CELJE, 31. MARCA 1977 - ŠTEVILKA 13 - rFX\ ?, DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah iN žalec Z UREDNIKOVE MIZE Povezanosti z bralci ne gojimo le prek pisarie besede in branja, vse bolj čutimo potrebo za neposredne j širni stiki. Odtod tudi usmeritev uredništva mi leteča uredni- štva, javne radijske oddaje, pa pomenki »s starimi grčami« itd. Sem pripišemo še izlet 100 kmečkih zcnsk, letos že petič. Letošnji je bil še posebej kronan z lepim vremenom, boljšega si niti želeti nismo mogli. Povezanosti pravim, ker smo bili kot ena, razumevajoča družina Novega tednika. In prav s temi vrsticarrii bi se vsi v uredništvu radi mhvalili vsem udeleženkam izleta na pozornosti do spremljevalcev IZ kolektiva NT-RC, ki so svoje delo in odgovornost zlahka opravili prav zato, ker je bila skiipina disciplinirana, dosledna v spoštovanju dogovorjenega programa potovanja in sodelujoča. — tudi v dobrem razpoloženju. Tega menda ni manjkalo, saj smo shajali celo brez »bolniške«. Ostaneta pa r.am dve želji: kako organizirati snidenje z večjim številom (saj zanimanje za izlet močno narašča) in kako ugoditi vsem vabilom »pa pridite zagotovo naokrog« Radi bi, saj bomo zvedeli marsikaj primernega za objavo. Toda kdaj, na to pa zaenkrat še ne zmoremo odgovoriti. In vendar, dobra volja nas bo, že kdaj, zanesla na dom kakšne bralke v kramljanje. VAS UREDNIK kmetijski kombinat šentjur BOGAT NAČRT za letos nad 52 milijonov Kmetijski kombinat Šentjur je je v minulih petnajstih le- tili, ko je celotni dohodek na- rasel dvajsetkrat, hitro ra-/ri- jai. še hitrejši razvoj pa na- črtujejo v srednjeročnem ob- dobju. že letos bodo v druž- beni sektor vložili nad 23 i^ii- lijonoTv' in v zasebni sektor 29 milijonov dinarjev. Lepo osnovo za taik&en ra- zvoj so ustvarili že lani, ko so dosegli 221 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ali 14 od- stotkov več kot leto prej. Ra- zen tozda klavnice, ki bo po modernizaciji tudi uspešen, so vse temeiije organizacije kombinata poslovale uspešno. že iz načrta naložb je ra- zvidno, da bodo svoj razvoj usmerjali predvsem v živino- rejo, pridobivanje silaiine kr- me, proizvodnjo mleka in sa- djarstvo. V družbenem sektorju bo- do letos ukinili proizvodnjo ml^ na Planini, tu pa bodo zgradili hleve za pitanje go- vedi. Načrtujejo tudi izgrad- njo hle^-ov za kokoši, večje melioracije, s katerimi bodo pridobili 250 hektarov ze- inljišč in obnovo hmeljišč. V kooperaciji pa bodo obno. 'ili .SO hlevov za govejo živi- no. 20 hlevov za svinje ter 13 hektarov nasadov jablan in ribeza. , V načrtu do leta 1980 so za- stavili pogumne cilje. V druž- benem sektorju želijo proizve- sti letno po 20a so udele ženci seje sprejeli kot zače- tek javne razprave o proble- mih malega gospCidarstva v celjski občini. Ko so konstituirali občin- sko konCerenco svetov po- trošnikov, so za predsednika izbrali Jožico Prelesnik. Vrh tega so izvolili enajst članov v izvršni odbor, za pred.sed- nika tega telesa pa Viktorja Hermana. iMB Titovi kurirčki krenili na pot v sohoto dopoldne ob 10. uri so krenili na pot mladi kurirji iz Cel.ia. Ob svečuno^li so ^ zbrali na dvorišču Starega piskra v (^l.ju, k.jer so slovesnost obeležili s kulturnim pro- painonj, v katerem so sodelovali godba na pihala ter pevski zbor Ln recitulorji iz osnovne celjske čete. Zatolck kiirivčkove pošte v Celju pomeni letos po progi »K« — Koroška. Siccr pa so ki nosijo pozdrave tovarišu Titu za njegov 85. ro,jstni dan, krenili na pot iz petih '^"venskih mest. Tako bodo najlepše obeležili praznik svo.jega vzornika, tovariša Tita in priliod na čelo jugoslovanske komunistične parti.je. ( Kurirčkova pošta, ki jo bodo nosili pionirji, .je letos jubilejna, že petn£i.}sta i>o vrsti. ^ '.iski pionir.ji pa so 2 n,jenim začetkom obeležili nc samo vrsto že omenjenih jubilejev, /brani na dvorišču Starega piskra, tudi 35-letiuco streljanja talcev. Prečno. Titovi kurirčki« iVLVTEJA I'ODJEO žalec: o gospodarstvu Danes bo v Žalcu se.ja ol>- činske skupščine. Na seji bo- do najprej govorili o gospo- darskih gibanjih v občini v lanskem letu ter o gibanju skupne porabe lani. Sledilo bo poročilo komisije Izvršne- ga sveta za varstvo okolja, na- to pa še poročilo o doseda- njem delu sklada za uresni- čevanje programa izgradn,)e določenili objektov družbenih dejavnosti. Za tem bodo pre- gledali realizacijo finančnega načrta sklada za leto 1976 ter govorili o programu vlaganj v tem letu. Po končani seji vseh treh zborov bo še seja zbora zdru- ženega dela in zborov krajev- nik skupnosti, na kateri bo- do govorili o začasnem finan- ciranju proračuna občine za prvo trimesečje letošnjega le- ta J. V. plenum ctz Včeraj dopoldne je bila redna plenarna seja Celj- ske turistične zveze, na ka- teri 90 odobrili poročilo o delu zveze lani pa tudi delovni načrt za letos. Razen tega so sprejeli razpise tekmovanj in ocen- jevanj, ki imajo v tej tu- ristični družbeni organiza- J cd j i že nekajletno tradici- | jo. I mozirje: vendar integracija Potem, ko je propadel refe- rendum med člani kolektiva gostinskega podjetja »Turist« v Mozirju za priključitev kot samostojna temeljna organiza- cija združenega dela celjske- mu Izletniku, v občini niso vrgli v koruzo puške za okre- pitev gostinske dejavnosti. In tako so šli v novo akci- jo. Zdaj zmotraj občine. Po temeljitih pripravah so se odločili za povezavo »Turista« s kuhinjo, ki pripraivlja topie obroke za delavce občin.ska uprave. Najprej so sestavili eko- nomski elaborat, ki je potr- dil upravičenost integracije, 2atem pa šli v javno razpra- vo; Pobuda je naletela na po- polno razumevanje. In tako so prepričani, da se bo priprav- ljenost članov obeh kolekti- vov za dalo rta skupni poti pokazala tudi jutri, ko bodo imeli referendum. Tako bo napravljen tudi pr- vi pomembnejši korak za okrepitev gostinske in turisti- čne dejavnosti v Gornji Sa- vinjski dolmi. -pa 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 celje ODGOVORNE NALOGE za uresničevanje zakona o združenem delu Četudi torkova razprava na ločenih sejaJi delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine o osnutku progra- ma za uresničevanje zakona o združenem delu v občini ni dala tistega, kar smo priča- kovali, še zlasti ne na seji zbora združenega dela, kjer Je v razpravi poleg predsed- nika celjskega občinskega sin- dikalnega sveta Venčeslava Zalezine sodeloval le delegat Razvojnega centra Janez Ko- vačič, ne gre tega slabega odziva jemati preveč kritično. Vse namreč kaže, da so de- legacije, zlasti v združenem delu, čakale na osnutek skup- nega programa, v katerem ima vsak svoje mesto. In se- veda odgovorne naloge. In ta- ko bo konkretno delo steklo šele zdaj, čeprav je treba po- vedati, da so mnogokje sto- pili v akcijo že dosti prej. Skupen program za ures- ničevanje zakona o združe- nem delu v celjski občini predvsem opozarja na obrav- navo in rešitev številnih pro- blemov, ki zadevajo razvoj dohodkovnih odnosov. Med prioritetne naloge tega po- glavja pirav gotovo sodijo še združevanje dela In sred- stev, svobodna menjava dela, področje samoupravnega spo- razumevanja in družben^a dogovarjanja, planiranje, po- vezovanje temeljnih organiza- cij zdrtiženega deda in kra- jevnih skupnosti, stabilizaci- ja, nagrajevanje po delu in tako naprej. Nalog pa je se- veda še dosti več, saj gre pri tem za vsebinsko preob- razbo in za uveljavitev tak- šnega delegatskega sistema, ki bo delovnim ljudem in ob- čanom v resnici omogočil od- ločanje o pogojih in rezulta- tih dela. Del^ati vseh treh zborov celjske občanske skupščine pa so na ločenih sejah spre- jeli tudi več predlogov in os- nutkov odlokov. Tako zbor krajevTHh skupnosti osnutek odloka o imenovanju ulic in trgov v naselju Vojnik, vsi zbori osnutek odloka o za- kloniščih, zbor adniženega dela in zbor krajevnih skup- nosti pa tudi osnutek odloka o najvišji stanarini za vseka, tegorije stanovanj v občani (predvideno je povišanje za 30 odst.) ter o delni nadome- stitvi stanarine v občini. Navzlic temu soglasju pa za- enkrat še ni Tnano, kdaj bo treba odšteti nekaj več de- narja za stanarino. In kon- čno so delegati dveh zborov sprejeli odločbo o ustanovitvi osnovne šole »Veljiko Vlaho- vii6« T Ceiju. M. BOŽIČ ŠENTJUR: DRUŽBENA SAMOZASCITA Družbena samozaščiti bodo v tem in v prihodnjem obdobju posvečali veliko pozornosti. Predvsem želijo na tem področju okrepiti idejno politično delo ter poglobiti varnostno kulturo delovnih ljudi in občanov. Vsebino družbene samozaščite bodo v večjem obsegu vMjučevaM v Izobraževalne programe na vseh ravneh rednega in izrednega izobraževinja. Niijno potrebno je. In izrednega pomena tudi razvijati publicistiko in pro- pagandno delo ter redno pripravljati ustrezno gradivo za nosilce družbene samozaščite. Program dela, ki so si ga v šentjurski občini zasta- vtld na tem področju je izredno obsežen. Koordinacij- JBki odbor mora izvesti organizacijo in utrditi delovanje odborov družbene samozaščite v organizacijah združe- nega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih inte- resnih skupnosti. Na krajevnih skupnostih pa je, da ustanovijo organe požarnega varstva in gasilstva, izde- lajo splošne akte in izvajajo program izobraževanja. Pobudnik dela na vseh pobočjih pa morajo biti in os- tartii družbenopolitične organizacije, ki morajo sodeJova- ti tudi pri informiranju in i2x>braževanju občanov pri družbeni samozaščiti. MATEJA PODJED smarski sindikati PREMALO ŽIVAHNOST povsod se še zrcali formalizem — odgovornost Delo občinskega siveta Zveze sindikatov v Šmarju pri Jelšah v preteklem obdobju je bilo, tako ugotavljajo v šmarski občini, več ali manj dobro, ne sicer najboljše, a zadovo- ljivo. Kadar je šlo za razreševane pn'oblemov in pomembnih vprašanj, so jih poizkušali razrešiti predvsem z neposrednim kontakti- ranjem z osnovnimi organizacijami in v ta namen sklicevali posivetovanja njihovih predstavnikov. Taikšna oblika se je pokazala za najboljšo, saj je po svoje prisipevala k utrjevanju celotne organiziranosti. Kljub takšnim neposrednim zvezam, obilici inštruk- ciii, zahtev, pobud in občasnih razgovorov pa delo vendarle ni steklo zadovoljivo, saj so se znova pojaivili stari problemi, povezani z starim mišljenjem. Ostaja namreč še vedno del c^ovnih organizacij, ki se nikakor ne morejo tu in tam pa tudi nočejo (tako vsaj iz- gleda) vključiti v spreminjanje razmer nji- hovega samoupravnega okolja. Temu je se- veda kriva premajhna vztrajnost na eni stra- ni in na drugi strani prevelika soodvisnost Od vodilnih struktur. Običajno se funkcio- narji osnovne organizacije sindikata zado- volje s stališči, sprejetimi v ožgem krogu, največkrat celo brez predhodne razprave z delavci (najlažja pot k zadostitvi določene zahteve). To pa je tudi razlog, da v takšnih osnovnih organizacijah akcij največkrat ne izpeljejo do konca, da v njihovem delu ni živosti in da se povsod zrcali formalizem. Po navadi takšne osnovne organizacije rn( nijo, da je akcaja izpeljana že s samim spj, jetjem stališč, ne da bi jih podprl tudi ^ lektiv. Takšno stanje se seveda zrcali v d^ celotnih šmarskih sindikator/. Nemalo krj de leti tudi na kadre, saj le teh skorajda ^ Taiko so na primer imeli nemalo težav, ^ so hoteli pripraviti temeljito analizo o s; moupravnih razmerah v TOZD-ih. Tudi pri delegatskih odnosih še vedn ostaja odprtih virsta vprašanj. Odgovomoj delegatov je čestokrat preskromna, kar s« veda že v osnovi zavira dosilednejše funkcj oniranje celotnega sistema na vseh ravne]; Skupščine so v večini primerov nesklepčn« to pa razumljivo vpliva tudi na odločitve ii preko njih na izvršitev akcij. Ob nekako splošni ugotovitvi, da je bili delovanje dobro, velja povedati, da velja ti definicija in ocena le za nekatera področji delovanja, ne pa za vse. Vsekakor so se doma la vse osnovne organizacije izredno dobr( izkazale pri vrsti akcij, ki jih je načrtovat in izvedla občinska skupščina skupaj z dni žbeno političnimi organizacijami, nekoliic pa je zašepalo politično delo. Velja torej, d| je v delu sindikata premalo živosti, kar h I)Osebej odraža v posameznih osnovnih oi ganizacijah. MILENKO STUA5I5 dan brigadirjev srečanje brigadirjev z akcij od 1946—1977 1. aprila je širom po Ju- goslaviji proglašen kot praz- nik mladinskih delovnih bri- gad. Mladinske delovne ak- cije so postale sestavni del družbeno-politične dejavnosti mladih širom po naši domo- vini. S prostovoljnim delom mladi že vrsto let tvorno pri- spevajo k hitrejšemu napred- ku naše samoupravne soci- alistične družbe. Ne samo krepitev bratstva in enotnosti, mladinske de- lovne akcije pred.stavljajo tu- di šolo življenja in dela, sa- moupravljanja in krepitve so- cialistične zavesti mladih. In ob vsem tem najbrž ne moremo zanikati, da so mla- dinske delovne akcije posta- le stalna usmeritev mliade generacije. Področje prosto- voljnega dela mladih, ki se ne kaže le v materialnih rfr zultatih, je postalo pomem- ben element družbenih gibanj naše družbe. Slovesnosti ob dnevu brigadirjev se bodo zvrstile širom po Jugoslavi- ji. Tudi v Celju. Občinsla konferenca ZSMS Celje je or ganizator srečanja brigadir jev, ki bo v petek ob 19. uri v dvorani Golovec. Na tem srečanju bodo formirali stal-^ ne brigade, brigade veteranoT| in brigade 1977. Po kulturnem programu pa bo sledilo tov»j riško srečanje s plesom. Vsem brigadirjem tudi na-' še čestitke! MATEJA PODJED celjska občina MILAN BATISTIČ Tokrat mm želimo, dra- gi bralci, v naši redni rubriki predstaviti, prav- zaprav opisati izsek iz življenja Milana Batisti- Ča-Slovenka, ki ga mnogi od vas poznate po njego- vem neumornem delu že od ranih mladostnih let. Rodil se je v puntar- skem kraju Vrtojbi pri Novi Gorici 1927. leta in v prvih dneh meseca marca se je srečal z Abrahamom. Ze v mlado- sti je spoznal vso krutost okupatorja in fašistične- ga nasilja. To grenko spo- znanje, predvsem pa od- ločna težnja po svobodi, sta Milana, starega komaj dobrih šestnajst let, pripe- ljala v vrste OF. Pisalo se je leto 1943. Milan pa je bil tedaj že med pri- morskimi VOS-ovci, in če- prav mlademu, so zaupali izredno pomembne in težke naloge. Ni se jih ustrašil, ampak je vse do potankosti vestno izvršil. V teh težkih časih je še bolj vzljubil ljudi, nara- vo, predvsem pa gozdove in stečine, ki so ga priče- le vse bolj privlačevati. Vojna je minila, ljubezen do ljudi in narave je osta- la neomajna. Svoje bogate partizan- ske in obveščevalne iz- kušnje še danes, čeprav je že upokojen, s srcem prenaša na mladi rod m samo preko odličnih pre- davanj na Delavski uni- verzi, ampak tudi v vsak- danji praksi. Sicer pa ga je kmalu po svobodi služ- ba v UJV pripeljala na zeleno štajersko, kjer je vrsto let izvrševal v ta- krat mladi republiki iz- redno odgovorne naloge in zato prejel več po- membnih visokih voja- ških in državnih odliko- vanj. Ko si je ustvaril dom in družino, je postal nSta- jerc« v pravem smislu be- sede. Prirojen čut do do- slednosti in pravičnosti ter ljubezen do narave sta ga pripeljala v vrste lovcev. Lovci — komuni- sti celjske regije so mu zaupali vodstvo aktiva ko- munistov — lovcev pri Medobčinskem svetu ZKS, kjer dela že drugo leto in uveljavlja samouprav- ne in delegatske odnose v lovstvu kot regijski se- kretar lovcev. In prav je, da med temi vrsticami zapišemo tudi iskrene če- stitke in želje za nadalj- nje tovariško sodelovanje ob njegovem življenjskem jubileju tudi v imenu vseh lovcev, ki mu, tako vrstniki, kot mlajši kole- gi, želijo veliko zdravih in srečnih let v zeleni bratovščini. Izvršni odbor Zveze lovskih družin je ob iskrenih čestitkah izra- zil željo, da se Milan Ba- tistič za svoje preteklo in sedanje delo tudi lov- sko odlikuje. Vendar pa je oh lovu Milan aktiven tudi na vseh ostalih področjih družbenopolitičnega živ- ljenja. Svoj prosti čas zna tvorno vtkati v delo pri Občinski konferenci ZK Celje in je hkrati pred- sednik ene največjih os- -novnih organizacij 2ZB na Otoku. Omenili smo ga že kot sekretarja akti- va komunistov lovcev, ob tem pa je še pred- sednik kadrovske komisi- je zveze lovskih družin Celje. Njegov prosti čas je de- lo, utrip vsakdana. Njego- va velika ljubezen so stečine in lepote naših krajev. MATEJA PODJED ob dnevu invalidov vnovič vključevanje v življenje Letošnje geslo ob Medna- rodnem dnevu invalidov nosi delovni naslov — ODSTRA- NJUJMO OVIRE. Uspešno živlijenje invalidnih oseb zahteva v našd družbi sposobnost, da imajo obču- tek varnosti in primemo po- moč, če so telesno aJd du- Sevno prizadeti. Zlasti neka- tere vrste prizadetosti povzro- čajo posebno negativna sta- lišča s strani zdravih ljudi. Splošna javnost je premalo sesananjena s potrebami in sposobnostmi prizadetih in- validov. Glavni pouidarek pri odpravljanju negativnih sta- lišč, ki se pojavljajo kot ovi- re pri vključevanou prizade- tih v življenje mora izhajati iz dejstva, da je ix>tirebno naj- prej vzgojiti javno mnenje, potem pa šele vztrajati pri posamemih rehabilitacijah. Arhitektonske ovire prepre- čujejo normalno gibanje te- lesno prizadetih oseb. Okoli dvajset odstotkov ljudi je za- radi tega v vsakodnevTiem delu ogroženih. Na tem pod- ročju pri nas ni bilo ničesar storjenega. Ni znano, ali kak- šen hotel pri nas gradimo tabo, da bo dostopen tudi invalidom. Na isto naletimo pri gradnji šol in stanovanj- Zato nd čudno, če se organi- zacije, ki združujejo invala^ ne osebe, zatekajo k poseb- nim ptrevossom in se na t» način neJiote iaolirajo od os- tale družbene skupnosti. Kdaj bo mogoče ponuditi prizadetam prospekte, ki bodo vabili na poto-vanja, ^ katerih se ne bodo počuti neudobno zaradi svojih težav' Kdaj se bodo znižale stopo*' ce vagonov in avtobusov, ^ bodo Ijuic^e s težavami v P bamju laije vstopili? Ovire, na katere nalete V^' zadete osebe, moramo odpra^ Ijati skaipno, ker le vklju^ vanje invalidov v družbo I'" pomagalo odpravljati težav«' katerim je iz^stavljena f'" validna oseba. Pod geslom — Odstrani« mo ovire je potekala tudi tošnja konferenca društva ^ validov Celje v pretekieJ® tednu. Popestrili so jo S® bogatim kulturnim sporedoi^' najbolj pa je bdi] a raaveseUJ' va vdsoka udeležba. * . Z. ^ __31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stfan Z intdjitanov dioksid PERSPEKTIVE SO V MEGLI tudi letos še planirajo izgubo. bo mogoče proizvesti več? Največji problem v celjskem gospodarstvu je trenutno nedvomno lOZD Titanov dioksid v cinkarni. Tristočlanski kolektiv te temeljne orga- nizacije je minulo poslovno leto zaključil s 94,5 milijona dinarjev izgube po pokritju dela izgube s strani drugih tozdov cinkarne, tujega partnerja jn drugih, je ostalo še 20,5 milijona nepokrite izgube, ki jo bodo pokrili s pomočjo bank in sklada skupnih rezerv republike. Na vsakega od delavcev je odpadlo torej dobrih 300 tisoč dinarjev izgube, kar je nevzdržno, še posebej če vemo, da bi bilo lahko v drugač- nih okoliščinah prav toliko dobička. V TOZD Titanov dioksid so že proti koncu minulega leta pripravili sanacijski načrt, ki so ga v nekaterih institucijah sicer ugodno ocenili, izvršni svet občinske skupščine pa se ni strinjal s tem, da tudi v sanacij- skem načrtu za letos še predvidevajo večjo izguba in ugotovil, da takšen sanacijski načrt problema te TOZD ne rešuje trajno. Tovarna titanovega dioksi- da je bila zgrajena skupaj 2 v^odnonemškim pai-tner- jem iz Berlina. Pogodba o sodelovanju je . bila podpisa- na aprila 1968 in se bo iztek- la šele leta 1988. Tovarna je bila zgrajena za kapaciteto 20 do 25 tisoč ton, v obdelo. valnica lahko površinsko ob- delajo 10.000 ton od te pro- iz\'odnje. Pogodba s tujim partner- jem je bila med prvimi med- državnimi pogodbami, tudi za- radi tega pa je za cinkarno iza-edno neugodna. Cinkarna je namreč dolžna polovico proizvodnje prodati v Vzhod- no Nemčijo, cena te proizvod- nje pa se ravna po svetovni. Slabost je v tem, da ima Jugoslavija z Vzhodno Nem- čijo še vedno klirinški način plačevanja in je dolar, ki ga dobijo za proizvod vreden manj. Tovarna titanovega dioksi- da je pričela poskusno obra- tovati spomladi leta 1972, red- na proizvodnja pa je stekla a precejšnjo zamudo maja iyi3. leta. Le dva meseca za- tam je požar upepelil izred- no drage filtre. V naslednjih dveh letih je proiizvodnja positopno nara- ščala, vendar mnogo počasne- je, kot so načrtovali. 2e le- ta 1975 bi tako po planu pro- izvodnja morala doseči 20 ti- soč ton, proizvedU pa so 5.000 ton titanovega dioksi- da manj. Prav toliko manj so ga proizvedli tudi leto po- prej. Tudi lam načrtovane proizvodnje niso dosegli. Ta- ko v letu 1974 kot v letu 1975 je tozd Titanov dioksid posloval z izgubo, ki pa so Jo v celoti solidarno ix>krili ostali tozdi cinkarne. Izguba je letos doseglasvoj višek. Ustvarih so 292 mili- jono\' dinarjev celotnega do- 'W)dka, za to pa so porabili 326,5 milijonov dinarjev sredstev. Po odbitku vseh da- jatev (dohodki, pogodbene zakonske obveznosti itd) j® izguba znesla 94,5 mUijo- ^lov dinarjev. K pokrivaiiju ^^ visoke izgube so svoje prispevali solidarno ostaJa cinkarne, zunanji part- ^^ in nekateri drugi, še vedno P® je ostalo skoraj 20,5 md- •jonov dinarjev nepokrite «eube. ^ lani so si v cinkarni za- stavili sanacijski načrt za ^ titanov dioksid. Na čem temelji, kakšne so realne ^'^osti, da z njegovo lu-es- J^čitvijo problem tega tozda wajno rešijo, kateri so bdli ^Jiovni vzroki visokih iz^b, ® to so vprašanja, ki sd v celjskih gospodarskih ^ih z vso resnostjo z£U '''avljajo. VZROKI IZGUB Tudi v cinkarni so kritič- no ocenili vzroke, ki so tozd titanov dioksid pripeljali v izredno težavno situacijo. Pri ugotavljanju vzrokov so pred- vsem opozorili na zunanje, na katere sami ne morejo vplivati in seveda tudi na no- tranje vzroke, ki so po naši oceni tudi osnovni povzroči- telj tako velikih izgub. Med zunanjimi vzroki na- števajo v cinkarni predvsem padec cen titanovega dioksi- da na zunanjem tržišču, viš- je cene ener^je in nekaterih storitev. Nedvomno so to močni razlogi. Predvsem pa- dec cene na svetovnem trgu, ki je kolektiv dejansko moč- no prizadel. Kljub temu pa, ob dejan- skem upoštevanju iz zuna- njih vzrokov izhajajočih iz- gub, ne moremo mimo dej- stva, da bi bilo lahko mno- go, mnogo bolje, če bd v cin- karni zmali bolje delati in bili sposobni obvladovati pro- izvodnjo titanovega dioksida ln se znali izogniti notranjim težavam. Od notranjih vzrokov je nedvomno na prvem mestu prenizka prodzvodnja. Kot že rečeno tozd TiOj doslej še nikoli ni iig>o]ndl plana koli- činske proizvodnje, pa čeprav ta le rii bil previsoko za- stavljen. Drugi razlog je še nezadovoljiva kakovost izdel- kov in nepopolen asortiman, kar je zlasti prizadelo pro- dajo na domačem trgu, kjer tozd, mimogrede pKJvedano, dosega znatno boljše cene kot v tujini. Ob teh močnih vzrokih ne gre pozabiti še na preveliko porabo surovin in njihov skromen izkoristek, hkrati pa še na preveliko pK>rabo drage energije. Na- slednji, morda celo osnovni, vsekaikor pa izredno močan krivec stanja, je nesposob- nost vzdrževalne službe, kd kljub velikim naporom ne more v celoti vzdrževati za- htevnih naprav. To so osnovni razlogi, ki bi jih lahko strnili tudi v takle opis; v tozdu delavci še vedno ne znajo delati z napravami takio kot bd mora- li, zato so slabo izkoriščene, zatajilo je njihovo vzdrževa- nje in prišlo je do pogostih zastojev. Slaba kadrovska zasedba od osnovnih delov- nih mest navzgor pa je še dodaten razlog talcšnemu sta. nju. Ko smo že pri tem, je treba povedati, da imajo prav z delavci izredno veliko težav. Nizka izobraževalna struktura, izredno močna fliiktacija in nedisciplina pri delu, vse to še kako vpliva na motnje v proizvodnji. Po Ix>godbi bi bila cinkarna dol- žna pri tujem partnerju iz- šolati in usposobiti za delo v tej tovarni dve izmeni de- lavcev. To nalogo pa so le polovično izvršili! če se za hip pomudimo še pri vzdrževanju, je treba po- vedati, da je osnovna slabost vzdrževanja v tem, da kadrov- ska zasedba še ni ustrezna, da ni preventivnega vzdrževa- nja naprav, da niso pKDskrbe- li niti za vse potrebne re- zervne dele. Iz tega torej tu- di izvirajo dolgi zastoji, do katerih pride ob okvarah. KAKO IZ TEŽAV v svojem sanacijskem na- črtu si je tozd TiOj zastavil kopico nalog, z uresničitvijo katerih bd v dveh letih spla- vah iz izgub. To pa pomeni, da tudi za let.os še planirajo izgubo. Sanacijski načrt temelji na pvovečani proizvodnji. Že le- tos naj bd proizvedli 20.000 ton titanovega dioksida, od tega 10.000 ton bolj iskanih in dražjih obdelanih tipov. Ob tem bd ustvarili 368,5 md- Ujona dinarjev celotnega do- hodka, po i>oravr«;va obvez- nosti, v katere pa odplačalo sanacijskih preditov ni zaje- to, bd za cinkamo ostalo še 8,6 milijonov dinarjev izgu- be. Predvidevajo, da bodo takšno izgubo lahko solidar. no polaild tozdi cinkanie.. v letu 1978 naj bi tozd iz- plaval iz težav. Proizvedli naj bi 22.000 ton titanovega diok- sida (tolikšna proizvodnja je mogoča le z uporabo bolj- šili surovin), od tega 10.000 ton obdelanih tipov. Ob 452,4 milijona celotiiega dohodka bi ostalo cinkarni še 24 mi- lijonov dinarjev skladov, do leta 1980 pa naj bi dosegli skoraj 25 milijonov dinar- jev skladov. Ob višji proizvodnji ute- meljujejo sanacijo tudi z viS- jo proizvodnjo dražjih, obde- lanih tipov, poudarjajo, daje svetovna poraba tega izdelka v porastu in da tudi cene na svetovnem trgu sorazmerno hitro rastejo. ALI SO MOŽNOSTI ZA TRAJNO REŠITEV Ob vsem tem bo cinkarna morala izpolniti še vrsto iz- redno zahtevnih in po našem mnenju dolgotrajnih nalog, v proizvodnji naj bi povišali izkoristek zmogljivosti na 20 oziroma 22 tisoč ton letno. Surovine naj bd bolje izrab- ljali, več pa bd proizvajali tu- di obdelanih tipov, kljub že sedaj ozkemu grlu v obdelo- valndcd, ki jo želijo do leta 1960 razširiti. V komercdall naj bd poskr- beH za višjo prodajo doma, ki naj bi se v dveli letih več kot podvojila. Postopno naj bd zmanjševali tudi dobavo v vzhodno Nemčijo, kamor gre sedaj nad polovico pro- izvodnje. Zagotovili naj bi tu. di normalno oskrbo s sim>- vinami. Vzdrževalci bodo morali zagotoviti nemoteno obratova- nje in poskrbeti za pravočas- ne rekonstrukcije. Kadrovska služba pa bo morala pKJSkr- beti za dodatno izobraževa- nje delavcev in za stimulativ- nejše nagrajevanje. Ko je celjski- izvršni svet o tem načrtu razpravljal, ga je dokaj skeptično ocenil. Načrt kakršen je namreč po njihovem mnenju ne zago- tavlja trajne rešitve proble- ma, še zlasti ker bo zaradi plana izgube letos tozd TiO^ tudi prihodnje leto v sana- ciji. če zaraxii kakršnihkoli razlogov delavcem tu »spodr- sne« še prihodnje leto, bi to pomenilo tretjo zaporedno sanacijo, s tem pa i>o zako- nu obvezno likvidacijo. Hkra- ti bi bile tudi posledice ta- koj-šnje ukinitve tozda in s tem prekinitev pogodbe z vzhodnonemškim partnerjem hude. Ker gre torej za po- membno proizvodnjo, kjer so tudi interesi mnogo širši od občanskih, bo treba storiti vse, da se problem obravna. va tudi na zvezni ravni in da pri reševanju s sistem- skimi ukrepi pomagajo vsi. Kajtd problem TiOj, ki je vrh vsega še med najmočnejšimi celjskimi onesnaževalci oko- lja, ne bo moglo večno na plečih nosdti C5elje in njegovi delovni ljudje. Kakorkoli že, kljub raču, no na papirju, ki se v sa- nacijskem programu sicer lepo iziteče, vprašanje pa je, če so povsem realni, ostaja problem titanovega dioksida osrednji problem celjskega in ne le celjskega gospodar- stva. žal, tudi z zelo megle- nimi perspektivami trajne re-' šdtve. BRANKO STAMEJCIC IHIGLEJillO V SVET PIŠE IVAN SENICAR — EVROPSKA EKONOMSKA SKUPNOST je te dni praznovala svoj 20. rojstni dan. Kljub nedvomnim us- pehom pa ta dvajsetletnik še ni zrel za maturo. Skup- nost je bila ustanovljena 25. marca 1957 s tako ime- novanimi rimskimi dokumenti. Podpisnice so bile: Francija, ZR Nemčija, ItaUja, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Leta 1973 pa je družina porasla za Veli- ko Britanijo, Dansko in Irsko, tako da štej zdaj devet članov. Ob ustanovitvi te ekonomske in tudi politične skupnosti so sklenili, da bodo z leti izoblikovali in uresničili skupno ekonomsko politiko, ukinili medse- bojne carine, dosegli denarno unijo, zmanjševali razlike med posameznimi članicami in ustanovili več skupnih organov, med njimi tudd evropski parlament. Položaj je po dvajsetih letih takle: ekonomske meje med čla- nicami so skoraj izbrisane, ostala pa so stara in poja- vila so se nova nasprotja. EGS obsega zdaj 260 milijo- nov ljudi, ki so uspešna ekonomska skupina v svetu, tarejo pa jih globoka navzkrižja: okoli 6 milijonov brezposelnih, nasprotja med razvitejšimi in revnejšimi članicami, med velikimi in malimi (ter želje močnih, da se hitreje razvijajo), težave v skupnem poljedelstvu, železarstvu in pri razvoju jedrske energije, zadovolje- vanje regionalnih zahtev in krojenje skupne politike. Tako obremenjeni deveterici pa trkajo na vrata novi kandidati za skupnost: Grčija, Portugalska, Turčija in Španija, ki so vse sredozemske dežele in revne v pri- merjavi z EGS standardi. Junija leta 1978 naj bi v vseh deželah EGS le izvolili evropski parlament. — V MAR DEL PLATI, argentinskem letovišču, je bila konferenca OZN o vodi. Udeležilo se je je okoli 2000 predstavnikov iz skoraj vseh držav sveta. Raz- pravljali so o vodi kot o eni naji>omembnejših »suro- vin« in pogojev za normalno življenje. Na svetu je okoli ena milijarda in pol kubičnih kilometrov vode, od katere pa sta le 2 odstotka sladka, ostalo pa je slana voda. Ena tretjina človeštva živi v pravem pomanjka- nju vode. Na dan umre okoli 25.000 ljudi zaradi bolez- ni, ki so posledica pomanjkanja dobre vode. 43 držav na svetu nima dovolj vode in samo 18 odstotkov sve- tovnih obdelovalnih i>ovršin je deležno namakanja. V mnogih delih sveta se voda troši potratno, drugod pa je primanjkuje. Nekateri strokovnjaki zatrjujejo, da bo leta 2000 prišlo do splošnega pomanjkanja za živ- ljenje uporabne vode. Zato predstavlja gospodarjenje z vodo in »vodna politika« pomembno mednarodno vprašanje. Jugoslovanski predstavnik je v Mar del Plati seznanil predstavnike drugih držav o tem, kako naša država gospodari z vodo in kako z mednarodnimi sporazumi ureja vodno vprašanje s svojimi sosedi. — NA OBISKU PRI NAS — Vladna delegacija Gva- neje-Bissau, minister za koordinacijo vlade Grčije, na- mestnik zunanjega ministra Češkoslovaške, pomočnik zunanjega ministra Pakistana, delegacija Nigra, dele- gacija japonskih gospodarstvenikov in sindikalna de- legacija Sudana. — MI NA OBISKU — Sekretar izvršnega komiteja predsedstva Stane Etolanc v Romunija, naša delegacija v Argentini na konferenci OZN o vodi, gospodarska delegacija v Gani in delegacija zveze novinarjev Jugo- slavide na Kitajskem. letne skupščine oos nekatere naloge neopravljene — kritika Na nedavni seji predsedstva Občins'kega sveta Zveze sindikatov v Žalcu so podali tudi oceno letnih skupščin osnovnih organizacij sindika- ta in letnih sej konferenc osnovnih sindikalnih organi- zacij. Na seji so poudarili, da so v večini osnovnih orga- nizacij sindikata in konferenc OOS navzlic zamujenemu ro- ku dokaj odgovorno pripra- vili letne skupščine in letne seje tako v vsebinskem kot organizacijskem pogledu. V vseh primerih, kjer so se Iz- vršni odbori osnovnih sindi- kalnih organizacij lotili pri- prav na letne skupščine od- govorno, je bdla tudi sama izvedba letne skupščine na zadovoljivi ravna. V tistih sin- dikalnih organizacijah, kjer pa se v pripravljalnem ob- dobju stvari niso jemale tako kot bd bilo treba, so imeli precej težav pri izvedbi let- nih skupščin. Gre predvsem za to, da niso imele priprav- ljenih ustreznih materialov ali pa je bil sklic letne skupšči- ne v celoti slabo pripravljen. V dogovorjenem času do 15. januarja skupaj z vsemi »zamudniki«, ki so iz različ- nih vzrokov preložili letne skupščine, so do 25. februar- ja izvedle skupščiine vse os- nove organizacije sindikata, seje pa vse konference osnov- nih organizacij. To pa ne ve- lja za pK>lzelsko tovarno no- gavic. Udeležba na letnih skup- ščinah je bila v glavnem do- bra, ponekod so zagotovUi celo 90-odstotno, so pa tudi primeri, ko udeležba ni bila niti 50-odstotna. V razpravah je bilo največ govora o vpra- šanjih in problematiki, ki ne- posredno zadevajo delovne ljudi v določenih sredinah, kritično so ocenili delo osno- vnih organizacij, predvsem zaradi neopravljenih nalog, precej je bilo govora tudi o uresničevanju sklepnih doku- mentov osmega kongresa Zve- ze sindikatov Slovenije. Sicer pa so na skupščinah in sejah govorili še o uveljav- ljanju samoupravne delavske kontrole in bolj učinkovitem delovanju organov samoupra- vne delavske kontrole. Sko- raj povsod so poudarili tudi to, da si bo treba bolj dosled- no prizadevati za uresničeva- nje zastavljenih stabilizacij- skih programov. I\)leg tega pa so delavci govorili še o oddihu in re- kreacija ter družbenopolitič- nem izobraževanju in uspo- sabljanju. Seveda pa š« o drugi, za delavce pomembni problematiki. Posebej je tre- ba omeniti razprave v osnov- Toh organizacijah sindikata s področja vzgoje in izobraže- vanja, ki so nakazale določe- ne težave v samoupravnem sporazumevanju o delitvi do- hodka in osebndh dohodkov v osnovnih šolah. Precej je še namreč prisotnih nejasno- sti pri opredeljevanju delov- nih mest. Opozorili so tudi na problematiko komisij pri občinski izobraževalni skup- nosti, ki šo sestavljene iz de- legatov šol, vendar njihov sta- tus nd samoupravno oprede- ljen. V večini osnovnih organi- zacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindika- ta je, ne glede na zamujanje zastavljenih rokov, viden do- ločen napredek v delovanju. To se odraža predvsem v objektivnem kritičnem ocenje- vanju dela v preteklem ob- dobju, še F>osebeg pozitivni premiki na bolje pa še ka- žejo v kvalitetno z^tavljeruh letnih delovnih načrtih za to leto. Se vedno pa je nekaj takšnih osnovnih organizacij, ki neodgovorno pristopajo k izvrševanju nalog simddikalnih organizacij. JANEZ VEDENIK tkanina Celje NOVA PRODAJALNA 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 šmarje pri jelšah 3188 kvadratnih metrov prostora Kot smo že nekajkrat ome- nili, je potres v let.u 1974 med dnigim prizadel tudi zgrad- be, v katei-ih imajo svoje po- slovne prostore občinsko so- dišče, postaja milice, skladiš- ča IjiKlske obrambe in SLO ter poslovne prostore šmar- skili družbeno političnih or- ganizacij. Vse te stavbe so t-ako prizadete, da bi bila vsa- ka sanacija ne le odveč, am- pak tudi ekonomsko docela neupravičena. Zaradi tega so se vsi omenjeni odločili, da z^rade s skupnimi sredstvi skupno poslovno zgTadbo in hkrati že tudi imenovali grad- beni ()dl>or. K sodelovanju so pvovabili tudi predstavnike re- publiškega sekretariata za pravosodje, uprave javne var- nosti, skupščine in izvršnega STOta. Odbor za gradnjo je po.nu- dil izdelavo idejnega osnutka dvema projektantskima orga- niizacijama, odločili pa so se za projekt, ki ga je izdelal Projektivni biro iz Velenja. Po projektu, ki so ga izde- lali Velenučani,- bi znašala skupna tlorisna površina ob- jekta 3188 k\)-adratiuh molrov, sama stavba pa bi z drugi- mi, že narejenimi, tvorila jed- ro novega centra Šmarja pri Jelšah, ki bi se mu po2aieje pridružil še trgovinsko turis- tični kompleks. Vreidnost ob- jekta skupaj z ureditvijo oko- lice bi znašala (po sedanjih računih) 26.224.250 dinarjev, si-edstva pa bi predvidoma za- gotovili uporabniki nove stav- j be, nekaj bi dobili iz soli- 1 damostnih sredstev za od- ' pravljanje posledic potresa, nekaj pa bd pridala tudi skup- ščina občine, ki je tudi no- silec celotne investicije. Težko je reči, komu je no- va poslovna stavba, ki jo bo- do za;čeli graditi že letos, saj je večina sredstev že zago- tovljenih, najbolj potreb- na, vsekakor pa lahko zatr- dimo, da je prav občinsko sodišče v najbolj nemogočih razmerah. čeprav počasi, se jedro Šmarja pri Jelšali iz leta v leto bolj spreminja in kaže novo, lepSo ix>dobo. MILENKO STRASEK aero: odobren kredit Izvršni odbor Jugoban- ke je na svoji nedavni seji odobril Aeru posojilo 60 milijonov dinarjev za nakup stroja za izdelova- nje AC papirja. Z odobri- tvijo investicijskega kre- dita in vseli potrebnih dinarskih in deviznih ga- rancij je zagorela zelena luč za najpomembnejšo naložbo Aera v njegovem srednjeročnem načrtu ra- zvoja. Z nakupom stroja za površinsko obdelavo hvst- nega papirja bodo ustva- rili v Aeru vse pogoje za samostojno proizvodnjo AC samokopirnih papir- jev. Gre za proizvodnjo tipov papirja, kf s svoji- mi sprejemnimi in oddaj- nimi plastmi omogoča.jo veliko število knplj brez uporabe karbonskih papir- jev. Osnovni premaz sicer že delajo v svojem tozdu Papirnica Medvode. Z no- vim strojem pa bodo za- gotovili še vse ost.ile po- trebne kemične premaze papirja. BS laško: kako so delali v soboto in ta teden so se v laški občini sestali na red- ni sejii člani skupščin pet h samoupravnih interesnih skupnosti: izobraževalne, te- lesnokultume, otroškega var- stva, kultuire in socialnega skrbstva. Na vseh so obrav. navali zaikljnčne račune za lansko leto in jih potrdili, obrarmavali pa so tudi poro- či lo o poteku dogovarjianja financiranja za letos aM bolje rečeno spregovorili so o tem kako poteka menjava dela. Čeprav so skupščine obrav- navale dejavnost za nazaj in še zlasti finančno poslovanje so vendaj-Ie tudi te obravna- ve prispevate k snor.^aniu le- tošnjih delo-iTiih prograimov, ki sicer v prvi polovici pote- kajo v skorajda nespreme- njenh pogojiih. Tako so se nekatere skupnosti že lotile določanja novih pogojev. Izo- braževalna skupnost je spre- jela merila in kriterije o ka- tegorizaciji podružničnih šol v občini in spreiela pravilnik o sistemu razdertve sredste\f za prehrano učencev vseh vzgojno izobraževa!ln-:h za=vo- dov v laški občini. Skupščina skupnosti socialnejja skrbstva pa je tudi sprejela samoup- ra-v-ni sooraimm o višini druž- bene denarne pomoči. B. V. s. konjice: referendum jeseni Ko so delegati v pre- teklem tednu na zadnji seji občinske skupščine gliisovali za referendum ob novem samoprispevku, so bili enotni v sklepu: referendum bodo izvedli jeseni, ko se izteče dose- danji .samoprispevek, pri- spevna stopnja pa naj bo enaka pre.jšnji, in sicer v vi.šini dveh odstotkov. V kolikor pa se bodo posa- mezna območja oziroma krajevne skupnosti dogo- vorile za višji odstotek, lahko gredo tudi višje. Imenovan je tudi že ob- člnski štab za uvetlbo no- vega referenduma za sa- mopris}>evek, za predsed- nika pa .ie bil Imenovan Filip Beško\Tiik. T. S. tekstilna tovarna prebold ^^ ^^ ^^ investicija v novo kotlarno — 110 milijonov Preboldska tekstilna tovar- na je ena iained tistih orga- nizacij združenega dela v žal- ski občini, ki vedno dose- ga lepe rezultate gospodar- jenja. To velja tudi za leto 1976, vendar pa ti rezultati niso bili takšni kot leto po- prej. Eiden izmed poglavit- nih vzix>kov za to je v no- vem obračunu po plačani re- alizaciji, in prišlo je do za- stojev v prodaji. Tako je in- delcs zalog znašal 15U. Sicer pa je ostanek dohodka zna- šal okrog šest in pol milijard starih dina^rjev. Tudi o^bni dohodki v tej organizaciji združenega dela se niso bis- tveno povečali in so nekoli- ko pod običajnim povpreč- jem. Glede na strukuu-o za- poslenih pa so povsem zado- voljivi. Omeniti velja, da v pre- boldski tekstilni tovarni red- no obravnavajo poslovne re- zultate na zborih delavcev. Ko so luni obravnavali deli- tev dohodka po temeljih or- ganizacijskega zdniženega de- la, so se odločili, da bodo dosledno vodili račun o izva- janju stabilizacijskih ukrepov. Sicer pa tudi v tem obdobju vodijo akcijo po proizvod- nih oddelkih glede discipline pri delu, glede izostankov ter bolniških dop'ustov. Večji po- udarek kot doslej dajejo tu- di nagrajevanju i>o delu. To se že odraža na sami kvalite- ti preboldskih izdelkov. Zad- nje čase so namreč izgubili precej dohodka prav na ra- čun službe kvalitete. Prvi re- zultati so se že pokazali. Ob tem, ko govorimo o utrjevanju delovne discipline, velja zapisati tudi to, da so v zimskem času uvedli de- ljeni delovni čas za vod:Lne uslužbence. V času, ko je največ dela okrog letnih pia- nov ter obračunov, se je po- kazalo, da je tu dobra pote- za, saj je bil produkt dela mnogo večji kot leta poprej. Prav zaradi socialne varno, sti so se letos odločili za in- vesticijo, ki bo veljala kar enajst starih milijard. Gre za novo kotlarno, ki bo opremljena tudi s tribuno. Brez dvoma je to za tisoč dvestoolansko organizacijo precejšnja obremenitev, še posebej, ko pomislimo, da se proizvodnja zaradi tega ne bo bistveno povečala, je pa res, da bodo lahko skoraj 90 odstot- kov električne energije pro- izvedli doma in tako ne bo- do ofvisni od drugih, saj so morali doslej prav zaradi iz- padov električne energije več- krat ustaviti proizvodnjo. S tem bodo precej znižali stro- ške za električno energijo. Najbolj pomembno pa je to, da bodo lahko proizvajali za- res takšno paro, ki jo potre- bujejo. Navsezadnje pa je tu- di stara kotlarna že toliko dotrajana, da sedaj zaradi preobremenjenosti večkrat pride do raznih zastojev. No- va kotlarna bi naj začela po- izkusno obratovati konec le- ta, uradni zaključek del pa bo predvidoma v februarju prihodnje leto. Sicer pa načrtujejo tudi druge investicije. Nekaj jih imajo prijavljenih pri Gosp, darski zbornici, vendar je n žim uvoza dokaj zapleten. § posebej velja to za našo tej stilno industrijo, za katero j odobreno približno desetkra manj sredstev kot se kaž( jo potrebe, saj je to pravzj prav nasa najstarejša indu strija in se to občutno poztij tudi po zastarelosti oprej^^ V preboldski tekstilni tovai ni imajo nekaj strojev še j začetka tega stoletja. Sice pa sedaj načrtujejo uvoi opreme s klirinškega pod ročja, vendar so ta trg do se daj premalo poznali. Prav S6 daj vodijo razgovore o mož nostih nabave modemih tkal skih strojev iz Sovjetske zvs ze. O tem kakšne gospodarske rezultate bodo dosegli letos, je seveda nesmiselno govori ti sedaj. Po besedah direktot, ja preboldske tekstilne tovar. ne Ivana Žagarja, pa bodo verjetno nekoliko slabši kol leta 1976. Letos se bo nanirei podražil bombaž in to za dfr set dinarjev po kilogramu, Letno ga v Preboldu porabijo 1700 ton. To bo seveda moč. no vplivalo na ostanek dohod ka, še posebej zato, ker s« bodo držali zaključkov Izvr- šnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja zvez« komunistov Jugoslavije, da se cene ne smejo povečavati. Upoštevati pa je potrebno tu. di poveča^nje plač za okrog 13 odstotkov. JANEŽ VEDENIK končan je teden t Minuli petek se je z osrednjo proslavo končalo letošn,}e praznovanje tedna »T«, prazniki kolektiva Tehnomercatorja. Delavci te trgovinske organizacije praznujejo svoj praziiilf v si»f>min na veliko dehuno zmago, ko so 27. marca pr'Hl šestimi leti odprli velebhucov- nico T. Letošnje praznovanje je bilo še posebej bogato. Ves minuli teden so tekla šporln* srečan.)ii. delavci Tehnoniercatorja so si ogledali dramsko predstavo Slovenskega l.judskep» gledališča v Celju, na osrednji proslavi pa so podelili tudi spominska priznanja. Za dolgo- letno zvestobo kolektivu in prizadevno delo so letos zlate značke T prejeli: Franc Mikuliui' Jelka Coklič, Jože Sirka. Hedvika Gabršek, Vida Pevnik. Magda Vipotnik, Lojzka Loretici. Nikola šutalo In Marjan Grešnik. Na slovesnosti pa so podelili tudi prehodne pokale zmagovalnim ekipam športnih iger T- NOVO V ŽALCU! PREUREJENA SAMOPO- STREŽNA TRC^OVINA JLALEC II (bivši Kveder). OBLŠtlTE NAS IN ZA. DOVOLJNI BOSTE Z NA- KUPOM! TKANINA Celje NOVA PRODAJALNA Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško razpisuje naslednje štipendije za šolsko leto 1977/78 1 štipendijo za šolanje na ESš — turistična smer 1 štipendijo za šolanje na srednji zdravstveni šoli, 1 štipendijo za šolanje na VEKS. Interesenti naj predložijo ustrezno opremljene vloge Komisiji za medsebojna razmerja zavoda najpozneje do 15. aprila 1977. ^ 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran I DOBRNA ŠIROKO ZASTAVUENO ne samo hotel, tudi reševanje drugega jja Dobrni gre zdaj zares. hudo kolektiva zdravilišča ^začetku gradnje novega ho- lo in o rešitvi nekaterih l^gdh krajevnih problemov ^ podprle tudi krajevne dru- ^nopolitične organizacije, Lajevna skupnost, društva in ^igi. široko zastavljena ak- cija. I^r tiče hotela, se načrti ^ spremenili. Tudi ambi- cije ne. Gre za hotel B ka- j^orije z 200 ležišči, z resta- ^cijskimi in drugimi pros- tori, zdravstvenim delom, pla- valni"! bazenom 18 x 12 m, ke- gljiščem in drugim. Zgradili ^ bodo na prostoru pri ho- ^lu Beograd v smeri proti Ijjaju. Torej, na lepi, sončni lokaciji in blizu novih izvirov termalne vode. pripravljalna dela so v pol- nem teku. Sicer pa je inže- niring za to nalogo sprejel celjski Razvojni center in s tem ne le obveznosti za izsde- lavo vseh načrtov, marveč tu- di skrb za začetek dela nove- ga hotela. V tem tudi obvez- nost za rešitev kadrovskih in podobnih vprašanj. Hkrati s tem pa bo Razvojni center pripravil tudi program za ob- novo sedanjih zdraviliških ob- jektov. Nad vsem tem bo bdela zdraviliška ekipa, ki bo tudi sproti sodelovala pri re- ševanju vseh nalog. V načrtu je, da bodo te- meljni kamen za. gradnjo no- vega hotela vgradili za dan mladosti, z gradijo hotela pa naj bi končali novembra 1978. leta ali najpozneje na začet- ku 1979. leta. EVobma je torej na pragu svojega preporoda v pravem pomenu besede! In vendar ne gre samo za novi hotel. Gre še za nekatere druge naloge krajevnega zna- čaja. Z rešitvijo vseh obvezno- sti bodo počastili tudi letoš- nje ix>membne obletnice, kot 40 letnico prihoda tovariša Ti- ta na čelo Partije oziroma ZK, 85 letnico njegovega roj- stva, 40 letnico ustanovnega kongresa KPS itd. V razširjenem oziroma sku- pnem delovnem načrtu je še otvoritev mednarodne ceste Cmova—Dobrna, zatem očiš- čevalna akcija v kraju, sana- cija Kačjega gradu, odstrani- tev razpadle hiše ob cesti pro- ti Hudiičeveimi grabnu, uredi- tev vseh vprašanj v zvezi z gradnjo nove samoi)ostrežne trgovine, avtobusne postaje, kulturnega doma, nove pošte in še kaj. Prav tako gre za ureditev parkirnega prostora pri Triglavu, za ureditev spre- hajalnih poti, ta namestitev klopi, zatem za utrditev ces- tišča na odseku Vojn/ik—Do- brna pa tudi za novo asfalt- no prevleko na cesti od sre- dišča Dobrne do hotela Zag- reb. Ob programu so tudi nosil- ca posameznih akcij in nalog. 2^to ima načrt svojo realno osnovo, njegovo uresničevan- je pa bo znova prispevalo k I>oživitvi dela zdraviliškega in drugih kolektivov, krajevne skupnosti in družbenopolitič- nih organizacij. MB ZA RAZVEDRILO V ZDRAVILIŠČIH Kot v Rogaški Slatini, tako so tudi na Dobrni po- skrbeM, da gostom v tem' času ni dolgčas in da imajo poleg izietov v naravo tudi nekaj priložnosti za dru- gačno razvedrilo. Tako je v Rogaški Slatini v restavraciji Paric vsak večer, razen i>anedeljka, plesna glasba od 19. do 1. ure j^utraj. V kavami hotela Donat pa je vsak dan, razen torka, od 16. do 18. in od 19-30 do 22. ure kla;virski koncert. Poleg tega sita v hotelu Donat vsak dan med 10. in 20. uro odprta plavaflind bazen in sauna. Za prijetno glasbo so poskrbeli tudi v restavraciji židraviliškega doma na Dobrni. Odločili so se aa ham- mond orgle. Pri Podčetrtku lepo napreduje gradnja novega hotela. Bil je že zadnji čas, saj so se več let vrstile razprtije — bo ali ne bo. Povsem nemogoče je, da bi Atomske toplice, ki se razvijajo ia sezone v sezono, ostale brez osrednjega hotelskega objekta, ki ga zdaj gnvdi Gradiš. , Foto: D. Medved dramlje VODOVOD, TUDI ŠOLA je pomanjkanje zdrave vode — zlatenica Zaradi izredno perečih higi- enskih razmer v naselju Dramlje, je Izvršni svet sku- pščine občine Šentjur na svo- ji zadnji seji sklenil, da se morajo higienske razmere v tem naselju čimprej urediti ln da mora do 2. aprila steči po ceveh pitna voda. Ker so sredstva za dokončanje vodo- voda zagotovljena, ostaja zdaj vprašanje tehnike, če bo začrtan datum držal ali ne. Dramlje nima javnega vodo- voda in ne javne kanalizacije in še posebno kritična iz te- ga stališča je šolska zgradba. Šolska kanalizacija se konča kot drenaža nekaj lo metrov vzhodno od šolskega poslopja. 2e tako staro šolo je močno prizadel potres, tako da je poslopje pjodprto na zunanji in notranji strani. Ne samo, da lesene opore v razredih oneanogočajo čiščenje in vzdr- ževanje, zaradi tesarske veza- ve tudi zmanjšujejo učni prostor za polovico. Nezadost- na in zato tudi nehigienska so tudi šolska stranišča, kar vse poslabšuje higienske raz- mere na šoli. 170 obrokov ma- lice in 15 obrokov kosil pri- pravljajo na šoli v enem sa- mem prostoru z osmimi kva- dratnimi metri površine. Hi- gieno v takšni prenatrpanosti skorajda ni moč vzdrževati. Slabe razmere zaradi po- manjkanja zdraive pitne vode in ustrezne kanalizacije so bi. le pra^v gotovo vzrok za poja- ve zlateničnih obolenj in skrajni čas je, da se razmere na tem področju ui-edijo. Z dvema p>omembnima pri- dobitvama, vodovodom in novo šolo, bi se higienslco stanje v Dramljah kmalu Iz- boljšalo, kar je največja želja vseh, ki živijo na tem podro- čju. MATEJA PODJED gostinstvo in trgovina poseben napredek v družbenem sektorju v družbenem sektorju dose- žen v žalski občini lani lep napredek. Kazalci uspešnosti ix)slo- vanja na področju trgovine ifl gostinstva v žalski obči- ni kažejo na nizko rast pro- meta, kar je zaiačilno tudi za vsa prejšnja leta. Glede investicij pa je leto 1976 pre- lomnica na tem področju. Omeniti velja veleblagovnico Nama, v kateri je tudi re- stavracija in je veljala šest- inštiredeset milijonov dinar- jev. Gre seveda še za nekate- re druge objekte. Tržnica v je veljala nekaj manj deset milijonov, letos pa bi vanjo dodatno inves- tirali še pet milijonov. Sicer So lani precejšnja sred- stva investirali še v brike- 'irnici hmelja, adaptacijo po- sl<>vahiio v Zabukovici, Le- in na Pirešici. Letos ^0 za izgradnjo marketa v ^Petru namenili deset mi- ^nov dinarjev, za motel na Vranskem pet milijonov ter ^Pin motel v Rušah dvaj- milijonov. Omenimo še ^^jo Lesninih skladiščnih prodajnih prostorov v Lev- Ici bi veljali dvajset mi- •^Jonov dinarjev. Združevanje sredstev gos- j^rstva občine Žalec je v 1976 prispevalo preko ^®ležbe sklada rezerv in za- ^fovalnice Triglav deset mi- J^i^ov dinarjev za Namo, ^ milijonov za izgradnjo J®^ldskega hotela ter dva , Pol milijona za izgradnjo jJ^ice v 2»lcu. Poleg sred- ^ investitorja je izgradnjo v celoti podpirala Be- banka, hotel v Pre- ter nove skladiščne in ^ajne prostore kombinata Hmezad TOZD Notranja tr- govina pa Ljubljanska ban- ka. Razvoj trgovine in gostin- stva, tu mislimo na družbeni sektor, je bil v letu 1976 kot pravijo v 2alcu, usklajen z njihovimi investicijskimi am- bicijami, ki naj bi se letos odrazile v boljši, kvalitetnej- ši in kviltumejši ponudbi ter seveda v občutno večjem p.ro- metu, tako pa seveda tudi z večjimi prometnimi davki, ki napajajo občinski proračun. Seveda pa nova kvaliteta in povečan obseg teh panog da- jeta tudi osnovo za možnos- ti racionalnejše in boljše or- ganiziranosti žalske trgovine in gostinstva. 73 milijard sta- rih dinarjev prometa ob 468 zaposlenih kaže na precej- šnjo razdrobljenost teh ka- pacitet, ki so bile prav go- tovo poglavitna ovira za ta- ko počasen razvoj v pretek- lih letih. V Žalcu pravijo, naj bi bilo leto 1977 leto konsolidacije, or- ganizacijske ureditve in okre- pitve vseh OZD in TOZD s tega področja, tako da bi lahko v prihodnjem letu aaia. lizirali možnosti formiranja dveh osnovnih delovnih orga- nizacij — ene v panogi tr- govine ter druge v pranogi gos- tinstva. Sicer pa v žalski občini poslujejo tudi prodajalne or- ganizacij združenega dela, ki imajo sedež izven občine, in ki zaposlujejo le po nekaj de- lavcev ter imajo lokale ure- jene v starih mestnih jedrih. Glede na to, da so njihovi prostori zastareli, bo slej ko prej treba mishti na njihovo modernizacijo. Omeniti velja, da izistopa Avtoinotor in Mene iz Celja. Merx na pri- mer želi prevzeti investiciji blagovnih hiš v Preboldu in na PolzeU, to pa v svojem srednjeročnem planu razvoja predvideva tudi Savinjski ma. gazin, zato bo treba uskla- diti razvojne programe v ok- viru Dobrine. Posebno mes- to v letošnjem letu mora do- biti izdelava načrta sanacije starega mestnega jedra Žal- ca, ki mora postati osnova za prilagoditev že obstoječih lokalov enotnem konceptu ureditve in fainkcije tega de- la Žalca, kot tudi novi tr- govskih, gostinskih in obrtnih lokalov. 2al, pa moramo reči, da se v zasebnem sektorju stan- je ni spremenilo. 68 zasebnih gostinskih lokalov ne kaže prave slike žalskega zaseb- nega gostinstva. Kvaliteta gos- tinskih storitev je v večini primerov na izredno nizki sto- pnji, saj prevladuje F>anud- ba alkoholnih pijač, obseg in kvaliteta gostinskih stori- tev s hrano, skrb za dobro pMDčutje in razvedrilo gostov pa zastaja za slovenskim po- prečjem. Da bi se stanje nekoliko izboljšalo, so pripravili po- sebno odredbo o ocenjevanju kvalitete gostkoskih lokalov, ki bo predstavljala osnovo za diferenciranje cene v posa- mezaiih gostinskih lokalih, s tom pa želijo stimulirati kva- litetnejšo ponudbo in ureje- nost posameznih lokalov ter vzpodbuditi lastnike posame- znih lokalov predvsem v sta- rih jedrih naselij Žalca, Šem- petra, Polzele, Prebolda in Vranskega k sodobnim in kailtumim adaptacijam svojih lokalov. JANEZ VEDENIK ODPIRAM MOCI RACUN Zanima me, kje, kdaj in kako lah- ko odprem tekoči račim. Ali imam lahko oboje: hraiiilno knjižico in te- koči račun? Vprašanje, ki si ga mar- sikdo postavlja. In odgovor? Tekoči račun ima lahko vsakdo, ki banki dokaže, da ima zagotovljen re- den dotok osebnih prejemkov. Pogoj je pravzaprav le opravilna sF>osobnost. Tekoči račun odpre vsala je, da ga odpre najbližja enota banke. . V enoti, za katero se odločite, pro- site naj vam izpolnijo poseben obra- zec — pristopnico. Bančni delavec bo nanjo vpisal osebne podatke bodočega lastnika tekočega računa. Ce pa želite, naj s sredstvi na vašem tekočem ra- čunu razpolaga še kdo drug, mora bančni delavec na prostopnico vpisati tudi njegove podatke. Pristopnici morate priložiti potrdi- lo delovne organizacije, kjer združu- jete svoje delo, da ste jo pooblastili za prenos osebnih dohodkov in drugih prejemkov na tekoči račun. Obrazec za to pooblastilo bo prav tako dala enota celjske podružnice Ljubljanske banke. Ko boste v banko prinesli ustrezno izpolnjene in potrjene obrazce, pristop- nico in p>oblastilo, vam bodo p>ovedali številko vašega tekočega računa in iz- ročili čekovno karto. Vse to velja v primeru, da ste v delovni organizaciji edini, ki ste se od- ločili za prenos osebnega dohodka na tekoči račun. Delovna organizacija pa se navadno odloči, da bodo na tak na- čin izplačevanja osebnih dohodkov prešli vsd delavci naenkrat. V takem primeru tudi sama uredi vse formal- nosti v zvezi z odpiranjem tekočih računov, tako da delavci s tem nimajo nobenih skrbi. Ko vam bo delovna organizacija na tekoči račim nakazala osebni dohodek, boste dobili tudi prve čeke. Celjska podružnica Ljubljanske banke izda deset čekov ne glede na to, koliko mesečno priteče na vaš te- koči račun. Pomembno je le, kako de- nar trosite. S čeki namreč plačujete blago, obveznosti in storitve in ne le dvigate gotovino. No, če boste sredstva premišljeno uporabljali in dokazali, da ste spo- znali p>oenostavljen način sodobnega denarnega poslovanja, boste lahko do- bili tudi več kot deset čekov naenkrat. Seveda pa se lahko zgodi, da bo banka prisiljena, da vam izda tudi manj k^t deset čekov. Mnogi so se že spraševali, kakšna je razlika med prejemanjem osebnih dohodkov na hranilno knjižico ali na tekoči račun oziroma, zakaj se vse več ljudi odloča za čeke. Sicer pa najprej odgovorimo na vprašanje — ali lahko imate oboje, tekoči račun in hranilno knjižico. Seveda imate lahko. Toda, osebne dohodke vam more delovna odganiza- cija nakazovati le na en naslov — na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Od vas je torej odvisno, ali uporab- ljate tekoči račun le zato, da vam po- enostavlja plačevanje, da vam ni treba nositi gotovine s seboj ali tudi za var- čevanje. Vedeti morate, da hranite de- nar že s tem, ko vsak mesec ne potro- site vsega, kar imate na tekočem ra- čunu. Tako je postal vaš tekoči račun obenem tudi začetek novega načina varčevanja. Vzrok, zakaj se vse več ljudi odlo- ča za tekoči račun, pa je še v drugih prednostih. In če bi zaradi tekočega računa ra- di vedeli še kaj več, povprašajte v naj- bližji enoti celjske podružnice Ljub- ljanske banke! 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 telesna kultura v celju PREMALO ZA NAČRTE Piše: Karel Jug Pred dnevi je bila uspešna skupšči- na TKS Celje, na kateri so poročevalci razgrnili vso sedanjo problematiko te pomembne družbenopolitične aktivno- sti v celjski občini. V razgovoru s predsednikom lO TKS Celje tov. To- netom Erjavcem smo izluščili nekaj najbolj aktualnih problemov o tej dejavnosti. URESNIČEVANJE PORTOROŠKIH SKLEPOV »Vsi smo se izrekli za dogovorjeno politiko razvoja telesne kulture v skla- du z zadnjimi političnimi zveznimi in republiškimi dokumenti. Uresničujemo takozvane portoroške sklepe TKS.. Pri tem pa smo naleteli na našo specifi- ko — razvitost in širino tele.;ne kulture (samo v ŠD nad 8000 aktivnih mladih športnikov, mnoštvo osnovnih organi- zacij itd.), — razvoj kvalitetnega športa (prehodi Iz nižjega v višji rang tekmovanja — rokomet, košarka, atletika), — kadrovski problemi, — oženje selekcije v kvalitetnem špor- tu in — omejevanje razvoja tekmovalnega športa (usklajajevanje v občinske in medobčinske tekmovalne sisteme). Ob uresničevanje te politike smo naleteli tudi na nekatere odpore v os- novnih organizacijah, vendar od začr- tane politike ne bomo odstopali«. TEŽAVE S FINANCARANJEM IN VZDRŽEVANJEM OBJEKTOV »Tepe nas startna nizka osnova za potrebe telesne kulture. Trenutno je naš najtežji problem financiranje teles- ne kulture po novih vidikih usmerjeno- sti te dejavnosti. Kar 50 odstotkov iz sedanje prispevne stopnje moramo od- vajati za anuitete in kredite, ki smo jih prevzeli od Sob Celje, za vzdrževa- nje objektov (le najnujnejše!), solidar- nostne in vzajemne akcije v republiki, strokovno službo, odvajanje dela sred- stev za zdravstvo in kulturo, režijske stroške in druge zadeve. Tako dobiva- jo izvajalci za delo osnovnih organiza- cij le 50 odstotkov sredstev za svoje programe. Ob takšnem stanju lahko govorimo le o dotacijah posameznim društvom, kar terja nadaljnje oženje programov, omejevanje kvalitetnega vr- ha na zgolj prednostne športfie pano- ge in ne povsem izpolnjevanje začr- tane politike pri financiranju množič- nosti in kvalitetnega športa s portoro- škimi sklepi. Mejni SlS-i niso doumeli doslej naših problemov in težav, da bi nam pomagali razreševati- določene težave prav pri financiranju. Ali so ob- jekti kot odprti plavalni bazen in umet- no drsališče zgolj stvar TKS pri nji- hovem financiranju in vzdrževanju? Ko- panje in plavanje je danes v sodobnem svetu tudi stvar zdravstva, osebne hi- giene in kulture vsakega človeka. To so komunalni objekti, ki bi jih morala fi- nancirati in vzdrževati širša družbena skupnost! Ogromna sredstva, ki jih da- jemo za objekte, nam manjkajo pri iz\'ajanju programov telesne kulture, kar bi naj bila naša osnovna dejav- nost.« šentjurski osmošolci informativni vpisi — zaenkrat še neobvezni Učenci osmih razredov, so se morali letos že v mesecu marcu odločiti, kam bodo odšli po končani osnovni šoli. Resda so bili ti vpisi zgolj informativni in se bo do junija še marsikdo morda premislil, vendar bodo okvirno le držali. Tako se je vsaj izkazalo ob pogovoru z učenci osmih razredov iz osnovne šole v Šentjurju. Uvodoma smo se najprej p>ogovarjali s psihologinjo na šentjurski osnovni šoh Ma- rijo Kopinšek. Povedala nam je, da je na šoli 9L osmo- šolcev, ki so bili letos že v marcu pred odločitvijo: Kam? S predhodnimi razgovori z njimi in testi, se jih je ve- čina okvirno že opredelila, saj je med njimi samo eden, ki ni izrazil želje po nadaljnjem šolanju. Približno polovica se jih je odločila za šolanje na srednjih šolah, druga polo- vica pa na poklicnih šolah. Testiranje otrok je opravila že v decembru Skupnost za za^poslovanje iz Celja. Po teh obdelanih rezultatih so potem učence na šoli usmerjali za izbran poklic. Pripravili so tudi skupni roditeljski sesta- nek staršev in otrok in se skupaj pogovorili o odločit- vah in sposobnostih mladih. Se ix>sebej pozorno so se pogovorili s sitarši tistih ot- rok, pri katerih so se razha- jali rezultati testa z njihovi- mi dejanskimi sposobnostmi. Pri izbiri šol in poklicev pred- njači predvsem Tehniška šo- la vseh smeri in Gimnazija. In kakšna so mnenja in odločitve mladih? Valentina Permc, 8. b: »Pri informativnem vpisu sem se odločila za Tehniško šolo — gradbeni odsek. Čeprav dol- go nisem vedela, kam bi se vpisala, sem se po daljšem premisleku odločila za tb šo- lo. Z mojo odločitvijo se strinjajo tudi starši in tudi sama sem že vsaj približno seznanjena z učnim progra- mom na tej šoli. Morda bom zaprosila tudi za štipendijo, ampak šele potem, ko se bo iakazalo, da mi šola ne bo delala težav.« .Andrej Cretnik, 8. a: »Odločil sem se, da bom nadaljeval šolanje na Gimnaziji. Veseli me računalništvo in mislim, da bom teu odločitvi ostal zvest tudi po končani gimna- ziji. V skrajnem primeru pa si bom lahko izbral še kak drug poklic, ki bi me morda pritegnil v času štiriletnega šolanja. Do sedaj nisem imel težav z učenjem in zato lah- ko upam, da bo tako tudi v prihodnje, čeprav vem, da se bo marsikaj spremenilo.« Sonja Bebej, 8. c: »Osmo- šolci stojimo pred pomem- bnimi odločitvami. Ni vseeno, i kje bo kdo nadaljeval šolan- je, kajti prav lahko se zgo- di, da bo storil nepopravlji- vo napako. Jaz pojdem na Pedag^oško gimnazijo. Moja odločitev je že precej tixina nekaj let. Pravzaprav sem prišla do nje skozi igro. Imam tudi prijateljico, ki to šolo že obiskuje in tako sem z vsebino in načinom dela že seznanjena. Ce mi bo v šoli šlo dobro, bom zaprosila za štipendijo v domači občini.« v akciji s celjskimi inšpektorji PREDPISI SO - NAS NI voda je bila lani večkrat hud problem v nadaljevanju naših razgovorov z inšpektorji celjskega občinskega inšpek. torata smo tokrat namenili več prostora vodno gospodarski inšpekciji, l^j obravnava področje vedno bolj problematično ne le za nas, temveč za vse ljudi na našem planetu. Ali spoštujemo nekatera osnovna pravila^ posamezniki kot delovne organizacije? Ne! O tem smo govorili z inšpek. torjem ing. ERNESTOM COKANOM. Voda postaja iz dneiv-a v dan večji problem in to povsod po svetu. Čeprav so vodno gospo- darsko inšpekcijo v Celju ustanovili šele maja lani, se že zdaj vse predobro zac/eda- mo njenega izrednega pome- na. Za lažje razumevanje nekaj podatkov o podi-ooju dela in- špekcije: Vodno gospodarstvo Je razdeljeno na območja ob- čin in republike. Upravne za- deve, kar je osnova dela inš- pekcije, opravlja upravni or- gan v oddelku za gradbene, gospodarske in splošne zade- ve. Inšpekcija pa je tista, ki bedi nad delovanjem tega or- gana. Ena bistvena naloga in- špekcije je preverjanje obsto- ja in uresničevanje vodno go- spodarskih smernic, izdajanje uporabnih dovoljenj, vodno gospodarskih soglasij in osta- lih dovoljenj za starejše ob- jekte. Od tod so tudi znane lokacijske razpraive, ki vsebu- jejo tudi vodne objekte. Tu je v glavnem tehnološki posto- pek, s katerim preverjajo kislost, alkaiičnost, porabo kisika in vseh nevarnih sub- stanc, ki so v vodi. Inšpekcija preverja obstoj poslovnikov o delu in vzdrževanju čistilnih naprav. Ob tein je pomembno upoštevati izpopolnjevanje te- hnoloških postopkov v indu- striji ter rast proizvodnje, kar oboje mora najti svoj odraz v poslovniku, žal pa je to vse preredko. Skladno s poslovni- ki je tudi preverjanje obratnih dnevnikov, ki jih morajo vo- diti delovne organizacije. Ve- likega pomena je tudi prever- janje pravilno skladiščenih nevarnih snovi, to je kislin, lugov, strupov, naftnih deriva- tov in podobnega. Inšpekcija ukrepa, če nastane preobčuten poseg v vodni režim in to v takšni meri, da povzroča spre- membo smeri toka, vodne globine, podtalnice in pri od- vajanju škodljivih snovi v vodne ali podtalne tokm^e. Se bi lahko naštevali števil, ne naloge, ki jih ima inšpek- cija in ki jih kljub močno okrnjeni kadrovski zasedenos. ti, saj dela na tem mestu le en inšpektor, opravlja v vars- tvo vseh nas. Morda bo bolje, če v nekaj naslednjih mislih izrazimo predvsem osnovne ugotovitve iz preteklega leta. Glede na kratkotrajno delo inšpekcije bi bilo morda ra- zumljivo, da delovne organiza- cije ne izpolnjujejo vseh predpisov, čeprav le-ti obsta- jajo že dalj časa. Pri nas je že tako, da če ni nikogar, ki bi neprestano bedel nad ure- sničevanjem predpisov, se jim vse preradi izmaknemo. V celjski občini je več ob- jektov, ki tako ali drugače posegajo ali ogTožajo vode, ^-endar si kljub temu investi- torji niso pridobili vodnogo- spodarskih dovoljenj oziroma soglasij. De:o\-ne organizacije, ludi tiste, ki v Celju najbolj močno posegajo v naše vode (menimo, da jih vsak Celjan dobro pozna), niso imele za vse objekte poslovnikov, dne\-nikov o delu in vzdrževa- nih čistilnih naprar/. To Je predvsem del kemične, teks- tilne industrije in OZD, ki .«e ukvarjajo z uslužnostnimi de. javnostmi. Zlasti pri manj.sili pa je značilno neurejeno ma- nipuliranje z naftnimi deriva- ti, s kislinami, bazami, itd., kjer pa lahko pravzaprav le trenutek drobne nepozornosti povzroči katastrofo. Poznamo tudi objekte z neurejenimi skladišči nemarnih snovi in to predvsem zaradi neupošteva- nja vodno gospodarskih so- glasij. XXX Koncem lanskega leta so bile, kot je znano, že večkrat ogrožene vode, zaradi izliva nevarnih snovi Da je bilo vse skupaj še huje, so bile ogro- žene podtalne vode, ki služijo kot zajetja pitne vode. Vemo za cisterno pri Vranskem, lepilo v šentrupertu in ciani- de, ki jih je Gorenje spustilo v Pako. Konkretno pa smo v Celju zabeležili lani v skla- dišču oksiklerida (kislin in lugo) Cinkarne izlitje solne kisline, ker je puščala črpal- ka. No, k sreči, ni prišlo do direktnega izlitja v Hudinjo, ker se je vse skupaj še zgodi- lo v območju varnostnega ba- zena. XXX Oceno stanja čistilnih na- prav \ Celju je zelo težko dajati. Moramo pa povedati, da kaj posebej zahtevnih či- stilnih naprav celjska indu- strija nima, čeprav bi jih že zdavnaj morala imeti, morda prav takšne kot drugod po sivetu. Tako pa nas še vedno morijo podatki o strahovitem onesnaženju naših voda, zra- ka, skratka okolja. Lahko pa zapišemo, da se počasi spre- minja stanje tudi na tem po- dročju. Tako v EMO le gradi- jo novo čistilno napravo, mnogo boljše pa je tudi v Cinkarni. Tu v zadnjem času beležijo boljše spremljanje stanja v starem in novem de- lu delovne organizacije, kar je tudi naloga posebne republiš- ke komisije. Tako je naša ugotovitev, da je že veliko narejenega, če pa pomislimo na varnost našega človeka, vseh nas in na številna obole- nja dihalnih organov, ki so znana za Celje, pa je še vse- ga mnogo premalo. Problematična je tudi indi- vidualna uporaba kurilnega olja. Problematična zato, ker je vedno več zasebnih malih in velikih cistern. Tolažba, da to ni le celjski, temveč vse- slovenski problem, nam ne more veliko pomagati. Cister. ne So vkopane in nikdar ne veš, če spuščajo ali ne. Zato bodo potrebni enaki kriteriji ne samo za izdelavo, temveč tudi za redne občasne kontro- le takšnih cistern. XXX Omenili smo nepravilno skladiščenje nevarnih snovi, v nedavni akciji s celjskimi nij. ličniki smo ugotovili, da vrst^ zasebnikotv in delovnih orga. ni2iacij nepravilno opravlja prenose nevarnih snovi. Izhu. jajoč iz tega lahko trdimo, da tudi skladiščenje ni kaj dosti boljše. Tako na primer v Cin. karni niso imeli vedno gospo, darskega soglasja za cisterno s kislino, ki je pred leti izpu. stila 40 kubikov solne kisline zaradi — razpoke. No, avgij. sta lani so končno le pridobi, li sogla,sje, kar pa se"veda ni. so s seboj vse posledice, ozi. roma pridržavanje zahtevnili predpisov, Uslužnostnih in gradbenih delovmih organizacij je vse preveč, da bi jih lahko našte. In in povedali, katere so ne- prar/ilno skladiščile naftne de. rivate ozirorna manipulirale z njimi, in sicer tako, da je pri- šlo do večkratnega onesnaže- vanja neutrjenih površin . Pri večkratnih pregledih brežin — razen Savinje — je inšpekcija ugotovila, da so le- te močno onesnažene z najra. zličnejšimi odpadki, ki jih prinaša današnja potrošnja. Prav tu je najbolj očiten naš odnos do lastnega okolja, ko odivržemo smeti povsod tam, kjer nismo pač blizu donia in se ne menimo za posledice, ki jih takšno čudno obnašanje > prinaša. To je še toliko težje, ker je prav v teh primerih nemogoče najti storilca. V Celju so kot gobe po de- žju zrasla »mini smetišča.« Običajno morajo posledice urejevati v posameznih kra- jevnih skupnostih, če se seve- da odločijo, da začno z očišče- valno akcijo. To ni njihova dolžnost, zavedajo pa se, ko- likšnega pomena so takšne akcije. Morda bi bilo dobro iz- vesti tudi čimveč akcij, nam- reč takšnih, da bi preprečeva. le ta groba onesnaženja naše okolice. Zanimivo je, da je manj onesnaženja brežin pov- sod tam, kjer so struge re';u- lirane. Ljudje pač ne prina- šajo k urejenim obrežinam toliko odpadkov, kot pa tja, kjer je teren močvirnat, poln grmovja, itd. Primer regulira- nih, delno reguliranih sta Sa- vinja in Hudinja. Ob vsem tem pa moramo upoštevati še drugo plat medalje. To je — da odpadke, smeti in p(> dobno moramo odstraniti, nikjer pa ni majhnih, urejenih odlagališč, da ne govoriin^' tudi o kosih za odpadke, ki so osnova tega, da naše ulice, naše pešpoti, ne bodo nast> ne s papirjem, konzervaiiiii steklenicami. xx>:x Za zaključek naj omenimo še odpadne vode, to so vf liste, ki se uporabljajo v te^i- nološkem. postopku. Stvar J« takšna, da če imajo objekti čistihie naprave, vodo pa^ čistijo, sicer pa jo izpušča,io neočiščeno. Pri vseh večji" znanih onesnaže«.-alcih gre o"; padna voda skozi bolj ai' manj slabe čistilne naprav^ Po principu usedanja. Klj'-''^ j temu pa pride na primer I Hudinjo še vedno zelo velik" neočiščene vode. Zato naj ključimo tudi s tem, da .trenutno v celjski občini bolj onesnažena Hudinja ^^^^ je tista Hudinja, v kateri srno se pred divajsetimi leti brezskrbno kopali), saj uvrščajo med tretjo in četi^ stopnjo — četrta je najvi^^J — onesnaženosti, v regiji P jo prekaša same velenjsk MILAN SENICAJ^ še o mesu Na naslov naše.i^a ured- ništva .je pred dnevi pri- spelo kratko pisemce okrožnega javnega tožilca Borisa Kmeta v zvezi z našimi sestavki o mesu in njegovi prodaji v Celju: »Glede na napoved v na- šem sporočilu z dne 21. 1. 1977, ki .ie bilo objavi,jeno v letošn,ji četrti številki vašega tednika z dne 27.1. 1977, si)oročamo. da smo dne 18.3. 1977 vložili zo- per Hniezad, TOZD Mes- nine Cel.}e in odgovorni osebi poslovod,ju samopo- strežne mesnice v Cel,ju, Stanetova 7 Pečnik .\lbina ter vodjo delovne enote Proizvodn,ia L^-mut Fran- ca, obtožni predlog zara- di gospodarskih prestop, kov po 1. tč. I. odst. 21. čl. zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in pred- metov splošne ral)e in po L in tč. L odst. «4. čl. zakona o .jugoslovanskih standardih in normah ka- kovosti proizvmlov.« jtt. 7 — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 Če bi hoteli letos popeljati na morje vse, ki so se prijavile za naš tradicionalni izlet »Sto kmečkih žena na morje«, bi potrebovali kar 20 avtobusov. Pomislite, kako veličastna kolona bi to bila in koliko smeha ter pesmi bi ponesli s Štajerske na sončno morje. Izletnik Celje nam je letos dal na voljo dva odlična avtobusa (s prav tako odličnima šoferjema Stanetom in Dolfetom), ni pa s tem rečeno, da morda ne'eljale v Ce- lje iz različnih koncev na- šega območja. Takole mi je razlagala: »Veste, sem morala zgo- daj pokonci. Ob treh. Je bilo treba gnoj pokiriat, živino uredit. Da, kdo bo pa kaj naredil, če sama ne bom.« Dvignila je razpokano roko, si popravila pramen las s čela in nasmejana stopila v avtobus. Tako kot sto drugih! Prihajale so kar uro pred napovedanim odho- dom, s torbicami, potoval- kami, majhne, velike, su- he, debele, pretežno sta- rejše, družilo pa jih je veselje nad izletom. In ko je Viki Ašič s svojimi fanti na dvorišču Zdrav- stvenega doma ubral ve- selo melodijo, jih je »pri- vzdignilo«. »Veselo bo, celo sonce je z nami,« so si pripo- vedovale. In kako ne bi bilo veselo, ko pa na na- ših izletih še nikdar ni bilo žalostno. Začne se že v Žalcu, ko zapojemo tra- dicionalno radijsko »Od Celja do Žalca« in ko v Šempetru »pade prvi \ic«, potem predstavlja vse skupaj prav neustavljiv tok proti morju. Letošnji »potoček« je bil gotovo med najbolj veselimi pa tudi »radoved- nimi«, saj izlet še nikdar ni bil tako bogat po raz- nih postankih in ogledih. Ko smo jih po utrud- ljivi vožnji od Celja do hotela Eden v Rovinju povprašali, če bi popold- ne raje počivale ali pa si ogledale Pulo, so se eno- glasno odločile za Pulo! Videti in čuti čimveč v teh dveh dneh. In tega je bilo veliko. Zadovoljne so bile, ko jih je zjutraj prišel v avto- buse pozdravit direktor Izletnika Leopold Pere, hvaležne TOZD Malopro- daja Tehnomercator Celje, ki je najbolj odločilno pripomogel k uresničenju letošnjega izleta. Kilometri so brzeli, kra- ji so ostajali za veselimi, pojočimi udeleženkami. Vanč iz Laškega in Vojko Iz Žalca sta vrtela meh, že je bila tu avtocesta, Hrastovlje in nato Rovinj, Pula. Kar težko pa smo čakali večera, saj smo to- krat v hotelu Eden na ve- liko začudenje uprave pri- peljali kar ansambel. Ma- lo so bili vznemirjeni za- radi ostalih gostov — predvsem tujcev — poz- neje pa so se tega še bolj veselili kot noi. Za- radi dobička namreč. Ko so se Ašičevi fantje ob- lekli v noše in jo urezali v posebni dvorani po do- mače, »je hotel skup le- tel«. še komaj, da smo našli prostor za vse naše izletnice. Nekdo je v šah pripomnil, da če bi Ašič od vsakega tujca, ki je prišel poslušat, vzel le marko, bi lahko ostal z ansamblom mesec dni na počitnicah v Rovinju. V hotel namreč nismo pri- peljali le sto kmečkih žensk, prinesli smo tudi nasmejane obraze, vesele IX)glede, hudomušne polke, »pojštertanc«, »vlak« in ne vem kaj še vse. Pa smo jim pokazale, so zadovoljno govorile na- še ženske. Da, naše! Bili smo kot velika družina. In v družini se tudi spom- nimo raznih praznikov. Tudi mi smo se jih. Tone Vrabl, naš uradni spiker na večerni prire- ditvi, je dobro vodil »ples«, saj je uspel zavr- teti celo nekaj takšnih, ki le redko stopijo v plesni korak. K mikrofonu pa so prišle tudi: Katarina VIDMA.R, najstarejša ude- leženka (78 let), doma iz Lahovne pri škof ji vasi, Marija LOKOŠEK, naj- mlajša (19 let), doma iz Lahomna (Laško). Zinka TANŠEK z Dobja, mati najštevilnejše družine (12 otrok). Barbara kOPRIV- NIK z Resnika, ki še da- nes velikokrat vrti kolov- rat in Frančiška JESE- NEK iz Latkove vasi, ki je prav tisti dan prazno- vala 60-letnico. Verjemite, da tedaj, ko smo ji če- stitali k jubileju in jo obdarovali, ni imela samo ona solz v očeh. Vidmar- jevi pa je direktor ho- tela namenil tudi stekle- nico šampanjca. Vrteli bi ?-e še pozno T noč, kljub dolgi poti nihče ni bil utrujen, toda pomisliti smo morali na dogovor s hotelom in da das čaka še naporni dru. gi dan izleta. Nasledi\ji dan je čudo- vito vreme obtslalo, da bo- mo imeli tudi pogoje za prelep izlet prek valov na Rdeči otok. Pravzaprav je bilo tokrat prvič, da se ni bUo treba skrivati pred mrzlim vetrom. Ladjica se še ni dobro odmaknila od pomola, ko je prek valov pohitela vesela slo- venska pesem. Ojunačile so se celo tiste, ki so sprva sumljivo ogledovale globoko vodo in krhko ladjo. Ura pa je nezadržno tiktakala in kazalci so vse bolj očitno kazali pot pro- ti domu. še zadnji pogled na Limski kanal, posta- nek v sončnem Portorožu in poslovili smo se od morja. Za eno leto! Poslavljati smo se za- čeli že kmalu po Troja- nah, ko so začele izsto- pati pri'e potnice. Menim, da je bila enotna želja vseh, da bi se še udele- žile takšnega »pohoda na morje«. Tako so vsaj po- vedale skupaj s prošnjo, tudi prihodnje leto z va- mi. Odgovorili smo jim, da prihodnje leto F>otuje drugih sto kmečkih žensk, takšnih, ki še niso bile na tem priljiibljenem iz- letu, in razumele so. Ra- zumele zato, ker želijo tudi drugim dva čudovita dneva v letu, ker jim že- lijo prijetne spomine. Te imamo na letošnji izlet tudi mi v uredništvu. Vsi tisti novinarji, ki smo vas spremljali pa tudi kole- gice, ki so za ta dva dni prevzele naše delo. še zdaj se spominjamo, ka- ko smo pred postavlja- njem skupno zapeli »Osta- nimo prijatelji« — in res bo tako! MIL.\N SENIC^AR HVAI^-V! Poleg 1X)ZD MAIX)- PRODAJA TKFLNO- !VIf:RCATOR CEUE sta k uresničitvi izleta pripomogla tudi K\IK. riJSKl KOMBINAT §ENT.IUR in >SIP ŠEM- PETER. Za prigrizek je po- skrbel »CENTER« CE- LTE, za žejo »MERX« CELJE, z rožicami pa Je ozaI.jšalo izletnice »VRTNARSTVO MED- LOf;«. Pred odiiodoni je treba še marsikaj postoriti. Najprej pa je treba pregledati, če ni katera ostala doma. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zamenjale vabila .., Vse brea it- jenie pa so dobile pri odhotlu iz Celja iz rok Toneta V'rabla rdeč nagelj . .. Ja, morje. Tako veliko je. Kdor je bil prvič na morju, si prej ni zamišljal tega na- Regii naravnega zaklada v tak-šmi obliki. Pa zare.l.)čna vejica, storži ln kaj še vse potem roma z nami. 8.ttrMi — NOVI TEDNIK 8t. 13 — 31. marec LIKOVNI SALON CELJE MOC SKUPNEGA DELA končno likovna galerija v celju Vsi smo že videla, kako le- po napredujejo obnovitvena dela Narodnega doma v Ce- lju. Ne le, da bo cela fasada od tal do strehe dobila svo- jo prvotno podobo, kajti na- še narodno navdušenje je brezmejno in smo takoj od- prli poseben žiro račun pri- jateljev slovenstva in resni- ce, tudi notranjost ki bo po površini takoj za ljubljansko moderno galerijo in lahko na tihem upa, da bo celo dose- gla republiške standarde, ki jih kultiu-a proizvaja po po- sebnem receptu. A to je že druga zgodba. Zdaj je po- membno za Celje in širšo, recimo, regijsko okolico, da bo dobdla galerijo s stekleni, mi stenami, varnostnimi na- pravami in bogatim vsebiiv skim programom v srednje- ročnih dimenziijah. Najbolj pomembno ob vsem tem pa je, da je nova galerija, M bo kmalu odpr- ta in v ponos naše zavesti in globoke kulturne razgle- danosti, i>osledica in sadež našega razumskega gledanja na zdrave odnose svobodne menjave dela v združenem delu, kjer smo združili duh in sile v enotno energijo za naš skupna duhovni blagor in seveda tudi za mladino. Vse so taikorekoč rešili druž- beni dogovori. Spoznanje o potrebah in o vetliki vlogi kulture. Zdaj ne bodo več li- kovne razstave v delovnih or- ganizaonjah, ampak bodo na razstavi tisti delavci, ki bo- do hodili v galerijo, ki ne bo smela imeti odmora, saj bodo stene steklene in bodo zaprašena zaboji le slabo og- ledalo naše dirke za kidtur- nimi dobrinami. Tudi finanč- na konstrukcija je bila pov- sem jasna. Zdaj, ko je gale- rija takorekoč pred otvorit vijo, jo lahko obelodanimo. Ker je galerija v prostorih občine, je ta morala pod pri- tiskom osveščene javnosti prispevati en star milijonček, tako, za dobro voljo. Največ je seveda dala celjska kul- turna skupnost in to kar 89 starih milijionov, za partici- pacdjo in zaradi lepšega pa še republiška kulturna skup- nost devet milijonov, kar zna- ša 99 milijonov starih dinar- jev. Stari problemi, stari di- narji. To finančno konstruk- cijo so potrdili tudi delegati skupščine kulturne skupno- sti, ki so zadnjič porabili tu- di vse dodatne stole in zar sedli ob parterju še balkon v Narodnem domu. O likovnem salonu je bilo kar 33 dele- gatskih vprašanj in prav toli- ko odgovorov, od česar si bo likcnmi salon prav gotovo opomogel. Ko bo galerija na. red, bo vsak obiskovalec pri vhodu dobdl copate in skode- lico čaja, kjer se bo ob glas- bi in primernem vzdušju pre- pustil sladkim sanjam umet- niških duhov, ki bodo pla- vali v 2sraku. Vpisal se bo v knjigo spominov. Dobil bo spominsko značko kulturne- ga trima in po trikratnem obisku v galeriji bo lahko še postal organizator kulturne- ga življenja v svojem tozdu, 055du ali gozdu. Bližajo se nam torej lepi časi nove celjske galerije, ki bo nedvomno pomenila nov kamen v mozaiku neštetih rešenih vprašanj iz zakladni- ce problemov kulturnega življenja celjske občine. Po prvem aprilu, ko bomo v Celju tudi odpirali novo stav- bo zgodovinskega arliiva, bo- do vanj lahko spravili tudi vse zgodovinske seje odbora za vodenje likovnega salona, izvršilnega odbora kulturne skupnosti in posebnega od- bora za reševanje vsebinskih težav kulture, kajti prej ome- njeni odbori so bolj za stro- kovna vprašanja financiranja in indeksov. P. A. V VSAK DOM NOVI TEDNIK JIH b0v013 pozmm? Najpomembnejša dogodka v zgodovini KPJ leta 1937 sta ustanovitev KP Slovt nije in KP Hrvatske, sprejeta kot sklepa IV. državne konference 1934 v Ljiibljam S tem se je končno uveljavilo stališče KPJ glede mednacionalnih odnosov, načel o pravici vsakega naroda do samoodločbe. Neposredne priprave za ustanovni kongres KPS je vodil Edvard Kardel s pomočjo predkongresnega pokrajinskega komiteja. Kongres je bil v noči me 17. in 18. aprilom na čebinah nad Zagorjem. Prisotnih je bilo okrog 11 delegatoi ki so izvolili centralni komite KPS s sekretarjem Francem Leskoškom. V manifestu, ki so ga sprejeli delegati, je bila posebej poudarj^a potreba p enotnosti slovenskih proletarskih množic. Pospeši se naj vodilna vloga delavce v protifašističnem, demokratičnem gibanju. Kongres je povzal slovensko ljudstvi naj podpre boj španskega naroda proti fašizmu. Po ustanovnem kongresu so komunisti v okviru Kmečko-delavskega gibanj organizirali izlete ljudske fronte v več krajih Slovenije. Se posebej se je odrazil slovensko ljudsko gibanje z demonstracijami ob prihodu predsednika obnovljen profašistične JNS Petra živkoviča v Slovenijo. Njegov propagadni pohod namenjen proti demokratičnim množicam se je spremenil v demonstrativen nastop ljudski množic proti fašizmu. tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate po- svetiti kmečkemu turizmu, lahko za iz- boljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke na- jamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vežete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Naj- nižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, naj- daljša pa 11 let in je odvisna od na- mena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za f^sojilo se obračunavajo po 11-odstotni letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odstotni letni obrestni meri. Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva če ste samostojen obrtnik In imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna In po- membna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna ob- ratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, po- rabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nen>oteno po- slovanje. Tako posojilo je treba vrrviti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 odstotkov. Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljub- ljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samo- stojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odstotni letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vode- nju žiro računov onrogoča poleg so- dobnega bančnega servisa tudi gospo- darnejše obračanje sredstev. PREMIERA V SLG ^^ J tii t^^^^i^^jT^O gospod puntila in njegov hlapec matti 8. aprila bo pinedssadnja premiera, ki jo bo v letošnui sezoni pripiravilo oeljisko gle. daliišče. Uprizorjena bo ljud- ska igra Bertolta Bredhta »Gospodair Puntala in njegov hlapec Matti«, gotovo naijiveič- ji projekt te seBSone, M ga je priprafvil režiser Franci Kri. žaj z vsem razpoložJUjivim an- samblom. Čaka nas še zadnja premiera, Dušana Kovačeviča komedija »Mara.tonci tečejo častni krog« v režijii gositje iiz Beograda Vide Ognjienovič. Med obema premierama pa bo gostovalo v Celju Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo »Benečanka« ne«z- nanega benečanskega aivtorja iz 15. stoletja. Tržačand bodo pri nas predvidoma od 12. do 16. aprila. To giosbovanje bo v okviru medsebojne iz- menjave abonmajskih pred- stav. Celjsko gledišče je v Trstu tn v Gorici odigralo za ves nj'ihov abonma Canil^r- jevo »Pohujšanje«, Tržačand pa bodo imeli pri nas pred- sitave za naslednje abonmaje: Premiera, Sobota, Torek, Upokojenci, Kocijansiko, Pri- jatelji gle^lišča. Zavoljo mnogih objektiv- nih težav, na jM-vem mestu so vsekakor boletani, tudi za- radi številnih gostovanj, se nam je sezona nekoliko za- kasnila, zato prosimo abonen- te, da nam bega ne štejejo šmartno ob paki: dobre ceste Znano je, da je v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki veliko cest asfaltiranih. Tudi v višinskih predelih. Zdaj pa so prišle na vrsto še osta- le makadamske ceste, Id so jih posuli z gramozom. Kra- jevna skupnost je preskrbela tisoč kubičnih metrov gramo- za in plačala zanj okoli štiri in pol milijona starih dinar- jev. Vsa ostala dela .so opra- vili domačini, ki ceste upo- rabljajo, sami. ZORKO KOTNIK v slaibo, saj je bdlo storjeno vse, da bi se igralna sezona pravočasno zsaključila. Do za. mtijianja prilhaja tudi zavoljo vse bolj poglobljenega in te- meljitega študija in skrbnih priprav za uprizoritve. Do- kaz, da se te skrbne pripra. ve obrestujejo, pa sta prav letošnji vabili na oba jugo- slovanska. gledališika festiva- la, novosadskega in sarajev. skega. Kar se nam »mašču- jie«, je manjši obisk v zakas- neli seaoni, po drugi strani pa manjša možnost, da bi v maju in jiufniju manj igrali: Imeld več odrtih možnoe za pripravljanje in štud'i;j a voh del za otvioritev piihodn; seasone. Kakorkoli že, žal ' nam bilo, 6e bi teh zadniji premier, o katerih mislin še spregovoriti, ne voide čamveč obiskovalcev. »Pu tiOe« zavoljo imenitne( Brechtavega teatra, Kovaii vičevih »Maraitoncev« pač i to, ker nam diobrih komed še kako manj'ka. Kovačev pa je kot nalašč za uspeši zaključek letošnje sezone. KAJ GLEDAMO prišla sta ponoči Ta film je nedvomno med vsemi, ki jih bomo videli ▼ Celju ta teden, najbolj vreden ogleda. Stari filmski maček Elia Kazan je z mladimi igralci posnel dramo o povratniku iz vietjiamske vojne. Mlada Patriok po svoji vrnitvi najde dolgo iskan mir ob ženi tn sinu. Obisk razkrije vrsto podrobnosti o življenju in zločinih ameriških vojakov. Razkrije pa budi, da je Patrick po poivratku v domovino pri vojaškem sodišču prijavil oba »tovariša« zaradi okrutnih zločinov nad civilnim prebi- valstvom. Posledica be prijaive je bii dveflebni zapor. Obiskovalca sta seveda zasnovaSa maščevanje. Patricka 'npostaviita strahotni psihološki torturi, na svojo stran I>a pridobita tudi ženo, ka se pred moževimi očmi obe- ma preda. V Patricfcu se vse lomi ,sfcuša se upreti, a »tovariša« ga zverinsko pretepeta in ga psihično uni- čenega pusit)ita. Izjemno zanimiva tema je dobra osnova za film, ki je nastal že v letu ISTO, ko Vietnam še ni bil svoboden. Zato je s svojo ^odbo film še močnejši. Skozi izvrstno orisane like namreč podaja odnos ameriške družbe do vietnamske vojne, do vojne kot družbenega pojava na- sploh. še posebej izvrstno Je orisana žena, ki je prav- zaprav tipična predstavnica Amerike. Zasileipljena je E mitom o velič.ini in nepremagOjivostii ter vesoljni pra- vičnosti družbe, ki v obrambi svojih zlaganih interesov ne zbira poti. Dobrodošei in upravičen ji je celo zve- rinski terorizem. Prav zaradi te misli, KI Jo film dinamično m brez- kompromisno riše, je to fibn, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Kljub temu, da Je komercialno obarvan, da v tej psihološka drami ne gre brez okrutnega nasilja in seksa. Toda že zaradi ideje same lahko temu filmu oprostimo tudi njegove spodi^aje. BRANIKO STAME,3CI0 jtt. 9 — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 celjski zrak POMAGA NAM UGODNO VREME, MANJ MEGLE iN VETER Onesnaženost zraka v celjski kotlini je Izredno visoka. Primerjave meritev dnevnih povprečij pred devetimi leti in dan^s kažejo, da se Je stanje |e malo spremenilo^ Žveplov^ dioksid v ozračju je po teh meritvah letošnjo zimo skoraj vsak drugi dan presegel dovoljeno koncentracijo 0,15 mlligrama na kubični meter zraka. Le tistih najhujših izbruhov, ko je koncentracija presegla 0,50 miligrama žveplovega dioksida na kubični meter zraka, je bil^m^nj kot pred desetimi letj. Pa ne po zaslugi manjšega onesnaževanja. Zaslugo gre pripisati izredno ugodni zimi, majhnemu številu meglenih dni in stalnemu vetru. Meteorologi trdijo, da v celjski kotlini že 17 let ni bilo tako ugodnega vremena, ki je nenehno redčil strupeni oblak nad Celjem. Posledice tako slabega zraka pa so strahotne. V Celju je izredno visoka stopnja upokojitev zaradi kroničnega bronhitisa. Pri otrocih je vse več bojezni na dihalih. 400 hektarov gozdov v okolici Celja je povsem uničenih, 2000 pa načetih. To so dejstva, ki so uvrstila Celje v četrto, najbolj onesnaženo cono v Sloveniji. Kljub temu, da se sta- nje že vrsto let nI popra- vilo, pa so se stvari v zadnjem času le pričele premikati na bolje. Vsaj kar zadeva organizirane napore družbe, da vpliva na trajnejše rešitve. V Ce- lju so že lani, kot prvo v Sloveniji, ustano- vili samoupravno interes- no skupnost za varstvo zraka. Ta je s svojimi pri- zadevnimi delavci na Za- vodu za socialno medici- no in higieno prišla do izredno zaskrbljujočih ugo- tovitev, katerim so osno- va stalne meritve stopnje onesnaženosti v Celju. Meteorološki zavod Slo- venije že od leta 1969 na- prej vrši stalne meritve v Celju. Ugotavlja stopnjo onesnaženosti s plini, iz- vor delcev prahu, svinca in podobno. Slabost teh meritev pa je v tem, da dajejo le dnevna povpreč- ja onesnaženosti. Ta pa niso realna. Najhujši so namreč nenadni izbruhi oziroma tako imenovane FK>lurne koncentracije, ki so v Celju izredno visoke. Izvori onesnaženja zra- ka v celjski občini so trije: individualna kurišča in kurišča nasploh, indu- strija s svojimi plinskimi i25>uhi in uporaba goriva v prometu. Najhujši vir onesnaže- nosti zraka v Celju so kurišča. Pri kurjenju s premogom ali naftnimi de- rivati se namreč sprošča žveplov dioksid. Ko so strokorajaki skupnosti za varstvo zraka ugotavljali kakšna je stopnja onesna- ženosti, ki jo povzroča kurjenje, so ugotovili, da je stanje pK>razno. Tako v individualnih stanova- njih kot tudi v skupnih kotlarnah in v industriji ne znajo dobro kuriti. Skoda je dvojna — ne- smotrna poraba drage energije in velika emisija žveplovega dioksida v zrak:. Vrh tega so kurišča tudi zelo neurejena. Neprimer- ni so dimniki, v mno- gih stanovanjih kurijo z oljem, pa tega ne znajo in podobno. Tudd v industriji je iz- raba energije pri kurjenju še nesmotrna. Za pline, ki nastajajo pri proizvod- nem procesu pa so ugo- tovili, da večina delovnih organizacij niti ne ve, kaj vse spušča v ozračje. Amo- niak, žveplov dioksid, mravljinčno kislino, floro- vodik in veliko prahu, to so osnovni viri onesnaže- nja iz industrije. Med naj- večjimi onesnaževalci pa so Cinkarna, EMO, Ope- kama Ljubečna, Aero, Mleko, LIK Savinja in Železarna štore, kjer pa se je stanje v zadnjih letih močno F>opravilo. V nepreverjeni izjavi stro kovnega delavca skupno- sti za varstvo zraka, ki pa bržkone drži, smo iz- vedeli tudi tale šokanten podatek. Cinkarna spušča letno v zrak več ton pra- hu titanovega dioksida. K sreči so to tako majh- ni delci, da ne padejo v najnižje plasti zraka, kar zmanjšuje koncentracijo, ki jo vdihavamo. O posledicah takšnega stanja smo govorUi že v uvodu. Zanimiv pa je še en primer, ki potrjuje ugotovitve, študent biolo- ške fakultete iz Ljubljane Peter Skobeme je posku- sil presaditi lišaje iz na- ravo čistega okolja do- broveljskih gozdov v goz- dove okoH Celja. Tudi ta- ko odporna rastlina ni obstala — prav vsi lišajl so se posušili. Ali pa pri- mer Bukovžlaka, kjer se zaradi visoke stopnje one- snaženja zraka iz pretek- lih let strokovnjaki bojijo celo genetskih motenj pri ljudeh. V Buko-vžlaku ni- so obstale nobene doma- če živali, od rastlin pa ra- ste tu le še kutina. Resnici na ljubo je tre- ba povedati, da je stanje danes boljše, a kot reče- no bolj zaradi ugodnih klimatskih pogojev kot zaradi man,jSe stopnje onesnaževanja. Celjska kotlina ima v povprečju kar 116 meglenih dni let- no. Lani jih je bilo 16 manj. Ob vsem tem se odpira vrsta vprašanj, kaj lahko naredimo, da bo zrak v Celju le boljši. Zavedati se je namreč treba, da je onesnažerkDst zraka člo- veku mnogo nevarnejša kot onesnaženje vode, če seveda to ne zajame pod- talnice. Hitri, kratkoročni ukrepi preprosto niso mo- goči. Kajti rezultati teča- jev za kurjače, svetova- nje kako naj kurimo, da bo šlo v zrak kar naj- manj žveplovega dioksida, so premalo. Tudi pri iz- rabi energije so največji potrošniki v delovnih or- ganizacijah, kjer E>orabijo 70 odstotkov energije. Tre- ba bo torej ukrepati tam. Skupnost za varstvo zraka precej pričakuje že od prehoda dela industri- je na up>rabo zemeljske- ga plina, kot osnovn^a energetskega vira. Plin je namreč ekološko najči- stejši energetski vir, saj zgori v celoti in ne pu- šča stranskih strupenih izpuhov. Že v zvezi s tem pa obeti niso najboljši. Cela vrsta delovnih orga- nizacij, ki so med onesna- ževalci, se namreč upira prehodu na uporabo tega vira. Doslej so se za plin odločili le v EMO, cinkar- ni, opekami Ljubečna in železarni Store. Drug dolgoročen ukrep je ogrevanje mesta s to- plovodom iz Šoštanja. Za to načrti sicer so, vendar bi bila naložba izredno draga. Načrtno spreminja- nje gosp>odarske struktu- re, si.>remembe v načinu gradnje, ogrevanja in v prometu, to so osnovni ukrepi, od katerih lahko pričakujemo izboljšanje. Jasno pa je, da to ne bo šlo hitro. Skupnost za varstvo zraka je sicer do- segla, da rabi vsaka de- lovna organizacija pri no- vi naložbi tudi elaborat o zagotovitvi ekološke či- stosti proizvodnje in v zvezi s tem skupnost tudi izdaja svoje soglasje k na- ložbam. Vprašanje pa je, če bo to dovolj. Razprava na komisiji za sanacijo okolja pri izvršnem svetu celjske občinske skupšči- ne je, na primer, poka- zala, da cinkama pri pla- nirani naložbi v proizvod- njo žveplene kisline nima rešenih vseh vprašani ekologije. Pa vendar Je ta naložba tudi v srednje- ročnem načrtu občine. Skupnost za vai-stvo zraka sd je v svojem na- črtu dela zadala težke na- loge. Pripravila bo kata- ster virov onesnaževanja, delovnim organizacijam, za katere bo ugotovljeno, da so onesnaževalci, bodo zasta^U roke za sanacijo, v programu pa je tudi rekonstrukcija kurišč v mestu. Skupnost pričakuje ve- liko tudi od nakupa apa- rata za merjenje^ onesna- ženosti, s katerim bodo lahko sami redno merili in računali polurne kon- centracije plinov in pra- ha v ozračju, torej tudi tiste najhujše izbruhe, ki so najnevarnejši. Aparat, za katerega prav zdaj zbi- rajo potrebna sredstva, bo velik prispevek v boju za čistejše okolje. Ce ne dru- gega, bo dal še realnejšo sliko o nevarnosti, omo- gočil pa bo tudi sprotno ugotavljanje virov onesna- ževanja in hitre ukrepe pri obveščanju o more- bitnih hudih onesnažitvah, ki lahko škodujejo zdrav- ju občanov. Slej ko prej pa ostaja osnovna naloga sistematič- no spreminjanje struktu- re celjskega gospodarstva. Kapacitete celjskega zra- ka so izrabljene, zato si ne bomo mogU privoščiti rK>benih naložb več, ki bi ta zrak še bolj izrabljaJe in onesnaževale. Mnogo bolje bo, da z ustreznima sanacijskimi ukrepi uki- njamo ekološko nesnažno proizvodnjo in uvajamo novo, bolj zdravo. Ta dol- goročen načrt pa seveda zahteva, da vsaj vzdržu-' jemo raven kakršna je danes oziroma, da zraka ne onesnažujemo še bolj. Organizirano in siste- matično delo skupnosti za varstvo zraka s strokov- nimi službami, koordina- cijskega odbora za var- stvo okolja pri občinski konferenci SZDL in ko- misije za sanacijo okolja pri izvršnem svetu obeta, da slabše ne bo. Trajnej- ših rešitev pa se lahko Celjani nadejamo Sele "v daljšem obdobju. BR.\NKO STAMEJCIC I \imu PRn.oročili, odselili, ali iz kakšnega drugega prenehali hoditi k vajam. Kljub vsemu delo zbora še dolgo ni zamrlo, kot da je v ljudeh nekaj neuničljive- ga, za vedno priraslega k srcu. še vedno so se zbi- rali, še vedno zapeli, nek- danjega žara pa vendarle ni bilo več. Ne bi bilo prav, če ne bi navedli vsaj v grobem ljudi, ki so naj burne j ša le- ta po svobodi žrtvovali petju, ne oziraje se na mnoge ovire, od katerih dolga pot na vaje gotovo ni bila največja. Dragica Re^-at, Pilštanj Amon Leon, Dobležišče Monika Belina, Gubno Marica Bosio, Lesično Rozika Cepin, Stari trg Drago Jazbec, Pilštanj Julčka Jazbec, Pilštanj Vojka Kocman, Lesično Zofka Kolar, pilštanj Jože Kovačič, Klake Slavica Lah, Pilštanj Milan Lapomik, Dobležiče Tonček Leskošek, Polana Ivan Lupše, Dobležiče Braiiko R^vat, Pilštanj Rozika Stmad, Pilštanj Tončka Stmad, Pilštanj Slava Tacer, Dobležiče Micl Vovk, Pilštanj Janez Žuraj, Klake joško žuraj, Klake Miloš Vovk, Klake Seznam pUštanjskih pev- cev ni popoln, saj je bilo precej tudi takšnih, ki so sodelovali le kratek čas, p>ovThu vsega pa bi bil pre- obsežen. V letu 1951 je prišel na pilštanjski oder Nušič in sicer Analfabet ter Dva gluha. Takrat srečamo po- leg že znanih igralcev Julč- ke Jazbec, Adele Rauter, Franja Cepina in Rudija Eberlinca tudi Jako Le- skovška. Če lahko za koga trdi- mo, da ga je vzgojila na- rodno osvobodilna borba, potem to lahko za nesebič- nega Jako Leskovška, ki je bil v eni osebi marsikaj, po svoje pa tipičen odraz dobe, ki ji je moral služi- ti v slehernim vlakencem. Jaka leskovšek je bil prav- zaprav vse in ni se branil nobenega dela. Bil je pred- sednik mnogih organizacij, na svojih nenehnih poto- vanjih pa je opravljal tudi posle kurirja, pobiralca članarin za organizacije, v katerih je delal, vpregla ga Je občina in kultura, služil je premnogim. Brez nevolje, brez pritoževanja ln mnogokrat ni uspel pri- ti niti do doma. Enostav- no je zaspal na poti domov kar v gozdu, od koder je zjutraj spet nadaljeval sr/o- jo pot nazaj v dolino. Pi- sal je ljudem prošnje, če- tudi sam ni znal dobro za- staviti peresa, pomagal, četudi ga je samega vrtelo življenje. Jaka ni pozn^ miru, nedela. Nič čudnega torej, če je delček svojega dragocenega časa odtrgal za oder. 5. junija 1951 znova go- stuje na Pilštanju Nušič. Tokrat z enodejanko Ob- last. Spored je še razširjen z Mumikovim Napoleono- vim samovarjem .V Nuši- čevem delu so igrali Anton Kolar, Anton Krofi, Hugo Bosio ml., Franjo Cepin in Adela Rauter, v Napoleo- novem samovarju pa isti igralci ter Hugo Bosio st. in Danica Krofi. Ideja o odru ni zamrla. Ljudska prosveta je prosi- la ministrstvo za gospo- darstvo za deske, s kateri- mi bi naredili letni oder, ki so si ga že dolgo vroče želeli. Po izjaivi logarja Grobina je bila prošnja od- bita, oziroma dovoljenje preklicano iz neznanih vzrokov. Pač pa so gledali- ški entuziasti v začetku leta 1952 dobili kulise. Le te je naredil in tudi opremil takratni učiteaj Jurče Zdovc. piše milenko strašek (6) šmartno ob paki: gasilci so veseli Zatlnji zbor občanov krajevne skupnosti Šmart- no ob Paki je bil dobro obiskan. Udeležila sta se ga tudi predsednik občin- ske skupščine Velenje, Nestl Zgank ter generalni direktor Gorenja, Ivan Atelšek. Na zboru so obravna- vali vprašanja, ki zanima- jo ljudi tega območja. Ta- ko so posredovali poroči- lo o zbiranju in trošenju sredstev samoprispevka, sprejet je bil akcijski pro- gram krajevne skupnosti za letos, pogovoilli pa so se tudi o srednjeročnem razvoju kmetijstva. Na zboru so sprejeli tu- di spremembo programa investicij iz samoprispev- ka. Za dograditev prepo- trebnega gasilskega doma so prenesli 300.000 din, ki so bili namenjeni za adap- tacijo prosvetnega doma. Ker bd ta denar ne zado- ščal za preureditev pro- svetnega doma, so ga na- menili za dograditev ga- silskega. Navzlic temu bo treba za dokončno uredi- tev gasilskega doma najti še nekaj sredstev, morda kot po.o žeaia nam je ob koncu izileut zatrjevalo, da tako lepih trenutkov nikdar ne bodo pozabile. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so nam Jiatrjevale, da še nikdar ni- so doživele kaj tako lepega in prijetnega. Sicer pa pri- znajte, da mora biti zares kar prijetno potovati v lepem sončnem vremenu p>o zanimivi Istri, si ogledad Hra- stovlje, Rovinj, Pulo, Portorož ter zvečsr za,plesati ob zvokih domačega ansambla. Ob tem pa pozabiti na vsakdanje skrbi ter težko kme<;ko delo. Priiljerimo. kaj nam je o izletu povedalo pet udeleženk. ANČKA OKEL, 2ekovec: »Sploh nimam besed, s ka- terimi bi vam lahko pove- dala, kako prijetno je bi- lo, kaj vse smo videle v teh dveh dneh. Z vami bi še vedno šla kamorkoli in žal mi je, da se lahko na ta izlet prijavimo samo enkrat. Najbolj prijetno pa je bilo zvečer v hotelu, ko ste nam pripravili ta- ko vesel večer. Tudi vož- nje z ladjo ne bom nikdar pozabila. Skratka, vsak trenutek je bdi doživetje zase.« BARBARA KOPRIVMK. Resnik: »Ja, ne vem, kaj naj vam povem. Mislim, da boljše kot je bilo sploh ne bi moglo biti. Hvala vsem, ki so omogočili iz- let in še posebej vam no- vinarjem, ko ste bili tako veseli, nas spravljali v dobro voljo, ter se sploh trudili, da smo se imeli tako lepo. Kaj mi je bi- lo najbolj všeč vam ne vem povedati, ker je bil vsak trenutek z vami za- res enkraten. V teh dveh dnevih sem preživela mor- da najlepše trenutke v svojem življenju.« MARIJA ZAGRUSEV- CEM, Strmec: »Družba je bdla zares odlična. Obču- dujem vas vse pri Novem tedniku in Radiu Celje, ker ste nam pripravili dva čudovita dneva, ki jih nik- dar ne bom mogla pozabi- ti. Res je, da se ni lah- ko odtrgati od vsakdanjih opravil na kmetiji in sem resno razm'išljala ali naj grem na izlet ali ne. Po- vem pa vam, nikdar več ne bi premišljala, saj člo- vek ne doživi vsak dan toliko prijetnih stvari.« GAIiRI.IEIA SKRLIN, Cmova: »Ce mi je kaj žal, da sem šla z vami na ta izlet? Dajte no mir? Sploh vam ne morem povedati, kakšna dva dneva sta bila to zame. Res sem bila pro- ti večeru že kar precej utrujena, ko pa so zaig- rali Ašičevi fantje, sem kar pozabila na to. Hvala vsem, ki so nam omogočili potovanje, ter še posebej vam novinarjem, ki ste nas na vsakem koraku spravljali v dobro voljo. Tiste vožnje z ladjo pa nikdar ne bom pozabila. Kar žal mi je, da' je konec tega izleta. Ne vem, kdaj bom spet doživela tako lepe trenutke.« ROZALLI.A JAVORŠKK, Kunigimda; »Veste, ko bom vse tole pripovedo- vala drugim, mi menda sploh ne bodo verjeli. Am- pak povem vam, da ni- mam besed s katerimi bi lahko povedala, kako le- po sem se počutila z vami. Pravzaprav je bil vsak trenutek z vami enkraten in hvala vam za to. Upam in želim si, da bi vaše uredništvo še kdaj pri- pravilo podoljen izlet. Hva- la vam, pa tudi šoferju Stanetu, ki nas je tako varno vozil, še nikdar ni- sem bila dva dni skupaj tako dobre volje.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: DRAGO MEDVED 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 ŽIVINOREJA ZASTARELO O KRAVAH ni nujno, da bi vsi redili govejo živino Živinoreja je najpomem- bnejša kmetiijslca dejavnost v Sloveniji, saj daje lunetoval- cem tri četrtine vAeh dohod- kov. Ni pa nujno, da bi go- veda moral rediti sleherni, tudi najmanjši lastnik kmeč- kega posestva. Ce njegova zemlja ustreza za druge pri- delke, npr. pridelovanje vrt- nin, grozdja, sadja, bi mu brez reje živine morda daja- la več dohodka in celo z manj truda. Mnogi ljudje menijo, da se pridelovanje vrtnine ne spla- ča, Češ da zahteva veliko de- la, pridelki pa so prepoceni. Delo pri povrtninah je sezon- sko in traja le kak teden v vsem letu, pri živini pa se ponavlja iz dneva v dan, tu- di ob nedeljah in praznikih. Prav bi bilo, da bi si pride- lovalci vrtnin natančno za- pisovali tiste ure, ko so ime- li opravka z njimi, tn ne bi računali le cele dneve, ko so postorili še veliko drugega, npr. pri živini. Enako naj bi si zapisovali pri živini vsa de- la v hlevu in pri pripravi kr- me. Kdor redi le eno ali dve govedi, porabi na glavo več dela, kot tisti, ki 10 ali 20. Ce bi z delom primerjali doho- dek od živine in vrtnin bi bili presenečeni, kako napač- no je njihovo sedanje mnen- je. Kupca za vrtnine si je, se- veda, treba zagotoviti vna- prej. To je lahko živilska in- dustrija in trgovina. Potem pa jih ne pridelovati le na enem ali dveh arih, temveč toliko, kolikor dela zmore družina, če je dovolj ustrez- ne zemlje. Ce pri hiši ni kra- vice, je več časa ssa vrtnine. Ker je pridelovanje sezonsko, se jih lahko posadi več vrst, da razna dela in spravilo do- spejo ob različnem času. Kdor je poskusil, jih ne bo opustil, četudi včasih iz na- vade potarna zaradi cene. Tujci se nam čudijo, da ob velikem številu premalo za- poslenih kmečkih ljudi, ki iščejo dodatno zapcslitev, in velikem številu zdomcev, uva- žamo veliko vrtnin. Lani so jugoslovanski pridelovalci če- bule posadili 4000 ton uvože- nega čebulčka, pa je bilo še veliko jeze, ker ga je bilo premalo. Zakaj ga ne bi pri- delali sami? Koliko dohod- ka bi bilo za tiste, ki išče- jo dodatno delo, ker imajo malo zemlje? Ali si zanj ne bi mogli kupiti tistega mle- ka, ki jim ga daje lastna kra- vica? Vsa Slovenija potrebuje let- no okoli 7000 ton čebule. Ko je zastopnik mariborske tr- govine na sestanku kmetij- skih organizacij p>onudil, da plača 5 din za 1 kg, če skle- nejo pogodbe za jesenski pri- delek, pa se ni oglasil nobe- den. Je ponujena cena pre- nizka? Na Ptujskem polju so pridelali že po 15.000 kg če- bule na ha. Ovire torej ne more biti v dohodku, temveč ni organizacije, ki bi lahko že letos po-ipravila tako pri- delovanje. Krivda je tudi pri kmetih, ki so navajeni pri- delovati čebulo le na enem ali dveh arih in jo prodajati po nekoliko višji ceni na tržni- cah v bližnjih mestih. Dohodek se sam pKjnuja, le spremeniti je treba zako- reninjeno mnenje, da kme- tija ne more biti brez krave, četudi ene same in se kruh kupuje, ker je na ix>sestvu treba pridelati krmo za njo. J02E PETEK konjiški taborniki pobuda mladih od lani tudi letos Akcijo, ki jo je tudi letos sprožil taborniš^ odred he- roja Bračiča iz Slovenskih Konjic, smo že zabeležili, ostala pa nam je zadolžitev, da o sami akciji povemo ne- kaj več. Z akcijo so začeli lansko le- to, v sodelovanje pa so mladi taborniki letos pritegnili tudi krajevno skupnost in turisti- čno društvo. Začelo se je v soboto, »po- mladansko čiščenje« pa se je začelo pravzaprav že prej, že takrat, ko so PO Slo^renskih Konjicah taborniki nabiU plakate, s prošnjo, da naj v akciji sodelujejo vsi krajani. Z »delom« pa so začeli v soboto, ob osmi uri. Zbralo Se je 130 tabornikov in me- dvedki, čebelice in murna so stopili v akcijo. V njo so pritegnili tudi odrasle, 23 po številu, ki so jim le »tehnično« pomagali. Sobotna akcija je trajala šti- ri ure, v tem času pa jim je uspelo očistiti strugo Dravinje, park tn bodoče rekreacijsko središče. Nabralo se je toliko smeti, da so jih odpeljali s tremi traktorskimi prikolica- mi, napolnili pa so tudi tri kontejnerje. Večje kose so morali še pustiti, pospravili pa jih bodo v tem tednu, ko akcija pod geslom TEDEN ČISTEGA in UREJENEGtA OKOLJA še teče. V soboto so taborniki s osebnim vabilom, ki so ga iz- ročili vsakemu gospodinjstvu. opozorili nekatere krajane, da je pomlad tisti čas, ko je po- trebno misliti tudi na ureje- nost dvorišč in gospodarskih poslopij. Zbrani podatki zgo- vorno kažejo, da nekateri Ko- njičani še ne vedo, da zane- marjenost okold hiše kvari tu- di videz celote, posameznega kraja ali krajevne skupnosti. V akciji so se tudi domenili, da bodo pred odlaganjem smeti opozorila Konjičane na mesta, kje se jdh ne sme od- lagati. Zabeležili smo utrinek iz ži. vljenja konjiških tabornikov, pri tem pa smo ugotovili, da je bil to le eden izmed mno- gih. ZDENKA STOPAR konjiška szdl: RAZPRAVA POD LUPO Svet za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, na podlagi javne raz- prave o organiziranosti kmetijstva, gozdarstva in preobrazbe na vasi na svoji zadnji seji v pre- teklem tednu določal no- silce nalog za posamezna F>odročja. Javna razprava je namreč v konjiški ob- čini zelo uspela, slasti pa je bila visoka udeležba v Zrečah. Brez dvoma bo potreb- no povečati v kmetijstvu samoupravne pravice ter vključiti kmetijca v zdru- ženo delo, in sicer na osnovi oblik, ki jih zakon o združenem delu tudi dovoljuje. Zato je bil tudi podan predlog za sa- moupravno organiziranost združenih kmetijcev v za- drugo. V zadrugi naj bd se formirali dve temeljni organizaciji in enota skup- nih služb. Z. S. kaj pa čebelarji? Letošnje vreme je iz- jemjtio. 2e itak toplemu februarju so sedild izred- no topli marčni dnevi s temperaturo daleč nad povprečjem tega časa. To se odraža vsepovsod v spomladanskem razvoju, posebno pa je to opazno pri čebelah, saj je njih razvoj za ca. tri tedne bolj zgoden. Ima tako agoden raz- voj lahko za sadjarje in čebelarje slabe posledice? Ker še nedvomno slede hladnejši dnevi, morda ce- lo s snegom, bo pretila nevarnost pozebe — čebe- larstvu pa ob pravilnem postopku ne more škodo- vati (razen z delnim uni- čenjem cvetja!). Znano je namreč, da naše čebelar- stvo zaostaja zaradi raz- nih vzrokov, predvsem pa zato, ker je razvoj čebe- ljih družin prekasen, saj imamo v pretežnem delu Slovenije zgodnejše paše, ki jih slabe družine ne morejo dovoljno izrabiti, razen tega pa ne morejo Izvršiti svojega največjega poslanstva: oploditi sadno drevje čimbolj uspešno. Toda čebelarji, pozor! Ob dneh z dežjem in niz- kimi temperaturami, ko več dni ne bo izletnih, bo- dimo budni. Družinam bo primanjkovalo morda hra- ne, zagotovo pa vode, kaj- ti obojega rabijo v tem času izredno nmogo za nego mladega rodu. Pri- skočimo jim na pomoč in naš trud bo dobro popla- čan. rVAN RAK, Gotovlje 75 LJUBEČNA ZA KMETIJSTVO novi proizvodi opekarne v opekarnah ljubečna so v rednd proizvodni program vključiti vrsto rK)vih proižn^odov. Med temd pa so zagotovo med najpomembnejšimi proizvodi namenjeni modernizaciji v metijstvu. Predvsem je to mešanica za tlake v vseh vrstah hlevov in kMinoodpomo korito za svinjske hleve. Oba proizvoda sta po kvaliteti celo boljša od doslej po- znanih uvoženih, ki jih prodajajo v naših trgovinah. To ka- žejo izsledki priznane institucije v Ljubljana (Zavod za raz- iskavo materiala in konstrukcij) in zasledovanje vgrajenih tlakov v farmah IPK Banat v Kikindi, v farmi Slovina v Ljutomeru in še v nekaterih večjih objektih v Sloveniji in Vojvodini. Mešanica za tlake hleviit se odlikuje predvsem žaradli vodotesnosti, odpornositi na kisline in fekalije in predvsem nadvse dober koeficient toplotne prevodnosti in odvodnosti. Podobno je tudi s koriti. Meter doiga korita iz kislinood- pomega materiala so pripravna za vse, ki preurejujejo ali na novo gradijo svinjske hleve. Po kvaliteti in izgledu ne zaostajajo za tistimi, ki jih našd kmetje draže kupujejo ▼ sosednjih državah. Zanimivo pa je, da sita oba proizvoda bodj čislana drugod po Sloveniji kot pa v celjski regiji. Prav tu še vedno bolj cenijo avstrijski stallit in nemški bodit, kljub temu, da je vprašanje ali za te proizvode sploh dobijo ateste. No, v Lju- bečni pa jih to ne skrbi, saj pravijo, da bo kvaliiteta opravila svoje. Ta pa bo tudi še tiste redke neverne Tomaže prepri- čala, da je lahko tudi domač proiBvod boljši od tujega. MILAN BREC:3L POPRAVEK v prejšnji števili smo v članku LOJZE FRIC zapisali tudi tole: ... To pa še ne pomeni, da bi bil sprejemljiv tudi za ideje drugih... Pravilno bi moralo biti seveda: To pa še ne pomeni, da ni bU sprejemljiv tudd za ideje drugih. V članku Trnava — veliko dela na 10. strani nam jo je tiskarski škrat zagodel pri podnapisih k slikam. Na prvi sliki nI Dragica Hergold, pač pa Dorlca Herodež, na tretji pa ni naslikan Franc Canko, pač pa Franc Lenko. Praznovanje občinskega praznika v Trnavi tudi nima nič skupnega s sprehajalnimi potmi v Dobrni. V irhenu tiskarskega škrata se opravičujemo. jtt. 13 — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 Vse slovenske literarne zgodovine omenjajo Andreja Kančnika, kadar govore o ljudskem pesništvu. Njegovo ime beremo zraven imena Mihe Andreaša, Artdreja Šu- sterja-Drobosnjaka, Jurija Vo- dovnika in Mateja Kračmana, najpomembnejših ljudskih pe- snikov tn vsa ta imena pri- čajo (in še vrsta drugih, manj znanih), kako je naše ljudstvo ljubilo pesem. Skoraj za vse vemo, od kje izvirajo in kaj so pisali, kdaj so živeli in umrli, le za Andreja Kančnika dolgo ni bilo znano, kje mu je tekla zibelka. Kančnika omenjata tudi Ki- drič in Slodnjak pa tudi dru- gi slovenski literarni zgodo- vinarji, le kraja rojstva ni za- slediti. Pred nedavnim pa sem v Pregledu Slovenske krkjiževnosti Stanka Janeža in Miroslava Ravbarja zasledil podatek, da se je ljudski pe- vec, učitelj, organist in cer- kovnik, rodil v Podčetrtku le- ta 1775. Na sled Kančnikovemu roj- stnemu kraju je pravzaprav prišel prof. Etbin Boje. Ko je zasledoval pesnikovo delo in življenje je v graškem šol- skem arhivu odkril Kančni- kovo prošnjo, »lastnoročno napisano 1. maja 1806 v Do- brepoljah. Kančnik prosi za mesto učitelja in organista v dekaniji Laško. Kot rojen Šta- jerc, sin organista in učitelja v Podčetrtku (VVindischlands- berg), prosi zdaj zaradi rev- ne stare matere semkaj v Loko«. (Jože Gregorič: Ljud- ski pesnik A. Kančnik, Zbor- nik občine Grosuplje.) Kdo je bii pravzaprav ob- soteljski poet in koliko je znanega o njem? Podatek Etbina Bojca je bil dovolj, da je Jože Gregorič nadaljeval z iskanjem Kanč- nikovega porekla. V krstni knjigi v Podčetrtku je pod le- tom 1775 našel, da je bil 7. oktobra krščen Andrej, sin zakoncev Jožefa in Marjete Zaje, rojen v Podčetrtku. Bo- ter mu je bil g. Andrej Feh- ner, oskrbnik, botra pa nje- gova sestra Ana Fehner. Kaj je počel Kančnik do svojega 18. leta, ni znano. Po vsej verjetnosti je iskal službo, vemo pa, da je bila njegova prva služba trivial- nega učitelja in organista na Blokah v postojnskem okraju. Mladega Obsoteljca je torej dovolj zgodaj zaneslo v svet. Na Blokah se je Kančnik tudi poročil. Tam je bil devet let, nato pa ga zasledimo v Dobrepolju. po kratkem ča- kanju pa je najbrž vendarle dobil službo v Loki pri Zida- nem mostu. Nato se je ob- soteljski ljudski poet selil. Najprej v Šentjernej pa v Lašče in Kostanjevico, življe- nje pa ga je pripeljalo še na Krko. Tam se je spet poro- čil, zadovoljen pa ni bil. Iz prvega zakona (ženo je v ne- sreči ustrelil z lovsko puš- ko, v nekem drugem prime- ru pa si je odstrelil prst!) je imel že dva otroka, izve- mo pa, da se jima je v za- konu s tretjo ženo rodilo še troje otrok. Preden je znova prišel na- zaj v Dobrepolje, ga zasledi- mo vmes še v Hinjah v Suhi krajini. Ob vrnitvi v Dobrepolje se je nemirni in neustaljeni or- ganist predstavil ljudem v cerkvi kar s tistim, kar je znal najbolje, s pesmijo: Dvajset let je že minilo, kar sem bil v služb' pri vas, dosti se je spremenilo skoz' ta veTki dolgi čas, eni so b'li, ko sem šel preč, zdaj jih pa ne vidim več. Kako je bilo s Kanonikom v Dobrepolju do smrti, ne venrK), vemo le, da se mu je družina precej razširila in da se tudi svojih starih navad ni mogel rešiti: večno je bil v dolgovih. Nihče od raziskovalcev Kančnikovega življenja ne omenja, da bi pevec kdaj omenil v svojem delu Štajer- sko, še posebej ne Podčetrt- ka. Znanih je precej pesmi, ki so včasih hudomušne, vi- hrave, prigodniške, vsekakor pa je z njimi vcepil ljudstvu veselje in ljubezen do svo- jega jezika. Kančnikove pes- mi so ponarodele. O Kančniku je obširneje in strokovno pisal že Fran Lev- stik. V svojem delu Popoto- vanje od Litije do Čateža Levstik, ki ga je najbolje po- znal, piše: »Pripoveduje se, kako mu je bilo enkrat primanjkovalo kurjave, pa da je v nedeljo po deseti maši, ko so ljudje ravno začenjali iti iz cerkve, zaorglal čisto novo poskoč- nico. Dobrepoljci se ustavijo in vlečejo na ušesa, kaj ti bo. Hitro jim zabasa (debelo grlo je imel) čudno pesem, polno smeha. Toži jim, da ga zebe še celo za pečjo, ker nima pri hiši toliko polena, da bi ga za psom vrgel. Kma- lu so mu pripeljali veliko skladovnico dn/.« V navedenem delu Levstik pravi med drugim tudi tole: »V pesmih, pravijo, da je Kančnik vsakega prekosil. Zabrenčal je, kadar se je lo- til, vsak praznik in vsako nedeljo novo pesem ... Naj- imenitnejše so: Od svinjar- jev. Od lončarjev, Mož in žena. Od uši in bolhe, Kaj nevesta prinese k hiši (po- sebno smešna in posebno kosmata). Izmed pobožnih tu- di še zdaj hodi po deželi: Od zvonov, zložena takrat, ko so Dobrepoljci napravljali no- ve zvoni v cerkvi.- Ena najbolj znanih Kančni- kovih pesmi je gotovo Kako na Krki zvoni. Le to je obja- vil Levstik leta 1882 v Vrtcu In zapisal: »Zgornjo pesem je bil (Kančnik) stvoril na Krki brez nobene dvojbe, ker so Laščani vedno pripovedo- vali .. .« Kančnika pa je poznaJ tudi Josip Jurčič, saj naletimo v njegovih delih na pesmi, ki se močno približujejo Kanč- nikovemu načirvu pisanja. Zdi se, da j« Kandfvikov tudi motto 19. poglavja Desetega brata: Vi bi bolje briti kakor pak soditi znali, mali briči, hudiči! Po mnenju dr. Rupla bi lah- ko bila Kančnikova tudi: Je huda zver ko sam hudir ta žena moja, stara para, ne da pazder miru nikir, me vara ven in ven in kara. Takšnih primerov je seveda še več, med njimi tudi vklju- čitev Kančnikove pesmi Kako na Krki zvoni v Finžgarjevo igro Divji lovec. V gostilni pojo, začne godec, ostali od- pevajo: Bom še dal za 'n bokal — Bomo pili, vin' točili pa hvalili vsi boga, k'nam ga da. Mož, ženica, brat, sestrica, golobica, jerebica, prepelica, kukavica, volk lisica in kožica, tudi vran in pKjdgan boga hvali no^ in dan. Najbrž bi bila v Obsotelju ta pesem še veliko bolj po- pularna, z njo pa tudi igra Divji lovec, če bi vedeli, da jo je zložil njihov rojak, vese- ljaško vihravo razpoloženi Andrej Kanonik. Kančnikovo šegavost in hu- domušnost lahko najlaže opa- zimo v naslednjem odlomku, ki ga je zapisal Franc Jaklič- Podgoričan: Ne dajte ženam, da b' hlače nosile, da bi prot' vam oblast zadobilel Varujte vsaj to največje blago! Menda pa so Kančoikovi tudi tile verzi: Preljubi svet' Kurent, ti s svoj'mi darmi ženskam jezičrtim polomi kosti. Polomi kosti in zavij jim vrat, da ne bodo mogle nad možmi regljat'! Za konec še nekoliko be- sed o vsebini Kančnikovega dela. Njegove pesmi so pre- proste, a duhovite. Z njin>l biča človeške napake, z nji- mi se poslavlja od ljudi, jih svari in uoi. Namenjene so torej za kar vsakdanjo rabo, saj so tudi nastajale tako. Njegove pesmi so obširne, nekatere prigodniške (lahko bi celo ugotovili, da je to navado prinesel Kančnik iz štajerskega, kjer imajo za vsako slovo, bodisi od za- konskega stanu, bodisi od pokojnika priprztvljeno poseb- rK) prigodnico), doslej pa jih pvoznamo 25. Kančnik je pisal gostilniške zabavljice, že omenjena slovesa (prigodniš- ke pesmi), godčevske pesmi, pesmi o posameznih krajih, le ljubezenske pesmi ni za- slediti. Pisal je v bohoričici. Kančnikove pesmi so kro- žile med ljudmi in tako tudi prišle v današnji čas. Imel je tudi navado (a to naj bo bolj ilustracija njegove hudo- mušnosti), da se je pod pes- mi podpisoval: »Te pesmi zlagalec ima na obeh rokah en palec.« (Enega si je, kot smo že omenili, odstrelil.) Podčetrtčan Andrej Kanč- nik je umrl za vodenico 24. marca 1841 ter zapustil vdo- vo in devet otrok. Kljub temu. da ni o svojem rodnem kraju zapustil niti najrahlejše sledi, pa lahko predvidevamo, da se v mar- sikateri pesnrri zrcali obso- teljski človek. S korenitim proučevanjem Kančnikovega dela bi morda našli kakšno podobnost, zato naj ne bo odveč naslov tega zapisa. MILENKO STRASEK maEM Po lanskem končanem Ted- nu domačega filma so še dolgo prihajala v naše ured- ništvo pisma in razglednice. Z njimi so se zahvaljevali za gostoljubnost, dobro organiza- cijo in čudovito publiko šte- vilni filmski delavci iz Ljub- ljane. Zagreba, Beograda. Ti in filmski kritiki, ki so prav v našem mestu »naleteli na nekaj svežega«, so ponesli slavo Tedna domačega filma po vseh krajih naše domo- vine, povsod tja, kjer se ob- čutr>eje ukvarjajo s filmom. Poudarjali so tisto, kar je bila zamisel TDF že od vse- ga začetka: širiti filmski je- zik povsod in s tem širje- njem vplivati na kvaliteto. Tudi lani smo večkrat nale- teli na izraz festival in zno- va smo povedali, da ne gre za izrazito festivalsko prire- ditev, ne gre le za prikazo- vanje filmov, gre za mnogo več. In prav tu je globji po- men poslanstva Tedna doma- čega filma, katerega organi- zacije se zopet lotevanK) že v tem mesecu. Aprila bo svet TDF že razpravljal o predlogu letoš- njega programa, ki ga bo predložila fKjsebna delovna skupina. Ker smo organiza- tor TDF uredništvo, in torej neposredno pri viru informa- cij. lahko o tem predlogu že zapišemo nekaj stavkov. Filmski del bo potekal zo- pet v treh celjskih kinema- tografih. V Unionu se bo zavrtelo sedem premiernih filmov, od tega predvidoma dva slovenska. V Metropol bi letos »postavili« mladin- ske filme in to, v kolikor bo le mogoče, filme iz neuvr- ščenih dežel. Večerni pro- gram pa bodo seveda izpo- polnili domači filmi. Tako je za ta, kot program v Domu, več predlogov: od puljskih nagrajencev, do nekaterih borbenih filmov. Velik pou- darek pa bomo v letošnjem TDF dali praznovanju po- membnih jubilejev, vezanih na tovariša Tita in KPJ. Izredno bogat pa bi naj bil — navsezadnje gre za ju- bilejno prireditev, peto po vrsti — spremljajoči del Tudi za posvetovanje je Več predlogov, vsekakor pa bo najmanj eno jugoslovan- skega značaja. Če predvide- vamo od tri do pet posveto- vanj oziroma srečanj pa jih vse, kot tudi celoten le- tošnji TDF, povezovala rdeča nit — večji poudarek film- ®ki ustvarjalnosti. Nedvomno sodijo v ta sklop srečarvje predstavnikov vseh filmskih krožkov v Sloveniji, srečanje organizatorjev kulturnega živ- ljenja v organizacijah zdru- ženega dela in razgovor o filmu, »aktiviranje« celjskih oblikovalcev na temo film itd. Posvetovanja bi lahko za- jela vlogo in položaj filmske- ga oziroma gledališkega igral- ca v Sloveniji in Jugoslaviji, povezanost gospodarstva in kulture, predvsem filmske ustvarjalnosti, nadalje je tu še vprašanje izdajateljsko za- ložniške dejavnosti na film- skem ' področju v Sloveniji itd. Vprašanj, ki bi lahko v Celju dobila smernice, če že ne dokončne odgovore, je ve- liko, veliko pa je tudi zani- manje za posvetovanje v okviru TDF 77. Dve razstavi bosta gotovo popestrili letošnji program Tedna domačega filma. Med- tem, ko bi naj bila ena iz domačih logov, se za drugo dogovarjamo s Pulo: tema — Tito med filmskimi ustvar- jalci. Letos bo še večji pouda- rek na srečanjih filmskih ustvarjalcev z delavci v OZD in učenci na šolah. Že larvi so veliko zanimanje pokazale šole izven centra Celja, tako da programiramo kar dva- najst takšnih razgovorov. To ni enostavno, saj bo potreb- no zanje angažirati kar ne- kaj deset filmskih ustvarjal- cev. Na osnovnih šolah bo zo- pet razpisana nagrada za naj- boljši spis na temo filma, radi pa bi v to vključili tudi srednje šole. Številni so še predlogi in mnogo bo po- trebno še urediti, da bomo dobili dokončno sliko jubilej- nega TDF, pomembno pa je. da že zdaj vemo za osnovno. Pred dnevi smo se v Beo- gradu udeležili drugega se- stanka koordinacijskega od- bora jugoslovanskih filmskih prireditev, v katerega je po- leg beograjskega Festa, Pu- le. Niša. Kranja in drugih vključeno tudi Celje. Takšna vključitev je nedvomno dala TDF veliko priznanje, hkrati pa v mnogočem tudi olajšala delo. Zakaj? Celjani sn>o bili na tem sestanku zelo aktivni In smo tudi vključeni v pri- pravo »dokumenta«, ki bi trdneje povezal organizatorje •festivalov« ter omogočil so- delovanje. izmenjavo izku- šenj, pravzaprav tisto, čeisar Je prav na področju filma v Jugoslaviji premalo. 2e danes pa se zavedamo, da tako velike prireditve tu- di letos ne bo mogoče »fx)- staviti na deske« brez dveh odločujočih faktorjev. Prvi so ljudje, tisti neopazni pa ven- dar neutrudljivi in nepogreš- ljivi člani organizacijskega odbora. Mnogi med njimi so lani žrtvovali del svojega let- nega dopusta, da bi organi- zacija potekala brezhibno. Tudi drugi faktor so ljudje in to ljudje v celjskih delovnih organizacijah. Film jim je iz leta v leto bliže, vsem nam pomeni več, to nedvomno po- trjuje lanski obisk v sedmih dneh — 33.000 gledalcev. Le- tošnji TDF bo prav tako po- pazal odnos delavcev Celja in delovnih organizacij do kulture, prav tisti odnos, ki ga povsod poudarjajo kot edinstvenega. Nadvse po- membrvo pa je. da se s to manifestacijo predstavlja v Sloveniji. Jugoslaviji in izven nje Celje kot mesto rn z njim tudi celjsko gospodar- stvo. MILAN SENIČAR Pred dvema letoma je bil gost tedna domačega filma tudi Boris Buzančič. Pred kratkim smo ga lahko gledali v vlogi partizanskega komandanta v filmu -Užiška republika«. Foto: O.MEOVEO 12 stran — NOVI TEDNIK §t. 13 TONČINALIS: M NE PISEM, LAJEM! Kdo ne pozna Antuna Nalisa-Tončija, kakor sam želi, da ga kličejo. Njego- vo neposrednost bomo^^ še lažje spoznali v razgovo- ru z njim, ko je bil lan- skega novembra v Celju. — Veliko naših gledal- cev vas pozna. Kako sami jemljete vaše igralstvo, vašo neposrednost v njem? — Veseli me, da me tukaj ljudje poznajo, če- prav n^ikoli nisem v Slo- veniji snemal, edino en- krat: Karolino reško v Portorožu, kjer smo se imeli prav lepo. Kot sem rekel, všeč mi je, da me ljudje tukaj poznajo, ne vem, pa kako dolgo bo to še trajalo, kajti ko pri- de »kolap«. je vsega ko- nec. A dokler bom hodil in govoril, bom delal, ko- likor bom mogel. — Kako ste uspeli ust- variti toliko različnih vlog? — Sem svoboden umet- nik in nikoli prej se ni- sem ukvarjal z igralstvom, saj sem odšel med igral- ce kot advokatski priprav- nik. Bil sem pred advoka- turo, pa sem se bal — mislil sem si, v socializ- mu ne bo treba advoka- tov pa sem šel med ig- gralce. A danes advokati dobro služijo ... — Pa vendar je iz ti- stih časov ostala dobra izkušnja — kadar je tre- ba, dobro sučete jezik... — Morda zaradi tega, ker mi Dalmatinci pravi- mo temu lajanje. V Za- grebu sem znan kot laja- vec, prav pri srcu mi je ta svoboda. Nihče mi še ni rekel: Tonči, nemoj la- jati, govori što ti srce že- li ... Morda sem se na tak način zameril tudi mnogim režiserjem. Ko danes predavam po de- lavskih univerzah, odkrito govorim proti nekaterim ljudem, ker čutim za kri- vico, ko nekateri režiser- ji delajo spektakle in za- pravljajo precejšen druž- beni denar, opravičilo pa je dokaj borno .. . milijar- de gredo za spektakle, ni- mamo pa dobrih bolniš- nic. Od tu dalje sem »upornik«. Od začetka sem prejemal vse vloge. Čeprav sem v začetku bil »tata-mata«. Igral sem vse n>ogoče in nemogoče. Pa sem občutil, da je v me- ni, nekaj takega, kar mor- da ni odkrito. Žal mi bo. če bom šel s sveta, ne da bi prej dobil tisto, kar mi leži. Jaz pisati ne znam, znam pa lajati. Imam ideje, pa jih ne mo- rem prenesti na papir, nekdo bi moral to naredi- ti. Bojim se, da bom zaključil kariero, pa ne bom naredil tistega, kar sem mislil, da bom. Ko sem dobil Nazorjevo na- grado, sem čutil, da je nisem dobil za tisto naj- boljše. Kot svobodnjak ne moreš tako izbirati vlog, kot na prvi pogled kaže. Biti moraš vse, od komi- ka do tragika. Televizija mi je dala priložnost, da me je občinstvo tudi spo- znalo kot komika. — Torej kakšna naj bi bila ta vaša vloga, ki si jo tako želite? — To je težko reči. Še sam ne vem. Samo ču- tim, da bi lahko dal ne- kaj, kar doslej še nisem dal. — Kdaj pa je za igral- ca konec kariere? Ko ga ulovi smrt. Mar- sikdaj igralci potarnajo, joj, kako smo sinoči dela- li ... pa kaj si se potem lotil dela, če ti je težko. Takšno je naše delo, tak- šno je življenje. Če bi to bilo tako težko kot neka- teri pravijo, ne bi jaz imel danes takšnega videza kot ga imam. Ne povem vam svojih let, toda nekate- ri moji kolegi' komaj ho- dijo, tudi s palico. Mene je popularizirala televizi- ja. A je tudi anekdota: srečal me je znanec in me peljal na vso silo do- mov, češ, da me gledajo na televiziji, pa bi me ra- da videla tudi žena in hčerka. A mala se me sploh ni spomnila iz na- daljevanke, ampak po re- klami za Borove čevlje in nogavice. V vsaki krčmi so me zbadali in po ce- sti šepetali za menoj: bo- rovo, borovo ... Še neki pijanec mi je očital, ka- ko da me ni sram . . . Nikoli in nikdar ne bom več snemal za reklame, pa mi lahko ponujajo mi- lijone. igra! bom takšne vloge »idi mi dodži«, da se ljudje zabavajo. Ko smo snemali »Malo mi- sto«, so nekateri delali reklamo iz svojih vlog. Tam sem igral partijske- ga sekretarja pa mi je odpadla vsaka možnost, da bi iz takšne vloge ko- val milijone... Saj pra- vim, čakam na tisto svo- jo vlogo, za katero še, sam ne vem, kakšna naj bi bila. Čas teče, vide- li še bomo, kaj bo jut- ri prinesel. Scenaristi pravijo, da so preslabo plačani, sam pa ne znam pisati. A tudi vsak ne bi znal napisati tisto, kar sam čutim. Morali bi po- skusiti. Tako smo kramljali s Tončijem, ki je obljubil, da bo še rade volje pri- šel v Celje, pa ne samo na TDF, ampak tudi med letom le če ga' bo kdo povabil. Na sliki pa se drži zelo resno, saj se- podpisuje v Merxovo knji- go častnih gostov in tre- nutek zahteva slovesnost. DRAGO MEDVED somm Kakšen sii, naš svet? Kakšen sii čas, ki te živimo? Temačne so tvoje prispodobe človeka, ki je sam sebi tuj. Okrutno boleče je nasiilje, s katerim nas obdajaš. Kam nas vodi tvoja pot... V te, morda tudi še številnejše in obupnejše prispo dobe je zavit svet sedanjosti, ki nam ga, kot ogledalo, ponujajo letošnji najboljši filmi sveta. Tako lahko vsaj sklepamo po sporedu, ki smo ga videli na letošnjem Festu in ki je še enkrat potrdil, da je pravi, dober in sodoben film tisti, ki kljub kulisi časa, v katerega je postavljen, poje zgodbe današnjih dni. Tke pripovedi o človeku in njegovih stiskah v svetu. Svetu, ki nekoliko fX)ka po svojih šivih, ki drvi neizprosno dirko za časom, denarjem, položajem in kdo ve, za čem vsem še, pa hkrati pstaja njegova dirka že vnaprej izgubljena, brez- končna, a tudi sama strahotno osamljena in le sama sebi namen. Morda bolj kot kdajkoli poprej postaja sve tovrvi film zrcalo sveta, ki ga živimo. Nič več ni zlagano olišpan, prežet z utopijo in lažjo, ki je le slepilo in beg pred tistim, čemur ni mogoče pobegniti. Ni več zlat Tu-di plehko prazen je vse manj. Osnova mu postaja sporočilo, v svilene niti umetnosti zavit, boleče kričeč opomin človeku pred človekom, pred časom, pred sve- tom, pred njegovimi boleznimi, ki ga razjedajo ... Zato film ni več lep. Okruten je, boleč v svoji izpo- vednosti, pa naj bo zavit v zgodbe iz zgodovine, kot Barry Lindon, ali pa v boleče poglobljeno analizo človeš- ke psihe, kot »Iz oči v oči«. Ni ga problema, ki se mu izogiba. Ni vprašanja, ki bi mu obrnil hrbet. Današnji je, O človeku govori, njegovih stiskah in obupu, bolečini, s katero ga obdaja okolje v katerem živi, svet polr nasprotij, zunanji svet, ki ga doživlja, ali notranji svet ki mu buri, razburja in mrači duha. Kar nekam dokumentaren postaja, ko pred bleščečimi reflektorji igralci igrajo sebe, svoje sosede, vsakdanje ljudi z vsakdanjimi, a bolečimi in neozdravljivimi teža- vami. In zato sodobni film ni več le političen, ni več I« kritičen do oblasti, sistema. Pred leti je to še bil z Gavrasovimi umetnijami (»Z«, »Priznanje«), z vrst« latinskoameriških filmov in stvaritvami mladih ameriškili režiserjev (»Jagode in kri«). Sodobni film je globlji. Družbeno kritičen, človeško ot tožujoč je. Svari človeka pred čermi sodobne družbe pred odnosi v njej, pred slabostmi samega sebe ii njegovih sopotnikov. Ponorčuje se iz neumnosti in lice merja, obsodi ničevost nekoga in nečesa (»Barry Lin don«), zapoje odo svobodi in prezirljivo pljune na malo meščanščino (»Cigani letijo k nebu«, »Vikend v gozdu«) Osmeši idole, ki so bili še včeraj sveti (»Buffafo Bili« »Casanova«). Zamisli se ob človekovi nečlovečnosti d sočloveka (»Gospod Klein«). Pokaže na brezupje dolg< časja in zdolgočasenosti, na oblike propada klasičn morale, družine, patriarhalnih odnosov. Boleče opozo* na posameznikovo izgubljenost v svetu, ki ga ne razum« ki je tuj in ki ga sili v vse močnejšo osamelost, odtD jenost, nasilnost in obup (»F kot Fairbanks«, »Kača nedrih«, »Taksist«). Kriči nam v obraz, naj se vend« ovemo kako drage so bile človeške zmote v minuli vojnah, kakšen je pravi obraz fašizma, kako strahotni je lahko politična histerija, kot jo je doživela z makarti! mom Amerika (»Krinka«, »Tatarska puščava«, »Ženska ^ oknu«, »Umor iz milosti«, »Pripetilo se je v Marusiji« 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 vsem tem, tudi ko govori o preteklosti in minulih Ktkih, zna še kako plastično povedati, da se podobne, tako aM še bolj strahotne stvari, kot jih naprimer i film »Pripetilo se je v Marusiji«, v tem našem u blišča in bede, še vedno dogajajo, še vedno kri- SMOj mračni opomin. In ko se, končno, sodobni film sooči še s človeško K, Z notranjim svetom vrenj, tesnob in bolečin, eie svojo najmogočnejšo izpoved. Vsi se bojimo ne- i, največkrat tistega, česar ne poznamo. Zato je ta žene v Bergmanovem film »Iz oči v oči« prav 3 tudi moja ali vaša stiska, moj ali vaš strah, 'se bolj nasilen je v svojem izrazu sodoben film. lar bolj kot pretekla leta nasilen zato, da prikaže most, brezpredmetnost in bolezenskost nasilja. To I orodje, samo sebi je namen in ne prinaša rešitev. : je, oblika odnosov, ki jih poraja bolna, zlagana in iena družba. eroji v sodobnem filmu so preprosti, vsakdanji ljudje, •a izjemneži, iztirjenci, brezupniki. Mogočnih, nepre- jivih herojev, ki ob koncu filma zajadrajo v mirne zakonske ljubezni, medtem ko nad objetim parom ia sonce, ni več. Saj tudi nikoli niso obstojali, sničnem svetu že ne. 'b tem. ko gledamo sodobne filme, pa se nam ne- 0 poraja vse bolj boleče in glodajoče vprašanje: 'i vse to le pretiravanje? Je naš svet res tako črn, dravljivo boln, gnil in trohneč? Ali rešitve iz njega Bomo res vsi postali taksisti, Fairbanksi, Buffalo gospodje Kleini ... Je naša pot, če se bomo borili •Pši in pravičnejši svet, se postavili po robu zlaga- ' in nasilju, res le pot »čudovitih trupel«, gastarbaj- ^ zaprtih v žalostnem »Avtobusu«. »Duartejev« Pinčenih peonov iz Marusie? Ne! Gotovo ne! Resnica ' ne more biti le ena. Ne more biti zgolj v razga- brezkompromisnem obračunavanju s svetom in '•^'t ki ga kujejo. In zato je sodobni film na stopnički, stopa, še vedno polovičarski. Razgalja sicer vse, boli, kar FK>vzroča družbene bolezni in neozdrav- '^Pake, na katerih se lomimo in zadevamo vanje ^ zahrbtne čeri, ob katerih tonemo. Ne daje pa nam ^orov. Pušča nas še naprej same in brezmočne '^"em iskanju, v črnini pesimizma in morečem vzdušju '®9a iz niča porajajočega se strahu in bolečin. Same. '^irni resnicami in našimi krivicami. Ne odpira pa ('^aprej. Ne kaže nam, kaj, kako... Kar nekam nihi- fioče biti, ko nas vodi skozi slepe ulice in sko- Soncem, novo zarjo, odgovorom, ko ruši, pa ne to zamerimo? Da, vsaj včasih mu zamerimo. In zamerimo sebi, da smo se izpostavili novi bole- lo smo v polmraku polprazne kinodvorane sprem- "'■ezizhoden boj in brezizhodno pripoved. Kajti še ° Smo tudi sami pred seboj hipokriti in lažnivci, nam je, če ostajamo nevedni za bolečine drugega; 'judi in družbe. ® Vztrajamo na happy endih in solzavih perspektivah Preteklosti. Želimo pa si resnice, odgovorov in j^l^h vizij, izhodov, če hočete. Tudi te, najtežje odgo- ' ^ sodobni film moral najti, pa čeprav bo v svoji naprej grobo neusmiljen, okruten in nasilno BRANKO STAMEJČIČ PRVI V EfM^PI IN ŠESTI V mm Priznam, da sem bil v zna- nju kemije vedno med naj- slabšimi v razredu. Res je, da sem se nekoč menda na- učil nekaj podatkov o anti- monu, vendar je 'moje zna- nje z leti splahnelo. Ko pa sem dobil vabilo, naj s svo- jimi vojaki obiščem rudnik Zajačo blizu Loznice. ki slovi po tem, da je največji proiz- vajalec antimona v Evropi in da' v svetovnem merilu za- vzemajo kar šesto mesto, sem svoje znanje o tej rud- nini obogatil, ob tem pa se naučil tudi nelcaj izredno za- nimivih stvari. Predvsem o njegovi uporabi. Da bo vse skupaj lažje razumljivo, naj vam postrežem z nekaterimi podatki. Antimon je značilen po tem, da daje različnim mate- rialom trdnost. Uporabljajo ga na primer za črke v ti- skarstvu. Če bi bile samo svinčene, bi bile preveč meh- ke, tako pa se njihova upo- raba oličutno podaljša. Še posebej pomemben je anti- mon za vojaško industrijo. Uporabljajo ga na primer pri izdelavi nabojev. Nabojem da- je antimon trdoto, s tem pa tudi omogoči pravilnejši let. Kot sem kasneje izvedel, se uporablja v vojaški industri- ji še za vse kaj drugega kot pri izdelavi municije in naj- novejših plastičnih »čutur«. Prav zaradi tega ima antimon izredno veliko ceno. Znani so primeri, ko številne drža- ve, predvsem velesile, v tre- nutkih, ko se mednarodna F>olitična situacija zaostri, ustvarjajo velike zaloge an- timona. Za kaj, menda ne gre posebej poudarjati. Ko nape- tost popijsti, zaloge sprosti- jo in jih usmerijo v avtomo- bilsko industrijo, katere raz- voj brez antimona bi si v bo- doče le težko predstavljali. Tako ima antimon posredno tudi velik vpliv na razvoj av- tomobilske industrije, na nje- ne cene in ne nazadnje krize, ki so vse bolj pogoste. Vse to je tudi eden izmed vzro- kov, da se cene antimona krojijo na londonsl;i borzi. In če o vsem malce bolj na- tanko pomislimo, nam takoj postane jasno, da proizvajal- ci antimona najbolje žive ta- krat, ko se svetovna politič- na situacija zaostri. To pa hkrati pomeni, da tam, kjer je doma antimon. ne potre- bujejo nikakršnih časopisnih vesti, kjer bi izvedeli, lelodičnost in boga- te vokalne harmonije, jih je postavila med najboljše in najpriljubljenejše skupine na svetu. Dvomi v to, da bodo štirje tako močni individual- ci zdržali skupaj, pa so se kaj kmalu pokazali za ute- meljene. Trdno prijateljstvo so omajali individualni pogle- di na glasbo in prihodnost glasbene kariere. Po narav- nost neverjetnih uspehih nji- hovih skladb, plošč in tur- nej je prišel trenutek, ko so so glasbeniki razšli in pri- čeli vsak po svoje. Še najbolj uspešen je bil Neal Voung, ki je s svojiim specifičnim glasom in otožnimri melodi- jami postal ena največjih zvezd pop scene. Tudi osta- lim ni šlo slabo. Stephen Stil- Is je najprej poskusil s svojo skupino Manassass, za kate- ro je ostal uspešen album, nato pa je nadaljeval sam, bolj ali manj uspešno. Nash in Crosby sta bila tudi izred- no uspešna. Manj sicer v sa- mostojnih projektih, uveljavi- la pa sta se kot izredno us- pešen duet. Kljub temu pa je njihovi glasbi manjkalo tis- to, kar jih je dvignilo na sam vrh — skupna moč odličnih glasbenikov in vokalistov. V letih samostojne kariere vseh glasbenikov so se več- krat pojavile govorice o vno- vični združitvi. Pred dnevi je med svojim obiskom v rod- ni Angliji te govorice potrdil tudi Graham Nash. Povedal je, da se bodo spet združili Crosby, Stills in Nash, ki so že pred zaključkom snema- nja svojega novega albuma. Kako trdni so njihovi skup- r^ načrti pa priča tudi dej- stvo, da je že 12. februarja skupina prvič spet nastopila. To je bilo v Houstonu, ko so CSN nastopili na dobrodel- nem koncertu, katerega dobi- ček so namenili raziskavam podmorskega sveta Jaquesa Cousteauja. Temu nastopu bo sledila ameriška turneja. Nash je povedal še, da je glasba, ki jo pripravljajo za nov skupni album dobra in je vnovič potrdila, kako pra- vilna je bila njihova odloči- tev o ponovni združitvi. Kmalu pa bo bolj jasno ali so CSN še vedno tisto, kar milijon-i od njih pričakujejo, ali pa gre spet le za pogre- vanje stare juhe s ciljem, da prikaplja v žepe čimveč de- narcev. SB V Mar del Plati v Argentini je bila pod pokroviteljstvom OZN konferenca, na- menjena vodi. Voda je poleg nafte teko- čina, s katero bo leta 2000 imel svet največ problemov, če se bodo uresničila predvidevanja strokovnjakov. Največji del — 97 odstotkov — ze- meljskega vodnega bogastva se nahaja v oceanih in morjih s površino približno 1,4 milijarde kubičnih kilometrov. Če go- vorimo o sladkih vodah, torej tistih, ki jih je mogoče koristiti, nas lahko številke še bolj preplašijo: preko 77 odstotkov sladkih vod je ujetih v ledu in ledenikih, 22 odstotkov predstavljajo pbdtalne vode in vlaga in le 0,35 odstotka odpade na jezera in močvirja. V zemeljski atmosferi je le 0,04 odstotka vodnega bogastva in v rekah 0,1 odstotka od skupne količine sladke vode na zemlji. Največ vode uFK>rablja kmetijstvo. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da je potrebno za pridelek ene tone žitaric približno 1000 ton vode, za tono riža pa celo 2000 ton vode. Na drugem mestu med potrošniki je industrija s ^ojimi upravičenimi potrebami in zahtevami. Za predelavo ene tone papirja porabijo 250 ton vode, za tono jekla 150 ton vode. V rafinerijah dragocene nafte porabijo za tono te črne tekočine kar 180 ton brezbarvne vode. Šele na zadnjem mestu »potrošniške lestvice« so ljudje s svojimi zahtevami in potrebami. Po podatkih svetovne zdrav- stvene organizacije primanjkuje vode za pitje — torej zdrave in čiste — kar eni tretjim človeštva. Približno 1,4 milijarde ljudi ne more zadovoljiti osnovnih higi- enskih potreb. 5 milijonov ljudi letno umira zaradi bolezni, ki se prenašajo z nezdravo vodo — od kolere, tifusa, dia- reje, dizenterije, n\alarije in raznih tre- bušnih infekcij. Zato so toliko bolj zanimivi velikanski posegi, ki jih zaradi zadovoljevanja,s pitno vodo predvidevajo sirom po svetu. Ome- nimo naj danes problem avstralskih znan- stvenikov, ki razmišljajo o ledu z Antark- tike. Avstralski strokovnjaki z univerze v Adelaidi so se zadovoljni vrnili s štu- dijskega potovanja po ledenih ptiščavah Antarktike. Njihov vodja, profesor na meteorološkem oddelku univerze, Peter Schvverdtfeger je povedal, da je prva faza velikega avstralskega programa o topljenju ledenih gora in izkoriščanju nji- hove vode za pitje in namakanje, uspešno končana. Profesor meni, da je zgodba o vodi, ki teče iz pip in namaka avstralske pu- ščave, prihaja pa iz stopljenih gora ark- tičnega ledu, morda še vedno fantastična vizija, če je beseda o nestrokovnjakih. Toda, med strokovnjaki je ta možnost domača. »Mnogi ledeni bregovi so v res- nici ogromne planine, katerih le vrh štrli iz vode. Površina največjega vrha, ki je bil kdaj izmerjen, je bila enaka površini Belgije." Antarktika je izredno bogata s plo- ščami velikosti enega kubičnega kilo- metra, so ugotovili strokovnjaki. Z izko- riščanjem le ene takšne plošče bi dobili tolikšne količine vode za pitje, da bi zadostovale potrebam velikanskega Lon- dona za dobo šestih mesecev. Za manjša mesta, kot je na primer Adelaide, bi bila ta količina zadostna celo za pet let. Av- stralski strokovnjaki, ki so predvsem za- interesirani za znane sušne predele juž- nega dela kontinenta in severne puščave, v tem podvigu niso osamljeni. Izmenju- jejo podatke in izkušnje s strokovnjaki Zvezne republike Nemčije in ZDA, ki se prav tako ukvarjajo s podobnimi preuče- vanji. Naslednji korak v tristopenjskem pro- gramu Avstralije bo proučevanje »obna- šanja« ledene plošče, ki bi jo privelkli z Antarktike. Predvidevajo, da bo ta del projekta trajal dve leti. Tretja sto[wja, ki bo nekoliko težja, pa bo zajela tehnične probleme, vezane na vleko ledenih plošč v Avstralijo. Tako lahko na primer veter obrne površinski del plošče na eno stran, medtem ko bi ga vodni tokovi zanašali na drugo. Nepričakovano in nepravilno topljenje plošče lahko povzroči, da se le-ta obrne in je ves podvig uničen. Poleg tega bo potrebno računati tudi z zemlji no težo, ki v resnici ploščam omogoča »pra- vilno gibanje« in »zibanje na valovih«. Problemov je ogromno, strokovnjaki pa so prepričani, da bodo lahko v Avstraliji prav kmalu pili vodo z Antarktike. RMKLO SPANJE Fizika in njeni zakoni, tako ie razglabljal zad- nje dni naš znanec, so mi bili že od nekdaj špan- ska vas. Morda prav zaradi tega ne razumem in ne morem razvozlati, čemu se v mojem sedmem nadstropju tako zelo sMi vsaka beseda, vsak krik, vsah najnežnejši verz. Tale znanec je ubožček in vsak dan čakamo, da ga bo vzelo, čisto zares. Najbrž zaradi kapi ali česa podobnega. Z živci je namreč čisto na koncu. V njegovem sedmem nadstropju se res čisto vse sliši. To so ugotovili tudi stanovalci v šestem, petem, četrtem, tretjem, drugem, prvem nadstrop- ju, oni v pritličju pa so še kar zadovoljni. Tam je namreč locirano neko podjetje, a tam delajo sa- mo do dveh. Vzrok težav našega prijatelja je namreč gostil- na. ki pa za to sploh ni kriva. Kajti, to naj pove- do odgovorni pa tudi tisti, ki jim gre kaj v nos, kdo je bil tukaj prvi: ali blok ali gostilna? Blok, tovariši, je prišel za gostilno in tako reciva sploh ni kriva za težave našega prijatelja. Gostilna je torej tukaj, promet je močan, po stopnicah v svetišče boga Bakhusa se možakarji vrstijo eden za drugim, nekateri tudi po zraku, kakršna je pač klima v prijetnem lokalu. To Še ni hudo. da včasih zagrmi po prostranem prostoru pred blokom ali bolje povedano, med blokom in gosiilno in da zapojo pesti, se trkljajo glave in tro rebra. To ni hudo ! Hudo je to, da skoraj vsak večer vržejo iz spa- nja našega znanca nežni akordi, ki se na koncu razrastejo v silni orkan blagoglasnosti naše slav- ne jugoslovanske pevske tradicije. Takrat naš zna- nec vstane iz postelje, ura je po navadi enajst ali dvanajst pa tudi že prva jutranja in išče pištolo (ki je, hvala bogu, nimc), da bi treščil vsaj en- krat ali dvakrat po prešernih pevcih. Ko miri svo- jo malo hčerkico, ki tudi nima posebnega pevske- ga posluha in se redno zbuja, premišljuje s škr- tajočimi zobmi o bombah... Ampak zadnjič je nekaj zbilo sodu dno. Za radi tega čakamo, da bo našega znanca vzelo. Saj veste, človek se tudi hudega navadi in ta- ko se je naš znanec še kar nekako spoprijateljil z razmerami pred blokom, če ne bi bilo tistega prekletega taksista, ki se je nekega večera malo po enajsti uri tako drl s trobljo pred gostilno, da je našemu znancu utrgalo skoraj ducat živ- cev. Zdaj se je odločil, če ga že ni vzelo, da bo poprosil višje inštance za beneficiran staž. Saj že skoraj vemo, kdo bo podpisnik: gostilničar. NEJE- VERNEŽI »Nikar mi ne pripoveduj pravljic!« To je stavek, s katerim mi često polnijo ušesa. Pripoveduješ, da bodo povečali plače, da bodo zgradili to ali ono cesto, da v Kačji dolini pri- pravljajo načrte za sijajen plavalni bazen, da bo kulturni dom v sosednji vasi še to zimo pod stre- ho, pa ti vržejo v brk: »Nikar nam ne pripoveduj pravljic!« Napišeš, da ni vzroka, da bi bili pesimisti, ker bomo v bodoče zadeve samoupravno uredili kar se da na bolje in ti znova zabelijo s tistim zna- nim odmevom: »že spet pripoveduješ pravljice!« Kot da bi bil svet nekam otroško lahek in pri- jeten, da ima vsak to nesrečno pravljico na jezi- ku. Rečem ondan ženi, da stvari pač stoje ta- ko, da bom nekatere poteze v svojem slabotnem in grešnem značaju spremenil na bolje. Kolikor seveda lahko človek spreminja značaj, prosim, da se razumemo. Odgovor, da bi se človek zrušil: »Kar naprej kvasiš nekakšne pravljice. Stopi na zemljo, človek, in se zresni.« Pravljičarska manija je dosegla torej tudi mo- jo družino in sedaj se mi zdi, da kar nekam ne moremo verjeti eden drugemu. Edini, ki mi še verjame, je moja še ne tri leta stara hčerkica. Njej lahko pripovedujem pravljice, ampak ti- ste prave. Starih sem se že naveličal, saj veste Rdeča kapica pa Volk in sedem kozličev in tako. In ker sem že od nekdaj rad držal v rokah pero in tu in tam tudi kaj naškripal, sem se odločil, da sam napišem pravljico, lepo otroško pravljico in jo preberem moji nadebudnici. Prebral sem in mala je zacepetala z nozicami in rekla: »To je pravljica. Lažeš!« častila beseda, da nc napišem niti črke in ne zinem niti besede več, če že ne bom prepričan, da nismo nečesa vsaj desetkrat objavili kjerkoli si že bodi. Pa še takrat ne dam roke v ogenj, da se bo kot tisto res zgodilo. MILENKO STRAŠEK — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 POMLAD V LASEH Miiirec je mesec spremembe letnih časov. Pi-vih 20 dni pripada še zimi. Naslednjih 11 p>a se pri- pravlja ix>mlad. Pomladni zrak nam počutje spremeni, člo- veli želi iz svoje kože. Pive zimske dneve želiino izločiti. Kozmetično to pomeni generalno obnovitev od glave do peta. Tako rekoč eno kožno in lasno čiščenje — z vsemi sredstvi. Ton krema nam nadomešča zagorelost, na oči in ustnice pa nanesemo mladostni make up. A kaj nam vse to pomaga, če nam prvi pog-led na frizu- ro lepe vtise razdre. Naši lasje so postali pozimi pod pokri- valom izmučeni. Pripraviti jih bo treba na pomladni veter. Z dobro in pravilno nego bomo to dosegli, lasje b0'do spet dobili lesk in prožnost, če sledi potem še nasvet strokov- njaka in se odločite za novo frizuro, boste na sebi občutili pomlad. V svojem poklicu sem opazila, da imajo stranke zel j pokvarjene lase. Naj svetujem ženam, ki si pretežno same negujejo lase. Lasošče kože na glavi moramo dnevno dvakrat ščetkati. Najboljša je žimna ščetka, tako da dobimo na lasišču dobro prekrvavitev. Mokre lase ne smemo nikdar česati s ščetko, ker se lasje lahko zlomijo. Ce imamo mokre lase, je naj- bolje, da jih češemo z glavnikom, ki ima široke zobe. Mimo lahko uporabljamo različne šampone. Za suho lasišče bomo Izbrah lahek šampon. Preden lase namočimo, jih moramo suhe dobro prečesati. Za pranje ndkoli ne jer^emo pre\'eč tople vode! Po drugem šampondranju pride na vrsto spet masaža, če izpiramo najprej z vročo in ix>tem s hladno vodo, se pore zaprejo in lasje postanejo bolni, lisasti. V tem primeru dodamo še balzam, ki ga dobro porazdelimo m spet iapflakniemo z mlačno vodo. Z uičvrščevalc«n, ki ga enakomerno i>orazdeltmo po la- seh, zagotovamo daljšo trajnost pričeske. Potom sledi navi- janje in formiranje pričeske. Pri sušenju moramo p>aziti, da sušimo lase od zajčetka s hladnim zrakom, šele kasneje s toplim (postopoma). Tako lasje ne bodo naelektreni in se bodo lažje česali. Vroča železa lahko uporabimo za hitro navajanje samo pri jsdravih laseh. Sicer pa niso prapoax}čljiva, ker se lasne konice ijasušijo in poškodujejo. Zdravi lasje so najlepši okras vašega obraza. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 V PETROVČAH VZHAJA Prav gotovo je malo ti- stih, ki so pred desetimi in več leti sploh pomisli- li na to, da bo ZARJA ne- koč postala to, kar je da- nes. Menda ga ni več mladega človega pri nas, ki ne bi poznal hlač iz Zarje. Kvalitetnih hlač! Ampak samo kvaliteta je danes še premalo za us- pešno osvajanje trga. Sle- diti je treba modi. In če komu, potem je Zarji, bo- lje rečeno, Zarjinim krea- torjem in spretnim šivi- ljam uspelo združiti ta dva pojma. Sicer si pa kar priznajmo. Po moderne kavboike ni treba več ho- diti v Italijo, ko pa jih lahko dobimo v vsaki ma- lo bolje založeni trgovini. Kdor vsaj malo sledi mo- di. potem se bo s tem strinjal, seveda pa bo ob tem omenil Zarjino ime. Zarja pa proizvaja še vse druge vrste hlač, ki jih lahko nosimo ob vseh pri- likah. Doma, na delu in na kulturnih prireditvah. Pa še bi lahko naštevali. Na- vsezadnje pa to nima smi- sla, kajti dobro blago se samo hvali, pravijo izkuše- ni" ljudje. IVAN HALUŽAN, danes predsednik Delavskega sveta TOZD Konfekcija je pri Zarji že enajst let. Po- govarjamo se z njim in misli ter spomini se mu vračajo v leto 1966. V ta- kratni šivalnici je delalo nrorda šest, sedem ljudi. Krojili in šivali so obleke po naročilu. V okviru ši- valnice je bil tudi servis za čiščenje oblek, ki pa so ga morali ukiniti, kaj- ti vse več je bilo naročil za krojaške usluge. To je bilo tudi priznanje takrat- nim šiviljam in krojačem, saj naročil prav gotovo ne bi bilo. če ti pionirji Zar- je ne bi bili zares stro- kovnjaki. Sicer pa so vse bolj čutili potrebo, da raz- širijo svojo proizvodnjo in z dograditvijo prizidka v Žalcu za zaposlili trideset novih ljudi. In takrat prib- ližno so začeli v Zarji s serijsko proizvodnjo. Ko- nec je bilo časov, ko so sprejemali še posamezna naročila. Seveda na pre- hod iz enega načina pro- izvodnje na drugi ni bil niti najmanj lahek in eno- staven. Predvsem so čuti- li pomanjkanje strokov- nega kadra. S trudom in prizadevanjem celotnega kolektiva so uspeli rešiti tudi te težave. Julija 1976 se je konfekcija preselila v sodobno halo v Petrov- če. Tudi opremo so dobi- li novo in modernejšo. Omenimo samo 15 popol- noma novih strojev za naj- zahtevnejše šivilske ope- racije. To. kakšni so se- daj delovni pogoji pa men- da ni treba posebej pou- darjati. Že sam podatek, da je za zračenje poskr- bljeno z najnovejšimi apa- raturami in da je osvetlje- nost prostorov za sto od- stotkov boljša kot prej v Žalcu, nam dovolj pove. »Tudi nam mizarjem so se delovrvi pogoji s prese- litvijo v Petrovče izred- no spremenili. Pravzaprav je nemogoče primerjati ti- ste izpred let in sedanje.« Tako pravi predsednik De- lavskega sveta TOZD Les- na industrija. OTO LES- JAK, ki je v Zarji že od leta 1960 dalje. »Tudi na začetku je naša takratna mizarska delavnica spreje- mala individualna naroči- la. Izdelava takšne opre- me je zahtevala boljšo tehnologijo. Za to pa so bili |X>trebni tudi bolj kva- lificirani kadri. Vse bolj so se pojavljale potrebe, da se združimo z obratom v Petrovčah. To nam je tudi uspelo, in ko danes gledam sodobno, novo zgrajeno halo. skoraj ne morem verjeti, da je šel naš razvoj tako daleč. Prebroditi smo morali ne- šteto težav. Največ pa jih je bilo. ko smo morali pre- magati obrtniško mentali- teto zaposlenih. Ljudje so bili namreč navajeni na to, da izdelek napravijo sam.i od začetka pa do konca. Ko pa smo prešli na serijsko proizvodnjo je vsak opravljal le eno de- lo. Se pravi, da je bilo za en izdelek potrebno več ljudi. Sicer pa menim, da je delitev dela povzročala težave vsakomur, ki prej na to ni bil navajen.« Mi pa dodajajo še to, da je Zarja še danes zna- na po kvalitetnih izdelkih za trgovinsko in hotelsko opremo, da izdeluje lične otroške posteljice, serij- sko seveda, izdelujejo pa Še televizijske mizice dnevne sobe ... Danes je torej Zarja or- ganizacija združenega de- la, ki se je preselila v Petrovče. Tako so tudi v tej krajevni skupnosti žal- ske občine dobili svojo in- dustrijo. Že samo ime or- ganizacije združenega de- la Zarja nam nekako sim- bolizira to. da je za kra- jana Petrove zares nasto- pila zarja. Vse bolj se namreč čuti povezava kra- jevne skupnosti z Zarjo. Pri nekaterih akcijah so že sodelovali. Mislimo na urejanje kanalizacije, PTT linij in avtobusnih postaja- lišč. Seveda pa je to šele Zcčetek. Upoštevali mo- ramo namreč, da je tre- ti: še marsikaj postoriti na samem kompleksu zemljišča, ki ga zavzema ta organizacija združene- ga dela. Delavci zaposle- ni v Zarji so v lanskem letu opravil; precej pri urejanju okolice njihove »tovarne«. Vsi, od direk- torja do vratarja. Zato, ker vedo, kaj bi radi, ker jim ni vseeno, v kakšnem oko- lju žive in delajo. Prav za- to. ker bi v Zarji radi di- hali in živeli s svojim kra- jem, se povsod zavzema- jo za razvoj Petrovč. Še posebej na občinskem ni- voju. Ob vsem tem je treba omeniti še nekaj. Znano je namreč, da se- mnogo krajanov Petrovč in okoli- ce vozi na delo izven svo- jega kraja in celo izven žalske občine. Vsa priza- devanja so sedaj usmerje- na v to, da bi se v nji- hovih tozdih zaposlilo čim več Petrovčanov. Zanje imajo precej prostih de- lovnih mest. Da je to res. dokazuje tudi zanimiva ak- cija, ki jo bodo pripravi- li v naslednjih dneh. Kra- janom Petrovč bodo nam- reč prikazali svojo proiz- vodnjo, -ob tem pa bodo dajali tudi pojasnila v zve- zi z zaposlitvijo. Pa zapi- šimo še to, da v Zarji posvečajo veliko skrb do- bremu počutju delavca na delu. Sedaj, ko so se pre- selili v Petrovče, je vsem delavcem na voljo topla malica, ki jo zaenkrat še vozijo iz Celja, že v letoš- njem letu pa bodo sku- šali urediti tako, da bodo sami organizirali prehra- no. Prav zaradi tega si bo- do prizadevali, da bodo še letos organizirali prosto- re za družbeno prehrano. In če ob koncu zapišemo še to, da so osebni do- hodki višji kot v drugi na- ši lesni in konfekcijski Industriji, potem bo men- da kar dovolj. Seveda pa še zdaleč ne vse, kar bi lahko zapisali o tej zani- mivi organizaciji združene- ga dela — iz Petrovč. jtt. 19 — 31. marec 1977_ NOVI TEDNIK — stran 11 Predstavljamo vam Mladinski mešani zbor pevcev bonskih srednjih lil il rilMt^l/I^^^' nastopil na letošnjem MP festivalu. Zbor »BONNER MUSIK- Ml AIM mNK ustanovljen leta 1958 in se je kmalu povzpel med naj- iTfriri TieTnšfce zbore. Pod vodstvom dirigenta Adolfa Hamacherja je ^FV\li I ^^^^ nastopil skoraj v vseh evropskih državah, redno pa snema tudi IJ T kjIVI za nemški radi in televizijo. Poleg nastopa na festivalu v Celju bo TETIVA I koncertiral tudi v Rogaški Slatini, skupaj z moškim zborom li^JllyiTL ^Zdravilišča« v Ptuju pa združeno s ptujskim mladinskim zborom. THE PLATTERS V CELJU Nadvse popularna ajne- rlška skupina »The Plat- ters« bo poleg treh kon- certov — v Zagrebu. Opa- tiji in Beogradu, nastopi- la tudi v celjski hali Go- lovec, in sicer v četrtek, 7. aprila ob 2D. uri. Vsem ljubiteljem »evergrinov« od: Onlv vou, Sbc s mine, Volare, do novejših hitov skupine »The Platters« se obeta nadvse prijeten kon- cert, saj skupina prav go- tovo sodi v kJasiko sve- tovno zabavne glasbe. kinologi v žalcu ŠOLA IN VADBA 16. APRILA II. KINOLOŠKI PLES Med najmlajšimi kinološki- mi klubi v Sloveniji je prav gotovo klub v Žalcu. Kljub temu, da delajo šele tretje leto pa so dosegli že celo vr- sto lepih uspehov, za kar so bili pohvaljeni tudi na zad- njem občnem zboru s strani predstavnika republiške kino- loške zveze. Trenutno imajo že 110 članov, kar dokazuje, da je taikšen klub v žalski ob- čini le bil potreben. Predvsem pa je važno nji- hovo delo. Najprej so začeli skrbeti za svoj kader, da se je strokovno usposobil in da lahko 2sdaj vodijo tečaje za šolanje psov. Tako sta tak- šen tečaj uspešno opravila 2gank in Vozlič, pričakujejo I>a, da ga bo še kdo drug. Sami so že izšolali petnajst psov, ki so zdaj sposobni za opravljanje razaijh akcij, vaj in nalog. V tem času si ure- jujejo vežbališče in ko bo to enkrat popolnoma urejeno, bodo tudi boljši pogo- ji za delo in s tem seveda za boljše rezultate. Bojan 2gank je povedal, da je pri dresuri psov najvažnej- ši miren pristop brez vsake panike in to, da dobi. pes v vseh fazah občutek, da je nje- gov vodnik močnejši. »Ko psa nekaj naučiš, te bo potem slepo ubogal!« zagotavlja mlad vodnik Bojan Zgank. Se- veda pa je nujno, da se vsak lastnik s psom ukvarja vsaj pol ure na dan, da pes ne pozabi tistega, kar si ga na- učil. V klubu skrbijo tudi za razaie druge akcije, dajejo nasvete, opravljajo redne pre- glede psov itd. Janko Melanšek je tajnik kluba in meni, da bi bilo prav, da bi se vsi, ki imajo pse, vključili v klub. Delo bi bilo boljše in ne bi se doga- jalo, da bi okrog tekali »zdiv- jani« psi. Kar je klub se je stanje precej izboljšalo, po- skrbeli pa bodo, da se bo še bolj. Klub ima svoje prosto- re in to v Kajuliovi 17 v Žal- cu, kjer je vsako sredo med 16. in 18. uro možno dobiti podrobne informacije. Žalski kinologi pripravljajo tudi II. kinološki ples, ki ^ 16. apri- la. Njihovo delo je brez dvo- ma uspešno, žal pa še niso naleteli na popolno razume- vanje pri vseh, ki se jih ta dejavnost dotika, kajti treba je vedeti in se tega zavedati, da šolan pes lahko na več koncih dobro koristi, kot re- cimo pri čuvanju raznih ob- jektov v mirnem in vojnem stanju pa za izsledovanje in podobno, žalski kinologi upa- jo, da so s svojim dosedan- jim delom le toliko dokazali, da se jim bodo pridružili tudi drugi in jim pomagali. TONE VRABL V \'sak dom NOVI TEDNIK VELENJSKE NOVICE V \elenjii zelo dobro poteka akcija iai i>ostavl- tev sj}omenika tovarišu Titu. Podstavek sredi trga, kjer bo slul Titov spome- nik, je že postavljen. V akcijo so se izredno vklju- čili vsi občani občine. Ta- ko "SO v (iorenju že delali eno soboto in sredstvu namenili /n spomenik, zadnjo soboto so se jim pridružili tudi delavci iz šoštanjskc usnjarne, po- dobne akcije pa priprav- ljajo tudi v drugili delov- nih organizacijah. Zanimiv je primer stanovalcev v Kraigherjevi 8, kjer so zbrali ect.^l) din. od tega mladinci KKM) din. Odkrit- je spomenika bo koncem junija, za kar dvanajst komisij s 85 člani priprav- lja bogat kulturni pro- gram s spremnimi mani- festacijami, vse pa seveda v želji, da bi vse letošnje obletnice čim lepše pro- slavili. Zlasti pa seveda 85. rojstni dan tovari.ša Tita in n.jegovo 4()-letnico voden.ja naše parti.je. \xx Velenjski rudarji so do- segli plan, ki so si ga za- stavili v prehodu v novo leto in to za prvo trome- sečje letošnjega leta. Kljub temu, da so bili v ziičetku nekoliko v zaostanku pa so zadnje dni marca dnev- no poprečno nakopali po 16 920 ton in tako plan celo presegli. Tako se ve- lenjski rudarji dobro pri- pravljajo na konec leta, ko bo začela poskusno obratovati šoštanjska TE IV, kar pa pomeni, da bo potrebno še več premoga za normalno obratovanje. Lani so nakopali 4 mili- jone 400 tisoč ton premo- ga, letos pa bodo ta do- sežek še presegli. XXX Dflegati.ja "fičinske koiife- rente ZKS v Nclcn.iu se .je piid voiLstvom namestnika se- krclarja Štefana nnlciši.ia ude- ležila knnfrresii i(.-ii:i:\nske par- tije v pnkraiini Aslo. S to »(»krajino, ki ie pretežno kmeti.jska. Velenieani >e dalj časa iispešno sodeluje io na raMicnih nodror nh. Z zad- njim obiskom so Vclenjčani vrnili obisk )ta'i iiinskim pri- jateljem. T. FRAN ROŠ ZVESTA ČETA 31 čez eno uro ali dve so vinjeni odhajali. Najprej oberst, ^^ se je zibal. Potem ostali oficirji z damami. Zadnji je poročnik Karpf z Njunjo. »Servus, Schmicki!« je šepnila Tinetu in mu z roko poslala poljub z ustnic. Tine je stopil 7ia cesto. Karpf in Njunja sta se opo- ^kala po tlaku, ki ga je pokrivala plast snežne brozge. ^^ še je snežilo v tiho temo. Nekaj hiš odtod je stanoval ^^^očnik. Tine je videl, kako sta vstopila oba. Njunja je šla ž nji?n. Zdaj je Tine stal sam na vsej cesti. Nekje v daljavi je ^>'i(:ala pijana družba. Tam zunaj pa so stale fronte in na njih so umirali ^^^(ije. že je bilo tu novo leto, leto osemnajsto. Kaj pri- "•^se? Svobodo, življenje? Mrzel veter je zavel po cesti, preko vsega milijonskega ^^avljišča. Tine se je nasmehnil. Gladen in nesvoboden je čutil velikega časa. Verno je zrl vanj. Bil je očiščen, ^^^Pak, zdrav. Proti jugu se je zagledal v zimsko noč in ^'se v njem je bilo vedro: »Tam si ti, ki me misel nate omami. . .« Meglič si je poiskal službo za nekaj mesecev. Sedel je v pisarili doktorja Mraza. Ta odvetnik je bil izmed onih, ki so si v neprestanem žrtvovanju za narod znali pridobiti lepo premoženje. In vendar je rad odločno izjavi jal: »Koliko mehkeje bi mi bilo v življenju postlano, ako bi bil hotel zatajiti svoj narod! Toda nikdar, če je bilo treba, se nisem sramoval kjerkoli priznati: »Slovenec sem!« In vendar sem doživel tudi marsikatero črno nehvaležnost. Toda v zadoščenje mi je zavest, da sem se vsega žrtvoval narodu«. Bili so torej morda samo hudobni jeziki, ki so trdili, da je bil v teku let pognal nad tri sto kmečkih posestev na dražbo. Sicer pa je bil zelo častitljive zunanjosti s pol- nim obrazom, valovito belo brado in zlato obrobljenimi naočniki. Enolične so bile ure v nizki sobi, kjer sta nad črvivim pohištvom viseli sliki Bleiiveisova in Prešernova. Toda pri- jetno toplo je bilo zdaj tu, ko je zunaj škripal sneg v fe- bruarskem mrazu. Zdaj je Ivan pričel celo pisati pesmi, da. pesmi. Po- šiljal jih je Anici, ki mu je odgovarjala v lepih pismih. Ob prostih urah je hodil na izprehode po tihih zasneženih stezah. Včasih je z znancem, ki se je na potu s fronte oglasil v mestu, jMsedel v krčmi. Srečal je tudi malega Kargla. Nemca, šepal je. težki vojaški čevlji so mu bili pokvarili nožice. Zdaj je bil spet pri materi: »Sam sem silil v vso to nesrečo, ki se iz nje ne morem več rešiti. Na Tirolskem sem v pisarni, a zdaj na dopustu. Rad bi hotel biti le spet človek, človek.« Meščani so že tise govorili o vojni. Z nahrbtniki so romali po slovenski deželi in v preziranem jeziku beračili živeža. In bali so se orožnikov, da jim ne odvzamejo s tru- dom pridobljenih dobrin. Da, tako si včasih pač niso sli- kali vojne. Toda še so vzkipeli, kadar je v mestnih go- stilnah nanesel razgovor na jugoslovansko in češko de- klaracijo. Da. to pa je bila veleizdaja. saj se monarhija vendar ne sme razbiti. In že zato bo treba čimprej zma- gati na frontah, da se s tem zaduši tudi vse gibanje iz- dajic v zaledju. Krepkejše pesti je treba v notranji ix)- litiki. da. še so noi^e slotnije odhajale na bojišča, a brez petja in vriska. Premnogi vojaki so že drugič in tretjič nastopali to pol. ko so se jim komaj zacelilc prejšnje rane. Niso jim več smelo peli koraki, trudno so stopicali z gnevom, nesrečo v očeh. In vlaki so se pomikali k frontam počasi, tiho. brez poouma in volje. Najprej je vihrala vojna, čeprav so bili riiski bolj- ševiki sklenili sramoten mir. In k naborom so klicali let- nik. ki je ob pričetku vojne sedel še v klopeh ljudske šole. Mnogo teh dečkov je Ivan poznal še iz gimnazije. Vča- sih jim je odrekal vsak smisel za večje in višje stvari. Toda bili so med njimi organizatorji in celo pesniki. Zno- va so oživili dijaško organizacijo. Nekoč so Ivana povabili, da je vodil razpravo o vseh velikih bodočih rečeh. In ču- doma je uvidel, kako resno in ognjevito razpravljajo o njih. Novi poziin k naborom so globoko posegli v njihove vrste. V Narodni restavraciji je zavalovalo mlado življenje. Na poslovilni večer pred odhodom A; vojakom je bil po- vabljen tudi Ivan. Ob mizah so sedeli študenti, goste in nasmejane so jim bile vrste. Z žvenketajočimi čašami so napivali miru, Slovencem in Jugoslaviji. Sladko navdahnjen se je dvignil Ivan, da spregovori: »Kakor nekoč so tu mize belo pogrnjene in ob njih že zbrani, ki se vam smehljajo lica in srca. Tako sem s tovariši bi jaz mlad in prešeren, no da, mlad sem prav- zaprav še nocoj, samo na tako lep način ne in ne ob svojih starih tovariših. Stopili smo v suženjstvo, vihar nas je razkropil, mnoge je podrl. Tudi vaši mladosti iie bo prizaneseno. Toda čuvajte se, zakaj škoda bi bilo vaših žrtev za to črnožoUo dvoglavčevino. Temni kragulj plove odslej nad vami kakor vampir. Vaša prva naloga je, da ohranite svojo mladost, tako silno svežo, novi domovini, tisti, ki si jo sanjamo in jo že slutimo izza gora. ki ji že danes živimo vsi. Vsak udarec, vsako bol, vsako gorjupo kapljo boste prenesli s smehljajem, saj bo vstopnina v tisti paradiž, ki se odpira. V tem znamenju vam vsem napivam. Ostanimo vsi strnjeni v enem samem pričakova- nju in v bodočnost namenjeni s krepkim korakom. Živeli'« Orili so klici po dvorani, po mizah je teklo vino, neki stari gospod je prestrašen pogledal pri vratih in se je očitno zgražal nad nedostojno mladino, ki je brez lepih idealov. Oh, kako bo vendar z narodovo bodočnostjo, kt jo bo vodila takale mladina, neponižna, preveč prevratna in kričava? Fantje so Ivana dvignili na rame. nosili so ga mimo miz, on pa je visoko krilil s pohabljeno levico v črni rokavici. Pod visoki strop so plavale pesmi in Ivanu je bilo ojavijo na obrazu pa tudi na vra- tu črni ogrci. To so lojni čepki s po- sameznimi oroženelimi celicami in s številnimi bakterijami, črna pika se ne sestoji samo iz umazanije in pra- hu (umazano okolje v katerem živimo) ampak dobiva svojo značilno barvo tu- di zaradi reakcije keratina na površju kože. Tem nadležnim črnim pikam moramo posvečati veliko pozornosti da jih pravočasno odabranimo in da pri tem ne poškodujemo kože oziro- ma je ne okužimo! Nega je preprosa. V lekarni si na- bavimo čistilni alkohol, katranovo mi- lo, vrečko kamilic in aseptično kre- mo. Najprej je potrebno, da si kožo razmehčamo. To dosežemo s parno kopel j o v parah kamiličnega poparka ali s toplimi kamiličnimi obkladki. Na- to kožo dezinficiramo z alkoholom in iztisnemo ogrce s snažno ovitimi pr- sti (sterilna gaza). Na koncu spet de- zinficiramo ter namažemo s aseptično kremo. Včasih lahko uporabimo tudi katranovo ali pa tudi žvepleno milo. zlasti tam, kjer je koža zelo mastna. če se ogrci zaradi napačnega izti- skanja, praskanja vnamejo, preide komedonska akna v svojo drugo stop- njo in postane turasta akna. Sedaj na- stajajo rdečkasti, vneti, boleči vozlič- ki, ki jih pod nob^im pogojem ne smemo stiskati, ker če se ognojijo, pridemo do zadnje stopnje akne, do gnojne akne. Te se zelo težko pozdra- vijo in puščajo za seboj bolj ali manj grde in globoke brazgotine. Vsekakor moramo že na začetni stopnji k zdravniku. Njegovi nasveti in zdravila ter pravilna kozmetična ne- ga, bo preprečilo, da ne bo prišlo do hudega, gnojnega primera akne. BORIS JAGODIČ alpinistični kotiček PRVIČ NA KOPNO SKALO CELJANI POD POGORJEM KLEKA PRI OGULiNU Preteklo soboto in nedeljo je 9 članov celjskega odseka plezalo v pogorju Kleka pri Ogulinu (Hrvatska). Navada je, da se alpinisti takoj po preteku zimske sezone zbere- jo pod kopnimi stenami Kleka aili Paklenice, kjer so sijajne možnosti za pripravo na bli- žajočo letno sezono. Ta sezo- na bo letos najbrž izredno močna m razgibana, saj cela vrsta najboljših plezalcev še čaka na svojo potrditev za eno Od bodočih državnih ali lokalnih izvenevropskih od- prav. Celjani so pričakovali gnečo v steni, pa so bili začu- da v vseh smereh kar sami. Izgleda da večina plezalcev še prežvekuje zimsko sezono, nekaj jih počiva, drugi pa morda še poležavajo na lovo- rikah skromne zimske sezone. Preplezane smeri v Paklenicd štejejo med najtežje in so še pomembnejše, ker je plezalo v njih poleg članov tudi nekaj pripadnikov in tečajnica. 26. marca: — Omladinska z varianto SVOS — III. do IV. 4-, A2 V. (Knez Pranček in Bonišek Jo- že) — Zoharov stup — VI. Al, A2 — 200 m (čanžek Franc in črepinšeik Janez) — Dragmanov smjer — IV.-I- (Bomšek Jože, Meh Me- ta, Crepinšek Janez, Deželak Vinko, Horvat Franc) — željezničarska 20 — Al, A2, AEl, IV. (Knez Franček, Zupane Jože) — Jugoistočna glava Kleka — V. (Deželak Vinko, Horvat Franc, Knez Franček, Born- šak Jože) — Brankova smjer — VI. (čanžek Franc, Pepelnik Aco) — Damuzova plafonjerka — VI. Al, A2 (Knez Franček, Zupane Jože) 27. marca: — Brankova smjer — VI. (ICnez Franček, Zupane Jože) — Omladinska smjer — III.-f, V. (Deželak Vinko, Horvat Franc, Meh Meta) — željezničarski 20 — Al, A2, AEl, IV. (Čanžek Franc, Pepelnik Aco) — Vrijeskova pločica — V. do VI., A2, A3 (Crepinšek Ja- nez, Bomšek Jože) V dveh plezalskih dneh to- r^ 28 vzponov v 10 različnih smereh, ki so obenem tudi najtežje v Kleku. če po tem prvem izletu v sosednje hri- be ocenjujemo začetek letne sezone, potem v Celju letos pričakujemo izjemno sezono. Za poučeno alpinistično jav- nost in strokovna telesa pri Planinski 2wezi je delo v celjskem alpinizmu v zadnjih letih, predvsem pa lani, dose- glo že siovenslii višek — celjs- ke telesno-kultume delavce in skupnost pa verjetno to prav malo zanima, saj so naš VR- HUNSKI ALPINIZEM UVRS- TILI MED REKREATIVNE gPORTE!!! Na sliki; Franček Knez in Jože Zupane — dva izmed ve- likih imen cel,jskega alpiniz- ma v zadnjih letih, ki sta ime- la v letošnji zimi glavno bese- do (po povratku s prvenstve- nega vzpona prek Stebra Kri- ža). CIC BOJAZEN ZARADI MOŠKOSTI Upam, da boste moj primer razumeli, čeprav se vam bo zdel nenavaden. Do zdaj sem iskal izhod v alkoholu, ven- dar sem spoznal, da me vodi to še v večji obup. Odločil sem se, da vam zaupam, k^ mi boste morda pokazali pra- vo pot. Star sem dvajset let. To so leta, ko bd moral biti poln življenja ter načrtov za pri- hodnost. Jaz pa sem okusil samo grenko stran življenja. In kaj je vzrok temu? Poču- tim se namreč kot ženska. To potrjujejo tudi nekateri zu- nanji znaki kot so: majhne roke, široki boki, velika zad- njica in z leti vse večji na- gon do istega spola. Zaradi tega ne zahajam v družbo, ne hodiim na plese, ne v kino, nimam prijateljev ne prija- teljic. živim sam s svojimi problemi in vsa ta dejstva me vedejo na sam rob živ- čnega zloma. Prosim vas, ker ste moje zadnje upanje, da mi poveste na katero 25dravstveno ustano- vo naj se obrnem, da bd me tam pregledali. Aid je sploh Se kaj uipanja, da bom tudi Jaz živel kot normalen fant? D.\RKO DRAGI DARKO Preiskati tfc mora psihiater, ki ga boš našel v nevropsilii- atrični ambulanti zdravstve- nega doma v Celju. Stopi tja, kjer te bodo na pregled na- ročili, če pa ti je nerodno, pa lahko odideš v Ljubljano, na Klinični center in tam po- iščeš ustrezno pomoč. Delaj s pametjo in spoznal boš, da ni vse tako črno kot ti misliš. Na pregledu povej vse po pravici in zaupaj, spoznal pa boš tudi, da ti omenje- ni strokovnjaki želijo resnič- no pomagati. NATAŠA StaŠa GorenŠek PARIŠKA MODNA POMLAD Moda je res kar se da muhasta. Komaj smo se mveličali ozkih kril w se dodobra navadili na lep plise, že imamo na voljo tretjo možiiost pri izbiri modnih kril, ki je kot zadnja seveda tudi najbolj aktualna. To pa naj bi bila spet široka, v pasu ali na bokih nabrana krila. Ker so poleg tega še sešita iz vzorčastih, največkrat cvetličnih vzorcev, imajo nekakšen folklorni izgled. Najpogostejša kombinacija tem širokim krilom so ohlapne bluze oz. puloverji, vsi po vrsti pa mrežasto spleteni iz debele bombažne preje. Te bombažaste majice ali kakorkoli jih že imenujem, so narejene v ohlapnem kimono kroju, zelo dolge so in na bokih stisnjene ali s patentnim pletenjem ali z vrvico. Vse skupaj morda izgleda za številko prevehko, toda prav to je zadnja modna zapotted. V Veleblagovnici T vam je odsfe] ^^ voljo oddelek, kjer boste lahko kupj| vse v jeansu. Od hlač, znanih kavboji do kril, hlačnih kril, plaščev, torbic, celo sandale v tej znani in predvsem pra|(, tični modni kombinaciji. Na voljo so različni modeli, pa tudi različne cene, Oglejte si in ižberite! — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 pOKOMET USPEH KOLEKTIVNE IGRE CELJANI SO V CELOTI USPELI — ŠE PET TOČK! Največje vrzeli so zakrpane. /^Ijsko moštvo rokometašeiv j ponovno nared za težke Li0\e. Kesda se močno po- 2iia odsotnost poškodovanih »lihe Bojoviča in Stanka An- jjerluha, toda sobotna tekma proti Dobočioi je le pokazala, ^ je v Celju dovolj nadarje- pjli igralcev, ki lahko zaigra- jo zelo dobro. Izredne strele Stanka in duhovito vezno igro I^Iihe sicer pogrešamo, ter težko čakamo njihov povratek y ekipo, toda vsi igralci, ki se nam predstavili v so- jjoto so izgorevali na celjskem jjmdelastu. 2elja za uspehom je zmaga- la pri tem pa je vsak od igralcev dal svoj delež. Po- sebno je prijetno presenetil Bojan Levstik, ki je sedaj igralec in svojo nalogo dobro (pravil. Pokazal je najbolu^o igro v letošnjem letu. Seveda so Š8 posebej navdušili mar- ljivi Mravlje, prodorni Peunik, rutinirani Vlado Bojevdč, ki' pa je še vedno nekoliko zapo. stavljen na krilu od strani svojih soigralcev. Tudi Vlado Vukoje Se vrača v formo (ra- zen pri streljanju sedemmet- rovk) in je nekajkrat z izred- nimi udarci potrdil svojo vi soko vrednost, še bi morali omeniti hitrega Iveziča, ki pa vedno ne najde prostega so- igralca in sigurnega Zdenka Zorka, ki daje zaupanje svo- jim igralcem v polju. Tudi Dušan Božič se je trudil, žal pa si je prekmalu nabral drugo izključitev, tako, da je moral potem zaigrati mnogo i bolje previdno in ni prišel ! popolnoma v »štih«. Mladi Praznik in borbeni Luskar pa sta pokazala, da ni skrbi za celjski rokomet. V celot.i so Celjani uspeli. Zmagali so 33:28 in imajo sedaj 18 točk. Za mimo nada- ljevanje bo potrebno zbrati še pet točk. Tako vsaj predvi. devajo rokometni strokor/nja- ki, ki menijo, da lx) 22 točk premalo za obstanek v I. ZRL. Celjani doma še gostujejo Vardarja, Crveno zvezdč in Partizana (Bjelovar). Mo7nos- ti so tu. Zakaj ne bi sedaj vendarle enkrat premagali tu- di Partizana, ki je edina eki- pa, s katero Celjani v prven- stvu še niso osvojili točke. Po. trebno bo zaigrati kolektivno, vsi za enega — eden za vse, in uspeh bo tu. Toda za ta uspeh bo potrebno tudi po- svetiti več pozornosti strelja- nju sedemmetrovk. Ponovno smo tokrat »zastreljali« kar štiri, škoda! Celjani so na lestvici osmi. J. Kuzma OBČNI ZBOR NAJBOLJ MNOŽIČNA SEKCIJA ZA REKREACIJO v soboto so se na rednem občnem zboru sestali člani društva TVD Partizan na Pol- zeli ter pregledali opravljeno delo v minulem obdobju. Iz poročila predsednika društva Miša Morovta ter vodje sekci- je za splošno in rekreacijsko vadibo, namizni tenis, šah, košarko in nogomet je bilo razvidno, da je bilo društvo v minulem obdobju uspešno. Košarkarska sekcija ima o«, e ekipi, ki nastopajo v medob. činski ligi ter so lani zasedle zadovoljivo mesto. Največji uspeh so dosegli kadeti, ki so na republiškem tekmovanju osvojili četrto mesto, k.T.r je doslej največji uspeh za ko- šarko na Polzeli, sekcija na. miznega tenisa je nastopilo v občinski ligi. nogometaši v Temeljni nogometni porlzvtzi Celje — lani so v drugi sku- pini zasedli drugo mesto. .š;i- histi poleg mesečnih brzotur- nirjev nastopajo v celjski re. tij.s^ki ligi vzhod, pripravili pa so tudi turnir četrtokategorni- kov. Najbolj množična je sekcija za splošno in rekrea- cijsko vadbo. Skupno v šestih oddelkih vadi kar 135 članov dmštva in to od najmlajših pa do najstarejših, v nadalje- vanju so sprejeli program cie. la, med najvažnejše pa uvrš- čajo gradnjo novega športno rekreacij.skega centra ob Sa- vinji. Da bodo priprave na gradnjo čim.prej stekle, so iz- volili režijski odbor, za p:i-BRATOV DOBROTINSEK« — Vojnik, SD »AVTO«, SD »INGRAD«, SD »CINKARNA«, SD »MI- LIČNIK«. Končni vrsti red najboljše desetorice: JERAM 1365 kro- gov, DOBOVIČNIK 1353, JA- GER 1353, KOCEVAR 1349, DECMAN 1344, ŠTRAJH.^R 1344, SERŠEN 1336, ŠTUHEC 1335, TERŽAN 1327, MERNIK 1319, itd. Zanimivo je to, da so v prvi desetorici le pred- stavniki strelskih družin »CE- LJE«, »KOVINAR« in »TEM- PO<(. Zmagovalna ekipa in najboljši posameznik sta pre- jela pokala ▼ trajno lasi.. HA KRATICO. A ZANIMIVO Komisija za šport in re- kreacijo pri TKS Žalec je pripravila občinsko sindi- kalno prvenstvo v odboj- ki. Nastopilo je kar 32 ekip. Zmagali pa so: Fer- raliit pri starejših članih. Tovarna nogavic. Polzela, pri mlajših članih in Sa- vinjski magazfin pri dekle- tih. Kegljavke Celja so se uvrstile v finale republiš- kega prvenstva. V Ljub- ljani so dosegle najboljši rezultat, posebno sta se odlikovali Urhova in Lud- vigova, ki je nastopila po- škodovana. V priliodnjih dneh se prične finalni če- tveroboj med Celjanltami, Ljubl.jano, Triglavom in Konstruktor.jem za končni naslov prvaka. Odboj kar jd Šempetra ni- so uspeli v sreča.nju proti Jesenicam. Srečanje so iz- gubili z rezraltatom 1:3. Poraz je zaslužen, kajti do- mačini niso pokazali svoje standardne igre. V ženski ligi pa so igralke Golov- ca, po pol drugi uri, s te- žavo premagale Misldnjo 3 : 0. Odlikovale so se Ko- la rjeva in Lesjakova. Pričela se je republiška rekometna liga. Celjski predstavniki so bili uspeš- ni. Minerva je doma pre- magala Iskro iz Nove Go- rice 28 : 25, Šoštanj v gos- teh Mlinotest 30 : 27, med- tem ko so dekleta Šmart- nega v Izoli nadigrale do- mačo ekipo 13 : 12. Velen- čanke pa Brežice 13 : 11. Čestitamo na uspešnem startu! Na pionirskem občin- skem prv«istvu Žalca so v finalu zmagali mladi no- gometaši Griž, ki so nad- igrali Petrovče. Vsega sku- paj pa so nastopile štiri ekipe. Tudi nogometaši so pri- čeli s svojimi rednimi pr- venstvenimi nastopi. Start je bil več kot uspešen. V treh srečanjih .so predstav- niki eeljskcga območja zmagali in pri tem dali 10 zadetkov, sami pa niso sprejeli niti enega. Kladi- var je z zadetkom Dobraj- ca premagal Železničarja iz Maribora. Šmarčani so v Ljubljani visoko porazi- li Slavijo 5:0. Strelci — Prašnikar 2, Reberšek in Omladič. Medtem pa so Velenjčani doma premaga- li Primor,jc 4:0 in potr- dili svojo kandidaturo za naslov prvaka. šahisti Celja so v sobo- to in nedeljo sodelovali na dveh turnirjili. V Gradcu so med 40 ekipami osvojili tretje mesto, sodelovali pa so najboljši šahisti Avstri- je in Slovenije. Na repub- liškem brzopoteznem tek- movanju mest pa so čla- ni bila tretji, mladinci pa peti. Najboljšo igro so po- kazali Pešec, Markovič in Cegler pri članih in Pla- nine ter Novak pri mladin- cih. Ekipa Žalca je bila na istem tekmovanju dvanaj- sta. . V akciji »iščemo na.ibolj- šega učenca in učenko v skoku v višino« .je na pod- ročnem prvenstvu Ck?lja nastopilo 44 mladih tek- movalcev iz 13-tih šol iz petih občin. Pri pionirjih je zmagal Trošt iz Radeč s 166 cm, preti Beletom iz Velenja 103 in žgankom iz Cel.ja 160 cm. Najbol.jša pionirka pa .)e bila Ter- .škova iz Hudin,je s 143 cm, pred Polutnikovo in Hrn- čičevo 140 cm. Najboljši celjski strelci so se udeležili republiške- ga prvenstva za »zlato puš- čico« v Novi Gorici. Olja- ni so tokrat bili izvrst.ni. Jože Jerman je osvojil dru- go mesto s 55tj krogi in je za zmagovalcem zaostal samo za krog. Tone Jager je osmi 553, Ervin Seršen pa deseti 552 krogov. Osta- li celjski strelci so se uvr- stili med najboljšo štiride- seterico od 145 strelcev. Na letošnjem balkan- skem i)rvenstvu v krosu so sodelovali v naši repre- zentanci tudi predstavni- ki Kladivarja in ^'elenja. Ukič in Sverčeva sta bila osma, Lisec deseti in Blat- nikova trina.jsta. Vsi pa so osvo.)iIr medal- je za ekipno uvrstitev. Na rednem občnem zbo- iTi TVD Partizana Šempe ter je predsednik društva Jože Franko t.a.ko ocenil delo društva: »Program dela v lanskem letu nis- mo v celoti realizirali. .Ak- tivno so delovale sekcije za odbojko, rokomet, košar- ko, mali nogomet in sploš- na vadba. Največji uspeh so do.segli odbojkarji, ki so v republiški li.gi osvoji- li tretje mesto. V bodoče je naša največja naloga, iz- graditi športna igrišča in s tem po\'ečati množičnost v naših sekcijah.« Ob kon- cu so podelili priznanja, ki so jih sprejeli: Štefan Božič, Oda Vidali, .Marjan Jelen, Darja Volk in Dra- go Božič. JOŽE KUZMA KAREL JUG TONE TAVČAR TONE JAGER ATLETIKA NAD 1000 MLADIH V ZIMSKI LIGI JE BILO ŽIVAHNO AD Kladivar je v skrbi pri- dobitve novih mladih atletov , in atletinj organiziral zimsko atletsko ligo med pionirji in : pionirkami dveh starostnih .kategorij od 10—12 in 12—14 let. Na tekmovanjih je nasto- pilo nad 1.000 pionirjev in pionirk, kar služi v dokaz, da je med mladimi 1« veliko onimanja za kraljico špor- tov. V soboto so nastopili iz- branci med st. pionirji in pio- nirkami v borbi za kolajne a prvake. Organizacija tek- W)vanja je bila vzorno pri- pmljena in je služila nadalj- Di propagandi za razvoj atle- tike v celjski občini. Oglej- mo si še najboljše: Pionirji: 60 m ovire — Ko- žar (I. OŠ) 9,0, Božiček (I. Oš) 9,7, Žibrfet (Vojnik) 9,8; 60 m— Kožar (I. Oš) 7,1, Ga- ber (SI. šl.) 7,4, Kvas (IKE) 7,5; 600 m — Juteršek (Voj.) 1:42,8, Dokler (I. OŠ) 1:47,2, iJeromel (SI. šl.) 1:47,4; met medicinke — Majer (I. Cč) lll,70, Strahovnik (IKE) 11,40, Medved (Pol) 10,60; skck v (ialjino — Gaber (SI. šl.) 5,47, žgank (IKE) 5,45 in Korbar (Hu) 5,30 m; skok v višmo — Cvetrežnik (Pol) 155, Antauer (I. Oš) 155 in Slapnik (Hu) 150 cm. Pionirke: — 60 m — Poteko (Voj.) 8,0, Leban (ICČ) 8,2 in Regner (I. Oš) 8,2; 60 m ovire — Jevšenak (Voj.) 11,3, Podgoršek (IKE) 11,7, 7. Mastnak (Hu) 12,1, 300 m — Poteko (Voj) 49,5, Gruben- šek (I. Oš) 50,4, Trnovšek (Voj.) 52,4; met medicinke — Blazinšek (SI. Šl.) 8,30, Habe (Dobrna) 8,20, Leban (ICČ) 7,80; skok v daljavo — Reg- nar (lOŠ) 5,23, Izlakar (IKE) 4,99, Gaber (Hu) 4,36 m; skok v višino — Topole (IKE) 147, Teršek (Hu) 140 in Habe (Dobrna) 140 cm. Od že solid- nih mladih atletov in atletinj iz celjskih šol velja tokrat še posebej pohvaliti za odlič- ne rezultate predstavnike iz Vojnika, Dobrne in Polul, ob- robnih šol v celj-ski občini, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v različnih športnih panogah in igrah. K. JUG KOŠARKA TOKRAT CELJE JUGOSLOVANSKI FESTIVAL ■ Pred prazničnimi dnevi us- tanovitve OF v naši republiki ^ Celje prizorišče kvalitet- košarkaških predstav, že tradicionalni Ju festival ob ■^ključku zveznega tekmova- košarkarjev bo s sreča- 'ijem izbrancev v dveh skupi- »sever — jug« zbral do- ''^la vso državno reprezen- ^o. v ekipi »sever« bodo 'Nastopili košarkarji vseh šti- l^h beograjskih zveznih liga- sev _ Crvena zvezda, Par- BEKO, in Radnički zagrebška Cibona in ^bljanski BREST, v ekipi pa predstavniki ostalih ^^nih ligašev. Za predtek- ^ bodo poskrbeli tudi mla- omenjenih klubov, mla- ^ državna selekcija, v kate- ' ^ po vsej verjetnosti v j^Pini »sever« nastopil tudi ■'^utno najboljši celjski ko- ^fkar Aleš Pipan. 2vezta: selektor in naš tre- j^tno najbolj priznani košar- j^l^i strokovnjak Aca Niko- . iz Beograda se je te dni Mil v Olju, kjer si je ogle- dvorani (Golovec, L ^^ za priprave izbranih ^oslovansldh košarkarjev v našem mestu. Celjski košar- kaški delavci pa so ga i>o- vedli tudi na Celjsko kočo in Golte, kjer bi naj bivali igralci, Aca Nikolič pa je bil navdušen nad obema dvora- nama v Celju, ki zagotavljata priprave in tekmovanja na visoki ravni, problemi pa na- stajajo z nastanitvijo izbranih košarkarjev bodisi na Celjski kodi bodisi na Golteh, saj spričo telesne višine teh špor- tnikov nikjer nimajo ustrez- ležišč! če bodo zadovoljivo rešili pri IZLETNIKU te pro- bleme, si lahko obetamo v našem mestu in bližnji oko- lici tudi daljše bivanje izbra- nih jugoslovanskih košarkar- jev, ki bi se pri nas priprav- ljali za bližnje meddržavne nastope, še posebej pa za evropsko prvenstvo. Brez dvo- ma bi daljše bivanje izbranih državnih reprezentantov lah- ko s pridom izkoristili za na- daljni napredek in propagan- do košarke v vsej celjski re- giji. Zato se izplača potruditi in rešiti vse »majhne« pro- bleme, ki jih je ob strokov- nem pregledu ugotovil gost iz Beograda. K. JUG šport v ingradu TUDI DRUGE OBLIKE ŠPORTNEGA DELA RAZVITE v nabito polni dvorani do- ma Ingrad je bil pred dnevi občni zbor SD Ingrad, ki so mu prisostvovali tudi vsi do- sedanji predsedniki tega vzornega kolektiva, ŠD Ingard šteje nad 300 akti\'nih športnikov, ki se udejstvujejo v 14-tih športnih panogah. Osnovna dejaimost je v TOZD v športni rekreaci- ji, vadbd, sodelovanju v Trim akcijah, v specializiranih športnih panogah in igrah, ki so sestavni del že tradicional- nih iger gradbincev Sloveni- je in Jugoslavije pa že preha- ja na športne treninge in tek- movanja. Kar dvakrat letno prireja ŠD Ingard Trim tek- movanja med svojimi TOZD. Lani so pobrali vsa prva mes- ta v občinskih Trim igrah in akcijah v gradbeništvu (z iz- jemo v smučanju!). Na teh igrah je sodelovalo kar 313 gelavcev gradbincev. Lani so športniki Ingrada bili ponovno republiški prva- ki ŠIG Slovenije. Moški so bili republiški prvaki med gradbinci v šahu in kegljan- ju, ženske pa v odbojki in nam. tenisu, druge pa v ke- gljanju. Na državnem prven- stvu gradbincev pa so Ingra- dovci bili pri moških držav- ni prvak v odbojki. V regi- onalnih ligah nastopajo šport- niki Ingrada v namiznem te- nisu in kegljanju. Za športno akti-\most v TOZD skrbd podjetje tudi z gradnjo športnih objektov. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 31. marec 1977 — 31. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 indija v očeh turista KHAJURAHA IN AGRA V INDIJI OBILO SONCA, V LJUBLJANI JE SNEŽILO Naš naslednji cilj je bil Khajuraho, ki je bil od 9. do 13. stol. važno versko sre- dišče. V tem malem kraju je bilo zgrajenih 85 templjev, od katerih jih je še danes 30 dobro ohranjenih. Prekrasne stavbe temp'oročilu pa podajajo tudi ugotovitev, da poteki reševanje usode približno 70( milijonov otrok iz dežel i razvoju zelo, zelo počasi ii da še »vedno umira v sveti veliko število otrok, zaraŠ bolezni, ki bi jih lahko p^ prečili z boljšo in učinke^ tejšo preventivo«. Strokovna ki UNICEF pa zatrjujejo, "S bo letos bistveno izboljš« zdravstvena zaščita v števi nih državah, to pa bo poiM nilo tudi manjšo umrljiv(^ malčkov. --M V petkovem popoldnevu smo si z našo stotnijo kmečkih žensk hoteli ogledati tudi znam.enito pu!.)sko iin.-no, ki je znana po [togodkili iz časov njenega naslajanja in v novej.šem času po jugoslovanskem festivalu filmu, ki se v njej odvija vsako po- letje. Pa smo zamudili in nismo mogH več vanjo. Ko smo hoteli kar na cesti spregovoriti nekaj o tem pomembnem zgodo- vinsko kulturnem spomeniku, nas je zmotil turistični vodič v Pulju in nam dobesedno prepovedal ijogovarjati se o pnl.j.ski arejii. Pristul je edino na to, da bi sam vodil razlago, seveda izven njenih zidov, pa mastno zaračunal svoje strokovne uslu- ge. Pa smo rekli: zidove smo videli, o drugem se bomo pa pogovorili kar v avtobusu. Odpeljali smo se v avtocamp Stojo, kjer smo ulovili zadnje sočne žarke toplega istrskega popol-ilneva, namočili prste v slano vodo, harmonikar Vanč pa je raztegnil meh in pesem je splavala prek valov. Kratka urica ob morju ob sončnem zahodu .je marsikateri ostala v nepozabnem spominu. Tako tudi znameniti Pulj, kljub zaprti areni in nego-»toljiibnem, ali pa vsaj neiznajdljivem turističiie)n vodiču. Pa še posnetek za .spomin. Foto: D. ^Medved IZ SLIVNICE: Jeseni lani so opravili prvi del obnove pokop«', lišča na Slivnici. Na račun tega pomenil'', nega uspeha za kraj. jf slekel tudi tale dogovor: — »rrancu, zakaj greš zdaj tolikokrat n^ pokopališče?« — »Zato pač, ker .je ob- novljeno in ker moj mož ne leži več v grmovju- Zdaj leži za novo ogra,]" in tudi pot do grobu posuta.« J — »Ce je tako, bom 1"' di juz uredila grobi« STANE KlRNl'' MOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva CJelje, Laško, Slov. Konjic^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah ui Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina m oglasi: Ti"n V. kongi-esa 10 — Gia\'n] ln odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Med-ved — Redakcija: Milan BO" žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Stro- šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cen^ dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-3G9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.