Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
TRST, torek 23. aprila 1957
Leto XIII . Št. 97 (3632)
UREDNIŠTVO: DL. MONTECCH1 M. 6, II. nad. — TELEFON S3-*6* IN 94-63» — Poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. M — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PelLco 1-11» Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 »n od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Strini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vs* vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ; Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1. Z - 375 • izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Opozorila ZSSR pred napadom na Egipt
V ZSSR objavljajo oktobrska pisma
med Bulganinom, Edenom in Molletom
Nasprotujoče si vnsti o položaju u Jordaniji
Levičarske stranke zahtevajo koalicijsko vlado vseh strank
mmm
J$tambu/=*i,
Dul les je obrazložil devet načel zunanje politike ameriške vlade
CIP E r
®Aman
«Dinamični mir» ne sloni na ^statusu quo» temveč na iskanju sredstev za mirne spremembe - Prvo sredstvo take politike pa je «zaprtje vrat napadu^
Danes začetek razgovorov med Gaitskellom in PSDI
Odmev Titovih izjav v svetu - <rMednarodna politika> o krizi v Jordaniji
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 17,5, najmžja 9,7, zračni tla-k 1023,7, vlaga 52 odst,, morje skoraj mirno, temper, morja 11,5.
Vrem« danes:	Pretežno	Jasno
vreme. Temperatura se bo še nekoliko zvišala.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 23. aprila
Aidalbert, Vojko Sonce vzide ob 5.07 In zatone ob 19.01. Dolžina dneva 13.54. Luna vzide ob 1.52 in zatone ob 12.41.
Jutri, SREDA, 24. aprila
Jurij, Igor
Iz biltena trgovinske zbornice za februar
V ladjedelnicah in rafinerijah zadovoljivo izkoriščanje naprav
Proizvodnja jekla in železa v ILVI je nekoliko padla ■ Še vedno nizka proizvodnja v tovarnah testenin in mila
Redni statistični bilten tržaške trgovinske zbornice za februar navaja med ostalim statističnim materialom tudi podatke o položaju tržaške industrije. Na osnovi teh podatkov se lahko ugotovi, da je večina podjetij v omenjenem mesecu bila še kolikor toliko ugodno zaposlena, čeprav določene industrijske panoge — in med njimi predvsem manjša industrijska podjetja ■—e še vedno preživljajo občutno pomanjkanje naročil.
Tržaške ladjedelnice so v obravnavanem mesecu imele zadovoljivo število naročil, čeprav so gradile povečini le petrolejske ladje in so bili zaradi tega razni oddelki pre-
Ul. Ghega
Dar.es poteka 12 let, odkar so nacistični krvoloki zagrešili v našem mestu enega najhujših zločinov. Potem ko je neka partizanska skupina v soboto 22. aprila 1944 položila bombo v notranjosti nDeutsches Soldatenheiman, ki je ob eksploziji ubila 5 nacističnih oficirjev, se je nečloveški srd nacističnih oblastnikov znesel nad nedolžnimi žrtvami. Naslednje jutro so iz koronejskih zaporov pobrali 51 jetnikov, Slovencev in Italijanov, ter jih odpeljali pred porušeno stavbo v Ul. Ghega. Na stopnišču so bile že pripravljene vrvi z zankami in rablji so pričeli svoje delo. Ker niso mogli vseh talcev obesiti v notranjosti, so nekatere obesili na pročelju.
Tri dni so visela njihova trupla na vrveh, izpostavljena pogledom ljudi, ki so hodili mimo. Toda nečloveška represalija ni imela uspeha. Pogled na nedolžne žrtve je še bolj utrdil zavest in prepričanje, da je treba z borbo nadaljevati do trenutka, ko bo zadnji nacist premagan zapustil našo zemljo. In zato se je borba nadaljevala. V mestu so še pokale bombe s hribov se je slišalo vedno močnejše streljanje. Okupatorjeva moč je ginevala z dneva v dan. Končno je napočil dan osvoboditve. Danes, ob 12. obletnici njihove junaške smrti, se spominjamo velike žrtve talcev iz Ul. Ghega. ki so padli za svobodo, za boljšo bodočnost vsega človeštva za bratstvo med narodi! Nikoli ne bomo pozabili njihove mučeniške smrti, kot ne bomo pozabili vseh drugih mučenikov nacifašističnega nasilja. Slava njihovemu spominu!
Poziv ANPI
ANPI je naslovila na prebivalstvo poziv, v katerem pravi, da poteka 25. aprila 12. obletnica slavnega upora partizanskih sil Severne Italije, ki so prisilile nacifaši-ste k predaji. S tem se je končalo žrtvovanje odporniških sil, ki so se vztrajno borile proti tiranstvu in terorju, dokler ga niso uklonile.
Italijanski in slovenski partizani v Trstu proslavljajo ta slavni dan ter obljubljajo, da bodo napeli vse sile, da se ohrani duh enotnosti, ki je pripomogel k zmagi. A-NPI izraža željo, da bi bil 25. a-pril nova etapa na poti za boljšo bodočnost in za okrepitev demokracije, tako da bi se onemogočil vsak poskus obnovitve fašizma.
ANPI sporoča, da bo proslavil 25. april z govorom na dvorišču Ljudskega doma v Ul. Madonnina poslanec Giu-liano Pajetta.
Repatica še vedno ni vidna
Sinoči in predsinočnjim so številni Tržačani napeto opazovali nebo ob sončnem zahodu, da bi zagledali napovedano repatico. Nekateri pravijo, da so jo videli... Toda strokovnjaki trdijo, da se motijo; le z močnejšimi daljnogledi je bilo namreč mogoče opaziti nekaj podobnega. Zato bomo morali počakati še nekaj dni. ko bo vidna vso noč. O njej pa bo predaval danes ob 18. uri prof. Martin, ravnatelj tržaške zvezdarne v mali dvorani gledališča Verdi.
Prvomajska povorka
Na velikem zborovanju za prvi maj, ki bo ob 10.45 na Trgu Perugino, bo govoril poslanec Agostino Novella, član izvršnega odbora CGIL in odgovorni tajnik Zveze kovinarjev. Govornika je določilo glavno tajništvo CGIL.
Kot prejšnja leta se bo po mestu razvila velika povorka delovnega ljudstva, nakar bo omenjeno zborovanje.
Prvomajske manifestacije bo, do tudi v Miljah, v Dolini, v Križu in v Nabrežini; organizirala jih bo nova delavska zbornica CGIL, ki se že mrzlično pripravlja za čim lepšo proslavo delavskega praznika.
malo zaposleni. Skupno so v ladjedelnici Sv. Marka izkoriščali 80 odst. naprav, v Tovarni strojev 80 odst., v delavnic: mostov in žerjavov 100 odst. Ugodno je bila zaposlena ladjedelnica Felszegy, ki je izkoriščala svoje naprave 100 odst, ladjadelnica Sv. Justa pa jih je izkoristila 81 odst.
V podjetju ILVA sta v februarju obratovali dve skupini peči v koksarni, ena visoka peč, dve martinovki in Blooming. V primerjavi s preteklim decembrom se je proizvodnja nekaj znižala in so naredili za 9,3 odst. manj litega železa, 6,4 manj jekla in 1,8 manj jeklenih plošč. Kljub temu padcu proizvodnje pa so zadovoljivo izkoriščali naprave.
Čistilnice mineralnih olj so po določenih težavah zaradi sueške krize normalizirale proizvodnjo in so prečistile 88,139 ton surovih mineralnih olj ter izkoriščale okrog 86 odst. proizvodnih kapacitet.
Zadovoljiva je bila proizvodnja industrije barv in lakov kot tudi farmacevtske industrije, ki je izkoriščala od 80 do 88 odst. proizvodnih sposobnosti.
Nizka je bila proizvodnja tržaških tovarn mila, medtem ko s v podjetju, ki proizvaja vžigalice, izkoristili 36,8 odst naprav.
Podjetja, ki proizvajajo testenine, so proizvedle približno enake količine izdelkov kot v preteklih mesecih in je bila torej njihova proizvodnja še vedno nezadovoljiva. Ugodnejši je bil položaj podjetja «L, Salvador et C.», čeprav so zabeležili znižanje naročil na notranjem trgu.
Nekoliko se je zboljšal položaj podjetja Dreher, kjer so izkoristili 42 odst. naprav in zabeležili nekaj več naročil kot v januarju.
Slab je bil položaj tovarn žganih pijač, ki so po eni plati občutile neugodno sezono, po drugi pa težave pri pošiljanju izdelkov proti trgom onstran Sueškega prekopa.
Ugodne vremenske razmere
so omogočile živahno gradbeno dejavnost, kar se je pokazalo tudi pri lesni industriji, ki je bila zadovoljivo zaposlena in v kateri so izkoriščali okrog 68 odst. naprav.
Zadovoljiva je bila proizvodnja tovarne jpte, ki je izkoriščala 94,5 odst. naprav.
Se vedno pa je kritičen položaj oblačilne industrije, ki preživlja krizo že dalj časa.
Gibanje prebivalstva v preteklem mesecu
secu: Rodilo se je 248 otrok, od katerih je bilo 15 nezakonskih, 210 se jih je rodilo v bolnišnicah in klinikah, 38 pa doma.
Umrlo je 289 oseb, od katerih se jih je 18 smrtno ponesrečilo, 200 jih je umrlo v bolnišnicah, 75 čoma, 14 pa drugod.
Porok je bilo v marcu 84, od katerih 3 civilne.
Podatki za prvo tromesečje pa so naslednji; Rodilo se je 675 otrok, od katerih 44 nezakonskih. Umrlo je 879 oseb; izmed teh se jih je 50 smrtno ponesrečilo. Porok je bilo 280, od katerih 16 civilnih.
Sestanka štirih strank ne bo
Tudi odgovor PRI je dejansko negativen
V odgovor na vabilo Krščanske demokracije za štiristran-ski sestanek (KD, PSDI, PRI in PLI), na katerem naj bi razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi napovedane o-stavke občinskega odbora, je sinoči vodstvo republikanske stranke sporočilo, da načelno ni proti temu, da bi o krizi razpravljali s strankami, ki imajo jasno demokratično in nacionalno orientacijo, toda pod pogojem, da to ne bi bil uvod za politične ali upravne obveznosti.
Vodstvo PRI je namreč sklenilo, da se njen predstavnik ne sme več vrniti v občinski odbor, dokler bo v občinskem svetu še taka opredelitev raznih skupin, ki je že dokazala, da ne more sestaviti občinskega odbora, ki bo lahko u-spešno deloval.
Kot smo že v nedeljo poročali, je na podobno vabilo vodstvo PSDI odgovorilo negativno.
Stiristranskega sestanka torej ne bo, ker je v bistvu tudi odgovor PRI negativen.
Pred nocojšnjo premiero
Planinska	roža*
Za nocoj sta pripravila Glasbena Matica in Slovensko narodno gledališče za tržaške Slovence svojevrsten dogodek, uprizoritev G občeve operete ePlaninska roža« v Avditoriju v Trstu. Res je, da doslej nismo videli (po vojni namreč) v Trstu še nobene slovenske operete in marsikomu se bo zdelo čudno, da sta se Glasbena Matica in SNG spomnili nanjo. Ce pa pogledamo malo nazaj v zgodovino, v tisti čas, ko je bilo slovensko kulturno življenje v Trstu zelo razgibano, v čas, ko so se vsi zavedni Slovenci zbirali v svojem Narodmern domu, bomo videli, da ima glasbena kultura v Trstu že staro tradicijo. V požganem Narodnem domu so bile pogosto poleg dram na sporedu tudi operete in celo opere. Tu so peli o-perete eValčkov čar», eCorne-villski zvonovih, «u roj Luksemburških, eJesenski manevrih in opere «Nikolaj Šubic Zrinjskih tn "Prodana nevestah poleg še drugih, ki se
mimiiiiiiimimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiimiitiiiiiitiimiimii
Lepo vreme v nedeljo popoldne in ponedeljek kot naročeno
Letošnji velikonočni prazniki v znamenju izletov in obiskov
Tržaška okolica polna izletnikov - Številni avstrijski turisti v mestu - Velik promet s propustnicami - Tudi J. Jones v Trstu
Velikonočni prazniki so za nami. Vse je kazalo, da jih bomo preživeli doma, le zvečer bi morda zavili v kakšno bližnjo gostilno ali kino. Ko smo v nedeljo zjutraj poslušali zavijanje vetra in zrli v oblačni nebo, nas je skoraj večina opustila kdo ve koliko dni prej pripravljene načrte za izlet v bližnjo ali daljno okolico. In vendar smo se ušteli, saj se je kasneje zvedrilo, in čeprav je še večno pihalo, smo lahko odšli vsaj na kratek sprehod.
Tržaško županstvo sporoča naslednje podatke o gibanju prebivalstva v preteklem me-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl
V nedeljo dopoldne je bilo mesto mrtvo. Pred hoteli, restavracijami in gostilnami so parkirali številni italijanski, avstrijski in nemški avtobusi, po ulicah »o krožili avtomobili vseh vrst in z najrazličnejšimi evidenčnimi tablicami, tu pa tam je bilo videti skupino tujcev, ki je junaško prenašala posledice slabega vremena, medtem ko so se Tržačani v glavnem tiščali doma, večinoma kar v posteljah. Popoldne pa je že bilo bolje, saj je posijalo sonce in je bilo pristanišče polno tujih obiskovalcev (mimogrede naj omenimo, ča so se strašno čudili, ker niso videli tako rekoč niti ene ladje), barkovljanska riviera je zaživela kot običajno ob nedeljah, po obmorski cesti pa so v o-beh smereh vozile nepretrgane kolone avtomobilov.
Včeraj pa je bil promet še večji, saj je bil krasen, sončen in topel pomladanski dan. Na svoj račun so prišli predvsem Tržačani, ki so že v prvih dopoldanskih urah odhajali z doma peš, z motorji in avtomobili. Velika gneča je bila na kolodvoru, na avtobusnih postajah in pred o-penskim tramvajem. Vsa tržaška okolica je bila polna izletnikov in gostilničarji, ki so v nedeljo tožili, so včeraj
vsaj do neke mere nadoknadili nedeljsko zgubo.
Velik je bil tudi mali obmejni promet. Največ prehodov je bilo seveda na blokih pri Fernetičih in v Škofijah, kjer so bile ob določenih u-rah dolge vrste ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da opravijo običajne obmejne formalnosti. Lahko rečemo, da ni bilo vasi na Krasu, kjer ne bi bilo vsaj ene tržaške vespe ali lambrete in to velja morda v še večji meri za o-balna istrska mesteca.
Na splošno lahko rečemo, da smo z letošnjo veliko nočjo kar zadovoljni. V glavnem smo imeli lepo vreme, vsi hoteli so bili zasedeni, gostilne v mestu in okolici so delale s polno paro. tujcev je bilo precej in tako je vsakdo na
en ali drug način prišel na svoj račun. Omenimo naj le še, da sta bila med tujci, ki so obiskali naše mesto, tudi filmska igralka Jennifer Jones s svojim možem Davidom 0’Selznikom ter novi režiser filma «Slovo od orožja« Charles Vidor.
 k* -------
25. aprila zaprte mesnice
Zadnja pot pok. S. Rodice
Prefektura je pristala na prošnjo združenja mesarjev,
naj bi 25. aprila mesnice o-stale zaprte. Zato pa bodo morale biti mesnice odprte 24. t.m. dopoldne in popoldne, to je od 7. do 13. in o<5' 17. do 19. ure
iiiiiHiiiiiiiiiiilliliiiiitimiiiiiiiiimiiiiiiHiiumniiiiiiiniiimiiiiiiiiiHiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiii
Zidanje stanovanj <dNA • Casa»
Delavci ne morejo odplačevati visokih amortizacijskih obrokov
jim trenutno ne spomnimo i-mena. Naštudirali so tudi «Ma-dame 3utterfly» a do izvedbe žal ni prišlo.
Med tržaškim slovenskim občinstvom je že dolgo tlela želja po uprizarjanju lažjih glasbenih del, ki bi nudila človeku zabavo in razvedrilo. Istočasno pa vzgajajo naše glasbene šole vrsto mladih moči, ki se ukvarjajo bodisi s petjem bodisi z instrumentalno glasbo. Ti ljudje pogosto nimajo možnosti, da bi po šolanju praktično nadaljevali s svojim glasbenim delom. Ta prvi poizkus uprizoritve slovenske operete v Trstu naj ima kot svoj zametek tudi ustanovitev malega, trenutno še priložnostnega orkestra, ki bi se sčasoma razvil v večji popolnejši in poklicni orkester. Glasbeno Matico in SNG je vodil pri odločitvi za uprizoritev operete v Trstu namen, ponovno dvigniti slovensko glasbeno kulturo, — za enkrat — v širokem, ljudsko prosvetnem smislu, saj je velika večina sodelujočih iz vrst nepoklicnih umetnikov. Razumljivo pa je, da_ sta organizacijsko in umetniško vodstvo le operete prevzela prav Glasbena Matica in SNG, ki imata v tem pogledu največ izkušenj in možnosti.
Da bo ta naša glasbena manifestacija res slovenska m ljudska, je razumljivo, da je bilo treba seči po domačem, slovenskem delu. V tem pogledu je gotovo najprimernejša izbira prav Gobčeva «Planinska roža». Radovan Gobec, ki nam je poznan po svojih glasbenih delih kot dirigent in pevovodja Ljubljanskega akademskega zbora, s katerim je imel v svetu velike uspene, se je v svoji opereti "Planinska rožah glasbeno oslanjal na slovensko folklorno glasbo, kar je delu brez dvoma dalo vonj domačnosti in ga v vsakem pogledu približalo našemu človeku. Pesem o planinski roži je tako domača, da si njeno melodijo — kljub skoro pompozni orkestralni instrumenta-ciji — kaj lahko zapomnimo in prepričani smo, da bodo mnogi, ki bodo opereto prvič slišali po predstavi že prepevali "planiška roža, najlepši, cvet, planinska roža, vseh cvetov cvet...)) ali pa drugo, nagajivo — eku pi mi, kupi mi majhen hotel.,-h in še o-stale. Tekst je prav tako o-skrbel Gobec sam. Je to pristno operetni tekst, prepleten s humorjem in prepričani smo, da bo poslušalce zabaval in jim nudil prijeten oddih.
Osrednji vlogi sta poverjeni Elviri Piščančevi, ki se nam bo predstavila kot Katrca Katja in Renatu Kodermacu, ki je vsem poznan že iz oddaj slovenskega tržaškega ra-
Zaradi tega primanjkuje prijav za ta stanovanja
V preteklih dneh je prišlo ponovno na vrsto vprašanje zidanja stanovanjskih niš INA-Casa. Iz Rima so prišli nekateri funkcionarji ministrstva za javna dela in si ogledali prostore, kjer naj bi v najkrajšem času začeli zidati dve novi stanovanjski naselji. Kot smo že mnogokrat poročali, 3e je tržaška občina, ki ji je bilo naročeno, da poskrbi za zemljišče odločila za zidanje teh stanovanjskih hiš v Rocolu in v novem naselju San Sergio pri industrijskem pristanišču
 .............................................................................................................        miiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim.......imunim.
Hude posledice povečanega prometa
Smrt dveh mladih motociklistov in številne druge prometne nesreče
Resno stanje Nabrežinca, ki se je pri Tomaju z vespo zaletel v avtobus
Redkokdaj je bilo morda ob praznikih treba zabeležiti toliko prometnih nesreč kot » v nedeljo in včeraj: rezultat tega sta dva mrtva in več hudo ranjenih oseb.
Prva žrtev prometne nesreče je postal komaj 19-letni Vincenzo Furlan iz Ul. Vasa-ri, katerega so sprejeli v nedeljo zgodaj popoldne na 2. kir. oddelek. Ker je bilo njegovo stanje zaradi prebitja lobanje, prebitja čela in možganskega pretresa zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Specialisti se pri diagnozi mso zmotili, kajti nesrečni mladenič je včeraj ob 18. uri podlegel poškodbam. Kakor so ugotovili a-genti prometne policije, se je Furlan med vožnjo z motornim kolesom na cesti pod Konkonelom iz neznanih razlogov silovito zaletel v obcestni kamen. Z njim je bil tudi Giorgio Pichel, a ta je odnesel le malenkostne poškodbe.
Malo pred polnočjo pa je prišlo na cesti Prosek-Ses-ljan, in sicer poldrugi kilometer pred Križem do trčenja med Fiatom 500, v katerem so bili 34-letni Josip Jurman iz Sesljana, 29-letna Danila Gruden iz Mavhinj in 24-letna Marija Panizutti iz Sesljana, in vespo, ki jo je šofiral 26-letni Arrigo Cortese iz Ul. Vespucci. Trčenje je bilo tako silovito, da je Cortese zaradi padca takoj umrl. Medtem ko so Jurmana, Grudnovo in Panizuttlje-vo odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili vso potrebno zdravniško pomoč, so agenti prometne policije u-vecli preiskavo, da bi ugotovili, čigava je krivda. Ob 230 so truplo umrlega Corteseja
odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Včeraj zjutraj je moral v
bolnišnico tudi Luigi Per-san iz Ul. G. Reni, ki se je med vožnjo z motornim kolesom v smeri Sesljana zaletel v avto, katerega šoferja so i-dentificirali agenti prometne policije.
Perisana so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, a ker so bile njegove poškodbe le lažje, so ga po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Nekaj minut po ooldnevu pa so pripeljali v bolnišnico (38-letno Ernesto Scasso iz D’Annunziovega drevoreda, katero so zaradi hudih poškodb na glavi sprejeli s pridržano prognozo na prvem kir. oddelku. Pol ure kasneje pa se je pripeljal v polnilnico duhovnik Dario Pavlovič iz Ul. Ciamiclan, ki je izjavil, da se je peljal s svojo vespo po D’Annunziovem drevoredu, ko se je nekdo zaletel vanj s tako silo, da ga je vrglo prav na pločnik, kjer je podrl Scassovo, ki ;e tedaj prišla mimo.
Duhovnika so po nudeni pomoči odslovili.
Zaradi prebitja 'obanje in drugih hudih poškodb so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na prvem kir. oddelku 57-letnega Viktorja Slavca iz Nabrežine, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa.
Ponesrečenca je spremil v bolnišnico njegov sorodnik Avgust Vrabec, stanujoč v bližini Sežane, ki je izjavil, da se je Slavec okoli 11.30 med vožnjo z vespo po cesti Sežana-Tomaj zaletel v na-
sproti vozeči avtobus. Stanje ranjenca je tako resno, da so si zdravniki pridržali prognozo.
Silvano Bottan od Sv. M. M. Sp. je bil včeraj tako nepreviden. da se je na Senenem trgu zaletel v avto Sebastjana De Marehija iz Milj, ki je stal pred semaforom v pričakovanju znaka za nadaljevanje vožnje. Na srečo se je Bottan, ki se je po trčenju zvrnil na tla, le laže ranil, zaradi česar je lahko po zdravniški pomoči zapustil bolnišnico.
Fulvio Valentinuz iz Ulice Mazzini pa je z vespo zdrsnil na tračnicah openskega tramvaja na Trgu Trenovia in ker se je pri padcu udaril, se je odpravil v bolnišnico, od koč er pa so ga potem ,ko so mu izprali rane in praske po obrazu in drugih delih telesa, odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Zvečer pa je med povratkom proti domu z motornim kolesom Antonio Romolo Gia-coni iz Ul. Donatello nerodno padel v bližini kamnol ima Faccanoni; ker se je udaril po čelu, rokah in kolenih, se je odpravil v bolnišnico, katero pa je takoj zapustil, ker so mu zdravniki priporočili, da bi se sam zcravil nekaj dni.
Se prej pa se je 21-letni Dario Zlobec s Proseka med vožnjo z motornim kolesom po cesti, ki iz njegove vasi pelje proti Opčinam, zaletel v avto, zaradi česar je podel na tla in se je moral zateči v bolnišnico. Mladeniča, kateremu so ugotovili rane na glavi in na levi nogi, so sp.re. jtli na prvem kir. oddelku. Po mnenju zdravnikov bo okreval v 10 dneh.
v Žavljah. V ta namen so bila že določena zemljišča in potrebni krediti. Toda zaradi mnogih birokratskih zaprek in še posebno zaradi dejstva, da se tržaški delavci niso do sedaj zanimali za tovrstno zidanje stanovanj, se dela še niso začela.
Delavska stanovanja INA-Casa se zidajo predvsem po načinu odplačevanja. Toda pogoji za odplačevanje ne ustrezajo gospodarskim, pogojem delavcev in uradnikov. Zakon določa, da mora biti stanovanje odplačano v desetih letih. To pomeni, da bi morala družina. ki bi kupila trosobno_ sta novanie INA-Casa, odplačevati 15.000 do 20.000 lir mesečno, potem ko bi morala od začetka zidanja pa do vselitve plačati četrtino vrednosti stanovanja.
Zato se do sedaj nt prijavil skoraj nihče in ne vedo, kako bodo sploh rešili to vprašanje. Kljub temu pa tehnični uradi nadaljujejo z vsemi pripravami za zidanje stanovanj INA-Casa v Rocolu in v naselju San Sergio, Obenem pa pripravljajo načrte za zidanje tretjega naselja v Barkovljah (Bovedo). Po nekaterih vesteh naj bi v tem tretjem naselju sezidali skupno 1250 stanovanj. Naselje bo obsegalo od 20 do 30 hektarov zemljišča. Vsa dela pa bodo stala nad tri milijarde lir. Ce upoštevamo 3 milijarde lir, ki so jih že nakazali za zidanje stanovanj v Rocolu in v naselju San Sergio, potem se pričakuje da bo INA-Casa v Trstu vložila do leta 1961 okrog 8 milijard lir za nove stanovanjske hiše.
Gleue neugodnih pogojev za odplačevanje stanovanj INA-Casa, ki smo jih omenili, je vredno napisati, da je senator Vincenzo Menghini predložil senatu nov zakonski osnutek s katerim naj bi spremenili in dopolnili določila člena 8 zakona štev. 1148 od 26. novembra 1955 o zidanju stanovanj INA-Casa. Zakonski osnutek sloni predvsem na zahtevi, da se podaljša rok odplačevanja stanovanj od sedanjih 10 let na 15 let. Hkrati pa poudarja, da je rok 10 let mnogo krajši od roka. ki velja za amortizacijo posojil za zemljišča. Senator Menghini ugotavlja, da se delavci danes ne morejo obvezati, da bodo odplačali stanovanje v 10 letih ker ne morejo plačevati^ takp visokih mesečnih amortizacijskih deležev. Pomanjkanje prijav za ta stanovanja pa_ povzroča. da se ne izkoriščajo ogromni kapitali. ki bi jih lahko že izkoristili za nova stanovanja, če bi bili odplačeval-ni pogoji za delavce sprejemljivi. Zato pričakujemo, da bo senat čimprej sprejel omenjeni zakonski osnutek, kar bo omogočilo mnogim delavcem, da pridejo do svojega novega stanovanja. To velja tudi za naše razmere.
Včeraj popoldne je bil v Piranu pogreb pok. kapetana JLA Stanka Rodice, doma iz Kamotorce pri Trstu. Pokojnik je kot aktivni častnik JLA zadnja leta služboval v Kninu, kjer se je pretekli četrtek pri opravljanju službenih dolžnosti smrtno ponesrečil. Njegovo truplo so prepeljali najprej v Sežano, od tam pa v Piran, kjer so ga položili k večnemu počitku.
Pogrebni sprevod se je razvil izpred sedeža zveze komunistov, kjer je pok. Stanko Rodica ležal na mrtvaškem odru. Na krsti, ki jo je pokrivala državna zastava, so poleg nje pa sta bila na častni straži pripadnika vojske in mornarice. Okoli 16.30 so krsto dvignili in jo odnesli na trg, kjer je bila zbrana množica Pirančanov, da počasti tragično preminulega oficirja.
Ko je pevski zbor zapel eVigredh, so člani ZB dvignili krsto in pogrebni sprevod je krenil na piransko pokopališče. Ob odprtem grobu se je od. pokojnika poslovil neki kapetan JLA, potem pa je častna četa izstrelila salvi. Krsto so spustili v grob in nanjo so začela padati prgišča zemlje. ..
Pok. Stanko Rodica se je pridružil partizanom leta 1944. Bil je intendant Gregorčičeve in Bazoviške brigade, ko pa je vojna končala, je ostal v vojski. Najprej je služboval v Postojni, nato pa je bil premeščen v Knin, kjer je tragično preminil. Zopušča ženo in dva otroka, katerim — kot tudi vsem ostalim sorodnikom — izrekamo naše iskreno sožalje!
Glasbena Matica
v Trst
u
DANES 23. in jutri 24. aprila 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
PLANINSKA
ROŽA
opereta v treh dejanjih
Besedilo in glasba: RADOVAN GOBEC Dirigent:
OSKAR KJUDER
Režiser: MODEST SANCIN
Osebe: Katja Silvana, filmska igralka - Elvira Piščančeva; Miran Svetlin, operetni pevec - Renato Kodermac; Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj - Stane Starešinič; Stanislav Ciril Dobrovik, dirigent in skladatelj -Jožko Lukeš; Ervin Ga-bernik, režiser - Stane Raztresen; Melita njegova žena - Leli Nakrsto-va; Izidor, gledališki sluga - Silvij Kobal; doktor Pravnik, odvetnik - Modest Sancin; oskrbnik planinske koče - Danilo Turk; Tone, kmečki fant - Aleksij Pregare; France, kmečki fant - Dušan Jazbec.
Turisti, gledališki igralci, odrsko tehnično osebje, plesalke in plesalci. Dejanje se godi danes,
IZPRED SODISCA
Obsojen zaradi vinjenosti in tatvine
dia in ki ga bomo tokrat vi-
Vittorio Priester iz Istrske ulice pa res nima sreče; kadarkoli kakšno skuha, ga kmalu ujamejo in posledica tega je, da je njegov kazenski list precej popisan. Vrhu tega pa ima zelo rad sladko kapljico in kadar nanese prilika, se tudi pošteno napije, kot je storil 13. aprila l"tos. Toda po krivci preveč zaužitega alkohola ni prišel niti do doma, kajti na sredi poti so ga ustavili agenti -n ga odpeljali v bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili precejšnjo vinjenost, zaradi česar so ga odpeljali v celico, kjer naj bi ostal, dokler se ne bi iztreznil. Toda njegovo bivanje v celici se je precej zavleklo in tokrat ni bilo krivo vino, pač pa njegova sestra. Njegova najožja sorodnica je namreč še istega večera prinesla na komisariat
Scenograf: J02E CESAR
Zborovodja: SVETKO GRGIČ
Baletni mojster: ADRIJAN VILLES Inspicient: Ivo Kuferzin Šepetalka: S. Raztresen
spighl: Rimski bori; 23.00 Južnoameriške popevke.
1 R S T I.
11.30 Komorna glasba; 125°
Popevke z letošnjega festivala v Samremu; 17.00 Nove popevke; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Antonio A-mante: »Roža iz žveplan, sicilijanska legenda.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00. 22.00
Poroči'a v Italijanščini: 6.30,
12.30, 16.30, 17.50, 19.15, 23.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb* za dobro Jutro; 7.40 Glasba z* dobro jutro, vmes ob 7.45 koledar; 11.00 Otroški kotiček, L-fo P. 1. Čajkovski:	((Mesečnica«,
balet (1. dej.); 13.40 Kmetijski nasveti: Pogodbeno pridobivanj® semen; 13.45 Torkov operni oder, 14.30 Gospodarsko življenje n* Primorskem: Delo vodne skupnosti v Kopru; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Solisti in ansambli Radia Beograda izvajajo narodne pesmj in plese iz raznih krajev, 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane, 16.10 Ritmi in popevke; 16-*" Melodije Johanna Straussa; 17-lu Popoldanski koncert; 18.00 - 19.0" Spored iz Ljubljane: 19.00 Poj® Luciano Tajoll; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-333 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11.
V četrtek, 25. t. m. ob 16.30 uri v kino dvorani v Skednju
PLANINSKA
ROŽA
deli v vlogi simpatičnega o-peretnega pevca Mirana Svetlina. Poleg imenovanih dveh naj vam izdamo še to, da boste videli in slišali v ostalih glavnih vlogah še Staneta Starešiniča kot gledališkega direktorja Kalana, Staneta Raztresena kot režiserja Ga-bermka, povsem novega J. Lukeša in prav tako novega S. Kobala. V manjših vlogah sodelujejo še Leli Nakrstova, Danilo Turk, gojenca igralske šole SNG A, Pregare in D. Jazbec ter končno še Modest Sancin, ki je opereto tudi režiral. Poleg naštetih seveda sodeluje še zbor in balet, a predolgo bi bilo če bi vam naštevali imena vseh, ki so prispevali k nocojšnji uprizoritvi, zato naj vam zaupamo le še to, da je glasbeno vodstvo poverjeno Oskarju Kjudru, da je baletni mojster Adrijan Villes, sceno pa je zamislil Jože Cesar.
L. S.
bratov dežni plašč ter izjavi-
la, da ga je Priester skupno s svojim znancem ukradel. Da je bil plašč ukračen, in sicer iz nekega avta, last tujega državljana, ki je bil u-stavljen pred taverno Štern v Carduccijevi ulici, ni bilo težko ugotoviti. Teže pa Je bilo prepričati Priesterja, da bi tatvino priznal: mož jo je namreč zanikal m se skliceval. da mu je dežni plašč izročil neki neznanec s prošnjo, da bi mu ga prodal. Te izjave so bile malo verjetne, še posebno ker so agenti našli v žepu tudi nekaj zlatnine. Tako je Priester zaradi sestre, ki se je s tem maščevala, ker je baje slabo ravnal z njo, romal v zapor in od tu pred sodnika, ki ga je pred dnevi obsodil zaradi pijanosti na 4 mesece pripora, zaradi tatvine pa na 3 mesece zapora in 15.000 lir globe.
Sodnik Lo Cascio, tož. Ghez-zi, zap. Scelzo, obramba odv. Padovani.
VERDI SPOMLADNI KONCERTI
V soboto ob 21. uri bo v gledališču Verdi prvi koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga vodni Antonio Pedrotti. Nastopila bo tudi pevka Magda Lsszic.
Na sporedu so: Mozart — Sim. fonija v D-duru št. 38. Marlen — «Li«ider ei,nes fabrenden Gesel-len»; Zafred — Kratka simfoni-a; Stravinski — «Zar-ptica» baletna suita.
Danes se prične pr,| gledališki blagajni prodaja vstopnic.
iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliniilllliiiiimiiillliiiiiiiiiliimilimilHmimmiiiimmiiiiiiimiiiHiiir
Izpred prizivnega sodišča
Potrjena obsodba
furlanskih zobotehnikov
S prizivom so si samo povečati sodne stroške
Namišljenih zobozdravnikov, to je zobotehnikov. ki nezakonito izvršujejo poklic zdravnikov, ni samo v našem mestu dovolj, temveč delujejo po vseh italijanskih krajih. Nekaj takih zobotehnikov so ujeli pri nedovoljenem poslu maja meseca 1954 v Vidmu in okolici, in sicer na podlagi prijave, ki jo je policijskim organom poslala videmska zveza zobozdravnikov.
Sicer policija ni imela dosti cela, ker je predsednik zveze dr. Bruno Clanfero priložil prijavi seznam 16 ((ilegalcev« in na podlagi tega so preiskovalni organi priprli osumljence in jih prijavili sodišču.
Aprila lani so bili na zatožni klopi videmskega kazenskega sodišča 42-letni Silvio Rapetti, 46-letni Ermenc-gildo D'Apostino, 50-letni Vla-dimiro Babuder, Romano Bab-bini, 41-letni Carlo Cesca, 52-letni Bruno Ambrosi, «2-let-ni Bruno Miniussi iz S. Daniele v Furlaniji, 32-letni Bruno Ellero iz Tricesima, 37-letni Benito Fulgenzio Cutti-ni iz Fagagne. 33-letnt Mario Kien iz Tricesima, 27-ietni Evgen Splipčenko iz Reman-zacca in končno 40-letni Se-verino Ottogalli :2 Talmass in-sa.
Vsi so bili obtoženi nezakonitega izvrševanja zdravniškega poklica in da so hraz dovoljenja prefekture odprti zobozdravniško ambulanto, medtem ko se je moral Kien
tuči zagovarjati, da .e na vhodnih vratih hiše .zobes.i tablico z napisom zobozdrav. nik.
Na prvem procesu je sodišče zavrnilo zahtevo, da bi prijavili zvezo zobozdravnikov za zasebno stranko ter je to dovolilo samo prof. Gherar-diniju. Ob koncu razprave pa je sodišče oprostilo vse brez izjeme obtožbe, da so odprli zobozdravniško ambulanto z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo, medtem ko je Rizza. Splipčenka. Minius-sija in Ottogallija popolnoma oprostilo. Ostali pa so bili obsojeni, in sicer Ambrosi na 30.000 lir, D'Agostini in Kien na 20.000, Rapetti, Babuder, Babbini, Cesca, Benussi in Cuttini pa na 10.000 lir denar-ne kazni Vsem obsojenim razen D'Agostiniju in Ambrosi-ju je sodišče privolilo pogojnost kazni, katere ne bodo (to ne velja za Cesco) vpisali v kazenski list.
Proti razsodbi so D’Agosti-no, Babuder, Cesca, Benussi, Ambrosi. Cuttini in Kien vložili priziv, ki pa se je kon čal brezuspešno; tržaško pri zivno sodišče, ki je pred dne vi razpravljalo o zadevi, je celotno razsodbo videmskega odseka potrdilo, kar pomeni da bodo morale obsojene osebe plačati še povečane sodne stroške.
Preds. Miele, tož. Santana staso, zap. D’Andri, obramba odv. Zanfagnini iz Vidma.
( OLEPALlSČA )
LJUDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo »Rade Pregaro, odsek za tamburice, vab vse, ki se zanimajo za glasbo, da se vpišejo v tamburaškl zbor, Pouk brezplačen. Vpisovanje vsak dan od 19.30 do 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 Prosvetno društvo «S, Skam-peric« vabi člane, da se poslužujejo knjižnice, ki posluje pred pevskimi vajami vsak torek in petek od 2U. do 21. ure.
KAZIVA OKVKSTILA
Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze v Trstu bo
imel svojo sejo v sredo, 24. t. m ob 20.30 na sedežu v Ut, Roma št. 15
RAKOVI IN PKINPKVHI
I. P. daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
NOČNA SLU2BA LEKARN (v aprilu)
Cipolla, Ul. Beipoggio 4: Go dina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al la Maddalena, Istrska cesta 43 Pizzul-Cignola, Koizo Italia 14 Croce Azzurra, Ul. Com-mercia-le 26.
RADIO
TOREK, 23. aprila 1957
TRSI POSTAJA A
11.30 Nabavna glasba; 12.00
Sredozemske države in dežele; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.4a V svetu kulture; 12.55 Glasba iz filmov;	13.30 Glasba po že
Ijah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Simfonija št. 4 v molu op. 98; 18.41 Zbora Cho-raliers in Robert Shaw; 19.00 Orkester Stanley Black; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Lelia jtvi motivi; 20.30 Violinist Wan-dy Tvvorek; 20.40 Brahms: Nove ljubavne pesmi; 21.00 Mario Vani: «Ana Bolena«, radijska drama v 1 dej.; igrajo člani Radijskega odra; 22.15 Orkester Karla Pacchtorlja; 22,35 Ottorino Re-
5 1,0 VEN I J A 327.1 m, 2#2,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00,	6.00,	7.00,
.00,	10.00,	13.00,	15.00,	17-0°’
19.30, 22.00.	,,
5.00 Pester glasbeni 8.05 Madrigale poje zagrebš« komorni zbor; 8.40 Igrajo man zabavni ansambli; 9.20 Aleksander Borodin: Simfonija št. 1 'j Es-duru; 10.10 Od melodije , melodije; 11.15 Za dom in žene, 1.30 Melodije Johanna Strauss* . prired-bah za klavir; 12.00 PW® duet FiltpMč-Koren, igra Kmečka godba; 12.30 Ing. Erik Eiselt: Pomladansko krmljenje krav; 12-w Aram Hačaturjan; Maškerada, suita; 13.15 V zabavnem tonu, 13.30 Pisan spored opernih m®" lodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.10 Popoldanski simfonični končen, 17.10 Zabavna in plesna glasb* na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 lz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Fy-Je ljubljanski komorni zbor;20_A Radijska igra — Ploqum: O®®* brez naslova; 21.30 Igrata velik* zabavna orkestra Andre Kostel*-netz in Jacki e Gleason, trobent* solo Bobbv Hackett; 22.15 Komorni koncert.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za ctrc-ke; 21--: Auigusto Novelli: ((Pogum«; Glasbeno potovanje; 21.50 Nov-filmi; 22.00 Pisan koncert.
KINO
1
Excelslor. 14.00, 17.30 in 21.16-((Velikan«, E. Taylor, Rock Hudson in James Dean. Galerij* 500 lir, parter 400 lir.
Fenice. 15.30: «Kraij za štiri kraljice«, Clark Gable, EleonN Parker.
Nazionale. 15.00: «Višja družba«, B. Crosby, Grace Kelly in Sinatra.	.
Filodrammatico. 16 00:	«LoV®
morskih psov«. Technicolor. v' Mature, J Olson.
Grattacielo, 15.30: «Višja družb*«-B. c-rosby, G. Ke!ly, F. s--natra.	,
Superciuema. 16.00:	«Resničn
zgodba o razbojniku Jessu«, n' vvagne-r, J. Hunter.	.	,
Arcobaleno. 15.30: «Deček na"® finu«, Sopbia Loren.	..
Astra Rojan, 16,00: »Ubogi, too* lepi«, M. Alassio.	m
Capitol. 16.00: «Notre Dame ^ Pariš«, G. Lollobrigida m Gumn.
CristaMo. 14.00:	«Zarak Kh*n'’
Victo-r Mature, A Echberg. , Alabarda. 16.00:	«Očetje	in	5
A. Lualdi, V. De S11*'
novi«,
M. Mastroianni.
Arlston. 16.00: «Hanibail in ’ stalka«. Ci-nemascope techni lor. E. VVilliams, H. Keel, te in Gawer.	p.
Armonia. 15.00: «Znak dima«, Andrews, P. Paurie. Variet®: Aurora. 16.00: ((Anastazija«,
grid Bergman in J. Brynner-(lenle. 16.00; «Kava!ir brez Pf
Ideale, ld.uo; «Kava:ir ure* j ličja«, C. Moore Ifl J. ®' leels.	.
Impero. 16.00: «Uporna mladU'
M. Rennie in G. Rogerš-^^j
Italia. 16.00:	((Ljubezen	»*--»
kraljice«, Rony Schnelder m
S. Marco. 16.00: teKruh, in ljubosumnost«, Gina L" brlgida in V.	De	Sica.	.qj-
Kino gledališče	ob	morju,	‘“pt
«Moj sin Neron«, A. Sora", Sica, B. Bardot.	no-
Moderno. 16.00:	«Pozor na	Kp,
morščake«. Smeh. J. Le"'15, Martin.
Di*-
Savona. 16.00:	(iKurtizanka	r.
na«. Clnemascope, teenno L. Turner, P. Armendariz i^i«,	1*4	m-	nrotl
Viale. 16.00: «Zemlja protii čim krožnikom», Joan Tay *;■
žiV'
Vitt. Veneto. 15.30: «Sla P° I(1n-
Ijenju«, K. I»uglas;
Belvedere. 15.30:	uDolina ,.
Ijev«. Technicolor Met." Taylor, E. Parker	v (ja-
Masslmo. 16.00: iiSafari«, -t|-.<J50,l’ tru« Technicolor. R. n L Hacall.	,,	M*"
Masstmo. 14.00: »Safari«, v' ture in Janet Leigh. ytjiK Novo cine. lti.UO: uspeh. Zadnji dan. ,	5-
Odeon. 16.00: «Rdeči JoP'e' ' vvmters.	pl®r
Radio. 16,00: «Porto Afrika^f. Angeli, Ph. Carey. fe-nn
Padca z lestve
Medtem ko je Giuseppe Pecehiar stanujoč pri Tenkem rtiču včeraj zjutraj stopil na lestev, je nerodno padel, pri čemer si je zlomil roko. V bolnišnici so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo o-kreval v 30 do 40 dneh.
S treh metrov visoke lestve je včeraj padel tudi 54-letni železničar Leone Secco z Opčin, ki je hotel na streho hiše, da bi jo popravil. Toda mož je imel smolo In ker se je pri padcu udaril po glavi, rokah In nogah, so ga zdravniki v bolnišnici pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na prvem kir. oddelku.
ŠIVALNI STROJI
Velika izbira novih 1°
rab-
ljenih
zelo ugodne
Uredimo pošilja11^ v katero koli srnef
cen«
Podjetje	t,\.
DELPONTE PIETHO ='
Trst, Ul.Timeus 12, tel-90
12 A H V A L A
Vsem, ki so z namLslnaSl vali ob tragični izgubi dragega
OČt^S
Stanka Rodice
kalepana JLA p,
se Iskreno zahvaljujemo,^«! sebno zahvalo smo dolzn h •*■-
_____________________ -	jjJjS1
predstavnikom ljudske 0 še posebno Zvezi bore ■	:
Zvezi revervnih °LciU ti
Sežane in Pirana ter T**1*1 t*
lili
stim, ki so ga sprem1 zadnji poti.	,g)
Žalujoči sor p,r9n
Samotorca - Sežana * 23.4.1957
J\
PREDLOG FLRJ PRED PODODBOROM ZN ZA RAZOROŽITEV
Zbližanje med stališči velesil spremeniti v delne sporazume
Le na ta način bo moč premostiti nezaupanje, zaradi katerega se vprašanje razorožitve v teh poslednjih letih ni premaknilo z mrtve točke
Vprašanje razorožitve, ki ima tolikšen pomen za celotne mednarodne odnošaje, je v teh poslednjih letih stopilo v novo razdobje. V ozračju pomirjenja, ki je v tem razdobju vladalo v svetu, je prišlo do precejšnjega zbližanja med stališči velesil glede važnih plati tega vprašanja. Toda vse to še ni bilo zadosti, da bi dosegli nekatere konkretne rezultate. Zdi se, da med velesilami še vedno niso dosegli tiste minimalne količine zaupanja, ki je neogibno potrebna, da bi v tem vprašanju, ki v tolikšni meri vpliva na svetovno ravnotežje sil, dosegli kakršen koli uspeh.
Kriza v mednarodnih odno-lajih, ki je po daljšem razdobju pomirjenja nastopila proti koncu preteklega leta zaradi znanih dogodkov v Egiptu in na Madžarskem, je ponovno Pokazala kakšne stvarne nevarnosti nosi v sebi sedanji Položaj v svetovni oborožitvi, kjer si dva velika vojaška bloka stojita nasproti, oborožena do zob s strahotnim orožjem. Novembrski dogodki so Pokazali, da splošno prepričanje, da bi vojna z modernimi sredstvi pomenila pogubo človeštva, še ne pomeni zadostnega jamstva proti nevarnosti vojne, ampak more celo Privesti do nevarnih krajevnih pustolovščin, ki temelje na napačni predpostavki, da čo strah pred splošno vojno odvrnil svetovno skupnost narodov od kolektivnega odpora. Toda tudi če so se taki računi izkazali za napačne, nam vendarle dokazujejo, kakšno nevarnost predstavlja svet, razdeljen v oborožene bloke 'n zveze, ki si med seboj nasprotujejo.
Narodi sveta se seveda ne morejo sprijazniti s takim stanjem. Svetovno javno mnenje, vštevši tudi velesile in vedno večje število držav, stopnjuje v tem poslednjem času svoj Pritisk na odgovorne činite-jjc in zahteva, da se z največjo resnostjo pristopi k dejanski razorožitvi in odpravi nevarnost nove vojne, in s t&m tudi vzdušje nemira, sumničenj in nezaupanja, v katerem živi danes človeštvo Jugoslavija, ki se je Včdno zavzemala za pomiritev v sve-*u. je vedno posvečala naj-Večjo pozornost vprašanju razorožitve, ker upravičeno srnama, da to vprašanje bistveno vpliva na vzdušje v mednarodnih odnošajih in na ohra-nitev miru v svetu. Zaradi teke je Jugoslavija razvijala veliko dejavnost v Združenih narodih in skušala najti skup a* Platforme in konkretne rešitve v zvezi s tem vprašanjem. v teku lanskega leta je bila Jugoslavija članica ko-jnisije za razorožitev in je izkoristila tudi to priliko, da s 5vojim predlogom od 10. ju-1*3a 1956 konkretno prispeva k rešitvi tega vprašanja. Jugoslovanski predlog so vključili v resolucijo o razorožitvi na 11. zasedanju glavne skupščine OZN, ki je bila kljub resnemu mednarodnemu polo-**5u soglasno sprejeta z ostalimi predlogi velesil, kakor tu<Ji s predlogi Indije, Ja-P°nske, Kanade in Norveške, n Poslana v proučitev zase-S*nju pododbora za razoro-žitev, ki se sedaj vrli v Lon-donu. V začetku tega meseca le Pododbor pozval jugoslo-v»nsko vlado, da obrazloži •voj predlog, kar je ona tudi s*°rila s spomenico, ki jo Je
Predložila pododboru 10. t. m. , Jugoslovanski predlog izha-
velesilami. Neko drugo področje, kjer je že danes sporazum neogibno potreben in mogoč, je prenehanje — pa nai bo tudi le začasno — s poskusnimi jedrskimi eksplozijami. To nai bi bil prvi u-krep v okviru jedrske razorožitve, ker prenehanje s temi poskusi zahteva danes javnost vsega sveta in pretežna večina držav tudi zato, ker še vedno ne vemo, kakšno nevarnost predstavljajo za vse človeštvo učinki teh jedrskih eksplozij. y jugoslovanskem predlogu se omenjajo tudi drugi praktični ukrepi na področju jedrske razorožitve, kar pomeni, da je treba pristopati k reševanju vseh plati tega vprašanja postopno, čim bodo zrele za delne sporazume. V jugoslovanskem predlogu je nadalje govora o začetnih in ustreznih ukrepih, ki naj zajamčijo z nadzorstvom spoštovanje doseženih sporazumov. Take začetne oblike nadzorstva bi mogle služiti kasneje kot dragocene izkušnje za izgradnjo nekega popolnejšega sistema nadzorstva.
Odkar je v preteklem juliju Jugoslavija predložila svoj predlog, so velesile predložile kompromisna stališča glede raznih vprašanj in danes ne bi bilo najti realne možnosti za delne in začetne sporazume. Predvsem naj omenimo predloge, v katerih se tako Sovjetska zveza, kakor ZDA zavzemata za prenehanje produkcije jedrskega orožja in za uporabo fiksijskih mate-
veško, da pojasnijo svoje predloge, dokazuje, da je pododbor ZN za razorožitev pravilno razumel zanimanje drugih dežel v svetu in organizacije ZN v celoti, da bi vprašanje razorožitve premaknili z mrtve točke, na kateri se nahaja že leta. Članice pododbora imajo danes posebno odgovornost, da spremenijo v konkretne sporazume napredek, ki se je ustvaril z zbliža-njem med stališči velesil glede določenih vprašanj razorožitve. Vsakršen uspeh v tem pogledu bo velikega pomena tako za sam proces razorožitve, kakor tudi za ustvarjanje ugodnejšega vzdušja, ki bo prispevalo k rešitvi tudi drugih še odprtih mednarodnih vprašanj.
ČLANEK, ZARADI KATEREGA JE BIL »FRANCE-OBSERVATEUIb ZAPLENJEN
Krvavi molk o Alžiru
Zverinska mučenja francoske vojske v Sev. Afriki so razburila vso francosko javnost, ki glasno protestira
Včeraj se Je napredno človeštvo spomnilo S7-letnice rojstva velikega misleca, revolucionarja in borca za pravice delovnega človeka, tvorca prve socialistične države na svetu — Vladimira Iliča Uljanova Lenina
O mučenjih francoskih vojaških in policijskih sil v Severni Afriki govori danes ie ves svet in tudi francosko javno mnenje o-gorčeno protestira proti sdejstvom, ki žalijo francoski čutu. Francoski tednik sFrance Observateura je pred dnevi objavil članek pod naslovom «Krvavi molk», zaradi katerega je bil list zaplenjen, Članek je sledeč:
Mehanizem, ki tira našo deželo v sramoto, kakršne naša zgodovina ni nikoli poznala, ne more funkcionirati razen v popolnem molku. Kajti kakšno važnost morejo imeti ma-sakrikranja in mučenja, če o njih nihče nič ne ve? Minili so dolgi meseci, da se o tem ni ničesar vedelo, ali da se je vedelo, vendar se temu ni verjelo. In tako se je moglo ubijanje in mučenje nadalje-
KAKO JE MICHELSON DO SMRTI PRESTRAŠIL AMERIČANE
«Kralj	lovcev
Mesto zvočnih efektov v moderni radiofoniji in televiziji - Orson Welles in radijska oddaja «Izkrcanje Marsovcev na Zemljo»
Dogodi se, da se v televizijskem aparatu pojavi napo-, vedovalka, in vas takole raz-rialov v izključno miroljubne ' £M5ara.
namene. Sporazum glede tega vprašanja bi bil ogromnega pomena za popolno odstranitev nevarnosti jedrske vojne. Tudi na področju inšpekcije iz zraka so v tem poslednjem času napravili korak naprej. Dosedanji potek zasedanja pododbora ZN v Londonu nam daje torej zadostno osnovo za optimizem. Tudi dejstvo, da so poleg Jugoslavije pozvali tudi Italijo, Japonsko in Nor-
«Simfonija najrazličnejših šumov džungle, ki ste jo pravkar slišali, ni nič drugega kot najnavadnejša montaža... kon-serviranih zvokov«.
Ljudje, ki delajo pri radiu, televiziji in filmu, so opustili klasični način pridobivanja zvokov; danes jih oni nadomeščajo z montažo posnetkov avtentičnih posameznih zvokov.
OD METULJA DO SLONA
Samo francoski radio in televizija uporabljata 30 tisoč plošč z različnimi zvoki. Da so vse te različne zvoke posneli na plošče, je bilo potrebno mnogo spretnosti, tehničnih sredstev, precejšnjo mero genialnosti in potrpljenja.
Za neko oddajo je potrebno na primer petje kanarčka. Režiser je hitro našel ptiča, toda nenavadnega in muhastega, navajen je peti ob spremlja-
ku
iz dejstva, da so se v te-
   .............
IZ REŠKE UMETNOSTNE KRONIKE
Slikarja Vilhar in Šenk razstavljata svoja dela
. Poslednjih let stališča v»-es*l v toliki meri zbližata,
* j* še danes mogoč delen ln začeten sporazum glede mnogih
vprašanj razorožitve
0 zbližanje seveda še ne zadošča, za odstranitev vseh ‘‘»tih ovir, ki so napoti sploš-nemu sporazumu; toda to še
Pomeni, da je treba le ča-®ti, da bi se mednarodni po-°žaj sam od sebe izboljšal in *1® tedaj pristopili k rešitvi otnega vprašanja. Z delni-* 'h začetnimi sporazumi *e sicer ne prejudicira sploš-®ga sporazuma o razorožitvi.
1 ostaja še nadalje glavni in j°nčni cilj, ampak se skuša
* sprožili proces v razoro-1 v*' v katerem naj bi se
^•Poredno reševala določena Pralen]* iz konvencionalne-.* 'n jedrskega razoroževanja, rati pa sprejeli taki ukrepi orstva, ki bi ustrezali do-
* enim rezultatom in sporn-*nu. V sedanjem mednarod-
j*m Položaju bi se ti delni * *ačetni sporazumi omejili _ , *ak» vprašanja, ki ne bi la obstoječega ravnotežja v svetu. Na ta način bi ognili nezaupanju, hkrati €61 *e Ustvari'i ugodni poli za dosego nadaljnjih u-
titvD.0V n* Pot*r°čiu razor*
^ Jugoslovanskem predlogu
zm t*.as*' poudarja vprašanje onišania konvencionalne o-orožitve in oboroženih sil, r se je na tem področju do-®*o ie znatno soglasje med
V razstavnih prostorih na Korzu Narodne revolucije sta se v prvi polovici aprila prvič pokazala pred reškim ob-e činstvom dva zanimiva slovenska umetnika amaterja: Vilhar s slikarskimi in kiparskimi delt, Senk z akvareli■ Prihajata iz Ljubljane, oba sta industrijska obratna tehnika in oba sta zaposlena pri Litostroju. Stremlj ivi Vilhar, ki se je rodil v Postojni 1925. je skoraj dvajset let mlajši od Šenka, ki je bil na Srednji tehnični šoli v Ljubljani še učenec Avgusta Černigoja in je z njim tudi sodeloval na znani konstruktivistična razstavi leta 1929.
Vilhar je sin sedanjega postojnskega slikarja in muzealca Poldeta Vilharja, ki je pred zadnjo vojno prebival v severnoafriških francoskih kolonijah in se leta 1947 vrnil iz tujine. Po dovršenem študiju na Srednji tehnični šoli v Zagrebu, kjer se je prvič preizkušal v slikarstvu, je našel zaposlitev v martinarni jeseniške železarne. V jeseniškem umetniškem društvu «Dol ih« in v ljubljanski slikarski šoli «Ivan Robu je bil med prvimi m najagilnejšimi sodelavci. Ko se je Vilhar preselil v Ljubljano, je postal med Litostrojci eden najvidnejših delavcev Ijudskopro-svetnega življenja, razvil se je v umetnika kot samouk
Vilharjeve teme so vzete iz vsakdanjega življenja in so na mah in neposredno obču-
tene. Podlaga, ki bi mu jo mogla dati akademija, ni bila pri roki, pač pa je zaslutil nenadomestljivo silo v življenjskosti lastnih opažanj, v pričevalnosti lastnega oblikovnega hotenja, v tvorbah prepričljive likovne prizadevnosti. Res, je, da na stopnji pričujočih petintridesetih oljnih del velikega in srednjega formata še marsikaj ni uravnoteženo in da je v barvnih odnosih še marsikaj nedognanega, toda raznolikost motivike, barvost tn dekorativna pestrost izpričujejo neprikrito zanimanje za čisto emocionalno izraznost kompozicije, celo nagnjenje do sodobnejšega slikarstvi podajanja grafične stilizacije, ekspresivna barvitost. V celoti vzeto pa gledalca še vendarle moti neenakomernost koncepcije združevanja raznovrstnih remeni-scene, notranja neizenačenost uporabljenih sredstev. Vse, kar je osladno, kar je shematično neorgansko obteženo, nujno odpade, kakor hitro pride slikar od zgolj zunanje ilustrativnosti predmeta k bolj slikarski in izrazmo strnjeni obdelavi upodobljenega lika (postojnski, koprski, piranski tn htostrojski motivi, Prvi maj v Ljubljani, nekaj gorenjskih planinskih motivov. Bled in del tihožitij). Bolj svojstven in izviren je Vilhar v malofigurni plastiki, ki je polna razgibanega življenja a je tudi vsebinsko in likovno skladna, polna ljubko zaokro-
Mario L. Vilhar
VAŠKI FANTJE, 1955 (glina metalizirana z medenino)
žene karakterizacije. Smisel za humor in komedijantsko noto te prijetno preseneča, stik z gledalcem je dosežen brez težav in ovinkov: od 22 del bi omenil zlasti tipične stvari, kakor so skupine Dva junaka (Don Kihot), Kvartet, Polka, Razgovor, Pretep v gostilni. Tržaški brezposelni delavci, Zadnja vest, Ekstaza, Dogodek, Navijači na tekmi, Fantje na vasi. Tehnična novost je metaliziranje gline, na pr. z bakrom, kositrom, aluminijem, svincem, medenino-Vilharjevo oblikovanje nas spominja v stilnem pogledu na primitivno ljudsko plastiko, na zgovorno anekdotsko pripovednost in živahno, tipi-ziranje ljudskega žanra. Tu je Vilhar prikupno domač, poln šega ve domiselnosti, po svoje pa nedvomno originalen in resničen.
Ljubljančan Jože Senk je tokrat prvič razstavil samostojno, prav gotovo pa dokazuje v akvarelskem slikanju že dolgoletno prakso in tehnično	izvežbanost.	Senkovi
tonski	akvareli so	napolnili
celo dvorano. Povečini so drobni in nežno poslikani listi, ki zahtevajo vsak zase podroben ogled in poglobitev v potankosti podobno kakor grafika. Tu je še klasično tonsko slikarstvo dovolj živo, tako da mu je vdahnil njegov ljubitelj vso svojo razpoloženjsko vsebino, vso svojo lirično poezijo	in prefinjeno občutljivost.	Rahločutno	spajanje
svetlobnega ozračja in vodne gladine z materialnostjo plastičnih form krajine je ideal lahkotnega in prvenstveno tančinam prozorne mokrote namenjenega laviranja. Senkovi akvareli zajemajo prostorno globino, široke daljave in obzorja Kvarnera, njegovo strmo istrsko obalo pod Učko, (Moščenice, Kvarner II. in UL, Na plaži, Večer I. in II., Zimsko sonce), zraven pa se vesele oddiha in miru v tihih zasanjanih predelih slovenske gorske in nižinske krajine (Jutro I. in II., Jesen II., Prekmurje, Ribnik, Ptuj, Bre-že, Kmečka hiša). Nekaj zastrtega in plemenito umirjenega veje iz Senkovih krajinskih idil, njihova kompozicijska preprostost in enostavnost ne potrebuje in tudi na želi preglasne govorice zunanjih efektov,
F. S.
nju brnenja električnega brivskega aparata svojega gospo darja, in brez te spremljave nikakor noče peti. Vključiti je bilo torej treba brivski a-parat za časa snemanja, nato pa z dolgim in mučnim postopkom odstraniti iz ptičjega petja ta vzporedni zvočni motiv.
Neka papiga je bil izredno trd oreh za radijske tehnike■ Ta brezskrbna klepetulja je bila pred mikrofonom povsem nema. Niti prošnje niti grož nje je niso mogle prisiliti, da bi dala glas od sebe. Na koncu so se morali zateči k prevari. Lastnik, ki ga je papi ga dobro poznala in s katerim se je stalno »pogovarjala«, se je spustil v razgovor s trmasto papigo. Snemanje je sicer uspelo, toda spet je bilo treba »izbrisati« glas lastnika in dobiti čist' zvok papiginega glasu, da bi ga mogli uporabiti v raznih kompleksih in kombinacijah zvokov za posamezne prilike in potrebe.
Za neko oddajo je bilo treba posneti glas zvona. el.ov-ci na zvoke» so se morali najprej spremeniti v prave akrobate, da bi prišli do ustreznega učinka. S svojimi napravami so splezali na vrli zvonika, poslušali in preizkušali, kje in na katerem mestu je zvok velikega zvona najprime-nei-ši za snemanje. Hkrati pa se je bilo treba ogniti drugim nepotrebnim zvokom.
Včasih se moderni specialisti za zvočne efekte z zavistjo spominjajo svojih prednikov, ki so se dokopali do zvočnih efektov z neprimerno manjšim rizikom (toda tedaj tudi sprejemniki niso bili tako občutljivi!)
Ce so tedaj hoteli dobiti na primer »šum kočije«, so pred mikrofonom preprosto vrteli mlin za mletje kave, topot konjskih kopit pa so dobili z udarci prstov po mizi ali po neki plošči. Za imitacijo valov so se dolgo posluževali znanega in preprostega trika: kosom časopisnega papirja so udarjali ob mizo, mikrofon pa je bil na mizi sami Toda to niso bili avtentični šumi in zvoki, in se jih moderna radio/onija danes ogiba.
7 MILIJONOV ZVOKOV...
V ZDA, v eni od najbolj razvitih dežel kar se tiče ra-dio/onije, so zvočni efekti izredno važni. Snemanje avtentičnih zvokov je postalo življenjski cilj in poklic Charle sa Michelsona, umetnika in podjetnika, «kralja zvokov«.
Miehelson oskrbuje vso a meriško (delno pa tudi sve tovno) radio/oni jo in televizijo s svojo bogato kolekcijo zvokov. Nobeno naročilo ga n more presenetiti. Pri njem dobite prav ta ko banalne zvoke iz vsakdanjega življenja, kakor tudi najredkejše in najnenavadnejše zvočne efekte. Med njegove največje uspehe prištevajo cvrčanje ribe v ponvi, krik žrtve, ki jo davi okrutni ubijalec, beketanje
Prejeli smo
jagnjeta, ki kliče svojo mater itd.
Miehelson je tako dobro «o-premljens z zvoki, da more v vsakem trenutku zadovoljiti vsakršno naročilo: radio in televizijsko omrežje v ZDA potroši letno okrog 200.000 dolarjev za razne zvočne efekte.
Michelsonu dolguje svojo slavo tudi znani filmski igralec Orson Welles. Za proti-uslugo pa je Miehelson postal vprav po tem sodelovanju z Wellesom «kralj lovcev na zvokea. Miehelson je namreč opremil s svojimi zvočnimi e-fekti neko radijsko oddajo Orsona VVellesa, ki ima svoje posebno' mesto v zgodovini a-meriške radio/onije. Ta oddaja je preplašila Ameriko in povzročila tudi nekaj smrtnih primerov zaradi strahu, imenovala pa se je zlzkrca-nje Marsovcev na Zemljo» Od tedaj se Charles Miehelson nikoli ne loči od svojega magnetofona in mikrofona in stalno lovi nove zvoke. Izdelal je za svojo uporabo lahek in gibljiv aparat, da bi mogel snemati kjer ga je volja-S tem aparatom je posnel celo zvok metulja v letu. Po cele dneve se zadržuje pri močvirju, da bi na aparat u-jel regljanje žab, ki mu u-strezajo. To pa ni tako preprosto, ker žaba takoj izgine v vodi, brž ko zapazi mikrofon. Miehelson pa je že drugače dokazal, da ga žaba ne more ugnati v kozji rog!
vati brez motenj in ovir. Toda sedaj se je začel stroj u-stavljati in kvariti, ker se je začelo o tem preveč govoriti. Preveč je prič, mnogo člankov, mnogo protestov. Ce bi se moglo število teh pričanj, teh protestov omejiti, bi se moglo vzpostaviti, če ne ko-modno vzdušje molka šestih mesecev ali celega leta, vsaj nekaj podobnega.
Hitlerjanci so bili bolj hrabri ali cinični- in jim ni bilo mar to, kar se je govorilo na njihov račun. Za določeno število Francozov, ki so po nesrečnem naključju v tem trenutku zelo vplivni, ni toliko dramatično to, da se ubija in	muči,	ampak to,	da se
to ve	in	da	se zaradi	preti-
rane občutljivosti javnega mnenja uporaba klešč, bičev, kopalnih kadi in elektrode zapleta.
In vprav ta vrsta naših državljanov stalno zahteva sankcije proti «izdajalcem». Prav v njihovih vrstah so poleg nacistov prestolnice tudi «francoski» visokošolci iz Al-žira, ki zahtevajo sankcije proti peyregoju. Kajti ne dvomi se	v	to,	kar je on	rekel,
ali v	to,	kar so njemu rekli
drugi. Ti ljudje se upirajo dejstvu, da so bile te stvari objavljene. V to vrsto ljudi spadajo tudi Mollet in Bour-ges-Maunoury. Oni imajo vse možnosti biti obveščeni o velikih zločinih, ki se v njihovem imenu vršijo vse od tedaj, odkar so na oblasti. Oni so dobivali tudi poročila od vojaških osebnosti in visokih funkcionarjev. Ko se oni delajo, kot bi grajali rekrute, ker jih niso prej obvestili o delih, ki jih danes obsojajo, oni enostavno iščejo način, kako bi prestrašili odpuščene vojake, kajti oni so bili o vsem tem že zdavnaj obveščeni in ko je «nekdo» zahteval, naj se objavijo zločini, ki se vršijo na račun «pomirjenja», so tega «nekoga» dali obtožiti ah zapreti; podpisnik teh vrstic je temu živa priča-Toda obstaja še druga vrsta pristašev molka. Ti ne smatrajo, da je ubijanje in mučenje nekaj dobrega. Smatrajo da je ubijanje in mučenje sramotno in hkrati brez haska. Toda tem so pojasnjevali in v ta namen so bila uporabljena bogastva besedoslovja in nanje je bil izvršen vsak možen pritisk, da bi jih prepričali, kako je tovrstna publiciteta škodljiva. Rečeno jim je bilo: «Ce te (neprijetne) stvari objavite, jih s tem ne boste prepričali, ampak boste sovražnikom Francije nudili le argumente. Ošibili boste našo deželo. Nam («nam», to pom i «demokra tom«, ki so na oblasti), boste otežkočili delo. Prinašajte nam poročila, to je vse, kar je vaša dolžnost. Obveščajte nas pomagajte nam v naši borbi proti zlorabam, ki jih prav tako kot vi obsojamo«.
So judje, ki jih take besede ganejo. Pomislimo, da je med njimi tudi gospod Peyrega
Pretekli teden smo objavili njegovo pismo, ki je bilo namenjeno Bourges-Maunouryju, ne le zato, ker se nam je to pismo zdelo pogumno in koristno, ampak tudi zaradi tega, ker je on posredno ali neposredno poslal prepise šte-v.lnim političnim in novinarskim osebnostim in ker se je iz enega odstavka njegovega pisma zdelo, kot bi bilo objavljanje tega pisma to, kar si on želi.
Ze od tega trenutka se je začela proti nam gonja, ki bi jo mogli imenovati odvratno v kolikor bi ta beseda ne bila izgubila svojega pomena, že tedaj, ko se je ta vojna začela. Peyrega nas poziva, naj objavimo, da on ni želel, da bi bilo njegovo pismo objavljeno. On je storil zelo koristno delo, ko je to pismo napisal (in ga širil), mi pa zelo radi izjavljamo tisto, kar je za nas le malenkostna podrobnost. V kolikor njemu pomočjo tega demantija, iz katerega pa ne vidimo točno kaj on demantira, uspe izvesti v Alžiru akcijo, kateri mi izražamo polno spoštovanje, tem bolje. Toda mi ne verujemo: da bi kakršno koli pa tudi najmanjše popuščanje moglo biti učinkovito v odnosu na ogibanje, ki teži k temu, da spremeni Francijo v novo »hi-tlerijo«.
Ali- bi drugi sledili naši poti, če bi mi ne bili govorili o mučenjih v Alžiru in če bi ne bili od septembra 1955 govorili o Oradourju, za kar so krive nove SS-ovske čete pod tribarvno zastavo? Ce bi »Krščansko pričevanje«, če bi Pierre-Henry Simon, Jean Jacques Servan-Schreiber, če bi komite «Duhovnega odpora«, če bi Rene Capitan in general Bollardiere ne vrgli na tehtnico teže svojega ugleda, ali- se ne bi vsak dan v Alžiru nadaljevalo ubijanje in mučenje v zadovoljstvo ministra obrambe Abdela Thomasa, njegovega direktorja kabineta Bourgesa-Maunouryja m njunih tajnikov v predsedni-štvu vlade Guya Molleta?
V vsakem primeru bi želeli, da bi se gospodje v vladi prepričali, da je danes že prepozno poskušati glasove o mučenjih zadušiti s poročili, ki bi stvar le podaljšali in jo vrgli v pozabo. Francoska vest se je naglo vžgala. To se ni moglo predvidevati. Tega nismo predvidevali niti mi sami. Vladin odgovor, da gre za grožnje nekemu generalu, za suspenzijo plače nekemu vse-učiliščnemu profesorju in za razne poizkuse ustrahovanja neke druge vseučiliške osebnosti, ni nič drugega kot ve-drce vode, vrženo v plamen goreče hiše.
Gospodje, da se ne bi več govorilo o mučenjih in klanju, ni druge poti, kot da se mučenja in zversko ubijanje prenehajo. Tem slabše za vas, in tem bolje za nas, če je v ta namen treba — vašo vojno — prenehati.
IVO ŠORLI
osemdesetletnik
Pretekli petek 19. t. m. j* praznoval visok življenjski jubilej — osemdesetletnico življenja — slovenski pisatelj Ivo Šorli. Ivo Šorli je sedaj mogoče nekoliko že pozabljen, v prvih desetletjih na šega stoletja pa je bil zelo plodovit in hkrati močno priljubljen pripovednik.
Ivo Šorli se je rodil 19. aprila 1877 v Podrobi na Tolminskem. Po do-končani o-snovni šoli v Tolminu ga je pot študija zanesla na srednjo šolo v Gorico, od koder je po maturi nadaljeval pot v Gradec, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. Po d* končanih študijah je kot pravnik deloval po raznih krajih naše Primorske in to vse do prihoda Italije, ko se je kot toliko in toliko drugih naših ljudi zaradi fašističnega preganjanja (preti la mu je nevarnost, da ga internirajo na Sardiniji), u-maknil v Slovenijo, kjer je v plodnem življenju ostal vse do danes.
Literarna dejavnost Iva Šorlija se je začela že v študentovskih letih, ko se je lotil pesnikovanja. Svoje pesniške poizkuse je objavljal tedaj pod različnimi psevdonimi. Kmalu pa se je preusmeril k pripovedništvu, kjer se je kmalu uveljavil. Proza mu je pač bolj »ležala« kot verz. Začel je s črticami in nato z novelami, kmalu pa se je loteval obširnejših tekstov: povest i in romanov.
Motivno se je Ivo Šorli poglabljal od popisovanja domače tolminske pokrajine m njenih ljudi do spretnega o-pazovanja tedanje malomeščanske družbe. Iz njegovega obširnega pripovednega opusa, katerega večji del predstavljajo šest knjig obsegajoči «Izbrani spisi«, ki so izšli v letih med 1933 in 1935, s svojimi značilnostmi in kakovostmi izstopa v ospredje predvsem v začetku našega stoletja napisani roman »Človek in pol«, ki je njegov prvi roman, nato še romana «Pot za razpotjem# in «Plameni», nekoliko avtobiografska povest veselega človeka »Stefan Zaplotnika ter še dolga vrsta krajših pripovednih del.
Ivo Šorli pa se ni ucelja-thl le kot izviren slovenski pisatelj, pač pa je kot prevajalec posredoval slovenskim bralcem tudi številna dela iz francoskega, sapn-skega in angleškega slovstva. Med temi so predvsem prevodi Dumasovih, Maupas-santovih in Cervantesovih del.
Zveza madžarskih književnikov razpuščena
BUDIMPEŠTA, 22. — Madžarski notranji minister je razpustil Zvezo madžarskih književnikov, policija j5a je zaradi protidržavne dejavnosti aretirala pisatelja Tiborja Derija.
V sporočilu madžarskega notranjega ministrstva je rečeno, da je bila Zveza madžarskih književnikov razpuščena, ker jo je del njenih članov izkoriščal kot sredstvo za borbo proti državni ureditvi Madžarske.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<<iiin<i>iniiiiiMiiiitiiMiiiiitiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuii
JEZIK IN SLOVSTVO. Iz-daja Slavistično društvo v Ljubljani. Letnik II., številka 7 Ljubljana, 15. aprila 1957.
TURISTIČNI VESTNIK. Izdaja mesečno enkrat Turistična zveza Slovenije. Leto V., štev. 1, 2, 3- A.
PARLAMENTO ITALIANO; Zvezek 18- Mesečna revija za parlamentarno dokumentacijo
Kaj je vzrok vnetju slepiča? Mislili so. da je nastanek dokončno znan in raziskan. Temu pa ni- tako in leto za letom se govori na zdravniških kongresih ter piše v strokovnih časopisih o novih vidikih glede razpoznav, vzrokov in načina zdravljenja vnenja slepiča. Koliko tisoč strani so napisali samo v zadnjih petdesetih letih o tem, se skoro ne da ugotoviti. Samo naštevanje vzrokov, ki so odgovorni za nastanek obolenja, bi obsegalo cele strani. Začne se s češnjevimi koščicami ter neha z duševnimi činitelji, predvsem s strahom.
Vnetje slepiča — ali kakor temu učeno pravimo apendi-citis — spada med obolenja, ki imajo zelo dolgo zgodovino. Ze pred 5000 leti so ljudje umirali za to boleznijo, saj nam o tem zgovorno pričajo mumije pri Assuanu iz leta 3000 pred našim štetjem. Na teh mumijah so odkrili jasne znake vnetja trebušne mrene. ki so bila povzročena od slepiča. V nasprotju s carskim rezom, katerega operativno tehniko, je opisal že rimski pisatelj Plinij, so operirali slepič prvič v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zgodovinarji medicine s/ niso na jasnem, kateri kirurg je prvi odstranil slepič z namenom, da bi tako ozdravil apendici-tis. Verjetno je bil to švicarski kirurg Kroenlein leta 1889.
Ce zasledujemo zgodovino vnetja slepiča, se moramo čuditi, kako dolgo je trajalo, preden so prišli zdravniki do prepričanja, da je slepič mnogokrat vzrok težkih trebušnih obolenj, ki se dado ozdraviti le z odstranitvijo tega rudi-mentalnega organa. Ce ni posebnih zapletljajev, je operacija lahko izvedljiva.
Vnetie slepiča je z malo izjemami .nfekcijska bolezen. Bnle7ens'-i povzročitelji potujejo u črevesa v. slepič ali
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Vnetje slepiča se zdravi le s takojšnjo operacijo
pa pridejo vanj s krvjo, Zakaj pa povzročajo iste bakterije, ki se nahajajo v črevesju in tam ne povzročajo prav nobene škode, v slepiču vnetje? Verjetno so temu vzrok posebne anatomske razmere v slepiču. Med laiki je zelo razširjeno mnenje, da povzročajo vnetje slepiča češnjeve koščice, ki se zatikajo v ozki odprtini slepičevega kanala. Kaj takega se res dogaja, toda izredno redko, kajti pri velikem številu operacij slepiča, najde kirurg tujek v odstranjenem slepiču le izjemoma. Zdravniška mnenja o pomenu črevesnih zajedalcev za razvoj a-pendicitisa so precej deljena. Zgodi se, da se naselijo v o-stenju slepiča oksiuri ter povzročijo lokalno vnetje. Cesto pa najdemo v popolnoma in-taktnem slepiču oksiure.^ne da bi prišlo do vnetja-
Kakšne naloge ima slepič? Izkušnja nas uči, da nima nobene. Anatomska struktura slepiča kaže neko podobnost z mandeljni, kajti v obeh organih se nahajajo tvorbe iz mezgovnega tkiva, ki so nekak obrambni jez za zadržanje mikrobov. Vendar so pa to več ali manj teoretična razglabljanja. Mirno lahko trdimo, da je slepič le okrnel organ, ki je v človekovem razvoju postal le brezpomemben privesek slepo se končujočega debelega črevesa, taka imenovanega slepega črevesa. Kakor je razpoznava »tipičnega* vnetja slepiča lahka, tako
postane diagnoza težka, če je čini obolenje mlajših judi, kaj-
lega slepiča nenormalna, če manjkajo za vnetje značilni znaki ali pa če gre za kronično vnetje. Najbolj karakteristični znaki akutnega vnetja so; bolečine na desni spodnji strani trebuha med popkom in bokom, povišana temperatura, kolcanje, bruhanje, zastoj vetrov in blata, napihnjen in napet trebuh. Zapomniti si pa tudi moramo, da absolutno sigurnega znaka, ki bi vedno držal, ni- Dostikrat mora zdravnik postaviti diagnozo apendicitisa brez tipičnih lokalnih znakov ter poslati bolnika v bolnišnico na opazovanje samo zaradi sploš nih bolezenskih znakov.
Apendicitis je v veliki ve-
ti 80 odst. bolnikov je starih 20 do 30 let. V otroški dobi je diagnoza otežkočena, ker so znaki nekarakteristični, tudi je nevarnost, da se slepič razlije, pri otrocih zelo velika. Isto velja tudi za vnetje slepiča pri starejših ljudeh.
Vnetje slepiča se zdravi l čimprejšnjo operacijo, ki jo j* treba izvesti takoj in v vsakem primeru, kakor hitro se pojavijo znaki, ki kažejo, da je slepič vnet. Medtem ko je umrljivost pri pravočasnem kirurškem posegu minimalna, znaša pri primerih, kjer se je slepič razlil okrog 10 odst. Ta odstotek se pa v dobi antibiotikov vedno bolj zmanjšuje.
A ti si tisti, kaj.*
Cnoriško-beneški dnevnik
Interpelacija občinskih svetovalcev KPI
Kdaj bodo pričeli graditi v Gorici 05 stanovanj?
29 stanovanj naj bi se zgradilo tudi v Pevmi, Podgori in Štandrežu
Svetovalca Italijanske komunistične partije Nereo Bat-tello in Rodolfo Batti sta poslala županu dr. Bernardisu interpelacijo v zvezi 2 gradnjo ljudskih hiš. Na podlagi zakona Romita (zakon št. 640 od leta 1954) je namreč odbor UNKRA-casas sklenil zgraditi na področju goriške občine 65 stanovanj. Ta odločitev je bila sprejeta že februarja 1956. Gradnja teh stanovanj, ki naj se razdelijo med mestno središče in okoliške vasi (20 za Gorico, 16 Ločnik, 13 Pevma. 12 Podgo-ra in 4 Standrež), lahko v veliki meri omili stanje številnih goriških družin, ki prebivajo v nezdravih stanovanjih in ki ne morejo dobiti stanovanj IAGR in INA-casa. Ker tehničnega urada iz Gorice doslej sploh še niso vprašali za mnenje, se lahko predvideva, da UNRRA-casas sploh še ni pripravila načrtov. Ker se predvideva, da bodo nakazali denar za gradnjo omenjenih stanovanj šele na koncu roka. je v interesu občine, da se zve za kraj, kjer bodo hiše zgrajene, ker je to potrebno zaradi urbanističnega načrta.
Interpelanta vprašujeta župana in odbornika za javna dela, če ne smatrata za potrebno, da pozoveta odbor UNRRA-casas iz Trsta, naj se bolj zanima za vprašanje, ali pa naj podvzamejo potrebne korake, da olajšajo inštitutu pripravo načrtov in gradnjo omenjenih hiš.
Seja odbora prefekture
Odobren proračun doberdobske občine
še pokrajine in odobrili sledeče:
goriška občina: povečanje e-lektrične razsvetljave v Stan-drežu; več prispevkov goriške občine raznim muzejem, cerkvi v Štandrežu. stolni cerkvi itd.;
doberdobska občina: odobritev proračuna za leto 1957;
občina Starancan. odobritev proračuna za leto 1967;
občina Ronke: več prispevkov raznim ustanovam in o-dobritev proračuna za tekoče leto;
tržiška občina: najem posojila 58 milijonov za izenačenje obračuna za leto 1955, o-dobritev proračuna za tekoče leto;
občina Krmin:	odobritev
tarif koristnikom yodovoda.
V NEDELJO ZJUTRAJ
Predstavnika PSI odšla v Jugoslavijo
Marangona in Pizzula sta na jug. bloku sprejela tov. Hem-škar in Vižintin
Poslanec Italijanske socialistične stranke prof. Marango-ne iz Vidma ter tajnik PSI za Gorico občinski svetovalec Pizzul sta v nedeljo dopoldne odšla čez blok pri Rdeči hiši v Jugoslavijo na poluradni obisk. Ob tej priliki bosta obiskala zagrebški velesejem in navezala stike s predstavniki političnega in gospodarskega življenja Jugoslavije v skladu s težnjami, ki so bile izražene v skupni izjavi, ki je bila podpisana med obiskom delegacije PSI v Jugoslaviji.
Na jugoslovanski strani sta goste sprejela sekretar zveze komunistov tov, Tine Remškar in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva za novogoriški okraj tov. Milo Vižintin.
• «»-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan 'n ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72.
UIIMIlllllllllllllllllHIIUIIVIfillllllllllllllllItttlllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIH!
Po podatkih mesečnika goriške občine
Nekaj	številk
prebivalstva^ januarju
Z rešilnimi avtomobili Zelenega križa so opravili 681 prevozov
Na zadnji seji odbora prefekture so odborniki pregledali vrsto ukrepov občin na-
iiiiiiMimuimiiiiiiiiiiiiiMiioiummiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuimiiHiiiniiuHHiitiiiiiiifiMiiiiiii
Objavljamo nekaj številk, ki podrobneje označujejo življenje našega mesta v januarju. Gasilci so bili zaradi požarov v Gorici poklicani na pomoč 32-krat, izven občine pa 36-krat. Dobro so b:li zaposleni tudi pri Zelenem križu. Na področju občine so o-pravili 443 prevozov, izven meja občine pa 238. Skupno so opravili 681 prevozov, od tega 43 ponoči. Z rešilnimi avtomobili so prevozili 6163 kilometrov. Na sedežu Zelenega križa so nudili prvo pomoč 92 osebam.
Nesreča ali kaj drugega?
Včeraj zjutraj na (Mavju našli ranjenca v jarku
Po vsej verjetnosti se je Mišigoj prevrnil v vozilom in je bil več ur nezavesten
vesti, kar se najbrž ne bi pripetilo, če bi se vračal domov v družbi. Vsekakor bodo zadnjo besedo o dogodku izrekli orožniki, potem ko bodo zaključili preiskavo.
Huda nesreča Goričana v Solkanu
40-letnega Zaletela so pripeljali z razbito lobanjo v bolnišnico
Kakor mnogo drugih Goričanov se je včeraj dopoldne tudi 40-letni delavec livarne Safog Albert Zaletel iz Ul Sile 20 v Gorici napotil čez mednarodni blok pri Rdeči hiši v Jugoslavijo k svojim znancem v Solkan. Ko je bil Zaletel z vespo že skoraj v Solkanu, mu je cesto nenadoma prečkalo mlado dekle; prišlo je do trčenja, katerega ‘kljub takojšnji zavori Zaletel ni mogel preprečiti. Tako vozač kakor dekle sta bila ranjena, vendar huje prvi. 2 rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico v Šempeter, kjer so mu ugotovili pretres možganov in zlom lobanje.
V januarju se je pripetilo 14 nesreč, od katerih 7 z avtomobili, ena z avtobusom in pet z motocikli- Ranjenih je bilo 9 oseb, ostalih 21 prizadetih pa se jih ni poškodovalo. V tem mesecu se je javnega kopališča v Ul. Ca-dorna poslužilo 2 056 oseb. Velika večina se jih je okopala v kadi (1617), pod prho pa samo 439.
Na področju občine je bilo v tem mesecu 1070 obrt-nic, od katerih 76 za prodajo alkoholnih pijač na drobno, 89 za prodajanje živil na debelo, 411 za prodajo živil na drobno. Za ostalo blago na debelo je bilo 67 obrtnic, na drobno pa 427.
V bolnišnicah se je zdravilo 675 moških in 651 žensk. V civilni bolnišnici je bilo 294 bolnikov, v psihiatrični bolnišnici 598, v bolnišnici dobrodelnih bratov 273, v San Giustu pa 161.
V protituberkuloznem dispanzerju so pregledali 77 moških in 64 žensk, od katerih so 4 moške in eno žensko spoznali za bolne na pljučih.
Pregledali so dalje 133 razredov z 2718 otroki. Zaradi nalezljivih bolezni so odstranili iz razredov dva učenca in pet učenk. Za zdravniške kolonije pa so pregledali 22 učencev in 20 učenk. Razkužili so 12 stanovanj in devet šol.
Zaradi higiene so pregledali 31 javnih lokalov, in sicer; 4 mesnice, 4 prodajalne pre' ^ jenega mesa, 2 trgovini s perutnino in ribami, 3 mlekarne, 3 pekarne, 4 prodajalne povrtnine, 2 droge, riji, pet gostiln in kavarn in dve točilnici. Prisojena ni bila- nobena globa.
— KINO —
CORSO. 16.00: «Princesa Sis-si», R. Scheider, v cinema-scopu in v barvah.
VERDI. 16.30: «Zakopani revolver«, G. Ford, B. Craw ford.
VITTORIA. 17.00: «Mondo ca ne», C. Chaplin. CENTRALE. 17.00:	«Največja
bikoborba«, M. Ray, v cine-mascopu in v barvah. MODERNO. 17.00: «Bojna ste
Včeraj zjutraj ob 7. uri so prebivalci Oslavja sporočili Zelenemu križu v Gorici, naj takoj prihiti ambulanta na O-slavje, kjer je neki domačin v zgodnjih jutranjih urah o-pazil na glavni cesti prevrnjeno motorno vozilo, v njegovi bližini v obcestnem jarku pa neznanega moškega.
Približal se mu je in opazil, da je v nezavesti in močno ranjen v glavo.
Ko je ambulanta prišla na Oslavje, je bil nesrečni vozač še vedno brez zavesti, njegovo stanje se tudi v bolnišnici Brigata Pavia ni popra-vilo in je še vedno na opazo-vanju. Bolničarji so ugotovili, da gre za 40-letnega Miroslava Mišigoja iz Podgore Ul. Brigata Etna. Mišigoj ima poleg drugih manjših ran tudi hudo rano na levem, sencu. Kako se je Mišigoj ponesrečil podgorski orožniki do sinoči še niso ugotovili; vsekakor je najbolj verjetne, da je Mišigoj ponoči ali pa v zgodnjih urah zavozil na gramoz in izgubil ravnotežje ter se prevrnil z vozilom v obcestni jarek. Verjetno je bil sam, kajti po mnenju bolničarjev je bil več ur v neza-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
»Grahovo juho, polenovko na provansalski način in jabolko.
Športni dnevnik
Po nedeljski trening -tekmi v Florenci
Italijanska reprezentanca je dokončno pripravljena
S lepih golov proti enajstorici Fracor Empoli - Dr Foni zadovoljen s torno posameznikov in vigranostjo moštva
GROTTAFERRATA, 22. — 18 izbranih kandidatov za reprezentanco je včeraj takoj po trening tekmi v Florenci prispelo v Grottaferrata, kjer se bodo zadržali vse do tekme s Severno Irsko, ki bo v četrtek na olimpijskem stadionu v Rimu.
Današnji dan kandidatov je bil posvečen popolnemu počitku, le Galli, Pandolfmi, Fir-mani in Lovati so se morali predati rokam maserja in zdravnika. Pred večerjo in po večerji so se sprehajali po gozdu, ob 22,30 pa se odpravili spat. Jutrišnji program predvideva lahek atletski trening, v sredo pa bodo imeli zopet popoln počitek.
Tehnični direktor dr. Foni je potrdil, da bo reprezentanca nastopila v postavi, ki je znana ze nekaj dni in sicer: Lovati; Magnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Muccinelli, Galli, Firmam, Gratton, Frignani. Po včerajšnji trening tekmi, v kateri so reprezentanci brez najmanjšega forsiranja dosegli proti svojim nasprotnikom 5 lepih golov (vrata nasprotnikov sta izmenoma branila Buffon in Lovati), je dr. Foni izjavil, da je s formo posameznih in vigranostjo moštva zadovoljen. Včeraj so mu najbolj ugajali Galli, Gratton in Orzan.
Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu:
v 1’ prejme Gratton zogo na sredini igrišča od Chiappelle. jo takoj poda prostemu Galli-ju ta pa Frignaniju, ki s preciznim udarcem zatrese mrežo;
v 5’ Gratton zaposli Frigna-mja, ki preigra svojega nasprotnika in poda Galliju, ki strelja iz neposredne bližine: gol.
v 39’ Segato poda Frignaniju ta pa Muccinelliju, ki s šibkim a preciznim strelom preseneti Lovatija;
v 47’ po izmenjavi z Mucc:-nellijem strelja Galli in Lovati odbije. Priteče Frignani in močno strelja v mrežo;
v 60’ Muccinelli poda Galliju, ki čtrelja z 10 m neubranljivo v mrežo.
-—«»------
Mednarodni nogomet Milan - Wacker 2:1
MILAN, 22. — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Milan premagal dunajski Wa-cker z rezultatom 2:1 (0:0). Igra ni bila posebno lepa. Prvi gol je dosegel za goste Kozliček II. v 7’ drugega polčasa, izenačil pa je Liedholm iz 11-metrovke. Zmagoviti gol za Milan je dosegel Bean v 39’. # * *
CASALE, 22. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Casale je zmagal Lanerossi po žrebu, ker se je finalna tekma s Torinom tudi po podaljšku končala neodločeno 0;0. Končni vrstni red:	1. Lanerossi, 2,
Torino, 3. Roma, 4. First (Dunaj), 5. Casale, 6. 01ympique (Lille), 7. Lugano (Sv.), 8. Aarau (Sv).
* * *
BELLINZONA, 22. — Ra-cing iz Pariza je zmagal na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Bellin-zoni (Švica). V finalu je premagal Spala s 4:1. Rezultati ostalih zaključnih tekem: za tretje mesto Pro Patria-Bellin-zona 3.1, za peto mesto Char-leroi - Rijeka 2:1, za sedmo
je nastopil s številnimi rezervami in brez najboljših igralcev. Vojvodina pa je igrala kompletna, a izpod svoje običajne forme. Zmagovalec turnirja je Ferencvaros.
* # *
PARIZ, 22. — Povratna tekma med Real Madridom in Manchestrom za pokal evropskih prvakov bo v četrtek in jo bo sodil Francoz Lequesne.
TENIS
BEYROUTH, 22.	—	Nova
Zelandija je v prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal premagala Libanon s 4:0.
STAVNI STOLPEC
Asti-Ivrea	(1:1)	X
Corbetta-Cuneo	(1:0)	1
Cantu-Piacenza	(2:1)	1
Varese-Marzoli	(0:1)	2
Ponziana-Belluno	(1:2)	2
Solvay-Anconitana	(0:0)	X
Spezia-Lucchese	(2:0)	1
Perugia-BPD Collef.	(1:2)	2
Spes-Chinotto Neri	(0:3)	2
Torres-Foligno	(2:3)	2
Campobasso-Chieti	(2:2)	X
Trani-Barletta	(1:1)	X
Cosenza-Marsala	(3:2)	1
Potrjena premoč belgijskih cestnih kolesarjev
Belgijec Leon Van Daele zmagovalec tradicionalne dirke «Pariz - Bruselj»
Med prvo desetorico 8 Belgijcev 'm 2 Francoza - Najboljši Italijan Boni na 13. mestu
mesto Bolzano - Rapid (Lugano) 1:0.
* * *
ŽENEVA. 22. — Na mednarodnem mladinskem turnirju v Ženevi je v finalu Inter premagal Anderlecht s 3:0 in osvojil prvo mesto. V tekmi za tretje in četrto mesto je Bayern premagal Servette z 2:1, v tekmi za peto mesto pa 01impique - Lione z 1:0.
* d #
CANNES, 22. — Na mednarodnem mladinskem turnirju v Cannesu je zmagal Cannes pred Fiorentino zaradi... manjše povprečne starosti igralcev.
Tekma se je V regularnem času in po podaljških končala brez gola in tudi število kotov je bilo na obeh straneh enako.
* * *
ATENE, 22. — Enajstorica madžarskih beguncev v postavi: Grosics, Sipos, Heredc.
Mlitesz, Falvoi, Szounck,
Szamboki, Kocsis, Szabo, Pu-skas, Szalai je v Atenah premagala grškega prvaka Ethi-
nikos iz Pireja s 7:0.
• # •
BUDIMPEŠTA, 22.	—	Na
mednarodnem turnirju v Budimpešti so bili doseženi naslednji rezultati: v nedeljo:
MTK - Vojvodina 2:1 (0:1),
Ferencvaros - Partizan 1:0 (0:0); v ponedeljek: MTK-Par-tizan 2:2	(1:1),	Ferenovaros-
Vojvodina 1:0 (1:0). Partizan
HiiillliiiiiiittimiiMlimiiiiiiiinitiMMiiiHitiitiiiiiHMiitfiHimiiiiMlmiiiimiiiimiiiiilliiiHlmiiiillllMimiiliiiiiiiililimiltililimilHiliiiiiilllliliB
Motociklistične dirke za «Zlati pokal Schell*
Provini, Liberati, Dale zmagovalci v kategorijah
Absolutna premoč motorjev italijanskih znamk
KVOTE: 13 točk 132.068.216 lir; 12 točk 2.751.000 lir. Edini zmagovalec s 13 točkami je revna vdova Marietta Gheza iz Brescie. V Trstu je dosegel 12 točk neki Marino Mameli.
BRUSELJ, 22. — Na tradicionalni kolesarski dirki Pariz - Bruselj je zmagal Belgijski kolesar Leon Van Daele, ki je 295 km dolgo pot prevozil v 8 00’55”. Najboljši Italijan Boni se je uvrstil sele na 13. mesto s časom desetoplasi-ranega I rancoza Gauthiera, 25” za zmagovalcem. Belgijski dirkači so v tej dirki še enkrat potrdili svojo veliko premoč v cestnih dirkah, saj se jih je kar 8 uvrstilo med prvo desetorico.
Vsega ie v Parizu startalo 141 kolesarjev. Do 41. km je vladal relativni mir, tu pa se je odtrgat.) od glavnine 16 dirkačev, ki so si kmalu pridobili 200 m naskoka. Čez nekaj časa se jim je pridružilo še nadaljnjih 7 kolesarjev pod vodstvom Hassenforderja, tako da je skupina 23 kolesarjev imela kmalu 35” naskoka pred ostalimi, ki so se med tem razdelili v dve skupini. Naskok vodečih se je polagoma večal in je pri 95. km znašal že skoraj 2’. Pri 105. km se je od glavnine odtrgala skupina 29 dirkačev, med katerimi De Bruyne in Van Looy. ki so v hitri vožnji precej zmanjšali švoj zaostanek.
Med vodečimi, katerih naskok je pri 125. km znašal še vedno 2’20”, so začeli šibkejši polagoma zaostajati, tako da jih je pri 139. km ostalo v sku-
IMOLA, 22. — Na dirkališču v Imoli je bilo danes veliko motociklistično tekmovanje za ((Zlati pokal Schell«, katerega so se udeležili vsi trenutno najboljši evropski dirkači. Tekmovanje je bilo omejeno na kategorije 250, 350 in 500 ccm. Italijanska dirkača Provini in Liberati sta zmagala v prvi oz. v drugi kategoriji, v tretji pa je bil prvi Anglež Dale, prvi Italiian Milani pr se je uvrstil na 4. mesto. V vseli kategorijah so bili doseženi časi slabši kot na včerajšnjih poskusnih vožnjah, ko sta Liberati in Lomas v kat. 350 ccm postavila s 144.951 km na uro nov rekord proge za to kategorijo.
V vseh treh kategorijah so
motorji italijanskih znamk pokazali popolno nadmoc nad ostalimi, kar velja posebno za znamki «Guzzi» in «Gilera«.
Vrstni red v posameznih kategorijah:
Kat 250 ccm: 1. Provini (It.) z «Mon lial-Casa« 1.5’29”3/5 povprečna h. 137.885 km; 2. Colombo (It.) «MV-Casa» 1.5’ in 52"; 3. Montanari (It.) z «Guzzi» 1 5'35”; 4. Mandolini (It.) z »Guzzi«; 5. Hollmeier (Nem.) z «NSU»; 6. Kassner (Nem.) z «NSN»; 7. Francise! (It.) z »Guzzi«; 8. Klaeger (Nem.) z «NSN»; 9. Holthaus (Nem.) z «NSN»; 10. Pacioc-ca (It.) z «Guzzi»; 11. Giani (It.) z «Mondial-Casa»; 12. Ba-viera (It.) z *Guzzi».
Najhitrejši krog: Ubbiali 143.797 km.
Kat. 350 čem: 1. Liberati z
«Gilera» 1.03’22”l/5, povprečna h. 142.394 km; 2. Montanari z «Guzzi» 1.04T5”; 3. Mc Intyre z «Gilera» 1.05’58”; 4. Hilton H. z «Norton»; 5. Hii-ton E. z »Norton«; 6. Milani z «Gilera»; 7, Mandolini z «Guzzi»; 8. Bryen z ((Norton«; 9. Hallmeier z «NSU»:	10.
Wheeler z «Guzzi»; 11. Gonzales z «Norton».
Najhitrejsi krog: Liberati — 147.314 km.
Kat. 500 ccm: 1. Dale (VB.) z «Guzzi» 1.22’40”3/5, povprečna h. 145.637 km; 2. Zeller (Nem.) z «BMV» 1.23'56”; 3. Campbell (V.B.) z «Guzzi 1.24’ in 33”; 4. Milani (It.) z «Gi-lera«; 5. Klinger z «BMV»; 6. Hiller z «BMV»; 7. Hilton H z ((Norton«; 8. Hilton E. z »Norton«; 9. Barker z »Norton«; 10. Riedelbauch z «BMV»; 11. Galanti z «Norton»; 12. Gonzales z »Norton«; 13. Gra-ce z »Norton«; 14. Gate z »Norton«.
AVTOMOBILIZEM
Behra brez konkurence na avtodirki v Pau
PAU, 22. — V dirki za veliko avtomobilsko nagrado v Pau je zmagal Francoz Behra z Maserati, ki je 303,600 km (110 krogov dirkališča) prevozil v 3.00’13”7 s povprečno hitrostjo 101.071 km na uro.
Behra je prevzel vodstvo v 7. krogu in ga obdržal do kraja pri čemer mu niti ni bilo treba forsirati. V prvih krogih se mu je skušal upirati le A-merikanec Schell, ki je tudi vozil Maserati, vendar je kmalu začel zaostajati tako, da ie Behra tudi njega do cilja prehitel za skoraj 2 kroga, medtem ko so vsi ostali že davno prej odpadli od borbe za prvo mesto. Od 14 dirkačev jih je dirko končalo le 8 1. Jean Behra (Fr.) z Maserati 3.00’13’7; 2. ScheU (ZDA) z Maserati 2 kroga zaostanka; 3. Bueb (V.B.), z Connaught 3 kroge zaost.; 4. Gregorv (ZDA) z Maserati 4 kroge zaostanka; 5. Leston (V.B.) z Connaught 4 kroge zaost.;
HOKEJ NA KOTALKAH
Španija zmagovalka turnirja v Montreuxu
MONTREUX, 22. — Španija je zmagala na turnirju v hokeju na kotalkah z istim številom točk kot Portugalska (13) toda z boljšo razliko v golih. V zadnji tekmi je premagala Italijo s 4:2. Ostali današnji rezultati: Italija - Holandska 2:0, Španija - Anglija 3:0, Anglija - Holandska 6:4, Portugalska - Švica 6:2.
Lestvica: Španija 13 (39:9), 2. Portugalska 13 (37:11); 3. Italija 8, 4. Nemčija 8, 5. Belgija 7. 6. Anglija 3, (I. Holandska 2, 8. Švica 2.
pini le še 15, toda njihova prednost se je zato povečala na 2’50" od prvih zasledovalcev, na 3’50” od naslednjih šestih in na 4’15” od glavnine.
Vodeči so poslej, ko so se otresli zaviračev, znatno povečali hitrost in pri 145. km so imeli pred neposrednimi zasledovalci že 3’10” naskoka, pri 176. km pa kar 4'45” pri čemer jih je od 15 ostalo le še 13. Ob prehodu iz Francije v Belgijo so imeli 6’20” naskoka pred glavnino, v kateri so bili med drugimi De Bruyne, Adriaenssens, Dupont, Impanis, Walkowiak.
Dirka je poslej začela dobivati drugačno lice. Vodeči so zaradi utrujenosti začeli popuščati in njihova prednost je vedno bolj kopnela. Pri 246. km ie ostalo v vodstvu le še 8 mož s 5’ prednosti. Tu sta se od njih nenadoma odcepila Gauthier in Baens. ki sta kmalu imela 45” prednosti pred naslednjimi štirimi in 4’55” pred glavnino, iz katere pa so se pri 267. km odtrgah Adriaensstns, Van Looy in Van Daele ter z divjo vožnjo kmalu zmanjšali svoj zaostanek na 2’.
20 km pred ciljem so ti po slednji trije dosegli najprej Hassenforderjevo skupino, ki je imela 55” zaostanka za prvima dvema, katerih prednost pa je tudi začela naglo upadati. 4 km pred ciljem sta končno postala plen podjetnih Belgijcev, tako da so poslej bili v vodstvu Gauthier, Baens, Adriaenssens, Anzile in Van Daele, medtem ko je Van Looy zaradi padca zaostal in se je moral odpovedati borbi za prvo mesto.
Vodeča petorica je medtem že zavozi’a na dirkališče v Bruslju 200 m pred ostalimi, med katerimi je bil !udi Italijan Boni.
V zadnjem krogu se je formirala skupina devetih dirkačev med katerimi se je v sprintu uveljavil Van Daele kljub veličastni zasledovalni vožnji Irnpanisa.
Končni vrstni red:
1. Leon Van Daele (Bel.) 8.00’55”; 2. Raymond Impanis (Bel.), 3. Jean Adriaenssens (Bel.), 4. De Bruyne (Bel.); 5. Denys (Bel.), 6. Hoorelbe-cke (Fr.), 7. Cerami (Bel.): 8. Keteleer (Bel.),	9. Decock
(Bel.), vsi s časom zmagovalca; 10. Gauthier (Fr.) 8.01’20”;  «»-------------------
Francozi prvi v Ravenni
, RAVENNA, 22. — V ekipni kolesarski dirki za evropski pokal Samm je zmagala Francija v sestavi Anquetil-Darri-gade-Forrestier. ki je 18 krogov dirkališča v skupni dolžini 100.800 km prevozila v 2.22’39”3/5 s povprečno hitrostjo 42.394 km na uro.
Vrstni Ted:
1. Francija (Anquetil, Dar-rigade, Forrestier) 2.22’39”3/3
(42.394);	2.	Italija	(Bandini,
Defilippis) 2.23’31”4/5; 3. Španija (Bover, Poblet) 2.28’30”;
4. Holandska (De Groot, Wagt-mans) 2.29’6”4/5. Švica je odstopila.
Otvoritvena prireditev na dirkališču Vigorelli
MILAN. 22. — Na otvoritveni kolesarski prireditvi na dir-kališču Vigorelli, ki je obsegala hitrostno dirko za profesionalce ii; ekipni dvoboj med Italijo in kombinirano inozemsko formacijo v šestih disciplinah, je v hitrostni vožnji zmagal Mespes, v ekipnem dvoboju pa Italija.
Končni vrstni red r hitrostni vožnji: 1. Maspes, 2. Sac-chi, 3. Van Vliet, 4. Gaignard,
5. Plattner, 6. Oriani, 7. Ogna.
V ekipnem dvoboju so italijanski kolesarji zmagali v pe^ tih od 6 disciplin, inozemski pa v eni.' V izločilni vožnji je bil prvi Baggin, v hitrostni vožnji Morettini, v ekipni zasledovalni vožnji so zmagali inozemci v sestavi: Anquetil. Darrigade, Koblet, Graf pred Italijani Messino, Baldinijem> Defilippisom, Fagginom: v individualni vožnji na cilje je bil prvi Španec Poblet pred Defilippisom; v ekipni vožnji na 1000 km na kronometer ie zmagala Italija; v vožnji na 10 km za motorji pa Darrigade.
 «»-------
Emiliozzi zmagovalec dirke po Siciliji
PALERMO, 22. — V šesti in zadnji etapi kolesarske dirke po Siciliji, Sciacca - Palermo, je zmagal Bianchini, ki )e 239 km del go pot prevozil v času 6.47’37” s povprečno hitrostjo 35.100 km na uro. V njegovem času so prišli na cilj
tudi vsi ostali z rumeno-rdečo
majico Emiliozzijem, ki je tako osvojil prvo mesto v splošni klasifikaciji, katero si je zagotovil že v prvj etapi in uspešno branil do konca dirke. 1. Emiliozzi 30.50’57”, 2. Sab-badini z zaostankom 2’03’’, 3. Cainero 4’13”, 4. Barale čer-4’32”, 5. Dante 8’26”, 6. Mise-rocchi 8’30", 7. Cassano 9’33 . 8. Pellegrni 11’11”, 9. Uliana 11’17”, 10. Pecoraro 12'39”.
Odgovorni uredniv STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 23. t. m-ob 18. uri barvni film;
«BOBNI V TAHITIJU )
Muc trn Onciiiati
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
«Na vzhodu
Igrajo: HILDE KRAHL in BERNARD WJ.CKI
Delo režiserja L. Benedeka, ki je režiral «Smrt trgovskega potnika« in «Divjaka»
georges simenon
o.
Maigret in njegov mrtvec
Detektivska zgodba
»V danem trenutku eden od obeh zabode nož. Ni mogoče, da bi bila rana takšna, kakor je ta, ki sem jo preiskal. V tem primeru vbod ne sme biti v hrbet... Sedaj si pa mislite, da oseba sedi, ali pa tudi stoji, in nekaj dela Nekdo se ji tiho približa za hrbet, ji gre z roko okoli vratu m ji zarine noz hrbet z vso močjo in natančnostjo. Da povem jasneje: videz-je, kakor bi bila žrtev zvezana ali da bi jo kdo držal m morilec jo počasi zakolje. Me razumete?«
Maigret°je"^natančno vedel, da Nininega moža niso mogli zadeti nepričakovano, ker je že štirindvajset ur begal pred zasledovalci. To, kar je bilo doktorju Paulu samo tehnično vprašanje je imelo za njega veliko globlji pomen. Na lastna ušesa je slišal glas tega človeka, skoraj videl ga Je, sledil mu ie uro za uro iz lokala v lokal, ko je obupno bezal pred zasledovalci po zmeraj isti pariški četrti med Ch&teletom in
BaSOba moža sta jo mahnila vzdolž Seine. Malgret je kadil pipo doktor Paul pa cigareto za cigareto Pri vsaki avtopsiji doktor nikoli ni odložil cigarete, ker je bil prepričan, da je tnhakov dim najboljše razkužilo.
Danilo se je. Po Seini je plulo nekaj čolnov. Po stopnicah od spodnjega nadzidka so prihajali s težkimi koraki in vsi premmieni brezdomci, ki prenočujejo blizu mostov ob reki.
»Ubit je bil kmalu po večerji, morda prav kmalu.«
♦Kaj je večerjal?«
Pil je belo vino. V želodcu sem našel tudi sledove likerja.«
Prav takrat sta korakala mimo točilnice »Pri beaujolai-skem vinu«. Prostor je bil še v polmraku in iz njega je prihajal ostro kiselkast duh po ostankih vina.
«Greste domov?« je vprašal doktor in ustavil taksi.
»Hvala! Še v oddelek za identifikacije moram.«
Veliko poslopje na Obrežju Orfevres je bilo na zunaj še mrtvo. Nočna izmena je še delala in vsak čas je kdo tekel po hodniku ali po stopnicah, koder je zaudarjalo po zimski vlažnosti.
Maigret je v svoji pisarni našel Lukasa, ki Je zadremal v njegovem naslanjaču.
»Kaj je novega?«
»časnikom je bila poslana fotografija, a le redki so Jo objavili v jutranji izdaji, ker so jo prepozno dobili.«
«Pa avto?«
»Imam že tretji rumeni Citročn, pa nobeden m pravi.«
«Si telefoniral Janvteru?«
»Prišel bo ob osmih, da me nadomesti.«
«če me kdo išče, sem zgoraj. Opozori telefonsko centralo, naj me takoj zvežejo.«
Sicer ni bil zaspan, le utrujen. Njegove kretnje so bile počasnejše kakor navadno. Odpravil se Je po ozkih stopnicah, ki so peljale v zgornje nadstropje do laboratorijev. Skozi priprta vrata neke sobe je zagledal, kako se Moers sklanja nad instrumenti, šel je dalje in stopil v arhiv
še preden je spregovoril, Je uradnik pri kartoteki prstnih odtisov zmajal z glavo:
«Nič, gospod komisar!«
Ninin mož torej ni imel nikoli opravka s francosko
policijo.«
Maigret Je pustil arhiv in šel k Moersu. Slekel je suknjo, in čez čas si je odvezal še kravato.
Tu ni bilo mrtveca, a bil je kljub temu navzoč kakor v Inštitutu za legalno medicino, kjer ga je čuvaj spravil pod številko 17. Govorila sta malo. Oba sta nadaljevala z delom in še opazila nista, da je prodrl skozi okno prvi sončni žarek. V kotu sobe je stala lutka, ki je že neštetokrat služila. Zdaj
rtOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOGOO JOOGOOOUOGCJOOUOC3OOOO00
zapetega, ali kdo je gledal, kakšne barve je obleka.
»Čuj, kaj napraviš vselej, ko prideš domov?«	.
Janvier je bil poročen šele leto dni in je hudomušu pomežiknil:
»Poljubim ženo.«
»Pa potem?«
»Sedem, in ona mi prinese copate.«
»Pa potem?«
Inšpektor je obstal. Nato se je plosknil z roko po glavi.
«2e vem! Preoblečem se.»
»Oblečeš domačo haljo?«
«Ne. Kakšen	ponošen suknjič,	da	mi ni treba	paziti«	0
Prav te besede so odpirale okence v neznančevo zase življenje: zdaj ga vidijo, kako prihaja domov, poljubi žen kakor Janvier, sleče suknjič, obleče ponošenega, sede k večerj • »Kaj je danes?«
»četrtek.«	.,0
»Včeraj je bila sreda, in ob sredah ljudje radi hoau večerjat v restavracije. Ne v kakšen imeniten lokal, seveo raje v takšnega, kamor je približno zahajal tale človek.«
Maigret Je dalje razpredal svoje misli in	oblačil	Ni
svetli površnik.	Še en dan prej,	ob	isti uri, ali	kaj Poz.;co
je bil ta površnik še na živem človeku, ko je stopil v točim »Pri beaujoulaiskem vinu« skoraj njim pred očmi. Da je ravno tedaj pogledal skozi okno, bi ga bil videl, ko je
se je Maigret pripravljal, da jo zopet uporabi.
Moers je bil temeljito otresel vse kose obleke v papirnato vrečo in zdaj analizira prah, ki se je nabral na dnu vreče. Tudi Maigret se je lotil obleke. Premišljeno in natančno je oblačil lutko, ki so jo bili prinesli iz zbirke in je popolnoma ustrezala velikosti žrtve: najprej srajco, potem ostalo perilo in hlače. Bil je ravno pri suknjiču, ko Je vstopil Janvier, svež in spočit, ker je prespal noč lepo v svoji postelji in je vstal z dnem.
»No, gospod šef, pa so ga izčedili...«
Obrnil se je proti Moersu in mu pomežiknil, češ, komisarju danes ni do besed.
»še en rumen avto se je našel. Lukas, ki ima zadevo z avtom v rokah, je rekel, da ni pravi, ker je zadnja številka na tablici 9 in ne 8.»
Maigret je stopil za korak od lutke in opazoval svoje delo.
»No, opaziš kaj?« je vprašal inšpektorja.
»Čakajte... Ničesar izrednega. Ali ni bil malo manjši kot ta lutka: suknjič se mi zdi malo kratek.«
»Nič drugega?«
»Vbod z nožem ni dovolj širok.«
»Pa še kaj?«
»Telovnika ni nosil.«
»Zame je pa najbolj zanimivo to, da suknjič ni iz istega blaga kot hlače, in ne iste barve.«
»Ravno sem mislil reči.«
»Pa še nekaj. Prosim te, poglej te hlače. Skoraj nove so in spadajo k čisto drugi obleki. Suknjič je pa zopet zase, vsaj za dve leti bolj ponošen.«
«Tudi meni se zdi.«
»Žrtev je torej zelo gledala na obleko, kar lahko sodimo tudi po nogavicah in po kravati. Telefoniraj k »Beaujolskemu vinu« in v druge lokale. Skušaj dognati, ali je naš človek nosil včeraj različen suknjič kot hlače.«
Janvier se je lotil telefona in z monotonim glasom klical lokal za lokalom:
»Policija; inšpektor, ki ste ga videli včeraj. Bi mi lahko povedali, če...«
Na žalost žrtev nikjer ni slekla površnika. Morda ni imela t.
In ta človek je klical Malgreta, ne kakšnega drugega k(’ r sarja ali inšpektorja, tudi ne policijskega ravnatelja ka.%. ravnajo tisti, ki se jim zdi njihov primer posebno va n0 Zahteval je prav Maigreta. Res Je dejal: »Saj me tako _^ poznate,« a brž je dostavil: »Spoznali ste se z mojo ženo N" 's Janvier se je spraševal, kaj hoče splesti njegov s« povpraševanjem pri javnih lokalih.
»Ješ rad polenovko na provansalski način?«	.ijjj
»Ves nor sem nanjo. Ne stori mi dobro, a nikoli ne opus priložnosti, če se mi nudi.«
»Prav. Ali ti jo žena večkrat pripravi?«
«0 ne. Preveč dela Je s tem. Te jedi navadno doma delajo.«
.(Nadaljevanje sledi).