St 109. V Gorici, y soboto dne 19. septembra 1908. TaAaJ XXXVIII Iinoja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ti soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti drejemana ali v Gorici a* dom poSiljaim: vae leto ........15 K •/¦ ¦..........10 » V. . . . •........» » posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Kažlpot j>o GorlSkem in eradlSCanskem^.in ,&altpot po Ijub^ani in kranjskihmestih"!*,se že zedinili. Torej Lahe imamo v takih vprašanjih vse proti Slovencem. Imeli bodo sicer dva kluba, ali v zbornici se bodo kazali jed-notne, ko se poprej dogovore med seboj o vsem, kar treba sproti. Strankarska strast je pri Ls>in sicer že tudi precej razvita, ali v zbornici jim stopsjo v ospredje skupni interesi Djihovih volilcev; odtod je zagotovljena solidarnost njihova v skupni črti nasproti Slovencem. Kako pa bo na slovenski strani ? Kaj ljudstvo zahteva, to vemo. Ob volitvah se je obljubljalo zlasti z nam nasprotne politične strani, da se bo delalo v novem deželnem zboru za kmeta, kar se bo dalo. Na naši strani se je zahtevalo delavnih poslancev. Za slovenske koristi izdatno delati, da se pride do pravih uspehov, je pa mogoče le, če Slovenci hodijo j e d n o pot, ki edina vodi do izdatnega dela in do vspehov. Ljudstvo hoče koristi od deželnega zbora, zato je umevno samo po sebi, da poreče vsak človek v deželi, kdor zna trezno misliti, da v deželni zbornici se mora umakniti stran-karstvo pred našimi splošnimi interesi. Tega mnenja je ljudstvo. Kaj se pa zgodi, nas pouči bližnja bodočnost. Kaj je bilo v minoli dobi šestih suhih let, to čutimo še prebridko. Da bi ne bilo nikdar več tako! Za vzgled si poglejmo Čehe! češki in moravski deželni zbor sta odprta. Pred o tv orit vijo so se domenile češke stranke za složno in solidarno postopanje v vseh narodnih vprašanjih. Tako na Češkem, tako na Moravskem. Nasproti njim so se zedinile tudi nemške stranke. ~ Stranke ostanejo, ali te bodo hodile v vseh narodnih vprašanjih edno edino pot, ker ta je predpogoj za izdatno in uspešno delo v korist narodu. Čehi so resni politiki, ki vidijo jasno pred seboj načrte nemških nasprotnikov. Zato so postavili strankarstvo za splošne narodne interese. Tako delujoče jih vidimo v deželnih zborih na Češkem in na Moravskem. Koliko bolj smo še le mi potrebni enotne brambe proti pre-širnim in zvitim Lahom! To ve vsak v deželi, ki zna prav misliti; o tem ne bomo razpravljali zopet in zopet. Češki vzgledjetak, da kliče glasno po posnemanj u. Eeči moremo, da poslanci, zbrani v „Slov. klubu", hočejo najuspešnejšega dela v deželni hiši v korist ljudstvu, kakor ga tudi ljudstvo samo želi in pričakuje. — Če so v s i, ki so pred volitvami obljubljali volilcem vse na^t vjše iz deželnega zbora, uneti za pravo n.r a dno delo, potem bo slovenska stran močna; če pa vzlic nujni potrebi tega ne bo, potem odpade prava moč slovenske strani; odgovornost bi padla, na one, ki bi se odmaknili glasu ljudstva, ki zahteva pravice in koristnega dela od deželnega zbora. DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. Iz Cerkna, — Veliko komedijo nameravajo vprizoriti naši klerikalci na dan 4, oktobra t. I. Staromodne katoliške veselice ne vlečejo več. Vzlic največji Knavsovi reklami za vBako tako prireditev se že tercijalkam ne ljubi več poslušati in gledati teh dolgočasnosti. Sedaj hočejo napraviti nekaj novega. Pokazati hočejo svoje čuke v sokolski obleki ali drugače rečeno, vprizorili bodo — menda na Koruzovem travuiku — veliko klerikalno me-nažerijo, katere privlačna posebnost bodo zvc-rajoče se srake s pavovim perjem. Ker so pa Že naprej prepričani, da ta komedija ne privleče dosti zunanjih gostov, zato si je izmislil dekan Knavs posebno reklamo, da spravi vsaj kolikor mogoče veliko domačih ljudi skupaj. Odredil je, da bode že zadnje tri dni tega tedna zvonilo pri farni cerkvi vsak večer po pol ure neprenehoma. To je seveda res nekaj nenavadnega in v vsakem človeku se mora zbuditi radovednost, in vsak povpraša, kaj bode? Nato pa pride pripravljen odgovor: To je v proslavo papeževe 50-letne maše, ki jo proslavi naš telovadni odsek doo 4. oktobra z veliko veselico, vsak pošten kristjan mora priti ta dan na to veselico itd. itd. Originalna reklama — kaj ? Ker Čutijo čuki, da sami kot. taki niti pri tercijalkah ne vzbudijo zadosti zanimanja, zato bodo izpustili za ta dan ubogega rimskega jetnika iz ječe, ki naj spravi na to veselico vse, kar klerikalno lejze inu gre. S tem pa čukovska reklamna zmožnost še ni pri kraju. Ker pri Knavsu samem nimajo cerkljanski klerikalci nobenega .ugleda, radi pa bi imeli kaj uglednega občinstva na svoji prireditvi, zato so pogruntali še eno. K celi prireditvi so prideli zraven čukov in papeža še cesarjev jubilej. S tem hočejo na-prednjake — računajoč na njih patrijotična čustva — nekako moralno prisiliti, da razobesijo na ta dan zastave s svojih hiš, da eventuelno v predvečer razsvetlijo svoje hiše ter se udeležijo klerikalne prireditve. Ker na- dalje na 4. oktobra vsako leto tudi uradi razobesijo zastave, bi bilo po klerikalnem računu celo Cerkno v zastavah in to bi se potem čuki bahali nasproti drugim sočukom, ki mogoče pridejo od drugod, češ, glejte, celo Cerkno je naše, to je vse nam na čast itd. To so prav lepi računi, le to napako imajo, da se ne bodo izvršili. Zavedni Cerk-Ijani bodo dali duška svojim patrijotičnim ču-tilom na dan 2. decembra t. !., ko bode cela Avstrija slavila 60-letnico vladanja našega cesarja, glede klerikalne prireditve pa odločno protestiramo, da se zapostavlja 60-letni jubilej našega presvitlega cesarja za 50-letno papeževo mašo. Če politična oblast dovoljuje tako zapostavljanje od strani ultramontancev, ki hočejo pokazati vzvišeno cesarjevo osebo kakor nekakega podrejenega papeževega vazala, mi se s tem ne strinjamo in odločno protestiramo proti takim početjem. Iz ajdovskega okraja. GoJaČe — V nedeljo dne 30. avgusta smo obhajali pri nas cerkveni shod ali kakor prosto ljudstvo pravi „semena; celi dau ni bilo nobenega trgovca, okoli G. ure pa smo opazili pred krčmo Vincenca Lična okrog mize gospode, in hitro smo bi mislili, da bodo kaj prodajali, in res nismo se varali. Zbrani so bili naš mi. Ji č. g. kaplan in še neki drugi g. z naočniki, kot mešetar general klerikalcev Berbučev upravitelj ter 25-letni županski kandidat. Sprva ni bilo nič posebnega, pili so in peli, kar jim je prišlo, vse je bilo dobro, kajti izvrstno vino krčmarjevo jim je ogrelo sv. klerikalno kri. Prvi se je oglasil general ter zabavljal čez te preklicane liberalce, ki so se drznili napraviti pritožbo radi njegovega računa, kateri je napravljen prav po klerikalno. Možicelj se jezi, da se kdo le predrzne pogledati njegove račune, da jih po zakonu nima pravice napraviti, tega ne pomisli. Želja njegova je, da bi se srečno rešil iz tega labirinta ; to je dalo našemu mlečnozobemu kaplanu in njegovemu mešetarju povod, da sta začela prav kot šnopsarji v pivnici, udrihati: proč s „Sočoa, proč s „Primoreema, proč z brezverskimi časniki, posebno pa si je č. pri- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev". = Francoski spisa! * = ALBXANDRB DUMA8. = (Dalja.) — Moj oče je trgovec, in poslal me je bil k svojemu korespondentu, ki je zato poslal svojega sina k mojemu očetu: med trgovci je navada, da ^pride do takih menjavanj. — In vam je li Pariz ugajal, gospod? '— Da. Toda zelo ste potrebni revolucije, kakršna je naša: ne proti kralju, ki je še otrok, temveč proti temu italijanskemu lopovu, ki je ljubček vaše kraljice. — Ah, tudi jaz sem Čisto vašega mnenja, gospod ! in to bi se lahko storilo, ko bi imeli le kakih dvanajst častnikov, kakoršni ste vi, brez predsodkov, opreznih, neomahljivih! Ah I z Mazarinom bi bili potem kmalu gotovi in nakopali bi mu na hrbet kak tak lep proces, kakoršnega napravite vi bvojemu kralju. — Toda mislil sem, da ste v njegovi službi in da vas je on poslal h generalu Cromwellu? pravi častnik. — To se pravi, v kraljevi službi sem, in ker sem vedel, da mora nekoga poslati na Angleško, sem se jaz potegnil za to misijo, ker sem silno želel spoznati ženialnega moža, ki zapoveduje v tem trenutku trem kraljevinam. Saj ste videli, kako navdušeno sva ga ubogala gospod Vallon in jaz, ko nama je predlagal, naj potegneva meč za Čast stare Anglije. — Da; vem, da sta naskočila ob strani gospoda Mordaunta. — Da, na njegovi desni in levi strani, gospod. Vraga! Ta vam je tudi izboren, vrl dečko! Ali ste videli, kako je posvetil svojemu gospodu stricu? — Ali ga poznate? vpraša častnik. —¦ Prav dobro; lahko celo rečem, da smo prijatelji; gospod Vallon in jaz sva prišla z njim iz Francije. — Zdi se mi tudi, da vaju je moral prav dolgo čakati v mestu Boulogne ? — Kaj hočete! pravi d'Artagnan; bil sem kakor vi, moral sem tudi jaz varovati kralja. —• A, a ! pravi Groslow, katerega kralja ? — Našega, za Boga! malega „king-a", Ludvika štirinajstega. In d'Artagnan se odkrije pri teh besedah. Anglež stori iz uljudnosti istotako. — In koliko časa ste ga varovali ? — Tri noči, in pri moji veri! spominjal se bom vedno z veseljem teh treh noči j. — Mladi kralj je torej zelo ljubezniv? — O, kralj! spal je s stisnjenimi pestmi. — Toda kaj hočete potem reči? — Beči hočem, da so mi prišli moji prijatelji, častniki pri straži in pri mušketirjih, delat družbo, in da smo preživeli te noči med popivanjem in igranjem. Ah, da! pravi Anglež ter vzdihne, vi Francozi ste veseli družabniki, to je res. — Kaj vi ne igrate, kadar ste na straži ? ** — Nikdar, odvrne Anglež. — Potem se pa morate silno dolgočasiti; obža-ljujem vas, pravi d'Artagnan. — Bes je, odvrne Častnik, z nekim strahom pričakujem, kedaj pride vrsta name. Zelo dolga je noč, če jo mora Človek celo prečuti. — Da, kadar bdi človek sam ali pa v družbi bedastih vojakov; toda kadar ima človek veselega partnerja, kadar žvenklja na mizi zlato in kocke, takrat mine noč kakor sanje. Torej ne ljubite igre? — O, nasprotno! — Morda lansquenet na primer ? — Ves neumen sem na to igro, na Francoskem sem jo igral skoro vsak večer. — In odkar ste na Angleškem? — Nisem imel še v roki niti vrča za kocke niti karte. — Obžaljujem vas, pravi d'Artagnan z izrazom globokega sočuvstva. — Oujte, pravi Anglež, storite mi nekaj. — Kaj pa? — Jutri sem na straži. — Pri Stuartu? — Da. Pridite k meni in ostanite to noč z menoj. — Ni mogoče. — Ni mogoče? — Popolnoma nemogoče. — Kako to ? — Vsako noč igram z gospodom Vallonom. V časih ne greva niti spat... Danes zjutraj sva na primer še igrala. — No, irf ? . voščil g. Gabrščeka: pr& s to garjevo ovco, j ki pohujšuje tfnflrtro. Na te njegove besede je nastal Sum liki viharju, da drug drugega niso slišali, kajti ljudstvo je bilo ogorčeno nad I njegovim govorjenjem. J Ljudstvo pri nas pozna osebno g. Gabr- I ščeln ia je bilo razgreto; on, res ne potrebuje, da bi ga mi branili, posebno ne pred takimi mladiči, ki so komaj zapustili kitajsko zidovje leroenata. Na ta Sum je zlezlo našemu generalu srce v hlače ter začel je vpiti, da I se boji iti domu. Kaj govorite, reče mu neki naprednjak, pred katerim je imel tak strah, jaz vas spremim v Vašo hišo ia sem z glavo porok, da se Vara niti las na glavi ne skrivi; nato se možicelj osramočen zgubi in ni ga več bilo; mislil je s tem pokazati napred- | njake kot nasilnike. Ubožec! NaS mladi kaplan in njegov mešetar r» sta šele zdaj prav začela prodajati svojo klerikalno modrost ter velikansko učenost in zna- I čajnost, vmes pa sta jih siiSala. Zbrani mladeniči in možje so jih ima zakladali, da sta bila lahko zadovoljna; pa saj nista razumela, saj je bilo vino gospodar, vino pa nima let. Okrog 10. ure zvečer je odpeljal neki mož prečastitega domu. Kako sta se imela po poti, o tem molčijo moji viri in tudi o dov-tipih in o zaljubljenih pogledih, ljudje pa so se muzali ter se v brk smejali, posebno mla-denči so rekali: no, to je gospod, Bog nam daj dosti takih; tudi mi si želimo takih, da ! bi ostal v Črničah vsaj 5 let, ta bi ljudem odprl oči, da bi videli, in ušesa, da bi sliSali, kaj mislijo klerikalni petelini, namreč zasuž-niti ljudstvo. Našemu prečaatiteura povemo javno, da za njegove klerikalne ideje se je 20 let prepozno rodil, posebno z<* Gojače, kajti tudi mi smo šli skozi rudeče morje klerikalizma. Naši starši so pomrli v puščavi, zatirani od klerikalnega generala in njegovih pomagačev ter nam pustili britke spomine pogubnega klerikalnega gospodarstva. Naša občina je gospodarsko na robu propada in vse to po zaslugi laži-katolikov, ki imajo na jeziku Boga, v srcu hudiča. Mi smo sicer skoro gorjaoi, ali v 20. letni borbi smo se naučili: pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal; vrgli smo klerikalizem, da v Oojačah nikoli ne vstane več, tudi če se naš mladi kaplan in vsi duhovni s škofom na Čelu na glavo postavijo. Njih gospodstva smo siti; če bi se hotel naš prečastiti prepričati, koliko je v Gojačah klerikalcev, naj blagovoli oznaniti zdaj o priliki vinske bere: od liberalcev nič ne vzamem, naj bode gotov, da ne bode rabil nobenega voznika, da bi mu vino oziroma grozdje vozil iz Gojač; kar bi je dobil, bi ga lahko dva moža nesla. Pika. ffillrterg. — Naš kaplan in Štrancar sta ustanovila izobraževalno društvo, ki se je v nedeljo 13. t. m. splašilo in priredilo na Preserjah veselico. Klerikalci so izobrazbe res zelo potrebni, in mislili smo, da se bodo zdaj kaj poboljšali Toda surovina ostane surovina. Kapla-novi in fajmoštrovi prijatelji so že pred časom kakor znano vprizorili na Preserjah pnboj, ki so ga hoteli potem zvrniti pred sodiSČem na naprednjake. No, pa ni šlo. Pri tej veselici zdaj so se tudi pokazali, kako potrebni so malo omike. Berejo namreč v, »Primorski glisti", da je treba naprednjake povsod napadati in jim škodovati, pa dvigajo svoj 9 kremplje proti vsakemu. Toda pri nas Še kaj doživel Naj nikdo ne misli, da bomo naprednjaki mirno požirali sramotenje in ra-dovoljno sprejemali klofute. O, ne! To se je pokazalo tudi pri tej veselici. Ne!ii Jakob ali Jepe je zunaj na cesti pred veseličnim prostorom vdaril s pestjo A. Bra-tino, sodarja z Ustja, kar brez vzroka, menda ker je revše preveč izobraženo. Toda ni se prav vžegnal: Bratina se osukne in nm povrne vrhano, poči ga namreč, tako po Žnabljih, da se je Jepetu kri pokazala. — Prav je storil. Nesramnost farških podrepnikov je že prevelika, da bi jo pustili nekaznovano. Klerikalci, zlasti naši v Rihembergu so ros sami. izbrani tifiki, katerih dela razprostirajo dihurjev duh od sebe. Iz sežanskega okraja. (ž sežiBskega skrila, 18. sept. — Učiteij- stvo sežanskega okraja bode imelo 23. sept. t. 1. svojo okrajno učiteljsko konferenco v Komnu. Pričetek ob 10. uri. Dnevni red: L Slavnostni govor. II. Udanostna izjava vsega učiteljska Njeg. Veličanstvu presv, ce3arju Franu Jožefu I. III. Razvoj ljudske šole v Sežanskem okraju za časa vladanja našega precv. cesarja. IV. Kaj naj stori in opusti j učitelj oziroma učiteljica, da bodo roditelji I radi prihajali na roditeljske sestanke ? V. Po- I ročilo knjižničnega odbora: a) o knjižnici b) I 0 blagajniškem stanju. VI. Volitev statutnega odbora. VII. Volitev knjižničnega odbora. VIII. Bazna nav^anila in predlogi. J Iz goriške okolice. GUČlBSkt Ifllltfi » ttblM. - Včeraj je volil tretji razred. Izvoljeni so : Angelj Mer- j molja od Franca, Andrej Kovic od Antont j Just Franc Gorkič od Franceta, Alojzij Hu- I mar od Andreja, Ivan Gorkič (Zanč), Janez Mennolja od Janeza, Franc pl. Lokattelli, Frasc Faganelj nok. Jožefa; Namestniki so: Anton Mozetič, Ivan Ušaj, Jožef Bagon in i Roman Nemec. Pobili so po 260 glasov. — I Klerikalcev ni bilo niti blizu. I iz Minil. (Čuki in sove) — »Krščan-sko-katoliška bojna organizacija1' je imela torej, kakor znauo, pod komando generala faj-moštra Rojca na Marijin praznik veselico. { „Ves Miren", to je tam okoli cerkve, je bil v papeževih in cesarskih zastavah. Ljudi in društva, ki so prišla gledat čuke, je sprejel tisti, ki maže črke v Gregorčičevi tiskarni, to je tisti, ki se je toliko zaletaval v predsednika društva Jpava"; jecljaje je ta človek sklobasal par besed: po-po-po-po-zdravljam na na Mirenski..... Za njim je govoril po kranjsko Terseglav. Lahko si je mislil že takrat, j da če bo še tako stresal svojo glavo, ne i opravi nič pri nas. „Bojna četa": domačini, par | gorskih backov, oboroženih z debelimi gorja- I I čami, in okoli 50 nteIovadcevtt, od katerih pa j je bilo ^uniformiranih" le kakih 25, drugi pa so potisnili klobuke na oči ter korakali po- 1 vešenih glav v cerkev. Mežnar, predsednik te- | lovadnega odseka, je bil jezen, da sta stregla pri maši dva druga uniformirana, on pa se ni mogel pobahati, dasi bi se bil tako rad; dasi I je korpulenten čuk, se mu je vendar držalo nabiralnika, ki ni nikdar sit, treslo od jeze. i Po maši so hoteli v dolnji Miren, pa so se menda zbali. Popoldan so se vendar upali ka-I kor romarji priti na grad, to pa le bolj verni I čuki, gorjani. Eden teh je pravil, da mu je sam preč. g. Župnik kelnaril. — Javna telo-I vadba je bila pod vsako kritiko. Že dohod na j telovadišče je bil mizern, ali klerikalci so jim vsejedno ploskali, češ, »saj so naši, dajmo jim i korajžo, da ne obcagajo." — Načelnik »čukov" bi se lahko do prihodnjič naučil povelja boljše. Kakoršen vojskovodja, takšna zmaga, i Njega bistra glavica je d la, prišedši na pro-I štor, povelje za razhod; iz dvostopa ni bilo mogoče narediti štiristop, ne da bi se razšli. Proste vaje in telovadba na orodju, vse to je bilo pod ničlo; že predtelovadci so „fušali", j kaj pa še le prostaki. — Sove so si vzdiga-I vale krilca, da ne naredijo gospodom nnncem preveč prahu! Čuk Nini je bil zgubil ravno-1 težje ter je padel na tla. — Oči so pasli, j poznalo se jim je, kako jim je od preveli-l kega nžitka poskakovalo srce. --- Vsa telo-I .vadba ni bila za nič, ali nnnci so ploskali, da t je bilo kaj; menda so jim dopadle sove, Po j telovadbi je razglasil Dermastija ljudsko ve-I selico. — Prav dober „gšeft" so naredile z j razprodajo šopkov in listkov šaljive loterije; j letale so od nunca do nunca. Neka sova bi i morala dobiti prvo odlikovanje, ker je spra-I vila nunce v posebno veselost, da je nekdo | prav fino basiral, drugi bi bil pa nsjraši i pel: Čuk se je oženil, tralala.... Mislimo, da I je bil biljenski knrat tisti, ki se je bil nafr-j fulil kakor kak fant z rožmarinom za klobu-[ kom. — Vse je bilo navdahnjeno od nealko-j holičnih pijač, kar se je pokazalo o poldrugi i uri po polnoči, ko so čuki in sove rogovilili J po cesti. - . I Brez plesa pa le ni šlo. Gi.-¦¦.-,>-.\ nune I je velik sovražnik plesa, ali ga je ondar I milostno dovolil. j Na predvečer je začela slavnost s tem, I da so Sli čuki na lov na Sokole ter jih I nekaj napadli; zato se bo moral eden še r*.--j govarjati pred sodnijo. — Eden čak je bil bs. I dan veselice pijan teko, da je valjal svojo I srajco po'cesti 1 — Prav veseli smo bili na-I stopa čuka, ker smo dobili prepričanje, da i kakor ne drži abstinenca, tako tudi čnkarsfcvo I ne bo držalo, marveč ae tekom par let po-I polnoma poizgubi. Od nefcOtl. — (Sokoli in čuki.) — I Neki nesramni dopisun se je oglasil v „Pri- I morskem listu1' in objavil nekako kritiko o j sokolski telovadbi pri veselici v Mirnu dne 20 p. m. Nočem se spuščati v podrobnosti njegove »kritike«, toda ne morem kaj, da ne j bi ga prijel za njegov ostudno lažnjivi jezik, I ko trdi, da so nekateri mirenski Sokoli pri j nastopu k prostim vajam pozabili na discipli- I no in red ter so mHbali s svojimi pokrivali. I On je torej s svojimi velikimi Čukovskimi I očmi videl pokrite Sokole, med tem ko so I vse druge stotine gledalcev videle nastopati i jih z nepokritimi glavami. Po njegovi trditvi I je bila vsa telovadba za nič, pod vsako kritiko. Povedano mu bodi, da smo nastopali že pri večjih nastopih in smo imeli priliko vi- I deti naravnost izborne telovadce, toda kljub j temu nismo tako razvajeni, marveč smo z J uspehom nastopa v Mirna lahko zadovoljni. I Mi smo v prvič v takem številu nastopili in dejstvo je, da ste bili zastopani dve popolnoma novi društvi, in da je blizu */3 Sokolov prvič nastopilo. Kar se pa orodne telovadbe tiče, bodi ^kritiku" povedano, da so bili zastopani telovadci, kateri telovadijo redno že več let in ako mu je njih telovadba za nič, bi ga prosili, naj počaka nekoliko let, da bodo njegovi ] čuki ravno toliko časa telovadili, da bode potem po njih uspehih znal soditi in bode' < i videl, kako težko je telovaditi tako, da bode j njegova »kritika" ugodna. Torej, drogi »kritik", poskusi sam telovaditi, potem oglasi se! Ni moj namen, da bi Sokole opravičeval. Njim tega nasproti čukom ni treba, ker se Že vidi, koliko pojma ima kritik o telovadbi. Toda jaz sem tega mnenja, da kdor hoče kritizirati druge, mora biti zmiraj pripravljen, da se podvrže tudi on kritiki. Čital sem v klerikalnih listih velikansko reklamo za romanje v vipavski Log dne 6. t. m., kjer »bodo nastopili tudi vipavski telovadni odseki" (koliko jih je?). To me je torej zelo zanimalo, in- hotel sem videti ta nastop čukov in odpeljal sem se v Log. Ne bodem popisoval celo slavnosti, kajti že vse to poslušati in gledati, mi je bilo dolgočastno, ne I pa da bi to še popisoval. Udeležba je bila po taki reklami, recimo ne prevelika (okrog 1000 ljudi), iz Goriške pa naravnost malenkostna. Delali so za posebni vlak, pa ni šlo, 200 jih niso mogli nabrati. Prišlo je par vozov, večina samih žensk. Popoldanska veselica je bila pravi humbug. Po zavžiti pijači že od jutra (kajti- drugam pač niso mogli iti, kakor v cerkev in krčmo, seveda izbrali so si raje zadnjo) je bilo res vse navdušeno. Pod odrom so bile postavljene dolge mize, pri katerih je bilo vse Črno. Okrog pa so stali pobožni kmetje, kateri sploh niso vedeli, za kaj se gre, ter polno j tercijalk z velikimi moHtveniki v rokah, ki so gledali, kako se mastijo in napajajo pri mizah. Na odru je nastopalo nekaj zborov in zboričev ter brez števila govornikov, kateri niso drugega povedali, kakor da si so kadili drug drugemu in so nesramo hujskali proti učiteljem in »brezvercem". Pa pustimo to »slavnost". Mene je zanima!, nastop čukov. J Videl sam jih 12, kateri so neprenehoma [ »fehtali" za svoj odsek, pa so, kakor se je videlo, slabo naleteli pri pobožnih romarjih. Par njih je pa v enomer tulilo v svoje i trobente, da so človeka bolela ušesa. Zastonj [ smo pa čakali na telovadbo. Gledal sem j povsod okrog in nikjer nišam videl nobenega | orodja. Sklepal sem torej, da telovadbe 3ploh j ne bo, in pozneje sem res slišal, da j«> res j .ie bo, k8r jih je menda premalo. Neku; kijih i toliko hvalisane discipline sem pa vendarle i videl, namreč, ko so odhajali. i Bilo je povelje za nastop, toda predno I je tista dvanajstorica to izvršila, je trebaio J precej minut. Najprej niso vedeli, kam naj I gredo večji telovadci in kam manjši. Pehali j in vlekli so se sa rokave z ene vrste y drugo. j Krasno je biio gledati jih. Potem pa četve-I rostopi! To je bilo joj. Po precejšnjem času J so se vendar spravili po tri in štiri. - Opom-| niti moram, da se je vse to suvanje, govorjenje in kajenje vršilo v »pozoru", ksjti \ mti) stopi načelnik — invalid moško pred • vrste z ravno prižgano debelo cigaro v ustih 1 in zapove »odmor". Priznati moram, da je I bil sedaj k odmoru večji »mir" kakor v po-zoru. Kmalu nato so odkorakali, toda niti ta I dvanajstorica ni mogla držati koraka, in s j tem ob Čudnih glasovih trobentanja prav za j prav tuljenje, se je končal cel nastop vipav-i skih telovadnih odsekov. J Razočaran, kajti žal mi je bilo časa, ki j sem ga zgubil in poti v Log, odpeljal sem i se na postajo v Ajdovščino in jo popihal. j Žal mi je, da tudi v Mirnu nisem mo- | gel videti slavnih telovadcev, ker me je dolžnost klicala na sokolsko slavnost v Ajdov- ščino, kjer bi „kritiktf gotovo imel priliko vi-deti pravo telovadbo in disciplino sokolsko. Če bi bil videl ta nastop Sokolov in ona Čukov v Logu in Mirnu, gotovo bi mu ušel zopet vsklik: in naši telovadci naj konkurirajo Sokolom? Nikdar! Končno bi svetoval »kritiku", naj pusti Sokole lepo na miru in naj pometa raje pred svojim pragom, kjer ima zadosti smetij. Ako mu je res kaj mar za telovadbo, katero smo mi vedno na zdravi podlagi gojili, naj dela on isto v telesno in duševno izobrazbo naše mladine lin v prospeh našega milega naroda, ne pa radi strankarske politike in črni inter-nacvjonali na ljubo. iz dekanske občine v Istri- — Ker se ni posrečilo nekemu znanemu gospodu, priti do tega, da bi ga zaupniki koperskega okraja, kateri so bili sklicani na sestanek radi pred-stoječih dež. zborskih volitev, postavili za kandidata na narodni podlagi, ubu-J je druge strune, ter se začel ponujati gg. župnikom kot kandidat. On, kateri je rohnel na shodu političnega društva za Istro v Boljuncu, da naj bode Boljunc, »španski most" (sic!) kranjskim črnuhom, se danes, ker se je predrznil neki prečastiti nastopiti proti njegovi kandidaturi, istemu ponuja s sledečim pismom: „ Nastopate proti meni v imenu cerkve in sv. vere. No veste pa, da sem jaz večji kristan kot Vi. Ako ne bi bil dober kristjan, ne bi pošiljal svojih hčerk v Šolo k sestram v H. Bistrico! Kedo je vodil različne depu-tacije radi cerkva in drugih verskih zadev k škofu, na glavarstvo in na namestništvo ? Res je, da vse moje poti niso nič izdale, ker je »dekanska kamora" (tako imenuje on občinski zastop dekanski, ker ne sedi on v njem) temu nasprotovala. Pripravljen sem se vdeležiti sv. maše vsako nedeljo, samo da mi priskrbite, od finančnih oblastnij ozir. drugib, da bodem smel imeti zaprto ob nedeljah tobakarno, pošto i. t. d. Vrgli ste se v naročje kamore samo radi. tega, ker ista je proti meni in kandidira učitelja Valentiča. — To ni kristijansko. Rotim Vas v imenu sokatoličanov, da ne nastopate proti meni, ker če bodem izvoljen, bodem v prvi vrsti skrbel, da bodem zagovarjal versko stališče in vse prečastite njih zastopnike, Kedo je kriv, da ni vže 6 let porušena cerkev v Črnemkalu sezidana, akoravno ima 24.000 K na razpolago ? Dekanska kamora! (Oj ti presneta kamora.) Vaši prečastiti gospodje na Bregu (Dolina) so vsi kot jeden mož nastopili proti narodnemu ufciteljstvu, samo Vi ste toliko uekristjanski in nočete upoštevati volje »Slovenca" in.rujete proti meni-narodnjaku. Vi držite z dekansko kamoro, z ono kliko, katere načelnik se ni čutil tako ponižanega, da bi se šel poklonit našemu preča-stitemu, milostljivemu škofu, ko je birmaval v Dekanih. Vi držite s kamoro, katera je odkrito proti »viri". I Pomislite samo, da vem več Vaših gre- hov, katere bodem, ako bodete proti moji »malenkosti", gotovo nazaanil Vašim pred-' stojnikom. j Zaupam pa trdno v Boga, do katerega | se, odkar sem postal kandidat vsaki dan j obračam, da mi- pomore do zmage proti narodnemu kandidatu učitelju Valentiču. Izjavljam pa vže danes, da bodem v slučaji, ako bodem izvoljen, ipsissima verba: »žrtvoval vse splošne kulturne interese svojih volilcev." Vbogi volilci! Takih poslancev si ne žele!! Znano je tudi, da ta na krščanski podlagi prosMi kandidat drži v svoji »vedno narodni gostilni" italijanske napitnice na najbolj zagrizene nasprotnike Slovanov v Istri. Menda dr. Chersich 1 Šola Tinjan ia Hra-stovlje! Ubogi Dante. Tržaško »lampoli- *i vrgel raz sebe, ako bi vsdel da „brčiseB ai\ai J »svoje brindisi" v svoji hiši. I Vidite, velepoštovani gospod urednik, tako se lovi na krščanski podlagi, potem ko je spodletelo na drugi, mandate za I deželni zbor. (Daljo v prilogi.) Priloga „SoCe" «. 109. z dne H, teptemhra 1908. Domače vesti. K IKOdlieiM Članku. — Pri uvodnem članku je izostal po pomoti v tiskarni, podpis »Glas izmed volilcev". Članek je pisan izven uredništva. Priobčujemo ga kot glas iz ljudstva, dostavljajo, da se nam nekatere kombinacije ne zdijo prav gotove. Zl družbo SV. Cirila in MetOda^daruje na- rodni dijak tuk. ^Ike-K l^Wje.*na^L^^^ pravil izpit iz I. razreda v III. razred. : I Uverjenti Darovi za »Dijaško kuhinjo". — županstvo v Podgori je poslalo za šolsko leto 1908./9. zopet znesek 100 KI — Artur Lokar, notar v Ajdovščini, je daroval 10 K,-*Fom: Lukančič, učitelj v Gaberjah p. Rubijah 5 K, Andrej Ličer, mizar v Solkanu, 4'70 K; Tomo Pav-šlar, veletržec v Kranju, 2 K. Na račun me-sečnine je priSlo 19 K in v blagu 230 kg krompirja. Iz Ajdovščine' je poslal trgovec Mihael Malik 18 kg ilirskih testenin. - Živeli darovalci in dobrodošli posnemovalci! i Za »Sokola" V Mlrnu sta darovala gg. Iv. Lokar in Jos. Pavletič po 20 K. Iskrena hvala t Da bi dobila še kaj posnemovalcev. Zopst in Nemca silita v našo deželo. Prvi je znani pangermanski bajlovec dr. Binder v Ljubljani, on bi prišel rad za c. kr. deželnega šolskega nadzornika. — Kaj res med Slovenci ni nikdar mogoče najti sposobnega in vrednega moža za tako mesto? Protestujemo najodločneje proti imenovanju takega germanskega razsajača! Ako ga vlada vsili na Goriško, bo sama odgovorna za posledice. Drugi vsiljive,; je nekiFranz Spin tre, ki je kranjski Nemec; vsiljuje se na učiteljišče. — Mož je omejen po izobrazbi, nima akademičnih študij, med ljudskimi učitelji pa tudi ni bil nikaka luč. Ali Nemec je in za nemške poslance se skriva. Mi pa protestujemo, da bi nemški poslanci vsiljevali svoje ljudi k nBm na Goriško. Takih nemškutarjev imamo že preveč v Gorici I Saj je naravnost škandal, da imamo na slovenskem učiteljišču »profesorje", ki javno nemškutarijo I Tu bo treba dobre metle! Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici naznanja gg. pevcem, da -pričnejo pevske vaje v sredo dne 2 3. t. m. v društvenih prostorih. — Ob enem so vabljeni tudi oni, ki niso še dosedaj zahajali k petju, da pridejo polnoštevilno. Za novince se bode podučevalo tudi teorijo. Radi nameravana železnice Borlca-Gervlnjan je nastal med goriškimi Lahi in Furiani zanimiv spor. Lahi v Gorici hočejo s to črto privleči v Gorico kolikor mogoče furlanskega življa. — Prvotni načrt se je dotikal tudi Gradišča ob Soči, ali sedaj so v deželnem odboru po-gnmtali drugi načrt, po katerem bi pustila nove črta Gradišče v strani. Lahi hočejo vzeti tako Gradišču veljavo, da je »la capi-tale del Friuli", ker proglašajo Gorico za glavno mesto Furlanije, ali Furiani se temu trdo upirajo ter hočejo zvezo z Gradiščem ali pa nič. Ob tej priliki tudi pravijo, da so želje goriških Lahov glede dohoda furlanskega življa z novo železnico prazne, ker Furlanija gravituje proti Trstu in ne proti Gorici. — V tem sporu najbrže zmaga Gradišče, ki ostane »la capitale del Friuli" — Gorica pa glavno mesto slovenskega dela dežele. Tolmin huče ustrahovati tamkajšnji naduti kaplan Tomšič. Pravijo, da si je postavil nalogo: izstradati Tolmin. Tolminci pravijo, da klerikalci odvračajo okoličane od Tolmina, da se ne poslužujejo v trgovinah ter ne prihajajo v Tolmin, kakor navadno, vsled česar se tudi ne ustavljajo v gostilnah v Tolminu. Tako slišimo govoriti. — Če je vse to res, potem je pač dolžno tolminsko starašinstvo, da stori pri oblastih potrebne korake, da se pošteno stopi na prste domišljavemu kaplanu, ki dela škodo Tolminu ter seje razdor med tolminske tržane in okoličane. Naši ljudje so le preveč potrpežljivi, zato jih lahko strabuje iu jim škoduje vsak kaplanček. Če se postavijo odločno po robu Tomšičevemu Škodljivemu in razdornemu delu, sfrči domišljavec kmalu iz Tolmina. — Kaj Tolminci bodo trpeli, da jim bo tak-le kaplanček delal škodo in netil razpor med njimi in okoličani ?! Le na noge pa ven ž njim! Slovenke, na razstavo v LJubljano! — slovenska dame v Ljubljani so priredile v »Narodnem dorau* razstavo — »Otrok", ki nam nazorno pokazuje vse, kar je za te lesno in duševno vzgojo naših otrok od prvega dne do tje, ko se bližajo svoji samostalnosti. Koliko boleznij, telesnih in duševnih, je le posledica nepravilne vzgoje! Razstava »Otrok" pa nam kaže pot, ki naj jo napravi naša deca, da se telesno in duševno razvije v srečnega zeraljana. Slovenke 1 Pohitimo tje v belo Ljubljano, da si tudi me okoristimo trudapolno delo ljubljanskih tovarišic v srečo naše .mla-naroda. verjemT"sem', cla; bodo rodoljubne Ljubljančanke vesele našega prihoda, saj jim bo v malo priznanje in zahvalo za veliki trud, kateri so imele, s to prezanimivo razstavo. — Odpotovale bi 26. t. m,, čez noč v Ljubljani, drugi dan predpoldne bi bil namenjen razstavi, pod noč pa bi odpotovale domov. Gospe in gospodične, ki se hočejo ude* ležiti tega izleta, naj se oglase pri meni Ivanka Gabrščekova, Gorica, Gosposka ulica št. 7. »Pevsko In glasbene .društvo v Gorici (Podružnica Glasbena Matice v Ljubljani) naznanja, da prične šolsko leto s 1. oktobrom t, 1. — Vpisovanje se vrši od 14. t. m. naprej v društvenih prostorih v »Trgovskem i domu* vsaki dan od 8. do 12. uri zjutraj in od 3. do 5. ure popoldne, kjer se dobi tudi vsa natančnejša pojasnila. Proti plesu je govoril v Mirnu tudi mogočni dr. Dermastia. Rekel je, da naj bodo čuki in pašaretarji trezni in varčni gospodarji — liberalci pa naj zaplešejo še tisto malo pameti, kar je imajo. (Ploskanje). —¦ Ali prosto zabavo na tej čukovski slavnosti je otvoril prav dr. Dermastia, in ta prosta zabava je obsegala pravi pristen ples. Dr. Bre-celj je rohnel proti plesu, potem pa čez par ur zadovoljno gledal, kako se vrtijo čuki in sove, dr. Dermastia je kričal, da plešejo le liberalci, potem pa je otvoril prosto zabavo in ž njo ples. — O pameti je govoril Dermastia. Pamet je lepa reč —- ali pri čukih in sovah je ni prav nič, ker ne vidijo, kako jih imajo zapeljivci za norca. Najprvo jih uče,'kako nevaren je ples, potem ga jim rade volje dovolijo, samo da so zadovoljni. Svojim ljudem dovolijo vse: tudi najbolj grešne stvari, samo da tičijo lepo zvesto v »krščan-ski" stranki. O plesu nočejo nič poročati v svojih listih. Kdor bi kaj verjel farovškim listom, bi mislil: joj, kako lepo so učili mladino v Mirnu glede* plesa ; to je res pametno. Ali prefriganci so zanalašč izpustili ples, da tako sleparijo javnost. Brez sleparjenja pri klerikalcih ne gre nikjeri. Sleparjenje in laž — to je njihova glavna moč. Kako je že govoril svoj čas advokat Dermastia pri Rebku ? Govoril je o advokatih, ki imajo okoli prstov ovite laži. — Ljudstvo, varuj se gal V slovensko šolo v Aleksandri)! so prišle slov. šolske sestre, kakor poroča v »Slovencu" pro-sluli pater Benigen, ki pravi, da bode delale za Boga in narod. Za narodno stvar so take histerične ženske malo unete, za šolo v Alek-sandriji pa niso prav nič pripravne, marveč bi bile umestne druge moči, ki bi delale tudi izven šole. — Ker smo že omenili p. Beni-gena, moramo povedati, da je na porečilo v »Soči" o šoli v Aleksaudriji reagiral v „ Slovencu", toda le s puhlimi in praznimi besedami, dvrgel pa ni, no sploh skušal ni ovreči tam povedane resnice, zlasti škandala z la-ščino. Sicer pa je vse nekam prečudno z avstrijskimi rečmi v Aleksaudriji. Avstrijsko bolnišnico zidajo v proslavo cesarjevega jubileja v Aleksandriji. Vodstvo bolnišnice je poverjeno francozkim sestram. (Datnes dela Ddlivrande). Morda v Avstriji ni za ta posel zmožnih moči? Avstrijski podaniki, v prvi vrsti naša slovenska dekleta, katera bodo v slučaju bolezni prisiljena iskati pomoči v tej bolnišnici, se bodo pač morala privaditi francoščine, ker drugega jezika Dames de la Delivrande ne razumejo. — Istotako je vodstvo Fran Josi-povega zavetišča poverjeno nemškim sestram Boromejkam. No pa saj so tudi v Cahiri v avstrijski bolnišnici, italijanske strežnics. —• Merodajni faktorji so gotovo mnenja, da so tujci vedno bolji kot domačini. V Kopriv! na Krasu so otvorili 13. t. m. javno ljudsko knjižnico. 0 štirih goriških okrajnih šolski« nadurnlkih so pisali farovški listi, da so bili navzoči na skupščini BZavezeu. Učeni gospodje krog farovških listov bi že morali vedeti, da so med goriškimi Slovenci trije okraju! šolski nadzorniki ne pa štirje. — Pa seveda, vodilno besedo pri klerikalcih imajo sedaj ljudje, ki so in ostanejo tujci v deželi. 0 pošti V Volfiah smo dobili obširno poročilo, v katerem je polno pritožeb: neredno dostavljanje, piidržavanje pisem, ljudje hodijo na pošto, pa tam ne dobe za pošto nastavljene osebe itd. Ker vse to traja že dlje časa, zahtevajo Volčanireda. Pozabljene „80Ve". — Sirote uboge! Tako so se veselile „velikega dne goriške mladine" v Mirnu; korajžno so nastopale tam ter delale nuncem veselje {-mudile sor da pač dobijo za svoj trud kako pohvalo v farovških listih. Toda nič! Niti ne omenijo jih ne, kakor da bi jih ne bilo. Poje se po farovških listih slava samo »čukom", uboge »sove" so pa čisto pozabljene. Na tihem se jezijo ter kuhajo jezo in premišljujejo o nehvaležnosti sveta. Kadar pa se razjeze sove, gorje tistim, ki jih tako grdo in namenoma pozabljajo. Samo za pašo očij naj bi bile dobre — drugače pa vržene v kot! O, tega pa že ne! Kadar zaskovikajo, bo hud dan za prizadete. 0 Ulltfllni je zopet pel svojo pesem naš sveliki užifcninar. Pel jo je po farovških listih in pri tem brcal po »liberalcih«. Ali ko je brcal, je obrcal tudi samega sebe. Kajti pravi, da je ogromna evota prihranjena z novo postavo. A, tako: z novo postavo! Kdo pa sejeprotivil no vi posta vi? Nihče. Torej je baharija po farovških listih le neumnost in slepilo. Nova*postava! Kje vraga pa je bil mogočnjak, da ni že poprej poskrbel take postave; on, ki je tak ženij in tak velik dobrotnik ljudstva. — Med Slovenci se baha on z užitnino, na laški strani jo porabljata v svoj prid pri volitvah pa deželni glavar Pajer in deželni svetnik Pettarin. Iz tega se sklepa prav, dR je naš veliki užitni-nar prav nedolžen na vseh ogromnih svo-tah, ki jih daje užitni na. Okoli 14 Otrok se je vpisalo letos v mestno slov. ljudsko šolo Podturnom. Poroča se nam, da nekateri Lahi obljubljajo slov. starišem v bližini šole denar, samo da bi ne upisali otrok v slov. šolo. Sloveči laški razgrajač Alojzij Cej je vpil svoj čus ob demonstracijah povodom državno-zborske volitve v Gorici na ulici: Pora i Ščari 1 Končno v drugi razpravi je bil obsojen na 7 dnij zapora. Vloži! je priziv, ki je bil odbit: vsled tega sedi Cej v zaporu. Na ogled bo postavljena futrl v tukajšnjem IRUZeJu neka znamenita slika veroneškega slikarja Cignarolli. Slika je last grofa Attemsa iz Podgore. Slika, ki je bila zamazana, je restavriral prof. A. Robertelli v Benetkah. Videti se jo more od 10. do 12. dop. Ker je nar irjal svojega brata, naj dezertlra, je bil klican prM sodnike 21 letni Andrej Kocijančič iz Todgore. Bszerter br«r. Valentin Koeij?nčič je bil že kaznovan. Andrej K. je bil obsojen na 3 tedue ječe. Telovadno društvo Sokol v ?rvačlnl priredi v nedeljo 20. t. m, društven ples v prostorih g. Josipa Mozetiča. Svira bratska godba. Odprti lekarni. —- Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kflrner. V teh dveh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 20. do 27. t. m. vtni zastavi, kakor tudi j družici dražestni gospici Jadvigi Strel o v i, učiteljici na Vo-grskem, za krasen venec. Njun spomin ostane neizbrisljiv v srcih vrlih Gradiščanov! — Zahvaljuje se dalje g. dr. D, P u c za krasen slavnosten govor, telovadnemu društvu »Sokol" iz Prvačine, društvu »Svoboda" iz Renč, ^Pevskemu in bralnemu društu" iz Brjij, društvu »Naprej« iz Dornberga za obilno udeležbo in prijazno sodelovanje pri slavnosti. — Zahvaljuje se tudi dragim društvom, katera so nas počastila po deputacjji in slednjič vsemu slavnemu občinstvu iz Gorice in Vipavske doline, katero je prihitelo v tako velikem številu na Gradišče ter pripomoglo, da je društvo tako sijajno obhajalo 25 letnico, kar jo je ustanovil naš slavček Simon Gregorčič. Odbor »Bralnega društva" na Gradišču. Zahvala. — Podpisani odbor se čuti dolžnega, izreči svojo javno zahvalo vsem gg, udeležencem svoje prve veselice. V prvi vrati pa gg. meščanom, ki so se v tako impo-zantnem številu odzvali našemu vabilu. Posebno pa: »Bralnemu in podpornemu društvu" iz Gorice za prijazno sodelovanje, klubu »Jugoslovanov" in kolesarskemu društvu »Gorica" za njih mnogobrojno vdeležbo. Ravno tako našim sosedom Mirencem; posebno pa društvu »Ipava" za prijazno sodelovanje. Jednako se zahvaljujemo društvu »Nada" iz Sovodenj, ne-le za sodelovanje ampak tudi za njen krasen oder, katerega je blagodušno posodilo. — SrČoa hvala gosp. And. Jakilu za .znaten dar za šaljivo loterijo in lepo preplacilo pri veselici, — sploh smo temu gospodu dolžni posebno hvaležnost za razne dobrote, ki jih društvo od njega vživa. Našo najsrčnejšo zahvalo tudi gosplcl Talki Jakilovi in gospicain hčerkam Fr. Jaklla Mariji in Zofiji za njih poseben trud pri razprodaji srečk in razglednic. Zahvaljujemo se tudi gosp. dr. J. Jancu za njegov krasen govor. Hvala tudi naši dični »Zvezi" in njenemu marljivemu predsedniku, dr. D. Pucu, kojemu r ?-amo v prvi vrsti biti hvaležni, da je naša I. veselica tako krasno vspela. Slednjič hvala za prijazen pozdrav gg. udeležencem veselice na Gradišču potom razglednice. Na svidenje prihodnje leto na Pečil Pevsko izobraževalno društvo »Novi žar" za Peč in Rupo, dne 15. sep. 1908. Odbor. Zahvala. — Podpisana odbora si štejeta v dolžnost, tem potom javno se zahvaliti »Sokolu" iz Ajdovščine za korporativno udeležbo pri veselici. Objednem se zahvaljujeta vsem gg. za predplačila k veselici ¦ pa g. poslancu And. Gabrščeku zi zdatno podporo. Hvala vsem udeležencem! Odbora: »Bralnega društva" in »Meščanske straže" v Sv. Križu. Pnlruaripiii tat odPravi BogafiH »Sty-ruiivaijsm ikk. ria vreJec« finedlci. Za otroke Izvozna hiša z zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali. Pospešuje rast mišičevja in kostij. Zabranjuje in odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. In od asle, »Der Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri B. Kufeke, Dunaj III. nalna voda). Z vinom, »Templev vrelec" boljši. (medici-konjakom itd. pa je Zveza narodnih društev. Kam pa jutri? — Dve veselici se bodeti vršili jutri, prva v bližnjem ŠiaudreŽU, druga v Biljah. Kakor kaže, bo jutri lepo vreme, in pripraven dau za izlete. Vsporeda obeh veselic sta bila že priobčena. V Štacdrežu se bo igrala drama »Sad greha", v Biljah pa praznuje pevski in tamburaški zbor podružnice N. D. O. svoj prvi javni nastop. Upati je, da bo na obeh krajih mnogo občinstva. Zahvala. — Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se javno tem potom vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila slavnoat na Gradišču dne 13. septembra tako sijajno. — Osobito se pa zahvaljuje milost-Ijivej gospej kumici Evgeniji Vižintinovi za dragocen trak, katerega je pripela druš|- Trgavsko-ohrtna in gospodarske vesti. S Krasa, 17, sept. — Letos kaže trta dobro trgatev. Vse trte so tako polne grozdja, da se one šibe" pod veliko težo. Pod prav nizkimi trtami se celo grozdje po zemlji vali. Ako nas Jupiter tonans obvaruje morebitne nesreče, po domače toče imenovane, bode to-iiko vina, da vinorejec ne bode vedel kam ž njim. Gotovo bode pomanjkovalo posode za vino. Zbog tega utegne biti letos vino prav po ceni. To nas veseli, kajti kmetom ne bode več trebalo delati »petejota". Vinorejci naj za časa skrbe* za čisto in primerno posodo, da ne skazijo božje vinske kapljice. Glede" tega je potrebno, da vinorejci uvažujejo od strokovnjakov podane nasvete in navodila. Deželni oobor. razpisuje natečaj za vsprejem v zimske tečaje na deželni kmetijski Soli. - Od 12. t. m. naprej se vpisujejo prosilci v prvi zimski tečaj dež. kmetijske šole. Podeie se tudi podpore po 24 K na mesec. Prošnje je vložiti pismeno do 20. oktobra; priložiti je krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o dobrem nravnem vedenju in ubožni list C. kr. IV8tr. drž. železnice. - Oddaja pisarniških potrebščin za leto 1909. (tudi brzojavnega papirja). — Potrebščina c, kr. dr-žavno-železniškega ravnateljstva na prej navedenem blagu za 1909. se zagotovi z javnim dobavnim razpisom. Natančnejši pogoji za dobavno oddajo so vsebinjeni v uradnem listu „L' osservatore Triestino" v Trstu od 19. septembra t. 1. in se dobe tudi pri c. ki. ravnateljstvu drž. žel. v Trstu. V kratkem s» bodo vršili poskusi za globoko oranje po novem načinu z gepljem na uzornem posestvu v Monastiru. Kdor se za te poskuse zanima in bi si jih. rad ogledal, naj se prgavi v aGori8kem kmetijskem društvu", da se skupno določi izlet k temu demonstriranju. Nlft podifttjl. — Leto 1907. je bilo leto podjetji. V poročilu obrtnih nadzornikov beremo, da so lani ustanovili 338 tovarn, 42 velikih kamnolomov, 42 strojnih opekarn, 101 žag, 63 električnih central, 3 plinarne in 2 izdelcvalnici za acetilen. Nove trgovske pogodbe so dale industrijalcem pogum in podjetnost. Moll-ov Seidlitz-prašek Že es na želodcu 'jrpeCe aeprekosljivo sredstvo tatero ima prečln «st pred taemi dragimi dra BtiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodujsko tasledoje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje iivota. — BoleCine olaJioJoCe in okrepEojoiie sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orfsr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, e. in kr. dvorni lalolnik, Dnnaj, L Tnchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Giroscoli. Politični pregled. Oaliga&IJO, — Zasedanje delegacij se otvori najbrže 4. oktobra s prestolnico govorom v Budimpešti. Poniji. — Kakor se poroča iz Teherana, skliče perzijski šah parlament, ko razglasi novi volilni red. Naufinl minister dr. Mirciet je imel razgovor s 5 zastopniki čeških obrambenih društev radi minoritetnih Sol. Marchet se je proti njim obnašal arogantno. Rekel jim je: „ Jaz sem pred vsem Nemec, potem profesor in pedagog in še-le v -zadnji vrsti minister". Deputacija, v kateri so bili tudi poslanci dr. Čelakovskv, dr. Bsxa in Bufival, mu je odgovorila: „Vi ste najprvo minister, potem profesor in pedagog in šele v zadnji vrsti Nemec". Bazne vesti. Št Jakob i Rezu na Koroškem. — v nedeljo dne 27. sept. bo slovesno blagoslovljenje tukajšnje »Narodne šole". Na sporedu je tudi govor drž. in dež. poslanca Grafenauerja in petje raznih pevskih zborov. Slavnost se začne ob 10. uri s slovesno sv. mašo, ob lepem vremenu na prostem pri „ Narodni šoli". Vabim na slavnost vse rodoljube, ki se hočejo z nami radovati in veseliti lepega napredka. Mat. Ražun, župnik. Protesti! shod preti nemškemu tiiijašhu i Ptuju se je vršil v Ljubljani sinoči. Govorila sta dr. Triller in dr. Oražen. Po shodu, katerega se je udeležilo več ' tisoč oseb, je šla velika množica pred nemško kazino, kjer so demonstrirali proti Nemcem; baje je bilo pobitih več šip na kazini, nemški realki, Mahrovi šoli ter zamazanih več nemških napisov. Izvršenih je bilo več aretacij. Mir je naredilo baje vojaštvo. Tržaika kolesarsko društie »Balkan" priredi 27. m. cestno dirko Trst-Opčina-Sežana. Nemški seclilea demokracija zboruje v Norim- bergu. Prišlo je do hudega spora med severo-nemškimi in južnonemškimi socialisti radi resolucije strankinega vodstva. Severni ostanejo pri zahtevi, da se glasuje, južni se ne udajo. Težka nezgoda se je pripetila na postaji državne železnice v Trstu. Težak Ivan ŠešeJj je nakladal komade železa v vagone ter se pri tem nevarno ranil na stegnu in golenici. Prepeljali so ga v bolnišnico. Folltlčno društie »Edinost' i Trstu vabi na javni shod, ki bo jutri pop. ob 4Vf v Bar-kovljah. Dnevni red: 1. Poročilo državnega poslanca dr. O. Bvbafa; 2. slučajnosti. V DlStu Plantlrld v Sev. Ameriki se ni že 14 mesecev nobeno dekle poročilo. Vsa dekleta so se združila in priredite nekega le- pega dne demonstracijo po ulicah, da dajo mladim gospodom pogum. Zastave so nosila z raznimi napisi: Zahtevaj mojo roko od očeta; Skrbela bom za Tvoje nogovice; Moj Bog, daj mi vendar moža; Hočem Ti šivati gumbe, i. t. d. Za sedaj nima ta procesija še nobenega uspeha; ako se izkaže to sredstvo dobrim, bomo poročali. Kotira. — V Petrogradu na Ruskem je kolera. V teku jednega meseca je umrlo 98 oseb za kolero, zbolelo jih je 400. — 131, m. je obolelo za kolero 139 oseb. Na avstrijsko-ruski meji so izvedene vse potrebne varnostne odredbe, da se kolera ne razširi. Zl • pondi|0 prOBBtl S tUlC». — Minister Gessmann je povabil mnogo oseb, meroiajnih glede vprašanja o povzdigi prometa s tujci, na Dunaj na konferenco, ki se bo vršila te. dni. Ob tej priliki poda tudi on poročilo o svojem potovanju po Tirolskem, Predarelskem in Švici v svrho proučevanja tujskega prometa. Hruški klerikalci proti C. M. družbi za Istre. — Slavni dr. Mahnič, sedanji škof na Krku, hoče tudi na Hrvaškem zasejati skrajni klerikalni boj proti vsemu, kar je narodno in naj-sibo še tako nepristransko. Sedaj hujska s pomočjo hrvaških jezuitov in drugih popov proti hrvaški C. M. družbi za Istro. Seveda ne sme zaostati za klerikalci na Slovenskem! Kojfžt^oost. Zadaj sem izstopil iz reda Jezuitov? (f „Corriere della Sera" italijansko objavil bivSi pater Jurij Bartoli.) (Konec). Proti takim metodam, proti taki tiraniji protestiram in bom protestiral, dokler bom živ. Taki zistemi so se res v nekih časih smatrali za zakonite in v imenu Kristusovem so se na pobožen način ubijali ljudje. Ali smo Še v srednjem veku, ko je sveti Ferdinand, kastiljski kralj, kakor pripoveduje rimski breviar 30. maja, hoteč dokazati svojo gorečnost, okrutno preganjal heretike ia jim ni dopuščal živeti niti v kakšem zakotju svojega kraljestva? In če so bili obsojeni na grmado, je sam s svojimi rokami prinašal drva, da se sežgo? A tukaj naj mi dovolijo ultrakonserva-tivci, preganjalci heretikov, naj so laški, duhovniki ali Škofje, bolj fanatični kakor goreči, da povem odkritosrčno besedo. Zakaj se Vi tako bojite, da bi Vaši podložniki brali, proučevali, da bi kritično raziskavali ali da bi se na kakoršenkoli način izobraževali? Če je Vaša vera božanska, če je vse v njej preizkušeno zlato, če so po Vašem tudi tiste postranske reči, ki bi jih jaz rajši imenoval prirastke, ki so' nastali od ljudi, nepristojen razvoj in pogostoma tudi supersticiozen, božje razodetje in plod sv. duha, tedaj se pač nimate ničesar bati. Učite in pustite, da uče! Razpravljajte z dolžno krščansko ljubeznijo in pustite, da razpravljajo! Resnica bo v svobodnem razpravljanju zmagala in vi bodete slavljeni vsled nje! Ali veste, kaj mislim o Vas, če Vas gledam, ko hočete v velikih skrbeh s svojo avtoriteto uničiti inteligenco? Mislim, da ste, kakor mnogi drugi, res izgubili vero v svoje doktrine in da instiktivno želite temo, ker Vas plaši svetloba svobodne diskusije. Če ni tako, ampak če mislite odkritosrčno, tedaj stopite hrabro na forum, pobijte nasprotne ideje, ki so po Vašem Iažnjive iu tako bodete zmagali. Ali ni med Vami velik del cerkvenih doktorjev? Ali doktorji česa? Kajti Če vstane nasprotno mišljenje proti Vašemu, ga podirate z mečem svoje avtoritete rajši, kakor z mečem razuma in prepričanja. Da bi opravičili svoje večno preganjanje učenih ljudi, imate navado govoriti, da Vam vest nalaga čuvati ia braniti vero Bdeposituui custodi". Pa bodi. Toda jaz se poslužujem besed sv. Vincenza Lerinskega: „ Varujte vero, ki Vam je bila poverjena, a ne tiste, ki ste jo našli; vero, ki ste jo sprejeli, a ne tiste, ki ste jo izmislili; nauk, ki Vam je bil izročen, a ne plod Vašega razuma; javno tradicijo, ne pa privatne uzurpacije; blago, ki je prišlo na Vas, ne tistega, ki je izšlo iz Vas; nauk, katerega niste avtorji, ampak le čuvaji; ne izumitelji, ampak sledbeniki; ne vodniki, ampak vojaki. (Adversus Haer. Cap. XXVII.) Vsa verska kriza obstoji v tem. Če bi duševni pastirji razmišljali te besede sv. Vincenca Lerinskega, bi neht H metati a na tem zoper moderni svet in razumeli bi Že enkrat, da nepopačeno krščanstvo od Jezusa Kristusa pi, kakor trdijo oni, nestrpno s kulturo in civilizauijo naše dobe. Kazakl. — Kavkažka povest. Spisal grof Lev N. Tolbtoj. Iz ruščine prevel Jos. Knailič. Naslovno sliko je nai.sal H. V. Grbič. Lepo prevedena povest se dobiva v vseh knjigarnah po Slovenskem. — Gena K 1*60, po pošti 10 v več. Roferiicija In socljilal boji slovenskih kmetoi. —• Napisal Abditus. Cena K l, po pošti 10 v več. — To lepe knjigo je založil L. Schwent-ner v Ljubljani. V njej je temeljito razprav-ljena reformacija in socijalni boji slovenskih kmetov; zato jo prav toplo priporočamo. O kulturnem pomenu slovenske reformacije. — K Trubarjevemu jubileju spisal dr. Ivan Prijatelj. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena K I, po pošti 10 v več. Že ime dr. Iv. Prijatelja jamči za dobro vsebino omenjene knjige. Slovenci, poučujte se o kulturnem pomenu slovenske reformacije, ki je nam le še premalo znana, ter pridno segajte po Prijateljevi brošuri. Vse navedene knjige se dobe tudi v Gabrščekovi knjigarni v Gorici. Poziu!*) Poživljam na dogovor onega prijatelja, kt je pred 10 dnevi nesel pošto h g. Pallich-u v Nunsko ulico v Gorici, da sem podpisani rekel: „Le pojte k njemu (Pallichu) ukupit grozdne stiskalnice, drugi dan Vas bodo še bolj iz Gorice podili". Jos. Dekleva glavno zastopstvo in zaloga kmetijskih strojev. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliičo, kolikor zahteva tiskovni zakon. Svoji k svojim! Štefan Nosič naslednik Antona Pucelja uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano v Gorici, na Travniku. Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. —- Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vla-sulje, brade itd. — Kupuje zmedene lase po najvišji ceni. Svoji k svojim! Anton Potatzky v Gorici. M« sredi BaStelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlmberikeg* I« drtfeaega blaga ter tkanin, preje Ia aaltlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in i ovijati9. N?otliijlee. —. BoŽnl venci. — laSne knjižice. Hišna obuvala za tss leine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, travn \\\ detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ___________ter nn deželi. * 3?» ¦« Odlikovana pakarija in stadčiCania Karo. Draščik v Gorici na Koron v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. ""»« Knjigarna A. Gabršček v Gorici (Trgivski O m) podružnica: Gosposka ulica št. 7. Priporoča suojo bogato zalogo šolskih knjig za gimnazijo, realko, učiteljišče, dekliško in deško uadnico itd. kakor tudi use druge šolske potrebščine, torbice, zoezke, peresa, ročnike, svinčnike, radirke, črtalce, Tuscne, baroe itd. use po najnižji ceni. Kaljeva sol 40°|o kron 10-kaljevo gnojilo 12"400|Q „ 4-90 za 100 kilogramov. Plačilni pogoji 30 dni brez popusta. — Franko na v?.e postaje na Goriškem. — Oddaja v septembru. Ara & Vizzich - Trst. m »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom, (V lastni Iilil, Gosposka ulica it. 7, I. nadatr.) — Tatafon »t. 79. RaCun postne hranilnice iteT. 837.315. V skupni seji nacelstva in nadzorstva z dne 8. decembra 1907. ee je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po ilJt%. Stalna vedje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po b%[%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dolažl se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 81. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-85. — Vrednost hiš: 112328 — Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v. hiši g.4Kopača) ^ izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje "po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Grozdje (rizling) se proda v Gorici. Rasiov se izve v upravništvu. Edini slovenski urar, največja eksportna tvrdka ur, srebrnim in šivalnih strojev Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in irgsviti i geievini obleta = flnion Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi Stey. 33 ii ? podmini delavnici aa Trtaiki cesti t lastil hiii (t bliiiii g. Čmigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je doSla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in anglelkih t o varen najrazličnejših kakovosti za vsaki stan, (gorica - labatišče štev. 22. - (gorica zaloga: koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „DjakOV*aF". Priporočam se^ cenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in na deželi za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Cdino prHfni THIERRT-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovaaa steklenica za družino, primerna za na potovauje za K 5—. THIEBBT-IEVO centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne rafiuna. To povsod znano domaČe sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierrv, lekarna pri angelju vorubu v Pregradi pri Rogaški-Slatinl. — Zaloga Bkoro po vseh lekarnah. Slovenci, kupujte uzigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Steckenpferd- lilijino mlečnalo milo je najnežnejše milo za kožo. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, «rl itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York trsga le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =— Cene zmerne. Dobra hrana. 5=== listke se lahko kapi v Trsta pri =zTHST = Plazza Giusepplna i. F. STUMPE I Proda se I ali v najem se odda za \oC let, jako znana in dobro idoča gostilna „Perše", z hišo, zemljiščem in vsemi pritikh-nami vred. Ista se nahaja na razpotju Volče, Tomin, Kobarid, z pravico prodaje tobaka in žganja. Pogoji ^ lahko zved6 vsaki dan pri lastniku FranCU Bernik, Volče. Boljša gostilna v tržaški okolic* se odda v najem ali od litra izvežbanemu krSmarju, čegar soproga je dobra kulr vica. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega po možnosti tudi nemškega jezika. Natančneje te izve pri upravništvu. I Vlnorojci in posestniki! | j Kdor želi imeti zdrava in nepokvarjena vina naj se obrne na I4*" mirodiliiico ¦¦ A.MAZZOLI v Gorici! v Gosposki ulici it. B. Tamkaj se vdobi v zalogi raznovrstne ; pripomočke tvrdke Garnier.iz Pariza. Posebno pa priporoča: 1 Pripomoček za odstranitev plesnobe i 1 (mofe). 3 Pripomoček za odstranite? katerekoli j 9§ kisline. ; i Pripomoček za čiščenje vina. & j| Pripomoček proti kisanja. g Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizefiču u Raštelu št. 30. Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni. 3D0 vinskih sodov od 300 do 900 lit. in „ 1000 „3800 „ v jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka M. Rosner & C.° veležganjarna sadja v LJubljani poleg: Koslerjeve pivovarne. Gorica, Gosposka ulica štev. 251 Ddika izbčr vsakovrstne zlatnine. Cenj. dame in gospodje ^ pozor!j Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Origh.al-Viktoria« in najboljšega izdelka. . „ . , Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Origlnai-Iicfaria stroji Pr&n1 uporabi brezšunino. Briginal-Vietaria stroji %SR? za domačo rabo in obrtne namene. Brieiaal- Vicloria stroji80""« .„ . . pravnejši za umetno vezenje (rekam iranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki pou5uje brezplačno. Oripinal-Victoria stroji ffiLL. lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat ' si pred nakupom »Original-Viotoria stroje. Edina zaloga »OrigiBal-VlctorU« trate* ia drugih JiTalaih strojev, dvokoHes puch<, oroiji, mmttclte In vseh lovsktt Priprav prt twaH KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni tigr SI 9 mevža Duomo) I,aati.a delavnica In popr&vljaliilca RIVA CASTEIdLO St. 4. ločna, kakor eksekutor, .je moja rem. — inoSka I ara iz „Heilo srebra" r s fino verižico. Ura točo na 10 kamnov; ima tri lepo rezljane pokrove na y pero ter gre točno. 1^3-letno jamstvo. — I PoSilja se proti po-1 vzetjn 1 kom. za h K !>• -, a komadi vsak z verižico K 25*50. Zamena dovoljena. Razpošilja le „Neub.eiten-Export", DBOaj, II./3. Rembrandtstrasse 24/10. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^^ o^^ . Žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan i*-W"*~.WB«- (last verskega zai0ga). fi uonca urz. koi.—auwan - v*«" .»—.—&- -—»-/- | Osrednje ifojsti: M, ft ila Časoma št 1. Jjj Intarurtan. telet: Gorica St 74, Trst It 163L — TeL: Zadrega, Osel A. B. C. Code v. Edit | Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Piie št. 2;' Spljet, ulica Sv. Dujme, iN"a novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. . Izdeluje pohištvo vseh slogov, ier vsa stavbena dela. Tehnični iti fotograflčni znvod V Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j Zatožne glavnee I 90.000. — Garancijska rešena X 180.000. — Rešena u izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. A. vi Berini Gorica, Šolska ultea St. 2. uelika zaloga = ==oljkinega olja prve vrste HjiiljM toife iz Istre, Oalmacije Milfelte, Bari in Kic? s prodaja na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1*36, m m, im ar-, za m\ po n fin. ------ Na debelo eene ugodne. ------. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------:------ mj|a i„ 8ve&---------------- Cene zmerne* Peter Gotič čevljarski mojster GOBICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA ? Gosposki ulici štev, t nasproti „Monta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in popra re. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje pe zelo nizkih cenah. Sivo perje, 8knbeuo 1 kg 2 K; boljga vrsta 2 K 40 vin.; polabelo 2 K 80 vin.; belo 4 K; belo, pnh 5 K 10 vin.; 1 kg najfmejSe snežno-belo, sknbeno 6 K 40 vin,, S K; 1 kg puli-perje, sivo K 6"—, T—; belo fino K 10; najfinejše iz prsnega perja 12 K. Pošiljatvc 5 kg, poštnine prosto Posteljna oprava iz gostega, rudeSega, višnjevega, belega ali rumenkastega nankinga. 1 pernica dolga 180 cm, Široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16" — s polupuhoin K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14- K, 10 K; blazine za pod glavo K 3-—, 3'o0, k . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 višje — poštnine prosto. NeugajajoCe blago se vrne denar. S. Beniseh BesehenltZ St. 810. OeSko (B8hmerwald). ©»¦" Ceniki zastonj in poStnine prosto. "%U| POTNIKI V AMERIKO Pozor! r~ Pozor! Kdor kot* dobro ia hitro potonil • francoskimi puobrodi ta Harn t t—rftit. aaj pil« pred odhodom od doma ia pojasnila aa ¦»•» ===== najstarejšo firmo = Zwllchenbart, Basel (Švica) tartlMfcjlatz L Za dobro In hitro efcspedicijo se garantira. / . ANTON ČERNIGOJ odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno <-----gonilno silo -— GORICA, Tržaška ulica št. 18. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov, razna Rtavbarska dela,...... razna cerkvena dela,........ oprave za prodajalne i. t. d...... Po 2mern-h cenah! -**¦ Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strugarska in rezljarska dela. GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču, mesta. Ob glavn ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edifto te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospdiie! Poskušajte A iz te domače tovarne! Melet je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOk - fea 8 MlUCfillL PWfl^ l^f° '