Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. filani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega ineseea. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; | vračajo. - Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insereijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. 'Melon štev. 216. V Ljubljani, 10. julija 1905. C. kr. poštne tiran, št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 18.648 Vsebina: Zadruga: Poročilo o skupščini Podaljšanje zadolžnic. Zveza pridelovalcev lanu v sudetskih deželah. Revizijsko poročilo. Bilance in prometi Denarni promet. Občni zbori. Gospodarsko berilo: Nova železnica in naše dolžnosti. Spomini z II. poučnega potovanja kranjskih kmetovalcev. Bučno olje. Koliko si pridelal letos slame. Higijena v rodbini. Vprašanja in odgovori. Razglasi. ZADRUGA Poročilo o naši skupščini morali smo radi drugega gradiva odložiti. Podaljšanje zadolžnic. (Konec.) Ker pišemo že ravno o porokih in poroštvu, čem o tu opozoriti še na nekatere zakonite določbe o poroštvu. Porok, kakor smo ga navedli pod štev. 1. — t. j. oni, ki jamči redno le za slučaj, da bi dolžnik ne izpolnil svoje obveze, lahko se takoj toži, če pride glavni dolžnik v konkurz ali pa se ob času zapalosti ne ve za njegovo bivališče, če ne zadene pri tem upnika kaka krivda (§ 1356. drž. zak.) Kedo za koga drugega dolg poplača, zadobi pravice upnika in more od dolžnika povračilo plačanega dolga zahtevati. (§ 1358. drž. zak.); to določilo tiče se samo le porokov, ki so plačali dolg, ter tako zadobili pravice upnika, brez da bi jim bilo treba za to kake cesi j e (odstopnega pisma). Ako porokuje več oseb za eden in isti cel znezek, jamči vsaka za cel znesek; če kateri teli porokov plača celi dolg, more zahtevati od drugih povračilo (§ 1359 drž. zak.) — i. s. redno na ta način, da zadeva vsakega jednak del. ('e bi upnik katerega takih skupnih porokov oprostil poroštva, seveda ne more več od njega zahtevati plačila, a njegovi ostali soporoki morejo potem vsejedno tudi od njega povračilo zahtevati. Jamstvo poroka neha razraerno takrat, ko obveza dolžnika. Če se zaveže porok izrecno za neko dobo, porokuje samo za to dobo — seveda mora to biti v zadolžnici jasno označeno. Ce preteče čas, v kojem bi moral dolžnik plačati, še poroštvo ni končano, če tudi bi upnik ne zahteval povračila; sme pa zahtevati porok od dolžnika varstvo. A tudi upnik ima napram poroku v toliko odgovornost, v kolikor je vsled popustljivosti v iztirjanju dolga porok škodo trpel. (§ 1364. drž. zak.) Kdor pa jamči kot ,,porok in plačnik11 — se ne more sklicevati na to določilo. V slučaju opravičene bojazni, da bi dolžnik ne mogel plačati, ali da se oddalji iz avstrijskih dežel, more porok zahtevati od dolžnika zavarovanje dolga. ('e porok (ne porok in plačnik) umrje — preneha poroštvo v treh letih po smrti, ako ni v tem času upnik pri porokovih dedičih dolga sodnijsko ali izvensodnijsko tirjal. Vsa ta določila tičejo se, kakor smo na nekaterih mestih že pripomnili, najbolj porokov pri št. 1 —; naše posojilnice pa že s previdnosti zahtevajo, da jamči vsaki porok kot „porok in plačnik11, to raj se teh določil ne bodo ustrašile, pač pa bodo ravno z ozirom na ta določila pri poroštvih še bolj previdne. Ko se zadolžnica podaljša, ostane navadno stari porok, ki naj kakor smo ži rekli, v podaljšanje privoli ; če je pa kak tehten vzrok, lahko, oziroma naj drug porok pristopi. Ce stari porok v podaljšanje ne privoli in dolžnik ne dobi drugega dobrega poroka, naj se dolg ali vknjiži ali pa, če ne dajo dolžnikova posestva zadostne varnosti, iztirja. ' Da se pa morejo zadolžnice zmirom pravočasno podaljšati, mora imeti posojilnica natančen pregled, kedaj da posojila zapadejo. Nekatere posojilnice radi tega redno vsaki mesec — in celo po večkrat pregledajo vsa posojila; pri malih zavodih se še s takim načinom shaja — pri vetjih pa ne. Priporočamo toraj vsem posojilnicam, da si oskrbijo za evidenco posojil posebni mehko vezani zvezek, ki naj bo pr ide jan glavni knjigi posojil. Imenoval bi se tak zvezek „Pregled plačilnih rokov“ (škadenca) — in ga ima seveda „Zadružna Zveza“ v zalogi. Priobčujemo naslednje vzorec: Pregled plačilnih rokov. Aktiv. štev. Ime dolžnika Ime poroka Znesek K | v 0 poraba 1. oktober 190,r) 12 Tratar Ivan Gaber Nace 400 - vknjiženo 30 Balon Miha Janežič Jože 600 — ■ 1. april 1906 48 Strgar Urh Brezar Sime 100 — 1. december 1906 62 Vihar Fran Grednik Tomaž 120 — ——— itd. itd. »vi Zveza pridelovalcev lanu v sudetskih deželah. Dne 2. svečana je bil v Grulihu na Češkem ustanovni zbor zveze lanarjev za sudetske dežele, (Ješko, Moravsko in Slezijo. Namen te zveze je v prvi vrsti to, da doseže carino na inozemsko predivo, s čimer bi se povzdignila rentabilnost domačega lanarstva, tudi se hoče potegovati za ugodnejše tarife pri prevažanji doma- čega lanu. Svojim udom bo preskrbovala zveza pravo rusko laneno seme, stroje, gnojila, orodje, in razne pripomočke za pridelovanje lanu, kar mogoče po ceni. Dajala bo tudi brezplačno naznanila za prodajo gotovega prediva, nepristranska tržna poročila, skušala bo z razstavami in odlikovanjem prediva vneti lanarje k tekmovanju, razširjati poznavanje izdelanega blaga, zagotoviti solidno prodajo blaga in posredovati di- —195 - rektno občevanje mej pridelovalci lanu in odjemalci prediva. Kakor pridelovanje lanu, ravno tako bo skušala zveza povzdigniti tudi izdelovanje prediva, in bo v ta namen podpirala ustanovitev predivskih zadrug in stavbo zadružnih terilnic. Mnogoštevilne, blage namene lanarske zveze kar najtopleje pozdravljamo. Bogati tovarnarji imajo v Trutnovi že davno svojo zvezo predivnih interesentov, zato je bila ta zveza naravnost potrebna, da varuje oni nasproti korist kmečkih pridelovalcev lanu. Revizijsko poročilo. Revizija se je izvršila pri sledečih zadrugah: 59. Laško, kmetijsko društvo, 60. ,, hranilnica in posojilnica, 61. Češnjica, sodarska zadruga, 62. „ hranilnica in posojilnica, 63. ,, gospodarska zadruga, 64. Sp. Danje, mlekarska zadruga, 65. Sorica, hranilnica in posojilnica, 66. ,, mlekarska zadruga, 67. Selce, hranilnica in posojilnica, 68. ,, mlekarska zadruga, 69. „ kmetijsko društvo, 70. Metlika, hranilnica in posojilnica, 71. „ kmetijsko društvo, 72. Semič, hranilnica in posojilnica, 73. Preska, hranilnica in posojilnica, 74. Leskovec pri Ptuju, kmetijsko društvo, 75. Cirknica, konsumno društvo, 76. ,, hranilnica in posojilnica, 77. Planina, hranilnica in posojilnica, 78. Cirknica, mlekarska zadruga, 79. Šmartno pri Litiji, hranilnica in posojilnica, 80. Jesenice, hranilnica in posojilnica, 81. „ I. delavsko konsumno društvo, 82. Kranjskagora, posojilnica. 83. Podkoren, kmetijsko društvo, 84. Rateče, kmetijsko društvo, 85. Mošnje, hranilnica in posojilnica, 86. Trnovo, gospodarsko društvo, 87. Slovenjigradec, kmetijska zadruga, 88. Bled, kmetijska zadruga, 89. „ hran. in pos. za blejski kot, 90. Gorje, kmetijsko društvo, 91. St. Vid nad Ljubljano, I. kr. miz. zadr. 92. Gorje, hranilnica in posojilnica, 93. Dobrunje, hranilnica in posojilnica, 94. Roč, društvo za štednju i zajmove, 95. Ribnica, hranilnica in posojilnica, 96. Knežak, „ „ „ 97. Trnovo, „ „ „ 98. Vrhnika, „ „ „ 99. Marnberg, posojilnica, 100. St. Ilj pri Turjaku, kmetijska zadruga, 101. Dolsko, mlekarska zadruga, 102. ,, hranilnica in posojilnica, 103. St. Ilj pri Velenju, kmetijska zadruga, 104. St. Ilj pod Turjakom, posojilnica, 105. D. M. v Polju, konsumno društvo, 106. „ „ ,, „ hranilnica in posojilnica, 107. Šmartno, zeljarska zadruga, 108. Mokronog, I. okrajna posojilnica, 109. St. Rupert, hranilnica in posojilnica, 110. St. Jur pod Kumom, hran. in pos. 111. Zagorje ob Savi, ljudska hran. in pos. 112. Izlake-Zagorje, mlekarska zadruga, I 13. Izlake, hranilnica in posojilnica, 114. Tržič, I. delavsko konsumno društvo, 115. „ hranilnica in posojilnica, 116. Komenda, hranilnica in posojilnica, 117. Vodice, hranilnica in posojilnica, 118. Smlednik, hranilnica in posojilnica, 119. Dobrepolje, kmetijsko društvo, 120. ,, posojilnica, 121. Fara pri Kostelu, hranilnica in posojilnica, 122. Struge, hranilnica in posojilnica, 123. Šmarije, „ „ „ 124. Trebelno, mlekarska zadruga, 125. Žužemberk, hranilnica in posojilnica, 126. Zagradec, „ „ „ 127. Krka, „ „ „ 128. Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. 129. Zatičina, posojilnica, 130. Višnjagora, hranilnica in posojilnica, 131. Trebelno, „ „ ,, 132. Št. Janž, ,, ,, ,, 133. Tomišelj, „ „ „ 134. Borovnica, „ „ „ 135. Ig-Studenec, kmetijsko društvo, 136. Ig, hranilnica in posojilnica, 137. Tržišče, hranilnica in posojilnica, 138. Žužemberk, kmetijsko društvo, VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, rog. zadruge z ncom. zavezo, ki so vrši v nedeljo, dne 23. julija 1905 ob 3. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Denarni prometi in bilance Hranilnica in posojilnica v Borovnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 208, v upravnem letu prirastlo 34, odpadlo 5, koncem leta 237. Deleži: stanje začetkom leta 208, v upravnem letu prirastlo 34, odpadlo 5, koncem leta 237, odpovedano: 0. Denarni promet: K 403.00101. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži G8 Deleži 18 Hran. vloge s kapit Vzdignj. bran. vloge 79.102 91 obrestmi. . . . 98.274 89 Dana posojila . . 37.560 20 Vinjena posojila 16.709 30 Tekoči račun z zvezo 74 278 53 Tekoči račun z zvezo 72 304 63 Inventar nepremični 348 38 Inventar nepremični 700 — Obr. br. vlog izplač. 899 62 Obresti tekoč, računa 378 53 Obr. hran. vlog kap. 8 360 82 Plačane obr. od pos 10.212 01 Obr. pos povrnjene 69 40 Upr. in uradni prisp. 135 23 Upr. in uradni stroški 472 48 Pristopnine . . . 21 80 Rent. dav innep. pri. 111 01 Najemnina od hiše . 682 50 Hišno najemni davek 156 29 Got. začet, leta 1904 2.136 48 Gotov, konec 1. 1904 245 73 201.623 37 201 623 37 1! 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tek. račun s .zvezo Inventar premični . Inventar nepremični Zaost. obresti posojil Delež pri „Zad. zv.. Delež pri Ujuds pos. Gotov. 31. dec. 1904 198 127 17.452 177 13 571 289 200 4 245 46 32 58 61 37 73 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predpl. obrest pos. Rez zaklad z obr. Čisti dobiček . . . 730 225 642 552 2 115 1.227 1 555E 230.068 07 230068 07 1 1 1 1 Hranilnica in posojilnica v Leskovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 79, v upravnem letu prirastlo 3, odpadlo 3, stanje koncem leta 79. Deleži: začetkom 1. 1904 79, v upravnem letu prirastlo 3, odpadlo 3, koncem 1. 1904 79, odpovedano: 0. Denarni promet: K 73.612 02. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 6 Deleži 6 Posojila 36.805 24 Deleži 158 Hran. vloge s kapit Vzdig. hran. vloge . 8.574 04 Tekoči račun s zvezo 29 174 20 Hranilne vloge s ka- obrestmi.... 22 153 81 Dana posojila . . 7.483 — Inventar premični . 216 43 pitalizov. obrestmi 66 391 57 Vrnjena posojila 6.458 — Tekoči račun s zvezo 18.170 11 Zaostale obr. posojil 618 49 Predpl. obr. posojil 142 14 Obresti tek. računa 1 070 11 Obr. br. vlog izplač. 17 19 Vrednost tiskovin 10 — Rez zaklad z obr. . 1.287 84 Plač. obr. od posojil 1.520 96 » , , kapit. 2.297 31 Delež pri Zadr. zv. 200 — Čisti dobiček . . . 318 63 Uprav, in urad. pris. — 60 Obr. pos. povrnjene 5 20 Delež pri Zadr. tisk. 500 — Pristopnine . . . 2 40 Upr. in urad. stroški 93 29 Delež pri „Union" . 500 — Razno — 40 Rentni davek in ne- Delež pri „Lj. pos/ 4 — Gotov, začetkom leta 2328 64 posr. pristojbine . 24 96 Got. koncem 1 1904 269 82 Gotov. 31. dec. 1904 269 82 36 940 92 36.940 92 68 298 18 68.298 18 II II 1 Okrajna posojilnica v Mokronogu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za ednajsto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 215, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 59, koncem leta 174, z vplačanimi deleži K 4.7711—; odpovedano 17. Denarni promet: K 152.060 28. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 372 Deleži 756 Posojila. . . . . 79.507 16 Deleži 4.771 Hran. vloge s kapit. Vzdig. bran. vloge . 32 884 21 Inventar premični . 157 87 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 31.104 55 Dana posojila , . 23 220 — Zaostale obr. posoj. 850 58 pitaliz. obrestmi . 58.192 02 Vrnjena posojila. . 10 802 — Tekoči račun s zvezo 14.785 14 Vrednost tiskovin 41 22 Tekoči račun z zvezo 13.999 10 Plač. obr. od pos . 4 229 23 Inventar premični . 50 — Delež pri „Zadr. zv/ 200 — Predplač. obr. posojil 661 43 Upr. in urad stroški 33 41 Obr. hran vlogizpl. 210 09 Zamudne obresti . 42 81 Nepl. uradni stroški 7 60 Pristopnine . . . 46 — Obr. hran. vlog kap. 2303 11 Gotov. 31. dec. 1904 773 32 Rezervni zak. z obr. 2.611 57 Zamudne obresti 52 24 Obresti tek. računa 506 06 čisti dobiček . . . 1 330 24 Got začet, leta 1904 419 64 Obresti pos. povrn. 36 40 Upr. in urad. stroški 65 38 Rent. d. in nep. prisl. 41 54 Nagrade .... 660 — Za dobre namene . 47 — Snaženje sobe . . 12 — Poštnine .... 31 91 Za tiskovine . . . 34 64 Got. koncem 1. 1904 773 32 76 416 80 76.416 80 81572 96 81.572 96 II 1 1 Posojilnica, v Št. liju pod Turjakom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto lti04. Člani: začetkom leta 1904 184, v upravnem letu pristopilo 28, odpadlo 7, koncem leta 1904. 155. Deleži: začetkom leta 1904. 134, v upravnem letu prirastlo 28, izplačano 7, koncem leta 1904. 155; odpovedano: 7. Denarni promet: K 198.017-56. Prejemki (Debet) K li Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži .... 350 Deleži 70 Posojila .... 93 027 91 Deleži 1.630 Hran. vloge s kapil Vzdig. hranil, vloge 28-106 61 Inventar premični . 439 07 Hran. vloge s kapit obrestmi . . . 3!) >93 06 Dana posojila 49927 — Zaostale obr. posojil 471 69 obrestmi . . . 90 340 46 Vrnjena posojila. . 21.637 38 Tekoči račun s zvezo 15 377 40 Delež pri Zadr zvezi 200 Tek. račun s zvezo . 713 15 Tekoči začun s zvezo 32.969 09 Obr hr. vi. izplačane 47 64 Gotov. 31. dec. 1904 2.470 90 Rezervni zaklad z Inventar premični 212 15 Obr. hr. vi. kapitaliz 3.462 73 obresti . . . . 1.094 39 Obresti tek. računa 377 40 Obr. tekočega računa 11 59 Cisti dobiček . . . 401 54 Plač. obr. od posojil 4.186 33 Obr. pos. povrnjene 53 93 Upr. in urad. prisp. 94 09 Upr. in urad. stroški 672 89 Pristopnine . . . 70 — Rentni davek in ne- Zamudne obresti 24 79 posred, pristojbine 43 54 Za koleke in tiskov. 53 65 Gotov. 31 dec. 1904. 2.470 90 Got. začetkom 1. U)04 376 11 100 244 23 I 100.244 23 | 96 609 57 96-609 57 II 1 II 1 II II I Hranilnica in posojilnica v Tomaju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 354, v upravnem letu pristopilo 30, odpadlo 0, koncem leta 1904. 384. Deleži: začetkom leta 1904. 354, v upravnem letu prirastlo 30, izplačano 0, koncem leta 1904. 384; odpovedano: 0. Denarni promet: K 106.157 23. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 00 Vzdig. hran. vloge . 15 241 97 Hran vloge s kapit. Dana posojila . . 14 407 — obrestmi . . . 28.331 50 Tekoči račun s zvezo 19812 39 Vrnjena posojila 8.981 — Inventar premični . 20 — Tek. račun s zvezo 11.512 83 Obr. hran. vlog izpl 122 20 Obresti tek. računa 112 19 Obresti hranil, vlog Plač. obr. od posojil 3.808 66 kapitalizovane 2 354 55 Upr. in urad. prisp. 254 84 Obr. pos. povrnjene 22 58 Pristopnine . . . 30 — Upr. in urad. stroški 637 86 Gotovina začet, leta 411 48 Rent. d. in nep prisl. 36 18 Gotov. 31. dec 1904 847 77 53 502 50 53.502 50 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 66.698 53 Deleži 780 Tekoči račun s zvezo 10.978 21 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 166 82 pitalizov. obresti . 75 310 86 Zaost. obr. posojil . 1.123 14 Predp. obr. posojil . 55 99 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Rezervni zaklad 2 841 68 Gotov. 31. dec. 1904 847 77 Cisti dobiček . . . 1 025 94 80 014 47 80.014 47 Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, registrovana zadruga z oeomejcno zavezo, za deveto upravno leto 1904. člani: začetkom leta 1904. 302, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 10, koncem leta 1904. 300. Deleži: začetkom leta 1904. 302, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 10, koncem leta 1904. 300; odpovedano: 0. Denarni promet: K 249.387-63. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Vrnjena izposojila . Tekoči račun s zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Gotov, začet. 1. 1901- 16 63 188 26 555 26.092 1 149 4.801 64 4 683 Deleži Vzdig. bran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun s zvezo Obresti bran. vlog izplačane . . . Obresti hran. vlog kapitalizovane. . Obr. pos. povrnjene Upr in urad. stroški Rentni davek in nep. pristojbine . . . Delež pri „Union1 . Gotov. 31,- dec. 1904 20 41.054 41 320 34 799 422 5.278 9 359 69 500 1.717 63 50 90 32 37 53 73 92 83 125 552 73 125 552 73 1 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K li Posojila 106 190 98 Deleži 600 Tek. račun z zvezo . 29.791 75 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 111 40 pitalizov. obrestmi 139.752 34 Zaostale obr. posojil 4424 10 Predplačane obresti Delež pri Zadr. zv. 1 000 — posojil .... 474 03 „ „ Zadr. tisk 500 — Rezervni zaklad . . 2 963 44 Obresti le tega . . 25 — Čisti dobiček . . . 475 25 Delež pri Ljud. pos. 4 — „ „ „Union1 , 500 — Gotov. 31 dec. 1904 1.717 93 144 265 06 144 265 06 II 1 1 Hranilnica in posojilnica v Tržišču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 97, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 2, koncem leta 1904 111. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 97, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 2, koncem 1. 1904 111, odpovedano: 0. Denarni promet: K 72.780'46. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) j' K h Deleži 32 Deleži 4 Hranilne vloge s ka- Vzdig. br. vloge . . 13.143 52 pitalizov. obresti . 24.154 23 Dana posojila . . 6.700 — Vrnjena posojila 5.524 — Tekoči račun s zvezo 14.149 82 Tekoči račun s zvezo 5.530 09 Obr. hran. vlog izpl. 214 88 Obresti tek. računa. 49 82 Obr. hran. vlog. kap. 857 23 Plačane obr. od pos. 1.291 85 Obresti tek. računa 17 80 Upr. in urad. prisp. 9 02 Upr. in urad. stroški 111 41 Pristopnine . . . 16 — Rent. dav. in nep. pri. 10 95 Zamudne obresti 2 80 Gotov. 31. dec. 1904 1.677 24 Gotov. 31. dec. 1904' 268 04 36 877 85 36.877 85 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Delež pri „Zad. zv.“ Delež pri Ljud. pos. Gotov. 31. dec. 1904 24 168 2 437 232 155 150 200 4 1.677 54 52 76 24 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Predplač. obr. pos Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 222 28 420 174 55 151 91 96 23 96 29 025 06 29.025 06 1 | Hranilnica in posojilnica v Zireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 257, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 11, koncem leta 1904. 265. Deleži: začetkom leta 1904. 257, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 11, koncem leta 1904. 265, odpovedano: 0. Denarni promet: K 306.712'47. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) h Deleži Hran. vi. s kap obr. Vrnjena posojila. . Tekoči račun s zvezo Obresti tek. načuna. Plač. obresti od pos. Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Prehodni .... Gotovina začet, leta 38 99.232 26 150 11.005 2.487 8.284 27 14 40 8.856 62 02 57 79 44 81 Deleži Vzdig. hranilne vloge Dana posojila. . . Tekoči račun s zvezo Obr. hran. vlog izpl. » „ „ kap. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Ren. dav. in nep. pr. Prehodni .... Gotov. 31 dec 1904 22 67.727 31.983 39.987 687 9 185 7 843 118 14 5.560 69 02 79 09 29 08 58 43 25 03 | 156 136 25 | 156.136 25 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 172.953 Deleži 530 Tekoči račun s zvezo 67.122 41 Hran. vi. s kap. obr. 242.637 07 Inventar premični . 183 85 Predpl. obr. posojil . 671 08 Zaost. obr. posojil . 948 28 Rezervni zaklad . . 3.659 88 Delež pri „Zvezi' . 1.000 — Čisti dobiček . . . 351 13 Delež pri Ljud. pos. 4 — Nepovrnjeni prehod. 77 59 Gotov, konec 1. 1904 5.560 03 247.849 16 247.849 16 II II 1 II 1 Kmetijsko društvo v Leskovici, registr. zadruga z omej. zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 111, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 2, koncem 1. 1904 113 z vplačanimi deleži K 995 41; odpovedano 0. Denarni promet: K 34.633-17. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) j K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 Vpisnina .... Izposojila .... Prejemki za blago . Razno 91 8 1.400 15.819 87 82 50 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Upravni stroški . . Davek Obresti deležev . . Obresti izposojil Delež pri Gosp. zvezi Gotov. 31. dec. 1904. 40 1.500 14471 579 522 14 125 60 7 54 48 60 30 06 21 Naložen denar . . Vrednost blaga . . Ter na blag. pri zad. Inventar . . . . Delež pri Gosp. zvezi Got. koncem 1 1904 200 5 054 1.545 34« 60 7 76 69 21 Deleži Neizpjačann objesti deležev .... Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezerv, zaklad z obr. Cisti dobiček . . . 995 150 2.600 1.078 2078 312 S-1 1 S Ž 17.320 19 17.3201 19 7 215 66 7.215 66 1 || II 1 Kmetijsko društvo v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 397, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 0, koncem leta 410. Deleži: začetkom 1. 1904 397, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 0, koncem 1. 1904 410, odpovedano: 0. Denarni promet: K 135.88204. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K li Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1 1903 Vplačani^deleži . . Izposojila .... Prejemki^za blago . Prejemki od dolžnik. Povrnj. najemnina Obrest, nal. denarja 552 13 13 678 *8.883 6.943 *0 158 86 96 83 70 92 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Neposr. pristojbina . Upravni stroški . . Obresti izposojil . . Naložen denar . . Got. koncem 1. 1904 9 407 52 792 1 765 394 10 2018 734 487 660 50 92 14 26 10 96 04 85 50 Vrednost blaga . . Terj. na blagu zadr » * * n nez Inventar premični . Predpl. najemščina . Naložen denar . . Obresti nal. denarja Zguba Got koncem 1 1904 12.297 10.389 223 242 80 3.446 84 449 660 12 32 53 07 30 50 95 50 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nez Rezer. zaklad z obr 410 14 071 10 015 3 376 46 68 15 08.271 27 68.271 27 27.873 29 27 873 29 T II 1 II 1 1 Kmetijsko društvo v Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1904 343, v upravnem letu pristopilo 11, izstopilo 4, koncem leta 1904 350. Deleži: stanje začetkom leta 1904 343, v upravnem letu pristopilo 14, izstopilo 4, koncem leta 1904 350. Denarni promet: K 215.670-28. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h 1 i i a 1.544 55 Izplačani deleži . . 30 Vplačani deleži . . 58 40 Vrnjena izposojila . 2 300 — Izposojila .... 37.612 25 Izdatki za blago 97.645 69 Prejemki za blago . 69.195 07 Voznina in užitnina 2.498 20 Inventar premični . 74 64 Pridobninski davek 38 89 Neposredna pristoji) Upravni stroški . . 2.517 60 57 Obresti izposojil 1.934 96 Delež pri Gosp. zvezi 220 — " Gotov, konec 1. 1904 1.149 72 108.410 27 108.410 27 II 1 Imetje (Aktiva) j K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . 46 340 33 Deleži 5.198 Terj. na blagu zadr. 26 043 50 Izposojila .... 54.125 20 » „ „ nez. 9.494 85 Dolg na blagu nez. 20.159 45 Inventar premični . 777 61 Rezer. zaklad z obr. 3.999 69 Delež pri Zadr. zv. 200 — čisti dobiček . . . 771 11 „ „ Gosp. „ 220 — Predpl. zavarovanje 27 44 Gotov. konc. 1 1904 1.149 72 (j 84.253 45 I 84.253 45 1 II 1 jj Kraško vinorejsko društvo v Tomaju, registrovana zadruga z omejeno zavezo za XIV. upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1903 46, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 0, koncem leta 1903 46. Deleži: stanje začetkom leta 1903 47, v upravnem letu prirastlo 0, odpaglo 0, koncem leta 1903 47. Denarni promet: K 7.547 18. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag preost. 1. 1903 98 78 Izd. za nak. grozdja 250 50 Vred. zaloge vina . 2 100 Deleži 1.880 Izposojila .... 1 ISO — Voznina .... 9 — Inventar nepremični 5.608 61 Neizpl. obr. deležev 381 46 Prejemki za vino . 1.259 48 Užitnina .... 101 60 premični . 274 02 Izposojila .... 1 ISO — Upravni prispevki . 2 — Inventar nepremični 1.820 34 Naložen denar v lira- Rezervni zaklad 3.600 37 Dvignjen nal. denar 1.220 — „ premični . 49 — nilnici tomajski . 10 91 čisti dobiček . . . 1.069 17 Ubresli nal. denarja 25 66 Upravni stroški . . 796 28 Delež pri posojilnici Obresti izposojil 10 83 v Tomaju . . . 2 — Deleži Zadruž. zvezi 40 — Delež Zadruž. zvezi 10 — » Gospod. „ 630 91 „ Gospod. „ 40 — Naložen denar . 25 66 Prehodne terjatve . 40 80 Prehodne terjatve . 40 80 Got. konec 1. 1904 . 24 66 Del. pri pos.vTomaju 2 — Got. konec 1. 1904 . 24 66 3.785 92 1 3.785 92 8.111 8 111 — 1 I II 1 II li II II 1! 1 1 Denarni promet. Badema, društ. za šted. i zajm. —2000 (5. 6.) Baška, „ , „ „ +800 (20. 6.) Blagovica, hran. in pos. +2000 (3. 6.) Bled za blejski kot, hran. in pos. +1500 (4. 6.) -f-5000 (25. 6) Bloke, hran. in pos. —3000 (2 6.) —2000 (9. 6.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -(-410 05 (10. 6.) + 1000 (12. 6.) +5000 (19. 6.) Borovnica, hran. in pos. -(-1500 (2. 6) —2000 (5. 6.) -|_1000 (6. 6.) —7000 (15. 6.) -4500 (16. 6.) +3000 (17. 6.) Buzet, hran. in pos. —10.000 (2. 6.) —5000 (14. 6) —10.000 (23. 6.) Cerklje, hran. in pos. —2500 (30. 6.) Cerknica, hran. in pos. —5000 (7. 6.) Cerkno, hran. in pos. —10.000 (10. 6.) Col, hran. in pos. -(-12.000 (5. 6.) Češnjica, hran. in pos. —2000 (26. 6.) Čermošnice, hran. in pos. —1000 (2. 6.) —1000 (21. 6.) Čatež, hran. in pos. +6 (6. 6.) —3800 (7. 6.) -j-20-80 (13. 6.) —1300 (19. 6.) —1000 (27. 6.) +10 (30. 6) Črnivrh, hran. in pos. +1000 (5. 6.) —1000 (21. 6.) Dobrepolje, pos. —4000 (5. 6.) —6000 (8. 6.) —6000 (14. 6.) —14000 (19. 6.) Dolsko, hran. in pos. +200 (2. 6.) —200 (14. 6.) —400 (17. 6.) +300 (24. 6.) +1000 (25. 6) Domžale, hran. in pos. +4000 (3. 6.) +4000 (29. 6.) Draga, hran. in pos. +1370 (4. 6.) —3600 (21. 6.) Gojzd, hran. in pos. -400 (7. 6.) —1100 (17. 6.) Gore, hran. in pos. —600 (2. 6.) —26000 (20. 6.) Gorje, hran. in pos. +2000 (3. 6.) 4-6-10 (13. 6.) — 4000 (14. 6.) Horjul, hran. in pos. +900 (2. 6) —1000 (2. 6) Idrija, ljud. hran. in pos. —3600 (7. 6.) — 4000 (13. 6.) +2000 (24. 6.) +2000 f29. 6.) Ig, hran. in pos. +3000 (22. 6.) —1000 (24. 6.) Izlake, hran. in pos. +6000 (25. 6.) Jesenice, hran. in pos. +1600 (3. 6) —3000 (8. 6.) —3000 (13. 6.) +2800 (27. 6.) Kamnik, hran. in pos. +36-60 (11. 6.) +5000 (22. 6.) Kandija, hran. in pos. —6000 (7. 6.) —7000 (14. 6.) -2500 (21. 6.) - 4000 (28. 6.) Knežak, hran. in pos. —8000 (20. 6.) —500 (27. 6) —4500 (30. 6.) Komenda, hran. in pos. +1500 (22. 6.) +1390 (24 6.) +300 (29. 6.) Kranjska gora hran. in pos. +1000 (29. 6.) Krka, hran. in pos. —4000 (2. 6.) —2000 (13. 5.) Kropa, žreblj. zad. +10-83, +18.706-71, +4 10, +31'84, 364-45, 778.72 (3. 6.) —1 — (2. 6.) —3000 (2. 6.) 32-42 (4. 6) + 157 04 (5. 6.) +34 74 (6. 6.) + 1101 14,+3.433 08 (6. 6.)+173 (9. 7.)+2156 05, 2161-58, 70-36 (9. 6.) —6500 (8. 6) +69 (11. 6.) +248-10 (11. 6.) +248-10 (12. 6.) +32'34 (13. 6.) -4000 (14. 6.) +5408.65 (16. 6.) +173-80 (17. 6.) + 100-35 (17. 6.) +154 17 (19. 6.) +35 90 (19. 6.) -9214-51 (20. 6.) +326-54 (20. 6.) +13-80 (21. 6.) +219-30 (23.6.) 84-39 (24. 6.) +36 25 (25 6.) +34-74 (27. 6.) +33-81, 108, 248-40, 37-50, 429 83 (28. 6.) +128-90, 728-90, (30. 6.) +124-66 (30. 6.) Laško, hran. in pos. +1000 (12. 6.) +3500 (19. 6.) +800 (27. 6.) Leskovica, hran. in pos. —1000 (5. 6.) Livada, hran. in pos. +471-28 (10. 6.) Lukovica, hran. in pos. —500 (16. 6.) Ljubljana — Vzaj. pod p. dr. —100000 (1. 6.) - 20000 (3. 6.) -20000 (8. 6.) —20000 (17. 6.) Loškipotok na Taboru, hran in pos. —1500 (20. 6.) —3500 (26. 6.) Medulin, hran. in pos. —2000 (2. 6.) Metlika, hran. in pos. —10000 (8. 6.) Mokronog, pos. +1400 (15. 6.) —1000 (20. 6.) +2000 (27. 6.) Mošnje, —2000 (7. 6.) +2000 (30. 6.) Pišece, hran. in pos. —2000 (5. 6.) +330 72 (22. 6.) - 2000 (26. 6.) Planina, hran. in pos. —1000 (2. 6.) Polhov Gradec, hran. in pos. —300 (3. 6.) +1000 (16. 6.) -600 (23. 6.) +3000 (29. 6.) Poljane, hran. in pos. +6000 (2. 6.) +2600 (3. 6.) —3385-58 (15. 6.) Preddvor, hran. in pos. +460 (2. 6.) +400 (2. 6.) —250 (3. 6.) +460 (4. 6.) —500 (5. 6.) —200 (13. 6.) +2100 (28. 6.) +120 (24. 6.) Preska, hran. in pos. +88 (7. 6.) —240 (9. 6.) +340 (17. 6.) —600 (19. 6.) —500 (28. 6.) Radeče, okr. pos. —2000 (26. 6.) Rečica, ljud. hran. in pos. +5000 (5. 6.) +9000 (5. 6.) Ribnica, hran. in pos. —4000 (14. 6.) —4000 (19. 6.) Ricmanje, hran. in pos. —2000 (19. 6.) Rob, hran. in pos. —1000 (13. 6.) Rogoznica, seoska bi. —800 (2. 6.) —2000 (23. 6.) Rova, hran. in pos. +1700 (26. 6.) Selce, hran. in pos. +2000 (18. 6.) +4500 (18. 6.) +3000 (26. 6.) Senožeče, hran. in pos. —500 (7. 6.) —300 (19. 6 ) Smlednik, hran. in pos. +279 (3. 6.) +560 (25. 6.) Sorica, hran. in pos. +1000(3. 6.) +1800(12. 6.)+1450 (24.6.) Srednjavas, hran. in pos. +2000 (5. 6.) +2000 (25. 6.) —2200 (30. 6.) Stari grad, društ. za šted. i zajm. —3000 (26. 6) Struge, hran. in pos. +1000 (23. 6.) Sv. Ema, pos. in hran. dr. —451 (13. 6.) Sv. Jakob ob Savi, pos. —700 (19. 6.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —4000 (7. 6.) —3000 (14. 6.) —7000 (23. 6.) —4000 (27. 6.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +1000 (3. 6.) —1000 (5. 6.) +500 (17. 6.) +1700 (23. 6.) +200 (24 . 6.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —4500 (2. 6.) +1000 (8. 6.) +1000 (23. 6) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p., +700 (2. 6) +600 (19. 6.) +400 (17. 6.) —500 (28. 6.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. —4600 (2. 6.) —1000 (3. 6.) -2000 (7. 6.) +3000 (24 . 6.) +2200 (29. 6 ) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +4000 (8. 6.) —400 (10. 6.) Sv. Lenart, pos. —5000 (13. 6.) Šebrelje, hran. in pos. +1200 (3. 6.) +800 (10. 6.) +1200 (24. 6.) Škocijan, hran. in pos. +3000 (9. 6.) —2000 (19. 6.) Škofjaloka, hran. in pos. +2000 (8. 6.) -2000 (13. 6j +4000 (29. 6.) Smarije, hran. in pos. —1500 (5. 6.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1000 (5. 6.) +1000 (8. 6 ) + 1000 (8. 6.) Štokovci, hran. in pos. —3000 (5. 6.) —5000 (30. 6.) Šturije, hran. in pos. — 2000 (20. 6) Št. Hj pod Turjakom, pos. —1000 (10. 6.) +2000 (17. 6.) +2000 (24. 6.) +1000 (30. 6.) Št. Jakob v Rožu, hran. in pos. +2000 (10. 6.) — 201 — Št. Janž, hran. in pos. -f-'ZOO (8. ti) -(-800 (10. ti.) -(-1200 (16. 6.) Št. Peter, hran. in pos. —3800 (2. ti.) +2866 (10. 6.) —1000 (13. 6.) —3200 (19. 6.) +2374 (19. 6.) Št. Rupert, hran. in pos. —500 (23 6.) Št. Vid, miz. zadr. —800 (3. 6.) -200 (9. 6.) -600 (10. ti.) —725-60 (20. 6.) -3710 31 (24. 6.) Tinjan, hran. in pos. —2000 (2. 6.) Tomaj, hran. in pos. +3000 (3. 6.) Tomišelj, hran. in pos. —2000 (2. 6.) —5000 (14. 6.) Toplice, hran. in pos. —2600 (2. 6.) +2000 (16. 6.) Trebelno, „ „ „ —1000 (26. 6.) Trnovo, hran. in posojil. —6174-94 (5. 6.) +8000 (10. 6.) —7116-67 (24. 6.) Tržič, hran. in pos. --1000 (9. 6.) +1500 (23. 6.) +2000 (30. 6.) Tunice, hran. in pos. +1300 (30. 6.) Velike Lašče, hran. in pos. +2000 (3. 6.) — 1000 (7. 6.) —2000 (16. 6.) Vipava, hran. in pos. +6000 (2. 6.) +3000 (5. 6.) +1250 (10. 6.) +47.30 (11. 6.) +3000 (25. 6.) Višnja gora, hran.'in pos. +1000 (4. 6.) +800 (8. ti) +1000 (29. 6.) Vodice, hran. in pos. - 600 (17. 6.) Vrhnika, hran. in pos. +4000 (8. 6.) -2000 (17. 6.) Zagradec, hran. in pos. —1000 (2. 6.) +1000 (11. 6.) +1000 (18. 6.) Zagorje ob Savi, hran. in pos. —4400 (7. ti.) —2000 (19. 6.) —1800 (27. 6.) Zatičina, hran. in pos. —1000 <8. 6.) Zg. Besnica, hran. in pos. +300 (29. 6.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. —1500 (3. 6.) —600 (Iti. 6.) —1000 (23. 6.) Žužemberk, hranil, in posojil. —5000(3. ti.) —5000 (10. ti.) na redni občni zbor Kmetijskega društva v Žužemberku, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 30. julija 1905 ob + 4. uri popoludne v dvorani novega poslopja poleg župne cerkve v Žužemberku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Sklepanje o razdružbi zadruge in volitev likvidatorja. 4. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na izredni občni zbor Gospodarskega društva v Trnovem, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. julija 1905 ob 4. uri in pol v novi zadružni hiši. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Prememba pravil. 4. Slučajnosti. Ako ne bi bilo zadosti članov navzočih, se bo vršil 30. julija 1905 ob istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne oziraje se na število navzočih. GOSPODARSKO BERILO. Nova železnica in naše dolžnosti. I. Povzdignimo izobrazbo. Lepa je zemlja, skozi katero bo vodila nova železnica naše ljudstvo k svetovnemu prometu. Prijazne doline, obdane kakor z venci od nebokipečih gora, divne planine, šumeči potoki, jezera in slapi spričujejo tudi od tujcev priznano resnico, da se more ravno ta svet meriti z najlepšimi, svetovnoznanimi v Švici in '1 irolah. Tujci, katerih bode brezdvomno prišlo veliko od severa iz Nemčije in iz laškega juga zaradi kupčije ali zabave, bodo občudovali lepoto naše narave. Kdor bo pa natančneje opazoval razmere v naših deželah, bo že pri prvem pogledu lahko spoznal, da ta lepa zunanjost krije v sebi mnogo hudih ran. To dobro veselo ljudstvo je še daleč zaostalo v razvoju za drugimi narodi. Tujec bo videl po vseh naših krajih, kako neusmiljeno je pela sekira v gozdu. Gore so postale gole, lesa se je posekalo vsaj za polovico preveč, zasajalo se je malo ali nič. „Saj drevje samo raste11 se tolažijo naši posestniki. Planine, od naše dežele, so postale skoro puste goličave, ker še nikdar niso bile razumno pognojene, očiščene in z vodo preskrbljene. Ponosni smo na razvoj živinoreje in mlekarstva v zadnjem času. Res sc je nekaj storilo; kako daleč smo pa zaostali za drugimi! Drugod pravijo (glej zadnjo skušnjo krav na Ogerskem, Molkereizeitg.), da ni vredno imeti krave v hlevu, ki ne prinaša na leto čez 15001 mleka. Pri nas jih gotovo nimamo izmed vseh 5 °/o krav, ki bi prinašale na leto 1500 /. Pridelovanje je priprosto, čeprav se je v zadnjem času precej izboljšalo. Kmetje tožijo, da poslov niso v stanu več plačevati. Plače so se v 20. letib skoro za polovico povišale. Na Peškem imajo že slabe dekle na leto po 200 K, v Nemčiji še višje, vendar kmetje lažje shajajo kakor pri nas. Edini vzrok gotovo ni v manjši rodovitnosti zemlje, ko se lahko trdi, da imamo za živinorejo saj take, če ne bolj ugodne razmere. Vrh vsega jemlje našim ljudem še žganje najboljše moči. Drugod gre vživanje alkoholičnih pijač, posebno špirita nazaj. Pri nas, posebno na Gorenjskem in Koroškem, se vedno množi. Kam to pripelje, se vidi pri naših bratih, ruskem mužiku, ki je v nekaterih krajih skoro popolnoma v rokah Žida. Isto velja o Slovakih, ki so z gospodarsko odvisnostjo, ki jo je v prvi vrsti provzročilo žganjepitje, izgubili vsako odporno silo proti potujčevanju. Morda ni treba omenjati še usode zamorcev in indijanov. Ravno alkoholizem je največja gospodarska rana na telesu našega naroda. Srce mora pri tem boleti vsakega domoljuba. Kako smo tako daleč prišli, ko vendar naše ljudstvo ni tako slabo. Druga posledica se nam kaže v predstražah in postojankah tujcev, ki že delajo most do Adrije skozi naše dežele. Kakor močni stolpi se dvigajo na mnogih krajih tuje tovarne, posestva, zasedene vodne sile . . ., mi pa spimo, da drugi zemljo delijo. Veliki zadržek našega razvoja je žalostna zgodovina Slovencev. Zgodaj smo zgubili svojo samostojnost, razdeljeni med razne gospodarje, nismo nikoli imeli posebne veljave. Kolikor je bilo domačega plemstva, se je zgodaj, vsaj do 14. tega stoletja potujčilo ; tujci pa tako niso imeli nikdar srca za nas. Drugodi je bilo ravno plemstvo v dobro zaščito narodu, kazalo mu je pot v gospodarstvu in napredku. Pri nas so iskali le krvavih žuljev naših kmetov. Se najbolje se je godilo kmetom, ki so bili pod duhovsko oblastjo, kakor Loka, Rlcd, Radoljica, Bohinj, kjer se še dandanašnji pozna stara prislovica: „Unter Krummstab ist gut leben“. Pod pastirsko palico (škofov in opatov) se dobro živi. Eden najbolj žalostnih ostankov te dobe je oni hlapčevski duh, ki so ga imeli kmetje do svojih graščakov in se še zdaj kaže v onem strahu in nezaupnostjo proti vsaki gosposki in servilni pokorščini do zadnjega orožnika. Vplivala je tudi večstoletna turška sila. Zemljo so nam pustošili, najboljše moči poklali ali v sužnjost odpeljali. Stali smo na straži ob enem z drugimi Slovani in zdaj se svet roga naši zaostalosti. Sedanje stanje se kaže v suhih številkah. Na Kranjskem je še skoro 30 odstotkov analfabetov, na (’eškcm le 5; nimamo niti ene trgovske, ne mlekarske šole. Na Tirolskem potujejo o počitnicah učitelji trgovske šole okoli po deželi in učijo ljudi knjigovodstva, pri nas se je v tem oziru še malo storilo. Imamo veliko šol, ki se v zadnjem času še pomuo-žujejo, toda po izjavah prvih strokovnjakov v deželi se naučijo učenci zelo malo praktičnih reči, ki jih bodo rabili kot pozneji gospodarji. Ko pridejo naši ljudje drugam, ko spoznajo dela in podjetnost drugih narodov, se kmalu pokažejo skriti talenti. Ge hočemo, smo lahko kos vsaki nalogi. Ge pa ljudje nimajo prave razumnosti, nezaupajo nobenemu, so nevošljivi drug drugemu, med sabo se kregajo in tožijo, pa vse gospodarstvo propada. Zadružništvo je ravno v krajih, kjer so narodi na visoki stopinji omike, pokazalo vso svojo silo in izobraževalno moč. To vidimo na Angleškem, v Nemčiji in kSvici. Tam so tudi tolikanj sramoteni kon-sumi prestali vsak sovražni napad. Reservne zaklade so si pomnožili na miljone in varovali svoje člane izkoriščevanja. Obenem cveto v teb deželah proizvajalne zadruge, živinorejske itd., da se človeku kar skomina, ko bere, kaj imajo že drugod. Naj bo tudi za nas podlaga in geslo: Povzdignimo izobrazbo ljudstva. Prava omika vedno koristi. V ljudski šoli bo treba marsikaj prekrojiti, da se napravijo iz malih učencev res umni kmetovalci. Na naših pripravnicah bi bil za učitelje zelo potreben kurz o gospodarskih strokah in umnem kmetovanju. Ge učitelj sam ničesar ne ve, ne more druge učiti. — Ljudstvo bo treba vzgajati z berilom in predavanjem. Vsi listi, katere bere naše ljudstvo so poklicani, da vzgajajo v tem oziru ljudstvo. Sama politika in dnevne novice ne koristijo mnogo. Treba bi bilo določenega načrta, po katerem bi se ravnali, in sodelovanje strokovnjakov, ki svoj predmet res razumejo. Iz skušnje mi je znano, koliko včasih taki članki vplivajo. Ge bi bila cela vrsta člankov v oni stroki končana, bi se lahko izdali kakor male brošure ljudem v roke. Pravo vzgojo pri neukem ljudstvu pa doseže le živa beseda — govori in predavanja. To morejo in morajo dati narodu naši izobraženci, če res ljubim svoj narod, potem je moje znanje in moja moč last narodu, kateremu jo moram posvetiti. Ljubezen se pokaže v delu. Brez tega je vsako govorjenje o ljubezni le prazna fraza. Podučili shodi so že mnogo dobrega storili, še več bodo pripomogli za naprej, če se dela prav lotimo. Govornik mora biti seveda sam dobro podkovan o svoji stroki, ker govori brez vsebine, bi bili tatvina na narodu. Potrebujemo zato mlekarskih in pravih kmetijskih šol, za katere se bodo morali truditi naši poslanci obenem s Zadružno zvezo. Potrebujemo ljudi, ki store v stanu svojo dolžnost, kolikor morejo in da jim je vrh tega še skrb za blagor bližnjega in povzdigo naroda. A. Oblak. Spomini z II. poučnoga potovanja kranjskih kmetovalcev. 1’riobeil Ivan Lukičev. Ni ga stanu, ki bi dandanašnji ne čutil potrebe, povspeti se do večjega blagostanja potom spopolnje-vanja duševnih in gmotnih močij, in ni je stroke, v kateri bi ne skušali prizadeti činitelji prilagoditi sc tako časovnim razmeram, da bi si zboljšali sedanjost in si zagotovili svoj obstanek tudi v bodočnosti. Zato se tudi kmet otresa predsodkov nasproti novotarijam v njegovih poslih; predsodkov, ki so ga toliko časa tlačili kot mora; tudi ta panoga produktivnega gospodarstva se preraja in spopolnuje. Kdor pazljivo zasleduje pot, ki jo je ukrenila naša zadružna gospodarska organizacija, smelo kliče tudi slovenskemu kmetu: „Vremena tmli tebi bodo se zjasnila, svetlejše zvezde kot kedaj sijale1, če boš le vemo sledil svojim pravim prijateljem, ki ti nudijo svojo pomoč s svetom, poučnimi predavanji o umnem gospodarstvu ter priporočajo, da si osnuješ gospodarske zadruge, se jih zaupno okleneš, hkrati pa po vzgledu drugih naprednejših narodov preustrojiš svoje gospodarstvo. Ravno to zadnje je silno velikega pomena; zakaj kmet-gospodar tako, kakor je doslej večinoma gospodaril, ne sme več, treba bo drugačne strune napeti. Posli nam beže v mesta, v tovarne, žito nima nobene dostojne eene več, gozdovi so malone zginili, davki pa dan za dnem večji! — Kaj torej pričeti? Navaditi se bo treba, da bomo ložje pogrešali posle in dninarje. Žita naj prideljujejo drugje, kjer jim to nese. Gozdove bomo negovali, pa pustili rasti v trdnej nadi, da pride zopet — za nas morda prekasno — čas, ko se bodo sekali iž njih stotaki, toda previdnejše, kot se je to dogajalo doslej ! Butaro davkov, ker sc je nikakor ni moč otresti, pa skušajmo olajšati z umnejšim, uzornejšim gospodarstvom! Teh navodil se drže precej let sem Švicarji, naši kmečki sosedje v rajhu, pa tudi že naši bližnji tovariši zgornji Štajerci. O ravno omenjenem dejstvu sc je prepričalo pred mesecem dni nad 50 mož, ki so se bili odločili iti obiskat štajerskega kmeta, pogledat njegova posestva in se naučiti od njega umnejšega gospodarstva. To poučno potovanje je trpelo le tri dni (od 13. do 17. dne meseca rožnika), a smelo trdim, da se je vsaki udeleženec na njem več naučil, kakor ko bi bil prelistal in prebral celo skladovnico knjig, ki razlagajo razne gospodarske stroke! Je pač preres-ničen pregovor: „Besede mičejo, vzgledi pa vlečejo!“ Ne nameravam ti, dragi zadružnik, popisovati tega potovanja, namenil sem se samo ponuditi ti v blagohoten pretres in premislek nekaj spominov, ali bolje naukov, ki sem si jih nabral omenjene tri dni v zelenem Stajerju. Prvo, kar sem s posebnim zanimanjem naravnost občudoval, je bilo veliko posestvo viteza Plesnika (Plessing) v Val deku. Ta mož je vpeljal že pred 20 leti velikansko prešičjerejo na svojem prostranem imetju ter redi leto za letom nad 400 prešičev, katere vzreja in prodaja deloma za pleme, deloma pa pita za naprodaj mesarjem. V prostranem kaj svetlem hlevu, ki je izredno umno preskrbljen s prepotrebno ventilacijo (prezračevalne priprave), stoji v štirih usporednih vrstah 40 prostornih in snažnih kočev, v katerih bivajo svinje z mladimi pujski. V teh kočih pujski samo sesajo; krmo: zeljenjavo, pretrgano (šrotano) žito, prst v kateri imajo priliko riti, vse to dobivajo drugod zunaj na gotovih prostorih. Gonijo jih na pašo, na krmljenje in na sprehod skoro kakor vojake, „na posebno komando". K materam-svinjam se vračajo v lepem redu, in — kar je posebno zanimivo — le redko kedaj se kateri zmoti, da zaide v tuji koč, kjer ga tuja dojnica seveda popolnoma prezira. Svojo prevaro tak revček naznanja z glasnim krikom, skrbna roka oskrbovalčeva ga pa varno pograbi za zadnji bedri, dvigne v naročje, pogleda na ušesa vžgano številko in hajdi v dotični koč k pravi materi. Tem prešičem se — kar na ves glas povem vsem našim cenjenim gospodinjam in deklam — vsem brez izjeme nikdar nič ne kuha pa tudi pari ne nikdar. Zato kranjski svinjerejec pomni! Štajerski prešiči jedo travo, pretrgano žito, kostno moko, peso, repo (redkokje korenje, ker je zlasti radi plevie predrago), a vse to celo, surovo. Pomije dajo živalim, ki jih pitajo, toda le mrzle! Zato se kranjska gospodinja ne huduj, če te Štajerc zbada, češ kranjski prešiči pa drva žro in čas, le še malo manjka, pa jim bodo preskrbne gospodinje jele krmo celo beliti, kakor družini žgance! — Torej nič kuhati, pariti nič! Nič mečkati, nič rezati! Poskusite to tudi Kranjice, in res mnogo bodete prihranile pri dr vi h, na trudu in času! Živali pa vsled tega — kakor gori skušnja spričuje — tudi pri nas ne bodo nič slabše uspevale. Stajerc opravičeno trdi, da ravno ta način ponaravnega krmljenja prav mnogo pripomore zlasti k trdnejšemu zdravju prešičjega zaroda. Kranjski svinjerejec upoštevaj tudi to, da te štajerske živali prežive skoro celo leto dan in noč zunaj na prostem, le v hudi zimi so zaprte zlasti po noči v svinjakih. Grki janje in mehkuženje teh živali je pa nasprotno pri nas, kar naravnost, smešno. Večinoma so revčki noč in dan zaprti v vročih za-duhlih ter nizkih „kurnikih", po zimi so pa zlasti mladi celo v hlevskih svinjakih goveji živini v napo tj e ter ji kužijo že itak nezdrav, neznosen vzduh v hlevu. Vitez Plesnik na svojem posestvu prideljuje iz ključno le suho krmo in presmino, žito raje kupuje. Vso veliko prešičjo družino opravljajo mu samo tri osebe: oskrbnik-svinjar, njegova žena in hči. To je pa mogoče jedino le zato, ker si živali poleti izuzemši mladiči in doječe svinje iščejo same zunaj na prostem potrebne hrane, po zimi se pa izključno vsem poklada krma surova in cela. Pri pridelovanju izvrstne krme tu posestnik posebno visoko ceni gnoj in gnojnico, ter zlasti pri poslednji pazi na vsako kapljico. Prostrane travnike ima zasajene z lepim sadnim drevjem, večinoma jablanami in tepkami, ki mu donasajo leto za letom krasnega sadja, katero deloma sveže prodaja, deloma pa podela v mošt, iz katerega izdeluje prav prijetno pijačo: ,,peneči se sadni šam - panjec“. Zato je bila prav umestna opazka, ki jo je izustil občudujoč razboritoga Plesnika priprost mož-ude-ležnik: ,,ta dedec ima pa glavo na pravem koncu!11 (Dalje prihodnjič.) Bučno olje. Olje se v vsaki hiši potrebuje pogosto za zabelo raznih jedil. Pri nas rabimo z večine ,,laško11 olje, pri katerem smo, kakor že ime kaže, odvisni od tujca J jaha, dasiravno se tudi po nelaški Dalmaciji, Istri in v ostalem Primorji pridela precej olja od oljke. Navadno laško olje namreč ni druzega, kot mnogokrat zelo spacana (zeleno-sive barve) druga ali tretja ali še višja vrsta ali kvaliteta oljčnega olja, dočim pravimo prvim vrstam „namizno-14 ajkserovo-11 itd. olje. Po drugih krajih se močno rabijo za jed drugačna mastna olja, ki si jih ljudstvo samo izdeluje in na to bi rad opozoril v tem spisu. V mislih imam v prvi vrsti bučno, potem pa tudi solnčne rože in žirovo olje. Kakor je pri nas po revnih krajih navada, da se zbirajo sosedje ob dolgih jesenskih in zimskih večerih zdaj pri tem zdaj pri onem sosedu, kjer pleto slamnate kite do pozne noči mej živahnim pogovorom, tako se nam nudi že po sosednji Koroški in Štajerski tale prizor: V hiši se zbere družba mlajšega in starejšega ljudstva; vsak je prinesel seboj večjo ali manjšo košarico bučnih, lepo posušenih pečka in v hiši se prične lušiti za stavo, da kar lete drobci luščin od rok in je slišati sršenje, kot bi se tropa senic gostila pri bogato pogrnjeni mizi z naj slajšo pičo, bučinimi jedrci. Marši kak otrok si pridobi z vajo čudovito ročnost, v lušenji. da mu ni zlepa pre velika mera odločena za en večer. Ko je zloščeno vse zrnje, ki se je pridelalo, romajo jedrca v stope v mlin in zdrobljena jedrca sc stisnejo z močno stiskalnico bodi si na vijak ali z veliko večjim vspehom s hidravlično stiskalnico. Na izdelovanje bučnega olja bi v sled tega posebno opozoril kraje, kjer že rabijo v druge namene močne stiskalnice, n. pr. za stiskanje lanenega olja, ali kjer imajo zelo močne stiskalnice za sadje. Ugodno bi bilo izdelovanje bučnega olja tudi v krajih, kjer bi si ustanovili sadjarsko zadrugo, v prvi vrsti za napravo dobrega sadnega mošta. Hidravlična stiskalnica za sadje bi služila z nekimi malimi premem-bami pri košu (prostor za vkladanje mase, ki se hoče iztisniti) tudi za stiskanje bučnega olja. Sadje se stiska jeseni, olje po zimi. Ljudstvo bi prišlo na ta način do primeroma cenenega, snažnega in okusna ga olja, ki ga marsikje mnogo bolj cenijo od laškega. Meni vsaj je specifični duh in okus po jedrcih zelo po godu. Iz neizluščenih pečka se dobi 20 do 25°/o olja, iz jederc seveda mnogo več. Po tovarnah seveda pečka ne vtegnejo luščiti, ampak napravljajo olje naravnost iz pečka: najpreje jih na lahko pražijo, potem zmeljejo in na to 3—4 dni puste stati v kadeh, na kar stiskajo in čistijo. Tako olje iz tovarn je v debelejši plasti krasno temno rdeče, v tanki plasti zelenkasto, olje ki smo ga iztisnili iz semena brez luščin pa je jasno, jasno rumeno ali brez barve, brez vonja in prijetno sladkega okusa. Marsikje bi gotovo kazalo poskusiti z izdelovanjem bučnega olja, ki bo gotovo več zaleglo, kakor če pokrmimo buče s pečkami vred prašičem. Kakor smo dobili bučo že davno v prvih stoletjih srednjega veka k nam iz vzhoda, najbrže iz Perzije, tako je prišla solnčna roža v Evropo še-le v 16. stoletju iz Meksike in Peruvanskega. Najpreje so jo imeli bolj za lepoto, kot še zdaj pri nas, drugje pa je prava kmetijsko - trgovska rastlina, na pr. na Ogrskem, Laškem, Ruskem in Angleškem. Gotovo vsakdo pozna seme njeno, ki je črno, sivo ali belo, časih tudi pasasto. Luščina je tukaj leseno krhka in se da po dolgem rada sklati. 100 kg solnčničnega semena da 35—45 k<] luščin in 55—65 k o oljnatih jederc. Jeder ca je treba najpreje na kamnu zdrobiti (šrotati), med ne preveč trdimi mlinskimi kamni, zdrob se potem loči s pomočjo pajkeljna in trijerja v oljnata jedra in v luščine. Jederca brez luščin imajo v sebi: olja 34u/o, organskih snovij 54<)/o (v teh 14(,/o beljakovin), pepela 3°/o, vode pa 9°/o. Dobi se pa s stiskanjem 28 do 30°/o olja in sicer pri prvem hladnem stiskanji 18 do 20°/o; potem pa je treba prešanje pogreti in še enkrat iztisniti, da dobimo še ostalih 10 do 12°/o. Olje solčne rože je skoraj popolnoma enako barvi bučnemu olju, brez duha, le da ima zopet svoj posebni jak, prijeten in mil okus. Mrzlo iztisnjeno olje se rabi izključno kot fino namizno olje; v vzhodni Rusiji ga rabijo za skoro vsa jedila.*) Gorko iztisnjeno olje pa se rabi pri izdelovanji firnežev, posebno pa v fabrikaeiji mila. Rusija in Ogersko pošljeta največ tega olja v svet. *) V velikih množinah pridelujejo solnčno rožo v guberniji Sara-lovski; glavno mesto Saratov se največ peča s proizvajanjem tega olja. Stebla rabijo za kurjavo. — 205 - Radi popolnosti še par besedic o žirovem olji. Imamo tu in tam velike bukove gozde in kadar ti ob rod e, tedaj bi se veliko bolj splačalo izdelavati olje, nego pitati z žirom perotnino in pujse in — polite v gozdu. Na Hanoveranskem, v Turingiji, ob Renu in v severni Franciji pridelujejo veliko žirovega olja. Bukov sad ima zunaj gladko, rjavo lusčino, od znotraj pa jedro sladkega orehovega okusa. Sad z luščino da 25 do 30°/n, izluščeno jedro pa 40 in več odstotkov olja. Tudi to olje je lepo, solnčno-jasno rumenkasto z lastnim vonjem in milega okusa, če mrzlo iztisnjeno, služi kot izvrstno namizno olje. Dasiravno pa je izdelovanje tega olja že davno znano in zelo dobičkonosno, vendar kupčija ž njim ni zelo močna iz enostavnega vzroka, ker bukev ne rodi vsako leto, ampak 4 do 5 let. Želeti bi bilo, da te vrstice ne ostanejo brez učinka; poskus bi vtegnil le koristiti ljudstvu. Koliko si pridelal letos slame? To se da prav enostavno zračunati po mlačvi. Že stari kmetijski veščaki so vedeli, da vlada pri dobrem obdelovanju mej množino slame in zrnja precej veliko soglasje, ki se ne spreminja veliko. l‘o njihovih skušnjah se suče razmerje zrnja do slame: pri rži med 38—42 kg: 100 kg. pri pšenici „ 48—52 „ „ „ pri ječmenu „ 72—64 „ „ „ pri ovsu „ 60—82 „ „ „ Ako torej gospodar ve (in to je dolžnost vsakega pametnega gospodarja, da ve) koliko kvintalov je pridelal kakega žita, tedaj lahko hitro tudi zračuna, koliko slame je pridelal. Pridelal sem na primer 2500 kg rženega zrnja, koliko slame? Na vsakih 100 kff ržene slame računamo 38—42, okroglo 40 kg zrnja, na 2500 kg zrnja pride tedaj 2500 X 100/40 t. j. 6250 kg slame (po proporciji 40 : 100 = 2500 : x, iz česar izvira x = 2500 X 100/40). Higijena v rodbini. Vesela resnica je, da občinstvo čimdalje bolj vpošteva svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov proti alkoholu in vsem pijačam, dražečim živce. K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnata kava, ki se ne bi je smela navaditi zlasti naša dorastajoča mladina. V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izprememba v navadi in provzročila jo je Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava, ki ji posebno Kathreiner-Kneippovo proizvajanje daje okus in vonj zrnate kave. Zaradi te prednosti v okusu, vzorno združene s tako dra- gocenimi, zdravstvenimi lastnosmi sladovimi, je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava že izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednosti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da se pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom „Kathreiner“ in s sliko župnika Kneippa kot z varstveno znamko. Vsi posnemki, ki jih pogostoma odtehtavajo odprto, so vedno le pre-prosto opražen ječmen ali celo opražena rž; to dvoje pa glede okusa ne more nikoli ustrezati zahtevam, ki jih upravičeno imamo do namestka kavine pijače. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 10: (F. K. pri sv. M. n. L.) Prosim blagovolite v prihodnji številki Narodnega Gospodarja opisati, kakšni so mlini na veter in koliko približno stanejo, kaj se da doma naredili in kaj se mora kupiti in kje je tu najbližje tak mlin. Odgovor 10: Navadno kolo na veter obstoji iz okrogle ploskve, katero tvorijo deščice stoječe gosto druga poleg druge v poševni smeri. Samo v središči kolesa je odprtina (velika V3 kolesnega premera), ki pušča veter skozi. S pomočjo zelo velikega repa tega krmila, ki stoji vedno pravokotno na ploskvi kolesa, se postavlja veterno kolo vedno tako, da zadeva veter vedno naravnost na kolo. Moč vetra se tu razdeli tako, da ena komponenta zasuče kolo. Bistroumna sestava omogoča tudi postaviti kolo v tako stanje, da veter ne pride sploh nič do učinka, kar je potreba za slučaj hudih viharjev, ki bi sicer lahko pretrli in razrušili celo kolo in je vrgli s tečajev. Za veterno kolo najugodnejša brzina vetra 7 m na sekundo; dela stroj tudi že pri 4 m brzine (v), toda učinek je bistveno slabši. Poprečno računamo lahko na leto do 150 veternih dnij z ugodno brzino vetra, seveda na Holandskem in severno-ameriških morskih obalah, v domačiji veternih mlinov, tam imajo po 250—290 vetrovnih dnij na leto. Radi natančnejih pojasnil se blagovolite obrniti na tvrdko A. Furatsch, Dunaj L, Nibelungengasse 1. V okolici dunajski poznamo pač mnogo vetrnih motorjev, a rabijo jih le za pogon vodnih sesalk. Stane pa: kolo z 2-44 2‘74 3 05 3-65 4-26 metri premera, učinek ‘/s s/s 3/4 1 2 konjskih sil, cena ca. 500 540 580 690 970 kron. Kako zelo vpliva vetrova brzina na učinek kolesa, raz-vidite iz sledečega pregleda. Kolo, ki ima pri 6 m vetrove brzine moči 1 konjsko silo (IIP) ima pri vetrovi brzini (v) 4, 5, 6, 7, 8 m konjskih sil (HP) 0-3 0'6 1 1-5 2-3. Prinnrnča ca • Vzh j o m n a zavarovalnica proti požarnim Ako-riipuiuira od. (jam |n pogitodhi zvonov. Edini domači zavod te stroke: ljubljana, Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino "K“;t,SS;odrK0„ prodaje za mašna vina belo od 40—00 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odje. malcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tud tropinsko žganje. Ogrska rožnata paprika tStiTSK Lastni [iridelek a kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeli, Ogrske salami itd po naj-nižii ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VIL Ovoda-eesta 22. Rariohna (\l gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni Dauci liti loll IJ, kleti 4000 hi črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dohi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza“. „Alexandra P danski posnemalnik za mleko. Prednosti: Najostreje posnemanje — Inliok tok -hitro in pripravno snaženje — nevar- nost izključena — jednoletno jamstvo. Izdeluje na uro: 55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z gonilno silo Zaloga vzorcev 2il 12— 7 akcijska družba ,,Titan Dunaj, ll„ Freilagergasse 5. Zastopniki se povsod iščejo. | Patentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč • ŠKROPILNICE PR0Tl\ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JGJELLERMllJlIJtl H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno 220 12—11 IW Fjeeete dolgo živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje. Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z najvećim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, napihnenju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Ho preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, daje čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabili tudi občutljivo osebe, otroci in žene. tiermanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu. Pri nakupu naj se vedno zahteva tiermanov življenski cvet iz lekarne „črni orel" v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K 1'40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih Edmund Mcdeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet. Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam. 225 26—13 Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko. — 20? — ^^03333333333333333331 ICC’CCCCCCCCCCCCCCCCC^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne '«t prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov! h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Ouai št. 13. 233 24-13 i3CCCCC00333300033333l113333300300300030330 Globe mlekarske naprave vsr strojekakor tudi in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja (ilobe - separatom družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte ilustrovane cenike. Zastopniki se iščejo. 231 X—15 lilll Nad 200 strojev v zalogi! Hilli XXX . xxxx:. xxxxxx Najboljše mlatilnice, gepcljne, tri-jerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikanske motorje “be:n.cI:rL posebno pripravni sa kmetije in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol K a vseka nasledniki Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 243 x—6 Slovenski ceniki brezplačno. lilij Nad 200 strojev v zalogi! |§§§| ©•©•©•©•© Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si cementne plošče katere dobite po nizkih cenah, kakorsnih niste vajeni, v raznih barvah in vzorčili po 3 do G K loco Ljubljana za 1 m2. Cementne plošče so izvrsten ^ ^ tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom ppmpntnp ppvi (10—40cm notr. svetlobe) UvlllvlUllG vuVI jn đn,g0 cementno blago. ANDREJ ZAJC cementarna na PEŠATI, pošta Bol (Lnsttal). Vzorci v naravi na zahtevo! 238, 0—5 i ©•#•©•©•© Pozor! Čitaj! Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! Slabemu — moč ! 1 Pakraške kapljice in slavonska zel, to °< ljubljenejši ljudski zdra-vili med narodom, ker ta dva leka delujeta go-yMUS3! tovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 102, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stckleničic (1 ducat) 5 K, 24 stckleničic (2 ducata) 8 K 60 vin., 36 ste-kleničic (3 ducati) 12 K 40 vin., 48 stckleničic (4 ducati) 16 K, 60 stckleničic (5 ducatov) 18 K. Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolk-losti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseli, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 vin. Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 242 12—1 P. JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu 102, Slavonija. F 208 i i -š 4 i ■i Stanje vlog koncem leta 1904 čez II milijonov kron IN a, j l> o 1 j ž a i ii n a j s i g u r* ii oj ž a pr'ili U a xa štod onjo! Denarni promet v letu 1904: K 46,I73.224‘38 Ljad^I^ci posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- i| n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure 4|',|2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1904: K ll.095.75N5 Denarni promet do 31. decembra 1904: 46,173.224'38 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. 2M, x—12 Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezočkofijski kancelar, Od-Toomilsl: predsednik. Josip Jarc, veleposeslmk v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos Karol Kanscliegg, veleposestnik v Ljubljani. podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Iran Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani Gregor Šlibar, ž.upnik na Hudniku S- gr %r gr S- Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) pvesl^vlmje za. svoje elane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To---------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; iprod-ajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdnjnielj: /udružim zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Ti sc k Zadružne tiskarne v Ljubljani.