Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina
tcaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo
SbhjiR*!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
v. iEfo
Murska Sobota, 14. avgusta 1938.
Češkoslovaška
Že mesece in mesece visijo nad osrčjem Evrope temni oblaki, ki neprestano groze, da se sproste svoje uničujoče vsebine. Do zdaj se je še vedno posrečilo, da se je za trenutek odvrnila nevarnost, a kljub mrzličnemu delu vplivnejših evropskih državnikov pa ni uspelo ugasniti vedno bolj tlečo žerjavico. V zadnjih mesecih niso bili redki dnevi, ko so poznavalci političnih razmer vskliknili: »Tako je bilo leta 1914, ko se je začelo svetovno klanje." Vzrok lemu morečemu ozračju pa je spor med Nemčijo in Češkoslovaško, ki je obstojal že dolgo dobo, pač pa je prišel do izraza šele takrat, ko je Hitler sklenil račune z Avstrijo.
Kakor pretežna večina evropskih držav, ima tudi Češkoslovaška številne narodne manjšine. Poleg Poljakov in Madžarov so najštevilnejši Nemci, ki žive naseljeni ob češko-nemški meji na vznožju Sudetov, vsled česar jih imenujejo sudetski Nemci. Teh Nemcev je 3,231.688. Po Hitlerjevih uspehih v zadnjih letih so se tudi ti začeli vedno bolj ozirati v Nemčijo in posledica tega je bila, da so se tudi med nemško manjšino v Češkoslovaški začele širiti hitler-jevske ideje in da so po nemških krajih vzrastle narodno-socialistič-ne organizacije, ki so marširale po godbi iz Berlina. Njihovemu voditelju Henleinu, se je posrečilo, da je vse sudetske Nemce združil, pod narodno socialističnim praporom kakor je to želel Berlin. Ko je bila vsa organizacija izvedena in ko je nastopil ugoden trenutek po priključitvi Avstrije, se je naenkrat oglasil Henlein, ter začel z velikim naporom pripovedovati kako so Nemci na Češkoslovaškem tlačeni, kljub temu, da je vsemu svetu znano, da nikjer ne uživajo Nemci toliko pravic, toliko kulturne in gospodarske svobode, kakor jo uživajo v Češkoslovaški. Na Češkoslovaškem sme vsak državljan nemške narodnosti na isti način kakor Čehi in Slovaki, izpovedati svoje politično mnenje, izpovedati svojo narodnost.
Tudi drugod živijo Nemci v manjšinah tako v Rumuniji, Franciji, na Poljskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Italiji, Litvi itd.
Nemška narodna manjšina v ČSR je največja, medtem ko četrtmi-lijonski nemški manjšini v Italiji z uradne strani sploh odrekajo manjšinski značaj. Sedaj poglejmo nekaj številk, iz katerih se zrcali življenje nemških manjšin:
Nemške manjšine v Italiji in na Madžarskem, kjer jih je skoraj 1 milijon, nimajo nobenega zastopnika v parlamentu, med tem ko ima pol milijona Nemcev v Jugoslaviji 2 poslanca, 1 milijon Nemcev na Poljskem 2 senatorja, tri in četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem pa 70 poslancev in 36 senatorjev. Nemci imajo v ČSR 5293 šol, 1 popolno univerzo i. t. d. Na eno nemško šolo pride 106 otrok, na eno češko pa 115 otrok. V Italiji izhaja 7 nemških časopisov, ki jih pa izdajajo Italijani sami, v Jugoslaviji 18, na Poljskem 71, v ČSR pa 249. V Italiji nimajo Nemci nobene kulturne organizacije, pri nas jih je 45, v ČSR pa 2237. V nobeni drugi državi, izvzemši ČSR, nimajo nemške manjšine svojo radio postajo. Še nekaj primerov z razmerami v Nemčiji: Na eno šolo v Nemčiji pride povprečno 150 dijakov, na Češkoslovaškem pride na eno nemško šolo 102 dijaka. V Nemčiji pridejo povprečno na enega prebivalca 3 knjige, v ČSR pa pride na enega nemškega prebivalca 6 nemških knjig
POLI
Nj. Vel. kraljica Marija se je iz
Rumunije, kjer je bila na pogrebu svoje matere, vrnila na Bled. Tja sta prispela iz Anglije Nj. Vis. kraljeviča Tomiiiav in Andrej, kjer sta se šolala. Tako je zbrana vsa kraljeva družina v Sloveniji, kjer preživlja ssoje počitnice.
Bolgarski kralj Boris je ob priliki vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu sledečo brzojavko: .Srečen sem ker Ti morem poslati svoje najiskre-nejše čestitke ob podpisu solunskega dogovora in Ti sporočiti svoje veliko zadovoljstvo nad tem zgodovinskim dejanjem, ki zagotavlja balkanskim narodom srečno bodočnost." Z prav isto iskrenostjo mu je odgovoril tudi Nj. Vis. knez namestnik, ki h koncu pristavlja, da je ta modra politika jamstvo za mir in blaginjo balkanskih narodov.
Te številke so dovolj zgovorne in popolnoma ovržejo trditev o zatiranju Nemcev v češkoslovaški republiki. Oni hočejo še več: Zahtevajo lastno samoupravno pokrajino v okviru države ali z drugimi besedami: državo v državi. Na eni strani je to iz razumljivih razlogov podprla Nemčija, na drugi strani pa se tega Češkoslovaška brani. Tako je nastala med obema državama napetost, ki je dosegla svoj višek dne 21. majnika, ko so se začele premikati ob češki meji nemški polki in ko je Češkoslovaška poklicala pod orožje svoje rezerviste. Po posredovanju velesil pa je napetost zopet popustila. Začela so se pogajanja med nemško manjšino in praško vlado, katerih uspeh je bil za enkrat le ta, da se je grozeča nevarnost odrinila vedno le za nekaj dni naprej. In takšen je tudi trenuten položaj. De se pa slednjič odpravi ta nevarnost, se je Anglija odločila, da pošlje na Češkoslovaško svojega odposlanca lorda Runcimana, z nalogo, da posreduje med obema sprtima taboroma. Da bi verovali v njegov uspeh, bi bilo za enkrat preuranjeno, ravno tako bi pa bilo prečrnogledno, da bi rekli, da je ves njegov trud zaman. Vsa Evropa gleda z upravičeno zaskrbljenostjo na češkoslovaški problem, od katerega rešitve je odvisen mir na svetu.
TIKA
Pristop Bolgarije k Balkanski
zvezi je odmeval v vsej politični Evropi. Tako je Anglija čestitala Grčiji, Italijani pa so v svojih poročilih po-vdarjali, da pozdravljajo z zadovoljstvom vse, kar lahko pripomore k zboljšanju vzajemnih odnošajev med narodi, ker se napravlja s tem tudi korak k splošnemu evropskemu po-mirjenju.
Slednjič je bilo'določeno, da prispe dr. Maček v Beograd v nedeljo« dne 14. avgusta. Tako se namreč glasijo poročila vodstva združene opozicije. Na potu v Beograd bosta dr. Mačka službeno spremljala podpredsednik HSS inž. Košutič in sarajevski poslanec dr. Šutej. Neslužbeno pa bo šlo z njim v Beograd šf nekaj dru gih zagrebških političnih voditeljev iz tabora dr. Mačka.
Z velikimi cerkvenimi in ljudskimi svečanostmi je bil pred dnevi
ŠTEV. 33.
ustoličen novi patriarh pravoslavne cerkve dr. Gavrilc Dožič. Pri ustoli-čenju, ki se je Izvršilo v Peči, so bili poleg kraljevega odposlanca, navzoči tudi številni ministri.
Velike spominske svečanosti so se vršile prejšnji ponedeljek po vsem Hrvaškem ob priliki desetletnice smrti Stjepana Radiča. Ta dan je namreč poteklo 10 let, ko je umrl hrvaški vo-ditel na ranah, ki jih je 6 tednov prej dobil v narodni skupščini, ko je na njega streljal Puniša Račič.
Češkoslovaško vprašanje je ponovno stopilo v ospredje vsega političnega zanimanja in se vsi evropski časopisi pečajo s to kočljivo zadevo. Vodilni državniki izražajo, kljub trenutni napetosti, svoja mnenja, da se bo proti koncu avgusta začela mirnejša doba v srednjeevropski politiki. Prav tako pričakujejo, da bodo do takrat že vidni uspehi angleškega posredovalca lorda Rucimana. Vsa važnost tega vprašanja je najbolj razvidna iz tega, da se celo Amerika, ki je v zadnjih letih stala brezbrižno vsem evropskim političnim dogodkom ob strani, začela živo zanimati za situacijo v Evropi, posebno pa za razvoj dogodkov na češkoslovaškem.
Na španskih bojiščih je prišlo do malega preobrata. Republikanci, ki so v zadnjem času izgubljali bitko za bitko, so nenadoma prišli v protinapad ter ustavili prodiranje generala Franca. Vse pa kaže, da je to le trenutnega značaja in da bo Francova vojska, ki je v premoči, zopet nadaljevala svoj zmagoviti pohod proti španski prestolnici.
Spor med Rusijo in Japonsko še ni poravnan in še vedno so v teku bitke ob mandžursko-ruski meji. Položaj bi lahko označili: Vojna brez vojne napovedi. Poznavalci razmer upajo, da do prave vojne med Rusijo in Japonsko ne bo prišlo in da se bo dal obmejni spor urediti na miren način.
V Ameriki so organizirali javno glasovanje kakšno stališče bi Američani zavzeli v primeru evropske vojne in s kom bi simpatizirali. 66% glasovalcev se je izreklo za Anglijo in Francijo, 3% za Nemčijo in Italijo, 31«/o pa je bilo nevtralnih.
Francozi so dali bolgarski vladi posojilo v višini dva milijona funtov šterlingov. Posojilo se bo obrestovalo po 5 in pol odstotka in bo vrnjeno v 4 letih.
Pri zadnjih nemirih v Palestini
je bilo doslej ubitih 208 ljudi, ranjenih pa 69. Izmed ubitih je bilo 148 Arabcev, 60 pa Židov.
Razpored proslave na predvečer 20 letnice Jugoslavije v Murski Soboti
Novi predpisi v obmejnem plačilnem prometu
Našim državljanom, ki prebivajo v obmejnem pssu, je bilo do sedaj na podlagi odloka finančnega ministrstva z dne 5. I 1931 odobreno, da pri vsakem prehodu meje vzamejo s seboj za svoje osebne potrebe do 200 dinarjev v našem efektivnem denarju. Posebno po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo naše obmejno prebivalstvo s tem predpisom hudo cško dovano, ker je moralo menjati efektivne dinarje onstran meje po zlati vrednosti marke, torej eno marko za 18 dinarjev, medtem ko notira marka na naših borzah približno 15, srebrni drobiž pa še znatno manj. Na prošnjo obmejnega prebivalstva se je Tujsko-prometna zveza „Putnik* v Mariboru, ki je potom svojih ekspozitur V G~r-nji Radgoni, Šent Ilju in Dravogradu v stalnem kontaktu z obmejnim prebivalstvom, obrnila na finančno ministrstvo fn na Narodno banko s prošnjo, da se v tozadevnem obmejnem plačilnem prometu odobri tudi izvoz protivrednosti v nemških markah. Tudi je Zveza na licu mesta prepričala delegata finančnega ministrstva o utemeljenosti spremembe dosedanjih predpisov. Ts akcija je bila uspešna ter je finančno ministrstvo v celoti ugodilo prošnji. Po novem predpisu, ki je bil izdan te dni, smejo obmejni prebivalci vzdolž bivše avstrijske meje pri vsakem prestopu meje vzeti s se boj nemške marke v srebru v protivrednosti do Din 200. Prodaja mark mora biti brezpogojno vpisana v obmejnih legitimacijah, na kateri tudi carinske oblasti potrdijo izvoz. Put-nik-ove ekspoziture v Šent Ilju, Gornji Radgoni, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v Dravogradu in na Jesenicah bodo skrbele za zadostno zalogo srebrnih mark, ki lih bodo stavile na razpolago obmejnemu prebivalstvu po najugodnejših dnevnih cenah.
Kopica nesreč.
Trgovski potnik ZadravJc Božo iz Zagreba je dne 5. avgusta t. I. ob 22. uri vozil s svojim avtomobilom iz Ra-denc proti Murski Soboti. Seboj je imel dve gospodični. Ko je prevozil skozi Tišino, je prispel na naravno pot. Zbrze! je z avtom proti križu ob pokopališču Murski Črnci z vso brzino, nemeneč se za ovinek, ki se tam nahaja. Ko je pa avto na ovinku zavil proti Murski Soboti, se je vozilo, vsled prenssgie vožnje, zvrnilo in zdrsnilo črez obcestni jarek na polje. Obe gospodični sta dobile prav hude telesne poškodbe, dočšm je šcfer ostal nepo škodovan. Avto se je le delno pokvaril. V kratkem razdobju je dospel na mesto nesreče s svojim avtomobilom g. Kolarš Bela, glavni knjigovodja tvrtke Benko v M, Sobot'. Ustavil je svoj avto sn pohitel k ponesrečencem, ki so ječali na polju poleg avtomobila. S pomočjo svojega sopotnika, je obe gospodični prenesel na svoj avto in jih takoj odpeljal v bolnico. — Z ozirom na razne končljive poškodbe potnic, je takojšajš prevoz istih v bolnico dcsti pripomogel k hitrejšnjemu zdravljenju in morda tudi odstranil gotove komplikacije, ki bi lahko nastale, aico ne bi se jim nudila hitra zdravniška pomoč. Nezgodo je zakrivil šofer s prenaglo vožnjo, ki se bo mora! z« to zagovarjati.
Krog.
Pretekli teden je vozil po naši vasi s svojim motornim kolesom g. Feren-čič, banovinski uradnik v Ljubljani. Ob tej priliki se mu je zaletel v kolo neki veliki pes tako močno, da se je motorno kolo zvrnilo pri čemer je g. Ferenčič tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Zdravi se v bolnici v Murski Soboti.
M. Sobota.
G. Nadai Ladislav, trgovec je pretekli teden po naključju na igrališču v Murski Soboti nesrečno padel in si zlomil levo nogo. Tudi on se zdravi v bolnici v Murski Soboti.
Drava odnesla Z00 johov zemije
Kmetovalcem v Gornji Hraščani, srez Čakovec, je Drava v zadnjih dveh letih odnesla 200 johov rodovitne zemlje. Ponovno prosijo oblast za takojšno regulacijo reke. Kakor vidimo povzročujejo reke, radi nezadostne regulacije, povsod mnogo škode. V tem primeru je škoda tembolj občutna, ker odnešene zemlje nikdar več nebo.
W0 ovc je ubila strela
V Bijelem Polju pri Sarajevu so zbežale ob zadnjem hudem neurju, 500 ovc pod neki košati hrast. Medtem je v hrast udarila strela in ubila 440 ovc. Nekatere je popolnoma raztrgala, druge pa samo ubila. Ovce so bile tam na paši in so pripadale dvema kmetoma.
Podpirali«
Jursko Krajino"!
Roko si je zlomil.
G. inž. Hofbauer Hugo, uslužben pri občini M. Sobota, si je pred dnevi ob nekem, lahko bi rekli nepotrebnem opravku, zlomil roko.
Nezgoda g. Zupančiča.
Gospod Župančič, tudi v M. Soboti poznani avtomobilist, ki je sedaj kot predavatelj na šoferski šoli v Mariboru, je pretekli teden vozil z svojim avtomobilom v Mariboru precej naglo. Nasproti mu je privozi) avto, ki je pa zavil v neko dvorišče. Zupančič se je premalo izognil i radi tega zadel v ozadje avtomobila. Nagla vožnja je povzročila v tem slučaju tako močen sunek, da se je Zupančičev avto večkrat pre-vrgel in popolnoma razbil. V avtu je imel seboj dva gospoda, ki sta dobila, vsled karambola, smrtno nevarne poškodbe, dočim je Župančič le lahko telesno poškodovan.
Vsem udeležencem mariborskega tabora.
Obveščamo vse prizadete, da bo vozil dne 14. avgusta 1938. dopolnilni vlak iz Hodoša okoli ene zjutraj in se bo ustavil na vseh postajah od Hodoša do Murske Sobote odnosno do Ljutomera. Brez posebnega obvestila.
Z ozirom na priporočilo kr. banske uprave, da bi v proslavo 20 letnice Jugoslavije posamezne občine organizirale tudi manjše proslave v večjih krajih banovine, je sklenil tukajsni krajevni odbor, da se vrši ta lokalna proslava v Murski Soboti In sicer na predvečer t. j. v soboto, dne 13 avgusta t. I. po sledečem' razporedu:
1.)	Povorica. V ta namen se zbere celokupno občinstvo Murske Sobote in okolice pred osmo uro zvečer ns Glavnem trgu. Točno ob osmi uri krene povorka iz mesta po določenih ulicah in se vrne nazaj na Glavni trg.
2.)	Štafeta z bakSfami. Sode lujejo vse telesnovzgojne in športne
DOMA IN DRUGOD
—	Velesejem. Jesenski velesejcm bodo letos odprli v Ljubljani 1. septembra. Razstavili bodo vsakovrstne predmete, živali in produkte kakor; veteržna, higijena, vzorne farme itd. Razstava koz frs ovc bo 4. do 8. septembra. Zvezna razstava sivorjave govedi bo združena s plemenskim sejmom, ki bo 10. in 11. septembra. — Razstava zveze gospodinj „Naši gostje". Naloga in delo žene v tujskem prometu in družinskem krogu. Praktična navodila. Obiskovalci velesejma bodo deležni polovične vožnje na železnicah in parobrodih.
—	Posnemanja vredno. V okolici Bjelovara zidajo kmečke domove z dohodki prirejenih iger in tombol. Na ta način samopomoči so že sezidali mnogo kmečkih domov. Tudi pri nas bi bilo koristno to upeljati.
—	Gradbeno gibanje v Beogradu. V naši prestolici so lani dogradili 333 novih zgradb. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je bilo zgotovljenih 188 poslopij. Kot vidimo se Beograd razveseljivo širi.
—	Gozdni požar. Na griču Toplič pri Budni je pred nekaj dnevi nastal gozdni požar in se je vsled suše razširil na 15 hektarjev gozda. Poleg velikega števila domačega prebivalstva, je prihitel gasit ogenj ves inženjerski bataljon iz Tivata.
—	Divji človek prejet. V bližini Kiseljaka v Sarajevu so orožniki prejeli človeka, ki je živel v gozdu in se je le tu in tam približeval naseljem. Bil je ves zarašen in podoben divjemu človeku. Njegove indentitete še niso mogli ugotoviti.
—	Eno uro pred poroko se je vrgla pod vlak. V občini Satmar (Ru-munija) je bilo vse pripravljeno za poroko 19 letne šivilje Marije Talas. Toda, mlada nevesta se je vrgla eno uro pred poroko pod vlak, ki jo je popolnoma zdrobil. V poslovilnem pismu je navedla, da si je vzela življenje zato, ker ni ljubila določenega mla-doženca, ampak nekega drugega mla-dega fanta.
—	Krutost. Veliko krutost je izvršil neki delavec v občini Filipesti (Romunija). Obdolžil je svojega tovariša tatvine enega zajca in ga po kratkem prepriru pretepel, zvezal k drevesu in
organizacije v Murski Soboti. Zmago-: valeč prižge kres.
3) V svitu kresnega cgnja slavnostni govor predsednika občine gospoda Hartnerja, nato godba, ognjemet in prosta zabava.
Z ozirom na zgodovinski pomen proslave, apeliramo na celokupno občinstvo, da se udeleži proslave v čim-večjem številu.
Odhod dopolnilnega vlaka za Maribor v nedeljo ob 3.12 uri.
Meščani, razobesite zastave dne 13. in 14. avgusta I
ODBOR.
z žarečim železom obžgal podplate tako, da se je onesvestil. Potem ga je oblil z vodo in mu izbil prednjo čeljust. Kasnejši so ga aretirali, težko poškodovanega pa odpeljan v bolnico.
— Kaj je vse mogoče? V mestu Gran ob Donavi je neka, čeravno starejša, pa vendar živahna kmetica poklicala na podstrešje svojega starega moža in ga zašila v eno vrečo. Le tu in tam je možu nosila nekaj hrane tako, da je v kratkem času popolnoma onemogel. Slučajna hišna preiskava je odkrila to krutost. Starčka so rešili iz vreče, ga očistili in odpeljali v bolnico, nezvesto ženo so pa spravili v zapor.
Požari
Dne 6 julija t. 1. je požar uničil nekemu kmetu v Cikečki vasi stanovanjsko poslopje, mnogo sena in kmečkega orodja. Škoda znaša 12.000 din.
Dne 8. julija t. 1. je nastal požar v gozdu gospoda Ožvald Josipa v Ivanjševcih in upepelil za pribiižno 6000 din. posečenih in složenih drv.
Dne 21. julija t. 1. je zgorelo posestniku Kožic Petru v Peskovcih stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter mnogo krme in orodja. Škoda 20 tisoč dinarjev.
Dne 20. julija t. 1. je v Kuštanov-Crh postala žrtev požara stanovanjska hiša štv. 100. Škoda 20.000 din.
Dne 28. julija t. 1. je vsled strele nastal požar v stanovanjskem poslopju Zrinski Aleksandra v Moščancih. Ogenj se bliskoma razširil po celem poslopju in v trgovini, ki je last Zelko Petra* Številne gasilske čete, med tem tudi obe motorki iz Murske Sobote, so zmogle, radi pomanjkanja vode, požar le omejiti. Skupna škoda 45.000 dinarjev.
Dne 28. julija t. L je ravno tako udarila strela v stanovanjsko hišo g. Fiisar Štefana v Brezovcih. Hiša je bila s slžmo krita, radi česar jo je požar takoj objel in radi hitrega nastopa domačih gasilcev le deloma obžgal. Škoda 15.000 din.
Dne 1. avgusta t. 1. je strela zanetila požar v gospodarskem poslopju g. Nemec Mihaela v Domajincih, ki je uničil celo poslopje, vso krmo, snopje pripravljeno za mlatitev in mnogo gospodarskega orodja. Škoda 40 tisoč din.
Na vseh požariičih so gasilske čete nastopile in poSare v glavnem omejile.
domače \? e sti
—	Osebna vest. Predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr. Fran Žiher je nastopil s 1. avgustom svoj redni šest tedenski letni dopust. Nadomestuje ga sodnik okrožnega sodišča g. Moškon Stanko. Tudi državni tožilec g. dr. Juhart Albin je nastopil s L avgustom svoj letni odmor in ga zastopa njegov namestnik g. Groznik I?an.
—	Mojsterski izpit je položil. Te
dni je položil v Mariboru mojstrski izpit g prav dobrim uspehom, dosedanji miz. pom. g. Peček Aleksander. Mlademu in splošno priljubljenemu ter simpatičnemu gospodu iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha in sreče v njegovem poklicu. G. Peček je star komaj 22 let In je torej najmlajši mojster pri nas.
—	Oglas. Prema rešenju EPBR. 600 od 15. januara 1938 godine objavljuje se prva usmena javna licitacija za liferovanje mesa za potrebe vojske Mursko Sobotskog garnizona za vreme od 1. oktobra 1938 do 31. marta 1939. godine. Licitacija če se održati u kan-celariji Komande mesta Murska Sobota na dan 16 avgusta 1938 godine u 11 časova pre podne. Kaucija se poiaže na kasi Komande mesta istog dana do 10 časova. Uslovi za hferovanje — isporuku ovog mesa mogu se videti svakog radnog dana u vremenu od 8 do 12 i od 16 do 18 časova. Nadme-tači moraju imati sva predvidjena dokumenta po Zakonu o državnom računovodstvu. — Iz kancelarije Komande mesta Murska Sobota br. 782. Komandant pesadiski poručnik Stan. I Špoljarič, s. 1.
tlllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIHIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Dr. BRANDIEU SILVIJ
ZDRAVNIK ZOPET REDNO ORDINIRA.
tlllllUlIlllllllllllllllUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
—	Vsem kmetovalcem iz Prek-murja priporočamo nabavo plugov LESCE, ki so v našem kraju že pre-skušeni in so se obnesli. Tovarna v Lescah izdeluje pluge iz jekla, deske pa iz pancer jekla ter se zemlja nanje ne prejema. Izdelava je prilagodena razmeram našega kmetovanja in zato ti plugi prav lahko tečejo in zemljo lepo obračajo ter tako najuspešnejše zatirajo plevel. Lesce plugi so najcenejši!
—	Poroka. Gospodična I r e n k a Vezer, hčerka uglednega posestnika, gostilničarja in predsednika občine Martjanci, gospoda Vezer Geze, se je dne 6. avgusta t. 1. poročila z gospodom Habe Francom, profesorjem na gimnaziji v Ptuju. Čestitamo 1
—	Himen. V soboto, dne 30. julija t. 1. se je vršila v kat. farni cerkvi poroka Sedonja Štefana, mizarja iz Miajtinec in gdč. Vere Balaško iz Rakičana. Kot priči sta bila gg. Dr. Brumen Tone, advokat in Novak Anton, višji s. ofic. v pok. iz M. Sobote. Mlademu simpatičnemu paru želimo obilo sreče.
—	Rubež. Radi terjatve stroškov za izgubljeno tožbo, se je pred dnevi v stanovanju neke stranke v Murski
Soboti vršil rubež, pri čemer so se zarubili predmeti, ki niso last stranke, pri kateri je bil rubež napovedan. Za-rubljeni predmeti so bili dani v varstvo stranke, ki je tožbo dobila, kar je povzročilo nerazpoloženje lastnika zarubljenih predmetov. Temu bi se lahko izognilo, ako bi se zarubljene predmete dalo v varstvo občine, ka kor se je do sedaj vedno delalo.
—	Šalamenci. Neki gospod iz naše bližine, nas je v Slovenskem gospodarju 27. julija 1938, zopet obdeloval. Tokrat je bil tako nesramen, da nas je pred vso javnostjo, radi tega, ker smo mu povedali resnico in ker smo po svoji dolžnosti zagovarjali naše težnje, opisal kot zlobne, odnosno omejene. Mi vemo, da je pri nas % prebivalstva evangeličanske vere in da vse to prebivalstvo želi svoje šoloobvezne otroke pošiljati v puconsko šolo, kakor tudi, da je bilo pred leti uradno ugotovljeno, da je razdalje od nas do Puconcev mnogo krajše, nego do Pečarovec. Če je bilo merjenje nepravilno, kakor dopisnik v Slovenskem gospodarju trdi, to nam ni znano, niti ne moremo tega trditi. Zlobnost in omejenost naj si pa dopisnik še nadalje obdrži za sebe in naj nas ne označuje po svojem kopitu. Da, še več kot svojo omejenost je nekdo nekoč javno pokazal v Banatu in še marsikje drugod, o čemer se slršijo različne verzije.
—	Prireditev. Prostovoljna gasilska četa Tropovci si bo pustila 28. avgusta t. 1. blagosloviti gasilski dom in motorno brizgalno. O razporedu bomo pisali v bodoče. Prireditev bo prvovrstna, udeležba se obeta obilna.
—	TeSanovci - Suhi vrh. Dne 21. avgusta 1.1. se bo pri nas izvršila blagoslovitev novega gasilskega dvma. Na prireditev, ki se začne ob 14. uri, so povabljene vse okoliške gasilske čete in ves narod. Kdor se hoče med nami na ta dan porazveseliti in si na-vžiti našega hribovskega zraka, naj se blagoslovitve doma in kasnejše veselice udeleži.
—	Krplivnik. Gasilske čete Šalov-ske občine bodo izvajale dne 21. 8. t. 1. pri nas okrožne gasilske vaje. Poleg ročnih brizgaln bodo gasilci uporabljali tudi dve motorki, kar bo za našo vas posebna novost. Po vajah se bomo pa prijateljsko zabavali na domači prireditvi, za to prosimo vse občane in zunanje prijatelje, da nas na ta dan obiščejo.
—	HodoS. Evang. žensko društvo v Hodošu tem potom izreka najtoplejšo zahvalo vsem tistim cenj. gostom, ki so se dne 31. julija t. I. udeležili prireditve in so z svojim preplačilom prispevali dobrodelnemu namenu.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Sporočiti Vam moram, da je bivii tajnik naiega združenja g. Pollak službo pri našem združenju odpovedal. Na njegovo mesto sprejeli g. Veble Aleksandra, ki ima v posiih strokovnega tajnikovanja že večletno prakso.
S posebnim zanimanjem se je uprava posvetila propagandi za naš »Trgovski list". Zbrali smo med članstvom 103 novih naročnikov in to naročnike za tedensko izdajo našega lista. Brez dvorna moramo skrbeti, da bo število naročnikov za »Trgovski list" napredovalo, kajti ta list je za nas edino učinkovito orožje, ki nas brani pred raznimi preganjanji, katerim smo izpostavljeni.
Letos začetkom junija se bo vršil ob priliki Ljubljanskega velesejma vse-državni trgovski kongres, katerega se bodo udeležili preko 5000 delegatov trgovskega stanu iz vse države in po sporočilih, ki smo jih prejeli, se bodo tega kongresa udeležili tudi nsši tovariši iz Bolgarije. Ker bo to za naš stan velevažna manifestacija, prosim navzoče tovariše, da se tega kongresa udeleže v čimvečjem številu, da iz-nesemo tam vse naše želje in pritožbe, ki nas tarejo. Pri Zvezi je sestavljen poseben kongresni odbor, ki se mrzlično pripravlja na organizacijo tega kongresa. O detajlih tega kongresa se bo poročalo v našem »Trgovskem listu", zato je važno, da se člani že sedaj zanimajo radi udeležbe na tem kongresu in pri vseh onih prireditvah, ki jih kongresni odbor v ta namen pripravlja.
S tem sem Vam na kratko poročal o najvažnejših ukrepih našega združenja v minuli poslovni dobi, ter Vas prosim, da vzamete moje poročilo na znanje, oziroma, če bi imel kdo kaj pripomniti, naj se javi k besedi.
K besedi se je prijavil zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani, zbornični svetnik g. Jože Hrastelj.
Poročilo zborničnega svetnika g.
Jože Hrastelj a.
Zbornični svetnik g. Hrastelj seje predsedniku gospodu Čehu najlepše zahvalil za pozdrave, ki jih je bil deležen pri otvoritvi današnjega zborovanja in sporočil zborovalcem, da mu je bila poverjena častna dolžnost, da pozdravi današnjo skupščino v imenu Zbornice najprisrčneje. G. Hrastelj je v svojem nadaljnem govoru izklesal zasluge našega združenja, ki je pokazalo v vseh borbah za dobrobit našega stanu, veliko živahnost, ter se je posebno pohvalno izrazil o uspehih združenja pri pobijanju krošnjarske nadloge. Danes, ko se skoro vsa združenja v dravski banovini pritožujejo, da krošnjarska nadloga narašča z dneva v dan, ga je poročilo predsednika, da se je našemu združenju posrečilo krošnjarstvo iz tega sreza iztrebiti za skoro 50%, v resnici iznenadllo. K tem uspehom izreka g. zbornični svetnik upravi našega združenja iskrene čestitke in pripominja, da bi se ostala združenja delovanje našega združenja v boju proti krošnjarstvu vzela za vzgled. Prijetno presenetila ga je tudi vest, da je naše združenje sklenilo zidati »Trgovski dom", kjer bodo v prvi vrsti nameščeni šolski prostori za vzgojo trgovskega naraščaja. To bi biio prvo podeželsko združenje v dravski banovini, ki se je lotilo z vso resnostjo tega za vzgojo trgovskega podmladka tako važnega vprašanja, da zasluži naša organizacija že samo iz tega vidika največja priznanja, kajti naša organizacija bo dala pobudo tudi ostalim podeželskim združenjem, da se lotijo z isto vnemo in požrtvovalnostjo gradnji lastnih domov.
Nato je zborničoi svetnik v daljših izvajanjih orisal intenzivno delo naše Zbornice, ki se je zanimala za vsa aktualna vprašanja pri delu za konsolidacijo naiih težkih gospodarskih prilik. Posebno zanimiva so bila izvajanja g. svetnika o pomenu tiska v borbi za naie stanovske pravice. »Trgovski list" tako nadaljuje g. Hrastelj svoj
govor, je edino orožje, s katerim se lahko uspešno borimo proti vsern zunanjim uplivom, ki škodujejo našim eksistencam, zato ne morem dovolj jasno povdariti kako nujno nam je potreben tak list. Prva dolžnost vsakega trgovca bi morala biti, da našo edino stanovsko glasilo »Trgovski list* moralno in materijelno podpre. Brez stanovskega glasila bi bila vsa naša prizadevanja zaman in naše borbe jalove, kajti glasilo najde pot tudi tja aa ona mesta, ki so nam sicer teško dostopna. Samo s pomočjo strokovno redigiranega glasila nam je mogoče, da merodajne činitelje informiramo v pravi luči naše težaje, svarila, predloge, nasvete in nauke v vseh vprašanjih, ki morajo zanimati vse krmarje našega javnega življenja. Zato je dolžnost vsakega našega člana, da si »Trgovski list* naroči ščimer prispeva tudi materjelno, da list ostane na tisti višini, ki mu kot stanovsko glasilo tudi gre.
Izvajanje g. Hrastelja so našla pri zborovalcih živahna odobravanja.Predsednik g. Čeh se je gospodu svetniku najlepše zahvalil za lepe in bodrilne besede. Nato je podal besedo tajniku g. Veble-tu, ki je podal sledeče
tajniško poročilo.
Kakor je že gospod predsednik omenil v svojem predsedniškem poročilu, sem tajniške posle prevzel šele pred kratkim. Nastopil sem službo 1. marca t. 1. in od tega časa dalje vršim tajniške posle, zato mi je tudi nemogoče, da predložim slavni skupščini popolno tajniško poročilo. Pre-dočiti Vam hočem samo nekaj podatkov, ki sem jih zbral iz spisov.
Po delovodnem protokolu sem ugotovil, da je združenje obravnavalo vsega 314 aktov. Važnejši akti so bili predloženi v razpravo sejam uprave združenja, oziroma raznim konferencam, ki so bile za to sklicane. Plenarnih sej je bilo vsega 10. Združenje je sklicalo dva širša sestanka sadnih trgovcev in eno konferenco na kateri se je razpravljalo o telefonskih razmerah v našem srezu.
Združenje je štelo koncem leta 1936 vsega 373 članov. Med letom je bilo 26 članom obrt podeljena. Obrt je odložilo 9 članov. Stanje članstva koncem leta 1937 je znašalo 397 torej izkazuje porast za 24 članov. Obrtne pravice celokupnega članstva so po strokah razdeljene takole:
na trgovine s perutnino odpade 78 pravic
»	n	z jajci	n	81	n	
M	»	s svežimi in su-				
		himi gobami	n	8	n	
»	branjarije		n	57	m	
n	trgovine z živo in zaklano					
		živino		32		
n	»	z živimi in zakla-				
		nimi svinjami	n	33	n	
n		z divjačino	n	9	n	
n	*i	z meš. blagom	n	137	p	
n		z alkoholnimi pija				
		čami v zap. stekl.	m	9	it	
n	M	ž vinom na debelo	»	1		
n	n	s polj. pridelki	m	54	n	
n	m	s klobasami, kru-				
		hom in drobnar.	»	9		
»	n	s sadjem	n	16	n	
n	t>	s čevlji usnjem in				
		čevlj. potrebšč.	»	6	n	
n	»	s knjigami, šol. po-				
		potrebšč.,papjrjem	n	7	»	
9	m	z lesom	»	9	is	
n	*	s fotografskimi				
		potrebššinami	*	4	•	
n	n	z materijalnim blagom (drogerije)	n	1	n	
n	n	s konji	n	4	n	
n	m	z manufakturo in	'			
		konfekciio		9	0	
m	m	z gradbenim mat.	n	8	0	
n	tehtnice		»	6		
» m	sejmarstva na razne druge stroke		» n	26 14	n $9	
Omenjeno razdelitev se ne sme primerjati s stanjem članstva, ker so nekateri člani v posesti dveh, treh in celo več obrtnih pravic. (Dalje)
Uradni teCaii za avgust.
Finančni minister je predpisal za avgust naslednje uradne tečaje (objavljamo samo nekatere):
Angleški funt sterling 1 kom Din 238— Amerikanski dolar 1 „	„ 43-30
Kanadijski dolar 1 „	„ 4310
Nemška marka v bankovcih 1 kom 15— Magyarski pengo po 100 kom „ 860 — Francoski franki 100 „	„ 132 —
Švicarski franki 100 „	„ 1000.—
Italjanska lira	„ 227 —
Češke krone	100 „	„ 150 —

MURA : DRAVA 5:1.
Dne 7. t. m. je gostovala Mura v Ptuju, kjer je sigurno premagala tamkajšnjo Dravo. Tekma se je odigrala v dežju in slabem terenu, kljub temu pa so Muraii pokazali lepo kombina-torno igro.
*
SK Mura bo dne 21. t. m. gostovala v Varaždinu in bo nastopila v predtekmi lšgaške tekme Slavija : Hij-duk proti komb. moštvu Slavije.
Ljubljanski nogometni podsavez objavlja sledeči sklep:
„Z ozirom na izražene želje delegatov klubov ob priliki podsavezne skupščine in z ozirom na tozadevno doseženo soglasnost se spremenijo propozicije za tekmovanje v podsa-veznetn prvenstvu v toliko, da v finalnih tekmovanjih prvega razreda tekmuje osem klubov, in sicer po trije iz Ljubljanske in Mariborske ter dva iz Celjske skupine; to finalno tekmovanje se igra po dvojnem cup sistemu.
Začetek prv. tekmovanja v I. razredu se prenese na 4. september t. i.,
s tem, da ostane vrstni red parov in terminov v vseh skupinah, kakor je bilo objavljeno."
SOKOL
Vsemu članstvu in naraščaju!
Na predvečer proslave 20. letnice Jugoslavije v Mariboru — v soboto, dne 13. avgusta 1938 — bakljada po mestu, kres, umetni ogenj i. t. d. Zbor vsega članstva in naraščaja ob 19.45 (tričetrt na osem zvečer) pred bivšo trg. Fflrst & sin na glavnem trgu ! Ovil z znakom! (Po povorki, štafeta (sokolsko društvo, fantovski odsek, S. K. Mura). Bratje in sestre 1 Prosimo polnoštevilne udeležbe 1
Znake in legitimacije za vožnjo v Maribor dvignite takoj v trgovini br. Domanjka. Odhod posebnega vlaka ob 3.12. — V nedeljo v Maribor vsi v krojih!
Z d r a v o 1 Sokolsko društvo Murska Sobota župa Maribor.
Za vse Izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
BETONIT,
kem. isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
ZA JESENSKO GNOJENJE
priporočamo sledeče vrste fosfatnih in drugih gnojil:
Rudninski superfosfat 16% Fosfatno žlindro 6/10/18% Kostno moko 30% Kalijevo sol 40% Apnenievo moko
katere ima stalno na zalogi po najugodnejših cenah
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
d. d. Celje In Hrastnik
Opozarjamo tudi na
HrastniSko klaino apno
za krmljene živine.

DNE 6. AVGUSTA 1938 SE JE ODPRLA NOVA TRGOVINA S KRATKIM MODNIM BLAGOM.
Čast mi je obvestiti cenjeno prebivalstvo Murske Sobote in okolice, da sem O TVORIL v lokalu prejšnje A. FURST IN SIN trgovine v I MURSKI SOBOTI, Radgonska cesta 1.
TOVARNIŠKO SKLADIŠČE PERILA,
kakor tudi KLOBUKOV, KAP, DEŽNIKOV in vse drugo KRATKO BLAGO bom držal stalno na zalogi. — Trudil se bom, da svoje cenjene odjemalce tako z nizkimi cenami, kakor s solidno postrežbo zadovolim. Raditega se vljudno priporočam za obilen obisk
CBENŠPANGER ŠALAMON, B5KH7"
Najnovejši modeli
ZDHOBPP, 9ICT0BIB, 9R0IE
irmifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiictfiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiititiutiiiiiiinniijijHiH stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji.
Samo pri tt.
ŠTIVAN ERNEST
motorna vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d.
Toma perifl d. d. Lesce pri Bledu
Oddelek za pluge
IZDELUJE najmodernejše jeklene pluge, •kopalnike, osipalnlke, izorovače za krompir, njivske in IravniSke brane.
Kmetovalec! Njivo obdelaš z najmanjšim trudom le, če orješ z Lesce plugom.
Naročila pošlji na:
Lesce plugi, Ljubljana
Sv. Petra c. 60.
Sprejmeta se
dva dijaka ali dijakinji na hrano in stanovanje. FUJS KAROL, Šolska ul. 43
PRODA SE PO CENI
Hipokratova zemlja.
Dež je največji prijatelj Grkov, a večkrat, in to v mesecu juliju pa vse do konca meseca avgusta pa jim postane njihov veliki sovražnik. V teku obeh mesecev namreč preveč dežuje, kar povzroča veliko škodo žetvi, a istočasno omogoča širitev malarije.
Neizogibna posledica tega je pomanjkanje moke ter veliko povpraševanje po ki-ninu. Ker so omenjeni dve materiji za Grčijo enake in neobhodne važnosti, a obe se uvažate iz inozemstva, si lahko mislimo, s kakšnimi težkočami se mora boriti grška vlada, če obe primanjkujete.
Grk umira, če nima kruha, prav tako pa umira, če nima kinina, saj se povsem upravičeno pripisuje propad stare grške hegemonije in visoko razvite helenske kulture, uničujočim vplivom malarije.
Že Hipokrat, čigar delovanje je neizmerne važnosti za medicino, je opisal malarijo kot bolezen, katere vpliv zavira napredek človeštva. A v takratni dobi so bili brez obrambe proti tej bolezni, medtem ko danes razpolagamo z odličnim zdravilom. Vendar pa je po propadu starega grškega sijaja preteklo še mnogo vekov, dokler ni slučaj odkril odlične lastnosti lubja kina.
Danes se surova škorja kine v splošnem ne rabi več kot lek proti malariji, temveč kinin, ki se iz njega dobi.
Pred nedavnim je Komisija Društva narodov za pobijanje malarije v svojem specielnem poročilu »Zdravila proti malariji" izrazila mnenje, da je najboljše kratkodobno zdravljenje sklninom 1,6—1,8 gramov kinina dnevno za dobo od 5—7 dni, a obenem tudi najceneje, ker ni potrebno naknadno zdravljenje, a recidive se zdravijo na isti način.
V Grčiji se kratkodobno zdravljenje vrši 2e dalje časa in v veliKem obsegu ter so s tem načinom zdravljenja dosegli krasne uspehe.
Kot zaščitno sredstvo priporoča Komisija za zatiranje malarije dnevno dozo od 0,4 gramov za dobo cele sezone malarije.
V MURSKI SOBOTI pri Radgonskem marofu:
dober možen žrep, stavbeni les in zidna opeka I. vrste.
VOGLER J. BELTINCI.
P
2
ll
Stanovanje.
Z dnem 1. septembra 1938 se izda v Murski Soboti Grajska ulica, iz 5 sob in pretikin obstoječe stanovanje. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI.
Z dijofia ali dijabinje
nižjega razre-. da se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov se poizve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti 2
2 mizarska pomočnika
se takoj sprejmeta pri JARNEVIČ PETRU mizarskem mojstru v Murski Soboti.
Na hrano In stanovanie
sprejmem iz boljše hiše 3 dijakinje. Natančnejša pojasnila daje SCHOCK ŠAMUEL, 2 M. Sobota, Lendavska c. 17.
Proda se hiša
z 2 sobama, kuhinjo in vsemi pritiklinami, kakor tudi klet, uta in lepi vrt. Natančnejša pojasnila se poizvejo pri SERŠEN IVANU, Murska Sobota, Križova ul. 21.
Posl. št. I 1624/37
Dražbeni oklic
Dne 14. septembra 1938 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskim poslopjem, gozdov, njiv, travnikov, itd.
Zemljiška knjiga: Poznanovci vi. št. 113, 81 in 171.
Cenilna vrednost: 54 269 Din.
Vrednost pritiklin: 2460 Din.
Najmanjši ponudek: 37.819 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, s» priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče i Murski Soboti
odd. IV., dne 12. maja 1938-