Stanko in muca.
Naša  mucasmaca leno k peči sede in zaspano prede.
Stanko prikoraca k njej, se ji posmeje, jo za rep povleče, da bi šlo hitreje — pa nikakor neče!
Ali muca skoči urno zdaj pod klop, Stanko jo pa: »Hop! Zdaj si brez pomoči!« —
Muca premetena pa mu zasadi kremplje, da se kri z roke pocedi. In —- ne bodi lena! — skoz priprte duri brz jo stran odkuri...
Nadin Nevenko