UDK 811.16’342.6 Alenka Sivic - Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani KONTRAKCIJA V SLOVANSKIH JEZIKIH (V kontekstu poznopraslovanskega akcentskega pravila) V clanku se s tipoloskega in arealnega vidka analizira jslov. gradivo, ki vsebuje kontrakcijske glasovne sklope. Avtorica ugotavlja, da juznoslovansko gradivo izkazuje prakticno vse kontrakcijske kategorije, omogoca pa tudi sklep, da je bila kontrakcija prozodicno pogojena. The article analyzes SSI. material containing contracted sound clusters from both a typological and an areal point of view. The author demonstrates that SSI. material attests virtually all contractional categories, as well as leads us to conclude that contraction was prosodically conditioned. 0.0 Kot je dobro znano, je kontrakcija (=skrcitev, dalje: KO) jezikovni pojav, ki zadeva poseben (tipicen) razvoj glasovnih sklopov (dalje: KOs), sestavljenih iz levega (=V/) in desnega (=V2) kontrahenda z medglasnim j' in praviloma razvitih v kontrakt (=skrcek) V2 po shemi Vi+j+V2 —» V2. Slov. KO uvrscamo med predzgo- dovinske (tj. ppsl. ali psl. narecne)1 2 jezikovne procese tako po kontraktih (oz. nji- hovi vkljucitvi v mehkostno korelacijo) kot tudi po vzrokih, ki jih prepoznavamo kot (razvojni) impulz za njeno pojavitev. To potrjuje tudi arealni vidik: po uveljavljenempojmovanjuje KO zajelazslov. govore (z dvemacentroma, tj. ceskim na jugu in polab.-pomor. na severozahodu) in zahodni del jslov. (tj. sin. in hrv.) go- vorov. Zarisce KO se glede na historicno stanje postavlja v c. govore,3 nato pa naj bi 1V tern clanku iz tehnicnih razlogov praviloma zapisujem psl. i zj, razen ce je iz vsebinskih razlogov treba poudariti njegovo psl. naravo tudi v zapisu. Allede tega, da je KO predzgodovinski pojav, so mnenja enotna, glede natancnejse datacije pa absolutnega soglasja ni, vendar pa jo vsi postavljajo v relativno isti casovni pas, npr. ok. leta 900 (Travnfcek: 67), 9.-11. st. (Marvan 1979: 2), 10. st. (Pauliny 1963: 89), 10.—11. st. (Marvan 1973: 1; Krajcovic 1974:159), pred 12. st. (tj. pred preglasom K’a —> K’e, npr. *stojati —» stati; Gebauer 1,563), »koncem psl. obdobf« (Komarek 1973: 15), »w czasach przedhistorycznych polszczyzny« (GHJP 54). Razlika v absolutni dataciji je razumljiva, saj gre za predzgodovinsko obdobje slov. jezikov in so vse lahko samo posredne (tj. mnenja se opirajo samo na relativno kronologijo pojavov). Najverjetneje pa je tudi sam proces potekal: (a) v casovnem pasu, tj. s sirjenjem s primamih polozajev (kjerje bil foneticno pogojen) na sekundame (kjer so zaceli delovati sistemski morfonoloski dejavniki, tj. analogija), in (b) ni hkrati zajel vseh govorov, kar se vidi tudi iz tega, da se ne odraza enako niti v vseh govorih, ki so se nahajali v neposredni blizini domnevnega zarisca (npr. zsls. in vsls. govore naj bi KO zajela skupaj z drugimi zslov. jeziki tik pred odpadom polglasnikov in denazalizacijo, srednjesls. pa kasneje in nedosledno; Krajcovic 1988: 23—25), ali pa celo postopoma (Bemstejn 1968: 29: KO naj bi nastopila najprej v c., kasneje v sis. in sin., nato pa se v stok. govorih srb./hrv. jezika). 3V tem prispevku uporabljam samo delovna pojma zarisce in obrobje in ne kot - zaradi stevila zajetih KO kategorij - Marvan (Marvan 1979, 25 d.: 165-167) stirih: focus (tj. c. in morda zsls.), central area (gluz., jpolj., vsls., zsln., deloma srb./hrv.), periphery (dluz., spolj., srednjesls., velik del srb./hrv. (posebno stok.), del sin. narecij), transperipherv (mak., bolg., ukr.). Ta delitev je navidez ustrezna, vendar pa premalo uposteva razvojno dinamiko jslov. govorov in ne vsebuje diahrone projekcije v lingvisticno sliko KO. Prav tako ne pojasnjuje zadovoljivo nedoslednosti v njenem poteku v neposredni 6 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij pojav na vse strani upadal in dobival lastnosti jezikovnega obrobja, tako da so nje- gov skrajni rob danasnji ukr., bolg. in mak. govori. Ta sklep se zdi primerno izhodisce za razpravo: iz upada jezikovnega pojava v prostoru (ali pa vice versa iz njegove intenzifikacije) je mogoce sklepati tudi o njegovem poteku in prek tega o vzrokih zanj, zato bom izhajala iz njega. Pri tem je treba upostevati, da je v naravi jezikovnega obrobja (ce to ni hkrati tudi jezikovna meja, ampak samo locnica v re- alizaciji istega jezikovnega pojava v sorodnih govorih) ne samo to, da se v njem dolocena realizacija kakega jezikovnega pojava neha1 ugasne, ampak tudi to, da je ta posrednik (transmitor) realizacije jezikovnega pojava izza jezikovnega obrobja. To torej pomeni, da se prek jezikovnega obrobja lahko prenasajo tudi taksne jezi- kovne spremembe, ki (po nacelu, da je starejse to, kar je izrinjeno, in mlajse to, kar izrinjeno nadomesti) navadno foneticno pogojen jezikovni razvoj vrnejo na tipolosko starejso stopnjo. Vendar pa slednje ni samo lastnost jezikovnega obrobja, ampak ze jezikovnega sistema kot taksnega. Pojasnjuje pa nam tudi vtis, ki se oblikuje ob studiju jezikovnih podsistemov vseh vrst, da jezikovni razvoj poteka hkrati progresivno (tj. napredujoce) in regresivno (tj. nazadujoce) oz. da je tisto, kar vidimo kot jezikovni razvojni rezultat (na glasovni in oblikoslovni ravnini), posle- dica razmerja med progresivnim (ki izhaja s foneticne ravnine) in regulativnim (ki izhaja z oblikoslovne ravnine), kar seveda ni nova ugotovitev. Upostevajoc vse povedano in izhajajoc iz kombinirane tipoloske in arealne analize KOs, je treba lociti vec tipov KOs, ki povzrocajo vec modelov KO. Pogojno sem jih poimenovala takole: (1) rudimentarni model KO (tip KOs z>/b+j+b), (2) razviti model KO (tip KOs: iJb+j+e/a —> -h/b+j+V), (3) analogni model KO (tip KOs o+j+e/a —> -o+j+V), (4) razsirjeni model KO (tip KOs ela+j+e/a). Premik v pojmovanju KO, ki bo raz- viden iz nadaljnje razprave, se je zacel, ko sem (pojav in potek) KO skusala osvetliti s stalisca obrobja (tj. v nasprotni smeri, kot je bilo doslej v navadi). Zdelo se je tudi metodolosko mogoce, da bi sprememba smeri opazovanja lahko opozorila na nove in doslej neopazene lastnosti KO, ki bi koristile notranji stratifikaciji KO, saj je nemogoce, da bi kateri pojav hkrati zajel toliksno stevilo KOs. Poleg tega se je treba strinjati z Marvanovo nacelno ugotovitvijo, da je KO zanesljivo in ucinkovito sred- stvo za rekonstrukcijo teritorialne, casovne in strukturalne stratifikacije psl. go- vorov (Marvan 1979: 1). 0.1 Pogled na KO v c. (tj. v zariscu) iz zornega kota jslov. govorov (tj. z jezikov¬ nega obrobja) je zanimiv vsaj iz naslednjih razlogov: (1) jslov. jeziki so od zacetka 10. st. (tj. od prihoda Madzarov) prostorsko popolnoma loceni od zslov., zato ni ver- jetno, da bi se po tem casu jezikovni pojavi se lahko sirili s severa proti jugu (tj. kot blizini zarisca, prim. Lamprechtovo ugotovitev (Lamprecht 1987: 132), da KO upada ze v smeri proti vmorav. narecjem, ki danes izkazujejo samo dolge oblike svojilnega zaimka (npr. R/D ed. m/s mojeho, mojemu oz. mojeho, mojemu), pri center je samo mogoce (ceprav verjetno), ne pa dokazano, da so nastale sekundamo (tj. ponovno) pod analognim vplivom zaimkov tipov* *nasego, *nasemu in prid. *dobrego, *dobremu iz kontrahiranih tipa *mego <— *mojego. - Nitsch pa govori o dveh zslov. srediscih KO, in sicer (a) na Ceskem, od koder naj bi se KO sirila tudi na Moravsko, kasneje pa »drog^ literatury oddzialala na pisany j?zyk polski (i, nie wykluczone, na gomoluzycki)«, in (b) na zahodnem Pomorjanskem, od koder naj bi se sirila v kasub. in seveme velikopoljske govore (Nitsch: 223). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 7 je znacilno za najstarejse zslov./jslov. izoglose) ali od severo-vzhoda (tj. s panon- skega obmocja) proti jslov. zahodu in jugu (kot je znacilno za nekoliko mlajse izo¬ glose, ki so se sirile tudi v sis. in c. govore); smer vrste se mlajsih izoglos v zahod- nem delu jslov. paje bilaprav nasprotna; (2) primerjava datacije slovanskih selitev najug in KO kaze na casovni razkorak, ki postavlja vrsto vprasanj v zvezi s KO, npr. ali se je sirila s severa (kar glede na areal v jslov. ni verjetno), ah jo je vseboval neki zslov. jezikovni infiltrat v jslov.,4 ali gre pac za vzporeden razvoj iz (identicnih) psl. jezikovnih struktur, ali pa celo za kombinacijo vec dejavnikov; (3) analiza arealne distribucije slovnicnih kategorij in posameznih besed s posebnim ozirom na podtip KOs vjslov. bi lahkopripomogla kdolocitvi relativnekronologije (tj. stopenjskosti) v procesu KO, s tem pa bi nam postali jasnejsi ne samo razlogi za KO, temvec tudi sam proces KO; (4) natancnejsi odgovori na tocke (1)—(3) bi omogocili boljsi vpo- gled v celo vrsto doslej ne dovolj razmejenih jezikovnih pojavov, posredno pa pri- pomogli tudi k natancnejsim predstavam o ppsl. dialektologiji. 1.0 Vprasanje KO je v znanstveni literaturi prisotno tako rekoc od zacetka primerjalnih in zgodovinskih studij,5 vendar pa se je v zadnjih desetletjih pozornost opazno preusmerila od predvsem foneticnega pogleda na KO k fonoloskim, mor- foloskim in morfonoloskim dejavnikom (Marvan 1979: 54—75); to preusmeritev je prejkone povzrocila prav komplicirana pojavnostna oblika KO. Travnfcek recimo ocitno ni dvomil o tem, da je KO foneticni pojav, vendar paje tudi ugotavljal, da je z Gebauerjevimi foneticnimi naceli ni mogoce dosledno razumeti in pojasniti - npr. ne z vlogo akcenta pri barvi kontrakta (npr. *moja —> *ma, toda *pojass —> *pas), ne z vlogo vokalne barve, saj je lahko izginil kateri koli vokal, ne z vlogo KOs glede na polozaj v besedi (npr. v korenu *stoiati -» *stati, v priponi *delaiesb —> *delas, v izglasju *dobro-ie —> *dobre) - in da tudi »/j/iny foneticky princip nenf patrny«. Menil je tudi, da KO odseva vec deloma raznorodnih pojavov (samo delno vezanih na izpad psl. j in asimilacijo), ki pa jih druzi razvoj 2 zlogov —» 1 zlog (Travnfcek 4 Za moznost nekega posebnega zslov. jezikovnega infiltrata na osrednjem Balkanu in tudi dalje so zanimiva jslov. poimenovanja za ’Felix’, in sicer oblikipoprat in poprad <— *po-port/d-. ki se pojavljata v Hercegovini, delu Bosne, Cmi gori, nato pa se v delu Makedonije in JZ Bolgariji (Sivic-Dular, Poimenovanja za ’Filix’ v slovanskih jezikih. Razprave SAZU XIII, Ljubljana 1990, 82). 5Miklosic (Miklosic I: 196-198, 331-332, 404, 440-441,474,499, 535, 559, 573) govori v zvezi z izpadom medvokalnegaj o KO in asimilaciji. KO obravnava vecinoma v podpoglavjih Contraction in Assimilation, vendar pa jo ocitno pojmuje kot krajsanje (besede) in jo obravnava tudi skupaj s haplologijami. Miklosic ni natancno razmejil KO in asimacij: asimilacija (prilicenje) mu pomeni samo prvo spremembo, ki je (lahko) sledila izpadu j, KO pa nadaljnji razvoj asimiliranih vokalov, npr. *oje —> oe -4 (z asimilacijo) eel oo —> (s KO) el o (prim. sin. dobrega, c. dobreho ali srb. dobroga, rus. dobrogo). Miklosic pojmuje KO kot zlitje dveh enakih vokalov v enega (»verschmelzung zweier gleicher vocale in einen einzigen«), in sicer vseh dvojnih vokalov kakrsnega koli nastanka (npr. ee e, aa-^a, ii —>;, uu —> u, qq —> q, oo —> o, oq —> q, ee —> e, yi—>y).0 dolzini kontrakta izrecno ne govori, ga pa navaja kot dolgega. - Gebauer (Gebauer I: 554-565) je precej izcrpnejsi: KO je skrcitev dveh prvotnih vokalov (Gebauer: zlogov) v enega dolgega (kontrakt), ki jo je povzrocil izpad medglasnegaj, pri center barvo kontrakta doloca naglaseni vokal v KOs. Starinskost pojava (tj. pred 12. st.) dokazuje z glag. stati <— (iz se nepreglasenega *stojati) in z razsirjenostjo kontrahiranih oblik (prim. polj./Iuz. dobre , narec. dobre)\ pri tem naglasa, da gre za splosno (foneticno) pravilo in da na posamezne odklone od tega vplivajo morfoloski dejavniki ali da so analogni. 8 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 1935: 63-65). Zato je nekontrahirane oblike (npr. I mn. m moji, narec. tip mojeho, nedolocniki tipa krajati) pojasnjeval s kasnejsimi analogijami kot rusilnimi de- javniki. Ceprav mnenja o vzrokih za KO niso povsem enotna ali celo jasna (Pauliny 1963: 89), vendarle obstaja razmeroma veliko strinjanje glede tega, da je povezana z razvojem psl. polglasnikov bib (posebej je to poudaril Marvan, prim. Marvan 1979: 81-87), osporavalo pa se je, da jo pogojuje izpad j (Bernstejn 1968, 25- 29). 1.1 Statisticni pregled pokaze, da se za c. kot zarisce KO navaja (HVC 31) 25 razlicnih (etimoloskih oblik) KOs in da jim ustreza 5 prac. parnih (tj. za trde/mehke osnove) kontraktov (tj. iji —> I, bji —> 7, bjb —> 7, eji —> 7, z>jb —> y, zji -4 y, yji —» y, yjb -> y, oju 77, eju -4 ’77, ojg -4 g, bju -4 ’77, bjo -4 'g, oje -4 e, oje -4 e,yje -4 e, eje -4 ’77, eje —> ’77, bje -4 ’e, bje -4 ’77, ije -4 ’e, aja -4 a, oja —> 77, eja —> ’77, bja -4 ’77). Toliko razvojnih izhodisc (tj. x) ob toliksnem stevilu razvojnih rezultatov (tj. y) ze samo po sebi zadosca za dvome o tem, da gre povsod za foneticni pojav, saj foneticno razvojno izhodisce in razvojni rezultat tvorita predvidljivo diahrono razmerje (tj. x -4 y). Toliksno stevilo udelezenih KOs pa lahko tudi pomeni, da imamo pred seboj samo koncno stanje nekega razvitega modela KO , ki vsebuje maksimalno stevilo kategorij KO. Pregled 25 razlicnih KOs pokaze, da se razliku- jejo ze glede na distribucijo in da jih po tem merilu lahko razvrstimo v 3 skupine: (1) Skupina 1 (=IZGLASJE): Samo v izglasju se pojavlja naslednjih 12 KOs: bjb —> 7, eji —> 7, ?>jb -4 y, oju -4 77, eju —» ’77, ojg —> g, bju -4 '77, bjg -4 ’g, oje —> e, yje -4 e, eje —> ’e. bje —> ’e. (2) Skupina 2 (=IZGLASJE/MEDGLASJE): V dveh polozajih (tj. v izglasju/ medglasju) se pojavlja 7 KOs: iji -4 7 (prim. I mn. m *dobrjji —> prac. *dobr’i, O mn. *pesjjimi —> prac. *pesimi), bji —> 7 (prim. M ed. s *7namenhii —> prac. *zna- merii, *pesbiichh -4 prac. *pesich) oje -4 e (prim. I ed. s *dobroie —> prac. *dobre *dobre, *moiego -4prac. *mego), bje —> ’77(prim. *7namenbip. -4prac. *znamen’e, *bbiesb -4 prac. b’es), aja -4 a (prim. *dobraia/ *pesaia -4 prac. *dobrat *pesa, *laiati —> prac. *lati), oja —> 77 (prim. *moia —> prac. *ma, *stoiati -4 prac. *stati), bja -4 ’77 (prim. *znamenbja -4 prac. *znamen’a, *prbiati -4 prac. *pr’ati). (3) Skupina 3 (=MEDGLASJE): Samo v medglasju se pojavlja 6 KOs: t»ji -4 y (prim. R mn. *dobr&iix& —> prac. *dobryx), y/7 -4 y (prim. O mn. *dobryiimi -4 prac. *dobrymi), yjb -4 y (prim. *stryibcb —> prac. *stryc), eje -4 ’77 (prim. *«/«- eiesb —> prac. *um’es, M ed. m/s *dobreiemb —> prac. *dobr’em), ije —> ’77 (prim. *pesjj£jnb —> *pes’em), eja —>’d (prim. *deiati -4 *d’ aft'); ob tem sta KOs bji!yji netipicna, saj ju v PS izkazujejo tudi jeziki, ki KO ne poznajo (npr. rus. dobryx, do- brymi). 1.2 Strukturalna analiza teh KOs v zariscu KO (tj. v c.) potrjuje domnevo, da KOs ne morejo biti vsi prvotni, ampak da so rezultat celotnega procesa KO, oziroma da so prvotnejsi tisti KOs, ki lahko nastopajo v obeh polozajih, tj. v medglasju in izglasju, izmed teh pa tisti, ki izkazujejo skupne vokale v funkciji V) in funkciji 1/2. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 9 Ugotavljam, da se v izglasju v funkciji V2 (tj. v skupinah 1 in 2 skupaj) pojavljajo vsi psl. vokali, ki so lahko stali izza j (tj. i, b, e, elg, a, g, u, ne pa 5, o, y), vendar stejem to pozicijo za netipicno, zato ker so vsi ti vokali hkrati tudi sklonske koncnice psl. mehkih debel in tudi c. kontrakti nastopajo v enaki funkciji. Ce sopostavimo V2 v skupinah 2 (tj. i, e, a) in 3 (tj. i, b e, a; element i izkljucujem iz primerjave kot netipicnega, ker se pojavlja v PS), se pokaze, da sta skupni minimum vseh skupin vokala e in a (tj. V2 = el a). - V funkciji V) se v vseh treh skupinah sku¬ paj lahko pojavljajo vsi psl. vokali razen g in g. Tudi v tem polozaju je treba izk- ljuciti skupino 3 kot netipicno. Ugotavljam, da nastopajo v funkciji V/ v skupini 1 vokali b, e, 5, o, y, v skupini 2 pa vokali i, b, o, a in da sta njihov skupni minimum vokala b in o (tj. Vi = bl o). Ze iz tega je mogoce sklepati, da je prav v kombinacijah vokalov v KOs (tj. v VJV2), ki so definirani kot skupni minimum (tj. b/oj e/a) treba iskati prvi nastavek modela KO, v drugih tipih KOs pa videti samo modifikacijo prvotne strukture KOs. To bom skusala tudi predstaviti. 2.0 V cescini se za KO navaja 12 kategorij (Gebauer I: 554—563); zajemajo samostalnike, dolocne pridevnike, zaimke ter glagole tako v nedolocniku kot tudi v sedanjiskih oblikah: (1) dolocni pridevniki (I/T : stranski skloni); (2) sklanjatev samostalnikov s priponami *-bje, *-bia: (3) svojilni zaimki tipa *moib. *moia. *moie: (4) zaimki tipa *cbib. *cbia. *cbie: *kbib. *kaia. koie : (5) mnozilni stev. tipa *dvoie : (6) nedolocniki tipov *prbiati. *stojati. *seiati. *kajati (in glag. oblike, tvorjene iz nedolocniske osnove); (7) sedanjiki tipa *bbjg *bbietb (ned. *biti), *cujg cuietb (ned. *cuti), *volajg *vo- laietb. umejg umeietb (in glag. oblike, tvorjene iz sedanjiske osnove); (8) imperfekt *ved£wc5 , *volaax5 : (9) posamezni skloni samostalnikov/ pridevnikov/ zaimkov z ustreznimi KOs, npr. O ed. z tipa *zenoig/ *kostbig . *panbig. *dobrojg. *toig ; I mn. *gostbie. R mn. tipa *kostbjb/ *gostbjb,M ed. m/s *dobreiemb: R/M dv. zaimkov *naseiu: (10) nikalnezveze *ne je(stb). *nejeterh\ (11) zveza s predlogi tipa *vy-/bdp: (12) besede, ki se navezujejo na katero izmed nastetih kategorij, tj., imajo morda celo morfematsko motivirano KO (*prbjaznbl *prbiatel’b. *bojaznb) ali pa so s tega stalisca nemotivirane, vsebujejo pa ustrezni KOs ( *stryibcb. *klsib. *voievoda. *pojasb). 2.1 Vprasanje KO v jslov. doslej ni bilo delezno sistematicne raziskave, temvec se omenja predvsem v zvezi z zslov./jslov. izoglosami. Zato ne preseneca, da ni jasne predstave ne o obsegu korpusa (tj. o stevilu kategorij oz. tipov KOs), ne o are- alu in ne o jezikovni tipologiji, je pa zlasti v dialektoloski literaturi in slovarjih ne- nehno prisotno.6 Tipolosko razmerje med zslov. in jslov. KO je poglobljeno podal Krajcovic (Krajcovic 1984: 169-172) in poudaril tudi to, da KO v jslov. ni bilo v 10 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij korenskih morfemih nedol., ker da so se ti opirali na druge oblike v paradigmi (npr. *seiati - *sej-e-sb). Tudi Krajcovic je nastanek KO v zslov. vezal (a) na razvoj psl. *i —> 0 in (p) na poraseno zlogovno nacelo (prim. psl. ta.j,a —> zslov. taa —> ta), jslov. KO pa naj ne bi bila enaka zslov. KO ne po poteku ne po motivaciji, ker je v jslov. psl. *i —> j (tj. okrepil je svojo soglasnisko naravo) in se je zato zlogovno nacelo bolje ohranilo (prim. *po.ja.sb). To naj bi posredno dokazovala tudi precej vecja frekvencaj v jslov. Ugotavljal je, da se je na jugu KO znotraj morfemov (tj. v medglasju) realizirala neenakomerno tudi v sln./sh. (prim, tip *poiash —> *pas/poz jas, *mojego —> *mega/moiega) ali pa sploh samo v sin. (tj. tip *vojeyoda —> *v£- voda/*voievoda). Po poteku KO v morfemih zunaj medglasja in po kontraktih deli Krajcovic jslov. na tri cone: (a) alpskoslovansko (tj. stsln., del cak.), (b) severnobal- kansko (tj. srb./hrv.) in (c) juznobalkansko (tj. bolg. in mak.). Za cono (a), ki naj bi bila po poteku, kontraktih in tudi po casu (prim. BS vecne, zvetemu itd.) najblizja zslov. tipu KO, navaja oblike dolocnega prid. tipa dobre, dobrega, dobrer?w, svojil- nega zaimka me, mega, memu, ma, O ed. z. *-ojg —> *-g —> -o. V coni (b) naj bi se KO realizirala kasneje na podlagi linearne zlogovne asimilacije in pod pritiskom medparadigmatskih vplivov (npr. mojega —» mo.ega —> mooga -4 moga (moga) : toga (toga)), funkcije koncnic itd. V cono (c) pa naj bi KO sploh ne segla, saj je zanjo znacilna asimilacija (npr. imperfekt v bolg.). Krajcovic KO sicer pogojuje z osibitvijo psl. *i —> 0, vendar pa se je v nekem smislu vrnil na druge postavke, ki so v zasnovi ze Gebauerjeve. Opozoril je namrec, da je za nadaljnji razvoj (tj. za sam potek in razvojne rezultate), ki so ga dolocali fonoloski, morfoloski in morda tudi morfonoloski dejavniki, pomembna tudi prozodija oz. vokalna kvantiteta in kvantiteta kontrahendov ternaglas (Krajcovic 1984: 160). 3.0 Vrste KOs, ki se navajajo za zarisce KO, v razpravi obravnavam glede na njihovo arealno stratigrafijo (s poudarkom na jslov. gradivu) in glede na njihovo (mozno) razvojno postopnost in predvidljivost, ki izhaja iz njihove sestave (tj. kom- binacije Vj in lA), in sicer v naslednjem zaporedju: I. s/b/b, II. bjel bja, ID. ojel oja, IV. ostalo. 3 .1.0 Tip KOs *h/bjb (tj. KOs z dvemapsl. polglasnikoma). 3 .1.1 Po razvoju tega KOs lahko razvrstimo slov. jezike na dve coni: (a) vslov.6 7 in (b) zslov./jslov. V coni (a), ki jo tipolosko defmiramo po razvoju v rus., opazamo pricakovani razvoj po ritmicnem pravilu (tj. rJbjb b/bjh —> o/ei) samo, kadar je bil krepki polglasnik naglasen (prim. rus. moloddj <— *molodijb 4- *-s;'b a.p. c, zloj <— *zblijb a.p. b, stroj <— *strpjb), in sicer neodvisno od vrste psl. naglasa, devi- antni razvoj (tj. -y/ii ) pa, kadar ni bil naglasen (prim, staryj <— *stdri>jb a.p. a, kordt- 6Bibliografija je zajeta v Literatura in viri. 7Brus. sicer izkazuje variantne oblike in neenakomeme razvoje tega KOs, npr. I ed. m prid. -yj/ -y, -ijt -i (krivyj/polocki , dobry), R mn. m/z (prim, cervei, dnijt dnej, kostej/ kostii, kjer se razlaga -ej <— *-ij <— *-bjb, prevladuje pa v uradnih in ne verskih besedilih; prim. HMBM 147, 69-70, 74—76), vendar je iz vec razlogov treba domnevati, da je ne moremo uvrstiti v obmocje KO niti na podlagi I ed. m PS. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 11 kij <— *kortik&jb, k *kortikb -a -o a.p. b). Polozaj pricakovanega razvoja lahko oznacimo kot (jezikovno) krepki polozaj (ker se v njem razvojna karakteristika lah¬ ko realizira), polozaj nepricakovanega razvoja pa kot (jezikovno) sibki polozaj (ker se tam distinkcija zabrise). Zaradi dejstva, da je razvoj KOs *-s/bjb v I ed. m PS odvisen od naglasenosti, lahko stejemo razvoj z/|> —> o/e za tipicnega (tj. z razvidno novo razvojno kvaliteto), razvoj s/bi —> y/ij pa za netipicnega (tj. s sistemskega stalisca za motnjo oz. neko zakmitev razvoja, ki odseva starejso razvojno stopnjo in je zanesljivo povezana s polozajem ob i ali celo j). 3.1.2 V zslov. in jslov.8 jezikih se KOs *-bjb/ *-bjb v I ed. m PS razvijeta v *-yl *-T. Za potrebe te razprave bom izhajala samo iz KOs *-sjb, ker je KOs *-bjb samo modifikacija prvega glede na mehkost osnove in se tudi po svojih temeljnih karak- teristikah ne loci od prvega. Glede na potek vokalizacije polglasnikov po Havli- kovem pravilu bi lahko domnevali, da se je ppsl. proces sibitve polglasnikov zacel prav v izglasju, nato pa se je ritmicno siril v smeri proti zacetku besede in posledicno sprozil premik zlogovnih mej. Na taksno smer sirjenja bi kazali tudi na- glasni umiki s polglasnikov, saj potekajo dosledno v levo oz. se obrnejo v desno (tj. proti koncu besede) samo v primeru, ce tak polglasnik stoji v prvem zlogu akcent- ske celote. Ali je imel isto razvojno smer tudi sam nastanek psl. polglasnikov (tj. *i/*u —> *b/ *5) ne vemo eksaktno in niti ne poznamo dobro razlogov, zakaj sta se sploh razvila. 9 Glede na to, da sta si i (-j) in 1 med vsemi glasovi foneticno najblizja, je razumljivo, da jejmoral zavirati tudi vse tri stopnje, ki zadevajo razvoj psl. *1 —> b —> 0 (tj. nastanek polglasnika, njegovo sibitev in izpad), kadar je ta stal desno od njega (tj./I), in jasno je tudi, da je ta proces moral biti skupen se vsem slov. jezikom. Zdi se, dajej lahko vplival tudi na levo stojeci 1/ u (tj. *|1 *ui). vendar pa morda sele nekoliko kasneje, ko je bil izglasni polglasnik ze osibljen (tj. ko ni mogel vec nositi iktusa in ko se je zacela rusiti zlogovna struktura), saj se je sele takrat lahko obliko- vala tesnejsa zveza med vsemi tremi prvinami glasovnega sklopa *-bjb (tj. med ok- repljenim levim polglasnikom, / in osibljenim desnim polglasnikom), se bolj pa po odpadu desnega sibkega polglasnika (kar v tem sklopu lahko pomeni zlitje zj in nje¬ govo okrepitev, tj. jb —> f). Veliko razlogov govori v prid domnevi, da sta bila izpad sibkih polglasnikov in t. i. vokalizacija krepkih zaporedna (in ne hkratna) pojava, to pa tudi pomeni, da jej lahko ne le zaviral pricakovano vokalizacijo levega polglas¬ nika, kot jo izkazuje v drugih polozajih, temvec je polglasnik celo tako modificiral, da je ta ostajal visok (=napet) vokal. Zdi se, da je bil tak razvoj KOs *s/b/ znacilen 8 V bolg. in mak. je sled psl. zlozene sklanjatve danes ohranjena v I ed. m nove dolocne oblike (bolg. tipa novijat, mak. tipa noviot), medtem ko je v I ed. z/s novata, novoto, zaradi arhaicnih dobrajta <— *dobra-ja-(ta) in dobrojto <— *dobro-je-(to) (bolg. narec./Banat) tudi v kontekstu izgube deklinacije in sovpada dolocnih in nedolocnih oblik samo mogoca. (Koneski: 120; UIJE: 178-179). 9Mordase je splosno krajsanje etimolosko dolgih naglasenih vokalov najprej na izglasju, ki je zajelo tudi i in u, odrazilo na prvotno naglasenih kratkih u in i kot diferenciacijska sprememba (tj. u/i —> 5/b), zaradi te spremembe pa sta verjetno kmalu (hkrati s tem?) izgubila tudi zmoznost nositi iktus. 12 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij za vse slov. jezike in vse polozaje v besedi ter da se s te tocke razvoj usmerja razlicno: v delu vslov. jezikov (=sevemi del) se modificira (okrepi) praviloma samo v naglasenem polozaju, v zslov. in jslov. pa na tem mestu nastaja KO10 —> *yl *T. Ze iz tega razmisljanja je mogoce sklepati, da je rudimentarni KOs z/bjb nujno moral vsebovati medglasni /; to dokazujeta tako areal razvoja v *y/ *i kot tudi/se pose- bno dolzina kontrakta, ki bi jo bilo sicer v tem KOs nemogoce pojasniti. Glede na to, da bolg. izkazuje KO tega (izhodiscnega) rudimentarnega KOs, v katerem je medglasni / moral se obstajati, ne izkazuje pa je v KOs *aja —> aa —> (*a) —> a in *oje —> oe v I ed. z/s PS (prim. arh. novajta, novojto), bi bilo mogoce iskati vzrok za KO res tudi v naravi psl. *i. Vendar pa samo v tem smislu, da je do KO prislo samo na podrocju, kjer je / ohranil psl. naravo (tj. */), ne pa na podrocjih razvojne inovacije (tj. bodisi na obmocju razvoja *i —> 0, ker tu nastane samo moznost asimilacije, bodisi na obmocju njegove konzonantizacije *i —> j"). Tehtnost take domneve bi podpiralo ze dejstvo, da celo za zarisce KO ni bilo mogoce niti teoreticno utemeljiti, zakaj in kako naj bi psl. / izpadal samo v nekaterih polozajih, v drugih (identicnih) pa ne, in zato tudi KO ni bila videti sistemsko predvidljiv po- jav, predvsem pa bi to domnevo lahko dokazovali z jslov. KO v KOs *oja <— *od’a, prim. psl. *gospodja —»jslov. narec. *gospoja —> *gospa —> sin. gospa, hrv. narec. gospa (Zumberak), kajk. gospa/gospoja (RHKKJ I, 644-645), gospa (15. st.). Zanjo navaja Skok (Skok I: 593) stevilne kalke iz sakralnega jezika (Nasa Gospa ’Notre-Dame’, Gospa Sinjska/Znjanska, Velika/Mala Gospa — Gospddina, 13. st.; Gospdjina, Vuk/ 17. st.), ki so se danes zivi, prim. Velo Gospa ’Maria Himmel- fahrt’, Molo Gospa ’Maria Geburt’, Gospa lursko (CDL I 244-245). V hrv.-cak. 10 V tem smislu so zanimivi primeri tipa *zmb[a a.p. c z istozloznim (nenaglasenim) sklopom bj, ki izkazuje v vecini slov. jezikov razvoj —> zmiia (in ne v *zmja) in kjer analogni morfemski vpliv, kot bi lahko bil v glag. tipa *vtti *vi/bjg (Vaillant HI: 274-280; Vaillant izhaja iz sed. oblike *uej-e-, lit. veju, narec. viju), ni mogoc. Iz gradiva (rus. zmija, narec. zmejal zmeja (Dalh 1,686); ukr. zmija, stcsl. zmija; bolg. zmija ; srb. zmija, I mn. zmje, in hrv.-cak. zmaja , (CDL 1,1394); sin. zmija (z najverjetneje ze sin. podaljsavo tipa *voda —> voda —» voda); c. zmije, stc. zm’ie «— *zm’a\ sis. zmija; polj. zmija, gluz./dluz. zmija) ugotavljam, da z redkimi izjemami (tj. ocitno analognimi r. zmeja, hrv.-cak. zmaja in pricakovanim prac. *zm’a) izkazujejo vsi slov. jeziki nepricakovan foneticni razvoj, ki bi ga pogojno sicer lahko pojasnili s preksklonsko/ morfemsko analogijo, tj. po R mn. *zmbjb ali po I ed. m *zmbjb. Pozomost zbujajo tri dejstva: (l)dase i[ v besedi lahko resubstituira (prim. c. zmija, stc. zm’ie, ne vemo pa ali po R mn. *zmbjb —> prac. *zm’T in s ponovnim razpadom i-a —» ija), (2) da je podobna resubstitucija je verjetno v polj. zmija, o cemer bi lahko sklepali iz z- (in ne £-!), ki je nastal z nekim zgodnejsim mehcanjem v soglasniskem sklopu *z’m’- <— zm’-, (3) da srb./hrv. oblika izkazuje kratki i (tj. ij/ij 4- jj). Ker ni verjetno, da bi se i v dvozloznici skrajsal, je treba domnevati, da je i v glasovni skupini ij 4- bj dosegel samo vokalno barvo i-ja, ne pa tudi dolzine (tj. da ga torej z izhodiscnim b veze kracina), zato je tudi sovpadel s skrajsanim psl. i. Tovrstne primere bi bilo treba s tega vidika sicer se osvetliti, ze sedaj pa nam lahko sluzijo za boljse razumevanje razvojne tipologije in orientacijo. Teoreticno bi bilo mogoce pri razvoju sklopa ij suponirati vec moznosti, ki pa bi vse pripeljale do istega rezultata, razlikovale bi se le po pojmovanju samega razvojnega poteka in morebitnih razvojnih faz, npr. (a) j je zaviral razvoj levega i —» b in imamo pred seboj »zaostalo« razvojno fazo; (b) j je omogocal (ponovno) tipicno vokalizacijo b —* i; (c) nejasne (morda cisto foneticne) analogije. 1 tZe Krajcovic (Krajcovic 1974: 169-170) govori v tem smislu o zvezi med KO in razvojem psl. *i —> j, razumljivo pa ne o *i —> 0. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 13 obliki gospal gospa sicer ni mogoce izkljuciti, da podaljsava o —> o —> o ni po nas- tanku hipokoristicna, bila pa bi lahko povezana tudi z izgubo izglasne dolzine (tj. -a ali -a) zaradi morfoloske nivelizacije izglasja (tj. v -a). Nadalje moremo iz oblike z medglasnimj izhajati tudi v psl. *zajgcb —> *z,djed *zgc, prim. sin. zdjedzee12 (zaradi narec. refleksov pa sklepamo, da je KO starejsa od denazalizaeije); srb./hrv. zed narec. zajac zajea (Elezovic I: 190), zajac (Vuk), z.ajdc (Vujevic, SZD 18, 80), toda zslov. brez KO, prim. c. zaii'c. polj. zajac. V tem kontekstu je zanimivo, da do KO ni nikjer prislo v strukturno primerljivem psl. *pagkh —> ppsl. *pdj§kd *pa(v)gkh, ki ni vseboval etimoloskega j}3 Iz gornjega, zlasti pa iz primera *gospodja bi se celo dalo sklepati, da je potencialno podrocje KO v jslov. doloceno vsaj z arealom *dj —> jslov. narec. j. 3.1.3 V razpravah o KO se prac. sam. *stryc, ki se besedotvorno tolmaci kot *stryjbcb k *stryjb (prim, tudi *stryna <— *stryjbna kot *u,jbtia : *ujbcb k *u,jb ’ujec, striepo mami’), ponavadi navaja kot dokaz, dajeKO v KOs *yjb —> *y nastalapred vokalizaeijo *b —> e, saj bi se v nasprotnem beseda glasila stryjec (HVC 32). Pri tem pa se premalo uposteva, da ima tvorjenka *stryc enak areal kot KO v I ed. m PS (prim, stcsl. stryj in stryjcb, bolg. strikal stri'ko; mak. striko ; srb./hrv. stric, R ed. strica, hrv.-cak. stric strica (Vrgada) <— *stryc, *stryca, hipok. striko, srbcsl. stryi "Oetoi;; sin. stric ’ocetov/ materin brat; (narec.) starejsi vaski mozak’; c. stryc -e, ekspr. strejc -e ’starejsi vaski mozak’ (v nagovoru), narec. strykf stryjoch (las.), stryka (JV Ceska; Machek 1971: 584); sis. stryc ’stric’; polj. stryj; gluz. tryk; dluz. tsyjk (Schuster-Sewc ju ne navaja)) in daji v vslov. ustreza ukr. stryj -a, blr. stryj -a, rus. stroj ’ocetov brat’ <— *strojb -a. Rekonstrukcija psl. *stryjb bi bila sicer mogoca in bi izhajala iz primerjave z lit. strujus ’ded, starec’, vendar paje iz akcent- skih in foneticnih razlogov skupaj (npr. srb./hrv. stricak -cka (bot.) ’navadni turek; 12Za distribueijo *z|c prim. OLA 1,142-143: sin. narec.: 'zee (1: Solbica/Stolvizza), 'ze:c (19: Spodnja Loznica), 'ze:c (146: Potschach/ Potocane, 147: Breznica/ Friessnitz), zq:c (148: Kneza/Grafenbach) in sega celo v Podjuno zac (Ramovs II: 540); srb./hrv. narec. pa dokazuje, da KO tu sega tudi cez areal *d’ —> j: zie:c (22: Zminj, 146a: Stinjaki/ Stinatz), 'ze:c (24: Dobrinj//Krk, 72: Rezevici//Budva, 73: Gorana//Bar, 74: Njegusi//Cetinje) ze:c (25: Rukavac//Matulji, 33: Tmovac//Gospic, 34: Brinje, 36: Mala Peratovica//Bjelovar, 38: Lohovo//Bihac, 43: Trotigor, 44a: Kruc/ Aquaviva Collecroce, 45: Otok//Sinj, 46: Guber-Livno, 47: Drvetine//Bugojno, 48: Dobretici//Iajce, 49: Vijaka//Vares, 50: Spionica//Srebrenik, 51: Tramosnica//Gradacac, 52: Gradiste//Zupanja, 53: Sivac//Kula, 54: Jazak//Irig, 55: Basaid//Kikinda, 56: Lastovo, 57: Grude//Ljubuski, 58: Lug//Iablanica, 59: Kresevo, 60: Milici//Vlasenica, 61: Zepa//Rogatica, 62: Osladic//Osecina, 63: Nemenikuce//Sopot, 64: Uljma//Vrsac, 65: Cavtat, 66: Iasenik//Gacko, 67: Kriva Rijeka//Cajetina, 68: Pakovrace//Cacak, 69: Glibovac//Smederevska Palanka, 76: Trebaljevo//Kolasin, 77: Andzelat//Ivangrad, 78: Trijebine//Sjenica, 80: Srbovac//Kosovska Mitrovica, 81: Drenca//Alekandrovac, 82: Velika Krusevica//Rekovac), ze:dfzie:c (37: Sali//Zadar), ze:c (42: Komiza//Vis, 44: Vrbanj//Hvar), 1zajac!ize:c (70: Kula//Pozarevac), 'ze:c//mot’m’i:k (71: Radovici//Tivat), 'ziec (147a: Cemba/ Schandorf), 'ziec (148a: Pajngrt/Baumgarten). ,3Psl. *pagkh se razlaga iz korena *ank- ’kriviti’ (Bezlaj HI: 3) in ima v slov. jezikih variantni obliki, tj. *pa(v)pkri *paj%kz>, pri cemer je prva znacilna za jezike z q —» u (sis. pavuk, c. pavouk, gluz./ dluz. pawk, sh. pauk, sin. narec. pdvoklpajok, r. pauk, narec. pavdkpavkd; ukr./blr. pavuk; str. pauk&), druga pa za vse ostale (sin. pajek, big. pajak, mak. paekJ pajak, polj. pajqk, polab. pojqk, kas. pajk). 14 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij rjavkasti stricek’ 4— *strycbkh -ka) bolje izhajati iz psl. *str&j-bCb -a a.p. c 4— *strsjba.p. c(prim. Dybo 1981: 147). Iztega laze razumemo tudi tvorjenko *stryna 4— *strs,jbna a.p. c (prim. Dybo 1981: 86), taksno izhodiscepa sugerira etimolosko zvezo z lit. strujus ’stric’ in je zato tudi semanticno bolje podprto (prim. Fraenkel II: 926). Vokal y (v *stryc) bi torej nastal v posebnem razvoju KOs *-sjb- (tj. *-s-) —> y na prvi stopnji KO, ki je zajela tudi mak./bolg. in ki se ujema z arealom in problematiko koncnice I ed. m PS. 3.2.0 Tip KOs *bjel *bja. 3.2.1 Prevladuje mnenje, daje KO s tipomaKOs *-bje in *-bja, ki je izpeljana v vsej paradigmi, samo zslov. (prim, tip I ed. *listbje, R ed. *listbja itd. —> stc./ stsls./ stpolj. *list’e, *list’a itd.). Najmocnejsi argument v prid KO v KOs *-bjel *-bja, ki izhaja izkljucno iz relativne kronologije med procesom KO in razcepom psl. *s in *b -4 5lb : bib, je podal Trubeckoj (Trubeckoj: 805-807). Iz c. besed tipa vinarstvi, reditelstvi oz. oblik z zlozeno pripono *-stvi (stc. -stvie 4— *-bstv-bje namesto pri- cakovane *-estv-je<— *-bstv-bje) in seposebej iz c. pristi 4— *pri-sbst'e 4- *-sbstbje (prim, tudi polj. wejscie, zejscie : rus. sestvije, sin. prekmursko prisestje ’prihod’, nasestje ’nahod; najdba’ itd.) je sklepal, da levi sibki poglasnik v *-sbstbje (namesto pricakovanega krepkega po Havlikovem pravilu) dokazuje, da desno od njega (tj. na mestu *-faje) ni vec stal polglasnik, ampak (se) poln vokal, to pa naj bi posredno dokazovalo tudi KO *-bje —> *-e. Ta argument je bil hkrati odgovor tudi zoper pomislek o tern, ali je v tem tipu KO sploh lahko nastala, kot ga je izrazil Bubrix (Bubrix: 78-79) ob razlagi koncniske dolzine v skasub. I ed. z (npr. rob^dta, nejela). Povezal jo je z enako dolzino v I ed. z samost. z mehko osnovo (npr. vecera 4— *vecerja, toha 4— *tonja) in obe razlagal kot analogni po samost. tipa *brat(r)bja —> *-ba —> *-a\ od tod naj bi se razsirila najprej k osnovam na -ja, nato pa se k vsem drugim zenskim. Bubrix omenja, daje o tej razlagi pred njim podvomil ze Saxma- tov, in se tudi sam strinja, daje zasilna, in sicer zato, ker (a) je besed na *-bja malo, (b) ker ni jasno, kako naj bi do sovpada prislo, saj so se samost. na *-ja in *-bja morali razlikovati tako pred KO (tj. zaradi vmesnega b) kot tudi po njej (*-a : *-a), (c) ker se mu je zdelo nelogicno, da bi b lahko sodeloval pri KO, saj je izpadal, in (c) ker skasub. ne izkazuje (dosledno) dolzin (npr. psl. *l’udbje —> kasub. Idje 4— *-e, ne pa *lej£ 4— *not’bjg —> nocg 4— *z£ (=samostalnik)/ nocQ 4— *-q (=pris- lov)). Bubrix je iz vsega tudi sklepal, daje sibki polglasnik moral izpasti se v casu, ko je bil medglasnij se ohranjen, da torej KO tu ni bilo, vprasanje izglasnih dolzin pa je v bistvu ostalo odprto. 3.2.2.1 Zanimivo vzporednico k povedanemu predstavlja 11 samost., navedenih ze v uvodu k cak. slovarju (CDLI: XXX) z otoka Hvara; v slovarju jih je se vec in s svojim -je 4— *-je (: e ■f- e) jasno kazejo dolgo/ naglaseno koncnico -e (poleg red- kejse dvojnice -e) 4— psl. *-bje: prim, lozje,I lozje, knj. lozje 4- *lozbje\ trsje, knj. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 15 trsje <— *tbrstbje; smece, knj. smece <— *se>metbje; kosce <— *kostbje\ borje, knj. borje <— *borbje; ice <— *itbje (k psl. *iti *idg)\ pice, knj. pice <— *pitbje; propece, knj. raspece <— (*pro-/orz-)pgtbje; prosuce/ rasuce, knj. prosuce <— *(pro-/orz-) sutbje-, zeje, knj. zelje <— *zelbje. Iz teh primerov je razvidno, da knj(izne) oblike odrazajo dva naglasna tipa (tj. lozje <— psl. *ldzbje in pice <— *pitbje), cakavske pa samo enega. Nadalje je razvidno, da se odmiki pojavljajo samo v izimenskih tvor- jenkah, ne pa tudi v izglagolskih (npr. tipa pice, pice <— *pitbje). Neskladnost (tj. omahovanje med a.p. b in a.p. c) deloma gotovo izvira ze iz razlike v derivacijskem izhodiscu (npr. cak. borje k bor, bora a.p. c : knj. borje k bor, bora a.p. b), ta pa bi bila lahko povezana celo z generiranjem obeh akcentskih paradigem (prim, tudi dvojnice tipa hrv.-cak. smih, R ed. smiha, srb./hrv. sniijeh, R ed. smijeha, str. smexo, R ed. smexal smexa, c. smich). Izglasno dolzino v teh samostalnikih pa nedvomno smemo povezovati z dolzinami, ki jih za ta tip navaja tudi Ivsic (Ivsic: 195—196/63— 64). Se danes je sprejemljiva Ivsiceva razlaga o razvojnem razmerju med srb./hrv. akcentskimi variantami v tipu samost. *listbje (prim, lisce/ lisce/ tistje (Vares) listje (Kresevo)) in *sgdbje (prim, slide (Posavina)/ sudet sude (sudje)/ sude (siidjej) oz. da so naglasi na korenu nastali z naglasnimi umiki v levo, razlike med njimi pa so nastale zaradi razlicne kronologije teh umikov (npr. ppsl., stok. umik/ metataksa). V kontekstu danasnjega poznanja pravil akcentske derivacije, ki sledi besedotvorni, Ivsiceva rekonstrukcija akcentskega mesta psl. Histjjje (-^ *listje —> listje lisce in *listje —> listje/ listje) namesto *listbje a.p. c, ni ustrezna. Predvideva pa akcent- ski dvojnici *sgdbje (—> *siidje)/ *sgdbje (—> -je, prim, ni <— nije) namesto *sgdbje. Pri tem navaja, da so moznost koncniskega naglasa suponirali tudi ze pred njim, npr. cak. zeli —> *zelbje (A. Belie), cak. klasje, big. kldse <— *kldsbje (Conev), vse sku- paj papoveze s c. prouti. Ivsic je to gradivo obravnaval v kontekstu kategorij s t. i. novim akutom (tj. ~), medtem ko je vprasanje izvora izglasne dolzine ostalo ob strani. Iz povedanega izhaja, da so Ivsiceve napake v rekonstrukeiji, ki je sicer zgledno natanena in zanesljiva, nastale predvsem zato, ker gradivo odraza ne samo stanje, ki naj bi bilo psl. (tj. Histbje, *sgdbje), temvec tudi mesanje dveh naglasnih tipov, katerega vzrok in starost se nista nataneno raziskana. 3.2,2.2 Samost. na *-bje izkazujejo na Hvaru in Bracu tudi v R ed. dolgo koncnico -o *-d <— psl. *-bja (prim. CDL I: XXIX-XXX): veseljo <— *veselbja (k knj. veselje), kopoho <—■ *kopanbja (knj. kdpanje), lisco (I ed. lisce, knj. lisce <— Histbje), grgzjo (I ed. groz/zje, knj. grdz.de <— psl. *grdzdbje), zdrovjo (I ed. zdrovje, knj. zdravlje <— psl. *sz>dorvbje)\ v nekaterihprimerih sepojavlja tudi dvoj- nica rasuca (Brusje na Hvaru)/ rasiicd (Dracevica na Bracu). Poleg tega izkazujejo v R ed. dolgo koncnico -o <— *-a tudi samost. tipa psl. *-bstvo (tj. divojastva <— *devojbCbstva, karonstvo) in v istih govorih se pri njih pojavlja dolzina tudi v I ed. -o <— *-5, prim, hrv.-cak. -stvo! -stvQ. Vzporednice tej dolzini se pojavljajo tudi dru- god, npr. trojstvd (Novi); /uctvuo. bozanstvud. troistvub'4 (Brabec 1966: 56), vendar 14Mogus (Mogus: 25-29) pise, da se v cak. govorih dolgi vokali razvijajo v smeri zaprtosti (tj. e —> ee —> ie, o —> oo —> uo in a —> cui —> oa/ua/aoloo —> o. Prim, tudi Brabec (Brabec 1966: 55-57), ki v 16 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij pa ne (vec?) v R. ed., prim, luctva (Brabec 1966: 69). Te dolzine morajo biti razmeroma stare, saj se kazejo v posebni vokalni barvi, npr. o <—* *a, uo <— *-o. Ni pa jih mogoce razloziti iz osrednjega sklanjatvenega vzorca za m/s, saj so tarn koncnice kratke skoraj v celotnem vzorcu, se posebej pod naglasom (prim. I/T/Z selo, R sela, D/M selu, toda O selori), razen tam, kjer podaljsanje lahko pripisemo razvidnemu vzroku (npr. polozaju pred zvocnikom). Prav tako ni verjetno, da bi ta izglasna dolzina v R ed. nastala pod morfolonoloskim pritiskom R ed. z -e 4— *-$ (prim, hrv.-cak. sestre, noge, hrv.-posav. zenie, knj. sestre, ki se lahko pojavlja celo z vec variantami pri istem samostalniku, npr. zenel zeniSl zeri~e, ylavel ylavH ylavg, Susak, HDZ I: 111). Tudi ce jo primerjamo z (po izvoru imensko) dolgo koncnico -a v R ed. zaimkov toga, onoga, ki se pojavlja tudi kot kratka (tj. -a, prim. svoga/svega 4— *vbsega, njega 4— *jega\ Miletic: 217-218/425^126; Crmnicki go- vor), se ne priblizamo zanesljivim sklepom o njenem izvoru, temvec smo samo razsirili areal, na katerem se pojavlja. Da pa je slednja (tj. v toga) tudi zelo stara in da je bila cirkumflektirana, se vidi iz predstokavskega naglasnega umika toga 4— *toga. Morda bodo natancnejse analize akcentskih sestavov v prihodnosti dale ne- dvoumen odgovor, vendar pa se ze danes zdi verjetno, da dolzina v R ed. samost. na *-bje / *-bstvo ni nujno povezana s tisto v toga, da pa bi za slednjo morali iskati izvor ali v sklanjatvi samostalnikov (prim, dolgi ponaglasni R ed. -a v polab. biigo 4— *boga, sard 4— *syrd\ Lehr 71: v tern smislu bi bilo mikavno tudi v D ed. zaimka tome. razlagati izglasno dolzino -e po prv. dolgi v M ed. m/s, npr. polab. no gorde 4— *gorde) ali v sklanjatvi zaimkov (tj. psl. *togo —» *togal *toga —> toga). Iz povedanega sledi, da je prozodicna karakteristika dolgosti v tipu psl. *-bstvo samo v mozni (ne pa nujni) zvezi z nekimi dolzinami v imenskem koncniskem naboru. V tem smislu je morda manj problematicen koncniski iktus v obliki *toga, ki bi even- tualno lahko nastal tudi z novo kombinacijo prozodicnih elementov, kot sta naglas- no mesto (tj. staro zaimensko, prim. Hogo) in dolgost (ki bi lahko v obliko »vstopila« skupaj s koncnico *-a), 15 ni pa to seveda nujno. 16 razpravi o jeziku podonavskih Hrvatov govori o tem, da so mnenja o casu nastanka diftongizacije o, e (tj. ali se je proces zacel pred ali po nastanku seveme hrvaske diaspore v 16. st.) deljena, da pa bi razsirjenost tega pojava na prostoru od juzne Gradiscanske do moravskih naselij (razen kajkavskih Hrvatov v Hrvatskem Grobu) kazala na starejsi nastanek. 15Kjer prihaja do novih morfemskih kombinacij, se lahko pojavijo tudi nove kombinacije prozodicnih elementov, prim, sln.-rezijan. D mn. men <— *mem5 <— *memh, kjer oblika vsebuje koncaj -en <— *-em'& (tj. iz *temi —> pricakovano obliko *m-em —> rezijan. *m-m) in prv. tonemsko karakteristiko psl. *mofunb\ R ed. z sestre <— zaimka *toje). 16 V okviru KOs *bja je zanimivo, da se v srb./hrv. govorih poleg pnjatelj («— psl. *prbjatel’b\ c. pntel, sis. priatel’ «— *pr’atel) vsaj na treh (danes locenih) podrocjih pojavlja nenavadna oblika, prim, hrv.-cak. pretej ’Freund’ (Vodice, Zminj, Istra; CDL III: 543; Miklosic I: 404: pretelj), hrv.-cak. nepretelj (Vodice, Istra), pretelstvo ’amicitia’ (Mazuranic II: 1131); hrv.-kajk. (ne-)pretyel (Skok HI: 40^11), srb. narec. pretelj -a ’pnjatelj; srodnik mladin ili mladozenjin’ (prim, isli smo u pretelje, mi od njegapo pretelja coveka nemamo\ ob osebnih imenih tudi pretelj Spira), preteljev/preteljov, pretelfica, spretelfit se, spreteljim se (Kosmet; Elezovic II: 130-131, 259). Skok vidi v njej psl. *prbjatel’b, a je glasovno ne razlaga. Zdi se mogoce, da se v njej skriva stara kontrakcijska oblika *pr’atel’ (z nekim narecnim prehodom r(ja -4 re). Tonem " v vseh navedenih oblikah skupaj (tj. cak. in stok.) bi lahko Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 17 3.2.2.3 Tako tvorjeni samost. izkazujejo tudi v sin. od 16. st. naprej akutirane koncniske dolzine, tj.* *-bje —> *-ji (prim. I ed. spocetje <— *-pocqtjel cvrtje <— *cvbrtjel veselje <— *veseljel zelenje stvo —> *-stvo (—> -stvo/u), prim. I ed. gospostvo <— *gospodbstvd/ mostvo <— *mgzbstvdl tu Ludftvu. (Schonleben), sin. narec. roistwu (gor.-kras.), R ed. gospostvalmostva <— *-a, O ed. (pred CHriftufevim) rojftvum (Dalmatin; po Skrabec II: 232-233). 17 Vsi podani primeri pripadajo a.p. c, ki je imela naglaseno izglasje. Ramovs je izglasno dolzino v rojstvo/ zelje pojasnjeval s stavcno fonetiko, ker ni videl dokazov za potrditev raz- vojne zveze med dolzinami in onemitvijo b (Ramovs II: 454). Koncniski naglas v obeh skupinah s prvotno enakimi prozodicnimi lastnostmi brez izjeme izkazujejo tudi pomor. (=zslov.) govori pri samost. tipa *-bje (prim, iejene <— *jedenje, vesele *veselje, &ce <— *zitje), v tipu *-bja pa prevladuje pri samost. z enozlozno os- novo v ed. in v posamicnih primerih v mn. (prim, rolcb <— *rolja, cehd) <— *tenja\ Lorentz 1925: 96, 172). odrazal nek starejsi slov. cirkumfleks, vendar pa v kontekstu relevantnih slov. oblik (rus. prijatelb, ukr. pryjatelb, sin. prijatelj, srb./hrv. in hrv.-cak. pnjatelj, hrv.-cak. nepnjatelj (CDL I: 658), stok. neprijatelf) akcent ni jasen. Zaliznjak (Zaliznjak: 152) za rus. ugotavlja (glede na minusno markiranost pripone tel) naglasno mesto *prijatelb/ *neprijatelb (<— arh. glagola strus. prijati ,preju ’faveo’), vendar bi ga potrjeval samo srb./hrv. pnjatelj, ne pa tvorjenka neprijatelj, cak. nepnjatelj <— pnjatelj. K naglasu te besede se je veckrat vracal v svojih studijah Bulaxovbskyj: v zvezi s kasub. prid. prajacelsci ’prijateljski’ je izhajal iz psl. *prjjatelb (prim. ukr. prijatelb, in samo mozno izhodisce za sin. prijatelj *prijatelj\ Bulaxovbskyj V: 74). Za srb./hrv. prijatel, R mn. prijatelja paje menil, da ga je mogoce razumeti (a) kot arhaizem psl. sklanjatve tipa telb, ali pa (b) kot poseben odraz akcentskega premika s cirkumflektiranega prvega zloga ne glede na izvor intonacije in celo dopustil moznost, da gre za stokavsko akcentsko inovacijo (prim, sunce : suriaea, grivna : grivana\ Bulaxovbskyj V: 389, 423), domnevno skrajsavo ~ -» ' pa je pripisoval vplivu stcsl. besed na telb. Zdi pa se, da kljub izkazanim gornjim dvojnicam v naglasnem mestu vsaj za del slov. jezikov moramo izhajati iz nedol. osnove *prbja-(ti) tudi v tvoijenki *prbja-telb, in bi bilo torej ukr. in srb./hrv. mesto drugotno. Tako bi bila (ne glede na veczloznost besede) razumljiva kracina t-ja, ki je generirala sekundamo na mestu sibkega poglasnika v prv. nenaglasenem bj kot v tipu *zmbja in tudi s primerljivim arealom. Ce teza o naglasnem mestu drzi, potem je mogoce na zacetku omenjeni nenavadni srb./hrv. ~, primerljiv s sin. prijatelj izhajal je iz primamega ij (Ramovs II: 178:) proglasiti samo za slov. novi cirkumfleks. Naravo in proces metatonije *-bja- bja (tj. ali je prislo do nje zaradi nastale naddolzine naglasenega vokala, kar je verjetno) bo sicer treba se natancneje osvetliti, se pa tudi na tern primeru kaze, da je res lahko v zvezi s kvantitetno spremembo vokala, ki jo povzrocata sibitev psl. aneposredno ob naglasenem vokalu (tip R mn. krays *kravs, *kopyt§ —> *kopyt%) in v neposredni casovni blizini tudi dolzina, nastala pri KO (npr. O ed. lipojg —> *ttpg —> Upo). Iz c. pritel, sis. priatel’, pas <— *pas <— *pojasr> in 0 ed. lipou (in ne *lipou) pa bi se moglo pridobiti celo dodatne informacije tudi o intonacijsko-kvantitetnih razmerjih, ki so bila doslej se precej zavita v temo. 17V sin. so ze v 19. st. prevladale izglasne kracine (prinu sadje -a itd.), nato pa se naglasni umik (prim. sadje -a, veselje -a). Skrajsavo in naglasni umik navaja Skrabec tudi za sam. na *-bstvo (prim, rojstvo -a —> rojstvo -a); starih izglasnih dolzin Skrabec ne razlaga izrecno z odpadom polglasnika (Skrabec II: 232-233), ampak misli na mesanje pripon *-bstvo in *-bstvbje —> *-stvoje (Skrabec II: 180, op. 4). 18 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 3.2.2.4 Iz zgoraj povedanega jasno izhaja, da izkazujejo psl. sam. na *-bje in *-bstvo izglasno dolzino, ki pa v jslov. zaradi ohranjenegaj ne more biti kontrakci- jska, v tipu na *-bstvo pa sploh ne. Prav zaradi osupljivega ujemanja med jslov. in zslov., kjer so v tipu *-bja izglasne dolzine poleg c. lepo razvidne tudi iz pomorjan- skih govorov (Topolinska: 45-51), je skoraj nemogoce misliti, da dolzine niso nas- tale zaradi istega vzroka, v enakem/podobnem procesu in z enakim rezultatom. 4.0 Problem dolzine na kratkih izglasnih vokalih. 4 .1.1 V zvezi z vprasanjem izglasnih dolzin je mojo pozornost pritegnil sis. narec. cuo (srednjesls.), sva (gemersko) 4— *cd (Krajcovic 1988: 124; vzrokov za to dolzino ne navaja) poleg col co (vsls., zagorsko; c., polj., dluz.)/ so (sotacko); oblika col co se navadno razlaga iz R ed. *cbso. V sis. je razvoj *o —> uo sicer normalen na mestu psl. d in podaljsanega o sploh. Besedo cuo bi bilo mogoce povezati s polj. narec. cos 4— *cbso-si 4— *cbso-si in tudi ktos 4— *khtd-si 4— *kzto-si (varsavsko, sporadicno po vsej severni/osrednji Poljski). Topolinska (Topolinska: 54, 90) dolzino razlaga kot nadomestno iz *khto-sil *cbto-sl po redukciji v clenku -si, Rozwadowski (Rozwadowski: 41) pa je z gornjimi primeri povezal se ktoz 4— *khto-ze, coz <— *cbso-ze, jakoz 4— *jako-z.e, otoz 4— *oto-ze in v vseh izhajal iz nadomestne dolzine enakega izvora, ceprav bi v teh primerih polj. dolzina lahko nastala tudi ob zvenecem izglasnem konzonantu. Vendar 6 4— *d izkazuje tudi polj narec. ktd 4— *kz>to (Urbanczyk 1962: 46-49, 25), pomor. xtdsl xtds poleg xtol xtos, cos/ cus poleg col cos (Lorentz 1925, 157). Prav tako kaze na dolzino gluz. 6 4— *d v sto, R ed. koho ’wer’ 4— *chto 4— *khto, ki se pojasnjuje samo z reakcijo na ho- monimijo z gluz. sto, R ed. echo ’was’, dluz. arh. sto 4— *cbto (Schuster-Sewc 19: 1474). Pri tem pa nas preseneca, da nepojasnjena izglasna dolzina v zaimkih *kbto, *cbto, *cbso nastopa tudi v jslov. Tako je sin. knj. kdo (SSKJ 1994, 392), narec. kddg (Poljane), do (Ravne/ Bohinjska Bistrica), gdo (Savinjska dolina), gdu (Cerkno, Borovnica), tu3 (Zilja) Ramovs pojasnjeval sicer iz *kbtd (tj. z novoakuti- ranim d) kot »neobicajno podaljsavo, ki bi imela svoj izvor v ekstremno rastoci in- tonaeiji vprasalnega stavka« (Ramovs II: 453^454). Podaljsavo najdemo tudi v hrv.- cak. kg 4— *tko 4— *khto (knj. kol tkd) in co 4— *ca (poleg cal ce 4— *ceqal: CDLI 106, 109, 117). Oblika ca se navadno razlaga 4— *cb (Skok II: 111; Popovic 1960: 330). Teze pa je razloziti dolzino v hrv.-cak. co: v tej obliki lahko izhajamo iz *cbta (namesto *cbto?, prim, sta) in jo pristejemo ze omenjenima toga! onoga (Crmnica). Vendar pa preseceni ugotavljamo se hrv.-cak. calca (Susak; HDZ: 155; Popovic: 330 navaja ca) 4— *cd! *ca, od katerih bi vsaj ca (ce ze ne oba!) lahko odrazal tudi *cbsa (in celo - kot tudi sis. - dvojnost konzonantnega vzglasja c- : c-). 4 .1.2 Psl. zaimenske oblike *kbtol *cbtol *cbso se ponavadi uvrscajo v psl. a.p. c (prim. srb. na-/zasta\ Zaliznjak 1985: 139), in sicer s stebricnim naglasom na izglasju (prim. I ed. *cbtol *khto, R ed. *cbsd —> analogno *cegol *kogo, *cemul *komu, M ed. *cembl *komb, O ed. *cimbl *cemb). Ta naglas je bil ze po polozaju avtonomen (tj. ni cirkumflektiran) in se je tudi v rus. odrazil enako kot vsak no- voakutirani: -o! -o) -4 -d, zapisano col 3, tj. cesol cso18 (prim. Zaliznjak 1985: 173- Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 19 177; Stadnikova 1989: 172). Sled nekdanjega psl. avtonomnega kratkega naglasa se iz vokalne barve vidi tudi v polj. narec. enkliticnem go <— *(je)go, tego (Velik- opoljska) <— psl. *togo, v (celo nikoli na izglasju naglasenem) R ed. dobrego <— *- ego in ze omenjenem kto <— *kbto ter doslej ni bila razlagana v tem kontekstu (prim. »Jest to, zdaie sie, obiaw oslabienia pelni tei ’okazalei’ (dwie sylaby!) koncowki«; Urbanczyk 1962: 46-49, 25). 4 .1.3 Tudi pomor. stanje je zanimivo. Tako Lorentz izhaja iz 4 zaimenskih koncnic R ed., in sicer *-gol *-gu in *-vo /*-vu, vendar se mu ne zdi verjetno, da bi bile izvorno povezane (Lorentz, GP III: 923-926; II: 521). Koncnice nastopajo pri zaimkih in pridevnikih in izkazujejo tipicno arealno distribucijo (Lorentz, GP III: 924-926). Tako se pojavljata koncnici *-vo/ *-vu v slovinskih in SZ/JV kasubskih govorih, koncnici *-go/ *-gu pa sta skoraj splosnopomorjanski. Poleg slovinskega -w-o/ -ho <— *-vo najdemo tudi koncniski varianti -vco (= -va), -ua, w-u. Koncnico -vMa (prim. cew“a, teua. hyua) razlaga Lorentz iz *-vo z analogno naslonitvijo na imenski -a (=R ed.). Pri koncnici -w-u (prim, cew-u, kcow-u/ k-ow-u, dlco cu/ dlacu) pa zvezo z imenskim u (= R ed.) zavraca, ker da je (a) koncnica -u zemljepisno prevec razsirjena in (b) ker se koncnica pojavlja v osebnih zaimkih (tj. »w poszczegolnych pniach pronominow personalnych«). Koncnica -vco naj bi bila najmlajsa in rezultat krizanja med pomor. kontrahiranimi (prim. tdw‘Ja, iew^a, cew»a, k-ow-a —> tox i(0, cCO, k(0) ter vzporedno ohranjenimi nekontrahiranimi obli- kami zaimka (s tdv(0 itd.), od koder naj bi se sirila se k pridevnikom (tj. dobrew^a —> dobra!)■ Vzporedno nastopa tudi koncnica -g*u (tj. tag-u, n/ieg-u (toda samo guo), k>og»u, ceg-u), s katero je mogoce povezati tudi foneticno nerazlozeno koncnico -g»o, ki se pojavlja samo v treh govorih. 4.2.0 Ce to razpravljanje o zaimenskih koncnicah (a) tipa *kbto, *cbto, *cbso (tj. s prednaglasnim polglasnikom) in (b) tipa *jego, *togo (tj. s prednaglasnim polnim vokalom) povezemo, smemo sklepati, da je v skupini (a) prislo do foneticne (=nadomestne) podaljsave (tj. *-o —> *-o), v skupini (b) pa te podaljsave izvorno ni moglo biti (tj. *-6 -x *-o). Prednost te skupine besed je v njeni izoliranosti, zato se zdi primerna za dolocitev dogajanja, ki joje utegnilapovzrociti osibitev (ne odpad!) psl. h/b. Tak sklep je ne samo logicen, temvec tudi sistemski: pojav je ocitno potekal vzporedno/hkrati z umikom iktusa z naglasenega polglasnika (tj. s/fa) v levo oz. pre- mikom iktusa v desno, ce je bil prvotno naglaseni polglasnik na zacetku akcentske sintagme). Iz tega tudi izhaja, daje osibitev polglasnika sprozila ocitno dva procesa: (1) splosno znani premik iktusa s sibkega polglasnika, ki je imel za posledico ppsl. metatonije in nastanek novih slov. (rastocih) akcentov levo (in v posebnih oko- liscinah tudi desno) od prvotnega naglasnega mesta; (2) tudi (nadomestnol daljsanje levega oz. desnega vokala. ki je bil ze pred tem nosilec (avtonomnega/avto- maticnega) naglasa 19 Tako so v izglasju obravnavanih zaimkov v okviru nacelno 18 Oblika ceso se steje zajslov. in je v govorih seziva (prim. I ed. m ceso(v)i, T ed. z ceso(v)u , T mn. ceso(v)e (Miletic: 329), oblika *cbso pa se steje za zslov. (moravizem). Enako (najveijetneje akcentsko pogojeno) razmerje je med R. ed. *mene : *mbne. 20 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij iste paradigme nastajale dvojnice v kvantiteti vokalov, ki so bili pred tem samo (eti- molosko) kratki (npr. psl. ol e) ali pa skrajsani (ce izhajamo iz Leskienove teorije o krajsanju prvotno akutiranih zlogov in morda tudi nekoliko kasnejse generalne skrajsave vseh preostalih, tj. nenaglasenih in cirkumflektiranih vokalov). Tako so se torej pojavile nove kvantitetne alternacije v izglasju, pri cemer so podaljsani vokali postali nosilci dolgega novega akuta, nepodaljsani pa kratkega akcenta, tj. tipa novega akuta (npr.* *khto -> *k&t6 : *kogd —> *kogo, *cbto/ *£bso —> *cbtSl cbsS : *cemu). Razumljivo pa je iz tega tudi to, da so se izglasni vokali kasneje na razlicne nacine spet skusali poenotiti, tako da so ostale samo se sledi tega nadomestnega daljsanja. 4.2.1 Ce gornje ugotovitve drzijo, potem bi bilo mogoce v tem kontekstu dopol- niti tudi dosedanje razlage nenavadnih koncajev tipa -go —> -vo, prim. rus. -vo, slovinsko *-vo in morda tudi sin. narec./pogov. kva <— *kova <— koga.20 Razlagali bi jih lahko kot posledico razvoja S (morda pa tudi celo o?) —> *uo, tj. kot *-go —> -g*o —> -vo). Izhodisce za to bi bilo torej vsekakor najlaze videti prav v *cbs5, ki se sicer obravnava kot moravizem, pa to verjetno ni bil, in ki ga je kasneje v velikem stevilu slov. govorov nadomestil analogni *cego, vendar pa hkrati prevzel tudi izglasno prozodicnokarakteristiko starejseoblike (tj. akutiranodolzino). Vpsl. *cbsol*cbs-o bi bilo pa mogoce videti tudi samo foneticno dvojnico k *cesd, v kateri je redukcijo povzrocil nenaglaseni polozaj (tj. *e —> *b). Prav zaradi prikazanih moznosti je se toliko tezavnejsa dolocitev izvora koncniske dolzine v srb./hrv. narec. *tdga (Crmnica), saj bi bila lahko zaimenska in imenska ali celo krizana. 4.2.2.0 Veljavnost gornjega akcentskega pravila bi bilo mogoce dokazovati tudi z nekaterimi drugimi arhaicnimi (in razmeroma izoliranimi primeri): 19 S tem pravilom lahko pojasnimo tudi dosledno podaljsavo prv. kratkega vokala v besedah a.p. c v sin. in srb./hrv. (prim. *bog§ —> bog , *kostb —» host) in samo akcentski umik v a.p. b (tip *bobi —> *bdbs —> srb. bob, R ed. bdba, sin. bob , R ed. boba), ki jo v razmeroma cisti obliki tudi odrazajo. Sele po tej razvojni fazi, ki jo je povzrocila osibitev polglasnika, so v slov. govorih nastajale moznosti za specificna daljsanja, tj. za unifikacijo ali modifikacijo rezultatov te razvojne faze (npr. dosledno daljsanje ob zvenecem soglasniku v polj.: rog a.p. c, mz a.p. b, wol a.p. b; za podaljsevanje ob zvocnikih in z/z/h v c.: dvur a.p. b, Stull nuz a.p. b; podaljsanje vsakega o/e—¥i ob sibkem polglasniku v ukr. itd.; Prihodnje sistematicne analize odrazov ppsl. vokalnih kvantitet v slov. jezikih bodo morale osvetliti se vrsto podrobnosti, da bo obseg ppsl. (nadomestnega) daljsanja vokalov in njegov nadaljnji razvoj po slov. govorih jasnejsi. Zdi se namrec, da bi sibek polglasnik lahko podaljseval tudi prv. nenaglasene kratke vokale, vendar pa da ti s podaljsavo niso pridobili (fonologiziranega) tonema. 20Ze Ramovs (Ramovs II: 454-255) je opozarjal na dolzine, kot so sin. s3s~o s§ j pa cist d~abar ’ izslo se je pa cisto dobro’ (Borovnica), sos~o *-sbdlo: slo (k *si>dlz> <— *sbdl&, *sbdla , *sbdlo), kdo, koga, vendar je njihov nastanek dosledno povezoval s stavcno fonetiko. Naceloma bi bila njegova razlaga mogoca, v tem kontekstu pa je tudi tipolosko zanimivo stanje, ki ga izkazujejo narecni srb./hrv. teksti, saj se izkaze, da se prav kvantiteta vokalov dosledno ohranja tudi v nenaglasenem polozaju. Iz tega bi smeli sklepati, da kadar beseda izgubi iktus, izgubi fonoloski tonem, nikakor pa ne vokalne kvantitete, tj. da je ta imanentna karakteristika vokala (v dolocenem polozaju), iktus in tonem pa samo njegovi mozni karakteristiki. Iz tega se zdi verjetneje, da gre v gomjih Ramovsevih primerih prej za ohranitev dolzine (in tudi tonema, ker je v naglasenem polozaju), kot pa za mlajso podaljsavo. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 21 4.2.2.1 Psl. *dbnb, R ed. *dt>ne/ *dbne a.p. c. GRADIVO: sin. dan, R ed. dne (poleg obicajnejsega R ed. dneva. D ed. dnevu <— R ed. dne-). srb./hrv. prislov dne (kot arhaizem v datumih; Skok I: 379) —> R ed. dneva. hrv.-kajk. dien, R ed. dnavo, D ed. dndvu (Bednja), pladne (Vuk), pladne <— *polh-dbne (Kosmet; s sekun- darnim R ed. pladna), hrv.-kajk. prislov vetomadne <— *vs tomb dbne, stsls. den, R ed. dna/dne (Stanislav II: 218-219), c. den, R ed. dne (SSC I, 224). Beseda se je v slov. jezikih naslonila na sklanjatev mehkih/trdih samostalnikov, tako da stare sklonske oblike izkazuje samo fragmentamo, najpogosteje R/M ed.) Kot je videti, je v tej obliki izglasna dolzina21 izkazana samo jslov. Sin. dne bi bilo mogoce razla- gati tudi iz psl. *d'i>ne (tj. po slovenskem premiku cirkumfleksa in podaljsavi, prim. *pol’e —> polje, sekundarno —> pdlje). Ker pa srb./hrv. izglasne dolzine (prim. dn£, pladne) ni mogoce razloziti na enak nacin, izkazujeta pa jo obe besedi, je bolje izha- jati iz jslov. *dne,22 tj. razvitega po zgoraj navedenem pravilu nadomestnega dalj- sanja iz *dme. To bi nas vodilo tudi k ugotovitvi, da naglasno mesto tipa psl. *dbne ni najstarejse, ampak kasnejse (analogno po o-d.?), in da se je v jslov. *dne ohranil akcentski arhaizem *dbne. Tako bi se lahko tudi v tem samost. priblizali (a) starejsim koncniskim naglasom v soglasniskih sklanjatvah a. p. c (prim. rcsl. R. ed. nebese, k nebo a.p. c), in (b) ide. iktusu v R ed. -es: lit. I ed. akmuo, R ed. akmens <— *-nes, sti. I ed. pat, T ed. padam, R ed. padah; gr. I ed. novg, T ed. noda R ed. no5oq (Stang 1957: 94). Morda nekoliko preseneca, da je jslov. izglasna dolzina povsod cirkumflektirana (ceprav bi pricakovali novoakutirano, tj. -e). Domnevati smemo, da gre za neko kasnejso inovacijo (tj.' ") na izglasju, ki je se ne znamo pojasniti, bi pa bila lahko tudi foneticne narave. 4.2.2.2 Psl. I mn. m *trbje a.p. c (Zaliznjak 1985: 139). GRADIVO: sin. arh. trije (novejse trije s sekundarno paradigmo R treh, D mn. trem, T mn. tri, O mn. tremi), polj. trzej <— trze <— *trze <— *tre <— *trbje (GHJP 1965,144: s sekundamim -j), stc. I mn. m trie (npr. trie krali prijeli) —»tri (do 17. st.; tito tri muz/)/ tre (z izgubojotacije; tre radove')23 (Vazny II/l: 1967, 147; HVC: 159). Podano gradivobi omogocalo akcentsko rekonstmkcijo psl. I mn. *trbje (in ne *tr'i>je, prim. *kdsti), ki 21 Verjetno je tudi v stc. dnie izhajati iz dolzine (SSC I, 224) 22Tudi Bulaxovsbkyj je dolzino v jslov. dne razlagal po A. A. Saxmatovu, tj. kot nadomestno podaljsanje, ki gaje povzrocil izpad polglasnikov (Bulaxovsbkyj V: 371). Enako je (v nasprotju z Belicem) razlagal jslov. izglasno dolzino v *shto, prim. sin. sto, srb./hrv. sto, hrv.-cak. sto indecl. (CDL I, 1153; prim, sto na sto/ sto po sto). Ker se rekonstruira *sr>to (tj. a.p. c, kjer bi nastal srb. sto), je mogoce, da se v jslov. obliki *sto ohranja sled starejsega iktusa stevnika *se>to <— ide. *lcmtom (kot je domneval ze M. Snoj; ESSJ III: 318). Ta hipoteza navidez sicer nasprotuje kracini v tipu *dmo a.p. b, kjer bi prav tako pricakovali foneticno obliko *dhrio, R ed. dzna itd. (tj. kot v tipu *veselbje —> *veselje), a vsi slov. govori, kolikor mi je znano, izkazujejo samp refleks za *dono. Med *soto in *d$no je najpomembnejsa razlika v tem, da je prva izgubila zvezo s sklanjatvenim vzorcem, druga pa je bila vanj (se naprej) vkljucena in se je izravnala po tipu *selo, kjer pogojev za foneticni nastanek dolzine ni bilo. Ni pa nujno, da bi sem uvrstili primer kot je *cfeva (prim. *oba), ker bi se etimoloska (tj. foneticna) ponaglasna dolzina lahko zadrzala do sibitve *z/b. Za diskusijo o tem vprasanju je pomembna tudi domneva, da bi nepricakovani strus. iktusi tipa novo gorodo <— *novi gorodo, R. ed. nova goroda, lahko ohranjali sled starejse akcentuacije prid. novo a.p. c. (Zaliznjak 1985: 125). 23 Popolnoma vzporedno se analogno po *tr’ie razvija psl. *cbtyre —> -bje: ctyrie —> ctyre1 ctyn. 22 Slavistidna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij mora biti glede na ide. akcent inovacija (prim. ide. *treies). Vendar pa bi tak iktus pojasnjeval redukcijo v prednaglasnem zlogu (prim. *-eies —> *ziie —> -hie), oporo pa bi lahko nasli v vzporednem psl. naglasnem mestu I mn. u-d., npr. *-ove <— *eues <— ide. *-eues (prim. bolg. tip gradove).24 Da je to v neki starejsi dobi moralo biti akcentsko mesto za I mn. m soglasniskih osnov premicnega tipa (in nato tudi —> i- /w-osnov), bi se dalo sklepati tudi iz stc. I mn. »dnie nebo dnove staril davnil dluzi« (SSC I, 224) <— *dne <— *dbne. To naglasno mesto se je najverjetneje odrazilo kot izglasna dolzina v I/T mn. s (prvotno samo) samost. soglasniskih debel a.p. c, analogno pa tudi v samost. a.p. b/a (prim. cak. nebesa, vimenal vimena° (k psl. *vymen—> dime a.p. a), ramenal ramenal (k psl. *ramen—> rdme) <— *-a/*-a (Susak; HDZ I, 108). To akcentsko mesto pa zasledimo tudi pri samoglasniskih de- blih, npr. ststok. slavonsko sela - sela, pola - po[d, imena - imena, sis. slova, de- loma moravski govori; Loncaric 1996: 45), in sicer na tri nacine, tj. kot iktus, izglasno kvantiteto ali metonicni cirkumfleks, prim. sin. korita, kajk./ ststok. v Sla- voniji korita. Posebej naj opozorim, da se oblika *trbje —> trhje ponovno odraza kot jslov. *tr(i)je. 4.3.1 Ce se na tej tocki vmem h samost. tipa *-bje in *-bstvo, potem je vec kot na dlani, da v tipu *-bje domnevanje KO v klasicnem smislu ni ne nujno in ne ver- jetno. Izglasna dolzina *-je je lahko nastala pravilno po foneticni poti v okviru samost. a.p. c, ki so imeli naglasen izglasni vokal, in od tarn je lahko prodrla tudi v enake tvorjenke a.p. b in a.p. a. V znanstveni literaturi se teza o KO pri samostaln. tipov *-bje in *-bja opira tudi na argument, da bi se morala jotacija v zslov. odraziti z znanim psl. jotacijskim refleksom (tj. *listje kot c. **lisci); vendar je treba bolj upostevati dejstvo, da gre za dve razlicni jotaciji, od katerih je bila prva (tj. psl.) ze v zakljucni razvojni fazi, ce ne sploh ze koncana, ko je druga sele »vstopala« v raz- vojni potek (prim, zaporednost psl. palatalizacij velarov z razlicnimi razvojnimi rezultati). Zdi se, da bi bilo treba dokazovanje preusmeriti, tj. ne dokazovati, da se K’+j lahko razvije v —>K\ temvec da se K’+j ne more razviti v K\ kar pa bo precej tezko dokazati. Saj celo v jslov., ki ne izkazuje mehkostne korelacije zslov. tipa, pac pa samo njene sledi, v posebnih polozajih soglasnik lahko popolnoma absorbira tudi j (npr. cl zJ s+j: nariica <— R ed. *-bja, oruze <— *-zbje, niisega <— *mysbj-; Miletic: 341). Tako lahko ze na tern mestu samo pritrdimo Marvanovemu do- gnanju, da sta za proces KO bistveno vlogo odigrala prav psl. sibka 5/t>, ceprav je on izrecno zavracal povezavo s psl. akcentom (Marvan 1979: 81-87). 4.4.0 Iz povedanega lahko predvidevamo, da je zgoraj obravnavana vrsta KOs (tj. *bje/d) postala pogoj za pojavljanje KO tudi v medglasju oz. da so se t. i. kon- trakcijske kategorije oblikovale samo znotraj tistih paradigmatsko vezanih 24 Veijetno bi tako lahko osvetlili tudi se nekatere druge redukcije v prednaglasnem zlogu, ki ze zaradi strukture korena verjetno nimajo zveze z ide. prevojem in ki se po naglasnem mestu vcasih locijo od ide.: morda *£bso namesto *ceso ka, *rbkorm> itd. (Vondrak I: 38). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 23 slovnicnih/besednih skupin, kjer je vsaj ena izmed oblik vsebovala taksen KOs. Zdi se, da se je proces KO pri zaimkih zacel prav pri vprasalnem svojilnem zaimku psl. *cbjb ’quius’ (prim. I ed. *cbjb, *cbja, *cbje, R ed. cbjego, *cbjeje/q itd.) <— *k/>i-io- (SPsi I: 309; Arumaa III: 184: <— *ld>e-/*k/>i-). Da je psl. *cbjb zelo stara beseda, bi lahko dokazovali tudi z njegovim pomenom ’wessen’, ki ga navezuje na ide. I ed. *M-s (prim. lat. quis, het. kwis, gr. noj, ne pa na *kui-d (lat. quid, het. kwid, gr. n, psl. *cb (-to)). Poleg tega izpolnjuje psl. *cbjb tudi druge potrebne pogoje: (a) vse- buje KOs *bje, (b) pripada a. p. b (Zaliznjak 1985: 136), zaradi cesarje moral imeti iktus prvotno na sredinskem zlogu (prim, analogno v sed. glagola *tbretb), (c) v I ed. m vsebuje celo KOs za rudimentamo KO, kar ni nujni/potrebni pogoj za KO v stranskih sklonih, je pa gotovo dodatna spodbuda (prim. *cbjb —> rus. cej, ukr. cyj, bolg. cij, sh. ciji, stc. ci, c. ci, sis. ci, polj. czyj, stpolj. czej do 15. st.; SPsl II 308- 309),25 in koncno (c) pomensko se povezuje s svojilnimi zaimki. 4.4.1 Pogoji za realizacijo zgoraj formuliranega akcentskega pravila (in s tern za razsirjeni model KO) obstajajo v trozloznih oblikah stranskih sklonov (tj. R ed. *cbjego, *cbjejq/e, D ed. *cbjemu, *cbjeji, M ed. *cbjemb, *cbjeji, O ed. *cbfimb, *cbjejg itd.) in je tarn tudi izkazan (tj. —> R ed. *cjego, *cjejq/e, Ded. *cjemu, *cjeji, M ed. *cjem, *cjeji, O ed. *cjim, *cjejg itd.): tako so se iz trozloznih razvile dvo- zlozne sklonske oblike, do enozloznosti pa so se v ed. razvile samo dotlej dvozlozne oblike s/z spola (prim. I/T ed. s *cbje —> *cje —> c. ci, I ed. z. *cbja —> *cja —> c. ci, T ed. z cbjg —> *cjg —> ci). Enotno enozlozna paradigma ed. z (tj. ci) je nastala se ne-koliko kasneje in verjetno samo po nacelu analogije (npr. stc. R ed. cie <— *cjieje <— *cjeje, D ed. ci <— *cjieji <— *cjeji, O ed. cul ci). Ti (dragotni) procesi bi se dali dokazovati predvsem z dvojnostjo koncnic v T/O ed. z ciil ci, pri cemer bi prva iz- virala iz O ed. (tj. *cbjejg), druga pa iz T ed. (tj. *cbjg). V sis. te sekundarne spremembe (prim. R/D ed. z cej, O ed. z cou) ni. Tudi v srh./hrv. govorih pri tern zaimku se lahko prepoznavamo sicer ze precej zabrisane sledi KO, ki so (vsaj de- loma) povezane tudi z adaptacijo govorjene besede v knjizno. V Akademijinem slovarju (ARj n, 24, sub ciji) se izrecno navajal ed. m samo cij (Della Bella, Belos- tenec; cu'/Stulic; o/'/Vuk) kot stara oblika, kot mlajsa (tj. analogna po PS) pa oblika ciji. Vendar pa se iz podanega ne vidi jasno, ali je v tem smislu pojmovana tudi izglasna dolzina v navedenem I ed. z/s cija, clje. Na hrv.-cak. in stok. koncniski na- glas v teh oblikah (tj. ciji, cija, cije) je izrecno opozoril tudi Belie in poudaril, da Resetar Vukove mn. oblike »ciji, cijim, cijix, cijim, cijima tumaci /.../ kao: ci, cim, cix itd. koje je Vuk rastavio.« (Belie 1965: 119-120). Dodajmo temu se hrv.-kajk. I ed. m cij, I ed. s cijel cie/cje in I ed. z cija/ cia, R/M ed. cijel cie, T ed. cijul ciu, I mn. s cija/ cia/ eja (RKKJI: 297), kajk. ciji, cija, cije (Zumberak; Skok I: 110), cij, cija, cije (Kosmet; Elezovic II: 446). Na izglasju tudi v teh oblikah, ki so tokrat dvo¬ zlozne, lahko ugotovimo 2 —> in to ne samo v stokavskih govorih, kjer bi bilo nor- 25Izglasni -j se zdi sekundaren, morda vezan namorfemsko obliko cij-. V delu slov. jezikov se pojavlja samo v tvorjenkah (npr. sin. cigal cega <— *ciga, prim, ciga/ov, srb./hrv. narec. cigov -a -o, bolg. narec. ctgo/av), del pa pozna dokazljive predrugacitve (prim. dluz. ceji ceja ceje po I ed. m cej, gluz. cej ceja ceje po *cej). 24 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij malno. Vendar sem prepricana, da je kljub temu treba izhajati iz ppsl. *ci, *cja, *cje in da je naslonitev na PS sicer sekundarna in razumljiva tudi zaradi izglasne dolzine, ki je obe obliki povezovala vsaj v I ed./mn./dv. 4.4.2 KO pri zaimku *cbjb bi lahko primerjali tudi s KO pri psl. *khjb ’quis’ (I ed. *kbjb, *kaja, *koje, R ed. kojego, *kojejg itd.). Zaliznjak ta zaimek v kazalu (Zaliznjak 1985: 403) uvrsca v a.p. c, zato ta zaimek ne izpolnjuje ze bistvenega po- goja za podaljsavo medglasnega vokala, tj. ni imel naglasa na medglasnem vokalu. Zaimek je v etimoloski zvezi z ide. *k>o- (tj. *kt‘o-io~), ki je generiral tudi druge psl. vprasalnice tipa *kh(-), vendar paje njegova paradigma strukturno prelomljena (tj. del paradigmatskih oblik izkazuje notranjo fleksijo, del pa vsebuje osnovo koje-, ki bi lahko bila, ni pa nujno bila, razmeroma stara, prim. gr. noioq, lat. cuius; Nahtigal: 66). V c./sls. so se ohranile samo posamezne sklonske oblike, vendar pa zanesljivo izkazujejo KO ( prim. I ed. m/z/s Icy, kd, ke; R ed. sis. m/s kieho, c. keho! kyho <— *kego; T ed. z c. kii <— *kp *kojg; I mn. sis. kie; VaZny II/l: 140; Stanislav II: 342-343). V srb. in hrv. slovarjih je ta zaimek obsezno predstavljen in seznanimo se lahko s tem, da so poleg pogostejsih nekontrahiranih ze od najstarejsih casov izkazane tudi oblike s KO (prim. ARj V, 150-165). Ker je gradivo preobsezno in dostopno, naj podam iz njega samo nekaj tock: oblike s KO (tj. I ed. ki, ka, ko) nava- jajo v svojih slovarjih Mikalja, Belostenec, Voltic, Stulic. Med primeri KO v ARj, ki segajo celo v 12. st., prevladujejo I/T ed., mn., dv.: prim. I ed. m ki (Mon. serb. 7; 12. st.), I ed. z ka (Mon. serb.; leto 1240), I/T ed. s ko (n ko godi vrime, Mon. Serb.; leto 1419) poleg ke (Ranjina, Vetranic); R ed. m/s cak. kega (poleg koga); T ed. z. ku; I mn. m ki (Mon. serb., leto 1189), I mn. z ke (Mon. serb. 1222-1228), I mn. s ka (Mon. serb., leto 1446), T mn. m/z ke (Mon. serb. 1240-1272); I/T dv. ka. Tudi CDL (CDL I, XXXVII) navaja enake, se zive oblike (npr. I ed. ki, kd *kd, ka/ko <— *ka, T ed.z ku, O ed. z kon <— *kp(m), Tmn. in ke *kojp, I/T mn. s ko <— *koja, I/T mn z ke <— *kojq), zato je kontinuiteta teh oblik v hrv.-cak. nesporna. Zato tudi ni nobenega dvoma, da je KO tudi tu bila izpeljana ze zelo zgodaj. Iz sodobne paradigmeje razvidna tudi zgodovinska dolzina v R ed. m/s kega (CDL I: XXXVII) *kega (toda D/M ed. m/s kemu), vendar pa iz tega ne izhaja, da gre za kontinuant kontrakta *e, ker bi se ta razvil —> i kakor izhaja iz primera *vojevoda *vevoda, prim. cak. priimek Vivoda (Istra; 1275 IR; Skok III: 613), top. Vivodina (14.stol.) ’parochia, sudcija u vladanju grada Ozlja’ = Vivodinja (ZK; Skok III: 613; etnik Vivodinac -nca, Vivodinka); sin. vivoda (Gor., Meg.; Skok IE: 613); c. vevoda). Za to besedo je znacilno, da se celo v zariscu pojavlja tudi v nekontrahirani obliki (prim, morav. vojvoda (woywoda Prib. 21a, R ed. woywodi; Gebauer I: 558) in tako tudi drugod: sin. vojvoda, srb./hrv. vojvoda! vojvoda! vdjevoda (Vuk: 78). Napod- lagi pregleda problematike in moznosti KO pri gornjem zaimku je jasno, da moramo v jslov. govorih upostevati tudi sistem transformacij, ki kazejo na kom- pliciran preplet paradigmatskih oblik zaimka, dolocnega pridevnika in verjetno tudi kontrahiranih zaimertskih oblik, katerih natancen obseg bo za posamezne govore treba sele dognati (prim, tudi hrv.-kajk. I ed. z. ka! koja, R ed. z ke, I ed. s ko! ke : R Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 25 ed. m/s kogal kog <— *kogo, D ed. m/s komu/ kom <— *komu, R mn. keh, prim. *tex5 , D mn. kem/ kim/ kojemi, prim. tetmd *dobryrm>/ *temi: RKKJ II, sub ki). 4.4.3 Zdi pa se, da je obstajala tesnejsa zveza med zaimkom *cbjb in svojilnimi zaimki tipa *mojb, *moja, *moje. Skupnih imajo vec jezikovnih znacilnosti, med drugim zanesljivo ide. izvor (tj. <— *moios/ *moi-io-, stpr. mais, prim. lat. meus —> *meios). Glede na to, da sta stari in identicni tvorjenki, in da se zaimki tipa *mojb v slov. jezikih v I ed./mn. m/s/z obnasajo kot besede iz a.p. b,26 smemo tudi v stranskih sklonih domnevati starejse naglasno mesto v medglasju (tj. R ed. m/s *mojego, D ed. m/s *mojemu, M ed. m/s mojemb, O ed. m/s *mof/mb, R ed. z *mojeje/q, D ed. z *mojeji, O ed. z mojejg itd.).27 Ker manjka bistveni pogoj za razvoj, kot ga kaze tip *cbjego, ne vidim nobenega drugega razloga za nastanek oblike tipa *mego kot samo analogni razvoj, ki gaje povzrocil razvojni pritisk v tipu *cbjego. Toje bil tudi razlog, da sem KO v tipu KOs *oje/a —> *e poimenovala kot analogni model KO. 4 .4.4 Dobro je znano, da so kontrahirane oblike svojilnih zaimkov (in z njimi vedno vzporedno tudi pridevnikov) zabelezene ze v Brizinskih spomenikih in da so se zive na skrajnem sin. zahodu in severozahodu. Da je bil prvotni areal KO oblik nekoc sirsi, se vidi tudi po sicer redkih sin. top. tipa Dobrepolje <— *dobroje polje, Vele'sovo <— *velbje selo/ *veloje(?) selo, ki so danes dalec zunaj podrocja ohran- jenih KO. Rada pa bi opozorila na to, da taksnih oblik (poleg nekontrahiranih) veliko navaja tudi Akademijin slovar (ARj VI, 901-902, sub moj; XVII, 373, sub svoj, XIX, 21-22, sub tvoj) za srb./hrv. govore z opombo, da so znacilne za poetski jezik dubrovniskih in dalmatinskih piscev. Gradivo: I ed. z. mat sva/ tva, (14. st.), R ed. ztve *mojego —» *dobraiego). toliko prej, ker je bil to tudi eden izmed nacinov za odstranitev (ne vec funkcionalne in strukturno motece) notranje fleksije in zlozne stevilcnosti. Proces je potekal mehanicno oz. odlocali so arguraenti formalne narave, to pa so bili svojilnemu zaimku in dolocnemu pridevniku lastni skupni koncaji v ed. (npr. R ed. m/s dobraiego : mojego, R ed. z dobryieie/e : moieie/e itd.), v mn. pa moznost vkljucitve v novo mehkostno kore- lacijo v jezikih, ki so jo zakodirali v svoj sistem (npr. R mn. dobryxh : mojixh). V jslov. opazamo celo prodor zaimenskih koncajev tipa *t-&& v pozicije pridevniskih koncnic tipa *-yx?> (tj. v O ed. m/s, R/D/L/O mn.) in dialektolosko ter zgodovinsko gradivo dokazujeta, da je bil pojav razsirjen v vsej jslov. V delu slov. jezikov opazamo tudi ze predzgodovinski prodor zaimenskih koncajev tipov *t-ogo/ *i-ego v ed. sklonske oblike. Studij razvoja pridevnika v slov. jezikih bo najverjetne potrdil hipotezo, ki sem jo nakazala v drugi razpravi, in sicer da je v slov. jezikih nedolocni pridevnik zacenjal privzemati koncnice kazalnih zaimkov tipa Hogot *jego, nato pa se je zacela sistemska konkurencnost med oblikami starega dolocnega pridevnika in zaimenskimi oblikami nedolocnega pridevnika. Ker se je proces zacel zaradi sistemskega stika med nedolocnim pridevnikom in zaimenskimi pridevniki (tipa *m&nogh), se je v jslov. odrazil tudi v koncnicah samostalniskih sklanjatev (npr. jslov. R ed. z *zen-g <— *t$<— *toie idr.). Ze iz tega nedvomno izhaja, da se je v slov. govorih sklanjatev dolocnega pridevnika naslonila: (a) ali na kazalne zaimke (tip Hogot *jego), (b) ali na svojilne zaimke (tip *mego, adaptiran na mehkostno karak- teristiko osnove, tj. *zigot *’-ego). pri cemer se je akcent psl. dolocnega pridevnika na osnovi ohranjal. Odraza pa se ta pojav lahko v variantnosti koncnic za posamezne sklone, ki so razlicnega izvora in v sinkretizmu oblik tudi pri svojilnem zaimku, npr. mehkih zaimenskih tipa *-e/ogo (R ed. m/s), trdih zaimenskih tipa *-emb (O ed. m/s), kontraktivnih tipa *-emb (M ed. m/s) (Gregurovec Veternicki; Jembrih/ Loncaric: 41—42; Loncaric 1996: 104). 5.0 KO pri glagolu 5.1 Za dolocitev KO v glagolskih oblikah zadosca pregled dogajanja v ne- dolocniski in sedanjiski osnovi, ker so vse ostale glagolske oblike tvorjene iz prve 28Sivic-Dular, A.: Slovenska pridevniska sklanjatev v luci razlage S. Skrabca in V. Oblaka. Zbomik Obdobja 17: Vatroslav Oblak, Ljubljana (v tisku). Pri analizi argumentov znanstvene polemike med S. Skrabcem in V. Oblakom o izvoru koncnic (kontrakcijske ali zaimenske) sin. PS sem prisla do ugotovitve, da so psl. nedolocni pridevniki postali sistemsko nestabilni tudi zato, ker so se najprej v mn. oblikoslovno naslonili na skupino zaimenskih pridevnikov in so tako nastale nove zaimenske oblike tipa R mn. *starex6, D mn. *starem&, (M mn. *starexs), O mn. *staremi, O ed. m *staremb, nato pa se je stik z zaimenskimi oblikami siril se na sklone z dotlej ohranjeno notranjo fleksijo (tj. *dobrogo namesto *dobrajego itd). O tern procesu imam najstarejse primere iz hrv. Istarskega razvoda, vendar pa naknadni pregled jslov. dialektoloske literature to hipotezo v celoti potrjuje in verjetno je bil proces znan tudi v drugih slov. govorih. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 27 ali druge in so torej pogoji za KO enaki kot v teh dveh. V psl. nedolocniku se KO pojavlja samo pri tvorjenih glagolih, tj. taksnih, ki so tvorjeni (a) se iz stare preteri- talne osnove (na -al-e in vsebujejo KOs *-bja-, *-oja-, ali (b) pri starih iterativih, pri katerih so se razvijali tudi drugotni iterativi, generirani ze v okvirih psl. vidskega sistema, ki vsebujejo KOs *-a/eja-. V psl. sedanjiku se KO pojavlja samo v KOs *-bje- (s korenskim nedol. tipa *vi-ti) in -aje- (z deriviranim nedol. tipov *cita-ti. *kaia-ti) oz. *-eje- (z deriviranim nedol. tipov *sbia-ti in *greja-ti. Videti je torej, da se v sedanjiku pojavlja manjse stevilo KOs, in to je pogojeno s strukturo sedan- jika. Nadalje iz tega ugotavljam, da med obravnavanimi glagoli samo tisti z ne- dolocnikom tipa *-oja- ne izkazujejo KO tudi v sedanjiku, in to najverjetneje prav zaradi glasovnega sklopa *-oji (prim. 3. ed. *stoiitb). Iz tega bi bilo mogoce sklepati, da se glasovni sklop oji, ki ga c. znanstvena literature pristeva h KOs, v prvi fazi KO gotovo ni mogel kontrahirati v medglasju. To bi dodatno podprlo naso tezo o pogojih za KO, saj na drugi strani opazamo razvojni potek *bji —> *jt (ozi- roma *bjV—> *jV). 5 .1.0 Tip KOs *-bja- (=nedol.), sed. *-eje-: Vaillant (Vaillant III: 291-294) navaja 3 glagole z gornjo strukturo nedolocnika, ki jih zapisuje kot *ljjati (sed. *lejesb), *smij.ati sq (sed. *smejesb sg), *zijati (sed. *zejesb), Dostal navaja se stcsl. sijati (sed. sijajesb) in prijati (sed. prijajesb ; Dostal t. 159, 161), po etimoloskih slovarjih se rekonstruirajo se drugi, npr. *grbjati (sed. *grejesb), *vbjati (sed. vijesb itd.). V tem redkem strukturnem tipu so Vaillantovi primeri gotovo stari in se navezujejo na ide. baze tipa *lei- ’gieBen, flieBen, tropfeln’ —> Hbjati, *(s)mei- ’lacheln, erstaunen’ —> *smbjati, *g’he(i)-/ *g’hii-a- ’gahnen, klaffen’ —> *zbjati (Pokorny: 664,967,419) in iz podobnih baz sta tvorjena tudi psl. *sbjati (<— *sk’ai- / *sk’ii-a- ’gedampft schimmern’ (Pokorny: 917), prim, tudi razmerje *sbjati : *singti kot *zbjati: *zingti) in *vbjati (<— *uei(d)- ’drehe, biegen’; Pokorny: 1120). Iz oblik *zijati, ki jih izkazujejo slov. govori, ni mogoce jasno razmejiti dveh poten- cialnih psl. tvorjenk (tj. starega tipa *zb/d7i/ *vbjati in njegovega aspektnega para *(-)zijdti/ *(-)vHati). To pa zato (a) ker se nenaglaseni sklop bj in Tj razvijeta v enak rezultat, (b) ker sta oba nedovrsna (in iterativna). To je aktualno toliko se zlasti zato, ker ima tak nedolocnik ob sebi sedanjik tipa *-aiesb. ki prevladuje pri drugotnih slov. nedovrsnikih. Po drugi strani v jslov. jezikih povzroca dolocene tezave razvoj ej -> ij, tako da se razmejitev glagolov tipa *grj>jati : *grhjati (—> srb./hrv. grijati: grijati) opira lahko samo na razliko v tonemu. Ne glede na to, bi bil tip *grbjati (ide. *gj‘her-/ *g‘-‘hre- ’heiB, warm’; Pokorny: 493) lahko tudi ze star in morda samo psl. narecen. 5 .1.1 Zslov. oblikam te vrste (npr. stc. smieti se *smbjdti sq, verjetno tudi stc. zieti<— *zbjati,Vazny II/2: 137; go\\.z.iace— *z.bjdti; gluz. hrec(so) srb./hrv. -ad. Ob tem preseneca, da se tudi v ukr. pojavljata vari- antni ustreznici ukr. sjajati poleg sjdty <— *sbjad, pri cemer prva celo se ohranja starejse naglasno mesto. - Poleg tega sta v jslov. izkazana podobna refleksa tudi za psl. *zbjati —> *zbjkv. srb./hrv. (z akcentsko niveliziranim nedol.) zjati (k sed. zjam, Vuk; Elezovic I: 210, prim, sjam29) in zijati, sed. zijam, sin. zijati, sed. zijam (vendar ne tudi *zijam). Tudi v tem primeru presenecajo blrus. zzjacb ’biti odprt, zijati’ (tj. z geminato na vzglasju, ki zelo spominja na geminato v tipu ukr. samost. na *-bje) <— *zbjati, in besedotvorni dvojnici v ukr. zijdty in zjdjaty (ESBM 331-332), kot ju najdemo v prejsnjem primeru. 5.1.2 Primerjajmo z gomjim posebno (ze) stc. skupino glagolov s polglasnikom v korenu, ki z redkimi izjemami (npr. posamezni glagoli, kot sta klvati, plvati\ zlozeni nedolocniki vydati : dati, ustlati : stlatv, Vazny II/2: 72-73) izkazujejo dolgi in prvotno medglasni vokal nedolocniske osnove (npr. *sslati —> *srddti. toda *pbsovati -4 *phsovati). Vazny navajakar 64 tovrstnih stc. glagolov na -ati (npr. stc. brdti, zrati), 3 na -iti (npr. krstiti, ksiti, mdUti), 23 na -ieti <— -eti (npr. bdieti, mnieti, tied), medtem ko je v -mi- <— *-ng- dolzina posplosena pri vseh (Vazny 1967: 92- 120). Ta dolzina se obravnavakotnadomestnapodaljsava (Travmcek 1935: 251), ki je prevladala samo v tej polozaju. Zanimivo pa je, da se dolzina pojavlja samo v primerih, kadar je korenski zlog vseboval etimoloski psl. polglasnik, ne pa tudi tistega iz psl. *r -4 *5/br (npr. svrbeti <— *svbrbed, vrceti <— *vbrcati). Ocitno je, da je ta dolzina lahko nastala tudi v okviru zgoraj formuliranega akcentskega pravila, in sicer v a.p. b/c. 5.2 Tip KOs *-oja- (=nedol.), sed. *-oji-: To skupino tvorita samo dva ppsl. glagola: *bojati sq (sed. *bojisb sg, prim. c. bojis se, hrv.-cak. bojin se, CDL I, 62) in *stojati (sed. *stojis, prim. c. stojis, hrv.-cak- stojin). Ce sodimo po kontraktih in po dvojnicah, je mogoce sklepati, da niti v zslov. jezikih ni popolnoma hkratna (prim. c. bat se, polab. bet). GRADIVO: stpolj. bac siej bojec sig (14.-15. st.), 29Tudi v vslov. jezikih najdemo tak sedanjik (prim. ms. ed. zijajetb, sijajetb <— *-aje-tb), ki je sicer znacilen za tudi za mlajse glag. derivate, prim. *zevati , *zevaietb —> srbThrv. zijevati, zijevgs, zato je umestno tudi vprasanje, ali gre za nedol. *zbjati ali *zTjati po modelu *z,bdati: *(-)zidati. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 29 narec. bac siq (samo jpolj.; od 15. st.) poleg bojac siq, bojec siq (in drugotnega boic siq)', polab. bet <— *beti <— *bojeti (Olesch I: 51; Sejdp I: 31); 30 c. bad se, stc. bad se\ sis. bat’sa, narec. bojat’sa (SSN I: 100-101; Rimavska Sobota/Lucenec), bat' sa/ bac se (Sipos-Biikk-Gebirge; SPsl I: 198). Tudi v jslov. so izkazane dvojnice: sin. bad se/bojad se, narec. rezijan. bojat se (SPsl I: 298), toda bat se ’to be afraid of something’ (Bila/San Giorgio; Steenwijk 1992: 240), kjer preseneca oblika bojat se v Reziji, kjer so se ohranile KO oblike v tipicnih kategorijah, vendar pa nisem mogla preveriti, ali navedek drzi. - Psl. *stojad ima v zslov. areal, primerljiv s tistim pri *bojati sq (tj. polj. stab, narec. tudi stojecj c. stati, sis. stat’). V jslov. so KO oblike (poleg nekontrahiranih) znane: sin. stati in narec. stojati (Piet. II: 577), sto- jati (ESSJ HI: 313; prim, drugotni sed. stojam)', hrv.-cak. slot (sed. stofin, CDL I, 1154), narec. stati (Dubrovnik) <— *stojad (Skok III: 324: ga razlaga s KO oja —> a in to dokazuje s primeri kot sta pas, ban in s tvorjenkami, kot so stojak -jka ’drzak cijepa’ (Crmnica), stojalo (Crna gora), stojnica (Crna gora)/ stojaca (Hercegovina) ’stolac’, adv. stojke (Risan)/ stojecki ob samost. stecak-cka (Vuk, Imotski) <— *st<> jgt’-bkd)?' V knj. srb./hrv. jeziku je samo stajati (sed. stdjim), tj. paradigma, ki je nastala s kombinacijo oblik *stajati (iterativ) in sed. *stojisb nasega glagola. 5.3.0 Tip KOs *-aja!*eja- (=nedol.), sed. *-aje-/*-eje-: Iz ze povedanega je ocitno, da tudi pri nedolocnikih lahko spremljamo razvojni potek KO od tipa *bja —> (analogno) *oja —> (razsirjeno in sistemsko) *a/eja (tj. k glagolom, ki se tvorbno in pomensko vezejo na stare iterativne glagole in ki so se pojavljali v zvezi z razvo- jem psl. aspektnega sistema.) Pri tern je pomembna ugotovitev, da je KO v nedol. tipa *dja —> *a samo stc. (Krajcovic 1974: 161) in da prav zato lahko govorimo o razsirjenem modelu KO oziroma o c. kot zariscu KO procesa (prim. stc. *kati se <— *kajati sq, *kajesb sq <— *lddi-e/o-\ stc. lad <— *lajati, Hajesb <— *la-ie/o-, prim. lit. lod, loju\ stc. tad <— *tdjad, *tajesb <— *ta-ie/o-, prim. *ta-l-id ’schmelzen’; stc. 30Opazka v slovarju, da je povratni zaimek *sq opuscen pomotoma (tj. bet) je glede na to, da se pojavlja v sed. (tj. biiji-sa), lahko tocna, vendar bi opozorila, da se brez zaimka glagol uporablja tudi na Kosmetu (prim, bojat, bojinv, Skok I: 183; Elezovic I: 531). 31Iz tega primera bi se smelo preprosto sklepati, da tudi ta glagol izkazuje KOv jslov., ceprav bo sele natancnejsa analiza dostopnega dialektoloskega gradiva omogocila tako evidentiranje ostankov kontrahiranih oblik tudi drugod znotraj areala KO. Pomembno pa se zdi tudi to, da je KO zajela tudi tvoijenko iz sed. delezn. *stoiqf- (prim, se jslov. *zfc <— *z.ai$cb). tj. iz skupine ojq, ki je bila v jslov. modelu znacilna prv. samo za izglasje, nato pa prenesena se v medglasje. Tega tipa KOs v zslov. jezikih na izglasju ni in se verjetno zato ne pojavlja niti v medglasju. Da se je KOs z nosnikom *g na izglasju (tj. O ed. z *-ojg —> *-p) kontrahiral, dokazuje tudi jslov. izomorfa, ki zajema sin. in vse tri srb./hrv. dialekte (tj. kajk., cak., stok.); v kajk. nima »pravocrtan tok sjever-jug, nego na sjeveru tece vjerojatno zapadnije, tj. Medimurje ima danas nastavak -om, sto bi moglo upucivati na -oig, a juznije izoglosa -u / -um/-om presijeca Bilogoru, ide istocnije. Pojava -m zapadnije od navedene crte ne mora ukazivati na tu staru izoglosu, podrijetlo mu moze biti drukcije.« Ugotavlja, da pojav za morfoloski sistem ni imel posledic, ker na kajk. zahodu (areal *-g —» ul o) ni prislo do sinkretizma T/O, ampak se je razlika ohranjala prozodicno (O ed.z vodo/ kravo: T ed. vodol krdvo) (Loncaric' 1996: 102). - Ze iz povedanega bi se dalo sklepati, da imamo v srb./hrv. govorih, ki bi jih samo orientacijsko lahko zamejili z ze omenjenim refleksom psl. *d’ —>_/, opraviti z disperzivno pojavnostno sliko, katere posledica je bila tudi umikanje starejsih jezikovnih oblik, kot sem to ugotovila tudi ze na primeru jelsa/ jelsica —> jels/xa (prispevek sem prikazala na konferenci Praslowianszyzna ijej rozpad, Krakov 1996, v tisku). 30 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij bad 4—* *bajati, *bajesb 4— *bha-ie/o-\ toda nechati (in ne *chad, tj. morda z analogno kracino medglasnega formanta) 4— *xajad, *xajesb 4— psl. *xa-ie/o-, prim. Machek 1971: 394—395, Skok I: 648). Nasprotno pa je v nedolocnikih tipa *eja, ce sodimo po kvantiteti kontrakta ali po nepreglasenosti kontrakta (polj.), za- jela vec zslov. govorov: prim. c. hrati, stc. hrieti, sis. hriat’, polj. grzac, gluz. hrec 4— *grejad, *grejesb 4— *g“hre-ie/o- ; c. sit, stc. sied, sis. siaf , polj. siac, gluz. syc 4— *sejad, *sejesb 4— *se(i)- 4— *se-ido~, lit. sed, seju; c. sped ’eilen’, sis. spied, polj. spiac, gluz. spec 4— *spejad *spejesb 4— *spe-ie/o, prim. lit. sped, speju\ c. vdti ’vejati (veter)’, stc. vied, sis. viat’, gluz. wec\ polj. wiac 4— *vejati, *vejesb 4— *ue- ie/o-)?2 5.3.1 KO v jslov. govorih v tej skupini glagolov ni, ne vemo pa, zakaj je ni. Ce navedene zslov. nedolocnike primerjamo z njihovimi hrv.-cak. ustreznicami, lahko takoj ugotovimo, da se je v nedolocnikih tega tipa (tj. z akutiranim korenom) ohra- nila ponaglasna dolzina *-a —> -o-, ki se je v slov. govorih v vseh akcentskih paradigmah vecinoma nivelizirala kot a, in da je pri tem najpomembnejso vlogo odigrala naglasenost tega glag. morfema v a.p. b/c.: prim, hrv.- cak. kajot se (sed. kdjen se) ’bereuen’ 4— *kajad sq\ lajot (sed. lajen) ’bellen’ 4— *ldjad\ hajot (sed. hajen) ’sich aus einer Sache etwas (od. nichts) machen, sich um etw. kiimmem’ 4— *xdjdti\ grijot (sed. grljen) ’warmen, erwarmen’ 4— *grejad\ s'ijot (sed. sijen) ’saen’ <— *sejati\ vijot (sed. vijen) ’wehen; in Wind wehen, flattern (Fahne); worfeln (Getreide, Hiilsenfriichte reinigen)’ 4- *vejati in enako seveda tudi vsi drugi tovr- stni glagoli (CDL I, passim). Areal te dolzine je moral biti v preteklosti precej sirsi, ce pritegnemo se srb./hrv. narec. (Crmnica; Miletic: 39) tip gre(j)at, se(j)at,33 hrv.- cak. -hajad (Vodice) 4— *xajad, sin. tip lajad 4— *lajad\ sin. tip vejati 4— *vejad, kdpati 4— *kapad. Samo tako se lahko pravilno razumejo tudi cirkumflektirane dolzine v korenu teh nedolocnikov v sin. in delu hrv.-cak. govorov, ki doslej niso bile popolnoma jasne.34 Prav ohranitev dolzine v ponaglasnem zlogu tega tipa nam go- vori, da moramo tudi v zgodovini drugih slov. govorov predvidevati podobne raz- 32Ce primerjamo razlage KO oblik, vidimo, da se najvecje razlike pojavljajo v nastavitvi izhodne oblike (tj. da niso razmejeni tipi eja in bja in simpleksi tipa *seti). Tako Schuster-Sewc rekonstmira za isti jip ustreznic v zslov. jezikih 3 izhodisca^prim. gluz. hrec 4— *grbjati, Schuster-Sewc 5: 340; syc 4— *seti, Schuster-Sewc 18: 1394; spec 4— *speti, Schuster-Sewc J8: 1338; wee 4— *vejati, Schuster-Sewc 21: 1586), Bruckner z izhodisci (prim. polj. grzac 4— *gre/bjac, siac 4— *sejati^wiac 4— *vejati (Bruckner: 160,487,610) in Machek 3 izhodisca(prim. c. hrati 4— *grbjati, siti 4— *seti, sped 4— *speti, vdti 4— *vejati). Iz tega bi se lahko preprosto sklepalo, da navedeni tipi izkazujejo enake razvojne (in nerazmejljive) reflekse, tj. da celo v stc. ni mogoca ekzaktna razmejitev med kontraktom in nekontraktom tipa stc. vied in sied, se manj pa med tipoma bja in eja. 33 Tako so se v srb./hrv. (hrv.-cak. in ernogorskih) govorih ohranile tudi druge osnove z dolgim vokalom, npr. cak. g'inut: tonut, emog. tudi kupit \fdth, v'idijet 4— *vided, njegovo izginjanje v vecini govorov pa Belie razlaga z analogijami (Belie 1965, B/2: 103). 34Ob tem je zanimivo, da se pri teh glagolih v Crmnici pojavljajo v sed. dvojniske oblike tipa *greje-, npr. 3. ed. greet gre, 1. mn. greemot gremo, ki so res lahko nastale sele v novejsem casu, tj. po izpadu medglasnegaj med enakima vokaloma (tj. ee —> e), prodira pa tudi v nedol. (Miletic: 39). To seveda ne nasprotuje tezi, da je KO (v danes se ne znanem obsegu) morala zajeti tudi emogorske govore, saj se tarn pojavlja tudi v KOs oje v imenu emogorskega plemena Vasojevicev, prim. Vasevic, -i, prid. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 31 vojne poteke in da danasnja slika pomeni samo rezultat tega razvoja z dolocenimi skupnimi predpostavkami (npr. opazna vloga naglasenih mest pri nivelizaciji, ki pa je bila gotovo bistveno povezana tudi s stevilcnostjo taksnih glagolov) in z vlogo, ki so jo pri nivelizacijah odigrali prav glagoli a.p. b/c. Iz tega tipa lahko sklepamo, da je bil proces nivelizacije enak tudi v nedolocnikih drugih tvorb (npr. na *-eti, *-iti, *-ngti). tj. da so se najdalj casa zadrzale prav pri nedolocnikih a.p. a. Da to drzi, bi lahko dokazovali tudi z dolzinami v morfolosko nemotiviranih polozajih, ki so se ohranile do trenutka, ko so se v slov. govorih dolgi vokali zaceli razvijati drugace kot kratki (npr. c. zajic, stc. zajiec, polj. zajqc <— psl. z.ajgcb, c. pavouk, sis. paviik, polj. pajqk, srb. pauk, sin. pajek <— psl. *pajgk&). To dejstvo je pomembno in ga je treba upostevati tudi pri rekonstrukcijah slov. akcentskih paradigem psl./ppsl. dobe.35 5 .4.0 Tip KOs Ki/bje- (= sedanjik): Vaillant (Vaillant III: 274-281) navaja 6 glagolov, ki v sedanjiku vsebujejo glasovno strukturo jj. (vzporedno tipu *myti. sed. *myietb): *bij.esb (nedol. *biti), *brij.esb (nedol. *briti), *(po-)ciiesb (nedol. *(po)citi), *gnijesb (nedol. *gniti), *lyesb ( nedol. *liti) *pij.esb (nedol. phi), *vjj.esb (nedol. *viti), *v&pij.esb (nedol. *vhpiti). Iz sedanjiskih oblik v teh zapisih (enako kot pri nedol. tipa *sbjati: *sijati) ni mogoce jasno razmejiti oblik s korenskim *-J- je/o- (tj. prvotno dolgega korenskega vokala s sed. pripono *-ie/o-) od oblik s koren¬ skim *-u-e/o- (tj. korenskega *-ii- s sed. pripono -e/o- ne glede na starost/cas nas- tanka sklopa h'),36 ker razvojna refleksa v tej tocki sovpadeta. Na podlagi analize prozodicnih karakteristik (predvsem strukture korena in polozaja iktusa, medtem ko vrsta tonema izhaja ze iz tipa akcentske paradigme) jih je Dybo razvrstil v akcent- sko paradigmo a.p. a in a.p. c; pri glagolih s to korensko strukturo torej manjka a.p. b, kar je seveda vsaj nenavadno. Edina oblika, ki sistem glagolov a.p. a te tvorbe navezuje na a.p. b, so novotvorjeni pretekli trpni delezniki tipa *bbjenb -end *ni5venb -ena (prim, kot *tbrenb -ena <— glag. tbr(j)esb a.p. b; Dybo 1981: 212— 213). 5 .4.1 Sedanjiki tega tipa izkazujejo skrajsane oblike v stc., prim. 1. ed. biu <— *bbjg (nedol. biti), hniu <— *gnbjg (nedol. hmti), liu. <— *lbjg (nedol. Uti)\ piu <— vasevicki, -a, -o, Vasevka, Vasevcad, Vasevce -eta ’mladi Vasojevic’ (Stijovic: 27/145) in zdi se, da se je tudi naglas umaknil zaradi kontrahirane dolzine. 35Dybo izhaja za vse tri akcentske paradigme iz niveliziranih oblik glag. na -ati: a.p. a: sejati z namenilnikom sejatK , a.p. b: sovati z namenilnikom sovath, a.p. c: kovati z namenilnikom kovate (Dybo 1981: 214). Enaka kvantitetna karakteristika se predvideva tudi za vse oblike, ki se tvorijo iz nedolocniske osnove, npr. zaaorist (*sejax5, *seja; *sovgx5, *sova ; *kovaxe>, *kovaJ *lbjax5, *lbja), za deleznik na *-afe, za deleznik na 6), razen za pretekli pasivni deleznik, ki izkazuje dolzino v morfemu *-ans, *-ana, *-ano (prim. *kovan5, *kovanal *lbjarve>, *lbjana, a.p. c; *sejanh, *sejana, a.p. a) in neoakutirano dolzino v a.p. b: *sovanb, *sovana. Alije metatonijapsl.> ppsl." foneticno tiastala tudi v tem delezniku, ne vem, zanimivo pa je, da se v tej kategoriji lahko pojavljajo v glagolih drugih akcentskih paradigem. 36 Vazny izhaja iz razvoja *ei (—> *ii) —> *bj v sedanjikih c. glagolov ptii, biti, hmti , viti (Vazny II/2: 40), enak razvoj dopusca Dybo za sed. *vbh, lit. veju narec. vi/m, sicer izhaja vecinoma iz nicte stopnje osnove (Dybo 1981:237). 32 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij *pbjg (nedol. piti); viu <— *vbjg (nedol. viti) ne glede na etimolosko zgradbo os- nove, kar dokazuje sovpad obeh besedotvornih tipov. Pregled akcentskih razmerij pri teh sedanjikih v sin. pokaze, da se pojavljata dva akcentska tipa, in sicer (a) tip, ki kaze psl. akut (npr. bijes <— *b'i- k biti, vijem <— *v'i- k viti, verjetno tudi (po-) cijem <— *ci- k (po-)citi in (u-)zijem <— *zL- k (u-)ziti; v zadnjih dveh glagolih je treba v sin. izhajati iz psl. akuta zato, ker se derivati akcentsko ne locijo, prim, na- bijem, in ker taksno akcentuacijo izkazujejo primerljivi sin. mijem <— *my- k miti, sujem <— *su- k suti), in (b) tip, ki kaze na levi akcentski umik (npr. gnijem <— gniie- k gniti, lijem <— *liie- k liti, pijem c— *piie- kpiti, vijem <— *viie- k viti; enako tudi v glag. derivatih, npr. popiiem k po-piti). Sin. primeri se prozodicno ne ujemajo povsem z rekonstrukcijo pri Dyboju (npr. pri sin. vijem a.p. a : *vijg a.p. c), prav tako ne z Zaliznjakovo ugotovitvijo o etimoloskem ij v sed. lijesb, *pijesb, pac pa se ujema glede *bijesb in *vijesb (Zaliznjak 1985: 117). Zdi se, da bi bila ta razlika lahko posledica mesanja etimolosko razlicnih sklopov *y in *bj (prim, vzporednost pri *y_ in *hj) v slov. jezikih. V srb./hrv. govorih pa je stanje popolnoma poenoteno (tj. prevladal je tip hrv.-cak. bijen k nedol. bit, srb./hrv. bijes k nedol. biti, prim, se hrv.-cak. sed. pijes, tijes, griijes). Glede na splosno arhaicnost cakavske prozodije taksno stanje vsaj preseneca in samo ustvarja vtis izvome istosti, v resnici pa gre le za pozicijo sovpada dveh razlicnih razvojnih sovpadov iz dveh psl. akcentskih paradigem. 5.5.0 Za preverbo obnasanja KOs bje v sedanjiskih oblikah se pomudimo se pri sedanjikih s strukturo K/jbj/Ke-, ki pregledneje odrazajo razvojne poteke (tj. brez motenj, ki jih povzroca j). 5.5.1 Zaliznjak navaja 19 vzorcnih glagolov s korenskim polglasnikom (od teh jih navaja Dybo 9), ki so pripadali a.p. b (tj. *jbdetb, *jbmetb, *d&metb, *z.bmetb, zbnetb, *mbnetb, *thretb, *lbzetb, *tbcetb, *s&letb, *shsetb, *bbjetb, *gz>netb, *dbxnetb, *lbnetb, *pb.xnetb, sbxnetb, tbknetb, *cbxnetb). Zaliznjak in Dybo gledata na iktusna mesta razlicno in zato pri rekonstrukciji akcentske krivulje v sedanjiku nastajajo razlike. Tako Dybo (Dybo 1981: 203-204) suponira stebricni tip z dosledno naglasenim drugim zlogom besede skozi vso paradigmo (tj. 1. ed. *jbmg, 2. ed. *jbmesb, 3. ed. *jbmetb itd.), medtem ko Zaliznjak domneva stebricni tip z avtonomnim naglasom (tj. tipa novi akut) na prvem zlogu besede v vseh oblikah, razen v 1. ed. (tj. 1. ed. *jbmg, 2. ed. *jbmesb, 3. ed. *jbmetb itd.). Znanstvene tezave pri rekonstrukciji iktusa v a.p. b so ze stare. Tako je tudi Ramovs sicer izhajal iz taksnega ppsl. tipa, kot je Dybojev, vendar pa je ob tem dopustil moznost, da so bila se starejsa psl. iktusna mesta lahko tudi drugacna oz. dopustil je pravzaprav moznost akcentske paradigme, ki jo je domneval Zaliznjak. Vendar pa z dolocenimi razlikami, npr. (a) da je namesto avtonomnih naglasov (tj. akutov) na prvem zlogu suponiral avtomaticne (tj. cirkumflekse: *bmg, *bmesb itd.), (b) da se taksna ak¬ centska paradigma domneva samo kot mozna starejsa stopnja, in (c) da je prav zato bistveno drugace razlozil sin. akcentsko/glasovno dvojnico tipa zanjem. Vzrok za razlike v dolocanju naglasnih mest v a.p. b izhaja iz samega gradiva, tj. iz oblik tipa sin. zanjem in iz predponskih glagolov (k glagolom a.p. b), ki izkazujejo reflekse Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 33 novih kratkih akutov na predponi in ki jih je najlaze pojasniti z iktusom na prvem zlogu simpleksa. Med taksne sodijo tvorjenke iz glagola* *jbdesb (nedol. *iti), *sTjlesb (nedol. *shlati), npr. sin.pojdem/ dojdem, hrv.-cak. pojden/ dojden (CDL I, 826, 160), hrv.-kajk. dojdpm (Loncaric 1996: 44), srb./hrv. podem! dodem, stc. pdjdu/ dojdu (Vazny 11/2: 102), polj. pojdq, narec. podq (GHJP: 56) <— *pd-jbdg\ sin. posljes, hrv.-cak. posjen!posjen, stok. posljes, pds&letb (Zaliznjak) <— *pdszl(j)esb). Razlika med Ramovsem in Zaliznjakom se pojavlja tudi v sklepih, ki izhajajo predvsem iz razlage oblik tipa zdnjes?1 Za Ramovsa so nepricakovani re- fleksi t. i. sibkih polglasnikov (in po tern se loci od starejsih razlag) predvsem zna- menje, da sta se t. i. sibka polglasnika s/b pod novim akutom ohranila tudi po njuni sicersnji onemitvi (Ramovs II: 472- 478). Zaliznjak pa je tip zdnje povezal z rus. refleksi tipa doxnetl doxnet in soxnet (namesto pricakovanega in prevladujocega naglasa na nekdanjem medglasnem vokalu, ki naj bi nastal z desnim umikom iktusa tipa zmet, tret , bbet, Ibnet, tknet, cxnet)', sklepal je, da je premik avtonomnega na¬ glasa v desno samo vslov., ne pa psl. (tj. skupen vsem slov. jezikom), in da je (naj- verjetneje) starejsi kot odpad polglasnikov (Zaliznjak 1985: 171-172). V zvezi z gornjo razpravo o tvorjenkah iz *-jbdetb je enako zanimiva tudi akcentska soposta- vitev tvorjenk iz sed. *-jbdesb (po: Skok I: 707-708) in simpleksa. Jslov. *ides se pojavlja kot sin. narec. ides (Piet. I: 299); bolg. ides', srb./hrv. ides (tj. z naglasom na vzglasju) in srb. narec. idem (Kosmet). Glede na izhodiscno a.p. b moramo steti ak- centsko mesto v idem za starejsega. Enako razmerje je mogoce rekonstruirati tudi iz hrv.-kajk. predponskih dojdem, obajdem, prdjdem, sajdem, najdem, izajdem : dodem, prodem, nadem, izadem. Iz sopostavitve jasno izhaja, (a) da je iktus na koncu starejsi in tisti na vzglasju novejsi, in (b) da sta tonema v idem (<— *jb-) in dodem ( sin. jdmesl (vz-/vn-/sn-/izn-) -ames, cak.jamem, cak. urtanem (Zumberak; Skok I: 708); *zbn(j)esb —» sin. znjest zdnjes, srb./hrv. zanjest znjes, cak. zgnjen/ zahen (CDL I: 1407), k *zfd); *zbmetb —> sin. (o-)zmest (o-)zames, srb./hrv. zmest ozmes, cak. dimes, k *zgti; *mbnesb —> sin. manes, k *m%ti; *tbresb —> sin. tresl tarem, srb./hrv. trem (Skok III: 511 jttarem, cak. taren (CDL I: 1257) in taren, k *terti/ *tbrti\ *sbljesb —> sin. posljes/ saljes, srb./hrv. sljem/ saljem (Skok HI: 280) hrv.-cak. sajen (CDL I: 1121), k *shldti\ *lz>zesb -»sin. lazes, srb./hrv. lazes, cak. lazen (CDL 1:482)/ lazen, k *lbgati\ *-tbmesb —> sin. (s-)tmem! (s-)tdmem, k *tgti (prim, se sed. *tbnesb 4— *tbm-ne-sb). Znacilen je tudi za druge tvorjenke (npr. glag. na *-ne-\ *pbxnesb —> sin. pahnes, k *pbxngti\ *gmesb -» sin. ganes, srb./hrv. ganes, hrv.-cak. ganen (CDL I: 228), k *gh(b)ngti\ *dbxnesb —> In. dahnes, stok./hrv. dahnem, hrv.-cak. dahnen, k *dbxnpti\ *sbnesb —> sin. sapnes, srb. sanes, k *sbp-btb; *nzgz>tjesb —» sin. rszgdces, k *rz,zgbth, itd. Med navedenimi primeri jih prvih 6 navaja Dybo kot zgled za a.p. b (DYBO 1981: 203-204). 34 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij glasnika na izglasju, koncal v vzglasnem zlogu, ki je imel etimolosko strakturo jb-, z zlitjem (tj. okrepitvijo) obeh sestavin glasovnega sklopa *jb—> (samo kratki) i-. Recemo lahko tudi to, da je bil razvoj izglasnega in vzglasnega glasovnega sklopa jb (tj. *-jb in *jb~) nacelno enak —> z, le da se na izglasju (v pogojih novega zaprtega zloga) kaze kotj (oziroma v etimoloskem sklopu -b/bjb povzroci dolzino -y/-i), na vzglasju pa zmeraj kot z-. Razlika med c.jdu : slov. idu/idefidem je nastala prav (in prvotno verjetno samo) na vzglasju. Iz povedanega je torej tudi vec kot jasno, da imamo v obliki tipa srb./hrv. 'idem <— *idem opraviti z novim ppsl. kratkim akutom (primerljivim s tipom *mdzesb), kot je pravilno domneval ze Ramovs za tip zanjem, in tudi, da nacelo nadomestnega daljsanja ne velja samo za jslov. jezike (Ramovs II: 475). 5.5.2 Vzrok za retrakcijo v tipu *jbdesb (in tudi *mozesb) je treba iskati v izglasni dolzini (tj.v idem). Ze iz navedenih ostankov v slov. govorih (prim. polj. podg, ms. poshletb itd.) izhaja, da je vzrok za ta naglasni umik obstajal v vseh slov. jezikih, pa ceprav so ga kasnejse paradigmatske in sintagmatske sistemske niveli- zacije in razlicno usmerjeni jezikovni razvoji prakticno zabrisali, kar je popolnoma razumljivo, ce upostevamo, koliksno mnozico ze samo prozodicno (tj. glede kvan- titete in tonemskosti) razlikujocih se morfemov je v neki dobi generiral jezikovni sistem in ki je iz srb./hrv. govorov vec kot razvidna. Vzrok za ta akcentski umik v vseh slov. govorih vidim v izglasni dolzini, ta pa je v nedvomni zvezi prav z osibitvijo (ne odpadom!) polglasnika, ki je povzrocila (nadomestne) podaljsave ze pred tern naglasenih kratkih vokalov v a.p. b (in verjetno tudi v nekaterih polozajih v a.p. a, npr. R mn. *korvb, kjer se podaljsava pokaze kot ppsl. narec.(?) novi cirkumfleks), medtem ko je v a.p. c prislo samo do umika iktusa z osibljenih pol- glasnikov praviloma v levo in do pojava ppsl. novih rastocih akcentov. Tako lahko se enkrat zapisemo ugotovitev, da je bilo taksno nadomestno podaljsevanje ze prej naglasenih kratkih vokalov tipolosko komplementaro iktusnemu umiku. Za odgo- vor na vprasanje, ali se je oboje zgodilo hipno (tj. hkrati in v vseh pozicijah) ali samo v nekem (socasnem) casovnem pasu, se nimamo dovolj analiticnih primerjal- nih projekcij, zdi pa se ze zdaj, da komplementarnost izkljucuje kombinacijo obeh pojavov na zacetni razvojni stopnji (prim, dogajanje v a.p. c *zbretbj *zovetb —> *Zbretb/ *zovetb : dogajanju v a.p. b *jbdetb/ *moz.etb —> *jbditb/ *mozetb). V zvezi z nadaljnjim razvojem v a.p. b razumljivo obstaja se vrsta vprasanj, na katera bodo morale zanesljivo odgovoriti prihodnje analize, med drugim, zakaj je v a.p. b prislo do naglasnega umika z refleksom ppsl. novega akuta. Ce namrec primerjamo su- ponirane razvojne rezultate v a.p. b *moz,etb —> *mozitb in a.p. c *zovetb —> *zovetb, bi pricakovali, da je bilo razmerje med *e in *e tudi sistemsko jasno pro- filirano in da ni razloga za dodatni naglasni umik tipa *moz£tb —> *maz.etb, ki pa ga kazejo vsi slovanski jeziki. Najlaze bi ga bilo razlagati kot iktusni umik, ki ga je povzrocil nek cirkumfleks, ki ga opazamo tudi v *dme —> *dne in *trbje —> *trije in ki bi zahteval neko vmesno metatonijo ppsl. ' —> ppsl.(?) ", za katero pravega fonoloskega vzroka ni videti. Morda je v tipu *mozitb vendarle prislo do nekoliko Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 35 manjse podaljsave *e kot v tipu *jbdetb, kjer sta podaljsavo sprozila hkrati lahko oba (tj. levi/desni) polglasnika (ceprav se zdi, da je imel psl. sistem fonologizirano samo razmerje kratek: dolg vokal) in bi ta foneticna naddolzina lahko sprozila metatonijo samo v pri glagolih a.p. b s to strukturo. Glede na to, da se v sed. nepos- redno levo od koncnice pojavljata samo dve vrsti vokalnih morfemov (tj. tematski -e- *ndsitb. S taksno moznostjo razlage se odpravlja tudi doslej skrajno nejasni razlog za nastanek (ze suponiranega) cirkumfleksa na i v a.p. b, ki se ga je skusalo pojasnjevati predvsem z njegovimi etimoloskimi karakteristikami. Ce bo ta teza zdrzala kritiko, potem je na dlani tudi dejstvo, da so bili ob pojavu ppsl. meta- tonije psl. akuti se povsod dolgi in da je to mogoce dokazovati prav z umikom ak- centa v a.p. b. 5.6.1 Tip KOs *-aje—> *3 (=sedanjik), nedol. *-ati: Tako kot v zslov. (npr. stc. delate, stpolj./ polj. dzialaszJ narec. tudi dzialajesz, GHJP: 56),38 poznajo KO v tem tipu tudi jslov. (tudi bolg., mak.) in jerazmeroma stara. GRADIVO: sin. 2. ed. znas <- *znajesb, narec. kopas kopa (dol.) <— *kopaie- (poleg kopljes <— psl. *kdp-je-sb), hrv.-cak. 2. ed. znos, kopos, cuvos (k nedol. znat, kopat cuvat, toda 3. mn. znaju, cuvaju, kopaju), srb./hrv. znas, kopas, cuvas (k nedol. znati, kdpati, cuvati (prim, ms. 3. ed. znaet, byvaiet : 3. mn. znajut, byvajut). Kot je videti iz gradiva, nastala cirkumflektirana dolzina v jslov. ne povzroca (doslednega) umika naglasa na levi vokal: na prvotno dolgem prednaglasnem vokalu in tarn povzroca nastanek novega cirkumfleksa v a.p. a (prim. sin. delas <— *delas) ali pa nastanek novega akuta v a.p.b (prim, hrv.-cak. tiros : srb./hrv. tjerps <— *teraiesb k *terati). 38Lamprecht je z razvojem KOs i/aje —> *e/*a (tj. s kontraktom, ki ga doloca prvi kontrahend in ne drugi) dokazoval vlogo morfoloskih dejavnikov (tj. naslonitev na nedolocnike tistih sedanjiskih oblik (Lamprecht 1987: 132), ki vsebujejo na izglasju osnove isti vokal/morfem, kot je kontrakt, odpadejo pa sevedakakrsne koli primerjave z etimoloskim sklopom aje v R ed. m/s (tip *dobraieeb). Ce pogledamo na kontrakte s cisto foneticnega stalisca, bi bilo mogoce sklepati, da je doloceno vlogo odigralo tudi naglasno mesto tudi na levem, naglasenem kontrahendu, tako kot jo je naglasno mesto na desnem, ki je ustvarilo tudi prevladujoci model razmerja med izhodisnim KOs in kontraktom tako glede vokalne barve kot tudi glede vokalne dolzine. Ta hip je mogoce zanesljivo samo potrditi ze staro ugotovitev o zvezi med naglasnim mestom v KOs in tonemom kontrakta. 36 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 5.6.2 Tip KOs *-eje-> *-e- (= sedanjik), nedol. *-eti: KO je v KOs *eje izkazana v zslov. (npr. stc. umejest umies, stpolj./narec. umiesz/ umieiesz: GHJP, 56) in tudi jslov., in sicer s cirkumflektiranim kontraktom (tj. *eje —> *e). Pojavlja se v sin. in srb./hrv. govorih. Ze Ramovs je s KO razlagal sin. sed. oblike umem, smem, zivem in njihove narecne ustreznike (Ramovs II: 728,161). Tudi Belie navaja 4 taksne glagole, ki se pojavljajo samo v kontrahirani obliki (prim, times <— *um- eiesb k nedol. umeti, smes <— *s&meiesb k nedol. smeti, dospes <— *(do-) spejesb k nedol. ddspeti, pis (Belie' 1965: 11/2, 25), izkazani pa so tudi z drugimi narecnimi refleksi za *e (npr. cak. umim, cak. ziVen <— *zivemJ zivijen <— *ziveje- (Susak, HDZI: 121), stok. umijeis (<— *umes) <— psl. *umejesb\ cak. sniitsmim, stok. smjeti smijem (<— *s^mes) <— psl. *sz>mejesb). Zanimiva sta primera smes in snipes, kjer ni bilo pogojev za stokavski naglasni umik (tj. ni nobenega levega zloga), med njimi pa se posebej glasovna dvojnica sniijes <— *s§mesb. V tej namrec danasnji naglas kaze, da se iktus ni (vec) umaknil na levi 5. To bi sicer lahko pomenilo, da v casu umika akcenta s cirkumflektirane dolzine t. i. sibkega polglasnika ni bilo vec, ven- dar pa je v kontekstu oblike umijes <— *umes verjetneje, da ta stari umik nastal v casu (zacetne stopnje?) diftongizaeije tako psl. *e kot tudi kontrakta *e in da je ta preprecila umik v levo. Manj verjetno pa je, cetudi s cisto foneticno-prozodicnega vidika mogoce, da oblika smijem nadaljuje psl. *sbmejg. 6.0 Sklepi in ugotovitve razprave 6.1 Ceprav se je razprava prvotno usmerila v obseg in tipologijo KO v jslov., se je koncala s odkritjem slovanskega akcentskega pravila, ki je KO generiral, in ki se glasi, da je osibitev psl. e/u, ki je imela svoj izvor na izglasju, povzrocila dva (priblizno) hkratna in tipolosko komplementama pojava: (a) kadar je bil polglasnik avtonomno naglasen (tj. ne v prvem zlogu naglasne celote), se je naglas premaknil na najblizji levi zlog, kadar pa je ze sam stal v prvem besedenem zlogu, se je smer umika spremenila, tj. premaknil se je na najblizji desni zlog (Zaliznjak 1985: 123— 125), (b) kadar polglasnik ni bil naglasen, je povzrocal nadomestno podaljsavo ze prej naglasenega vokala v najblizjem levem zlogu; kadar pa je ze sam stal v prvem besednem zlogu, se j e smer nadomestnega podalj sevanj a spremenila, tj. podalj sal se je vokal najblizjem desnem zlogu. Iz clanka izhajajo naslednje ugotovitve, ki so pomembne tako za dolocanje ob- sega KO v jslov., kot tudi za boljse poznavanje tipologije in vzrokov slov. KO. Kon- trakcijske skiope (tj. KOs) sem analizirala glede na razlicne momente, med drugim glede na kombinaeije vokalov v funkeiji kontrahenta V) in V2 v KOs, ki ima struk- turo VjV2, glede na notranjo naravo zveze med glasovi in glede na areal pojavljanja KO z dolocenim tipom KOs. Ugotovila sem, da sta v c. kot zariscu ppsl. pojava KO skupni minimum vokalov, ki nastopajo v funkeiji kontrahenda V), vokala b! o, v funkeiji kontrahenda V2 pa vokala e/a. 6.2 KO je ppsl. pojav, ki ga je izvirno povzrocila osibitev psl. polglasnikov in je bil prozodicno pogojen. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 37 6.3 Tipoloska analiza KOs je pokazala, da proces KO ni bil odvisen od osibitve/izpada psl. *j, ampak prav obratno, daje do nje prislo tam, kjer jej ohranil svojo psl. naravo (tj. i, ki ga v razpravi iz tehnicnih razlogov zapisujem z j) in da je KO preprecevala sprememba narave konzonanta i. Tako je v coni, kjer je osibel ali celo izpadel (tj. i —> 0), prihajalo samo do asimilativnih procesov, ki sami po sebi tudi lahko vodijo v strnitve dveh prvotnih zlogov v enega (tj. dveh vokalov v enega). V coni pa, kjer se je okrepil njegov konzonantni znacaj (tj. i —> j), ni prislo ne do asimilacij in ne do KO. 6.4 Arealna analizajslov. gradivaje pokazala, da se v jslov. pojavljajo KO v vseh potencialnih KO kategorijah razen v izpeljanih glagolih tipa *kajati sg, *sejati, ki se v zvezi s tem navajajo za c. kot zarisce pojava, in da je izkazana celo v KOs, ki jih v zslov. ne najdemo, ker taksni sklopi niso mogoci na izglasju (npr. *zai$cb —> *zgc, *stoi$t’bkb —> srb./hrv. stecak, *gospod’a —> jslov. narec. *gospoja -> *gospa) in da je med izkazanim gradivom celo vec posameznih besed, ki izkazujejo KO, kot v zslov. (npr. *svoiak?> —»jslov. *svak). 6.5.0 Arealna analiza v kombinaciji z analizo tipov KOs je pokazala, da ima proces KO tipoloske faze (modele), ki so morda tudi casovne. Te faze, ki so hkrati tudi modeli KO, so: 6.5.1 Rudimentarni model KO. Tipi KOs *5/5 —> *y in *bjb -A 1 (vsi slov. govori v nenaglasenem polozaju poznajo *bj —> ij). 6.5.2 Razviti model KO. Tipi KOs *bje —> *je in *bja —> *ja (zslov./jslov.), -bjV —>jV (zslov./jslov.). Znacilen je za samostalnike, zaimke in glagole (sedanjik in ne- dolocnik). 6.5.3 Analogni model KO. Tipi KOs *oje —> *e, *oja -> *a, znacilen je za svo- jilne zaimke -» dolocne pridevnike (zslov./jslov.), za sedanjik glagolov s pripono *ie/o (zaslov./jslov), za posamezne besede (*vojevoda\ zslov. narec./jslov. narec.). 6.5.4 Razsirjeni model KO . Tipi KOs: -*ejd—> *’a, *-aja—> *d, znacilen za ppsl. iterative (zslov. narec.) 6.5.5 V posebno skupino uvrscam naslednje vrste KOs, ker tipolosko izstopajo od ostalih primerov v medglasju tako po KOs kot tudi po kontraktih: KOs *-aje—> *a, *-eje- —> *e je znacilen za ppsl. iterativne glagole (zslov./jslov.) in KOs *-ajq- —> *f (jslov. narec.) 6.6 KO v jslov. je danes disperzivna, kontrahirane oblike pa se umikajo; jezi- kovni razvoj poteka v smeri resubstitucije etimoloskih oblik, kar so omogocili tako nejezikovni kot ekskluzivno jezikovni dejavniki sistemske narave. 6.7 Zelo vprasljiva je trditev, da je imel proces KO svoje historicno zarisce v c. govorih in da se je po valovnem nacelu siril v druge prostore, torej tudi v jslov., saj tega ne potrjujejo ne arealni in ne tipoloski vidiki. Ne poznamo namrec izoglos za tako razmeroma pozne ppsl. pojave, ki bi zajele tako obsezen areal na jugu in bi 38 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij imele zarisce v zslov. Iz tega sledi, da se je maksimalen razvoj tega pojava v c. go- vorih samo kompaktno ohranil. 6.8 Glede na to, da je KO v jslov. zanesljivo ugotovljiva na historicnem prostoru *dj -4 jslov. narec.y (: d ltd.), je ta areal tudi potencialni areal KO v jslov., ceprav sega KO deloma tudi v stok. govore (Kosmet). Zdi se, da so razlogi za zslov./jslov. KO v genetsko sorodnem tipu slov. govorov, karje morda v zvezi celo s psl. narecno clenitvijo in naselitvijo Balkana. 6.9 Izkazalo se je, da je pri obravnavi KO v jslov. pomembno upostevati juzne meje areala in ne samo samo zvezo med sin. in zslov. LlTERATURA IN VIRI BELIC, Aleksandar, 1965: Istorija srpskohrvatskoga jezika II/1. Beograd: Naucna knjiga. BELIC, Aleksander, 1905: Dijalekti Istocne i Juzne Srbije. SDZ, knj. 1. Beograd: Srpska kraljevska akademija. BERNSTEJN, S. B., 1968: Kontrakcija i struktura sloga v slavjanskix jazykax. Slavjanskoe jazykoznanie. VI. Mezdunarodnyj stezd slavistov (Praga, avgust 1968 g.). Moskva: Izdatelbstvo Nauka. 19-31. BRABEC, Ivan, 1966: Govor Podunavskih Hrvata. HDZ11. Zagreb. 29-118. BRAJERSKI, Tadeusz, 1964: Sciagni?te i niesciagni?te formy zaimkow dzierzawczych. Pracefilologiczne 18/3. Warszawa. BUBRIX, D. V., 1922: Sevemo-kasubskaja sistema udarenija. Izvestija otdelenija russkago jazyka i slovesnosti rossijskoj akademii naukz> XVII. Leningrad!.. BULAXOVSbKYJ, L. A., 1980, 1983: Vybrani praci v p’aty tomax IV, V. Kyiv: Vy- davnyctvo Naukova dumka. CVETKO ORESNIK, Varja, 1992: H kritikam Ramovseve interpretacije Brizinskih spomenikov: ot zlodeine oblazti : odfzlauui bofige. SR 40/3. Ljubljana. 269-289. CDL - Mate HRASTE, Petar SIMUNOVIC, 1979: Cakavisch - deutsches Lexikon. (Mi- tarb./Redakt. Reinhold OLESCH). Koln/Wien: Bohlau Verlag. DOSTAL, Antonin, 1954: Studie o vidovem systemu v staroslovenstine. Praha: Statnl peda- gogicke nakladatelstvl. DYBO, V.A., 1981: Slavjanskaja akcentuacija. Akademija nauk SSSR. Institut slavjano- vedenija. Moskva. ELEZOVIC, Gl., 1932- 1935: Recnik kosovsko-metohiskog dijalekta I—II. Beograd. ESBM — Etymalahicny slounik belaruskaj movy III, 1985. Minsk: Navuka i texnika. ESSJ— France BEZLAJ, 1976-1995: Etimoloski slovar slovenskegajezika I—III. Ljubljana: Mladinska knjiga. GEBAUER, Jan: Historicka mluvnice jazyka ceskeho I. Hlaskoslovl. Praha: Nakladatelstvl CAV. GHJP - Z. KLEMENSIEWICZ/T. LEHR-SPtAWlNSKI/S. URBANCZYK, 1965: Gramatyka historyczna jazyka polskiego. Warszawa: PWN. GLUHAK, Alemko, 1993: Hrvatski etimoloski rjecnik. Zagreb: Avgust Cesarec. GBLBBOV, I., 1952: Kbm razvoja nay v imenitelen padez na sloznite prilagatelni v hblgar- ski ezik. - Izv. Inst. bzdg. ez. 1. HDZ - Josip HAMM/Mate HRASTE/Petar GUBERINA, 1956: Govor otoka Suska I. HDZ I. Zagreb. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 39 HMBM-A. M. BULYKA/A. I. ZURAUSKI/I. I. KRAMKO, 1979: Histarycnaja marfalo- gija belaruskai movy. Minsk: Navuka i texnika. HSSJ -Historicky slovnik slovenskehojazyka I/A-J, 1991. Bratislava: Veda. HVC - Arnost LAMPRECHT/ Dusan SLOSAR/ Jaroslav BAUER, 1977: Historicky vyvoj destiny. Hlaskoslovl, tvaroslovl, skladba. Praha: Statnl pedagogicke nakladatelstvl. IVIC, Pavle, 1957: 0 govoru Galipoljskih Srba. SDZ, knj. 12. Beograd: Srpska akademija nauka. IVSIC, Stjepan, 1971: Prilog za slavenski akcenat. Izabrana djela iz slavenske akcentuacije (Gesammelte Schriften zum slavischen Akzent). Band 96. Munchen. JEMBRIH, Alojz, 1981: Zivot i djelo Antuna Vramca. Prilog proucavanju starije hrvatske knjizevnosti i povijesne dialektologije. Cakovec. JEMBRIH, Alojz/LONCARIC, Mijo, 1983: Govor Gregurovca Vetemickoga. Rasprave Za- voda za jezik 8-9 (1982 -1983). Zagreb. KLEMENSIEWICZ, Zenon, 1974: Historia jazyka polskiego. Warszawa: PWN. Z prac In- stytutu Badan Literackich PAN. KOMAREK, Miroslav, 1963: Gebauerovo historicke hlaskoslovl ve svetle dalslho badanl. Jan Gebauer, Historicka mluvnice jazyka ceskeho I. Hlaskoslovl. Praha: Nakladatel¬ stvl CAV. 723-763. KOMAREK, Miroslav, 1973: Kontrakce v cestine, slovenstine a ostatnlch zapados- lovanskych jazyclch. Ceskoslovenske prednasky pri VII. mezinarodm sjezd slavistu ve Varsave. Lingvistika. Praha: Nakladatelstvl CSAV. 15-27. KONECZNA, Halina, 1952: Formy zaimkow dzierzawczych w jgzyku staropolskim. Spra- wozdania Komisji Jqzykowej TNW IV. Warszawa. KONESKI, Blaze, 1966: Istorija makedonskog jezika. Beograd: Prosveta/Skopje: Koco Racin. KRAJCOVIC, Rudolf, 1974: Slovencina a slovanske jazyky. Praslovanska geneza slovenciny. Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel’stvo. — 1988: Vyvin slovenskeho jazyka. Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel’stvo. LAMPRECHT, Arnost, 1987: Praslovanstina. Brno: Univerzita J. E Purkyne v Brne - fdo- zoficka fakulta. Spisy filozoficke fakulty c. 266. LEHR, Tadeusz, 1917: Ze studjow nad akcentem slowiahskim. Prace Komisji jijzykowej Akademji Umiej^tnosci w Krakowie Nr.l. Krakow. 1-92. LIEWEHR, Ferdinand, 1933: Einjuhrung in die historische Grammatik der tschechischen Sprache. 1. Teil: Lautlehre. I. Lieferung. Brunn. 91-172. LONCARIC, Mijo, 1986: Bilogorski kajkavski govori. Rasprave zavoda zajezik IFF, sv. 12. 1-224. -- 1990: Kaj-jucer idanas. Ogledi o dijalektologiji i hrvatskoj kajkavstini. Cakovec 1990. Biblioteka znanstveno-populama djela 36. — 1996: Kajkavsko tiarjecje. Zagreb: Skolska knjiga 1996. LORENTZ, Friedrich, 1925: Geschichte derpomoranischen (kaschubischen) Sprache. Ber¬ lin/Leipzig. LORENTZ, Friedrich GP, 1962: Gramatyka pomorska III. Wroclaw-Warszawa-Krakow. 868-1401. MACHEK, Vaclav, 1971: Etymologicky slovnik jazyka ceskeho. Praha: Nakladatelstvl CAV. MARVAN, Jin, 1973: Russkoe stjazenie i slavjanskaja doistoriceskaja kontrakcija. Mel¬ bourne Slavonic Studies No 8. Parkville: University ofMelbourne. 5-9. -- 1979: Prehistoric Slavic Contraction. The Pennsylvania State University Press. 40 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij MAZURANIC, Vladimir, 1908-1922: Prinosi za hrvatski pravno-povjesni rjecnik I—II. Za¬ greb: JAZU (ponatis: Zagreb: Informator 1975). MILETIC, Branko, 1940: Crmnicki govor. SDZ, knj. IX. Beograd: Srpska kraljevska akademija. MOGUS, Milan, 1977: Cakavsko narjecje. Fonologija. Zagreb: Skolska knjiga. NITSCH, Kazimierz, 1954: Przyczynki do charakterystyki polskich cechizmow. Wybor pism polonistycznych I. Wroclaw. 219-225. OLA I - Obsceslavjanskij lingvisticeskij atlas, 1988. Serija leksiko-slovoobrazovatelunaja. Vypusk 1: Zivotnyj mir. Moskva: Nauka. 142-143. OLESCH, Reinhold, 1983: Thesaurus linguae dravaenopolabicae I/A-O. Koln-Wien: Boh- lau Verlag. PAULINY, Eugen, 1963: Fonologicky vyvin slovenciny. Bratislava: Vydavatelstvo SAV. PESIKAN, Mitar B., 1965: Starocmogorski srednjokatunski i Ijesanski govori. SDZ, knj. XV. Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik. POKORNY, Julius, 1959-1969: Indogermanisches etymologisches Worterbuch I—II. Bern/ Miinchen: Francke Verlag. POPOVIC, Ivan, 1960: Geschichte der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden: Otto Harasowitz. RAMOVS, Fran, 1997:0 slovenskem novoakutiranem d > 6, q, q. Zbrano delo II. Razprave in clanki. Ljubljana: SAZU (ur. akad. Joze Toporisid) RHKKJ - Rjecnik hrvatskoga kajkavskoga knjizevnog jezika, 1-1984,11-1988. JAZU/ Za- vod za jezik IFF. Zagreb. ROZWADOWSKI, Jan: Ein quantitatives Gesetz der Sprachentwicklung. IF XXV. 41. SEJDP - Tadeusz LEHR-SPLAWINSKI, Kazimierz POLANSKI, 1962: Stownik ety- mologicznyjgzyka Drzewian potabskich I. Wroclaw-Warszawa-Krakow: Wydawnic- two PAN. SHEVELOV, George Y., 1964: A Prehistory ofSlavic. The Historical Phonology of Com¬ mon Slavic. Heidelberg: Carl Winter Universitatsverlag. SCHUSTER-SEWC, H., 1978-1989: Historisch-etymologisches Worterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache 1-24. Bautzen: VEB Domowina-Verlag. SKOK, Petar, 1971-1974: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskogajezika I-IV. Zagreb: JAZU. SSC - Jan GEBAUER, 1970: Slovnik starocesky I/A-J. Praha: SPsl - Stownikpraslowiahski 1-7. Academia. SSN - Slovnlk slovenskych nareci I/A-K, 1994. Bratislava: Veda. STADNIKOVA, E.V., 1989: Materialy k izuceniju dvuh fonem »tipa o« v staroveliko- ruskom. Istoriceskaja akcentologija i sravnitelbno-istoriceskij metod. Moskva: Nauka. 135-175. STANG, Christian S., 1942: Das slavische und baltische Verbum. Oslo. — 1957: Slavonic Accentuation. Oslo. STANISLAV, Jan, 1958: Dejiny slovenskeho jazyka II. Tvaroslovie. Bratislava: Vyda- vatel’stvo SAV. STIJOVIC, Rada, 1990: Iz leksike Vasojevica. SDZ XXXVI. SANU. Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik. 119-379. STEENWIJK, H., 1992: The Slovene dialect of Resia (San Giorgio). Studies in Slavic and general Linguistics, vol. 18, Amsterdam, 107-112. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 41 STIEBER, 1979: Zarys gramatyki porownawczej jqzykow stowiahskich. Warszawa: PWN. 5-265. SKRABEC, p. Stanislav: Valjavcev Prinos k naglasu u (nov)slovenskomjeziku in prihodnja slovenska slovnica. Jezikoslovna dela II. Nova Gorica: Franciskanski samostan Kostanjevica 1994 (ur. Joze Toporisic). TOPOLINSKA, Zuzanna, 1964: Stosunki iloczasowe polsko-pomorskie. Prace jpzykoznaw- cze. Komitet jgzykoznawstwa PAN. Wroclaw-Warszawa-Krakow. TRAVNICEK, F., 1935: Historickd mluvnice jazyka ceskeho. Uvod, hlaskoslovf a tvaros- lovl. Praha. 63-68 (sub: Stahovanf) TRUBECKOI, N. S., 1928-1929: K voprosu o xronologii stjazenija glasnyx v zapad- noslavjanskix jazykax, Slavia VII, Praga. 805-807. URBANCZYK, Stanislaw, 1962: Zarys dialektologii polskiej. Wydanie drugie zmienione i rozszerzone. Warszawa: PWN. UIJE - Uvod na izucavaneto na juznoslavjanskite ezici, 1986. BAN. Institut za bblgarski ezik. Sofija: Izdavatelstvo BAN. VATTI .ANT, Andre, 1966: Grammaire comparee des langues slaves III (Le verbe). Paris: Editions Klincksieck. VAZNY, Vaclav, 1967: Historickd mluvice ceska. \V\, II/2 Tvaroslovf. Praha: Statnl peda- gogicke nakladatelstvf. VONDRAK, Wenzel, 1906: Vergleichende slavische Grammatik I. Lautlehre und Stamm- bildungslehre. Gottingen. VUJOVIC, Luka, 1969: Mrkovicki dijalekat. SDZ XVIII. Institut za srpskohrvatski jezik. Beograd. VUKOVIC, lovan, 1974; Istorija srpskohrvatskog jezika. I dio. Uvod i fonetika. Beograd: Naucna knjiga. ZALIZNIAK, A. A., 1985: Ot praslavjanskoj akcentuacii k russkoj. Moskva: Nauka. OSNOVNE KRATICE IN OKRAJSAVE arh. = arhaicno, BS = Brizinski spomeniki, j- = juzni, glag. = glagol, K = konzonant, knj. = knjizno, KO = kontrakcija, KOs = glasovni niz (sklop), ki se kontrahira, narec. = narecno, nedol. = nedolocnik, pogov. = pogovorno, prid. = pridevnik, PS = pridevniska sklanjatev, samost. = samostalnik, s- = sevemi, slov. = slovanski, sr- = srednje, v- = vzhodni, V = vokal (V = dolgi vokal), z- = zahodni, blrus. = beloruscina, bolg. = bolgarscina, c. = cescina, cak. = cakavsko narecje, hrv. = hrvascina, gluz./dluz. = gomja/dolnja kajk. = kajkavsko narecje, kasub. = kasubsko, luziska srbScina, mak. = makedonscina, morav. = moravsko, polj. = poljscina, pomor. = pomorjansko, psl. = praslovansko, ppsl. = poznopraslovansko, rus. = ruscina, sin. = slovenscina, slovin. = slovinsko, sl§. = slovascina, srb. = srbscina, stok. = stokavsko, ukr. = ukrajinscina Summary 0.1 Although the paper was initially focused on the extent and typology of contraction (henceforth CO) in SSI., it resulted in the discovery of the Slavic accentual rule which had generated the CO. This rule states that the weakening of CS1. s/b originating in the Auslaut caused two (approximately) simultaneous and typologically complementary phenomena: (a) when ajer was accented autonomously (i.e., not in the first syllable of the accentual unit), the accent moved to the closest syllable on the left; when the accent was on the first word syllable, the direction of shift changed, i.e., it shifted to the closest syllable on the right 42 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij (Zaliznjak 1985, 123-125); (b) when a jer was not accented, it caused a compensatory lengthening of the previously accented vowel in the next syllable to the left; when jer was in the first syllable, the direction of the compensatory lengthening changed, i.e., the vowel in the closest syllable to the right lengthened. 1.0 The following conclusions, significant for determining the extent of CO in SSI. as well as for a better understanding of the typology and causes of SI. CO, can be derived from the article. Contractional clusters (COc) were analyzed with respect to various factors, among other things with respect to the combination of vowels functioning as contracted vowels Vi and V2 in COc with structure VtfVz with respect to the inherent nature of the connection between sounds, and to the areal of spread of CO with a certain type of COc. The author discovered that in Cz. - the center of LCS1. CO occurrence - a common minimum of vowels appearing in function of contracting vowel Vi are vowels b/o and in function of contracting vowel Vi are e/a. 2.0 CO is a LCS1. phenomenon, which was originally caused by the weakening of CS1. jers and was prosodically conditioned. 3.0 A typological analysis of COc shows that the process of CO did not depend on weakening/loss of CS1. *j, but, rather, the opposite: it occurred in places where j preserved its CS1. nature (i.e., i, which is in this paper for technical reasons written as j) and the change of consonant i prevented CO. Therefore, in the zone where i was weakened or dropped (i.e., i —» 0) only assimilatory processes occurred, which in themselves can lead to contraction of two original syllables into one (i.e., two vowels into one). On the other hand, in the zone where its consonantal nature was amplified (i.e., j —» j), no assimilation nor CO occurred. 4.0 An areal analysis of SSL material shows that in SSL, CO occurs in all potential CO categories except in derived verbs of the type *kajati se, *sejati - which are quoted for Cz. as the kernel of the innovation of the phenomenon -, that it appears even in COc not found in WS1. where this kind of clusters are not possible in Ouslaut (e.g., *zajMe —> *z|c, *stoiqt’bks —> Srb./Cr. s tecak, *gospod’a —> SSL dial. *gospoja —> *gospa), and that the material presented contains even more individual words with CO than WS1. (e.g., *svojakh —> *svak). 5.0 An areal analysis combined with the analysis of COc types showed that CO process has typological phases (models) which are perhaps temporal as well. These phases, which are simultaneously also CO models, are: 5.1 The rudimentary CO model. COc types are *575 —> *y and *bjb —» l (all SI. dialects have in unstressed position *bj —> if). 5.2 The developed CO model. COc types are *bje —> *je and *bja —» *ja (WS1./SSL), -bjV -» *jV (WS1./SSL). This model is typical of nouns, pronouns, and verbs (present t. and infinitive). 5.3 The analogical CO model. COc types are *oje —» *e and *oja —> *a. This model is typical of possessive pronouns —> definite adjectives (WS1./SSL), present t. verbs with suffix *ie/o (WS1./SSL), individual lexemes ( *vojevoda: WS1. dial./SSl. dial.). 5.4 Expanded CO model. COc types are *eja —» *’a and *aja —» *a typical of LCS1. iterative (WS1. dial.). 5.5 The following types of COc are treated in a separate group, since they typologically differ from the rest of the examples in intervocalic position with respect to COc as well as to the contracted vowels: COc *-aje—> *a, *eje—> *e is typical of LCS1. iterative verbs (WS1./SS1.) and COc *-aj?- -> (SSL dial.). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 43 6.0 CO is currently dispersed in SSI. and contracted forms are in remission: linguistic development is moving towards the resubstitution of older forms, which is due to non-linguistic as well as to exclusively linguistic, systemic, factors. 7.0 The claim that the kernel of the process of the CO innovation is in Cz. dialects and that it spread to other areas following the wave principle, therefore even to SSI. - is questionable, since this is neither confirmed by the areal nor by typological analysis. There are no other known isoglosses for such relatively late LCS1. phenomena that would cover such a large areal in the South, with the kernel of the innovation in WS1. It follows that the maximal extent of this phenomenon was only preserved in a compact way in Cz. dialects. 8.0 Considering that in SSI. territory CO can be reliably traced in historical areal *dj —> SSI. dial, j (: d, etc.), this areal is also a potential areal of CO in SSL, although it partially extends to Stok. territory (Kosmet). It seems that reasons for WS1./SS1. CO lie in genetically related type of SI. dialects, which might be related to CS1. dialectal differentiation and settlement of the Balkans. 9.0 The analysis shows that in treating CO in SSI. it is important to take into account the southern borders of the areal, and not just the connection between Sin. and Wsl.