Glasnik S.E.D, 42/1. 2 2002. stran 67
mnenja OBZORJA STROKE	m
Strokovni članek / 1,04
Barbara Soster
NASTAJANJE MUZEJA VRBOVEC, MUZEJA GOZDARSTVA IN LESARSTVA V NAZARJAH
Ob občinskem prazniku, 17, septembra 2001. je bil v Nazarjah za javnost odprt nov kultu rno-zgodo vinski spomenik Muzej Vrbovec, ki je ime dobil po graščini, v kateri domuje. Je prvi muzej na območju Zgornje Savinjske doline in hkrati edini v Slovenj, ki se specializirano ukvarja z dediščino gozdarstva in lesarstva.
Zamisel o predstavitvi zgodovine gozdarstva in lesarstva, panog, ki sta ljudem v Zgornji Savinjski dolini vtisnili neizbrisen pečat, je nted lokalnim prebivalstvom živela že dolgo časa. Zaprti in od preostalega dela Slovenije Prometno odrezani pokrajini je gozd pomenil edino bogastvo. Les je bil zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje in ob odsotnosti rudnih bogastev glavni vir zaslužka in s tem preživetja večine prebivalcev v porečju Drete in ub zgornjem toku Savinje. Dolgo časa pa je °siajalo le pri zamislih, ki so v najboljšem Primeru pristale na papirju, leseni 1999 so na občini Nazarje ob strokovnem svetovanju Muzeja novejše zgodo-v'tte Celje začeli tehtati realne možnosti za Ustanovitev zavoda, ki naj bi zaščiti! propadajočo dediščino omenjenih panog, jo pojavil na ogled javnosti in s tem približal obiskovalcem načine življenja iu dela v dolini v Preteklosti. Dolgoletna želja jc poslala rcsnič-n°st februarja 2000, ko jc občinski svet ob-C|ne Nazarje sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje muzejske dejavnosti, Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in 'varstva, je prevzel nalogo evidentiranja, zbiranja, hranjenja in prezentacije premične kultne dediščine gozdarstva in lesarstva na območju Zgornje Savinjske doline. Občina Nazarje je zagotovila primerne prostore za dejanje muzeja in sc zavezala priskrbeti potrebna finančna sredstva. Hkrati je bil dolo-n datum odprtja muzeja oziroma stalne
Pošta - zasilno bivališče delavcev ob rižah. razstave za javnost: september 2001, mesce, v katerem Nazarje praznuje občinski praznik, in leto, ko jc lesna industrija v dolini praznovala stoletnico obstoja. Prvi korak na poti k odprtju stalne razstave jc bilo imenovanje projektne skupine. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter (ki je sodelovala do prevzema funkcijc ministrice za kulturo) in Barbara Soster (kustosinja MNZC in vršilka dolžnosti direktorice Muzeja Vrbovec) sva bili odgovorni za pripravo vsebinskih gradiv in zbiranje predmetov na terenu, arhilcklurno oblikovanje in oblikovanje celostne podobe muzeja je prevzel Boris Radjcnovič (Studio Oreh, Kranj). tehnično vodstvo projekta pa je bilo zaupano Vojku Strahovniku (Argos, s. p.). Hkrati s projektno skupino je bil ime-
Foto: Matevž Lenarčič, oktober 200!.
novan strokovni svet, sestavljen iz strokovnjakov lokalnih gozdarskih in lesarskih ustanov ter drugih strokovnih sodelavcev, ki so s svojimi zamislimi sodelovali pri oblikovanju in uresničitvi projekta. Prva in glavna težava je bila zhirka. Prostori so bili zagotovljeni, določen je bil datum odprtja razstave, na voljo pa ni bilo niti enega predmeta, niti ene fotografije ah kakšnega drugega dokumenta. Več kot leto dni so zato intenzivno potekali evidentiranje, zbiranje in dokumentiranje gradiva na območju Zgornje Savinjske doline, ki geografsko obsega porečje Drete in zgornji tok Savinje. Najprej je šlo seveda za zbiranje predmetov in dokumentarnih gradiv, potrebnih za pripravo razstave, prav tako pomembna pa so bila tudi pričevanja ljudi. Kot zgodovinarka, na-
lt.!
OBZORJA STROKE
(llasnik S.K.D. 42/i, 2 2002, stran 68
vajena predvsem arhivskega gradiva, dejstev, zapisanih na papirju, sem se nenadoma znašla pred povsem drugačnim delom. Zanesti se na spomin redkih še živečih predstavnikov starejše generacije, ki so sami okusili trdo delo, ali verjeti pripovedi mlajše generacije, ki seje spominjala zgodb svojih očetov in dedov, brez trdnih pisnih dokazov, je zame pomenilo precejšnjo ležavo. S primerjavo informacij, pripovedi in izjav, z ugotavljanjem podobnosti in razlik in ob pomoči redkih arhivskih gradiv pa so tudi te težave kmalu postale rešljive. V delu na lerenu, v delu z ljudmi sem odkrila poseben užitek. Ohranjanje dragocenih pripovedi pred pozabo časa, zaprašenih predmetov pred zanesljivim propadom je vsekakor porajalo posebne občutke, Pri zbiranju gradiva mi je veliko pomagal upokojeni gozdarski inženir Franc Firšt, ki je dobro poznal območje in ljudi, kar mi je precej olajšalo delo. Na podlagi seznama možnih imetnikov gradiv, ki so ga pripravili na Zavodu za gozdove v Nazarjah, sva obiskovala posameznike v Zadrečki in Savinjski dolini, po nižini in še zlasti po Višinskih kmetijah, kjer so ljudje še danes precej odvisni od gozda. Seznam se je ob delu na terenu nenehno podaljševal, dolge ure so bile včasih nagrajene z uspehom, včasih pa so bili obiski tudi povsem brezplodni. Ob vztrajnem delu je zbirka vendarle stalno naraščala. V prvih mesecih leta 2001 je bila večina gradiva zbrana, inventarizirana in deloma tudi že restavrirana. Zbirko, ki danes obsega okoli 150 predmetov, sestavljajo zlasti različna orodja in druga oprema gozdarskih in lesarskih delavcev, zbranih pa je bilo tudi več kot 100 fotografij.
Hkrati z nastajanjem zbirke je potekala gradbena preureditev prostorov, namenjenih muzeju. Prostori v pritličju zahodnega trakta graščine Vrbovec, ki so pred tem rabili večinoma kot skladišča, so počasi začeli dobivati podobo muzejske pisarne, recepcije, depoja in seveda razstavnih prostorov. Začetek leta 2001 so zaznamovali številni sestanki bodisi ožje projektne skupine bodisi širšega strokovnega sveta, ki so kazali približevanje k dnevu odprtja. Do maja sta bila dokončana projekta muzejske postavitve in arhitekturne ureditve. Postavljanje razstave se je lahko začelo.
Med proučevanjem terena seje pokazalo, kako velika je bila - in je razmeroma še vedno-odvisnost prebivalcev od lesa. To je postala podlaga za pripravo vsebine stalne razstave. Naš namen je vsekakor bil postaviti spomenik ljudem, ki so ob preprostem orodju zmogli vsa opravila v zvezi z lesom in zmagali v boju s trdovratno pokrajino. Projektna skupina si je bila edina v tem. da zbrani pred-
Makcta žičnice. Foto: Matevž Lenarčič, oktober 2001.
Predstavitev bivališč gozdnih delavcev (olcarjev meti nikakor ne sodijo v vitrine, da jih je treba umestiti v čim bolj naravno okolje, kar je tudi narekovalo uporabo izključno naravnih materialov. Odločili smo se za ambienlalno postavitev.
Rdečo nit, ki nas vodi skozi stalno muzejsko razstavo, pomeni les. Sledimo mu na njegovi poti od drevesa v gozdu do predelave v končni izdelek, ob tem pa so nanizane zgodbe ljudi, ki so bili od lesa neizogibno odvisni. V ospredju razstave so lorej delo in življenje ljudi ter njihova povezanost z gozdom in lesom. Razstava nas popelje v čas
). Foto: Matevž Lenarčič, oktober 2001. starih olearjev, furmanov in splavarjev, v čas Žagarjev, mizarjev in tesarjev. Obuja že pozabljene dogodke, načine življenja ter delovne navade m običaje. Vrne nas v čas, ko je sečnja v mogočnih gozdovih potekala samo s sekirami in pozneje ročnimi žagami, ko so bile edina pot za spravilo lesa iz gorskega in težko dostopnega sveta riže (drče} in ko je prevoz do namembnih žag potekal s piavlje-njern. To je bil čas. ko je bila sečnja omejena na poletni in jesenski čas, spravilo v dolino na zimo in prevoz po vodi na spomladanske mesece, čas. ko je les potreboval leto dni, da
m
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 69
OBZORJA STROKE
Prikaz plavljenja v Zgornji Savinjski dolini. Foto: Mate vi Lenarčič, oktober 2001.
je prišel do kupea. Razstava prikazuje razmere gozdnih delavcev med sečnjo, posveča se vlogi furmanov, ki sojo odigrali pri spravilu lesa, in se na drugi strani dotakne sprememb, ki jih v gozdarstvo prinese družbeni sistem po drugi svetovni vojni: gradnja žičnic in še posebno gozdnih cest ter s tem povezano uvajanje moderne mehanizacije. Prikazana sta razvoj žagarstva od ročnega razreza lesa, prek primitivnih vodnih žag vene-cijank do žag na električni pogon in vloga splavarstva kot edine možne poti za prevoz velikih količin lesa v daljne kraje. Razstava prikazuje razvoj mizarstva in tesarstva v dolini, delo in življenje mizarskih in tesarskih mojstrov.
Poseben del je posvečen razvoju lesne industrije v dolini, ki je lani slavila 100. obletnico postavitve prve industrijske žage v Nazarjah, Prikazan je razvoj od njenih začetkov na prelomu stoletja do razvoja Glina Nazarje in njegovega pomena za prebivalce doline danes.

!rVV■vl'-flf™ t'SS toT&l HdmlhSa^ -lU^iltJV iT BP^^^TTLSS, rfh	M™* ss --gviitaiJHB
Predstavitev razvoja splavarstva (flosarstva) in prikaz splavarske rajže. Foto: Matevž Lenarčič, oktober 200/.