gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane za eetrt leta 1 gold. 30 kr Ijubljani februarija 1885. Obseg: Velika škoda kmetijstvu ) mestu pravilno oskrbovati? (Dalje.) za katero se pa nihče ne zmeni. (Dalje.) — Kako nam je sadno drevj Obeni zbor c. kr stvo slovensko v budgetnem odseku državnega zbora kmetijske družbe 28. dn<* januarija. (Dalje.) Zamet v stepah. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Odborova seja ,;SIovenske Matice na stalnem Šol- Naši dopi Novičar dne 14. februvarij Gospodarske stvari. Na desni in levi strani tunelov so teče, sokosti železna v pravi vi mehanično dobro zaprta vratca stra -tl >. "iciiaiuuiiu uuuru zaprta vratca stra- niščnih cevi, to je, izidov straniščnih železnih kanalov 1/1.1 VI j | g mm t m a .----;--------w jv^, V otld lJ.IodJ.lll ZtJJ velika Skoda kmetijstvu, za katero se pa speljanih s primerno velikim skočnikom nihče ne zmeni Kadar je treba stranišča izprazniti vozi po teh (Dalje.) Načinov, po katerih se človeški izmečki iz stra nišč odvažajo, ter kmetijstvu dovozujejo, je več. Naj poglavitejši so sledeči: . Odvaže vanje s pomočjo podzemeljskih želez-ničnih fekalnih vlakov tunelih hlapon cel vlak za odvaževanje človeških mečkov nalašč konstruiranih voz iz In kedar dospo vo z o vi do izidov stranišč, se poslednji hitro odpro in še hitrejši padejo vsi v njih nabrani izmečki v vozove Tako 9 se ) odvoz s pomočjo sodčekov; Odvoz s pomočjo pnevmatičnega sistema kateri se dado popolnem hermetično zapreti, izpraznujejo vsa stranišča podzemeljsko in izmečki se potem gotovo precej daleč iz mesta odpeljujejo, ne da bi med potom kak smrad oddajali, ker so popolnoma zaprti. Drugi način odvoza človeških izmečkov s pomočjo Prvi način uveden je v Londonu in skoro gotovo deloma tudi v Parizu. Pri tem so vse glavne (Podoba 1.) vsaj ________ ___ ^ ulice pod zemljo s tuneli (predoVi)^p revi dene so toliko prostorni ~ sodčekov (Fasselsystem) obstoji v tem kateri da v njih želežnični vlak lahko stranišča po mestu tako vredijo da je ? in snažne sodčeke pod iztoke navpičnih podstavljati, v katerih se potem izmečki •vi% ' rx % r » T-«, i , mv - m, i tŠ&jfA?'' " Ti* Kedar je kak sodček poln, ga je treba kermetično tera tako votlino soda, z izmečki v jami v zvezo zapreti, iz stranišča na voz spraviti, odpeljati ter s spravi. Votlina soda spravi se pa tudi ravno tako praznim nadomestiti. Ta način odvoza človeških od- hitro s pomočjo druge cevi v zvezo z veliko zračno padkov iz mest, izveden je na pr. v Gradci srkalnico, katera se prične goniti. Zračna srkalnica Tretji način obstoji pa v sledečem. Stranišča za- srka zrak iz soda, vsled tega postaja on v sodu vedno dobe popolnoma dobro obzidane jame, ki vode ne spu- redkejši in čisto naravni nasledek takega zredčenja ščajo, katerih obok je s prilično majhno, pa popolnem zraka v sodu mora biti pač ta, da se izmečki vsled < -> V" • «. t ^ . ^ » ^ - ■ i ^ -m w ^ ^ cPodoba 2) i trdno, torej hermetično zapirajočo luknjo previden, pritiskanja zunanjega zraka na nje po kavčukni cevi va-Kedar je jama kakega stranišča uže polna, pripelje se nje vtaknjeni vzdignejo, ter v železni sod pritečejo, nji na kolih prilično velik železni sod (glej prvo katerega napolnijo. Kedar je sod poln, se kavčukova stran pod. št. 1) in pa zopet na kolih, velika zračna srkalnica ali pompa (pod. št. cev > ki sod z jamo veze ) hitro odvzame; ravno tako Jama se odmaši m se odvzame cev, katera sod z zračno pompo veže > m v njo se vtakne hitro močna in debela, od znotraj s popolnoma zaprt sod se odpelje, jama se pa zopet pomočjo železne žice podkrepljena kavčukova cev, ka- zapre. (Dalje prih.) nekatere tudi osipati ter okolo njih zemljo med rastjo mestu večkrat rahljati. Tudi sadno drevje prišteva se kul turnim rastlinam; tudi ono, da nam pošteno vspeva, zahteva, da se okolo njega in pod taistim zemlja več- Kako nam je sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati? Spisal M. Rant. TT^sv^j^HCak^H^Bfl^^^H , A - I . r ... (Dalje-) zemlje okolo drevesnega debla imenujemo drevesno šipo; Skušnja uči in potrjuje, da precepljeno sadno drevje, ta šipa umeri se po vejine krone ako so se pri tem vsi*pogoji napredne sadjereje v po- in zasega v premeru navadno ll/3 do 2 metra. To šipo štev jemali in izvrševali, primeroma veliko obilneje rodi, moramo okoli drevesa prec iz začetka tako prirediti, da ter sadjerejcu v to porabljeni trud, delo in zamudo časa od zunanjih robov njenih proti koreninskemu vratu na krat prekoplje, zrahlja, očedi in tudi POg noji. Površje prav v kratkem času dobro in pošteno poplača. reja podobo plitve sklede, v kateri se potrebna mokrota Prevažno delo precepljevanja sadnega drevja naj nabira in zastaja, ter da more ta (mokrota) v posledici se izročuje in zaupa vselej le v tem poslu izvedenim tako tudi do drevesnih korenin prodirati in na drevesno osebam in izurjenim rokam, katere vse delo ročno, točno, rast blagodejno uplivati. Praviloma morala zemlja spretno in koristno izvajati umejo. »Fušarija" je povsod te šipe okolo sadnega drevja vedno rahla in plevela pravi in škodljivi nepridiprav. čista biti; to doseže se pa, ako domači sadjerejec vsako let j pred zimo šipino zemljo primerno prekoplje, jo v J.CLJ preu &11J1U Oipiuu ^cujiju pumomu pi. olupijo , j\j Obdelovanje zemlje okolo sadnega drevja in pri- teku pomladi in poletja od časa do časa nekoliko pre merno gnojenje taistemu. Ako hoče kmetovalec od svojih poljskih rastlin za-željenega prideka in (brez posebne nesreče) bogatih sadežev pričakovati, mora za njihovo posetev in nasad rahlja in opleve. Pri tem sadjarskem delu nam je pa s&rbno-paznim biti, da sadnemu drevju bolj privršnih korenin kaj ne poškodujemo in ne ranimo. Da si pa delo rahljanja in pletve drevesne šipe zemljo dobro pripraviti, jih potem pleti, okopavati in omejimo in izdatno zmanjšamo, je dobro in zelo važno, ! da drevesno šipo, ko smo jo enkrat pravilno priredili, ako nam je le mogoče, s tenko plastjo preperelega gnoja, z listjem, čreslom, mahom ali pa lanenim pez-dirjem, kakor tudi drugimi enakimi rahlimi tvarinami čez in čez na lahko pokrijemo. Taka odeja ne sme se pa nikdar drevesnega debla samega dotikati, zakaj? — bilo je uže o svojem času v »Novicah" povedano. — Imenovana odeja šipe okolo sadnega drevja pa ne koristi istemu le s tem, da zemlja pod nja vedno rahla ostane in se na njenem površji (pod odejo) ne more ob suhem vremenu trda skorija napravljati, kakoršna bi vhod zraku v zemljo zabranjevala, nego zabranjuje ob enem tudi razvoj plevelu in zemljo vedno enakomerno vlažno ohrani. Ravno to pa je osobito pri novih sadnih nasadih (na novo posajenem sadnem drevji) ob suhem in vročem poletji prevelike važnosti, če pomislimo, da je enakomerna vlažnost zemlje razvoju novih drevesnih kore-niuic brezpogojno potrebna, ter da nježne korenice „se-salke" drevesni živež ali hrano le v tekoči obliki iz zadosta vlažne zemlje srkati in piti morejo. Taka odeja šipe okolo sadnega drevja ima poleg ravno naštetih do-brodejnih učinkov tudi še to posebno dobro lastnost, da v hudih, ostrih in mrzlih zimah pod njo zemlja okoli drevesnih korenin prehitro in pregloboko ne zmrzne in se ob enem pomladi, tudi polagoma otaja, s čemur so nježne drevesne koreninice pred pozebom obvarovane. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor c. k. kmetijske družbe 28. (lne januarija 1885. (Dalje.) Podružnica postojinska stavi do občnega zbora prošnjo, da se sklene iz državne subvencije za leto 1885. kupiti bika muricodolskega rodu, koji bi se podružnici brezplačno oddal. Gosp. blagajnik Brus omeni, da je postojinska podružnica pred kratkim po svojih računih izkazala stanje svojega premoženja, katero znaša 322 gold., s kojim denarjem zamore vendar uže sama bika kupiti. Družba ne more samostojno in brez sporazumljenja s c. kr. poljedelskim ministerstvom spremeniti določil o podporah. Predlogi v razdeljenji državne podpore poslati se morajo ministerstvu v potrdilo, pri posvetovanji odbora za subvencije navzoča sta pa zmirom zastopnika vlade in deželnega odbora. Gosp. dr. Sterbenc podpira predlog podružnice. On pravi, da je edina nada pivškega kmeta živinoreja, koja se pa toliko časa ne bode izdatno zboljšala, dokler se ji ne uvede dobrih, za pleme sposobnih bikov. Predsednik Seunig omenja, da so predložile glavnemu odboru enako prošnjo tudi občine bistriške doline. Glavni odbor je sicer to prošnjo gorko podprto odposlal si. c. kr. ministerstvu, ali on ima le malo upanja, da se prošnja vsliši. Gosp. Lavrenčič iz Postojine meni, da predlog, kakor ga je podružnica stavila, ni pravi, kajti on je bil navzoč pri občnem zboru podružnice v Postojini, a tam je le slišal ukrep, vsled katerega se ima kmetijska družba prositi, da ona na račun podružnice kupi enega bika muricodolskega rodu ob priliki, ko bode družba za-se plemensko goved kupovala. Tajnik gosp. Pire navede, da je po njegovem mnenji sedanji način porabe državne subvencije za živinorejo za sedaj dober. Ako bi se sklenilo, plemenske bike občinam zastonj oddajati, sledilo bi iz tega pre- mnogo neprilik. Vsaka občina štela bi se zaradi tegar da dobi bika zastonj, med najrevnejše v celi deželi, neprilikam bi se izogniti dalo le s tem, da se vsem občinam enaka pravica prizna. Ako se pomisli, da na Kranjskem rabimo okolo 1500 bikov in da bi se dalo iz državne subvencije nakupiti vsako leto 10 bikov, prišle bi občine, ki so uže dobile bika, vnovič še le čez 150 let na vrsto. Koliko bi en bik čistega rodu, ki je k večem dve leti v rabi, zamogel v teku 150 let izboljšati domače pleme, to vsak zamore sprevideti Dalo bi se še navesti veliko enakih neprilik, zato naj se pa sedanji način porabe državne podpore ne zame-tava; vsaj toliko časa ne, dokler ne dobimo nove postave v povzdigo živinoreje. Imamo pa enkrat to postavo, potem se bode pa moralo drugače delati z podporo. Pri glasovanji se predlog postojinske podružnice ne sprejme, obljubi se pa podpora pri nakupu enega ali dveh bikov muricodolskega rodu. Podružnica metliška stavi tri predloge. Prvi predlog se glasi: „Živina nakupljena iz državne podpore, postavi naj se na dražbo letos v Metliki ali Črnomlji, če pa drugače ni mogoče, vsaj v Novem mestu. Tajnik gosp. Pire misli, da o tem predlogu ni treba govoriti, ker je glavni odbor v tem smislu uže storil ukrep. Drugi predlog metliške podružnice je: kmetijska družba naj na to dela, da iz vseh dolenjskih okrajev, kjer se ljudje z vinarstvom pečajo, gre nekaj sposobnih osob v kostanje-viški okraj, kodar se poduče o trtni uši na mestu, to je, v vinogradih, v katerih je ta mrčes uže zaploden. Tajnik gosp. Pire naznanja, da je v smislu tega predloga uže c. k. vlada potrebno ukorenila, ker bode še v teku prihodnje spomladi en tečaj za poduk o trtni uši ustanovljen v krškem okraji in eden v pripravnem kraji na Notranjskem. Vdeleženci tega tečaja dobili bodo od vlade plačano poštnino in dnino. Tretji predlog metliške podružnice so glasi tako: „Glavni odbor naj ljudskim šolam brezplačno cepiče podeli, ker oni iz Slapa naročeni so predragi. Tajnik gosp. Pire opozori, da cepiči iz Slapa nikakor niso tako dragi, zastonj oddati pa nima pravice vodstvo šole, niti deželni odbor, kajti vsi pridelki slapške vinarske in sadjarske šole so grofa Lan-thierija. Manjše zneske v prospeh sadjarstva pa kmetijska družba vsako leto deli, žalibog se pa mora zabilježiti neprijetna izkušnja, da se vzlic dovolj razglašenim oklicem za take podpore oglasi komaj pet ljudskih šol. Sicer je pa krška razstava pokazala, da je na Dolenjskem uže veliko sadnega drevja prav dobrih sort le oči je treba odpreti in nekoliko potruditi se, pa se doma dobi potrebno število cepičev. Podružnica cirkniška na Notranjskem stavi predlog: C. kr. kmetijska družba naj pri si. vladi potrebno ukrene, da se zabrani velika škoda, ki jo dela v preobili meri dr-žana divjačina, posebno v prostorih na novo pogojzdenih. Tajnik gosp. Pire meni, da v tem ni treba sklepati, ker gozdna postava in postava za pokončevanje divjačine od 20. decembra leta 1874. uže dajo kmetovalci sredstva v roki, s kojim se zamore pred tako škodo obvarovati. Podružnica cirkniška nadalje predlaga: C. kr. kmetijska podružnica naj seza to poteguje, da bode občinam moč dana poljedelskim tatovom. > se braniti proti Tajnik gosp. Pire pove, da imamo v tej zadevi uže postavo iz dne 7. januarija 1. 1875., katera daje občinam pravico, nastaviti zaprisežene poljske čuvaje. (Konec prihodnjič.) Šolske stvari v Šolstvo slovensko v budgetnem odseku državnega zbora. Dne 31. pret. meseca imel je finančni odsek zopet sejo m pri točki n či telj sk br aževališč je zopet govoril poslanec dr. Tonkli blizo tako: „Govo riti moram o učiteljskem izobraževališči v Mariboru Ta zavod ima nalog, izobraževati učitelje za ljudske šole na južnem Stajarskem, kodar bivajo Slovenci in kjer so toraj šole slovenske. Po pameti bi se moralo soditi, da je na tem zavodu učni jezik tisti, v katerem imajo pripravniki po dovršeni pripravnici učence podučevati, toraj 1 o venski. Ali pri nas ne logik ker ----7 . *---------v*-* """ " ^ ' u i U 5 1 IV a , t\%j podučujejo se na tem zavodu pripravniki v vseh pred metih v nemškem jeziku slovenski jezik se slo še to po učitelji, kateri za sloven , da se priprav Kako je mogoče venščini podučuj ščino še izprašan ni. niki na tem zavodu slovenskega jezika toliko naučijo, da morejo po tem v ljudski šoli v slovenskem jeziku mladino podučevati, to mi ni umevno." j?Na učiteljskih izobraževališčih v Ljubljani, Gorici in Kopru podučujejo se vsaj nekateri predmeti v slo- in drugi da se v vseh teh izobraževališčih venskem jeziku v Ljubljani tako sicer drugi predmeti v Gorici skupaj podučujejo vsi predmeti v slovenskem jeziku razen pedagogike, ki se podučuje v nemškem jeziku. Iz tega sledi, da ni nobene zapreke — razen vlad volj vpeljati slovenski kot učni jezik vsaj za ne Mariboru. Ker je nujna potreba doka katere predmete tudi na učiteljskem izobraževališči v da se tudi ta zavod preuravna in vpelje vsaj za nekatere predmete slovenski učni jezik, moram zahtevati, da se ta zavod po načinu takih zavodov v Ljubljani in na Primorskem prestroji, da bo tako mogoče izgojiti potrebnih slovenskih učiteljev za slovenske ljudske šole na Stajarskem." Po tem je še nadalje dokazoval potrebo, da se v ? m sicer Gorici sezida novo šolsko poslopje za tamošnjo žensko izobraževališče in ž njo združeno dekliško šolo na Werdenberškem vrtu. Odgovoril je na to vladni zastopnik sekcijski načelnik Fidler, da so razmere na Stajarskem vse drugačne nego na Kranjskem in Primorskem, in da toraj se ne da zavod v Mariboru po tem kopitu prestrojiti. Tudi, pravi, ne zahtevajo tega tamošnje šolske oblastnije in deželni zbor Mariboru je zvišalo od 400 na 600 gold časom v državno oskrbništvo in naj jo prevzelo s > na katerem je treba ozirati se, in da v 82 slovenskih okolo 47 nemških pri- šola ne more obstati 9 ker drugače ta koristna mora leto za letom denarne pravnikov; do sedaj ni se pokazalo pr učiteljih ne- znanje slovenskega jezika, in da če bi to pozneje na dan prišlo, bo vlada za to skrbela venščina podučevala ? da se bo bolj slo Glede novega poslopja za pripravnico v Gorici pravi on je vlada potrebne korake storila, da se to izvrši na rečenem mestu Poročati vam hočem še to finančnem odseku godilo, ker to 5 ------— -------XVVA uv/, aai oo zboru, itak lahko iz časopisov posnamete kar se je nadalj kar v se vrši v javnem podpore moledovati pri vladi in pri deželnem odboru. Naučni minister je obljubil povišanje denarne podpore do 600 gold. za leto 1885. Glede suplentov na srednjih šolah je sprožil poslanec dr. Matuš vprašanje za poboljšanje plač vsaj tistim supientom, kateri imajo izpite in služijo uže po več let ter namestujejo stalne učitelje. Ta misel je našla odmev od vseh strani in vsi so podpirali predlog, da bi se tem učiteljem plača zboljšala. 3 šol- da s sred-da bi Poslanec dr. Klaič je obžaloval povišanj nine za dijake na srednjih šolah in poudarjal ne zapreči preobilno obiskovanj tem sredstvom » > njih šol, pač pa bi se ta namen dosegel s tem se učne tirjatve intenzivno zvišale. Dr. Tonkli je tudi obžaloval povišanje šolnine ali izrekel se je odločno proti zvišanju učnih tirjatev, ker učenci na srednjih šolah so uže sedaj tako preobloženi da telesno in duševno trpijo. Pristavil je, da na Pri morskem gimnazije še niso preveč obiskovane, kar do kazuje 5 tO duhov da tam je še vedno pomanjkanje juristov Pri obravnavi o šolskem dz orst dr. Tonkli grajal protipostavno postopanj deželnega šolskega sveta goriškega, proti deželni postavi prenesl prilike, ki iz tega nastajajo, da vu je vitez vlade glede katerega je vlada a v Trst; povdarjal je ne so spisi v Trstu, do katerih ne morejo priti udje deželnega šolskega sveta v Gorici bivajoči pa veče stroške, katere vzročujejo potnine za 4 gospode, ki morajo k sejam prihajati Trsta v Gorico. Se posebna napaka pa da je to srednj da šole ne ume deželni šolski nadzornik slovenskega jezika in da ne more toraj nadzorovati uči telj i kateri slovenščino podučujejo , katera napaka je tem večja, ker tudi gospoda ravnatelja srednjih šol slo venskega jezika ne umeta, ter je konečno zahteval, naj se postavni stan v Gorici zopet umesti dohodkih in stroških o šoli je poročal zopet po slanec dr. Tonkli. Na vprašanje, kaj je vlada storila da se zopet vpeljala živinska sol po nizki ceni , katera je za živinorejo neobhodno potrebna, odgovoril je finančni minister, da niso za to pripravljeno, in soli vpeljati. končane poskušnje s soljo da toraj ni bilo še mogoče take Na to se sprejmeti sledeči resoluciji : nPoživlja se vnovič vlada, da stopi s kraljevo vlado ogersko v pogajanje za znižanje cene za sol, in da poroča o izidu P^j ko mogoče, državnemu zboru »Poživlja se vlada, da se dogovori s kr. vlado ogersko za vpeljanje živinske soli!" Iz vseh teh poročil se bodo častiti bralci prepri- v državnem zboru vestransko skrbijo čali, da poslanci za zboljšanje stanja svojih volilcev na duševnem in na gmotnem polj > i n s e ne m tet > ne morej g d o se č jim v greh > Slovenska Matica. Odborova seja »Slovenske Matice" Pri poglavj o obrtniških šolah poslanec vitez dr. Tonkli Seje je predlagal unanji (g -----— —• , naj bi ministerstvo podporo uuoor vzam za pleteniško šolo v Foljanu (Fogliano pri Zagraji) odborove seje po dne 14. februvarija. se je udeležilo 12 odbornikov, med njimi jeden Svetec) Odbor vzame na znanje, da se je zapisnik zadnj g. verifikatorjih potrdil da je imel književni odsek v zadnjem času jedno sejo (20. dec.), gled mu poslano ter obljubi pri priliki o njej društva gospodarski pa tri (27 dec J 30. januvarija) poročati. Odbor vzame na znanje, da se je poklonila poseb Odbor vzame na znanje, da je g. Gašpar Križnik društvena deputacija novoimenovanemu knezoškofu, da v smislu sklepa zadnje odborove seje povprašan, koliko mu je izročila več društvenih knjig v lepši vezavi, da odškodnine bi zahteval za to, da prepusti poslani spis se je o društvu pohvalno izrazil, da se je vpisal vnovič »Slovenska bibliografija" Matici v brezpogojno last, od- v društvo kot ustanovnik, ter sklene, naj se mu kot govoril, da prepušča to previdnosti odborovi, in da bo ustanovniku izroče še vse ostale društvene knjige, kojih Matici za vsako svoto hvaležen. Določitev svote se pre kot bivši letnik še ni prejel Odbor vzame na znanje, da je Matica svojemu po loži na prihodnjo sejo. Na novo oživljena puljska čitalnica prosi Matico ustanovniku, djakovskemu vladiki, prevzvi- naj bi jej poslala za njeno borno knjižnico kaj knjig iz ozirom na to, da se je na jednake krovitelju in šenemu biskupu Strossmajerju k njega sedemdesetletnici, svoje zaloge, kojo je obhajal 4. februvarija t. 1., brzojavnim potom prošnje še vselej oziralo, in ker je čitalnica matičin ud čestitala sklene odbor prošnjo vslišati, ter pooblasti tajnika t Odbor vzame na znanje, da je odbornik dr. Sterbenc primerne knjige odbere in jih čitalnici pošlje. f da zadržan udeležiti se današnj seje Odbor vzame na znanje, da je pooblaščenec odborov Dosedanji provizorični tajnik se v zmislu društvenih od c. kr. kmetijske družbe v varstvo prejel hranilnično pravil, namesti definitivno knjižico za dr. Costin spomenik in da se je c. k. kme Češko društvo Gabelsbergerskih stenografov v Pragi tijski družbi poslalo zahtevano pismeno potrdilo, se zahvaljuje za poslano mu čestitko k praznovanju pet- indvajsetletnice Poverjeništvo prevzemo: Za ptujski okraj Gosp zadevi g. Soršaka, puškarja v Kropi, ki je bil do 1880. leta matičar in ki prosi za nektere olajšave pri poravnanji letnine zadnjih let ter obeča vpisati svojega Luka Kunstek, d. gimnazijski profesor v Ptuji; za bre- sina udom Matice, sklene odbor, da se mu pošljejo ostale ški okraj: g. Jakob Kaučič, c. k. vodja zemljiških knjig knjige brezplačno, ako vpiše sina kot uda. v Brežicah; za sežanski okraj: g. Bogdan Trnovec okrajni sodnik v Sežani; za pazinski okraj Križman okraj Josip c. gimn. katehet v Pazinu; za kastvanski Isto se zgodi s spisom g. prof. i « £\m ^ A JH_l UL • ▼ X U^IUU ^ kj \j i KJ JL V/llJL O I g. Rajmund Jelušič, farni oskrbnik v Beršecu; narodi in jeziki". Gosp. Antonu Zupanu na Vranskem se vrne v pregled in pretres poslani rokopis „Slovenska stenografija." dr. Glaserja „Eranski za buzetski okraj: g. Anton Kalac, nadžupnik v Buzetu; za ložki okraj: g. Gregor Lah, župan in posestnik v pošilja Matici svoj časopis. Administracija »Lužice*, glasilo lužiških Sorbov 9 Ložu za radovljiški okraj: g. Aleks Roblek, lekar po sestnik v Radovljici Ceska akad. společnost nauk pošilja parte po svo Za lansko leto je vplačalo letnino do sedaj 1073 jem rednem članu Frideriku vit. Steinu. Upravni odbor društva „Narodni dom* prosi Ma- inatičarjev, za letošnje leto 183. Društvu sta pristopila tico, naj bi mu dovolila začasno hraniti v svojih pisar-dva ustanovnika: gg. dr. Jakob Missia, knezoškof ljub- niških prostorih nekaj skrajno potrebnega pohištva. Re-ljanski, in Zmagoslav Rohrman, milar in posestnik v šitev te uloge se odloži na prihodnjo sejo. Ljublj Spolek architektu a inženyru v Odobrita se nasveta književnega odseka, tikajoča se Pragi sprejme ma- nekterih želja, ki jih je izrazil o. Hrizogon Majer glede tičino ponudbo glede medsebojne zamene društvenih po- prestave nemškega dela »Die Lander und Volker Oester-javov, ter obljubi Matici poslati v kratkem večjo zbirko reich-Ungarns" in glede objave popolnega kataloga ma- starejših društvenih knjig Odbor vzame na znanje, da bo g. profesor dr. Kos Matici obljublj tičine knjižnice. Odobre se po književnem odseku nasvetovane kupne delo, nanašajoče se na letošnjo tisuč- cene društvenih knjig 1884. leta. mco sv. Metodija, v celotnem spisu, v obsegu 10 tiskanih pol, poslal društvu tekom maja ali junija 12 Sprejme se nasvet književnega odseka, da se v in teresu pospeševanja tiskarskega dela odvzemo doseda Odbor vzame z odobravanjem na znanje, da je po- njemu korektorju poprave društvenih knjig. stala Matica dedič 30 forintov po ranjem Andrej Ma Odbor vzame na znanje, da so se poverjeniki ma- gajni iz Divače, da je volilo sin njegov društvu že osebno tičini naprosili, naj bi pobirali društvenino prihodnjega izročil in da se mu je poslalo na to pismeno potrdilo, leta vselej takoj pri razpošiljanji knjig dotičnega leta. Matičin poverjenik za dunajsko mesto 5 Nav kot se godi to pri družbi sv. Mohora, ker bi bilo to v » obljublja za letošnji »Letopis" poslati pravočasno interesu odborovem in v interesu vseh matičarjev. ratil svoj spis: Zbirka narodnih vraž Vabilo administracije češkega lista »Zlata Praha na naročbo premijne slike, ki se bo izdala povodom pet- odseku nasvetovanih svotah. Odobre se prisojene nagrade pisateljem društvenih knjig 1884. 1., z malimi spremembami v po književnem desetletnice, odkar se je vglasbila češka pesem n dom je moj" se vzame na znanje z dostavkom , naj se omenjenemu listu odpiše, da se Matica v take zadeve po pravilih ne more spuščati. Odbor vzame na znanje, da lecka beseda (Zarad pozne ure se seja pretrga.) je češko društvo „Ume u v ragi, s kojim društvom stoji Matica v mejsebojni zameni društvenih letnih pojavov, poslalo kot društveno publikacijo 1884. leta Matici slike Dolo Mnogovrstne novice. ' V« ". ■ ^ * Hartum propadel. (Konec.) Po takih nezgodah, katere pa angleško vlado niso spravile iz hladnokrvnega * čitev o tem, kaj naj se zgodi ž njimi, preloži se na pri- cincanja, odločili so se svojega najboljšega generala in hodnjo sejo. poznanca Afrike, visokočislanega Gor do na, odposlan Odbor sprejme nasvet književnega odseka, naj se v Sudan krivemu preroku nasproti in mu dati on]h ustreže prošnji redakcije »Slov Sbornika", da bi Matica sredstev, katere je zahteval sam, veliko zlata. poslala omenjenemu listu kaj podrobnih dat o društve- Brez angleške vojske hotel je Gordon prikupiti si one nem stanji in delovanji, ter da se tajnik pooblasti, ta sklep pri priliki da tamošnje rodove, ki so se deloma uže pridružili Mah-diju, deloma se še niso odločili kaj storiti. zlato m Prof. dr. Sket se zahvali za Vrazovo zbirko v pr obložen potoval je po Nilu in pridobival si pristaše v ? prišedši v Hartum nastopil je kot rešenik, odpravil vse kar je doslej težilo prebivalce, vzel v roke upravo > iz Domačini pripovedujejo, da je Mahdiju v Omdur Tudi trdijo domačini manu zelo trda hodila za živež ---4. • i ----.J . 5 f luau upicivu, I^i- "JOJiU AC1U trutt liUullčL za ZIVOZ. 1 uc pustil vjetnike m na kratko vse najel za svoje namene, da mu bode sila težko svoje ,Emire 3 « Jt ^^ — z __JI —__V • • • • ^ m m * m m * — __^ Bližnji rodovi domačinov in njih glavarji dohajali nas napadejo. Posel Mahdij pregovoriti so v Hartum in Gordon prizadeval si je odcepiti jih od je bil dne 29 prišel je k Wilsonu da ko Mahdija kasneje pa manj in manj, tako da je bilo Gordonu .---" .7----J J^ IT HOUtJU , IV januarija na parobrodu. Mahdi je na Pa le začetkom imel je nekoliko vspeha, znanjal, da je Gordon sprejel njegovo vojaško oblačilo s silo mogoče braniti Hartum in sebe proti Mahdijevim enkrat pisal in je zahteval, da se mu poda. Rekel je, da ne bo še silam * pa 5 ako ne pristopimo k mohamedanski Angleži morali so misliti na to da v • • —^vr***** kjkj uijfiuu licti \j\j 9 Kxaf reSlJO 8V0J6g3i v^ujo st Gordona in kakor je tudi prebivalstvo angleško posta- z Mahdijem veri, jas bode uničil z zemlj uje se, da je Farag paša imel izdajske razprave jalo nepotrpežljivo, pripravljali so se s koraki danes poslati vojno pomoč pičlo od- pod Talbotom, kateri je dne 28. januarija enkrat, jutri enkrat merjeno — in počasi pomikajočo se na poti po rudečem morji iz Suakima skozi puščavo proti Hartumu odprl da je vojski s slednjega mestna vrata Lord Wolseley dostavlja, da je prevožna četa pustil Gakdul U ----— i * jauuai Ijcb ^uanuui Z & srečno dospela v Gubat. Sovražnik je dne 28 ? Zanesljiv in skušen general Wolseley vodil je vidno čul o padu Hartuma januarija iz težkih topov streljal iz Metame, ker je oči vojsko, po velikih zaprekah prišla je do Korti, od tod poslal je general Stewarta z 1500 vojaki skozi puščavo proti Metam e na Nilu. Prej še dobil je s Hartuma od Gordona kratko poročilo: V Hartumu vse prav, Gordon. Stewart imel pa je pri vodnjaku Abuklea uže z Mahi dijevimi četami krvav boj, vendar je prodrl do Nila in pa od tistega časa se ni zapazilo večjega delovanja. Vojne moči v Metami cenijo med temi 250 konjikov in okoli se na 3000 mož 600 s puškami oboroženih Vojaki so pri najboljšem zdravj ozdravljajo v zadovoljnost in ranjenci se Zdaj se je rod Kabalov izrekel voljnega nam slu * -------—- - - > Fivun uu jii tjuaj »d jo iuu ivauaiov izreKe je tam po večdnevnih hudih bitkah na strani pustivši žiti za prenašanje bremen v Gakdul vtrjeno Metame, katero so branili domačini, zasedel prostor ob Nilu in ga utrdil s pomočjo oddelka vojakov pozvedeli o osodi 'Gordonovi Lord Wolseley izposlal je posle, da bi kaj gotovega došlih s Hartuma Pri teh bitkah bil je hudo ranjen Tudi v Gakdulu so vojaki najbolj general Stewart in Wilson prevzel je poveljstvo njegove mošnji ranjenci pa se povoljno ozdravljajo zdravja ? ta vojske. Zveza Wolseleyeve vojske in Gordonovih čet, katere so se pripeljale na brodovih po Nilu bila je tedaj stila dosežena in Wilson podal se je na brodovih proti Har- potrebno zdi Vlada je lordu Wolseley-u popolno prostost prepu- vse vpeljati, kar se mu za nadaljevanje vojske *----— j —~ — -—- — rx ^^ j^vui v^uv , i tumu, pa — o groza, na poti grede napadali in streljali podpore, katere in zagotovilo se mu je, da dobi dalj so sovražniki na njegove brodove od obeh bregov reke želel bodi-si s pošiljatvijo vojakov v ažnih želel ko pa pride pred Hartum, naj d okah, Gordona nikjer, in hiteč vrniti se, ponesrečili Gordona rešiti, dne 6. februarij v Suakim in Berber, ali pa na drug način, kakor bi on Naravno je, da si bode vse prizadel, generala j na so se mu celo brodovi razun enega in rešil se otok sred Nila pod vodopadom. Wolseley pa je moral namesto rešitve Gordona in Hartuma naznaniti vladi an ako 1885 u bil še pri življenji Voj ad gleški Gor d o i ok o Hartum padel v sovražne r se ne v 6 ničesar. Uradno poročilo angleškega vojnega ministerstva naznanje o teh dogod Zabavno stvari. bah sledeče w Naslednje je nadrobno poročilo poročnika Stuart Wortleya, ki je Wilsona v Hartum spremljal paro brodih podali smo se s C. Wilsonom dne 28. januarija proti Hartumu pri tem smo morali pri Halfiyeh skozi hud ogenj iz štirih topov in pa skozi nepretrgano stre lJ a nj ljalo iz pušek. Tudi se je na parobrode hudo stre z otoka „Tutti" - -------- - amet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean (DaJje.) Jaz verujem v Božjo usmiljenost" z Omdurmana in Hartuma " ^auijbi , zj v/uiuuiuittua lil ličtriuiiiti. Pri takem nasprotovanji niso mogli do bregov, tedaj so se obrnili in peljali po reki doli nazaj. Na vladini palači v Hartumu ni bilo nobene zastave in videti je bilo, da je poslopje razrušeno. Na parobrodih boleščeni starec ljubil ali Bog dejal je je milostiv , ni ob da ne bode grehotnega človeka poskušal s trp kimi izkušnjami Jaz sem svoje žive dni pretrpel uže marsikako veliko nesrečo. Danes imam nekako ne navadno težko srce, danes, še pred to nesrečno vi moža ubili, pet pa ranili. Dne 31. januarija obtičal je parobrod poškodovan, na katerem je bil Wilson in vsi njegovi spremljevalci, približno štiri milje višje od stana ko Mi uri popo- nam samo enega javico mi je celi dan prihajalo na um, kaj je t živenji zadelo me najhujšega. Spomnil sem se teh, ki davno razstal se z njimi, kakor bi se bil pripravljal sem . da sovražnikov pod vodopadom „Shabluka" potem se je drug parobrod uže dne 29. januarija potopil, prišli smo v malih čolničih tistega dne ob > se poslovim zopet od drugih in da doživim svoj čas v popolni osirotelosti. Osirotelost vam ne grozi ludne v „Gubat 55 povedal sem starcu ti, zbog katerih se nepokojite, vrnejo se gotovo, a iz 9 Poročnik Wortley dalje naznanja, da ni nikakorš nega dvoma o tem, da je Hartum padel dne 26. janua pa osoda Gordonova je negotova, ker so si govo vedel sem, da imate sinove in to to je gotovo u jih sinov sinove rija „vaša hčerka ali vnuka, ne?" opomnil sem in pokazal devico in nce o tem nasprotne; vendar pa je splošna misel je bil morj obeno stran da akoravno dokazi ne prevagujejo na Nekateri trdijo, da je z nekaterimi Grki Imam sinove in sinov sinove u odg je v cerkvi v Hartumu zaprt. Propad Hartuma odločil je da so se rodovi Shukriyh-ov pridružili Mahdiju, tako da sta nam zdaj enako sovražna desni in levi breg a da se pogube dečaki (mladenči), katere sem nesrečno uro poslal z doma , zginili bi z menoj vrecl s zemlje, pokazal je devico s kakor usahla drevesa a to u j ? pogledom to ni deklica, to je ptičica nikomur bode na potjeho, ni na pomoč Med domačini je velik strah pred Angleži in z ve- vskliknila je starka nevolj Odločil si, ded, da samo glupost govoriš denes iiko bojaznijo pričakujejo prihoda generala Earleja. to ptičica/ne deklič! ptičica je to zakaj ki govoriš 5 , da je iz raja prile- tela pomoč? tebi Žal ti Gospodovi angelj Zakaj govoriš i da nikomur ne bode na seduištvo. Novoizvoljeni odborniki, med katerimi e ne' delajoalPpa ne povišujo Božje zbrali" so se v pisarni g. deželne vlade svetovalca ker ne dela z rokama tudi čina prejšnjih odbornikov in pa virilist g. dr. Kosle f slave? — ali jih ne pošilja Bog, da ljudi obsipljo z Avg. Wurzbacha na Brega št Njega blagoslovom? — Ali znaš vsaj sedaj, da je ona očit blagoslov? — Angelj Božji je, ki ga brezi svoje nje da Gospod vladini svetovalec naznanil je navzočim 5 je izvoljence sklical samo v ta namen, da si izberej zasluge imaš v svoji rodovini molitva, prijetna Bogu si tako obogatel in omogočil nedolžnost nje prisotnost je povod svojega predsednika njegovega namestnika, prebral je potem do postavna določila in prepustil volitev tu stepi > mori kuga, lakota, vseh sedem egipških uim navadno samo odbornikom. Prevzel je tedaj kot starosta odbor katerih nikov začasno predsedništvo poprejšnji odborov pred ki nikoli nobena ni imela moči do tebe sluga ... izpod tvoje strehe in s tvojega podvorja; . . . zemlj po njej hodevati nje nogi, blagoslavlja nebeška rosa! Ta ptičica ti donaša več koristi vine in tvojega služabništva volov, ki vpreženi v tvoje pluge režejo trdo stepo sedaj, ko žaluješ po tabunu in po svojih vnukih ________to je uže za- sednik gosp. dr. Kos ler ter si je izprosil besede Te ptičice pesen je vsakoršno zlo pregnala kratki opazki k volitvi rekoč, da ima predsednik veliko ? nego delo vse tvoje rodo- več, nego znoj tvojih odgovornost in mnogo težavnega posla izrekoma mor biti pri nujnih vprašanjih zmiraj na razpolaganje moč- njem prihajali vkljub virskim posestnikom, tako so sem jaz popolnoma upokoj ker Marij sedaj je mirna ejala mi na večer, da dečaki vrnejo se stoprv o svitu naznanjenih uradnih ur, vsak dan brez razločka, pa tudi v pozno noč zvečer, tako, da bi se po njegovem prepričanji priporočal na korist stvari sami gotovo najbolj v Ljubljani stanujoči odbornik ter je potem na- M a t e v ž e t a in ? ali ni res, Marijica? „Res je, tetika. prvič sem čul nje glas odgovorila je devica m vedel kot take gospode Trt ni k Tome a, sicer pa je takoj dostavil, kar se razumeva samo po sebi, da je volitev po vsem prosta in da vsak čist kakor zvonec iz najči- navzoč odbornik glasuje tako > kakor sam hoče stejšega srebra Starka je ognjivejše in zaupljivejše tem si privzame gosp. starosta kot zaupna moža govorila vsako trenotje, božala jo je , pritisnila „Hodivi, ugodnejše bode približala se je v tem Marijici, Matevžeta in Ogorelca, perovodstvo pa je prevzel gosp sebi, naposled pa je rekla: Tomec. Navzoči so bili vsi izvoljeni odborniki da odsluživi večerne molitve, 15, in pa 1 virilist, tedaj 1 " to nego da žalosti ni v svesti si!!! UULU5JM3 uuuC, ua .u.a.iu , -------- — - ......-—„ . skupaj 16 volilcev. Gla- se dalje poslušali deda, ki denes zbog svoje sovalo se je ustno in pri prvem glasovanji oddalo se je za gosp. Fr. Trtni k a osem glasov, za g. Peruci- sedem glasov, g. Trtnik oddal je svoj glas g. dr. Ko u a (Dalje prihodnjič.) lerj 5 tako 5 da nobeden prejel potrebne nadpolo vične večine Naši dopisi. Ljubljane. (Spomenica slovenskih državni ti poslancev) napravila je v državnem zboru, v časnikih pa tudi v političnih krogih veliko vriša, pa vse to zoper Ko se je pričela koj po tem volitev v drugič, odšel je g. Trtnik, ostalo je tedaj samo 15 volilcev in pri drugi volitvi glasoval je vsak volilec prav kakor pri prvi ta ko da prejel g. F Trtnik m voljo slovenskih poslancev zgolj za to, ker naučni minister Conrad spomenice ni sprejel tako, da bi se glasov, g. Peruci sedem glasov, ker je pa potem imel g. Trtnik potrebno nadpolovično večino, bil je i z v o 1 j e n Gosp. Peruci o za čel ni k a močvirskega odbora bili mogli nadejati vspeha, posebno pa še za to, ker je ravno ta minister poslancu dr. vitezu Tonkli-u v jav oddal je pri obeh volitvah tudi svoj glas za-se ka kor se je pokazalo, b peh Veselilo nas je, po dovršeni volitvi čuti zadovolj nem budgetnem odseku prav namenoma razžaljivo nQst z izidom tu(ji 0d strani onih odbornikov, kateri osorno odgovoril, na kar ga je, kakor obširno poročilo naše v današnjem zadnjem listu „Novic kaže > dr Tonkl dloč moško 1 Pa tudi slo bil po venski poslanci vsi niso vladi na tako ravnanje odgovora dolžni ostali. Složni in kakor en mož odgovorili so dejansko uže: kak Po tem se je še t m tako jaz teb niso prodrli s svojim kandidatom Za predsednikovega namestnika izbran je tem s trinajstimi glasovi proti dvema posestnik M. Rein šak z Brezovice, dva glasova prejel je g. Knez, ako ravno je izrekel, da volitve nikakor ne prevzame stvar presukala, in slovenski poslanci predrugačili so svoje ravnanje, ko so se prepričali, da je stališče vladino po vsem drugo, kakor ono Po tem predolgo odlašanem konstituiranji močvir skega odbora smemo se nadjati, da se bode sedaj ne katero zavzima njen naučni minister skoraj v vseh mudoma pričelo njegovo imenitno delovanje, in da se bode vsak odbornik, ne glede na osebe, prizadeval, z v činih nasproti Slovencem, in izrekoma vse drugo, kakor ga je izrazil naučni minister nasproti dr. Tonkii budgetnem odseku. — Predrugačilo se je postopanje slovenskih poslancev potem, ko so se prepričali bodo njih pravič polnile. tv samo delovati Izrekoma od predsedništva po pravici pričakujemo da bode nemudoma vse storilo, kar je treba, da od pri in krom ht se iz- prav pristopimo k pravemu delu (Novi pošti) otvorili ste se dne 16 m na Prepričali so se liki da je vspeh postal mogoč po poslanci pri tej pri ložnem in m Dobrovi pri Ljublj v Horjulu iaivl , u.t* f«0"1*1 ulubVVJ tr^ « * v ~ —----- nem postopanji poslancev, po moški odločnosti, ko se je pokazala potreba za to, in pa vsled krepke in tehtne podpore izvrševalnega odbora zborniške večine v prvi vrsti njegovega načelnika grofa Hohen-warta. — To je tudi skupini druzih slovenskih poslancev dalo povod, izreči grofu Hohenwartu zahvalo in pa izprositi njegove in pa izvrševalnega odbora državnega zbora večine daljne podpore v teh zadevah. (Novovolj eni močvirski odbor) bil je konečno (Zivinozdravništvo) dr. Simon Strupijevo prišlo je ravnokar na svitlo v lični, nad 32 pol obsegajoči sini. Cena knjigi broši- knjigi pri J. Blasniku v Ljubljs rana je 1 gold. 80 kr., v platno 20 2 gold. 5 kr > z usnjatim hrbtom pa stane posebej 10 kr gold Pošiljatev s pošto (Dr Kaiserfeld — nekdaj Blagotinšek) več letni deželni glavar štajarski, veden nasprotnik Sloven cem, umrl je dne 14 m. na svojem posestvu (Za dolenjsko železnico) se je konsorcij uže so vendar za 16. dan t. m. sklican, da si izvoli svoje pred- stavil, prvosednik mu je gosp. Josip Kušar, trgovinske zbornice predsednik. Kakor se nam poroča konsorcij uže prošnjo za trasiranje, katero se še to spomlad. , vložil je ima vršiti Iz Reke Kontreadmiral P je nagloma (Prečastiti gospod Janez Knlavic) imenovan je, umrl, pogreba njegovega vdeležil se je tudi nadvolvoda Jožef in guverner Zichy kakor piše včerajšnji „Slovenec za kanonika ljub Ogerska zbornici poslancev pričela se jo ljanske škofije „ad baculum__ katerega je vžival ranjki kanonik Krame r. - zadovoljnostjo nas navdaja to imenovanje in iz srca čestitamo enako novoimenovanemu kanoniku namreč za oni kanonikat veliko razprava o prevstrojbi gosposke zbornice. Pravda vrti se poglavitno krog vprašanja, koliko udov naj sposko zbornico smela i m enovat lad kapiteljnu ljubljanskemu , kakor da dobi v svojo sredo odlič- nimiv bil je do sedaj govor grofa Alberta Aponij je nek napravil na vse stranke tak utis Zelo v go ki da se je baje nega in veleučenega našega rojaka (Dr. Gregoree), do sedaj profesor bogoslovja , . * --------tuu uno, ua ac JO UčiJ1 stanje zdaj še mogočnega ministerskega predsednika Ko lomava T začelo majati vrednik „Slov. Gospodarja nonik in župnik pri Novi Cerkvi v Mariboru, postal je ka- zbornice poslancov sprejela je državni proračun brez spremembe Gosposka zbornica po sklepih Češka Časniki izrekajo svojo evoljo, da so (Novo imenovani vodja ljubljanske gimnazije g. Mladočehi umaknili glasovanju o pristojbinski postavi rj . J----- ti gAilAAAMUlJ V ^ • ---VVAAA UUJ UllUili O auman) prevzel je svojo novo službo, odstopivšemu vodju, glede predloga Rufovega sedaj deželnemu šolskemu nadzorniku g. Jak. Smofeju| bodo" v pTzen^kf^govinski Ski^diHmdi 25^'Nemci zapeli so v petek večer pred njegovo stanovanje z bak- pa 11 glasov ' emCi Ijami došli dijaki več pesmi da ležnosti v znamenje svoje hva Nemška (Za zidanje nove Želimeljske cerkve) podarili dedinskem nasledstvu vojvodstva brunšviskega začela je polagoma vendar pihati dru^a so presvitli cesar 500 gold sapa Vpliv javnega mnenja in vnanjih držav videti da je vplival na merodajne kroge toliko tako sijajna (Sokolova maškerada) je bila letos v resnici pripravljeni dopustiti je* da so sedaj » ------tui , ua flu oC Uči J da v vojvodstvo nastopi vojvoda ;--/ --------' u^uonti , ua v VUJVUUSIVU ] KaKoršne se je pri neumornem delovanji Cumberlandski, se ve da ne brez strogih m skrbi odbora nadjati bilo. Prišlo je mnogo nad 400 osob, med katerimi so bile prekrasne maske. Izmed dostojanstvenikov počastili so to v letošnjem predpustu najsijajnejo veselico: gg. dež. predsednik baron Winkler. deželni glavar grof Thurn, več deželnih poslancev, mest P°goi Zbornica poslancev sprejela je povikšanj za rž in pšenico na carevine čino To je hud udarec za Ogersko marke od 100 kil s pičlo ve katera bo sedaj nih odbornikov in drugih odličnjakov. Zabava je bila žavni polovici nasproti ako naša vlada zna prav porabiti to priliko, morebiti nekaj menj osorna v gospodarskih vprašanjih naši dr- jako živahna Francoska shod anarhistov Novičar iz domačih in tujih dežel mesecev One anarhiste, ki obsodile so oblastnij snovali zadnji v ječo Od kitajsko-francoskega bojišča se čuj ao Dunaja francoska vojska pričenja vojskovanje proti Kitajcem zadnji telegrami naznanjajo, da je francosko vojno bro državnem zboru doživela je pri- dovJe napadlo tri kitajske vojne ladije , ki so bile pri da stojbinska postava skoraj enako osodo, kakoršno je malo silJene> ubežati po reki Ning Poo; konec te bitke še ni dni poprej doživela postava o kongrui; po nasvetu kmet- znan. skega poslanca Rufa iz Lichtensteinovega kluba -----r ~ --------O * v/v , ttVUUV; tO UlbttC OC Li Francoska vojska na suhem pa se je po si nem ških konservativcev vrnila se je pristojbinska postava L<>ng-S jajnih zmagah čez Kitajce pred 10 obrnila m. počenši proti odseku nazaj z nalogo, da jo razdeli v dve postavi ter popravi tako, da sprejme olajšave za kmete, nasproti tabor dne 13 » kjer so imeli Kitajci svoj utrjen 11. in 12. t. m. potolkli so kitajske čete popolnem m. pa so zasedli Long So t katero mesto * . —. ' — —~ ju , liaapi uii 7 . --*---^ ^ & ^ v/u , natciu i ju ca n pa poojstri nasproti velikemu, premakljivemu kapitalu. 80 Kltajci prej kolikor moč požgali in potem zapustili pomočjo levičarjev in Coroninijevega kluba bil je ta Angleška Angleško ljudstvo prejelo je nekaj predlog sprejet z 160 glasovi proti 135. Poljski, t°Iažila za hud udarec, prizadet mu po padu Hartuma češki in Hohenwartov klub glasovali so vsi proti 8mrti generala Gordona, priborila si je namreč an- Rufu, dobro vedoči, da bi se bil predlog zboljšati dal gleška vojska v Sudanu tudi neko zmago pri otoku « — ^ _____• T\ O • • • -______l\ Iliri rv U O.__3 ^ _ ______1 i # • m t pri nadrobni razpravi niso mislili da ua zmagajo, &er »o niso naajan, aa ooao ^aotav pnuunij na., ioua v ooju pa levičarji tako hlastnili po tem predlogu. Levičarji pa z0Pet odlika anglešk general, poveljnik one čete. si dobro premišljujejo, da so doživeli — Bog vedi kako tej Priliki prišel je Angležem tudi spisek Mahdijevega zmago. — Rufov predlog bil je v resnici namenjen za uradnega poročnika o padu Hartuma in o umoru Gor Ruf in njegovi tovariši pa ker se niso nadjali, da bodo Dukla zasedli ji kjer so Sudaneze popolnem pobili, njihov tabor več zastav priborili itd., toda v boju padel je Pri njihove volilce 9 pravi vzrok pa mu je bila nezadovolj nost nemških konservativcev s Conradom -----___------—, „ v>uuluuuui, ker jim je z ------- -------> —----- naredbo vzel vse polajšave , katere jim je dala ljudska jz Suakima pri Rudečem morji do Berbera speljati, ki dona stalno zasesti Zdaj vse kaže na to, da hočejo Angleži Sudan v ta namen hočejo pred vsem železnico šolska postava Cesarjevič Rudolf in soproga njegova nadvojvo dica Štefanija odpeljeta se te dni po železnici v Trst je na reki Nil pod Gubatom in ne daleč pod Hartumom od tod pa na otok Lacroma, v Cataro in še dalj Listnica vredništva > Corfu Gosp T. Z. v 9 Aiou, »icumono, vjiuop X. £j. Atene besedi v Alojzijevišči" priobčimo prihodni n Poročilo o Iz Gorice Za uda deželnega šolskega sveta je imenovalo naučno ministerstvo državnega poslanca in T^rnaf-a Hr VolnaiJa _ Soča" U: _____1 ~ L-^-' -1 prošta dr. Valusija goriških Slovencev 99 1 ki morala biti glasilo Hektoliter se iz složnega postopanja sloven- 7 gold. 38 kr Žitna cena v Ljubljani 11. februarija 1885. : pšenice domače 6 gold. 83 kr, ssih državnih poslancev še ni naučila ničesar ampak prav kakor bi namenoma služila našim nasprotnikom išče pezdirja v očeh deželne vlade kranjske. 73 kr turšice 5 gold. 40 kr rži 5 gold 33 kr banaške soršice 6 gold. 9 prosa 5 gold. 85 kr Krompir ječmena 4 gold. 55 kr. ajde 4 gold. 55 kr kr ovsa 3 gold* 100 kilogramov Odgovorni vrednik Gustav Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani