TZD1JA ZA GOR1ŠRO IN BflWEUJO
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
TRST, nedelja 31. januarja 1960
Pariški tednik «France Observateur», ki je to pismo °bjavil, je bil zaplenjen, ker govori o dejanskih možnostih in namenih predsednika francoske republike
silili, bojevati se v odvratni vojni, bi lahko od danes do jutri odtegnili oblasti od njihovih oficirjev, če bi se ti uprli. Tako bi ostala vojska, kot se temu pravi, kakor telo brez udov ali kakor na pol prazna obleka.
Voditelji vojske ro dobro vedo, kakor veste to dobro tudi Vi. Todi njihova moč je v tem, da prav tako dobro vedo, da si ne boste nikoli upali iti do kraja. Toda dovolj bi bilo, če bi se obrnili na vso državo od levice do desnice, vštevši tistih 500 tisoč mladincev, ki služijo vojaški rok, ter c-e bi se odločili za takojšnja pogajanja: izid spopada bi bil odločen, še preden bi se sploh začel.
Toda Vi se bojite prav tega, to je, da bi bili kot leta 1940 predstavnik francoskega ljudstva proti razrednim silam, katerim pripadate.
Glejte, zakaj boste nadaljevali z bedno igro, v kateri se Vaša oblast razblinja, razen če ne bodo Vaši nasprotniki storili nepopravljive napake. Toda nihče Vam ne bo za to hvaležen. Kakor drugi, ki so hoteli v preteklosti raje upoštevati interese in predsodke ustaljenega reda, kot da bi se povezali z ljudstvom, boste — oziroma ste že — predmet sovražnosti in prav kmalu tudi sovraštva tistih kast, ki menijo, da ni bilo nikoli storjenega oovolj v njihovo korist. Vi boste — da tudi Vi — «člo-vek, ki je prodal Imperij*. Vi boste, človek, ki je «zgu-bil Alžirijo*. Vi boste plačali za svoje napake in za svoje zasluge. Plačali boste predvsem za svoje šibkosti.
Kar se nas tiče, gledar mo drugam.
Zla, ki ste jih pomagali ustvarjati in ki ste jih prikrivali s svojo navzočnostjo, kakor skriva obveza rano, ne da bi jo ozdravila, bodo zopet prišla na dan bolj strupena in bolj tragična, kot so bila pred o-semnajstimi meseci.
Mi se bomo postavili v bran, kakor smo bili pripravljeni, upreti se jim pred osemnajstimi meseci.
Objavljamo najbolj značilne odlomke iz «Pisma generalu de Gaullu», ki ga je Claude Bourdet ob javil v francoskem tedniku «France Obser-vateiir», zaradi česar Oa je policija zaplenila. Uradništvo tednika je protestiralo in Pri tem poudarilo, da so hoteli «dati z zaplembo zadoščenje določenim vojaškim krogom«. V zvezi z razvojem dogodkov v Franciji in Alžiriji je pismo še bolj pomenljivo.
Gospod predsednik ^Publike!
Vojska je polagoma ra-r;®ela. da ste ranljivi, ker "koi	ravnati z njo
2 nasprotnikom. 16. ^Ptembra lani ste vzbu-
k,1 •V*as’ da nameravate niti na druga pota, to-s' Ze kakšnih trideset ne-/ecnežev, civilistov in vo-V0v> je plačalo v Alžiru 21vljenjem zaradi Vaše riJt°t0Ve Poetike. Ker si ,.7' uPali ali pa ker ni-hoteli prisiliti vojske da sprejela takojšnja poga-la z alžirsko osvobodilen* nt°’ ki sta jih Fran'
w. 111 ves svet pričakova-
hafirjanja’ ki ste jih Vi
azah v smislu samood-?at ki ki morala biti fDrn la’ Vam ni uspelo 'ofi,Vlti k razsodnosti zbor Se ,!rjev, marveč ste do-stnii samo to, da so po-StaU zaskrbljeni.
?n as® metode bi lahko o-kom- S Cookovim Stavčo ^Premočno, kar se ti-in kosti, ki jo vsebuje, Pmsibko, kar se tiče m£ne vsebine.* ja /lokacija gen. Massu-VnJe logični simbol ner-ti v«? . ki so i° občutili Prem < 1 in bkrati simbol c,bč,,fa. nega strahu, ki ga p0_, *J0 Pred Vami sedaj.
s<>dne so prav tako u' Masen ,Nl govoril samo
vedei • ln ste t° dobro
ka J’ Preko tega glasni’
cirji spregovorili vsi ofi-
li 1 enkrat niste hote-
•ProtSS1 rCSniČnih na'
jJJ Sedaj, glejte vstajo! vstai„ravno važno, da je ta < delno sad nespora-diteii orda je večina vo-v vojske ni želela.
Ljudje, ki so jo sprožili, so bolj nasilni kot razumni in gotovo niso bili sposobni slediti računom kakega Challa ali Elyja, niti razumeti vrednosti kart, ki sta jih ta dva vključila v njihovo igro
Kar je gotovo, je dejstvo, da bo vstaja služila vojski in samo vojski, če že ne drugega, je vojska dopuščala ter namerno dovolila, da se je ta vstaja razširila in sedaj nič ne kaže, da jo namerava zadušiti. Uporniki so hkrati njeni najboljši zavezniki in njen najboljši alibi. Toda tudi če bi hotela vojska streti vstajo, bi bil rezultat isti: oficirji in generali v Alžiriji bi si sedaj u-svojili gesla upornikov.
Zaradi položaja, ki ste ga dopustili nastati, niste več razsodnik v Alžiriji Vi, marveč je razsodnik vojska.
Zgodovina se naglo razvija. Če sodimo po tem, kar ste popustili v zameno za Massu j a, si lahko predstavljamo že kar sedaj, kaj vojska želi in bo od Vas dosegla v nekaj tednih v zameno za zelo relativno podporo, ki Vam jo nudi proti vstaji. Z ritmom takšne vrste nč bo Vaša oblast vzdržala več dolgo časa.
Toda lahko bi bili izbrali drugo pot.
Vi pa je prav gotovo ne boste izbrali, o tem sem še preveč prepričan. Kljub temu pa Vam jo želim opisati. še dandanes ne bi mogla vojska absolutno ničesar storiti proti Vam, če ne bi bili tako popustljivi proti njej. Dandanašnji ne more nihča igrati proti Vam tiste vloge, ki ste jo Vi poosebili proti Četrti republiki.
Niti en general na vsakih deset ne bi bil dandanes pripravljen tvegati svoje kariere in svoje družine v uporu proti Vam, kajti ni novega De Gaulla, ki bi lahko dal generalom takšna zagotovila, kakršna ste jim jih dali Vi pred osemnajstimi meseci. Orožje, ki bi ga bila lahko u-porabila Renč Coty in Pier-re Pflimlin tedaj, bi bilo sedaj v Vaših rokah še bolj učinkovito: 500 tisoč mladeničev, ki ste jih pri-
Alžirski begunci nastanjeni v neki tuniški vasi. Na sliki so skoraj sami otroci
Pričetek devetega kongresa Komunistične partije Italije
Pogoji za ustvaritev nove večine v izčrpnem poročilu Togliattija
glasovalno pravico ter 174 mladincev, članov CK Danes diskusija o tajnikovem poročilu
ciljev.« Zatem je nakazal činitelje, ki odpirajo nove zgodovinske perspektive in ki omogočajo socialističnemu svetu, da prepreči imperialistom sprožitev novega svetovnega spopada. Nato je Togliatti orisal politični položaj v Zahodni Evropi in omenil, kako je moč socialističnih držav vplivala na politiko kapitalističnih držav, pri čemer se je skliceval tudi na Edenove spomine. Tudi v naši državi se sile premikajo in kljub vsemu nasprotovanju bo Gron* chi odpotoval v ZSSR. Togliatti je poudaril, da bi bila morala italijanska vlada povedati nemškemu kancler* ju, da italijansko ljudstva z ogorčenjem odklanja njegove sramotne reakcionarne spletke. Ko je kritiziral italijansko zunanjo politiko, je poudaril, da razvoj položaja vsiljuje, da se ta politi-
(Nadaljevanje na 8. strani)
sistema nad kapitalističnim. Napad, s katerim so nas hoteli izločiti iz italijanske družbe, nas ni ošibil. marveč okrepil, toda ta napad je tudi pripomogel k okrepitvi reakcionarnih sil in k zaviranju napredovanja demokracije. protikomunizem je obrabljena navlaka, ki razpada in Ottavianijeve jezne pridige mu ne bodo vrnile moči.»
Togliatti je nato poudaril miroljubno in napredno funkcijo gospodarske, tehnične in vojaške moči ZSSR in socialističnih držav ter je posebno podčrtal nedavni sklep vrhovnega sovjeta, da se znižajo oborožene sile za tretjino, kar dokazuje čisto obrambni značaj vojaške politike ZSSR ter tudi moralno nadmoč socializma. Pri tem je poudaril; «S KP SZ nas vse veže dolgo in prisrčno prijateljstvo ter Skupnost idejne usmeritve in velikih političnih in socialnih
SKUPINA LAGAILLARDE
SKUPINA
ORTIZ
Sedež vojaškega povelj
CHALLE &ŠŽIP?
DELOUVRJER
«
' r-—i^r---
Sedem dni v svetu
Alžirija
bolna točka Francije
Dogodek, ki je daleč nadvladal vse ostalo dogajanje preteklega tedna, je bila nedeljska vstaja fašističnih kolonistov v Aliiru, ki je s svojimi posledicami ves teden bila v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Dogodka v Aliiru prejšnjo nedeljo, i#t je zahteval 25 mrtvih in 140 ranjenih, ne gre ocenjevati kot nekaj povsem nepričakovanega. Ako bi ozračje ne bilo napolnjeno z vnetljivo snovjo, bi iskra še ne mogla povzročiti ognja. Iskra pa je bil odpoklic generala Massu-ja, proslulega v času znanega alžirskega 13. maja in proslulega po svoji krvoločnosti in divjaštvu že tudi prej.
Ta Massu, poveljnik nadal-cev, sicer pa zelo odločujoča osebnost v Alžiriji, je dal nekemu nemškemu listu intervju, kjer se je zelo nesramno izražal o de Gaullu, ki je predsednik francoske republike in bi zaradi tega moral Massu v kolikor toliko normalnih razmerah po takih svojih izjavah v zapor. Popolnoma mimo teh izjav seveda tudi de Gaulle ni mogel in Massuja je odpoklical; predrzni general je moral v Pariz na zagovor, obenem pa je njegova pot v Pariz pomenila, da se ne vrne več na svoje mesto v Alžirijo. In to je bila iskra, ki je v Alžiru vnela vstajo.
Francoski koloni v Alžiriji, ki jih je en milijon na devet milijonov Alžircev, so že dolgo kazali svoje nerazpo-loženje do de Gaulla, odkar je le-ta izjavil, da vidi rešitev alžirskega vprašanja v samoodločbi Alžircev. Ni toliko važno, kako si zamišlja de Gaulle, da bi se ta samoodločba izrazila, ko na pr. stalno odklanja možnost pogajanj s predstavniki alžirske fronte osvoboditve. Francoski kolonisti v Afriki nočejo o samoodločbi nič slišati in tako je postal pri njih tisti de Gaulle, ki so ga sami spravili na oblast, njihov glavni nasprotnik. Prejšnjo nedeljo so se pričele v Alžiru in drugih mestih Alžirije demonstracije, pri katerih je bilo več mrtvih, demonstranti pa so se zabarikadirali. Začela se je tudi splošna stavka. Vojska proti upornikom ni nastopila, kot je to navada pri podobnih dogodkih in kot bi gotovo naredila, če bi na pr. iz kateregakoli vzroka začel upor kdo drug in ne fašistični elementi, ki uživajo pomoč tudi iz Francije same.
Uporniki so bili sicer pozvani, da odlože orožje, vendar se jim ni nič zgodilo ko poziva niso poslušali. Predsednik de Gaulle je sicer takoj dal vedeti, da ne bo popustil in da bo napravil svojo dolžnost, toda točneje se o tem ni izrazil, kaj bo namreč napravil, niti v svojem govoru v petek, v katerem je pa le odločno ponovil, da ne odstopa od svojega stališča samoodločbe za Alžirce. Vendar pa je bilo tako de GauIlovo stališče kakor tudi ravnanje raznih oblastnikov
Včeraj prijatelja — danes sovražnika. (Po uporu 13. maja 1956 v Alžiru se de Gaulle pozdravlja z voditeljem upora generalom Massujem)
Nitti. l)'Aninin/io in jadransko vprašanje
3.
Ne bom v svojem članku dalje sledil izredno zanimivemu Alatrijevemu opisu, kako je Italija uveljavljala svoje zahteve od nastopa Nittijeve vlade do konference v Sanre-mu in do razgovora s predstavniki Jugoslavije v Pallan-zi, ki se je pričel 11. maja 1920, a se ni mogel nadaljevati, ker je prav tisti dan Nitti pri glasovanju v rimski zbornici ostal v manjšini in je kmalu nato odstopil. O tem nameravam poročati v posebnem članku. Pač pa bi tu rad še prikazal bralcem nekatere manj znane ali morda sploh neznane načrte za reševanje reškega vprašanja, ki jih bodo nedvomno zanimali, a po svoji vsebini verjetno presenetili.
Italijanska zahteva po izpolnitvi določb Londonskega pak. ta in po priključitvi Reke k Italiji je seveda naletela na nasprotje ne samo pri Jugoslovanih, temveč tudi pri zaveznikih, posebno še pri predsedniku Združenih držav A-merike Wilsonu. Da bi premostili nasprotujoča si stališča, so predstavniki Francije, Anglije in ZDA izdelali načrt, ki je znan kot Tardieujev načrt in ki je predvideval ustanovitev prehodno samostojne
reške države kot nekakšne vmesne države med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italijo. Zajela naj bi mesto Reko ter njeno zaledje do St. Petra na Krasu (sedanje Pivke) in nekatere otoke. Dokončna usoda o-zemlja naj bi se odločila t plebiscitom najpozneje v lc letih.
Jugoslovanska delegacija ni načelno odklonila načrta pač pa je zahtevala razne spremembe in dopolnitve. Tako je zahtevala, naj bi bil plebiscit po treh letih in naj bi Jugoslavija imela v reški luki e-nake pravice kakor Poljska v Gdansku.
Italijanska delegacija je zavrnila jugoslovanska dopolnila. S tem je bil Tardieujev načrt pokopan, ideja vmesne države pa je ostala dalje živa. Tako je 7. junija 1919 Wilson predložil Orlandu memorandum, ki je vseboval skupne predloge zaveznikov. Po tem memorandumu, ki ga je Alatn sedaj prvič objavil v celoti naj bi zahodna meja reške države šla od točke tako imenovane Wilsonove linije na 15. vzporedniku severno od Cerknega v južni smeri do rta južno od Plomina, v nadaljnjem poteku bi meja zajela otoka Cres in Krk in dosegla obalo
pri Bakarskem zalivu ter nato zavila proti severu tako da bi vključila Reko, Postojno in Cerknico. Država bi i-mela samostojno upravo pod nadzorstvom komisije Društva narodov, v kateri bi bila dva predstavnika Italije ter po en predstavnik reške države. Jugoslavije in neke druge države, ki bi jo določilo Društvo narodov.
V tej državi pa bi Reka bila «corpus separatum« s pravicami, kakršne je imela pod Madžarsko. Po petih letih naj bi se prebivalci s plebiscitom izjavili za Italijo, Jugoslavijo ali samostojno državo.
Mesto Zadar pa naj bi postalo svobodno mesto pod nadzorstvom Društva narodov, v zunanjih zadevah pa bi ga predstavljala Italija.
Italijanska delegata Orlando in Sonnino sta odbila ta predlog in užaljena zapustila mirovno konferenco. 19. istega meseca je padla Orlandova vlada in njeno vse prej kot lahko dediščino je moral prevzeti Nitti.
Ne bom se tu spuščal v opisovanje vseh oscilacij reškega vprašanja za Nittijevega vladanja v zvezi z velikimi spremembami na sami mirovni konferenci, z raznobarvnimi gibanji in trenji v Italiji in s
v Alžiru zelo ohlapno. Razen
tega so imeli voditelji upornikov v Alžiru vso prostost in hodili so se celo pogajat s poveljujočim generalom, kar gotovo pomeni popuščanje s strani oblasti. Popuščanje in neodločnost oblasti pa pomeni obenem vsaj moralno potuho upornikom.
Prišlo je že do stanja, ko se je zdelo, da bodo že uporniki prevzeli oblast v Alžiriji, ker se končno niti ni jasno vedelo, v koliki meri ima še de Gaulle v oblasti samo vojsko in ali ga bodo generali poslušali ali ne. Tudi poveljujoči general Challe in vladni delegat Delouvrier sta nenadoma zapustila Alžir in ni se prav vedelo, kam sta šla in zakaj. Sicer sta se zopet vrnila in pravijo, da sta šla samo na nekako inšpekcijo. De Gaulle sam naj bi bil celo prepustil Alžirijo samim «ultrasom», da bi jih tako postavil pred nalogo, ki je ne bi bili sposobni rešiti; u-rediti alžirsko vprašanje.
Toda petkov de Gaullov govor je končno le prinesel nekaj jasnosti. De Gaulle sicer res še ni povedal'v kaj bo napravil, če vultrass ne odlože orožja. Tudi je res. da so se takoj po njegovem govoru oglasili v Alžiru nekateri vročekrvneži z vzkliki «de Gaulla na kol!», vendar pa je voditelj upornikov Or-tiz takoj po govoru dejal, da je treba premisliti, in napovedal je, da bo objavil svoje sklepe v soboto popoldne. (G tem poročamo med današnjimi rednimi poročili). De. Gaulle je v svojem govoru, ki ga je vse z nestrpnostjo pričakovalo, še enkrat poudaril svojo odločnost, da ne bo popuščal; ni grozil, pač pa je še enkrat pozval k razsodnosti in pokorščini. Glede rešitve alžirskega vpraša-nja pa je — kot že omenjeno — ostal pri svojem stališču samoodločbe. In v tem gotovo danes uživa podporo vseh tistih sil v Franciji, ki
(Nadaljevanje na 8. strani)
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiinniiiiNiiiiiiiiiiHnuttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na srečo je letošnja influenca benignega značaja
Zaradi sedanjega epidemičnega vala it v Evropi nekaj milijonov bolnih
Največ je bolnih v Zahodni Nemčiji, najhujša je v Švici, zdi se, da ni v dobrih zvezah z nemškimi demokristjani - Napovedujejo, da bo še potrajala
Morda nam bo vreme tokrat prizaneslo. Ce bo sedanje nekoliko vetrovno vreme zdržalo in se obrnilo na hladno, bi verjetno marsikomu ne bilo treba v posteljo. Sicer pa je že dovolj in preveč onih, ki jih je e-pidemični val influence že spravil v posteljo. V mestu in na podeželju se ne govori kot o tem, saj ie že dovolj visok odstotek onih, ki jih je zajela influenca, Samo pri mestnem podjetju Agegat, je bilo v petek malone 20 odst. bolnega osebja. Mestna bolnišnica pa je natrpana kot panj. Ljudi skoraj že nimajo več kam dati.
V kolikor se moremo s tem potolažiti, bomo povedali, da nismo le mi na Tržaškem v takšnem položaju, pač pa da je velik del Zahodne Evrope še huje prizadet od nas. Po približnih računih je v Evropi bolnih nekaj milijonov oseb. Toda ne le v Evropi. V ZDA prav tako doživljajo epidemično influenco in pred kakim dnevom so zabeležili v ZDA nad pol milijona bolnikov. Najhuje so v ZDA prizadeta področja Ohia, Michigana, Tennessea, Kentuckyja, Nevade in Utaha. Mesto Los
—i	nnw	»
# Barikade = Vojska A Kje je prišlo do streljanja
Ža tišči upora ultrasov v Al žii u
Angeles pa so celo uradno proglasili za epidemično področje.
Vrnimo se v Evropo. Najhuje je influenca udarila po Švici. Sicer se tu ne more govoriti o najvišjem odstotku bolnih, zato pa nosi v Švici val influence rekord v smrtnih posledicah. Do včeraj so v Švici zabeležili že 8 mrtvih. Med temi celo smrt mladega delavca in nekega otroka. V tolažbo pa naj na/n bp, da so to edine smrti, katerih vzrok je bila izključno influenca, kajti nobena smrt, do katere je te dni prišlo na Francoskem, v Zahodni Nemčiji in drugod, se ne more pripisati izključno influenci, pač pa je influenca pripomogla da že močno prizadet organizem pacientov ni zdržal V splošnem namreč velja, da je ta val influence povsem benignega značaja, to se pravi, da se konča brez hujših posledic. Sicer pa se vrnimo spet nekoliko k številkam.
V Parizu so v petek imeli okoli 300.000 bolnikov S tem pa Pariz še ni dosegel svojega viška, ker računajo, da se bo v prihodnjih dneh epidemija še razširila, kar pa ne velja le za Bariz, pač pa za vso Francijo, kjer računajo, da je bolnih že okoli 4 odst. državljanov, vtem ko računajo, da se bo tf odstotek dvignil na 10
Seveda so posamezna področja različno prizadeta. Področje Moselle je najhuje prizadeto. Po uradnih podatkih je tu 150.000 bolnih ljudi, kar znaša približno 20 odstotkov vsega prebivalstva. V vasi Nidervillier pa Je v postelji kar 500 ljudi od skupnih 900 prebivalcev kolikor jih vas šteje.
Švico smo že omenili. Splošni odstotek sicer ni kdo ve kako visok. Zato so pa zabeležili največ smrtnih primerov, ponekod pa tudi izredno visok odstotek bolnikov. V ženevski kan-tonski bolnišnici je kap 50 zdravnikov in bolničarjev moralo leči med svoje prejšnje paciente.
Na slabšem še je Zahodna Nemčija, kjer so v nekaterih tovarnah in podjetjih zabeležili tudi do 40 odstotkov izostankov delavcev in nameščencev, V Muenchenu, Nuerenbergu in še nekaterih južnih mestih bolnišnice ne sprejemajo več bolnikov, razen v izrednih primerih. Nimajo jih namreč kam dati. Ponekod se nemške pošte opravičujejo za neredno raznašanje pošte, ker Je do 60 odst. osebja bolnega. V Passauu je celo gledališče moralo odpoveda ti predstave, ker je velik del igralcev v postelji z visoko temperaturo.
Ce bi se smeli tako izraziti, bi mogli reči, da virus influence nima rad Adena-uerjeve krščanske demokracije. Trideset odst. demokr-ščanskih poslancev je zaradi influence v postelji. Med poslanci Ollenhauerjeve socialdemokratske stranke pa influenca ne straši tako hudo. Bolan je «)e» — vsak deseti poslanec.
Stopimo še v Belgijo, kjer so se oblasti pravočasno za-
vedle svoje dolžnosti in u-vedle cepljenje proti influenci. To je sicer epidemijo ublažilo, ni je pa odpravilo, kajti v Bruslju je 25 odstotkov poštnih nameščencev zaradi bolezni odpovedalo. Sicer pa je v Belgiji odstotek v splošnem mnogo nižji kot v Franciji ali Zahodni Nemčiji. Enako bi mogli reči za Holandsko, še bolje pa se trenutno drži Norveška, dočim na Finsko epidemija še ni niti prilezla, kot se influenca še ni razširila niti v Španiji fn Veliki Britaniji, kjer so zabeležili le kak redek primer.
V bližnji Avstriji pa je influenca močno prizadela prebivalstvo, saj beležijo ponekod do 30 odst. odsotnih delavcev in nameščencev in seveda šolskih otrok. Nekatera podjetja so uvedla tudi cepljenje proti influenci, le da z neznatnim uspehom.
Kako se bo epidemični val razvijal dalje, ne vemo. Računajo, da bo zajel še veliko večji obseg kot do sedaj. 2e sedanji val pa je dovolj neprijeten in to iz dveh razlogov. Predvsem zaradi tega, ker ni nobena bolezen prijetna, pa čeprav ni nevarna, v kolikor ni organizem tudi sicer močno izpodkopan. Druga negativna posledica tega epidemičnega vala pa je velika gospodarska škoda. So na primer v Nemčiji podjetja, ki že drugi teden delajo le s polovično zmogljivostjo. Isto bi mogli reči za podjetja v • Franciji in Avstriji, Ce vse to ocenimo z normalno ceno, moremo reči, da nacionalna gospodarstva teh dežel izgubljajo zaradi epidemičnega vala desetine milijard lir v naši valuti na dan.
Da pa bi ne bili tako črnogledi, bomo ponovno poudarili benigni značaj epidemije in če opazimo, da je te dni tu ali tam več mrtvih kot sicer, moremo to le v nekaterih primerih pripisati tudi influenci. Zdravega organizma influenca ne more omajati. Nekaj dni postelje. nekaj primernih zdravil in nekaj skodelic vročega čaja in nevarnost je mimo
K tej tolažilni oceni, kakršno dajejo zdravniki, bo-irto dodali še tolažilnejšo vest, ki prihaja iz Anglije in Amerike. Iz Anglije so pred dnevi poročali, da je trem znanstvenikom uspelo izločiti virus influence. Znanost je že dolgo vedela da je influenca posledica virusnega obolenja. Poznali so tudi več virusov toda vse to le teoretično. Zato smo vedno brali o epidemijah, ki so bile posledice virusa A, B, C in D. Tem osrednjim grupacijam so dodali še viruse A-l, A-2 itd. Razne epidemije influenc« so povrh dobile najrazličnejše vzdevke, kot na pr. azijska, avstralska, singapurska in podobno. Toda konkretno ni nihče njihovega ali njenega virusa videl.
Sedaj pa je dr. Andrewe-su uspelo virus izločiti torej konkretno spoznati povzročitelja te bole/ni. Ko je sovražnik odkrit, je buiua
proti njemu lažja, kar dokazujejo številni podobni primeri iz zgodovine medicine. Sovražnik je torej tu, najti je treba le orožje proti njemu
Borba proti sicer tako blagi bolezni, kakršna je sedanja influenca, ni prav nič nova. Nekoč je bila influenca hujša bolezen. Spomnimo se na primer tako imenovane «španske», ki se je zdivjala takoj po prvi svetovni vojni. V enem letu in nekaj mesecih je terjala več žrtev kot vsa svetovna vojna. Pripisali so ji 20 milijonov mrtvih. Toda tedaj je bil virus močnejši, poleg tega pa so bili ljudje po komaj končani vojni fizično mnogo bolj neodporni kot danes. Z druge strani pa je bil to prvi velik val te bolezni in organizem ni bil nanjo pripravljen.
V zvezi z odkritjem angleškega zdravnika Andre-wesa in njegovih sodelavcev Laidlawa ter Smitha bi mogli reči, da je to odkritje dalo prav ameriškemu znanstveniku dr Richardu Shopeu. ki je pri tej bolezni delal že 30 let. Mož ima sedaj 58 let in pred dobrim
mesecem bi ga bilo njegovo znanstveno delo kmalu spravilo v grob. Kot medicinski strokovnjak se je že pred 30 leti vrgel na področje virusov in zapustil svoj objekt — človeka da bi se posvetil virusnim boleznim pri živalih. Pred mesecem dni pa se je okužil z virusom East.ern F,qui-ne Encepha!omyelitisa, ki človeku nikoli ne prizanese. Doslej se je ta — kot samo ime pove — konjska bolezen znesla že nad 20 strokovnjaki, ki so se z njo ukvarjali. Močan organizem Richarda Shopea pa je bil temu virusnemu napadu kos in po nekaj dneh je povsem okreval.
Na kongresu virologov. ki je bil pred dnevi in na katerem se je zbralo 150 največjih imen s tega področja, je dr. Shope končno dobil zadoščenje. Priznali so mu, da je njegovo 30-!etno delo na tem področju bilo pravilno in uspešno. Razlaga njegove teorije o virusnih epidemijah, ki jih baje posreduje prašič, bi bila predolga, da bi jo tu obdelali. Morda bomo o njej spregovorili kdaj pozneje.
tragikomičnim D’Annunziovi® pohodom na Reko. Kot rdeč»
nit se vije skozi vsa ta pog3-janja načrt za ustanovitev samostojne reške države z večjim ali manjšim obsegom tet z neposredno zvezo z [tali!0 ali brez nje. Plod teh dolg'-b pogajanj je bil načrt, ki s° ga sprejeli predstavniki Fran-cije, Velike Britanije in h*-lije sredi aprila v Sanremu. O tem predlogu naj bi se sporazumeli predstavniki It*W* in predstavniki Jugoslavije v Pallanzi. Toda že prvi dan se je, kakor omenjeno, morala prekiniti seja zaradi krize italijanske vlade Do sporazuma je prišlo šele 20. oktobra 1820 v Rapallu, tedaj pa ni bil Nit-ti več na vladi in določbe, sperjete v Rapallu, so bile ta Jugoslavijo manj ugodne kakor določbe, predvidene v Pallanzi. Z rapallskim dogovorom je bila ustanovljena samostol-na reška država s teritorialna zvezo z Italijo. 2e prej, namreč 8. septembra 1920 Pa ie D’Annunzio razglasil italijansko kvarnersko regencijo na Reki.
Tardieujev načrt za samostojno reško državo pa ni bi pomemben samo za rešitev reškega vprašanja, temveč Je neposredno ali posredno sprožil celo vrsto drugih podobni načrtov, Morda pa je bilo » ozračje tako, da so se rodu hkrati najrazličnejši in tu Ps tam naravnost fantastični na-črti.
Tako nam Alatri pravi- da je 30. junija 1919 tedanji vojaški guverner v Trstu 8er]e'. ral Petitti di Roreto sporoe Nittiju, da «je slovenski socialist Gollob od tržaških socialistov dobil negativen odgovo na svoj poziv, naj tržaški 1 slovenski socialisti začne! splošno enotno agitacijo 1 sporazum na osnovi načrta * proglasitev vse Julijske kra jine za samostojno republik ■ Politični izvršni odbor socialistične stranke Julijske kra)1-ne je soglasno odgovoril, so julijski socialisti že k°n decembra 1918 stopili v it* jansko socialistično str“D .. ter da se povsem prikljucu. jo Italiji. Zato z ogorčenje zavračajo vsak jugoslovans manever pod krinko soCi* zma. Tudi slovenski delež* je glasoval proti Gollobovem predlogu.»	j
V poročilu je očitna naP ka v imenu. Omenjeni slove
ski socialist je namreč še živeči Rudolf Golouh
sedal
Ka-
ko se je pisal slovenski de gat, pa ne zvemo iz PetittU vega poročila.
To pa ni bil edini načrt združitev vse Julijske kraJ1 v eno državno enoto. O “Jv gem takem načrtu je P°.r0.lflj Nittiju tedanji tržaški uiv^ komisar Mosconi in o nje je pisalo tudi tržaško 800 stično glasilo «11 Lavorator* j 12. aprila 1920 se je »gl*1 pri ravnatelju «Lavoratof Passigliju osebni D Annun*1 tajnik Coselschi in mu sp®
čil, da je od »komandah
(to je od D’Annunzia) ščen, -da razglasi komunist* no republiko na Reki in .. jo raztegne na Julijsko no. Za to akcijo zahteva moč in sodelovanje socialist ne stranke. V primeru, d* ta odklonila, se bo združil
drugimi elementi, kakor z
M*-
DR. LAVO CERMEl^
(Nadaljevanje na 8. strči
uti)
iii feletiislfc«
Siedeljn, Sl. januarju 11)60
Radio Trst A
8.00 Jutranja glasba in koledar; 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski motivi, nato Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Mojstri jazza; 15.20 Slovenski solisti; 15.40 Orkester Frankie Jankovič; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Plesna čajanka; 17.00 Fant naj bo, veseloigra v štirih dejanjih, ki .o je napisal Giuseppe Achille; 19.15 pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Motivi iz operet «Paganini» In «Cardaška kneginja«; 21.00 Pesniki In njih stvaritve — «Agnes Miegel«, sestavil Josip Tavčar; 21.25 Slovenska zborovska glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert kvarteta Damiani — Mozart: Kvartet v F-duril K. 370 za oboo, violino, violo in čelo; 22.25 Večerne melodije, 23.00 Saksofonist Sli Austin; 23.30 Nočni ples.
Trst
9.30 Danes no stadionih; 14.30 «El Campanon* — sodeluje Franco Russo.
Poročila v Slovenščini: 15.00
Poročila v italijanščini; 7.30, 12.30, 10.13, 22.30.
7.15,	7.40 Jutranja glasba,
8.30 Z veseio pesmijo, 9.15 Zabavni zvoki, 10.30 Operna glasba (Masseriet, Puccini, Ver di, Giordano m Gounod); 11.15 Nedeljski koncert — Poot: aOuverture Joyeuse»; Chabrier: Vesela koračnica. Liszt:	Ma-
džarska rapsodija St. 2; Brad:č: Suita hrvaških plesov; Ivanov: Gruzinska koračnica; Grek: Rapsodična koračnica; Gotovac-Simfonično kolo; 12.10,	12.50
Glasba za vas; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Kvartet Harljskih bratov; 19.10 Glasbeni inter-mezzo; 22.15,	22.35 Plesna
glasba.
Nacionalni program
9.00 Beethoven: Simionija St. 1 v C-duru op. 21; 12.10 Popevke dneva — pojo: Serglo Franchi, Vera Neppy, Lilian Terry, Tonina Torielli in Antonio Vasciuez, 12.25 Glasbeni album; 13.30 Johnny Clegg; 14.30 Operetna glasba; 15 00 Van VVood m njegov ansambel; 17.30 Simfonični koncert, dirigira Sergiu Celibidache (Brahms, Debussy, Prokofijev); 21.00 Pippo Barzizza in njegov orkester; 22.43 Koncert violinistke VVande Luzzatto in pianista Antonia Beltramija;
II. program
13.00 Asaorascel Z 2; 14,05 Norrie Paranior in njen orkester; 16.00 Tranzistor; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Ocenili ste jih vi.
III. program
16.15 Angleške m ameriške diskusije o romanu; 16.45 Stravinski: Capricclo za klavir In orkester — solistka Charlot-te Zelka; Hans Verner Henze: Simfonija št. 3;	18.00 Faure:
Kvartet št, 1, op. 15 za klavir m godala; 18 30 Maksim Gorki na Capriju; 19.00 Baldassarre Galuppi:	Tri simfonije; 20.00
Večerni koncert. Beethoven: Sonata op. 13 (Patetica); Sonata op. 31 št. 2 In Sonata v C-duru op. 53 (VValstein). Igra pianist VVilhelm Backhaus. 21 30 Carol Szvmar.ovski:	«Hagith»
opera v enem dejanju; Francis Poulenz:	«Les mamelles de
Tiresias« — komična opera v dveh dejanjih s prologom.
Slovenija
8.00 Mladinska radijska Irga — A P. Cehov: Kaštanka; 8.55 Nekaj samospevov Josipa Pro-chazke; 9.10 Radi bi vas zabavali; 9.40 Luigi Boccherinl: Koncert za flavto in orkester v D-duru; 10 30 Glasbene razglednice; 11.00 Dve skladbi za violino skladatelja Blaža Arniča (Izvajata Karlo Rupel:
violina, Marjan Lipovšek: k'®’ vir); 11.10 Igra pihalni orKC ster JLA; 11.30 Milenko S* ber: «ROG» potuje skozi Panamski prekop (reportaža*-13.45 Majhe-i koncert •*%. glasbe; 15.30 Antonin Dvora« Karneval in uvertura; l5* Ljubljanski komorni zbor P°* pesmi raznih narodov; 17.00 G' pera in koncert ob kaminU' 17.30 Radijska igra — Gerha-r0 Rasmussen: Stotnik je bil meljit (ponovitev); 16.38 G1& bena medigra; 18.45 Trio S1*', ka Avsenika; 20.05 Izberi' melodijo tedna; 21.00 Skice o življenja Richarda VVagnerj* ^ lil. (Lohengrin); 22.16 ZaP,f-šit* z nami! 23.45 Primož R*-movš; MuSlcfues funčbres.
Ital. televizija
14.30—15.30 Sanremo — P® rada cvetličnih voz; 16.15 Eurč Vision (športi; 17.30 Otroš*’ oddaja; 19.20 X. festival H®"' Janških popevk •— Prve tri d* grajene popevke; 20.00 Cine*«, lezione-, 21.00 Slavnostni večer, 32.10 Proces v Nuerenberg**-
22.40 Športna nedelja, PONEDELJEK, 1. februar!®
13.30 TV-Sola, 17.00 Otro>K’ oddaja; 18.45 Italijanski SP*?, hodi; 19.05 Lahka glasba; v prostem času; 21.00Film slednji most» (Maria Srhel1*
22.40 Kerala
Jug. televizija
11.00 Semena za spomlad*11 sko setev; 20.20 Kulturna p*11", rama:	20.50 Glasbeno-zaba^-odda,a; 21.50 Zanimivi dogo®*' doma in po svetu.
PONEDELJEK, 1. februafl®
18.00 Obleka za pustno Pr!' reditev — Kozmetika — Je “L riik za pustne dni; 18.30 N*5 vesoljska soseščina; 20.20 denski športni pregled; 20-' Srečanje s Stankom RaičkOv čem; 21.10 «Afera Maurici'** — francoski celovečerni filn'
Aktualni
portreti
PIERRE LAGAILLARDE odvetnik in poslanec 1-ma komaj 27 let, a so ■a nedavni dogodki v Al-ziru, skupno ž Josephom Ortizom, postavili na čelo sedanjega upora proti de Gaullu, ne da bi pri tem mogla računati s podporo vojske in civilnih oblasti
CLAUDIA CAHDINALE rojena v Tunisu in ki se ji ni niti sanjalo, da bo kdajkoli nastopila V filmu, je po prvih uspehih na tem, da postane v kratkem ena vodilnih i-talijanskih filmskih i-gralk
THEODOH OBERLAENDER minister za begunce v Adenauerjev! vladi, Je zaradi svoje nacistične preteklosti dvignil precej prahu v Zap. Nemčiji, ker je baje soodgovoren za smrt številnih zidovskih in poljskih intelektualcev
ALFRED HITCHCOCK ameriški filmski producent in avtor številnih filmov groze, se je osebno udeležil v Parizu premiere svojega najnovejšega tovrstnega filma »Mednarodna spletka«
ANATOLIJ BLAGONRAVOV član Akademije znanosti ZSSR je na mednarodnem kongresu za raziskovanje vesolja v Nici izjavil med drugim, da bodo v Rusiji izstrelili še več satelitov, ki bodo slikali še neznano stran Lu-
..JpV...	.„/•
Brez naslova
JV petem stoletju je prav kot zdaj mar. Zakaj bi ne šel jaz in jih spomnil S vsako jutro sonce vstajalo in vsak ve- na Krista, ki so ga pozabili?*	\
J čer je leglo spat. Ko so zjutraj prvi Meščanove besede so potegnile star- t J žarki poljubljali roso, je zemlja oži- ca; kar drugi dan je vzel palico, se !
J vela, ozračje se je napolnilo z veseli- poslovil od bratov in se odpravil v me- I mi, navdušenja in upa polnimi glasovi, sto. In menihi so ostali brez glasbe, \ j na večer pa je prav ta zemlja utihnila brez njegovih besed in verzov.	(
| in potonila v sivi mrak. Redkoma je Tožilo se jim je mesec, dva, ali sta- j I priplaval oblak in srdito udaril grom, rec se še ni vrnil. Naposled ko je minil f J ali je padla neprevidna zvezda z neba, tretji mesec, so se oglasili znani udarci \ J ali pa je pritekel bled menih in je po- njegove palice. Menihi so se mu zagnali f j vedal bratom, da je nedaleč od samo- naproti in ga zasipali z vprašanji, a j
(stana videl tigra — to pa je bilo tudi namesto da bi jih bil vesel, je bridko 1 vse, in po tistem je bil dan spet podo- zajokal in niti besede ni rekel. Menihi } 1 ben dnevu, noč noči.	so opazili: silno je shujšal in ostarel; j
Ob stoletnici rojstva
Anton Pavlovič Cehov
(30-1-1860	-
}	Menihi so delali in molili, njihov	njegov obraz je bil izmučen in je ka- *
j stari prior pa je igral na orgle, zlagal zal veliko žalost in ko je zajokal, je J
latinske verze in pisal note. Ta čudo- bil videti, kakor da so ga užalili.	\
I viti starec je imel nenavaden dar: tako Menihi so zajokali z njim in ga so- j|
I A O	7	/»/.	Avnl/:	M	rt	on	rt	/i_	OnTsnA	A o	O n Ir rt A	rta .
| je znal igrati na orgle, da celo naj- čutno vpraševali, zakaj joče, zakaj je < * starejši menihi, ki so bili na kraju njegov obraz tako tmrk; toda rekel *
Jsiarejsi memni, Ki so om na Kraju	njegov ooraz	iuko imm; loaa	ren-ei	-
življenja že nekoliko oglušeli, niso mo- jim ni niti besede, marveč se je za- ) I gli udržati solze, kadar koli so iz nje- pri v celico. Sedem dni je sedel sam j| j gove celice priplavali zvoki orgel. Naj	zase, ne jedel	ni	ne pil ne na	ogrle	<
i je govoril o čemerkoli pa četudi o naj-	igral, le jokal	je.	Ko so menihi	trkali	J
' bolj navadnih rečeh, o drevesih na na njegova vrata in prosili, da bi jih ) J primer, o zvereh ali o morju, ga ni pustil noter in podelil z njimi svojo | J bilo moč poslušati brez nasmeha ali	bridkost, jim	je	odgovoril s trdnim	|
1 brez solz, in zdelo se je, da so zvenele	molkom.
\ v njegovi duši iste strune kot v orglah.	Naposled je prišel ven■ Ko je zbral |
J če se je jezil, ali predajal silni radosti, vse menihe okoli sebe, jim je objokan j| ,< ali spregovoril o čem strašnem ali ve- in z žalostjo in nejevoljo na obrazu za- « i Ukem, ga je prešinjalo strastno navdih- čel pripovedovati o tem, kar se je J J njenje: v žareče oči so mu navrele godilo z njim zadnje tri mesece. Nje- \ i solze, obraz mu je rdel in glas bučal gov glas je bil spokojev, in v njegovih | < ko grom, in ko so ga menihi poslušali, očeh je bil nasmeh, ko jim je opisoval j * so čutili, kako jim je njegov navdih pot od samostana do mesta. Spotoma, J \ vkoval duše. V takih vzvišenih, prele- je pravil, so mu pele ptice, potoki so ) | pih trenutkih je bila njegova moč brez- žuboreli, in sladki, mladi upi so mu | I 'mejna, in ko bi velel svojim starcem, burili dušo; hodil je in bilo mu je, g J naj se vržejo v morje, bi vsi do zad- kot da je vojak, ki gre v boj in je J I njega pohiteli izpolnit njegovo voljo, uverjen, da bo zmagal; ves v mislih je | (	Njegova glasba, njegov glas in verzi, hodil, zlagal verze in himne, in	niti |
ts katerimi je slavil boga, nebo in zem- opazil ni, da je pot že pri kraju.	g
Ijo, so bili za menihe vir nenehne ra-	Toda glas mu je vzdrhtel, oči so se J
( dosti .Ob enoličnosti njihovega zivlje- mu zabliskale in ves se je razplamtel \ j nja so se pač že nagledali dreves in v gnevu, ko je začel pripovedovati o g
A. P. Čehov na eni izmed svojih zadnjih fotografij
Mož, ki mu je bilo usojeno, da je postal kasneje eden največjih svetovnih novelistov in obenem eden izmed velikih svetovnih dramatikov — Anton Pavlovič Čehov —, po sodbi Leva Tolstoja «umetnik brez primero, ta mož se je rodil kot sin majhnega podeželskega Kramarja v mestu Taganrogu ob bregu Azovskega morja, 17. januarja*) 1860. Njegovi predniki so bili kmetje tlačani, šele njegovemu energičnemu in podvzetnemu dedu se je posrečilo, da je družino odkupil Oče Antona Pavloviča je imel v Taganrogu trgovinici «s kavo, in sladkorjem, čajem, milom, klobasami in drugim kolonialnim «blagom»,kot je pripovedovala tabla pred vrati. V temačnih zakotjih tega lokala, pod tiranijo po-božnjaške očetove volje je mali Antoša vdihaval vonj ostrig in petroleja, preračunaval račune do kopejke in preživljal svoje skrom
*) po starem koledarju; po novem 30. januarja.
no in samotno detinstvo, o katerem je kasneje zapisal, da je bilo »mladost brez mladosti*.
V Taganrogu je z devetnajstim letom končal gimnazijo, v Moskvi pa s štiriindvajsetim medicinsko fakulteto, da je postal diplomiran zdravnik.
»O tem napišite povest, kako se mladenič, kmečki fant, bivši ministrant in pevček na cerkvenem koru, gimnazijec in študent, lepo navajen spoštovanja do starejših, poljubljanja popovskih rok, klanjanja tujim mislim, ki je moral biti hvaležen za skorjico vsakdanjega kruha, ki je bil pogostoma zlasan in o-klofutan — kako se je ta mladenič po mili volji potepal, se bil s tovariši do krvi, trpinčil živali do smrti, hodil na kosilo k bogatim sorodnikom, se tam brez potrebe hlinil pred bogom in ljudmi. In še to napišite, kako se mu je potem naenkrat vse uprlo v duši, spoznavši svojo strašno ničvrednost, napišite, kako je kapljico za kaplji-
co in solzo za solzo iz sebe iztiskal svojo suženjsko naravo, kako se je nekega jutra prebudil in — po njegovih žilah se ni več pretakala suženjska, marveč prava in topla človeška kri.»
Iz tega pisma, ki ga je dosti kasneje Čehov pisal Suvorinu, je kaj lahko razbrati lep kos čehovske mladostne avtobiografije.
Razen kratek čas po končanih študijah ni Čehov nikoli opravljal zdravniške prakse. Njegove prve literarne objave v tisku pa segajo še v leto 1880, ko se je vpisal na moskovsko u-niverzo. Brz je postal so-trudnik dveh ali treh humorističnih listov — Čehov je namreč začel svoje književno delo s humoreskami in kratkimi zgodbicami dovolj povprečnega okusa, pod psevdonimom Antoša čehonte, in je v zrelih letih ta nemajhni delež pisateljske delavnosti zatajil ter ga ni sprejel v zbrane spise. Leta 1884 izda svojo prvo samostojno zbirko, toda pravi začetek njegove
iiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimimiiiiiimiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
| cvetk, pomladi in jeseni, hrum morja mestu in o ljudeh. Nikoli v življenju | * jih je glušil in petje ptic jim je po- ni videl, niti si ni upal zamišljati ti- \
ju y V u-O VV LIC JJUI/JU	J	~	t'	“	ivv c/	U	*	  J----	-	g
) stalo zoprno, ali darovi starega priorja stega, kar je našel v mestu, šele tedaj ) j so jim bili potrebni vsak dan, kakor je prvič v življenju, v tako poznih le- f I kruh.	tih, uvidel in doumel, kako mogočen *
* Minevala so desetletja, in še zme- je hudobec, kako lepo je zlo in kako J | rom je bil dan podoben dnevu, noč slabi, malodušni in ničevi so ljudje. ) j noči. Razen divjih ptic in zveri se ni po nesrečnem naključju je bila hiša f I živa duša prikazala v bližino samo- razvrata prvo bivališče, ki je stopil « J stana. Do najbližjega človeškega biva- vanj. Kakih petpeset ljudi, ki so imeli J 1 Ušča je bilo -daleč, in kdar je hotel iz mnogo denarja, je jedlo in čez mero \ t samostana tjakaj ali od tam v samo- pilo vino. Opiti. so prepevali in drzno j | stan, je moral prehoditi sto vrst pu- govorili strašne, ogabne besede, da jih < J stinje .Za pot skozi ta svet pa so se ne bi mogel izreči človek, ki se boji J I mogli odločiti samo ljudje, k jim ni boga; brezmejno svobodni, veseli in ) f bilo do življenja, ljudje, ki so se mu srečni se niso bali ne boga ne hudiča | | bili odrekli in ki so šli v samostan, ka- ne smrti, marveč so govorili in počeli < J kor da bi šli v grob.	vse, kar se jim je zahotelo, in šli, ka- »
I Kako se so tedaj morali začuditi mor jih je gnala pohota. In vino, čisto } J menihi, ko je neko noč potrkal na nji- kot jantar, se je zlato iskrilo; moralo j < hova vrata človek, za katerega se je je biti nevzdržno sladko in dišeče, kajti j J izkazalo, da je meščan in čisto nava- kdor ga je pil ,se je blaženo nasmihal J 1 den grešnik, zaverovan v življenje. Pre- in hotel še. Na smehljaj je človeku od- ) | den je priorja zaprosil, naj ga blago- govorilo s smehljajem, in ko je teklo, | sloni	   ~
J vina.
I šel
i in pomoli z njim, je hotel jedi in se je radostno iskrilo, kot da bi vedelo, < i. Ko so ga vprašali, kako je pri- kakšno zlodejsko slast skriva v svoji J iz mesta v pustinjo, jim je odgo- sladkosti.	I
| varil z dolgo lovsko štorijo: odšel je Starec se je bolj in bolj razvnemal; i
- hi 7	__,	...	_	 a	 1	„	s,	1	  J	A	ni	A*t /izinnri 1 r\ + om
j bil na lov, malo preveč pogledal v jokaje od gneva je dalje govoril o tem, <
" kn?nros> i*	Vn om-ti	Ao	hil mrfpl. Nn mip.i 1P. nraVll. 76 "
. kozarec in zablodil. Ko so mu svetovali,	kar je bil videl Na mizi, je pravil, je
» da bi	stopil v	samostan in si rešil du-	stala	sredi uživačev na pol naga nečist-	|
{ šo, je	odvrnil	z nasmehom in z bese-	nica;	težko bi si človek zamislil ali bi	|
J dami;	«Nisem	vam tovariš.*	našel	v naravi kaj bolj prečudovitega	j
( Ko se je najedel in napil, si je ogle- in zamalmnega. Ta gnusoba mlada, dol- j J <2al menihe ki so mu stregli, očita- Qih las, zagorela, s črnimi očmi m mes- J S joče Odmajal z glavo in dejal:	natimi ustnicami izzivalna in nesram- )
j <W	ne	te,.,e.J*. *
tir	‘1:£. £ *«*>	.«
K*	M.rn	tako	reMelo	duU?	?0-	pre,{pUl	J
1	“S	***	***>.«.	*»	»
• Vnou •	a.,Ul■ i	se	ni	hotela	skrivati	pod	obleko,	mar-	z
\ no ti, se vasi bližnji pogublja o in pri-	se jg ^ preMjala skoZi gub^ I
j unar,iV-	nejiht Fvi’nmi	k°t mlado zelenje iz pomladne prsti. (
( e Pint	’	i	M	,	ZZrnt	vsakomur,	kdor	je	le	hotel
S in t0m’ pa se potapljajo v razvrat starec' je srdito krilil
- i„	,	.	..	Starec	je	srdito	krilil	in opisoval
S zlr*°P°*l?r t*e™Z. Konjske dirke, bikoborbe gledališča, u-\
S
\ ZpoLl merd- L ljUdeh ZiZTkZ metniške ateljeje, kjer so risali nage | 1 Postenja. In kdo naj jih rešuje? Kdo	jn	.{h	gnMi	^	gHne	I
*	oznanja	resnico?	Jaz nemara, je z navdihom, zvonko, prelepo, kot da \
t °u ,Utm d° Ve°T- V?™?	bi	prebiral nevidne strune, a zamak-\
S
l usmiljeno srce in vero, da sedite tu J	.	navdnkenia... !
\ nned štirimi stenami in nič ne delate?*
sede in lovil sapo od navdušenja...
Pi.	..	.	.	cn	Ko je opisal čar hudiča, lepoto zla in
Pijane meščanove besede so bile drz- zamamno ljubkost ogabnega kenskega \
»e in nespodobne vendar so priorja ) čudno zadele. Starec se je spogledal s
\ Mojimi menihi, pobledel in rekel:
«r tone
t «Bratje, saj je resnico povedal! Res
t°n.ejo ul •
pregrehi
S Se ne zganemo, kot da nam to nič
Zopet roman mladega slovenskega avtorja
Kritičnost	iz	sociali
je družbeno	koristna
(Dane Debič, STEKLENI METULJI: Založba Obzorja - Maribor 1959)
Delom domačih avtorjev je vsekakor treba posvetiti vso pozornost. Posebno če gre za dela, ki tudi zaradi svoje kvalitete to zaslužijo. Za delo Daneta Debiča, avtorja romana »Stekleni metu-
S
telesa, je starec preklel hudiča,	se	obr-	|
nil in izginil za svojimi vrati...	<
Ko je drugo jutro stopil iz celice,	ni	J
» inn*A u -	______bilo v samostanu niti enega meniha |
I	slT\,Ub0gi	l,UdJ€	12	nevfnost\	in	Več Vsi so zdrveli v mesto.	t
I	slabosti	v	pregrehi	in neverstvu,	mi	pa	vet- vai	  >
A. P. CEHOV j|
lji», ki je nedavno izšel pri založbi Obzorja, to vsekakor velja. Zato je treba o njem povedati nekaj več besed. Najprej pa ga je treba predstaviti.
Dane Debič je doma iz Savinjske doline, ker je v rojstni vasi blizu Žalca preživel najnežnejša leta. Potem je prišla vojna. Očeta »c mu Nemci odgnali v Dachau, kjer je umrl, domača niša je zgorela in v njej tudi pisateljeva mati. Fant sam je odšel v partizane, srečno prebrodil vse težave :r se po vojni vrnil na porušeni dom. Potem je nadaljeval svoje delo aktivnega borca za svobodo in kruh. Najprej po raznih mladinskih akcijah in brigadah, potem pa v poklicu. Izšolal se je za gradbenega tehnika in je zdaj zaposlen v domačem kraju.
V tem času je dozorel v zrelega romanopisca. Literar-
no se je začel udejstvovati že v partizanih in kasneje pri delu v mladinskih delovnih brigadih. Toda nje-gevo pisanje je ostalo več ali manj skrito. Kolikor se je posvečal pisanju novel, •o vsa ta dela ostala javnosti neznana. Zato ga bralci slovenskih revij niso spoznali. In prav zato je Dare Debič kot pisatelj zablestel naenkrat z romanom aBrez milosti«, ki ga je pred dvema letoma izdala Državna založba Slovenije. Zdaj je pred nami drugi njegov roman »Stekleni metulji«. In za letos je napove-uano že tretje njegovo delo. roman »Mehurček«. Torej vsekakor nenaden vzpon mladega romanopisca.
Ob pisanju svojih velikih tekstov je Dane Debič izoblikoval svoj stil, svoj način oblikovanja junakov, pa tudi svoj pogled na vlogo književnosti v današnjem casu. Vsekakor zaslužijo pozornost njegove besede, ki jih je zapisal: «Pri objavljanju novih del, ki kritično obravnavajo naš družbeni razvoj in človeka v tem raz-veju, se mi zdi, da so naši
mu mati zaradi vstopa v zadrugo greni življenje, pa let zapora. Toda medtem se vda pijači in neko noč, močno vinjen, zažge zadružne hleve. Obsojen je na pet časom se razmere spremene tudi na vasi. Oholi voditelj zadruge mora proč, spremene se tudi ekonomske in družbene prilike na vasi, pa tudi dekle se vrne.
V tem prikazu razmer neposredno po vojni, marsikdaj težkih razmer socializacije vasi, v katerih so obvezni odkupi, oddaje, razna sumničenja in razni veljaki hromili napredek in rdrav razvoj, je pisatelj o-stal zvest svojim prej na-
vedenim načelom. Razmere je prikazal take, kot so bile: stvarno, brez vsakega o-lepšanja toda pošteno. Zato so tudi osebe njegovega romana živi človeški liki z napakami in dobrimi stranmi. Njegovo kritično pero zato tudi ne popisuje niti samo dobrih niti samo slabih strani. Avtor piše stvarno. Pri tem pa je poln človeške topline do ljudi in njihovih problemov ter do rjihovega hrepenenja po boljšem in lepšem.
Življenje na vasi in hrepenenje njenih ljudi po sreči, ki je nestalna kakor metulj in krhka kakor steklo, to sta osnovna moti-
va tega zanimivega dela. Ce omenimo še to, da je pisatelj izoblikoval tudi svoj lasten slog pripovedovanja, brez šablone, toda živ pripoveden slog, potem smo o tem delu povedali dovolj Seveda delo ni brez napak. Nedvomno pa je da bo pisatelj lahko še izbrusil svoj slog in oplemenitil svojo pri poved. Ce bo pri tem ostal zvest svojim sedanjim na čelom, stvarnemu, odkritemu in poštenemu prikazovanju današnjega življenja, smemo čd njega pričakovati še velikih tekstov. Roman »Stekleni metulji« je za to rajboljši obet.
Sl. Ru.
•imiiiHiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliuitiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiittiiiiiiiiHHiiiiiHlifniiiiitiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiMUliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
Prizor iz iiU tvca A. P. Čehova, ki jo je v sezoni 1957-58 uprizorilo tržaško SNG
uredniki zelo ozkosrčni. Vloga sodobnega pisatelja je pač drugačna, kakor je bila vloga predvojnih piscev. Današnji čas zahteva od pisatelja, da spoštuje vodila našega družbenega razvoja. Pri tem mora biti kritičen in odkritosrčen. Kritičnost, ki izhaja iz socialističnih načel, je družbenokoristna in u-mestna. Tudi bralci bodo radi segali po knjigah odkritosrčnih sodobnih piscev.«
Tako je pisatel. In zdi se, da ni boljših besed, s katerimi bi bolj točno in kratko lahko označili tudi Debi-čev drugi roman »Stekleni metulji«. V tem avtobiografsko pobarvanem delu pripoveduje pisatelj o naši sodobni stvarnosti, o našem življenju na podeželju v letih neposredno po vojni. Mlad partizan, ki se po vojni vrne na pežgani dom, je glavna osebnost romana. Nekaj časa se šola v mestu, pa zaradi slabih gmotnih prilik zboli na pljučih in se vrne v domačo vas, k prijatelju partizanu. Tu najde svoj drugi dom in tudi svojo ljubezen, prijateljevo sestro. Toda dekle »e kmalu ogreje za voditelja zadruge, sebičnega vaškega veljaka. Njegov prijatelj, ki
Vinjete: P. Picasso
pisateljske poti pomeni šele leto 1886, ko postane so-trudnik največjega petro-grajskega dnevnika Novoje vremja ter izide njegova druga lčnjiga — Pisane zgodbe —, ki v polni meri nosi na sebi tipično čehov-ski pečat borbe zoper življenjsko banalnost in človeško podlost Tretja zbirka — V somraku — mu prinese slavo in velik u-speh: ruska Akademija znanosti mu zanjo podeli Puškinovo nagrado.
«Rus, docela Rus»
Izza množice navadnih ljudi, ki jih je Cehov z ljubeznijo prikazal, je skušal bralec uganiti podobo samega umetnika. Cehov je zbral v sebi mnogo najboljših lastnosti in najčudovitejših potez ruskega nacionalnega karakterja, potez, ki so sicer pri navadnih ruskih ljudeh raztresene. Gorkij je pripovedoval v svojih spominih, da je L. N. Tolstoj, čigar odnosi do Antona Pavloviča so bili po besedah Gorkega polni nežne naklonjenosti, dejal Čehovu: »Glejte, vi ste Rus. Da, docela Rus.« In tedaj se je — pripoveduje Gorkij — prijazno nasmehnil in objel Antona Pavloviča za rame.
Rusko umevanje lepote in resnice, zadržana ruska moč, ki je s svojo pritajenostjo umela tako pogosto potegniti za nos samopašne sovražnike, skromnost in preprostost — vse to se s klasično jasnostjo in globino odsvita v Čehovu.
Iz vsega njegovega dejanja in nehanja, posebej še iz njegovih spisov — pravi eden izmed sodobnikov Čehova, pisatelj P. Sergejenko — sili na dan mlada duša ruskega naroda z vso svojo poezijo in humorjem. Cehov je tudi po vnanjosti imel tipično pobodo ruskega kmeta. Redka je vas, kjer ne srečaš kmeta, ki je podoben Čehovu, s Cehovljim izra-
zom na obrazu, z njegovim smehljajem... Redka je vas, ki bi ne imela svojega Čehova, vendar samo .skiciranega’... Cehov je tako tipičen kot sin svojega naroda, da ga sploh ne bi mogli razumeti ne kot' pisatelja in ne kot človeka, če bi abstrahirali njegovo narodnost.
Tudi Cehovlji nagibi _ so bili povsem ruski — kmečki. Ljubil je preproste ljudi in preprostost v umetnosti.
Te ruske ljudske podobe Čehova so se zavedali Cehovlji sodobniki najrazličnejših prepričanj, značajev in okusov.
«V osebnosti Čehova,« je pisal V. G. Korolenko, «je bila, ne oziraje se na njegovo nedvomno inteligentnost, neka poteza, ki nas je spominjala prostodušnega kmečkega fanta.«
»V njem je bilo,« se spominja A. Kuprin, »nekaj preprostega in skromnega, nekaj nenavadno ruskega, ljudskega — v obrazu, v jeziku in v načinu njegovega govorjenja.«
Cehov se je ponašal z rusko kulturo in umetnostjo. Ko je nekoč v Parizu obiskal razstavo slik, je napisal v nekem svojem pismu: »Ruski umetniki so znatno resnejši od francoskih... V primeri s tukajšnjimi krajinarji, kar sem jih videl včeraj, je Levitan kralj...«
Cehov bi mogel reči o se-
bi z besedami nekega svojega junaka (v povesti «Na poti«); «Ljubil sem ruski narod do bolečin«... «Ljubil sem njegov jezik, njegovo ustvarjalnost.« V nekem pismu iz Nemčije je Anton Pavlovič primerjal nemško Življenje z ruskim in pisal, da v nemškem življenju «ne čutiš v ničemer, niti trohice okusa. Naše rusko življenje je neprimerno bolj nadarjeno.«
Ruska vas osrednjega pasu, lepota donjecke stepe, ki jo je Cehov prvi odkril, življenje tedanjih podeželskih mest, poezija Moskve, Petrograda, Krim, Kavkaz, Sibirija, Sahalin — takšen je .geografski’ razmah Ce-hovlje nepogasljive žeje za spoznavanjem in proučevanjem velike, brezmejne domovine. In ko njegovi junaki, vsi očarani od lepot svoje domovine, razmišljajo o tem, «kako velika, kako prekrasna je ta dežela« (povest »Kosmulja«), tedaj izražajo najsvetlejše misli in čustva samega pisatelja. Tako je v njegovi ruski duši »odmevala prelepa, surova domovina« («Stepa»).
V ERM1LOV
Poslej se je Cehov skozi deset let oglašal v vseh važnejših ruskih revijah s svojimi mojstrskimi črticami in novelami. Proti koncu vedno redkeje in redkeje: leta 1886 jih je objavil 112, 1887 samo še 66, 1888 vsega skupaj 12. v devetdesetih letih napravi tri velika potovanja: na Sahalin 1890, kar opiše v izvrstnem potopisu Otok Sahalin, ter dvakrat v za-padno Evropo. V letu 1892 organizira socialno pomoč za kmete v voronješki guberniji, ki sta jih trli lakota in kuga. V vasici Me-lihovo vodi zdravniško postajo za bolne na koleri, tu si tudi kupi majhno podeželsko posestvece ter se nanj preseli iz Moskve.
V teh letih se je dokončno formiral svetovni in umetniški nazor Čehova novelista. Po samem osnovnem tonu svoje človeške in pisateljske narave Cehov ni bil revolucionar. Dolgo časa se mu je zdelo, da more stati pisatelj ob strani družbenega dogajanja in socialne borbe. Takrat je pisal: «Moja naj večja svetinja je človeški duh, zdravje, telo, talent, navdušenje in ljubezen in pa svoboda, absolutna svoboda pred silo in lažjo, pa naj prihajata od koder koli.»
Toda ruska stvarnost o-semdesetih in kasnejših let, stvarnost silovitega družbenega pritiska in reakcije na eni ter neizmernega obupa in upalosti na drugi strani, tista stvarnost, ki jo je pesnik Blok karakteriziral s prispodobo:
Ta leta huda in nemila ko v prsih up je vsak zamrl, nad Rusijo je sovja krila Pobedonoscev razprostrl —
ta ruska resničnost je tudi Čehova prebudila. Bil je neposredna priča, kako so bili pokončani nekateri najvrednejši predstavniki ruske inteligence tistega časa: Gleb Uspenski je zblaznel, Vsevolod Garšin se je ubil, samomor je poskušal najboljši prijatelj Čehova slikar Levitan In tako s pisateljskega obraza Antoše Cehonteja proti koncu o-semdesetih let izginja brezbrižni smeh humorista in rahli posmeh satirika — pojavlja se socialni pisatelj Anton Cehov, pojavlja se tudi — Cehov dramatik.
Melihovska perioda njegovega književnega dela je bila nenavadno plodovita. V tistem času je Cehov ustvaril mojstrske daljše novele Šesti oddelek, Povest nepoznanega človeka, Hiša z vmesnim nadstropjem, Mužiki — in pa drami Utvo ter Strička Va-
Globoko poznanje dežele in njenega ljudstva je bilo poglavitni vir vsega Cehov-ljega prepričanja o svetli prihodnosti domovine.
A. P- Čehov s svojim dragim prijateljem Maksimom .Gorkim
njo.
Leta 1897 je pisatelj, ki je bil sušičen od mladosti, prvič bruhnil kri. Poslej je bolehal vedno nevarneje, iskal je zdravja najprej v južni Franciji, potem se je vrnil v domovino in se naselil na Krimu v mestecu Jalti. Tu se je često sestajal z Maksimom Gorkim in pa s starim Levom Tolstojem, ki se je zdravil v Gaspriju. «Genialni pisatelj ruske dežele* je z ljubeznijo spremljal Čehova književno delo in z bolečino propadanje njegovih telesnih sil. Tolstoj je bil tisti, ki je ob tem času Čehova nazval Puškina ruske proze.
Mlado Moskovsko hudo-žestveno gledališče doživlja v teh letih z dramami Čehova umetniške triumfe Leta 1900 obišče celotni kolektiv Čehova na Jalti, da bolnemu mojstru na odru pokaže težkega lirizma polne komade.
Leta 1900 postane Čehov častni član ruske Akademije znanosti v njenem oddelku za literaturo. Ko pa leta 1902 iz iste ustanove izključijo Gorkega, se v znak protesta tudi Cehov obenem s Korolenkom odreče svojemu mestu.
Prvo leto novega stoletja ustvari Cehov Tri sestre, čez dve leti zapoje s češnjevim vrtom svoj labodji spev. Leta 1904 se na smrt bolni pisatelj odpravi spet v inozemstvo po zadnjo pomoč. V schwarzvaldskem zdravilišču Badenweiler ga dne 15, julija zasači smrt.
BOGOMIL FATUR
t* Kiiorsiei dnevnik
vredna pobuda Prosvetnega društva «Rade Pregarc» ob 30. obletnici ustrelitve bazoviških junakov
i Pestro delovanje mladinskih društev i na Tržaškem od leta 1920 do razpusta
Pohvale
dent». Mladinsko tambura-ško društvo «Zarja» iz Bazovice je uprizarjalo kulturne prireditve združene s plesno zabavo in letečo pošto. Kakšnih razlogov so se oblasti posluževale za prepoved sličnih prireditev je razvidno iz prošnje, ki jo je Anton Grgič iz Bazovice naslovil kvesturi v Trstu dne 22. januarja 1926 za zabavni večer s kulturnim programom. Na zadnji strani kolkovanega papirja je brigadir karabinjerjev med drugim tudi napisal:
lali za dobrobit in ugled’ kluba, čeprav je bilo to izživljanje združeno, za tedanja leta, s precejšnjimi stroški.
V vseh teh mladinskih društvih ni manjkala knjižnica. Dobra knjiga je bila marsikomu učbenik, razvedrilo in nevsahljiv vir iz narodne kulturne zakladnice. Pa ne samo knjižnica; veselje do nastopov na o-drskih deskah je bilo med mladimi ljudmni zelo živo; pri Sv. Ivanu so v tistih letih uprizorili zelo uspelo opereto ^Kovačev štu-
Vključitev mladine v prosvetno delovanje je v današnjih dneh zelo pereče vprašanje. Vzbuditi v mladem človeku zanimanje in smisel za društveno delo ni lahka naioga, še posebno ne, ko moderni svet nudi vse mogoče in različne zabave, da se marsikomu zdi društveno bživljanje zastarelo Razni športni odseki, strelske skupine in televizija so le delno pripomogli k rešitvi tega zapletenega vprašanja. Najti bo treba razne druge oblike delovanja, da se bodo mladi ljudje vključevali v prosvetno delo, da' bo postalo društvo drugi dom.
Nimam namena razpravljati o novih formah pridobivanja mladih moči na kulturno-prosvetnem področju. V tem člaku, ki je namenjen predvsem mladim ljudem, sem hotel le v glavnin obrisih podati pregled, kako se je slovenska mladina vsestransko Izživljala v društvih, v letih, ki so sledila .prvi svetovni vojni, tja do leta 1927, ko je zloglasna fašistična oblast prepovedala in razpustila vsa, tedaj se obstoječa, slovenska društva.
Samo na Tržaškem in v bližnji okolici je bilo od leta 1919 dalje ustanovljenih 36 mladinskih društev; vsako je'štelo'od 50 do 70 članov; nekatera tudi 90.
V Barkovljah so v tisti dobi delovala kar tri: Mladinsko društvo «Barkov-Ije»,J Tržaški veslalski klub «Sirena» in športno društvo «Val». Zelo pomembno je dejstvo, da se je med zadnjima dvema vršila tekma, katero bo pridobilo v svojo sredo čimveč članov, katero bo želo čimveč u-spehov. To je razvidno tudi iz pravilnika veslarskega kluba «Sirena»; člen 6. se glasi takole: «Delujoči član je lahko vsaka oseba moškega ali ženskega spola, ki je dosegla 16. leto in zna plavati." Delujoči člani «Si-rene» ne smejo biti obenem člani kakega drugega tukajšnjega veslarskega aruštva.» Pravilnik v naslednjih točkah obravnava cdnose s članstvom. Vsak nov član je moral plačati 25 lir za vpisnino in letno članarino 120 lir, kar niso bile mačje solze v letu 1924, ko je pravilnik stopil v veljavo In vendar veselje do društvenega delovanja in športnega udejstvovanj a "je bilo tako živo v mladih ljudeh, da so se rade volje žrtvovali in de-
Prosvetna skupina; pri Sv. Jakobu leta 1924
ina veslačev društva «Sirena» v R ar k ovij a h
Strelec (od 23. 11.
©do 20. 12) Po
čustvenih zaplet-Ijajih zaradi ljubosumnosti se bodo vode pomirile. Spet boste dobro razpoloženi. To bo ugodno vplivalo tudi na vaše poslovno delo. Pismo.
Kozorog (od 21.
S------v.	12. do 20. 1.) v
f	v\	srčnih zadevah
J \	bodite previdni
in dajte času čas. y	V poslovnem de-
 	lu še nobenega
izboljšanja, toda v kratkem boste dosegli lep u-speh. Načrti za prihodnost. Pazite na zdravje.
Vodnar (od 21.
®1. do 19. 2.) Možnost., da se boste srečali in spoznali z novimi osebami. Ne zaupajte tistim, ki preveč obetajo. V poslovnem delu so	vam zvezde zelo
naklonjene. Dobro proučite nekatere ponudbe.
Ribi (od 20. 2. do
-v.	20. 3.) Preseneče-
nje v srčnih za-devah. Ko boste J premagali nefea-tere ovire v po-
 ---- slovnem delu, bo
šlo vse kot po olju, da ne boste sami sebi verjeli. Pismo in obisk drage osebe. Novice.
stanove pretveza za zborovanja in mladinske shode v prosti naravi, kjer so krepili svojo narodno zavest, kjer so se bistrili in utrjevali mladi duhovi za boj proti nasilnežu.
Toda po povojnem zagonu je bilo delovanje otež-kočeno. V naslednjih letih je fašistična oblast ukinila slovenska društva.
Kmalu po požigu «Bal-kana» so se dvigali dimi s pogorišč Narodnih domov v Rojanu, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu. Prišle so na vrsto aretacije, ječe so se polnile začel je delovati zloglasni Tribunale specia-le, počili so prvi streli v Bazovici ,otok Ponza je bil zbirališče deportirancev. Začelo se' je Tegalno delovanje.
Neomajna narodna zavest, trdna volja in nesebične žrtve so družile mlade sile v zasebnih stano-
Pestro in uspešno delo-1 vanje je bilo vsepovsod, v kolikor so ga oblasti dovo ljevale. Naj omenim le nekatera mladinska društva: «Prosveta> in «Obzor» pri Sv. Jakobu, Mladinsko društvo «šparta» v skednju, Mladinsko društvo «Tom-maseo», ki je imelo sedež najprej v Ul. Mazzini, nato v Ul- Zanetti 8; «Viša-va» na Konkonelu; Mladinsko društvo Rocol; Mladinsko društvo v Nabrežini, v Križu, na Opčinah in druga.
Poleg predavanj in kulturnih prireditev se je mladina posvečala športu: gojila je preuvsem nogomet in v ženski disciplini «ha-zeno» (rokomet). Prvo tekmovanje v ženski hazem je bilo leta 192* na Opčinah. Zvrst športa so bili tudi izleti v planine, ki so postali po letu 1925, pod stalnim pritiskom policije in oblasti na društvene u-
Nogornetna četa društva pri Sv. Ivanu
Pred dobrimi petdesetimi leti so se Kontovelci lahko imeli za pogumne, saj so hodili v poznih nočnih urah skozi Barkovlje proti Kontovelu. Tam pod »zegnovcem* ni bilo preveč varno, kajti v tisti dobi ni bilo nič čudnega, če si naletel okrog polnoči na hudobneže, ki so ti pogledali v žep, koliko denarja imaš pri sebi; vzeli so ti ga in ob takih prilikah si prišel lahko tudi ob klobuk in celo ob tobak.
Pa ni bila samo ta nevarnost za kontovelske samotarje, ko so se vračali ta bolj trdnih, oni bolj šibkih nog proti Kontovelu. Od užegnovca» se je levo videlo do kontovelskega pristana, kjer je strašil menih, ki je hodil točno ob polnoči po vodi.
Vsi pogumni Kontovelci pa bi lahko šli v šolo k Gašperjevemu Mihcu, ki je hodil vsak večer iz Dolenje vasi na Kontovel, kjer je imel svojo ljubo.
Tisti, ki ne vedo, kje je-tDolanja vas*, naj vzamejo na znanfe, da je to tisto majhno naselje, ki se razprostira pod kontovcl-skim nokopališčem.
v trstih letih so živeli na Kontovelu trije tički: Karlo čemvariev, Semje Roštov in Francelj Brvin-cev. Kuhali in kuhali so, da bi jo Mihcu nakuhali. Dolga so bila posvetovanja, kako bi Mihca prestrašili,
M UPA !
TRIKRAT HURA Z4 T£X4 'r—'
tfust&icM
OVM
KRIŽANKA
Iz gor iškega okraja
Letos se bodo občutno povečale investicije za razvoj kmetijstva
Računajo, da se bo kmetijska proizvodnja v tem letu povečala za 12,5 odst. - Proizvodni plani v posameznih panogah - Vprašanje živinoreje
Kmetijstvo v goriškem o-*raJU bo doseglo letos precejšen napredek. Predvidelo. da se bo letos pove-10 kmetijska proizvodnja 1 iq odst- v primerjavi z 1959. Predvideni perspek-plan za 1. 1961 bodo a°segli letos 92.4 odst.
Občutno se bodo letos podale investicije za kmerij-saj bodo znašale nad mijardo in pol din, med-em ko so znašale v ražnju 1957 do 1959 le nekaj nanj kot milijardo 4C0 mi-donov din. Od omenjene •°te bodo porabili za ob-ovo sadovnjakov nad 180 mjonov d;n. za obnovo pogradov 151 milijonov mir-Za živinorejo nad 400 00	din nadalje bo-
P°rabili za negospodarni ,?radnj3 186 milijonov Q*n itd.
v, Predvidenem planu iq j*1 Pridelali letos nad “•“TO ton žit, nad 64.000
trm ,vrtnin in nad 181.000 to a mnih rastlin. Da bi tur.;, egli> morajo razširiti Driii no sodelovanje v
ori * vanju žit na 1800 ha,
12m	ba	pšenice
drimu .koruze in 1000 ha im 1	Z^‘ Prednost bodo
be vv vsekakor visokorod-koruzi 6 LŠ8nice in hibridna. Pir	zadeva krom-
sorioi5a naJ hi proizvodno od f je zajelo 630 ha, krni>3a- ha semenskega da	Predvideno	je,
krmn letos pridelovali ha V s?delovanju na 3900 lOon ?Vnikov in deteljo na mP,i„5a-..^edli bodo tudi Pašnik"01^0 travnikov in ga « spiošnega ljudske-
PovrsPinmOŽenja na 700 ha
do^6n?:SJpredvidevajo, da bo-kraii, ali v soriškem o-°d f nad 13.000 ton sadja, 77oo t a iabolk in hrušk sem l,°8nn- sliv, češenj in vi-marsi; ton- breskev in dru?f,ic 200 ton in 800 ton sesa sadia.
Pažar ret0klih letih smo o-pri Ph^išnje nihanje
g°riškem6 ?vanju sadja v je slnh okrajn. Vzrok zato Da uporaba agrotehni-
ke. Letos bodo te pomanjkljivosti odstranili ter bodo sadje gnojili bolj izdatno, prav tako pa bo tudi škropljenje bolje organizirano. Vendar bo treba zaradi izboljšave kakovosti sadja u-vesti proizvodno sodelovanje na površini 116 ha in spomladi zaključiti že začeto sanacijo starih dreves.
Rodnost vinogradov se zadnja leta povečuje zaradi boljše obdelave in uporabe gnojil; zato so imeli tudi lani precej dober pridelek, kljub slabemu vremenu. Predvidevajo, da bodo letos pridelali nad 20.000 ton grozdja. Predvideno proizvodnjo bodo dosegli z intenzivnejšim gnojenjem in z dobro organizacijo zaščitne službe, razen tega pa bodo uvedli proizvodno sodelovanje na 175 ha vinograd-
niških površin. Obnova vinogradov poteka počasneje kot. pa predvideva perspektivni plan. Letos bodo namreč dosegli le 55 odst. predvidene obnove.
V zvezi s predvidenimi sredstvi, ki jih bodo vložili letos v živinorejo, bodo dvignili število goveje živine za 4C00 glav oziroma za 9 odst. V proizvodnem sodelovanju bodo predvidoma vzredili 2000 plemenskih krav in junic, na družbenih posestvih pa 200 glav. V organiziranem pitanju med zadrugo in živinorejci bodo spitali med drugim 5000 telet do 200 kg. Letos bodo kmetijska posestva in za. druge zgradile 12 hlevov za 24000 glav govedi in adaptirali 15 hlevov za pitanje goveje živine z zmogljivostjo 1300 glav.
•imiiiitiiiiiijiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
ZLATA POROKA
Obvestilo
rliP°rraj'n!>ki svetovalec Ma-
Venirar| t° Je te dni inter' stvu } .tudi pri ravnatelj-
,roma ef,ničnega urada ozi-
in P«„?5ad.*. za javna dela
(Genio Civile in
Po tniii, Zahteval je, da se oliko letih končno iz-
PJa5alo
zemljišča, kj so bi-
nVm?,!?1‘n odvzeta za 8rad-
cest.	1	,n	širjenje	starih
ki^ii pr'zadeti kmetovalci,
 n ISn	___
0(Ui,„.n!50 dobili izplačane
23 PU7h«/-pna
a. naj __ ________
*e m X. uradu Kmečke zve-
razlaščena Javiio^v3, nal se čimprej Ze ,n X uradu Kmečke zve-koy „f.v«ze malih posestni-do	Geppa 9, kjer bo-
,0rniariiJ ?se Potrebne in-u8odnn. -,.n navodila za rešitev prošenj.
Danes praznujeta v Križu zlato poroko Amalija in Kristjan Košuta, ki jima po domače pravijo »Simčeva#. Zlatoporočen-ca sta si obljubila večno zvestobo v župni cerkvi, in sicer 31. januarja 1910. leta, na dan, ko je on imel 28, ona pa 18 let. Vse življenje sta prebila v rojstni vasi, kjer sta si delila dobrote in tegobe skupnega življenja. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, a le še štirje so živi.
Kristjan Košuta je kmetovalec, a se je ukvarjal tudi z ribištvom, ki mu je bilo morda še bolj po volji, kot delo na kmetiji. V kriškem portiču je imel svoj čoln in z njim prebil marsikakšen dan na morju. Vojaški rok je odslužil pri avstrijski mornarici v Pulju, potem pa, ko se je začela prva svetovna vojna, je moral spet obleči vojaško suknjo, ki jo je nosil vse do konca vojne.
V štirih letih vojne je morala njegova družica Amalija trdno delati, da je lahko preživela številno družino. Vrsto let je nosila mleko v Trst in danes, ko bi si lahko privoščila zasluzeni pokoj, hodi se vedno na delo v Trst.
Zlatoporočenca sta kot zavedna Slovenca tudi redna čita-tclja našega dnevnika in zato se čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in vseh vaščanov pridružujeta tudi uprava in uredništvo »Primorskega dnevnika# ter jima
želita še mnogo srečnih in zdravih dni življenja.
KRIZ
Po kratki bolezni je v torek ponoči preminila v starosti 83 let Jožefa Košuta vd. Tence. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in čeprav že v letih, smo jo vedno videli na kulturnih prireditvah v vasi, tako da je s svojo prisotnostjo dajala zgled mlajšemu rodu.
Med vaščani je bila zelo priljubljena. Svoje otroke je vzgojila v zavednem duhu ter jim vcepila voljo in ljubezen do dela.
Pokojnico smo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Med pogrebci niso bili samo vaščani, temveč tudi znanci in prijatelji iz drugih vasi ter iz mesta.
Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje!
DOM JO
Gradnja novega naselja Sv. Sergija napreduje zelo hitro. Iz tal rastejo nove hiše kot gobe no dežju, istočasno pa so na delu zemljemerci in drugi tehniki, ki merijo zemljišča in jih količijo: tod bodo zrasli novi bloki.
iž°'n° v Kamnjah se	je pred časom porušil	zid in del	oboka	mostu preko	ceste, ki
zae 0l'ne V MatkovlJe-	Gesta je od takrat za	promet zaprta in	n.č ne kaže,	da bodo
teitu. Popravljati. Na	cesti je sicer tabla, ki pešce in	vozače	opozarja, da	so »dela
1 toda razen table	ni videti ne delavcfv	ne orodja.	Ali bo	treba še dosti čakati
na začetek del?
Kdor o zadevi ni poučen, bo bržkone pomislil samo na to, da tu gradijo nove stanovanjske hiše in bo ustanovi, ki jih gradi, izrekel priznanje To je razumljivo, saj je stanovanjska kriza v Trstu velika in vsako novo stanovanje dobrodošlo.
Toda vedeti je tudi treba, da gradijo novo naselje na zemlji kmetov, ki so tud pre bivali in živeli od dela svojih rok desetletja in desetletja. Tu so bili nekoč vinogradi in skrbno obdelana polja, tu je bila odlična paša za živine, tu so se njive počasi, a vztrajno spreminjale v vrtove.
Potem pa je prišel ukaz rn zemljo so razlastili. Ne more. mo reči, da so prav vsi razlaščeni kmetje in zemljiški posestniki imeli zaradi tega veliko škodo, toda dejstvo je, da so najbolj prizadeti prav oni, ki živijo, oziroma ki so živeli izključno od kmetije in v-t-narstva. Za njihova posestva, ki so sedaj razlaščena, jim ponujajo smešno nizke vsote, katere so nekateri sprejeli, dru gi ne. Ti pravijo: Kaj mi pomaga, če sedaj dobim za svo!o zemljo in hišo recimo 10 milijonov lir, ko pa s tem denarjem ne morem nikjer v okolici kupiti niti polovico tega. kar imam sedaj!?
Potem so drugi, ki so podpisali pogodbo pred dobrimi razlaščeno zemljo v zameno petimi meseci. Takrat so se dogovorili, da bodo dobili za drugo parcelo, hišo pa jim bodo izplačali v denarju. Takrat so rekli, da bo denar najkasneje v 15 dneh v njihovih rokah.
Toda denarja še danes ni. Pravijo, da ga nimajo. Kmetom se to čudno zdi. ko pa so v listih brali, da je prav U-stanova industrijskega pristanišča dala večje posojilo tržaški občini.
Za posojila tržaški občini je denar na razpolago, za kmete ga ni! Ali je to pravično? Lahko se zgodi, da kmeta danes ali jutri vržejo iz hiše. In potem?
Ni težko delati nove hiše in cela naselja, če je denar na razpolago. Toda pred začetkom gradnje naj se najprej izplača odškodnina kmetom, ki so najbolj prizadeti, saj zemlje niso prostovoljno prodali in je nikoli ne bi, če jih ne bi prisilili z dekretom vladnega generalnega komisarja. In zato naj g vladni generalni komisar stori svojo dolžnost ter se za stvar zavzame v enaki meri, kot se zavzema za kake druge probleme. Tudi mi, slovenski kmetje, smo ljudje, in za nas bi morala veljati enaka pravica kot za vse ostale državljane, ne glede na narodnost!
V spodnjem delu Boljunca v teh dneh kopljejo jarek, v katerega postavljajo odvodne cevi za kanalizacijo. To delo je bilo zelo potrebno, saj se je zlasti ob deževnih dneh po cestah in dvoriščih razlivala nesnaga, ki ni iinela odtoka. Zato so vaščani hvaležni občini, da je poskrbela tudi za kanalizacijo
BOLJUNEC
Pred nedavnim smo poročali, da urejujejo kanalizacijo od Velike ulice do Potoka. Sedaj pa naj še omenimo, da kopljejo jarke in postavljajo cčvi za kanalizacijo tudi v spodnjem delu naše vasi. kjer se je prej razlivala nesnaga po poteh in dvoriščih. To delo je bilo zelo potrebno in smo občinski upravi hvaležni, da ga je končno začela izvajati
Delo na njivah in v vinogradih je zaradi dežja in slabega vremena zelo zaostalo. Povsod je blato, tako da ni moč orati, pa tudi z drugimi deli smo zamudili. Upajmo, da se bo vreme zboljšalo ter nam omogočilo, da vsaj deloma nadoknadimo zamujeno
Omenimo naj še to, da se vino letos zelo težko proda. Temu so glavni vzrok konkurenčne cene italijanskih vin, ki jih gostilničarji iz razumljivih razlogov raje kupijo kot pa naša domača vina. Ne vsi, vendar večina. Ce bo šlo tako naprej, v domačih gostilnah ne b0 več pristnega breškega vina. To ne bo v korist niti vinogradniku niti gostilničarju. Res je, da je naše vino dražje, toda primerjati je treba naše proizvodne stroške in one, ki jih imajo recimo v Furlaniji. Nedvomno so naši dosti višji kot oni furlanskih vinogradnikov in zato ne moremo dati vina po ceni, ki se sedaj drži v Furlaniji in še niže v Italiji.
PREBENEC
Kogar v teh deževnih dneh zanese v našo vas, ne more razumeti, zakaj imamo tako slabo urejene poti. Cestišča so blatna in za vožnjo nevar-
NABREŽINA
Lani bi se morala slaviti 70-letnica ustanovitve pevskega društva. Leta 1889 je bilo ustanovljeno pevsko društvo Nabrežina (moški zbor) z 28 do 30 člani. Ta zamisel se je pojavila že leta 1887, ko je tedanji cerkveni organist Franjo Tanče začel vaditi fante narodne pesmi. Kot društvo je začelo delovati leta 1889. Pevovodja je bil Čerin, ki je bil na nabrežinski postaji (Južne železnice) uradnik. Toda ker zaradi službe večkrat ni mogel z zborom, ga te nadomeščal sam Hrabroslav Volarič, ki je služboval kot učitelj v Devinu. Ker pa je zbor moral imeti stalnega pevovodjo, je začel vaditi zbor učitelj Avgust Tanče, brat Franja. Pod njegovim vodstvom je zbor prišel do najvišjega vzpona. Leta 1890 so nastopili ob otvoritvi Narodnega doma v Ljubljani. Prav takrat se je zbor tako uveljavil, da so bili pevci in pevovodja odneseni na ramenih z odra in v sprevodu po ljubljanskih u-licah.
15. 9. 1900 je bilo v Nabrežini razvitje društvene zastave. Te slavnosti se je udeležilo 28 pevskih zborov. Vsako
društvo je na drog te zastave pribilo za to priložnost narejene medeninaste žeblje z 1-menom udeleženega zbora. Da je bil zbor na višku, dokazuje tudi to. da je imel zares dobre pevce, tako tenorje kot base. Tenorjem ni delata nobenih težkoč še tako visoka lega, basi pa so bili izredno polni. Baritonist Pertot Filip (Mužljev) pa bi se lahko poskusil z marsikakšnim današnjim opernim pevcem.
Prva svetovna vojna je u-kinila delovanje in po vojni pustila vrzeli v zboru. Potem je prišla nova oblast, ki ni trpela slovenskih pesmi, tako da je po vojni zbor še nekajkrat nastopil m potem je za vselej utihnil. Danes živi samo še en veteran tega zbora in nekaj povojnih članov, takrat še prav mladih fantov, ki pa so danes že nonoti (pri PD «Igo Gruden n).
Danes v Nabrežini petje izumira. Se nedavno so bili v Nabrežini: moški pevski zbor, mešani zbor, orkester, godba na pihala, ljudska knjižnica z dramskim odrom itd. In danes? In kaj bo jutri?
I. P.
na. Kaj res nismo vredni toliko pozornosti, da bi nam u-redili vsaj glavne poti, zlasti še, ko vidimo, da imajo občani v drugih vaseh domala vse ceste asfaltirane?
Počasi se bliža pomlad in z njo izleti v tržaško okolico. Tudi v našo vas zahaja precej Tržačanov, a še več bi jih prišlo, če bi imeli dobre ceste. To velja tudi za pot, ki vodi proti Socerbu. Na naši strani je do meje v prav o-bupnem stanju in ne moremo razumeti, zakaj se ne popravi. Taka cesta prav gotovo ne koristi ugledu države.
Slišali smo, da bomo letos dobili novo javno telefonsko govorilnico. Telefon je bil zelo potreben in smo zato to novico sprejeli z velikim zadovoljstvom. Nič Pa se še ne ve, kje bo ta govorilnica: ali v gostilni ali v trgovini Naj bo tu ali tam, glavno je, da bi bil telefon čimprej v vasi!
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO: 1. kar je zavrženo, 7. človekoljuben, 17. oblika pomožnega glagola, 18. njegovo orodje je nož, 20. glasbeni pojem, 21. s plugom obdelane, 22. otočič na Jadranu, 24. del živalskega telesa, 27. pogreb, 28. zoprnost, ogabnost. 30. zabavna, razvedrilna, 32. reka v SZ, 34. o-značba za težo predmeta samega brez embalaže, 35. zbiralec surovine, iz katere izdelujejo usnje, 37. razkopan, razmetan, 39. celoten, 40. ljubitelj vokalne glasbe, 42. del posode, 43. taksna znamka. 45. skrajna zemeljska konica,' 47. kovan denar, 50. mesto in pristanišče v Grčiji, 52. števnik, 54. kemična prvina, 56. število, 58. ženske, ki skrbijo za snažnost perila, 60. pripadnik izumrlega germanskega plemena, 62. nosorog, 64. grozdna bolezen, 65. pokrajina v Grčiji, 67. pokoj, tišina, 68. o-števam, kregam, 70. znani letoviški gradič v bližini Ptuja, 71. trud, utrudljivo delo, 74. odklanjam izročitev, 76. pritrdilnica z dopustnim pomenom, 77. miselni, 79. stoletje, 81. ki povzroča kihanje, 83. japonska dolžinska merska enota, 84. nasičen, preobjeden, 86. na žico nabrane umetne jagode, 88. starorimska utež, 90. starodavno mesto v Dalmaciji, 91. povelje,
ukaz, 93. raznovrsten, pisan, različen, 95. velik eksotični ptič, 96. tolovajščina, roparsko početje.
NAVPIČNO: 1. prihod znanca ali prijatelja, 2. dohod, 3. znak za erbij, 4. preko, 5. židovsko moško ime, 6. osebje, 8. član, del telesa, 9. kožuho-vinast rokovnik, 10. enota, ploščinska mera, 11. predlog, 12. renabrušen, 13. židovsko moško ime, 14. krsta, 15. ločilni števnik, 16. neuslužen, neljubezniv, 19. mesto v Furlaniji, 23. žalosten, 25. kožuhovina, 26. iz trdega lesa, 29. švicarsko zimsko letovišče, 31. mesto na Finskem, 32. nekdanji slavni beograjski nogometni klub, 33. vrsta konjskega teka, 36. zavihek pri obleki, 38. grd, nevabljiv, 41. zdravim, 44. gorovje na jugoslovansko - albanski meji, 46. prebivalec velikega slovenskega industrijskega središča, 48. presojam, ocenjujem, 49. izvrstno vino, 51. žitna ali krmna shramba, 53. ataka, 55. neumen, 56. obrtnik, 57. Osman, 59. slovenski športnik, 61. droben, ki se rad siplje, 63. opravljam neko kmetijsko delo, 66. del Trsta, 69. nenadoma, 72. področje, 73. sorodnik, 75. živeči slovenski slikar, 78. reka v Angliji, 79. alkoholna pijača, 80. unesek, obraba, 82. sposoben, izveden, 85. še nerabljen, 87. tuj naziv za nabrežje, 89. oblika po-
možnega glagola, 92. dva različna soglasnika, 94. kratice za naslov neznanca.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. slepota, 9. trs, 11. mlakuže, 18. lepotec, 19. vol, 20. radiram, 21. ovi-jača, 22. Oka, 23. krajani, 24. piravo, 25. groba, 27. smeren, 28. vi, 29. slamice, 31. IV, 32. bon, 35. čuk, 37. veletoč, 39. pok, 42. Irec, 44. jod, 46. Te-tis,	47.	tope,	48,	zaporeden,
50. nakažene c, 51. Olaf, 52. desen, 54. tek, 55. Reka, 56. Nil, 57. zelenec, 59. tad, 61. val, 62. CA, 63. Atakamu, 65.
11,	67.	gorile,	71.	Avar i, 72.
plodim, 76. osameti, 78. ili, 79. prevare, 80. renegat, 81. ten, 82. samovar, 83. ometati, 84. Ana, 85. tvarina.
NAVPIČNO: 1. slop, 2. levi, 3. Epir, 4. pojav, 5. otavič, 6. teči, 7. Aca, 8. tvorov, 9. rokomet, 10. slabilen, 11. mrk,
12. Lars, 13. Adamič, 14. Kijev, 15. urar, 16. Zane, 17. E-min, 25. gl., 26. acetat, 29. skodela, 30. etiketa, 32. bizon, 33. orali, 34. Nepal, 3p. ujede, 38.	Osaka, 39.	ponev, 40. opeka,	41.	Kecal,	43.	cof, 45. de-
seta, 47. ter, 49. nenavita, 53. nekalen, 57. zalega, 58. carina, 60. dilema, 62. cimet, 64. mi, 66. lovor, 67. Goro, 68. osem, 69. rane, 70. etat, 72. prav, 73. davi, 74. Iran, 75. mera, 77. iti, 79. pst.
MAČKOVL JE
Pred časom smo v vasi pobirali podpise, da bi občinska uprava poskrbela za asfaltiranje ceste, ki vodi. od križišča do vasi Nič se ne sliši, da bi se to zgodilo, zaradi česar ponovno prosimo občinsko upravo, da vprašanje te ceste uredi.
Cesto, ki vodi proti Orehu, delajo že več mesecev in je za promet zaprta. Dela ovira slabo vreme, pa tudi delavcev je premalo, da bi šla hitreje naprej. Podjetnik bi moral vsaj ob lepem vremenu poskrbeti, da bi pri delih zaposlil več ljudi, kajti v nasprotnem primeru bo cesta zaprta še eno leto.
Potem naj še omenimo, da je zaprta tudi cesta, ki vodi direktno v Dolino, in sicer zaradi tega, ker se je porušil zid in de! oboka mostu v Kamnjah. Čeprav je od takrat preteklo že precej časa, mostu še niso začeli popravljati. Ali bo treba še dolgo čakati?
Za zaključek pa še dve besedi o Ferjančičevih avtobusih. Ti hi morali priti do trga. ki c.a je občina pnmerno uredila, tako da lahko na njem obračajo vsi avtobusi. Toda avtobusi se ustavljajo na vrhu pri vodovodnem rezervoarju, tako da morajo ljudje pešačiti v vas in nositi vrče ter torbe. Tudi kar se točnosti odhodov in prihodov avtobusov tiče, ni vse v redu. ker so stalne zamude.
Prav bi bilo, da se pristojne oblasti ža to stvar pozanimajo in g. Ferjančiča opozorijo na njegove dolžnosti
B0RST
Danes popoldne bo ponovitev prireditve, ki smo jo imeli prvič ob prazniku našega vaškega patrona. Vsi, ki so prireditvi takrat prisostvovali, so bili z njo zelo zadovoljni. Zato vabimo vse vaščane, pa tudi sosede, ki je niso videli, da pridejo danes k nam: od srca se bodo nasmejali in prebili dve uri v prijetnem razpoloženju.
tJECLEDE NA BOLEČINO V DESNI ROKI SKUŠA EiLYN-TER Z LEVICO P08RATI OROŽJE, TODA T£x MU Z DRUGIM
Cl.......
TLVNT
odgo ia
FOBTo r' KLcBi '
SE PO' . ... ODRRi PP.IZ‘A' v K! SO 08 ZALi , UIŠAll Mt. SKOČIL JE SEDLO, IN,V4| NJEGOV ZHAK JE VSA DSUŽ 8A ObllAj M/ V PRERIJO
VSI v SALON Z “ CoLBV !	^
Danes je prazmič ni DAN I .-v-------
Z4
PrimoršH "(Tnevmlc
6 —
24. januarja 1960
Temperatura včeraj:	Najvišja
temperatura 14 stopinj ob 14.30, najnižja 4 stopinje o polnofi. Vlage 75 odstotkov.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, NEDELJA, 31. januarja
V an ja
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.08. Dolžina dneva 9.38. Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 21.10. Jutri, PONEDELJEK, 1. februarja
Ignac
Danes dan vajenca
Dane* slavijo po vsej dr-lavi dan vajenca in prav je, da se tudi mi spomnimo naše delavske mladine, ki se v tržaških in goriških podjetjih, obrtniških delavnicah in v trgovinah trudi za vsakdanji kruh in skuša pridobiti tisto strokovno znanje, ki je potrebno za vsakogar, ki hoče biti mojster v svojem delu. Potreba po kvalifikaciji je danes vsepovsod v svetu ne samo zaželena, marveč nujno potrebna stvar, saj je tehnični razvoj ne samo v industriji, marveč vsepovsod, tudi v kmetijstvu, dosegel stopnjo, ko je potrebno biti vešč številnih strojev in avtomatizacije.
Ko se tako ozremo po številnih slovenskih mladincih in mladinkah, ki prihajajo s podeželja v čim večjem številu v mestne trgovine, obrtniška in druga podjetja in ko jih dnevno srečujemo veselih, pa čeprav utrujenih obrazov, kako se pridno vrtijo v trgovinah, za mizarsko mizo ali za strojem, smo lahko samo ponosni na te naše mladince in mladinke, ki kažejo takšno veselje do dela in se radi odzivajo tudi strokovnim večernim tečajem, da bi jutri lahko postali mojstri v svojem poklicu v ponos družini ter vsem nam. Večina naše mladine, zlasti z dežele, nima dovolj kruha na rodni skalnati zemlji, po tudi ne dovolj sredstev, da bi nadaljevala srednješolski študij, zato mora že zgodaj trdo prijeti za delo. Toda težavna je pot mladih ljudi, posebno danes, ko je gospodarska kriza zajela prav največja podjetja, ki so bila dolga desetletja vir dela in kjer' danes ni več prostora niti za vse one. ki so že skoraj vse svoje mladostne sile pustili tam ob mogočnih strojih. Takšno stanje ne more spodbudno vplivati na mladi rod, ki je tako primoran iskati dela drugod v tujini in tujina, predobro vemo vsi, nikoli ne reže sladkega kruha! Koliko je že naše mladine pr svetu, v Avstraliji, Švici, Nemčiji in Angliji? Kako živijo*'' kako se trudijo, da	<ekoč lahko
prišli s ponosnim obrazom zopet v rodni kraj! Ali oblasti vidijo, kako malo upanja ima naša delavska mladina tn kako malo je bilo doslej storjenega za vajenstvo prav v naših pokrajinah? Fes, da se je število zaposlenih vajencev in vajenk po sprejetem zakonu o vajenstvu 1955. leta tudi pri nas povečalo, vendar število zaposlene mladine še vedno ne more biti zadovoljujoče. Tu naj omenimo, da se je mnogo, predvsem slovenske mladine, začasno zaposlilo v podjetjih, ki so nastala zaradi raznih finančnih in drugih olajšav. Toda mladina, ki je prišla v takšna podjetja, nima nobene perspektive za stalni zaslužek, ker je znano, da jih številni delodajalci sploh ne vpišejo v sezname, zato, da bi se jih odkrižali takoj, ko bi nastopil čas njihove kvalifikacije, odnosno prestopa iz vajenske dobe v delavsko. Naša podeželska mladina je precej nagnjena tudi k raznim poklicem: šoferskim, mizarskim, pleskarskim in drugim, toda poleg težav zaposlitve obstajajo tudi problemi strokovne predpriprave, ki jo na žalost ti mladi ljudje nimajo. Osnovnošolska izobrazba mladih delavcev in delavk ne zadostuje. Novi zakon o vajenstvu je sicer pripomogel k večjemu raz-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
ti ka Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stri tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
mahu strokovnega izobraževanja in se je število večernih tečajev za vajence in vajenke v zadnjih letih zelo povečalo, toda ti tečaji niso obvezni in tudi po številu še vedno ne ustrezajo. Nujno bi bilo najti pota, po katerih bi se organiziralo popolnejše strokovno izobraževanje mladine, bodisi po preusmeritvi učnega sistema v strokovnih Šolah ali z obveznim obiskovanjem večernih strokovnih tečajev. Osnovna naloga oblasti pa je še vedno v rešitvi gospodarske krize v naših pokrajinah, ki zavira mlade ljudi, da bi z veseljem obiskovali šolo, prepričani, da jim vsakdanji kruh ne bo potrebno iskan v tujini. Tako bi bilo dano tudi jamstvo nadaljnjemu gospodarskemu razmahu na Tržaškem, Goriškem in v Tržiču, saj bi starejšim generacijam, ki so tako častno branile dobro ime našega delovnega človeka, sledili mladi, strokovno izučeni delavci, ki jih ne bi bilo strah nikakršnih tehničnih novosti!
S prispevkom države v znesku 700 milijonov
Gradnja pokrajinske ceste Gradež -Fossalon-Tržič
Cesta bo dograjena do leta 1964
Ce izključimo gradnjo avtomobilske ceste Trst-Videm-Av-strija, pri kateri so se dela v zadnjem času nekoliko zataknila, in se omejujejo samo na gradnjo mosta pri Štivanu, ki bi moral biti letos dograjen, tedaj je gradnja pokrajinske ceste Gradež-Fossalon-Tržič najpomembnejše tovrstno javno delo v naši pokrajini. Misel o gradnji ceste, ki bi Gradež tesneje povezala z ostalimi središči goriške pokrajine in ki bi obenem nudila boljše komunikacije številnemu prebivalstvu, ki se je priselilo v Fossalon, je dobila konkretnejše oblike 1954. leta, ko je država pristal^ na finansiranje tega dela v več obrokih, tako da bi se delo dovršilo do leta 1964.
Cesta, bo v celoti dolga 20.9 kilometra. Z državnim prispevkom bodo zgradili celotni objekt torej tudi 4 km ceste od Gradeža do kraja La Rotta. Za ta del so prav tako pripravili načrte in je predvide-
nih 70 milijonov stroškov.
Prvi del ceste, ki se bo pričela pri Gradežu, že gradijo. Pristojni krogi sedaj pričakujejo, kdaj bo ministrstvo odobrilo gradnjo drugega odseka Tržič-levi breg Soče.
Omenimo naj, da predvideva načrt gradnjo štirih mostov, in sicer čez kanal Primie-ro, čez kanal Isonzat v Fossa-lonu, čez Sočo in četrtega čez kanal Brancolo. Navedli smo jih po vrstnem redu v smeri od Gradeža proti Tržiču. Most čez kanal Isonzat bo zgrajen na takšen način, da ga bodo lahko premaknili in s tem dovolili manjšim ladjam plovbo po kanalu.
Izvedba načrta bo stala okoli 700 milijonov.
Doberdobska občina sporoča vsem lastnikom obmejnih pro-pustnic, da jih za obnovitev lahko izročijo občinskemu u-radniku vsako soboto od 10. do 12. ure.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIluillllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIjunilllllinilllllllllUIIIIUIIIIII,,!,,,,!!,,,,,,!!,!,!!
Izšel je občinski mesečnik za oktober
Zanimivi o stanju
statistični podatki na šolah vseh vrst
Slovenske otroške vrtce obiskuje 60 otrok, osnovne 176 učencev, srednje šole pu 333 dijakov
Včeraj je izšel mesečnik goriške občine za oktober, v katerem je na uvodnem mestu članek, posvečen družini Neu-haus, iz katere je izšlo več znanih oseb, ki so neposredno povezana s številnimi važnimi dogodki v našem mestu. Članek je napisal grof Gu-glielmo Coronini.
Med ostalimi statistikami je
kalna organizacija SILLEA -CGIL (Delavska zbornica), je akcijo pripravilo ravnateljstvo, ki bi se rado znebilo sedanje notranje komisije, sestavljene iz članov in predstavnikov Delavske zbornice.
Organizacija poziva delavce, naj se udeležijo referenduma in naj povedo, da nimajo nobenega namena podpirati ma-
na prvem mestu opis polo-1 nevrov proti notranji komisiji
Vs.
žaja v otroških vrtcih. V tem šolskem letu je občinsk^' u-prava ‘odprla tri nove vrtce, in sicer italijanska v Ul. Roc-ca in na Senenem trgu ter slovenskega v Ul. Randaccio, ki so ga pred dvema letoma ukinili zaradi razlogov, ki jih tu ne bomo spet naštevali. Poleg tega bo občinska uprava verjetno prav kmalu odprla še en vrtec v Ul. Carso.
Na področju naše občine u-pravlja vrtce neposredno občina sama, ustanova ON AIR, ministrstvo za javno vzgojo, kakor tudi zasebniki. Občina szrbi za devei vrtcev, ustanova ON AIR za osem, ministrstvo za enega in zasebna podjetja za dva. V tem šolskem letu razpolagajo vsi navedem vrtci z 32 razredi ter 18 sobami za igranje in prehranjevanje. Obiskuje jih 419 dečkov in 409 deklic. Poleg 30 učnih oseb je še 28 strežnikov ali ostalih pomožnih o-seb.
Na področju goriške občine imamo štiri slovenske otroške vrtce. Za vrtca v Ul. Croce in v Ul. Randaccio skrbi občinska uprava. Prvega obiskuje 21, drugega pa 8 otrok. Za ostala vrtca v Fevmi (v mesečniku piše, da je poleg slovenščine v tem vrtcu tudi italijanščina poučevalni jezik!) in v Standrežu pa skrbi ustanova ONA1R. Prvega obiskuje 15, drugega pa 16 otrok.
S tem šolskim letom so izročili namenu 9 novih šol. Občinska uprava je izdelala obsežen načrt za gradnjo novih šolskih prostorov, tako da bi enkrat za vedno odpravila pomanjkanje šolskih zgradb.
V goriški občini deluje 6 slovenskih osnovo \ šol, ki 1 majo skupno 20 br*zredov. Te šole obiskuje rti- dečkov in 93 deklic. Učnift moči je 20, pomožnih osel Končno so fMJ srednje šole. Slovenske sr*lije šole obiskuje letos 33» /^akov. Na vseh slovenskih 4—jBnjih šolah je zaposlenih 50 profesorjev. V vseh petih šolah je 22 učilnic, telovadnica je samo v Ul. Randaccio, dva laboratorija pa sta na strokovni šoli v Ul. Randaccio in na učiteljišču v Ul, Croce.
Manevri v tovarni IPL proti notranji komisiji
Nekaj delavcev lesnega podjetja IPL, ki si je zgradilo na Tržaški cesti nov obrat, je pred dnevi objavilo svojo zahtevo v obliki manifesta, naj se na podlagi čl. 8 interkonfederal nega sporazuma odstavi sedanja notranja komisija. V ta namen je bil razpisan referen dum, ki bo jutri in na katerem bodo delavci dobili glasovnico, da odločijo o tem vprašanju
ki so jo,.sami izvolili in ki je
ne želijo zamenjati.
Šolski otroci v kinu v Tržiču
Včeraj je bilo pred kino Az-zurro vse živo. Pred njim so se zbrali pod nadzorstvom u-čiteljev vsi otroci osnovnih šol na Krasu, da bi videli film Wall Disneya »Snegulčičo*. Nekateri so za njimi stopili v dvorano in so videli, ka-co so otroci z odprtimi očmi požirali dogodke in neprestano izpraševali učitelja za pojasnila. V avtobusu, ki jih je peljal domov, je bil velik živ žav, drug drugega so se izpraševali: Si videl, to? Si videl ono, je bil lep princ? itd. Navdušenje ni prenehalo niti doma, začeli so pripovedovati mamici in očetu, kaj so videli. Ko so končali, so pričeli znova s pripovedovanjem. Gotovo so zaspali z mislijo na ta nevsakdanji doživljaj, ki je tako razburil otroško fantazijo, saj gredo le redko kdaj v kino. Starši nimajo časa, ali so pa prerevni, največ pa vpli-V' na to, da je malo prevoznih sredstev, ki bi vezali kra-ške vasi z mestom. Zato so take iniciative učiteljev dobrodošle.
 «»------
Roditeljski sestanek strokovne šole
Ravnateljstvo Strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 7. februarja 1960 roditeljski sestanek, in sicer v šolskih prostorih v Ul. Randaccio št. 10. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov.
Avtobusni izlet SPD na smučarske polete v Planico
Slovensko planinsko društvo Gorici priredi ob priliki mednarodnih skakalnih tekem v Planici izlet, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji tega lepega zimskega športa. Udeleženci izleta se bodo odpeljali z avtobusom iz Gorice skozi Podgoro in Trbiž v Rateče, od koder bodo odšli peš do skakalnice. Vožnja za ne člane 900 lir, čiane 800 lir Za hrano mora poskrbeti vsak sam. Vpisovanje od 1, februarja do 1. marca v kavarni Bratuš.
 «»-------
Predavanje za kmetovalce
Tudi letos je pokrajinski in špektorat za poljedelstvo v Kakor je razvidno iz mani- j Gorici pripr ivil vrsto preda festa, ki ga je objavila sindi-Jvanj, ki bodo seznanile kme-
tovalce z novimi dosežki v poljedelstvu, in istočasno približal neposrednim obdelovalcem zemlje tehnični napredek v kmetijstvu.
Prvo predavanje bo imela dr. Alessandra Cosolo 4. februarja ob 15.30 na sedežu inšpektorata v Ul. Duca d’Aosta 55, ki bo govorila »O borbi proti mrčesu v poljedelstvu in važnosti razkuževanja zemlje*. 11. februarja ob isti uri bo predavanje v Ronkah in bo govoril dr, Rui iz Verone o sadjarstvu. Zadnje predavanje bo 18. februarja o krmi, govoril bo prof. Baldoni v Gorici (na sedežu).
_ _«»-----
Rojstva, smrti in poroke |
V goriški občini se je od 24. do 30. januarja rodilo 20 otrok, umrlo je 29 oseb, o-klicev je bilo 6, poroke pa štiri.
RODILI SO SE: Cristina Šuligoj, Aleš Lojk, Bruna Mau-chigna, Andrea Olivieri, Mau-ro Humar, Mario Ravalico,
1 uuro Ličen, Giuseppe Černigoj, Nevia Slabile, Claudia Sinicco, Fulvio Calligaris, Flavio Tortul, Manuela FTego-Leban, Albana Marušič, Emanuela Miculin, Franca Devetak, Dario Podbersig, Tiziana Kagni, Antonella Alt, Patri-zia Nenna.
UMRLI SO: 70-letni trgovec Luigi Braunizer de Braun-thal, 83-letni rokodelec Gio-vanni Bisiak, 74-letna Fran-cesca Marchi vd. Marehi, 71-letni upokojenec Luigi Fac-chino, 85-letna Elvina Maje-roni vd. Della Mea, 81-letna Teresa Klaučič vd. Bandelli,
79-letna Ana Trpm vd. Hvalič. 76-letna Francesca Černe vd. Coniediz, 83-letna Maria Rivignassi vd. Ceschia, 69-let-na Filomena Gurian vd. Ru-telli, 94-letna Luigia Pacor vd. Valent, 52-letna Karolina Vodopivec, 57-letni delavec Fran-cesco Candussi, 75-letni upokojenec Lodovico Oman, 75-letna Virginia Nadalon vd. Campagner, krojač Giovannl Macoratti, mesec stara Paola Polverino, 73-letni vrtnar Giovanni Urdan, 78-letna Maria Damonte por. Toso, 73-letna upokojenka Celestina Manfreda vd. Di Biaggio, 56-letni delavec Francesco Su-lin, 37-letni cvetličar Alfredo Cucit, 65-1 jtni posestnik Sal-vatore de Sinci, 78-letni upokojenec Giuseppe Bregantini,
80-letna Anna Urdan vd. Clan. sig, 68-letnl delavec Luigi Di Pasquale, 78-letni zavarovalni agent Rodolfo De Grassi, 78-letni kmetovalec Andrea Sitar, 75-letna upokojenka Feli-cita Pugliese,
OKLICI:	visokošolec Nevio
De Naccini in vzgojiteljica Gerlinda Freyer, agent javne varnosti Matteo Giubergia in Norma Pizzo, električar Ren-zo Crepaldi in Nelly Failutti, uradnik Glauco Višin in učiteljica Lidia Petean, agent javne varnosti Tarcisio De Biasio in delavka Bianca De
Sestanek pokrajinskega upravnega odbora
8 milijonov Sovodnjam za ureditev cest
Pokrajinski upravni odbor (GPA), ki se je na prefekturi sestal 27. januarja ob 17.30, je sprejel naslednje sklepe:
Pokrajinska uprava: prispevek zvezi «Famiglie Caduti in Guerraz;
Občina Sovodnje: posojilo 8 milijonov lir za popravilo občinskih cest;
Občina Gorica:	dovoljenje
F. Manera, da začasno uporablja občinsko zemljišče — parcela 580/3.
 o--------
Danes dovoljen promet s tovorniki
Zaradi slabega vremena, ki je onemogočilo reden prevoz blaga s tovorniki, je goriška prefektura na osnovi ministrskega dekreta izdala ukrep, po katerem je tudi danes in naslednjo nedeljo 7. februarja dovoljen promet s tovorniki in prikolicami.
 «»-------
Februarja otvoritev šole v Jamljah
V petek se je v Doberdobu sestal upravni odbor občinskega sveta, na katerem so se odborniki pomenili o delih, ki so v teku v novi osnovni šoli v Jamljah. Sedaj napeljujejo v njej centralno kurjavo na nafto in zdi se, da bodo delavci kmalu zaključili tudi ostala dela v notranjosti poslopja. Po vsej verjetnosti bodo jameljski otroci lahko prestopili šolska vrata v novem, modernem poslopju, katerega so toliko let z upanjem pričakovali v drugi polovici februarja, ali pa morda že preje.
iiiiiiiiiiiiimniiitiiiiHiiiiiiHimiiiiHiiiMiiiiiN
6. februarja «ura X»
S Prosvetne dvorane polet v vesoljstvo
Mister Robot bo predaval o medkozmični koeksistenci
Ce bi ne divjala »influenca* bi lahko mirno ugotovili, da so se naše kosti otresle trud-nosti, ki smo si jo nalezli v novoletnih dneh. Ne glede na to je pust že pred vrati, in da se oddolžimo našim obveznostim se nameravamo nameniti za nekaj ur v medplanetarne prostore v vsemirje. V soboto zvečer 6. februarja bo v Prosvetni dvorani ob 21. uri množični shod za polet; dve medplanetarni raketi bosta nenehno. leteli do Saturna in nazaj ; v slučaju okvare imamo na razpolago še dve medplanetarni postaji. Hoteli bi tu podčrtati zanimivosti in čuda tega potovanja, toda skrivnost vesolja je že itak tako privlačna, da tega z besedami ne moremo opisati. Na zbirališčni točki v prosvetni dvorani bo za to priliko prišel iz kozmičnega carstva »Mister Robot*, katerega predavanje o medkozmični koeksistenci bo posebni elektronski aparat prevajal v 68 jezikov. Obleke iz azbesta bo nabavil naš klub in po tej plati ne bo nobenih skrbi. Kar se tiče okrepčeval-nih sredstev bo raketna postaja ASK »Eimon Gregorčič* posredovala vse potrebno .
Prvenstvo diletantov II. kategorije
«Sovodnje» bodo v Zagraju igrale proti <San Marcu>
Imena ieralcev, ki bodo sestavljali moštvo
štorov na županstvu v sedež trgovinske zbornice v Ul. Cri-spi št. 10, soba št. 6.
Preselitev v nove prostore je bila sklenjena soglasno z občinsko upravo zaradi reorganizacije uradov upravnega organa proste cone.
Poseben urad trgovinske zbornice bo skrbel za izdajanje živilskih nakaznic, ki so potrebne za izdajanje kontingentov po ugodnih cenah, vsem osebam.
Trgovci s prodajo jestvin na drobno bodo prinesli temu u-radu odrezke živilskih nakaznic, da opravičijo potrošnjo kontingentov. Trgovci bodo morali opraviti to operacijo začenši 1. vsakega meseca pa najkasneje do 5. v mesecu.
iiuiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui*iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiii
Prijateljska mednarodna nogometna tskma
Popoldne v Št Petru
v
Železničar: Juventine
Po izredno, uspešni igri, ki so jo Sovodnje pokazale prejšnjo nedeljo	proti Romani,
drugoplasiranemu moštvu na lestvici za prvenstvo diletantov druge kategorije, se bodo danes pomerile v Zagraju proti enajstorici San Marco. Sovodnje so	po nedeljskem
neodločenem rezultatu na tretjem mestu na lestvici, S. Marco pa je zasidran nekje na polovici lestvice.
Ostale tekme; Romana - Sa-grado, Villesse - S. Lorenzo, S. Canciano - Caprivese, Haus. brandt - Farra, Podgora - Loč-nik in Panzano - Moraro.
Trener je	pozval igralce,
naj bodo ob 13. uri v slačilnici na igrišču, od koder se bodo odpeljali v Zagraj, kjer bo pričetek tekme ob 14.30.
I
Anonarični urad se je preselil
Trgovinska zbornica iz Gorice je sporočila, da se bo občinski anonarični urad preselil 1. februarja iz sedanjih pro-
   iiiiiii .........................
Danes ob 14.30 bo na igrišču NK Železničar v Št. Petru pri. jateljska nogometna tekma med domačim moštvom in Ju-ventino iz Št. Andreža. Kakor je znano, je Železničar svoj čas gostoval v Št. Andrežu, jutri pa bo povratno srečanje. Tekmovanje je omogočila pro-
sta nedelja Juventine in zimske počitnice v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu.
Igralci Juventine naj se danes ob 13. uri zberejo pred sanatorijem v Ulici Vittorio Veneto, od koder bodo šli čez Št.. Peierski obmejni prehod.
Sklicani igralci so; Šuligoj, Devetak I., Vižintin II., Cjak. Podgornik, Ferfolja, Plesničar, Petejan II., Anselmi, Devetak II., Marson, Vižintin III-Kovič in Tomšič.
 «» —
Kino v Gorici
CORSO. 14 30: «Hanibal», V. Macture, G. Ferzetti, cinema. scope in v barvah.
VERDI. 14.00:	»Ljubezenska
presenečenja«, V. Chiari, S. Koscina.
VITTOHIA. 15.00: «Rififi med ženskami«, N. Tiller, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Divjak 'n nedolžnež«, A. Murphy, cine. mascope v barvah MODERNO. 15.00:	»Veter	&
daljnih krajev«.
 «» —
Kino v Tržiču
AZZURRO: «Trnulčica». EXCELSIOR:	«Juke-box urh
d’amore».
PRINCIPE:	«Zadnji dnevi
Pompejev«.
NAZIONALE. ((Nevihta«.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner. Kor-zo Italia št. 4, tel. 25 76.
Čila j te in širite
PRIMORSKI DKEVH1K
iiiiiminiiiimimuuiiiimimiiiiiHiuiiuiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiuiiii
IZ TRŽAŠKEGA
Izpred Kazenskega sodišča
Med vožnjo z ukradenim motorjem ga je prijela policijska patrulja
Sleparska pogodba - Dolga vrsta prevar
Na kazenskem sodišču se je tirali so ga in prijavili sodiscu. moral včeraj zagovarjati 23- Na zasliševanju je priznal -	•	—	—	’	—*-- >-= J- svojo krivdo. Potožil se je, da
t-nw\ i ra #4 o ca rti Dl VlFP Tl 1 Vc—
letni Vincenzo Palomba, ki je pred nekaj leti prišel v Trst iz južnih krajev, da bi tu našel srečo. Obtožili so ga, da je 22. januarja letos ukradel v Ul. Toti motor »Aer-Macchi*. ki ga je Antonio Daloise pustil brez skrbi na cesti.
Sodišče ga je obsodilo po-
živi sam in da se ni nihče nikdar zanimal zanj. Leta 1958 je bil 6 mesecev v umobolnici.
# # *
Oktobra 1956 je Cristina Vi-sintini vd. Piazza od Istrske ulice 86 kupila pri Acegat na obroke hladilnik za 118.540 lir
Še enkrat je okrvavljeni asfalt terjal svojo žrtev; na sliki vidimo 23-letnega Marina Lavrenčiča, ki se je v sredo zvečer smrtno ponesrečil pri Ga-brjah, ko je z motorjem zavozil s ceste ob skalo. Naj bo ta smrt še enkrat v opomin tistim, ki se preveč zanašajo na moč motorja.
gojno na 2 meseca zapora in j Zaradi nerednega plačevanja 4000	lir	globe.	Kazen	mu	ne	j je uprava Acegat poslala svobodo vpisali	v	kazenski	ust.	! j ega uslužbenca na	njen dom,
Palomba je 21. januarja z,ve-ito(ja uslužbenec je bil presene-čer spil nekaj kozarcev vina -gn ker 0 £enskj ni bilo več
ne duha ne sluha.	Izvedel je,
da se je preselila.	Pozneje so
j ugotovili, da se je	junija leta
v družbi svojih prijateljev.
Ko je stopil iz gostilne je zagledal ob pločniku motor. Zaželel si je vožnje prižgal mo-: 19~58 izselila v ZDA tor in se odpeljal iz mesta, a Prijavili so jo sodišču in ni imel sreče. Na cesti pri Kri-1 včera; ;e biia razprava. Sod-žu ga je ustavila policijska pa- nik ;e odredil, da se pre-
trni i o	ni	imp	nri70anp	,	.	*	 i_	^;
trulja, ker ni imel prižgane luči. Vprašali so ga, naj pokaže dokumente. Odgovoril je, da jih nima. Ko so zahtevali pojasnila, je povedal, da je 1 motor ukradel malo prej. Are-
  ...........................................  mnn.Milinim
Sklep odbora za obrambo tržaškega gospodarstva
Priredili	bodo
o položaju pomorskih
Zborovanje bo v četrtek in na njem bo govora o kritičnih perspektivah za tržaško pomorstvo
Odbor za obrambo tržaške-! ni s skupno usodo ladjedelske ga gospodarstva je razpravljal industrije.
o vprašanju obnovitve konven- rrx-~ cij podržavljenih pomorskih družb, ki je osnovnega pomena za tržaško gospodarstvo in ki je v •teh dneh vzbudilo veliko zaskrbljenost med vsem tržaškim prebivalstvom.
Odbor je sklenil prirediti zborovanje na katerem, naj bi se razpravljalo o tem važnem vprašanju in organiziralo čim-širšo in enotno akcijo. Ustanovitev FINCANT, morebitna združitev nekaterih podržavljenih pomorskih podjetij, namig, da se namerava ukiniti nekatere subvencionirane proge, možnost, da katere od -teh prog pridejo v roke zasebnikov, premestitev ladij iz ene v drugo družbo, o čemer se je govorilo tudi na nedavnem sestanku Skupnosti jadranskih pristanišč v Anconi, so dejanja, ki zahtevajo takojšnje in odločno posredovanje vsega prebivalstva.
Pomorščaki in njihove družine, ladjedelski delavci, pristaniški delavci, obrtniki in trgovci na drobno, ki so neposredno zainteresirani, da pre-
prečijo nevarnosti nadaljnega _	.....	„	.	„ znižanja gospodarskih dejav-
Benetti, delavec Stanislav Re-|nosti, izobraženci, gospodar-mec in Amalia Cisin.	stveniki	in	vse	prebivalstvo	so
POROČILI SO SE: uradnik Pasquale Coscia in Vanda Ma-cor, gradbenik Giuseppe Silli in šivilja Pierina Šuligoj, delavec Silvano Quallig in tkalka Paola Sfiligoj, računovodja Arrigo Zanini in uradnica Ambretta Gennaro.
prepričani, da bi zmanjšanje dejavnosti podržavljenih pomorskih družb pomenilo nazadovanje mestnega gospodarstva.
Odbor meni, da je to vprašaje tesno povezano tudi z gospodarskimi interesi goriške pokrajine, ker so poveza-
Zborovanje bo v četrtek 4. februarja ob 18. url v krožku »Internazionale* v Ulici Zonta 2. Odbor že sedaj poziva vse, ki čutijo potrebo po takojšnjem posredovanju, da se glede tega vprašanja ustvari enotnost, ki je nujna v tem trenutku.
 «»-------
Zaplenjeno olje prepeljano v Toskano
Sodne oblasti so določile, da bodo prepeljali 201 stotov zaplenjenega olivnega olja v To. skano. kjer je podjetje, ki je to olje proizvedlo. Kot je znano, je tržaški higienski urad ugotovil, da so pri izdelavi u-porabljali nedovoljena barvila.  «» —
Zlomila si je roko
Ko je včeraj dopoldne 67-letna Giuseppina Travisani vd. Apolonio iz. Ulice Mauci 2 šla po pločniku v Ulici Ginna-stica, jo je podrl neki dečko, ki je priletel iz trgovine na cesto. Ženska si je zlomila zapestje leve roke in je sama odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala dober mesec.
V prvih dopoldanskih urah je umrla včeraj v bolnišnici 87-letna Antonija Pobega vd. Viti iz Strami.rja 16, ki je 18. januarja padla na poledeneli cesti in si zlomila nogo.
kine sodni postopek zaradi amnestije.
* * *
Pred sodnika je moral včeraj tudi 32-letni Alberto Pe-trucci, ki nima stalnega bivališča, toda niso ga mogli nikjer najti. Zaradi tega so mu sodili v odsotnosti. Obtožen je bil sleparije in sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora ter 6.000 lir globe. Morda se bo oglasil zdaj.
Petrucci je avgusta leta 1958. izvedel, da neka ženska išče sobo. Tedaj se mu je v glavo porodila slaba ideja Zenski je dejal, da ima sodo v Ul. Castaldi in da jo ji lahko prepusti, če mu da 30.000 lir odpravnine. Dogovorila sta se za 25.000 lir, ki mu jih je ženska izročila, ne da bi se prej dobro informirala. Sele nekaj dni pozneje je odšla v Ul. Castaldi, da bi pogledala svojo novo sobo, toda hudo je bila razočarana in presenečena, ko je zvedela, da Petruccija ni več tam, ker so mu odpovedali sobo še preden je sklepal sleparsko pogodbo. Prijavila ga je seveda sodišču. Petrucci je verjetno pričakoval nekaj takega, zaradi tega je izročil v neki gostilni 2000 lir, da bi jih izročili ženski, ki jo je na tako podel način osleparil. Upal je, da bo na ta način preprečil tožbo, ali vcaj ublažil sodbo.
* * *
Dolgo obtožnico je včeraj prečital sodnik, ko je v sodno dvorano stopil 38-letni Guido Gregorin iz Ul. Pondares 5, ki je osleparil več oseb. Sodišče ga ie obsodilo na 3 mesece zapora in 15.000 lir globe
Najprej mu je Luigi Seriani-Zerial posodil 238.000 lir, nato Nedda Koch 24.500 lir, Emliio Pressel pa 59.000 lir. Prepričal jih je, da so mu posodili denar, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel vrniti.
Potem je ubral drugo pot. Prišel je k trgo-vcu A. Flaku »kupil* na upanje radiospre-jemnik za 15.000 lir Ni ga plačal. Pri trgovcu C. Vittoriju je na isti način »kupil* likalnik za 7.500 lir.
Ni mu zadostovalo. Prišel je v trgovino Z. Balbija in »nakupil* raznega blaga za 108 t’soč 600 lir. Zelo se mu je mudilo. Ccsnodarju je re' el, da se bo takoj vrnil, samo da odpelje kupljeno blago domov.
Res, takoj je vse odpeljal, toda ni se več prikazal, niti plačal.
 «»--------
Kislina mu je brizgnila v oko
Pred tremi dnevi je 37-letni Giulio Bressao iz Ulice Tasso 25 na glavni železniški postaji popravljal posodo, v kateri je bila kislina. Nenadoma pa je tekočina brizgnila in mu poškodovala levo oko. Sele včeraj je Bressan odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
——«»—
Padla je s kolesa
Včeraj dopoldne se je 44-letna Ana Franetič por. Vatovec iz Divače štev. 64 peljala na kolesu proti Trstu. Pri Ključu je zgubila ravnotežje in padla s kolesa ter se ranila po čeiu ter opraskala po nosu in levi roki. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 40 dni.
Tržaška «Pepelka» na ljubljanski TV
Igralci našega Slovenskega gledališča so sinoči že druy nastopili pred televizija ^
nastopili A kamerami ljubljanskega
fV e d'
študija. Tokrat so se Vr-
1:	<*• mlnrlinckn rciTO
la M-
Jožke
stavili z mladinsko igro - . pelka», ki jo je napisala.
Holkova
Lukeš.
pa
če-
Mi, ki smo	igro	pred	h
som videli na naših ° lahko rečemo,	da v	telev
ski priredbi	ni v	nice
zgubila, čeprav je bil te „ nekoliko krajšan. Igra J« televizijskem študiju pn«a la na tempu in prida m° še bolj do izraza zaradi tefl ’ ker kamere svobodno iz? jo sceno, zdaj delalj, zdaj lotno prizorišče.
Posrečena je bila spremljava, scena	lepo	^
okusno pripravljena, 19ra dobri. Odlično Je opravil sV je delo reiizer Jožko ki se je že specializiral področju mladinskih iger.
Omenimo naj še to. da v zgornji tržaški okolici IL leg otrok in mladine «i epelki« tudi mnogi
leef
, i,
sledi"
o
Reči moramo da so bu- ^ zadovoljni, od najmlajdh najstarejših, zlasti še zato, * so občutili, da se igralci 11 ,e. ga tržaškega Slovenskega S. dališia tudi pred televizij^
mi kamerami res izvrstno režejo.
  	m	mn iiiiiii n m mini m .
Dekletce je skočilo na vo0 in vtaknilo nogo med kolo
Kolo ji je nogo zlomilo - 8-letna deklica se je v Križu vračala iz šole
Včeraj opoldne se je 56-let-ni Marij'Košuta iz Križa 197 odpravil z vozom po drva. Na, križišču je stopil bliže k volu, da se ne bi zgodila nesreča, saj tudi po Križu frčijo motorji. Tedaj so se vračali iz šole otroci in trije so izrabili ugodno priliko ter skočili na voz, da bi se malo popeljali, kakor je pač otroška navada.
Med njimi je tudi tudi 8-letna Silvana Bezzon iz Križa 228. Dekletce ni bilo vajeno vožnje na kmečkem vozu in je vtaknilo nogo med levo kolo. Nenaden krik je prestrašil njene male prijatelje, še bolj pa Košuto, ki je takoj ustavil voz in priskočil na pomoč deklici, kateri je kolo zlomilo nogo. Nemudoma so poklicali rešilni atfto, s katerim so Silvano odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 40 do 60 dni. # # #
Na Trgu Goldoni je včeraj popoldne 23-letni Bruno Busat-to iz Milj povozil z motorjem 23-letno bolničarko Mafaldo Ga-lasso iz Ulice Boito 3, ki je tam prečkala cesto. Kaže pa, da ne bo hudega, ker se je bolničarka pr: padcu le opraskala in mala pobila po desni nogi. Okrevala bo v dobrem tednu.
 «#-------
PREDAVANJE
Društvo slovenskih umetnikov vljudno vabi na predavanje režiserke gospe Batelino-Baranovlč »O gledališki umetnosti in estetski vzgoji mladine«. Predavanje te bilo zaradi obolelosti predavateljice preiozenu na Jutrišnji dan
1. februarja 1960 ob 20.30 V Roma 15-11.
Vstop Je prost.
LOTERIJA
tfl.
BARI	51	25	40
CAGLIARI	54	8	64
FLORENCA	54	32	61
GENOVA	20	18	79
MILAN	10	58	62
NEAPELJ	45	51	46
PALERMO	12	85	9
RIM	30	60	44
TURIN	81	76	55
BENETKE	59	39	88
 «#------
ENALOTTO	j<
X X X 1	1	X	1	1	2	X	*
Kvote: Včeraj Je bila sam«
tt
tnv -.|f.
dvanajstica, ki 'dobi 16.996.323
enajstine dobijo vsaka po
lir; desetice pa po 12.210 bf'
SOŽALJE
Neodvisna socialistična “.jj za v Trstu izreka tova»|
ti*
Bortolu Petroniu svoje >5
29. t. m. je preminil
ko sožalje ob izgubi drad
očeta.
4
je prer
MATIJA BUBNIČ
Užaloščeni sporočajo za'“igl1 vest: hčerke, zet in vnuki.^
Pogreb dragega pokojflji,
bo danes 31. decembra ob uri v splošni bolnišnici.
PrBsra^nk
7 —
51. januarja 1CG0
MS6Ž
Državno smučarsko prvenstvo v tekih
facello De Dorigo iz Predazza i državni prvak v teku na 15 km
Zaradi dveh padcev je bivši prvak Steiner zaostal za 18”
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Parma, B liga, na občinskem stadionu ob 14.30;
Cremcaffe - Aiello, diletanti, na igrišču Pončane ob 14.30;
Fortitudo - Fiumicello, diletanti, na igrišču v Miljah ob 14.30;
S. Giovanni - Amoco. diletanti, v Nabrežini ob 14.30.
ODBOJKA Na stadionu »Prvi maja pri
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Moška in ženska ekipa Stocka gostujeta na tujih igriščih
SCHILPARIO, 30. — Marcello De Dorigo je danes z zmago v teku na 15 kilometrov osvojil naslov državnega prvaka. Poledenelo in zato hitro progo je 23-letni prvak iz Belluna prevozil v času 49’42" in je zapustil za seboj za celih 18” bivšega prvaka v teku na 15 in tudi na 30 kilometrov 31-let starega Giuseppa Steineria. Bivši prvak je zaostal predvsem zaradi dveh padcev pri nevarnem spustu
Čeprav se je De Dorigo moral z vsemi silami boriti proti Steinerju, pa ni bilo borbe med belunskim agentom finančne straže in njegovim kolegom Giuliom De Florjanom, ki si je pretekli četrtek priboril naslov državnega prvaka v teku na 30 km. De Florian se namreč po nasve-tu njegovih predstojnikov ni udeležil teka in to zaradi tega, da se ne b- utrudil, ker 2a še čaka štafeta, ki je na sporedu jutri ob zaključku prvenstva. S tem je imel De Dorigo prosto pot in si je priboril prvi državni naslov v svoji karieri. Brez dvoma pri-
Novi prvak v teku na 15 km Marcello De Dorigo
naša sneg v Schilpariu Mar-cellu De Dorigu srečo, saj je lani na istih prograh odlično zmagal nad švedskimi smučarji.
De Dorigo je v prvem delu proge samo nadzoroval svoje direktne nasprotnike in je zaostajal le za nekaj sekund za Steinerjem V finalu, predvsem tudi zarad, Steinerjevih padcev, je De Dorigo pospešil svoj tek in je tako lahko zmagal z res odličnim časom.
Pravcato presenečenje pa je pripravil mladi Mayer, ki je lani tekmoval med junior-ji. Njegova borba s Federicom De Florianom je bila zelo zanimiva in napeta se je zaključila v korist mlajšega tekmovalca.
Današnjega tekmovanja se je udeležilo 80 tekmovalcev, na start pa jih je prišlo 65. Lestvica prvenstva v teku na 15 km je sledeča;
1. Marcello De Dorigo (Fiam-me Gialle Predazzo) 49’42”; 2 Steiner Giuseppe (AS Cau-riol) 50’6/10; 3. Mayer Euge; nio (Fiamme Oro Moena) 50’ in 40 ”7; 4 De Florian Federi-co (AS Cauriol) 50’49”2;	5.
Compagnoni Ottavio (Fiamme Oro Moena) 50’51”8; 6. Stuffer Livio (GS Truppe alpine Cour-mayeur) 51’04”2; 7. Steila Gian. franco (GS Truppe alpine Courmayeur) 51’23”; 8. Tosello Luigi (Fiamme Oro Moena) 52’19”3;	9. Fattor Pompeo
(Fiamme Gialle - Predazzo) 52’30”5;	10 Imboden Franco
(Sci Club Val Formazza) 52’ in 43”2; 11. Perrin (Fiamme Oro Moena) 53’05”1; 12. Cha-trian Innocenzo 53’06”6;	13.
Martinelli Eugenio 53’13”2; 14. DelTAvio Arrigo 53’23”3;	15.
Dalmasso Andrea 5329"3.
V nordijski kombinaciji ni imel že večletni državni prvak Enzo Perin nobenega resnega nasprotnika. Y Cortini je Perin zmagal v skokih, v današnjem tekmovanju pa si je zagotovil tudi prvo mesto v teku. S tem si je zopet priboril naslov državnega prvaka pred že tradicionalnim nasprotnikom Aldom Pedranom.
"""••■•■■■•■in,,,,,,,,!,,,,,,,,,,!, .........................    n
Danes na stadionu «Prvi maj»
«Bor»- Koper v odbojki
Srečanje bo med moškima in ženskima ekipama
v Danes popoldne bo na stadionu «Prvi maj* prva težja preizkušnja za Borove odbojkaše. Za te igralce ve-m°. da so se kolikor toliko dobro pripravili in da imajo ^ svoji sredi Pavlico, ki ima že... mednarodno preteklost. Znano je namreč, da je bil ta Borov igralec iz-bran za tržaško reprezentanco, ki je nastopila proti
Turkom.
, Iz Kopra pa je le malo vesti. Vemo, da so odbojki. ki jih danes pričakujemo v Trstu, zelc dobn. Sko-r&j vsi se bavijo z drugimi športnimi panogami. eni so Posvetili košarki, drugi rokometu, a skupna ljubezen do odbojke jih je združila in napravila iz njih igral-Ce. ki znajo presenetiti in predvsem navdušiti.
Prejšnji teden so se Kopr-
Jutri se bo italijansko dr- ** JIvanu ob UjnU srečanje
zavno prvenstvo zaključilo s štafeto 3X10 km. Favorit št. 1 bi morala biti ekipa A skupine «Fiamme gialle« iz Predazza, ki jo sestavlja praktič-
Danes bodo imeli igralci Stocka vendarle priliko in po mnenju tehnikov tudi mož-
v odbojki med moško in žensko vrsto dBora« in ekipama iz Kopre.
KOŠARKA
_ .	Don Bosco Ts * D’Alessandro nost. da si priborijo toliko
no_ nepremagljiva	trojica;	da-	Teramo, moška A liga. ob 17.	zaželeno in predvsem tudi to-
našnji	zmagovalec	Marcello	uri v telovadnici v Ul. della	liko pričakovano zmago. Na-
De Dorigo, prvak na 30 km	Valle;	sprotnik, petorica iz Cantu-
Giulio De Florian in Fattor.	Hausbrandt	Ts-Julia Ts, žen- ja, ne plava v mirnih vodah,
Precej nevarni tekmeci pa bo- ska B liga, ob 11. uri v telo- kar dokazuje poraz pretekle do Federico De Florian, Stei-	vadnici v Ul.	della Valle. .nedelje, ko so bile prognoze
ner in Zanon, ki bodo tekli	LAHKA ATLETIKA	v njihovo korist Slo bo tudi
za barve «Cauriola»,	Društveno	moško prvenstvo za prestiž, ker imajo Tržačani
 «»------- v teku čez drn in strn. Start	Se nekri‘ račun z današnjimi
ob 10. uri izpred otroškega na-	nasprotniki. V prvem delu
selja na Opčinah.	tekmovanja so morali kloniti
Možnost za zmago imajo le moški - Ženska ekipa oslabljena zaradi gripe
DANES NA STADIONU
Triestina*Parma
AVTOMOBILIZEM	do vi igralci pripravljeni na
, Drnstvena regularna vožnja	vse sa^Q da 5osežejo zmag0.
Igralci Parme, ki bodo danes	™), skupine L. Ustuni Brez dvoma najbolj zani-
stopili na igrišče pri Sv. So- za «Trofejo Ernesto Piani«. Pr- mjvo srečanje bo v Rimu boti proti domači Triestini, so vi start ob 8. uri izpred grada med gtejj0 Azzurro in Ignisem. včeraj pozno popoldne prispeli Sv. Justa. Prihod posadk okoli ^jed nj;ma v lestvici ni do-v naše mesto. Skupino sestav- U ■ ure istotam.	razlike	in	obe	petorici
lja	poleg	spremljevalcev	12	KONJSKI ŠPORT	sta si enakovredni. Prednost
igralcev.	Trener	gostov	še	ni	Dir na Monfebellu. Na	konj-	pa bo imela domača ekipa, ki
določil dokončne postave. To skem dirkališču ob 14. uri, je z moralo na višku zaradi bo storil šele v zadnjem tre- osrednja tekma za nagrado zadnje zmage na tujem igri-nutku.	Stook v dolžini proge 2.100 m. šču.
uiiiiimiiiiiiiimiiii,Mm,iiimiiiifiiiiiiiiniinnin,ni,im,ni,iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiii,min,umni,n,iHiiiiniiiiiitiiiii
■v
Se nekaj podatkov o letošnjem «Touru»
ODPRAVLJENE, KER SO ŠKODLJIVE vzpriinskc vožnje na kronometer
Na vrhu Izoarda počastitev spomina pokojnega Coppija
PARIZ, 30. — Kot smo že objavili, bo letošnji «Tour de France* trajal od 26. junija do 17. julija.
Dolg pa bo 4.236 km proti 4.311 lanskega leta. Ni pa izključeno, da bodo organizatorji še, čeprav za malenkost, proge in spored spremenili.
Novost letošnjega «Toura* je vožnja na kronometer, ki so jo organizatorji določili že za prvi dan, to je po 110 km dolgi prvi etapi Lilie-Bruxelles. Tej 35 km dolgi individualni vožnji bo 15. julija, to je dva dni pred koncem, sledila nova poizkušnja na kronometer, le s to razliko, da bodo morali kolesarji tokrat prevoziti med Pontarlierem in BesanConom 78 km.
Zanimivo pa je, da so se-------------------------.
organizatorji odpovedali vzpe
in prav zaradi tega so Orlan-
smotrno pripravljali v telovadnici in kot smo izve-
deli
Za oči
je njihova igra prijetna
a zelo nevarna, ker
j*. Pač napadalna, za nasprot-. ,e- Naj navedemo samo ne-,aJ imen igralcev, ki so naj-j>.0 ls>. Gre za člane Partizana itaSte''ca' Dornika, Bandela d- Ne vemo, če bo v kopr-p' ekipi tudi inž. Bergant. - 'Pomniti moramo, da je in-sk-"1 Per6ant v jugoslovan-1 državni reprezentanci in aarno to dejstvo bi zadosto-
valo
Panog
za njegov ugled
tej
d -;*• Njegova prisotnost na anasnji tekmi še ni gotova,
vendar upamo, da bo ta odlični igralec nastopil v koprskih vrstah, ker bi bila s tem privlačnost srečanja še večja kot je.
Ljubitelje tega športa vabimo k srečanju, ker smo prepričani, da jim zaradi izredne in lepe borbe ne bo žal.
Tržačani bodo nastopili v že napovedani postavi in sicer- Jurkič, Pavlica, Miot, Cesar', Šušteršič, Posega, Drašič in Babič.
Zensko ekipo pa sestavljajo; A. Pavletič, Hmeljak, Za-vadlai, Sirca, Miot, Battista, Orel, Bandi in P. Hmeljak.
tinskim vožnjam na kronometer, ker so prišli do prepričanja, da so te etape škodljive. Vseeno pa so pustili hribom tisto vrednost, ki so jo do sedaj imeli. «*, *
Ze po 9. dneh tekmovanja se bodo morali kolesarji vzpeti na j.710 m visoki Aubisque. Od tega trenutka dalje bodo imeli vrhovi vse do Thonon les Bains, glavno besedo.
Med novostmi bi lahko prištevali dejstvo, da nobene etapa ne bo presegla 250 km dolžine. Najdaljša bo 7. etapa Lorient-Anger z 244 km, 11 etap pa ne bo niti doseglo 200 km. Lani samo 7 etap. vključno tiste na kronometer, niso presegle 200 km edno-dnevne vožnjo.
Tudi letošnji «Tour» bo krožil od zahoda proti vzhodu in bodo kolesarji tretjič v zgodovini «grande boucle« prevozil prej Pireneje in šele nato Alpe.
47. Toura se bodo udeležile reprezentance Italije, Belgije, Španije, Holandske in Luksem. gurga, ki bosta vozili pod isto barvo in Francije Ekipe bo sestavljalo 14 kolesarjev. Švica, Nemčija in Velika Britanija bodo poslale ekipe z 8 tekmovalci, kar velja tudi za mednarodno ekipo in za 4 francoske deželne reprezentance.
Jacques Godaet ki je orisal letošnji «Tour» je pripomnil, da bodo na vrhu Izoarda počastil1, spomin pokojnega Fausta Coppija.
 «»-------
Verjetno ne bo priznan
Nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju
SQUAW VALLEY, 30.	—
Član ameriške olimpijske ekipe Bill Disney, je izboljšal svetovni rekord v hitrostnem drsanju na ledu v teku na 500 m s časom 40"1/10. Prejšnji sve-
tovni rekord je pripadal sovjetskemu drsalcu Jeugeniju Grišinu, ki je isto progo prevozil v 40”2/10.
Disney je dosegel nov rekord na 400 metrov dolgi progi drsališča v Squaw Valleyu in sicer - med izbirnim tekmovanjem za sestavo ameriške olimpijske ekipe hitrostnih drsalcev.
Iz Davosa poročajo, da je taj. I zasedel 32
nik Mednarodne zveze za hitrostno drsanje George Haesler izjavil, da Disneyevega rekorda ne bo mogoče priznati.
* # #
DAVOS, 30. — Sovjetski o-limpijski prvak Jevgenij Gri-šin, ki se je udeležil švicarskega prvenstva v hitrostnem drsanju, je zmagal v teku na 500 metrov s časom 40”9, drugo mesto je zasedel tudi sovjetski drsalec Boris Stenin s časom 41”8. Na tretjem mestu pa je Holandec ■ Van Der Grift, ki je s časom 42’’4 izboljšal tudi holandski državni rekord. Prvi Italijan, ki se je udeiežil tekmovanja je bil Antonio Nitto in je s časom 44"2 zasedel 4. mesto, Mario Gios se je plasiral na 24. mesto s časom 45”, medtem ko je Renato De Riva mesto.
■v 5	-	''	I
Im.■.-zZm \ 
 m /
-4.
Se enkrat ima ekipa Lanca iz Pesara «razdiralno» vlogo. Preteklo nedeljo si je nadala nalogo, da ustavi Simmentha-love igralce, a žal se ji poskus ni posrečil za en sam koš. Sedaj bi morala ustaviti ekipo Virtusa, ki kot senca sledi Simmenthalu. Bodo i-gralci iz Pesara tokrat zadeli v živo? Skoraj bi dvomili, ker so bolonjski igralci zaenkrat nenadkriljivi in vsako nedeljo obogatajo za nove točke.
Lahko delo bodo imeli igralci z državno trobojnico na majici. V goste bodo sprejeli Reyer, ki ni znala pokazati svojih moči niti prot' Stelli Azzurri in to v prisotnosti domačega občinstva, ki ni šte-dilo z bodrenjem,
Manj zanimivo vsaj za vodeče ekipe v lestvici, bo srečanje med Petrarco ki bo sprejelo v goste košarkarje iz Livorna. Zmaga bi se morala nasmejati domačinom, vendar ni izključeno, da se gostje ne bodo pustili zlahka spraviti v... koš
Ce nekoliko pogledamo k ženskim petoricam. bomo spoznali, da čaka Videmčan-ke težko delo v Bologni. Prognoza govori v prid košarkaricam Udineseja, vendar se bodo morale vseeno potruditi, ker znajo igralke Fontane vseeno pripraviti kako presenečenje.
Težje bo delo Tržačank, ki so morale v Milan, kjer jih čaka srečanje s petorico Stan-de. Povrh imajo igralke Stocka smolo, ker bodo morale na igrišče z oslabljeno postavo: gripa je namreč prisilila marsikatero igralko v posteljo. Vse kaže torej, da bodo morale Tržačanke prepustiti zmago nasprotnicam.
NOGOMET
^ 'vrv
Uit*
\ .J ' x'...
»V«
rnmss
lomam
TMHM
mm
s
mmm m
S 'Si
Tak bo v glavnih obrisih letošnji «Tour de France« ali kot ga imenujejo organizatorji »La grande boucle«
Lazio zmagovalec nog. turnirja deželnih ekip
RIM, 30. — V finalni tekmi turnirja deželnih diletantskih reprezentanc za ((Trofejo Giuseppe Zanetti«, je enajstorica Lazia odpravila z 1:0 reprezentanco Toskane.
II. turnir deželnih reprezentanc se je tako zaključil z zmago Lazia, kateremu sledijo v lestvici Toskana, Furlaniia-Julijska krajina, Sicilija, Kalabrija, Marche, Veneto, Sardinija itd.
* # #
ANKARA. 30. — Beograjski nogometni klub Crvena zvezda je na turneji po Turčiji premagala danes v Ankari moštvo I. turške lige Hadžet Tepe s 6:0 (3:0). Crvena zvezda je v drugem polčasu igrala z rezervnimi igralci, ker igra jutri tekmo z drugo enajstorico I. lige.
Dvojni uspeh Carla in Vere Schenone
SESTRIERE, 30. — Carlo in Vera Schenone sta danes dosegla v veleslalomu za ((Pokal Fiamrnengo« nepričakovan dvojni uspeh. Oba sta dosegla prvo mesto. Carlo Schenone se mora zahvaliti za uspeh padcu njegovega najresnejšega tekmeca Ascania Menardija. Njegova sestra Vera pa je prepričljivo zmagala.
Rezultati tekmovanja so sle. deči:
VELESLALOM (MOŠKI);
1. Schenone Carlo (SC Spor-tinia) V24”7/10;	2. Marchelli
Giorgio (SC 18)	1’26”1:	3.
Chiantalassa Piero (CUS Torino) 1’26’’5; 4. Colombo Attilio (Sci CAI Monza) 1’27”2.
VELESLALOM (ZENSKE);
1. Schenone Vera (SC Spor-tinia) 1'28”6/10; 2. Uccelli Carla (SC Courmayeur) 1‘33"2; 3. Asheshov (Velika Britanija) lTH”; 4. Filippello Anna (SC Sportjnia) 1’36”8.
SAHOVSKI DVOBOJ
Trst-Koper 4:4
Snoči je bil v kavarni Milano šahovski dvoboj med reprezentancama Trsta in Kopra.
Po zanimivih in ostrih borbah so morali po štirih urah igre prekiniti dvoboj ob stanju 2 1/2 točk proti 1 1/2 v korist Trsta. Štiri partije so morali prekiniti. Rezultat; včerajšnjih partij so sledeči:
Filipovič (Ts) - Omladič (Koper) 1:0;
Daveglia (Ts) - Cijan (Koper) remi;
Sossi (Ts) - inž. Verk (Koper) 1:0;
Prei (Ts) - dr. Jeruc (Koper) 0:1.
V ostalih partijah je pozicija nejasna. Vse kaže. da se bo dvoboj končal z minimalno zmago Trsta. Koprčani lahko upajo, kvečjemu na neodločen rezultat.
Pozno ponoči smo izvedeli, da so- se igralci sporazumeli in so s proučitvijo poziciji na deskah prekinjenih partij sklenili dopolniti prvi rezultat z naslednjim.
Lakovič (Trst) - Mišura (Koper) remi;
Capp«l!o (Trst)-Gerželj (Koper) 0:1;
Cadetli (Trst) - Zavec (Ko per) remi;
De Rossi (Trst) - Hojnik (Koper) remi.
Končno stanje dvoboja je torej 4:4. Povratni dvoboj bo v kratkem v Kopru.
 «» --
Nogometni sodniki za današnje tekme
RIM, 30. — Zveza sodnikov je določila spodaj navedene člane za današnje tekme A in B lige.
A LIGA:
Bari-Spal; Campanati iz Milana; Genoa-Fiorentina:	De
Marchi iz Pordenona (začetek ob 14,45); Juventus-Palermo: Šamani iz Irsta; L. R. Vicen-za-Sampdoria: Liverani iz Turina; Lazio-Alessandria: Leita iz Vidma; Milan-Atalanta: Mori iz Cremone; Napoli-Interna-zionale; Jonni iz Macerate; Pa-dova-Bologna: Angelini iz Florence; Udinese-Roma: Babini iz Ravenne.
B LIGA:
Catania-Brescia; Di Tonno iz Lecce; Lerco-Catanzaro:	De
Magistri« iz Turina, Messina-Marzotto: Sbardella iz Rima; Modena-Torino:	Anncscia iz
Barija; Reggiana-Como; Ango-nese iz Mester; Sambenedette. se-Novara; Caputo iz Neaplja; Monza-Taranto:	Capodagli iz
Ravenne; Triestina-Parma: Po-litano iz Cunea; Venezia-Ca-gliari; Ascari iz Carpija; Ve-rona-Mantova, Cataldo iz Si-derno Marina.
BOKS
KINO BELVEDERE na Opčinah
ULILA CAKMA |j
Danes
s pričetkom ob 14 30
«Tigrica»
Odličen Fox film Technicolor, cinemascope
V ponedeljek s pričetkom ob 18. uri
«EMilia la Fayel!G»
Dramatičen, pustolovski film
KiNOPRUSEK-f.ONUm
predvajal bo ziuni (tla, v barvali, pričetek oh 16 ur.
mm
ROM V SCHNSIDER,
KARHEINZ BOHM
I	LEPŠI	|.
X	OD OSTALIH	X|
f	PLESOV	%1
Sit	BO DRUGI	ffil
8 ¥
Prosvetno društvo «S'o venec« v Borštu vljudno vabi na ku turno priredi lev, ki bo danes 31. t ni ob 16 30 pro vetni dvora ni v Borštu Na sporedu:
dr Ivo Cesnik «Gašpero nova zendevn. dvodejanka, Juraj Devic uSnubec v zadr gi ali LiHv«, enodrjan ka in
n »stop pevskega zbora
£iln plvh
ki bo 6.II.1969 z za-
četkom ob 21. uri S; KI BO 6.11 1H6U § v dvorani na sta- ijt dionu «Prvi mai» ¥ in bo ostal starim jjj in mladim v pri- X jetnem spominu :
Igral bo orkester ¥
¥ Vstop izključno z vabilom ¥
¥ Rezerviranje miz v če- ¥ & trtek in petek od 19. do S X 20.30 na sedežu društva. X j* Ul. Montecchi št. 6/III. jjf
i
CATTEU ti«IQ
TRST UL. K. SEVERO d TEL. 34089
UVOZ ŽIVINE IN KONJ
KNEZ VALTER
Nabr ž,na tel. 20123
Ntidi hSINGER« od 59 090 lir dalje. mREV« hladilu ke 53.0”0, »PHILIPS« TV, gospodinjske predmete motor, na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz
AVTOPKKVOZ
R ih a t (l (hi n ja
Trst, Strada del Kriuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
A VT O MOTOR
1MPORT — EXFORT
Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197, 30198
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro 17 tel. 24245
in mehanična delavnica v Ul. S Francesco '8 kjer dobite vse nado mestne dele za moto skuterje in popravila tekom dneva /zvaza: KOLESA, moška in ženska, znamke LO RENZI z vsemi pritiklinami 18 000 LAMBHETE. VESPE MOTORJE in AVTOMO. BILE in pelje čez mejo v Sežano
MARSEILLE, 30. — Evropsko prvenstvo peresne kategorije, ki bi moralo biti 28. februarja v športni palači med dosedanjim prvakom G. Lam-pertijem in izzivalcem Špancem Manolom Garcio, bo verjetno odložen.
Odložitev je potrebna, ker je radiografija pokazala, da ima Lamperti zlom nekaterih kosti zapestja desne roke.
m
MOTO GUZZI
Kr 135.000
motocikel «ZIG0L0» 110 cc.
Deluje s samo 2-odslotno mešanico.
«L0D0Lfl» 235 cc. />> 259.000
GR AN TUR1SMO	Ekskluzivni	zastopnik:
MOTOTECNICA CREMASCOLI
Trst - Ul. F. Severo 18, tel. 38 903
«1**1«^ i., mk :ctn ant ra “•r-irrjnr	^	mmim	mmtm	m	mm	mm	m	mt	mumimiB***«*
GIACOMO DEBENEDETTI
Poeonv gelu
 o—,
(	(16.	oktober	1943)	j
Kratek a pretresljiv spis Giacoma Debenedettija nam Prikazuje nacistični pogon proti Judom v rimskem getu 16- oktobra 1943. Danes, ko se na vseh koncih Evrope pojav-'J' Jo na sinagogah kljukasti kr ži, nam bo Debenedettijev sPis znova povedal, kdo so očetje teh, ki bi radi obudili mrtvo hijeno. »Katastrofe, krivice, krvoločnost,« pravi uvod knjige, aso morebiti neizbežne v zgodovinskem toku, a nacizem nik-dar več «
zv«-,?0 Pred nekaj tednov so se vsak petek, ko je vzšla prva sn v ’ na stezaj odpirala vsa velika vrata sinagoge, tista, ki Vsa °* n’ena proti Trgu del Tempio. Zakaj so se odpirala —,	velika vrata namesto stranskih, nekoliko skritih vho-
J......................................................................_ _
ro/S^ 80 se vse druge večere? čemu namesto revnih sedem-okra1^ syečnikov tak sijaj vseh luči, ki je žarel iz zlatih Rrl- ’ se bleščal s stropnih ornamentov — Davidovih vlV: Salamonovih vozlov in prazničnih tronib in je dobival Skri °Šen siJaj °d brokata zavese pred skrinjo zaveze, pred Vrn1?J° sprave z Gospodom? Zato ker se je vsak petek slaviia kau*	sobote, ko se je prižgala prva zvezda — Nič jeti
Dev„ea petia Psalmov daleč nekje pred oltarjem zgubljenega ¥ Cai pač pa visoko s kora otroški zbor, ki je med done-
čim slavospevom orgel slavil hvalnico svete nežnosti, himno starodavnega kabalista; stopi o prijatelj, stopi nasproti soboti... to je bilo mistično vabilo, naj vsakdo sprejme soboto, ki prihaja kakor nevesta.
Prišla pa je v rimski geto tisti petek zvečer, 15. oktobra, v črno oblečena ženska, razkuštrana, v povaljeni obleki in do kože premočena. Ne more priti do besede, od razburjenosti ji zastaja v grlu in na usta ji silijo pene. Pritekla je iz Trastevere. Pred nekaj minutami je videla pri neki gospe, kjer je za pospravljalko, ženo nekega karabinjerja in ta ji je povedala, da je njen mož, karabinjer, videl nekega Nemca, ki je imel v rokah seznam dve sto judovskih družinskih očetov in te da bodo odpeljali z družinami vred.
Judje iz četrti Regola so ohranili navado da hodijo za časa spat.	Kmalu	potem, ko	se zvečeri,	so že vsi doma. Morda jim je	v krvi	še spomin	na kakšno	davno prepoved giba-
nja zvečer, od takrat ko so ob nastanku teme v priučeni dolgočasnosti zaškripala vrata v železni ograji okoli geta. kar je morda ostalo kot domačnostna in prijetna navada in jih opominjala, da noč ni za Jude, da je noč zanje nevarna ker jih lahko primejo, jim naložijo denarno kazen, jih zaprejo. Zato so ti Judje, ki so jih obtoževali, da v temi kujejo zarote proti varnosti sveta, že od davnih časov dnevna bitja Zgodaj zjutraj, brž ko se na	strehah iz	teme odvije prvi svit
kakor bi	obvijal	konservne	škatle, in	je lepljiv in sivkast
kakor njihove hiše ter si skuša urezati ozko pot v spodaj ležeče ulicice, že najdeš polno ulico teh Judov in ti kričijo se kličejo na ves glas po imenu, se dogovarjajo, se prepirajo, razpravljajo, sklepajo pogodbe in kupčije, se vbadajo s tem in onim, čeprav vse tisto njihovo govorjenje in kupčevanje ni prav nič neodložljivega. A ti Judje imajo radi življenje: tisto življenje, iz katerega jih je pregnala noč in za katero čutijo potrebo, da jih zopet napolni.
Tudi tisti večer so bile že vse družine zbrane po hišah Kje pa kje je mati prižigala sobotno lojenko in ne tiste najlepše, ki so jo skrili ob prvih nemških ropih — medtem so starci iz molitvenikov na kolenih brali blaguslovne molitve in prehajali iz mrmrajočega glasu k jeznemu, hripavemu
kričanju nad nemirnimi vnučki. Razmršeni ženski torej ni bilo težko zbrati večje število Judov in jih opozoriti na nevarnost.
Toda nihče ni maral verjeti, vsi so se temu smejali, čeprav stanuje v Trasteveru, ima Celeste sorodnike v getu in jo pozna vsa Skupnost. Vsi vedo, da je brblja, prenapeta, fanatična. Samo poglejte, kako maha, kadar govori in kako prestrašene oči ji gledajo izpod tistih las, ki so kakor iz morske trave. Saj so pa tudi vsi v njeni družini malo usekani. Kdo ne pozna njenega starejšega sina, tistega, ki mu je 24 let, kosmatega in črnega suhca, čudaka, ki se dela kakor kakšen zgubljeni rabin in se o njem celo pripoveduje, da ga meče božje? Kdo bi torej verjel Celesti?
»Verujte mi, vam pravim, bežite!« je rotila ženska. »Prisegam, da je resnica, na glavo svojih otrok prisegam!«
Resnica? Le kdo ve, kaj so ji natrobezljali in kako je ona razumela. Tisti smeh in tista nejevernost jo spravljata v obup. Razgreva se in jih obklada z grdimi besedami, kakor da bi grozila ona in ne Nemci in kako je užaljena, ko je ne jemljejo za resno. Ko bi si znala izmisliti še kaj drugega, kaj bi še dodala, da bi jih naposled prestrašila. Tako pa le vpije, roti, jih gleda s solznimi očmi, polaga otrokom roke na glavo, kakor da bi jih hotela obvarovati.
«še kesali se boste! Ko bi bila gospa, bi mi seveda verjeli. Toda ker nimam niti lire, ker sem v teh cunjah..» Kaže na svojo obleko in si jo še bolj raztrga.
Trinajst mesecev je že minilo in prenekatera priča tistega večera bi rada priznala, da bi, ko bi Celeste bila gospa in ne taka candra, kot je, da bi... Ali tisti večer so se vrnili domov, zopet posedli za mize in večerjali, pa razpravljali o brezglavem dogodku. Vsem se ie zdelo jasno kaj je treščilo v glavo tisti ubogi norici. Kakšnih dvajset dni prej je namreč major Kappler grozil predsedniku verske občine comm. Fožju in predsedniku zveze dr. Almansiju, da bodo zagrabili 200 Judov za talce, številke so se ujemale In v tem je bil nesporazum. Ubogi ljudje zvedo vse z zamudo in narobe in še tisto malo, kar slučajno zvedo, imajo za čisto resnico. Kje
je bila tedaj že grožnja z dvestotimi talci? Nemci so sicer hudobni, a dajo na čast. Na splošno je razširjeno, da so Judje nezaupljivi, pa je nasprotno, ali bolje povedano, res so nezaupni, kakor so tudi zviti v majhnih stvareh, ali lahkoverni so in neznansko naivni v velikih. Do Nemcev so bili in se kazali naravnost trdovratno naivne. Razlogov za to je več. Stoletne izkušnje so Jude prepričale, kako jim je usojeno, da z njimi svet ravna kakor s psi. Zato čutijo neutolažljivo potrebo po človeški simpatiji; in da bi si jo pridobili, jo izkazujejo drugim... Zaupati ljudem, prepustiti se jim, verjeti njihovim obljubam, to je ravno dokaz simpatije. Ali so se tako vedli tudi do Nemcev? Seveda, na žalost. Glede Nemcev pa je prihajal v poštev klasični odnos Judov do oblasti. Vse od padca Jeruzalema je imela oblast neomajno samovoljno in nedoumljivo moč nad Judi glede življenja in smrti. Zato je ostal v njihovih glavah in v njihovi podzavesti kakor vsemogočno, izključno in nezaupno božanstvo. Ne zaupati ji, kadar kaj obljubi, naj bo v slabem ali dobrem, pomeni zapasti v greh, za katerega se bo človek prej ali slej pokoril, čeprav se ta greh na zunaj ne pokaže in ostane le v namenu ali kot mrmranje. In končno: vodilna ideja judovstva je ideja pravičnosti. V tem, da so prenesli to idejo v zapadno civilizacijo, je bilo poslanstvo Judov. Renan izbere ravno to za osnovo razlage izraelske zgodovine vse do velikega oznanjenja o koncu stvarstva, do indijanskega pričakovanja, do obljube velikega dneva, ko bo Gospod, morda jutri, ali kdo ve kdaj prižgal na koncu vekov svojo zarjo in bo zopet pripeljal na svet kraljestvo pravičnosti.
Iz teh razlogov so rimski Judje nekako zaupali Nemcem, tudi, ali bolje, zlasti po tistem, kar se je zgodilo 26. septembra. Čutili so se kakor cepljeni proti vsakemu nadaljnjemu preganjanju, ki bi bilo seveda krivično, in po značaju v kaj takega niso mogli verjeti Ko bi pokazali, da se bojijo, bi to pomenilo, da se hočejo prerekati z Nemci, da hočejo izraziti do njih odpor. In končno bi to pomenilo greh zoper oblast. Zavoljo tega so se tisti večer smejali novici nore Celeste.
(Nadaljevanje sledij
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Leto XVI. - Št. 27
V Alžiru včeraj malo bolj napet položaj Francoski sindikati podpirajo de Gaulla
Kmalu popoldne je začela vojska obkoljevati upornike, toda pozneje je množica pretrgala vojaške kordone ter se spet pridružila tistim, ki so za barikadami - Lagaillarde zavrnil ultimat in se hoče še pogajati z oblastmi
ALZIR, 30. — Kmalu po 14. url se je začela v Alžiru ob-koljevalna akcija okrog prostora v sredi mesta, ki ga imajo zasedenega uporniki. Pri tej akciji so udeleženi padalci in pešci. Vojaki so napravili nepretrgan kordon ter tako pretrgali zvezo z barikadami. Ljudje niso mogli več tudi na Plateau des Glieres. Vse to so vojaki opravili mirno ter ljudi pozivali, naj se razidejo. Uporniki so lahko tudi prišli iz svojega utrjenega prostora, niso se pa smeli več vrniti. Ostali sta le še dve cesti, kjer se kordon vojakov še ni sklenil.
Okrog 16. ure je pristal sredi trga v univerzitetnem mestu, kjer so utaborjeni uporniki, neki helikopter; ni znano, kdo se je nahajal v letalu. Padalci so okrog 17. ure postavili tudi nekaj strojniških mest na strehah poslopij v bližini utrjenega prostora. IZa vojaki pa se je zbrala velika množica ljudi. Zenske so v strahu spraševale vojake, kaj se bo zgodilo z uporniki, toda vojaki niso odgovarjali, saj najbrž niti sami niso vedeli, kaj se pravzaprav pripravlja.
Toda okrog 17,45 je množica civilnih oseb. ki se je zbrala v bližini Plateau des Glieres. pretrgala vojaško pregrajo ter se nagomilila na velikem trgu. Neki predstavnik Ortiza jo je prišel pozdravit ter jo pozval, naj manifestira za vojsko in zapoje državno himno. Več sto ljudi je na več mestih pretrgalo kordon padalcev. Verjetno so bili vojaki pri vsej stvari nekoliko presenečeni zaradi nenadnega sunka civilistov. Plateau des Glieres se je napolnil z množico, ki je vzklikala Massuju, Franciji in fran. coski Alžiriji. Ob 19. uri je bilo kakih 10.000 ljudi okrog področja, kjer so vojaki postavili svojo pregrajo, vendar pa je bilo ozračje na splošno mirno. General Crepin, poveljnik vojaških sil v Alžiru, je izdal ukaz, da se mora policijska ura, ki je določena za 20. uro, strogo izvajati. Ob tej uri se je res množica okrog barikad deloma rižpriilia.
Malo prej je neki predstavnik Josepha Ortiza z balkona palače, kjer ima Ortiz poveljstvo, izjavil: «Meščani Alžira, prosili smo vas, da ostanete tukaj, da bi na ta način izvajali pritisk, ki naj bi nam pomagal. Ta pritisk je dal svoje sadove. Več vam ne morem povedati. Vrnite se domov.« Ob 20,50 je glasnik Ortiza ponovno pozval množico na Plateau des Gleieres, naj se vrne domov. «Ce nočete domov, pa preskočite bai-kade. Pridite k nam, da vam damo jesti.«
Pričakovanega Ortizovega govora pa danes ni bilo. Ko se je kmalu po 18. uri pojavil Qrtiz na bakenu hiše, kjer je njegovo poveljniško mesto, je dejal samo: «Ljudstvo Alžira! Tvoja usoda je sedaj v tvojih rokah.« Potem je vzkliknil Alžiriji in Franciji.
Bilten upornikov pa pod naslovom «Ne soglašamo, gospod general* odgovarja na nekatere točke v govoru generala de Gaulla.
Med drugim je rečeno v
tem biltenu: »Samoodločba ni edina politika, ki je vredna Francije. To je le politika določenega števila kratkovidnih politikov. To ni politika Alžir-je. Ce so se nekateri v Alžiriji dvignili, se niso uprli francoski oblasti. Storili so to samo zato, ker je to edino sredstvo, ki jim je ostalo, da ugonobijo slabo politiko*. Bilten se zaključuje z besedami: »Naš boj se nadaljuje*.
V Alžiru je nastopil večer in noč brez kakih nadaljnjih dogodkov. Nič se ne ve, kako se bodo stvari jutri nadaljevale. Popoldne je tudi Lagail-lard prejel ultimatum, naj se preda brez pogojev, toda La-gaillard je ultimat zavrnil.
PARIZ, 30. — Vsi listi in vse francosko javno mnenje razen najhujših desničarjev je danes solidarno z de Gaullom. Francoski sindikati so objavili, da
bodo v ponedeljek v tovarnah za eno uro prekinili delo, da s tem dokažejo solidarnost z de Gaullom. Seveda ta solidarnost ne pomeni, da je de Gaul-le postal čez noč bolj priljubljen kot je bil doslej, temveč gre le za solidarnost v vprašanju Alžirije.
 «»-------
Zagotovila katoliških cerkvenih krogov v FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Proces v Zagrebu, ki se je končal z obsodbo vodje proustaške skupine frančiškana Rudija Je-raka na 15 let strogega zapora, in sodna razprava, ki se je pričela pred dnevi v Osjeku proti skupini iz semenišča v Djakovu, je po-
vzročila zaskrbljenost v visokih krogih katoliških duhovnikov. Spričo dejstva, da so v proustaško in protidržavno delovanje zapleteni prof. Ciril Kos, profesor Ivan Kopič in pet duhovnikov nastavni-kov in dva semeniščnika, se je v katoliški in cerkveni hierarhiji pojavila bojazen, da oblast ne zapre semenišče kot središča protidržavnega delovanja.
Iz zanesljivih krogov se je zvedelo, da so beograjski nadškof dr. Josip Ujčič, ki je istočasno predsednik škofijske konference v Jugoslaviji, sarajevski škof dr. Marko Alau-povič in nekateri drugi katoliški škofje dali jugoslovanski vladi zagotovila, da bodo u-krenili, da se v bodoče ne bo zgodilo kaj podobnega in zaprosili, naj kazenske posledice nosijo samo neposredni
titiiiMitiaiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiif iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiititiiiitiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiii
Določen dokončni program Gronchijevega obiska v SZ
Mala godi zahteva «razčiščenje» v vladni politiki Folchi o mednarodni pomiritvi
RIM, 30. — Iz Moskve poročajo, da je danes italijanski veleposlanik v Moskvi Pietro Marchi v razgovoru z načelnikom sovjetskega cerimoniala Moločkovom dogovoril o dokončnem programu Gronchijevega obiska v Sovjetski zvezi. Največja sprememba v primerjavi s programom potovanja, ki bi moralo biti od 8. do 13. januarja, se tiče potovanja v Leningrad. Po prejšnjem programu bi moral Gronchi odpotovati v Leningrad tri dni po svojem prihodu v Moskvo, sedaj pa bo odšel tja dan pred svojim odhodom iz Sovjetske zveze. Do te spremembe ie prišlo, ker bo Hruščev 10. februarja odpotoval iz Moskve v Indijo in prav ta dan odpotuje Gronchi v Leningrad.
Politični razgovori bodo 8. in 9, februarja zjutraj. Ker bo Gronchi 7. februarja skoraj ves dan prost, menijo italijanski diplomatski krogi, da utegne Hruščev povabiti Gron. chija v svojo podeželsko vilo v bližini Moskve To naj bi omogočilo izmenjavo mnenj izven vsake uradne formalnosti. 7, februarja zvečer se bo udeležil Gronchi predstave baleta «Labodje jezero« Čajkovskega. plesala bo slavna plesalka Maja Liskaja
Gronchiju do moskovska univerza podelila doktorat ohonoris causa«. V Moskvi bo obiskal tudi podzemsko železnico, razstavo gospodarskega razvoja, nova naselja v jugozahodnem delu Moskve ter glavne kulturne ustanove univerzitetnega centra. Program obiska v Leningradu ostane nespremenjen. Gronchi bo govoril sovjetskemu ljudstvu po
moskovski televizijski postaji, ki bo povezana z drugimi postajami v ZSSR. Medtem pa proučuje italijansko veleposlaništvo v Moskvi zadnje podrobnosti političnih vprašanj, ki jih bosta načela predsednik republike in zunanji minister Pella v svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji. Po nepotrjenih vesteh bodo še pred Gronchijevim obiskom dokončne rešili vprašanje vojnih reparacij.
Danes je odpotoval v. Moskvo pomožni generalni tajnik CGIL Santi in sicer na povabilo predsednika osrednjega sveta sovjetskih sindikatov Grišina. Med svojim obiskom se bo Santi razgovarjal s sovjetskimi sindikalnimi voditelji tudi o mednarodnem sindikalnem položaju.
Današnji dan bi lahko imenovali tudi dan govorov političnih voditeljev. Na pokrajinski skupščini PLI v Milanu je glavni tajnik Malagodi v svojem govoru predvsem poudaril potrebo po »razčiščenju* vladne politike. Pri tem je dejal: »Gospodarsko blagostanje nam ne sme prekriti nevarnosti političnega položaja, ker nam preti nevarnost, da zdrknemo v zmedeno fronto KD-PSI z bistveno komunistično hipoteko ali pa v avtoritaren fašistično pobarvan in de-magoški demokrščanski režim*. Malagodi je zatem očital Krščanski demokraciji neodločnost in rekel, da terja sedanji položaj jasen odgovor.
Minister Pastore pa je govoril v Viterbu in predvsem poudaril nujnost okrepitve enotnosti Krščanske demokracije. Demokristjani morajo zelo paziti na nevarnost, ki jim gro-
~v
Ali bo de oaullu uspelo zakrpati njegovo zmago
zi, če bodo poglabljali notranje spore.
V Benetkah pa je podtajnik za zunanje zadeve Folchi govoril o mednarodni pomiritvi in o njenem vplivu na notranji položaj. Folchi je dejal, da je nezaupanje prenehalo in da je treba verjeti tudi v dobro voljo Rusije. Kar se tiče notranjega položaja, pa je Folchi zavrnil vsako sodelovanje s KPI in dejal, da bo treba še bolj okrepiti tekmovanje z njo z uvedbo bolj solidne politične demokracije in z uresničenjem gospodarskih in socialnih reform.
 #»------
Zakon o jedrski energiji
pred senatom
RIM, 30. — Danes so predložili senatu vladni zakonski načrt o mirni uporabi jedrske energije. O zakonu bo takoj razpravljala komisija za industrijo, ko bo začel senat zopet zasedati. Ista komisija mora proučiti tudi zakonski načrt, ki so ga predložili o tem vprašanju komunistični senatorji.  s«-----------------
CGIL predlaga vladi sindikalno konferenco
RIM, 30. — Tajništvo CGIL je naslovilo na predsednika vlade pismo, s katerim ga poziva, naj skliče konferenco, ki bi se je udeležili predstavniki vlade in sindikalnih organizacij, delavcev in delodajalcev, na katerih bi razpravljali o važnih vprašanjih gospodarske politike. Tajništvo CGIL je tudi prosilo za sestanek s Segnijem, da bi mu postavili nekatere predloge v zvezi s konferenco. Poleg tega je povabilo CISL in UIL, da bi razpravljali s CGIL o tem vprašanju.
krivci ne pa semenišče. Intervencija katoliških škofov pri jugoslovanski vladi kaže, da se odgovorni katoliški krogi zavedajo težine odgovornosti obtoženih duhovnikov in da žele preprečiti poslabšanje odnosov med cerkvijo in državo, ki so se v zadnjem času začeli boljšati
O procesu pred okrožnim sodiščem v Osjeku je jugoslovanski tisk prinesel samo kratko vest o začetku razprave, o nadaljnjem poteku razprave ni nobenih poročil. Ve se le, da obtoženi odgovarjajo ne le za proustaško delovanje temveč tudi za širjenje nacionalne, verske in rasne nestrpnosti in sovraštva. Rezerviranost jugoslovanskega tiska v zvezi s procesom v Osjeku beograjski diplomatski krogi tolmačijo kot željo o-blasti, da se v zvezi z zagotovilom škofov procesu ne daje večja publiciteta, posebno še, ker je del inozemskega tiska proces v Zagrebu izkoristil za popolnoma neutemeljena tolmačenja in komentarje.
 «»-------
Znanstveno sodelovanje med FLRJ in Poljsko
BEOGRAD, 30. — S podpisom protokola se je končalo danes v Beogradu petdnevno redno zasedanje mešane jugo-slovansko-poljske komisije za znanstveno in tehnično sodelovanje. Na zasedanju so proučili možnost nadaljnjega razvoja znanstvenega in tehničnega sodelovanja in sprejeli program za sodelovanje v prihodnjem letu, ki predvideva izme. njavo znanstvenih in tehničnih strokovnjakov.
Danes je bil prav tako podpisan protokol o blagovni izmenjavi za leto 1960 med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti okrog 80 milijonov dolarjev v obeh smereh.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ka spremeni. Toda pri tem se ne smemo ustaviti na pol pota, kajti Italija se ne sme sprijazniti s tem. da bi bila samo na repu ZDA in Sovjetske zveze, marveč mora tudi s svojo akcijo prispevati k pomiritvi in k razorožitvi.
Nemčija predstavlja bistveno središče odpora proti pomiritvi — je nadaljev Togliatti — in dejal, da je treba prepovedati vse atomske in jedrsko orožje, kar ne bo samo zagotovilo miru, marveč sprostilo ogromna sredstva in sile, ki služijo lahko izboljšanju življenjskih razmer človeštva ter razvoju znanosti in kulture.
Togliatti je zatem nakazal obrise nove italijanske politike, ki bi bila usmerjena k splosmi razorožiti, k mdrni koeksistenci ter k svobodnemu in mirnemu razvoju Evrope. Voditelji katoliške Cerkve so v zadregi ir. ne vedo kaj storiti, kar je razumljivo, toda zgrešijo, če zahtevajo, da pride lahko do pomiritve samo s splošnim sprejetjem njihovih ideoloških stališč. Varno jamstvo za versko svobodo se lahko doseže le z razumnimi stiki s komunističnim svetom. Ko je govoril o notranjem položaju, je Togliatti dejal; »Velika demokratična revolucija, ki jo je predstavljalo odporniško gibanje, je bila prekinjena v trenutku, ko bi bili morali začeti s konstruktivnim delom ter preiti k reformam gospodarske strukture in k utrditvi položaja vodilnega političnega sloja. Sedaj gre za to, da se znova prične prekinjeno delo in privede do konca. Reakcionarnemu pritisku v političnem življenju ni uspelo uničiti demokratičnega potenciala in napredka demokracije. To je zelo važno dejstvo. Vrniti se je treba k ustavi in demokracija bo varna pred vsakim zastojem in pred vsako reakcionarno grožnjo. Uveljaviti se mora nova demokra-
llllllllltllllllllMIIIIItlllMIItMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIlilllllllllllllll.OII.DIIIIIIIIIIIIIIIIII
Konferenca afriških narodov je dejansko zaključila delo
Komisije sestavljajo sklepne resolucije
TUNIS, 30. — Med delom komisij na konferenci afriških narodov so sklenili, da bodo ustanovili stalni koordinacijski odbor ((osvobodilnih gibanj«, k' bo reševal na afriški ravni vprašanje prostovoljcev in afriške brigade.
Možno pa je, da ne bodo določili pogojev uporabe te brigade, ter da ne bodo v resoluciji omenili Alžirije. Vodje delegacije se bodo sestali danes, da proučijo načrte resolucij, ki so jih včeraj pripravile štiri delovne komisije, ka. tere so se ukvarjale z vprašanjem afriške enotnosti, z vpra? šanjem borbe proti kolonizaciji, vprašanjem sredstev za dosego neodvisnosti ter z gospodarskimi in socialnimi vpra. šanji in statuti konference.
Delegati pravijo, da je hitro napredovalo delo, kar se tiče načrta ustanovitve afriške sindikalne centrale, neodvisno od mednarodnih fede-
! racij. Vsekakor pa bodo dopu. stili dvojno včlanjenje, da bodo pomirili tiste sindikate, ki so se že vključili v mednarodne organizacije. Komisija za statut je odobrila načrt ustanovitve trajnega tajništva, ki bi imelo svoja zastopništva v vseh največjih deželah kontinenta.
Druga konferenca afriških narodov se lahko smatra za dejansko zaključeno. Samo člani omenjenih komisij še pri. pravljajo razne resolucije, ki jih bodo objavili ponoči ali najkasneje jutri. Delo se vrši za zaprtimi vrati. Kot je znano, se je 62 govornikov udeležilo debate na temo »neodvisnost in enotnost«. Načrt splošne resolucije vsebuje osvoboditev Afrike v okviru listine afriških narodov in ustanovitev dveh organov: afriške banke in inštituta za gospodarske in socialne raziskave.
cija, tako da bo lahko Italija v prvih vrstah borbe za mirno sožitje, da bo premostila svojo zaostalost, rešila protislovja svoje strukture in zavzela važno mesto med najbolj naprednimi državami*.
Pri tem je Togliatti nakazal smeri gospodarskega in demokratičnega razvoja ter zlasti poudaril naloge državne industrije in dežel. Omenil je tudi važnost sindikalnih borb, sindikalnih svoboščin, sindikalne enotnosti, borbe za zemljo in borbe proti monopolom. Poudaril je tudi pomen borbe proti klerikalizmu ter obnove šolstva in napredka kulture. Zatem je polemiziral z desničarskimi socialdemokratskimi strujami in zanikal trditve tistih, ki obtožujejo komuniste, da hočejo kar čez noč podržaviti vse gospodarstvo, izločiti vse obrtnike, trgovce, kmete in neodvisne proizvajalce. To so čisto navadne neumnosti. V Italiji so nujne kombinacije raznih gospodarskih oblik in pobuda posameznih proizvajalcev bo še dolgo potrebna. Socializem pa si zagotavlja vodilno vlogo s tem, da razpolaga z odločilnimi ključnimi položaji, ki_ so danes v rokah velike buržoa-zije in ogromnih monopolov. V socializmu bo združevanje proizvajalcev svobodno in prostovoljno in zemlja bo last tistega, ki jo obdeluje.
Togliatti je zatem dejal: «Mi delujemo v okviru ustave. In nanjo opozarjamo vse tiste, ki nas sprašujejo, kaj bomo storili, če bomo v vladi. Mi se hočemo bližati svojim ciljem z mirno metodo gospodarske in politične agitacije, z gibanjem delavskih, kmečkih množic ter srednjih slojev, s stavkami. ki so svobodni izraz ljudske volje. Demokraciji no. čemo odvzeti ničesar, marveč ji hočemo mnogo dodati. Najboljše jamstvo je v naši obveznosti, da ustvarimo veliko zavezništvo socialnih sil, ki pripadajo raznim taborom. Ne gre za zavezništvo, v katerem bi bili eden orodje drugih. Gre za pripravljanje tiste e-notnosti ljudstva in naroda, nad kateri bo slonela socialistična vladavina.
Prvi korak v tej smeri zahteva, da se razbije sedanja vladna formacija ter ustvari nova demokratična večina, z novo vladno obnovo, ki se ne bo več oslanjala na zvezo Krščanske demokracije z desnico. Da je nova večina možna, dokazuje tudi položaj v Siciliji in v dolini Aosta. Za novo večino pa je potreben tudi nov program. Ce obstajajo napredne katoliške sile, ki menijo, da so reforme, katere smo predlagali, potrebne, naj se odločijo za to, da jih uresničijo in mi bomo le pozdravili to pobudo. Sodelovanje bo posredno, toda bo vseeno neke vrste sodelovanja,* je dejal Togliatti.
Zatem je rekel, da so poskusi, da bi osamili komuniste, zelo nevarni za vse demokratično gibanje, in poudaril, da je potreben sporazum med komunisti in socialisti s spoštovanjem njihove avtonomije.
Izločiti je treba vsako politično diskriminacijo in sprejeti jasen program z malim številom učinkovitih demokratičnih zahtev, to mora biti izhodišče za novo večino, če hočemo resničen preokret, ki ga lahko tudi demokristjanski voditelji sprejmejo, da lahko naj.
niiiiliiiimiiiiiiliiiililiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiitiiMntiiiimimmmiilHliiitlliiiiiiiiiiliillililiiMiiiiliiilHiiiiHiiiimiiiiiiiiiiilillilllliiHiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii,
(Nadaljevanje z 2. strani)
se zavedajo, da je samoodločba zares edina pravična rešitev tega vprašanja. Proti takemu stališču pa ima de Gaulle francoske koloniste in vso desnico.
Toda ne glede na to, kako se bo najnovejša alžirska pustolovščina končala, nam je le-ta tudi najboljši nauk in dokaz, da ni mogoče za stalno vladati po lastni volji ob popuščanju fašističnim elementom. Prej ali slej se ti dvignejo. V Franciji so dobro vedeli, kake gade si redijo na prsih, ko so raznim Massujem dopuščali do besede. In de Gaulle se bo lahko prepričal, da njegova osebnost sama ni mkaka garancija za ohranitev demokracije v Franciji, kolikor je po njegovem nastopu še sploh mogoče o njej govoriti.
Konferenca afriških narodov
Pa tudi brez Alžirije in tamkajšnjih dogodkov je bila v preteklem teanu Afrika središče važnih dogajanj. V Tunisu se je v ponedeljek pričela konferenca afriških narodov, katere se je udeleževalo 120 delegatov iz 30 afriških držav. Dnevni led konference je bil: 1. Neodvisnost Afrike. 2. Novi kolonializem. 3. Gospodarski in socialni razvoj. 4. Afriška enotnost.
Na konferenci je prevladovalo geslo «Afrika Afričanom». Voditelji afriških samostojnih držav poudarjajo, da hočejo države, ki so afriškim narodom komaj priznale samostojnost, preiti na pot novega kolonializma, namreč gospodarskega zasužnjevanja. Na konferenci So poudarjali vse mož-
nosti, da postanejo afriške države zares samostojne ne le formalno, temveč tudi dejansko. Jasno je, da bodo afriške države še dolgo potrebovale tujo pomoč — čeprav so nekatere same kar precej bogate — in tuje pomoči ne bodo odklanjale. Toda pri sprejemanju tuje pomoči bodo zelo pazile na to, kako se jim ta pomoč nudi.
Nič čudnega nt, če je prati na tej konferenci tudi padel predlog za ustanovitev prostovoljnih brigad, ki bi pomagale Alžircem pri njih osvobodilnem boju.
Mac Millanovo potovanje
Prav v času splošnega prebujanja Afrike je prišel tjakaj na obisk tudi britanski ministrski predsednik Mac Mil-lan. Očitno se je hotel pobliže spoznati s položajem v afriških britanskih kolonijah in državah britanske skupnosti. Pri tem je imel ponovno priliko na lastne oči in ušesa videti in slišati, kaj Afričani mislijo. Zahteva po svobodi in neodvisnosti je danes kjerkoli v Afriki ie tako močna, da se ji ne bo mogoče več nikjer ustavljati. Danes torej ne more biti več skrb katere koli države, kako bo ohranila oblast v Afriki, temveč samo. kako si bo ohranila prijateljstvo afriških narodov. Kdor bo
ravnal drugače, bo izrinjen in na njegovo mesto bodo stopili drugi, spretnejši.
Mogoče bi lahko prav na tem mestu omenili, da se že nekaj časa nahaja v Afriki jugoslovanska misija dobre volje, ki je obiskala več afriških držav. Jugoslavija je vedno s simpatijami spremljala borbo afriškega ljudstva za osvoboditev in je skušala, kolikor je mogla, narodom Afrike tudi pomagati, bodisi v Organizaciji združenih narodov kakor tudi neposredno sodelujoč — po svojih možnostih — pri izgradnji. Nič ni zato čudnega, če je bila jugoslovanska misija povsod dobro sprejeta in so že bile tudi nckazane možnosti sodelovanja. Predsednik Gane Nkrumah pa je tudi sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo.
Belgijski Kongo bo neodvisen od 30. junija
Končno kar se tiče Afrike še pomemben sklep, ki so ga sprejeli na konferenci «za okroglo mizo« v Bruslju, kjer so razpravljali o bodočnosti Belgijskega Konga. Ni še prav daleč čas, ko so se začeli oglašati odločni glasovi iz te belgijske kolonije, ki so zahtevali neodvisnost. Za države, ki opirajo svojo moč na kolonije, se pravi na izkoriščanje
kolonialnih ljudstev, je taka zahteva zelo neprijetna. Toda v današnji debi se ji ne kaže posebno upirat’ in tako se je tudi Belgija sprijaznila z realnostjo in uvidela, da bo najbolje, če Belgijskemu Kongu prizna neodvisnost. In tako bo proglašena neodvisnost Belgijskega Konga 30. junija. Številnim državam, ki so v Afriki nastale šele pn zadnji svetovni vojni, se bo tako pridružila še ena. Afrika stopa tako na svetovni politični pozornici vedno bolj v ospredje.
V Italiji odobren zakon o pobijanju
genocida
Doma v preteklem tednu ni btlo velikih dogodkov, če izvzamemo odobritev zakonu o zatiranju genocida. Kakor je poslanska zbornica skoraj soglasno sprejela ta zakon, tako je senat soglasno sprejel resolucijo, ki obsoja rasistične izbruhe. Seveda bi bilo prav, če bi se tako v prvem kot v drugem primeru upoštevale tudi narodne manjšine.
V tem tednu je imela vlada skoraj dva dni seje in sprejela je mnogo važnih ukrepov, med drugimi je bil odobren tudi tako imenovani ezeleni načrt«. Pozornost političnih opazovalcev pa je trenutno obrnjena na kongres KPI, obenem pa se je močno približal odhod predsednika republike in zunanjega ministra v SZ. Ta obisk bo ne samo najbolj pomemben dogodek bližnje italijanske politike, temveč bo lahko imel tudi širši pomen, ki bo šel tudi preko italijanskih meja.
dejo kakršen koli izhod iz svoje krize in iz svojih težkoč.
Togliatti je končal svoj govor z ugotovitvijo, da ima KP mnogo možnosti, da napravi nov velik korak naprej.
* * *
Togliattijevo poročilo vsebuje mnogo novega in bistvene novosti je naštel Togliatti sam v svojem intervjuju z urednikom rimskega »Paese sera*, ki ga je prejšnji četrtek objavil tudi naš dnevnik. V grobih potezah je podal smotre kongresa že včeraj Luigi Lon-go na posebni tiskovni konferenci in v svojem članku v moskovski »Pravdi*.
Prav zaradi teh novosti vlada za kongres res zares veliko zanimanje ne glede na to da je zelo važen, ker gre za kongres druge največje politične stranke v Italiji in hkrati tudi največje in najbolj organizirane stranke italijanskega delovnega ljudstva.
Morda ne bomo daleč od resnice, če trdimo, da je sedanji kongres važen prav zaradi tega, ker hoče tako veliko in močno stranko po dvanajstih letih, odkar je v opoziciji, tako usmeriti, da bi se v državi njena moč tudi sorazmerno občutila in uveljavila ker se v teh letih ni dogajalo. Poleg objektivnih razlogov je bila tega vzrok tudi njena dosedanja politika, ki jo je potiskala v določeno izoliranost z zmanjševanjem vpliva na splošni socialini in gospodar ki razvoj države.
Čeprav vsega tega Togliatti danes ni izrecno povedal, zveni nova usmeritev iz vsega njegovega razlaganja in vseh zaključkov.
Govoreč o notranjih vprašanjih partije je Togliatti omenil sektaštvo in dogmatizem po eni ter revizionizem po
aiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiimmiiiiifiMiimiiiHtti
Nitti, D^Annunzio
drugi strani v istem smislu, kot je o tem že včeraj govoril Longo. No, kazalo je, da je prvima dvema pojavoma posvetil več časa in poudarka najbrž zato, ker sta bila — po predkongresnih poročilih sodeč — precej opazna v nekaterih najmočnejših federacijah KPI, kot n. pr. pri bolonjski, ki ima na kongresu največ delegatov.
Na kongresu ni navzoča delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, za razliko od osme-ga kongresa. Govori, se da ni bila povabljena. To je treba najbrž pripisati nasprotjem, ki obstajajo v tezah in v Togliat-tijevim ooročilu.
Glasilo PSI »Avanti!* je posvetilo kongresu KPI uvodnik, v katerem pravi, da gre za velik dogodek kakršni so vsi kongresi strank delavskega gibanja. V zvezi z delom kongresa pravi, da bo diskusija zelo koristna in bo dovolila, da se dodajo ocene in prispevki živih izkušenj, za katere si socialisti želijo, da bi bile v skladu z italijanskim političnim ozračjem, v katerem se vrši kongres.
Uvodnik pravi nadalje, da je bila od prvega kongresa KPI do tega prehojena ogrom-na pot. Notranja borba proti sektaštvu in dogmatizmu ie napredovala, tudi ko ni bilo za to spodbude od zunaj, široki demokratični pogledi vplivajo na akcijo Partije in povzročajo proces razvoja od taktičnih na politične pozicije. Cas ne poteka zaman. Vprašanje, i ki ga je treba rešiti, pa je odnos do pozicij mednarodnega komunizma in do pozicij oblasti mednarodnega komunizma. Ta kongres ne bo razčistil tega odnosa, zato pa ga bo morala najbrž razčistiti zgodovina.
(Nadaljevanje z 2. strani)
latesto in Giuliettijem. Passigli
ga je prvič sprejel hladno. Pri tretjem sprejemu, ko j’e bil prisoten tudi tajnik delavske zbornice, pa mu je Passi-gli jasno izjavil, da socialistična stranka ne mara imeti nič skupnega z D’Annunziom iu z reškim poveljstvom.
Podoben korak, toda tudi z negativnim uspehom, je storil nekaj dni zatem pri tržaških socialistih Leone Koch-nitzky, ki je za Ludovicom Toeplitzem konec januarja prevzel vodstvo urada za zunanje zadeve na Reki.
Taka združitev nacionalistične in naravnost boljševiške skrajnosti ni bila nekaj nenavadnega pri D'Annunziovih pristaših. Tako je omenjeni kapetan Giulietti kot poslanec v rimski zbornici 5, februarja 1920 hkrati pel slavospev D’Annunziu in Sovjetom Kot vodja Federacije pomorščakov pa je isti Giulietti že leta 1919 pri Messini zaplenil ladjo tržaškega Llovda «Persia» in jo peljal na Reko, da bi tako preprečil, da bi vozila orožje za vojno proti Sovjetski zvezi.
Za U'Annunziom pa m zaostajal guverner Dalmacije, admiral Millo, ki je konec februarja 1920, kljub nasprotnim obljubam vladi, aktivno sodeloval pri načrtu za ustanovitev samostojne Dalmacije pod protektoratom Italije, ki ga je sprožil predsednik društva »Trento e Trieste« Giovan-ni Giuriati in ki je za to pridobil tudi pristanek Stjepana Radiča. Da, celo Nittiju verni
general Caviglia je odobraval ta načrt in ie skušal zanj pridobiti samega D’Annunzia.
Višek vsekakor pa je načrt, ki ga omenja general Caviglia v svojih spominih, da je namreč generalni štab III. armade, s sedežem v Trstu, izdelal načrt za ustanovitev republike, ki naj bi zajela vse tri Benečije, Reko in Dalmacijo in katere predsednik naj bi postal že omenjeni kraljev bratranec vojvoda d’Aosta.
Ta bolezen pa je bila silno nalezljiva in se je razširila tudi na druga ozemlja, ki 50 jih osporavali novo nastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako je načelnik italijanske misije za premirje na Dunaju, general Segre, v začetku julija 1919 ustno referiral generalu Badogliu (ta pa je brzojavno o tem obvestil Nittija, vrhovnega vojaškega poveljnika Diaza in vojnega ministra Alhrizzija), da so ga člani koroške vlade zaprosili »a razgovor in izjavili, da želita Koroška in Solnograška ustanovitev konfederacije skupai s Tirolsko pod protektoratom Italije, da bi se tako zajamčila integriteta Koroške. Podobno težnjo da kaže tudi Tirol pod pogojem pa, da bi Gornje Poa-dižje postalo sestavni del Ti-rola. Verjetno ima enako težnjo tudi Štajerska. Badoglio mu je ukazal, naj opusti nadaljnje razgovore o tem predmetu, češ da italijanska vlada ne dopušča razpravljanja o Gornjem Poadižju, ki ga je Po njenem mnenju že definitivno pridobila.
Konec
predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 13. url barvni komičen in grozljiv film:
Trdi časi za VAMPIRJE^
Igrajo: RENATO RASCEL, SYLVA KOSCINA, KAY FISCHER in ANTE GEERK
V ponedeljek 1. februarja ob 1». uri ponovitev istega filma
(4490)	TRST,	nedelja	31.	januarja	1960
Togliatti o demokratični obnovi italijanske družbe
Nadaljevati je treba prekinjeno delo 1 reform gospodarske strukture
Nujnost preokreta narekujejo novi odnosi v svetu - Nerazčiščeno vprašanje odnosov KPI do mednarodnega komunizma - Danes se začne z velikim zanimanjem pričakovana diskusija