pustili nekaj tednov.
Tu so me naredili za telefonista. Morda je to bila moja sreča, da v vojni nisem padel. Do tega so mi pomagala tista leta gimnazije. Učili so me tri tedne tehnična dela v spajanju in popravljanju telefonskih vezi in večer za večerom sprejemanje in oddajanje v Morsovih signalih, nekaj koristnega, ki mi je dobro služilo še v drugi svetovni vojni.
Po vežbanju za telefonsko službo so mi dovolili en teden dopusta, da sem pohitel domov k zaskrbljenim staršem. Od mene sta stalno prejemala vsaj kakšno “Gre mi dorbo” karto; od Franca pa ni bilo glasu že mesece. Še pred mojim odhodom pa je prišlo pismo od njega iz bolnišnice na Tirolskem. Cel oddelek moštva je zasul; snežni plaz, on se je rešil in poročal o okrevanju. Težko je bilo spet zapustiti starše, saj se je vedelo na splošno, da bo prišlo do nove ofenzive; tolažilo nas je, da je brat Franc varen in da se bo vrnil domov.
Povratek k bataljonu je pomenil nadaljevanje maršev. Iz Sacile v Oderzo, nazaj v Portogruaro in Latisano, v Codroipo in vse do gričevja na severu, pa spet na zahod v Motto pri Livenzi.
Ne spominjam se vseh teh neutrudljivih maršev. Od vseh najbolj neumen, po mišljenju komande pa mogoče najvažnejši pohod smo napravili v maju, a ne samo naš bataljon, ampak cel niz regimentov. Zvečer so nam v Sacile povedali, da bo alarm ob treh zjutraj in da se moramo pripraviti za daljši marš. Vse jutro smo marširali, ne da bi vedeli kam, a proti fronti ne, kajti vsa dolga pot je šla proti soncu, ki je ob devetih že pripekalo.
Nekje ob cesti smo se ustavili in videli par kilometrov dolge kolone raznih regimentov. Kaj bo? V znoju in prahu smo stali ob cesti, ne da bi vedeli zakaj. Okoli dveh je moral priti signal. Oficirski klic, da se postavimo v vrste, se je razlegal po ravni cesti. Postavili smo se in vrste izravnali po ukazu in spet je bil ukazan odmor. Stati pa smo morali v izravnanih vrstah.
Zaslišale so se končno trobente in hitra zapoved: Pozor! Iz daljave je prišlo enakomerno brnjenje bližajočih se avtomobilov, V enem je sedel sam cesar Karel, katerega smo takoj spoznali po slikah.
(Dalje)
----—o-------
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
Imenik raznih društev
ST. MARY’S COURT # 164* CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union
President and Librarian: Pauline Krai).
Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone S43-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors: Stella Kostick and Ann Terček Director; Tom Hegler Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 r	1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan —- Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. , Josephine Hirter — Corres. Sec.' The Executive Committee will also act as the House Rules Com, Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe
Finance Committee—	_ „ .
Ray Perme	"	*
Albin Lipoid vf' ”'
Frank Kosich Ranald Žele r Tr 1 Alma Zazar	1
Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee—
Rudolph Kozan Ronald Žele Pauline Burja Alma Lazar Marie Sha\er
Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter	■
James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter	'
Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich
John Cech	’
Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1981 OFFICERS
President — Jeff Morris Vice-President — Bill Nichol-, son
& Secretary — Lou Shenk Es Tteasut&r — Frank BalSah
Service Officer — Joe Samsa Judge Advocate — Vince Bove Historian — Joe Jagodnik. Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Stan Penko, Otto Rufo, Bob Niccum, Jack Waschura, Mike Tucci, Bill Dornbusch, Joe De-lost, Roger Camilly, Jerry Tar-taglione.
Meetings the 1st and 3rd Mondays of the month at Euclid Vets Club.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman, Sr. Vice-Pres.: John Truden. Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Cah
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel Honorary Vice-Pres. — Frances Legat
1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres. Rose Žnidaršič
Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln. Ave.. Garfield Hts., OH 44125 — Tel. 581-1677. Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Justine Skok V. President — Edmond Kucia Treasurer — Clarence Taber-nik — 731-9577
Rec. Sec’y. — Molly Rabb — 681-2992
Auditors — Boris Kozel, Doris Sadar, John J. Streck
Chairman, Membership — Eleanore Rudman
Chairman, Special Events — Jean Križman
Chairman, Heritage — August B. Pust, Vlasta M. Radisek Chairman, Sunshine — Mary Ellen Rechner
Chairman, Historian — Maria Dimitrijevic
Representative to the Federation of Homes — John. E. Habat The Art Guild will meet on the third Monday of each month at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. at 7:30 p.m.
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Amalia Legat 2nd Auditor — Tony Yerak Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres.— Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibiash Auditors: Marv Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala
Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3 President — Paul Conzelmann 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha -Mteglieh	. dMI
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, Jo Tueeeri, Edna Kleinhenz
Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119
President — Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač, 261-5886
Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — William Strah
Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Chairman House Comm. — ....oseph Petrie
House Comm.— Edward Koren House Comm.— Frank Taueher Membership — Josephine Trunk
Ways and Means — A1 No vine Ways and Means — John Bozich
Director — Edward Novak Honorary Pres. — Joseph Trebeč
Honorary Vice Pres.— Edward Leskovec
Honorary Sec’y. — Stanley Pockar
Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal
Honorary House Comm. — John Troha
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS.
* Pres. — John Taueher, tel. 663-" 6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin — 15701 Rockside Rd., Maple Hts , OH 44137, Tel.: 662-9064.
Treasurer — Ann Odell Tele.: 587-6829
Rec. Sec”y. — Mary Shamrov Auditors — Louis Champa, John Perc, Anton Stimetz
Monthly meetings are held on the fourth Wednesday of each month at 1 p.m.
SLOVENI AN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
President — Edmund J. Turk
Vice-Pres. — Fr. A. Edward Pevec
Secretary — Ronald J. Šuster, 1027 E, 185 St., Cleveland, O. 44119.
Treasurer — James E. Logar
Executive Committee — John J. Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August Pryatel, Anne Opeka.
Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd., Euclid, O. 44123 (216) 531-7881.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S. Jagodnik. 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar, Frances Marold
Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July, * ugust and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 631 E. 222nd St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1981 OFFICERS:
President — Walter C. Lampe Vice-Pres.: , Frank Bittenc Sec.-Treas.:	Steve Shimits,
18050 Lakeshore Blvd., Apt. 107, Euclid. OH 44117 Tel: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, Ann Kristoff. Josephine Hirter.
Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Woif. Ann Kristoff
Federation of Slov. Pensioners Delegates:	Walter Lampe, Joe
Bajec. Louis Jartz. Steve Shimits, Frank Bittenc
Head Cook: Mary Dolšak Meetings — Second Tuesdays each month at 1:00 p.m. at Slov. Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd.
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Mary Grilc Vice-Pres. — Michael Jaeger Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec’y. — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus 1546 71 St., Miami Beach, FL 44141.
Board of Trustees: Jolin Ribic, Frank Kotula, Rosemary Chase Sgt.-at-Arms — Fran Vraničar Sunshine Committee, Mamie
a.
Willis (Mami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thurs at SIIA)
President — Eleanor Pavey Vice-Pres. — Jennie Trennel Rec. Sec’y. — Kathleen Guist Corres. Sec’y. — Mary Lampe, 19608, Arrowhead Ave, 44119 (531-4117).	’
Po uradhiK ocenah ostane povprečno dve tretjini zločinov,-katerih izvršitev je združena z nasiljem, neprijavljenih. Prizadeti se bojijo ali maščevanja zločincev ali pa težav in sitnosti, ki so s prijavami združene. Ni malo tudi takih, ki se bojijo neugodnega, odmeva ali celo zgledovanja javnosti, ko bi ta zvedela, da so bili -žrtve nasilnega zločina.
V ZDA je bilo leta 1976 povprečno 8.8 umorov in ubojev na. 100,000 prebivalcev, 7-krat več kot v Veliki Britaniji in 5-krat več kot na Japonskem. Naša dežela je po številu nasilnih zločinov daleč pred vsemi drugimi gospodarsko razvitimi industrijskimi državami.
Po podatkih FBI, objavljenih v marcu, je bilo izvršenih lani v ZDA 1.3 milijona nasilnih zločinov, 13 odstotkov več kot leta 1979. Povprečno največ nasilnih zločinov je bilo izvršenih v mestu Miami, Fla., nato v St. Louisu, Mo.,
.Committee Chairpersons —
- Activity Coordinator — Eleanore Rudman,
Garden — Pauline Skrabec Historian — Sally Furlich Liaison Officer — Jean Križman
Membership — Nettie Miheli ch
Publicity — Anne Zelle, Madeline Debevec
Ways and Means — Jennie Trenr.el
Welfare — Jo Prince
Bostonu, Mass., in Oaklandu, Calif. Naš Cleveland je na tem seznamu na 19. mestu, takoj za New Yorkom.
V zadnjih letih so oblasti pod pritiskom liberalnega stališča pravnih krogov in dela javnosti gledale bolj na to, da so bile zaščitene pravice obtoženih zločina, kot pa na zaščito žrtev in družbe na splošno.
Streli na predsednika ZDA Reagana pretekli mesec so sprožili v javnosti novo razpravo o obsegu nasilnih zločinov v naši deželi in o sredstvih, ki bi naj te vrste zločine omejila.
Če naj bo ta razprava uspešna, je potrebno, da poseže globlje, da pogleda in preišče vzroke v naši družbi, v našem pogledu na svet in tudi v našem ameriškem načinu življenja. Ljudje niso rojeni kot zločinci, v te se razvijejo v določenem okolju in razmerah v dobi od svojega otroštva dalje.
Zidana kolonialna s 3 spalnicami. V Euclidu. Primerna za takojšnjo vselitev. Mora biti prodana. Stavite ponudbo!
Na Richmond Hts. Prostoren ranč s 3 spalnicami. Na veliki parceli. Primeren za takojšnjo vselitev. Stavite ponudbo!
LOCATION REALTY
531-8788
(65-66)
For Sale
3 Bedroom Ranch — air-conditioning. 75x225 lot.
Call 486-0008
(65-63)
Wanted
Cleaning man or woman. 2 days a week. 1 day flower gardening. 268-4160 after 4:30 p.m.
(65-68)
St. Mary’s
Brick bungalow. Three bedrooms. Two car garage. Excellent condition.
Euclid Brick Double. Two car garage. Residential area.
Euclid Bungalow Alum, sided. Two belrooms. Basement. $43,900.
GEORGE KNAUS REAL ESTATE, INC.
819 E. 185 St.	481-9300
(65-66)
BAR BUSINESS
A great neighborhood bar. Business only, for sale. Equipment included. Owner will finance with 20% down. For more information call Pat Brickman at Mike Sikora Realty 731-3373 or 261-1980.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Euclid, off Lake Shore — 3 bedroom single. Double attached garage; ideal location near -everything. Excellent condition. 731-0773.
(61-68)
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 121/4 7'‘' assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. NeW carpeting. Custom drapes-Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAnn Kaifesh at 951-0480.
(X)
For Rent
Office space available nt Beachland Medical Bldg. & 200 St. & Lake Shore. Blvd.
John Lokar 731-5515 after 4 p.m.
(60-U)
FOR RENT
5 room suite, up. Garage. Annual Lease. Near former Euclid Beach Park. Call 871-751" after 6 p.m.
(X)
For Rent
Medical Office available ^ Beachland Medical Bldg.
200 and Lake Shore Blvd. ^
Call Johnny Lokar 731-551-’ after 4 p.m.
(60-71)
INSIDE - OUTSIDE WOKli
Redecorating, painting, re' pairs of all kinds includino plumbing and roofing.
Call 431-7240
(03-0^)
-------o--------
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš
-
slovenski list Ameriško Domovino!

(63-66) »pr
ao Treasurer — Anne Millavec
L« TP
m
• •"rčii
'i
k.-.
; ; fr—j •
Lo mm
I
Hii
'■ 1
mm
mm
I' a
» H
%
I
. i
lil!
A good house is a sound investment. But it should be more than that. It should be a home.
So you should be very com- ■ fortable with the home you select, whether it’s nearby, or in a different neighborhood.	g
But, wherever you decide to locate, don’t rush into a decision; After all, you could be living in your new home for a long, long time.
So, drive through the areas you’re I interested in first. Get the feel of them.
1 Talk to friends who may live there.
Then decide if the area fits your way of life. Is it close to shopping, transportation and your job?
You may also want to talk to organizations like the Housing Information Service
of the Cuyahoga Plan. They offer free counseling on how to buy and where to look, based on your price range. Finally, check the newspapers for home prices around the commu-nity. Then visit the areas where prices . seem most affordable.
At Central Bank, we can provide you with mortgage loans — Conventional, FHA and VA — home improvement and personal loans. We can also help you with small business loans and a variety of commercial services. Plus Individual Retirement Accounts, checking accounts and auto loans.
Central Bank is more than just a place to put your savings. We’re here to Lvey^.^fwecihclpyourea.l,
Central [IM]qC3