LJubljana, četrtek 29. decembra I932
Cena t D!ti
Lipravmdtvo. ujuDijanA Knafljeva Ulic« 0. — re.eron St. 3122. 3123, 3121 1125 312to Loseratni oddeieK: L#Jub!>ana Selen-Ounjova ol 8 — Tei. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli-ca itev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Teiefon St. 190 Računi pri p^St. Cek zavodffl: Ljubljana St 11.842 Praga filslo 78.180, 4t 105 241
Naročnina znasa ait»ecdc ljid ia.—. Za inozemstva lup *<>.—
UrtMriiStvo: LJubljana, Kjiarijeva anca 5. reie. foo ftu iS 122. 3123 H2i. 3125, 312ii. Maribor. Gosposka ulica 11. Teflon St. 2440
Celje. Kocenova ul. <i Tel St l«0.
KoKopisj s« nt vračajo — Oglasa do rantu
Trogirskl odmevi
Besna beseda bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa SSorze o nujni potrebi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo
Pariz, 28. decembra, r. »Journal des Debats« objavlja pod naslovom »Italija in Jugoslavija« članek bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Storže o nedavnem incidentu v Trogi-ru. Grof Sforza na kratko beleži trogir-ski dogodek in pravi:
Razburjenje, ki je nastalo v Italiji po poškodovanju levov sv. Marka v Tro-giru, se da pojasniti samo s tem, da italijanska vlada sploh ne ve, kaj je prav za prav Dalmacija. Dalmacija je polna italijanskih spomenikov in ni čudno, da se javno mnenje, pred katerim }e za časa svetovne volne cenzura skrbno skrivala, da so Daimatinci Slovani in da žeie to tudi ostati, tudi po zmagi ni moglo pomiriti in sprijazniti z mislijo, da se mora Italija odreči teh nekdai beneških pokrajin.
Grof Sforza v svo.rih nadaljnjih izvajanjih opozarja, da je fašistična vlada v začetku svojega režima obljubljala, da bo vodila prijateljsko politiko napram Beogradu in da je ob neki priliki celo znani tržaški narodni poslanec Giorota svečano izjavil, da bo Rim nadaljeval zunanjo poetiko v duhu politike. kakor jo je vodil grof Sforza. Bivši italijanski zunanji minister nato na-datane:
Najbolj vzvišeni interesi države koncem koncev zmagajo in vse dotlej, do.fc!er bo I talili na tem, da uživa sadove zmage, ki ie uničila anahronizem, kakršnega je predstavljala habsburška
monarhija, »e mora sprijazniti s tem, da tnorajo tudi narodi, za kojih osvo-bojenje izpod madžarsko - germanske hegemonije je žrtvovala tudi Italija 600 tisoč svojih sinov, ohranit! svoje nove nacionalne države, o katerih je že Maz-zini rekel v mračni dobi riirrgiinenta, da so pogoji in posledica osvobojenja Italije. Gotovo ni dveh narodov, kojih interesi bi bolj zahtevali, da živita v sporazumu, kakor sta italijanski in ju-goslovenski narod. Ponavljam to, kar sem že pred več leti izjavil na tribuni italijanskega parlamenta: Potrebno je, da se italijanski in fugoslovenski narod sporazumeta, če že ne iz ljubezni, pa iz potrebe zaradi skupnih interesov.
„Lov na leve ob Jadranu"
Pariz, 38. decembra, r. Pod naslovom »Lov na leve ob Jadramu« objavlja list »Ordre« daljši članek, v katerem opozarja na rušenje raznih zgodovinskih spomenikov v Reva!u. Varšavi in zlasti v novih pokrajinah Italije, to je v JJuHiski Benečiji in Istri, kier so porušili celo nagrobne spomenike pesnikov in pisateljev. »Kako se more sedaj Ttalija razburjati zaradi tega, pravi list dalje, če so v Trogiru neod-govorn elementi poškodovali zadnje ostanke nekdanje beneške nadoblasti, ko je na lastnem ozemlju in po intenciiah samega režima dopuščala, da se na zares vandal-ski nač;n uničujejo kulturni spomeniki. Poškodovance trogirskih levov s temi barbarskimi čini fašizma pač ni v niikaki primeri.
Italija hoče zasužnjiti Albance' v nfiliovi lastni M« -Ved
no večji odpor izziva krizo vlade
Atene, 28. decembra M. Listi poročajo iz Tirane, da je albanska vlada že dalj časa v latentni krizi, ki jo je povzročila vedno bolj odločna zahteva albanske zaveznice Italije glede sklenitve carinske unije in zahteva, da se reši agrarna reforma na način, ki bi ne prinesel albanskemu narodu nikalrih koristi. pač pa ogromno izgubo. Italija, od katere je Albanija v finančnem pogledu docela odvisna. pku?a izkoristiti to svojo nadmoč zaio. da Albanijo docela podjarmi. Agrarna reforma, pri kateri gre ra razlastitev veleposestev, ki so po večini pripadala državi, naj bi se ne itvf-št!r na korist albanskih poljedelcev, ampak na korist Italije, ki bi ur teb posestvih kolonizirala okrog 20.000 Itali-
janov. Proti temu načrtu sc je pojavil v vseh političnih, pa tudi vladnih krogih hud odpor, ki se je še povečal, ko .je prišla sedaj Italija tudi še 7. zahtevo po carinski uniji. Pogajanja o tem se kljub demaritijem vrše že dalj časa, vendar pa do sporazuma dosedaj še ni prišlo. Tiranska vlada se skuša na vse načine upirati zahtevi svojega močnega protektorja, ker vidi v nje j okrnit ev zadnjih ostankov albanske suverenosti. V političnih krogih naglašajo, da v Albaniji ni politika, ki bi se drznil prevzeti odgovornost za tako rešitev, ker bi to pomenilo popolno in definitivno zasuž-njenie albanskega naroda v njegovi lastni hiši.
Vedno večje nezadovoljstvo v političnih in gospodarskih krogih s sedanjim režimom
Budimpešta, 28. decembra, r. V poučenih sn rednih političnih krogih z vso goto* vo>tjo pričakujejo, da bo Gombos v kratkem pr.siljen, da poda ostavko iz prav istih razlogov, kakor svoječasno grof Beth-len. Gombos je v svojih številnih govor h v zadnjem času poskušal omiliti veliko ne-ztidovoljstvo, ki se čuti v vsej notranji politiki. Prav tafco si je prizadeva; zabrisati velika nasprotstva ki se pojavljajo zarodi delovanja njegove vlade pri opozi* c i ji, a rudi to mu m uspelo Četudi dan za dnem naglasa, da rad sprejme za so-trudnika vsakega Madžara ter da želi obnovo Madžarske, obljubljajoč celo vrsto naprednih in demokratičnih reform, nihče več ne veruje tem njegovi,m besedam Razpoloženje opozicije in javnosti je od dne do dne bolj proti sedanjemu režimu, zlasti odkar se je pokazao. da je Gombos dostojen naslednik grofa Bethlena ter da ee vse bolj približuje vladi dktature. ki jo je poprej sacn najhujše obsojal V madžar= skih političmh krofih smatrajo, da je sedaj že popolnoma jasno, da Gombos ne more in noče izpolniti obljub, ki jih je da-
jal v prvi dobi svojega vladanja ter da je tudi njegova vLada prešibka, da bi se uprla /.aiku.ismm strugam, ki vodijo vso politiko Madžarske Posebno veliko nezadovoljstvo z Gombdševo vlado je opažati v vrstah državnega uredništva, kateremu je Gcinbos znižal prejemke za 30 odst.. ne da bi tudi na drugi strani uveljavil program slednje. Vzporedno s tem se pojavlja nezadovoljstvo tudi v vrstah visokošolske omladine zaradi visoke šovmme in gotovih naravnost diktatorskih odredb vlade. Delavske mase pa so naravnost ogorčene nad Gombošem in njegovo viado. ker se je pokazalo. da se je položaj delavstva pod njegovi,m režimom le še poslabšal. Vse večje nezadovoljstvo vlada tud" v vseh trgov* skih in gospodarskih krogih itn Gomibos je izgubil celo tudi že naklonjenost revizio-nistov in iredentistov. ker ni izpolni njihovih n<ad. Sploh so vsi krogi, ki imajo viden vpliv na polit'Lo madžarske vlade in 6 katerimi mora Gombos računati, proti njemu Gombos se j'm bo moral zato pokoriti ali pa prepustiti svoje mesto dru« gim.
Razpad Hitlerjevih napadalnih oddelkov
Naraščajoče nezadovoljstvo v narodno - socialističnih borbenih četah Spopadi komunistov in hitlerjevcev
H al le, 28. dec. d. Razsroj v narodni socialistični stranki je mnogo večji, kakor pa se kaže na zunaj. Iz srednje Nemčije
se množe poročila, po katerih se čuti vodstvo hitlerjevsfcih napadalnih oddelkov prisiljeno označevati v imenikih številčno moč uaoadalnih oddelkov mno?o nižje kakor prej. Napadalni oddelki. Ki so bili doslej najtrdnejša podlaga hitlerjevskega j>okreta. so obsojeni v sedanjem trenutku v popolno brezdelje. Nikdar prej nista bila nezadovoljstvo in brezbrižnost v njihovih vrstah tako ve'iiki kakor sedaj. Nasprot-»tvo med Irtlerjevskimi napadalnimi in zaščitnimi oddelki se kaže v čim dalje več. ji meri člani napadalnih oddelkov se branijo prevzemati službo alri pa sploh več ne prha^ajo na zbriališča Napadalni oddelek St. 31 v Welssenfelsu-Saale je štel pred štirimi tedni še 270 mož. sedaj pa je moralo vodstvo črtati 70 članov, ker sploh več ne prihajajo v službo. V nasprotju s prej-
šnjim običajem črtanega moštva niso izklju čiM iz stranke. V Hallu je prišlo med člani napadalnih in zaščitnih oddelkov ob pniliki Hitlerjevega poseta do hudih pretepov, Tud v zaščitnih oddelkih in v organizaciji hitlerjevske mladine se kažeta čim dalje večje vznemirjenje in neerotovost. V Hallu so se očitno uprli proti odpokliieu dosedanjega njihovega voditelja. Zato je bil za Komisarja imenovan državni vo<^a i -.-h športnih organizacij Hengst iz Monaikovega.
Berlin, 28. dec. AA. Skunina komunistov je v Porurju ustrelila narodnega socialista Kotoro, ki je bil nedavno obsojen na več mesecev ječe, ker je ranili več komunistov. Tudii na Turinškem so bil-i podobni izgred'.
Berlin, 28. decembra s. Namesto odsto-pivšega poslanca generala Karla Litama/n-na, ki je odložil svoj mandat, bo vstopil v državni zlbor narodno socialistična poslanec, bivši nadporočnik Friderik Viljem Krtiger.
KRVAV POKOLJ V SOFIJI
Včeraj opoldne je prišlo pred dvorom v Sofiji do krvavega pokolja med makedonsfvtijsiščimi — 2 mrtva, 9 hudo in veliko število lažje
ranjenih
Sofija, 28- decembra. M Formalno otvoritev vladne krize je spremljal danes dopoldne v bolgarski prestolu ci dogodek, ki vzbuja ne samo v široki bolgarski javnosti, marveč tudi v mednarodnih političnih in d plomatskib krosih veliko pozornost, ker jasno kaže, kako žalostne razmere vladajo na Bolgarskem. Pred samim dvorom, v katerem so se baš v tem času oričele konsul-tacije za rešitev vladne krize, tako rekoč pred očmi vseh odgovornih činiteljev, se je izvršil krvav pokoli. Kakor vs: dosedanji umori, je tudi ta pokoli delo makedonstvu-juščili, ki eo s tem hoteli očividno znova izkazati, da ni gospodarja nad njimi in da mora v Bolgariji plesati vse tako, kakor žvižgajo oni.
prve vesti o dogodku, ki so šle po vsej Evropi telefonsko in brzojavno že v času. ko so po sof'iskih ulicah še odmevali streli pušk in revolverjev, so bile glede števila mrtvih in ranjenih nekoliko pretirane, v ostalem pa odgovarjam dejstvom, šele pozno popoldne, ko je policija s pomočio vojaštva že napravla red in mir, se je mogel ugotoviti točen pot'k dogodkov.
Ni še s;cer povsem jasno, v koliko ie ta vse obsodbe vredni dogodek v neposredni zvezi 9 samo krizo vlade, vsekakor na ie gotovo, da so današnji dogodki v So?'ji veren odsev obnpnih notranjepolitičnih razmer na Bolgarskem. Kriza vlade, ki je nastala zaradi odstopa zemporadniških lirni-strov, je izzvalo močno razburjenje v obeh taborih makedonstvu juščih, ki sp boje. .ia bi mogla sprememba reži-na zaieziti n»'ho-vo »svobodo« ter zatreti njihovo ugle.ln naroda in države škodljivo početje.
Zbiranje makedonstviiiušeiii
Že par dni sem se je opaždo, da se zbirajo v Sofiji številni pristaši obeh kril maikedomstvujuščih: mihajlovc: rn nrofo-gerovci Zadnje dni so se vršili manjši spopadi in vsakodnevni politični umori so kazali na to. da se ne pripravlja nič dobrega Ko so se snoči začele ' širiti vesti o ostavki vlade, se ie onažalo živahno zbiranje makedonstvujiiš^ih Ko pp »e davi ob 10.30 ministrski rvsdsrednik Mu'imov odšel na dvor. cb. izroči vhida'}u csta"ko celotne vb.de, so kmrJ.v nanolnil prostrani Aleksandrov trg pred d\-oro-n make-donstvufvšči. ki so - -pomeSaR med številno množico, ki se je zbirala ck o<S sno-menika Aleksandra Nevskega F red d o-mm je bila močnr. pol ciisk i straža, policija pa je razen te*a izda'a trid' še stroi.a varnostne ukrepe, tako da ie bil vjs fr* dobro zastražen
V lovce preoblečeni napadalci
Kmalu po tem ko ie Mušanov odšel z dvora in ie bil sprejef v avdijsnei predsednik Sobr mja dr Malinov. je pr žbi na trg večja skupina makedonstvujuščih. ki so se poprej zbral v bližnii kavarni »Ro-dina«. Vsi so bili oblečeni v lovske obleke in oboroženi z lovskimi pušl'&mi. Zrrto so splošno mislili, da gre za kako skupino lovcev V okolici Sofije je namreč mnogo lepih lovišč in zato taki pojavi na sofijskih ulicah niso itič posebnega.
Krvava bitka pred dvorom
Neznanci, ki jih je bilo o-ferog 20. so se ustavili v bližini spomenik j. Z druge strani j2 skoro istočasno prVla večja skupina mihajlovcev. Ko so jih v lovce preobleč ni Protcgerovci zagledal', so začeli kakor besni streljati nanje, nainrei s pušk.ml, nato pa z revolver ji Miha'lovci so }im seveda takoj odgovorili in vneli se je pravcata bitka Med občinstvom je n stala nepopisna panika, ki se je še povečala, ko so iz bi žnji h ministrstev in Sobrania, ki se nahajajo v neposredni oklici, prihiteli na ulico uradniki in uslužbenci. Iz bližnjih ulic je p~\drvela še policija, tako da je nastala na trgu neponisna zmeda. Iz vojnega ministrstva fe pr:h'telo več oficirjev. ki so priskočili na pomoč polic'H in alarmirali vojaštvo. Občinstvo se ie razbežalo v stranske ulice in v bližnje hiše, na trgu pa sta ostali v prave t h bojnih lini i ah obe skupini makedonstvujuščih in se obstreljevali z revolverji in z roč-n!mi granatami. Policiji si fe zam?n prt-zadevala, da bi jih ločila V tei borbi je bil ubit neki žandvr. Nato je prispelo vcj-jaštvo, ki je z orožjem pririVlo o^e skupki, da sta se podali v beg. Policijski stražniki, vojaki in oficir}'• so zasledovali posamezne napadalce, ki so skušali pobegniti v bližnji gozd.
Žrtve
Pri zasledovanju je bil smrtnonevarno ranjen neki oficir, ubit pa sluga vojnega ministrstva Boris Georgijev. Na trgu so bili smrtno ranjeni Benčo VasHjev, uradnik direkcije sofijskega vodovoda, urednik glavnega glasila VMRO »Makedonije«, 38-letni Simeon Eftimov, kj ga takoj pre» peljali v bolnico, kjer se je zavedel, vendar nimajo upanja, da bi ostal pri življenju. Smrtnonevarno ranjeni so nadalje Benčo Lekarev, Hristo Mihajlov. Ivan Petrov in uradnik vojnega ministrstva Boris Popov ter še trije drugi, število laž;e ranjenih znaša okrog 50, vendar pa število ni točno znano, ker makedonstvujušči skrbno skrivajo svoje ranjence, dočim 6e drugi ne upajo prijaviti, boječ se maščevanja makedonstvu juščih.
Preprečen trik
Značilno je, da so skušali makedonstvu^ jušči rešiti celo one svoje prstoše. ki 6e nahaiajo nevarno ranjeni v bolnici. Z avtomobilom so prišli kmalu po spopadu v bolnico, če« da prihajajo od policijskega ravnateljstva z naročilom, da prepeljejo
ranjence k zaslišanju. Upravnik bolnice pa je njihovo zahtevo odklonil, poudarjajoč, da so ranjenci za prevoz nesposobni.
Zvečer je izša posebna izdaja glasila makedonstvujuščih »Makedonija«, ki slika spopad kot docela nedolžno zadevo, pri kateri je sodelovalo le kakih 5 do 6 ljudi, dočim je izdala policija naslednji komunike:
Uradni komunike
Danes ob pol 13. je na trgu Aleksandra I. nasproti občinskega parKa na kraju, kjer je v tem času najbolj ž-vahno vrvenje, skupina protogerOvcev izvršila atentat na ravnatelja lista »Makedonia« Simeona Estimova. Padlo je več strelov iz parabes •ov in je Eftimov zelo nevarno ranj«*n. Napadalci so bili razdeljeni v dve skupini. Po izvršenem atentatu so pobegnili, streljajoč na vse. ki so jib hoteli u*tav'ti Vr2li so tudi bombo, ki je ubila nekega orožnika na mestu, več pa«antov pa ranila Dva napadalca so prijeli, eden od njiju je ranjen.
Silno ogorčenje javnosti
Dogodek je izzval v sofijski javnosti silno ogorčenje. Popoldanska izdaja h sta
»Slovo« objavlja daljši uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Bolgarska prestolnica je doživela danes krvav spopad pred samim kraljevskim dvorom. V srcu Bolgarije pred dvorom bolgarskega carja, se je odigral krvav po* koij, ki ie zahteval po dosedanjih ugotr>-vitvah dve smrtri žrtvi in o smrtno ranjenih poleg neznanega števila lažje ran jen h. V imenu vst-h poštenih Bolgarov, ki z bolestjo in brezmejnim ogu-ri-eujem že leta in leta gledajo take krvave prizore na so« fiiskih ulicah, dvigamo glasen protest iti kličemo na alarm vse. ka. je v Bolgariji še poštenega, naj se dvigne i\ot vn mož in napravi kouec teme brezumnemu početju, ki sramoti ves narod in vs<i državo. Dolžnost vlade je. da z najodlečnejš mi ukrepi zaščiti življenje in mir p'ebiva!stva. ki so samo ne moro več braniti pred pobcsnHU mi banditi. Nad prestolnico naj -e proglasi obsedno stanje vsi ruš lei miru. pa naj prihajajo iz tega ali one£a tabora. n3j se kaznu jejo s smrtjo v svarilo v sem on'm. ki tako lah-iomišljeno dvigajo roko na svojega bližnjega. Bolgarija je že davno izgubila glas civilizirane držf.ve in je skrai-ni čas. da se odločno	roka. ki sra-
nT"»*i nien'» sveto ime
Veerssi ie Minšannv	ksralfii ©stavko celotne vlade
Sofija, 28. decembra, M. Ministrski predsednik Mušanov je danes dopoldne ob 10 30 odšel na dvoi m izročil kralju Borisu ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko spreicl in poveril dosedanjo vlado z začasni:m vodstvom takočih poslov do sestave nove vlade T-ikoi nato je bil sprejet v avdijcnco predsednik Sobranja doktor A'eks.mder Malinov, ki ga v nekaterih j>o!'iti«nih krogih označujejo kot bodočega predsednika vlade Njegovo avdijenco ie prekinil spopad pred dvorom, o katerem poročamo na drugem mestu.
Popoldne so bili sprejeti Gičev. Ljapč^v. Cankov in Petrov. Or^vi se namerava kralj posvetovati še s Kostnrkovoni in Sakazo vom. Poučeni krogi menijo, da bo.lo konsul-taciie drevi zaključene. V?»'na politikov je kra'in svetovala, nai ponovno poveri Muša-novu mandat za sestavo nove vlade- Priča-kuie se. da bo novi kabinet sestavljen ž? jutri dopoldne in da bodo tvorilp vladna večino v Sobranju stranke Narodnega bloka.
Soiija, 28. decembra, d. Izbruh vladne krize ee ie pričakoval žp delj časa- Kakor znano, je opoz cija obtožila hude korupcije
odstopivšega pravosodnega ministra Vrbe-nova. ki je prista« liberalne stranke. Prej-
šnji ted -n se ie zaradi tega vršila
^■»bra-
nju razburljiva interpelac"jska debata, ki sj ie končala s tem. da je pravosodni minister na podlagi sklepa ministr-kega svet: isodal svojo ostavko na ia.vn: seji ^ohranja, č--prav se mu je posrečilo ovreči večino obdolži' v proti sebi To ie izrabila zemljedelska stranka, ki ie h;la v vladnem bloku, da sn :e pričela zavzemati zn pr'.osnovo Mnšano.-«* vlade v tem smir-hi. da I> glpde na svoio številčno moč dobila namesto dosedaniili treh štiri j>ortfelie- pri tem ie slrempla zlasti za tem, da bi dobila tudi notra-n^J »n nistrstvo. ki ie lilo doslej v rokah demokratov, in železniško ministrstvo, ki ie bilo v rokah radikalov. Ostale tri stranka \?1adnega bloka, demokrati, radikali n i;-beralci, po to zahtevo odločno odklonili so se izrekli za ohranitev statusa Ono. K"r so pogaianja v božičnih praznikih ostal* brez uspeha, so podali triie ministri zemlie-delcev ostavko, kar je imelo za naravno sledico ostavko celotne bolgarske vlade.
Zbornica mu je izrekla zaupnico z ogromno večino -Izdaja zakladnih bonov za set milijard frasikov - Odobritev proračunske dvanajstine
Pariz. 28. decembra, d. Finančni minister Cheron ie dosegel v poslanski zborn ci pri glasovanju o zaupnici znaten uspeh. Za vlado ie glasovalo 410 poslancev, proti 19<>. Zbornica ie razpravljala o pooblastilu vladi, da sme za jrokritje potrebnih upravnih stroškov ob pričetku novega leta izdati zaklad-ne bone za nadaljnjih 5 milijard frankov Cheron je ocen'1 celotni primanjkljaj iz let 1930., 1&31. in 19H2- na 17 mdijard frankov, primanjkljaj železnic pa na 9 milijard frankov. Govornika desničarske ojx)zicije sta predlagala, naj se pooblastilo vladi omeji na 2, oziroma 4 milijarde, vendar pa ie finančni minister Cheron vztrajal na svojem prvotnem predlogu ter je postavil vprašan ie zaupnice, nakar sta bila r>ri glasovanju odklonjena ojKJzicijska predloga.
Poslanska zbornica je nato nadaljevala razpravo o proračunski1 dvanajstim, za katero je pri ponovnem štet in glasov glasovalo 367 poslane? v. proti na 200.
Radikalro - socialistični poslanec Ste-rn ie vložil predlog, naj se pooblasti vlada, da lahko razpiše 3.5°/o davka prosto posojilo v všini 20 milijard frankov.
Eden izmed socialističnih govornikov je zahteval, nai se brezobzirno izvede preiskava zaradi utajevanja davkov, ori čemer je poudarjal, da je z afero baselske trgovske banke izgubila francoska finančna uprava 80 mili ionov frankov, dočim se hočejo krivci sedaj odkupiti z vsoto 5 milijonov. Finančni minister Cheron je izjavil, da se bo preiskava nadabevala ne glede na položaj posameznih osebnosti, ki so zapletene v zadevo.
Poslanska zbornica je spreiela tudi zakonski predlog o kreditu 900 milijonov frankov za stablizaciio poljedelskega trga.
Čeprav ni nihče dvomil, da bo vlada pri , včerajšnjem glasovanju o proračunski dva- • najstini dobila veliko večino, so vendar listi' zelo ugodno presenečeni nad potekom | debate v zbornici in Cheronovim nastopom. Večina listov navdušeno odobrava Cheronov nastop in zagotavlja, da je včerajšnji dan v parlamentu popolnoma pravičil vprav legendarno zaupan:e. ki ga už'va novi finančni minister. Listi naglašajo. da ie Cheron včeraj dokazal, da ni prav nič izgubil svoie solidnosf. nrožnosti. dobre volje in energije. »Peiit Journal« pravi: Tudi trsti, ki so s skenso sprejeli vest da prevzame Cheron finančno ministrstvo, začenjajo sedaj verovati v energijo, požrtvovalnost in utemeljeni optimizem finančnega ministra ter ne izključujem mo?no«ti. da bi se vnovič ponovil čudež iz 1 192f>. »Matin« piše: Če včerajšnji dan ni prinesel rešitve pro-
blema proračunskega ravnotežja, pa ie vsaj pokazal, da ie prišel v upravo državne zakladnice red. Za začetek je tudi to dovolj.
Pariz, 2S. decemoia s. Francoski parlament se pripravlja na zaključitev svojega izrednega zasedanja. Zbornica, ki je z ve-1 ko večina siprejeia začasno proračunsko dvanajstino. se bo jutri dopoldne bavila z avstrijskim posojilom. Kakor računajo, sa bodo socialisti in radikalni socialisti z reki i za vladni predlog, dočim bodo desničarski republikanci nastopili zoper njega. Levičarski republikanci iin radikalna levica še ne kažejo nobenega enotnega stališča. V senatu bedo o avstrijskem posojilu raz. pravljali najbrž šele jutri zvečer.
Pariška sodba o položaju v Jugoslaviji
Pariz, 38. deccmbra. r. Pod naslovom »Položaj na Balkanu« objaviia »Temps« daljši članek, v katerem s! fca položaj r posameznih balkanskih državah v zvezi s splošnimi političnimi prilikami v Evropi. Govoreč o notranjem političnem položaju v posameznih balkanskih državah, poudar« ja med drugim, dt so v Jugoslaviji po zaslugi odločne poltike sedanje vlade prenehali nekdanji hudi parlamentarni spori, ki so ovirali vse drugo delo Nad situacijo dom Vi i ra osebnost j uigoslo venskega vl-ac^r-ja kralja Aleksandra, ki predstavlja p >-osebljenost jugoslovenske nacionalne ;c!e-je in daje jamstvo za bodočnost Jugoslas vija je v pretekVm letu napravila na političnem polju vciik kor^fc naprej, a tudi njen zunanji politični položaj se je bistveno ojačal. Solidarnost, ki se je manifestirala rna nedavni konferenci Ma'e antante v Beogradu, predstavlja veleva žen dogodek ne samo za evolucijo balkanske politike, marveč za bodočnost vse srednje Evrope.
Finančna reforma v ČSR
Praga, 28. decemora. g Po enodnevnih pogajanj'h. ki so potekla brez najmanjšega incidenta je danes senat v skrajšarem postopku odobril zakon o znižanju uradnikih prejemkov proračunski provizorij ter imenovanje komis<'e za štednjo n kontrolo Zakoni so bili sprejet- z	koalicijskih .strank v st"l zaciji poslanske zbor« niče. S tem so omenjeni trie zakon«ki osnutki parlamentarno rešem. Po d?'se vanju je bil senat od goden do srede januarja.
Olajšanje za denarne zavode
Pojasnila k uredbi glede ureditve izplačila vlog pri denarnih zavodih
London, 28. decembra d. Tretja indijska konferenca jo bila po več ko pettedenskem posvetovanju o novi ustavi zaključena. Sicer se je posrečilo v mnogih vprašanjih, tako pred vsem glede na carine priti do sporazuma, toda c raznih drugih zadevah kakor o financan in razdelitvi upravne oblasti, pa so obstojala do zaključka globoka nesoglasja med posameznimi delegati
V	merodajnih krogih vidijo uspeh konfe renče v tem. da so se na njej jasno opre delila različna naziranja indsk h zastopnikov. zaradi česar ima vlada sedaj na raz polago obsežno gradivo za posamezne pred loge ki jih namerava obrazložiti v posebni Beli knjigi
S r Bahadur Sapru in Jajakar sta dr žavnemu podtajniku za Indijo izročila spo menico o izidu pravkar zaključene indijske konference, ki navaia naslednje njene zahteve:
Indija nai postane federacija držav pod vrhovno osrednjo vlado in to čim prej Ra z^o tega je trena za Indijo ustanoviti po sebno novčanično banko Zavod naj bo neodvisen ter nai posluje popolnoma samo stojno Indijske čete naj bi se uporabljale le v Indij' iT) nikdar ne v inozemstvu Spo m en ir a priporoča angleški vladi naj bi skušala or dobiti za te načrte in za novo indijsko ustavo zastopnike vseh indsk i h strank
Načrt o federaciji, ki so ga sestavile tri Indiiske konference je te dni vnovič pre-g'edai državni tajn'k za Indijo sir Samuel Hoare in ie snoči o njem srovoril po radiu
V	novfm indiiskem parlamentu naj bi bile zavarovane oravioe tn interesi vseb treb strank- Angliie Briteke Ind;je in indskih pnncev Obenem naj bi !nd'isko prebiva) f+vo dobilo SirSe samouoravne pravice Na črt se v crrVišoem g^b^e med zahtevami sk^a-rne ^p^f^e fci ie proti vsak* koncesiji ln ^k^atne 'evice ki ie za oomoino izpre-menho se^anieira sta.nla Soorazum slom na teb treh načelih- 1 Indija nai dobi čim 5'rSn uamoimravo- 2 ustava ne sme ome jfti rva ro »rv+sMh rrrrnoev razen tistih k1 Fh twt»* nroo+ovMmn oHc+oniT i-Kn-edn-fl zve zni vladi r 3 r»Hvoimocti k' lih le TndUp prevzeia nsrrsm Angliji se ne simejo kr
siti. Na teh načelih je zgrajen načrt nove • ustave v Indiji. Zdaj se pričenja drugo poglavje. poglavje parlamentarne razprave in
uzakonitve.
Poona, 28. decembra AA. Gandhi namerava 1 januarja začeti novo gladovno stav ko, vendar pa bi se za ta korak odločil šele tedaj, ko bi izvedel za izid referenda ndsfcih kast. ki bodo zborovale v neposredni okonci znamenitega svetišča Guravajur-ja Reterend ima namen načeti vprašanje pripustitve nedotakljivih v to svetišče. Gandhi je izjav 1, da še ne ve. »kam ga bo poklicala dolžnost« ker se indijska vlada še ni odločila za zakonite ukrepe o sondiranju javnega mnenja v vprašanju pripu. stitve nedotakljivih v svetišča Kakor znano. je Gandhi že skoro leto dni zaprt Vprašanje kdaj ga bodo izpustili, postaja čim dalje bolj pereče Ker se je pa tretja indijska konferenca pravkar zaključila še na dosti spravljiv način, postajajo čim dalje verjetnejše vesti. da bodo Gandhija kmalu izpust li V uradnih krogih pa so zelo rezervirani in še ni dolgo, ko je in. liiski podkralj izjavil, da se ne more niti misliti na zpustitev Gandhija. dokler ne pretrga vseh zvez z voditelji kampanje za civilno neposlušnost.
Boliviiska of^imva
La Paz. 28. decembra d V Gran Chacu so se po 24 urnem božičnem premirju zopet na vsej črti razvneli boji Bolivijske čete so prešle k splošnemu napadu -n od oonede!jka diviajo na vsej fronti hudi topnimi boji Nemški general H«rw= Kundt je odšel rifl bot'šče. da prevzame vrhovno poveljstvo nad bolivijskimi četam- pri njihov^ ofenzivi Genera' Kundt je enkrat že bil šef generalnega štaba bolivi jske vojake
1930 pa je bil po revoluciji prisiljen za-oustit' deželo
Buenos Aires. 28 decembra, g Z bojišča na ozemlhj Gran Chaca norocaio. da ce je Sol*vi jskim četam oosrpčilo no šestteden-bitkah z vel:V:m; «z«ubami združenih -iaporib zopet ->«voiif5 trdnjave S^vpdra. ^vamachav in Murguvo t sektor Hj Ti'eo-mavo ki so jih meji zasedene Paragvajci.
francoska podajanja z Ameriko
VVashington. 28. decembra, č. Po navodilih francoske vlade ie sporočil francosk' poslanik Ciaudel v Washingtonu državnemu tajniku za zunanje zadeve Stimsonu. da francoska vlada zaradi pol tičnih vprašani ne smatra za primerno nadaljevati pogajanja o francoskih vojnih dolgovih. Državni tajnik Stimson je nato odgovori;, da Zedinjene države vztrajajo na stališču, da naj se pogajanja nadaljnje šele tedaj, ko bo Francija plačala obrok svojih dolgov. ki je zapadel 15. decembra. Svoj odgovor je državni tajnik potrdi! tudi v izjavi. ki je bila objavljena v tisku. Pričakujejo. da bo ameriška vlada v kratkem uradno odgovorila na francosko verbalno noto.
VVashington. 28. decembra, č. Direktor za lepe umetnosti na newyorškem vseučilišču >e sestavi! predlog, po katerem naj bi evropske države plačale svoje dolgove z umetninami. V motivaciji svojega predloga pravi, da so prišle evropske države v posest teh umetnin na ta način, da so jih pri raznih osvojitvah zaplenile. Demokratski senator Hyden pa .ie sestavil predlog, po katerem naj bi Anglija plačala svoje dolgove v srebru na osnovi razmerja enega dolarja za 28 gramov srebra.
Boston. 28 decembra, č. Razgovori med novoizvoljenim predsednikom Zedinjenih držav Rooseveltom in načelnikom ameriške delegaciie na razorožitveni konferenci Normanom Davisom so se včeraj nadaljevali. Dawi? je Rooseveltu obrazložil osnove. po katerih naj bi se ameriški razorožitveni načrt izvršil v praksi. Ra?«ovori se bodo nadaljevali.
Ameriški bančnik Insull prost
Atene, 28. decembra AA. Apelacijsko sodišče je izreklo razsodbo po kateri je ameriška zahteva po izročitvi bankirja Samuela Insulla neutemeljena. Instrtla so danes izpustili.
Chicago. 28. decembra AA Državni tožilec za državo Illinois je izjavil da bo zahteval od zastopnikov atenske vlade preklic siklepa o nezročitvi Samuela Tno».'1a Dodal le da se bo sicer oh*-nP na wa«h!ne-tonsko vlado naj po diplomatskem potu razčisti stvar.
Beograd, 28. dec. M. V zvezi z včeraj objavljeno uredbo o ureditvi Izplačevanja hranilnih vlog in obresti pn denarnih zavodih, je bi-lo z merodajnega mesta izdano nas'ednje pojasn''.o:
Položaj, fci je rodil potrebo, da se Izda uredba o ureditvi vlog pr,: posameznih denarnih zavodih, je znan in se da na kratko pvedat; v nekaj besedah Gospatlarska kriza je imela prirodno posledilco tudi pri denarnih zavodih ViTl, iz katerih črpajo denarm. zavodi svoj obratni kapital, so se zmanjšali in v nekaterih primerih docela usahnili. Pritok novih vlog je manjši, kakor pa v normalnih priliKah; dolgovi se ne plačujejo redino, dočim so n« drugi strani ostale obveznosti denarnih zavodov enake ali pa so se celo povečale. To velja zlasti v oogl-edu izplačila vlog in celo v primerih, kjer izplačilo vlog ne zavzema iz red n h obsegov, se lahko zgodil, da OTi^e denarni ,;avod v težaven položaj, ker so viri. iz katerih je črpal svoje dohodke usahnili. Težkoče, fc! jih je izzvala gospo, darska kriza pri naš'h denarnih zavod!h se čujejo tudi pri posameznih zavodih docela neenaKO To je odvisno od same strukture oosameznih zavodov Imamo za vode. pri katerih tvori glavni del obrat nega kanitala lasten kapital z rezervam' in krediti, dobljenimi pri druarih denarnih ustanovah; na drua" strani pa imamo zavode, ki težje občutijo sedanje gospodarske orilike. ker tvorijo glavni del njihovega obratnega kapita1* hranilne vloge Prav tako neenak je položaj posameznih denarnih zavodov v pogledu angažirania njiho vega Kanitala v trgovini, industriji in poljedelstvu Odtod tudi. da nekateri naših denarnih zavodov zelo malo občutijo krizo. dtrugi pa so v resnih težkočah.
Uredba, ki je bila izdama. unošteva vse te okolnosti. če bi bil položaj pri vseh denarnih zavodih ~nako težaven, bi zadosto. val splošen ukrep, ki bi veVjal avtomatično za vse Ker pa temu ni tako. je bil ootreben sinenlaren ukren elastičnega si-stema, ki naj se prUas-odi potrebam in prilikam vsasega posameznega denarnega zavoda To potrjuje že kratek pregled osnovnih načel, na »-aterih jf zasnovana ta uredba.
Regulacija izplačil ne velja za vse obveznosti denarnih zavodov, marveč samo za vloge. Poleg tega ne velja ta določba niti za vse denarne zavode, marveč s;tmo za one. ki se hočejo poslužiti te uredbe; naposled ne velja v celoti niti za vloge, marveč samo za gotovu vrsto vlog Ured= ba predstavlja torej ukrep, ki ni t;plošeii. marveč individualen in glede obveznosti posameznih zavodov ne totalen. marveč samo delen. Iz uredbe je jaSno rnzv'dno, da se je lahko poslužijo <am« oni zavodi, ki se za to sami izjavijo Pra\ tako se ta privilegij nanaša samo na vloge na hranilne knjiiice in na tekočem računu ter na d-ospele obresti. Vse ostale obveznosti zavoda s to uredbo niso prizadete Zavod, ki se posluži te uredbe, ne more ustaviti izplačila vlog v celoti, marveč je dolžan, da jih izplačuje po ledvici ki io sam določi po svoji plačilni Sposobnosti. Poleg tega se lahko vloge izplačujejo fudi prek^ f iestvice če to dopušča plačilna sposobnost zavoda.
Prav tako je tudi iz uredbe same razvidno, zakaj je bila potrebna poleg določb čl 5. zakona o za-čiti kmetov Čl 5. zakona o zaščiti kmetov predstavlja prav tako singularen ukrep ln velja samo za one zavode, ki sami zahtevajo da c,e zanje uveljavijo določbe tega člena. Ta člen pa določa, da se dotičnemu zavodu priznavajo privilegiji in urede izplačila napram vsem upnikom Po dosedariih izkušnjah sc je ta določba zelo izkoriščala. Nova uredba daje zaradi tegi olajšave samo glede izplačila vlog. Zaradi tega bo imel zavod, ki se bo poslužil te uredbe. mnogo večje obveznosti kakor pa zavod, ki se poslužuje določb čl. 5 zakona o zaščiti kmetov na drugi strani pa mnogo -rvobodnejše roke in večjo možnost za razvijanje svoje aktivnosti, da čimprej izboljša svoj položaj in da se vrne v normalne prilike. Razume se samo po sebi, da se te uredbe lahko poslužijo samo oni denarni zavodi, ki so izven vsakega dvoma aktivni in kjer ni nevarnosti za interese u oni tov.
Belgijski primer
Med državami, ki so bile po brisanju reparacijskih piačil Nemčije hudo prizadete. je poleg Jugoslavije tudi Belgija. Enako kakor mi so morali Belgijci s pomočjo velikih zunanjih in notranjih nosoiil in s skrajnim naporom vseh siil svo.ieea gospodarstva obnoviti svoje ozemlie. ki so ga ©pustošile nemške armade Enako kakor mi so Belgijci upravičeno računali, da bodo z nemškimi reparacijskimi plačili krili vsaj de' obrestavania in amortizacije za obnovitvena investicijska posojila in sčasoma dohiteli, kar so zamudili, ko so morali v prvih letih po vosni vse svoje sile in vsa svoja sredstva koncentrirati na obnovo opustošenj pokrajin.
Crtanie reparacij je naredilo veliko zaseko v naše in belgijske gospodarske načrte. Nemčija in Avstri.ia sta se po voim izpopolnili in modernizirali v vseh smereh Ko smo mi in Belgijci popravljali razdeiane železnice, ceste, vodovode. na novo gradili porušene vasi in s sitmi<m naporom kukivirali poteptana polja, v tem času so Nemci in Avstrije1.. ki so ta razdejanja povzročili, asfaltirali svoje ceste, elektrificirali svoje železnice. modernizirali vse svoje obrate. prepletali svo.ie dežele s telefonskimi kabli in si zgradili mogočne socialne ustanove. Zdaj. ko so v vojni opustošene države popravile povzročeno škodo in bi polagotna lahko mislile na to. da si tudi one privoščijo nekaj biagodati moderne civilizacije, pa iim je bi' brutaino odrezan vir dohodkov iz reparacij, tako da bodo morale še za dolgo dobo same nositi posledice oo-vome obnove po tujih armadah uničenih dobrin. Nemci in Avstrijci pa nas še prezirljivo gledajo, ker naše ceste niso tako dobre kakor njihove, ker naši obmejni uradniki niso tako nobel oblečeni kakor njihovi, ker si ne moremo privoščiti vsega hiksuza. kakršnega so s: privoščili oni — na tuje stroške.
V podvojeni meri učinkuje krivica, ki vio pomenja črtanje reparacij v dobi gospodarske stiske. Mi sami vidimo .n ra lastni koži občutimo, s kako silnimi napori se moramo truditi, da obdržimo v ravnotežni naše državno gospodarstvo. Z enakimi, ali še hujšimi tež-kočami se mora boriti Beigi.ia. čerrav je bila nekdaj na glasu bogate dežele Morda ravno zato. ker se je eutila bogato. dolgo ni hotela verjeti v resnost poioža.ia in odgovorni politični voditelji so vedmo odlašali z izvedbo nnmo potrebne finančne operacije Tako se je zgodilo, da ie državno gospodarstvo zaključilo lansko 'eto z deficitom ene milijarde, letošnie leto pa cemio deficit na preko poldruge milijarde tako da cenijo neporavnane obveznosti države na blizu tri milijarde belgijskih frankov Ako Domislimo, da ie belgijski frank ali belga. kakor se sf.da' imenuje. osem naših dinarjev in da šteje Belgija precej manj prebivalcev od Jugoslavije. potem si lahko predstavljamo. kaj pomenijo te številke.
Za božično darilo ie nova belgijska vlada, sestavljena po nedavnih parlamentarnih volitvah, objavila osnutek novega državnega proračuna. Izdatki so v njem predvideni v skupnem znesku 10.8 milijard in so za 800 milijonov manjši od izdatkov v sedanjem proračunu Še za več pa so po letošnjih izkušnjah znižani dohodki, ki so predvideni le z 9 milijardami, tako da zna-
ša proračunski deficit 1.7 milijarde. Za kritje letošnjega in lanskega deficita zahteva vlada pooblastilo za izdajo kratkoročnih bonov in za emisijo notranjega poso#la. Za novi proračun pa zahteva, da se mora deficit odpraviti z daiekosežnimi operaciiami. tako d bo doseženo ravnovesje med izdatki in dohodlki. Finančni minister je tudi že povedal, kako si zamišlja izvedbo tega načrta. Na eni strani naj bi se za 900 milijonov povišali davki in takse, deloma vpeljali tudi na novo, ostanek pa naj bi se dosegel z rigoroznejšim in hitrejšim izterjevanjem davkov, z u.ki-nieniem vseh novih sprejemov v državno službo, s sistiranjem uradniških aranžmajev za eno leto ter z znižanjem prejemkov en emu delu državnih nameščencev.
Belgijski recepti niso novi; uporabljamo jih že mi. uporabljajo jib tudi vse druge evropske države. Da jih klijub temu navajamo, sta vzroka dva Na prvega smo opozorili že v uvodu, ko smo govorili o usodnih posledicah črtanja reparacij. Gotovo bi tudi belgijsko državno gospodarstvo ne bilo v tako veliki stiski, ako bi nemška repa-racijska plačila pomagala k odplačevanju vsot. potrošenih za obnovo v vojni od Nemcev razdejane dežele.
Drugi vzrok pa je v naših domačih razmerah. Dan za dnevom lahko slišimo demagoška hujskanja, kako so naši državniki in politiki nesposobni in kako bi bi! na mah konec križev in težav. ako bi prišli na vlado drogi, ti iti oni. Belgijcem nihče teh hujskačev in defetistov ne bo mogel odrekati kulture in civilizacije. A vendar so v Belgiji v enakih ali še v hujših škripcih kakor smo mi v Jugoslaviji in si tudi ne vedo pomagati prav nič dirugače kakor si skušamo pomagati mi. In kar je zanimivo posebno še za naše slovenske razmere: v Belgiji so že več let in so tudi seda: na vladi klerikalci. »Slovenec« ie napisal o njihovem uspehu pri zadnjih volitvah trkimfirajoč članek. Res niso dovolj močni, da bi4 mogli sami vladati in so morali pntegniti še stare liberalce, a glavno besedo, predsedstvo vlade in vsa važnejša ministrstva imajo sami. Oni so rudi odgovorni za vlado in njene ukrepe in se te odgovornosti tudi nič ne otepajo. V svoji borbi za uravnovešenje državnega gospodarstva pa posegajo, kakor smo videli, skoro v vsem po enakih sredstvih in ukrepih, katere pn nas često naravnost strupeno kritizirajo in napadajo ravno iz onih krogov, ki hočeio veliati za somišljenike v Bei-g.i' vladajoče stranke.
In še nekai. Tudi belgijska vlada ima močno opozicijo; strnjeno socialno-demokratsko stranko, ki je v parlamentu enako močna kakor klerikalna stranka. V volitvah sta se obe stranki besno bili med seboj in po volitvah, ko se je setavliala nova vlada, socialistov sploh niso resno vabili k sodelovanju. marveč so jih pustili v opoziciji. Vzrokov bi bilo torej dovolj, da bi opozicija vodila proti vladi borbo z vsemi sredstvi. Belgijski socialisti, ki lih vodi znani Vandervelde. pa so iz-'avili. d'a bo njihova opoziciia skoz in skoz lojalna in da bodo vlado celo P-. dpirali pri sanaciji državnih financ Tudi primer vreden zabeležbe in opozorila.
Zakljuciiev tretje indijske konference
V Indiji naj bi se osnovala federacija držav pod vrhovno osrednjo vlado - Razširjenje samoupravnih pravic
indskega prebivalstva
Važno zborovanje v Zbornici za TOI
Ljubljana. 28. decembra
Na pobudo denarnih zavodov je Zbornica za TOI sklicala za danes ob 15 uri v svoje prostore konferenco predstavnikov denarnih zavodov. zad"ug. obrti, trgovine in industrije, da se t: zastopniki našega gos-nodarstva skupno c no-l^nci in senatorji dravske banovine pogovore o najnovejši uredb- ministrskega sveta glede izplačevanja detiarnih vlo* in obresti
Pred lepim številom udeležencev je podal minister n. r. g. Ivan Mohorič izčrpno poročilo o sedanjem gospodarskem in f' nanonem stanju v d-žavi s posebnim ozi-rom na položaj- v dravski banov:ni. Orisal je postopoma naraščajočo krzo ter osobito podčrtal oblike, ki j^h t- sni ^no svetovni pojav dobiva v naši državi. Končno je p~eše1 na novo uredbo ra »o podrrbno razčlenil.
V debati, ki se je razv'la po izvajanjih g. Mohoriča. so m>samezni govorniki opozorili na pomanjkljivosti uredbe, nakar je predsednik zbornice g. Jelačin strni! zihte-ve naših gospodarstvenikov glede Sprememb odnosno dopolnitve uredbe v naslednje tri točke:
1 Revizija uredbe naj unošteva pred vsem svoječasni predlog bančnih zavodov in uredba naj se v tem smislu izpremeni.
2. Za nove vloge naj se dovoli čisto nov in poseben režim, da nove vloge ne bodo podvržene strogostim sedanjih predpisov.
3 Poštna hranilnica naj znatno omili pogoj, pod katerimi bi bila voljna pomagati denarnim zavodom s posojili.
Resolucija je bila sp;ej?ta soglasno, na kar je g predsednik Jelačin s toplim nagovorom pozval zborovalce. naj zastavijo vse svoje moči, da se iztrebi koren zla. posebej pa je prosil narodne poslance ln senatorje, naj podpro prizadevanje gospodarstvenikov dravske banovine po nujni iznremembi omenjene uredbe.
Posl. Petovar v Ptuju
Ptuj, 28. decembra. Za bož čne praznike nas je spet obiskal narodni poslanec c. Lovro Petovar. Na Štefanovo je 6klical ereski odbor JRKD širši sestanek ob pril ki svoje seje. ki je o njej »Jutro« že poročalo. Sestanek je bil napovedan za 9. uro dopoldne, a že poprej je bila velika dvorana Narodnega doma napolnjena; v velikem številu eo prišli zlasti ljudje iz okolice. Po pozdravu predsednika sreske organizacije g. dr. Senčarja, je povzel besedo gimnazijski ravnatelj g. dr. Komljanec, ki se je narodnemu poslancu g. Petovarju v iskrenih besedah zahvalil za njegove uspešne intervencije glede ohranitve otuieke gimnaziie. Pri tej pritki je g. ravnatelj tudi poročal, da bi bila velika izguba, ako bi se ptujska e mnaziia ukinila. kajti samo letos je bilo pobranega na šolnini 40.000 Din, za takse pa 32.000 Din. Prosil pa je narodnega poslanca, naj zastavi vse moči, da se za siromašnejše dijake šolnina zniža.
Narodni poslanec g. Petovar je poročal o delu vlade in parlamenta. Obrazložil je na drobno osnutek novega občinskega zakona kar je zlasti podeželske poslušalce zelo zanimalo. Poročal je tudi o uradniškem zakonu, o pob ranju zgradarine od novo zazidanih hiš in o trošarinskem zakonu. Njegovo poročilo je bilo zelo izčrpno in stvarno ter je sprožilo živahno debato. G. poslanec je na vsa stavliena mu vprašanja točno in iasno odgovarjal in pojasnjeval posamezne stvari. Stavljeno je bilo veliko dobrih predlogov, med drugim tudi od g. dr. Senčarja o 6premembi § 314. k z., in sicer tako, da se zopet uvede pobiranje stroškov za izvršitev kazni, s čimer bi država mnogo pridobila. ker po sedanjem zakoni, mora tudi bogataša zastonj hraniti v zaporih. Kratko poročilo o delovanju sreske organizacije ie Dodal tudi tajnik g. dr. Fermevc. Ob koncu se je predsednik ortran-zaciie g. dr. Senčar iskreno zahvalil narodnemu poslancu za izčrpno poročilo z i9kreno željo, da na6 zopet kmalu obišče.
Bethlenovo potovanje v Rini
Budimpešta. 28. dec. g. V političnih krogih zatrjujejo, da je bivši ministrski predsednik grof Štefan Bethle". zaradi v-žnih razgovorov danes odpotoval v Rim Beth-len^ie zamistil madžarsko prestolnico z jutranjim tržaškim brzovlakom ob 7.40. \ njegovi okolici odločno zanikujejo da bi bil "odpotoval v Rim. pač pa fdijo. da je odšel v Srolni BeMgrad. od tam pa na svoje posestvo v Inke Iz drug'",i virov na-glašajo, da je grof B;thlen vsekakor odpotoval v Rim kier se bo v tajn misiji pogajal z italijanskimi državniki. Gotovo je toliko, da ie imel bivši ministrski predsednik med božičnimi prazniki dolga pogajanja z mnistrskim predsednikom Gombo-šem in d*, je bil p>ldrug dan gost državnega upravitelja.
Francosko-nemški trgovinski dogovor
T*	**'
Berlin, 28 decembra, g. V zunanjem uradu je bii dane*, podpisan dodatni dogovor f< n e mšfito- f ra nco s-k i trgovinski po= godbi Podpisala sta ga francoski poslank in kot zastopn.k M dopustu se nahajajoče-gta nemškega zunanjega ministra državn' tajnik Bulow Zd Nemčijo je v tej pogodbi posebne važna določba, da bodo francoske carinske postavke m uvozni kontingenti določen' šele na podlagi zasebnih podajanj med prizadetimi industrijemi obeh držav pogodbenic. Razen te dodatne pogodbe k trgovinski pogodbi sta bila pod^ p;aana še dva devizna dogovora Prvi ustvarja gotove olajšave glede nemškega prisMne-ge gospodarstva z devizami za blaco. uvoženo iz Francije v Nemčijo 1 o drugem dogovoru bo v bodoče nemškim potn;<k^n. ki bodo potovali v Francijo dovoljeno jemati s seboj razen doslej dovoljenih 200 mark v gotovim še ^00 r^k v čekih za mesec dni in ofiebo.
Beltnjska finančna obnova
Bruselj. 28 decembra AA. Parlament je sprejel s 93 glasovi v celoti načrt za fi-nančfno obnovo dežele. Proti načrtu ni nihče glasova,, samo eo poslanec se je vz>dr-žal glasovanja.
Belgija obdrži zlati standard
Bruseij, 28. decembra AA. V poučenih krogih demantirajo vesti da bi vlada imela namen opuatiti zlati standard.
Trgovinska pogodba Nemcih s Kanado
Ottavva, 28 decembra AA. Kanada in Nemčila sta sikien li recipročno trgovinsko pogodbo veljavno tri mesece. Po tei pogodbi bo Kanada dovolila Nemčiji olajšave. ki jih imajo države z največjimi ugodnostmi. na dsrugi strani pa bo Nemčija pr znala Kanadi najnižje carinske tarife za uvoz mnogih kanadskih predmetov in pridelkov kakor jabolk, sadne mezge, lesa. mlečnih izdelkov, konzerv itd.
VenizHos povabljen v Italijo
Atene. 28. decembra AA. List »EJtnos« poroča, da je Venizelos prejel uradno povabilo v Rinil, kjer bo g-ost fašistične vlade
Izročitev atentatori« Matuschke Madžarski
Budimpešta, 28. novembra č. Atentator na vlak pr: Bmtorbagviu Matuschka bo v kratkem pc®tavlien pred madžarske sodnike Avstrija vlada je pristala na to. da se Matuschka odirx>§Jie na Madžarsko nod pogojem da ea ne obsodi io na sm rt in da g-a takoj r>o ob«ofTbi vrnejo avstri^im ob. 1a«5tvwm ker mora od^edeti še kszen. ki mu jo je pHsorflo avstrijsko on^Sče
Zoo<?»t notres v Orčifi
Atpne 28 decembra č Snoči 9o 'meti
okrog Soluna no«' potre« k* no doc«vdq. rrHb nodofV-h ii rv^TrT1*''1	Hr^o Med
nreVvnt^^oTn <p no-mrTV^i t«pi'V<- n^niko in je 2000 ljudi premočilo na prostem.
Velik nežar v Bukarešti
Bukarešta. 2S. dec d. Snoči ob 9. ie izbruhnil v osemnadstropnem hotelu »Britaniji« v sedmem nadstrooju požar, ki se je kmalu razširil tudi na spodnji nadstropja Vsa gasilska moštva iz Bukarešto in orkolice so prihitela na pomoč, da ome-je požar, ki je zavzemal čim dalj^ večji obseg. Mnogo žensk m otr >k se je moglo rešiti samo na ta način, da so poskakali skozi okna na nane-te ponjave. Okoli 11 zvečer jc požar obje! že štiri nidst-opu ter je obstojala nevarnost, da pogor ves hotel, v katerem je bilo 300 oseb V blzini požara se je zbrala ogromna množica Šs-le po šestumerr napornem delu se je posrečilo ogeni omejiti in končno pogasiti. Lastnik hotela je znani rumunski polit'k Pake Protopopešcu. Hotel je bil Zivan> van za 23 milijonov lejev, škodo pa cenijo na 40 milijonov lejev.
Iz strokovnega šolstva
Beograd. 28. decembra p. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je postavljen za uradniškega pripravnika na državni srednji tehnični šoli v Novem Sadu inž. Srečko Pust, diplomirani inženier tehnične fakultete v Ljubljani.
Iz monopolske službe
Beograd, 28. decembra p. Z odlokom finančnega ministra je postavljen za mono-polskega oficiala pri tobačni tovarni v Ljubljani Jakob Pajdaš, doslej pri tobačni tovarni v Serou.
Huda globa zaradi kršitev deviznih predpisov
Beograd, 28. decembra AA. Z odlokom finančnega m nistra je bil Artur Lovvenber-ger, lastnik tvrdike z manufaktumim blagom v Novem Sadu, kaznovan z denarno globo 200.000 Din zaradi prekršitve pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
Prepovedane knjige
Beograd, 28. decembra AA. Notranjo ministrstvo je prepovedalo uvažanje in širjenje leksikona »Bectomartn. Weltlex:koTi und W citati as«, ki je izšel na Dunaju, in knjige »Les Balkains«, ki jo je izdail v Parizu Raymond Offner.
Samomor siovenske služkinj v Zagrebu
Zagreb, 28. decembra n. Predvčerajšnjim
so našli na železn ški progi pri savskem mostu truplo starejše ženske, ki jo je povozil vlak. Danes so policijski organi dognali njene istovetnost. Gre za Josipi no Urh. staro 43 let in rojeno v Vidmu pri Brežicah ki je kot kuharica služila v Zagrebu. Svoje prihranke je posodila svoji znanki, ko pa je ostala brez službe, ji dolž-nica dolea ni hotela priznati, zaradi česar je izvršila samomor.
Ciganska otmica
Križevci. 28. decembra n. BI zu Križev-cev sc taborili cieani. pri katerih ie žive'a tudi izredno lepa in mlada Mara Nikolče-va. Vanjo se je zaijubilo več ciganov, toda starš'' so jI branili, da bi vzela koga izmed njih za moža. ker ni b:la stara niti 14 let. Cigan Branko Giorgjevič se je zato dogovoril z nekaterimi znanci ter v pretekli noči vdr' v kočo Ni^oličeve druž ne ugrabil dekletce in ustrahoval z orožiem n-'ene starše Deklico so zveza'1 i. io soravili v av-tomobi1 ter pobeamili OstaP cierani so i h zasledovali n? koniib t<~*da avtomobila niso mogli dohiteti Oblastva so uvedba zasledovanje
Vr
animira nanovetf
Zagrebško vremensko por«čHo za dane«:
Oblačno hladno. neko'iko megleno — Situacija včeralšniega dne: Izobarična razdelitev ie 5e vedno enaka kakor v zadniih dneh. Visoki pritok prevlaAiie nad centralno in inžno Evrono. nižji pa nad severnim fle^m kont:t>enta te*- npike mere
tu<^ tm<1 CJ^TTIIim morjem
Dm«a'«kji vrerne»i«».1ra nanflved ra četrtek;
Še nobene bistvene iziprememibe
Naši kraji in ljudje
Četrtletna bilanca naših srednjih šol
Na 14 šolskih zavodih so uspešne ocene le na dveh pod polovico
Ljubljana, 28 decembra.
Prvi šolski trimester >e zaključen m po njegovih izid<h lahko rečemo, da so slovenske srednje šole, če jih primerjamo s šoiami po nekaterih drugih pokrajinah, ■uspešno zaključile svoje četrtletje. Od 9106 dijakov in dijakinj na 14 realnih in klasičnih gimnazijah v dravski banovini jih je uspešno zaključilo 5094. Med njimi je 379 odličnjakov Relativno najboljše uspehe izkazujejo realna gimnazija v Kočevju ter klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru. Uspešne ocene, ki ne dosežejo 50 odstotkov, najdemo samo na dveh učnih zavodih.
ljubljanski klasični gimnaziji (890 dijakov) 504 uspešne ocene med njimi 36 odličnih. na ljubljanski mestn> ženski realni gimnaziji (620 dijakinj) 338 uspešnih ocen. med njimi 25 odličnih, na šentviški škofijski klasični gimnaziji (337 dijakov) uspešnih ocen 280, med njimi 53 odličnih, na ljubljanski uršulinski realni gimnaziji (219 dijakinj) uspešnih ocen 136, med njimi 9 odličnih, na realni gimnaziji v Kočevju, ki šteje 299 dijakov, pa 191 uspešnih oceri, med katermi je 5 odličnih.
Iz teh izidov prvega četrtletja se seveda spet vidi, da je več poklicanih, kakor pa izvoljenih. L"poštevati pa je treba, da je
Na posamezne srednje šole odpadejo ra- prvo četrtletje na vsakem učnem zavodu
slednji učni uspehi prvega četrtletja: Na realnih gimnazijah: v Kranju, kjer je 554 dijakov, je 277 uspešnih oren, med njimi 16 odličnih, v Novem mestu, (390 dija-ov) jc 191 uspešnih ocen, med njimi 6 odličnih, v Ptuju (3^8 dijakov) uspešnih ocen 207. med nj;mi 17 odličniakov, v Murski Soboti (251 dijakov) uspešnih ocen 126, med njimi 4 odličnjaki. v Celju (768 dijakov) uspešnih ocen 453 (36 odličnjakov), v Mariboru (122) dijakov) uspešnih ocen 677 (78 odličnjakov). na klasični gimnaziji v Mariboru (diiakov 716). uspešnih ocen 443 (med njimi 67 odličniakov). v Ljubljani na / realni gimnaziji med 1567 dijaki 687 uspešnih ocen z 19 odličnjaki. na ljubljanski II. realni gimnaziji s 1086 dijaki 574 aspešaiih ocen. med njimi 8 odličnih, na
m v vsakem razredu odvisno od mnogih momentov, ki pa ne pridejo toliko v poštev pri presojanju splošnega šolskega uspe-ga. Na vseh šolah je že od nekdaj prvi semester po uspehih najslabši in to v glavnem zaradi tega ker je ravno tako kakor za začetnike, tako tudi za dijake višjih razredov prvo četrtletje šele nekakšen prehod ali nekakšno vživetje v učenje. Oni, ki so samo po sreči prišli v višji razred, imajo vedno v prvem semestru precejšnje težave, zmano pa je tudi to, da mnogi poznejši dobri dijaki le s težavo zmagujejo začetno dobo svojega šolanja. Četrtletni pregled učnih uspehov pa seveda spet vzbuja vprašanje, če srednje šole morda le ne tvorijo prevelike privlačnosti za mladino in za niihove starše.
Jugoslovenska propagandna predavanja dr. B. Vybirala
Zaslužni prevajalec iz slovenskega slovstva, predsednik Jugoslovensko-češkoslova-©ke lige v Olomoucu in ravnatelj ondotne študijske knjižnice g. dr. Bohuš Vvbiral je tudi vnet predavatelj. V teku letošnjega leta je priredil 38 ljudskovzgojnih im poli-ličnih predavanj. Izmed teh je 25 predavanj posvetil Jugoslaviji. Ta čila predavateljska in propagandna delavnost g. dr. (Vvbirala za Jugoslavijo je menda edinst-
vena na Češkem, zakaj ni nam znano, da bi še kak predavatelj absolviral v mineva-jočem letu toliko jugoslovenskih predavanj. Pri tem pa ne smemo pozabiti njegovega literarnega, publicističnega in naravnost novinarskega dela v olomouškem »Po-zoru«. ki je po njegovi zaslugi vedno dobro informiran o pomembnejših dogodkih in pojavih v Jugoslaviji Preskrbeli smo si tedaj podatke o jugoslov. predavateljskem delovanju g dr. Vvbirala m jih beležimo, zavedajoči se. da je to za sedaj edina oblika. v kateri lahko pokažemo hvaležnost za usluge, ki jih naš neumorni češki prijatelj izkazuje naši narodni in državni stvari.
Poleg glavnega predavanja iz lanskega leta — Jugoslavija: dežela in ljudstvo —, ki je zaraui svoje splošne informativnosti vzbujalo tudi letos največ zanimanja, je g. dr V vb irat nastopal v zadri; ih mesecih z novimi predavanji o Sloveniji in Južni Srbiji. Mimo tega si je bi! izdelal dvoje
Najpopularnejša opereta skladatelja B. Granichstaedtena
Liane Haid, Svetislav Petrovič Pride!	Pride.'
specialnih predavanj o starosrbski likovni umetnosti in o jugoslovenskih muzejih.
Kakor lani, je tudi letos priredil največ predavanj v Olomoucu Na Češkem to pot ni nastopal, tem bolj pa v obmejnih krajih Moravske (Opava, Šumperk, Tešin). Tako je predaval letos:
v Olomoucu (mesto 9 krat, v okraju Olo-mouc 5 krat, v ostalih krajih Moravsko-Šlezke (Prerov, Opava, Lipnik, Šumperk, Hranice, Českv Tešin) 11 krat
Teh predavanj se je v celoti udeležilo 6034 poslušalcev in sicer povprečno 241 na vsako predavanje; obisk je bil povprečno večji kakor lani.
Tudi letos so se predavanja dr. Vvbirala vršila pod okriljem krajevne prosvetne komisije in okrajnih prosvetnih zborov, ponekod obenem s Sokolom, legionarsko občino, turističnim klubom, oficirsko zvezo itd. Pri šestih predavanjih so bili na čelu prirediteljev znani delavci iz krogov Če-skoslov.-j ugaslo v lige. V Opavi. Šumper-ku in v Hrapicah je g. dr. Vybiral posebej predaval za vojaštvo, v Hranicah. Veliki Bystrici, Hnevotinu in v Češkm Tesinu pa za dijaštvo srednjih, strokovnih in meščanskih šol. 20 predavanj so pojasnjevale tudi sk i optične slike (povprečno 100).
Tako je g. dr. Vybiral predaval v omenjenih krajih n. pr. o trpljenju jugoslovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, o poslanstvu in dosedanjem delovanju Č-j lig, o potovanju po Jugoslaviji, o češkoslov.-jugoslov. vzajemnosti v kulturnem in gospodarskem pogledu, o Južni Srbiji, o literarnem in narodnem delu drja Lj. Pivka, o poglavitnih zunanjepolitičnih vprašanjih Jugoslavije, o Južni Srbiji glede na makedonsko vprašanje, o Sloveniji, o staro-srbski umetnosti, o muzejih v Jugoslaviji.
Leta 1931. je imel dr. Vybiral o jugoslovenskih zadevah 31 predavanj, letos pa kakor smo videli — 25 predavanj; v obeh letih je 13.433 Čehoslovakov izvedelo iz njegovih ust najvažneše podatke o kulturnem in gospodarskem stanu Jugoslavije, o lepotah m posebnostih naših pokrajin. o naši preteklosti in sedanjosti.
Čast tej vnemi in ljubezni češkega intelektualca do naše domovine! G. dr. Vvbiral naj bo preverjen, da bo naša javnost sprejela z zadoščenjem in simpatijami glas o njegovi propagandni delavnosti za Jugoslavijo. Če bi imeli pri nas in na Češkoslovaškem več takih mož, bi kmalu izginili zadnji medsebojni predsodki.
Obdarovanje v Slevenjgradcu
Slovenjgradec, 38. decembra. Osnovna šola je priredila skupno z Društvom za zaščito dece in Kolom jugoslovenskih sester v petek popoldne božieni-co revni šolski deci. Upravitelj Leopold Kopač je lepo pozdravil navzoče zastopnike cerkve, sreskega načelstva, okrajnega sodišča, mestne občine in krajevnega šolskega odbora ter se zahvalil odboroma omenjenih društev za njuno požrtvovalnost in vztrajno delo Največjo zahvalo pa zasluži tovarnar g. Franc Potočnik, ki
je daroval usnja za 52 parov čevljev. Sle^ dile so deklamacije in petje šolske mladine, nakar je bilo obdarovanih 215 ubogih šolskih otrok z obuvalom odnosno obleko in perilom, kakor tudi s pecivom v celotni vrednosti 15.000 Din. S tem velikodušnim činom se je v veliki meri pripomoglo k rednejšemu šolskemu obisku i-n k boljšemu zdravju šol-ake mladine, za katero skrbi tudi šolska kuhinja, ki je pričela delovati 2. decembra in nasiti dnevno 180 do 190 revnih otrok. Vsa čast in zahvala prirediteljem, kakor tudi vsem darovalcem.
Draga božičnica se je vršila v soboto popoldne v tukajšnji javni bolnišnici in so bili obdarovani vsi bolniki. Uprava slo-venigraške bolnice se zatorej zahvaljuje najiskrenejše vsem plemenitim darovalcem. ki so s svojimi prispevki omogočili to lepo prireditev. Božični prazniki so minili v najlepšem razpoloženju in s prijetnimi nadami na boljšo bodočnost. Razveseljivo je posebno dejstvo, da je tovarna meri! začela s polnim, da, celo s povečanim obratom, kar bo zop'_"t dalo krtih marsikateri rodbini. Tako z večjim zaupanjem pričakujmo prihod novega in bolj srečnega leta, od starega pa se bomo p>-slovili na Silvestrovo na družabnem večeru, katerega priredi v svojem domu tukajšnje Sokolsko društvo.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z unorabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vojaško božieevanje
Sarajevo, 26. decembra. Mladi, polni življenja, a vedno nezadovoljni in nemirni študentje smo tudi letos zbrani v lepem številu kot redovi-djaci v šoH za rezervne oficirje v Sarajevu. Pa smo se takole v adventu precej mrko pogovarjali, kako in kaj bo na letošnji božični večer. Eh, v duhu smo po malem romali odmov in se zbirali v krogu svojih familij pri božičnem drevescu. Ali preden se je to zgodilo, je že nastopil Božič in obrazi so se nam močno zresnili. Toda vselej je slovenskim fantom pesem v tolažbo. Tako smo tudi mi zak rož i1 i veselo in že nas je minila vsa nepotrebna in vojaka nevredna otožmost.
Čujte, trobentač je zatrobil zbor. Dežurni komandir »mirno«. Nato molitev, snamemo kape, podamo se k večerji. V jedilnici. po vojaško: trpezariji — kako prijetno, mično presenečenje! Pozdravilo nas je lepo okrašeno, prižgano božično drevo. Zadovoljni zasedemo klopi. Naj-
Somo še danes
ob 4., M 8 in %10 zvečer
se lahko nasmejete od srca in imenitno zabavate, če si ogle date vsesplošno pohvaljeno opereto ljubavnega čara
neba
Liane Haid Szoke Szakal! Gustav Frohlich
Smeh in krohot. Dobri pevci in očarljivi šlagerji. Izvrstni do-vtipi in prekrasni naravni posnetki. Film, katerega si mora vsakdo ogledati.
Muzika: Robert Stolz — Režija: Geza Bolvary.
Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
prej mi artiljerci, ki nam pravijo proti-avijonci, nato pešaki in neborci. Vesel je pogled po jedilnici: vse je izpremenjeno, nasmehljano. kakor da smo doma, kakor da smo ena sama velika družina.
»Mi rno!« — Na pragu se je pojavi! na§ poveljnik, polkovnik Damjanovič v spremstvu komandirja in ostaUh oficirjev Naš lastni orkester, ki ga tvorijo no večini neborci. je udaril koračnico Nato smo zapeli. Slovensko. Potem hrvatsko m srbsko pesem. In bili smo kakor deca. ki nestrpna in razposajena čaka daril. Po božični molitvi, ki jo je opravil katoliški duhoven, nam je komandant s toplimi besedami voščil veselo božičnico In še nam ie primerno poudaril, da smo zares vsi eno in da tudi živimo za eno: za domovino, za kralja! — Vstali smo. orkester je zasviral. mogočno je odmevala po dvorani himna, nakar je iz več ko dvesto grl zaoril trikratni: »Živio!« — na čast kralju Aleksandru.
O, potem pa še tole: razdelili so nam darove, prav take, kakor smo jih časih dobivali doma. Ni manjkalo orehov ne jabolk in fig, prav vsega je bilo. In ko Je minila večerja in Smo (po izpuhu običajnih poslovilnih cigaret) legali k počitku, nam je bilo dobro in blago. Božič nas Je našel tudi pri vojakih. Bolj nas je razveselil, kakor kdajkoli v civilu.	S. K.
Po krvavem zločinu v Čacku
Čačak, 28. dccembra. Preiskovalne oblasti so v ubitem razbojniku na obali Morave spoznale Petra Krajišnika iz Visokega v Bosni. Krajišnik je bil že večkrat zaprt zaradi vLmov in tatvin, zadnjo svojo kazen pa si je prikrajšal z begom iz neke kaznilnice. Bi! je nevaren zločinec in so ga imeli v evidenci že mnogi policijski uradi. Pri njem so našli raznov-stno vlomilsko orodje, ni pa še mogoče dognati, kaj ga je napotilo v čačak. Njegov tovariš, ki je izšel živ iz boja z mestnimi stražniki na obali Morave, se je napotil proti Sarajevu. Pri njegovem pajdašu, ki je padel v borbi s stražniki, so našli tudi njegovo sliko, ki pa je bila brez imena. Sliko so seveda takoj razmnožili in razposlali orožniškim postajam in policijskim uradom.
Pobegli zločinec je nemoteno dospel v Užice in je tam obiskal še neko kavarno. Tu je bral časopise in se je posebno zanimal za opis krvavih dogodkov v čačku Ko pa je v listih zagledal tudi svojo sliko, se je takoj podal na pot. Blizu Vardi-šta je padel v roke orožniški patrulji. Orožnikom se je predal brez vsakega upora ter se legitimiral kot Vaso Vojvodič. nekdanji trgovski potnik iz Visokega v Bosni. Krajišnika je poznal že prej, potem pa ga je za več let izgubil iz vida in sta se šele malo pred prihodom v čačak kakor pravi, slučajno srečala na potovanju. Vojvodič trdi, da je začel streljati v policijskem uradu njegov tovariš in da je on šele potem, da bi se rešil, tudi sam posegel po orožju.
Od strahu je umrl
Usodno vedrenje rja pokopališča. — Praznoverje je ugonobilo mladega korenjaka.
Sarajev«, 28. decembra V vasi Brotnji v mo starčki okolici je praanoverje ugonobilo vaškega korenjaka Nikolo Gugiča, ki se do nedavnega časa nd ustrašil niti pet in še več enakih juna-čin. Zgodba njegove nesreče se je začela že pred kaikimi 14 dnevi, ko so bili v mo. starski okolici hudi nalivi in viharji. Nevihta je Nikolo zalotila, ko je pozno zvečer vasoval pri svojem dekletu, kakih 5 kns od domače hiše. Meneč, da ploha ne bo dolgo trajala jo je Nikola uibral proti domu, ker pa je lilo bolj in bolj, se je zatekel vedriit na vaško pokopališče ter planil tam naravnost v kapelico. Pred njim sta tam vedrila že dva druga fanta, ki pa dolgo časa nista dala gHasu od sebe, da se Nikola, ki ni nikogar videl, ne bi preveč prestrašil. Nikola je stal spredaj pri vhodu in gledal ven, druga dva pa sta stala za njim. Nikola. ki drugače ni bil boječ, je bil sprva vesel strehe, polagoma pa mu je le pričelo postajati težko pri srcu in se mu je zdelo, da sliši neke nenaravne glasove ko je voda pljuskala po nagrobnih spomenikih. Druga dva, ki sta že dalje časa vedrila, pa bd bila rada kadila, in je eden od njiju pozabil na prvotni sklep, da ne bi kazalo plašiti novega tovariša, ter mu z besedami: »Prijatelj, ali imaš vžigalice?« položil roko na ramo. V tistem trenutku pa je Nikola krifcnil na vso moč ter oddirjal ven v ploho.
Mogoče si je že med begom ali pa šele pozneje doma sam v svoji domišljiji ustvaril visoko belo prikazen, ki ga je v kapelici pokopališča s svojo koščeno roko prijela za ramo. Ker mu domači niso verjeli, se je ta prikazen še bolj utrdila v njegovi domišljiji in od tistega dne je bil fant ves pobit in zmeden. Med svojim divjam bega-njem skozi silno ploho se je seveda tudi prehladi 1, dobival pa je tudi živčne napa-
Predčasno osivenfe las preprečite z redno nego las s »Črno glavo« in s sredstvom »Haarglanz«. Spiranje s tem sredstvom, ki je priloženo vsaaemu zavojčku »črne g.-ive«. okrepi lase v njmovi strukturi. Lasje ostanejo zdravi m -ep' ter odporni proti vsem škodljivim vplivom, »črna giava« s sredstvom »Haargianz« ui očali je na razpolago za svetle in temne lase in za tako zvani »extra-blond«.	7
de in vedno je govoril o strašni mrtvaški prikazni, četudi sta prišla k njemu ooa mladeniča, ki sta z njim v pokopališčni ka pelici vedrila, ter mu skušala vse pojasniti. Vse to ni zaleglo m je nesrečni mladenič te dni umri v popolni duševni zmedi.
Gosposko življenje dveh poklicnih beračev
Ljubljana. 28. decembra.
Ko sta se naveličala Zagreba, ali bolje, ko so jima tam postala tla prevroča sta se odločila 26Ietni Ivo Maričič in 19!etni Djuro Gašparič za pohod proti Ljubljani. Menjaje sta pešačila in se za nekaj postaj potegnila z vlakom, vso pot pa pridno beračila. V Ljubljani sta si takoj poiskala sobo v hotelu, nato pa sta se ozrla okrog za poslom. Pričela sta natančno po načrtu. Maričič, ki ima desnico brez treh prstov, se je postavil ob zid na Miklošičevi cesti in stegoval pokvarjeno roko. mlajši Gašparič pa je postajal nedaleč od nie-ga na straži, da je lahko opozarjal tovariša na pretečo nevarnost v osebi patru-ljujočega stražnika, v' teku dni sta večkrat menjala svoje prostore in se je mladi prosjak pojavljal v Frančiškanski ulici, v bližini kolodvora, v Stritarjevi ulici, pa tudi na Mestnem trgu Včeraj pa je bi! Gašoarič očividno nekam nepazljiv kajti naenkrat se je v bližini Hamannove trgovine. kjer je prosjačil Maričič, pojavil stražnik, ki ga je aretira! in takoj nato zajel tudi v bližini stoječega Gašpariča.
Na policijski upravi ie Ivo Maričič odkritosrčno priznal, da se že dolga leta preživlja z beračenjem. Navedel je tudi hotel, v katerem sta stanovala in policija je našla pri preiskavi njunih kovčegov v razne predmete, ki prav gotovo izhajajo iz tatvine. Maričič in Gašparič sta priznala, da sta včasi beračila tudi po hišah in sta često našla stanovanja prazna zato sta lahko nemoteno posegla po tem ali onem. V Ljubljani sta često priberačila dnevno tudi nad 80 Din. zato sta prav lahko živela in stanovala v hotelu. Maričič je celo povedal da je s priberačemm denarjem podpiral svoje dekle, neko Julko Radičevo. ki ji je pošiljal denar v Zagreb. Gašparič se je v hotelu prijavil pod napačnim imenom Antona Filipca Oba ptička so na policiji prijeli zelo strogo, nakar so ju izročili sodišču. Kakor priča tale dogodek, v Ljubljani beračenje nikakor noče ponehati, kajti ljudje sami po nemarnosti to podpirajo in s tem privabljajo v naše mesto nevredne tuje prosjake, ko imamo vendar sami na stotine takih, ki so res potrebni podpore.
Rop sredi noči
Ptuj, 28. decembra.
Nedavno noč okoli druge ure je zbudilo posestnico Lizo Pernekovo v Sedla-šku v Halozah močno trkanje na vrata. Na njeno vprašanje, kdo je zunaj, sta ji dva moška rekla, da ji je ušla svinja iz hleva in da jo naj zapre. Pernekova je tem besedam verjela ter odprla zadnja vrata, pri katerih sta jo pa prestregla oba neznana moška, ki sta bila maskirana. Prvi jo je prijel za usta in jo začel daviti, da se je onesvestila, nakar sta se roparja podala v notranjost hiše in začela stikati za denarjem. Ko se je Pernekova čez nekaj časa osvestila in se vrnila v sobo, sta bila neznanca še vedno na delu. Zdaj ji je eden izmed njiju nastavil samokres na prsi in zahteval denar, sicr da jo ustrelita. Njenega nekoliko slaboumnega 321etnega sina Leopolda, ki je ležal v postelji, pa je drugi ropar medtem udaril z malo sekirico po roki, da je dobil veliko oteklino. Žena je vsa prestrašena odprla skrinjo, kjer je imela zadnji denar 400 Din, shranjen v kuverti. Bila pa je pri tem vendar tako spretna in prisebna, da je hitro skr:-Ia tri stotake in je le enega izročila maski-rancema, ki sta nato odšla. Naslednji dan je rop prijavila orožnikom, ki oba zločinca vneto zasledujejo.
Najpopularnejša opereta skladatelja B. Granichstaedtena
ORLOV
Liane Haid, Svetislav Petrovič Pride!	Pride.'
Med novimi knpg&mi
France Kidrič. Zgodovina slovenske«:?! siov«tva od začetkov do marfiie revolucije. I. snopif. 2. predelana izdaja Izdala »Slovenska Matica«. 1932 (136 strani in XX strani Opomb).
L. 1929. je izšel prvi snopič prof Kidriča »Z<jodov'na slovenskega slovstva«: po treh letih je založnica natisnila drugo izdajo. da bo lahko ustregla željam novih na ročn;kov Pojav ie že sam po sebi razveseljiv. če uvažamo, da ie že prvi snopič izšel v nakladi. ki je za slovansko znanstveno delo skoraj br^dna Potreba druge izdaie kaže. da pri nas ra=>te zanimanje za slovensko kulturno trad ciio in da ie delo prof. Kidriča seglo daleč preko kroga ljudi, ki =o iz ožjih ozirov zainteresirani na naši slovstven^ zgodovini Kidričeva »Zgodovina slovenskega slovstva«, ki prikazme na=o kulturno in narodno rnst je postala vrelec novih pobud in knžipot k novemu, organične-niu odnosu med našo preteklostjo in seda-niof-tjo. V tem ie n>en splošno-kultnrni pomni. O znanstvenih kvalitetah te knjige bi bila v tei kronistirni beležki odvišna vsaka nadalinia beseda, sai mo:ap>o od zvezka do zvezka boli občudovati temeljitost in skoraj izčrpno glob no in širino Kidričevega proučevanja naše književne ("n še več kot samo kniiževne: kulturne, narodne in socialne) preteklosti. Vsak njegov stavek je plod
kritičnega proučevanja, vse njegovo monu-mentalno delo je zgrajeno na virih in pogosto srečuješ revizijo dosedaj veljavnih podatkov in sodb.
Zdelo se je, da tej knjigi skoraj ne bo mogoče ničesar dodati. Druga izdaja prvega snopiča je preverila o nasprotnem: Učeni pisec je prvotno besedilo v marsičem predelal in izpopolnil. Ponekod gre samo za tehnične spremembe, ki so dale tekstu večjo preglednost, drugod ie stilistično brusil in izpopolnjeval, na mnogih mestih pa je dodal kar cele odst-tvke. ki vsebujejo bodisi nove izsledke, bodisi zaokrožaio dosedanje in ustvarjajo reliefnejšo podobo. Celo razporeditev poglavij ie v drugi izdaji spremenjena- Tako je vmes med poglavje »Delo z,a protestantski repertorij v 16. stoletju« in »Ob petdesetletnici slovenske knjige« prišlo krajše poglavje »Delo katolikov v dobi protestantske aktivnosti«, ki je v prvi izdaji objavljeno za poglavjem »Ob petdesetletnici slovenske knjige« in z naslovom »Delo katolikov izza srede 16. stoletia«. Poglavje ob »Petdesetletnici slovenske knjige« te v marsičem izrvopolnieno in še preglednejše. Doba od 1. 1598—17o0. ie v drugi izdaj' dobila naslov: »Delo za katoliški reperiorij po zatonu protestantizma« Sledi kratko poglavje »Delo protestantov v dobi katoliškega razmana«. predelano poglavje iz 'zda je »Knjižna pomagala protestantov 1598 do 1750«. Poglavje »Ob dvestoletnici slovenske
knjige« se je razširilo in izpopolnilo v poglavje »Ob stopetdesetletnici začetka reka-tolizacijskih komisij«. Drugi izdaji so tudi priložene Opombe, kj jih naročniki prve izdaje še nimajo in ki se nanašajo na predelano izdajo.
Kdor bo hotel Kidričevo Zgodovino proučevati v njeni končni obliki in v vsej pol-noti, bo moral seči po drugi izdaji-
Mariborski koledar 1933. Izdala in založila Nabav|ia'na zadruga državnih uslužbencev v Mariboru.
Kdor še ne pozna tega koledarja, ga bo vzel skeptično v roke. kakor bolj ali manj vsak koledar: češ. zopet knjiga, ki je samo — koledar. Toda Mariborski koledar ne dopušča, da ga knjižni kronist odpravi kar takole s ponižno vrstico. Zakaj ta kolednr (urednik mu je za uredniški odbor N. J. Vrabl) ima večje ambiciie kakor s zgolj koledarske in zabavne. Tako vsebuje poleg društvenega in manj pomembnega gradiva nekoliko dobrih pesmi Janka Samca. Fra-nia Basa daljši zgodovinski članek »Gradbena slika Maribora v začetku 19. stoletja? in novo poglavje iz spominov na prevratne dni. ki iib piše general Maister. V tu objavljenem poglavju obravnava pisec Mariborsko varnostno 6tražo (Marburger 'Vhutz-
wehr) in njeno razorožitev _ dejanje.
ki je v znatni meri odločilo narodnostno in državno usodo Maribora Omeniti je še Krambergeriev članek »Nekai številk o Ma riboru«. zanimiv statistični preirled našega obmejnega mesta. Ne smemo prezreti doneskov dr. Vladimirja Travnerja, predvsem
njegove »Barčice«, ki, mislim, srečno imiti-ra jezik in slog Trubarja« Pohl na. Vodnika, Prešerna. Danjka, Koseskega, Jenka. Gregorčiča, Aškerca, Sardenka, Župančiča na primeru narodne pesmi o barčici. Tudi njegovi »Mariborski portreti« bolj ali manj zadevajo v živo.
Gabriela Preissova, Potočnikova Truda. Koroška povest. Prevedel Ivan Podgornik. Založila »Žena in dom« (120 strani).
Ta drobna, a liubezniva kniižica je skupen sad pisateljičine tople ljubezni do Koroške slovenske zemlje in prevaialčeve než ne pozornosti do njenega dela. Novejša koroška jx>veet Gabriele Preiesove je bila zares_ vredna, da io dobimo v letu, ko je zaslužna avtorica praznovala svojo sedemdesetletnico. »Potočnikovo Trudom odlikujejo vse literarne vrline pisateljice »Koroških povesti«. Zgodba njene glavne junakinje je pripovedana naravno in prijetno, vso knjigo pa obseva sii lepih spominov na naš slovenski Korotan. na niegove slikovite pokrajine in zemlji vdano 'iudstvo. Ne dvomimo. da bodo osob'to ženske čitateljice pogosto segale po tej kniisri. Prevajalec Ivan Podgornik ie trden poznavalec našega i^-zika: njegov prevod ie jezikovno in stilistično tako dober, da se t^ zdi. kakor da čitaš domačo knjigo. Gabriela Preissova se bo s to knjižico zopet udomačila zlasti v naših liudskib knjižnicah.
Herman Sndermann. Mati Skrb. Boman, Prevedel Mirke Jaroraik Ia-
dala Delavska založba v Ljubljani (250 strani).
Dobili smo v slov. prevodu to knjigo, ki je bila kakšnih 10 let pred svet. vojno eden najlepših socialnih romanov sodobne nemške književnosti. »Frau Sorge« ie bila potemtakem dobro izbrana za prevod v slovenščino: knj ga ie še danes živa in človeško topla Danes, ko je beda še večia in skrb še splošnejša in mučnejša. bo »Gospa Skrb« tem boli užigala srca. Prevod Mirka Javornika ie sladek, oprema okusna.
Miran Jarc. Kovo mesto. Roman. Iz. dala Jugoslovanska knjigarna (184 strani).
Ta študentovski roman nadarjenega slovenskega pesn:ka je prvotno izhaja! v »Ljubljanskem Zvonu«: za definitivno knjižno izdajo ga ie pisec znatno predelal in oni-lil. Jarčevo »Novo mesto« ie izpoved mladega rodu. ki ga ie svetovna vojna presenetila sredi telesne in duševne rasti, v srednji šoli dolenjske metropole. V spisu se avtoriev lirizem nekoliko bori z '"ntelektualizmom. ki prinaša v tok pripovedovanja mnoge re-fleksiie. Oba elementa se pa boiuieta e č stim ep;čnim prizadevanjem, t. i s pravim značajem romana Vendar je to prenletan>e !i-rizma in iritelektualizma z epiko vtisnilo Jarčevemu »Novemu mestu« nekai svoisl-e-ga in ustvarilo nekatere prav značilne strani. »Novo mesto« ie poleg Kreftovega »Človeka mrtvaških lobani« naiavtentičneiša ;z poved naše, med vojno doraščajoče inteligenčne mladine, samo da »Novo mesto« r.»-jema pcav vojna leta, Kreftov roman pa
NAZNANILO!
Oblačilnica za Slovenijo
R. Z. Z O. Z.
se je PRESELILA dne 28. decembra 1932 z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE v Ljubljani
Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 29.
in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje.	Io4l0
♦	Z ljubljanske univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razp.suje mesto rednega ali izrednega profesorja za predmet j Nauk o nahajališčih koristnih izkopin«. K učni obveznosti spadajo razen označenega glavnega predmeta še predavanja o d.nam-včnt geologiji Jugoslavije za slušatelje rudarskega oddelka Prošnje, opremljene z izkazom o znanstvenem deicvanjn. je vložiti najkasneje do 20 januarja 1933 na rektoratu univerze v Ljubljani Bližje informacije daje dekanat tehnične fakultete v Ljubljani.
+ Dr. štampar v Bolgariji. Profesor zagrebške univerze in podpredsednik hig:-jenskega komiteja pri Društvu narodov dT An ti rej štampar je 24. t. m. prispe) v Sofijo, kjer se je sestal z dr Kosjakovi-čem. direktorjem direkcije narodnega zdravja. Naslednjega d.ne je dr. štampar v dvorani bolgarske akademije znanosti predaval o problemu podeželske higijene. Občinstvo se je dr. Št.amparju iskreno zahvalilo za njegovo predavanje.
♦	Ivan Meštrovič upokojen. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra prosvete odo-br.l ostavko na državno službo odtočnemu kiparskemu umetniku -Ivanu Meštroviču, dosedanjemu rektorju umetnostne akademije v Zagrebu.
Lepo sofeovje
ostane trajno zdravo po zaslugi znanstveno preizkušenih skupnih učinkov JOD-KALI-KLORE zobne paste.
DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana
Prešernova 5.
♦ Vojaške vesti. Giasom »Službenega vojnega lista« so imenova>ni: poročn'k Milan Tom.iic za apotekarskega kapetana 2 razreda; zrakoplovni podporočnik Pavel E>ominko pa za poročnika. Za oficirje pa so menovani naredniki: Peter Bizjak zu pehotnega oodporočnika. Leopold Ču-ček za artilerijskega podporočnika, Franc Zaje in Siavko Rušeč za strokovna po i-po ročni k a vojne mornarice, ^udovik Valentine'!' in Adolf Kolanč za strojna podporočnika vojne mornarice, Ernest Pipan in Kazim,,r Cotič za sanitetna pomočnika 4 razreda, Franc Cvikl. Vekoslav Mlaka' :n Martin Hlebec vojne pisarje 4. razreda — Državni a ojster-kovač Božidar Dolenc ie napredoval v 9. položajno skupino. državni mojster-ključavničar pri smodnišnici v Kamniku Maks Ro^le pa v S. položajno skupino Trajno pa sta upokojena narednika-vodnika Ivan Smrekar in Ivan Lasn .k Na službovanje so pride-Ijert:: sodni kapetan 1 razreda Leon Mal-nar referentu sodstva pomorske oba.ske komande; sortni kapetan 1 ra^rela A,bin Omahen vojno, državnemu tožilcu morav-skega divizijskega vojnega sodišča; nižji vojaški uradnik Lavoslav Abram kot vršilec dolžnosti kontrolorja komandi jadranske div;zi;ske oblasti; nižji vojni uradnik Fran Rupnik kot inteniant. komandi drinske divizijske oblasti; vojaški p sar Mirko Sinke kot manipulant skladi-
Silvestrov
večer
ILIEIJE 31. slecembra
Kavama ^Evropa" RG^my-Jazz PLES
| šču brodske garnizijske uprave, inteudant-ski poročnik Bonis Kuret pa kot knjigovodja vojnotehničnemu /.avo i.*,
♦	Spomenica Jadranske Straže. Za desetletnico delovanja našp zgledne organizacije, ki propagira spoznavanje morja in zagovarja reševanje problemov, ki so ozko zvezani z življenjem in napredkom našega naroda, je btila izdana spomenica, ki izčrpno obravnava historiat dosedanjega delovanja Jadianske Straže Odtočni publicisti so prispevali zelo zanimive članke, ki jih krasijo tud>i številne slike, vsem na čelu podoba prestolonaslednika Petra. — Spomenico je izvrstno uredil Niko Bartu-lovič v formatu revije. Izvod je po 30 Di:i Priporočamo članom Jadranske Straže in vsem zavednim Jugoslovenom, da si spomenico naroče pri izvršnem odboru JS v Splitu Vsi odbori Jadranske Straže morajo imeti v svojem arhivu ta prvi zgodovinski pregled dela za naše morje.
♦	Kmetijska predavanja. V prvi polovici januarja bodo v radiu ta-le kmetijska predavanja: 1. januarja bo zjutraj predavai g dr Kern, ravnatelj bakteriološkega zavoda, o prvi pomoči pri nezgodah živ,-ne popoldne se bo pa vršil prenos z gospodinjske šole v št. Juniju ob j ž Razgovarjala se bosta o perutninar&tvn, osobito o delu v kurnici, g. .inž. Kropiv-šek, profesor Kmetijske šole, in gdč. Kola nič Mira, strokovna učiteljica gospodinjske šoie. Na dan Sv. Treh kraljev b-o zjutraj govoril g. inž. Pire, inšpektor pri agrarnih operacijah, o vložbi zemljišč, popoldne bo pa nadaljeval g. inž. Sadar. banov! nski referent, o smernicah za uspešno pridelovanje njivskih rastlin v dravski banovini Dne 8. januarja bo g. inž. Novak, gozdarski referent, govoril o gozdarstvu, popoldne pa bosta g. inž. Wenko Beno in g. inž. Jelačin Ivan govorila o letošnjih premovanjih pri živinorejskih se-lekcijskih zadrugah.
♦	Tujsko-prometnim, zimskosportnim in planinskim organizacijam v uvaževanje. Zanimanje za zimskosportne prilike v Sloveniji raste vsako zimo bolj In bolj že po najrazličnejših krajih naše države, žal pa je tozadevna naša informacijska služba še zelo pomanjkljiva Nujno potrebno je. da se sporazumejo imenovane vrhovne organizacije in se odločijo, da prevzame ena od njih skrb za redno in točno objavljanje raznih najvažnejših vesti, ki se tičejo zimskega športa in ki zanimajo premnoge po vsej naši državi razkropljene inteiesente Ako ni mogoče vsak teden enkrat (n. pr. vsak petek), naj bi se vsaj vsakih 14 dnii objavljalo pod poglavjem »Zimski šport v Sloveniji« v vseh najvažnejših dnevnikih naših največjih mest kratko, a jedrnato poročilo o naših zim-skosportnih prilikah približno po vzorcu objav SPD o odprtih kočah. Med to zim-skosportno poročilo spadajo predvsem: 1. smučarski tečaji; kraj, termin, stroški, učitelj, naslov, kdo daje pojasnila; 2. zimskosportne prireditve večjega stila; 3. navedba o odprtih najvažnejših dolinskih in višinskih zimskosportnih postojankah (zimovišča) in naslov, kam se je obračat: Po pojasnila. _ Teh naslovov seveda ni navesti celo kopico, temveč nai zadoščajo samo trije: Putnik (Tourist office), Ljubljana, Putnik, Maribor in Slovensko planinsko društvo, Ljubljana; ie ti pa naj se potrudijo, da dobe redna in točna pojns-
i ni',a iz vseh krajev in da Izdajo po med j sebojnem sporazumu vsaj vsakih štirinajst ! dni eno enotno zimskosportno poročilo za j vs0 Slovenijo v gori omenjenem zmlsln i + Službeni list dravske banovine objavlja v 103 letošnji številki uredbo o podpornem skladu pomožnega osobja v državni službi ter odločbo o hranilnih vlogah nri Poštni hranilnici, i * Oblake in klobuke kemično čisti, bar va, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
* »Franz Josef« grenčica čisti želodec, čreves in kri.
ima težišče v prvih povojnih letih. V Jaree-vi izpovedi rodu. ki *e iskal človeštvo in njegove najvišje vrhove sredi najbolj razbrzdanega viharja njegovih demonsk h sil, je mnogo zanimivega gradiva za studii mladostnika in niegove psihe. Obenem je ta roman one v Novega mesta, ki sa ie pesn-ško poveličeval Kette in opisoval Piigeij: >rešuiejo« večne probleme in prebirajo francoske pesnike in ruske realiste ter No-vmra mesta malomešeanov z njihovo normalno snmovSpčnostio 'n ompienostio. Glavni iunak Bohorič ima nemara nekoliko avtobiografski nadih, nekateri <1 i jaški značaj so posneti rx> resničnih modelih Ponekod ie p r > rvovedova n ie malce razvlečeno. Vsekakor j" Jarčevo »Novo mesto* vt:snilo novo zna-f;lno potezo obrTzn slovenske povojne pisateljske generacije
S!tarninrf«ke lia«ni bajke in pravljice f.Totaka) Po francoskem nrevodu i? <tj»n«kr?t;, nriredil Josip Stirhv Z-ložila Fritrljska knjigarna (84 strani).
Josip Suchv. ki ie že pre<l leti pr'redi'1 za ?'ovence Uvod v budhizem. ie iz indsk°ga duhovnega oodročin r>rinrav'l naši mladini zhirkn eksotično barvanih in v jedru vse-rV>r<-iVf) etičnih r>ravlj'c Budhistične prav-Kn.fn irootvilTiile že obstoječe zbirke h-iik >n pravljic iz drugih tnjh zakladnic ftli rwl< ro Vi c pridom r>re?ital tnrli odrasel brnle'- Knii"!! :p obilno lustrirnna.
Jo-i C Piliifrč Mtklav7««v:i no? T<«*o. eritfiio M R:<ml>i<";» Založila Mladinska W;»t'r.> v l.iitldi-tni (64 strani)
Povest prignane«« mladinskega pisatelja jp 7fi decembrske i>ra7nike obogatila naso rloslei |er>o razvito mlad;nsko književnost. Pibičičeva buir.a in otrolki naivnosti ustrezajoča dorni5Mi;a ie z -»Miklavževo nočie< ustvarila po«w*hno r>osln«ticr> za mlade čitale-lie do desetega leta Bamhičeve pisane več barvne in stev;lne litografiie ailno oživl^nio knjieo in slikovito na očitajo domišljijo
mladega čitatelja. dokler se ves ne pogrezne
v zasanjan svet Miklavža, pajacev in drugih prikazni — svet. ki se skozi njega vidi tud: človeška beda in krivičnost.
Sinclair Lewis. Dndsvvorth. Preveo Borivoie Ne-lič. Izdanje »Nolit«. Beograd (414 strani).
Založba »Nolit«, ki v okusno opremljenih izdajah in samo v latinici natisnjen h knjigah obiavlja prevode najsodobnejših svetovnih pisateljev socialne smeri, je v kratkem presledku izdala dve knjigi Nobelovega lav-reat-a Sinclaira Levvisa: »Glavno ulico« in »Dodsvvorth«. Obsežni roman »Dodsvvorth« ip eno največjih del Sinclairia Lewisa: veliko ne le po obsegu, marveč tudi po teht nosti svoie snovi, po kritiki ameriškega življenja in po neposredni, polni sil' pripovedovanja. Prevod se čita prav leno. Po zaslugi >Nolita« bodo kmalu v srbskohrva-škem prevodu vsa prmiembneiša dela tega svetovnega epika in kritika sodobne Amerike
390.0110 kilometara u sekundu sa doktorom Svugdiccm. Izdanje Nolit. Beograd (204 straniL Doktor Svugdič. ki prevali v eni sekundi 300 0(X) km. je seveda svetloba. Pisec te knjige na lahko timlj-v, pripoveden in vendar eksakten način poučujp mladino o tehničnem napredku človeštva, o skrivnostih elektrike, radia in raznih žarkov, o vetsoljstvu in kosmičnih silah itd. Velikp resnice iz fizike, geologije, astronomije .-»o srečno zavit* v b^ike ki ne zabavaio »lič mani od že priskutnih fantaz:iskih baik. ki ž njimi včasih kar preveč dramijo mlad'no ln vendar ?o knjiga, kakor ie ta. poučile za vse življenje Takih knjig bi bilo treba Se več. Oprema ie odlična
Ante Otin«»n. Meštar Ivan Roman Split W2 f2S4 strani).
Roman dokai neiireipne fantazije in motnih življenjskih pogledov.	—o.
Slamičeva trgovina nas z jestvino založi, Slamičeva dobra vina nam krepčajo slabo kri.
♦	Razpis zdravniške službe. OUZD v Ljubljani razpisuje za zdravniški okoliš na Vrhniki mesto zdravnika substitnta Prošnje sie snrejemajo do 15. januarja 1933.
♦	Smrt uglednega župana. Iz Slatine Radencev nam pišejo: Na Božič zjutraj je od kapi zadet umrl g. Franc Pele. večletni župan in predsednik krajevnega šolskega sveta pri Kapeli, v starosti 63 let. Pokojnik je stal ves čas neutešeno v naprednih vrstah :.n se tega nikoli ni sramoval javno pokarati. Z njegovo izgubo je nastala v vrstah voditeljev kapelske občine velika vrzel. Ohranimo mu časten spomin!
♦	Toma Zupana sklad. Gdč. Tilka Le-kerjeva v Splitu je nabrala jb priinki svoje petdesetletnice za Toma Zupana sklad 225 Dm. Iskrena hvala*
+ Ciril Metodova družba prosi svo^e podružnice, da nakažejo svoje prispevke za leto 1932 po položnici.
Zvočni kino IDEAL
Še danes ob 4., 7. in 9. zvečer velefilm v stilu »TRADEK HORNT«
Krokodili, kače, leopardi, tigTi! — Bela žena v robstvu krutega ma-haradže! — Velenapeti prizori! —
Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik in Ufa film »GORA ATHOS«. Na novi zvočni aparaturi!
♦ Mrlič, ki je pred pogrebom oživel.
V selu Trenčanih se je te dni vršil pogreb Stane Brakovičeve, ki je bolovala na ta-fuzu. Ko je duhovnik opravil molitve, je Stana začela trkati na krsto, nakar so se pogrebniki prestrašeni razbežali. Nesrečna žena se je prebudila iz nezavesti in tako prepTeč..la, da je niso ž>ive pokopali.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
godaj zjutraj doseiete normalno lahkotno izčižčenje. če »žamete prejšni wečer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-10 se v vseh lekarnah. • 'sebina Škatlice
zadostuje za 4 do 6 krat.
Odobreno od Ministar «oc politike in narodnega zdravi« San. oddeL S Br 122*3 od 12. julua 1932.

♦ Mrtvec v tunelu. Železniški čuvaj je predvčerajšnji!m ponoči našel v rinajijskem železniškem predoru razmesarjeno moško truplo, poleg katerega je ležala vreča s ponoš-eno obleko in hlebom kruha. Komisija je ugotovila, da je neznanca povozil orient-ekspres. Iz izkaznice, ki so jo na^lj v vreči, je razvidno, da je ponesrečenec petdesetletni Radoslav Prodanovič iz Mo-knina.
NAJBOLJŠEGA IZDELKA DOBITE LE V TRGOVINI
LJUBLJANA	PREŠERNOVA
SNEŽKE SEDAJ PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
15374
KINO LJ»!RMA\S!il DVOR _Telefon 2730_
Cirkušk
princesa
Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. Najnižje cene 4 in 6 Din.

*	K vlomu v Kamniku. »Ponedeljsko Jutro« je poročalo o treh mladih vlomilcih, ki so nedavno obiskali skladišče tovarne gorčice >Eta« na šut.ni v Kamniku. V našem uredništvu se je zdaj zglasil oče m'adoletnih fantov Ivana in Štefana z Jezice i.n nas naprosil za ugotovitev, da fanta nista bila toliko kriva, kakor je navedeno v članku in da doslej še nista imela opravka s sodiščem. Fanta se pred staršema kakor pred orožniki zagovarjata, da sta šia pogledat svojo rojstno hišo v Podgorju pri Kamniku in da ju je spoto ma neki 17-letni fant nagovoril za udeležbo pri vlomu.
♦	Redki so dobri prijatelji in ne smemo jih pozabiti, ker oni edini pomagajo človeku v težavah Kresi val »Bayer« je tak prijatelj in nanj se lahko zanašamo, če nas popade prehlad in močan kašelj. Na to je treba misliti zlasti sedaj v dobi večje nevarnosti za zdravje.
Silvestrov večer
Ljubljanskega Sokola
BOGAT SPORED — NAGODE-TOV JAZZBAND — PLES.
+ Miši objedle 200.000 dinarjev. Pre. možni posestnik Dušan Jagelovič v Veliki Kikindi je imei prihranjenih 200.000 dinarjev. Ker ni zaupal bankam, je izroči! denar svoj,i ženi, da ga splavi na varnem kraju Denar je spravila v zaboju, ki ga je inK la v izbi, in ga delj časa ni pogledala Ko pa je te dni Jagelovič kupil neko zemljišče in hotel plačati, je šel v izbo. da bi vzel potrebno vsoto in zaboja Na veliko osupnenje pa so bili bankovci vs razgrizeni od mi&! Mož je napadel svojo ženo. ki pa je srečno ušla njegovi jez! V obunu se je mož v podstreš u obes vendar so ga domači še pravočasno rpši'1 Pravi pa. dn te nesreče ne bo p.reAl-»el.
H LfaMisme
u_ Dobrodelna akademija. 5. januarja
priredita v Sokotekem tli.mu na Taboru mestna občina ljubljanska ic Krajevni odbor Rdečega križa dobrodelno akademijo z mladinskem pevskim in glasben:m koncertom in zabavo. Nastopila bo šolska miadina iz Trbovelj — že po vsej Jugoslaviji znani trboveljsko slavčki in orkester goencev šole Glasbene Matice pod vodstvom g. prof. Karla Jeraja, ki je že ob zadnjem festivalu v Ljubljani vzbudil veliko zanimanje in že! med občinstvom spiošno priznanje. Poleg delavca, k: je pii.eMl letošnjo zimo nibiralni dan zp svojega brezposelnega tovariša, poleg organizacij delodajalcev in delojemalcev ki prispevajo v fond za brezposelne, je priskočila Stdaj brezposelnim na pomoč tudi naša mladiina Zato se bo občinstvo goto vo odzvalo vabilu na to prireditev in do zadnjega kotička zased.lo prostorno dvo rano Sokolskega doma na Taboru Vstopnice se bodo p^ članih odbora prodajale in se dobe v predprodaji tudi v Matični knjigarni na Kongresnem trgu Obleka za to prireditev je promenadna Neprisiljena naj bo zabava po koncertu!
u— Fotoamater g. Cveto Švigelj je prejel v Zagrebu prvo nagrado (I. nagrada 4 najboljše slike brez medsebojne klasifikacije) za eno svojih najlepših fotografij. Cesfci+amo!
u— Ruska Matica. Na pobudo Ruskega znanstvenega instituta v Beogradu priredi Ruska Matica v četrtek, dne 29 t. m ob 20 v prostorih Francoskega instituta rusko predavanje prof. L Tauberja iz Beograda o predmetu: Društvo narodov in pravni položai ruskih emigrantov Prof L. Tauber je znan kot odličen strokovnjak in izvrsten predavatelj, zato posebno opozarjamo na to predavanje vse prijatelje ruske emigracije. Vstop prost in brezplačen
u— Melodija 1000 otokov«, nagradni film ZKD Še slehernega gledalca lepega domačega zvočnega filma »Melodija 1000 otokov> so očarali krasni narav®; posnetki iz Dalmacije Režiser Osvatič je znal s svojo filmsko kamero zajeti tako lepe sliike, da se jim mora diviti človek še tako razvajenega okusa. Naši kraji in naši ljudje, naše morje, naša govorica in naša pesem, vse veje iz filma pridtno 'ln naravno, da mora film osvojiti srce slehernega, toi čuti s temi kraii in ljudmi. Poset filma je zadovoljiv, apeliramo pa kljub temu na vse prijatelje našega domačega filma, na vso zavedno našo Ljubljano, na mladino in d.ijaštvo, da si prvo večie zvočno filmsko delo naše naglo se razvijajoče filmske industrije prav gotovo ogleda Danes m jutri bosta po dve predstavi, in sicer prva ob 14.15, druga pa točno ob 18 v Elitnem kinu Matici. Pri tej priliki poudarjamo še enkrat, da ie S- Mate Ma-tič, lastnik hotela »Central« v Splitu, razpisal lepo nagrado 14-dnevnega brezplačnega letovanja v njegovem hotelu (hrana in stanovanje). Nagrado prejme dofčni, ki bo znal na najlepši način v kratkih besedah opisati svoje vtise, ki jih je zadobil od filma. Dopise je poslati tajništvu ZKD v zaprti kuverti do 31. t. m. z natančnim naslovom pošiljatelja. Posebna komisija pod predsedstvom notarja ho razsod-ila. komu pripade nagrada.
u_ v »Taboru« predava drevi prof. dr. čermelj o beneških levih v Trogiru in italijanski kampanji prott Jugoslaviji. Na sestanek so vabljeni vsi člani in priiatelj! društva.
u_ Razstava v Jakopičevem paviljonu
Je odprta še do novega leta vsak dan od 10 do 16. ure. Opozarjamo na razstavo vse ljubitelje umetnost'
u— Obup zaradi bede. V ruski baraki nasproti kolodvora stanujoča 28-letna po-strežnica Zora M. je izpila predsnočnjim večjo količino lizola Zora je bila že dalje časa brezposelna in zaradi tega hudo potrta. Nasproti sostanovalcem se je večkrat izrazila, da ji je življenje prehudo in da se bo končala, že nezavestno so Zoro prepeljali v bolnico, kjer so jri Lz-prai; želodec, v en-j ar je njeno stanje še vedno precej nevarno.
u— Čuden gost pozimi. Pod lipam! na šenpeterskem nasipu za Polakovo tovarno je opazila včeraj popoldne gdč. Boža Ferantova čudno zverino. Ko je stopila, bliže, je ugotovila, da brca po tleh, zdaj v zimskem času, pravi majstol hrošč. Gospodična je čudnega zimskega gosta pobrala in ga pokazala v naši redakedji.
u_ Tepeikanje in kralji. Po mestu so
se že na božič pojavili trnje kralji, seveda v več izdajah. Proseči knezi iz Jutrove dežele so obiskovali in še obiskujejo v°e gostilne sredi mesta kakor na periferiji Vsaka skup na kraljev ima svojo pesem, ki jo odpoje v največji naglici, da nato lahko poprosi darov Včeraj so se tem malim prosjakom v bornih ornatih pridružili še različni tepežkarji. pa ne samo otroci, tudi odrasli siromak.; so iskali dobrih 'ju-di na trgu kakor na stanovanjih Mizerija je velika, vendar pa se vedno in n.jvsod najdejo dobrčine, toi ob vsaki priliki najdejo za reveže denarčič pod palcem.
u_ Polzki hodniki. Zaradi megle, ki prši čez noč reso na asfaltirane ulice in hodnike, postajajo ti zjutraj, ko zmrzne, prav .nevarni Zlasti pa trpi zaradi polz-kih ulic vnrežna živina. KonM padajo posebno na Miklošičevi in Aleksandrovi cesti, v Knafljevi ulici, pa tudi na Kongresnem trgu. 1'asantom, ki se kretajo po hodnikih, so posebno nevarne drsnice, ki jih zbrusi mladina. Pripetilo se je že več nezgod. Posinajte hodjiike!
u— V mestni klavnici ljubljanski sp ho dane« ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje trese po znatn-. z;»:?an! cen:
u_ Razsvetljen čevljarski most. Na novem Cevljaiskem mostu so mont.ra te dni na srednjih nižjih s;3nr h svetil <«-Na vsakem stebru so pr.trd-Mi :r svet:'ke, močno podobne on.m na stebr:h trimos"ja in v parku pred "Jlasbeno Malico
u— Silvestrovanje Sokola I na Tabora bo gotovo ena najlepš h prireditev Ome-nimo le par točk sporeda kot v. pr : ph-si baletnih mojs-Vov g Golovina in gdč Mo-harjeve (valček-solo. duet. slovenske ur-ke) Ruske narodne pesm: i.n oiese s spremljcvanjem balalajk zvaja skun na rusk h Sokolov Polnočna scena - novoletni senčn- film - nas bo uvedla v novo leto 1933 Tudi liumoristične točke bodo na višku Med odmori bo igrala društvena godba Po sporedu ples
u_ Velika sUvestrova prireditev bo v
soboto zvečer v hotelu »Tivoliju* Društvo jTabor« jo organizira, da b: s čistim dobičkom podprlo nezaposleno delavstvo Spričo takega name-.a in zaradi lenih pevskih točk in kun letov se bo ljubljansko občinstvo gotovo v velikem številu udeležilo tega silvestrovanja Poskrbljeno bo za najboljšo postrežbo in ples Vstopnina S Din. za družine 20 Din.
u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v soboto 7. januarja 1933 ob 20 v veliki dvorani Kazine svoj IX. obrtniški ples.
u— Društvo »Soča« matica v Ljubljani
proslavi v krogu svojih članov in prijateljev v soboto na Silvestrovo jugoslovenski badnjak kot manifestacijo narodnega uedinjenja v veliki dvorani Kazine ob 20. Vabimo vse, ki hočejo prebiti lep in zabaven večer, v soboto v Kazino. Na sporedu bo godba jazz-band. solospevi. deklamacijo, petje (oktet Ljubljanskega Zvona), kuple. tli (Bučar, Premeič) in polnočni govor z lepo pomembno alegorijo. Jedila ^n pijače bodo ze'o dobre in poceni vsem na razpolago. Zato v soboto vsi k .Soči« v Kazino.
u_ Ako hočete imeti praktično knjigo za saldo konti, blagovno knjigo, register članov itd. uredite kartoteko v obliki knjige 5>Agrippa«. Praktična navodila daje brez vsake obveznosti vsakomur tvrdka M. TIČAR, Šelenburgova ulica 1.
Na VRHNIKI se je naselil
ORDINIRA DNEVNO OD 9. DO 11. DOPOLDNE IN OD 2. DO 4. POPOLDNE pri »ČRNEM ORLU« (prej dr. Marolt)
u— Silvestrovanje društva »Krke« se Oo
vršilo pni Mikliču z zelo pestrim sporedom. Igral bo šramel »Grafike?, vmes nam bo Da zapel režiser g. Povbe več bupletov, med njimi »Potovanje s kolesom«, »V razredu prvem brzovlakai, »Neumni fantič;, »Kaj je z Vagajo nad Himalajo« itd. Posebna atrakcija /ečera bo volitev »kraj ce metuljčkov«. Smeha in zabave bo torej dovolj. Kar je pa največ vredno, je to, ia bo silvestrovanje »Krke« brez vstopnine: Opozarjamo člamstvo in prijatelje »Kvke«, da pridejo pravočasno, ker obe<.a ve. lik obisk.
u_ Sokol sko društvo Ljubljana IV. pri redi v soboto 31. t. m. ob 20. Silvestrov ve* čer v gostilni br. Jožka Jelačina na Dolenjski cesti.
u— Pretep v gostilni. V neki gostilni v kolodvorskem okraju je nastal hud prepir med brezposelnimi delavci, ki se shajajo navadno na »štokglajzu« in čakajo priložnostnega zaslužka. Gostilničar je, videč nevarnost, spravil razburjene goste na cesto, kjer se je prepir nadaljeval. Naposled so si prepirljii-vci res skočil! v luse. Neki pretepač pa je celo potegnil nož in hudo poškodoval na roki 39-letnega brezposelnega delavca Gabrijela Pašnika, ki so <<a moral! spraviti v bolnico, dočim je napadalec zbežal in ga doslej še niso prijeli.
u_ Predno odložite stare poslovne knjt.
in obnovite vse ostale pisarniške potrebščine, si oglejte veliko zajogo istih po najnižjih cenah pri M. Ticar, Ljubljana.
Iz Celja
e_ Ogledovanje klavnih živali in mesa.
Mestno načeistvo razglaša, da smejo vsi obrtniki in trgovci, ki še bavijo, četudi le postransko, s prodajo mesa iu mesnih izdelkov, to mesno rolo uvažat: v Celje le pod pogojem, da so take pošiljatve opremljene s certifikatom, s katerim preglednic mesa potrjuje neoporečnost blaga v zdrav, stvenem oziru, vrsto in težo v kg; s certifikata mora biti razvidno tudi mesto oddaje namembe in dan pregleda, ime oddajnika in naslovnika Treba je vsako mesno pošiljatev najkasneje šest ur po prispetju v mesto prijavit; v uradu Pošiljke nad 50 kg se na željo strank pregledajo brez posebne pristojbine tudi v obratovali šču ali SKladišču stranke Za divjač no. ki prihaja iz celjskega ali sosednjih srezov, ni treba ob prijavi predložiti certifikata o izvoru, tudi ne za kon-servrane ribe in mesne konserve v pločevinastih plombiranih škatlah, zapečatenih stekiemicah ali v lesenih posodah, na katerih je žig ali nar-is tovarne, iz katere izhajajo. Ta živila se pregledujejo oh drugih revizijah Ogledniki morajo pokvarjeno sumljivo blaso t«*oj v ct zaoleniti Kdor ho !rr*l! h določila. '<*> kaznovan z globo V Din sMi zaporam do 30 dni, razen t*«ta >a bo ovs.d^i žavnemu tožilstvu	<>*T«"<tl>e »to«>i)o f
veljavo 1. jannirja VAl
Sreeke m IV. razred
državne razredne loterije so dospele. Obnovite iih pravočasno! Žrebsnie se bo vršilo dne 1?. in 13. januarja
Zadružna hranilnica r. z. z o. zM LjuM»s»«*a. Sv. Petra
Smučarska "ola
S. K. ILIRIJE v Ratečah - Planici
Inž. Janša se je vrni] s študijskega potovanja iz Avstrije in je pričel 19 t. m. s poučevanjem smučanja v smučarskem domu Ilirije v Planici. Snega je sicer malo, vendar je za vežba-nie dovoli in dober.
te- Žrtve nesreč V Breznem pn Zida nem mostu je v torek pr; delu v rudniku podsnlo 36-letnega rudarja Alojza Ferlln-ea in mu zlomilo desno nogo pod kolenom 27-1-etn- dninar Albert žvižgaj iz Trnovelj pri Celju je obsekaval suhe vefe na drevesu Med delom mu je spodrsnilo ln nadel je pet metrov globoko na glavo Dobil je težje poškodbe na glav.; in močan pretres možganov
e_ Prijava vozil. Do 31 januarja 1933 je treba prijaviti naslednja vozila v območju pre<l.sto'iništva mestne policije v Celju- vsa motorna vozila (prijavna taksa za avtomobile 100 Din. za motocikle 50 I):n). fijakrske in polfi jakrske vozove (orijavna taksa 25 I>:iri in bieikle (prijav na taksa 5 Din) Odjavljena vozila so izvzeta Neuporabna vozila je treba nrija-viti v 15 dneh od dneva popravila Tiskovine za prijavo se dobe pri predstojni-štvu mestne policij-e
e_ Mestni kino. Danes ob 20.30 veii-častn: zvočni film »Sveti plamen« po zna ni dram' Somerseta Mausrhama z Gustavom Frohlichom in Dito Parlo Zvočni ž um al
e— Srečke IV. razreda razredne držav
ne loterie so došle ter se dobijo v podruž-niči -»Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Lep odziv pomožni akciji. Mestno županstvo je prejelo za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora še naslednje pr spevke: Darovali so po 2000 Din: Posojilnica v Narodnem domu po 1000 Din: Tiskarna sv. Cirila, po 500 Din: podružnica Ljubljanske kreditne banke, podružnica I Hrvatske Stedionice uradništvo I Hrvatske štedionice. Anton Tavčar, po 250 D n: tvrdka »Margo«. po 200 Din: dr H Robič. dr. R Ravnik. L. Zintauer. I Vidmar, dr. J. Mirt, Mariborski kreditni zavod, po 150 Din: R Makotter po 100 Din: M Ambroži č. R Kocijančič. Viljem V/ener O Meglč. A. LjTflvpkovič. L. Ju vančič M. Pogačnik. A. Karo, Zadružna samopomoč. H Stark. F. Minafik R. Maver dr F in E. Toplak, K Granitz. H P.obaus. V Vo sinek M. škapin. dr F Ma rinič. elektrarna T^ala d. d., dr K Kuiko-vec. A žl?htič F. Bureš. A. Loschnigg. L L:ndner Ceršaška tovorna lesnih snovi ;n lepenke dr A Badl K Krainz. K Pribil.
1	Pelikan, dr H Sedaj. R. Prelesmik. M Woch F Prah Fvangel=ika cerkvena ob-č:na Menici & Herold dr. I Matko. mr. pil C. Maver dr. F. Tomšič L in A. Bar. ta dr L Miihleisen in A. Moižišek. Vodstvo pn-rrc^e	se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje.
a— 7,-.i napredek našega obrtništva. Obrtno zadružno na-feorništvo v Mariboru bo v b^žnii bodočno-siti organiziralo več uč-r.h strokovnih tečajev, na katerih bodo p-edaval: strokovnjaki. Načrt predavanj, etroma te*friev je nas^edniT- 1 pretvarja za mo^Me '-spita/e kandidate 20 ur
2	obrtno knjigovodstvo 'n kaliknilaciia za rr>koc)e1ce in pomočnike 30 ur 3 trgovsko k-ifsrovoJ«tvo za trgovce in pomočnike 30 v* 3 travv^ko knjigovodstvo za trgovce ir pomočnike 30 ur 4. modeliranje za ko v'nprie ir. ki-parie ur 5. kovm^rsko rl-sfp^e 50 ur 6 po*»k o strelo vodni h napra vah 20 ur 7 avtr-rensko varjenje 96 ur in irizarsko ri3arie 40 ur Prvi te*ai je za-Ft.oTil. za citate pa ptačaio moTftri po 50 do 100 D'n poTyioJ5ri''k? pa pot-ov*eo Pri-jqi.o -je poslati no.-Tr>o.77tPie do 10 f^ruaria 1933 na Obrt.rio za/In r?.i'o n?<?w>rnf §tvo v Mariboru s->-»eiko načelstvo k~'er se dovip ti; ''	ip-Porrnaoiie
a—	«vet bo ime1 svoio zadnjo se.
jo v teikoče^ letu v petek 30 t. m. ob 18 v mar,ctrp.tni posvetovalnici
a— Strokovna «o?a hrivskfj« rjon-iočnikov ima pvoio učne nre vsp.k ponedeli-ek sredo in potek o-^ °0 rin v u**-lnici v Vetrin''-sk: 111 i ci 11T P "t t »h učp'> urajj <?e friz: TP -io <ian-.p Vo^p^n no^rl vodctvnm st.ro
kovnega	prihajati pa moraio ob
VP^Or-')] v ii-p'1t}:po n£ TTfcpiTTlpip p|p 20 30	c*o	pr.^noip zapro
a— Pno frt-f poTe/?*^ Lp^pis tla k? so nastal preteklo T)°dPii-»o oziroma porip
7 r, q <?t+ n.-ip.-n--! rn—o^p cr> T^btevalp c* - -' \ - p 1 c>'~ p -5-n -.'p n —r" p	-P 11 ],]'	V^^Vini
fn	t^a^pL^.	T.—.1-: fl^Vf -p
štefan-ovo 70-letp5 de-tpvec Sehast^an Lož
-t- CI1<v.r#VT,er'',-p i.1 f. p fT* si prvo npd10^* T^ '-^'-'i flrn r^n^^l nfa prTorTr-
S' Zborni'	r<^rrn \r clooni! T^nSa-Vh
pci i o T^ - o T —, T^.-^o1 p p o
7 P -Tfvn - po^rf.' OdTp^-r-.; ^(.'oriv. T^-^-o^ Trfvlar ip
7-'o-»iii	Vpf se zdravijo v ma
a— o.'	o^v^frpi^e^. p^p, se V
\/ o r« ».^(»Irn

v.l
* I .-
Meteo">io?,'oaa Tav t
dne 28 der-embra 19?2 gtorHke za	ačhr. kra.-s lompnl''1
1 '"'as nia-viv^riifl o s+^-iip harmnr>p.tra S
t«m->»rs»f-n-s 4 rpiafir-na riaea v */n R
smpr -'r,	v-otra (! p,h'Rčrinct 1 10
7	^»rtav-in s	v r"m T^m
rveratnra nrve- 5tf>v:iVo inmpn?1<> naiv-isV ►oninpT.Jlfnro LJubManff 7 775 S. ' o	cpT^l 10
___; LbTbMpna 15. ""II _«> f) Ofl P2
10	Marih.PT- 7 77=; 9 3 0 00 rn!r
no 10 __, —: Zn°-rpv, 7 77^9 9(1 9Ffi 10	P.pobral 7 77n 0 _2 0
90 m-r^o. 10.__Sarajevo n 775 5
0 90. mfrno 10, _,	Sko->He 7
770 5 -10 00 <3W1. 10.	0-.1H 7
77" 0 5 0 PO NF4 1. _: Kumhon- 7
770 2 40 00 rp-rno. 1.___: Rab 7
772 5 50 00 VVF1 1.	7. 771 1
g 0 70 SV4 5____
Tpm^pratn-a v T,'nb!ian! _1.fl. —30: v I^a-iHorti 0 0 —5 0- v 7aerrehn —0 0 _5 0- v Pposrro,1ii -2 0. —4.0' v Sara^v _ ?? 0 _.fi 0: v ov oni in 1.0 _2 0: v SnMtr 190 i n- v Knmborn 4 0: na Pahn fiO- na v-sii fi 0
Pnn"" v-vh^la nh 7 55 rabama ob 1fi?5
Luna vzhaja ob 9.10, zahaja ob 17.8
domu 221etni posestnikov sin Anton Belna. stanujoč v Oseku pri Mariboru je nenadoma zagrmel v bližini strel in je krogla zadela Belno v desno stran prsi Očividno gre za maščevanje. Belno so morali prepeljati v bolnišn cc. za napadalcem pa poizvedujejo orožniki.
a— Tatvina. V sobo magistratnega sluge Karla Valha v Tomšičevem drevoredu se je splazil v noči na včeraj neznan tat in odnesel lesen kovčeg, v katerem je imel Valh 1500 Din v gotovini, delavsko knjižico in druge listine O tatu zaenkrat manjka še vsaka sled.
a— Tatvina. V noči na toTek je vlomil neznan cat v zajčj; hlev tka'skega mojstra Josipa Bajce^ja v Jezdarski ulici in mu odnesel tri zajce.
a— Vlom v mesnico. Ponoči so neznan! tatovi vlomili v novo mesnico mesarja Ivana Siienška v Zg Radvanju Šiloma so odstranili okensko omrežje in solezal« v mesnico, jz katere so odnesli 80 kg svinjine in nekaj klobas Silenšek ima okrog 1200 D;n škode
a_ Uboj pred sodiščem. Pred maMm kazenskim senatom se je zagovarjal vče-rai doooldne 4fi-!ptn>i posestnik Blaž Su-menko z Zg Pristave, obtožen, da letos na Jožefov o s kolom pobi) do vSmrti 19 letnega nosestnikoveea sina Antona Hab: aniča Iz obtožnice je razvidno da so fantje na Jožefovo popivali v p u prjevi gostilni v Zg Pristavi Domov grede so se stepli in so bili zaradi tes:a nekateri obsojen' že nred sodiščem v Ptum Ko so prišli prpd Sumenkovo hišo. so začel; vriskati in pozivati na kora.ižo, kar je izva. bilo šumenka iz hiše Prišel je s kolom in hotel fante raz^nati Zamahnil je čez plot. zadel pa je Antona Habjanfča tako nesrečno. da mu je prebi! lobanjo in je la kmalu nato umrl. Pri včerajšnji raznravi je obtoženec zanika.) svojo krivdo, b-H pa je obsojen, ker so priče izpovedale zelo ob-težilno, na štiri leta težke ieče in povračilo pogrebnih stroškov šumenko se je proti ka^ni pritožil
a_- Silvestrovanje Sokola _ matice v
tTni-onii nrične ob pol 21 Dr hod bo le h dvorišča skoz' mrzlo dvorano Nekai rezerviranih miz je na raznolago v trgovini Bureš. ostali sedeži in mize se ne smelo rezervirati.
Iz Kamnika
za— Božičevanje na planinah. Za praznike je pohitelo v fCamn :Lt- pian-inc iepo število turistov Samo ua Krvavcu je cd nedeije na ponedeljek prenooiio oad 40 [izletnikov, med n/mi tudi 20 članov »Ru-no.iista« iz Zagreba, ki so prišli vsi s tinuč-kami v dobri veru da bodo našli na Krvavcu sneg V kamni ku pa 60 zvedeli, da v planinah ni snega vendar so jo vseeno brez smuok mahnili v hribe. Bili so z i.zletctn zelo Zadovoljni, saj je nad meglenim morjem, ki je segalo do višine 1000 metrov sijalo toplo solnce kakor v poletju — Z ledom zaenkrat v Kamniku še ni nič čeprav e>e že par dn1 prizadevamo da bi napravili drsalcem skromno veseje Termometer pade komaj na —2 ali —3 stop Dober led pa majo v Trzinu, kjer so se ob praznikih prav pridno drsali.
ka— Društvo »Kamnik« v Ljubljani? Na občnem zboru Tujsko-prometnega društva je nekdo predlagal, naj bi se v Ljub ijani živeči Kamn-ičani m prijatelji Kamnika združil v društvo »Kamn k«, ki n-a.j po vzgledu »Krke« s prireditvami in se= »tank propagira in razširja zanimanje za Kamnik zlasti med Lju'bljeočen-i Kako se bo ta predlog dal realizirati, je še vpraša nie. sod mo pa. da bo doživel usodo one slavnostne skupščine %rseh predstavnikov kamniške javnosti pred nekaj leti. ko se je sprožilo vprašanje proslave 700 letnice Kamnika Nad 40 se nas je takrat zbralo, da sklepamo o proslavi 'n rezultat tega sestanka in polnejših dolgotrajnih dehat v časopisju je bila samo -f<romnn ugotovitev, da so merodajni faktorii preveč zaposleni in bo treba proslavo odložiti. Nekateri pa vendar želijo, da predlog ne bi ostal samo gas vpijočega v puščavi
Iz Pt«|a
j— Prevara. Te dni se je pojavila nekd 31 letna kočarica iz Lancove vasi 6 pismom. podpisanim od nekega Jeze pri tu kaišnjem trgovcu z m on u fakturo R H V pifinu je sta''o. naj trgovec "zroč blago kooarici Trgovec, ki jezo dobro pozna j« v dobr: veri izročil ženski blaga za 67f) dinarjev Pozneje .ie doznal. da je bik' p smo potvorjeno m da je kočarica blago razprodala na trgu Knčarca ie na flličen način izvabila od neke ženske znesek 450 dinarjev češ da mora plačat- nefco takso Pos.kus;la je srečo še pri dveh trgovcih kjer je naročila mariufakture za 3570 D*n Po hlago pa menda orovidnosti ni pri šla. ker ie med+ern že bila ovadena
j— Obupan« dekle Pred božičem si je končala mado življenje i arzenikicn ko mai 22 letna L'za lan/pkov^e-va kočarja hči v Polancih obč'na P.^-enšak Podleglfl 'e strupu v teku ene ure Vzrok samomora ni znan
j— Kino »Rdeči Križ« bo predvajati da-ne<« velefilm »Prodana nevesto«
h
BELA CERKEV PRJ NOVEM MESTU Naša iokolska četa krepko deluje Lepo proslavili praznk uedinjenja Prostorna šoiskii toba ie biLa f>olna dece. naraščaja članov m občinstva, tako da niso dobil-, vsi prostora Po prrnertiem govoru br staroste je 22 čianov položijo svečano laobliubo Pri tej nr lik- je prvič nastopil ramburašk zbor ^ikolske čete pod agiln m vodstvom jačelnitka br Vidmarja Vsi sinu se čudili kako te mogoče po enomesečnem učeniu pokazati tak uspeh Pa saj 'ako krepka voha kakor io maio naš': tantie Sokol, mora rodit uspehe Ca*' jim.1 Lepo uspela je tud' igrica sofcolskt-dece Na Miklavžev večer je Sokola obi skn-1 sv Mik avž in je obdaroval 65 otrok l malim' darovi Tamburaš' so s svojim nastopom zb idili veselo razpoloženje med vsem- navzočnmi Dne 14 t m je pa kruta smrt iztrgala našemu ljubemu marljivemu bratu podnačelniku lamru dobrega očeta -ferbnega n pridnega gospodarja Alojzija Peršeta. Ker mamo brata pod-oačelnika res radi kakor bratje in on kot požrtvovalen Sokol to tudi v vsej meri zasluži s« hrarie-Sokol-i zape'* dve žalo-
Leichner Fettpuder
je že 60 let svetovna znamka.
351
stinki »Pomlad- vse 6e veseli« so zapeli na domu. »Vigred »e povrne« pa ob grobu. Naj bo na tem mestu bratom pevcem izrečena najiskrenejša zahvala, posebno zato. ker pri vsak- prilik- z dejanji dokažejo. da niso Sokol samo po imenu, am-pel< tudi po srcu. Ostani.te taki kakor do* sedaj in spletmo v Beli cerkvi čvrsto sokolsko gnezdo,
METLIKA. Letos bodo Metlican< veselo silvestrovali na zabavi komaj ustanovljenega. agilnega Tujsko-prometnega druš-va, katero priredi za konec starega leta svojo prvo zabavo Vse polno zanimivosti, med dru«:m tudi burfcasta enodeianka: »Raz» tresenec« od Kotzebuea. vol tev miw jo-jo. prve v naše državi dobro uvežban orkester in nizka vstopnina bo gotovo spravil« na noge vso Met'fco da tako podpre težko delo mladega društva, katerega ed:ni smoter je pomaga*! svokm-u kraiu ;n crf<olici s propagando za tujsk' promet in olepšavo me»-ta Piskrbl'eno je za dobro zabavo, izvrstno kanH-co katero hvali že vsa Ljubljana, mnogo veselega
plesa in tudi več nagradnih lepih daril za naše marljive dacnite u gospode Vse to bo nedvomno privabilo <Dilo udeležencev, ker gre čisti dob ček priredrtve Tujsko-prometnemu društvu. Vsak domačin pa že« l: svojemu kraju napredek in vse dobro, pa bo s svojo udeležbo mlado društvo v težkem delu podpri
VRANSKO Pomladek Rdečega križa osnovne šole na Vranskem je tudi letos za božič razzveselil 109 revnih otrok Raz delil; <*no 22 volnenih jopičev. blaoa za 19 obleke. 2 ■idra čevljev nn precej nogavic in toplega perila skupni vrednosti okrog 2900 Din Vsem blagim dobrotr kom. k- so nam pomagali vs^j za silo obleči naše najpotrebnejše, še enkrat iskrena hvala!
VER2EJ Bralno društvo v Veržeju je priredilo ne Štefanovo popoldne prireditev z obširnim programom Na sporedu so bile pesmi, ki jih je pevski zbor pod vodstvom šosKega upravitelja g Kožarja prav dobro zapel Kot druga točka sporeda ee je igrala burka »Trije vaSki svetnici.« enako v režiji g Kožarja Vseskozi so bili tgTalci v dobri form-, mati županja je svojo vlogo v začetku bolj trdo začela, a se je na koncu igre tako vž;vela da ji ie publika burno ploskala Oče žunati (g Zaplata) ie žel za svoio odlično igro priznanje z bumm ploskanjem Nastop Jak-ca z »račko na vodi« (g Ros Janez) je po živiil igro tako. da se je publika venomer smeb'iala Bralnrmu društvu ie le čestitati k tako lepemu uspehu Po igri ee je razvila prosta zabava 6 plesom.
jioipodarstTo
		
	3omba smeha!	1
i	Nesaželieni sinček	i
m	pride za Novo leto1	1
		
Uvedba o obrtniških
okrožnih odborih
Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo o nalogah in ustauavljanju okrožnih odborov obrtniških združenj Okrožni odbori zastopajo po tej uredbi skupne stanovske in gospodarske koristi obrtništva v združenjih, ki sestavljajo okrožni odbor. Naloge, lii jih imajo ti od» bori, so naslednje:
1. da pospešujejo stanovske in gospo* darske organizacije obrtništva; 2. da podpirajo združenja, zastopana v okrožnem odboru, v izvrševanju njihovih nalog, da jim o tem dajejo navodila, informacije in nasvete; 3. da sledijo veem važnejšim pojavom v teh n "Sikih ;in strokovnih vpraša nj ih za vse obrti v svojem področju; 4. da delujejo za strokovno izobrazbo obrtnikov in obrtninoega naraščaja, zlasti s prirejanjem konferenc, sestankov, predavanj in razstav ter z ustanavljanjem muzejev, vajencih in pomočniških domov in drugih ustanov za strokovno izobrazbo z izdajanjem in pospeševanjem strokovnih 6'an kov in tako naprej; 5 da otvarjajo strokovne šole in tečaje ter da podpirajo strokovni pouk; 6. da organizirajo infOTmacij> sko službo glede na vsa vprašanja, ki zanimajo obrtništvo: 7 da podpirajo racionalno nabavljanje sirovin. da delujejo za kreditne olajšave in za tehniško izpopolnjevanje obrtnih strok s podpiranjem ustanavljanja m razvoja zadrug in ustanov za skupno nabavljanje, za skupno proizvodnjo in prodajo proizvodov in za dajanje kreditov; 8. da se brigajo za obrtniške koristi pri jevnih nabavah in delih: 9 da se brigajo za zakonito formiranje komisij za mojstrske izpite: 10. da ustanavljajo in podpirajo sklade in druge ustano* ve za podpiranje posameznih obrtn:feov in njihovih rodbin za primer bede. starosti, smrti 'td.: 11. da sodelujejo glede posredovanja dela z javnimi bofami ^e'a' 12 da vodijo nadzorovanje nad redn'm reguliranjem vajenskih odnošajev p ptrani združenj: 13 da zbirajo in sestavljajo statistične in druge podatke včlanjenih združeni in obratovalnic n;;hovih članov in pomožnega osobja: 14. da na zahtevo dr< žavnih in samoupravnih oblastev in nii-bovih organov in gospodarskih zbornic ali pa na lastno pobudo dajejo zahtevane po-
*fce. poiasn;la nv^ioria in predloge v gospodarski vprašanjih, ki se tičejo obrtništva dotifnega področij- 15 da »torp n« 'astno nobudo ali na nred-lot združen'a vse ukrepe za obrambo :n zaščito obrtniških koristi zlasti »lede neupravičenega dela: 16 da vlagajo nmšnie 'n pritožbe članov Hružepja in da zagona io ni'b korist pri Iržavnih -n ban<k;h nhla«tvih ni'bovih or* ganih in pr gospodar=Vih zbornicah: 17 d-i podpira;o gospodarsko zbornico v izvrševan,iu nad-zorm-ianra združenja Vi 18-la izvršu je'o v/tp rl ri.i^-o naloge, ki so i"m določene z obrtnim zakonom z uredbami ;n >= pravilniki
Okrožni odbori bodo vršili svoje nalo« ge na obnovi pravil ki iih odobri prtatoi-na gospodarsk/i zbo-nica Obrazec za ta pravili predpiše ministrovo za tr<?ov-nP in industrijo Re^edilo o«brazca 'e v načelu obvezno Tzieme se la!~f<o odobrijo farno ako to zahteva'o posebne ra zmere po-sam»'nih banovtnrc.kih področij
Področje m sedež okrožnega odbora do* loč- zobrnK« ob priliki odobritve pravd. Področje mora >bsegat- najmani tr sr^ze Cani okrožnega odbora so vsa obrtniška združenja, ki imajo svoje sedeže na področju okrožnega odbora Članstvo v okrožnem odboru je obvezno Okrožni odbori imajo lahko tudi častne člane Za častne člane se lahko -menujeio osebe, ki so zaslužne za obrtništvo
Za ustanovitev okrožnega odbora postavi zbornica ustanovni odbor Število čla« nov ustanovnega odbora odredi zbornic« iz vrst upravnih članov obrtniških združenj na področju, za katero se ustanavlja okrožni odbor Ustanovni odbor sestav-pravila ir jih izroči zbornici v odobrenje Skupščino okrožnih odborov tvorijo delegat' včlanjenih združenj Vsako združenje ima pravico, da na vsakih 50 čanov iz vol' jxi enega delegata m name»tn:l<a
V uredbi se dalie določa, da majo okrož* nj odbori ožne in š;r§p uprave Za protizakonito in nevestno l-zvrševanie poslov od' govarkijo člani uprave in nadzorstvenega odbora solidarno p svoiitn imetienn To pa ne velja za člane, lo so po zap:sniku zavarujejo proti tftj določbi
Za izvrševanje vseh administrativnih poslov osnuje okrožni odbor svoi u^-d Na čelo urada se postat kot šef ta imk. k' ga notrd- zbornica Izvolitev delegatov «" uprave okrožni odbora 'abiko zbornic" odloži za čas dokler ne Ko popolnoma izvedena org^nizacijia obrtni3f.-i>b zadrtižmi. idnos-no dokler ne bo fconfro i^vršona
nih odborov ko jian odobri .pravila. Po-
stavljene uprave bodo vršile poleg funk* cij, ki jih im«ijo po svojih pravilih, tud posle, ki spadajo v delovno območje skupščine okrožnega odbora Zlasti bodo sestavljale proračune, reševale članske vloge, vršile organizacijo svojih uradov in postavljale potrebno osobje
Uredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenih Novinah«.
G0RW0flir«!ke vesti
= Seja Zveze lednih trgovcev in indu-strijcev v Zagrebu se je vršila 22. t. m. pod predsedništvom g. Alberta Deutscha Maceljskega Generalni tajnik g. Mata Mautner je podal izčrpno poroč lo o delovanju zveze in o stanju naše lesne industrije. Razložil je težave našega izvoza, nastale zaratf trgovinsko pol'tičnih ukrepov uvoznih držav uveidbo kontingentov, uvoznih prepoved', kliringov itd., ki so krivi, da je na S izvoz lesa zašel v hud položaj. Poročal je tudi o akciji zveze za zakon c olajšavah lesne industrije in o akciji v že-'ezniško tarifnih vprašanjih v zvezi s predlagano reformo železn ške tarife. Ob kon. cu je odbor sklenil, da se skliče v početku februarja glavna skupščina zveze.
— Uredba o reguliranj« izplari] hranilnih vlog pri posameznih denarnih zavodih, katere vseb no smo orinesli včfraj, je objavljena v »Službenih Novinah« 27. t m.
= Insolvenea velikega itali janskega podjetja. Rudniško podjetje Monte Vecchio v Rimu je za-orosilo za poravnavo. Družba obstoja že 85 let in 'ma največje rudnike svinca ;n cinka v Sardiniji. Bilanca izkazuje izgubo 14 milijonov lir v letošnjem letu in 100 milijonov lir pnsiv. Za čas vojne je družba imela ogromne dobičke ter je izplačevala 280 odstotno cEvdendo. Leta 1929. je div^denda znašala še 30 odstotkov. a leta 1930 komaj 10 odstotkov.
= Poravnalno postopanje 1e uvedeno o imovini Petra Hartmana. trgovca s pivom, virom in žs-anjem v Lfinbliani ^narek za sklepanje pora-\mave pri deželnem sodišču soba 140 4 februarja ob 9 : rok za og-ia. sitev do 28 januarja). — Končan' sta poravnalni postopanji glede Mautelja Karla s1ajščičar=fkftsra mo-istra v reHu. in Rana Tvana trgovra pri Sv Rolfenku na Knen, ■^otr-juleita se pr.silni po-^i-pavi S-^d'^n'Va Fedorja. lekarnama v Celju, in Kosmača Svita, trsovea v Lučah
28. decembra
Na ljubljanski borzi ni zaznamovati nikakih izprernemb Tesaii so ostali čvrsti samo devizi Rerlm in Pariz sta se malenkostno okrepili. NTa zagrebškem efektnem tržišču je rmaziti ponovno okrepitev državnih papirjev Vojna škoda se je zopet dvignila in se je trgovala z zaključki po in 245 kasa in po 234. ?3S za febniar Do zaključka je prišlo pole-' tega v 7 odst. investicijskem posoj'lu po 52. 7 odst Rlair no 41 ip 44. 8 od,t Rla:rovem posojilu po 45 Med hančpimi vrednotami je b'l nro-met v delnicah Narodne banke jx> 43<)0 in Priv agrarne banke po 26S.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2313.74 — 2325.10. Berlin 1363.16- 1380 fifi. Brusejj 798.57 do 802.51. Curih 1108 35-1113.85. London 191.64— 193.22. Newvork ček 5738 81_57fi7 07
Zasreb Amsterdam 2313 74—2325.10 Rer-l'n	Rr„celi 798.57—802.51
London 101 04- 24 Milan °94.40__296 S«.
Newvork k a Ho' 5760 91—5789.07. Newvork č«k 5738 81 -5767 07. Pari7 224.8o_22.5-94. Prarra 170.45—171-31. Curih 1108.35 do 1113.85
C tirih Pariz 40.2875. London 17 33. New-vork 519 62. Bniseli 71.95. Milan 26.61, "a drid 42 35 Anvderdam 208 85 B^riin 123.82. <?tockholm 94 50 rVlo 89 40 Koberhavn 89 90. <?ofiia 3 "6. Pragi 15.385, Varšava 58.20. Atene 2.&5
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 246—247. za februar 236—238; 7"/© investicijsko posorlo 52—55. 4'/« agrarne obveznice 27.50 do 30: 7*/« Blair 43—44. 8®/» Blair 45.50—46 : 7"c Drž. hipotek, banka 46—52 6*/» betrluške 35—37: bančne vrednote: Narodna banka 4300—4350. Priv agrarna banka 268—270; industrijske vrednote: Gut manD 70 bl.r Sečerana Vel. Bečikerek 730 den.: Dubrovačka plovidba 220 bi-. Isis 20 do 30 bi. Sp!?t cement 150 den.. Narodna Šumska 15—27 50
Reograd. Voina škoda 249. 246 zaklj.. za februar 235 zakli-. 7"/e investieMsko posoii-
Jf>	" 1 Tnl-li	orrrarno nlurd^riilV 28
Bomba smeha!
Nezaželeni sinček
pride za Novo leto-
do 29. 6•/• begluške 36, 35.25 zaklj-. 8*/t Blair 47 zaklj. 7°'« Blair 43. 42.50 zaklj.. 79/fc Drž. hip banka 47 zaklj.. Narodna banka 4350 zaklj., Priv agrarna banka 266. 263 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.35. Staats-eisenbahnges. 17-20. Trbovlje 23. Alpine-Montan. 12.15.
Blagov«p tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (28 t m) Tendenca za les mlačna. Zakliučen je bil i vagon tramov.
ŽITO.
+ Ljubljanska borza (28. t. m-) Tendenca za žito čvrsta Nudi se pšeirf.-« (slovenska postaja, mlevska tarifa plač. v 3 dneh): baška. 76 kg po 215 — 217.50. baška. 77/78 kg po 220 - 222.50. baška. 78/80 ks 225 do 230: koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 100 do 102.50. za januar 102.50 - 105. za februar 105 — 107.5: moka (slov. posta ia): baška >0t po 340 - 345. banatska po 350 _ 355.
4- Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Tendfnoa čvrsta. Promet 41 vagonov. Pšenica (76 kg) baška okolica Novi Sad. okolica Sombor sredniebaška 164—166; gornie-baška 1G5—167: baška potska 167—169; baška ladia Tisa 168—170: gornjebašVa 161 do 163: srem«ka 164 — 166: sredniebaška 78 kc 168—170 Moka: baška. banat. nOg« in *0gg« 260 _ 275: »2« 240 - 230: >5e 220 — 230- — Ječmen: baški in sremski ->5 66 ks 90 - 97 50 Ove»- baški «remski 95 - 9750 RJ- baška 125 127.50 Knrti*a: baška 51 — 53: za januar 52 — 54- baška n sremska za man- mai 66 — 68 banatska 47 — 50 sremska 51 _ 53. sremska. umetno sušena 60 — 62: pariteta Indjija 60 — 62: banatska. sušena 57 — 59: baška. sušena 60 — 62. Otrobi: baški in sremski 58 - 60 banatski 5ti _ 58 Fižol: baški
SeP 11c 120
+ Rndimpe«fan«ka terminska borza (28. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za mare 12.54 — 12.55. za maj 12 90 do 12.91. rž: za mare 6.70 — 6.71; koruza: za maj 6.39 — 6-40. za julij 7.77.
Velik napredek v knjigovodstvu
Najnovejši praktični pripomoček k vsakem a knjigovodstvu
Na prijazno povabilo tvrdke M. T i čar v Ljubljani smo si ogledali najnovejši sistem kartoteke »Agrippa«. ki je pri imenovani tvrdki v praktični ujrorabi. Knfgovodinja nam je praktično razložila ta švedski sistem kartoteke v obliki knjige. Prepričali smo se na lastne oči. da je ta kartoteka 1a-ko enosavna in iahko umljiva. da jo vsakdo. ki je ie nekoliko vešč knjigovodstva, razume v nekaj minutah. Pripomn nio. da je svoječasno že profesor na drž trgovski akademiji g. F. Sič razložil in priporočil to kartoteko v našem lstu in v daljšem članku nekai pozneje tudi v »Trgovskem listu«.
Sistem kartoteke 5>Agrippa< nudi pred drugimi kartotekami naslednje prednosti: 1. Vefji in hitrejši pregled, ker je na vsaki strani knjige vidnih 24 naslovov po abecednem redu. 2. Veliko pridobitev na času, k°r ni treba kontnih Tstov iskati in jemati iz predalov; listi so s t>osebn'm patentiranim mehanizmom pritrieni in zloženi v obliko knjige, ko pa postanejo brezpredmetni, eo jih lahko izloči: zaradi tega nud: 3. veo.io sigurnost, ker se nam ni bati, da bi se listi vlož:li na napačen prostor ali se izgubili.
Kontrola je pri tem sistemu najboljši, kar je največje važnosti in življenjski j>ogoj za večje obrate, industrijska podjetja, denarne zavode i. dr.
Prostora zahteva ta sistem v oWki knjige le malo. se lahko poljubno prenaša, kakor navadna poslovna knjiga. Pisalna leg® je naravna, moremo jo pa še izboljšati zn-radi posebnega mehanizma: pritisnemo namreč samo s prstom in knrga leži pred nami v odprti legi.
Nabavni stroški so v primeru z drugimi kartotekam' malenkostni, ker se knjige in rx)trebne tiskovine tiskajo doma. le patentirani mehanizem, ki se nahaja v hrbtu knjige je inozemski izdelek.
»Agrippa« ie osobito priporočljiva kot opominjevalni sistem- Knjigovod nja nam ie izjavila, da je potrebovala za spis opominov pri 800 strankah iz knjig salda-konH ted°n dni. dočim j^ sedai gotova s pomočjo »Agrippe« v 4 do 5 urah.
Prepričali smo se o praktični uporabi t"-ga sstema ter se pridružujemo g. prof. Si-ču. ki je kartoteko >Agrippa* toplo priporočal za veletrgovine, industrijo, denarne zavode, društva itd.
1 €1
Četrtek. 29. decembra
LJUBLJANA 12-15: Radšo-kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. radio kvartet, borza. — 17.30: 30 minut pr<=d urami z godbo. — 18-30 minut koračnic. — 18.30: Karitativnosi pri nas in nje bodočnost — 19- Važnost transplantacije za zdravstvo — 19.30: Pogovor s t>o>luša!ci. _ 20: Koncert ^Ljubljanskega šramel kvarteta«. — 21 • Kvartet pihal vojaške godbe.
—	21.45: Prenos iz »Zvezde*. _ 22-30: Čas, uor-.^ila. plošče.
BEOGRAD 12 05: Radio orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Narodna Glasba - 20- Prenos ;z Ljubljane. _ Ciganska godba - ZAGREB 12.30. Plošče. _ 17- Orkester balalaik. — 20: Koncert iz Ljubljane. - 22-10: Godba za ples. - PRA-Ga 19 35- Lahka glasba. - 20: Koncert mo-ravskih učiteljev — 22.15- Lahka godba iz Mor Ostrave. - VARŠAVA 18: Lahka glasba. - 20: Koncert in igra. _ 2215: Popoldanski koncert. — 19.40: Jazz na dveh klavirjih — 20.3.5: Orkestra te,, koncert. — 22.05 Plošče _ BERLIN 19 35- Orkester-
—	20.30: Slnhoigra — Plesna glasba — 23: Simfon čen koncert. _ KANIGSBEKG 19: Cifre. — 20- Koncert onemega orkestra.
—	MOHLACKER 19.30 Pesmi in pregovori k staremu letu — 20: Mešan program.
—	22.4P- Nočni koncert iz Londona — BUDIMPEŠTA 17 30- Ciganska godba. -j8 45: Delavski pevsk' koncert - 19.30: Pi-enoe opere iz gledališča — Plesna glasba - RIM: Koncert nabožne glasbe — Peresi iev oratorii »Kristusove reistvo*
Kurioza
PariSki »Intransigeantf piše: »Berlin bržkone edino mesto na 'svetu v katerem ^ob'8 lahke r>ri Istem prodaiai'vu ča«n'kov Sest astroloških časopisov osem ma nov za kulturo golo+e 'n šestnajst Mstov, ki vsebujejo samo križaljke.. .<


Vse so tako lepe
»i,
ilimski naiascaj v HolJywoodu, ki se nadeja, da se bo sčasoma vendarle povzpel na
prestol sedanjih filmskih zvezdnic
Kako fjofasmtl uganko gSsshih pasov t
Pred kratkim so izvršili zanim v poskus, fci naj bi pojasnil sestavo stratosfere, zlasti pa pojav tako zvanih pasov molka, ki se kažejo v tem, da se n. pr topovski strel v neki oddaljenosti od topa ne sliš , dočim g a je slišati spet v veliko večji daljavi.
Na nekem ruskem otoku so v ta namen zažgali veliko množino razstreliva, v istem trenutku pa sc dali električno znamenje opazovalo m postajam v razičnih oddaljenostih. Zvočna val. ki je prispel pozneje do teh postaj, se je na poseben način sam fotografiral na pripravljeno ploščo. Kakšni so bih uspehi tega poskusa, še ni znano. Pač pa so znani rezultati nekega podobnega poskusa, ki so ga izvršili te dni na Angleškem
Med poskusi z novimi težkimi topovi so spet opazovala gori omenjeni pojav gluhih pasov To je vojaške kro.sre napotijo do tega, da so sklenili sistemat čen poskus, ki so ga izvršili približno tako kakor na ruskem otoku. Tienutek strela so mikrnfon-
ske postaje ki so bi>le razmeščene v daljavah po 20 krn, zaznale po svetlobnem signalu, zvok, kS je prispel do postaje, pa se je tu avtomatično reg stri ral. Pri tem ga v nekih oddaljenosti spet ni bilo slišati, v dosti večji razdalji pa se je zabeležil. Ko so po končanem poskusu primerjali posamezne številke med seboj, so ugotovil', da zvok do nekih postaj na noben način ni mogel dospeti naravnost, temveč da se je razširi' najprvo v stratosfero, tu pa se je nekje odbil kakor žarek na zrcalu in se obrnil proti zemljti. Plast, ob katero je zadel, mora ležati nekje v višini 50 do 60 km in imeti prav posebne fizikalne lastnosti. Ena teh lastnosti, do katere nas privedejo razni pomisleki, mora biti n. pr. njena izredna temperatura 60 do 70 stopinj Celzija, torej vročina, kakršne nimajo niti najbolj vroči kraji na zemlji. Od kod ta vročina in zakaj, ko je vendar znano, da z rastočo višino temperatura pada, je skrivnost, ki je do danes niso rešili.
Junaške telefonistke
Na Kubi bodo postavili spomenik neka-te rim telefoni suka m ki so pokazale veliko junaštvo med zadnjim tornadom.
Ko m javili, da se bliža v har, te^fo-n:s-.ka v ma cm mestu Santa Cruz del J ur ni izgubila glave, temveč je začela telefonirati ljudem vsakemu posebe, naj se pravočasno skrijejo. Obvestila je tudi svojega zaročenca, ki se pa ni skril, temveč je pr -hitel v poštno poslopje in ji pomagal pri cleiu. Tako sta rešila mnogo človeških življenj, pozneje pa so ju našli pod razvalinami poštnega poslopja mrtva.
Na sličen način sta obvest la prebivalstvo mesta Puerta Taraffa telefonistki, se. stri Celia in Mara. Valovi, ki so preplavili telefonsko zgradbo, so ju odnesli s seboj in ljudje so ju našli pozneje utopljeni.
Smrt pod božično smreko
V hiši posestnika Petra Popa v Popesti-ju pn Bukarešti so na boži In i večer prižgali drevesce, da hi pod njim obdarovali domače otroke. Popova, žena je začela pri* žigati svečice. oče pa je hotel medtem odnesti iz sobe petrolejko, k' jp dotlej dajala svetlobo. Nesreča pa je hotf>!a, da je sv-t.'k a zašla možu iz rok in se ra/počil a V nekaj trenutkih je objel sobo ogenj Pop, njegova žena m dekla so kliub nastali jinedi zbeiVi iz plamenov Planili so v poreč' obleki na ulico ter začel' klicati ra pomoč. Prihiteli so sosedi, kj so našli vso hišo v ognju. Gašenje pa je bilo že zr.nnn. Štirje Popovi otroci so zgoreli pri živim telesu. Pop. njegova žena in nrnna d->kla pa «o podlegli zadobljenim opeklinam v bolnišnici, kamor so jih prenesli po strašnem doživljaju.
Radij in njegove nevarnosti
Na zasedanju Britske radiološke družbe je navedel predsednik lord Lee več primerov. v katerih je radrj škodoval. Zahteval je, naj bi vlada izdala odred/bo, po kateri bi se radijski preparati izdajali kakor strupi le z zdravniškim receptom. Ob tej pri-jifci so tudi drugi zborovale« opozarjali na primere v katerih je radij škodoval. In sicer gre tukaj tudi za ze'o majhne količine radija v obliki neraztoiplj V-h soli. Drugače pa je s preparati iz nacPijeve emanacije. ki učinkujejo v majhnih količinah poživljajoče, kakor so to opazovali že na rast-Ilinah. V človeku pospešuje emanacja porast števila levkocitov in izmenjavo snovi. Seveda pa ie treba tudt tu poslušati nasvet zdravnka.
Rudniška nesreča v sveti noči
V rudniku Mo\veagua na ozemlju Illinoi* sa se je primerila v bož.]eni noči strahovita podzemska eksplozija, ki je zasula več rovov in usmrt.la 52 mož Tt-koj po nesreči so stopile v akcijo reševalne kolone, u žal, brez uspeha. Šele naslednji dan opoldne se je reševalcem posrečilo izkopati 12 m-rii-eev Rudarji so se v rovih ia duš li, ker jim je eksplozija popolnoma zaprla dohod zraka.
Žrtev naporne službe
Na železniški progi pn Klosterneuburgu je v božični noči ponesrečil žele/n čar ZeiJia. ki je bil prideljen strežniškemu osobju za lokomotive Ko |e pregledoval neki hlapon, je padei pod vlak. Opazil ga ni n hče Kolesa so mu odrezala nogi. da je i/krvave' Našli so ga šele več ur po nesreči na tračnicah Žetim .:apuš?a vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
Nov avtomobilski svetovni rekosrd
kžjBžfc \
Krst z vodo in vinom
Iz Hartuberga pri Gradcu poročajo:
Dan pred božičem popoldne je dobila ba-bca Marija Praschei iz FieberbtindSa na-log, naj vzame nekega novorojenčka, je-dva nekaj dni staro dete zakoncev Fabčdč iz Frauenhofna, in naj ga nese v Kaindorf h krstu. &la je v cerkev in od.pravtila ceremonijo po predpisih, potem pa so Sli na botrinjo v krčmo, kjer so si privoščili prav lepo merico pijače. Pili so vsi. boter, botra in babica, ki se ni nič sramovala izpiti do dna vsako čašo, ki so ji jo nalili.
Ob 17. popoldne, ko se je že mračilo, se je babica drvi gnila na pot proti domu. Toda p jača na bobrinji jo je bila tako omamila, da je že v bližini Ka/nidorfa iTigrešila pot. Zabredla je na nepojasnjen način v potok, ki teče onncfi v bližini.
Proti 19. uri zvečer se je vračsl lz Ka^n-dorfa po poti sodni nadoficial Grailach iz Hartiberga. šel je po nmst-u. ki drži čez potok. in je slišal v temi pod mostom dečje vekanje. Ne bodi len. vzame iz žepa majhno .svetilko iin pregleda, odkod prihajajo glasovi. Silno se je začudil, ko je videil sredi potoka s strmim bregom v vodi stoie-čo babico z otrokom, ženska je bila tako vinjena, da ni mcerla dati nobenega pojasnila, kako je prišla v vodo. Dete, ki ga je držala v narečju, je bilo do polovice premočeno cd mrzle vrde, ona pa je do pasu stala v htedmem toku in sii ni vedela pomagati iz struge. B*1 je skrajni čas zn rešitev. kajti vinjena babica je bila na koncu svojo h moči. Morali so jo potegniti iz vode z veliko muko.
Novorojenčka so hitro prenesli v stanovanje revirnes-a orožniškega poveljnika, kamor so poklicali domačeera zdra.vn;ka ki ie odredil p~vo pomoč. Preti babici ie orožništvo vložilo ovadbo zaradi pijanosti, ki b; bila malone povzroč ila smrt dveh človeških življenj.
Triletni HerkuSes
iurnest Chellberg
iz Castiline (Island U. S. A.) razvija za svojo dobo nenavadne moči. Sidro, ki je večje in težje od njega, dvigne z največjo lahkoto, da se mu vsi čudijo
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz. Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da na.! pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« g; enčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Umetno srce
Ameriškemu zdravniku Hvmanu 6e je posrečilo senzacionalno oekritje. Skonstruira! je napravo, ki zbudi srce k življenju tudi potem. ko je že več ur počivalo brez utripanja. Aparatura sestoji v bistvu iz fine žice, ki jo porinejo v srčno mišico, nakar se zveže z električno strujo Srčna mišica jame potem polagoma zopet dej o* vati. Zdravnik je uapravil doslej nad 2000 uspešnih poskusov na živaiih. Sične poskuse so napravili nedavno tudi v Budimpešti in so tudi dobro uspeli.
Anglež Eyston (pred avtomobilom prvi na desni) z vozaškima tovarišema Denlyjem in VVistomom, ki so na dirkališču Monthlery pri Parizuu prevozili v 24 urah 2727 km. Vsi trije vozači so se ves čas vožnje izmenjavali pri krmilu
Dvorane za tisoče ljudi
V ogromnem kompleksu newyorške Radio City, ki jo je dala zgraditi Rockefel-lerjeva družina za milijarde dinarjev, so otvorili te dni koncertno in knematograf-sko dvorano ki sta nekaj ogromnega.
Prva ima prostora za 6200. druga pa za 3700 oseb. Veličastni vhodi vodijo v ti dvorani oziroma najiprvo v vežo iz razkošnega marmorja, zala in svetlobe. V dvorani so celo najcenejši sedeži mehki klubski stoli. V koncertni dvorani ima vsak sedež svojo majhno zaslon j eno svetilko, ki omogoča med izvajanjem čitanje programa. Razen tega so posebni sedeži za tiste, ki slabo slišijo. Ti imajo skišailke z ojačeval-no napravo. Koncertna dvorani bo imela svoj poseben orkester, ki bo dajal simfonične koncerte vsako nedeljo razen tega pa bodo posebni programi vsak večer.
Publikum
Pri neki bikoborbi v mestu Mehiki je prišlo te dni do velikih skandalnih prizorov, ker se je občinstvo ogorčilo nad tem. da so bili biki v areni premalo divji. Ljudje so jih začeli dražiti s tem, da so začeli vanje metati goreče cigarete, kamne in palice. A živali niso hotele zbesneti. Končno je navaliila množica v areno in planila po bikoborcih. Več oseb je bilo ranjenih
Novo jadralno letalo
Prekomorski letalec Johannsen je zgradil novo jadralno letalo, ki ga prikazuje naša
slika
Vamp evropske politike
K aretaciji princese Hohenlohe na francoski Rivieri
Pred dnevi so naši 1-isti zabeležili vest. da je francoska policija v Biarritzu prijela princeso Hohenlohe, in sicer zaradi vohunstva v škodo francoskim interesom. Ni prvič, da je postala ta princesa žrtev de= tekti-vov. ki so nadzorovali njena pota. Že pred letom dni je doživela aristokrstka podobno nevšečnost, na kar pa mora b-ti spričo svojega načna življenja vsak trenutek pripravljena.
Osebnost princese Hohenlohe je Izredno zanimiva. Dama ima sina, ki se vzgaja v francoski vojaški akademiji. Njena v'o-ga v tajni mednarodni politiki pa je /<-lo zagonetna. Zdaj ji je 38 let in pripada raj-ožjemu štabu sodelavcev znanega mad^a-rofila lorda Rothermereja, a tud: sotrud-niškemu krogu sira Henrvja Doterdinga. V angleški denarni aristokraciji velja prn-cesa za politično spletkarko posebne vrste. V Parizu vzdržuje stanovanje, za ka* terega plačuje nad 100.000 frankov najemnine. Kadar živi v Parizu, se stika z on-dotnimi Rothschildi. Po njihovih navodilih je že ponovno posredovala tudi v amc-riško>francoskih denarnih zadevah.
Princesa pa ni plemenitaškega rodu od rojstva. Pridobila si je doneči naslov z možitvijo s princem Hohcnlohe-SchiUingfiir-stom. Po očetu poteka iz dunajske rodbine advcfcata dr Rich-terja. Njen oče je dolgo zastopa! koristi aristokratov pri so< diščih. Pozneje je opustil advokaturo im se posvetil bančništvu. Njegova hči Štefanij« se je tedaj seznanila s princem Hohenlohe jem. ki je bil tiste čase avstrijski vojaški ataše na petrograjskem dvoru. Princ je zaprosi' za njeno roko in jo ie doM kljub ttmu. da je njegova rodbina močno nasprotovala tej zvezi. Zakon pa ni bil posebno srečen. Trajal je samo leto dni. In v tej dobi se je začela kariera ad-
Zdravnik brez bolnikov
Z Dunaja poročajo o tragediji 69 letnega zobnega zdravnika Teodorja Rosenmanna, ki je imel 25 let mlajšo ženo. Kosenmann in njegova družica sta že dalj časa živela v največji bedi. C^10 nista ''mela v žePu niti prebite pare, da bi povži'.a kaj toplega. Rosenmann je namreč ostal v zadnjem času brez pacientov. Ko je videl, da njegova praksa bolj in bolj propada, jc začel prodajati instrumente drugega za drugim. Ko je poprodal in zastavil ves ins t rum čutari j, so sicer zopet prišli pacienti, a zdaj je bil brez pripomocKov in ni mogel niče* sar zaslužiti. Rosenmann je tudi imel sina, ki je podpiral očeta in mater, dokler ni sam izgubil službe. Zato sta sklenila mož Ln žena, da si končata življenje z verona-lom, ki ga je bil kupil Rosenmann za zadnji drobiž, ki jma je bil ostal Oba sta vzela strup in Rosenmanina so našli v zadnjih zdihliajLh, dočim so ženo rešili in je upanje, da bo okrevala.
Požar v Barceloni
V	veliki trgovski četrti na Rambli je iz-bruhnhil na "božični pra nik velik ogenj, ki je uničil del te četrti, zgrajene 1. 1881. Požar je nastal zaradi preskoka električne iskre na neko otro3<o igračo in jc bil tako silovit, da je ogražal vso okolico, med drugim tudi gledališče in Akademijo zna* nosti. Skoda je ogromna. Mnogo hiš in palač je pogorelo do ta! in zaradi uničenja trgovin je zdaj 1500 nameščencev brez dela. _
Žalostna statistika
V	Ameriki so imeli v božičnem tednu mnogo nesreč. Policijska kron ka navaja 311 mrtvih in 566 ranjenih. Večina smrtnih primerov gre nn račun prenaglih avto* mobilskih voženj. Enajst oseb je utonilo, Oi-ipm ljudi je povozil vlak. deset jih je zgorelo. Neka družina }e pomrla zaradi usodne zamenjave pecivnega praška, ffišna gospodinja je nnmreč zamesila testo za potico s praškom zoper mrčes namestu 8 praškom za pospešeno peko.
Prazgodovinske najdbe na VVranglovem otoku
Neka na NVranglovem otoku prezimujo-ča ekspedicija je našla v neki reki. ki teče z gora v dohno. 52 dobro ohranjenih nvjmutovih kosti, ki tehtajo skupno 3000 kilogramov. Najdbe so dobre ohranjene in jih bodo prenesli v muzej.
Pomlad namestu zime
I z Rusije poročajo, da vlada t?m letos neobičajno milo zimsko vreme. Čeprav je navada. da pritisne že sredi decembra strupen mraz. je temu letos drugače. Od povsod javljajo, da s*oii too'omer 4 do 8 stopinj nad ničlo Kljub nočnemu hladu, ki je preeei občuten. v Moskvi že začpli hr«teti popki in tudi Finski zaliv še ni zamrznil.
15 ameriških križark nai do«luži
Mc Clintie. član reprpzentančne zbornice v Washin<?tonu. je nedavno predložil svo*' jim tovarišem prpdlog zakona, po katerpm nai izločijo Zed;njene državp iz svo-ega ladijskega parka 15 star* križark Poslanec utpmelhiie kvoj predlog s tPm. da ie tr»ba štediti na vwi črti in n^-ooroča uni« čenje križark z bombami iz letal.
vokatove hčere, kateri ne bi b'4 niti spričo njene izredne lepote pripisal takšne bodočnosti kakor jo ima sedaj.
Čim je postala Štefanija Richter žena princa Hohenlohe.;a se je vrgla v vrtinec" mednarodne politike Zakonsko življenje je, kakor si lahko predstavljamo, močno trpelo zaradi tega To priložnost je pora* bila rodbina njenega moža. da ie začela princ« nagovarjati, naj se loči od nje. kar je tudi izposlovala. Pr-nc se je oženil v drugiič z grofico Battvanv; in je danes predsednik madžarske zrakoplovne družbe.
Iz zakona s princem se je narodil Štefaniji Richterjevi sin, ki je danes 18 let star in štud ra v Franciji Pri ločitvi zakona se je Rchterjeva umela pridobiti lepo premoženje. ki ga marljivo ponnožuje. V Budimpešti ie splošna znana kot uspešna igralka kart. S to veščino je neštetokrat oskub.ila svoje soigralce do zadnjega bankovca.
Za sovjetske repu bike na Madžarskem je bila žarišče protiboljševiškega delova« nja in je igrala zelo pomembno vlogo tajne diplitTiatke. Ko je lord Rothprmere prvič obi-kal Budimpešto, se je sesta>! tudi s princeso Hohenlohe. ki mu je postala poslej vir za novice in poročila revi-zionistične kampanje. Baje je bila ona ki je vd':hn.i'!n lordu Rothermereju idejo, naj se da kronati za madžarskega kralja. S tem pa se je močno zamerila nekaterim mad/arsk;m krogom. Kakšne vrste ie nje« n« današnja propaganda o tem priča dejstvo. da jc bila francoska tajna policija primorana napovedati ji aretacijo Seveda n>i dvema, da se bo skušala princesa s svojimi zvezami čim prej osvoboditi mreže, v katero se jc ujela proti lastn.i volji ia nameri.
Čudne mode
Barbara Hutton, dedična ogromnih milijonov, se lahko ponaša, da je pri svojih 21 letih izumiteljski genij v področju modnih novosti.
V zadnjem času se razkazuje ljudem 9 črno pobarvanimi nohti in podobnimi neumnostmi. Da ni samo Amerika revir za slične »izume«, je znano. Toda neka pariška modma tvrdka je med evropskimi v tem pogledu dosegla menda rekord. Prodajati je začela umetne — obrvi, ki se zvečer odložijo kakor umetno zobovje. Te obrvi dobiš lahko v vseh megočih barvah in se drže kakšne tri tedne. A v Parizu ne nos jo samo obrvi, ki »ustrezajo« barvi toalete, temveč trudi umetne trepalnice v tem stilu. Pred kratkim je nastopila neka dama v zeleni toaleti z — zelenimi trepalnicami...
New Vork se uči od Pariza
Proračunska komisija v New Yo ku je poslala prelko ameriškega poslanika pri francoski vladi prošnjo par:ški občinski upravi, naij ji dovoli proučiti njen 6'Stem občmskega gospodarstva Proračun Pariza je namreč v popolnem ravnotežju kljub temu, da ni mestna občina ne povšala ne uvedla nobene davščine. Tudi posoiila ni najela nobenega v ta namen Newvorško mesto bi se na tem zg'edu rado konkretno poučilo, kako velja gospodariti brez škode za obo narje in za upravo, obenem pa delovati v prospeh mesta.
ZIMSKE SUKNJE
črne in v modnih barvah ter najboljše dou-ble sukno v veliki izberi po priznano nizkih cenah pri
Drago Schwab, Ljubljana
ANEKDOTA
V krasnem mavzoleju pred Kremljem leži balzami ran Ljenin. »Kako se ti god ?« vpraša Rus drugega Rusa. »Kakor Ljeni. nu?« — »Kaj se to pravi: kakor Ljeni-nu?« — »Nu. pokopljejo te ne, a tudi jesti ti ne dajo «
Vsalc dan ena

»Nu. psiček, spametuj se že in pojdi a menoj pohlevno domov.«
MIcbel Zčvaco:
227
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Razumem!« je s pomembnim nasmeškom zamrmral ječar.
Ko so se vrata spet zaprla in je paznik odšel, je Pardaillan stopi] k postelji ter pritisnil na majhen g.Mnb. Nevidna vratca so st pokazala, in naši znanci so drug za drugim stopili na tajni hodnik
Hodnik je bil tisti, ki so se nanj odpirala vrata Acquavivove sobice. Pardaillan je z nezmotljivim očesom pogledal okoli sebe. Videl je zaklenjena vrata ropotarnice. Videl je druga vrata, za kar rimi sta se razgovarjala Acquaviva in njegov pomočnik. Videl je tudi stopnice.
Tiho se je približal vratom. Ostali so čakali kakor vkopani, r da bi odtrgali oči od viteza, pripravljeni izpolniti vsak njegov mi? ljaj. Pardaiilan je po prstih stopil k vratom i-n spoznal glas Pp" fekta Goularda. ki ie pravkar govoril o Concinijevem sovraštvu do Jehana Hrabrega.
Mignil je spremljevalcem, nad se ne ganejo, se sklonil h k H-čavnici in poslušal nadaljevanje razgovora, iz katerega je posnel, v kaki smrtni nevarnosti je njegov sin.
Ko je Perfekt Goulard odprl vrata, ga je zagledal pred seboj. Pardaillanovo obličje je imelo tisti strašni, hladnokrvni izraz, ki ga je vselej dobilo v odločilnih trenutkih. Krenil je naprej, in memii se ie moral umakniti.
Acguaviva, ki je počasi hodil po sobi, je opazil tega neznanca. Videl je prepadeni obraz svojega pribočnika. Uganil je, da se godi
nekaj, kar pomeni izjalovljenje vseh njegovih načrtov, ako ne celo njegove smrti. Vendar pa ni izgubil hladnokrvnosti. Hitro je stopil proti oknu.
Pardaiilan je bil že opazil to odprto okno. Nnegovo bistro oko je zagledalo meniha, ki je slonel na enem izmed oken vogalne hiše v ulici Stare kovnice, kakor da bi bil ves zatoplieti v pobožno premišljevanje. Prehitel je Acquavivo in potegnili zaveso čez okno.
Perfekt Goulard, ki je mislil, da uma zdaj prosto pot, je hotel pla* niti skozi vrata. A zadel je ob Gringailla, Escargassa in Carcagna, ki so stali zunaj kakor trije arhangeli.
Menih je spoznal, da je ujet. Žolčno jih je ošinil z očmi in se umaknil.
Acquaviva }e prav tisti mah z mirnim, ošabnim glasom fzpre" govoril:
»Kaj pomeni to nasilje, gospod? Od kdaj je navada takole vdi" ra-ti v stanovanja miroljubnih redovnikov?«
»Gospod,« je z grozečo hladnokrvnostjo odvrnil prišlec, »ta. k stoji pred vami, je vftez de Pardaillan. A. zdaj veste, koliko je ura! ... Se ta trenutek me pelfite k mlademu človeku, ki ste o njem pravkar rekli, da trpi kaj vem kakšne peklenske muke. Stopite, gospod, trenutiki so dragoceni.«
»Tako? Vitez de Pardaillan? Nu, vedite, da se ne mislim uklo" niti vašemu sirovemu pozivu. Rad bi videl, ali se boste vi. ki ste na glasu takega junaka m brezmadežnega paladina, drznili vzdigniti orožje zoper šibkega starca.«
Pardaillan je uganil, da izkuša zviti menih samo pridobiti časa Za nobeno ceno mu ni smel iti v past. Mignil je svojim spremljevalcem Še tisti mah sta Gringaille in Carcagne zgrabila Perfekta Goularda vsak za eno roko. Lažni pijanec je bil strahovito močan.
Hotel se ju je otresti. A tedaj mu ie nastavil Gringaille konico svo" jega bodala na grlo m ga ljudomilo opomnil:
»Ce se boš upiral, je tvoja zadnja ura prišla! Bodi pameten, kutar, in verjemi mi na besedo.«
Pardaillan sam je zgrabil Acquavivo za komolec in ga z eno roko nepremagljivo potegnil do stopnic in po njih nizdol.
»Ne, gospod! Vitez de Pardaillan se ne bo taKo globoko poni" žal, da bi vzdigni) orožje zoper šibkega starca,« je govoril spo" toma s hladno besnostjo, ki je pričala, da je pripravljen sto-riti vse, kar obljublja. »Ali, zapomnite si: ako se ne odločite ustreči moji zahtevi in ako moj sin po vaši krivdi umre, tedaj mi bodi Bog za pričo, da vas z vašim sokrivcem vred še to minuto odženem v Louvre. .Sire,' porečem kralju, ,ta starec je Klavdij 4cquavrva. je" zuitski general, ki snuje vašo smrt. Tale njegov pajdaš je pa me" nih Perfekt Goulard. ki se na vse kriplje trudi, da bi oborožil morilsko roko fanatika Ravaillaca!' In tedaj se zanesite, da vajini glavi ne uideta sekiri. Vem. da ste pogumen človek in da vas smrti ni strah. A izvršitev moje grožnje pomeni tudi zrušen.ie reda. ki ste njegov vodja. Ta red vaiti pomeni vse! Odločite se. gospod!...«
Bili so v pritličju. Pardaillan je že hotel kren>ti proti hišnim vratom. Videč, da misli resno, je Acquaviva sklenil odnehati.
»Brat Goulard,« >e rekel, ne da bi bilo čutiti v njegovem glasu le najmanjšo sled kakega razburjenja, »peljite nas k sinu gospoda de Pardaillana.«
Krenili so v klet — menih je odpiral nevidna vrata — in prišli na ozek hodnik Delj ko so stopah, razločneje so slišali nekakšno bučanje in grmenje, ropotanje in butanje, kakor da bi se hotelo zidovje sesuti, vmes pa strahotno tuljenje, uhajajoče iz grla kdo ve kakšne trpinčene živali...
mri
Driavno prvenstvo v table tenaisu v Zagrebu
Slaf>a organizacija in nesportska publika. Ilirija zasede dve prvi mesti. Glavna skupščina JTTS.
Nedavno je priredil JTTS državno prvenstvo v table tenisu za leto 1932/33 Turnir se jt vršil v dvorani 2GD Makabi, za katero takoj v začetku poudarjam, da m prikladna za tako velik in pomemben turnir. Prvenstva se je udeležilo vsega 11 klubov iz vse kraljevine, med njimi tudi SK. Mura, SK Ilirija in Jugoslavija iz drav» ske banov ne. V tekmovanju moštev so se plasirali v finale SSU iz Sombord, Maka-ni in Poštari i,z Zagreba in Ilirija iz Ljubljane. V izločilnih kolih je premagal SSU Železničarje, Zagreb, Makabi Muro iz Murske Sobote, Poštari Ol mpijo iz Kar-lovca in Ilirija Cepina prvaka savske banovine iz Zagreba Finalisti so nadaljevali prvenstvo po točkah ter se plasirali: 1 SSU, 2. Poštari 3. Makabi m 4 Ilirija Fi= oalisti prvenstva single gospodov so osta-1 : Maksumovič (Sombor). Hexner (Sombor., Nemec Ludvik (Mura) in Antolkovič (Poštari) Pri tej disciplini moram poudarjati vekk napredek igračev, ki so letos zelo ogražali nepremagljive Somborčane Po* seb.io Weise (Ilirija) je dokazal v igri proti Hexneriu. da ni samo enakovreden nasprotnik. temveč tudi boljši S svojimi od-(i:~»rrrr dreivi je odvzel Hexnerju dve se ta. igro pa mu je moral prepustiti zaradi ortne pogreške sodn ka Kar ni moge! \Y e ss. je «toril brez dvoma najsolidnejši »jirač v državi Nemec Ludvik, ki ie v fi-oalnih n i rt-ijab premagal prvč državnega prvrka Maksimoviča žal pa ni mogel v razmerah, ki so vladale na turnirju, des^či ftn^nejsega mesta. Zasedel je tretje mesto po ponovni partiji proti Antolkoviču, ki je zvedel četrto mesto Kaj čudno taktiko pa sta zavzela He.vner in Maks movid. ki kij- b zahtevi vodstva nista hotela odigrati fi ti'i'ne partije, za nas'ov državnega prvaka Odločitev, za katero vlada veliko zanimanje. bo izrekel savez.
Pri damah jo denvnirala mlada Ilirijan-kn Wormovfl. k"' p i je z lahkoto osvojila državno prvenstvo v singlu in v mixed douMu z \Veissom.
Organizacija, ki je bila v rokah sa veznih odbornikov, je bila v mnogih ozirih prmaniOdiiva Zal moramo to konstatirati na državnem prvenstvu, katerega orgini-zaci ia bi morala biti vzgled vsem osta^m turnirjem V mai' dvorani so bile postavljene tr; mize toda vodstvo kljub temu rv moglo izvesti programa Tako so mo-r;i!e n. pr dame odigrati s:rgle nrven^tvo šfle v nedeljo zvečer čeprav je bilo določeno da se vrš' ista disciplina ob 8 zjutraj. Prisotne pa so moral? b:ti v?s Han. ker bi ;:m sicer groz;lo črtanje Vršila pa se e med tem disciplina dam ck i h družin, ki sploh ni bila v razpisu S tem sta bili zlasti oškodovani obe tekmovalki Ilirije, k- kot družina nista mogli nastopiti (družba šteje 3 tekmovalke). M<eti i>a sta moral: ce'i'n 9 ur brez igranja Vodstvo je bvo dalje nemočno proti občinstvu, ki 6e je vedlo teko. da bi bila pri vsaki drugi prireditvi po policiji odstranjena Table tenis je športna panoga, pn kateri je sploh nedopustno vsako »drukanje« Tu pa so morali igrači prestat' neverjetne stvari. Tako je vrgel neki gledalec sredi partije na igrača Ilirije več predmetov in ga opso-val z n-ajhujišVm psovkami Pristaši nekaterih zagrebških igračev so imeli cele zbore. ki so se oglašali s huromkim vpitjem pri vsak- započeti akcij- nasprotnikovega tekmovalca ter diktirali zmedenim sodni' kom stanja pa rt i i po mili volji Protesti, ki jih ie bilo dovolj, seveda niso imeli uspeha. Ni treba posebej poudarjati, da so imele te razmere porazen vpliv na tekmovalce
Vsekakor se je končal ta vsakoletni največji table teniški dogodek v državi tako v športnem kakor v propagandnem »z.ru zelo slabo Utemeljena je zato zahteva zunanjih klubov, da se prihodnje prven stvo vrši v Ljubljani ter da se odigra ponovno kvalifikacijski turnir ki oaj izbere prave reprezentante. ki bodo zastopali Jugoma vi jo ne 'etošnjem svetovnem prvenstvu v Baden-Badenu.
Na c4cupiei.ni. ki je bila mestoma zelo burna, je imel dosedanji odbor večino in je bil tud; z mai mi izjemami ponovno izbran Predsednik dr Egon Zahradka. podpredsednik inž Bartenjev (Železničar). Grunfeld Leopold (Iliri j« ^ in Ros^nfeld Šandor (Makabi). tajnik Misser (Makabi) save n- kapetan Nemec Janez 'Mura); od< borniki Cannaiglia Nagv Hegger. H^ks Nad/orni odbor: Plesnik. Spreitzer Sla v;na Do'očeno ie bilo. de se osnuneta v Ljublian- ir, Semboru po-dsaveza. kakor hi«rn bosta trbe mesti v^anuli v svojih področjih po šest klubov.	E. N
SK Ilirija Nogometni *-ren;ng I. n1'' fitvfl rezerve danes ob 18.30 v paviljon' Točno'
ASK Primorje (nogometna sekcija) Drevi od 19 naprej strogo obvezen trening v telovadnici na učiteljišču za prvo skupino
SK Svoboda (Ljubljana). Jutri v petek ob 19 30 odborova seja Vsi odbor n'ki ter vsi iizvršujooi člani ki bodo sodeloval' na prireditvi, naj se je sigurno udeleže.
ŽSK Hermes. Drev' točno ob 19.30 seja u. o. pn »Beliču«. Vsi odborniki naj se za. nesljivo udeleže in pred1; o že svoja poročila za občni zbor na vpogled. Vabljen tudi g E/rlich.
TSK Slovan. Drevi ob 19.30 v lovslki sobi pri Sokolu članski sestanek, obvezen za vse igralce T in rezervnega moštva
Sokoisko društvo Ljubljana in. ima svojo redno letno glavno skupščino v sredo dne 11. januarja 1933 ob pol 20 v društveni telovadnici ob Tyršev! cesti. V to. rek 10. januarja se bo vršil ob istem času in v istih prostorih zaiurmi sestanek članstva, na katerem se bodo obravnavala vsa tekoča društvena vprašanja Za članstvo ie udeležba na sestanku in letni sikiuipiščini strogo obvezna Tzkazla o članstvu je prinesti s seboi Uprava.
nmr

Izven.
DRAMA
Začetek ob 20 Četrtek, 29. Voda B Petek. 30.: Zaprto
Sobota. 31-: Ob 21. uri Utopljenca. Znižane cene
OPERA
Začetek ->b 20. Četrtfk, 29.: Adel in Mara. D Petek 30 - Zaprto.
Sobota, 21.: Ob pol 21 uri Pri belem konjičku. Izven.
Na silvestrovo bo v drami točno ob 21 izvrstna in velezabavna burka »Utopljenca«, ki je bila pred dvema letoma v našem repertoarju. Znižane cene.
Na Silvestrov« ho v drami točno ob 21. izvrstno uspela opereta »Pri belem konjičku« točno ob pol 21. Kakor po vsem svetu, je imela ta opereta tudi v Ljubljani velik uspeh. Število sodelujočih je izredno veliko. zato opozarjamo, da se ta predstava ne bo mogla nuditi po znižanih cenah. Vstopnice za obe predstavi na Silvestrovo eo od danes naprej pr: dnevni blagajni v operi
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Do sobote. 31 decembra: Zaprto. Sobota. 31. decembra ob 21. uri: »Pri belem konjičku«.
»Pri belem konjičku« na Sil vestrovo. Revi jska opereta je pri premieri pred polno hišo popolnoma uspela, občinstvo se ie izvrstno zabavo. Na Silvestrovo bo začetek
ob 21. Veljak) normalne glasbene cene in bloki. Preskrbite si pravočasno vstopnice!
Gostovanje tenorja Petra Burje, bivšega člana ljubljanske in mariborske opere, ki je pozneje gostoval tudi v Berl nu. Pragi in na Dunaju z lenimi uspehi bo v kratkem nastopil kot Koltay v Abrahamov' priljubljeni opereti »Viktor ja in njen huzar«, ki ie v lanski sezoni dosegla poli-a »Zemlje smehljaja« naivečji uspeh
Prihodnja dramska premiera bo prihodnji teden drama slovitega ruskega dramat;-ka A. N. Oslovskega >N vi' ta«. Ta tipično ruski komad spada med naibolj igrana dela ruske dramske literature. Režira J. Kovič.
Smrt angleškega gledališkega igralca
Aigleski gralec Bol Vallis, ki je bil za pisatelja Irwinga eden največjih angleških gledaliških umetnikov, je te dni umrl v neki ma.nsardi v Brigfoton.u v največj-bed: Bob Wallis se je udejstvoval tudi v nemem filmu in je odkril za platno filmskega zvezdnika Ronalda Colmana
ZA NOVOLETNA DARILA
se priporoča ugoden nakup
volnenega blaga za ženske obleke od
Din 26.— dalje blaga za moške obleke od Din 40.— dalje, šifon tankih niti, mehko blago od Din 9.50, pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej ,puha, perja i. t. d.
Različni ostanki pod ceno.
R. MIKLAUC — „Pri škofu"
LJUBLJANA Pred škofijo 3 — Lingarjeva ulica.
lšč£M TRGOVINO
v Ljubljani, ki bi prevzela
v komisijo za prodajo priznano najboljše športne čevlje.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Smučarji in gojzerji«.	15407
Oglašujte v »	Jutru«!
	
Vsled končane sezije smo cene kožuhovini znatno znižali
Poseben popust krznenim plaščem.
E«. ROT
krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 5
Proda
hišo
Prodam posestvo iz proste roke v najlepšem kraju Beograda v Krunski ulici. Veli-Kost prostora 656 m2 s poslopjem, ki ima parter in tri nadstropja. Poslopje ima površine 260 m8 z vhodom za vozove in dvema garažama.
Stavba je v Brače Nediča ulici br. 26, 'zgrajena leta 1927 in davkov prosta za 30 let. Cena 1,600.000 Din. Obrnite se na Jokslmoviča, inženjerja, Brače Nediča ul. br. 26, Beograd.	15386
POZOB!
POZOR!
CHEVROLET
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
Vsi stalno na zalogi EDINO LE P" avtoriziranih GENERAL MOTORS
delavnicah:	13306
A. MARINI,	DESA d, Z O, L	S. HASELBACH,
LJubljana, Dunajska c. 24.
Maribor, TržaSka c. 16. Telefon: 24—07.
Telefon: 22—92.
Celje, Ljubljanska c- 11.
Telefon: 1—63.
NA3H TREDŠA PROGA NA SVETU iz BREMENA preko CHERBURGA v NEW-YORK
po Sredozemskem in Jadranskem morju z velikimi prekooceanskimi parobrodi. Potovanje traja 19 do 22 dni. — Cena od RM 40G dalje.
Izredna prilika za obisk
Posebna in družabna potovanja z že določenim programom.
Vse informacije brezplačno
NORDDEUTSCHER LLOYD
BREMEN
NORDDEUTSCHER LL0YD - F. Missler
ZAGREB - Starčevicev trs 4
ružnice: BEOGRAD, Karadjordjeva 91.
LJUBLJANA, Jože Močan, Pražakova 8
Cene malim oglasom
ženltvm Im dopisovanja, vsako besed* Din — tm enkratna pristojbine sa Ufro ali ta dajanje naslov Din	Og/««* trgovskega tn reklamnega enačaja: vsake besede Din I.—. Po Din L— ta besedo te zaračuna /o nadalje vet oglasi, ki »padata pod rubrike »Kam pe kam*, »Auro-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest*.. »Lokali*, »Stanovanje odda* »Stroji«, »Vrednote* mInformacije*. m&vali*. »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trg/oveki potnikie tn »Zasiti tek*. Če se m oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče pomika Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka atl eluihe. plača z*
vsako besedo 50 paz Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbin* Din S.— za iitro eti ta dajanje naslove Vsi ostal* oglasi točilnega enačaje se računajo po 50 pm ta vsako beseao Enkratna pristojbina za iitro ali za dajani* naslove pn oglasih, ki «• zaračunajo po 50 par ta vsako
besedo, znaka Din 3.—^
NaftnanfS znesek pn oglasih po 50 om za besedo, fe Din 10.—*
fri oglasih po I Din za besedo oa Din 15.—. V se pristojbtne za male oglas• /e plačati pn predaji naročila, oz*-roma h h le vpmlati v tjismo obenem t naročilom
Pouk
Beseda 1 l>in; ta dajanje naslova »ti n
šifro 5 Din. Dijaki, ki i&čejo instrukoije, p! a čajo vsako besedo 50 par; ta iitro ali ia dajanj« naslera 3 Din. (4)
Pouk v klavirju
prvovrsten. dajem po zmer-ir. ceni. Gromi t>udi na dom Pčeijmkova. Tvrseva (Du n*iska) cesta 35 — Livarska 9.	5-2714-4
Vajenca
a primeril« šolsko izobrazbo sprejmem v t,rgovino_ 5 Špecerijskim blagom X«. elov pove oglasni oddelek »Jutra«.	52748-44
Službo dobi
Vsaka bt*«da 50 par, la dajane aaslov« ali u šifro p« 3 Din. (1)
Žagarja
e»rkularista i.n brisača ra-Wi»o xa taikoj. Samo sposobni im hitri delavci naj 3..	>o. Vešči izd-ela-ve
hrotoovine imajo prednost. Parna ža^a Loče pri Polj «aina.h.	52672-ii
Višji ratakar
srednjih let, s kaiveijo in »n a:i jetrn več jezikov ter večletno prakso v restav r;i••iji. s prvovrstnimi refe-ren caimI. T*1' en. so-i :d en un trezen dobi nameščenje v restavraciji »Va-roška pivnica«. Ponudbe na kavarno Medmlič. Zagteb.
52073-1
ProdaVdko
k: bi Midi pomagala pri
gospodinjstvu. sprejmem r trgovino m '^šanetra baga na d p želj. Le dela voljne in poštene, z dobrimi pri-poror-lii n-aj pošljejo ponudb" n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežela«.
52671-1
Služkinio
rmofeio popolnoma samo-*?>->jrw> voditi meščansko kuhinjo in opravljeni >>s.a-!a hišna lela. sprejmem k Štiričlanski družini v Ljub liani. V poštev pridejo ie * dolgoletnim.; spričevali. liVInr v ogl^t-neni odd>- ku »Jutra«.	33693-1
Služkinjo
*f'o Seto- pridno in p«-ire.nin. ki je o-biskovala f:.'i;nVko šo'o in j p epe g vedenja ter z.na kuhati. >po prati, likati tn vsa d-isra hišna dela. <prejm-<»m takoj. Vatlov v ogasnem ♦dfietfcn' .»Jutra«. 527u>l
Natakarico ali zakon. par brez otrok
sprejmem. Naslov v og:ae. oddelku »Jutra«. 52747-1
Službe išče
Vsaka be«e<la 50 par; za dajenje naslova ali za iifro pa S Din. (2)
100 Din
dama totemu, ki mi preskrbi službo sluge ali kaj sliwnega. Imam kolo. — Cenjene ponudibe na og'as. oddf!(4c »Jutra« pod šifro »Ljubljana 202«. 5i680-2
Perica
želi zapoeienje. vsaj 1 dan v teetara. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra-« pod šifro »Perk««.	52682-2
Gospodična
3 .-,000 Dn kavcije, išče kakršnokoli službo. — Ponudbe na oglaemj oddelek »Juitra« pod »Najraje v trgovini«.	521674-2
Kmečki fant
vnjien vsega poljskega dela. išče kakršniofcoli s'užbo Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delaven ;n pošten«.	5:5036-2
2 perzijski preprogi j
lepi. naprodaj v Flori jam. »ki ulioi 22/1. — Ogledati med L ia 4. uro. 53691-6
Kuhinjska kredenca'
skoraj nova ugodm« na[>ro- j daj v Fiorijairtski uiiVi 33. j 5*3676-6
Gnoj
kravji m konjski, mpša.n, prodam. Naslov v oglas. ■ oddjltu »Juitra«. 52738-C
Knjigovodinja
-amiostojna. r io! go-! etn-o prak'-n. perfekMia v slov., nemškem in di'>l>ra v srbo-brva-tek^m j«7.i'ku. želi primerno službo. Ponudbe na og','is. oddelek ».Tirtra« pod xiuR-.k.o »Verziirana«.
52709-2
Službo trg. sluge
ali drugo, iščem. Vajen sem vsakega	— Po
nudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od šifro »Vztrajnost 2<>«.	52731-2
Inteligentna gdč.
Nemka, jtignsl. državljanka i. dunajskimi letnimi Si[>ri čeraii. :šče službo k otrokom. — Josipi na Eppich, .Maribor. Gregorčičev« uii-Ca Št. 18. '	52741-2
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslorva eH ! šifre pa 5 Diji. (9)
Nov radio-aparat
.B aii-punkt«, triieevni. vsled seiitve pičeni prodam. — Oglasiti se je pri vratarju v stunerjišču.	52^752 9
Vsaka beseda 1 Din;
ta dajanje naslova ali ia iifro p» 5 Din. (10)
Služkinjo
e*iro do 30 let. zdrov.o 'm p-išteno. ki zna nekaj kn-hitji. šivati in opravljati v-a i-^mača dela. siprej-v -m. Ol asiti se je med i':, in V2. uro na Maisarv-k *ri cesri 05 — prit'-"čje.
52726 1
SanK>stojne
kuharice
ra v-sa hišna delo. za na dtr>t-lf> itn mesto išče po-srediovnlnioa v Še'enibnr-gv.i utici 7'I. Brezposelna d"k'eta dobe prenočišče. — Naroča se li^t »Gos,fio-di.iv> s 3 pomočnica«.
52732-il
Pol tovorni avto
-Ford« za 8000 Diti proda Prustovnik.. Slov. B-istrica.
52742-10
Oglat« trg. značaj® po 1 Din beseda; is da janje naslova aii ia šifro S Din. — Oglasi socialneira inačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naelova aii ia šifro jva 3 Din. (6)
dob
Dober zaslužek
h,.
Ive ag:!n« raape-
fvi;es Kave;'« 500 Dn. X«!w v oglasnem oddelku »Jutra«.	52734-1
Stalno službo
f kavcijo 10.000 Di.n. dobi kiv-k'di. ki ima veselje d" -govir.e in gostilne. — N i slov v oglasne m oddelku »Jutrac.	52735-1
Gospodinjo
takoj sprejme Dradmik z 2 obrokoma. Ponudbe po možnosti s sliko na oglas. odd»'ek »Jutra« pod šifro »1933«.	52739-1
Za Silvestrov večer
in slavnostne prilike oa ročite do-mači šampanjec
»Panonski biser«
katerega kvaliteta ne sa oblaja za francoskim — Steklenica stane samo 32 Din v delikatesni trgovini
M. Ravtar, Ljubljana
K 264
Fige in slive
za žganjekuho
po nhrkih Jenah oddaja tva-n Jela^m. Ljubljeoa Emomo-ka	Stev. 2
372-6
Cevl^ na obroke
»TeLipo« Gledališka ul 4. Maribor. S'ovenska al. (8 >1) Celje. Dečkov >re 5t 4 51SS7 e
trg. imčajs po 1 Dio beseda; dajanje naslov« ali t» Šifro 5 Dio. — Oglas' socialnega inačaja vsa ka beseda 50 par; ia dajanje naslova aJi ia tifro f» 3 Diu. (7)
Avtomobil, plašče
št. 805/136. dobro ohranjene. ku.j)im. Ponudbe na na slov; Jože Zaivršnik, Zagorje.	52670-7
Žago venecijanko
ali manjši polnojarmenik
kupim. Ponudbe n«. n-aslov J. Laivritč. Ljuiblja>na 230.
52653-7
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Poe.eni«.
52717-7
Moške smuči
kompletne, dobro ohranjene kupim. Naslov v oglas, oddeliku »Jutra«. 52751-7
Družabnika
s 150.000 Din kapitala sprejmem takoj v domače podjetie. Ponudbe iia ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Januar 1933«. 52746-16
Družabnika
z 20.000 Dl.n kapitala — aprejmeoi v špecerijsko tr-jrovitno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Druža bnik «.
52743-16
■Vrednote.
I , a 'vos t-da i Din i» dajanje naelora ali w Pfro rv* B Din <35"
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih srnat
CERNE — juvelir
Ljubljana VVolfova ulica 1
Lokalih
Vsaka De»t-<1» 1 Din. za dajanje Daslova ali za šifro pa 5 Din. (19
Vsaka beeeda 1 Dw, za lajanjf naslova ali ta »ifro pa 5 Din. /161
Brezobrestna
posojila
za odkup dolga, nakup zidavo podeljuje: »Kreditna '.adruga«. Ljub!ja.na pošto' oreda: 307 Sprejme zas-top aike!	266-1«
Hranilno knjižico
Celjske posojilnice in D'n 75.000 'n Posojilnice Ma 'iboru Narodui dom do .50.000 Dn prevzamem P<> nudbe na og'asm oddelek »Jut.ra« v Ljubljani pod šifro »Denar«. 52540-16
Do 50.000 Din
posojila iščem
proti prvom-estrei vknjižbi na. kom fort.no. Wrfcta>Ti*>-va.njsko vilo. vredno Dim 600.000. v centru Ljubljane. Pon-udbe ne oglas, oddelek »Jutra« r>od značko »Visoke obresti«. 52668-16
Denarne knjižice
cca po 25.000 Din. Celjske posoii'Tiiioe in Mestne hranilnice v Celja, prevzamem Po-nudhe na oglais. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Prevta.mem-«.
92667 16
Kavarna
restavracija, otuet v zelo prometnem centru Zagreba, z lepimi prometnimi lokali, velikim pfaznim stanovanjem ^ I. nadstropju radi od hoda v inozemstvo na proda). Potrebno v go tovlni 80.000 Din. Ostalo v sigurni knjižici. — Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »br 116.246-g«.	52509-1'
Pisarn, prostore
ob Tvrševi (Dunajski) cesti oddamo v najem. Informacije daje »Stavbna družba«. Tyršev3 cesta 17 Telefon 20-46. 52488-19
mnajem
Vsaka Pesed« 1 Din. ta dajanj« aaed-ova aH i* šifro pa 5 Din. (17)
Gostiln^
oddam v na.jem takoj a.li pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52712-17
Gostilno
odda.m takoj v najem. Naslov v oglasnem o.ddelku »Juitra«.	5"-713-l7
Vaaka Oesecla 1 Di.ii t za daja-nje aaslova ali • ta šifro pa 5 Din. (33) j
Sena
sladkega in polusladkega. prešauega :ma več vago nov za takojšnjo dobavo, kakor tudi suha bukova drva in namizna jabolka Rudolf Dergan. trgovec. Laško.	53372-33
Družabnika (co)
s 35—30.000 Din gotovine iščem ta prevzem dobro idoče špeceri ;ake trgovine. Tr?. naobraižpniost, ni potrebna. PV»nudbe na ogi.as. oddelek »Juitra« p°d šiifro »Takoišem prevzem«.
52689-16
Družabnika
a.gi!ne?a in treznega sprejme tHksitiJna fco.va-raa na G<vpn.jskem. Ponudibe pod »Siguirnosit 1i56« Da ogla-s. oddolek »Jutra«. 52695-16
Resno po-znanstvo
s 40!e.tna simpatično damo iščem, ki bi v gotovini 40.000 Di.n vložHa v podjetje, prot-i si^u.rmo«ti. — Skuipno gospodinjstvo. Po-niud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Neptramat«.
52762-16
Hintek. posojilo
20.000 Din iščem za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jintre« pod šifro »Popolnoma varno«.
52750-16
tUKiir Hi«- Burroagbs:
i, kralf džungle
DRUGI DEL
157
Ves dan je ždel Tarzan v sobi, kjer so Iz vseh kotov prežale nanj pošastne sence smrti.
Takisto brezupno je čakala trojica ponesrečencev na samotni obali, kamor so se bili rešili. Mesec dni je bil že minil od potopa jahte. Moža sta bila zgradila preprosto zavetje v vejah nekega drevesa in sta skrbela za hrano s tem, da sta nabirala plodove in lovila majhne živali.
Vinski kis
pristen, večjo količino prodam. Naslov v oglasnem odid-eliku »Jutra«. 53737 33
Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanje naslova aH za iifro (a 5 Din. (30)
Stavbna parcela
naprodaj v bližini višjega sodišča V Ljubljani. Veči na kupnine se lahko plača v hranilnih knjižicah Mestne hranilnice. — Pojasnila d a. j e Dr uštvo poses tn i ko v. Stil endrova 6. 52637-20
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo in shrambo, zraven spadajo čim eadonosnim vrtom in 2 velikima njivama, na zelo prijaznem kraju v Sa vinski dolini oddam v najem. Naslov se izve na 0-bčlrti Griže pri Celju.
53569-20
Lesni trgovci!
iaga na vodni pogon je ugodno naprodaj na Jezer skem pr» Kranju, kjer je središče mecesnovih in smrekovih gozdov Intere seotr naj pošljejo naslovt-na oglasni oddelek Ju.tn pod značko »Zaga«
52539 2*'
Hišo
eno- a-51 večdru.žinsko, v nei»osred.n.i bližini centra kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe z navedbo nasliova in cene na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro Deua.r«.	52701-20
Tovarno
konfekcijskih izdelkov, i lastnim električnim pogonom. vodovodom. vsemi potrebnimi stroji, objekti, stanovanjem, pisarno, skladiščem in garažo, ležeče tik ob železnici in na <a-mi morski obali v prista nišču. takoj zelo ugodno oddam ali prodam. — Pripravno tudi za skladišča in druge trgovske svrhe. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvatsko primorje-«. 51637-20
j V»»,ka beseda i Dm. ' za lajanje naslora ali za šifro pa 5 Din (16)
Bukovih hlodov
boljše kvalitete, brez g.č :>n z ma.lo rdečega srca. v debelini od 25—60 cm ku pimo več vagino v. — Ponudbe z navedbo dobav ntga roka, kraja poseka in cene za fraJtko vagon naklada-' na posta. :a na na slov; Remec & Co., Ljub ljana. Kersnikova štev. 7.
52720-15
Vsaka beseda 50 par. M dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22)
/j/j/miti n f
Vsaka beeeda 50 par; sa dajanje naslov* ali ia šifro 3 Din. (28)
Lepo mesečno sobo
popolnoma separiraioo — f prostim vhodom w stop njic. čisto m šolnino i eoo kle dvema posteljama v vili trti Tivolija ta k »J ,>ddani stalnim :n boljšim osebam. Dijaki iakijučeoi. Vprašati v Knafljevi ulic' št. 13/11.	53150-23
1 ali 2 opremljeni sobi
s prosim vhodom, parketom in elektriko oddam na Povšetovi cesti št. 39 (siva hiša), Kodeljevo.
52592-23
Opremljeno sobo
s centralno kurjavo m elektriko. oddam najraje uradniku v Skrabčevi ul. št. 7.	52575 23
Sobo
s posebnim vhodom, t sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem odde-lku »Jutra«.	52703-23
Preprosto sobico
z električno razsvetljavo in evL-nt. z vso oskrbo od-•ia.m na Bleiweisovi cesti št. 5/III, dosoo. 52722-23
Dijaško stanovanje
z vsio oskrbo in uporabo favnu-ja iščem za dijakinjo II. razr. gi.mnaizi.je. — Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Di:ak'n:a« 52729 22
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali
za šifro pa 5 Dm (18l
Preprosto sobico
v sredini mesta oddam go spod-u a'-i dijaku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 512719 23
Lepo sobo
z 2 posteljama, oddam v centru mesta. Naslov pove o?'asni oddelek »Jutra«.
52728-28
Lepo sobo
zračno, s posebnim vhodom. souporabo kopalnice, z vso oskrbo in d-obro do mačio hrano oddam v Rožni ulici 27/1.	52724-23
K Lasanu v Aioste
kjer se dobi vse vrste vina iz lastnih vinogradov po 8 Din. kakor tudi specijalno vino pro-šek po Din 24, takozva r.o kuč po Din 12, kakor tudi peneča vina po Din 35 steklenica pristni domači tropino-vec po 20 Din, olivne olje po 18 Din, vinrk' kis po 3 Din. Za obilen obisk se priporoča in čestita vsem odjemalcem vesele praznike ln želi 6rečno Novo leto Roko in Marica I.ar.an 52481-18
Za Silvestrovo
na raizipoi-ago prvovrsten orkester od 24. ure naprej C-enjene ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Silvestnovo«.	53190-2
Stanovanja
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52733-23
Lepo, solnčno sobo
6 separatnim vhodom od dam gospodu takoj v Ru-ta-rjevi ulici 4. pritličje.
52736-23
Sobo
oddam za 15*.) Dn. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 52761-23
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova aH za »ifro 3 Din. (21-a)
Dvosob. stanovanje
v mestu išče s 1. februarjem mirna tričlanska rodbina. Zupančič. R0Ž113 dolina. cesta VIIJ štev 11.
52749-31/a
3
tanovanje
Vsaka beseda 1 Din; t* dajanje naslova ali
ta šifro pa 5 Din. (31)
Pristopajte
k Društvu stanovanjskih najemnikov. Vegova nI. 8.
373-21
Trisob. stanovanje
solnčno. s centralno kuT javo. oddam s 1. januar jem Nas ov pove iiglasnl oddelek »Jutra«. 52628-2il
Prijateljem gorskih letovišč!
Naprodaj krasna stavbna parcola na Jezerskem pri Kranju. Interesenti oaj pošljejo naslove na oglasni videlek »Jntra« pod šifro »Krasna«.	53538 20
Radi preselitve
prodam svojo hišo t vrtom in garažo. — Inž. A. Stebi Rožna dolina, cesta X št. 6. — Zglasiti se je med U. in 12. ter 2. in 3. uro.	52431-20
Stanovanje
2 solnčnih sob. kuhinje !n pritiklin počen- oddam blizu Stadiona- Dopise na Aglas odde'ek »Jutra« pod šifro »Stožice«. 5257i-31
Hišo v Ljubljani
proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na og.as. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Amerikainec«. 5-597-30
Hišo
v Novem Vodmatu. 10 minut od električne železnice, s 3 sobami, kuhinjo in pralnico, elektrika, vodovod in sadini vrt, takoj oddam. Naslon pove ogl. oddelek »Jutra«. 53692-20
Hišo
n« prometni cestii najbližje okoJioe Ljubljane poceni preda.m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5S446-20
Stavbni prostor
v Ljubljani kupim proti gotovini. Naslov v oglas, oddelku »JJntra«. 52754-20
Tri<?ob. stanovanie
e k o-painico in verando takoj oddam na Tržaški cesti 39.	52677-31
Trisob. stanovanie
nasproti banovine po nizki coni oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutia« pod šifro »Udobno«. 53518-31
Sobo in kuhinjo
oddevm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52666-21
Dvosob star~w?»nie
s kabinetom in kopalnico, v lepi soinčni legi. z vrtom oddam v Herbersteimovi tfici šit. 13, pri Stadionu.
52702-31
Stqnov?«nie
tri- alli štiri?oboo, s kopalnico in vsemi pritiklinami ter souporabo vrt« oddam s 1. januarjem ali 1. februarjem ta 1000 Din. — Oficirji in drž. uradniki 19 % eene;e. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
52723-21
Stanovanje
parketiiran« sobe in kuhinje. z eektriiko in vodovodom oddam v Zgornji Šiški. Kosovo Me v 223.
52758-31
Sobo
lepo opremljem-o. g kopalnico in centralno kurjavo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jiitra«.
52714-23
Maihen kabinet
podstrešen, za 120 Din oddam čez dan odsotni osebi v Kolodviorski uliei št. 11, podstrešje.	52746-23
Sobo
oddam solidnemu gospodu. Vprašati v Gradišču 2/1 — levo.	52750-23
Opremlieno sobo
odda.m so!idme-mu gospodu na Taboru št. 6/7. desno.
52755-23
Dva boljša
sostanovalca
sprejmem v Hrenovi ul. 19 I. nadstr.	52753-23
Opremljeno sobo
lep" -n solnčno. s poseb nim vhodom ter elektriko oddam bo!%emn srospodu ali gospodični v Gormi»ovi ulici 3/III, desm-o. 527-Vi 23
Sobo
z vhod'f«m to dvorišča oddam. Nas'oiv v oglasnem oddelku »Jutra.«. 52685-23
Dve sobi
s posebnim vhodom, 1 1 Vi 2 posteljama odda Maver. Jegličerva štev. 5.
52679 23
Sostanovalca
sprnjmem v sobo s poseb nim vhodom na Vidovda.n ski oe<rti 3.	92688-23
Separirono sobo
z 2 posteljama, s hrano ali brez oddani v Židovski 6.	53698-23
Stalnemu gospodu
oddam opremljeno sobo s centralno kurjavo. po-leg sodišča. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32609-33
Opremljeno sobo
q pi sobnim vbodom odda Verbič, Karlovska r. 15.
52700-33
Sobo
lepo opremC jono, takoj odda gospodu Rom, Poljanski nasip 8. 52697-23
Sobo
oddam solidnemu	gospodu
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	52705 23
Sobo
v sredini mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«.
52707-23
Onremljeno <oSn
oddam 2 gospodoma v
Vodma-tski uJici štev. 19.
52704-23
Sobo
poirketira.no. lejvo opremljeno za 2 aH 3 osebe, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
53710-33
Opremlieno sobo
takoj oddam v Pražakovi ulici štev. 10/11 — desno.
5č7Ua-23
Sobo
lepo opr-mijeno i<n e posebnim vhodom takoj odda Zor. Flori jamska ulica št. 12/1.	52715-23
Separirano sobo
oddam. Naslov po. ve Dgl. oddelek »Jutra«. ^_el6-2:i
Sobo
z 2 posteljama, oddam v centru me-sta. Kapiie|:ska tf'ica 3/1.	5271S-33
Sobo
lepo oprem'jeno, s posebnim vbodom in elektriko oddam v neposredni bližini banske uprave. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 527.5-23
VsaJia b«s«"d» 50 par; za dajanj* rvisjinr« ali
ta Šifro 3 Din. (28-a;
Gospodična
išče preprosto, domačo
hrano in stanovanje.
Ob prostem času b; lahko [►omaga.a pri gospodinjstvu Ponudbe na ogas. o«ide!ek »Jutra« pod »Ne drago«.
5:675-23,'a
Sobo za krojaško delavnico
Iščem v sredini mesta. — Naslov je oddati v ogins. oddelku »Jutra« pod šifro »Za januar«. 52757-23/a
Opremlieno sobo
zvečer toplo, v ceno 100 do 1S0 Dim iščean pod šifro »Tehnik«.	52467-23/a
Sobico
najraje 1 vso oskrbo, iščem Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Sobica z oskrbo«.
52760-23/a
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslov« alt za »ifro pa S Din. (28)
% 7fincini-6<xvru.
- ' ^
cIfidtfc
tis® V

flff ira/j&vnč dj&Lini , "

blagajniške stroke, popolnoma vešč strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, z večletno bančno prakso, se IŠČE za takoj za veliki denarni zavod. Prednost imajo reflektanti z dobrimi društvenimi zvezami. — Ponudbe z opisom curriculum vitae in prepisi dokumentov ter navedbo plače naj se VDOŠljejo na oglasni oddelek pod značko »ZAVOD«. .	* *	15400
O
(InrOmlfpnA cobo
s posnhmiim vhodom, t 1 ali 2 posteljama, za 200, 07.ir. 350 Din oddam bliizu tramvaja v Sp. Šiški. čer-netova 31/1-4. 52678-33
Sobo
e poseb. vhodom itn električno raiz-svetljaivio takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53690-23
Sobico
lepo	ocjireimlieno. t elektriko	in parketom oddam s 1.	januarjem v Križev-niški	uiioi 7/U. 526S1-23
Sobo
lepo oprem.! jeno. solnim© im snažno, s prostiim vbodom, oddam st al ni, snažni in solid ii osebi v vili n3 Miriu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52664 23
Prijazno sobo
lepo opremljeno in separirano, oddam stalni osebi, event. dvema, z vso postrežbo in zajtrkom — ik» Mirju. Naslov v og'a*. oddelku »Jutra«. 50666-28
Prazno sobo
. i e+ektriko in parketom,
event. tiidii e kuhinjo, ta- ; | koj oddam samski osebi. 1 i oni roma stra.nki brez otrok Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.	53694 23
Dotična oseba
(ženska) ki jt na Sv. dan v frančiiškainsiki cerkvj na ženski stra.oi. v klopi blizu glavnih vrat, po prvi Ul. maši vzela rjavo laško, je znana, ter se poziva, da jo z vso vsebino vrne v frančiškanski zakristiji.
53681-28
Zlata očala
(Lorgnion) sem izgubila 27. t. m. od ceste Za grad cm, po Poljanski cesti in Tovarniški ulici do kolodvo ra in Miklošičevi cesti. — Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda v ogl. oddeku »Jutra«. 52731-38
Glasbila
Vsaka besed* 1 Din: ta dajanj« naslova aJJ ta iifro pa S Din. (Sffi
Harmoniko z oktavo
trovrstiKi. zelo dobro ohra njeno, kompletno s kov čiom ugodno prodam. Na slov pave ogiasni odde'ek »Jutrac.	52048 ::«
Pianino
v brezhibnem stanju, eio-boko pod ceno ugodmo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5Č737-36
v-a k j beseda 1 Dm. ia dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (32"
Sodna dražba v Mokronogu 75
bo dine 30. decembra ob 8 u.ri zjutraij. Naprodaj bodo za.ru bij ene otomame, 2 nodni omarici. » zagri-njali im črn plSa^t plašč. Kupci vaibl jeni! 536S6 32
primerni tudi za modni salon, zastopstva, obstoječi iz 3 sob, s posebnim vhodom v mezzaninu palače Ljubljanske kreditne banke, se proti cizki ceni ODDAJO takoj. Električna razsvetljava, centralna kurjava, topla voda. Telefon na razpolago.
ODDAJO SK TUDI POSAMEZNE SOBE, VSAKA S SEPARATNIM VHODOM.
Poizve se pri Aloma Companv, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstropje.	15408
V^aka Oeseda i Diu. za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (37
Teiefon 2058
PREMOG suha drvti
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5

NA PRODAJ
trgovska hiša
v centru Ljubljane, blizu glavnega in gorenjskega kolodvora, primerna za vsako veletrgovino s prostori za skladišče. Pogoji ugodni, plačilo deloma v gotovini. Pojasnila daje:
Roman Golebiovvski,
Gosposvetska cesta 10 Ljubljana.
loba danes v Deb te&kih ča.«ih š* najlažje vsa>k. 6e si doma oprem' domačo pietilmoo Damo tekoče vr-a kom-ur delo s tem ia mu odkupu,*-mo izdelane ple 'enine, dobavlja mo prejo in izpla 6ujemo mezdo ti pl et.en.je. kar do kazuje mnog'* ta nvaluih pis.m Ce bočete delati in taslužiti. ol»roit.e «e zaupno ta era tispre>si.«kte na tvrdko: Domača pletarska industrt j« Josip Kaiiiž Maribor. Trubar jev« 2 odd. 6
575
©gleite si t
zalogo moških Klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din.
franc ber.mk
družba z o. z., Dunajska ce^ta 14,
vhod poleg trgovine Agnola 15250
TEL©\ADNE 9 B L E K E
Vse, kar želite,
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku
O. L A M
M A P!B#£
VSAK NAROČNIK »JUTR..« je zavarovan za 10.00" dinarjev!
I «C« BBB^B B« ES« B B B H ■ ■ I
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Opr. št. 150-42-54.
Razpis
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri svojem zdravilišču Radio-Therma Laško v Laškem
dela za preureditev kuhinje in napravo stranišč v restavracijskem traktu.
Ponudbe, kolkovane z Din 100.—, z vsemi prilogami naj se vlože v zapečatenih ovojih z napisom: »Adaptacijska dela v Radio-Theima Laško« v uradovem vložišču v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba št. 205 do
15. januarja 1933 do 10. ure dopoldne.
Komisijonelno odpiranje došlih ponudb se bo vršilo dne 15. januarja 1933 ob 10. uri v uradovih prostorih, Miklošičev?, cesta št. 20, soba št. 202.
Vse za razpis potrebne pripomočke dobe interesent^ v uradovi pisarni, Miklošičeva cesta št, 20, soba št. 201, proti plačilu Din 50.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani, dne 27. decembra 1932.
urejuje Davorin KavJjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkar £a Narodno tiskarno <L d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.