Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček. "rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za ogrevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana
Izhaja vsak dan zintra| razen ponedeljka in dneva po praznika.
e Uredništvo In uprava! Kopitar|eva 6, Lfub^pa. = 1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubma. I I	Telelon 4001-4005.	;
Abbonamenli: Mcs« 12 Lire; Estero, mase 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni Filiale! Novo mesto. \
Concessionaria esclusiva per la pubblicitA di provenienza italiana cd estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano.
II Bollettino No 683
Vivace attivita aerea in Cirenaica
Quattro velivoli inglesi distrutti
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica:
Vivace attivita aerea nel cielo cirenaico. Nostra caccia, impegnato combattimento con una forte lormazione nemica nei pressi di Ain Gaza-la, abbatfeva due velivoli e dieci altri mitragiiava efiicacemente.
Durante un'incursione sul B e n g a s i, che non ha causato vittime, un apparecchio britannico colpito della difesa contraaerea e precipitato al suolo.
Due nostri apparecchi non sono tomati alla base. In duello aereo un ricongnitore iaglese i stato distrutto dalla nostra caccia nel Mediterraneo centrale.
Vojno poročilo it. 683
Živahno letalsko delovanje nad Cirenajko
Štiri angleška letala sestreljena
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Živahno letalsko delovanje nad Cirenajko. Naša lovska letala, ki so se spustila v boj z močno sovražno skupino blizu Ain Gazale, so sestrelila dve letali, 10 pa jih izdatno obstreljevala.
Pri sovražnem poletu na B e n g a z i, ki ni naredil žrtev, je padlo na tla eno angleško letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba.
Dve naši letali se nisla vrnili v oporišče.
V srednjem Sredozemlju so naša lovska letala v zračnem boju sestrelila eno angleško ogledniško letalo.
Vojni položaj v Aziji
Vedno hujši japonski pritisk na Corregidor in Birmo — Kitajci zahtevajo nujno pomoč
Tokio, 15. aprila. AS: Japonsko letalstvo nadaljuje z obstreljevanjem ciljev na Corregidorju. Japonski bombniki so včeraj prisilili k molku sovražno protiletalsko topništvo. Utrdbe na Corregidorju so izpostavljene tudi ognju japonskega topništva, ki jih neprestano obstreljuje in jih je že zelo razdejalo.
Tokio, 15. apr. AS. Uradno sporočajo, rla ie letalstvo japonske mornarice znova bombardiralo utrdbe nn Coregidoriu in uspešno napadlo ladijske sprevode, ki so jih ščitile manjše sovražnikove vojne enote. 12. aprila so Japonci bombardirali utrdbo na severnem delu Corregidorja ter povzročili velike eksplozije in močne nožare.
Tokio. 15. aprila. AS. Uradno poročajo, da je japonsko pomorsko letalstvo med novimi napadi na trdnjavo Corregidor uspešno napadlo tudi konvoj sovražnih vojnin ladij.
Tokio, 15. aprila. AS: Agencija Domei poroča s Cebuja, da se udeležuje zasedbe tega otoka poleg Japoncev tudi četa Indijcev iz Singapurja. List »Yomiuri« pa piše, da v bojih na otoku Cebu Amerikanci uporabljajo dum-dum krogle.
Hankov. 15 apr. AS: Govornik japonske vojske, ki deluje na srednjem Kitajskem, je včeraj naznanil, da so japonske sile premagale v srednji Kitajski čete maršala Čangkajška. Gd 8. decembra pa do konca marca so izgubili Kitajci več tisoč mož. Razen tega so Japonci zajeli velike količine vojnega gradiva. Govornik je pristavil, da v zadnjih mesecih kitajski vojaki v vedno večjem številu beže k Japoncem Po izpovedi teh beguncev se vidi, da je vojna morala maršalovih čet zelo nizka odkar so se začeli veliki spopadi v vzhodni Aziji.
Rim, 15. apr. AS. Britanska poročevalska agencija poroča iz Čunffkinga, da ie namestnik zunanjega ministra v vladi maršala Čangkajška naslovil na vse zaveznike poziv, naj pospešijo vse svoie možne napore za obrambo Burme, zlasti pa proti japonskemu ogražanju Manda-
Sovjetski pritisk na vzhodu popušča
Obstreljevanje Petrograda in Sebastopola — Skupno je bilo sestreljenih
28 angleških letal
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 15. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovražnikovo napadalno delovanje na vzhodnem bojišču še nadalje popušča. Pri krajevnih napadalnih poskusih, ki so bili vsi odbiti, so imele sovjetske čete težke izgube.
Nekateri nemški napadi so prinesli krajevne uspehe.
Težko topništvo je nadaljevalo z obstreljeva. njem vojaških ciljev v Petrogradu in je povzročilo velike požare.
Nemško letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave in letališče v Sebastopol u.
V Severni Afriki živahno delovanje pa-trol. Bombardirana so bila zbirališča sovražnih vozil ter letališča.
Podnevi in ponoči so se nadaljevali napadi na Malto. Uničena je bila velika radijska postaja Rinella.
Pri Malti in nad afriško severno
obalo so nemška lovska letala sestrelila devet sovražnih letal.
Nad Rokavskim prelivom ter na norveški obali je bilo uničenih devet nadaljnih angleških letal.
Angleški bombniki so zadnjo noč izvedli polet nad za h o d n o Nemčijo. Med civilnim prebi. valstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Deset angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
Berlin, 15. aprila. AS; Od 15. marca do 14. aprila je sovjetsko letalstvo izgubilo 1142 letal, V istem času je angleško letalstvo izgubilo 350 letal. Od 1. januarja do 14. aprila je nemško protitankovsko topništvo skupno z letalstvom uničilo ali zajelo na vzhodnem bojišču 2451 sovražnih tankov.
Helsinki, 15. aprila. AS: Ujeti sovjetski oficirji so izjavili, da je rdeče poveljstvo zapovedalo strahovite napade na bojišču ob Aunusu, ker je potrebovalo vsaj krajevni uspeh za poživitev morale zlasti tistih čet, ki so bile razočarane v hudi zimi. Rdeči častniki so dobili povelje prodreti v finske postojanke, naj velja, kar hoče.
► II
Madžarski industrijci v Ankari
Budimpešta, 15. aprila. AS. V Ankaro je prispela skupina madžarskih industrijcev pod vodstvom višjega uradnika iz trgovinskega ministrstva. Odposlanstvo se bo pogajalo 6 predstavniki turške industrije o možnosti za čim uspešnejšo izvedbo trgovinskih sporazumov, ki 60 bili nedavno sklenjeni med Madžarsko in Turčijo.
Študentovski prostovoljci pri dr. Gohbelsu
Berlin, 15. aprila. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbel6 je sprejel študente iz različnih evropskih držav, ki se kot prostovoljci bore na vzhodnem bojišču. Gobbel6 je orisal duhovni pomen sedanje vojne ter pohvalil mlade evropske 6ile, ki se je tako vneto udeležujejo. Rekel je. da 6e je pri tej orjaški borbi treba odločno odpovedati mnogim življenjskim ugodnostim, toda ta vojna je zadnja na evropski celini, kajti v Evropi bo jKitem vladala dolga doba miru, ki ga evropski narodi res zaslužijo. Nato je pozval mladeniče, naj se junaško bore in naj bodo vedno v prvih bojnih vretah.
Nad 20.000 nemških dijakov dela v vojni industriji
Berlin, 15. aprila. AS. Včeraj so v Berlinu objavili uradno statistiko, iz katere je razvidno, da je v Nemčiji zaposlenih nad 20.000 dijakov in dijakinj V vojni industriji.
Rooseveltova želja na panameriški dan
Washington, 15. aprila. AS: Na panameriški dan je dal Roosevelt nekaj izjav diplomatom držav latinske Amerike. Rekel je med drugim: »Preteči morata še dve leti ali tri, dokler ne bomo gotovi, da se bo naša civilizacija rešila. O tem sem trdno prepričan, toda vsi moramo dati težke žrtve.« Nato je dodal: »Na koncu te vojne po gotovem porazu Osi bomo ustanovili novo hemi-sfersko vlado, ki bo odločala, kaj naj storimo na vsem svetu.«
'nI
lava. Kitajska črta poteka približno ,10 km severno od Tungooja. Kitajske sile so se znov umaknile, kajti japonsko desno krilo je pre- j stopilo reko Sittang in zagrozilo z obkolitvijo i kitniskemu levemu krilu
Saigon, 15. aprila. AS. Iz Sydneya se je izvedelo, da bo odslej ministrski predsednik Curtin vo- j dil tudi ministrstvo za narodno obrambo za dosego
tesnejših stikov med avstralsko vlado in generalom Mac Arthurjem.
Rim, 15. aprila. AS: Agencija Reuter poroča, da je letalski maršal Pulford, poveljnik angleških letalskih sil na Tihem morju, brez sledu izginil. Maršal Pulford je zbežal iz Singapurja pred padcem te trdnjave in od takrat naprei n' vat nobene sledi za njim.
Želje Kralja in Cesarja ter Duceja m prvo oblctnico Neodvisne Države Hrvatske
Rim, 15. apr. AS. Za obletnico proglasitve Neodvisne Hrvaške Države je Kralj iu Cesar takole brzo javil Poglavnlku:
»Ob spominu na prvo obletnico proglasitve Neodvisne Hrvaške Države izražam tople želje in voščila za novo srečo prijateljske in zavezniške Hrvaške za napredek in dobro hrvaškega naroda in za vašo osebno srečo.
Vittorio Emanuele.« Poglavnik je odcovoril: »Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti izraze moje globoke zahvale za plemenite želje, ki jih je izvolilo nasloviti name za srečo in napredek hrvaškega naroda in za mojo osebno srečo ob priliki nrve obletnice proglasitve Neodvisne Hrvatske Države. Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeli v teh dneh izraze tople zahvale vsega hrvaškega naroda za pomoč. ki io je Italija nudila v tem prvem lclu obstoja naše države, ki je vstala in se povezala z Italijo ter s plemenitim italijanskim narodom z vezmi tesnega prijateljstva in zavezništva.	Ante Pavelič.«
Duce je poslal Poglavniku sledeč brzojavni pozdrav:
»Ko Hrvaška z upravičenim ponosom proslavlja prvo obletnico obnovljene narodne neodvisnosti, se Italija, ki je s polnim zaupanjem
podpirala stremljenje hrvaškega naroda, pridružuje tej proslavi z Odkritimi prijateljskimi čustvi. Vam. Poglavnik. ki ste tudi v najtežjih časih pogumno delali za to neodvisnost, ve-liuio vroče želje vse vlade, italijanskega naroda in moje osebne.	Mussolini.«
Poglavnik je odgovoril.
»Duce! Globoko sem ganjen in zahvaljujem se Vam za voščila, ki ste mi iih izrazili v svojem lastnem imenu kakor tudi v imenu fašistične vlade in plemenitega italijanskega naroda oh priliki prve obletnice proglasitve Neodvisna Hrvaške Države. Vam. Duce, ki ste prvi z vašo krepko roko podpirali hrvaško osvobodilno gibanic in zn jamčili neodvisnost naše obnovljene Hrvaške, pošiljam na ta dan svojo natoplejšo zahvalo skupni z zahvalo hrvaške vlade in hrvaškega naroda.	Ante Pavelič.«
Duce obiskal padalce
Rim, 15. aprila. AS: Duce se je odpeljal z letalom v nek kraj v Srednji Italiji, kjer ie obiskal padalske bataljone, ki so izvedli v njegovi navzočnosti odlične vaje. Duce jc nagovoril padalce s pohvalnimi besedami in je bil navdušeno pozdravljen, ko se jc usedel v svoje letalo,
iemški vojak j@ podrl sovjetski zid
Berlin, 15. aprila. AS: Angleški prosvetni minister je povabil sovjetskega poslanika Majskega na zborovanje londonskih učiteljev, ki naj bi jim olajšalo »razumevanje boljševiškega sistema«. Politična in diplomatska korespondenca piee, da je Majskega predavanje lahko prepričalo londonske profesorje, da pa je rodilo posmeh in zgražanje j nemških vojakov, ki so prodrli globoko v sovjet- j sko ozemlje in so lahko na lastne oči gledali ža- I lostne sadove 25 letne boljševiške vlade. Majski '
je rekel, da je bil po njegovih besedah »sovjetski raj« postavljen na svetlo luč pred svet, dočim ga je odslej ločil od sveta »nepredirljiv zid«. Toda ali ni postavil tega zidu Stalin, da bi ljudem za-kril strahote in divjaštva, ki so se dogajala za njim? Za tem zidom so pripravljali napad na Evropo. Zdaj se je že podrl in nemški vojaki so lahko videli vse strahote, ki so se skrivale za njim, zaključuje »Politična in diplomatska korespondenca*.
Amerikanci priganjajo Angleže k ofenzivi
Mac Arthar naj bi postal ameriški vojni minister
Vladno nadzorstvo nad prodajo zelenjave na Angleškem
Lisbona, 15. aprila. AS: »Dai!y Mail« piše, da je sklenil angleški minister za prehrano uvesti vladno nadzorstvo nad prodajo zelenjave. Cena teh živil je namreč petkrat višja cd normalnih cen.
Vichyjski odgovor na ameriško noto
Vichy, 15. aprila. AS: Ko je francoska vlada proučila noto Združenih držav, izročeno dne 13. aprila francoskemu veleposlaniku v Washingtonu, noto, ki 6e tiče ustanovitve ameriškega kohzulata v Brazavilleu, je francoska vlada dala navodila svojemu poslaniku, naj 6poroči ameriškemu zunanjemu ministru, da francoska vlada ne 6prejme ameriške note, ki vsebuje žaljive izraze ter hoče pred svetom žigosati zadržanje francoskih državljanov, ki ne potrebujejo tujega pouka. Ameriška nota bi rada razburila duhove, po drugi strani pa 6ploh ne odgovarja na stavljena vprašanja.
Rim, 15. apr. AS. Dve vprašanji posebno zanimata v tem trenutku politike in javnost v Scv. Ameriki: morebitna zavezniška protiofenziva ter finančni položaj Združenih držav. V6e zanimanje, kar se tiče vojaškega položaja, se osredotočuje na London in Camberro. Mislijo, da obstaja verjetnost, da bo London po razgovorih generala Mar-6halla z britanskimi voditelji postal verjetno 6edež zavezniškega vojnega 6veta. V ameriških vojaških krogih poudarjajo, da je angleška prestolnica v ne. posredni bližini evropskega bojišča. Dobro bi bilo vedeti, v koliko je dala britanska vlada pristanek na drzne strategične zamisli amerikanskega generala in v koliko b' bilo ugodno sprožiti v Evropi novo bojišče. Iz Camberre in iz glavnega 6tana amerikanskega generala v Avstraliji prihajajo poročila, da prihaja čas, ko bodo morali zavezniki sprožiti ofenzivo proti prometnim zvezam Japonske na južnem Pacifiku. Washington 6e glede teh
Predlogov drži ob strani in ne daje nobenih izjav, inančno 6tanje Združen držav pa ni nič mani pereče. Na splošnem prevladuje mnenje, da vlada ni izdala zadosti odločnih ukrepov, da bi državo zavarovala pred neposredno nevarnostjo inflacije. Finančna odbora obeh zbornic razpravljala o vprašanju in predpisih za utrditev ccn in najemnin, kakor tudi plač in mezd. Verjetno je, da bo Roosevelt v tem smislu poslal kongresu svojo poslanico.
Rim, 15. aprila. AS: »Newyork Daily News* zahteva, naj se general Mac Artliur takoj imenuje za vojnega ministra, češ da je on edini 6po6oben dvigniti vojnega duha v Združenih državah. Njegov sedanji položaj je zelo nejasen. Nova Zelandija na primer ne 6pada pod njegovo območje in adnii. ram Nimitz na Havajih ne ve, če je odvisen od Mac Arthurja ali ne. Sedanji vojni minister Stim-son je star 74 let in je le še samo uradnik, dočim bi 6i Mac Arthur lažje pridobil zaupanje generalov.
Velikanski angleški primanjkljaj
Rim, 15. aprila. AS: Na zasedanju v spodnji zbornici je angleški finančni minister Kingsley Wood napovedal občutno zvišanje davkov na vse vrste luksuznih predmetov, na vino, tobak in javne predstave. Davki na svileno blago, na krzna ter na dragulje bodo podvojeni. Alkoholu in cigaretam se bo cena za tretjino dvignila. Davki na javne predstave bodo podvojeni.
Angleški tisk posveča dolge članke novemu proračunu, ki znaša omotično vsoto 5000 milijonov šterlingov, od tega 4500 milijonov za vojne izdatke. Od vstopa Anglije v vojno so znašali do-
\\
Nadaljevanje procesa v Ankari
Turško ogorčenje nad pisanjem sovjetskega tiska
Carigrad, 15. aprila. AS: Novi krivični napadi sovjetskega tiska na turško justico v pogledu procesa zoper atentatorje na nemškega poslanika von Papena, so po celi Turčiji izzvali ogorčenje. Odgovorni krogi menijo, da skuša Moskva s temi na-
Padi zakriti nekaj, česar ni mogoče jasno povedati, ravijo pa, da bodo Sovjeti že dobili odgovor s potekom procesa samega.
Carigrad, 15. aprila. AS: Danes se je v Ankari začelo nadaljevanje procesa zoper atentatorje na von Papena. Veliko zanimanje vlada za zasliševanje obeh sovjetskih obtožencev, ki jima z raznimi spletkami ni uspelo zavreti prcfcesa. — Turški tisk pa se posebno zanima za Štefana Po-
dobnika, ki je glavni krivec pri atentatu, pa se mu je posrečilo pobegniti V Sirijo. Turški zunanji minister je zahteval njegovo izročitev, ni pa še znano, je li uspel ali ne. Po izpovedbah obtoženca Sajmana je Podobnik odgovoren za to, da je organiziral tolpo atentatorjev in jih plačeval, da je nagovarjal Sajmana in Tokata k atentatu z bombo in revolverjem in ju zato uril na postaji Jahdat Paša ter na Galatskem mostu, da je sam prinesel peklenski stroj, ki je ubil Omarja in da zato odgovarja tudi za njegovo smrt in da je po atentatu skušal zvabiti Sulejmana v Carigrad, da bi ga ubil in tako odstranil neljubo pričo o tej zločinski zaroti.
hodki 2300 milijonov šterlingov. Z zaskrbljenostjo gleda javno mnenje na ukrepe, s katerimi bi rad finančni minister preprečil inflacijo in ki bodo vsekakor zmanjšali vojno proizvodnjo. Zvišanje davkov bo imelo velik odmev med delavskimi množicami, ki že komaj zmagujejo draginjo. Zato ne preostaja drugo, kot omejiti uporabo luksuznega blaga ter zabave. Sedanji angleški primanjkljaj je največji v celoti angleške zgodovine.
Druga evropska fronta spada v deželo sanj
Ankara, 15. aprila. AS: Turški tisk se obširno bavi z novim Litvinovim govorom, ker je zahtevana sprožitev drugega evropskega bojišča, ki naj razbremeni Sovjcte za časa bodoče ofenzive Osi. List »Džumhuriet« piše, da imajo Sovjeti dovolj vzroka zahtevati sprožitev drugega bojišča, da pa ima tudi Anglija vzrok odbiti sovjetsko zahtevo, ker bi sicer zadela njeno sredozemsko posest neizogibna katastrofa. General Erkilet piše, da spada možnost anglosaškega izkrcanja na Norveškem ali na francoski obali v deželo sanj. Za izvedbo takega načrta bi morali imeti Angleži mnogo več ladjevja ter bi morali biti že zdaj popolni gospodarji francoskih obal.
Ukinitev diplomatskih odnošajev med Perzijo in Japonsko
Carigrad, 15. apr. AS. Iz Teherana je prišlo poročilo, da se je perzij. vlada vdala neprestanemu pritisku in grožnjam Anglije in je sklenila pretrgati odnosa je z Japonsko. Članom japonskega poslaništva je bilo ukazano, da morajo zapustiti Per. zijo v sedmih dneh.
Nadvse važen ukrep za bodočnost pokrajine
V torkovi številki smo poročali, da je Ekscelenca Visoki Komisar odredil obnovo vseh javnih del v Ljubljanski pokrajini. Obnovila se bodo javna dela i: državnih in pokrajinskih sredstev, prav tako pa dela, ki naj jih izvajajo občine in okrajna načel-siva. Ekscelenca Visoki Komisar je ie posebej naročil, nnj se pri izvajanju javnih tlel pazi, da se začrta dela čimprej dokončajo, obsežnejša pa redno nadaljujejo Ta izredno važna novica zasluži z naše strani vso pozornost in murnmo lo priliko porabili za izraz zalivale Ekscelenci Visokemu Komisarju, ki je s tem svojim ukrepom ponovno pokazal, kako vsestransko se zanima za vsa vprašanja pokrajine in kako stremi z vsemi razpoložljivimi silami za obnovo našega gospodarskega življenja.
Toda ni važna le posredna korist, ki jo bo imelo gospodarstvo naše pokrajine od obnove javnih del, še večjega pomenu se zdi neposredni- uspeh, ki ga bodo ustvarila javna dela Ekscelenca Visoki Komisar je v navodilih za javna dela posebej podčrtal, naj imajo prednost javna dela, ki služijo zboljšanju zemljišč, ki služijo torrj dvigu donosnosti poljedelske zemlje. Dalje naj imajo prednost vsa javna dela, ki so najbolj neposredno donosna, ki bodo s svojo dovršilvijo takoj začela vračati naši skupnosti obresti investiranega kapitala. Ni dromn, da obsegajo la javna dela v prvi vrsti zboljšanje plodnih tal in zboljšanje prometnih zvez, kar je naši pokrajini najbolj potrebno in kar bo ludi najhitreje rodilo bogate sadove.
Nil manjšega pomena pa ni obnora vseh javnih drl s splošnega vidika prehrane prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Zboljšanje poljedelskih tal bo
omogočilo večji pridelek, kar prav v sedanjih (asih, ko je vsaka pokrajina dolžna, da stori vse, kar le more za zvečanje lastnih pridelkov, lahko izredno koristi lažji in boljši preskrbi prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prav tako važen činilelj pa je obnova javnih del v socialnem oziru. (Ilrde na brezposelnost v Ljubljanski pokrajini čaka veliko število pridnih rok na priliko za zaslužek, ki naj omogoči vsakemu preživeti sebe in svojo družino. Prav v tem oziru bodo z največjo hvaležnostjo pozdravili javna drla vsi delavci, ki se zavedajo, da bodo pri njih lahko našli kruha. Nadaljevanje javnih del, ki ga je odredil Ekscelenca Grazioli, bo tako tudi neposredno koristilo velikemu številu naših delavcev in širokemu sloju vsega ostalega prebivalstva, katerega delo doslej ni bilo takega značaja kot je bilo delo ročnih delavcev. Odveč bi bilo opisovali ogromni pomen javnih del v naši pokrajini v podrobnem tako glede na naše gospodarstvo v celoti kakor tudi za življenje in preživljanje posameznikov, ki bodo lahko zaslužili za svoje vsakdanje potrebe. Na prvi pogled je že jasno, da bo vsa Ljubljanska pokrajina z obnovo javnih del zaživela novo delavnost in ustvarjajoče življenje v korist številnih posameznikov, v napredek celo-kupnosti in lepši razvoj pokrajine.
Zaradi tega je treba s tem večjim priznanjem podčrtali nad vse važni ukrep Ekscetence Visokega Komisarja, ki živo čuti potrebe in vse boleče točke v naši pokrajini ter si z vso ljubeznijo prizadeva in skuša na vse načine poživili gospodarsko življenje in vzpostavili prilike za zaslužek in delo mnogim tisočem.
(Predpisi in o porazdeljevanju
pojasnila
tekstilnih izdelkov
Dodatno k okrožnici Visokega komisariata z dne 24. II. 1942, VINI No. 30,61-42 se izdajajo še sledeča pojasnila:
89.	Zaročenci in novorojenci (nabavnice). Izkazi, ki jih sestavi prodajalec z navedbo množine izročenega blaga in števila nakupnic, ne zadostujejo za izdajo nabavnic, razen ie trg."industrijska zbornica potrdi njih avtentičnost na podlagi beležk, ki jih prodajalec pribeleži v nakupnicah.
90.	Tkanina za tehnične predmete, ki se dajo gumirati. Tkanina, ki se da gumirati za tehnične predmete, pogrinjala za avtomobile in podobno, se mora smatrati za racionirano, ker se pred gu-miranjem lahko uporabi za izdelavo tehničnih predmetov, ali pa za drugačno rabo. Zato se mora njen nakup pri industrijrih ali obrtnikih vršiti po določilih okrožnice Vis komisariata z dne 19. I. 1942, VIII. No. 4776/205-41,
91.	Dežni plašči iz gumirane tkanine. Predlagane izpremembe k številu točk takšnih predmetov se bodo mogle upoštevat: ob morebitni reviziji tabele, ki jc priložena naredbi Vis. komisariata z dne 8. 11 1941, SI, list št. 512/90/41.
92.	Musclin (število točki. Brez vsakega ozira na širino namenjene uporabe se število točk ravna po tabeli A, skupini 5, postavki 5 glasom okrožnice Visokega komisariata z dne 13. I. 1942, VIII. No. 30. 12. 42.
93.	Veljavnost odrezkov v drugem četverome-sečju. Ugodnost, ki je bila dovoljena v čl. 11 navodil z dne 8. 11. 1941 SI. list št. 512/90—41, se ne more raztegniti tudi na drugo štirimesečje.
94 Zapora volnenega in bombaževega tekstilnega blaga (Prenehanje obrta). Tekstilno blago pod zaporo, ki izhaja iz podjetij, ki ustavijo svoje obratovanje, se sme prenesti samo na druge veletrgovine ali nn konfekci|ske tvrdke, ki ne vrše prodaje občinstvu Prenos je treba naznaniti trgovinsko-industrijski zbornici, tako s strani odstopajoče kakor tudi prevzemajoče tvrdke. Pri slednji mora ostati blago pod zaporo. Tiste tvrdke se morajo vrhu tega ravnati tudi po predpisih za prenos racioniranega tekstilnega blaga od grosista na grosista (Okrožnica z dne 16. 12. 1941, VIII. No. 4776/166-41).
95.	Prodaja raznih predmetov na javni dražbi. Če stvari niso racionirane, se jih sme prosto prodati; če so pa racionirane, čeprav že rabljene, se jih sme na dražbi prodati samo proti odvzemu točk. Če so racionirane, bodisi da so nove ali stare, vendar pa v slabem stanju, se smejo prodati brez odvzema točk, če trg.-ind zbornica ugotovi, da gre za zares poškodovane ali pokvarjene predmete, tako, da niso več za promet. Platneni transmisijski jermeni niso racionirani, pač pa je treba usnjene jermene prodati trgovcem tiste stroke. Prodajalec mora prodajo vezati na pogoj, da kupec o svojem nakupu obvesti trg.-industrijsko zbornico; prodajalec naj pa s 6voje strani obvesti trgovinsko-industrijsko zbornico o izvršeni prodaji. Isto velja za nadplate in ustrojene kože. Racionirano tekstilno blago in obutev v poštnih paketih, ki se predajo na javni dražbi, se sme izročiti kupcu samo z odvzemom odnosnega števila točk.
96.	Poškodovani tekstilni proizvodi (število točk). Prodaja začetnih robov ali poškodovanih ostankov in odrezkov robcev brez odvzema točk, je dopustna samo, če omenjeno blago ni več za prodajo, vendar pa pod pogojem, da ga prodaja tvrdka, ki je pooblaščena za trgovino s ponošeno obleko. Robovi, ki niso poškodovani, niso racio-nirani samo tedaj, če njih širina ne presega 20 cm. Glede števila točk ostankov primerjaj okrožnico z dne 5. 12. 1941, VIII. No. 4776/150-41.
97.	Blago za podlago matracov in blazin, podlaga za veliko in malo štepanje (navdarjenje). Število točk. To blago spada pod postavko »tekstilno blago za opremljanje in drugo neimenovano tekstilno blago« skupine V. št. 8 tabele A in tja spadajo tudi moarirane in damastirane tkanine, kakor tudi atlasi opremnih tkanin; tafti se vključujejo v isto skupino pod postavko št 2 »druge tkanine letnega tipa«, lesketajoče se blago pa med podlago iste skupine pod postavko 3.
98.	Platno Olona. Sme se uporabljati za tehnično kakor tudi za drugo rabo; torej ga ni smatrati za vključenega v tabelo B. Če se želi z njim oskrbeti zaseben potrošnik, se mora poslužiti svo je osebne oblačilne izkaznice; če pa si jo hoče nabaviti obrtnik za tehnično uporabo, se mora ravnati po navodilih okrožnice VlII No. 4776/205 1941 z dne 9. I. 1942.
99.	Tekstilno blago za halje in delovne obleke. — Težko platno Olona za vozne plahte, zložljive postelje itd. Tekstilno blago za halje in dc lovne obleke spada med »tkanine drugega letnega tipa« postavka 2, skupine V, tabele A. Če je širše ko 70 cm in težje ko 100 g na tekoči meter, tedaj spada pod postavko b (6 točk na tekoči meter). Težko platno Olona, ki se da napraviti ne-premočljivo, za vozne plahte, zložljive postelje i. t d. in tkanine za dežnike se smatrajo za tekstil-
no blago za tehnično rabo in so zato neracioni rane.
100.	Copate s podplati iz rabljenih plaht in čevlji s podplati iz regenerirane gume so racio-nirani in spadajo med obutev po postavki 3, skupine 6, tabele A, ki je priložena naredbi Vis. komisariata z dne 8. 11, 1941, SI. 1. št. 512/90-41.
101.	Grobo platno za moške obleke. Spada v kategorijo konopljeve podlage in torej ni racionirano glasom okrožnice VIII. No. 4776/102-41 z dne 22/11-41, toč. III.
102.	Domače (avtarkično) tekstilno blago. Domače (avtarkično) tekstilno blago za copate se smatra za blago, ki se z njim vatira, ki v smislu okrožnice VIII. No. 4776/102 z dne 21. 11. 1941 ni racionirano.
103.	Oblačila novorojenčkov. Povoji in nad-povoji, kakor tudi plenice so sestavni deli novo-rojenčkovega oblačilo in zato niso racionirani.
104.	Uporabljanje odrezkov. Možnost, da se smejo odrezki uporabljati v 1. četveromesečju, namesto v 2, četveromesečju o čemer govori čl. 11 navodil z dne 8. 11. 1941, SL 1. št. 512/90-41, je omejena na dobo, na katero se nanaša. Zato se veljavnosti odrezkov 3. četveromesečja na tej osnovi ne da raztegniti na 2. četveromesečje.
105.	Ovratnice a la Laval (število točk). Smatrajo se za navadne ženske ovratnice, ki so "racionirane po postavki 19, 2. skupine tabele A.
106.	Šerpe iz pletenega tekstilnega blaga (število točk). Tudi če so izdelane iz pletenega tekstilnega blaga, spadajo šerpe in šali pod postavkii 21 in 22 1. skupine odnosno postavki 18. in 19. II. skupine ali 9. postavko III. skupine (okrožnica VIII. Na. 4776/162-41 z dne 11. 12. 1941).
107.	Liseuse, vrečice za prtiče, robce in nočne srajce. Liseuse, žensko oblačilo, podobno toaletnemu plašču, ki ga nosijo ženske ob boiezni vrhu spalne srajce in ki sega do pasu ter je izdelano iz tekstilnega blaga za perilo se imajo primeriti z oplečjem, navedenim pod postavko 4. II. skupine tabele A. Niso racionirane vrečice za prtiče, robce in nočne srajce.
108.	Domača (avtarkična* obutev z gornjim delom iz kožne skorje, pridobljene iz sedežev razdrtih avtomobilov, je racionirana, ker se pri njih izdelavi uporablja koža, čeprav iz odpadkov.
109.	Posteljne odeje v velikosti 190X230 cm ne spadajo med odeje za eno ležišče, temveč pod postavko 1 črke C skupine IV, tabele A.
110.	Mreže za zastiranje spadajo med oprem-no tekstilno blago po postavki 8 V. skupine tabele A.
111.	Tekstilno blago krzenskega tipa se v
pogledu racioniranja uvršča med »volneno ali tipizirano volneno tekstilno blago« po postavki 1, V. skupine; morsko platno za ženske oblfeke pa pod »drugo tekstilno blago« (poletne vrste) postavke 2, v isti skupini 1—A (4 točke na meter); kašmirsko črno za predpasnike po pisarnah pa pod postavko 1 B v isti skupini (6 točk na meter).	,
112.	Vezano tekstilno blago se sme prosto prodajati samo tedaj, če prevladuje izvezeni del, t. j. če se razteza čez polovico tkaninske površine in je tkanina ročr.o vezenje.
113.	Uporabljanje osebne oblačilne izkaznice
Eksc. Grazioli si je v torek ogledal ljubljanske podporne ustanove. Obiskal je tudi občinski podporni urad v Trnovem, kjer se je ljubeznivo razgovarjal z materami.
v drugem četveromesečju. Olajšava, ki jo je dovoljeval 3. odstavek črke A in 2. odstavek črke B v čl. 11 naredbe Visokega komisariata z dne 8. 11. 1941, SI. 1. 512/90-41 se ne sme raztegniti na II. četveromesečje racioniranega leta. Ta olajšava je bila tedaj dovoljena z ozirom na bližajočo se zimo v interesu potrošnikov, ki so se morali preskrbeti s težkim blagom, katerega vrednost v točkah je presegala število odrezkov, uporabljivih v četveromesečju.
114.	Domači sukanec (avtarkičen) je racioniran kakor vsaka druga vrsta sukanca.
115.	Obutev, ki je prišla iz mode; ni dovoljena nikaka izprememba v obračunavanju točk, ker se ravno tako lahkp prodaja ob neizbežnem zmanjšanju surovin.
116.	Možnost nabavljati si potrebno tekstilno blago za šolske vaje učenk se ne sme raztegniti na šole za ročno tkanje za rokodelsko obrt. Zato si morajo potrebno blago za vejo na omenjenih šolah priskrbeti učenke same.
117.	Zavese za modele in mreže za zaščito pred mrčesom so tekstilno blago za tehnično uporabo in niso racionirane. Če vsebujejo nad 20% bombaža in se nahajajo pri proizvajalcih ali gro-sistih, je njih pripustitev v prošnjo odvisna od tega, da Visoki komisariat dovoli njih oprostitev od zapore.
118.	Tekstilno blago iz tipizirane volne domačega vlakna za obšivanje obutve in nadplatov.
Takšno žametno tekstilno blago spada med »tkanine iz tipizirane volne« pod št. 1 skupine V, tabele A.
119.	Število točk pliširanega tekstilnega blaga za otroke spada med »tekstilno blago za osebno perilo«, po postavki 4 skupine V, tabele A (po 3 točke na tekoči meter).
120.	Pogrinjala za likanje in konjske plahte. (Število točk.) Uporablja se istotako število točk kakor za posteljne odeje, kakor omenjeno pod št. 3 in 32 pojasnil z dne 24. U. 1942, VIII. No. 30-61.
Iz Srbije
Ljudsko štetje. Pred kratkim so ga imeli v Kragujevcu. Vsi ljudje so se morali nanovo osebno prijaviti na policiji. Pri ljudskem štetju so sodelovali tudi profesorji in učitelji, ki so po hišah popisali vse moške od 16,—70. leta.
Zvišanje telefonskih taks v Srbiji. Zaradi pokritja vseli izdatkov, ki jih ima srbska vlada z obnovo države in vzdrževanjem upravnega aparata, je srbska poštna uprava zelo zvišala telefonske takse. Telefonska taksa je bila dosedaj povprečno en tisoč dinarjev letno. Po novi naredbi, ki je stopila v veljavo dne 1. aprila, pa znaša telefonska taksa tisoč dinarjev samo v krajih, ki imajo le 100 aparatov, v mestih, ki imajo do tisoč telefonskih aparatov, je določena taksa na 1700 dinarjev, v vseh ostalih mestih pa 2500 dinarjev, t j. več ko dvakratno dosedanjo takso.
Iz Hrvatske
Kulturno sodelovanje Hrvatske in Italije. V
Zagrebu je bilo te dni zanimivo predavanje, ki ga je imel narodni svetnik in rektor Kraljevega vseučilišča v Pisi, profesor Karlo Vigini. Na predavanje so T>oleg italijanskega poslanika Eksc. Casertana prišli še ostali zastopniki italijanskih civilnih in vojaških oblasti, hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič, prosvetni ininster profesor Ratkovič, rektor zagrebškega vseučilišča, dekani vseh fakultet in številni vseučiliški profesorji ter so z zanimanjem poslušali referat nacionalnega svetnika Viginija o Mussolinijevem kodeksu, številnim poslušalcem je predstavil predavatelja ita-ljanski poslanik Eksc. Casertano, ki je, kakor tudi pozneje sam predavatelj, pohvalno omenjal vedno tesnejše sodelovanje prijateljskih in zavezniških držav na vseh jKKlročjih javnega udejstvovanja.
Dotrpela je naša ljubljena sestra in svakinja, gospodična
Julija Kuntih
učiteljica v pokoju
Draga pokojna leži v njenem domu v Idrijski ulici št. 5 do dneva pogreba. Pogreb bo v četrtek, dne 16. aprila 1942 ob 4 popoldne z ial iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.	r
Ljubljana, dne 14. aprila 1942.
Žalujoči sestri in svak.
Trgovinam z radijskimi aparati
Ljubljana, 15. aprila. Tiskovni urad Visokega komisariata objavlja:
v zvezi z naredbo z dne 26. marca 1942-XX št. 2127 Gab. se pojasnjuje, da lastniki trgovin, ki trgujejo z radijskimi aparati-prejemniki, niso obvezani, da bi oddali radijske prejemnike, ki jih imajo v svojih trgovinah izključno v trgovske namene. Vendar pa se mora upoštevati:
1.	lastnik trgovskega obrata je oeebno odgovoren za hrambo radijskih aparatov, to se pravi, da se nikdo ne sme posluževati teh radijskih aparatov;
2.	lastnik trgovskega podjetja mora od dne 20. t. m. voditi zapisnik o dotoku in odtoku radijskih aparatov, to je zapisnik, ki mora biti overovljen in opremljen s kolekom od Kve-sture;
3.	(lastnik trgovskega podjetja bo mogel radijske aparate prodajati samo tistim, ki bodo imeli predpisana dovoljenja za nakup in
res t radijskih prejemnikov, to dovoljenje pa mogla dajati samo Kvestura. Podatki tega dovoljenja bodo morali biti vpisani v zapisnik o dohodu in odtoku in navesti bo moral v vsakem primeru ime tvrdke, ki je izdelala aparat, številko in serijo.
Gospodarstvo
Cene krme v mesecu apriiu in magu 1942-XX.
Visoki komisar je določil naslednje: Člen 1. Cene sena se za meseca april in maj 194G-XX določajo takole
A.	Seno z naravnih travnikov: I. vrste za april 65 lir, za maj 70 lir stot, II. vrste za april 60, za maj 65, III. vrste za april 55, za maj 60, IV. vrste za e,prii 40, za maj 45 lir stot.
B.	Seno z umetnih travnikov (detelja, lu-eerna); I. vrste za aprii 75, za maj 80, II. vrste za april 70, za maj 75, III. vrste za april 65, za maj 70, IV. vrste za april 50, za maj 55 lir stot. Zgoraj navedene cene se razumejo za nezve-zano blago franko voz v skladišču pridelovalca.
Člen 2. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta denarna in zajx)rna Kazen. Vselej pa se blago zapleni.
Italijanska zunanja trgovina v lanskem letu
Gospodarski bilten agencije Steiani piše: Dva momenta sta, ki sta vplivala na razvoj italijanske zunanje trgovine v lanskem letu. Prvi je splošnega značaja, drugi pa posebnega, ki sta oba istočasno povzročila preusmeritev preskrbe evropskih držav. — Prekomorski promet je v veliko ukinjen z izjemo prometa med Nemčijo in Švedsko, ož. se omejuje na železniške zveze, kar povzroča na njih znatno povečanje obremenitve, vendar se je tudi temu dalo odpomoči. V6e ostale države pa se lahko razdelijo na dve skupini: Na normalni višini se je obdržala blagovna izmenjava z Bolgarijo in Portugalsko, v zadnjem času je pa promet s tema dvema državama celo narastel, dočim je v prvi polovici lanskega leta promet z Bolgarijo in Dansko padel. Znatno so se razvili trgovski odnošaji s Španijo, ki je po premaganju interne krize začela gospodarsko se zelo razvijati, nadalje se je razvil promet z Madžarsko, zlasti zaradi pridobitve novih ozemelj, nadalje se je močno razvil promet s Slovaško in Hrvatsko, katera se je v kratkem času organizirala in je postala za Italijo in Nemčijo važen trg. Hrvatskoitalijanski promet je zlasti živahen v Dalmaciji. Razvil se je tudi trgovski promet s Švedsko, nadalje s Finsko in Romunijo.
Najbolj pa se je razmahnil trgovski promet z Nemčijo, ki zavzema prvo mesto v italijanski zunanji trgovini. Tudi v tranzitnem prometu je Nemčija na prvem mestu. V tej zvezi je treba omeniti tudi promet s Švico, ki je važna tranzitna država za italijanski promet. Še važnejši p>a je za Švico promet skozi Italijo, ker je tako ostala Švica edina jx>t za mednarodno trgovsko izmenjavo s preko-morskimi deželami.
Ceniki za sir. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja 6voje člane (trgovce z živili), da dvignejo novi cenik za 6ir.
Prihranki italijanskega naroda. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo sredi lanskega leta izdanih v Italiji 19,149.299 hranilnih knjižic, na katere je bilo vloženih 65.128. 4 milijone lir. Na posamezne vrste denarnih zavodov se hranilne knjižice razdele takole: poštne knjižice 6.130.161, hranilnice 6.393.709,- navadni denarni zavodi 1.761.763, ljudske banke 2.192.910, banke nacionalnega interesa 1.044.685 in kreditni zavodi javnega značaja 1.626.071.
Naročaite »Slovenca« S
živahna kupčija s kočevskimi vinogradi
Kupujejo jih večinoma okoliški kmetje-vinogradniki
Dočim se Hočevarji niso toliko oklepali svoje grude in je bilo kmetijstvo v teh krajih na nizki stopnji, so pa na drugi strani posvečali izredno veliko skrb svojim vinogradom.
Skoraj vsi posestniki iz krajev Koprivnik, Hrib, Nemška loka. Bukova gora. Knežja lipa. Planina, Črmošnjice, Toplice, pa tudi mnogi nemški posestniki iz drugih krajev so imeli poleg posestev, na katerih so njihove družine stalno živele, tudi večje ali manjše vinograde mešano z Belokranjci na Maverlenu, Stražnjem vrhu, Dobliški gori, Rodi-nah, Talčjem vrhu, pa tudi na Semiški gori. Vinograde v teh krajih so imeli zlasti tudi kočevski meščani.
Poleg gozda so bili vinogradi mnogim Koče-varjem važen vir dohodkov. Brigali so se pa zanje mnogo bolj kot za ostale panoge kmetijstva. Te vinske gorice z malimi, toda lepo urejenimi zidanicami so izredno lepe. Ni čudno, da so bile Kočevarjem tako pri srcu. Kočevarji so imenovali te kraje »Kočevska Abacija«. Ko je Kočevar izročal svoje posestvo sinu, si je skoraj vedno pridržal vinograd kot preužitek do svoje smrti, kar tudi kaže, kako zelo je Kočevar cenil svoj vinograd.
Na spomlad, ko je po gorskih vaseh, v katerih so kočevski vinogradniki stalno bivali, še ležal sneg in ko je skozi gozdove pihal še oster veter, so se Kočevarji že odpravljali na pot proti vinogradom, kjer je vladalo že toplo sonce. Vozili so v vinograde gnoj in kole in začela so se že prva vinogradniška dela. Vzeli so navadno s seboj tudi najnujnejša živila za par dni. Vinogradi so bili namreč po 20 in tudi več kilometrov oddaljeni od njihovih stalnih domov.
Vse izgleda, da je sedaj konec te kočevske posebnosti, da bi imela kmečka posestva, ki so predvsem gozdno-živinorejska, zraven tudi še vinograd, ki jo navadno preko 20 km oddaljen od stalnega doma.
Sedaj bodo pokupili te vinograde večinoma slovenski vinogradniki-kmetje iz tamkajšnje okolice, ki se tudi sicer bavijo pretežno z vinogradništvom in jim je že doslej bilo vinogradništvo glavni vir dohodkov. So pa v teh krajih sami mali posestniki, ki si želijo povečati svoja posestva. Tudi kmetje iz tamkajšnje bližine, ki doslej niso imeli vinogradov, bodo sedaj lahko prišli do njih.
Zanimanje za vinogradniške parcele je veliko. Vinogradi nemških izseljencev so bili na splošno prav lepo urejeni. Nemci so gojili predvsem boljše, kvalitetne sorte vina. Silvanec, rizling, portu-galka, traminec, muškat in druge vrste iz teh krajev so uživale posebno dober sloves.
Precej teh vinogradov je že prodanih. »Emona« ima v Črnomlju poseben urad samo za oddajanje vinogradov. Najrajši jih takoj proda. Če pa interesenti ne želijo takoj skleniti kupne pogodbe, pa lahko vzamejo vinograde tudi v zakup.
Zakupnina se bo plačevala šele ob trgatvi v vinu. Zakupnik bo moral dati »Emoni« eno četrtino (25%) pridelka ali odgovarjajočo vrednost v denarju. Tamkajšnji vinogradniki pravijo, da so to prav ugodni pogoji za one, ki imajo na razpolago lastno delovno silo.
Povprečni pridelek v teh vinogradih je približno 0.5 litra od trsa (0.25—0.80 1) ali na 1 ha okrog 40 hI. To se pravi, če bi zakupnik pridelal 40 hI vina, ga bo obdržal sam kot plačilo za delo in stvarne izdatke 30 hI, 10 hI ali odgovarjajočo
vrednost bo pa moral oddati »Emoni« kot zakupnino.
Dela v vinogradih so se že začela, vendar je sedaj še čas za vsa dola. Letos so se zaradi dolge in hude zime tudi dela v vinogradih precej zakasnila, kar bo prišlo ravno prav tistim, ki se bodo šele sedaj odločili ali za nakup ali za zakup kakega vinograda.
Sedaj je tudi prilika, da se opustijo vsi vinogradi, ki niso na absolutno vinogradniških tleh, ker na teh bi se mogle uspešno gojiti tudi druge
kulture. Taki vinogradi naj so opustijo in naj se zasejejo z drugimi kulturami. Kmet, ki je navajen na vinograd, bo težko brez njega, zato ga navadno ni lahko pripraviti do tega, da bi ga opustil, fe-prav lega zanj ni primerna. Sedaj ima pa možnost, da kupi kak lep vinograd, svojega pa opusti, če leži na nevinorodni oziroma le relativno vinorodni legi. Naši vinogradi so po večini že stari in potrebni obnove, zato bi bilo to sedaj vsekakor izvedljivo in smotrno.
Vinogradniško gospodarstvo najbolje uspeva skupaj z ostalimi panogami kmetijstva zaradi gnoja, kolov, dobre razporeditve dela, event. rizika itd. — Prav bi bilo, da bi prišli vinogradi, ki so jih pustili Nemci, predvsem v roke kmečkih družin, ki imajo maio zemlje, pa dovolj delovne sile na razpolago in ki bi vinograde same obdelovale.
Življenje barjanskega kmeta je danes že udobnejše
Že nad 100 let je minilo, odkar so se naselili Barjani po ozemlju okoli barjanske šole, v Črni vasi, kakor tudi po drueili naselbinah. Trdo delo so opravili prvi naseljeno! na takrat še močno močvirnatih tleh. Nekdaj, v pradavnini še jezersko dno, ko je stala do 5 m visoka voda, je bilo že ponekod osušeno, drugod pa še močno močvirsko. Bile 6o kotanje, o katerih so ljudje pravili, da so brez dna in da človek v njih izgine, kakor da bi ga bil pograbil sam »peklenšček«. Sicer je barjanska zemlja še zdaj ponekod tako mehka, da se človeku udira in da je treba velike previdnosti za voznike, ko vozijo po taki zemlji. Mnogi še pomnijo, kako se je na Kozlerjevi pristavi pogreznil v zemljo motorni plug za 8 brazd. Hoteli so napraviti veliko poskušnjo, kako bi kaj motorni plug rezal zemljo in da-li bi bil praktičen za olidelovanje barjanske zemlje. Bilo je to še pred svetovno vojno. Začeli so orati travnik. In kar naenkrat se je začel plug pogrezati. Niso ga mogli več dvignili. Počasi se je popolnoma pogreznil in izginil s površja. Ljudje pa so z motorja po-braLi važnejše dele.
Odkod so prišili prvi naseljenci? Zapiski redkih kronik omenjajo, da 60 bili prvi naseljenci iz ljubljanske okolice, ki so s svojo culi; co in s skromnim orodjem prišli na Barje in si poiskali primerno ozemlje za olnlelovanje. Najprej so si- poiskali bolj vzvišene kraje, kjer so si postavili lesene hiše, krite s slamo. Pred desetletji je človek na Barju opazil še mnogo takih nizkih lesenih bivališč. Zdaj so se umaknila zidanim in prostornim stavbam, kjer novi barjanski (prebivalec stanuje in tudi ne živi več v hujši nevarnosti pred povodnjimi. Naseljenec je dobil do 20 oralov zemlje, pa tudi manj. In začelo se je težko delo osuševanja in očiščevanja. Naseljenec je najprej zemljo očistil okoli svoje 6tavbe. Zemlja je morala biti očiščena raznega mahovja, lišajev in grmičevja. Bita Je pusta ravan. Ves obširen kompleks je bil po dolgih in napornih delih nazadnje očiščen v toliko, da si je prvi kmetovalec lahko vsadil nekatere pridelke. Kako je bila zemlja pusta, pokaže človeku nazorno lahko še zemlja okoli Grmeza. kjer je še nekaj hektarjev jx>polnoma neobdelane in zapuščene zemlje.
Vrhnja navlaka, mahovje, lišaji in grmičevje, je bila odstranjena! Kaj zdaj? Naseljenci so začeli ipotem rezati šoto, ki je je bilo do 1.5 metra na debelo. In šota je donašala barjanskim
Zaposlitev delavstva v zimskem času
Letošnja huda zima je povzročila, da 60 mar- t sikateri obrati morali svoje delo omejiti. To se jas- I no odraža tudi v &ocialni statistiki Ljubljanske pokrajine, ki za mesec tebruar še izkazuje padec šte: vila zavarovanih delavcev. V tebruarju je bilo pri Zavodu za socialno zavarovanje zavarovanih 22.347 oseb, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu je bilo zavarovanih 4.557, pri Merkur-ju pa 94. Vsega skupaj je bilo torej v februarju zavarovanih 26.998 delavcev. Napram mesecu januarju je število zavarovancev padlo za 872 06eb, največ kot posledica hude lanskoletne zime. Ste. vilo bolnikov je letos v februarju znašalo prav toliko kakor v januarju, namreč 855, odstotek bolnikov je tako najbrž zaradi hude zime še nara6tel in sicer na višino 3.17%.
Povprečna dnevna mezda, ki odgovarja približnemu zaslužku povprečnega delavca, je v februarju znatno narasla. Prirast mezd članov Zavoda za socialno zavarovanje znaša pri povprečni dnevni mezdi 0.64 lire, dočim je prirast mezd članov Trgovskega bolniškega podpornega društva pri povprečni dnevni mezdi dosegel 0.51, pri Merkurju 0.35. Povprečna dnevna zavarovana mezda pa je znašala pri Zavodu za socialno zavarovanje 18.96 L, pri TBPD 30.49 lir, pri Merkurju 39.08. Zaslužki
nameščencev 60 jx> teh podatkih znatno večji kakor zaslužki delavcev. V zvezi 6 tem je razumljivo, da 60 plače delavcev bolj narasle kakor pa plače nameščencev. To je razumljivo, če upoštevamo, da 60 jx> uredbah Visokega Komisarja odstotki povišanja delavskih plač bili večji od odstotkov poviškov na-meščenskih plač. Razmerje žensk-delavk, ki 60 razmeroma 6labše plačane od moških, 6e je napram moškemu delavstvu močno spremenilo. Let06 februarja 60 dosegle zavarovanke že 40.54% V6ega 6ta-leža zavarovancev, medtem ko 60 pred 20 leti dosegle le četrtino staleža, leta 1940 pa 34.58 % sta-leža.
Glede razdelitve zavarovanega delavstva na posamezne industrije je bilo 6tanje za februar naslednje: številčno najmočnejša je hišna 6lužinčad 6 3.631 zavarovanci. Trgovina ima 3.070 zavarovancev, kovinska industrija 1712, nato 6lede zavarovalni in denarni zavodi,, ki imajo 1494 zavarovancev. V splošnem ni nobena industrija znatno napredovala, pač fia je nekaj industrij padlo zaradi zime, tako zlasti gradbena industrija in gozdno-žagareka industrija.
V vsako hišo »Slovenca«!
naseljencem in njihovim naslednikom prvi dohodek in zaslužek, šoto so rezali v primerni kvadratni obliki. Lepo so jo postavljali na sonce, da se je posušila, potem pa spravljali na kupe. Ko je bila popolnoma posušenu, so šoto naložili naseljenci na vozove in jo odpeljuli po Ižanski cesti, ki je bila zgrajena okoli letu 1850, v Ljubljano. Tam so šoto prodajali po 2 krajcarja komad. Revnejši .sloji so jo jiač radi kupovali, ker jim je bila ceneno kurivo, šoto pa so celo rabili za kurjavo pri parnih 6trojih. Vozili so jo nekaj let celo v Trieste, kjer 60 hoteli z njo kuriti parne kotle na raznih ladjah. Stvar se ni obnesla. S šoto so na primer zala-
f;ali tudi znamenito cukrarno, ko so tam izde-ovali sladkor do časa, da ni ta s požarom končala svojega jioslovanja. Šotna doba Barja-jana je trajala od 1. 1855—1900. Tu in tam še naletimo na šoto pri kakem barjanskem prebivalcu, toda zdaj je zelo redko kurivo.
Primitivno ie bilo sprva obdelovanje barjanske zemlje. Prebivalstvo je bilo tudi redko naseljeno. Ko je bila šotna plast zemlje odstranjena, so začeli urejati polja. Pričela se je kultivecija Barja. Sprva so poskušali z najrazličnejšimi kulturami. Leta 1900 je bilo ustanovljeno Društvo za obdelovanje Barja. Njega duša je bil družbin tajnik inž. Turk, ki je bil pozneje ravnatelj kemičnega preizkuševališča. Društvo je v prvi vrstii navajalo barjanske kmetovalce, da so znali ceniti in rabiti razna umetna gnojila, ker je zemlja zelo revna na apnencu. Začeli pa so 6e tudi marljivejše zanimati za vse panoge in kulture, ki bi bile primerne za gojitev. Društvo je napravilo ob Ljubljanici v črni vasi tudi drevesnico, kjer so vzgajali do 12.000 drevesc. Ta drevesnica je med svetovno vojno bila zanemarjena in opuščena, jxi vojni ni bila več obnovljena. Na Jar-čevem posestvu v Črni vasi so delali tudi različne jDoskuse. Začeli so saditi hmelj. Ta se ni obnesel, ker ni bila zemlja zanj prikladna, pa tudi podnebje ni bilo za hmelj ugodno. Tudi s sladkorno peso so delali poskuse.
Že prva leta po vojni se je kmetijsko življenje na Barju popolnoma spremenilo. Vse je oživelo. Na barjanski šoli. ki je bila ustanovljena in odprta 4. decemora 1875 in je bil njen prvi u&itelj ravnatelj Leopold Belar, so začeli na obširnem šolskem vrtu gojiti razne vrste zelenjadi, ki prav dobro uspevajo na barjanski zemlji. Uspeva vsaka zelenjad. Barjani, videč prve uspehe šolskega vrta in zanimajoč se tudi za razne strokovne revije in tečaje, so zadnja 4eta vidno napredovali in zaznamovali v svojem poljedelstvu velike uspehe. Vgoja kmetijskega naraščaja napreduje. Mladi kmetje so postali trezni in računajoči gospodurji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva pa si požrtvovalno prizadeva, da podaja barjanskemu poljedelcu praktično nasvete in mu preskrbi tudi vse potrebščine za obdelavo zemlje in gojitev raznih kultur. Tako je zdaj Bar-jan postal poljedelec, ki mu je pravo veselje obdelovanje nekdaj tako zapuščene zemlje, zdaj mu donašajoče čedne dohodke. Iz skromnega naseljenca se je povzdignil Barjan v dobrega in ponosnega kmetovalca.
Človekovo sodelovanje
Ni novo, kar se danes pojavlja pri mnogih, ki iščejo poti nazaj k Bogu in h krščanstvu Iščejo jo na zgrešen način. Kes je, da pomeni veliko že to, če so se odločili sploh na to pot, kajti s teni je dan začetek spoznanja iu resenja. Ni mislimo tukaj na umsko pot do spoznanja boa jega bivanja. To že predpostavljamo, ležko si jt namreč misliti, dn ne bi danes, ko je raven izobrazbe tudi pri navadnem človeku sorazmerno zelo velika, zlasti izobraženejši duhovi nosili v sebi jasnega prepričanja o bivanju božjem. Ce bi mogli zreti v srca ljudi, bi težko našli koga, ki bi bil res prepričan, da božje Bitje ne bi v«.
Toda med spoznanjem in priznanjem je ve-lika razlika. Mnogi sodobniki Boga poznajo, toda ga ne priznajo. Milost igra tu odločilno vlogo, kakor tudi njih lastna volja, ki se mora upognitj spoznani resnici, ln prav tu nastaja zmota, ki ji zapudajo mnogi moderni.
Po mnenju teh se človek oklene Boga z nekim nenadnim doživetjem, z dušnim pretresom, z nekim razodetjem, ki kakor svetel blisk sredi temne noči razkoljc temo in privede človeka nazaj v hišo božjega življenja. To naj bi se zgodijo prisiljeno, nekako proti človeški volji, brez kakega truda in dušnih naporov. Bog naj bi s tem doživetjem ali pretresom nenadno raztrgal vse vezi, ki vežejo človeka na greh in slabosti, z nenadnim sunkom izčistil grešne razvade ter ga v hipu prerodil v božjega otroka. Torej nekako čarobno, magičiio doživetje, ki vpliva nn notranjost človeka brez njegovega lastnega sodelovanja.
To mnenje ne soglaša z resnico ter krivo pojmuje delovanje božje milosti in sodelovanje človekove volje. Pot do Boga vodi le preko lastnih naporov. Bogu odtujena duša si inora pot v božje naročje izsiliti preko težko prehodnega ozemlja svojih razvad in slabosti, kakor si izsiljuje turist pot do zaželenega vrha preko ostrili skal v potu svojega obraza. Samo po sebi sc človek nikoli ne prerodi. V tem oziru je meu nami vse preveč razširjena neka magična miselnost, ki so jo k nam zanesle razne protestantske struje, predvsem tako imenovana mladoprote-stantska struja s Karlom Barthom na čelu. Ta teologija vidi v človeku neko le zgolj sprejemajoče bitje, ki se pasivno pretvarja in presnavlja pod vplivom božjega delovanja, ne da bi imelo pri tem kaj svoje aktivne vloge, kakor se presnavlja kemična spojina, ako vliješ nanjo raz-kraiajočo kislino. Od tod pri tej stri)ji tak* velika vloga doživljanja, ki skoraj popolnoma spodrine besedi spoznanje in prizadevanje. Bar-thove teološke misli so se razširile posredno po francoskih protestantskih piscih, med njimi je zlasti omembe vreden Rougeinent, med katoliške francoske pisatelje in sc preko teh razširile tudi pri nas. Najbolj značilno za to stru.jo je prav to, da skuša veri pripisati neke magične lastnosti, ki so krščanstvu tuje in z objektivno resnico neskladne.
Človek pride torej do Boga Ic po lastnem naporu in prizadevanju, kakor nam to zelo zgovorno opisnje primer velikega Avguština ter zelo na kratko pojasni njegov izrek: »Ustvaril te je brez tebe, a brez tebe te ne bo rešil.«
Ljudsko gibanje na Madžarskem po zadnjih statističnih podatkih
Po zadnjih statističnih podatkih se je lansko leto na Madžarskem dvignilo število porok od 70.197 v letu 1940 na 77.685. Število novorojencev je pa padlo od 178.126 (leta 1940) na 171.976. Istočasno se je znižalo tudi število smrtnih slučajev ter je lani umrlo na Madžarskem 122.980 ljudi. Leta 1940 so imeli na Madžarskem 131.092 smrtnih slučajev. Umrljivost pri otrokih pokazuje prav tako nazadovanje od 13.4 na 11.7. Naravni prirastek Madžarske je sedaj 5.2.
Spremembe uredb o banovinskih trošarinah in državnem davku na luksus
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo izdal naslednjo odredbo:
Člen 1. Odpravlja se skupna banovinska trošarina iz člena 2. ministrske uredbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 51. marca 1956 št. 3350-VII na oluščeni riž in neoluščeni riž, kakoT tudi ista trošarina na limone, citronate, pomaranče in mandarine za jed iz S 23-5 finančnega zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1937 za leto 1937-38.
Člen 2. Odpravl ja se davek nn luksus iz ministrske uredbe z dne 27. decembra 1959 k št. 86.220-111, spremenjene z uredilo z dne 24>. decembra 1940 št. 80.940-111 bivše kraljevine Jugoslavije, ki se plačuje ob uvozu pri carinarnici: a) na sir, l:ni iz štev. car. tar. 136, zap. št. 15, točke 5 a) carinske tarife, priložene omenjeni uredbi: imperial, eidamec, rochefort, gor-gonzola, grana, stracchino, chalet itd.; b) na sadne izdelke iz št. car. tar. 140, zap. št. 16 carinske tairife, priložene omenjeni uredbi: sndni in rastlinski soki, jedilni plodi in jedilne rastline brez alkohola ali etra, s sladkorjem nli sirupom ali vkuhane z dodatkom sladkorja in sirupa, sladka, kompoti, mezge iz jagod, malim, limon, pomaranč in drugega sadja z dodatkom sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah.
KULTURNI OBZORNIK
Janez Jalen: »Ovčar Marko«
Kakor je prvo polletje Slovenčeve knjižnice začel Janez Jalen s svojo lovsko planinsko ipovestjo »Trop brez zvoncev«, ki je bila v enem tednu razprodana in je zdaj že v drugi knjižni izdaji na trgu (skupno 12.000 izvodov!), je sedaj tudi drugo polletje (št. 13) otvoril isti pisatelj s podobno povestjo »Ovčar Marko«. Če je »Trop brez zvoncev« izšel tako že trikrat (v Mladiki ter v dveh knjižnih izdajah!) v kratkem razdobju dveh let, je to gotovo uspeh, kakor ga redkokdaj doseže slovenski pisatelj. Toda Jalen je podoben uspeh že doživel pri svoji prvi večji povesti »Ovčar Marko«, ki je izhajala prav tako v Mladiki v 1. 1928.—1929., pa je še istega leta izšla knjižno v Moh. knjižnici. Ta izdaja je torej — četrta (in to prej kot v 15 letih!), kar je tudi ve1!i,k dokaz za življenjsko silo sočne planinsko planšairske podobe iz naše preteklosti ter priča o priljubljenosti med občinstvom. Če pomislimo, da je ena naših gotovo najbolj popularnih izvirnih povesti Sketova »Miklova Zala« dcživelh v petdesetih letih 6 knjižnih izdaj, katerim se sedaj pridružuje sedma v jx>do-bah v našem listu, lahko presodimo uspeh »Ja-lenovega Ovčarja«, ki postaja resnično prava slovenska ljudska povest.
Če jo imenujem ljudska povest, ne mislim tu pri tem na kakšno umetniško manjvredno blago, temveč bi samo hotel poudariti, kako omalovažujoče je šla včasih literarna kritika mimo del, v katerih je narod resnično spoznal samega sebe in je sam iz sebe potrdil tudi njegovo življenjsko silo za mnogo let.
O »Ovčarju Marku« lahko trdimo, da je Ta-lenovo najboljše delo. Zanimivo jc, da je Jalen začel svojo pisateljsko pot z dramami, s katerimi pn — razen s svojim prvencem »Domom« p- ni' imel sreče, kajti njegova poetičnost ter
idiličnost ni imela v sebi demonskih dramatičnih prvin, ki so za pravega dramatika nujne. Ta doba razodeva le njegovo povezanost z ljudstvom. kateremu je hotel dati — tudi kot duhovnik — dobrih domačinskih iger, ki predstavljajo na deželi najbolj nazorno obliko literarnega zanimanja. Šele golo naključje, da so ga v tistih letih vabili v urednitvo »Vrtca«, je sprožilo v njem pripovedno silo, kajti za ta primer je pripravil začetek celoletne uvodne povesti o štirinajstletnem fantu, ki gre v planine z ovčjim tropom in se vrne, ko dozori iz dečka v fanta. Taka je bila prvotna zamisel »Ovčarja Marka«, ki je pa ni uresničil, kajti z uredništvom »Vrtca« ni bilo nič. Povest pa, ki jo je jx>tem Jalen pisal za Mladiko, je dobila nov začetek prav tu, kjer jo je prvotno hotel končati: ko se Marko zave fantovstva, gre kot ovčar v planine, kjer doživlja svoje boje z ljudmi in živalmi in preživlja svojo veliko ljubezen, ki v optimistični sončni naravi pisateljevi dobi seveda po majhnem razglasju nad vse harmonični konec. Tako je — kakor pravi — začel svojo prvo, doslej največjo povest, ki že prehaja v roman. In kakor je s svojim dramat-6kim prvencem dosegel v odrski smeri svoj največji uspeh, tako tudi svojega pripovednega prvenca še ni prekosil s poznejšimi povestmi, tudi nt- s »Tropom brez zvoncev« s katerim se je »Ovčarju Marku« najbolj približal.
Značilno za Jalenovo idiličnost • in poetičnost je, da »Ovčar Marko« ni povest iz sodobnega planinskega življenja, temveč jo je pomaknil pisatelj skoraj za dvesto let nazaj, da je lahko dobil pravo romantično perspektivo do snovi. Tako je lahko idealiziral preteklost ter pokazal jx>etičnost davnine med našimi gorami, kar danes vpliva še bolj s sentimentom na naša srca ter nas še bolj mika kot lep 6pomin na življenjski grozi odmaknjeni svet med vršaci. Ja-lenova zgodba je doka j preprosta. Kaže nam samo to, kako Marko, Primožev vnuk, bajtatrski sin, podeduje kljub svoji mladosti j>o onemoglem Primožu ovčaretvo največjega tropa v
Krnicah, Podlipnikovega, ter se izkaže kljub oviram, ki mu jih delajo na planini 'ljudje (Ro-tija, Tevž in Šimen) ter živali (volk, risa, medved) pravega ovčarja, vestnega in pogumnega ter nad vse poštenega, pripravljenega na žrtev in si s tem prisluži bogato gospodarjevo hčerko. Od ovčarja napreduje do vozarja in po že-nitvi do gospodarja. To je zunanja slika dogajanja, razvoj glavnega junaka, v katerem ni veliko dramatičnih zapletov. Skromno protiigro predstavlja samo nevoščljivost Podrobarja, Ro-tije in Tevžai ter Šimen, snubec Podlipni.kove Ančke, kar pa je vse samo epirodnega pomena. Pravo notranje dejanje je šele trmasto razglas-je med zaljubljencema, da se pokaže toliko večja ljubezen. Šele v koncu pa se pojavi pravi zaplet — Podlipnikova žalost ob sm'rti sina ter zavrnitev Marka ob misli na njegovo nepošteno kalkulacijo. Ta zavora podčrtava vsebinsko važni notranji smisel povesti s citatom iz Paglav-čevega Zvestega tovarša, češ da je »dobra žena božji dar, ki bo dodeljen le tistemu, ki se boji Boga, zaradi poplačanja dobrih del«. Ko Marico stori tudi tako veliko delo, podeč se s konjem in psom skozi trop volkov — ta najvažnejši moment je upodobljen na naslovni strani — hiteč po zdravnika, da reši ma'er svoje jzvoljenke kljub temu, da ve, da z njeno ozdravitvijo izgubi svoje dekle — je zaslužil ženo, »božji dar«.
Tak je notranji, duhovni smisel te povesti, katere glavna cena pa je v podrobnem in živahnem slikanju celoletnega planšarskesta življenja v naši davnini. Kakor je v »Tropu brez zvoncev« podal nekaj let pozneje sliko plan''n-skih lovcev — zapriseženih in divjih —, tako je tu razgrnil pred nas vso pestrost pastirskega življenja v času, ko so bile nevarnosti še veliko večje. Celo leto pastirskega opravila se odigrava pred nami v neprisiljenih opisih, svežih in nazornih" ter poetično okrašenih s svojsko floro, pa tudi folkloro našega planinskega človeka. Nikjer se prizor ne ponavlja, čeprav beremo dvakrat boj z medvedom in dvakrat z vol-
kom, pa je vsakokrat drugače postavljen in drugače poantiran. Heroizem v boju z naravo utrdi tudi heroizem v volji in značaju. In tako je Marko odlično prestal svoje ovčarsko leto, pa tudi svojo življenjsko preizkušnjo. Poleg njega pa tudi drugi n jegovi tovariši in tovarišico doživljajo svojo življenjsko usodo (Primož, Jok, Rezka, Tomaž in Mica, Rozalka in Manica — pa tudi Šimen in Tevž itd.) ter vse dobro dobi plačilo j>o vrednosti, slabo pa kazen (Tevž).
Zaradi tega nazorskega idealizma in optimiz-' ma, ki pa 6e tu ]>ov6em sklada s fioetičnostjo na. rave — je v času f>CGimi6tičnih in materialističnih podob v leposlovju veljala ta povest morda za manjvidno literarno blago, za »črni kruh«, ki naj ga jč ljudstvo, 6pričo »belega« za izbrance, »6pecia-litetc«, ki pa je bil navadno spečen iz mastnega blata. Toda danes smo že preko materialističnih mod, da moremo tudi tako povest uživati umetniško, kajti umetnost je le ena, ali je pa ni. In tu je ča6 — ki je najboljši sodnik — sam potrdil silo Jalenovega pripovedovanja in slikanja našega plan-šarstva, ki je jx>dano v tako široki epiki ter tako 6vojsko, kakor ga doslej ni podal še noben slovenski pisatelj. Tako lahko o Jalenovem »Ovčarju Marku« govorimo kot naši najlej>ši planšarski povesti, ki bo še dolgo — brana. Ni čudno, da 6e je delo prevajalo že v tuji jezik (češčino). Upamo pa, da bo »Ovčar Marko« gotovo še 6topii s 6vojim tropom preko naših mej.
Povest je ilustriral akad. 6likar E. Sajovic, ki je uspel v prizorih z živalmi, v figurah oseb pa je premalo izrazit in svojski. Dobro je, da se pritegne jo naši domači umetniki k ilustriranjem teh knjig. Skoda je, da tudi naslovne 6trani ni izdelal isti ri. sar, že radi enotnosti zunanjega lika glavne osebe. V Berankovi jx>dobi je sicer dobro zajet dramatični boj ob koncu povesti, višek peripc-tije, vpliva pa na nas tuje ter razbija harmo-
nijo z notranjo opremo.
td.
Kupujte pri naših inserentih!
Spojine, novice
Koledar	.
Četrtek, 16. aprila: Benedikt Laber, spoznava- I lec; Bernarda Soubiroux, devica; Turibij, skof; Julija, mučenica.
Petek, 17. aprila: Štefan, opat m ustanovitelj reda; Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec; Robert, opat; Inocencij, škof.
Novi grobovi
■f Gospa Leopoldina šavnik roj. Jugovic, vdova lekarnarja v Kranju, je v visoki starosti 90 let mirno v Gospodu zaspala. Pokopali jo bodo v pelek, dne 17. aprila popoldne.
+ Gospodična Julija Kuntih, učiteljica v pokoju, je umrla v svojem domu v Idrijski ulici št. 5 v Ljubljani. Pogreb bo v četrtek, dne 16. aprila ob štirih popoldne z Zal, kapela sv. Jožeta, na pokopališče k Sv. Križu.
•f Gospod Ignac Učakar, Čevljarski mojster v Ljubljani, je za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v četrtek, dne 16. aprila ob petih popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
.F.MOSA", Zavod ia poliedeljstvo in nepremičnine, obve-ca vse sroie zakupnike hiš in zemljiš- v Kočotskem okraju, da se ko dne '22. aprila u I. vršil v Kočevju semenj ca plemensko govejo živino. Na la semenj bodo lahko prislonili samo tisti, ki bodo predložili prepis laknpne pogodbe. Le tem bo , EMONA'' prodala širino proii plačilu t gotovini, vendar po telo ugodnih cenah.
Tak seiem s« bo vršil tudi ia Črnomaljski okraj v Crmošnjicah dne 21. aprila t. 1.
—	Rekolekcija za gospode duhovnike višenjske in trebanjske dekanije bo v Stični v sredo, 22. aprila, po prihoJu jutranjih vlakov.
—	Kako naše ptice pojejo? Naše ljudstvo na deželi, ki posluša melodije naših ptic, je zložilo tudi besede za te melodije. Poglejmo nekatere. Sen i ca, ki je prestala mrzlo zimo, spomladi zapoje od veselja: »Kikeljca, kikeljca.« Hoče povedati, da ne bo več zmrzovala in da ho posihmal njena kikeljca l>olj lepa in bolj gorka. Šinkovec, ki je pozimi stradal, zapoje spomladi: »Čr-ir-črvička ujele, pove namreč, da posihmal ne bo več lačen, ker bo »črvička in gosenico ujel«. Hostni golob — grivar, naš najlepši golob, se Vrne spomladi zgodaj v naše kraje in zapoje: >Bom kupu (kupil) kozo, bom kupu kozo — bom«, še pridene na koncu. Ljudje pa so iz tega naredili kar pregovor. Ce kdo samo obeta, da bo kupil nli vrnil, pn ne drži besede, pravijo: Obetaš kakor golob, ki pravi, da bo kupil kozo, pa je še do danes ni kupil. — Zlati kobila r, ki se zadnji vrne v našo domovino tjale okrog binkošti. pa zapoje tistim, ki še niso bili za Veliko noč pri spovedi: »Ali si že bil?« »Ali si ga videl?« — namreč pri spovedi. Tako ptič priganja velikonočne zamudnike.
Sončnično semensko seme je dospelo!
Vsi oni poljedelci, ki so skleniti z nami pridelovalne pogodbe. liodo dobili prihodnji leden potom naših poverjenikov semensko semo In umetna gnojila.
Da bi vzbudili zanimanje čim SlrSIh poljedelskih slojev za pridelovanje sončnic, smo se odločili, razdeliti vsem kmetovalcem Ljubljanske pokrajine, ki hI to želeli.
do pol kg semenskega semena brezplačno obenem z navodili za pridelovanje
proti povračilu poštnine. Vabimo torej vse one, ki imajo primerno — no močvirno — zemljo na toplejših, zaSf-ltenih krajih, da nam nemudoma Javijo svoje naslove ali pn se oglasijo osebno v naši pisarni v Ljubljani (v palači Ljubljanske kreditne banke, III. nadstropje).
CIm več bo pridelanega sončničnega semena, leni več bo dobrega jedilnega olja, zato je v korist vseh, da se zasejejn čim večje po-vršlne.
Kakor smo že ponovno opozorili, so sončnice oh cvetju 1 7. v r st n a p a S a z a č e b e 1 e , pa naj se zlasti čebelarji zanimajo za to, da se ho našemu vabilu odzvalo čim največ kmetovalcev!
Za setev jc čas do konea aprila.
Tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
— Jutranja temperatura pod ničlo. Že od 2
aprila naprej je toplomer vedno zaznamoval najnižjo jutranjo temperaturo nad ničlo. Še prvega aprila smo imeli —2.2" C, ko smo naslednji dan dobili zjutraj že +2.4« C. V času do 15. t. m. je bila celo dosežena visoka jutranja temperatura 8° nad ničlo. V torek je bilo zelo vetrovno, oblačilo se je. Celo nekoliko je porosilo. Barometer je v noči od ponedeljka na torek zjutraj padel, a že v torek dopoldne 6e je začel znova dvigati ter je v sredo, 15. t. m. dosegel visoko 6tanje 768.4 mm. Nasprotno pa je toplomer zaznamoval primeren padec jutranje in dnevne temperature, v torek je bilo popoldne hladno in je bila najvišja temperatura + 11.4" C, ko jc bila prejšnji dan +15" C. V 6redo zjutraj je poslalo zelo hladno in je padla jutranja temperatura pod ničlo. V mestu je bilo zjutraj —0.8" C, zunaj na prostem celo —1.4° C. Letos v aprilu 6ino imeli doslej 7 deževnih dni in je v tem času padlo 63.5 mm dežja. Primerno enako deževen april je bil lani. V 8 dneh je padlo do 20. aprila 66 mm dežja. Po tem datumu pa je bilo zelo deževno, kajti v 16 dneh aprila je bilo lani 152 mm dežja. V zadnjih treh letih je bil izredno sončen in skoraj vroč — april leta 1940. Takrat je deževalo le v 7 dneh s 34.6 mm dežja. Ta april je bil prav vroč in je bila 19. aprila dosežena rekordna toplotna višina +24.9° C. Dnevi od 1. do 20. aprila so bili takrat 6koraj brez dežja, le 3. aprila je nekoliko ro6ilo.
— Kupčije s hišami in zemljišči. Letošnji april je v prvi polovici zaznamoval v zemljiški knjigi 22 kupnin za celotno kupno vrednost 593.434 lir. Prodanih je bilo več stavbnih parcel v mestu in okolici. Zemljiška knjiga je v tem času zaznamovala tudi do 12 predlogov, nanašajočih se na prenose last. nin6ke pravice glede nepremičnin, ki so jih prodali nemški izseljenci odnosno njihovi jx>oblaščenci raznim interesentom. Ti predlogi 60 bili v zemljiški knjigi le zaznamovani, nato pa je okrajno sodišče poslalo vse te predloge na Visoki Komisariat odnosno nemškemu delegatu v pregled m odobritev. Na teh nepremičninah bo zaznamovan nov lastnik-kupec šele, ko bodo kupne pogodbe odobrene.
Ljubljana
Naznanila
I Spored Premrlovega orgelskega koncerta
je sestavljen prav za prav iz dveh delov. V6ak del pa ima po skladateljih dve 6kupini. Prvi del 6f>oreda obsega dela najznamenitejših italijanskih mojstrov, ki so pisali za orgle in 6icer: Iiassani (1657—1716), Pescetti (1704—1766,) in Frescobaldi (1588—1644). Njim sledijo trije novejši mojstri in ficer: Bossi (1861 — 1925), dalje Picehi in Canestra-n. Drugi del koncertnega s|x»redi je posveten domačim skladateljem. Izvajala 6e bo<1o dela Gojmira Kreka. Ignacija liladnika (1S65-1932), Stanka Pre-mr.a, daije Pavla Sivica, Janka Rajnika in Matije lonca. Slovenski del koncerta nam bo dal kratek pregled slovensKe 0''gt.ske literatur?, saj so ?a-to. p^m na koncertu naš. najbolj znani avto-ji. Koncert bo v nedeljo, dne 19. t. m., ob pol 7 zvečer v ljubljanski stolnici. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 Predavanje v Nemški akademiji. Lektor Nemške akademije v Ljubljani dr. Otio Drtiner je imel v srebrni dvorani hotela Union predavanje o pesniku Eichendorffu kot germanskem popotniku. Uvodoma je označil razmerje |x>ezije do političnih to. kov, do javnega mnenja ter karakteriziral mnenje prejšnjega stoletja, ki je bilo prepričano, da je poezija 6tekleni grad brez zveze z dogajanjem izven njega. Hitler 6am pa je tudi jx>ezijo vključil v dejanje ter ima prav umetnostna vzgoja v novi Nemčiji veliko vlogo v novem oblikovanju Nemčije. Nato je prešel na pesmi romantika Eichendorffa ter na petih zgledih iz njegove p>oezije poudaril hrepenenje po potovanju, po novih svetovih, pogled v preteklost, želja po moči in heroiznru. V tem vidi stik z novo Nemčijo, predhodnika 6kavtov in planinstva, poveličevalca sproščenosti \ svetu ter po-gumnosti tveganja, poezijo tega, kar mora imeti v sebi vsaka mladina. Taka čustva je Eichendorff izrazil predvsem ob Goethejevem starostnem jubile-u, ko mu je priznal veličino, pa šel mimo njega iskat novih 6\eiov. Pozneje pa 6e je vrnil v domovino, ki je doživela tudi notranje preoblikovanje, kakor ga je on na potovanjih. — V teh jiesnikovih presnavljanjih se kaže pot nemškega duha, nemške mladine, ki po burnih sproščenostih presnavlja 6ebe in se bo — jx> vojni — vrnila preoblikovana v preoblikovano domovino na resno delo. — Tako je doživljal predavatelj Eichendorf na zelo subjektiven način, na kar je oj;ozoril v uvodu v prepričanju, da tudi zgodovinske jxxJobe dobivajo 6pričo nove dobe novo podobo.
1 Naglo oddajo radijskih sprejemnikov si stranke zagotove, če takoj gredo jk> tiskovino za izjavo in po številko vrstnega reda k vratarju mestnega magistrata, torej kar v solio na desni strani veže poslopja za vodnjakom. To izjavo naj čitljivo in vestno izpolnijo z vsemi podatki, aparat shranijo v zabojček in ga z izjavo takoj odneso sprejemnim komisijam v II. nadstropje slare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40. Za v shrambo sprejeti aparat dobi vsaka stranka potrdilo. Pri oddaji aparata ni treba plačati nič, čeprav ima mestna občina veliko stroškov in opravkov. Opozarjamo torej vse stranke, da ni treba čakati, kdaj pride njib številka na vrsto, ker odslej vrstni red po številkah sploh ne bo več objavljen. Zato pa ne odlašajte z oddajo, da zadnje dni ne bo prevelikega navala ter morda kdo ne bi mogel o pravem času priti na vrsto in bi moral nositi težke jiosledice, če aparata ne bi mogel več oddati. Kdor pa namerava na Kr. kve-sturi vložiti prošnjo za dovoljenje, da sme aparat ohdržati, ali je to prošnjo že oddal, ta naj pa pride po številko in izjavo na rotovž ter odda aparat v stari cukrarni šele v ponedeljek, 20. t. m. in naslednje dni.
1 Živilski trg. V sredo, 15. t. m., je bilo živahno vrvenje na živilskem trgu. Postavljenih je bilo mnogo več 6tojnic. Bilo je na veliko izbiro domačega radiča, posebno cikorjevca, v obilici je bil na prodaj lep motovileč. Mnogo je na prodaj regrata. Tam na sjrodnjem delu prvega otoka je bilo na prodaj nekaj domačih jabolk. Sedaj je velika izbira raznih pomaranč, ko na drugi strani ni toliko cve-tače, kakor je je bilo prejšnje dni. Mnogo je korenja. Vedno več je na prodaj raznih sadik. Cene 60 take, karšne 60 bile določene za ta teden.
1 Nova vila v Streliški ulici. Že lansko leto je bila v Streliški ulici, tik otroške bolnišnice, dograjena nova vila v 6iirovem 6tanju, letos pa 6o že pričeli z nadaljevanjem dela, tako da bo, sodeč po hitrici dela, vila že na poletje dovršena ter se bodo mogle družine že vseliti. Vila je dvonadstropna ter večjega obsega. Sploh so zadnja leta v Streliški ulici sorazmerno mnogo gradili, tako da 6e je tudi ta ulica, ki je bila prej od Ljudskega doma precej zapuščena in prazna, prav lepo razvila. Dovršeni sta tudi že dve novi vili v neposredni bližini, v Zarni-kovi ulici, ki so ju lani pričeli graditi. Ves la prostor okoli cerkve sv. Jožefa je sedaj zazidan s samimi lepimi vilami v ločenem sistemu ter je vsaka vila obdana z lepim vrtom.
1 V Goethejevi »Ifigeniji« bo igrala naslovno vlogo v soboto Mileva Boltar-Ukmarjeva. Predstava bo izven abonmaja.
1 Ch. Gounod: »Faust«. Zasedba bo sledeča: Faust-Franci, Margareta . Heybalova, Mefisto-Pojmov, Valentin-Janko, Marfa-Golobova, Siebl-Polaj-narjeva, Wagner-Dolničar. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: inž. P. Golovin.
1 Sopranistka Nada Stritarjeva bo v nedeljo nastopila prvič v partiji Amorja v Gluckovi operi »Orfej in Evridika*. Začetek predstave, ki bo izven abonmaja, bo ob 17.30.

Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-dellah in pratnlfcih °b 10-30.14 3°.16-30 1t>-30
Intimna ljubezenska drama mla ega kiparja v čaiobni okolici samotnrga jezera
Vizlla na jezeru
V clnvnib vlognh-JAVOR PAL, KLARI TOL\aY, ELIS SIMOR KINO M&.TICA - TEL. 22-41_
VfcjaSka Spijonnža med Biv^o Avstro-Ogersko in in carsko Husijo'
V	šplfonski službi
V	gl. vlogah: Pni Javor ln Klari Tolnay
KINO UNIO* - TEL. 22-21
Ken Maynard in rijrgov konl Tar an v novho skoni filmu:
TARZANOV UPOR
Kot dodatek kulturni film .IGLU", zanimivosti i -, življenja Kskiniov kino sloga - tel. 27-30
GLEDALIŠČE. Urama. Četrtek. 16 aprila, ob 17.30: »Voda.« Red Četrtek. — Petek, 17. aprilu, ob 15: »Konto
Izven. Znižane cene oil i2 lir navziol. — Sobota, 1H. aprila, ob 17.30: »Ifigenija.« Izven. — Nedoija, 19. nprlla oh 11: »Jurček.« Mladinska predstava. Izven. Cene oil 15 lir nnvzilol. — Oh 17.30: »Voda.« Izven. Zelo znižane cene ud 12 lir navzdol.
Opera. Četrtek 16. aprila, oh 16.3«: »FauBt.« Red A. — Petek. 17 aprila: Zaprto - Sobota, 18. uprila, oh 15: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. — Nedilja U aprila, oh 11: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pntron.* Izven Znižane cene od 12 lir navzdol. — Oh 17.30: »Orfej in Evridika.« Izven. Znižane cene od IS lir navzdol.
RAHIO. Četrtek 18. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Trio Emona — 12.10 Trio Ambrosiano — 13 Napoved času. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta I). M šijanca izvaja orkestralno glasbo — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 l)uo Lninpmann nrugger — 19.30 Poročila v slovenSčin' — 19.4.') Pisana glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega člisa — 20.40 Prenos iz gledališča Vitt. Emanuela iz Torina: II In III. dejanje Lohengrina, romantične opere Kicharda Wagner.ia V odmoru. Predavanje v 6lovenSčlni. Po opori: Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pie-eoll, Tyr«eva cesta 6. dr. Hočevar. CelovSka cesta 62, in mr liartus. Moste-ZaloSka cesta 47,
POIZVEDOVANJE. Izgubil sem 14. t. m. od 16.15 do 16.20 v tramvaju St. 4 od glav kolodvora do Fi-govea, majhno denarnico z okrog 30 lirami in nekaj drobnarijami. Poštenega najditelja prosim, da donnr-nico izroči upravi lista, kor mi je drag 6pomin, denar pa si obdrži za nagrado.
Dva ključa v rjavi usnjeni koži sem izgubil dno 14. t. m. Najditeli ga naj izroči upravi »Slovcmm« proti dobri nagradi.
Iz Novega mesta
Pešec v življenjski nevarnosti. V ponedeljek popoldne okoli ene je prišlo v Kastelčevi ulici do prometne nezgode, pri kateri se je menda le največji sreči zahvaliti, da ni prišlo do hude nesreče. 01» tej uri je težak in širok tovorni avtomobil, last neke metliške tvrdke, vozil po ozki Kastelčevi ulici. Nedaleč od Zebljarjeve gostilne so ob strani ceste nekaj kopali in zato tja nametali kup prsti. Zaradi tega kupa se je že itak ozka cesta še bolj zožila, zaradi česar je šofer zavozil z vozilom tik zraven hiše, mimo katere je v tistem trenutku stopal 31 letni poštni uradnik Milan Langof iz Novega mesta. Ker se ni imel kam umakniti, ga je vozilo s precejšno silo stisnilo k zidu Langofa so takoj po nesreči pripeljali v kandijsko l>olnišnico, prepričani, da ima zlomljen prsni koš. V bolnišnici je zdravnik ugotovil, da ima prsni koš nekoliko stisnjen, da pa ni nobenih kostnih zlomov. Kljub temu so o nesreči obvestili državno pravdništvo, ki bo uvedlo preiskavo o krivdi.
Ljubljansko gledališče zopet gostuje. V ponedeljek, dne 20. aprila, bo v novomeškem Prosvetnem domu zopet gostovnlo ljubljansko Gledališče. Tokrat bo nastopilo s komedijo »Konto X«, v kateri nastopijo naslednji igralci in igralke: Gorinšek. Gorinškova. Starčeva, Bratina, Nakrst, Košič. Raknrjeva in Košuta. Režira Gorinšek. Predstavi bosta popoldne ob treh in zvečer ob šestih.
Iz Gorizije
Divja burja prevrnila koleselj. Silna piš, ki velikokrat strahotno gospodari po vzhodnem predelu naše dežele, je imela tudi na cvetno nc deljo svoj dan. Proti večeru se je vračal župnik iz Stam-bassa g. Miha Kragelj no koleslju iz sosedne fare, kjer je spovedoval. Bližal se je že domu, ko je nov val razbesnelega vetrovja zajel lahko vozilo in ga prevrgel z vsemi tremi osebami, ki so se vozile, in s konjem vred, v obcestni jarek. Vo« zu, konju, mlademu vozniku in župnikovemu spremljevalcu je bila sreča mila in so se lahko nepoškodovani pobrali in nadaljevali pot domov, g. župnika je pa sunilo v obcestno drevo in je odnesel hud udarec v prsni koš. Moral je v posteljo in je postal njegov položaj prav opasen. Na veliko noč je pa gospod že maševal, čeprav s težavo. Sedaj se mu stanje hitro boljša.
Umrl je v Goriziji in bil v sredo 8. aprila pokopan g. Jožef Štubelj, upokojeni policijski stražnik iz Maribora. Rajnki je dosegel lepo starost 73 let. Po upokojitvi je bil dolgo let razna-šalec »Slovenca«. Poštenemu, delavnemu možu naj sveti večna luč!
S Spodnjega štajerskega
Stroj mu je zmečkal roko. V nekem mariborskem j>odjetju zaposleni 31 letni snažilec Ivan Vilčnik je med delom po nesreči vtaknil levo roko v stroj, ki mu jo je pojx>lnoma zmečkal.
Umrli so v laškem 73 letni Ivan Bevc iz šmohorja, 80 letna Aha Mraz iz Št. Ruperta in Jožef Deželak, star 6+ let, iz Strmca. V Mariboru je umrla vdova po delavcu 76letna Marija Kavšek. V mariborski bolnišnici sta umrla 56-letna delavka Marija Valentan in pa 34-letni zidar Jožef Vinkovič. V Mariboru so dal je umrli 32 letna žena železničarja Alojzija Flis. delavčev sjn Herman Habit in Jožef Trbovšek. V Peklu pri Leitersbergu je umrl 50 letni tesar Anton Potočnik, v Dogošah pa 41 letna zasebnica Marija Jnnžekovič.
Nov? rajfajznovke na Spodnjem štajerskem. K že prej ustanovljenim 75 rajfa jznovkam na Spodnjem Štajerskem je začelo poslovati v ptujskem okraju 16 nadaljnih rajfajznovk. V kratkem bodo ustanovljene še po drugih krajih, tako, da bo na Spodnjem Štajerskem 150 rajfajznovk.
Z Gorenjskega
Dovje-Mojstrana. V kino dvorani smo imen koncert, ki ga je priredil pevski zbor iz Klein Kirchheima. Predvajali je pevske, glasbene in baletne točke. Prireditev je ]ejx> uspela. Nabiralna akcija za vojsko se je dobro obnesla, nabralo se je skoraj 550 RM.
Nemški tečaj v Predosljih pri Kranju se bo začel te dni. Prijavilo se je nad 300 udeležencev. Ženstvo je nedavno priredilo v Predosljih tri kuhaTske tečaje. Te dni so spet izdali 500 Planom Koroške ljudske zveze članske izkaz-
Nemcija opušča gotico in uvaja latinico
Večina nemških dnevnikov je v svojih velikonočnih številkah obvestila svoje čitatelje, da bodo po praznikih izhajali v latinici in ne več v gotici. Po praznikih so res skoraj vsi vodilni nemški dnevniki že izšli v latinici, za njimi bo pa v latinici izhajalo tudi ostalo nemško časopisje, kakor hitro se bodo posamezne tiskarne založile s potrebnimi zalogami črk.
Ali si se že naroČil na najboljši tednik »Domoljub«?
Spori
Campos — adut španske enajstorice
Ljudje, ki so gledali v Barceloni generalno preizkušnjo španske državne reprezentance, so stavili enoglasno na črnolasega napadalca, ki si je znal v najtežjih položajih priboriti žogo in jo jioslati med podboje prav v tisti kotiček, do katerega vratar ni mogel seči. To je bil Campos, najnevarnejši strelec španske enajstorice. Visok je in vitek, na glavi pa mu vihrajo črni kodri. Vsako moštvo ima svoje adute. Kdo ni čital o Pioli in Zamori, o bistrem Valjareviču ali neustrašnem Božoviču? Takšen adut je v današnji španski enajstorici Campos.
Rodil se jo na Kanarskih otokih kot sin malega trgovca. Njegov oče je zmajeval z glavo, zakaj mali Campos mu je že kot 10 letni dečko odrekel poslušnost; mesto, da bi prenašal košare, se je podil za žogo in sanjal o nogometnem »poklicu«. Kot naraščajnik Je igral že v dobrih moštvih in se razvil v igralca, ki podaja žogo naravnost tovarišem pod noge ali pa v »Ahilovo peto« med podboje. Ljudje, ki so ga opazovali na preizkušnji v Barceloni, so mu zaupali: »Campos bo opravil svoje...« In res, na tekmi v Berlinu je bil Campos tisti, ki Je streljal enajstmetrovko in ukanil nemškega vratarja.
Campos je izrazit levičar. To se mu vidi tudi pri tenisu in biljardu. Tudi v nogometni napadalni vrsti je vedno na levi strani. V tehničnem oziru igra južnjaško, vročekrven pa je le tako dolgo, da pride do žoge, potem pa se čudovito spremeni in oddaja prevdarno, hladnokrvno, preračunano. Le redkokdaj se zgodi, da bi Campos pokvaril situacijo. V nedeljo bo spet nastopil na mednarodni tekmi v Milanu. Zanimivo bo Citati, kako se bo obnesel proti azurom, ki bodo po daljšem času nastopili proti močni španski enajstorici.
•
Triestina in Pro Gorizia sta odigrali preteklo nedeljo dve nogometni tekmi. Triestina je gostovala v Udinali in končala tekmo s klubom istega imena z 2:2 (1:0), Pro Gorizia pa je nastopila v Padovi in podlegla z 1 :0 (0:0).
Športno proslave v Zagrebu. Pri proslavah ob obletnici ustanovitve Hrvatske države so se udejstvovali tudi športniki. Na igrišču Concordije se je zbralo 25.000 gledalcev, ki so gledali mednarodne lahkoatletske tekme in nogometno sreča' nje med Hrvati in Bolgari. Posebno napeta je bila borba v teku na 3 km, katere so se udeležili tudi nemški, slovaški in madžarski tekači. Zmagal je znani Syring (Nemčija), sledeči dve mesti sta zasedla Madžara, hrvatski prvak Kotnik pa je prehitel Slovaka in se uveljavil na Četrtem mestu. V nogometni tekmi so Hrvati premagali Bolgare z visoko razliko 6 :0. Športne proslave na igrišču Concordije se je udeležil ludi Poglavnik s spremstvom.
Iz Berlina smo zvedeli še nekaj podrobnosti o veliki tekmi med Spanci in Nemci. Že v prvih minutah so napravili Španci najboljši vtis. Igrali so tako točno in požrtvovalno, da je imela nemška obramba polne roke dela. Kljub velikim naporom na obeh straneh se je končala prva polovica igre z izidom 0 : 0. Prvi gol je zabil Dunaj-čan Derker iz daljine 14 m. Čeprav so imeli Španci odličnega vratarja (Martorella). se mu ni posrečilo prestreči bliskovite žoge. Skoraj pol lire zatem so se trudili vročekrvni Španci, da bi izenačili. To se jim je posrečilo šele v 75. minuli. Nemški vratar ni mogel ujeti visoke žbge in jo je v zadnjem hipu enostavno odbil v polje. Njegov tovariš Rohde je prestregel žogo z rokami. Sledil je enajsterec, katerega je streljal Campos. Žoga je obsedela in izid je bil 1 : 1. Od španskih igralcev hvalijo sodniki posebno Epija in Cam-posa. Ta dva igralca si moramo vsekakor zapomniti, zakaj o njih bomo poročali spet prihodnji teden po tekmi med Italijani in Španci, ki bo v nedeljo v Milanu.
Slovaška teniška zveza se je pogodila s Hrvati za meddržavne tekme, ki bodo od 15. do 17. maja v Zarrrebu.
Madžarski igralci nogometa se pripravljajo na mednarodno tekmo, katero bodo igrali 3. maja v Budimpešti proti Nemčiji.
Dva nova francoska plavalna rekorda je postavil v Parizu izvrstni hrbtni plavalec Zin6. 100 m hrblno je preplaval v 1:08.9, 200 m hrbtno pa v 2:31.6. S temi časi 6e je povzpel Zin6 med najhitrejše evropske plavalce.
Willi den Oudenova, znana nizozemska plavalna rekorderka, je dobila naslednico. Na plavalni prireditvi v Hilversumu se je nenadoma pojavila nova zvezda Rie van Veen, ki je preplavala 100 m prosto (cravvl) v 1:07.0 min. Neverjetno je, da imajo na Nizozemskem in Danskem že nekaj let tako urne plavalke, da jim na vsem svetu ni enakih.
Sudetski športni voditelj Toni Sandner je padel na vzhodnem bojišču. Ob njegovi smrti je napisal Tschammer und Osten nemškim športnikom spomenico, v kateri proslavlja zasluge svojega pokojnega sodelavca.
Lanzi, italijanski prvak v teku na srednje proge, je začel tudi letos z resnim treningom. Zlasti si prizadeva, da bi povečal začetno hitrost teka. Iz Schia poročajo, da je pričel s tekom na 50 m in dosegel odličen čas 5.5 sek.
Okus posebne vrste
»Kaj Ti je le padlo v glavo, da 6i dal gla6 svoje žene posneti še na ploščo? Kaj ga ne čuješ že tako zadosti?«
»To je že res, prijatelj, ioua ila plošči ga lah, ko prekinem, kadar hočem.«.
Nekai za mlada srca
Povest o postopači!?, petroleju in o srečnem človeku
Ben Johnson jc oklahamskl norec. V umazani beznici starega prevejenca Watkinsa je to neki pijani postopač kar na ves glas povedal in vsi so mu z grohotom poplačali to modrost. Medtem ko so namreč meščani iz Blacktovvna v Severni Ameriki mirno in brezbrižno živeli, pa si je B?n Johnson vtepel v glavo, da mora najti petrolejske vrelce in je kot nor jezdaril okoli in iskal najdišča.
Bilo je vročega dne popoldne, ko se je Ben ustavil pred poštnim uradom in je zahteval listino za oddajo brzojava. Še istega večera je poštar razširil novico, da je Ben obvestil nekega inženirja v prestolnici. Tedaj so se postopači v beznici domenili, da bodo priredili krasen sprejem tistemu tepcu, če bi zares prišel
In tako se je zgodilo, da je obupani Ben, obdan s tolpo kričavih lenuharjev, stal na kolodvoru in drhtečega srca pričakoval vlak iz Oklahame. Postopači «o imeli s seboj raznovrstna glasbila in so hoteli z »mačjo godbo« sprejeti prišleca.
Iz brzovlaka, ki stoji ondi le nekai sekund, je izstopil neznaten gospod z zlatim ščipalnikom. Začudeno se je oziral po skupini in je resno prisluškoval jecljajočim besedam Benovim. Potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Tujec je postavil kovčeg na tla, je resno pristopil k enemu od postopačev, zamišljeno ga premeril od nog do glave in ga je z enim samim udarcem pobil na tla.
Ko da bi se ne bilo ničesar zgodilo, je prijel spet za kovčeg in je mirno stopal mimo skupine proti mestu. Vsi so bili tako osupli, da so popolnoma pozabili na svoj koncert.
Toda čez dva dni te je inženir odpeljal nazaj in kmalu potem je prišel od vlade ukaz, naj Benu Johnsonu odmerijo ta in ta kos zemlje, ki je bil v prestolnici že plačan.
Čez teden dni nato se je t> tovornim vlakom pripeljala cela množica gradbenih potrebščin. — Stvar je postajala resna. Z vlakom so se pripeljali tudi delavci iz vseh krajev, naredili so si barake in črpalne stolpe. Prodajalno so pripeljali kar s seboj, ko da sploh ne bi bilo zanje nobenega Blacktovvna. Tudi tisti nadležni tujec, ki se je spet pojavil, in Ben Johnson, ki se je glede na obleko in nastopanje ves spremenil, se niti malo nista zmenila za ves ta kraj.
To je bile pa že prehudol Nekaj dni je postavalo še nekaj potepinov okoli, dokler se ni po mestu razširil hud duh po petroleju. Tedaj se po-stopaška tolpa ni mogla več premagati. Spet so nekaj stuhtali v beznici. Zarana prihodniega dne se je vsa tolpa odpravila po strugi reke navzgor in je imela s seboj zaboj smodnika z vžigalno
Velikan v luki Roda je bil bronast, orjaški kip boga Heliosa, ki si ga moramo predstavljati kot kip svobode v pristanišču Newyorka. Ko jc
Prišedši na kraj, kjer so delavci delali, so zagledali žično, oviro in dozdevalo se je, da je bil napad pripravljen Ker pa ni bilo nikogar videti, se je nekaj najhujših predrznežev spravilo naprej. Toda — joj in groza — curek modrikaste, oljnate tekočine je švrknil nanjel
Inženir se je oddahnil in dejal Benu: »Čestitam! To je najmanj dva tisoč sodov na uro. Naši dajalci denarja so lahko zadovoljni. — Dobro je, da'smo napravili barikado, sicer bi bil zdajle tale Blacktovvn v nevarnosti.«
Zahrbtna druhal je tekla na nos na vrat, pu-stivši za seboj smodnik in obleko. Kmalu potem se je petrolej pretakal že po strugi reke in po mestnih ulicah.
Čez nekaj ur je vse brodilo po petroleju, njive so bile pokvarjene, v hišah ni bilo moči več bivati. Vrelec, ki Blacktovvn ni hotel verjeti vanj, je bil bolj izdaten, kot je mogel to ves kraj prenesti.
Sedem čudes sveta
V starem veku so našteli 7 takih tvorb človečkih rok, ki so bile vredne največjega občudovanja. Piramide, viseči vrtovi Semiramide v Babilonu, Zevsov spomenik Fidija na Olimpu, nagrobnik Mavzolo v Halikarnasu, svetilnik na egiptovskem otoku Faru, kolos na Rodu in tempelj Artemide v Efezu — to so resnično tako mogočne tvorbe, da so vredne tudi našega občudovanja, čeprav smo navajeni občudovati newyorške do-nebnike.
Piramide: prastari grobovi faraonov
Piramide v deželi svete reke Nila so bile že r dobi starih Grkov jako častitljivi spomeniki, saj so bile že takrat stare 2000 let. Babilonski kralj Nebukadnezar je bil gospod, ki je jako rad zidal. Pod njegovo vlado se je Babilon vprav razcvetel. Za svojo ženo je dal prirediti nad velikimi oboki prekrasne strešne vrtove, ki so jih davni Grki na ▼so moč občudovali.
Viseči vrtovi Semiramide.
Orjaški Zevsov kip v templju na Olimpu je bilo najčudovitejše kiparsko delo, kar jih je tedanji svet sploh poznal. Kip je bil iz zlata, slo-nove kosti in ebenovine in je bil tako neskončno lep, da ee je neki Grk, ki je še čez pol tisočletja nato videl ta kip, izrazil, da bi se človek, če bi bil še tako žalosten, moral v dno duše razveseliti ob pogledu nanj in bi pozabil na vso žalost
zaposleni pri kiparskih delih. Še dandanes na-aivamo velika grobišča v obliki Mauzolosovega nagrobnika z imenom mavzolej.
Daleč po svetu je slovel svetilnik, ki ga je zgradil neki grški stavbenik na otoku Faru v pri-
Mavzolej v Halikarnasu.
slanišču Aleksandrije in ki je 1500 let dolgo dajal svetlobne znake prihajajočim ladjam. Nihče ne ve, zakaj je bil uničen. Bržkone se je zrušil ob kakem potresu.
Fidijev kip Zevsa v templju na Olimpu.
bil porušen ta, 32m visoki kip, je bilo treba 900 kamel, da so odnesle vse ruševine.
V Efezu je stal mogočni tempelj Artemide, ki sta ga okrog in okrog obdajali dve vrsti stebrišč,
\V __ Velikan na Rodu.
tako da je bilo skupaj 128 stebrov, na katerih je slonela streha Herostrat ga je požgal in si je s tem svojim zločinskim dejanjem pač za večno omadeževal svoje ime.
»Glej, glej. Kužek!« je pokazal Mišek na avto, ki je stal kraj poti. »Zdi sc mi, cla je počila zračna cev, ali kaj?«
Prijatelja sta skočila s konja in sta se tiho in previdno bližala vozilu.
»Psst.psst!« je po.šcpetal Mišek. »/grabiva nepridiprava od zadaj!«
l at se je sklonil, da bi snel nadomestno kolo, ki je bilo pritrjeno zadaj nu vozu.
Mišek se je priplazil vozaču za hrbet in mu je vrgel čez glavo mrežo. lat je bil tako presenečen, da ni niti kriknil.
Slavni tempelj v Eiezu, ki ga je požgal Herostrat.
Od vseh teh sedmih čudes starega veka so dandanes ohranjene le šc piramide — ki so hkrati tudi najstarejše čudo. Kojiko tisočletij bodo še prestale?
Koliko so stari?
Moj prijatelj ima rojstni dan. Vprašali so ga, koliko let ima. »Danes je moj petdeseti rojstni dan.« Vsi so mu čestitali, a pri proslavi se je izkazalo, da so žena mojega prijatelja, njegov sin in njegova hčerka (dvojčica), rojeni istega meseca kol on, le da je oče rojen v tem mesecu kot zadnji. Moj prijatelj, ki ljubi računstvo, je koj dal navzočim tole nalogo:
»Zdaj imam natanko toliko let, kot vsi člani moje družine skupaj. Moja žena je petkrat toliko stara kot moj sin, a midva z ženo imava šestkrat toliko let kot najina otroka. Zdaj pa lahko izračunate, koliko let ima vsakdo od nas!«
Rešitev.
ipn} epaAas 'eoijjoAp jojj e>|ii3jq ui }3] i ms g£ ruauiud uiaj a buii (eu»z) i^bj^ }3| sui; 'uep iu}sjoj i}3sop;3d (oas laijop pj 'usaoij
»(ia že imava!« je kričal Mišek na vse grlo. »Ne uide nama!«
»Dobro, dobro!« je lilipal Kužek in skušal ukrotiti tatu, ki sc je pričel braniti na vse pretege.
Zvit tovarnar
V treovino pride eospod in vpraša:
»Ali imate, prosim, pasto za čevlje - znam ke .črnec'?«
> Imamo.«
»Je dobra?«
»Zelo dobra, odlična!«
»Hvala lepa. To sem hotel ravno vedeti. Sem namreč tovarnar, ki vam dobavlja to pasto, za katero ste mi pisali, da je zanič in je svojim kupcem nikakor ne morete priporočati. Zbogom!«
Risbe z zaprtimi očmi
Rekli boste, da vam je to brez dvoma ic znano. Kakemu tovarišu ali kaki tovarišici zave-žite oči in mora nato narisati kako žival na pamet. Seveda so take risbe na vso moč smešne, saj napravi nekateri rep na glavi, oči na repu in
I
I	tako dalje. Toda še težje je, če si daš papir na čelo in začneš risati kako stvar. Tako je dejal
I	nekdo, ki je dober risar, da bo narisal na papir
'	na čelu štorkljo in da jo bo pogodil. Zdaj pa po-
i	glejte to skrpucalo! Štorkljo na levi je narisal od-
i	prtih oči, tiste tri na desni pa je narisal, ne da
I	bi bil videl na papir. Poskusite še vi svojo srečo!
Svetilnik na otokn Faru.
Nagrobnik, ki ga je kralj Mauzolos iz Karije dal narediti sebi in svoji ženi Artemiziji, je bil tako lep, da so ga začeli splošno posnemati. Najslavnejši umetniki, med njimi tudi Skopaš, so bili
Silvin Sardenko:
Nekai cerkvene zgodovine s Posavra
Na Ježico se je preselil iz Loke in 6e pripeljal v spremstvu dekana Flisa, kanonika Kluna, svojega očeta Matije, p. gvardijana Jožefa O. F. M., nunskega spirituala Potočnika, p. Tadeja Gregoriča, stolnega vikarja Mraka, kateri edini je še živ. Pri Urbančku v Stožicah ga je pozdravila gospodinja Ivana Pečnik s petletno hčerko Ivanko. Na cesti, ki se zavije proti cerkvi, ga je pozdravil občinski predstojnik Anton Bolha in učiteljeva hčerka Kristina Žibert. V lepo ozaljšani cerkvi ga je številno zbranim faranom predstavil dekan, češ da jim izroča duhovnika, ki je že izza dijaških let prihajal na Ježico v družbi svojega strica dekana in pozneje stolnega prosta Jožefa Zupana.
Prvo duhovno opravilo je imel na nedeljo svetega Jurija v Stožicah in v nedeljo potem 7. maja se je v farni cerkvi Simon Zupan sam predstavil faranom ter se jim zahvalil za sprejem in razvil svoj program. Ljudje so takoj spoznali, da so z novim župnikom dobili v vsakem pogledu izkušenega duhovnega pastirja. Brez odlašanja je začel z vsestransko obnovo v gospodarskem pogledu.
»Nov župnik, nov plot!« je dejal mimogrede mož iz Savelj, ko je videl, kako se popravlja pri župnišču zanemarjeno gospodarsko poslopje. Pa ne le v župnišču, temveč tudi v cerkvi je župnik Simon odstranil vse, kar je bilo slabega, zastarelega in nepotrebnega. Imel je prav izvežban umetniški čut, saj je dvakrat prepotoval v umetnostnem pogledu znamenita nemška in italijanska mesta. 2e kot novomašnik je po navodilu svojega »gospoda strica«, kakor je najrajši imenoval stolnega prosta Zupana, prinesel z Dunaja dve krasni Plankovi podobi: Marijo Pomočnico in Srce Jezusovo za stolno cerkev. Prav tako je v svoji župnijski cerkvi na Ježioi takoj oskrbel oba nova stranska oltarja. Zelo okusno je prenovil podružnico sv. Jurija z novim glavnim in novim stranskim oltarjem Žalostne Matere božje. Po vsej župniji je deloma popravil, deloma na novo postavil vaška znamenja. Farani mu pri vseh teh novostih niso deiaLi nobenih iežav in
sitnosti, ker je k vsemu temu veliko sam prispeval, pa tudi z umno in prijazno besedo vedel pridobiti dobra srca, kakor je bila n. pr. sprva Urbanč-kova družina v Stožicah in pozneje do zadnjega zlasti Alešova mama, Marjeta Vilfan.
Kot petnajstletni katehet v uršulinski šoli v Škofji Loki se je Simon Zupan zavzel in zanimal za ljudsko šolo na Ježici. K sreči je prinesel s seboj še nekaj katehetskih knjižic, ki jih je sam spisal in dal natisniti. Nauk za prvo spoved, Krščanski nauk za prvence, Krščanski nauk za 1. in 2. šolsko leto, Cerkveni obredi. Otrok pred tahernakljem, HČi Marijina. Vse te knjižice je v šoli razdelil že takoj prvo leto svojega prihoda na Ježico, naslednja leta pa je strogo zahteval katekizem, kakor so ga izdali avstrijski škofje. Sani je o tem v svoj zapisnik zapisal takole: »Šola je precej dobro obiskana. Otroci se do mojega prihoda niso nič učili doma, le kar so pridobili v šoli. Tudi katekizma niso imeli. Bila je velika težava. Tudi sedaj jih ne morem pripraviti, da bi se učili doma. Pa bo že moralo biti...«
Dva časovna stvarna podatka sta za versko prosvetno delo Simona Zupana kot župnika na Ježici zelo značilna: ob nastopu in ob slovesu njegove župnijske službe Dvinajsti oktober 1893 in prvi maj 1919. Prvikrat si je zapisal v 24 listov broječi zgodovinski snopič: »Ako mi Bog ohrani zdravje, bom storil po svojih slabih močeh, kolikor bom mogel za dušni prid faranov, pa tudi drugo boni zboljševal. Zato bom v ta dnevnik večkrat kaj zabeležil, kar se bo s pomočjo faranov storilo v ča6t božjo pri cerkvi in župnišču.« Ta dnevnik se 1. maja 1919 konča in izzveni v resnobne besede: »Kar zadene patlirttvo, sem storil svojo dolžnost po svojih slabih močeh, lahko bom dajal odgovor za to, kar sem storil v spovednici, na priž-nici in v šoli Naj bi Bog vse to vzel v zadoščenje za moje lastne pregrehe. Naj sprejme v zadoščenje tudi vse, kar sem sicer Njemu v čast priskrbel in žrtvoval v cerkvi. — Vpeljal sem III. red sv. Frančiška 1898 in Marijino družbo 1904. Oboje mi je mnogo koristilo pri pastirovanju. Več let zaporedoma sem v adventu preskrbel ljudem tridnevnice s pridigami in spovedovanjem Enkrat sem jim pripravil sv. misijon. V farni kroniki je večinoma vse zabeleženo vrsioma, kakor se je vršilo...«
Sedaj našteva tudi v dnevniku po vrsti vse, kar je napravil za blagor cerkve in župnije. Vse pomembnejše reči podčrtava, posebno Društveni dom, ki ga je stal 16.000 kron. Posebej omenja, kaj je dal narediti iz stričevega denarja: veliki ciborij, lepi novi kelih, podobe križevega pota, podobo svete Družine, sv. Frančiška, sv. Terezije (delo Jož. Planka na Dunaju).
Ko gleda s hvaležnim pogledom na vse to, zaključuje z lepim priznanjem: »Vse se je naredilo v edinosti e farani in ključarji Nikjer ni bilo zamere. Ljudem sem hvaležen za vse. Kar zadene kraj in dobro ljudstvo, sem imel prav idealno župnijo.« Vidi se, da trud njegovega in njegovih prednikov apostolskega dela ni bil zaman.
Ker je Simon Zupen sam po dobroti svojega strica dosegel duhov6ki stan, je k temu pomagal tudi drugim dijakom. Rad jih je vabil k sebi ter jih vsestransko podpiral, nič manj teh iz vrst svojih faranov, kakor teh iz vrst svojih sorodnikov. Napravil je tudi ustanovo za dijake v zavodu sv. Stanislava
Zaključek.
Povzeli smo iz posavske preteklosti le tiste zgodovinske osebe in dogodke, ki eo pomembno vplivali na duhovno pastirstvo na Posavju. Izkušali smo v značilnih potezah podati pričetke in prehode posamezne razvojne dobe. Videli smo, da je vsak posamezen rod sad prejšnjega in seme prihodnjega rodu. Kar pa se je v dolgih letih in rodovih uko-reninilo, ne iztrgaš več iz naroda. Kar namreč prvi rod dobrega stori ali opusti, vse je drugemu rodu v korist ali v škodo. Beaeda, živa in pisana, je pri tem odločilnega pomena; zlasti vdano sprejeta božja beeeda. Veliko pomaga tudi lepa pesem, če je res miselno in oblikovno lepa, in če se tudi lepo poje. Svete pesmi imajo čudovito moč na človeško dušo Pobožnost pa je za vse dobra, koristna otrokom kakor odraslim, moškim nič manj kakor ženskam. Duhovno občestvo v župniji je družina, ki se je vesele Bog in njegovi angeli. Iz takega občestva se nihče rad ne loči; duhovni pastirji si žele tudi po smrti počivati med svojimi ovcami. To se je na Posavju v preteklih sto letih (1829—1925) izpolnilo vsem posavskim župnikom zapored, razen enemu (Fr, Povšeiu)


frprT?/ \ mVft

62.
Mirno se ozre Serajnik na sina. Težak kamen se mu je odvalil od sira. Nato položi roke na njegovo glavo in prosi pod milim nebom blagoslova zanj in za njegovo nevesto: »Naj blagoslovi Bog tebe in tvojo ženo in tvoje potomstvo iz roda v rod. Naj blagoslovi tvoj dom in tvoje njive in vso našo deželo.«
63.
Lahkega srca sta korakala potem oče in sin domov. Hitro sta prišla skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hiši in glej, luč je še svetila v materini sobi. Zdaj pospešita korake. Pes zalaja nad njima. Ko pa ga Mirko pokliče po imenu, je utihnil in jima stekel nasproti, kakor da mu je žal, da ni prej spoznal prišlecev.
64.
Pospremi ju do hišnih vrat. V trenutku, ko hočeta pritisniti na kljuko, se vrata odpro. Na prag stopi s svečo v roki — Miklova Zala. Oče Serajnik in Mirko sta presenečena, ker nista pričakovala družbe doma. Vsi troji se prijazno pozdravijo in stopijo skupaj v hišo.
Odjemalce
v in izven Ljubljane prosim, da mi
■vrnejo prazno posodo
da hodem v stanju pravočasno izvršiti vsa naročila!
Peter Podboršek
veletrgovina z vinom - Celovška 34
aH oglasi
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri žeoitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pii naročilu.
Predamo
Semenski oves,
papežko repo aH topl-nambur kot nadomesten krompirja, deteljno seme, travno moSnnice, fižol za stročje, grah, buče za krmo In Jelo nudi Sever & Komp., Ljubljana.
Najceneje kupite
In najdražje prodaste umetniške predmete pri
Razprodajamo
dallje najlepših vrst, be-gonlje, gladlole ln drugo cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. — Sever & Komp.. Ljubljana.
Cvetje, sadje
po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18. dvorišče; tel. 39-66.
»Umetnost«, ulica 30.
Pisalni stroj
novejšega sistema, zajamčeno brezhiben, poceni Kolodvorska prodam. Naslov v upravi k'»Slovenca« pod St. 2303.
Violino
dober Inštrument, prodam za 600 Ur. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2302.
j Siiižhe B
Jšttjo:
19 letno dekle
trgovska pomočnica, poštena, marljiva In sposobna, brez službe, prosi kakršne koli zaposlitve v trgovini, pisarni aH pri dobri družini za oskrbo gospodinjstva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2174.	ta
Pošten, zdrav, sposoben
bivši čevljarski mojster, vajen tudi vseh najboljših B'.užlteljsklh poslov. Iščem nujno kakršno koli zaposlitev. Imam bolno ženo in ml Je vsakršno delo edina rešitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaven« št. 2086.
1 Službe fc
Dolu:
Služba
cerkvenlka in organista se odda na Dobrovi pri LJubljani. Nastop 1. maja.
Služkinjo
za tri osebo, sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2233.
Gospodinjsko pomočnico
k mali družini sprejmemo v stalno službo. Zglasltl so je pri E. E.. Mlklo- J šičeva cesta 10-IV.
Dva čevljarska pomočnika
za mešana dela, sprejmem. Nastop takoj. — Pugelj Alojz, Rožna u. 3.
1 jijjg 1
JStejc:
Opremljeno sobo
v bližini Ljudske kuhinje Išče za takoj miren, Zakonski par. Ponudbe pod »Lastno perilo« na upra-jvo »Slovenca« št. 2150.
II Vnlciui i

4-
Umrl nam je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Ignsc Učakar
čevljarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 5 popoldne z Žal iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1942.
Žalujoči ostali.
Učenko
v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2301.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
Vsak
naročnik zavarovan
B U D I N O
OETKER
dolce genui no c o m pIe m e n \ o d i ogni pranzo
Dr, OETKER-jevi
praski za pu
i i
dinge, pristni in sladki,-d o da te ki k vsaki jedi.




Naša, v vseh najbridkejših izkušnjah nerazumljive usode vedno vdana v božjo voljo, najskrbnejša in najnesebičnejša mama, stara mati, prababica, tašča iu teta, gospa
Leopoldina Šavnik
rof. Jugovic
vdova lekarnarja
je danes v 91. letu starosti sledila svojim dragim umrlim.
Na njeni poslednji poti od doma žalosti na novo mestno pokopališče spremimo našo drago pokojnico v petek, dne 17. aprila popoldne. Prosimo tihega sožalja!
Kranj, 15. aprila 1942.
žalujosi ostali
Panl Heuzč:	13
Steklar iz Murana
zgodovinska povest.
»Morda čakam danes zaman... Janeza gotovo ne bo popopolnoma zadovoljila ta prireditev. Gotova sem, da bo vsaj njegovo srce pri mojem.c
V tem trenutku se je zaslišal v hiši ropot. Vrata so se s silo odprla in zaprla. Na pragu pa se je prikazala služkinja.
Tulija je pustila golobe in stekla s smehljajem na ustih proti hiši...
Conegliano je hodil sem in tja in z veliko važnostjo urejeval:
»Tukaj še en zelen venec na oboku... Vzemite oni tiskani vzorec!... Ali ne poznate prav nikake simetrije?...«
Z natančnim očesom je pregledal vse priprave za slavje in se jezil nad delavci, ki so ga le malo razumeli.
Bilo je v županovi dvorani, ki jo je kapitelj muranski odstopil za to okolnost, da bi tako počastil njega, ki jih je tako proslavil. Razvrščenih je bilo deset dolgih miz, kajti povabljenih je bilo več sto ljudi. Častna miza za senatorja Stampo, Janeza Bocara in za člane kapitlja je stala na vzvišenem odru in za njo tribuna za godce. Cvetje ln zelenje je viselo iz srebrnih in lepo okrašenih steklenih vaz. Pred dožem samim pa je ležal na mehkem črnem žametu nakit, ki je žarel v neštetih lučkah. Senat ga je odkupil s tisoč dukati in ga sklenil podariti Janezu kot poročni dar, sda bo njegovim potomcem priča neumrljive slave«.
Conegliano je pogledal zadnjič. Vse je bilo dobro urejeno: Janez bo zadovoljen.
Zvon svetega Donata je odzvonil sedmo uro. Povabljeni bodo kmalu začeli prihajati. Conegliano se je hotel umakniti, da si naravna obleko. Storil je le nekaj korakov, ko mu priteče ves zasopljen in gologlav stari mojster Andrej Guisetti naproti...
»Mojster, mojster!...«
»Oh, Conegliano!... Pridite, ah, pridite!... Kje je Janez?«
»Najbrž v ,Štorklji'!«
»Pridite, pridite!...«
Ne da bi razumel, za kaj gre, je Conegliano stekel za njim.
»Mojster, kaj se je vendar zgodilo?«
»Oh, Conegliano, pridite... pridite!... Strašno je!...«
Conegliano je čutil, da se mu krči srce. Prizor, ki ga je nudil starec z upalim obrazom in blodečimi očmi, ga je vsega presunil. Kakšna nesreča se je vendar zgodila?
»Ampak, mojster, kaj se je pripetilo?«
Guisetti je molčal in hitel... hitel...
Delavnica pri ,Štorklji' je blizu, k sreči blizu... Pahnil je vrata in planil kot burja v sobo. Tam se je sesedel na stol, ki mu ga je prestrašeni vajenec ponudil.
»Ah, Janez, Janez!... Ali si tam?«
»Tukaj sem, mojster!...«
»Ah, Janez! Ah, prijatelji, tovariši... To je strašno, grozno!...«
»Mojster... mojster!...«
»Ah, Janez! Ko bi ti vedel!... Peter Gual-terio!.. .<
»Peter Gualterio? ... Kaj je znjim?«
»Pobegnil je iz Benetk!«
»Pobegnil!«
»Odmeval je le en krik: pobegnil.
»To ni mogoče!«
»Ah, Janez, žal, a gola resnica...«
Janez je stopil nazaj in od strahu preble-
del... To je bil vendar največji zločin, ki ga je mogel storiti mojster iz Murana!... Približal se je Andreju:
»Mojster, gotovo je pomota .. .<
»Ne, Janez! Pred kratkim so mi prinesli novico in sem sprva dvomil kot ti, kot vi vsi, prijatelji! Stekel sem k županu in se zdaj vračam... Ni upanja več. Gualterio je zbežal snoči iz Benetk in so ga danes videli na konju po cesti v Padovo z nekim Holandcem ...«
»Zbežal! Peter Gualterio!«
Delavci so prekinili delo in se niso premaknili. Vseh oči so se ozirale na Janeza Bocara. Gualterio bi kmalu moral postati njegov oče...
Ta je trepetal. Mrzel pot mu je oblil čelo in je napel vse moči, da bi se premagal pred vsemi.
Andrej pa je rekel:
»Vsega je kriva skrivnost o kristalu, ki si mu jo razodel in ga je vsega opijanila. Nesel jo je v svet, da bo od tujcev iskal dobiček. Bog ve, kako daleč je že izdajavec svoje domovine in svojega imena... Oh, nesreča tudi zame, ki sem ti tako nasveloval! Bog se me usmilil...«
Janez je še vedno molčal: bil je ves potrt...
Peter je izdal vsel Nesrečni človek, ki se mu je razodela skrivnost, da bi tako služil le svoji domovini! Zdaj pa gre in jo proda sovražniku!... To je bil zločin, ki ga je republika kaznovala s smrtjo... In Peter Gualterio si ga je drznil storiti... Peter, Tulijin očel
»In misel se je obrnila do nje.
»In Tulija?« je kriknil.
In grozna slutnja mu je objela srce: Tulija v ječi.
Znane so mu bile beneške postave in v enakih primerih so bile neizprosne. Ce je kak steklar z zlobnim namenom zbežal iz Murana, so bili vsi iz njegove družine vrženi v ječo, kjer so ostali, dokler ni krivec poplačal izdajstva s smrtjo. To pa je trajalo lahko celo življenje!
Za Ljudsko tiskamo v Liublitnl: Jože Kramar!}
izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Tulija v ječi I
Ni čakal več na Andrejev odgovor. Skočil je s Coneglianom, ki je imel iste misli, ven na prosto. Hitela sta po ozkih poteh mimo cerkve svetega Petra in tu pa tam tekla kot tatova. Zavila sta na majhen trg in postala nasproti hiši Petra Gualterija: Pred njo je bilo vse polno ljudi.
»Prosto!... prosto! Hočem videti svojo zaročenko! ... Tulijo!«
Starec ga je prijel za rokav in rekel prijazno:
»Prepozno, dragi Bocaro! Vaše zaročenke ni več tam!«
»Je odšla?«
»Proč so jo odpeljali.«
»Tulijo?«
»Da! Orožniki iz Murana z naddesetnikom od Velikega sveta! Vsi ljudje so jo videli in niso rekli besede, kajti pravica zahteva tako! Nikomur se ne smili, samo meni, ki sem zelo star in mislim tudi na vasi... Oddali so jo beneškim biri-čem doli na robu otoka in jo peljejo sedaj v novo ječo svetega Teodorja. Tako sodim v smeri gondole, ki jo vidite v daljavi.«
Janez se je ozrl in videl daleč na morju pred Benetkami čoln s črno zastavo...
Storil je še par korakov in se zamajal... Padel je vznak v naročje Conegliana z velikim krikom in se — onesvestil...
II. DEL: POSTAVA I.
Beneška postava.
Tulija v ječi!	- - -
Janez Bocaro je imel samo to pred očmi. Nobena druga reč ga ni in ga ni mogla zajemati... Ona v ječi!... Kaj je veljalo zdaj njegovo ime, njegova sreča? Ničesar tega ni bilo več! Samo eno stvar si je še mogel želeti: da bi rešil njo, ki jo je ljubil!
" Urednik: Viktor Čenči?
*