tihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Kiagenturt

Letnik XXV!tt.
(1$90)
< D^MCS je jp/oŠMo Mje^MdrodMo pr:'-^"dMo Mdče/o, dr:	s/eAerMr: Mdrod-
[ ^OS^M S^MpMOSj Me /<? MdrdfMO prrtH-t co, dJMprt^ ce/o do/ŽMOsJ, dr: vzdržuje :f ^Jfe sj/^e z MMl/ČMMM MrttodotM. V Jew prr7tr:jr: Mr:M?reč do :ztr:zr: so-] do/oM po//J;ČMr:	^oMcepc/jd, dr:	je
H JMdMjš/Mr:	srtrMosJojeM dejdOM:'^ M Me
: ^eč predrMeJ f odMos/ft med soscd-'! "j/rMr: drŽrJUrtMM. 7'em MrtČe/oM! CMr!-- &o odgofr:;*jr:jo redMt sJ:'^:, j:A ^ vzdržujemo ^oroJ^/ ^/ofeMc: z md-t:ČMo deže/o ^/oveM/jo, ^oJ pr: sJd/Md ,. povezrtvr:, jo /majo j^ŽM: 7*/ro/c: z j zlvsjr/jo.
7*Md: JreMMJM: o/ds^ de/egr:c/je ^o-toj^/j? ^/oveMcev ^ $/oveM:j:, ^rt-^ ?Hor jo je povr:M Mov: pred^edMtš:
tZJAVA V SLOVENSKEM PARLAMENTU:
Naš obisk
pri slovenski vladi
Mednarodna obveznost repubiike Avstrije
da izpoini vsa do!oči!a državne pogodbe
Prejšnji mesec je bito v skupščini SR Slovenije ponovno govora o stovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Kakor smo v našem tistu ie poročati, je poslanec dr. Vojan Rus v zvezi s sedanjim potožajem na Koroškem na seji repubtiškega zbora slovenske skupščine stavil vrsto vprašanj in izvršni svet SRS med drugim vprašal, ali pripravlja precizne predloge in zahteve, ki bi jih lahko postavili predstavniki Jugoslavije v morebitnih pogovorih z Avstrijo glede dosledne uresničitve vseh aspektov avstrijske državne pogodbe. Poudaril je, da pri tem ne gre samo za dvojezične napise, ampak tudi za zahtevo po uvajanju slovenščine v predšolske ustanove, v katerih se že začenja množična germanizacija; za odpravo kategorije ,Windisch" iz uradne politike in odlokov avstrijske zvezne vlade in deželne vlade na Koroškem; za zaščito manjšine v pogojih administrativne reorganizacije; za zahteve da se nadoknadi vse, kar je bilo zamujenega zaradi neizvajanja državne pogodbe itd. Hkrati pa je poslanec dr. Rus opozorit tudi na nedavne izjave predstavnikov UVP.
fzvrjmegr: sveJd mž. ziMdrej AfgrrMC, '' Je /og:ČMo MrtdrdjevrtMje že o/r/črjjMi/r ' Mardtrn/ž' ^OMJM^Jov ZM MK;MO poJre/r-" "z7? SJrdM:7? Sj/^OV TMed MrJrodMjm de-_ fom ŽM MrtrodMo ce/oJo. TVe MdZddMje pzz pr/ Jem po vrsJ: že JreJjem zzrzztj-g nem o^zs^zz predsJr:vM:^ov o^ežz o-, JredMjtd s/oveMS^:7r orgzZMzzzzcz; Mr: g Aoroš^em pr/ s/oveMS^/ v/rtdi przTzzzjrz 3! do zzrzzzz! trzJž MeMC^MzZ jierfr ZM SJrj/MO '' ZrJM/MMMjc mrJj/ČMegr: MrJrodrJ ZrJ SVO-Je Je/e v zrtmejsJVM.
" Progrrtm dvodMevMegr: o/^/j^r: o/^-„ !eg4 po/eg razgovorov Mr: ZzvrŠMem e zvefzz med Jrzzgzrrz Je sprejeme pr/ predsedstva repzzMJ^e s^zzpJčzzze, prz }f ^ocžzz/zsZ/ČMŽ zvez/ Je/ovMegzz /;zzJ-- JJvr: ^/oveMzje zrz Mz! /;zz^/;zZMS^ž zzMZ-sz verz/. PrveMStveMŽ MzzzzzeM je seveJzz v ° Zezzz, J^z Je/egzzcžjzz sezMdMz voJz'/Me preJsJzzvMz^c !S/overzzje z MdroJMosf-"zzzz ZM sp/ozMzzM po/ožzzjezM /zoroJ^zA ^/oveMcev. Dd je prž fezw govord tzzJž o vprdJdMjzz zMterMdczoMd/zzdczje Jer o MdJd/jMjzTz poZre^Mz/z zz^repzžz Zd zd-gotovzfev o/zjtojd ZM vsesJrdMS^egd ^dzvojd s/oveMs^e MdrozŽMOsJMe ^^zzp-JzosJz Md A/oroJ^ezM, jo z/dstž o/z Jo-goJ^z/z, ^z' sMzo jzzM przče v zdJMjezM Cdjzz, ,!dZMO rdZZZZM/jz'vo. A/djtZ ZrCMZzZ-zzo stdMje Md TforoJ^ezzz, Azd^rŽMo se ^dže ^of pos/eJzcd Move es^d/dežje zzezMŠ^cgd MdCzoMd/zzzMd o%* prveMZ po-s^zzszz vsdj Je/Megd zzvdjdMjd JrždVMe J^ogoJ/ze, je MdzMreč preprzč/jzv Jo-^dz, Jd je zMdM/JzMs^o vprdJdMje s/ej ^o prej MereJeMO. PreJvsezM pd je o^ ZdjMjezM rdzvojzz posJd/o /zo/j ^ot prej očzZMO, Jd gre zd ZMeJMdroJde o/z-^ezMosZz zJvsJržje ZM Jd je zdJo poJ-Pord, Jzz szMo je ^oros^z 5/oveMcz Je-^eŽMŽ s strdMŽ S/oveMzje ŽM /zzgos/dvzje ^ot sopoJpzsMzce JrždVMe pogoJ/ze, PovsezM /egd/Md.
V JezM szMz's/zz JzzJz zzrdždzMo pre-przčdMje, r/d /zo ser/dMjz' o/zzs/z preJ-^JdvMzTzov ^oros^zTz ^/oveMcev v .SVo-^eMzjz' pozMdgd/ zg/dJz'Zz' poj zzve/jdV-^jdMjzz Jd^Ž/z po/zJzČMzTz Mdče/, /zz' /zor/o j/oveMS^Ž MdrojMOSjMZ S^ZZpMOSjj Md ^oroJ^erM ^OMCMO ZdgoJovz/d JejdM-*&o ZM vsesJrdMS^o eMd^oprdvrzosJ, s te?M pd zzJrJz/d JzzJz' o^Mose zs&rcMegd PrzjdJe/jsJvd MzeJ soseJMjzzMd Ježe/d-
*Hd ZM JrŽdVdZMd.
Na vprašanja poslanca dr. Rusa je na zadnji seji republiškega zbora slovenske skupščine odgovoril dr. Mirko Žgur iz urada za zunanje zadeve. V svojem odgovoru je med drugim poudaril:
Naša statlšča do dogodkov na Koroškem in mednarod. obveznosti Avstrije do ureditve poiožaja sio-venske narodnostne skupnosti in )u-gosiovansko-avstrijskih odnosov so biia precizirana v števiinih doku-
Predstavniki koroških Siovencev na obisku v Sioveniji
Včeraj in danes biva na povabilo predsednika izvršnega sveta inž. Andreja Marinca na uradnem obisku v Sloveniji osemčlanska delegacija obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem.
Kot predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pripadajo delegaciji predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik dr. Pavle Apovnik ter člana izvršnega odbora dipl. inž. Franci Einšpieler in Rado Janežič.
Narodni svet koroških Slovencev pa zastopajo v delegaciji predsednik dr. Jožko Tischler, podpredsednik dr. Reginald Vospernik, tajnik dipl. jur. Filip Warasch in član odbora dr. Matevž Grilc.
mentih zveznih in tepubiiških organov. Še posebej jasno je naše sta-iišče o teh vprašanjih opredeiii predsednik repubiike v nedavnem razgovoru z ijubijanskim poiitičnim aktivom. (O tozadevnih ugotovitvah predsednika Tita smo poročati tudi v našem iistu — op. ured.j.
E tzvrševanje državne pogodbe E in vseh njenih dotoči) je medna-E rodna obveznost repubiike Av-= strije. Zato tudi izvrševanje do-E toči! državne pogodbe, kt se na-= našojo na pravice in potožaj sto-
Š venske narodnostne skupnost) na E Koroškem, predstavijo medna-= rodno obveznost.
Obnašanje avstrijskih poiitičnih strank do siovenske manjšine in iz-potnjevanja državne pogodbe je notranje avstrijsko vprašanje, ki ga izvršni svet ne žeii presojati, čeprav ima njihovo obnašanje tudi širšo mednarodno odmevnost.
E Za nas je pomembno te, kako E repubtika Avstrija izvršuje svojo E obveznost iz državne pogodbe E in drugih mednarodnih aktov gie-E de ureditve potožaja stovenske E narodnostne skupnosti. Tako Ju-= gostavija kot Siovenija vztrajata, E da avstrijska država kot medna-E rodni subjekt dostedno izpotnju-E je dotočita 6., 7., 9., 10. in drugih E čtenov državne pogodbe ter da = našima narodnostnima skupnosti-E ma v Avstriji zagotovi primerne ^ pogoje za vsestranski narodnost-= ni, kuiturnt, gospodarski in drugi E razvoj.
Dotočita državne pogodbe vse-
DE2ELNI GLAVAR SIMA:
Dokazati bomo morali
V torek zvečer je priredil deželni glavar Hans Sima v celovškem Domu glasbe tradicionalni novoletni sprejem, ki so se ga tudi tokrat udeležili številni predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja v deželi, med njimi tudi zastopniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Deželni glavar je v svojem govoru orisal uspehe lanskega leta in pri tem zlasti omeni) gospodarski napredek; opozoril pa je tudi na senčne strani ter menil, da se je v manjšinskem vprašanju pokazala nepremagana preteklost. Poudaril je, da bo leto 1973 leto preizkušnje, ko bomo vsi morali dokazati, da smo razumeli znamenja časa in da se zavedamo odgovornosti v smislu evropske miselnosti. Le v sodelovanju in medsebojnem razumevanju bo uspelo graditi lepšo bodočnost, je dejal deželni glavar ter pozval vse deželane, naj pomagajo oblikovati verodostojno politiko, ki bo zagotovila odprte in mirne meje ter miroljubno sožitje v deželi.
Kot posebno razveseljivo novico je deželni glavar sporočil, da je znani nemški velepodjetnik Helmut Horten, ki si je Koroško izbral za svojo drugo domovino, ustanovil poseben sklad z začetnim kapitalom v znesku 10 milijonov šilingov. Namen tega sklada bo pospeševanje zdravstva ter oskrba osirotelih in starih ljudi, poleg tega pa bo sklad pospeševal tudi ustanove in akcije, ki bodo služile poglabljanju medsebojnega razumevanja v deželi ter utrjevale medsebojno zaupanje v svetovno odprtem duhu mirnega razvoja.
bujejo žeto precizne ocene in konkretne obveznosti avstrijske repubiike giede ureditve potožaja stovenske in hrvatske manjšine. Te obveznosti sta osrednji organizaciji stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v svojih dokumentih, kt sta jth predtožit) avstrijski visd) ieta 19$$, 1971 in 1972, tudi podrobneje razčteniti in konkretizirati. Konkretne zahteve giede ureditve potožaja naše narodnostne skupnost) v Avstriji vsebuje tudi resotucija skupščine Stovenije z dne 20. oktobra 1972. Repubtiški izvršni svet kot tudi naši zvezni organi v razgovorih s predstavniki repubiike Avstrije o ureditvi potožaja naše narodnostne skupnosti izhajajo iz konkretnih zahtev, kt jih vst ti dokumenti vsebujejo, in vztrajajo na njihovi uresničitvi. Precizni predtogi in zahteve so biie ponovno postav-tjene 8. novembra 1972 v jugosio-vanski noti vtadi repubiike Avstrije.
Posvet ZSO
Kot uvod v novo leto je bii v petek 5. januarja v prostorih kmetijske šole v Podravljah posvet, na katerega so bili vabljeni člani obeh odborov Zveze siovenskih organi-zaetj na Koroškem ter predsedniki in tajniki vključenih zvez in društev.
Na celodnevnem posvetu je bilo temeljito obravnavano trenutno na-rodno-politično stanje s posebnim ozirom na internacionalizacijo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nadalje je bilo predmet izčrpne razprave stališče do letošnjih občinskih volitev, prav tako pa so bile proučene tudi najvažnejše konkretne naloge in akcije.
Na podlagi vsestranske presoje so bile sprejete smernice za delo ZSO in vključenih organizacij v letu 1973.
Preštevanje koroških Sioveneev
je že enkrat stužHa za njnhovo preganjanje
V spomin na eno izmed najbolj junanških bitk, kar so jih vodili slovenski partizani med drugo svetovno vojno, je bilo v nedeljo ob 30-letnici legendarnega Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici veliko ljudsko zborovanje, na katerem je govoril član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič.
Govornik je poudari), da je ime Pohorskega bataljona zapisano z zlatimi črkami v zgodovini narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Pohorski junaki so se bojevali do zadnjega v zavesti, da je to edina pot, ki lahko prepreči smrtno obsodbo nad malim slovenskim narodom. „Nikoli ne smemo pozabiti, da je nemški nacizem javno pred vsem svetom obsodil slovenski narod na smrt. Ne smemo tudi pozabiti, kako so Nemci s potuhnjeno 'vindišarsko' propagando organizirali preštevanje koroških Slovencev, da bi jih lahko tako izseliti iz njihove zemlje. Pohorska smrt je zato pomenila odpor proti narodni smrti, proti narodnemu uničevanju. Zato se je novica o boju Pohorskega bataljona razširila po vseh krajih Slovenije in navdihovala osvobodilne sile, tako da gibanja niso mogli zatreti ne na Štajerskem ne na Koroškem in ne drugod. Boji Pohorskega bataljona v obdravskih krajih in na Koroškem na tej in na oni strani meje so imeli velik pomen za razširitev osvo-
bodilnega gibanja jugoslovanskih narodov. Prispevali pa so tudi k širjenju protifašističnega gibanja med naprednim avstrijskim prebivalstvom."
Mitja Ribičič je naglasil, da žrtev Pohorskega bataljona obvezuje, da ostanemo zvesti in dosledno zavzeti pri uresničevanju temeljnih pravil revolucije in da odločno branimo njene dosežke. Omenil pa je tudi mednarodni položaj in opozoril na nevarnosti, ki v sedanjem času ogrožajo svobodo in napredek malih narodov. „Toda naša zgodovina je bila preveč težka, da bi smeli dovoliti komurkoli oslabiti našo notranjo trdnost in nas potisniti na rob mednarodnih dogajanj. Prepričani smo, da se bo vsaka protijugoslovanska propaganda ali drugačna rabota ter vsako popuščanje mračnjaškim fašističnim silam proti interesom naše dežele jutri, če ne že danes, obrnili proti demokraciji in interesom tiste dežele, kjer takim silam dopuščajo njihovo razdiralno delovanje. Prepričani smo, da z našo neuvrščeno politiko prispevamo k premagovanju blokov, k enakopravnemu položaju narodov in dežel, k ostvaritvi mednarodnih odnosov, v katerih ne bo vse zaviselo samo od sporazumevanj, strahu in sporov med velikimi silami, pač pa bo v njem dovolj prostora za življenje in razvoj tudi malih in siromašnih narodov."
Vs! prisrčno vabijeni na tradicionaini
ki bo v soboto 13. januarja 1973 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Deiav-ske zbornice v Cetovcu
Vstopnice po S5 Ml. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih In v pisarni SPZ ter prt večerni biagajnl
m....
Sodeiovaii bodo:
* PLESNt ORKESTER RTV LJUBLJANA
pod vodstvom Jožeta Privška ter pevca Marjana Deržaj in A!fi Nipič
3 narodnozabavni ansambet TRiO BURNiK Siovenska prosvetna zveza
izpričati hočemo vsemu svetu zvestobo našemu rodu in jeziku
Beneški Siovenci na „dnevu emigranta" v Čedadu
Več kof $00 oseb, domačinov iz Beneške Slovenije fer predvsem Ustih beneških Sio-vencev, ki so moraii s trebuhom za kruhom v svet, se {e minuio soboto zbraio na ietoš-njem .dnevu emigranta" v Čedadu. Ta vsakoietna prireditev se Je iz skromnih začetkov pred nekaj ieti razvita medtem v največjo manifestacijo narodne zvestobe in borbene odiočnosti beneških Slovencev, ki nedvoumno poudarjajo zahtevo, da se ijudem iz Beneške Siovenije omogočita zasiužek in živijenje na domačih tieh, da se odpravi krvaveča rana izseijevanja, ki prazni beneške doiine, in da se beneškim Siovencem priznajo narodnostne pravice, da se spoštuje njihov Jezik v šoii in v Javnem živijenju.
Na letošnjem .dnevu emigrania" je najprej spregovoril predstavnik skupine .Dom" župnik Emil Cenčič iz Gorenjega Tarbija. Spomnit je na .veliko bolečino, ki nas ne more pustiti pri miru, in to je tista rana, ki nam pije kri in življenje v Benečiji, to so naši emigranti, ki odhajajo za kruhom v tujino*. Navede) je, da se je v zadnjih desetih ietih od 1961 do 1971 zmanjšalo število prebivalcev v sedmih občinah Benečije od 14.293 na 9.643; v desetih letih se jih je iz Benečije odselilo 4.650, to so strašne številke, ki pričajo, kako se praznijo tamkajšnje vasi.
Kam bomo prišli, če pojde tako naprej, je vprašal govornik in potem naglasil: .Marsikdo že misli in se tolaži, tudi med oblastmi, da se bo v nekaj letih naša Benečija izpraznila in da bodo naše vasi postale kakor muzeji. Upajo, da bodo tako rešena vsa naša vprašanja, posebno etnična, ker ne bo več ljudi. Proti temu krivičnemu mišljenju in nečloveškemu upanju se upiramo z vso silo, ker smo prepričani, da naš narod ne sme in ne bo izumrl. Četudi nas je majhna peščica, bomo kakor v preteklosti premagali vse sile, ki nas hočejo uničiti, če bomo združili naše moči."
Podobno je izjavil tudi predsednik kulturnega društva .Ivan Trinko* Izidor Predan. Zavrnil je kritiko nekaterih, ki so očitali, da je na tej vsakoletni prireditvi prisotna tudi politika, ko je dejal: Politika je razgnala naše ljudi po vseh deželah sveta, politična je naša zahteva, naj se čimprej vrnejo domov, da bodo služili kruh pri svojih družinah. .Malo nas je ostalo," je dejal. .Ali hočemo hoditi po poti, ki nas pelje v smrt, k uničenju naše skupnosti, našega jezika, naše kulture, ali pa bomo združiti vse naše
moči, da bomo živeli in da bo z nami živel naš rod z vsemi pravicami."
Predsednik Predan je spomnil na odrekanje pravic beneškim Slovencem, ob koncu pa poudaril: .Toda mi ne bomo odnehali z bojem za naše pravice. Naši otroci, kot vsi otroci na svetu imajo pravico, da se učijo v materinem jeziku. Prav tako imajo naši delavci pravico do dela na svoji zemlji. Ker pa nihče ničesar ne podari, se je treba boriti. Združeni se moramo boriti za naše pravice, da bomo zgradili našo deželo pravičnejšo in bogatejšo."
Kot zadnji je spregovoril predstavnik Društva beneških izseljencev Ando Kont, ki je ugotovil, da so se zbrali, ker čutijo, da so bratje, ker čutijo, da v njih bije eno srce, ker živijo v ljubezni in delu za dosego pravic v lepi Beneški Sloveniji. .Kolikokrat po svetu smo sanjali o naši zemlji, kako srčno smo se razveselili, ko smo stišali govoriti po
naše, po slovensko. Zato danes hočemo izpričati vsemu svetu zvestobo našemu rodu in jeziku, ki je od rojstva naš vsakdanji kruh .. .*
Spomnil je na odhajanje beneških Slovencev za kruhom v tujino, potem pa dejal, da jih danes ni strah biti Slovenci, ki živijo po lepih dolinah njihove drage Benečije. .Zato je današnji dan emigranta praznik src, je dan naše vere v pravico, je dan naših zahtev do dela in kruha na domačih tleh, je klic vseh nas, ki želimo spoštovanje našega jezika in boljšo prihodnost našim dolinam in vasem. Kolikokrat je bila naša dobra in poštena Benečija bičana in križana, ker smo biti premehki, ker nismo znali reči kruhu kruh, ker nismo znali pogumno braniti jezika naših mater. Toda danes skupno potrjujemo, da smo in da bomo. Zatorej, bratje, bodimo trdni, ker je naša pot prava."
V kulturnem sporedu je sodeloval tudi pevski zbor .Višarski zvon" iz Kanalske doline, ki se je tokrat prvič predstavil v Benečiji. Poleg tega je nastopil zbor .Rečanj* iz Ljes, goriški srednješolci so prispevali nekaj recitacij, za zaključek pa je Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo Raba-danovo komedijo .Kadar se ženski jezik ne suče."
nm<z nnetsZc nct gfZetvi...
Splošno znan Je pregovor, da flsH kl Ima maslo na glavi, ne sme na sonce, ker se sicer izpostavi nevarnosti, da se mu bo to maslo razlezlo. V prenešenem pomenu: kdor nima čiste vesti, naj ne očita grehov drugim)
Tega bi se moral zavedati tudi OVP-Jevskl podpredsednik deželnega zbora dr. Wolfgang Mayrhofer, za katerega bi bilo precej boljše, če se ne bi postavljal s svojimi .argumentacijami" k manjšinskemu vprašanju, tudi tedaj ne, če so mu nedavni 4. Koroški kulturni dnevi očitno obležali v želodcu.
Namreč še nismo pozabili, kakšno vlogo Je Isti dr. Mayrhofer leta 19S8 Igral v pripravah za šolske štrajke. Prav tako pa še ni pozabljena njegova .vnema", ko se Je nekaj tet pozneje slovenska družina v Velikovcu .drznila" prijaviti svojega otroka k dvojezičnemu pouku.
Dr. Mayrhoferja tudi pri njegovi tovrstni .dejavnosti" in zlasti pr) njegovih Izjavah ščiti poslanska .nedotakljivost", kar mu nedvomno daje določene prednosti pred navadnimi zemljani. Vendar pa tudi dr. Mayrhofer ne more zabranlti, da ga ne bi opozorili na prepad med njegovimi besedam) in njegovimi dejanji!
/n t/er s/c/? Knl?o//l/scZ? nennen-t/en .Kumerm/scnti/t", /?er%Ksgfge-Z?en voM t/er .Kttrnlner Ze/litngs-ges. Mi. /?. N.", /iir t/eren /n/?ti/l Er/c/? Ettnsc/?Te 9070 E/dgen/ttrl, Eosl/dc/? 373, vert:nlworl/?c/? /sl, /sl in t/er DezeiH^erMHMiMier 7972 e/n n/cZ?l ^'gMifrfcr rlrl/^e/ m/! t/em Tile/ ./Vettesle /(itrHlHfr Ze/l-gesc/?/c/?ie — Mieiir g/s nttr e/n &g/-/?K/Zerles /Usi&o" ersc/?/enen.
Dg/? /m gengnnlen y4rli^e/ t/en Egrnlner 5/owenen t?orge/?g/len tt?Zrt/, s/e Z?gi!en g//<? 7čecZ?le, „wgs &e/neswegs Z?ei gnt/eren A//nt/erZ?ei-len git/?erZ?g/Z' (3slerre/c/?s g//ge-me/n /t7?//c/? /sl", /sl t/ie g/l/?e&gnn-ler Verč/re&KMg von Tglsgc/?en t/grcZ? t/Ze t/iesen Temen eigene To-gi&, t/eren /7rsgc/?e im sc/?/ec/?!en Gew/ssen /?egr/tnt/el //egi. D/eses sc/?/ec/?le Gew/ssen /sl gtte/? t/er ZVg/?r/?ot/en /Tir c//e /elzl in Egrn-len cnlt/cc^le .Drgngsl", t/Ze t/ie-/enigen Z?g/?en, t/ie in t/er Verggn-gen/?eif c/grgg/ ggs ipgren gnt/ ggc/? /elzl t/grgg/ ggs sint/, t/en Egrnlner 5/owenen n/cZ?! ngr ZZ?re T?er/?r/e/len Rec/?le vt?rzgenl/?g/-len, sont/ern s/e g/'er t/en po/ili-sc/?en A7/^/?rggc/? t/es Wories „tt?/n-t//sc/?" we/ler zn germgn/s/eren. Dg^ t//c Germgn/s/ergng in Egrn-len Tein .nglgr//c/?er" Proze^ /sl, Z?ewe/sen t//e /ewe///gen Vo/Tszg/?-/gngen e/nt/egl/g. Der .Rgc^ggng" i/er s/ott?en/sc/?en Vo/^sgrg7?7?e /sl mil /Z?rer slgnt/Zgen Zgr/tc^selzgng gnt/ Di//gmierKHg t/grc/? t/Ze so-gengnnlen „Z?e/mgllregen Ere/sc" engslens ver/^gnt/en. /sl es n/cZ?i Ziezeif/meMi/, t/g/? gn/gngsl soggr gn i/er zlmlslg/e/ (/J i/es E/ggen-/urler TingHZgmles i/er sgllsgm pe^gHHle yfn/rn/ /iir i/ie Ein/ei-lHHg einer A/ini/er/ieileHermill-/gHg /ungi*
Die Gegner i/er Egrnlner 5/o-wenen wissen ggnz pengii, wgs i/er s/oweHisc/?en Vo//:sgrii^l?e gn/ Grum/ eines inlerngliong/eH Ver-Irgges /linsicAl/ie/i i/er lopogrgpAi-
sc/ieH y4n/sc/iri/leH znsleTl. Die MHg/gg/i/ic/ie um/ i/em Pec/itsstggt T/o/m sprccTeni/e Zrl i/er Eesei-liggHg i/er ipenigeH, in lei/weiser Er/w//nHg i/er 5lgglsverlrggs/<e-slimmuHgeH gg/gesle/Zlen zwei-s^rgc/iigen Orlslg/e/n, /lezeic/mel i/ie „Xgmergi/sc/ig/l" g/s ,5%i/-TgrnlHer 5e//?slAi//e". Die Zn/-sle/ZnHg i/er Tg/e/n ZiingegcH wiri/ voH i/iesem E/gll g/s .M/iisc/ier Dn/ng" Ziezeic/mel, i/enn.* .Der /Zgrnlner wi// Egrnlner T/eiTen, i/gs isl HMH einmg/ sein lie/sles Vo/^semp/ini/en" (HicTt mit t/em
.lie/slen", woZ?/ g/<er mil i/em .gesgHi/eH" Vo/^semp/ini/eH isl es einmg/ scAon ver//nc/?t seTie/ ge-ggngen//.
Dgrgg/ wiri/ i/ie .Egmergi/-sc/ig/l" pgl/ielisc/i.' gn^grnt-nerisc/i ge/it es nic/il, i/gj! T^grnl-ner Tgnt/eslei/e in i/irem gg^eren 7^/eii/e ver/g/scTl wen/en so/Zen — i/gs //erzogtgm /fgrnlen wgr nie /iei /ggos/gwien, wo/?/ g/ier sle/Zle es t/en č/eiitsc/ien /sfgiser ZrHg//." /cA meine, i/g/? scTon seit i/en Ver-spreci?gngen ggs i/er Zeil gnmil-le/Zigr vor i/er Vo//:sg^slimmgHg ggnz .gn&grnlnerisfZ'" ge/igm/e/l wirt/, t/g i/gs gg/?ere /(grnlner Bi/i/ nic/ii mit t/em Toir&Zic/ien Ri/t/ g/iereinslimml. Dg^ t/gs .//erzogtgm /(grnlen" ^ein „vo/Z:smg'/?ig gTerioiegem/ i/eglsc/ies 7/erzog-tgm" wgr, mg/?te eigenl/ie/i ^e-Tgnm sein, e/enso, i/g/Ž i/er gg^er-e/ie/ic/ie /fgisersoTn Zrng// 5o/m einer /fgrnlner 5/owenin wgr gm/ sic/? seiner s/oweniscTen A/gtter-s/trgeTe e/ensoioenig sc/tgmle, aiie s^gler //erzog RemAgri/ (t/gs so/Z-
len sic/i einige .Berg/swint/iscZ?e" zg Gemiite /g/iren).
Dg/Z i/er ./Girnlner Egrnlner /'/ei/ien ioi/Z", isl eine P/irgse,' wer verioeTrl es i/?m i/ennf ZgcA i/ie T/et/ermggs wi/Z eine T/et/ermggs T/ei/ien gHt/ nicTl gezwgngen wer-t/en, sicZ; einmg/ g/s Voge/, t/gs ngcŽisle A/g/ g/s A/ggs ggsge/^en zg miissen. Des/ig/Zi miissen /iir t/en Zfgrntner 5/owenen g//e Ret/in-ggngen gescAg//en iperi/en, t/ie es i/?m ermog/icAen, 5/owene /i/ei/icn zg &onnen. Dni/ t/gzg geAort ggcZ? t/ie Zn&ringgHg zweisprgcZn'ger lo-
/iogrg/iZiiscZier Zg/scZ?ri/ten gnt/ Eezeic/mgngen/ Tiir t/gs Worl .T^grnlen" so// nicAl loiet/er ge/-ten (wir sini/ gnse/teineni/ wiet/er so weil), wgs t/gs Orggn t/es t/g-mg/igen Egrntner //eimgl/ignt/es .Der 7/eimgl^reis" im A/gi 793$ o//en eingeslgnt/.- .Ee^ennlnis zgm fg/irer t/gs Ee^enntnis zgr /fgrnt-ner Eigengrl. /gAre/gng Tonnle im gemiscnlsprgcnigen Ge/^iel /iir t/gs t/eglscTe Geistesggt ngr gegr/ieitel wert/en, int/em mgn t/en Get/gn^en t/es 70. O&to/ier 7920 immer wie-t/er wgcArie/ gnt/ int/em ggs t/em Wort .//grnlen" t/er Dee^mgnte/ /iir g//e Eegri//e wgrt/e, t/ie t/em gesgmlt/eglsc/ten Te/^ensrggm t/ie-nen so/Zlen."
Wgs sicT t/ie „Egmergt/se/ig/i" in i/iren g/*sc/i/ie/Zent/en Zgs/gs-sgngen er/gg/*t, isl ein/gc/? gner-Aorl. Dg toert/en von t/iesem 3/glt, t/gs t/en Kgrniner T/eimglt/iensl g/s „5eZiglzver/ignt/ g//er 7?grnt-ner" (t/ocZ) nicZit ggcZi t/er Afgrnl-ner s/oiveniscZier A/gltersprgcZ?e?) gposlropZiierl, t/ie Zg/gg/ien ge-
ipiesen, t/ie er zg /osen Z?g/"e gnt/ gesggt; .Dem 7(77D wiire zg em-/!/eZ?/en, sicZ? ggcZi gm vie/e gnt/ere Dinge zg ^iimmern, elwg, wgs sint/ t/gs /iir jgngc, einwgnt//rei t/egtscZisprecZient/e Tegte, t/ie t/en TTerrn Tgnt/esZiggplmgnn vor t/em friet/Zio/ in /Gggen/grl/ZnMg/ncZi/ ggs/i/i//en, t/ie g/^cr gnscMe/Zent/ in t/er in t/er 7VgZ?e ge/egenen Ggsl-sliilie iZire ZecZien mil DingrscZiei-nen TezgZi/len. Dg t/iese GesieZiler ggcZi vor t/er E/ggen/grler Zr/iei-ler^gmmer zg seZten wgren, isl t/ie ZnngZime t/grcZiggs Z-eretrZiligl, t/ie TZg/er von t/is^riminierent/en Zgs-sergngen gegen Rgnt/es^gnz/er Dr. /Geis&y, g/?er ggcA t/ie Tomglen-gnt/ Ticrwer/er gegen Tgnt/es-Tggptmgnn Simg in Vo/^ermgrTl, /ie/ern g/s ggenl provocgtegre jene Afgnilion, t/ie /iir ein VerZrnt t/es 7(T/D nolwent/ig isl."
Eine gemeinere gnt/ ZiinlerZig/li-gere Zrl von DnlersleZ/gngen gnt/ Vert/geZiliggngen isl ZiisZier woZ)/ nocZ? nicZti Zie^gnnl gewort/en/ We/cZie Tegle iglsiicZi/icZi in Znng-/ncZi/ t/en Tgnt/esZiggplmgnn gn-po^e/len, we/cZie Person vom Prg-sit/enlen Pgw/i& t/ie ZiocZisl ver-t/ienle OZir/eige er/iie/l, we/cZie .g-geni provocglegre" vor t/er 7(/g-gen/grler ZrTeilerTgmmer t/en Pgnt/esTgnz/er Z<et/roZilen gnt/ in Vo/^ermgr^t t/en Tgnt/esZiggpl-mgnn Zietogr/en, miij/le woZ?/ t/ie Po/izei gm testen wissen. ZgcZi, we/cZies .Zieimgllrege" /nt/ivit/ggm es wgr, toe/eZies — im EernseZ?en /eslgeZig/len — /iir Eit'rnlen t/en ,,^/einen T/il/er" g/s nolioent/ig ^er/ieiseZmle. Von t/er Po/izei (Zizw. vom /nnenminislerigm, t/gs im Eg// Dgmpe/ni^ ggcZ; so/ort mil einer Er^/grgng ^gmj wirt/ eripgrlel, t/g/? zg t/ieser gnerZiorlen Vert/reZmng von TglsgcZien t/grcZi t/ie „ Egmergt/seZig/l" gmgeZtent/ 5le//gng Ziezogen wirt/.
P. Vog^
Tatsachenverdreher und Brunnenvergifter
POStHOKKDSVKl!
^t
PARIZ — V Parizu so se ta teden začela ^ nova pogajanja med se verno vietnamskim m predsednikom Le Duc Thojem in posebnim ^ odposlancem ameriškega predsednika Kis-singerjem. Spet enkrat svetovna javnost pričakuje, da bi bila ta pogajanja .odločil-na", da bi končno prišlo do ustavitve vojne 7f v Vietnamu. Toda spet enkrat potekajo po- P' gajanja pod pritiskom ameriških groženj in ob nenehnem bombardiranju vietnamske- " ga ozemlja, tako da izgledi za uspešen zaključek pogovorov tudi tokrat niso preveč / obetajoči. Ravno zaradi tega, ker se naprej vztraja pri politiki sile, pa je pred- ^ sednik Nixon izpostavljen ostrim kritikam tudi v Ameriki sami in v najširši mednarodni javnosti, kjer vedno bolj prevladujejo mnenja, ki primerjajo sedanjo politiko Amerike z zločini nacistične Nemčije.
DUNAf — Arhiv avstrijskega odporniš-
kega gibanja je na Dunaju priredil r: z naslovom .Obeti in resnica naci
^------razstavo "
resnica nacionalso- ^ cializma v Avstriji". Na razstavi se obisko- ° valci lahko seznanijo s plakati, fotomon- " tažami, originalnimi dokumenti in drugim gradivom, kar vse govori prepričljivo go- ^ vorico o strašnih zločinih nacizma. V zve-
zi s to razstavo je osrednje glasilo socialistične stranke .Arbeiter-Zeitung" opozorilo na naraščanje nacistične propagande v Avstriji. Pri tem list posebej omenja nacistične plakate in gesla po zidovih ter akcije proti dvojezičnim napisom na Koroškem. Nekdanje geslo rjavih srajc .ven z Židi" so sedaj zamenjale psovke, kot .do! s Čuši" ter .smrt Slovencem", piše omenjeni , list in poudarja, da nacisti sicer nastopajo s f popularnimi zahtevami, kot so svoboda in ^ samoodločba, v resnici pa je njihov pro- "
gram barbarski — rasno sovraštvo, anti- . semitizem in šovinistični bes.
2
TRST — Promet čez italijansko-jugoslo- % vansko mejo je bil lani nekaj manjši kot 2 prejšnja leta. Po podatkih italijanskih ob- t mejnih služb v tržaški pokrajini, kjer so n mednarodni prehodi Fernetiči, Škofije, Kozina in Lazaret ter večje število prehodov t za maloobmejni promet, je leta 1972 poto- 7 vato čez mejo 57,967.068 oseb, leta 1971 t pa je to število znašalo 63,258.366. Od -skupnega števila prehodov čez mejo odpa- 7 de na Italijane nekaj več kot 15 milijonov, j na Jugoslovane pa 9,5 milijona.	s
t
LiZBONA — Nasprotniki sedanje portu- / galske vlade so izvedli velike akcije v ob- j liki trošenja letakov, s katerimi so obsojali kolonialno vojno, ki jo vodi Portugal- / ska v Afriki, hkrati pa zahtevali osvobo- ^ ditev trinajstih oseb, ki jih je policija za- , prla med novoletnimi demonstracijami za , mir.	j
KOPER — Po zadnjih podatkih šteje ita- ' lijanska narodnostna skupnost v Sloveniji * okrog 2.200 pripadnikov. Vključeni so V ' tri italijanske skupnosti Koper, Izola in ' Piran. Njihove pravice in dolžnosti ureja ' republiška ustava, še posebej pa so njihove ' pravice urejene z občinskimi statuti, kal ' velja tako glede dvojezičnosti kakor tudi i glede šolstva, kulture in stikov z matičnim narodom. Italijanska narodnostna skupnost na slovenski obali ima štiri popolne osem- ' letke, nekaj podružničnih šol in tri srednje < šole, v Piranu, Izoli in Kopru pa imajo pripadniki italijanske narodnostne skupno- ' sti tudi svoje kulturne domove.
BONN — Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel je ponovno izrazil pripravljenost bonske vlade, da obnovi lani junija pretrgana pogajanja o normalizaciji odnosov s Češkoslovaško. Pri tem je poudaril, da je Zvezna republika Nemčija pripravljena razglasiti munchenski sporazum iz leta 1938 kot neveljaven, ga moralno obsoditi in se mu nedvoumno odreči. Kako! znano, je ravno dosedanje vztrajanje pri tem sporazumu predstavljalo glavno oviro za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in vzhodnoevropskimi deželami, še posebej pa s Češkoslovaško, katera po vojni upravičeno zahteva razveljavitev tega diktata iz nacistične dobe.
BOGOTA — Širni svet obsegajoči val protestov zaradi ameriške brutalnosti v Vietnamu je zajel tudi vse države v Južni Ameriki. Vlade Čila, Peruja, Mehike, Kube, Venezuele, Ekvadorja, Paname in Gvajane so opozorile na nujnost, da je treba takoj končati vojno v Vietnamu. Ameriško bombardiranje v Vietnamu pa so prav tako ostro obsodile tudi delavske in druge organizacije in politične stranke latinsko-ame-riških držav ter odločno zahtevale ustavitev ameriških vojaških operacij v tej deželi.
HANO) — Vlade in dobrodelne organizacije iz raznih držav sveta so obljubile, da bodo prispevale več kot 15 milijonov dolarjev za pomoč žrtvam ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama.
AoL Jcvet: zfeze^ so ^ML^o yrcJ &OMce??! wžr:M/eg<! /cM AzHe pcswf ^M-^rej^ XoA:oM v z^fr^A .Pcsws^A /AsL", ^A jo s^rrpa; AzJ<rj%t4 z^/ož^a TA^n v Tfo^rrr :?! Z^AoŽMAstvo Lržas^egd 7As^^ v TrsLM.
7*^^; gre z^ cA^/^s 77 pesrnA, A;: {o M^sM/e A?nA oA:Lo^M :w v ^fer:^ jf ^o^ot ^of ^^Mg<!ŽrMM" peswAA; Az-powJf!/ svoje wAs/A Aw oMKtjd o7<
205
Kokotove
pesmi v Pesniških listih
, ^ogoJ^AA? o^o/A JvojezAČM:^ M^pAsov. ^Ve^rere :eA pesr^A so A*AAe weJtew
u^javAjcMe ;%JA v Mzrz:A) AAstA^, weJ
drMgAw v ^/over?s^ew vestwA^M.
V te?M cA^A^sM je ZMtjrej Ko^ot poveJgA, J^r
.zJ^j wA MM
Z4 MeŽMd CMSfM,
za Agre z A<eseJo, zt7aj je ča: dejanj, z^aj 7?ar7ajo M<zpAsA, z<7aj kažejo svoj :	pravA jaz".
j OA?soJJ je JAvj^nje Mac:owa/:'idČM:'^
^ drogov Ler spowwAA prdfojMe &?Mte-^ Aje na MjAA;ovo oJgovorMosf d; Jo/ž-. "osf, Ja ;zpo(?Mjo o^vezMostA Az Jr-, 3aw!e pogojne. Paz^r;w^a/ je Jvo-AAeno rwora/o rza Xoroi^ew, A:o se zJaj, A:o .vAA<zr je je arrarj", Je/ajo,
*	^ot <7^ se /aMi^e jesewA wAč we 7?: A^A/o t ZgoJAAo. Povsew jaiwo ^a je ;%JA po-
*	vej^j, Ja „7w: swo je.' ra večja ^o v
0	"as raaa, A?o/j ^o LoJ aaj Jora".
Te 77 razareroara ^raL^AA? peswA,
? veaJar Jovo/j rzpoveJae sA/e, Ja je - pesnA^ aaržia/ reiarco o Aans&A jeiear
1	"a Aoros^ern. V poJTrepALev TeseJ 3 *- če je je &je ra ^oara po7reAraa —
*	Pa govorAjo AA<rsLracAje.' razAJtA Jvo-', jezrčar rzapAsA, osArrrrajear yardzaai^r
ipoarcarAa, prodi/oveai^a A:ajsA:ajšTa geda. Pes v via^ear pog/eJa preprAč-' AjAv JoA:MwewL, aerzpoJ^dea, o&tožrr-
'* joč ...
!' Aie ae^aj A?eseJ o zjrrrArr „PcsrzAšTA
*	(rit", ^r je z 9. zvezkom sLopAAa v r(ragr /erarAr. Peiarj^r /r'itr rz/rajajo v
^ o^/r^r' arap, Arr vieč-ajejo vrito /r:fov, ^ "a vja^era pesear ra r/aitracrjo. 7'a^o !aj; po ivojr zaaaajoitr ra grajrčar' ^ areJJvr' preJifavJja ra z^rrAra ae^aj jj aovega ra rzreJao zaaraavega, ra r'ra o y rega, Ja ravao po rej pod raarrr^arerr n ra/aJr' peiarAr aajJe prvo por Jo oAr-črairva, v javaorr. PreJviera pa io rg PeiarjArr' Arirr' prrčevaaje o JejaasArr' ^ aeJe/jrvorrr i/ovear^ega AraAraraega ^ prortora.
m PeiarjArr /rit 9 i crA:/a;ora zlaJreja ,t TfoArora JoArrre v Arajrgarar ,,7/aja ^ajrga". 7zvoJ rraae rarao 73 jr/raje Sov.
i°
Ob izidu nove števiike .Miadega roda'
Otrok je po svoje žeto kritičen bralec, to je znano. Mnogo je bilo že napisanega za otroke, tudi v slovenščini, a le malo tega je obdržalo svojo trajno vrednost. Glede na zvrst ni nobene omejitve; otrokom ugaja pravljica, povest in roman ravno tako dobro, kakor pesem in igrica. Najvažnejše je, da je dobro napisano.
Če pregledujemo slovensko mladinsko književnost (to velja menda tudi za mladinsko književnost drugih narodov), ugotovimo, da je sko-ro vsak pesnik ali pisatelj, ki je imel kaj imena in pomena, pisal tudi za mladino. Pri nekaterih pa se je njihova veličina izkazala ravno ob mladinskih delih. Nekateri literarni kritiki so celo mnenja, da je prav mladinska književnost merilo za kvaliteto pisateljevega in pesnikovega ustvarjanja.
Kako bi pravzaprav bilo, če bi uporabili tako merilo za naše koroške literarne ustvarjalce? Bilo bi
porazno! Nekateri izmed njih so se danes že dobro uvrstili med slovenske književnike. Napisali so marsikaj lepega in dobrega. Oglašajo se v raznih listih in revijah. Le našim mladim bralcem so njihova imena in dela še povsem neznana. Nikakor nimam namena, da bi jih s tem člankom skušal ocenjevati. Pomisleka vredno pa se mi zdi, da se le redkim izmed njih zdi vredno in potrebno, da bi pisali za mladino. Pozabljajo, da bo narod samo tedaj obstat, če mu bo zvest mladi rod. Ali pa se jim zdi poniževalno pisati za mladino?
Doslej poznamo edinole dve mladinski knjigi, ki sta izrazito koroški. R. Vouk je pred leti izdal knjižico .Mojca bere", lani pa je izšel Po-lanškov .Činček". Sicer vlada na tem področju prava revščina.
Na Koroškem izhaja mladinski list .Mladi rod", ki je odobren za uporabo na dvojezičnih obveznih šolah. Skupina učiteljev se krčevito
trudi, da bi bil list razumljiv, poučen in privlačen za koroško mladino.
Zbiranje člankov je težka naloga.
V Sloveniji imajo sicer dosti dobrih mladinskih del. Niso pa vsa ta dela vedno tudi uporabna za koroške razmere. Vsebinsko bi gotovo odgovarjata, težave pa se pojavljajo glede znanja in razumevanja slovenščine. Pravijo sicer, da koroški Slovenec ni nikjer zapostavljen. Dejstvo pa je, da se že od mladih let ne more tako razvijati, kakor bi bilo potrebno in naravno. V otroških vrtcih otrok ne čuje slovenščine; mediji oddajajo v nemškem jeziku; v družinah se že dostikrat pogovarjajo le v nemščini. Tako se zgodi, da se otroci zavednih slovenskih staršev učijo svoje materinščine — kot tujega jezika. Mladinska knjiga, ki jo morda kdaj dobe v roke, zanje ni privlačna, ker jezika ne razumejo dovolj dobro.
Če prelistamo zadnje številke .Mladega roda", najdemo med avtorji vedno 'ista imena. Izmed znanih in priznanih koroških slovenskih pesnikov in pisateljev se redno pojavlja tam le Valentin Polanšek. Včasih najdemo še kako pesmico Milke Hartmanove, ki sicer ni napisana posebej za mladino, je pa uporabna tudi v ta namen. Milka Mohar se prav v .Mladem rodu* razvija v dobro mladinsko pesnico. Vsi drugi pisci .Mladega roda", v kolikor gre za naše domače sodelavce, pa pišejo bolj z dobro voljo kakor s posebnim talentom.
.Mladi rod" je med slovensko mladino na Koroškem priljubljen. Dejstvo je, da bi se marsikaj na njem dalo še izboljšati. Vendar ni na mestu ostra kritika. Kdor čuti pomanjkljivosti, naj bi kaj boljšega prispeval. To velja predvsem za naše literarne ustvarjalce, ki so deloma učitelji, da o profesorjih niti ne govorimo. Oni poznajo — ali naj bi poznali — koroško stvarnost in bi lahko kdaj pa kdaj ustvarili nekaj za našo mladino. Da se je to doslej tako poredkoma dogajalo, si je možno razlagati samo tako, da je list po njihovem mnenju že zdaj tako dober, da ga ni več mogoče izboljšati; ali pa ga sprejemajo povsem nekritično. Ravno to pa bi lahko postalo kdaj u-sodno zanj.
oto
Pripombe k zapisu v Voikszeitung
Lojze Ude, eden [zmed predavateljev na zadnjih Koroških kulturnih dneh, nas je prosii, da objavimo nasiednje njegove pripombe k zapisu razgovora med g. Karnerjem in njim v Voikszeitung z dne M. dec. 1972, št. 296:
Predvsem nisem zadovoijen, da so moji odgovori na vprašanja g. Karnerja — če je to tisti, s katerim sem se 28. dec. po predavanju razgovarjai — označeni kot vsebina mojega predavanja. Vsakdo, ki me je poslušal In razumel, more vedeti, da je bistvena vsebina mojega predavanja v analizi manjšinskih določil avstrijske državne pogodbe in v argumentiranju ter dokumentiranju trditev, da določila 7. člena avstrijske državne pogodbe niso izpolnjena. V drugem delu sem dokazovat, da ta določila niso izpolnjena med drugim tudi ne zaradi tega, ker Avstrija že od vsega početka ni jemala resno in ni izpolnjevala obveznosti iz 9. člena ter je dopuščala vračanje na nekdanje nemškonacionalistične in nacistične pozicije v razumevanju in obravnavanju koroške narodnostne problematike. Posebno s tem, da je po podpisu avstrijske državne pogodbe dopustita obnovitev starih in ustanavljanje novih organizacij takega duha, so naraščale težave za Izpolnjevanje določil 7. člena. Koroški regionalni patriotizem teh organizacij je bil in je vedno v službi nemškega nacionalizma, germanizacije.
K mojim odgovorom v tem intervjuju sicer le tole: Moja sodba o KUD je bila strožja, kakor bi izgledalo po objavljenem odgovoru. Moja izjava o demokraciji na Koroškem je bila bol) jasno, kakor je formulirana v objavljenem odgovoru, označena kot demokracija, ki je za Slovence, ki so gospodarsko, socialno slabotni, formalnega značaja. Mislil sem tud) to, da je taka demokracija za Slovence demokracija za posamezne osebe, brez čuta in razumevanja za slovenski narodnostni organizem, za zaščito Slovencev kot svojevrstne skupnosti.
Gospodu Karnerju, ki je sicer napravil name vtis osebno poštenega fanta, svetujem, da v bodoče bolj odločno kakor v tem primeru brani svoj zapis pred uredništvom.
Ljubljana, S1. decembra 1?72.
Lojze UDE
Koroški študenti
podpirajo boj Stovencev
Zveza koroških študentov (Bund Kbrntner Studentenj, ki v svojih podružnicah na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu združuje okoli 300 študentov, je imela prejšnji mesec svoj zvezni kongres v Celovcu. Ob tej priložnosti so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so povezana z visokošolsko problematiko, prav tako pa so zavzeti stališče tudi k aktualnim poiitičnim vprašanjem.
Kakor smo že poročali v našem listu, je omenjena organizacija svo-ječasno zelo ostro obsodila protislovenske izgrede in napade na dvojezične napise ter zahtevala odločne ukrepe proti nacionalističnim elementom. Z manjšinsko problematiko so se študentje bavil) tudi na svojem kongresu v Celovcu In ob te) priložnosti ponovno zahtevali .odločnejšo politiko" proti vsem desničarskim krogom. Zahtevali so, da je treba spoštovati načelo enakosti vseh ljudi, ne glede na njihovo narodnost. Posebej pa so poudarili, da bo treba pregledati pouk zgodovine in proslave 10. oktobra na koroških šolah.
Igor Dekleva ^
Pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga je pred nedavnim izšla nova gramofonska plošča, ki predstavlja mladega slovenskega pianista in profesorja glasbe Igorja Deklevo.
Repertoar Igorja Dekleve sega od baročnih kompozicij preko romantične ustvarjalnosti do najnovejših skladb. Posebej upošteva stvaritve živečih slovenskih skladateljev, ki so v njegovi interpretaciji že večkrat doživele prvo predstavitev v javnosti.
Tokrat izvaja pianist kompozicijo iz starejše generacije slovenskih skladateljev, in sicer „Istrijanko" Karola Pahorja (1896). To je suita petnajstih kratkih stavkov, ki jim daje izrazni okvir istrska ljudska pesem. Poleg tega pa obsega plošča še znani .Allegro barbaro", koncertno skladbo elementarne sile ter izvirne ritmike, s katero je Bela Bartok utiral nova pota pianistični umetnosti.
Za ljubitelje klavirske glasbe bo nova plošča nedvomno razveseljiva novost. Ploščo je izdelala tovarna Sonopress v Guterslohu, ščitni ovitek pa krasi umetnikov portret, ki ga je izdelal znani slovenski mojster Božidar Jakac.
Ploščo lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu; cena 35 šilingov.
. 2e ko je udaril enotam korpusa za hrbet, je v skalovja nafem svetu pri Lažmi udarita po koloni artilerija, česar ni tod nihče pričakoval. V dveh dneh so imeli šestintrideset ^ tanjenih in dvajset mrtvih. Preklel je vse svetnike, ker je [], tnoral spremljati kolono z ranjenimi in mrtvimi ter naple-sr- ijerto živino, da se je vrrrila v Idrijo. V nekaterih zaselkih, iz ki jih med to vojno še niso videli — bili so skriti sredi goz-b' da in strmin kot orlovska gnezda — so pobrali vso živi-^ no, požgali vsa poslopja, ljudi pa razgnali na vse vetrove.
Ob teh dogodkih se je njegova vojaška navdušenost kr-^ hala kakor kosa na trvrriku, posutem s kamenjem. V ušesih ^ sta mu odmevala jok otrok in mukanje živine, v duši pa M s° mu obležati sovražni pogledi starcev, klenih hribovskih e- *judi, ki so mu bili všeč, saj so bili podobni tistim v njegovi domovini. Vedel je, da se na tem ozemlju bije pre-kleto umazana vojna. Vroče si je želel, da bi čimprej pri-^ šlo do zavezniškega izkrcanja ali zračnega desanta, da ni hi se borili z vojsko kot na drugih (rontah.
)e, Edini, ki je v njegovi enoti raste! sredi takšnih bojev, ne je bil pasji dreser Werther, ki mu je s svojo gorečnostjo že oj Presedal. Celo molčečemu poročniku Teichnerju se je ta hip skušal povzpeti čez glavo. Osumil ga je, ker ni poka-kc Zal dovolj globoke žalosti in ogorčenja ob atentatu na (i-'erja. Poleg tega je gestapu naznanil nekaj njegovih mož, da nosijo ženskam v mestu na nos nevarne reči.
Stotnik je bil vesel z vojaki vred, da so brez strela Prispeli po celodnevnem maršu z municijo in hrano do Položajev svojega bataljona v Lažni. Tu so bite zbrane napadajoče sile. Ni si še oddahnil, ko je zvedel od ku-"irjev, da prihaja vojaški poveljnik Jadranske cone, vodja ^ Planinskega korpusa general Kubler, ki bo imel s poveljujočimi posvetovanje. Teichner je sprejel vest z brezizraznim .razumem*. Kljub najavljenemu obisku sta se hotela Osvežiti. Medtem ko so med hišami mrzlično tekati vojaki, I
IONE SVETINA	156
sta zavila k prvemu vodnjaku in se osvežila tako, da sta drug drugemu zlila na glavo vedro vode ter oplaknila preznojeno telo. Med umivanjem ju je zmotila skupina višjih oficirjev, ki so stopili izza bližnjega vogala.
.V imenitnem položaju sva: general naju bo videl v gatah," je dejal Teichner.
.Naj naju vidil Mož se je pripeljal z avtom in se bo tudi odpeljal, midva sva pa že tri dni nenehno na nogah," je dejal stotnik, dvignil vedro in ga poveznil Teichnerju na glavo. Voda je lila po svežnjih poročnikovih mišic in se po kosmatih nogah odcejala v rjavo, razpokano zemljo.
Pred skupino oficirjev je pritekel dežurni polka, ki je prodrl iz Gorice v osrčje gorovja, in ju opsoval, naj izgineta s poti in naj ne trošita vode, ki je manjka za pitje ljudem in živalim. Kniecke ga je poslal .v rit* in si z brisačo otiral od sonca ožgano telo. Skupina oficirjev pa se jima je približala.
Med višjimi oficirji sta zagledala izraziti obraz generala, surovega možaka s štirioglato sivo glavo in častno brazgotino, ki se mu je vlekla izpod očesa mimo ust do brade in dajala oglati glavi krut videz. Preden sta utegnila izginiti, so bili oficirji pri vodnjaku.
.Ali sta ta dva tu na počitnicah?" se je jedko obregnil general ob polkovnika, ki ga je spremljal na desni strani.
.Nista naša, gospod general. Ti 'iz bataljona Heine si dovolijo marsikaj, kar mojim ljudem še na misel ne pride."
General je ukrivil ustnice. Od trenutka, ko je prispel — bil je precej nervozen zaradi nevarne poti skozi gozdove — je iskal napake, da bi pokazal, kako zna uveljavljati svojo moč in voljo. Nemalo je bil presenečen, ko sta stotnik in poročnik stisnila roke k bedrom, počila s petami in se smelo zravnala. Prepoznal ju je. Stotnik mu je zdrdral kot molitvico v šoli poročilo, da je šele prispel in da bosta takoj nared.
Staremu so se zasmejale oči, in namesto da bi ju o-zmerjal, je v začudenje vseh zamahnil z roko:
Ko so se malo oddaljili, je dejal general polkovniku:
.Skoraj bi ju bil ozmerjal. To sta dva najboljša oficirja."
Kniecke in Teichner sta med zadnjimi stopila v šotor, kjer so se sestali poveljniki z zemljevidi na kolenih. Za generalovim hrbtom je visela velika specialka. Zrak v šotoru je bit težak, na mizi je bil pripravljen za generala vrč z vodo. General jim je v skopih besedah razložil zamisel o ofenzivi, ki naj bi razbila korpus in ga onesposobila kot vojaško silo. Kniecke se je na tihem smejal strategiji starega kozla. Besede .uničiti partizane" v tem goratem svetu so se mu zdele neumne — kot bi jim dal nalogo, naj zatrejo vse, kar je živo, kar raste in kar se premika v tej divjini. To je seveda nemogoče. Toda bil je previden, tako da še potem ko je general vprašal, če ima kdo kaj pripomniti, ni odprl ust, čeprav bi se rad oglasil. Wolf ga je naučil, da je nevarno spodkopavati starokopitne nazore višjih, posebej pa še javno. To prav nič ne preokrene razvoja stvari, prav gotovo pa poslabša osebni položaj tistega, ki se je oglasil.
Živa/ina prosvetna de/avnosf
5mo tdAorfAoč yrcJ; z/r^^Ač prosvetne sezone. Prosvetna JrMŠtvd pr/-prdv/;<!;o /n /zva;a;o r^zZ/čne pr/re-J/tve. TrtJ/ meJJrMŠtvenu gostov^-n;^ se oJv/prjo t^Ao me J Jomač/m/, Aot z Jrwltv/ v 5/oven/p. 5p/oA ;e rdzvese/j/vo, Jd se v zaJnjem MSM poseAno Arep/ vez meJ nus/m/ /n Jr^stv/ ter ustanovam/ v mat/čn/ 5/oven/;/. 7*aAo ;e v zaJnjem času pr/š/o Jo več pr/reJ/tev z gost/ ;z 5/ovew/;e. Če tu omen/mo samo gostovanja Au/-turn/A sAup/n /z RaJov/;/ce /n Ptuja v G/oAasn/c/, je to /ep pr/mer meJ-seAojne povezave.
Povezava mej Jruštv/ tu m onstran meje pa oAstoja tuJ/ v Jrug/ oA//A/. 5/ovensAo prosvetno Jruštvo ^Zarja" v Ze/ezn/ čfap/Z je /cm naveza/o pr/jate/jsAe st;Ae s Ao/eAt/vom 7*ovarne avtomoAZ/ov v A/ar/Aoru m /me/o v gosteh pevsA/ zAor /meno-vanega Ao/eAt/va. Letos pa mu AoJo Aape/šA/ pevct vrn/// oA/sA. A/eJtcm to te preJstavn/A/ oA/sAa/Z tuj/ meJ seAoj m oA teA oA/sA/A /zJe/a/Z načrte za pr/AoJnje toJe/ovattje. OA tej prZ/ožnost/ to prosveta!/ .Zarje" trne/:' tuJ; prJožnotf og/eJa tovarne Zv!A/, At je 5PD .Zarja" tuj/ nuJZ/a pomoč prt naAav/ Jruštven/A potreA-šč/n. Njenema zg/e Ja je s/eJZ/a tovarna Ee/eAtro Aov/na v A/ar/Aoru /n je t/A prej Aoncem m/nu/ega /eta povaAt/a preJstavn/Ae 5/ovensAe pro-tvetne zveze, Zveze AorosA/A part/za-nov /n prosvetn/A Jrattev v Že/ezn/ X^ap/t tn na PaJ/saA. OA tem ce/o-Jnevnem oAttAa to gottom razAaza/Z tovarno ter te Jogovor/// za soJe/o-vanje, Jo Aaterega Ao pr/š/o v /etoš-njem /eta.
SoJe/ovanje z Aa/tarntmt organtza-c/jam/ na /esen/caA tn v PaJov/j/c/ pa je taAoreAoč že traJ/c/ona/no, Aaj-t/ meJ naš/m/ Jrattvt tn tamošnj/m/ organ/zac/jam/ pr/Je /etno Jo več meJseAojn/A gottovanj. Ze jeAraar-ja to v PaJov/j/e/ tn na /etentcaA preJv/Jent AorotAt' večer/, na Aater/A AoJo toJe/ova/t nat/ pevtA/ zAor/ /n Jrage Aa/tarne tAaptne.
Za J/ na najv/tj/ ravn/ Ao /etot tpet prtt/o Jo toJe/ovanja /n Aotta že Aar v začetAa /eAraarja PrščansAa Aa/tarna zveza /n 5/ovensAa prosvet-na zveza /me// v gotteA 5NG A/art-Aor, A/ Ao meJ nat prtt/o z vese/o-/gro Z. Z. Z/nAarta .Za vete/Z Jan a/Z A/at/čeA te žen/". 5/oventAa pro-tvetna zveza Ao taJ/ /etot pr/reJt/a Prešernovo prot/avo, pr/ Aater/ AoJo toJe/ova/Z v/JnZ g/asAen/ ametn/A/ /z E/oven/je.
Zo je /e Aežen zap/t o ž/vaAnZ pro-tvetn/ Jejavnott/, A/ te trenatno oJ-v/ja /n te Ao oJv/ja/a v pr/AoJnjZA metec/A ter Ao Arez Jvoma oJraz ž/vega zantmanja za t/ovent^o Aa/-taro meJ AorotA/m/ 5/ovenc/.
Prijatetjsko srečanje na meji
Ze več tel je navada, da se za meji, gojimo z vsemi državami, ki so Novo teto srečajo na obmejnem nam to recipročno pripravtjene vra-prehodu Grabtje—Hotmec pred- čati in sodetovati z nami na osnovi stavniki obeh obmejnih občin Pti- medsebojnega spoštovanja, tzra-
Srečanja so se poleg občinskih odbornikov udetežiti tudi zastopniki carine in žandarmerije. Zanimivo je bito gledati, ko so si pred-nam to recipročno pripravtjene vra- stavniki z obeh strani meje pokta-
njati darita in izmenjavati novo-tetne čestitke. Nehote se je gtedat-berk in Ravne. Tudi tetos so se — žam žetjo, da bi naše sodetovanje cem, ki so videti to vzajemnost in ktjub protistovenski gonji, ki je div- bito tudi v tetu 1973 zelo dobro, da
bi se razumeti ztosti na retaciji čto-vek — čtovek in da nacionatnost in jezik ne bi bita ovira sodetova-
jata ob odstranjevanju dvojezičnih napisov — srečati predstavniki obeh občin s ptiberškim županom inž. Kristanom in ravenskim župa- nju. Žetim uspešno 'in zadovoljno
nom Strmičnikom na četu.
Najprej je ptiberški župan po-
prijateljsko vzdušje, utrnita misel, zakaj tega sožitja ne bi mogto biti med vsemi Korošci in vedno. Samo mato dobre votje, uvidevanja in čuta provičnosti, pa bi bite prebredene vse težkoče.
Po pozdravih na meji se je tra-
novo teto 1973 z žetjo, da bi vsi delovati v prid dobrega sosedske-zdravit jugoslovanskega kotega iz 9° sodetovanja ter iskreno poma- dicionatno novoletno srečanje na-Raven in njegove odbornike ter jim 9°'' stovenski manjšini pri uveljav- datjevalo v gostitni Jorgt v Drveši
tjanju njenih pravic.
vasi pri Ptiberku.
izreke) dobrodoštico. Nagtasit je dobrososedske odnose in žete), da bi se teti še bolj razvijati v obojestransko korist. V imenu slovenskih odbornikov pa je jugostovanske tovariše pozdravit podžupan Mirko Kumer.
Ravenski župan je avstrijskim cem tonskega teta praznovalo 90-predstavnikom odgovorit in pouda- letnico ustanovitve. V ta namen je rit: Zadovotjen sem, da vas lahko kamniški pevski zbor .Lira" prire- detovanje izročita jubilejnemu
„LtRA" V KAMNtKU OBHAJALA 90 LETNiCO
Prvo stovensko pevsko društvo ptaketo. tsto je prejet tudi pred-Lira" v Kamniku je tik pred kon- sednik zbora dr. Čebutj, medtem
ko so pevci prejeli Gatlusove značke. SPZ pa je za statno so-
kot predstavnik občine Ravne v svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev in občanov topto pozdravim. Naša srečanja na meji so že dolgotetna tradicija in so namenjena utrjevanju sosedskih odnosov, ki bi naj biti prijatetjski in iskreni. Potitika naše države je, da občani in ztasti še mi, k'i smo na
dit slavnostni koncert. Ob tej pri- zboru Drabosnjakovo priznanje.
tožnosti je predsednik zbora dr. Atbert Čebutj orisat zgodovino zbora in njegovo burno pot skozi
devet desettetij. Koncert je dirigi- Koroškem.
Kot znano, imata SPZ in jubi-tejni zbor trajne stike, saj je v njeni organizaciji večkrat gostovat na
rat prot. Samo Vremšak.
Zbor je bit ob tej pritožnosti dete-žen števitnih čestitk in priznanj. Tako je od ZKPOS dobit Gatlusovo
Ob uglednem jubileju zboru čestitamo in želimo še mnogo uspeha pri širjenju stovenske zborovske gtasbe.
hc 22. Mcvens&i pZe$
Neverjetno, kako čas hitro mine. Pravkar smo prestopiii prag v novo ieto. Kar se je v pretekiem ietu zgodiio, so ie še spomin). Koroški Siovenci se bomo minutega ieta spominjati z bridkostjo, ki še ni končana.
Kijub vsemu, kar se je zgodiio, pa ima vsak izmed nas tudi prijetne spomine na pretekio ieto. Eden izmed takih je prav gotovo ianski Siovenski pies Sio-venske prosvetne zveze v Ceiovcu. Vsi, ki smo ga obiskaii, sogiašamo s tem, saj čiovek prijetne družabnosti s svojimi prijateiji in znanci ne pozabi tako hitro. Siovenskega piesa pa še posebno ne, zakaj maio je takih med nami, ki te tradicionaine stovenske družabne prireditve v Ceiovcu še ni obiska). Nekateri ceio trdijo, da niso izpustit) še nobene, drugi spet pošiijajo miajši rod.
Da, Siovenski pies je tokrat že dvaindvajseti po vrsti in to je v živijenju iepa doba. V tem času čiovek doraste in naša miadina, ki zdaj prihaja na to našo družabno prireditev, je ob začetku biia še majhna, nekaterih pa takrat, ko je bii prvi Siovenski pies, spioh še ni bito na svetu. Skoraj neverjetno, a moramo se sprijazniti z dejstvom, kako čas res hitro mine.
Jutri bo spet iepa priiožnost, jutri bo 22. Siovenski pies in na ie-tem se bomo naši) v prijetni domači
družabnosti. Od Ziije preko Roža in Gur do Podjune bodo priši) naši rojaki v Ceiovec, da se s prijate))) in znanci poveseiijo. Pa tudi iz matične Siovenije bodo prišii in tudi iz Gorice in Trsta ter sosednje Kanai-ske doiine, skratka iz vseh predeiov stovenske zem-ije.
Priredite)) — Siovenska prosvetna zveza — je tudi tokrat poskrbe) za odtično godbo, ki bo brez dvoma skrbeia, da zadovoiji še tako zahtevne in razvajene ijubiteije zabavne giasbe. Letos bo namreč igrai Piesni orkester Radioteievizije Ljubijana, ki je brez dvoma eden izmed najboij kvaiitetnih ansambiov zabavne giasbe v Sioveniji in je znan daieč preko meja. Orkester bo vodii mednarodno znani dirigent in komponist Jože Privšek, kot soiista pa bosta peta priijubijena Marijana Deržaj in Aiti Nipič. Kaj na) ob nastopu Piesnega orkestra RTV Ljubijana še zapišemo! Vsi ga dobro poznamo in se veseiimo, da je tokrat ie uspeio ugoditi žeiji vseh tistih, k) so spraševat), kdaj bo na piesu spet zaigra) ta kvaiitetni ansambei. Za ijubiteije narodno zabavnih viž bo skrbei trio Burnik, prav tako iz Ljubijane.
Tako bodo tudi ietos prišii na svoj račun vsi obis-kovaici Siovenskega piesa. Vsak se bo iahko na svoj način zabava) in prepričani smo, da bomo ob koncu vsi rekii, da se na prihodnjem Siovenskem piesu spet vidimo.
BHčovs
Minulo soboto so na povabilo domačega prosvetnega društva „Bilka"v igralci prosvetnega društva z Radiš 1 nastopili na našem odru z igro „Lov"-^a ski tat". To je bil prvi nastop igral-
cev z Radiš pri nas v Bilčovsu.
Priznati moramo, da smo bili pri- so: jetno presenečeni ob discipliniranem skt nastopu radiških igralcev, ki so pri go izvajanju igre dokazali, da izvrstno ^ obvladajo vloge in da so pravi moj- ^ stri pri podajanju težkih prizorov . te čudovite lovske drame. Igralci brez izjeme zaslužijo vso pohvalo in priznanje. To so dokazali tudi P' številni gledalci, ki so z navdušenim "i! ploskanjem nagradili igralce v polni Kt Miklavževi dvorani.
Posebno priznanje pa velja radiš- ^ kemu režiserju Šimeju Wrulichu, ki ° je v naštudiranje igre vložil mnogo ^ potrpljenja in truda, tako da je igra ci dobro izpadla. Ko je domači pred- S( sednik Slovenskega prosvetnega dru- či štva .Bilka" radiškim gostom izre- ^ kel dobrodošlico, je med drugim tudi „ omenil, da je Šimej pred nedavnim obhajal svoj 65-letni življ. jubilej. Vsi " navzoči so z navdušenim ploska- " njem dali duška besedam predsednika Ruperta Reichmanna, da bi Šimej tudi v bodoče bil tako vnet in aktiven prosvetaš, kot je bil do sedaj.
Za dokaz zadovoljstva nad lepim s igralskim uspehom so naša dekleta I Radišanom poklonila rdeče nageljne, j Radišani pa so naše prosvetaše po- ^ vabili, da vrnejo obisk na sončnih Radišah. Po igri smo se skupaj z ! Radišani vsedli k veselemu pomenku ' in prigrizku, kjer seveda ni manjkalo petja. Šele pozna noč nas je ločila,! * ko smo se veseli nad lepim doživet- 1 jem večera vračali na svoje domove ' in si za slovo želeli — nasvidenje.
Poročati pa moramo tudi žalostno vest, da smo prejšnji četrtek pospremili na zadnjo pot Tomaža Lause-gerja. Rajni je dočakal 79 let življenja. Doma je bil v Slovenjem Plaj-berku, že nekaj let pa je stanoval pri svoji hčerki Mici pri p. d. Oda-mu v Bilčovsu. Bil je zelo potrpežljiv in miren človek tak kot so naši stari očanci. Vsi smo ga radi imeli. O tem je pričala velika udeležba žalnih gostov na zadnji poti. Tudi iz njegovega rojstnega kraja Slovenjega Plaj-berka se je mnogo ljudi udeležilo pogreba. Domači pevci pa so mu z ganljivimi poslovilnimi pesmimi izkazali zadnjo čast, kot našemu rojaku.
Naše sožalje vsem zaostalim, njemu pa večni mir in pokoj.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Po krajši razpravi, v kateri so pritrjevati načrtu, je ge-nerat oprt oči v stotnika in ga izzvat:
.Gospod stotnik, zanima me, kako gtede na svojo prakso presojate trenutni potožaj." Vse oči so se zazrte v Knieckeja. Dosti višjih je bito po činu, ki bi tahko kaj pripomniti. Bit je v zadregi. General pa ga je spodbudit: .Brez predsodkov povejte, kaj mistite. Jaz se glede partizanske vojne vedno učim od trupnih oticirjev."
To ga je opogumito, da je dejat:
.Zamiset je imenitna, gospod generat. Prav gotovo bi bita operacija učinkovita, če bi nasprotnik reagirat tako, kot si mi želimo in predvidevamo. Toda oni so že in bodo reagirati drugače. Ze danes vemo, da se ne umikajo tja, kjer jih čakamo, in da celo napadajo tam, kjer smo najmanj pričakovati."
.Torej predtagate spremembo načrta, če vse prav razumem?"
.Tako je, gospod generat," je pritrdit stotnik.
Generat se je zmagostavno ozrt po navzočih, ki so pričakovali, da bo zvabit stotnika v past in ga po svoji navadi zmtel.
.Kako pa mistite drugi?"
Ker so vsi motčati, je generat dejat:
.Gospod stotnik ima prav. Spremenjene okotiščine zahtevajo takojšnjo spremembo načrta, v tem je moč manevra. Ne dajte se zavajati, nikar ne sekajte v prazno, izčrpavajo nas. Zato delajmo tisto, kar si od nas najmanj žete in na kar najmanj računajo. Navajeni so, da se nas po štirinajstih dneh znebijo, zato bomo ostali v gozdu ves mesec. Pričakujejo vetike kolone, zato se bomo razdetiti v majhne. Čakajo nas na poteh, prodirati pa bomo po gozdu. Neusmitjeno uničujte živo sito in materiatno bazo. Vse, kar se upira, zravnajte z zemtjo. Posnemajte taktiko našega batatjona v tdriji. Za zgted naj vam bo! Vsaka kaplja zno-
ja pri urjenju se obrestuje s sovražnikovo krvjo. Rad bi sii-šat poročito o akcijah, ki jih je izvedet poročnik Teichner.
Kniecke in Teichner sta kar rastta ob generatovi pohva-ti. Od vseh strani sta začutita zavistne poglede. Kniecke je dojet smisel svojih razmišljanj in dejanj šete zdaj, ko se je primerjat z drugimi.
.Sem za strog nastop," je dejat generat. .Nisem pa za to, da bi si izmištjat boje in uprizarjati pokote tam, kjer ni potrebe. Ne detajte mi novih sovražnikov, ko imamo starih dovotj. Ne odganjajte mi tjudi v gozdove, tega si ne moremo več dovotiti. Vsak tak nam bo tahko, če pride do zračnega desanta in izkrcanja, stretjat v hrbet.
Stotnik je bit zadovotjen, da je starega srečata pamet in da se ni več držat esesovskih navad, ki so jim več škodite kot koristite. Zaželet si je, da bi v poptavi ztočina ostat vojak in da ne bi omadeževat svoje vojaške časti.
9
Medtem ko se je vojaški povetjnik Jadranske cone zadrževat na bojnem področju, se je diverzant Mihajlo, otovorjen z nahrbtnikom eksploziva, prebit brez nezgode čez razbetjeni Kras v btižino morja. Ze datj časa ni bit v Trstu. Preoblečen v pristaniškega detavca se je na večer pojavit v mestu. Dogovorit se je, da mu bo kovček z razstrelivom pripetjata v mesto nastednji dan aktivistka, ki je vozita na trg sočivje in sadje za nemške vojaške menze. Vonj po ribah in izparevanju morja mu je vzbudit spomine na prve tvegane akcije, ki sta jih s Seidovom igraje opravita v mestu. Čeprav že nekaj časa ni bito večje sabotaže, so biti Nemci oprezni; poostriti so nadzorstvo in okrepili straže. Tudi Mihajlo je v nekaj mesecih izgubit precej samozavesti in drznosti. Posebno ga je potrto, ker so Nemci ujeli Sei-dova — izginit je v gestapovskih ječah . ..
Napotit se je k itegatcu, čeprav bi se rad sprehodit po mestu. Na zvonec ob hišnih vratih je pritisnil šete, ko se je prepriča), da mu ni nihče stedit in da ga nihče ne opazuje. Odpret mu je prišta Mirijam. Oče in dekte sta se ga ustrašita, sprejeta pa sta ga vseeno z vesetjem. Med večerjo sta mu predočita razmere v mestu. Upor se je razptamtet, v OF so se začete vktjučevati tudi množice itatijanskih detavcev in Nemci se nikjer ne počutijo varne. Zato uganjajo če-datje hujše nasitje, zapirajo, stretjajo in odganjajo tjudi v taborišča.
Mihajto je zvedet, da je objekt, ki ga je namerava) minirati, močno zastražen. Zato se je odtočit, da se bo posvetovat še z enim Pemčevim obveščevatcem.
Utrujen od poti in zamorjen, ker se mu že dalj časa ni posrečita večja sabotaža, si je zažetet postetje. Mirijam mu je uredila skrivatišče v podstrešni sobici. Vrget se je na postetjo in med ptjuskanjem morskih vatov zaspat. Zjutraj so ga prebudili piski tadij v pristanišču. Nad strehami so se spreletavati gatebi. Pomet si je oči, stopit k oknu in zajet sapo. Sonce je bito že visoko in gtadina morja se je stepeč tesketata. Potem je spet teget in se zastrmet v strop, ki so ga preprezale pajčevine. Videti je bito, da skrivatišča že dolgo ni nihče uporabtjat. Pod to streho se je počuti) varnega. Tem tjudem je zaupat kot sebi ati svojim najbotj-šim prijatetjem. Posebno Mirijam mu je bita pri srcu. Večkrat je strmet v njeno totogratijo in sanjarit o njej. Pustit jo je nekje na Krasu, v podzemskem skrivatišču, ker je ni marat nositi s seboj na tvegani poti.
tz premištjevanja ga je zmotito rahto trkanje. Mirijam mu je smehtjaje se prinesta kovček z razstretivom in ga postavita v kot. Potem mu je prinesta še zajtrk in sedta poteg njega na postetjo. Gtedata ga je z neprikritim občudovanjem, rahto vznemirjena, vse drugače kot takrat, ko sta se ustavtjata pri njih s Seidovom. Sedaj je bit sam z
Avstrijsko-jugostovansko društvo razvija pestro dejavnost
š Namen Avstrijsko-jugostovanske--9a društva na Koroškem je, da pri .ljudstvu budi in pospešuje zanimanje za kuituro jugosiovanskih nabodov in da si prizadeva za mirno * sožitje s siovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Razen te-' 9a žeti, da bi še botj krepiti kulturno izmenjavo in navezali prija-, leljske stike z enako mislečimi Ijud-; mi onstran državne meje. Tako je t °b vstopu v novo leto poudaril i Predsednik društva, bivši namest-' nik deželnega glavarja Mathias l^rassnig.
Lansko leto je bilo društvo zelo oktivno. Poleg obeh študijskih potovanj v Prago in na Hrvaško je društvo organiziralo počitniško akcijo za otroke. V okviru te akcije so bili avstr, otroci tri tedne v Poreču v Istri otroci iz Slovenije pa prav toko dolgo ob Goslinjskem jezeru na Koroškem. V času protislovenske 9onje, ko so neonacistični elementi odstranjevali dvojezične na-
pise, pa je avstrijsko-jugoslovansko društvo v resoluciji odločno obsodilo to nedemokratično ravnanje (o tem je naš list že poročal).
Tudi letos namerava društvo pripraviti vrsto prireditev: nastop jugoslovanske tolklore v Celovcu, Beljaku in St. Vidu, razstavo slovenskih umetnikov na Koroškem in razstavo koroških umetnikov v Sloveniji ter študijska potovanja v Rim, Neapelj in Capri, v Moskvo, Leningrad in Soči ter v Beograd. Cena izleta v Rim, Neapelj in Capri v času od 27. aprila do 2. maja 1973 bo znašala 1400 šilingov. Potovanje (z letalom) v Leningrad, Moskvo, Soči od 2. do 12. junija 1973 pa bo predvidoma stalo 5700 šilingov. Rok prijove za oba izleta je 20. januar 1973, in sicer na naslov:	Gsterreichisch-jugoslawische
Gesellschatt, 9021 Celovec, poštni predal 134, ali pri gospodu Gresslu, Celovec, tel. št. 0 42 22-33 6 03.
PLIBERK
Minulo nedeljo je naše Slovensko prosvetno društvo .Edinost" pri Brezniku priredilo predavanje o Lu-^Ukih Srbih. Predavatelja sta bila hladni svetnik dr. Pavel Apovnik in Predsednik SPZ Hanzej Weiss. Pred leti sta napravila študijski izlet v .izhodno Nemčijo, kjer sta se posebej posvetila vprašanju Lužiških Srbov. Vtise, ki sta jih nabrala v tej deželi, sta v obiliki predavanja iznašala "a nedeljski prireditvi.
Vkrdni svetnik dr. Apovnik nas
Tudi v novem ietu
naj vas zvesto spremlja d o-bra slovenska knjiga.
tzposojajte sl knjige Iz s I o-venske potujoče knjižnice pr) vašem krajevnem prosvetnem društvu.
Veliko Izbiro knjig vam nudi Centralna študijska knjižnica SPZ v Celovcu, Tarvlser Strahe 16 (v poslopju Dijaškega doma SSO).
je seznanil z zgodovino in kulturno dejavnostjo te manjšine, katere področje se razteza od juga proti severu ob poljski državni meji. Danes štejejo Lužiški Srbi 100.000 prebivalcev. To visoko število, saj so jih v času fašizma že odpisali kot manjšino — pripisujejo odlični manjšinski politiki Nemške demokratične republike, ki se ne zadovoljuje samo s priznanjem manjšine, temveč ji nudi vso ustrezno pomoč.
Po predavanju dr. Apovnika je prireditev prejela še barvno obeležje v obliki predavanja z barvnimi diapozitivi, katere je predvajal Hanzej Weiss. Popeljal nas je v barvni svet področja Lužiških Srbov in nam v besedi in sliki popestril že tako zanimivo predavanje. Priznati moramo, da je NDR zgledno rešila manjšinsko vprašanje Lužiških Srbov, kar od ostalih nemško govorečih držav pri njihovih manjšinah ne moremo trditi.
Bili smo priče uspelega predavanja, pri katerem smo poslušalci in gledalci prišli na svoj račun. Prišli pa smo tudi do zaključka, da je to predavanje treba prirediti še po drugih krajih Koroške.
Razdelitev nagrad
DOM V TIM1AH VABI na
Dneve
srečanja
za dekleta od 15. do 18. leta: 26. — 28. januarja 1973.
W
Tečaj
za ž!v!j e n j e
za može In očete: 18. — 21. januarja 1973.
Obe prireditvi se pričneta ob 19. ur) zvečer.
*
Tečaj
za kmetice
v torek 30. januarja 1973 od 8. do 17. ure.
Ob koncu starega in začetku novega leta smo imeli v Kapli kar dve prireditvi: Na Štefanovo so gostovali igralci Slovenskega prosvetnega društva Radiše z igro .Lovski tat", minulo soboto pa igralci farne mladine iz Vogrč z igrico .Cvrček za pečjo". Obe predstavi sta bili v farni dvorani.
Zaradi odsofnosti predsednika Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" Petra Kuharja je navzoče pozdravil kaplan Zunder. Pred pričetkom pričakovanega prvega dejanja je drage goste iz Radiš pozdravil tudi domači pevski zbor SPD .Zarja* pod vodstvom pevovodje učitelja Jožkota Wrulicha. Po uspeli prireditvi pa se je v imenu igralcev gostiteljem za gostoljubnost na posrečen način zahvalil režiser dobro uspele igre Šimej Wru-lich: Zapeli so tradicionalno novoletno pesem, ki jo pojejo samo na Radišah in voščiti srečno novo leto. Ta stara navada, ki so jo Radišani prevzeti od svojih prednikov, še ni izumrla in jo Radišani gojijo z veliko ljubeznijo naprej. Za novo leto gredo radiški pevci od hiše do hiše in pojejo tradicionalno novoletno pesem ter voščijo srečno novo leto. Tudi Kapelčani želimo, da bi stari novoletni običaj, ki je ohranjen
Nagradni križanki, ki smo ju objaviti v števiiki ob božičnih in novoletnih praznikih, sta — kakor vidimo iz poslanih rešitev — marsikomu povzročili precej preglavic. Pri križanki za odrasle je delna krivda na naši strani, ker je pri opisu pojmov iz nerodnosti izostalo nekaj številk (prosimo, da nam reševalci to pogreško oprostijo), vendar je bilo ob nekoliko potrpežljivosti kljub temu mogoče najti celotno rešitev. V otroški križanki pa je bilo vprašanje pod 23. navpično (kraj umrlih) očitno pretežko in jih je le malo, ki so nam paslali pravilno rešitev (Navje).
Vsem, ki so se reševanja lotili kljub težavam, se prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje ter objavljamo imena nagrajencev. Pri križanki za odrasle smo razpisali pet nagrad (slovenske knjige in gramofonske plošče), ki jih prejmejo:
Simon Ollp, Sele-Kot, pošta Borovlje
Krista Krat, Celovec, Klnkstraf;e 66
edino na Radišah, ostal ohranjen poznejšim rodovom.
Zgodba veseloigre .Cvrček za pečjo", katero je režiral župnik Zaletel, se je dogajata ob božičnem času nekje na Angleškem. Napisal jo je slavni angleški pisatelj Charles Dickens. V tej igri prevladuje miselnost, da le pride nekoč čas, ko se pokaže, da so pošteni ljudje imeli prav in da krivica propade.
Obe igri sta bili tako dobro podani, da jih toplo priporočamo, da bi se pojavili tudi na drugih koroških odrih.
V naši šoli je osemnajst let z ljubeznijo in potrpljenjem poučevala učiteljica Ana Samonig iz Marije na Zilji. Z novim letom pa je prevzela novo službeno mesto voditeljice ljudske šole v Mariji na Zilji.
Učiteljica Ana Samonig je žena učitelja Karla Samoniga, prav tako učitelja v Ledincah. Čeprav je nemške narodnosti, se je Ana Samonig naučila slovenščine. Pred nedavnim je napravila celo izpif za poučevanje slovenščine na dvojezičnih šolah. S tem in podobnimi dejanji je dokazala, da ima pleme-
Rado Koka!], Kranj, Nazorjeva 8 Marija Male, Sele-Srednj) Kot, pošta Borovlje
Ika Merva, Pliberk, Kolodvorska 25
Nagrade za otroško križanko (slovenske mladinske knjige) pa dobijo:
Rudi Benetlk, Celovec, Dijaški dom SSD
Marjana Potrt, Železna Kapla Igor Schellander, Bistrica pri St. ša-kobu v Rožu
Nagrajence, ki jim iskreno čestitamo, prosimo, da nagrade po možnosti dvignejo v uredništvu, medtem ko bomo nagrajencu iz Kranja nagrado poslali po pošti.
Zdaj pa še pravilni rešitvi obeh križank:
KRIŽANKA ZA ODRASLE
Vodoravno: 1. )n 58. Lepo praznovanje vsem prijateljem; 13. Ems; 14. pav; 15. Ant;
14.	sod; 17. tu; 1?. tfttno; 22. da; 23. ski; 25 Ana; 24. ERP; 28. komora; 31. analt; 33. ro; 34. Est; 35. Oka; 34. ole; 38. solina; 41. trahom, 43. Ava; 44. sol; 44. era; 47. tk; 48. pamet; 51. ar; 52. Eol; 54. San; 55. dar; 54. et.
Navpično: 1. letak, 2. emu, 3. PS; 4. pp; 5. rak; 4. avla; 7. Nana; 8. ona; 7. vt; 10. NS; 11. jod; 12. Edam; 18. oko; 20. Ink; 21. pra; 23. smola; 24. Irena; 24. Enare; 27. ploha; 29. oro; 30. Asa; 31. akt; 32. Ho; 37. emir; 38. setev; 39. Iva; 40. dom; 42. ara; 44. sani; 45. Leda; 47.a. kos; 48. par; 49. tat; 51. Ate; 53. le; 54. SP; 54. re; 57. ej.
KRIŽANKA ZA OTROKE
Vodoravno: 1., 20. In 33. Želimo vesele praznike in srečno novo leto; 11. in; 13. vest; 14. poet; 15. pora; 14. sold; 17. ol; 18. str; 24. tl; 25. lek; 24. av; 28. vvv; 29. stot; 31. noj.
Navpično: 1. Žid; 2. en; 3. Ivo; 4. Meran; 5. osa; 4. vt; 7. spori; 8. Eol; 9. led; 10. et;
15.	plat; 14 stek; 17. or; 18. Šket; 19. ara; 20. prase; 21. zlato; 22. It; 23. navje; 27. bon; 28. vol; 29. SN; 30. to; 31. no; 32. oo.
nifo srce in pravičen odnos do slovenske narodnosfne skupnosfi na Koroškem. Domačini iz Ledine in okolice smo ji za njeno plodonos-no delo pri naši miadini zelo hvaležni. Kakor nam je hudo, da zapusti šolo v Ledincah, smo po drugi strani zopet veseli, da ji je bilo zaupano vodsfvo šole v Mariji na Zilji, kjer tudi stanuje.
Učiteljici Samonigovi iskreno čestitamo k njenemu napredovanju, hkrati pa ji želimo, da bi tudi na novem službenem mestu bila tako uspešna in priljubljena, kot je bila pri nas v Ledincah.
ŽELEZNA KAPLA
LEDINCE
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
ijo šn ona z njim, in njene oči so govorile, kar bi bila 'oda že prej povedala.
.Težko sem te čakala, ker sem vedela, da boš še pri-Se]. Vedno sem mislila nate. Ko so te ujeli, sem bila prebičana, da se boš izvlekel in da nas ne boš izdal."
.Tudi jaz sem velikokrat mislil nate. Pravzaprav več-^af, kot lahko mislimo drug na drugega. Prišel bi bil že bej, pa nisem mogel. Podrejam se skupni stvari."
.Tudi mi se podrejamo, Mihajlo. Sicer ne bi mogli vzdrževati. Upamo, da bo kmalu vsega konec in da bo bišla svoboda — to nas drži pokonci."
Zazrl se je vanjo in jo dolgo nepremično in zaneseno 9ledal. Ob misli, kako bi bilo, če bi bilo res vojne konec '1 bi postalo to dekle njegova žena, je rastla v njem na-Pstost otožnega hrepenenja.
.Vse, kar si narisal, imam za spomin ..."
.Ali ti je všeč?"
.Tako lepo rišeš!"
Nasmehnil se je in njegove temne oči so žarele.
.Saj mi boš prinesla papirja in svinčnikov? Če rišem, T*' hitreje mineva čas in pozabljam na nevarnost. Risanje T*' vzbuja upanje, da bom preživel to klanje, pozabil na ^Se in iskal samo lepoto. Svet je neizčrpen zaklad lepot, l^ba je samo odpreti oči in jih odkrivati. Nemara je lepota zato na svetu, da pozabljamo na grozote."
Prinesla mu je zavitek papirja, svinčnike, tuš in oglje, ^sta} je in se zagledal v pristanišče. Potem je sedel in s ^Pretnimi potezami narisat obalo, ozke, strme ulice, ptice mračno nebo nad strehami.
.Čemu rišeš vedno tako težko nebo, čeprav sije sonce?*
.Nosim ga v sebi."
Vrgel je list na posteljo in vzel novega. Posadi) jo je b4 stol k oknu in skušal z nekaj potezami ujeti žar njene
mladosti, njene oči, ki so tiho hrepenele po nečem neznanem. Bila je lahko oblečena in jedre dekliške prsi so ji izzivajoče napenjale tkanino. Prevzela ga je. Dal ji je risbo. Ko jo je držala s svojimi tankimi prsti, se je vzradostila kot otrok.
.Vedno me narišeš lepšo, kot sem v resnici."
.Narišem te tako, kakršno te vidim. Všeč si mi."
.Tudi ti si všeč meni," je dahnila. .Nikoli nisem mislila, da se bom poznala z junaki. Občudujemo vas. Ti si gotovo pobi) z minami več Nemcev kot kdorkoli. Večkrat sem razmišljata, kako se počutiš."
.Tega ti ne morem razložiti. Včasih samega sebe težko prenašam, tako različna čustva me obhajajo. Vsakega človeka mi je žal razen fašistov — teh pobijemo še vse premalo. Ubijanje je zamotana stvar, ki jo razumeš le, če ima utemeljen razlog. Prisiliti so me, da delam to, česar si nisem nikoli želel. Rad bi živel drugače, tako kot sem si zamišljal še kot otrok, ko sem se podil po stepi in ob velikem jezeru. Rad bi ostal živ. Zato je moj mir pri tem početju le navidezen. Vsakokrat, ko mi kaj uspe, si mislim: da bi bilo le kmalu konec vojne! Če bom preživel, bi najraje ostal v tem mestu. Rad imam to sinje morje, žive barve in kamenje. Za naše sem izobčenec. V ujetništvo sem padel kot oficir, in da sem ostal živ, sem oblekel sovražno uniformo. Da, pri naših sem se neizbrisno umazal. Sam mislim drugače. Po njihovi logiki bi moral poginiti od gladu, uši in biča. Jaz pa hočem ostati živ in se maščevati. Razlika je v tem, da vsak na svoj način pojmujemo čast in ljubezen do domovine. Ker sovražnik ne izbira sredstev, jih tudi jaz ne izbiram proti njemu. Svojo slabost sem spremenil v moč. In sovražnikovo moč v njegovo škodo. Nekoč bodo morda tudi pni nas razumeli, da si človek sam lahko izbere način boja proti nasilju in ziato nosi tudi odgovornost."
.Dvojno dušo imaš, Mihajlo. Popolnoma drug človek si, kadar te vidim v uniformi, kot če si v civilu.
Nasmehnil se je.
.Vojak ni moj pravi jaz. Prav slabe ocene sem imel v predvojaški vzgoji. Vojna me je najmanj zanimalo, zdaj pa sem razvil prav te lastnosti. Zakaj? Premlada si, da bi razumeta stvari, ki jih sam težko razumem."
,Ne razumem, zakaj se dogaja vse to med ljudmi. Prepričana sem, da imamo mi prav. Po tistem, ko si jih z minami pobil v vojaškem domu, sem se te bala, bil si mi tuj in skrivnosten. Zdaj, ko si v tej majici, podoben mornarju ali ribiču, ki se vrne z morja, si ne morem predstavljati, da si bil to ti. Zal mi je, da se tako malokrat vidiva. Ostani pri nas! Dovolj si tvegal. Kadar greš, se vedno bojim, da se ne boš več vrnil.. .*
Začudeno jo je pogledal, potem pa je zastrmel skozi okno, kjer so v sinjini brezoblačnega neba brezskrbno jadrali galebi in se klicali z otožnimi kriki. Val neznanega, nežnega čustva ga je preplavil, kot preplavi svetloba dan po oblačni noči.
,Ne morem ostati.. Vračal se bom, dokler me bodo noge nosile po zemlji. V notranjosti dežele gorijo vasi in umirajo naši ljudje. Poslati so me sem in pričakujejo, da bom nekaj napravil."
Na večer sta odšla v mesto kot zaljubljen par: on kot pristaniški delavec, ona kot njegovo dekle. Oče se je bil povezal z organizacijami odpora, vendar ni zvedel za noben objekt, kamor bi se dalo prodreti brez zelo velikega tveganja. Nemci so vse življensko važne točke vedno skrb-peje nadzirali. V mestu sicer ni bilo veliko vojske, ker je odšla v boj proti korpusu, bile pa so straže, mornariški odredi in dežurne enote za obrambo obale pred morebitnim izkrcanjem zaveznikov. V tej .krizi* se je Mihajlo spomnil na ulico javnih hiš. Nekoč jo je nameravat obis-
JOSEF GUGGENMOS
Zakaj bik podivja kadar zagleda rdečo barvo
.Smem mato k Pšeničnikovemu Cvitčku?" je zaprosi) Ječmertčkov Cenček. .Prosim, prosim, prosim!"
Mišek Cvitček je ime) namreč nekaj edinstvenega: krogto iz pisanega stekla. Čudovito se jo je da)o trktjati po dotgi predsobi Pšerričnikovega stanovanja, gor in do), deset metrov dateč in po sedemnajstih kotih in kotičkih. Ta stektena krogta pa ni bita nič drugega kot natanko tista frnikota, ki jo je pobček Toni pred tremi dnevi tako obup-
Bnnmmmmt....nmmnmm.....mitnmnmmmtmnmmtt<mn
Strah pod ohnom
Nekega večera smo bili vsi v kuhinji. Mamica je obešala perilo, sestrica je pletla, jaz sem brala, brat pa se je zabaval z igračami. Pričakovali smo očeta, ki je šel v gozd podirat drevesa.
Bali smo se zanj, da se mu ne bi kaj zgodilo. V tem pričakovanju je nekdo potrkal na okno. Mislili smo, da je oče. Mama je že hotela odkleniti vrata, ko je nekdo pod oknom začel brundati. Mislili smo, da je medved in strah nas je bilo, čeprav smo vedeli, da v vas medved ne upa. Čez nekaj časa je brundanje in razbijanje po vratih prenehalo in spet smo zaslišali trkanje.
Tedaj se je sestra opogumila in pogledala skozi okno. Vsa srečna je vzkliknila: .Oče!" On pa je ravnokar rekel: „Ko!iko časa bom še čakal, da mi boste odprli?"
Presenečena sem stopila k vratom in jih odklenila. Ko je oče vstopil, ga je mami vprašala, zakaj nas je strašil.
„Ko mi pa niste hoteli odpreti," je smeje odgovoril oče.
Od tistega večera ni bilo pod naše okno nikoli več .medveda".
mtmHnmmnmmmmnmmMttummtmtmummmtmnmmmumf
no iška). Pad)a mu je bita iz žepa, ko je teke) čez travnik. Saj je precej opazi), da je nekaj narobe, ampak preden je otipa) v žepu tuknjo, (rniko)e že davno ni bito več v travi. Medtem je namreč očka Pšeničnik smukni) iz stanovanja in (rniko)o z gobčkom urno potisnil v tuknjo. Lepšega in bo)j praktičnega darita ni prinese) sinu še noben mišji očka, odkar stoj! svet.
No, tako je bito: mišek Cvitček je ime) pisano stekteno krogto, mišek Cenček pa je ni imel in je zato hote) k Cvitčku. Ati si tah-ko mislite kaj botj naravnega?
Toda mišji očka Ječmenček je godrnjat: .Kaj pa ti je kar naenkrat postato na Cvitčku tako všeč? Kotikor vem, ti včasih ni bit tako pri srcu."
.Daj no, dovoti mu vendart* je zacvilita mama, ko se je njen sinko pričet kisati.
.Toda, da si mi do večerje doma!" je reke! očka. .tn še tote ti povem... No! Kaj pa se spet dogaja tam zgoraj? Strahota, kot da bi grmeto. Najbrž je nevihta ... in zmerom btiže prihaja. Še sreča, da smo tu spodaj pod zemtjo na varnem."
.Grozno, grozno!" je stokata gospa Ječ-menčkova. .Četo stanovanje se trese."
,No, zdaj se je pa te malo uneslo," se je zazdelo gospodu Ječmenčku.
.Očka, smem zdaj k Cvitčku?" je zaprosit Cenček.
.Pa naj bo," je zagodrnjat očka. .Ampak še prej grem pogtedat, kako je kaj zgoraj. "
Ko se je vrnit, je povedat zanimivo novico. .Ni bita nevihta," je pojasnit. .Bik je bit. Spet so ga spustiti na travnik."
.Bik?" je dahnila mama. .Tista motovita-sta pošast?"
.Tja," je zavzdihnit očka. .Bojim se, da se bo danes naše stanovanje še večkrat tresto."
.Ampak zdajte je bit še kar miren," je menita mama in pristuhnita.
.Da, kot ukopan stoji sredi travnika in bu-tji na vse strani, da bi zagtedat koga, ki bi ga pottej tahko vprašat: Kdo je najmočnejši na svetu? tn gorje tistemu, ki nemudoma ne odgovori: Ti, bik! Zverina ga potepta, da konča sptoščen kot tist papirja."
.Smem zdaj k Cvitčku?" je spet zamote-dovat Cenček.
.Šmenta vendar, kaj nisi stišat? Kik je zgoraj."
,Oh, mene že ne bo nikoti ujet. Kot veter bom šinit čez travnik."
.Ni govora! Dokler je na travniku bik, ne smeš iz hiše."
.Kotiko časa pa bo še na travniku?"
.Saj so ga komaj spustiti. Do mraka prav gotovo."
.Pottej pa danes sploh ne bom smel k Cvitčku, huuuuuuuuu ..."
tn Cenček je prizadevno tulit, kotikor je moget, dokter se ni očku zazdeto vse skupaj te preneumno. Ko se je prepričal, da strmi bik v nasprotno smer, je sinu te dovotit, da gre k Pšeničnikovim.
Cenček je nemudoma zdirjat skozi vrata. Toda medtem je mora) bik zasukati gtavo. Zemlja je zaječala pod sitno težo in naenkrat je zverina stata pred miškom, prav nad vhodom k Pšeničnikovim.
Bik je sktonit široko butico, izbutjil krvavo podptute oči in zarjovet: .Kdo je najmočnejši na svetu?"
Mati mišek je vedet, kakšen odgovor pričakuje bik. Ampak zdeto se mu je preneumno, da bi odbtebetat natanko iste besede kot vsak, ki ga je bit napade) s tem vprašanjem. Hote! je biti malce duhovitejši od drugih, zato je reket: .Najmočnejši na svetu je nekdo, katerega ime se začne s črko B in konča s črko K."
Bik bi mora) biti s tem odgovorom povsem zadovoljen. Toda, na žatost mu je manjkato natanko totiko pameti, kolikor je imet preveč surove site. Zato odgovora sptoh ni razumet.
,Ti bom že pokazat, kdo je najmočnejši!" je zasopihat in se zakadit proti mišku.
Če se brž ne domistim, me bo poteptat, da bom tak, kot tist papirja, je pomislit mišek. tn že je zavpit na vse grto:
.Saj se tega nisem jaz izmistit. Tistile tam-tejebit."
JišnnM:
V /MŠč* f owj je še jesen;', peč pnjefno greje, Md	je /eJen;,
že od jntrg vefer veje.
Ves večer ?M?w sf4r<! pr<rv/j;'ce pripoveduje, d% prijetno je zaspati, ^aaar noč pri nas vasaje.
Franci Fa&ovič
Bik je obstat kot okamenet.
.Kdo?" je zahrope). .Kdo si je drznit.,.?* .Tistite tamte za kozotcem. Dobro se ga vidi, saj ima nekaj rdečega na sebi."
Bik je odtopotat h kozotcu. Premeteni mišek pa je švignit v mišjo tuknjo, v kateri so stanovati Pšeničnikov!.
Za kozotcem je stat samo bezgov grm in v koprivah, ki so poganjate okrog njega, so težate potomtjene grabtje. O kom, ki bi imet na sebi nekaj rdečega, pa ni bito kajpak ne duha ne stuha.
Toda od takrat ga bik neumorno išče. tn če imaš tudi ti kak rdeč putover, ti svetujem: pazi, da mu ne prideš pred oči. Drugače bo precej mistit: Aha, tate je bit!
UGANKE — UGANKE — UGANKE
V rdeči kletki rdeči ptiček prav pogosto žvrgoli; z žvrgolenjem nam veselje ali žalost naredi.
(Hliaf)
Mreže dela, ribič ni; on na suhem le lovi.

Imam človeka za očeta in mater,
pa vendar nisem sin.
(!?H)
Brez nog tečem, brez kolesa peljem, na tla ne stopim, vendar veliko težo daleč prenesem.
("1°3)
Kdo pa tale je čudak? Nikdar ven ne gre na zrak, kadar svetlo sonce sije.
Če dež pada in če lije pa po cestah se sprehaja, ker mu tako vreme ugaja.
Ljubi moj, poznaš ptico, ki nam sladi
Če na drevju rasla bi, bi nas lahko ubila; a na zemlji le leži, svinjam hrana mila. Morda ste uganili že vsi ime nje pravo; kdor pa ne, naj prime se kar takoj za glavo!
(E?na)
Kdaj je nalepše dekle živelo?
(ujtus op BAisfoj po)
potico?

Zakaj dva dni zapored nikoli ne dežuje?
Kaj imamo tako dolgo, dokler iščemo, kadar pa najdemo, nimamo?
(EHUEgfl)
(sauiA oou fapsA af aa^)
Meso zgor, meso spod, sredi pa suh obod.
(°!P3S)
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
kali že s Seidovom. Tudi govorice Kettnerjevih vojakov o orgijah s krdetom cip so mu vzbuditi željo, da bi jim posvetit. Zavita sla v zakotno utico, kjer so se vrstiti bordeti. Ko j'i je raztagat svoj načrt, se je vznemirita in dejata:
.Skoraj sem ti pozabita povedati važno stvar, s katero se ukvarjajo drugi itegatci. Sestro moje prijatetjice so Nemci vtakniti v oticirski bordet. Ubiti so ji očeta, mater in sestro. O, da bi moget rešiti to dektet*
Mračito se je že, ko ga je pripetjata do štiriogtate, sive zgradbe, obdane z žetezno ograjo, s priprtimi naoknicami. Videta sta, da so vse te hiše dobro obiskane. Mihajto se je prepričat, da se Nemci počutijo v bordetih varne. Ne pride jim na miset, da bi se jih kdo totit na takem kraju. Omam-tjeni so kot divji petetini in brezskrbni kot čebete v poletju.
Nastednji večer je Mihajto, preoblečen v nemškega oficirja s potoščenimi škornji, obrit in nadišavtjen ter visoko pristrižen, stat pred vrati satona gospe Gtorie. Obvešče-vatna stužba ga je seznanita z vsemi podrobnostmi, kako postuje ustanova, in z razmerami v njej. O tastnici je vedet samo to, da neznansko tjubi denar in da je zanj pripravtje-na zamižati na obe očesi, hrbtenica njenega postovanja pa da je gestapo. Ta vest mu ni bita preveč všeč, toda zanese) se je na svojo srečo.
Z mešanimi čustvi je pogumno pritisnit na ktjuko težkih vrat, k! so se vdata pritisku in odprta. 2e v veži mu je udarit v nos duh po parfumu in gotem mesu. Na hodniku ga je presenetito smejanje, podobno rezgetanju. Visok oficir je zavit s črnotasko po stopnicah. Signoro Gtorio je našet v sobi iz veže; sedeta je pri mizi ob vratih in zapirata tizhod iz dveh prostorov, od koder je bito stišati gtasbo tn šum gtasov kot iz čebetnjaka. Počakat je, da je odpravita nekaj strank, potem pa se je nastonit na mizo, odprt svojo denarnico ter iz šopa mark in tir izbrskat nastov enega izmed statnih gostov, ki je bit tačas odsoten. Signora ga je
prežeče gtedata. Oči so ji zdrsnite z neznančevega simpatičnega obraza na denar in obstate na rokah, ki so ga dr-žate. Njen postovni smehtjaj se je topit od prijaznosti, ko ji je omenit, da ga je k njej napotit dober znanec.
.Lahko boste izbirati... Četo nekaj novih, svežih imam, gospod poročnik," mu je tjubeznivo ponudita svoje usluge temnotasa, okrogta petdesetletnica in ga zvedavo ogtedovata.
,Ne bom preveč izbirat gospa, tz svojevrstnih razto-gov mi gre za nekaj posebnega. Moj prijatetj mi je pripovedovat, da imate dekte, ki ji je ime Heti. Ta bi bita zame nekaj posebnega."
Zenska ga je preiskujoče ošinita.
.tmam jo, gospod ... Toda ta ni za vse. To je piščanček. Dragutj. Sveža kot vrtnica. Krhka punčka, posebne vrste btago. Zelo mato je v prometu in zato je tudi žeto draga, gospod."
.Denar ne igra nobene vtoge, gospa. Dokter bom v tem mestu, bi jo vzet nekajkrat čez noč .. .*
Odprt je debeto denarnico in mimogrede sta se pogodita. Ker je dekte limeta po izjavi gospe izjemen obisk, ki bo v kratkem odšet, je mora) počakati.
Vstopit je v vetik saton, kjer so se ob mrakobni rdeči tuči sprehajata med gosti pomanjktjivo obtečena dekteta. Sedet je v najbotj temen kot in spravit potovatko pod mizo. Naročit je dvojno žganje. Obrisat si je potno četo in se razgtedat. Zatohti prostor je bit potn mtadih mož vseh zvrsti vojske. Zenske so jim sedale na kotena, nekatere so se nastanjate nanje in skušate na raztične načine poudarjati vrtine svojih tetes. Dotgotasa ttatijanka s pottenimi ustnicami in hotnim smehtjajem, že precej utrujena in izžeta, je prva zagtedata novega gosta. Mihajtu je bito odveč, ko je prisedta in ga ogovorita. Ker ni pokazat posebnega zanimanja zanjo, je razumeta njegovo obnašanje kot strah
pred ženskami, kot tremo novinca. Pogtadila ga je po ta-seh z mehkimi rokami.
.Ati vam nisem všeč, gospod poročnik? Prosta sem. Prav gotovo boste botj zadovotjni z menoj kot s kakšno drugo."
Sedta mu je na kotena in z roko zdrsnita po njegovem stegnu. Ko ni začutita nič takšnega, kar bi jo zani-mato, je skoraj užatjena vstata.
.Všeč so mi btondinke."
.Kaj morem za to, če sem se rodita črna, kakor ti, moj dragi. Postata ti bom btondinko."
Še nekaj prizadevnih dektet s htačkami, na katerih je bito premalo btaga za pošten robec, je poskusito pri njem srečo, dokter ni ene zadržot in ji naročit kozarček tikerja.
Prihajati in odhajati so novi gostje. Zbat se je, da ne bi vzbudit pozornosti, zato se je pričet pogovarjati z dekte-tom. Ta večer je bita žeto žejna.
.Vi niste prav nič podobni moškemu, ki si želi ženske. Jaz berem vsakemu iz oči, česa si žeti," je dejata svetto-taska in se otožno nasmehnila.
.Pa mi povejte, kaj si žetim."
.Nekaj si žetite, česar ni v tej hiši."
.Morda pa je... Kaj pa si vi žetite?"
.Jaz? Tudi tega ni v tej hiši. Nocoj pa si žetim samo postetje in miru."
Mihajta je objet nemir. Skušat se je izmakniti ženski, ki je zastutita, da se dogaja v njem nekaj drugega kot v ktientih, ki so opijanjeni odhajati drug za drugim z dektet! v prvo nadstropje kakor voti na napajatišče. Zato ji je de-jat:
.Čakam na Heti. Priporočit mi jo je prijatetj."
(D<d;e v pri^odnj;	)
drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi
Gegen den Naziterror in Kamten
Es ist von symboiischer Bedeutung, diese Protestkundgebung gegen faschistischen Terror in Kamten \y2, aiso 50 Jahre nach dem be-^chtigten „Marsch auf Rom", nach Errichtung der ersten Diktatur 3es Faschismus in Europa, stattfin-det.
Damais, vor einem haiben Jahr-kundert, ats die Menschen zum er-^ten Ma! mit der Bestiaiitat des Faschismus konfrontiert wurden, haben Vteie bestiirzt und verzweifeit *ragt:
ge-
W!E KONNTE DAS GESCHEHEN?
In der Antwort, die der itaiieni-sche Flistoriker Siione gegeben hat, Endet sich ein Satz, der wie ein grei-jcr Biitz die heutige Situation in Kamten beleuchtet. Siione sagte:
-Der Faschismus ist nicht vom Himmei gefailen."
Auch in Kamten, wo es keinen Fa-"Schismus an der Macht gibt, aber iaschistische Tendenzen kiar zum Ausdruck kommen, hat sich seit 1945 vieies ereignet, das den deutschnatio-j^aien und neonazistischen Terror von heute erkiart.
. Da ist zunachst der Verzicht auf ctne ehriiche, saubere Auseinander-setzung mit der nazistischen Vergan-genheit. Auf diese Auseinanderset-^ung wurde — nicht nur in Karn-Ccn, aber dort besonders ausgepriigt aus opportunistischen Griinden ^erzichtet. Um es noch deutiicher zu sagen:
Vieien Poiitikern war das Buhien ^tn die Gunst ehemaiiger Nationai-soziaiisten, von denen vieie mit ihrer Vergangenheit nicht gebrochen haben, ^ichtiger ais diese geistig und mo-faiisch notwendige Auseinanderset-^ung...
Gestatten Sie mir in diesem Zu-sammenhang eine personiiche Erin-kerung wiederzugeben, die sich tief
mein BewuBtscin eingepragt hat:
1949, das war nach der Zuias-sung des Verbandes der Unabhangi-gen, des VDU, aus dem spater die Ereiheitiiche Partei wurde, die den Ehrgeiz hatte, zum Sammeibecken ehemaiiger Nazi zu werden, sprach jeh in Kamten in mehreren Versam-mngen. Und vor jeder Versammiung sagte man mir:
„LaB die Nazis in Ruh! Sprich kicht von KZs und ahniichen Din-gen. Das kommt bei uns in Kamten ktcht an."
So hatte das Buhien um die Gunst der sogenannten Ehemaiigen eine At-kiosphare geschaffen, die das hervor-brachte, was uns heute zutiefst be-schamt und die Weitoffentiichkeit schockiert.
Und nur in dieser Atmosphare konnte unter der irrefuhrenden, ro-ktantisch verkiarten Bezeichnung "Heimattreue" eine Geschichtsitige Leben erhaiten sverden, die das Verhaitnis zu der s!owenischen Voiks-gruppe vergiftet: Es handeit sich um die vom „ Karntner Heimatdienst" knd ahniichen Organisationen standig sviederhoite Behauptung, die .deut-schen Karntner" — osterreichische Karntner scheint es nach dieser Sprachregeiung nicht zu geben — ha-ben gegen die Annexion Kamtens durch Jugosiasvien gekampft, wah-kend die Siowenen, nach dieser Sprachregeiung „Tschuschen" ge-kannt, Kamten oder Teiie Kamtens ^on Osterreich iosreiBen woiien.
Aber das ist eine Luge! Die jeder-^eit zu beiegende, geschichtiiche Wahrhcit iautet:
Ais nach dem Ersten Weitkrieg, kach dem Zerfaii der Habsburger-
monarchie, iiber die Existenz Karn-tens entschieden wurde, haben sich die Angehorigen der siowenischen Voiksgruppe in ihrer tiberwa)tigenden Mehrheit ftir Osterreich ausgespro-chen. Daftir gebuhrt ihnen noch heute der Dank aiier Osterreicher.
Die Karntner Slosvenen haben aber nicht ftir Osterreich gestimmt, weii sie ihre Nationaiitat, ihre Kuitur, ihre Eigenart aufgeben woiiten, sondem sie haben sich — in Ju-gosiawien gab es damais ein re-aktionares Regime — fur die demo-kratische Repubiik Osterreich entschieden, weii sie tiberzeugt waren, daB die Toieranz gegeniiber Minder-heiten zum Wesen einer demokrati-schen Repubiik gehort.
SOL!DAR)TAT M!T DEN SLOVVENEN
Die Osterreichische Widerstands-bewegung ruft diese geschichtiiche Wahrheit in Erinnerung und erkiart:
Wir drucken den siowenischen Freunden in Kamten unsere briider-iiche Soiidaritat aus. Wir schamen uns fur das, was ihnen angetan wird. Wir bitten sie, daran zu denken, daB jene, die Ortstafein demontieren, Ge-waittaten veruben, ein Kiima des Terrors in Siidkamten schaffen, nicht jenes Osterreich reprasentieren, ftir das osterreichische Widerstands-kampfer in der Zeit der Hitier-Bar-barei ihr Leben geopfert haben. Die Feinde der sioweniscnen Voiksgruppe sind auch unsere Feinde.
Die deutschnationaien und neonazistischen Exzesse in Kamten richten sich aber nicht nur gegen die sio-svenische Voiksgruppe, sondem sie richten sich auch gegen den Staats-vertrag, der das auRenpoiitische Fun-dament des unabhangigen und neu-traien Osterreich biidet.
Die voikerrechtiiche Situation ist voiiig kiar: Osterreich hat sich im Staatsvertrag verpfiichtet, die Rechte der anderssprachtgen Voiksgruppen zu respektieren, und Vereine aufzuio-sen, die diese Rechte bedrohen. Hai-tenten wir diese Bestimmung nicht
Ob tamkoielnih napadih na dvojezične napise na KoroMtem je biio na Dunaju protestno zborovanje, ki sta ga prirediti organizaciji Osterreichische Widerstandsbewe-gung in Osterreichische Gemein-schatt. Na zborovanju je govori) podpredsednik Avstrijskega odpor-niikega gibanja Josef Hindeis, katerega izvajanja je v giavnih iz-viečkih objavita revija .Die bster-reichische Nation".
Uredništvo
ein, so vertiert Osterreich die Giaub-wurdigkeit ais Vertragspartner.
Die Osterreichische Widerstands-bewegung fordert daher:
Die Einhaitung aiier Bestimmun-gen des Staatsvertrages im Interesse der Sicherheit und Giaubwurdigkeit der Repubiik Osterreich.
Aber wir fiigen hinzu:
Auch wenn es keinen Staatsvertrag, keine voikerrechtiichen Ver-pfiichtungen geben wiirde, ware es ein Gebot demokratischer Gesinnung, fiir die voiiige Gieichberechtigung und den besonderen Schutz anders-sprachiger Voiksgruppen einzutreten.
Hat uns doch die geschichtiiche Erfahrung geiehrt, was wir nie ver-gessen soiiten:
Die Zerstorung der Demokratie be-ginnt fast immer mit der Unter-drtickung von Minderheiten, mit der Verfoigung von Menschen, denen der Vorwurf gemacht wird, daK sie an-ders sind.
Zunachst geht es gegen die „Ju-den", gegen die „Tschuschen" oder gegen irgendeine andere Gruppe; aber das ist immer nur der Anfang. Was heute dieser einen Gruppe angetan wird, haben morgen auch die an-deren zu ersvarten, wenn sie nicht den Anfangen svehren.
VERSAGEN DER STAATSGEWALT
Und noch etwas Wesentiiches hat uns die geschichtiiche Erfahrung geiehrt:
Wenn die Staatsmacht vor den fa-schistischen Gewaittatern zuriick-schreckt, fiihrt das nicht zu einer Entspannung, sondem bedeutet eine Ermunterung dieser Gewa)ttater.
Wir sind daher gezwungen, das Verhaiten der Exekutive in Kamten, die tageiang den gesetzwidrigen Ak-tionen untatig zugeschaut hat, scharf-stens zu kritisieren.
Es darf in der Repubiik Osterreich nicht zweieriei Recnt geben. Haben wir es doch beispielstveise bei den Demonstrationen in Saizburg eriebt, daE junge Demonstranten von der
Odgrovomosf Duna/a
izpoinjevanje obveznosti
iz državne pogodbe — bistvena postavka v razvijanju sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo
Ob izpadih šovinističnih in neonacističnih sii proti siovenski in hrvatski manjšini na Koroškem in Gradiščanskem ne prihajajo z Dunaja spodbudna poročita, ki bi vsaj napovedovaia, da se bodo avstrijske obiasti driaie črke in duha državne pogodbe. Kršitev obveznosti do siovenske in hrvaške manjšine ne samo ni črtana z dnevnega reda, ampak se kot posiedica tega jasno očituje nestrpno razpoioienje nacionaiistov in šovinistov do naše narodnostne manjšine v Avstriji, četudi so avstrijske obiasti doiine njihovo deiovanje v skiadu s pogodbo preprečiti.
Hkrati s tem obstaja vtis, da se Dunaj izogiba imenovati stanje na Koroškem s pravim imenom in da izkorišča sieherno priiožnost, da bi probiem prikazat v izkrivijeni iuči. Tako je na primer vzporedno omenjanje protijugosiovanske gonje na Koroškem v intervjuju zveznega sekretarja za narodno obrambo Nikoie Ljubičiča, ki je imei popoinoma drugo in širšo tematiko, izviekei avstrijski tisk kot .dokaz", da Jugosiavija roiija z orožjem. Jugosiavija je v vsem povojnem obdobju ne enkrat in ne samo nasproti sosedni in prijateijski Avstriji v dejanjih dokazaia dobro voijo za razvijanje iskrenega miroijubnega sodeiovanja, pa je biia za tako poiitiko deiežna priznanja v vsem svetu. Sie-herna grožnja katerikoii državi in tudi Avstriji je nesmisei, zato je tako trditev mogoče raziagati samo ztonamerno.
Do danes nima Jugosiavija nit! odgovora na dodatno spomenico o vtihotapijenju teroristične skupine z avstrijskega ozem-ija v našo državo, niti na noto o poiožaju siovenske in hrvatske manjšine ter o protijugosiovanski gonji na Koroškem. Minuiih nekaj mesecev je biio, tako se nam zdi, popoinoma dovoij za ta dva odgovora.
Že od vsega začetka protijugosiovanskih izpadov na Koroškem je Jugosiavija kazaia zmernost in pričakovaia, da bo tako staiišče pomagaio avstrijski viadi izpeijati zakonska doiočiia o dvojezičnih napisih in druge norme pogodbe. Zanesijivo je, da je izkijučno avstrijska stran odgovorna za to, ker do tega še ni prišio.
Popoinoma utemeijena so pričakovanja Jugosiavije, da se bodo avstrijski uradni organi v dogovoru s siovensko in hrvatsko manjšino na Koroškem in Gradiščanskem v najkrajšem času iotiii izpoinjevanja obveznost) iz državne pogodbe. To je vsekakor ena izmed najbistvenejših sestavin za nadaijevanje in napredek odnosov in sodeiovanja med dvema sosednima prijateijskima državama. Taki prijateijski odnosi, kakor je pokazaia doigo-ietna praksa, so v interesu narodov obeh držav in v skiadu z novimi pozitivnimi gibanji na naši ceiin).
Komunist, tjubtfana
o
:
o
H
5
O
o
O
H
H
g
g
g
H
g
g
O
:
g
g
=
PoHzei zusammengeschtagen vurden und nachher erkiart wurde:
Wer sich auEerhatb des Gesetzes steiit, muR dieses Risiko eingehen.
Aber in Kamten ist gegen Per-sonen, die sich beim Abmontieren und Stehlen von Ortstafein eindeu-
AUFLOSUNG DER NDP!
Wenn wir in diesem Zusammen-hang unsere aite Forderung nach Auf-iosung der NDP wiederhoien, so nicht nur deshaib, weii diese neo-nazistische Partei an den gesetzwid-
t.g auBerhaib des Gesetzes gestelit ^igen Aktionen maEgebiich beteiiigt haben, nichts untern.mmen worden. sondem auch, weil sie in ,hren Dieses Verhaiten der Exekutive muR Zeitungen offen neonazistisches und ais Schande fur Osterreich empfun- antisemitisches Gedankengut vertritt.
ž *	. 33 .	.
Dovottmo st prtmerjavo
Kijub pogostim trditvam tiska in odgovornih ijudi v Avstriji, da Južne Tiroiske ni mogoče primerjati z južno Koroško, naj nam bo dovotjeno primerjati obe dežeti v iuči pravkar objavljenih rezultatov ljudskega štetja, ki je bilo na Južnem Tirolskem 24. oktobra 1971.
Južnotirolski dnevnik .Alto Adige" je 21. novembra objavi) rezultate ljudskega štetja iz leta 1971 in jim za primerjavo dodal tudi rezultate prejšnjega štetja, v letu 1961. Kakšne so te številke: leta 1961 je bito na Južnem Tirolskem skupaj 373.863 prebivalcev, od tega 232.717 Nemcev, 128.271 Italijanov in 12.594 Ladincev. Leta 1971 pa je bila demografska slika takale: skupno je bilo 414.041 prebivalcev, Nemcev 260.351, Ladincev 15.456 in 137.759 Italijanov.
Že na prvi pogled nam rezultati pokažejo visoko rast nemškega in ladinskega prebivalstva v pokrajini. Ob tem seveda ne moremo mimo porasta Italijanov. Čemu torej lahko pripišemo dejstvo, da sta obe etnični skupini na Južnem Tirolskem tako močno napredovali? Prva tendenca je prav gotovo velik demografski porast prebivalstva. Druga pa je pogojena s takoimenovanim .južnotirolskim paketom." Paket manjšini sicer ne prinaša kdo ve kakšnih novosti v narodnostnem in jezikovnem smislu, zagotavlja pa nemškemu prebivalstvu avtonomno odločanje v gospodarskem življenju.
In tu smo pri tisti točki, ko lahko govorimo o pri-
merjavi s položajem Slovencev na Južnem Koroškem. Če zanemarimo dejstvo, da so nemški prebivalci na Južnem Tirolskem ,že od vsega začetka* imeli zagotovljene narodnostne in jezikovne pravice in da se jim zanje ni bilo treba bojevati kot na Južnem Koroškem, moremo ravno ob južnotirolskem primeru pokazati, kaj lahko narodnostni manjšini prinese gospodarska blaginja, še posebej, če je tesno povezana z zagotovljenimi narodnostnimi pravicami. Tak položaj Nemcev na Južnem Tirolskem ni samo ustavit asimilacijskega procesa, temveč se demografsko in narodnostno stanje celo izboljšuje. Južnotirolski Nemci in Ladinci, zavarovani tako z narodnostnimi kot z gospodarskimi pravicami, in pa ob ugodnem političnem ozračju se relativno nemoteno razvijajo.
Ali je temu tako tudi na južnem Koroškem in s tam živečimi Slovenci? Odgovor ni potreben. Potrebno pa bi bilo, da se avstrijski in koroški politični ljudje zamislijo ob teh podatkih in da vendarle primerjajo položaj njihovih sonarodnjakov na Južnem Tirolskem s položajem Slovencev na južnem Koroškem.
Po njihovih besedah sodeč se namreč tudi oni zavzemajo za mirno sožitje obeh narodnosti in za nemoten razvoj slovenske manjšine na Koroškem, čeprav dokazuje vse dogajanje na Koroškem, letos pa še posebej, ravno nasprotno.
Oslo, Ljubljana
Es geniigt, darauf hinzuweisen, daR die Zeitung der NDP die Verieihung des Friedensnobetpreises an den Kriegsverbrecher und Steiivertreter Hitiers Rudoif Hess, veriangt.
Die Osterreichische Widerstands-bewegung appeiiiert an die beiden groBen, im Nationairat vertretenen Parteien, sie mogen sich gemeinsam ohne wahitaktische Matzchen von den Ausschreitungen in Kamten di-stanzieren.
Von der Freiheitiichen Partei eine soiche Distanzierung zu veriangen, hicBe, den Charakter dieser deutschnationaien Partei, deren Abgeordne-te im Parlament auch gegen die Neu-traiitat gestimmt haben, miSzuver-stehen.
Es geht nicht nur darum, an die Bundesregierung, die poiitischen Parteien und die Exekutive berechtigte Forderungen zu steiien. Daruber hin-aus ist es notwendig, die Menschen und die groBen geseiischaftiichen Organisationen in Osterreich wachzu-riittein, ihnen die GroBe der Gefahr des wieder aggressiv gewordenen Deutschnationaiismus bewuBt zu ma-chen.
Es giit, eine einheitiiche Front ai-ter demokratischen, antifaschistischen Osterreicher, ohne Unterschied der poiitischen Richtungen oder veitan-schauiichen Orientierung, gegen diese Gefahr zu biiden.
Handein wir — ehe es vieder ein-mai zu spat ist.
Dl* 8*terr*khl*tha Matlon
* TRENERSK!ŠTUD!J
NA LJUBLJANSK! UNtVERZ! ZAN!M!V TUD!
ZA KOROŠKE SLOVENCE
Na visoki šoti za teiesno kuituro v Ljubljani je od decembra naprej možen tudi višji šolski študij za trenerje. Ukrep, ki ga je uresničila visoka šola v Ljubljani, bo nedvomno prispeval k dvigu kvalitetnega športa. Gojitev vrhunskega športa je doslej največji problem telesne kulture, saj primanjkuje ustreznih kadrov, ki naj bi u-smerjali športno mladino. Problem, ki je
Športni vestnik
nastal v Sloveniji, je vzbudil tudi med Slovenci na Koroškem mnenja, da bi športna dejavnost med koroškimi Slovenci postala kvalitetnejša, če ne bi primanjkovalo kvalificiranih športnih kadrov. Izvzemši Športnega društva v Zahomcu na Koroškem ni ustreznega kluba, ki bi se udejstvoval v vrhunskem športu.
Na ljubljanski šoli za telesno kulturo se je za višješolski študij trenerske smeri vpisalo približno 40 slušateljev. Prijavilo se je veliko število nekdanjih vrhunskih športnikov, ki bodo ob strokovni izobrazbi nastopili pot profesionalnih trenerjev. Do uresničitve trenerskega študija je prišlo predvsem zaradi tega, ker bo potreba po strokovnih kadrih v bodoče velika. Zelja po kvalitetnem vrhunskem športu zahteva brezpogojno povečanje števila strokovnjakov.
V Sloveniji manjka zdaj še 200 poklicnih strokovnjakov z ustrezno kvalifikacijo. O-meniti pa je treba, da je do tega .deficita" privedlo tudi malo število učiteljev in asistentov, ki so usposobljeni usmerjevati bodoči športni pedagoški kader.
Visokošolski študij trenerske smeri bi bil zanimiv tudi za koroške Slovence, vendar manjkajo klubi, ki bi mogli nastavljati profesionalne trenerje. Slovenski športni klubi so doslej zgrajeni na idealizmu in zahtevajo brezplačne funkcionarje in trenerje s skromnim .zaslužkom". Možnosti poklicnega trenerja na Koroškem so dane le med klubi večinskega naroda, hkrati pa so seveda dane tudi možnosti gojitve kvalitetne telesne kulture. Edini slovenski klub, za katerega bi bilo zanimivo delovati kot poklicni trener, je Športno društvo Zahomec. Podvige v vrhunskem športu pa beleži športno društvo le pozimi, to se pravi, da so možnosti delovanja poklicnega trenerja tudi tu ome-društvo le smučarske skoke, za katere se aktivni športniki pripravljajo le nekaj mesecev v letu.
Slovenskim športnim društvom pa je dana možnost izobraževanja svojih funkcionarjev tudi na drug način. Šolski center za telesno kulturo razpisuje namreč vsako leto v poletnih šolskih počitnicah enotedenske tečaje, v katerih se lahko trenerji amaterji izuriio v najrazličnejših športnih panogah. Pod vodstvom strokovnih učiteljev (za nogomet npr. priznani trener prof. Brane Elsner) lahko vsak interesent po izpitih dobi priznanje .trener" ali .prednjak". Interesenti za tečaje se naj zaradi informacij obrnejo pismeno na Slovensko fizkulturno zvezo v Celovcu, Gasometer-gasse 10/L
* OBČN!ZBOR SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA
Ob začetku novega leta je bil v Dijaškem domu SŠD v Celovcu občni zbor Slovenskega atletskega kluba. Predsednik dr. Zdravko Inzko je v svojem govoru posebno poudaril, da je v preteklem letu SAK svoj cilj dosegel, namreč 2. mesto v jesenskem nogometnem prvenstvu 2. razreda in dober glas, ki so ga nogometaši bili deležni med celovškimi sodniki, po časopisju in med popolnoma nemŠkogovorcčimi klubi. Treba je, je nadalje poudaril predsednik, dober glas ohraniti z žlahtnimi športnimi dejanji in z žlahtnim športnim vedenjem na koroških nogometnih igriščih. Športni uspeh preteklega leta pa se naj bi manifestiral s prvim mestom po končanem prvenstvu in hkrati z vstopom v višji prvi razred Koroške nogometne zveze. V svojem govoru je predsednik na kratko očrtal tudi težave Slovenskega atletskega kluba in skrbi, ki jih imajo funkcionarji čez mero.
Novoizvoljeni odbor čaka vsekakor rešitev najtežje naloge — ureditev lastnega športnega igrišča. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči funkcionarji:	predsednik
Zdravko Inzko, podpredsednik Matevž Wiescr, blagajnik Lah in tajnik Mirko Singer. Ena najvažnejših nalog za bodoče vi-gredno prvenstvo pa je vprašanje trenerja, ki bi naj ustrezno usmerjal in vodil slovenske nogometaše in jim vdihnil zdravi športni duh. Najti se bo moral kvalificirani, deloma profesionalni trener, ki naj bi Slovenski atletski klub privedel do cilja.


RAD!0 CELOVEC
Poročila: 5.00 — 4.50 — BOO — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5 05 Ljudske vHe — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske vlie — 5.40 3utran)a opažanja — 5.43 Pisane jutranje molodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.35 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deielnl razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročita
—	8 05 Godba na pihala — 9.15 Oddaja za ieno — 7.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasbo po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 14.15 ienska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta.
SOBOTA. 13.1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.55 NaS hlSnl vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarlSču — 10.45 NaSa lepa domovina — 13.30 Za-
Iščemo
2 izkušena voznika tovornjakov
za težke tovornjake s prikolicami.
2 za delo voljna pomožna delavca za našo tovarno betona. Dnevni delovni čas od 6. do 14. ure, dobra plača in nagrada za storilnost.
Telefonske prijave prosimo neposredno na naš personalni u-urad, 0 42 27/375 ali osebna predstavitev v
BETONWERK PAG1TZ Unterferlach
bovnl koncert — 15 50 Godba na pihala — 18.00 Deželni razgledi — 18 35 Mala solistična parada —
17.05	Koračnice — 17.50 Note In beležke — 20.10
Kmečka jedača za vas doma .	— 22.10 Športna re-
vija — 22 20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 14.!.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.55 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Veselite se življenja — 18.00 Mali večerni koncert — 17.00 Nedeljski šport — 17.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ral-lye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK. 1!.!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Jutranja melodija — 4 50 Glasbeni mozaik
—	7.00 Šolska oddoja — 7.30 Vesele note mojstrov
—	10.00 Šolska oddaja — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15 00 Komorna glasba —
14.30	Za otroke — 17.10 Kaj rad poslušam — 17.54 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	17.05 Priljubljene melodije — 17.50 Note in beležke
—	20 10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 14.1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Šolska oddaja — 7.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba Iz Tirolske —
13.30	In kaj menite vi? — 14.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte ml mojstrov — 17.54 Oddaja sindikalne
zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Razgovor preko mej — 21 00 Vesolo zaigrano.
SREDA, 17.1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 40S Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
7.00	Šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	Šolska oddaja — 13.30 Zborovska glasba —
15.00	Igra na orgle — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja Industrialcev — 18 00 Deželni razgledi — 17.35 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 John Ervery ali Koliko je vreden človok? — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Gradiščanska.
ČETRTEK. 18.1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
—	4.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 7 00 Šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	Šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15 00 Komorna glasba — 17.10 Operetne melodije — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 17 05 Avstrijske godbe na pihala — 17.50 Note In beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.30 človek v družbi.
PETEK, 19.1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
7.00	Šolska oddaja — 7.30 Klavirska glasba J. Haydna
—	10 00 Šolska oddaja — 11.03 Ljudske viže Iz Tirolske — 13.30 Veselo zaigrano — 14.45 Pesmi In rime za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 18 00 Deželni razgledi — 17 50 Note In beležke — 20.10 Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 1!. 1.: 7 00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 14.1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 1!. 1.: 13.45 Informacije — Zborovska glasba.
TOREK. 14.1.: 7.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Informacije — Šport od tu In tam — Zgodovina telesne kulture koroških Slovencev.
SREDA, 17.1.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti. ČETRTEK, 18.1.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
RADtO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5 00 — 7 00 — 8.00 — 7.00 - 11.00 -
12.00	— 13.00 — 14 00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 —24.00.
Dnovne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5 30 Danes za vos — 5.45 Informativna oddaja — 4 00 Jutranja kronika — 4.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10 00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11 00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
17.00	Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.30 Radijski dnevnik — 23.05 Llterornl nokturno.
Tischter und Maschinarbeiter
(selbstBndlge KfiMte)
KM besten Bedlngungen gesucht. LeMungspidmlen, fieles Ouattler, bel Elgnung WohnungsbelsfeHung maglich.
SCHOBER — Fensteibau — Wels, Aschet 73	Tel. 0 72 42/5261
SLOVENKA
Slovensko-nemška družina v Mun-chenu išče od aprila dalje dekle ati ženo z znanjem slov. jezika (perfektna slovenščina ni pogoj) za gospodinjstvo in za varstvo otrok v starosti 2 let t in 8 mesecev. Socialno in bolniško varstvo, soba in oskrba zagotovljena.
Steiner, 8 MUnchen 60, Rcichenau- ) straf;e 9, tel. 87 87 79.
SOBOTA, 13.1.: 4 50 Beseda na danošnji dan 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik ^ 7.35 Godala v ritmu — 12.10 Naš orkester Igra Rt/ sinija — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji
15.40	Pojo naši operni pevci — 14.00 Vrtiljak — 17.'
Z ansamblom Caryja Usherja — 18.15 Dobimo se c Isti uri — 17.15 Z ansamblom Jožeta Slaka — 20.) Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 21.15 2 prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše Izselje' ce — 2305 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 14.1.: 4.00 Dobro jutro — 4.50 Danes 7 vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8 44 Skladb za mladino — 7.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 { pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.4 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.50 Z dom/ čiml ansambli — 14.05 Popularne operne melodijo *
15 05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijskt igra — 17.42 Z jugoslovanskimi zabavnimi onsombl;
—	17.15 Glasbene razglednice — 20.00 „V nedeljo zvf čer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse
PONEDELJEK. 15.1.: 4 50 Rekreacija — 8.10 Glasb/ na matineja — 7.05 Pisan svet pravljic In zgodb -7.20 Z velikim) zabavnimi orkestri — 12.40 S tujin! pihalnimi godbami — 14.10 Amaterski zbor) pojo 4
14.30	Voščila — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 15 4 Zvoki In barve orkestra Ronald Binge — 17iQ p, nedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugostova? skiml pevci zabavnih melodij — 17.15 Z ansomblo? Mihe Dovžana — 20.00 Tl In opera — 22.15 Za ljubi telje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 14.1,- 4 50 Beseda na današnji dan — g Glasbena matineja — 7 05 Radijska šola — 7.35 gh? venske narodne — 12.10 Pesmi Benjamina Ipavca -
12.40	Z domačimi ansambli — 14.10 Glasbena tribuni mladih — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodiji do melodije — 14.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldan skl simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje --
17.15	Z Viškim) fanti — 20 00 Prodojalna melodij -
20.30	Radijska Igra — 21.24 Majhen koncert tahkf glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 17.1,- 450 Rekreacija — 8.10 Glasben? matineja — 7.25 Iz glasbenih šol — 7.45 Glosbef) spomini — 12.10 Iz opere ..Deseti brat" — mg 34 vasi do vasi — 13.15 Zabavna glasba — 14 30 Voščilo'
—	15.40 Majhen recital oboista Boža Rogelja --
14.40	Listi Iz albuma — 17.10 Naša glasbena galerijo
—	18.15 Glasbene vinjete — 17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljona --
22.15	S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 18.1.: 4.50 Beseda na današnji dan 8 10 Glasbena matineja — 7.05 Radijsko šola — p 3) Poje Akademski koroški oktet — 12.10 Dobra staro glasba — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.30 Šesta nek Instrumentov — 14.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18 15 Z orkestrom Lero? Anderson — 17.15 Za nasmblom Jožeta Kamp!{„
20.00	četrtkov večer domačih pesmi In napevov --
21.00	Večer s slovensko pisateljico Elo Peroci — 21 40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23 00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paleto popevk In plesnih ritmov.
PETEK, 19.1.: 4.50 Rekreacija — 8 10 Glasbeno matineja — 7 05 Radijska šola — 7.35 Koncert za mlade poslušalce — 12.40 Z domačimi ansambli—. Otroške pesmi — 14.30 Voščila — 14.40 Z ansamblom Fausto Papetti — 17.10 Operni koncert — 17.15 Z Dobrimi znanci — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih —
22.15	Besede in zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 13.1.: 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 15 50 Otroška oddaja 17.25 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.55 Dober večer v soboto žel) Heinz Con-rods — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki
—	20.04 šport — 20.15 Pisani voz — 21.30 šport —
—	22.00 čas v sliki — 22.05 Vroči poljubi, ostri streli. NEDELJA, 14.1.: 7.25 Mednarodne smučarske tekme
—	14.30 Za otroke — 17.25 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Operni vodič: ..Seviljski brivec"
—	18.!0 Prizma — 17.30 čas v sliki — 17.40 šport — 20.15 Gola dejstva, film.
PONEDELJEK, H. 1.: 18.00 Kraj sestanka v puščavi — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laure! In OllverHardy — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 Čas v sliki in kulturne novosti —2004 šport — 20.15 Ljudje s farme Shlloh — 21.20 Sola za starše — 22.30 čas v sliki.
TOREK, 14.1.: 12.25 Mednarodne smučarske tekme 18 25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Raj za živali — 17.00 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.04 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Fantom Iz Morrisvilla — 22.35 čas v sliki.
SREDA. 17.1.: 10.25 Mednarodne smučarske tekme
14.30	Za	otroke —	18.25 Otrokom	za lahko	noč —
18.30	Tri	deklice In	trije dečki —	19.00 Slike Iz Av-
strije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Panorama — 21.20 Aleksander H. — 22.35 čas v stiki.
ČETRTEK. 18.1.: 10.00 šolska oddaja — 1B.2S Otrokom	za	lahko noč	— 18.30 športni mozaik	— 17.00
Slike	Iz	Avstrije — 17.20 Pregled	sporeda	— 17.30
čas v sliki In kulturne novosti — 20 04 šport — 20.15 Maryj!na glasba — 21.10 Dalje živeti, dalje ostat! mlad — 21.55 čas v sliki.
PETEK, 19.1.: 10,00 šolska oddaja — 11.00 Fantom Iz Morrisvilla — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeannle — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 ORF-diskusija — 22.20 čas v sliki — 22.25 Poljubi me, neumnež, film.
		AVSTRUA2
E		SOBOTA. 13.1.: 14.20 Razbiti vrč — 17.40 Saga 0 Forsytlh — 18.30 Bos v
parku — 18.55 Glasbena poročila — 17.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.07 Vzgoja — 20.15 Jalder, samotni lovec — 21 45 Čas v sliki.
NEDELJA, 14. 1.: 18 00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 17.30 čas v stiki — 20.10 Vzgoja — 20.15 Spoznate melodijo? — 21.15 Iz zdravniške šole — 21.45 čas v sliki.
PONEDELJEK, 18.1.: 18.30 šolska oddaja — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20 04 šport — 20 07 Vzgoja — 20.15 Anthony Imperiale — 21.10 Mednarodne smučarske tekme — 21.S0 Antiavtorltatlvna žena — 22.20 Telereprlze.
TOREK, 14.1.: 18.30 šolska oddaja — 17 30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Vstajenje Štefana Štefanova — 21.30 Telereprlze.
SREDA, 17.1.: 18.30 Šolska oddaja — 17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda —
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klogenturt — Celovec. Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
20.04 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Glasba v getu — 21.15 Kratek film: Kanada — 21.45 Telereprlze.
ČETRTEK, 18.1.: 18 30 šolska oddaja — 17.30 čas v sliki In kulturne novost) — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Znomenlte bitke: Stalingrad — 21.25 Visoke šole — 22.35 Telereprlze.
PETEK, 1.1.: 18.30 šolska oddaja — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Nlppln Monogatarl — 22.40 Telereprlze — 23.30 Poročila in reakcije na oddajo XY.
H		JUGOSLAVUA
H		SOBOTA, 15.1.: 12.55 Mednarodne $mu* čarske tekme — 16.30 Košarka — i.nn
Obzornik — 18.15 Kraljevič in berač, tun
— 18.45 Filmska burleska — 17.10 Mozaik — 17.15 Hu moristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavne glasbena oddoja — 21.35 Na poti k zvezdam — H 01 Arsene Lupin — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 14.1.: 8.55 Po domače z ansamblom Toneta 2agarja — 7.20 Mestece Peyton — 10.12 Kmetijsko oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja
-	11.50 Poročila - 11.55 Kažipot - 18.05 Poročila
-	18 10 Grenak kruh, film — 18.55 Gonja — 20 00 Dnevnik - 20.30 šoferji - 21.15 Jugoslovanski jazz danes — 21.30 športni pregled — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 18.1.: 14.45 Madžarski pregled — 17.45 Težave nekega zmaja — 18.15 Obzornik — 18 30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik - 17.00 Mladina v letu 1772 — 20.00 Dnevnik — 20.35 Lepo je leteti — 21.35 Po sledeh napredka — 22.25 Poročila. TOREK, 14.1.: 17.00 Mednarodne smučarske tekme
-	18 00 Peli so jih mati moja — 18 00 Obzornik — 18 25
Melodije za vse čase - 18.55 Mozaik - 17 00 Nalezljive bolezni — 17.20 S kamero po svetu __ 20.00
Dnevnik — 20.35 Diagonale — 21.25 Kolumbovci — 22.15 Najmlajši režiserski rod — 22.25 Poročila.
SREDA, 17.1.: 14.45 Mednarodne smučarske tekme
-	17.45 Prigode psa Civila, film — 18.10 Obzornik — 18.25 Od filma do filma — 18 45 Tehnika mrežnega planiranja - 17.10 Mozaik - 17.15 Zabavna glasbo
-	17.45 Risanka - 20.00 Dnevnik - 20.35 Zlodejeva lepota, film — 22.05 Glasbeni nokturno — 22.20 Po-ročita.
ČETRTEK, H. t.: 16.45 Madžarski pregted — 17 20 čarovnik iz Ozza - 18.15 Obzornik - 18.30 Druščina Jehu — 18.55 Sedem morij — 20.00 Dnevnik — 20 25 Kje kam. koko na oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.30 Popje z ožganega grma — 22.20 Kotarino Izmaj-lova — 23.10 Poročila.
^KTEK, 19.1.: 14.50 Madžarski pregled — 17 45 ot* troškl spored - 18.15 Obzornik - 18.30 Profesor Baltazar— 18.40 Vzgojni problemi— 18.50 Za boljši jezik — 18 55 Mozaik — 17.00 Sodobniki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Iz zakladnice slovenske književnosti — 22.25-Dokumentarni film.