DA - za boljše ceste in večjo varnost Gotovo se je že kdo izmed nas vprašal, zakaj sploh javno posojilo za slovenske ceste. Odgovor je kar se le da preprost in jasen: vsi vemo, da so skoraj vse naše ceste dokaj slabe in prepotrebne popravila, da je še veliko neasfaltiranih cest, marsikatero pa bo potrebno še zgraditi. Vse to bo veljalo veliko denarja — po predračunu okoli 10,8 milijarde dinarjev. In od kje bomo dobili denar? S sedanjimi finančnimi viri je zagotovljenih nekaj več kot polovica sredstev, 9 % bomo zbrali sami z vpisanim posojilom bo na razpolago okoli 900 milijonov, manjkajoča sredstva pa bo treba zagotoviti s porazdelitvijo prometnega davka od prodaje pogonskih goriv ter s podražitvijo plinskega olja za 60 par. V naslednjih petih letih naj bi tako modernizirali 728 km makadamskih cest, ojačali 601 km moderniziranih cest, rekonstruirali 216 km cest; na novo bi morali zgraditi 117 km cest, od tega bo zgrajenih 36 km novih avtomobilskih cest; postaviti pa bo treba tudi 32 mostov. Marsikdo se ta hip sprašuje, kaj bo pravzaprav pomenil njegov delež, ki ga bo prispeval v celotni znesek (najmanj polovico osebnega dohodka z vračilom v največ 24 obrokih). V novomeški regiji bo zbranih 27,7 milijona dinarjev, obnovljenih pa bo cela vrsta cest, npr. med Kočevjem in Žužemberkom, dokončana bo partizanska magistrala Cmomelj-Soteska, odseki Trebnje-Čatež, Vinica-Podzemelj, Mokronog-Sevnica, Podbočje-Krška vas, Senovo-Podsreda; rekonstrukcija cest Straža-Novo mesto, Krško-Dmovo ter dokončanje del pri novomeškem in krškem mostu itd. Pobudniki javnega posojila za ceste se že vseskozi zavedajo, da bo potrebno mnogo dobre volje in dela, da se bo lahko tako zastavljena akcija uspešno končala. Ravno zato pa je bil tudi poziv za vpis posojila za ceste naslovljen na vse delovne ljudi in občane, vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije skratka na vse, ki ceste uporabljamo in nad njimi tudi zmajujemo z glavami. Kmetje, obrtniki, osebe svobodnih poklicev in upokojenci pa naj bi akcijo podprli glede na svoje možnosti. V Novoteksu smo celotno akcijo za posojilo cest dokaj do- bro podprli. Na več vpisnih mestih po vsej tovarni smo v slabih treh mesecih vpisali že okoli 80 % predvidenih sredstev. Ker bo akcija trajala predvidoma še do 1. oktobra, je pričakovati, da se je bo tudi Novoteks udeležil z največjim možnim procentom. Le tako se bomo lahko že čez kratkih pet let vozili po sodobneje urejenih cestah ter bomo tudi mi prispevali za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost s širšimi prometnimi tokovi MIHA GOŠNIK Zmanjšana proizvodnja-povečane zaloge Ena od osnovnih ugotovitev, ki jih je zbornica izluščila iz zbranih podatkov ter informacij iz OZD, je, da se kritični položaj v gospodarstvu kaže v zelo različni intenzivnosti in v različnih oblikah. Med panogami, ki so se znašle v najbolj kočljivem položaju, so tekstilna industrija, lesna industrija (stavbno pohištvo), del elektro in kovinske industrije, gradbeništva in opekarske industrije, del kemične industrije in tudi del živilske industrije. V tekstilni industriji je bila proizvodnja aprila zaradi močno povečanih zalog za približno 12% manjša kot v enakem lanskem razdobju. Primerjava proizvodnje v prvem trimesečju z enakim obdobjem lani pa je že kazala indeks 99. Kot ocenjujejo, bo v mesecu aprilu za kakšnih 20% manj pletenin, za 15 % manj volnenih tkanin in za 12 % manj bombažnih tkanin itd. V tem mesecu se je prodaja skoraj povsem ustavila. Medtem ko so normalne zaloge npr. v volnarski skupini od 45 do največ 60 dni, ocenjujejo sedaj te zaloge na 130 do 140 dnevno vrednost proizvodnje. V konfekciji so trenutno zaloge manjše, zahvaljujoč razprodajam zimskega blaga v prvih mesecih letošnjega leta, v vsakem primeru pa je problem velikih zalog v tekstilni proizvodnji toliko bolj pereč, ker gre za modne in sezonske artikle, ki jih je težje ah pa sploh nemogoče prodajati pozneje. Ob koncu zimske sezone so mnogi grosisti vrnili proizvajalcem večje količine neprodanega blaga. Kot so pokazali zadnji pogovori s predstavniki tekstilne industrije, jih večina meni, da bi bilo treba iskati rešitev predvsem v kreditiranju pro- izvodnje, ki bi imela s povečanimi obratnimi sredstvi možnosti za stimulacijo prodaje v trgovini. Srečanje z Metličani Odbor aktiva ZB „Dušan Jereb11 iz Novoteksa prireja 4. julija tovariško srečanje s člani aktiva ZB tozd Predilnica Metlika. Vsi udeleženci bodo odšli tega dne ob 8. uri iz Novega mesta k spomeniku na Cviblju pri Žužemberka, kjer bodo položili venec in se seznanili z zgodovino tega kraja med NOB. Nato bodo odšli k izviru Krke, kjer bo piknik. Člani obeh aktivov lahko povabijo s seboj tudi svojega zakonskega tovariša. Prijavite se v čim večjem številu pri tov. Kranjčiču v splošnem sektorju! Mg Pred mesecem dni je pričel z delom oddelek Ljubljanske banke — podružnica Novo mesto, ekspozitura Bršlin — v naši bivši trgovini. V lepo urejenem prostoru lahko delavci Novoteksa dvigujemo osebne dohodke iz knjižic vsak dan od 7. do 12. ure in od 13. do 14,30 ure. Dan pred izplačilom OD, na dan plače in nato še dva dni — skupno 4 dni v mesecu, pa je banka za stranke odprta tudi od 6. do 15. ure. IZ TREBINJA Priznanje za minulo delo GOSTOVALA DRAMSKA UMJETNICA Neposredno prije prvomajskih praznika u „Novotekso-vom“ pogonu u Trebinju, bora-vila je dramska umjetnica Hajra Hadžibajramovič, koja je za članove kolektiva izvela jedno-časovni program sastavljen od monologa i humorističkih ske-čeva. Intepretacija, gluma ove vrste umjetnice, bila je na zavid-noj višini i njen nastup spontanim aplauzom radnika i radnica bio je pozdravljen. Opšte je mišljenje, da ovakvih i sličnih priredbi i gostovanja u proizvodnim prostorijama, bi trebalo u buduče da bude više. Tečaj za protipožarno zaščito Industrijsko gasilsko društvo Novoteks in varnostna služba bosta organizirala tečaj za preventivno požarno varnost v podjetju. Tečaj je obvezen za delavce, ki so razporejeni po shemi organiziranosti protipožarne zaščite po pravilniku protipožarne preventive v podjetju Novoteks. Tečaj bo v dveh delih po 10 ur v mesecu juniju in septembru. Predavali bodo strokovni delavci Novoteksa. Tečaj bo 1., 4. in 15. junija ob 14.30 uri; ponovitev pa bo 8., 11. in 22. junija, da se bodo lahko udeležili vsi naši delavci. Za drugi del tečaja v septembru bodo termini določeni kasneje. V jesenskem delu bo nadaljevalni tečaj, ki bo trajal približno 40 ur. Udeležba bo obvezna za vodje gasilcev, lahko pa se ga bodo udeležili tudi ostali delavci, ki jih zanima delo gasilske organizacije; tako si lahko pridobijo naziv „izprašani gasilec11. Za vse ostale delavce bodo v jeseni krajša predavanja in prikazovanje gašenja z gasilskimi aparati. Dobro bi bilo, ko bi se tečaja in predavanj udeležili v čim večjem številu, saj bi bili le tako bolje poučeni, kako ravnati v primeru požara na delovnem mestu in pri varovanju družbene lastnine. 1GD NOVOTEKS POČEO UPIS ZAJMA I pored toga što su lični do-hotci zaposlenih u „Novotekso-vom“ pogonu u Trebinju mali, ipak i u ovom kolektivu (kao i u cijeloj SR Bosni i Hercegovini) radnici su prema svojim mo-gučnostima počeli sa upisom zajma za izgradnju, rekonstruk-ciju i modemizaciju puteva i željezničkih pruga. Mora se reči da su radnici ovog pogona upi-sujuči zajam još jednom iskazali visoku svijest i razumjevanje za opštu svar i brži razvoj te napre-dak naše socijalističke zajedni-ce. MEHO BARAKOVIC ■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaeaaaeaaaaaaaaaaaaaa Pred dnevi je odlikoval predsednik Tito z redom dela s srebrnim vencem dve Novoteksovi delavki, Stanislavo Saje in Mimi Udovič. Stanislava Saje, ki trenutno dela v oplemenitilnici, je prišla v Novoteks pred 23. leti. Odlikovanja se je zelo razveselila, saj se je je družba spomnila po dolgoletnem družbenem aktivnem delu. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je odlikovana za dolgoletno delo pri Zvezi borcev (10 let je opravljala tajniške posle), kot aktivistka med NOB in za 10-letno delo v gasilski organizaciji). Mimi Udovič je v Novoteksu že od 1959 leta, dela pa v finančnem sektorju, na mestu materialnega knjigovodje. Visoko priznanje je prejela za 30-letno aktivistično delo na terenu, kot udeleženka NOB, med drugim pa je bila tudi odbornik občinske skupščine, 7 let sodnik porotnik ter aktivna pri SZDL, AFŽ, ZB in samoupravnih organih podjetja. Obema našima delavkama iskreno čestitamo. M. GOŠNIK Tkalke na novih delovnih mestih V naši tkalnici je prišlo v zadnjem času do nekaterih sprememb. Zaradi nočnih izmen in novih strojev je moralo nekaj starih delavcev (po delovnem stažu) oditi na druga delovna mesta. To prav gotovo ni bila lahka prekvalifikacija, saj se je moralo „izseliti“ iz tkalnice v izšivalnico okoli 20 delavk; in to na zelo težko in naporno de- lovno operacijo — izšivanje blaga- Vse delavke so se morale ob prehodu udeležiti tečaja, ki ga je vodil Miško Šepetave. Tečaj je trajal mesec dni, in v tem času so se delavke naučile izšivati manjkajoče niti in napačne vdeve. To morajo seveda šivati po vezavi, kar je zelo naporno delo, pri katerem največ trpe oči. Začetek ob prestopu na popolnoma novo delo je bil za vse delavke naporen in težak; ko pa se bodo delavke dovolj usposobile za svoje delo in jim ne bo več povzročalo nobenih težav, jim bo nudilo le zadovoljstvo, kot vsak drug poklic. M. GOŠNIK Miško s svojimi „novimi“ izšivalkami na tečaju Par Zupančič-Blažič je dosegel najboljši rezultat, Zupančič pa je bil še tretji pri posameznikih NAJVEČJI USPEH NOVITEKSOVIH KEGLJAČEV Uspeha, ki so ga dosegli kegljači Novoteksa na letošnji tekstiliadi, ni nihče pričakoval. Res smo bili med favoriti, ker smo kegljali na domačem kegljišču, vendar vsa prva mesta v ekipnih nastopih in še veliko drugih visokih uvrstitev — tega ni pričakoval nihče. Na tekstiliadah smo namreč samo lansko leto osvojili eno tretje mesto (ekipno 6 x 200), kar je bila tudi naša največja uvrstitev do sedaj. Letos pa kar 4 prva mesta, 3 druga in 2 tretji mesti, kar je več kot polovica vseh odličij in pokalov. Vse to pa nam je prineslo tudi naslov letošnjega prvaka kegljaške tekstiliade. PREGLED REZULTATOV PO DISCIPLINAH 1. ŽENSKE EKIPNO -4x 100 Po zelo izenačeni igri vseh štirih tekmovalk, kar je bila sploh odlika celotne ekipe Novoteksa, so zmagale naše keglja-čice s prednostjo 48 kegljev. REZULTATI; 1. Novoteks 1511 (ali 378 povprečno 2. Rašica 1463 (266) 3. Tekstilindus 1444 (361) 4. MTT Maribor 1427 (357) 5. TT Prebold 1405 (35D 6. Tekstina 1277 (319) 7. Tosama 1252 (313) 8. Jutranjka 1244 (311) 2. ŽENSKE - PARI 2 x 100 Zaradi izrednega rezultata ene tekmovalke (Petač — 460) in kljub slabi partnerki sta bili zmagovalki članici Rašice s skupnim rezultatom 802 podrta keglja. Naša dva para sta bila z drugim in petim mestom odlična. REZULTATI: PETAC - SELJAK (Rašica) (802 podrta keglja) KONDA - KACIN (Novoteks) (773) JANŠE - PRIVŠEK (TT PREBOLD) (750) MOČNIK - NOVAK ( TEKSTILINDUS) (744) ZADKOVlC - ZUPANČIČ (NOVOTEKS) (738) ŽENSKE POSAMIČNO -1 x 100: Tu lahko omenimo predvsem odličen rezultat Petačeve iz Rašice (460), vse ostale pa so bile precej izenačene. Naše so zasedle 4., 5., 8. in 17. mesto. REZULTATI: 1. PETAČ (Rašica) - 460 2. DRAVEC (TT PREBOLD) -415 3. PRIVŠEK (TT PREBOLD) - 400 Istenič in Rolih sta bila v parih druga, za nameček pa j z 971 podrtimi keglji prav tako drugi med posamezniki 4. ZUPANČIČ (Novoteks) -396 5. MAJDA KONDA (Novoteks) - 395 itd. MOŠKI - BORBENE IGRE Odlična igra ekipe Novoteksa in odličen rezultat, saj smo dosegli klubski rekord Dolenjske (506 kegljev) ter klubski rekord v dveh igrah (937 kegljev). To je rezultat, ki tudi v republiškem merilu dosti pomeni. Seveda je to pomenilo tudi absolutno prvo mesto z veliko prednostjo pred ostalimi. REZULTATI: 1. Novoteks 973 2. TT Prebold 795 3. Tekstilindus 792 4. Rašica 786 5. MTT Maribor 770 6. Tekstina 724 7. Tosama 717 8. Jutranjka 672 MOŠKI - EKIPNO 6 x 200: Odlična in izenačena igra vseh igralcev je naši ekipi prinesla še eno prvo mesto. Predvsem velja pohvaliti Jožeta Ro-liha, ki je z 971 keglji dosegel enega boljših rezultatov naših igralcev nasploh. Prednost pred drugouvrščeno ekipo znaša kar 449 kegljev. REZULTATI: 1. Novoteks 5546 2. Tekstilindus 5097 3. MTT Maribor 4995 4. Tekstina 4872 5. Tosama 4867 6. TT Prebold 4813 7. Rašica b 4710 8. Jutranjka 4563 MOŠKI PARI—EKIPNO 2x200 Velika premoč naših parov, ki so osvojili kar tri prva mesta. REZULTATI: 1. Rolih-Istenič (Novoteks) 1868 2. Blažič—Zupančič (Novoteks) 1852 3. Pirc-Klobučar (Novoteks) 1826 4. Medved-Vidmar (MTT Mb) 1821 5. Kačič-Zupan (TT Prebold) 1794 MOŠKI POSAMEZNO 1 x 200 Izredna igra državnega reprezentanta Ludvika Kačiča, člana TT Prebold, kije s 1037 keglji postavil tudi rekord kegljišča, sicer pa še mnogo drugih odličnih rezultatov. Vseh šest naših se je uvrstilo med prvo deseterico. REZULTATI: 1. Kačič (TT Prebold) 1037 2. Rolih (Novoteks) 971 3. Zupančič (Novoteks) 946 4. Vidmar (MTT Maribor) 931 5. Kert (Tekstilindus) 925 Za prehodni pokal se upoštevajo uvrstitve v moški in ženski konkurenci skupaj. Z veliko prednostjo je letošnji zmagovalec postala ekipa Novoteksa. Končni vrstni red za prehodni pokal je naslednji: 1. Novoteks 440 2. TekstUindus 279 3. MTT - Maribor 238 4. TT Prebold 236 5. Rašica 186 6. Tekstina 144 7. Tosama 137 8. Jutranjka 77 Naj ob koncu omenimo še to, da je bila letos prvič organizirana tekstiliada v dveh delih. Najprej so bile v aprilu regionalne tekstiliade v sedmih regijah, zmagovalci pa so tekmovali v finalu, katerega organizatorji smo bili mi. S tem načinom tekmovanja smo povečali število udeležencev, saj je sodelovalo kar 609 kegljačev iz 46 delovnih organizacij (lani 430 iz 36) in, kar je tudi pomembno, zmenj-šali smo stroške nastopa tako udeležencem kot tudi organizatorjem. Po mnenju vseh vodij ekip je bila organizacija tekmovanja odlična, najboljša do sedaj. Za to ima zasluge organizacijski odbor s tovarišem Šventom na čelu, ki je svoje delo opravil zares brezhibno. kot organizatorjem samo čestitamo. Pomembno pri vsem pa je tudi to, da tako podjetje, kot kegljaški klub nista imela nobenih stroškov s tem tekmovanjem. Kazali upravičenost svojega obstoja. Z množičnostjo in 5-let-nim delom smo dobili ekipo, ki nas častno zastopa tudi na republiških tekmovanjih in že sega po najvišjih naslovih. Klobučar in Pirc sta prekosila sama sebe - v paru sta prehitela vrsto znanih igralcev in pristala sta na odličnem 3. mestu 1 atui Sl . Vedro razpoloženje Novoteksovih kegljačev - kako tudi ne, saj smo letos osvojili kar 4 prva, 3 druga in 2 tretji mesti Motivacija pri delu - Kaj je to? Problem motivacije pri delu je stalno prisoten pri vseh delavcih. O tem razpravljajo vodstvene strukture, sociologi, psihologi itd. Pojavlja se tudi v naši samoupravni ureditvi. Kaj je torej motivacija pri delu? Kdo bo dejal, daje to denar, drugi, da so to medsebojni odnosi, tretji, da je to samoupravna ureditev itd. Vsak ima po svoje prav. Plača je še kako važen element motivacije, posebno v nerazvitih predelih. V povprečju pa si delavec želi dobiti nekaj več od okolja, v katerem dela, kot pa samo plačo. Nastaja vprašanje o dobri obratni klimi in s tem tisto „več“ kot samo plača. Delavec, ki tega ..več" ne najde, gleda, da se bo delu ogibal, da bo odsoten, na bolniški itd. S tem pa prihaja do napetosti znotraj kolektiva. Kako delimo tisto „več“? 1. Priznanje 2. Spretnost, ročnost 3. Odgovornost 4. Sodba o drugih 5. Sodelovanje 6. Informiranje 1. PRIZNANJE: Težko je delavcu, ki živi in dela v skupnosti, ki ga samo kritizira ali zasmehuje. Vsak si želi hvale in priznanja. V kolikor je kritiziran, pa če leži vzrok v njem samem ali v skupini, se želi izmakniti, skriti ali ubežati. Pri tem imajo veliko vlogo vodilni delavci, ki so dolžni, da posameznike, skupine ali obrate usmerjajo. Pogovori o tem, „da imamo mi nekaj, oni pa nič“, bo vedno vzrok za napetost in kaj slaba osnova za sodelovanje. Glavni problem za napetost pa vsekakor nastaja pri vrednotenju dela, torej samega priznanja za delo. Mnogo nasprotij nastaja tudi, če posamezne grupacije delavcev smatrajo, da so nekaj več ter gledajo na ostale zviška. Delovna mesta, ki niso priznana kot pomembna, so izpostavljena slabemu učinku, bolniški, fluktuaciji itd. To ne velja samo za posamezna delovna mesta, temveč za cele oddelke, obrate ali celo branže. Iz tega lahko zaključimo, da so vsa delovna mesta enako pomembna, razlikujejo pa se samo po plačah. 2. SPRETNOST, ROČNOST Vsak delavec mora vedeti, kaj skupnost od njega pričakuje; vsak mora prav tako poznati svojo funkcijo v sklopu celote. Za to potrebuje določeno mero spretnosti in znanja. Ce tega nima. pravijo, da ne zna, da je neroden, 'udi neumen itd. Temu so najbolj izpostavljeni delavci, ki so manj časa na nekem delovnem mestu, zato je pri njih tudi največja fluktuacija. Ob vstopu v delovni kolektiv moramo delavca dobro poučiti o delu, dati mu moramo vero v njegovo delo ter prikazati pomembnost le-tega. Najslabše je, če rečeš: „S tabo tako ne bo nikoli nič!“ Spodbuda in razni nasveti niso samo dolžnost predpostavljenih, temveč tudi sodelavcev. 3. ODGOVORNOST Vsak delavec se mora sam odločiti, če je pripravljen prevzeti odgovornost, ki jo od njega pričakujejo. Pri tem mislimo na delo in delovne priprave, da bo dobil občutek — to je moj stroj, moje orodje, moj oddelek, obrat itd. V neposredni proizvodnji večina delavcev želi stalno delovno mesto in tudi odgovornost. Ljudi pa je treba stimulirati ravno v obratni smeri. Če to uspemo, potem lahko govorimo o dobrem vodenju. Zanimivo je. da ženske težje premeščamo kot moške. 4. SODBA O DRUGIH Če hočemo - in to celo želimo — poznati sodelavce ali oddelke, s katerimi delamo, moramo imeti in zbirati informacije o njih ter o njihovem delu. Čim več bomo vedeli o delu in težavah drugih, tem objektivnejše bomo lahko presojali. Drugače pa nastajajo nepravilne sodbe, kot so: — oni sedijo in nič ne delajo, ali pa - delajo samo rutinsko, plačo pa dobijo z levo roko itd. Vidimo, da samo dobre in objektivne informacije ter temeljito poznavanje problematike pripelje do medsebojnega razumevanja, pomoči itd. 5. SODELOVANJE Delavec, ki ni več „zraven“, postane brezčuten. Stanje, ko nekdo že 20 let dela in ga čaka še 10 let istega dela, ni ravno najspodbudnejše. Interesi se tako prenašajo iz tovarne v razne konjičke in dejavnosti, ki človeka sproščajo. Industrijsko delo je težko zato, ker vsebuje preveč „moraš!“. Konjičkov je v industrijskem delu vse manj. Toda ne smemo misliti, da ni v tem delu nobene možnosti več, oz. da obstajajo samo faktorji prisile. Mnogo stvari se da drugače ali še bolje napraviti. Temu pravimo izboljšave ali inovacije, v katerih pa smo pri nas še dokaj šibki oz. jih niti ne registriramo, še manj pa priznamo, saj jemljemo to le kot dolžnost na delovnem mestu. V nekaterih industrijsko razvitih državah pride na leto na 1000 zaposlenih kar 2000 predlogov za izboljšave. Čeprav niso vsi uporabni, so vseeno priznani in nagrajeni; pomembno je da nikogar, ki predlaga, kako bi nekaj bolje ali drugače naredili, ne odklonimo ali zasmehujemo. Če se to zgodi, smo tisti trenutek naredili delavca ne-angažiranega. Prav za sodelovanje bomo morali imeti v bodoče veliko več posluha. 6. INFORMIRANJE O informiranju je bilo pri nas že dovolj napisanega. Naj še enkrat ponovimo, da ni dovolj, če vodja delo dobro razdeli po operacijah, ga dobro ovrednoti ter mu da pomen v ozkem okviru. Delavec hoče in mora poznati svoje delo na ravni obrata in podjetja. To moramo doseči brez gore papirja, s preprostimi noaovori. Če tega ni, delavec kaj rad podleže raznim govoricam v obratu, s tem pa se spremenijo medsebojni odnosi, odnos do dela itd. Kadar pride v obratu, oddelku ali posamezniku do napetosti, kadar so delavci ravnodušni ali svojevrstno reagirajo, se moramo vprašati, zakaj. — Ali je posredi neznanje ali nestrokovnost? — Ali ima sam o sebi ali drugi, o njem slabo sliko ali sodbo ter je to vplivalo na njegovo ravnanje proti drugim oz. proti njemu? — Ali so bile njegove ideje sprejete ali ne? — Ali kaj ve o organizaciji, medsebojnih stikih, je dovolj informiran? Delavec mora imeti vse, kar potrebuje za dobro sodelovanje v organiziranem podjetju. (Ta članek sem pripravil iz materiala, ki sem ga dobil v revijah.) ANDREJ PETRIČ Velikokrat se je že pripetilo, Obnovljeni likalni stroj je tako da smo kakšen stroj odpisali in kvaliteten kot nov, material za vrgli med staro železo, ne da bi popravilo pa je stal le 2.000 di- se pred tem s strokovnjaki po- narjev. svetovali, če se ne bi dalo še kaj oba prizadevna delavca iz popraviti ali obnoviti. mehanične delavnice tozda V Novoteksovi konfekciji, je Konfekcija sta tako prihranila bila šest let stara Hoffmanova Novoteksu kar precej denarja, preša za dolžinsko likanje hlač • bi sta] nov likalni stroj okoli že odpisana. Pred kakšnim me- 000 dinariev. To v Novo-secem pa sta se je lotila meham- tcks(1 ot0vo ni edini primer, da ka Jože Hafner in Tone Gersič. ^najdljivi mehaniki prihranijo Zamenjala sta nemški pnevmati- , J denarje tovarni. Prav bi biki s sistemom z jugoslovanskimi ^ da bj $e le_ti sami javili) da elementi. Generalno popravilo , •ylova prizadevanja ne bi šla v (celotni mehanizem, zamenjava J b r nekaterih delov, barvanje itd.) ' M. GOŠNIK je bilo gotovo v enem mesecu. novoteks * Koristen tečaj Dvomesečni politični tečaj za delavce v sindikalnih in mladinskih osnovnih organizacijah, katerega organizira že tretje leto zapovrstjo center za izobraževanje in samoupravljanje pri RS ZSS in RK ZSMS, seje pred kratkim končal. To je bd že teoretično spoznavo. Vse pridobljeno družbenoslovno in ekonomsko znanje vključno s teorijo socialističnega samoupravljanja se namreč sproti povezuje z aktualno družbeno problematiko, z izkušnjami tečajnikov iz same._. politične osmi dvomesečni politični tečaj, ki je trajal od 1. 3. do 8. 5. 76 v Dolenjskih Toplicah. Udeležil sem se ga tudi jaz, in to na predlog 00 ZSMS in OOS iz našega Tozda TKANINA. Tega tečaja seje udeležilo 55 slušateljev iz vse Slovenije, predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje. Temeljna naloga tega in vseh tečajev je, da družbenopolitično usposablja tiste delavce v združenem delu, ki opravljajo svoje politične dolžnosti amatersko. Najvrednejše pri dvomesečnem izobraževanju je težnja, da se teoretično znanje poveže s prakso in da je družbenopolitična praksa podlaga za globljo prakse, navajajoč udeležence na globljo analizo pojavov in spreminjanja stanj z nenehno politično akcijo in delom med ljudmi. Vsi tečajniki smo največkrat analizirali konkretne situacije v tozdu, ki jih poznamo, in iskali vzroke ter možnosti najustreznejšega političnega delovanja. Naš program je zajemal med drugim tudi ekskurzije v delovne organizacije, obiskali smo IMV in KRKO, občinske in republiške centre, krajevne skupnosti ter se pogovarjali z njihovimi predstavniki. Spoznavali smo najrazličnejše probleme, s katerimi se srečujejo, in tudi načine njihovega reševanja. Nadalje je naš program zajemal C " Modni kotiček V____________/ Za tiste, ki še razmišljate, kakšen naj bo detajl ovratnika ali rokava, nekaj idej za tople poletne dni. Ovratniki so majhni, medtem ko pri rokavih prevladuje kimono. Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja! Od 13. aprila do 11. maja so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: Boris Dolinar (do sedaj že 4-krat), Jernej Bratkovič (6), Anica Željko (6), Janez Ljubi (3), Alojz Kramar (8), Franc Dvornik (2), Miha Irt (9), Jože Mežnar (10), Martin Bec (20), Brane Avbar (17), Darko Oberč (4), Jožica Vovk (7), Jože Kosec (4). Rajko Petan (9), Jože Cekuta (16), Milena Malenšek (1), Alojz Urbič (11), Janez Kobe (6), Jože Berkopec (15), Karolina Barbič (9), Jožica Kranjc (6), Anton Kaferie (7), Franc Nadu (12), Martin Ajdišek (13), Marjan Mlakar (7), Jože Blažič (14), Štefka Medved (8), Marija Golob (9), Marija Kastelic (15), Jože Šimenc (14), Jože Mali (6), Franc Bevc (12), Rudi Redek (8), Cvetka Tomšič (8), Slavica Hrovat (9), Slavka Mohar (3), Martin Peterlin (23), Alojz Hočevar (3), Leopold Kočijaž (3), Cirila Udovč (4), Zdenka Luzar (3), Jože Kočijaž (3), Majda Ark.) (9), Milena Jeraj (5), Anton Klobučar (9), Alojz Zoran (18), Alenka Zorko (9), Ciril Progar (7), Bojan Čeh (28), Anton Tršinar (8), Alojz Samec (1) in Anton Kramar (7). organiziranje raznih oblik političnega dela, od vodenja sestankov in sej, ter pismene izdelke, od vabil, zapisnikov ter najpomembnejšega dokumenta vseh osnovnih organizacij — sestavo letnega delovnega načrta. Zelo važno je tudi to da se vsi tečajniki obogateni z znanjem vračamo na svoja delovna mesta. Tečaj sam je bil zelo intenziven, saj je bilo predavanj za več kot 400 ur, na dan povprečno po 10 ur. Predavatelji so bili strokovnjaki na najvišji ravni. Med drugimi so nam predavali tudi znani in ugledni družbenopolitični delavci, npr. Franc Šetinc, Miha Marinko, Janez Bar-borič, Zdene Mali in drugi. Od predmetov bi omenil le najvažnejše: predvsem samo- upravljanje, ki je obsegalo največ ur, gospodarjenje v OZD, osnove politične ekonomije, marksizem, sociologija, psihologija, subjektivne sile, politično delo med ljudmi, aktualne teme in drugo. Tudi življenje na tečaju — bilo je namreč internatskega tipa — smo si organizirali samoupravno. » Kaj naj povem še za konec? Mogoče to, da bom znanje, pridobljeno na tem tečaju, skušal prenesti v prakso v naši delovni organizaciji. Seveda se zavedam, da bo potrebno sproti spremljati tekočo družbenopolitično problematiko oziroma literaturo, ker se stvari hitro spreminjajo. Ker je splošno znano, da pri nas primanjkuje usposobljenih kadrov, si želim, da bi v prihodnje še pošiljali sposobne ljudi na te zelo koristne tečaje. BOJAN PUREBER, predilnica II Prišli - odšli Od 22. aprila do 4. junija so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Tkanina — delovna enota priprava: Saje Jožko, Jerman Janez; delovna enota predilnica: Rezelj Miroslav, Prosen Janez; delovna enota tkalnica; Gorenc Alojz; TOZD Konfekcija — delovna enota Novo mesto: Rozman Stane, Lužar Silva, Mišjak Silvo, Božič Jože, Čanželj Marjan; TOZD Trgovina — prodajalna Novi Travnik: Dujmišič Zoran. Skupne službe podjetja — finančni sektor: Gnidovec Anica. V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD Tkanina — delovna enota tkalnica: Rozman Štefan, Hrastar Marija, Šprajcar Zdenka; delovna enota opleme-nitilnica: Tramte Marija; skupne službe: Primic Marjeta; TOZD Konfekcija - delovna enota Novo mesto: Fabčič Tatjana, Bola Silva, Slavič Darinka, Kastelic Anica, Potočar Marija, Mežan Ludvik, Dragman Marija; skupne službe: Škufca Helena, Ravbar Janez; TOZD Trgovina — prodajalna Bor: Ikič Jelena: skupne službe podjetja — investicijsko-vzdrže-valni sektor: Zagorc Karol; finančni sektor: Pavlič Angela, Zajc Vida, Bogovič Tatjana, Novak Milena; splošni sektor: Žunič Franc, Lužar Jelka, Avbar Miloš; menza: Ivan Mara-din, Kastelic Frančiška; TOZD Strešnik - Dobruška vas: Rodič Ivan, Ržen Mirko; TOZD Predilnica Metlika: Tajčman Franc. N Novomeški kolesarji osvajajo prva mesta Rešitev vretena iz prejšnje številke: K, KA, A KI, IKAR, AKRIL, SLIKAR, LIKAR, LIKA, IKA, KI, I. Vreteno 2 "1 1 3 4 5 6 7 8 9 1. mednarodna kratica za stran neba 2. pripovedna pesnitev 3. šolska ocena 4. stisnjena dlan 5. prst — staroslovensko 6. luka v Črni gori 7. delavec lesne stroke 8. angl. naziv za filmsko zvezdo 9. spretnost, veščina - latinsko 10. znak za kemijsko prvino 11. medn. kratica za stran neba TEKMOVANJE V BORBENIH IGRAH Na kegljišču v Čatežu je bil prvi del tekmovanja za dolenjsko prvenstvo v borbenih igrah. Ekipa Novega mesta, za katero keglja kar 7 tekmovalcev iz No-voteksa (od 10), je z odličnim rezultatom 964 podrtih kegljev osvojila 1. mesto pred ekipo Krke, Brežic itd. Na tem tekmovanju je v prvi igri ekipa dosegla tudi dolenjski rekord v borbenih igrah z rezultatom 521 podrtih kegljev. Na izbirni kolesarski etapni dirki „Kosmajski partizani11 v Beogradu (15. 5. 1976), ki seje je udeležilo okoli 70 kolesarjev vseh priznanih jugoslovanskih klubov, so se Novomeščani odlično izkazali. V končnem plasmaju je bil Božo Mijajlovič tretji, Stane Mijajlovič šesti in Franci Zrimšek osmi. V gorski ekipi je zmagal Božo Mijajlovič, drugi je bil Zrimšek, leteči cilj pa je prvi prevozil Stane Mijajlovič. Ekipno je zmagal Siporex iz Pule, drugi pa je bil Novoteks. Na tej dirki se je ponesrečil naš kolesar Miran Novak, ki se je moral umakniti nasproti drvečemu kamionu in zapeljal s ceste. Dobil je odrgnine, kolo je popolnoma uničil in zaradi poškodb se ne bo mogel udeležiti nekaj dirk. Edvard Rajkovič je za državno reprezentanco po dobrih rezultatih izbral Boža Mijajloviča, ki je že vozil v jugoslovanskem dresu na mednarodni dirki miru v ČSSR (od 9. 5. do 12. 5. 1976) in je bil deseti na kriteriju. Poleg njega sta izbrana še Franci Zrimšek in Stane Mijajlovič. Ta ekipa se bo od 28. do 30. 5. 1976 udeležila etapne mednarodne dirke v Riminiju v Italiji. Klubsko prvenstvo posameznikov V drugem nastopu za klubsko prvenstvo so skoraj vse tekmovalke dosegle slabše rezultate. Prav zato je presenetljivo, a vendar zasluženo osvojila prvo mesto Pavla Koprivnik, čeprav ne trenira redno. Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. Koprivnik (753), 2. Majda Konda (752), 3. Marička Konda (744), 4. Joži Zupančič (732), 5. Milojka Zadkovič (724), 6. Mari Kacin (706) itd. NOVOTEKSPRED KRKO Na turnirju v borbenih igrah, ki gaje organiziral KK „Luknja“ ob 50-letnici obstoja, je ekipa Novoteksa osvojila prvo mesto z 850 podrtimi keglji pred ekipo Krke. Sodelovalo je 7 ekip iz Novega mesta in gostje iz Karlovca. Naša ekipa je kot zmagovalec dobila lep pokal v trajno last. Pri moških pa je odločal šele zadnji nastop, saj so bili tekmovalci izredno izenačeni. Prvo in drugo mesto sta bili oddani že veliko prej, zato pa je bila toliko lepša borba za tretje mesto, ki ga je osvojil Jože Rolih. Rezultati: 1. Jože Blažič 1879, 2. Marko Zupančič 1867, 3. Jože Rolih 1805, 4. Vinko Istenič 1793, 5. Marjan Pirc 1777, 6. Jože Zabukovec 1743. TEKMOVANJE PAROV IN POSAMEZNIKOV Končalo seje letošnje dolenjsko prvenstvo za pare in posameznike. Tekmovanja so bila na kegljiščih Loke, Čateža, Mirne peči in Krškega. Od naših tekmovalcev sta se med pari najvišje uvrstila Blažič in Zupančič na 5. mesto, Rolih in Istenič sta bila sedma, Pirc in Klobučar deveta. Med posamezniki je bil Blažič 11, Zupančič 13. ter Klobučar 14. V soboto, 5. junija, so imeli mladinci Novoteksa delovno akcijo. Zbralo se jih je 18, očistili pa so okolico tovarne, tovarniško dvorišče in predel ob Krki. Podobne akcije bi bile koristne tudi v bodoče, saj vsi skupaj premalo pazimo na čistočo v tovarni in njeni okolici. Mlajši mladinci so na dirki v Prekmurju 15. maja osvojili ekipni pokal na 56 km dolgi cestni vožnji. Prvi je bil Vehar, četrti Šinkovec in šesti Štih. V nedeljo, 23. maja, je bila v Beogradu kolesarska dirka juniorjev, posvečena praznovanju rojstnega dne maršala Tita. Dirke so se udeležili tudi novomeški kolesarji. Ljudje so sprejeli naše fante zelo ljubeznivo. Pripravili so jim tudi obilen zajtrk. Dirke se je udeležilo 50 kolesarjev. Proga je bila dolga 50 km zmagal je Novomeščan Božo Mijajlovič, drugi je bil Zrimšek, četrti Turk, dvanajsti pa Vehar. Novoteks je tako osvojil ekipni pokal. ZDENKA LUZAR PRVENSTVO KD „NOVO MESTO" Končale so se še zadnje tekme v borbenih igrah za prvenstvo KD „Novo mesto11. Rezultati naših ekip: Novoteks I — Pionir 475:363 (Progar 55, Pirc 52, Blažič 52); Novoteks II -Gozdar 338:380 (Bojane 48, Podvinski 42, Drenovec 42); Novoteks II — Iskra 368:290 (Mohorič 48, Bojane 45, Čavlo-vič 41). Po pričakovanju je v prvi ligi (skupina A) zmagala naša prva ekipa brez izgubljene tekme in s poprečjem 464 podrtih kegljev. V drugi ligi (skupina B) pa je naša druga ekipa na drugem mestu za ekipo Gozdarja z enakim številom točk, vendar z manj podrtimi keglji. Jesenski del tekmovanja (povratna srečanja) bodo predvidoma v septembru in oktobru.