Leto XV., štev. 95 upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva Ulica a. — rele!on it. 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Lnseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL 8. — TeL 8492, 24»2. Podružnica Maribor: Goepoaka nlica it 11. — Telefon It. 2406. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Teleton it. 190. ttačunl pri poŠt ček. zavodih: LJubljana 9t 11.842, Praga ftialo 78 J.80, VVien St lOft.241. Ljubljana, petek 27. aprila 1934 Cena 2.— Din Naročnina zna&a meaeCno Uin 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Teleton 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Teleton it. 2440 Celje, StroeamayerJeva ulica itev. 1. Telefon it 65. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Po Jevticevem povratku iz Turčije Naš zunanji minister g. Jevtič se je po desetdnevni odsotnosti vrnil v Beograd. Za svetovno politiko nI nikaka novost več, da se lokalne prilike v izvestnih delih Evrope takoj izboljšajo, brž ko so velesile toliko zaposlene s problemi »visoke« politike, da na podrejenih diplomatskih toriščih ne morejo nastopiti v svojih priljubljenih vlogah posrednikov in zaščitnikov. Taka je bila z Malo an-:anto, ki je kar naenkrat postala ugleden činitelj, preden so mogle velesile poseči vmes, taka je tudi s konsolidaci-o Balkana, ki je napredovala v vseh ozirih, ko je postalo poseganje tujih mo-gočnikov v balkanske zadeve zelo otež-kočeno. Skoro čisto v stran od velike svetovne politike in v nekakem blagodejnem zatišju se je na Balkanu začel zdravi pokret ureditve medsebojnih odnošajev na temelju sporazuma in delo se pod ugodnimi avspicijami nadaljuje. To tiho delo potrjuje resničnost reka, ki pravi, da je najuspešnejša ona diplomacija, o kateri se najmanj čuje. Tako je v trušču, ki ga je izzvala zadaija francoska razorožitvena nota, odpotoval v Ankaro naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič in opravil svoje delo v miru in složnosti v trenutku, ko je Evropa odmevala od kričavih komentarjev francoske note in dolgoveznih napovedi o uspehih Barthou jevega potovanja na Poljsko. Potovanje našega zunanjega ministra Jevtiča v Ankaro je bil pomemben dogodek samo za Balkan in naš državnik je bil gotovo zadovoljen, da je bila nadležna pozornost evropske javnosti obrnjena drugam. Uradno je bilo oznanjeno, da ima naS zunanji minister samo nalogo, da opravi dolžnost vljudnosti in vrne poset turškega kolege Ruždi beja v Beogradu s svojim posetom v Ankari. V stvari pa sega potovanja g. Jevtiča po svojem pomenu nedvomno daleč preko okvira formalne vljudnosti in z mirno vestjo lahko smatramo, da je služil nadaljevanju tako srečno začete konsolidacije na Balkanu. Saj to delo še ni dovršeno in zlasti z našega stališča se občuti dejstvo, da ravno naše sosede Bolgarije, ki sd "■si želimo iskrenega prijateljskega zbližanja z njo, ni med podpisniki balkanskega pakta. Če smo mi zapadni sosed Bolgarije, je Turčija njena vzhodna me-jašica; tako so tudi v Ankari v največji meri zainteresirani na pristopu Bolgarije k balkanskemu paktu, saj gredo turški državniki gotovo za tem, da si kolikor mogoče zagotove varnost svojega evropskega ozemlja. Kakor je namreč majhno in je težišče države pomaknjeno globoko v Malo Azijo, je zaradi morskih ožin vendarle silne važnosti. Tudi pada poset g. Jevtiča v čas, ko se je na Grškem med venizelistično opozicijo začula ostra disonanca zoper balkanski sporazum. Zato je v danem položaju tako Jugoslaviji kakor Turčiji mnogo do tega, da izgladita pot k balkanskemu paktu ravno Bolgariji, ki je na Balkanu v vsakem pogledu zelo važen činitelj. Opozicija v Atenah ne pomeni mnogo, saj je narekovana zgolj iz notranje političnih motivov ter je balkanski pakt tudi gladko šel skozi zbornico in senat, vendar je treba s tem pojavom računati, ker prav gotovo ni razveseljiv in daje potuho raznim izven-balkanskim činiteljem. Naš zunanji minister je pri svojem razgovoru s carigrajskimi novinarji samo zelo spretno namignil, da bo v Ankari v glavnem govora o možnostih pristopa Bolgarije k balkanskemu paktu. Dejal je oblegajočim ga zastopnikom tiska: »Vidite, da prihajam preko Bolgarije, saj je to najkrajša pot v Ankaro. Vedno potujem preko Bolgarije, mimo nje nočem, ker brez nje se ne more doseči ničesar.« Ta aluzija, izrečena med finim smehljajem, sicer ne obvezuje ministra k ničemur, je pa kljub temu nazna-čila novinarjem pravec, v katerem se bo gibal pomenek turških državnikov z našim zunanjim ministrom. Razume se, da je predmet zelo delikatne prirode in da je o teh razgovorih zelo malo prodrlo v javnost. Preteklost nas namreč uči, da so se pri vsaki važni stvari, ki zadeva samo balkanske države, takoj javi'i razni posredovalci in odkrili brž svoje »vitalne interese« in da so zaradi teh namišljenih in za lase privlečenih interesov obrezuspešili vsak sporazum na Balkanu. Pri takem stanju stvari nikakor ne kaže izročati javnosti poldozorele zadeve, da ne doživi slične usode. Modrost in previdnost zahtevata, da se delo za balkanski sporazum odigrava kolikor možno daleč od »zainteresiranih« držav. G. Jevtič je bil sprejet v Turčiji ne samo z iskreno gostoljubnostjo, marveč tudi z izredno pozornostjo, kakršne so deležni samo državniki velikega formata. Ta okoliščina dovolj zgovorno priča, kakšno vlogo pripisujejo v Ankari našemu zunanjemu ministru ne samo v balkanskih zadevah, marveč tudi v ostalih zadevah one evropske politike, v katere LOUIS BARTHOU V PRAGI Veličasten sprejem francoskega zunanjega ministra v češkoslovaški prestolnici - Prvi sestanek Barthouja s predsednikom Masarykom in dr. Benešem Praga, 26. aprila č. češkoslovaško glavno mesto je priredilo danes francoskemu zunanjemu ministru Barthouju navdušen sprejem. Na postaji kakor tudi po vseh ulicah, ki vodijo proti postaji so se zbrali legionarji in Sokoli, ki so se razporedili v špalir. Ko se je Barthou po prisrčnem pozdravu na postaji z avtom odpeljal na francosko poslaništvo, ga je množica navdušeno pozdravljala in vzklikala Franciji. Godba legionarjev je za pozdrav odsvirala pesem češKOslovašklh vojnih dobrovoljcev v Franciji. Ob 11. dopoldme Je francoski zunanji minister v spremstvu francoskega poslanika v Pragi Noela ta svojega kabinetnega šefa na Hradčanih posetil »unanjega ministra dr. Beneš a. Po sestanku je Barthou novinarjem na •vprašanje, kaj bi mogel reči češkoslovaški Javnosti, izjavil: »Tri dp«nih pogledov na mednarodno vprašanje.« Ob 12.15 je sprejel Barthouja predsediniiK republike d.r. Masarj^k, ki ga je pridržal na ban'ketu. Med drugimi so se banketa udeležili predsednik češkoslovaške vlade Malypetr, zunanji minister dr. Beneš, več članov vlade, visoki uradniki zunanjega ministrstva, češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski, francoski poslanik v Pragi Noel in mnogo odličnih francoskih osebnosti. Dr. Beneš: Niti hegemonija niti vazalstvo Praga, 26. aprila g. Na banketu na čast Barthouja je zunanji minister dr. Beneš pozdravil frarcoskega gosta v prisrčnih besedah ter opisal tesno sodelovanje obeh držav, ki je 15 let ostalo brez najmanjših nesporazumljenj. Skupno smo iz vo je vali mnogo zmag, je dejal dr. Beneš, doživeli pa tudi mnogo razočaranj. Pri razpravljanju o tem političnem prijateljstvu so mnogokrat govorili o hegemoniji na eni ln o vazalskih odnošajih na drugi strani. Smejal sem se temu večkrat in storim to tudi še danes. 15 let nismo niti trenutek čutili vaše hegemonije, vi pa ne našega vazalstva. Naše prijateljstvo temelji na skupnih političnih, kulturnih in moraličnih idealih, na skupnem idealu svobode, miru, demokracije in mednarodnega Sodelovanja in končno na skupnih političnih interesih. Kakor vi. bomo tudi mi ostali zvesti miru in Društvu narodov v prepričanju, da bo, čeprav se trenutno nahaja v dobi depresije, zopet prevladoval nad negativnimi silami. Naša zveza ni naperjena proti nikomur ter nima druge tedence, nego z našimi sosedi razširiti krog onih, s katerimi hočemo sodelovati v iskrenem prijateljstvu. V tem oziru polagam veliko važnost na ureditev razmer v srednji Evropi, za kar je potreben splošen dogovor. Od leta 1920. dalje sta bila Pariz in Praga vedno istega mnenja o potrebi skupnega prijateljskega in iskrenega sodelovanja med državami srednje Evrope in danes poudarjamo bolj kot kdaj soglasnost svojih mnenj in načrtov z njimi. Barthou: Iskreno sodelovanje obeh držav Zunanji minister Barthou se je najprej zahvalil za simpatije, ki jih je bil deležen v Pragi ter je v toplih besedah proslavljal zasluge Masaryka in dr. Beneša. Društvo narodov, Je dejal, ostane za nas, ki ga nočemo ne zapustiti, ne oslabiti, eden najboljših instrumentov civilizacije. Današnji položaj —, naj bo še tako resen —, nam ne sme vzeti poguma. Sodelovanje naših "držav je bilo vedno u6tvarjajo-čega značaja Stremeli sino vedno po gospodarski reorganizaciji srednje Evrope. Kompliciranost tega problema zahteva, da se prične njegovo proučevanje br?z vsake politične zakulisne misli in samo z namero, da se čim prej doseže omiljen je težko preizkušenega prebivalstva. Konference Barthouja Praga, 26. aprila, g. Že na dopoldanskem razgovoru sta Barthou in dr. Beneš razpravljala o aktualnih zadevah, ki se tičejo zunanje politike Francije*. Češkoslovaške in ostalih drža'- Male antante. Razgovor sta državnika nadaljevala tudi za časa svečanega kosila, ki ga je predsednik Masaryk priredil na čast Barthouja. Nato je Barthou posetil praški magistrat, kjer je na grobu Neznanega vojaka položil venec. Potem je Barthou posetil praškega župana dr. Baxo, pozneje pa francoski institut. Zvečer se je na Hradčinu vršil banket, katerega se je udeležilo nad 100 oseb. Po banketu je bila v španski dvorani velika recepcija, na katero je bilo povablje-iih preko J.000 oseb, med njimi celokupna .« t-da, uiplomatski abor, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, novinarji itd. Praznik češkoslovaško-Srancoskega prijateljstva Praga, 26. aprila, d. Ob prihodu francoskega zunanjega ministra Lojisa Barthouja v Prago so objavili listi izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Edvarda Be-n^ša, ki pravi med dragim. Francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja bo danes pri njegovem prihodu v Prago in ves čas njegovega bivanja pri nas sprejela vsa Češkoslovaška s čustvi odkritosrčne radosti. V njem bo videla naj-vdanejšeiga prijatelja češkoslovaške republike, ki je čutil z nami v težkih časih, ki ie bil z nami v tek j dolgih let zvezan z intimnimi vezmi nesebičnega prijateljstva in resnične ljubezni in ki nam je pomagal ob najrazličnejših in pogostih prilikah ojačiti in poglobiti naše duhovne in politične zveze s francosko republiko. Radost vse češkoslovaške javnosti je tem bolj utemeljena, ker prihaja k nam naš spoštovani prijatelj v neposredni funkciji oficielnega zastopnika republikanske Francije, kot njen zunanji minister, da ojaci odkritosrčnost francosko-češkoslo vaškega prijateljstva in solidarnosti, ki je bila in ostane naš ponos, kakor tudi poleg Male antante naše najpomembnejše politično in kulturno ime-tje, naša najbolj zanesljiva opora. Ni nam treba prikrivati, da tak manifestanten izraz našega prijateljstva, tak praznik češkoslovaško-franeoskih odnošajev danes ni brez velikega političnega in mednarodnega pomena. Politična prijateljstva predstavljajo, če so resnična in poštena in pri tem tako pozitivna, konstruktivna ter brez vsakega sovraštva proti, komurkoli, kakor ee more reči o češkoslovaško - francoskem prijateljstvu, zlasti v sedanjem položaju evropskega vznemirjenja, evropskega nezauipanja ter notranjih in zunanjih političnih eksperimentiranj, važno aktivno vrednoto, ki je pomembno jamstvo za stabilnost, varnost in miT v Evropi. Menim, da se mora predvsem v tem smislu presojati obisk zunanjega ministra Barthouja v Pragi. Ob njegovem prihodu ga resnično, prijateljsko pozdravljamo Odmevi poseta na Poljskem Varšava, 26. aprila. A A. Pred odhodom iz Krakova v Prago je francoski zunanji minister Louis Barthou izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehi svojega obiska na Poljskem, ki je okrepil zvev.o med obema državama. Barthou misli, da bo ta obisk izboljšal tudi gospodarske in finančne odnošaje med Poljsko in Francijo. Na vprašanje, kaj misli o etalnem sedežu Poljske v svetu Drištva narodov, je francoski državnik odgovoril, da ima Poljska popolno pravico do tega mesta. Opozoril je tudi, da ie bil osebno zoper pakt štirih, ki ga je obsodil v senatnem odboru ta zunanje zadeve, ko Je bil zunanji minister Paul Boncour. Barthou ja zaključil svojo izjavo, da Poljska z nenapadaLnim paktom, ki ga je sklenila z Nemčijo, ni prevzela nikakih obveznosti, ki bi bile v nasprotju s francosko poljsko zvezo. Poljski listi naglašajo, da je obisk Barthouja okrepil francosko - poljsko prijateljstvo. »Karier Porannv« je posebno zadovolji z Barthoujevo izjavo o paktu štirih. Lisi govori o analogijah med Francijo in Poljsko. »Czas«. ki je bližan vladi, pravi, da se zveza med Francijo in Poljsko ni samo ohranila, temveč še okrepila in da je dobila še večji pomen, ko je Franci.«, uradno priznala Poljsko za velesilo. Dunaj, 26. aprila. AA. »Reichspost« prinaša danes uvodnik o obisku Barthouja v Varšavi in prihaja do zaključka, da je Is obisk okrepil zvezo med Francozi in Poljaki . Francoski nasveti Poljski Pariz, 26. aprila č. Ko je francoski zunanji minister Barthou snoči od/potoval iz Krakova proti P/agi, je s poljske meje poslal pozdravno brzojavko zunanjem« ministru Beoku, s katero se mu je zahvalil za prisrčni sprejem. Danes je v »Jonmaki« politični publicist Saint Brice objavil nekaj »prijatelj-sKih nasvetov Poljski«. Med drugim pravi: Francija je v muogočem ustregla Poljski, posebno pa na gospodarskem in finančnem področju. Primerno bi bilo, da bi sedaj Poljska ne kazala tako borbenega nacionalizma napram francoskemu kapitalu in industriji. Poljska mora uvideti, da ne sme zahtevati od Francije denarja, da bi ga potem porabila le za svoje nabave v drugih državah. Tiudi Barthou je na to opozoril poljskega zunanjega ministra. Nemčija gre svojo pot Brez ozira na Italijo in Anglijo bo začela neposredna pogajanja s Francijo Pariz, 26. aprila, č. Tukajšnji listi so objavili davi daljša poročila svojih berlinskih dopisnikov, ki so izzvala v francoski javnosti znatno zanimanje. Kakor vse kaže, namerava narodno socialistični režim v Nemčiji ubrati nova pota v svoji zunanji politiki, da mimo diplomatskih pogajanj in konferenc doseže svoje zunanje politične cilje. Nemška metoda naj bi bila v nekem pogledu docela nova. Kakor zatrjujejo dobro poučeni nemški politiki, je Hitler angažiral za nemško zunanje-politično akcijo znanega publicista in bivšega diplomata ter odličnega poznavalca evropskih razmer Lowenkopfa, katerega namerava poslati v evropske prestolnice kot svojega zaupnika in opolnomočenega posredovalca. Lowenkopf naj bi vodil direktna pogajanja z zastopniki tujih vlad v Hitlerjevem imenu. Sporazume, ki bi jih dosegel, bi potem sankcionirala nem- ška vlada. Lovvenkopf ima odlične zveze tudi s francoskimi političnimi krogi, s francoskim tiskom ter celo s člani francoskega generalnega štaba. Hitler pričakuje, da se bo zaradi tega mogel uspešno pogajati glede vseh spornih vprašanj tudi s Francijo. V Parizu se bo predvsem pogajal z Doumerguejom in Barthoujem ter z nekaterimi člani francoskega generalnega štaba. Pariški listi menijo, da bo Lowenkopf kot opolnomočeni zaupnik nemške vlade v Franciji dobrohotno sprejet ter da bo gotovo dosegel znatne uspehe, če bo v resnici nastopil kot pobornik miru in razorožitvenih idej. Francoski politični krogi smatrajo celo, da bi bilo na tak način mogoče direktna pogajanja med Nemčijo in Fran-cik> zelo pospešiti. Pričakujejo, da pride Lowenkopf v Pariz že prihodnji teden. Suvich se vrača praznih rok V Londonu niso sprejeli Mussolinijevih predlogov in čakajo na nadaljnji razVoj dogodkov v ženevi otvoritve območje sega naša država. In to po vsej pravici. Kajti g. Jevtič si je v razmeroma kratki dobi svojega ministrovanja pridobil ne le izredno popularnost v Jugoslaviji, marveč tudi velik ugled v vsem inozemstvu, ki vidi vsestranske uspehe naše zunanje politike v zadnjih letih. Prepričani smo vsi trdno, da pomeni uspeh tudi njegova pot v Ankaro, s katere se je ravnokar vrnil v Beograd. London, 26. aprila d. Italijanski državni poditajnik Suvich je včeraj popoldne izročil zastopnikom tiska o svojih londonskih razgovorih pismeno izjavo, v kateri se zelo zadovoljivo izreka o uspehu svojega obiska. Razen tega je med drugim izjavil, da je bilo v njegovih razgovorih z angleškimi državniki poleg razorožitvenega vprašanja v ospredju tudi podumavsko vprašanje. Kot izredno važno je smatral, da se razorožitvena pogajaja nadaljujejo, bodisi v okviru diplomatskih razgovorov ali pa v ženevi. Enotna fronta proti Nemčiji bi v sedanjem trenutku ne bila umestna. Po njegovem mnenju, je Musso-linijev načrt edina prava podlaga za rešitev tega kompleksa težavnih vprašanj, ki se morajo rešiti brez obotavljanja. O japonski deklaraciji glede Kitajske ni i govoril z angleškimi državniki, pač pa je angleška vlada pokazala veliko zanimanje za razvoj razmer v Podunavju in zlasti za prizadevanja Italije, da izboljša v sodelovanju z Avstrijo in Madžarsko gospodarski položaj v Srednji Evropi. Kot trgovska in pomorska država se Velika Britanija seveda zanima tudi za načrte o osnovanju svobodne lu k: so tvorili svoječasno ljubljansko oblast, ob katere mejah se sveži razmah ustavlja. Bolj proti severu, kier bi bilo prosvetnega in nacionalno vzgojnega dela treba še" več, ker prihajamo tu bližje in b'ižje narodni in državni meji, pa vsaj danes ne moremo i beležiti smotrenosti in elan«, kasor ga kaže ljubljanski vzgled. Naše besede naj ne bodo očitek obmejnim prosvetnim organizato-jsm, n;fci omalovaževanje društvene cjntrale, ki iina svoj sedež v obmejnem Ma.:boru. Storilo se je tudi na severu mnogo dela, posamezniki tudi tu odlikujejo z najboljšo voljo in hvalevredno požrtvovalnostjo toda praktični uspeh, če sodimo njegovo sploš-nost in celoto, že zato ne more biti povsem zadovoljiv, ker so v tem delu naše ožje domovine predpogoji za organizirano prosvetno delo neugodnejši, delo samo pa težavnejše. Niti Maribor niti Celje ni-s'a taki središči, da bi z enako silo priklepali širše okolje nase kakor Ljubljana, ki je pač že od nekdaj in tudi še danes nača nacionalna in duševna metropola. Če hočemo biti iskreni, moramo priznati, da vsa Slovenija resnično gravitira v Ljubljano, dočim takeg* enotnega žarišča v bivši Štajerski ni. Kakor so razmere danes, je težko misliti, da bi na primer Maribor mogel postati ona osrednja duševna avtoriteta, ki je za pravilno in enotno usmerjenje organiziranega prosvetnega dela neobhoden predpogoj. Posledica so mnogo prerahle zveze posameznih izobraževalnih edinic med seboj in s svojim formalnim središčem. Zveza kulturnih društev v Mariboru Je brez dvoma opravila mnogo koristnega dela, onega razmaha, kakor njena ljubljanska posestrina pa ni mogla doseči baš zaradi nedostatnih temeljnih pogojev. Ze pomanjkanje ljudi, ki naklada preveč bremen na rame maloštevilnih — skoro vedno istih idealistov, učinkuje kakor svinčena utež na perotih, ki bi se rade razpele N< mogoče odrekati vsega priznanja, da, naravnost občudovanja možem, ki posvečajo ves svoj čas in vse svoje sile plemenitemu prizadevanju ljudske prosvete. Ravno letošnjo pomlad se je pojavil nov navdušen val, ki hoče nadoknaditi, kar se je pod silo razmer zamudilo. Volje m poguma se kaže dovolj in ne sme se dvomiti, da tudi uspehi ne bodo izostali. Vendar bi morda ne bilo stvari v škodo, če bi pogum zadoščal tudi za iskreno vprašanje, ali je res neizbežno vztrajanje na regionalnem par-tikularizmu, ki je v svojem bistvu le posledica neuspele in k sreči že premagane upravno-politične delitve. Morda bi bilo vredno razmišljati, ali ne bi kazalo tudi na ljudskoprosvetnem polju likvidirati delitve na »oblasti«, kakor jo je likvidirala politična uprava. Kulturna koncentracija, ki bi ustvarila veliko enotno področje z eno samo, smer dajaiočo centralo, bi gotovo omejevala da-lekosežne delovne samostojnosti m — če hočete — nekake opredeljene avtonomije velikih, po naravi sami podanih okrožij. Tisti strah pred »centraliizmom«, ki ga je to-Mfco v manjših lokalnih središčih, bi se prav kmalu izkaza! kot neosnovan, kakoir hitro bi se občutil blagoslov večje skupne moč« in enotnega sistema Koncentracija, obsegajoča vso državo, je danes morda res nemogoča in tudii »ezaže-lieua. Skupnost dela pa, ki se razteza na enak in enoten kulturni krog, bi mogla roditi zlate sadove. Regionalizem je dedščfi-na avstrijske preteklosti, to bi morala pred vsem občutiti naša meja. Mariborska Zveza kulturnih društev stoji pred občnim zborom, ki bo razpravljal o obnovi in poglobitvi prosvetnega dela. Morda bi ne bilo odveč, če bi razmišljal tudi o vorašaniu koncentracije sii. Po katastrofi v Kaknju Beograd, 26. aprila, p. Danes Je bila tukaj konferenca narodnih poslancev in senatorjev iz drinske banovine, ki »o razpravljali o rudniški nesreči v Kaknju in sklenili, da pošljejo posebno delegacijo 6 senatorjev in poslancev v Kakanj, da prouči razmere v rudniku in vzroke nesreče. Beograd, 26. aprila. AA. Britanski minister za rudnike g. Ernest Brown je poslal ministru za gozdove in rudnike dr. Ul-manskemu tole sožalno brzojavko: »V imenu britanskega rudniškega ministrstva in vseh panog britanske rudarske industrije izražam svoje najgloblje sožalje Jugoslovenski vladi in jugoslovenski rudarski industriji ob strahoviti rudarski eksploziji v Kaknju. Prosim vas, da izrazite naš'', iskreno sožalje hudo prizadetim svojcem.« Minister dr. Ulmanski se je ministru g. Brownu toplo zahvalil za sožalnico. Pomoč pogorelcem v Don jem Kraljevcu Prelog, 26. aprila, č. Danes dopoldne je prispel v Donji Kraljevec ban dr. Perovid, ki je takoj odredil, naj pošljejo dva vagona semenskega krompirja in 30.000 Din kot prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Obisk grškega ministra za narodno gospodarstvo Beograd, 26. aprila AA. Grški minister za narodno gospodarstvo g. Pesmazoglu se pripelje jutri zvečer v Beograd. Ministru je odpotoval naproti t Skoplje dr. Sava Obradovič kot zastopnik ministrov- za trgovino in industrijo. Odgodena licitacija Beograd, 26. aprila p. V predsedništvu Narodne skupščine je bila danes konferenca skupščinskega odbora za zgraditev novega skupščinskega poslopja. Seje so se udeležili tudi predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, predsednik finančnega odbora dr. Ninko Perič in finančni minister dr. Djordjevič. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se za 30. aprila razpisana licitacija del za dovršitev novega skupščinskega poslopja odgodi do 30. mala. Avstrijska vlada proti jugoslovanskemu tisku Zagreb, 26. aprila n. »Novosti« poročajo, da se večina potnikov, ki se vrača iz Avstrije v Jugoslavijo pritožuje, da ni v Avstriji nikjer mogoče dobiti jugoslovenskih listov, dočim avstrijski listi še vedno svobodno krožijo v našem prometu. Nadškof dr. Kordač f Praga, 26. aprila, č. Opoldne je v tukajšnji bolnišnici usmi!;enih bratov umrl bivši praški nadškof dr. Kordač, star 83 let Ime pokojnega nadškoia dr. Kordača je •bilo v vsej Češkoslovaški izredno popularno zaradi njegovih velikih simpatij za najširše ljudske sloje in socialnih nazorov, zaradi katerih je prišel v nasprotstva z vsemi višjimi cerkvenimi oblastmi. Znana je njegova izjava, da bodo svet zajeli rdeči plameni, če oblastniki in kapitalisti ne bodo priznali krščanskih zakonov. V inozemstvu se je Kordačevo ime mnogo imenovalo v zvezd z njegovim sporom s službenim zastopnikom Vatikana, nuncijem Ciriacijem. Takrat je mora! d-r. Kordač podati ostavko. Vatikan se je skušal oddolžiti za to na ta naSin, da ga ie imenoval za komomika Sv. stolice. Zborovanje JNS v Tacnu Občinska organizacija JNS v Tacnu nad Ljubljano je sklicala preteklo nedeljo zborovanje članstva, ki je prišlo kljub slabemu vremenu in kljub dejstvu, da se je že dopoldne vršilo na Šmarni gori zborovanje obrtnikov, v prav lepem številu v hotel »Sava« pod Šmarno goro. Zborovanje je vodil predsednik organizacije g. Kališ, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa narodna poslanca g. Ko-mana in g. Mravljeta. sreskega tajnika gospoda Borštnika in domačega župana gospoda Medveda. Nar. posl. Mravlje je govoril o politični in gospodarski situaciji v Jugoslaviji in opozoril tudi na razne napake in pomanjkljivosti, ki jih je treba še odpraviti. Omenjal je tudi razne nove po-krete in organizacije, ki se danes porajajo v naši državi, in poudaril, da jih Je treba spraviti v neko skupno, organizirano povezanost in njihovo poseganje v politično in gospodarsko življenje usmeriti le v dosego tistega skupnega cilja, za kar se vsi borimo, zlasti pa najmočnejša politična grupacija v državi JNS. Okrog JNS se moramo staviti vsi s pozitivnim delom in upravičenim optimizmom na zboljšanje težkih prilik. Sreski narodni poslanec g. Koman je v svojem obširnem govoru opisal prizadevanja našega parlamenta za rešitev perečih gospodarskih vprašanj; razčlenil je zlasti gospodarske uredbe vlade, katerih edini namen je obnova gospodarskega življenja in s tem dosega znosnejših razmer. Za svoj okraj je zastavil vedno in povsod svojo besedo in poskušal doseči zboljšanje vsaj tam, kjer je v danih razmerah to dosegljivo. — Zborovalcem je obrazložil naporno delo, ki ga vrši z ostalimi slovenskimi poslanci v Narodni skupščini, da bi se uresničile vsaj tiste želje ljudstva, ki so kljub zamotanemu gospodarskemu položaju izpolnjive in preko katerih tudi nobena vlada ne bo mogla iti. Govora obeh poslancev so spreieii zbo-rovalci z velikim pritrjevanjem nato pa stavljali različna vprašanja in interpelacije, ki sta poslanca nanje takoj odgovarjala. Sreski tajnik g Borštnik je poročal o strankinih zadevah, opisal je poslovanje sreske organizacije in apeliral na zbrane poslušalce, da se z zaupanjem oklenejo JNS. ki je edina poklicana in zmožna, da povede v doglednem času našo državo v boljše in srečnejše čase. Zupan g Medved je pojasnjeval občinsko gospodarstvo, iz rekel zahvalo g. poslancu Komanu za izkazano pomoč in pozval vse tiste, ki stoie še vedno izven stranke, da stopijo v niene vrste. Trockij v Turčiji London, 26. aprila AA. Po brzojavki lz Carigrada je turška vlada dovolila Troc-kemu, da se sme spet naseliti na Prinkipu BndimpeSta, 26. april«. AA. Predsednik bolgarske viade Mušanov je pris-pel ob 10. dopoldne iz Rima čez Jugoslavijo v Budimpešto« Z njim sta se pripeljala njegova gospa in ravnaterj gospodarskega oddelka bolgarskega zunanjega ministrstva g. Ka-rašov Mušanovu so na postaji priredili svečan sprejem. Navzoča je bila celotna madžarska vlada s predsednikom GombAsom na čelu, zastopniki kulturnih organizacij In vojaških in civilnih oblastii ter osebje bolgarskega poslaništva z odpravnikom poslov Popovim na čelu. Godba je zaigrala bolgarsko in madžarsko himno, nato pa so se bolgarski gosti odpeljaM v spremstvu predsednika madžarske vlade v hotel »Ritz«, kjer so jim bili rezervirani posebni apartmani. Kmalu po prihodu je Mušanov obiskal predsednika madžarske vlade GdmbOsa in ostal pri njem četrt ure. Nato je odšel k zunanjemu ministru Kanyji. Opoldne je Mušanova sprejel v privatni avdienoi državni upravnik Horthy, ki je nato predsedniku bolgarske vlade in njegovi gospe na čast priredil kosilo. Popoldne je Mušanov roložll venec na grob madžaTskega Neznanega junaka, nakar je ime! razgovore z Gombosom in Kanyjo. Zvečer je GSmb&s priredil večerjo in nato svečan sprejem Okoli 1'1. ure zvečer sta Mušanov in G6m6Cs govorila po radiju. Mušanov ostane v Budimpešti do jutri zvečer, nakar odpotuje preko Beograda v Sofijo. Odnošaji med Bolgarsko in Madžarsko Budimpešta, 26. aprila, g. Po svojem prihodu je izjavil bolgarski ministrski predsednik Mušanov novinarjem, da je prepričan, da je veljal prisrčen sprejem, ki ga je doživel v Budimpešti, vsemu bolgarekemu narodu, kar je nov dokaz za madžansko-bol-garsko prijateljstvo. V Budimpešti ni prvič, že kot član Sobranja Je im»l priliko poseliti Madžarsko. Odnošaji med Madžarsko in Bolgarijo so zelo prisrčni in se bodo po njegovem prepričanju še bolj poglobili. Sera pristaš miru in pravice, je dejal Mušanov, in v tem znamenju t* tudi moje potovanje T>o Evropi. Povsod so me prisrčno sprejeli. Sem pacifist v najplemenitejšam smislu besede. To sem poudarjal povsod in zaradi tega so n» tudi povsod zelo prisrčno sprejeli. Politika Bolgarije je politika miru in pravice in tadi pogajanja ▼ Londonu, Parizu. Berlinu in Rimu eo bila v znamenju miru in pravice. Na podlagi teh pogajanj upam, da bodo gospodarski odnošaji med Madžarsko in Bolgarijo postali še tesnejši. Nade Madžarske Budimpešta, 26. aprila w. Ob prihodu Mušanova v Budimpešto ugotavljajo listi, da je bila bolgarska odklonitev pristopa k balkanskem pakitu diplomatsko veledelo Mušanova, ki je zelo dvignilo ugled Bolgarije v svetu. V splošnem Mušamov v Budimpešti ne bo razpravljal o vprašanjih visoke politike, temveč o gospodarskih zadevah. Kakor poroča >Fiigigetlen6egc, spravljajo v Rimu poset Mušanova v Budimpešti v zvezo z rimskim protokolom. Menijo, da bosta Bolgarija in Madžarska, čeprav se bodo sedanja pogajanja nanašala na gospodarska vrprašanja pri nadaljnjem razvoju položaja prišli v tesnejšo medsebojno zvezo, zlasti, ker pripušča rimski pakt pristop drugih držav. Treba pa je še počakati na nadaljnji zunanjepolitični razvoj. Mušanov o svojem potovanju Rim, 26. aprila. AA. Italijanski listi prinašajo izjavo, ki jim jo je dal pred odhodom v Budimpešto predsednik bolgarske vlade Mušanov. Glede 6vojih obiskov ▼ Parizu in Londonu je Mjšanov dejal, da je konferiral z laetniki obveznic bolgarskih posojiL V Berlin je potoval v zvazi s trgovinskimi in gospodarskimi odnošaji med Bolgarijo in Nemčijo, ▼ Rimu pa je imel priložnost govoriti s predsednikom italijanske vlade o raznih težavah, ki eo ee pojavile na gospodarskem polju med Italijo in Bolgarsko. Trgovina med obema državama so že nekaj let razvija zelo ugodno. Na bolgarski strani obstoji dobra volja, da se odstranijo vse težave, v razgovoru i Mussolinijem je imel Mušanov priliko prepričati se. da je Italija prav tako prežeta z dobro voljo. Kriza španske republike Notranja politična kriza se Je tako poostrila, da lahko pride do državljanske vojne Madrid, 26. aprila. AA. Predsednika republike čaka zaradi vladne krize izredno težka naloga. Katalonija, ki je večinoma socialistična, grozi, da bo odpadla, če bo predsednik republike dovolil kakršnokoli koncesijo stranki ljudske akcije (Accion popular), ki je najštevilnejša v poslanski zbornici. Socialisti jo namreč dolže. da dela skrivaj za obnovo monarhije. Zmerni republikanci očitajo nasprotno Zamori, da je ravnal glede amnestijskega zakona proti ustavi. Če se oproste rojalistični oficirji, potem je republika v nevarnosti. Za Španijo je velika nevarnost tudi v tem, ker delavci družijo svoje sile in napovedujejo generalno stavko. Če Zamori ne uspe sestaviti nove vlade potem mora razpustiti poslansko zbornico, kar pa bi pomenilo začetek državljanske vojne. Madrid, 26. aprila, č. Čeprav je bilo po vsej državi proglašeno alarmno stanje zaradi generalnih stavk, ki so se pričele širiti zlasti v severnih pokrajinah države, je vendarle prišlo v raznih krajih do spopadov, ki pa niso imeli resnih posledic. V Madridu je neznanec vrgel bombo proti avtomobilu notranjega ministra. Bomba k sreči ni eksplodirala, pa tudi atentatorja niso našli. Predsednik Zamora ni še nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade. Radikali so sklenili predlagati, da se sestava nove vlade zopet poveri njihovemu voditelju Lerrouxu. Tudi vodja desnice Gil Robles se je izjavil za dosedanjega ministrskega predsednika. Zaradi tega je pričakovati, da se bo borba med Lerrouxom in predsednikom Zamoro nadaljevala in da bo bržkone izzvala krizo v predsedstvu republike. Kritika Gombosove politike Razprava o rimskih protokolih v madžarskem parlamentu - Socialisti zahtevajo politiko svobodnih rek Budimpešta, 26. aprila. AA. Na snočnji seji parlamenta se je nadaljevala razprava o proračunu za 1. 1934-35 Posebno Dozor-nost je zbudil govor poslanca Tulija. ki je nastopil proti razširjenju pooblastil državnega upravnika. Izrazil je mnenje, da je prišel čas. da vlada zopet vzpostavi tisočletno ustavo in ukine zakon o detro-nizaciji. Znani legitimistični poslanec Szigrav sc je v svojem govoru dotaknil rimskih protokolov in dejal da jamčijo avstrijsko ne odvisnost in da so napravili konec germa nofilski politiki, ki je napravila Madžarsk. toliko škode. Glede restavracije je bil mnenja da je stališče domala vseh velesil o njej enako in da je Nemčija edina velesila. ki nasprotuje restavraciji Vprašanje restavracije je velikanskega pomena za poVtični položaj Madžarske Veliko zanimanie je zbudil govor soctal-nndemokratekega poslanca Buchingena. ki ie ostro kritikoval rimske nrotnkole. češ da ne predstavljajo za Madžarsko nikake koristi ker so zanjo škodljivi tako s po- litičnega kakor z gospodarskega vidika Prav tako je nevarno, ker gledajo velesile z nezaupanjem te protokole. S tem ie Kilo kršeno tudi eno izmed glavnih načel Gombosa, da je namreč treba voditi politiko svobodne roke. Govornik je zahteva' od vlade, naj hodi po poti absolutne mi roljubnosti in pokaže več taktike in spret nosti Madžarska mora na vsak način osta ti nevtralna Nastopil je tudi proti restavraciji Habsburžanov in dejal da prizadeti narodi niso pozabili, da jih je habsburški režim podjarmil in izigraval drugega proti drugemu. Budimpešta, 26. aprila AA. V dobro poučenih krogih trde. da bo predsednik vlade Gombos v kratkem uradno obiskal Berlin. Obisk bi se imel izvršiti meseca maja in sicer bržkone po zaključku gospo darskih razgovorov, ki se vrše v Rimu. Napredovanje Beograd, 26. aprila p. Napredoval je v višjo skupino Dušan Podpornik, uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubliani. Umikanje Japonske Pomirljive izjave Japonskega zunanjega ministra — Jaoonska ponudba za pogajanja s Kitajsko — Ogorčeni kitajski protesti Tokio, 26. aprila, d. Zunanji minister Hirata je zagotovil včeraj angleškemu poslaniku Windleyu, da bo Japonska izpolnie-vala vse obveznosti pogodbe devetih držav, ker spoštuje načelo enakih možnosti na Kitajskem. To načelo je kršila Kitajska sama, ki je ponovno zaprla odprta vrata s trgovinskimi bojkoti iz političnih vzrokov. Japonska ne namerava začeti nobene akcije, ki bi otežkočila angleško delavnost na Kitajskem. Hirata je izrazil svole prepričanje, da ne bo nastal med angleškimi in japonskimi interesi noben spor zaradi politike, ki jo je označila japonska vlada v svoji zadnji izjavi. Omenil je dalje načrte mednarodnih posojil, glede katerih ni bila naprošena Japonska niti za svet niti za soudeležbo, kar smatra kot nezdružljivo t mednarodnim dogovorom, ki je bil sklenjen I. 1920 med Veliko Britaniio. Zedinienimi državami, Francijo in Japonsko. Dane« je zunanji minister Hirata sporočil kitajskemu poslaniku v Toki Ju, da želi japonska vlada začeti neposredne razgo- vore s Kitajsko za ureditev vseh nerešenih vprašanj. V zunanjem ministrstvu izražajo apanje, da bo Kitajska sprejela ponudbo, ker sta Japonska in Kitajska skupno odgovorni za mir na Daljnem vzhodu. 2eneva, 26. aprila, d. Tukajšnji kitajski delegati še vedno odločno protestirajo proti japonski deklaraciji o razmerju do Kitajske in upajo, da bo Društvo narodov še nadalje vztrajalo na stališču popolne neodvisnosti Kitajske. Stalni kitajski delegat pri Društvu narodov Hu je izjavil novinarjem, da pomeni japonska deklaracija napad Japonske i i. Mandžurije, DžehoLa in Severne Kitajske na vso Kitajsko. Kitajska se ne more obnoviti brez inozemske pomoči. Iz* vrševanje japonske doktrine bi onemogočilo reorganizacijo Kitajske ter prizadelo mednarodni trgovini najhujšo škodo. Kitajska ne more nikdar priznati te izjave japonske vlade, ki pomeni obenem hudo kršitev pogodbe devetih držav, sklenjena r Washingtonu. V Bukarešti nam je treba samo remis Pariz, 26. aprila, d. Verifikacijski odbor Fife je sinoči verificiral prvenstveno tekmo med RumunLjo in Svioo, ki je bila odigrana 29. oktobra 1033 v B&rnu tn se je končala neodločeno z 2:2 v korist Švice, ker ie takrat nastopil za Rumunijo madžarski igralec. S tem se je situacija v XIi skupini kandidatov za svetovno prvenstvo bistveno spremenila, ker ima Švica že potrebne tri točke za vstop v ožji turnir, med tem ko je Rumunija izgubiia svojo točko in je po dosedanjem stanju na zadnjem mestu med tremi kandidati. Zaradi tega bo imela jugo-slovenska reprezentanca v Bukarešti mnogo lažje stališče, ker ji je za nadaljnje sodelovanje v svetovnih prvenstvenih tekmah potrebna samo ena točka z neodločenim rezultatom. — (Morda It dolgo ni bife kakšna tekma takega pomena za naš nogomet kot bo nedeljska in zato je razumljivo, če jo vsa »portna javnost pričakuje * ve£ko napetostjo. Zaradi izida pa moramo biti do zadnjega skeptični. Op. ur.) Match Aljehin-Bogoljubov Pforzheim, 26. a p rita. č. Včeraj se je odigrala tu deveta partija med AljeMnotn ki Bogoljubovom. Bogoljubov, ki je imel bele figure, je prehajal od poteze do poteze r časovno stisko in se je moral končno vdati Sedanje stanje je 6:3 ali 3:0 za Aiiehina. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, ponekod bolj stalno in toplo, drugod, zlasti v Prirnorju in gorskih krajih, neznatne padavine. — Situacija včerajšnjega dne: Nad večjim delom kontinenta prevladuje še vedno nizek pritisk. V južni Evropi je pritisk nekoliko narasel. Dunajska vremenska napoved sa petek: Večinoma oblačno, od časa do časa dež, soparno, možnost neviht. Javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je danes, dne 26. aprila 1934 ob 13. uri preminil po težki bolezni nas ljubjieni m n^nozabni soprog, oče, stric in svak, gospod PRISTOVN1K JOŽE zvaničnik II. jugoslovenskih drž. železnic v starosti 52 let, previden s svetimi zakramenti. Zemski ostanki blagega pokojnika se prenesejo v soboto, dne 28. aprila ob 15. uri iz hise žalosti na Pragerskem št. 44 na poko-lališce v Spodnji Polskavi. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob 6. uri v zupni cerkvi v Spodnji PolskavL Pragersko, dne 26. aprila 1934. žalujoča: Marija, žena, Jože, sin, žet uradnik. arn >JUTRO« R. 95 m BC 8 Naši kraji in ljudje Tri otroške krste Kako je prišlo do velike tragedije v Šiški — Naši zavodi za duševne bolezni in usoda Mirka Loeskeja (M leve na desno so: sedemletna Darinka, triletni Mirkec in petletna Lea. Tri majhne krste čakajo pri Sv. Krištofu na pogreb. Ljubljana, 26. aprila. Nenadna tragedija v prej mirni, srečni družini poštnega uradnika Mirka Loeskeja ■.« umljivo vznemirila vso javnost. Kadarkoli naletimo v življenju na nesrečo, sredi ka':ere stoji na duši bolan človek, vselej »as objame težek, grozljiv strah: na zadnjem dnu svoje zavesti se pač vsi ljudje bojimo, da je od duševnega reda in miru do blaznosti za vsakogar en sam korak r da nihče ne ve, ali ni morda tudi zanj mogoča na svetu takšna komplikacija usodnih dogodkov, da bo od njega padel ves razum. Toda prav zato, ker je pojav duševno zmedenega človeka za ljudi zmerom takšna izredna, grozljiva senzacional-/lost, prav zato so zmerom vsi ljudje, ki ■,t nahajajo v njegovi bližini, v nekem smi-:'a z njim vred pahnjeni v vrtinec njego ve usode. Ni strašnejše bolezni, kakor je bolezen juha, in zato tudi noben drug bolnik ni deležen toliko toplega, vnetega sočutja od >voje okplice kakor blazen ali polblazen . t vek. Najhujše pri duševni bolezni pa ;e, da se po navadi ne javlja s trajnimi, enakomernimi simptomi, temveč da njeni znaki zdaj pojemajo, izginjajo, zdaj spet na najbolj strašne načine izbruhajo na dan. Tako se ljudem, pa naj bodo preprosti kmetje ali izobraženi meščani, od časa zmerom zdi. da je njihov pacijent že povsem ozdravel, pa bi radi ustregli njegovi prošnji in ga vzeli domov. Resnica je, da pacientu v nobeni drugi bolnici ne more biti tako hudo kakor v umobolnici: v svetlih minutah, ki mu prihajajo, gleda same blazne obraze, same obupne tragedije okrog sebe in iz takšne družbe si v resnici ne more želeti nič drugega kakor v svobodo domov. V takšnem ljudskem na-strojenju nasproti blazrosti tiči tudi jedra Loeskejeve usode in usode njegovih otrok. Ko smo se zanimali za zunanje objektivne vzroke, ki so dovedli do strašnega pomora v Goriški ulici, in smo čuli tudi. da je bil nesrečnemu očetu enkrat odklonjen sprejem v umobolnico na Studencu, smo »e takoj domislili stare zadrege naših bolnic: da ni prostora. Težka odgovornost bi padla na organizacijo naše zdravstvene službe, če bi bilo tako. Pa dasi so bile naše umobolnice res še do nedavna v tolikšni stiski, da je grozila katastrofa, moramo danes ugotoviti, da zavodi razpolagalo zaenkrat z dovolj prostora in da iz tega razloga dandanes nobenemu bolniku ne more biti odklonjen sprejem. Umobolnica v Ljubljani, v kateri se je zdravil tudi nesrečni Loeske, premore okrog 360 postelj, približno toliko zavod na Studencu in enako zavod v Novem Celju, razen tega pa je še v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani blizu 200 postelj za urno-bolne. Odkar se je odprla bolnica v Novem Celju, se je našlo dovolj prostora za vse primere, ki so potrebni zavodskega zdravljenja, in naval na umobolnice je pojenjal. O formalnem postopku, po katerem prihajajo bolniki v umobolnico in odhajajo, torej o uradni odgovornosti za posamezne nesreče, ima javnost navadno bolj površne pojme. Bolnika, ki ga žele svojci spraviti v zavod na zdravljenje, sprejme na podlagi zdravniškega izpričevala najprej opazovalni oddelek splošne bolnice. Če je potrebno, preide z opazovalnice v umobolnico. Na zahtevo svojcev pa je uprava vsake umobolnice dolžna, da vsakega bolnika odpusti v domačo oskrbo, kadar želijo. Zdravniki lahko takšen odpust odsvetujejo, po svoji volji pa ne morejo nikogar pridržati v blaznici. Če se zdi bolnik nasilen in okolici nevaren, morajo svojci podpisati reverz, da ga na svojo odgovornost jemljejo domov. Samo bolnika, ki pride v zavod iz jetnišnice, mora uprava tako dolgo pridržati, dokler sodišče ne odloči njegove usode. Mirko Loeske je prišel z opazovalnice v umobolnico v Ljubljani, ki se nahaia v bivši prisilni delavnici, pred kakšnim poldrugim mesecem in je ostal v zavodu 10 dni. Ko so sorodniki prosili, naj ga puste domov, so zdravniki zavoda to odsvetovali in naglasili. da je bolnik še zmerom potreben zdravljenja. Šele na ponovne prošnje ga je uprava odpustila. Ker pacient nikoli ni pokazal kakšnega nagnjenja k nasilnosti in nikoli nikogar ni ogražal, uprava od svojcev tudi ni zahtevala re-verza. Strahotne tragedije, ki se ie nato odigrala v Goriški ulici, žal ne more nobena instanca, nobena sila več izbrisati iz resničnosti. Naj bo zato vsaj svarilen primer vsem ljudem, da nasproti duševno bolnemu človeku nikoli ni preveč previdnosti in da je treba imeti več zaupanja v zdravnikov nasvet kakor v slepo sočutje svojega srca Ugotovitve o družinski žaloigri Okrog hiše št. 11 v Goriški ulici so se rale kmalu po tragediji množice Ijud-* a, ki so vztrajale pozno v noč. In davi prihiteli spet novi ljudje, vsepovsod v lici so se zbirale gruče, in razpravljali : »-esunjeni o usodi treh otrok, ki so jih ečinoma dobro poznali, in pa o okoliščinah tragedije. Kako se je odigrala žalo-igra, ni mogoče ugotoviti vseh potankosti, vendar so policijski organi po preiskavi doprinesli k žalostni zadevi dovolj jasnosti. Mirko Loeske, rojen 1899, je bil v sredo dopoldne doma, popoldne pa je spremil v službo svojo soprogo Jožico. Čez dan ni kazal prav nikakih znakov razburjenja ali abnormalnosti. Po 16. upi se jo vrača! nazaj domov proti Šiški. Doma je srečal na stopnišču pred vrati ključavničarja, ki je popravljal ključavnico. Tudi z njim je Loeske spregovoril ne-' .ij besed, nato pa je odšel v stanovanje. Otroci so bili doma, kajti vsi trije so bili kolani na ošpicah. Na otroke je pazila Mirkova sestra Kri- stina, ki je vodila družinici gospodinjstvo. Ko je prišel Mirko domov, se je odpravil v kuhinjo in si sam začel likati hlače. To še pomni sestra Kristina, ki se je slednjič morala odpraviti v mesto nabavit vse potrebno za večerjo. Kako se je nato odigrala tragedija, bo pač ostalo v bistvu nepojasnjena skrivnost. V mraku, duševnem mraku je nesrečni Mirko Loeske izvršil dejanje, katerega se najbrž nikoli ne bo prav zavedel... Nesrečnež se je po blaznem dejanju popolnoma preoblekel, odvrgel okrvavljene hlače in perilo, odprl vse omare, premeta! obleko v omarah in se oblekel v ženino DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja t« umivanj« Mmo Lavemier So«p Bftraoed- eue odlično milo kairakterieriinegia vonja, ki m dobro peni in varaj« kolo. Za brit j« ps »porablja eaimo Panaeeleii« va!j milo za britje (Shavrng Stick), najboljSe blago, antiseptično milo, k( omehča brado te prepireJa kožne infekcij e. KULTURNI PREGLED Pred ustanovitvijo Prirodoslovnega društva Za razširjenje in poglobitev prirodoznan-stva v naši ožji domovini je nemalega pomena sklep Prirodoznanske sekcije Muzejskega društva v Ljubljani, da ee osamo-osvoji in postane Prirodoslovno društvo. Ta sklep je dozoreval že dalje časa in je prav za prav nujna posledica vedno večjega razvoja prirodoslovnih raziskavanj in proučevanj na Slovanskem. Univerza nam je vzgojila in še vzgaja prirodoslovce, ki tudi po končanih študijah ČJtijo potrebo, ostati v znanstvenih stikih in imeti neko središče, ki bo organiziralo delo na področju prirodnih ved. V Ljubljani so se že za časa barona Zoisa razvijale prirodoelovne študij* ir. so cvetele pod bolj ali manj ugodnimi razmerami vse do danes. To delo še čaka svojega zgodovinarja; pokazalo bi se, da so naš' ljudjo na področju prirodoznanstva izvršili mnogo pomembnega in da ima priro-doslovje pri nas lepo tradicijo, ki se ji ni treba sramovati polag tradicije duhovnih ved. V Muzeiskem društvu so se zgodovinarji in prirodoznanci ločili v dve sekciji, kakor h jstrezalo vedno večjemu razmahu obeh panog. Vendar je bilo že v naprej opazno, da bo moralo priti prej ko mogoče do ustanovitve samostojnega Prirodoslovnega dru- štva. Ideja Muzejskega društva je bila lepa in vredna vse hvale v času, ko je društvo nastalo in do novejšega časa, ko ožji krog raziskovalcev prirode ni čuitil potrebe, odnosno pogojev velikopoteznejšega in smotrnejšega dela. S stalnim napredkom prirodnih ved v svetu in proučevanja prirode pri nas j? postajala ideja Prirodoslovnega društva, ki naj bi delovalo neodvisno od stare forme Muzejskega drjštva, čedalje a-ktual-nejša. Danes stojimo pred ustanovnim )bč-nim zborom tesa društva in ne dvomimo, da si bodo naši prirodoslovci ustvarili z njim ne le dostojno reprezentanco, marveč tudi važno znanstveno središče. Pravkar čitamo. da bo zagrebško Hrvatsko prirodoslovno društvo slavilo letos petdesetletnico obstoja. To društvo si je pridobilo velikih zaslug za prirodoznansko raziskovanje Hrvaške in za popularizacijo prirodnih ved na evoj-em jezikovnem področju Njegov strokovni organ »Glasnik« izhaja že od 1. 1886. in je postal znan tudi v tujem svetu. Od 1. 1911. izdaja društvo popularni mesečnik »Priroda«. Pri nas so bili prirodoslovci vse do danes združeni z zgodovi narii in so si delili svoj organ, kakor so mogli in znali. Nedvomno tSko sožitje ni bilo posebno koristno prirodoznancem, ki eo ej Obleko. Malo pred sedmo večerno uro je odšel od doma — in sicer baš tedai. ko je prišla v hišo njegova mačeha. Trkala je pri prednjem vhodu in čula baš tisti hip, da se odpirajo zadnja vrata. Takoj nato je ugledala visoko žensko, ki je odhajala čez vrt. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil to preoblečeni Mirko Loeske, ki je hitel v mesto ženi nasproti. V tem je prišla domov Kristina. Vso je ob vstopu v stanovanje pretresel grozovit prizor. Zavpila je na ves glas — in že so prihiteli tudi drugi hišni stanovalci in sosedje. Ob prežalostni krvavi sliki jih je prešinila groza. Očesa so se orosila, Kristina je krčevito ihtela. nekdo iz soseščine pa je umestno npi'mn'1, da je treba čimbolj obzirno obvestiti Loeskeievo ženo in vendar jo je bilo obenem treba tudi opozoriti k previdnosti. Ko je prišel Loeske do žene v uradu, ga drugi seveda v ženskem kostimu niso mogli spoznati. Gospa se je takoj dvignila in zapustila sta pisarno. Čeprav ii je mož spotoma govoril same zmešane besede, se je gospa Jožica držala dovolj junaško, povsem uravnovešeno. Čim pa je v Goriški ulici pred hišo opazila zbirajočo se množico, je v zli slutnji izgubila oblast nad seboj in «e je domala onesvestila. A spet se je obvladala. V stanovanju so oba že pričakovali kriminalni organi. Mož je tedaj še dejal: — Kaj se le zbirajo ljudje, kaj pa je? Tedaj pa so že pristopili k njemu kriminalni organi in nesrečnika vzeli v svoje varstvo. Prav tako pa so tudi odvedli soprogo Jožico, da ji prihranijo pretresljivi pogled na umorjene otročiče. Soprogo so spravili k sorodnikom, dočim so Mirka Loeskeja odpeljali na policijsko upravo. Na policiji je bil Mirko Loeske popolnoma strt. Zasliševali so ga policijski uradniki, pomenkoval pa se je z njim tudi policijski zdravnik dr. Avramovič. Nesrečni Mirko je odgovarjal, odgovarjal gladko, vendar pa nesovislo, zmedeno. Ob pogledu nanj in v razgovoru z njim je Lepi beli 2ob]e odločajo o uspehu smehljaja. Obdržati zobe v njihovi naravni lepoti je zelo enostavno, a znati je treba. Uporabljajte z|utraj in zvečer zobno pasto Chlorodont na suhi zobni ščetki. Zobna naslaga izgine^ zobje zasijejo v najlepši slonokoščeni barvi. Lepi beli zobje v smejočih se ustih imajo veliko privlačnost. Chlorodont se dobi povsod. Tuba Din 8.-, velika tuba Din 13. moglo biti takoj očitno, da je Mirko ves v objemu duševne teme. — Z ženo greva sedaj na dopust, otroci so pa že preskrbljeni, je dejal. Poslal *em jih v naročje in t' varstvo Materi Božji. O, saj jih imam tako rad! Pozneje je govoril, kakor da je še vedno na pošti v Trbovljah. Zagotavljal je prisotne, da ima preveč posla in da ne more dela zmagovati. Pravil je tudi, da zahteva v pisarni žensko moč. Naenkrat so je pa spomnil in dejal: — No, ker mi ne dajo ženske moči, se pa kar sam preoblečem in vršim službo še za žensko. Take zmešane odgovore je dajal ves čas zasliševanja. V uvidevnosti, da je itak vse zaman, so razgovor z Mirkom ob 23. zaključili. V teku noči so nato Mirka prepeljali v poseben zapor na sodišču, kjer bo počakal nadaljnjih odločitev. Policija je takoj danes predala tudi vse spise sodišču. Nato je prispela že v teku dopoldneva v hišo sodna komisija. Sodnik dr. Kresnik je ob asistenci zapisnikarja dr. Ermana popisal dejanski stan v vseh podrobnostih, nato pa odredil, da so ob 11.30 prepeljali nesrečne otročiče v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Tamkaj je sodni zdravnik dr. Suhar izvršil obdukcijo vseh treh trupelc ter ugotovil, da je nastopila smrt pri vseh trenutno, ker so jim bile prerezane žile dovodnice in goltančki. Pogreb nesrečnih otročičev bo jutri, v petek ob štirih popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. črni dnevi črnih revirjev 6000 lačnih otrok — 100 dojenčkov brez mleka — Vedno manj šihtov — Vprašanje bednostnega sklada Trbovlje, 26. aprila Odkar se je svoj čas mudila v revirjih uradna komisija, da preuči življenjske razmere izstradanih rudarskih družin, se v naši javnoti ni več izčrpno razpravljalo o nevzdržnem stanju, v katerem so črne doline. Komisija je na licu mesta zbrala mnogo gradiva, videla je mnogo v nebo vpijočih prizorov, toda odkar se je pred letom dni odpeljala, naše prebivalstvo nikdar ni imelo prilike občutiti, da bi bil imel njen obisk kakšen stvaren pomen. Danes se ne moremo niti skromno pohvaliti, da je vse ostalo pri starem. V tem času so se razmere silno poslabšale in prav te dni, ko so listi polni grozotnih poročil o veliki kakanjski katastrofi, se nad trboveljskimi rudniki zbirajo hudourni oblaki katastrofe, ki na svoj način ne obeta biti nič manjša kakor nesreča v Kaka-nju- Saj bi bilo v resnici težko odgovoriti na vprašanje, kaj je bolj strašno: ali biti v trenutku ubit ali pa po malem. Državna nabave so v aprilu občutno nazadovale nasproti marcu in je število šihtov spet zdrknilo na katastrofalni minimum. Zato se je pred dnevi spet odpeljala rudarska delegacija v Beograd. Zadnjega, torej prav za prvi maj, bodo rudarji pri izplačilu zaslužka za periodo od 1. do 15. t m. po večini prejeli »fale«, kakor smo včasih rekli pri nas: prazne plačilne listke, ker bo zaslužek komaj zadostoval za obligatne odtegljaje. Pri tem je najbolj neusmiljena ironija, da so med odtegljaji poleg prispevkov za bolniško in starostno zavarovanje zabeleženi tudi zneski za bednostni in za brezposelni fond. Trboveljski rudar, ki ob zaključku plačilne periode ne prejme niti pare, da bi mogel gladnim otrokom kupiti košček kruha, je še zadosti velik gospod, da mu odvzemajo davek za sklad, iz katerega naj bi se podpirali bedni in brezposelni. Tudi naše nacionalne strokovne organizacije so že storile korake proti temu. Brez smisla je, da plačuje naš rudar v bednostni sklad samo zato, da si kupi s tem moralno pravico, da gre potem lahko na občino prosit za bednostno podporo. Prav te dni je na socialni oddelek trboveljske občine spet silen naval prosilcev, družinskih očetov, mater, otrok. Ta nava' gotovo ne bo ponehal. Občine v revirjih upravičeno pričakujejo, da jim bo banska uprava pri nadaljnji delitvi bednostnega sklada dodelila znatnejše deleže kakor doslej. 2e nekajkrat se je iz naših krajev čula želja, naj bi banska uprava vrnila revirjem vsaj tiste vsote, ki jih pobere pri nas v bednostni sklad. Prav tako upamo, da se nas bo tudi široka javnost ki nam je že nekajkrat z dejanjem priskočila na pomoč, spet spomnila s kakšno akcijo. Da so pri katastrofalni nesreči, ki jo preživljajo naši revirji, otroci najbednej-ši izmed bednih, nam ni treba še posebej naglašati. Okrog 6000 otrok je v vseh treh črnih dolinah, ki jim očetje in matere ne morejo nuditi zadostne prehrane in ki bi jih bilo torej treba hraniti na javne stroške. Kakor se slabšajo razmere v rudnikih. tako se množi tudi armada teh malih stradalcev. Samo v trboveljski dolini je po evidenci domače občine dandanes 3204 stradajočih otrok, v občini Hrastni-ku-Dol 962, v Zagorju 1620. Mladinske kuhinje, ki so jih organizirali občinski prehranjevalni odbori v vseh treh dolinah, pa nudijo skromen obed komaj pičli petini te nesrečne velike armade: v Trbovljah 651, v Hrastniku in Dolu 138, v Zagorju 336. Dosedanji proračuni določajo, da bodo kuhinje vztrajale v sedanjem obsegu do konca šolskega leta. Kako bo potem, je za vse nas danes še odprto vprašanje. Spričo zmerom bolj naraščajočega praznovanja v jamah in zmerom večjega navala na kuhinje pa grozi nevarnost, da se bodo razpoložljiva sredstva izčrpala še mnogo prej. Poudariti je treba, da se po teh mladinskih kuhinjah hranijo samo šolarji. Za številno armadico otrok predšolske dobe, ki so še mnogo nežnejši cvetovi kakor učenci in mnogo manj odporni nevarnostim gladovanja, doslej pri nas ni še skoro nič ukrenjenega. Državna posvetovalnica za matere in dojenčke, ki posluje na Vodah, ima v evidenci 150 doječih mater, izmed katerih jih je okrog 100 potrebnih pomo- Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grencica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nedavno ustanovili svoje znanstveno glasilo in pričeli izdajati tudi poljudni mesečnik »Proteus«. V Zagrebu torej petdeset let Prirodoslovnega draštva, — pri nas šele vida-novitev novega ognjišča po opustitvi starega, primitivnejšim razmeram ustrezajoče^ skupnega gospodarstva v Muzejskem društvu! Ako bo novo Prirodoslovno društvo, ki se ustanovi na jutrišnjem občnem zboru, zbralo okrog seibe agilne organizatorje — in da jih bo, ne dvomimo, ker poznamo njegi ve iniciatorje — in če ga zadostno podpro vsi, ki jim je res do naSega kultjrnega naprei-ka, tedaj Domeni njegova ustanovitev novo fazo v organizaciji prirodoslovnih proučevani in raziskavanj med Slovenci. Prepričani smo, da bo novo društvo laže navezalo strokovne stike s podobnima organizacijama v Zagrebu in Beogradu tfr z njima vr«d izvrševalo naloge, ki jih prirodne vede zastavljajo celotni J-ngoslaviji. Predvsem pa bo slovensko Prirodoslovno društvo vodilo raz-iskavanja v naši ožji domovini, jih usmerjalo in navdaialo z novimi izpodbudami. 2e njegova strokovna knjižnic« bo nudila članom dragoceno pomoč. Posebno pomembne bodo tudi v bodoče njegove publikacije. Nalog ni malo: prepričani smo. da jih bo novo društvo izvrševalo z mladostnim vzgonom v korist naše celotne kulture. Osamosvojitev prirodoslovcev, njih odhod iz Muzejskega društva, bo v bodočnosti hočeš - nočeš postavila v ospredje tudi problem samostojnega Prirodoznanskega muze- je v Ljubljani. Sedanje sožitje pod isk> streho in upravo je takisto še dedščina prejšnjih primitivnejših razmer na Kranjskem in že zaradi tesnih prostorov otežkoča razmah prirodnih zbirk v muaeju, ovira velikopotezne jše raziskavanje in ne koristi ne tej ne oni panogi. Vsekakor bo z jstamovit-vijo Prirodoslovnega društva v L,ubljeni storjen korak naprej — korak, ki ga moramo kot kulturni kronisti samo pozdravit:! Propagandni teden v ljubljanski drami Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani bo priredila v dneh 6. do 13. maja vrsto predstav v drami po izredno znižanih cenah. Namen teh predstav je, dati vsem slojem možnost obiska gledališča ter pokarati delovanje in visoko umetniško stopnjo tega zavoda. Predstave naj vzbude v občinstvu, ki se sicer zaradi težkih denarnih razmer ne more zadostno zanimati za gledališke Drireditve, tisto zanimanje, ki bo obiskovalce predstav tega tedna privedlo ob razoisi novega abonmaja za sezono 1934./35. med redne gledališke abonente. Serijo predstav bo otvorila v nedeljo 6. mata Shavvova zgodovinska igra »S vel a Ivana« v režiji Bratka Krefta. Naslovno vlogo je kreirala uspešno ga. Mira Danilova, inseenacijo pa je izvršil arh. Franz. Tej predstavi sledi v ponedeljek 7. maja či. Toda ob skromnih sredstvih, ki so ustanovi na razpolago od občinskega prehranjevalnega odbora. lahko uživa podporo samo po 5 mater hkratu, ki jim razdeli posvetovalnica po 70 litrov mleka mesečno. Mislimo, da vse te številke dovolj nazorno prikazujejo, kako se godi dojenčkom na prsih gladujočih rudarskih mater. Razen obedov, ki se dele v mladinskih kuhinjah, razdeli Rdeči križ na vseh trboveljskih šelah 141 porcij mleka s koščkom kruha, v Hrastniku in Dolu pa 120 porcij. Kolo jugoslovenskih sester razdeli v Trbovljah po 65 porcij mleka dnevno. V Zagorju preskrbuje mladinska kuhinja 14 dojenčkov z mlekom. Če navedemo še, da trboveljska občina daje trem otrokom mleko na dan. da ga. restavraterka v tukajšnji rudniški restavraciji daje petim šolarčkom kosilo na dan, kar je edinstven primer zasebne dobrotljivosti pri nas, smo povedali pač vse, kar je storjenega za blaženje bede otrok v revirjih. Vse to je doslej skoraj samo kaplja v morje. Naši rudarji vendar še upajo, da se bo javnost v večji meri odzvala k'icu. ki se obupi o oglaša iz vseh naših jam: Na pomoč! Počastitev zaslužnega moža Vrhnika je počastila s častnim občan-stvom načelnika ljubljanskega sreza g. Josipa Znidarčiča za mnoge zasluge, ki si jih je stekel za povzdigo občin svojega sreza. Posebno v socialnem pogledu je storil g. Josip Znidarčič mnogo za vrhniško občino, ki izkazuje zaradi zastoja industrije 300 brezposelnih. Vneto je podpiral zgradbo vodovodov v občini in je njegova zasluga, da je dobil trg davčno upravo. Kjer le more, zastavi g. sreski načelnik roko za povzdigo in olepšavo rojstnega kraja Ivana Cankarja. Diploma sama, ki je razstavljena v ia-ložbi ljubljanske papirnice Tičarjeve v Še-lenburgovi ulici, je delo Maksima Gasparija. Ni to le diploma, temveč zgovoren list iz naše zgodovine. Zgoraj ie vsa potopljena v zarjo rojstna vas g. Josipa Znidarčiča, Renče pri Gorici. Pod njo idilična cerkev Sv. Trojice, poleg nje pa simboličen lik Vrhnike, noseč v rokah starodavni grb Nauporta, ladjo na valovih. Za podobo Vrhnike pa stoji dobri genij, ščiteč svojo varovanko in usmerjajoč njeno usodo. Vso sliko ovija trnjev venec pre-stalega trpljenja, poganjajoč rdeče rože, znanilke boljših in lepših dni. Tako je zajel umetnik v eno sliko usodo častnega občana in usodo naše domovine, kakor govori posvetilo: Beseda vžgana v nas Jarnejeva pravica: Krvava sraga po plačilu vpije. Trpljenje vse premaga, je resnica — znanilka zarje nam do Furlanije. To pomembno diplomo bodo izročili prihodnjo sr«»uo častnemu občanu člani vrhniške občinske uprave pod vodstvom skrbnega predsednika občine g. mag. ph. Stanka Hočevarja. Govorili bodo iz srca vsemu srezu, vsem tistim, ki so bili deležni Znidarčičeve zaščite in dobrote med svetovno vojno, ko je bil komisar v Ren-čah in sreski načelnik do 1920. leta v Sežani. In bo z njimi soglašal tudi kranjski srez, kjer so mnogi vidni sadovi desetletnega dela sreskega načelnika g. Josipa Znidarčiča. Tihotapstvosaharma Nedavno smo poročali o tihotapstvu saharina, ki bujno cvete na severni meji, osobito na odseku Maribor - Gornja Had-gona. Meje so seveda prav dobro zastražene in je kontrolna služba na višku. Saharin prihaja izključno iz Avstrije. Lani so ga cariniki zaplenili 360 kg, letos pa že 130 kg. Zaporna kazen znaša največ eno leto, dočim se denarna kazen suče v poljubni višini m tako lahko tudi okrog več milijonov, kar je pač odvisno od premoženjskih razmer prijetega in kaznovanega tihotapca. V okolici Kamnika je bil nedavno obsojen neki kmet na leto dni zapora zaradi tihotapstva saharina. Dostikrat pridejo seveda tudi tihotapci saharina v konflikt z obmejnimi stražami in je tudi izmed njih bilo na begu že več ustreljenih. Na Jezerskem so obmejni organi zaplenili pred tedni kar okrog 40 kg saharina. Na madžarski meji pa je zadnja leta precej razvito tihotapstvo madžarskega tobaka, Olge Scheinpft *?ore veseloigre v štirih d<»-janjih »Okence«, ki je imela pri vseh dosedanjih o-prieoritvah velik uspeh in vzbuja pravkar na Dunaju največje zanimanje. V torek 8. maja se ponovi blesteča Kr-ležesm drama »Gospoda Glembaje-v i«, ki so jo vzeli na splošno željo občinstva ponovno v repertoar in ki velja z eno naj-odličneje podanih del naše drame. Sreda 9. maja prinese ponovitev Wernerjeve veseloigre »Pravica do greha« z go. Miro Danilovo, eo. Nablocko, gg. Janom in Cesarjem v glavnih vlogah. Na praznik 10-maja se igra Klabundov elavospev ljubezni do domovine »Praznik cvetočih češe n j«, ki ga je postavil na oder režiser g. Ciril Debevec. To delo je s svojo globino, ču vet ven ostjo in globoko zajeto režijo i« interpretacijo doseglo v letošnji sezoni največ predstav in je bilo deležno tudi pri gostovanju v Celju popolnega in globok«>ga uspeha. V petek 11. maja se ponavlja Licn-tenbergova komedija iz uradniškega življenja »Kariera kanclista Vinciga«. ki se je zaradi svoje naturne preprostosti, s katero prikazuje dejanja in nehanja malega uradnika, izredno priljubila občinstvu. V soboto 12. in v nedeljo 13. maja pa pridejo na vrsto slovenske igre. V soboto bodo igrali Pavla Golie »Kulturno prireditev v Črni mlaki« delo, ki je zajeto iz naših malomeščanskih krogov in ki zabava s svojo rahlo in ljubeznivo satiro nad našimi družabnimi prilikami. V nedeljo pa igrajo Bratka Kreft« KJelJeke grofe«, pom- Jutri premiera: CECDLA R DE MILLEA mojstrovina nad mojstrovino »BURJA" REVOLUCIJA MLADINE Vsled velikega zanimanja za ta film rezervirajte vstopnice že dar nes za jutri! ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 iiomače vesti Ena o ptiču noju Tam v daljni, žarki Afriki, kjer j« še mnogo neizpreobrnjenih zamorcev in takisto mnogo neodkupljenih zamorčkov, živi prečudna ptica noj. Prečudna, da. Zakaj od davnine je že znano, da ptič noj na begu pred nevarnostjo vtakne glavo v pesek — potlej pa se lahko svet suče dalje, kakor se hoče. Raziskovati resničnosti trditve o tej nojevi navadi, nI naša naloga, ln tudi ni naš greh, če po resnici, ali pa ne, trdimo, kar pripovedujejo misijonarji in drugi raziskovalci Afrike: da namreč noj ne le skriva glavo v pesek, marveč tudi strahotno /pije. Oziroma narobe: najprej vrešči ln vpije, potem pa svojo betico porine v pesek. Pa naj bo pesek še tako razbeljen In neprijeten. In svet se vrti dalje. Nu, zdaj smo pa pri tistem, na kar naa je spet enkrat spomnil noj, kralj afriških ptičev. Zgodilo se je, da 8o brile nekatere občinske volitve v dravski banovini razveljavljene. Takrat Je »Slovenec« vreščal na široko, zelo na široko. Potem so se v tistih občinah vršile nova volitve. In potem? I nu, kaj bi govorili! O Izidih ponovnih občlnaklh volitev »8lovenec« molči. Noj Je vtaknil svojo bistro glavico v pesek. Pesek je vroč — toda »vet ae s«tče dalje... Površnike sliperje, trenchoate za gospode in obleke po meri dobite v veliki izberi in nizkih cenah pri FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica. ♦ Obisk Irskih socialnih delavcev. V Zagreb sta prispela odlična Irska socialna delavca O. Dommoghan, predsednik centralnega urada za delavsko zavarovanje v Dublinu, ln vodja zavarovalnih uradov Henderson, ki po naročilu svoje vlade proučujeta socialne zavarovalne ustanove raznih držav, da bi se po teh zgledih izvedla reorganizacija irskih ustanov te vrste. Odlična irska gosta si bosta ogttedala tudi nekatere bolniške ustanove našega delavskega zavarovanja. ♦ Kongres Zveze jugoslovenskih mest se bo vršil letos 7. in 8. septembra v naših obmorskih krajih. Jadranska plovltba bo namreč dala na razpolago svoj parnik »Prestolonaslednik Peter«, ki bo kongresi-ste od Sušaka naprej polagoma vozil ob obali in okrog Raba in KrKa. Parnik bo pristal v vseh večjih krajih ln bo tako kongreslstom prirejen najlepši itn najudob-nejši jadranski Izlet. ♦ Kongres jugoslovenskega društva za operativno medicino se bo vršil v Beogradu od 28. t. m. do 1. maja. Na sporedu so važne teme in vsi referati so najboljše izbrani, tako da pričakujejo prireditelji kongresa upravičeno najboljši uspeh. Glavne referate imajo profesor Kosti č, prima-rij Zlorschutz, dr. Simovič, prof. Bogdanovih in prof. Durst. Izmed udeležencev iz Ljubljane pa bodo predavali prof. dr. Zalokar, primarij dr. Minaf in primarij <*r Lavrič. ♦ Profesorski Izpit na vseučilišču v Zagrebu sta napravili gospe Jožica Tomšičeva iz Maribora in Katja Riharjeva, knjižničarka banske uprave v Ljubljani. ♦ Velik cerkven j koncert Čirilo-Metodo-vega hora ob času Zagrebškega ve-lesejma. Ob priliki pomladnega vel esej m a v Zagrebu bo 3. maja ob 19. uri v zagrebški katedrali velik cerkveni koncert, na kate>rem bo znano pevsko društvo Ciril-Metodov hor podal izbrana dela slovanskih cerkvenih komponistov. Sloves, ki sa uživa Čirilo-Metodov hor kot interpretatpr lepe staroslovenske cerkvene pesmi, jamči za umetniški užitek večera. Posetnikom vel esej ma v Zagrebu priporočamo obiek koncerta. Čirilo-Metodov hor odpotuje takoj po koncertu v zagrebški katedrali na daljšo turnejo po Bolgariji in Rumuniji. ♦ Stroške pogreba pokojnega predsednika slovenske pokrajinske vlade g. dr. Brejca bo, kakor nam sporočajo z banske uprave, po odredbi g. bana prevzela banska uprava, da se tudi na tak način priznajo nacionalne zasluge pokojnikove. pr>?no in zanimivo zasnovano sliko tedanje dobe. Narodno gledališče odpira s tem propagandnim tednom oonovno vse možnost občinstvu. da si ogleda komade, ki jih p m^r-da zam.,dilo in se poeluži izrednih ugodnosti v cenah. Razstave v Pragi Spomladanska razstava »J e d n o t e w y t-v a r n y c h u m e 1 c u« v Občinskem domu obsega 103 slike in 16 plastik. Medtem ko ie kiparski del razstave zaseden kakor obi-■rirno — posebno močno sta zastopana Ja--k'ib Obrovsky in Jtroslav Krepčik — prinaša instalacija slikarjev to spremembo, da so stopili v ospredje mlajši člani Jednote, in sic. Jar. Malineky. VI. Stribmy, J. Mul-trjs in J Cumpelik. Nobeden po po svojsko-etti in izrazni sili ne zavzema vodilnega potoži ia: sic^rso tehnično spretni, vendar pa ne preboiini in vodiln: umetniki. Reprezenian-(i Jednote ostajaio slej ko prej slikar 01-dfich Rlažirek z družino impresionistov (Pa rraška Lolek. Kav5n. Hudeček, Btib^ničekl m kiparja Ladislav Salom in J. ObrovskT Voveiše smeri uveljavliajo v Jedno-i Fr. Li-bal. Jan Koian in Fr. Michl, vndar prihaja-,o na razslsvah le z malo slikami do besede. Celotna višina te razstave je letos ne koliko (slabša: kriva ni samo izbira in to. ^a so prej omenjeno skupino postavili v ospredje, marveč je delno krivi tu Ji omejitev oTstnrn v razstavnih dvora.mh zakai v ♦ Smrt zaslužnega narodnega svečenika. V vasi Karanj, nedaleč od Užic, je umri 77 letni prota Stevan Popovič, ki je služboval v tem kraju 53 let Pokojni Stevan Poipovič se je rodil v Karani kot sin zelo revnih staršev. Pred dolgimi leti se je udejstvoval tudi politično in je bil v veliki ustavotvorni skupščini tudi poslanec nekdanje radikalne stranke. Ves čas svojega duhovniškega delovania pa ie bil najipožrtvovalnejši dobrotnik revežev. Vse, kar je imel, jim je razdal in umrl v visoki starosti kot siromak. Ogromna udeležba pri njegovem pogrebu je bila najboljši dokaz ugleda Ln spoštovanja, ki ga je užival v svojem domačem kraju ln širši okolici. ♦ Velik uspeh bosanskih čebelarjev. V vasi Blagaj, 12 km od Mostarja je središče bosanskega čebelarstva. Vas Blagaj šteje komaj tisoč duš, ki so razdeljene na okrog 200 domačij. Blagajčani so že od nekdaj navdušeni in napredni čebelarji. Pokrajina za čebelarstvo ni baš ugodna, umni bln-gajski čebelarji pa so vendar pridobili lani 150.000 kg medu. Mnogim je čebelarstvo sdini zaslužek in so bili tudi trgovci tako uvidevni, da so čebelarjem otvorili kr<*dit za vse potrebščine. ♦ Tečaj za debeloplodnl kostanj. V krškem srezu bodo v svrho pospeševanja gojitve debeloplodmega kostanja tečaji o precepljevanju in sicer: v nedeljo, 6. maja ob 14. v Nemški gori na posestvu Frana Babiča, 8. maja ob 11. na Čatežu pUme-lecke Besede«, je razstavil v Aleševi dvorani 31 slik v olju in 16 temper, akvnr ?!>v in kolo r: ranih risb iz najnovejše stopnje svo-iega razvoja. Rada je češki krajinir svoj-skoga izraba, umerjene palete in iomačno-stne nastrujenosti: značilno je, da ume.ie tuje vplive prelivati v lirični čar Alešove tradicije. Posebno priznanje si ie bil pridobil s svojimi zimskimi motivi in e slikami cvetoče pomladi, ki jih preveva nekaka srebrnkaeta barvitost. Na sedanji razstavi ima med drugim izredno masivno, a vzlic temu lirično sliko »Zimski dan«, v;nes so pa tudi poletni motivi in krajine okoli Prage in Berouna, v katerih je dosegel dokončen izraz korenito domače lirične menu-mentalnosti. Mednarodna razstava karika tur in humorja v poslopju »Manesa« obsega 536 številk in podaja predvsem obilen izbor umetnostno kvalitetne sodobne češke karikature. Fr. Kumka, Fr. Gellner. V H. Brunner. dr. Desiderius. Zd. Kratochvil. Jos Lada. Jo«. Čapek. VI. Rada. O. Sekor«. Jop. Novžk. Fr. Muzika O. Mrkvička, Ad. Hoffmeister. Ant. Pele, Fr. Bidlo — kakšen vesel in dovtipen orkester risarjev! V politično satiro sta zaostrila svoje risbe zlasti Pele in Bidlo. Politična satira, vsa prežeta z zlobo in mržnjo, je oos^bno zastopana na tj jih listih, tako predvsem pri znanem G Groszu. pri fotomontažistu J Heartfieldu in Iz Ljubljane u— v aoboto zvečer naj a« zgrne vsa narodno zavedna Ljubljana v veliko dvo-ran0 Unlona. Akademija pomladkov Jadranske straže Je najskrbneje pripravljena in bo zadovoljila prav vae. Začetek ob 20. V nedeljo pa val na Kongresni trg k tomboli. u— Jugoelovensko-bolgarska liga Ker ao pravila JugoslovemSko-bolgarske lige v Ljubljani odobrena, se bo vršil ustanovni občni zbor 2. maja ob pol 9. zvečer v dvorani Mestnega magistrata. Vabijo se vei prijatelji bolgarskega naroda, da v čim večjem številu vstopijo v društvo, čigar smoter je delovati na vseh poljih za zbli-žanje obeh narodov. Ustmene prijave prejema začasni tajnik dr. Stanko Jug vsak dan od 6. do 7. zvečer v redakciji »Jutra« Knafljeva ulica 5, II. nadstropje, lahko pa se tudi prijavi pismeno na omenjeni naslov. članarina se bo določila na občnenn zboru ter bo minimalna. u— Zaslužni skladatelj bratskega hiži-škosrbskega naroda v Nemčiji g. Bernjat Krawc se vrne v Ljubljano s svojega popotovanja po Jugoslaviji v petek ali soboto popoldne z brzovlakom ob 17.05. Opozarjamo na to gg. skladatelje in naša pevska društva z željo, da bi vzornega kulturnega delavca na kakršenkoli način pozdravili. — Zorko Prelovec, pevovodja Hubadove župe JPS. ia pMtec iu olcolca (c zdcava UavaUag,! Ona J« oproSčena od mnogokratno Škodljivega kofeina. Tutft otrokom In bolnikom dovoljuj« zdravnik kavo Hag. u— Ljudski simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra. V proslavo Bedricha Smetane, slavnega češkega mojstra, bo v ponedeljek 30. t. m. v unionski dvorani simfonični koncert, na katerem se bo izvajal ciklus simfoničnih pesnitev, ki je znan pod naslovom »M& vlast«. Ciklus obsega 6 delov, ki opisujejo deloma češko zgodovino, deloma pa lepoto češke zemlje. »Višegrad« nam slika življenje v slavnem gradu čeških knezov. »VItava« opisuje tek češke reke od njenega vrelca v češkem lesu mimo Matuške Prage pa do konca češke zemlje, kjer se izgubi v daljavo, »šar-ka« je zopet kos češke zgodovine. Karakterističen in neskončno lep opis češke zemlje je četrti del; »Iz čeških logov in gajev«. »Tabor« je staroslavno češko mesto, ki je bilo v 15. stoletju sedež Husitov. Mogočno doni koral: »Kje ste, božji bojevniki«. Sklepna točka cikla je »Blanik«, hrib, skrivajoč v sebi mogočno vojsko, ki bo rešila češko največjih težav. Koncert dirigira ravnatelj Mirko Polič. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 6 do 30 Din. u— Koncert Akademskega pevskega zbora v LJubljani, ki se bo vršil v ponedeljek 7. maja v unionski dvorani, bo prav gotovo izredna zanimivost v našem glasbenem življenju. Koncert Je posvečen slovenski narodni pesmi in sicer koroški in belokrajinski. Od belokraJLnskih h a rodni h pesmi bodo izvajane: Napojnica, Koleda (za Svečnioo), Tepežnica, Kresne (ciklus). Belokrajinsko kolo, Zeleni Jurij, Od hajao-ka Velje in Koleda (na Ivanje) vse v priredbi g. M. Tomca, ki Jih je poklonil Akademskemu pevskemu zboru za njegovo edicijo. Od koroških narodnih pesmi pa bo Akademski pevski zbor izvajal: zllsiki obredni ples »Visoki rej pod lipo«, ki Je silno interesanten, Marijo in mlinarja, Pastirsko. Od kneaa Marke, Druimeloo, 2ol-nlreko ta Pojdarn u rute. — Ker vlada za ta koncert med občinstvom zelo veliko zanimanje, se bo vršila predprodaja kart že od 1. maja naprej od 8. do 12. ln 2. do 6-vsak dan pred veliko unlonsko dvorano. u— Zanimivo predavanje o Gornjem Jadranu s skioptičmimi slikami priredi Zveza J za tujski promet v petek 4. maja v dvorani Delavske zbornice ob 20. Predaval bo g. ravnatelj Vrignanin s Sušaka. Vstop prost. u— Okrajna organizacija JNS za Vod- mat (bo imela redni letni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v gostilni pri »Maja-rončku«, Stara pot 1. Na občni zbor so vabljeni tudi minister g. dr. Albert Kra-mer, župan g. dr. Diniko Puc In podpredsednik sreske organizacije JNS g. dr. Josip Cepuder. Za člane je udeležba obvezna! u— Izmed komornih udruženj. kar Jih je v poslednjih letih koncertiralo v LJubljani, je brez dvoma na najboljšem glasu ta-kozvani Brandl-trio, kateremu stoji na čelu priznana izvrstna violinistka gospa Fa-nika Brandlova iz Maribora Koncerti Brandl-tria nam prinašajo vedno skrbno izbran in izvrstno naštudiran spored, tako, da je vsak koncert zase najpomembnejši umetniški dogodek. To moremo trditi z vso gotovostjo tudi o njihovem letošnjem koncertnem nastopu v Ljubljani, ki Dentosan je naša zobna pasta, tn zobni prašek Cisti dobiček se uporablja za zobno nego naših otrok. Velika tuba 12 Din, zavitek praška 3 Din. Zaloga: Drog. Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 bo v četrtek 3. maja v Huibadovi pevski dvorani. Sedeži po 10 Din, stojišča po 6 Din so v prediprodaji v knjigami Glasbene Matice. u— »Gospodična tajnica« v novi Izdaji. ZKD bo predvajala od danes dalje najboljšo Abrahamovo filmsko opereto »Gospodična tajnica« z Renato Mullerjevo v naslovni vlogi. Njena partnerja sta znani ljubimec Herman Thimig in slavni komik Felix Bressart. Film je poln veselja, smeha, zabave, očarljivih, opojnih popevlk in b0 na filmskem sporedu ZKD od danes dalje, vsakokrat ob pol 15. v prostorih »Elitnega kina Matice«. Cene so najnižje: 2.50, 4.50 in 6.50. Din u— Odpovedana predstava pri šentja-kobčanlh. Zaradi nenadne Obolelosti g. Karusa odpade jutrišnja premiera burke-satire »Vražji Rudi«. Prva uprizoritev te burke bo drugo nedeljo ob 20.15. u— Društvo »Tabor«. Pevske vaje danes ne bo. Vršila se bo jutri. Vsi! u— Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« priredi za svoj 151etnl obstoj Jubilejni koncert v petek 27. t m. ob 20. v dvorani Filharmonične družbe. u— Pred okrožnim sodiščem obsojeni tatovi. Zaradi tatvine 44 kg koksa v vrednosti 35 Din je bil neki že večkrat kaznovani delavec obsojen na 3 mesece in 10 dni strogega zapora. Koks Je bil ukraden na glavnem kolodvoru. V šentjakobski cerkvi Je 25. marca saušal odpreti nabiralnik za milodare neki brezposelni ključavničar. Bil je prepoden. Pred sodiščem se je zagovarjal, da je prišel v cerkev le molit da je celo v dobre namene daroval sv. Antonu 2 sveči in da je pri nabiralniku samo klečal. Bil Je obsojen na 4 mesece strogega zapora. Neki Jože Je pa lani ukradel posestniku Francetu Plosu na Vrhniki pri Ložu iz hleva konja, vrednega 3500 Din. Pretihotapil ga je čez mejo in prodal. V Italiji je bil zaradi te tatvine že obsojen na 14 mesecev težke ječe, sedaj pa Se v Ljuibljani na 10 mesecev. u— Dve tatvini v gostilnah. Včeraj ponoči Je vlomil tat skozi kuhinjsko okno v gostilniško sobo Marije Kobalove v Mostah. Odnesel je steklenico likerja, dva ključa pa še to in ono, kar je bilo pri roki Pod oknom Je izgubil umazano karirasto čepico. GostilničarkI Zdravki Habjanovl v Aškerčevi ulici pa je nekdo Izmaknil z mize v kuhinji ročno torbico, v kateri je imela okrog 2000 Din gotovine. Slavni cowboy Ken Maynard v zvočnem filmu divjega Zapada ^h meji Texasa Senzacija nad senzacijo! Bogati dopolnilni program! Danes ob 4., 7. in 9. uri. ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina: Din 4.50 in 6.50 Iz Celja e— Odlikovanje perutninarjev. V nedeljo »e je vršilo v narodni šoli na Teharju pri Celju slovesno odlikovanje perutninarjev, ki so razstavili kokoši štajerske pasme na mednarodni perutninarski razstavi v Beogradu. Sreski kmetijski reierent gospod Wernig iz Celja je izročil odlikovanim ko-košjerejcem g. šolskemu upravitelju J. Gosaku in ge. Pocajtovi s Teharja ter g. Pišku iz Creta kolajne in diplome za II. nagrado G. Wernig je v imenu banske uprave in sreskega načelstva čestital odlikovancem k lepemu uspehu ter je odlikovance m ostale kokošjerejce vzpodbujal k nadaljnemu smotrenemu delu pri reji staierske kokoši za sloves celjske okolice in v dobrobit našega kmečkega gospodarstva e— Francosko predavanje. Francoski krožek v Celju priredi danes ob 18. javno francosko predavanje v Narodnem domu. Predaval bo lektor g. Lecroiz iz Ljubljane o francoskem časopisju in o sodobnem časnikarstvu Vstop vsakomur prost. e— Zaključek samaritanskih tečajev. Kakor vsako leto, je sreski odbor Rdečega križa v Celju tudi letos priredil dva samari-tanska tečaja, in sicer osnovnega in nadaljevalnega. Tečaja sta trajala od 12. februarja do 22. aprila. Vsak teden sta bili po dve uri. Obiskovalcev in obiskovalk je bilo 77. Nadaljevalni tečaj je vodil g. dr. F»-scher, osnovnega pa g. dr. Podpečan. Tečaja sta bila zaključena v nedeljo dopoldne v Zdravstvenem domu z javnimi izpiti pod predsedstvom predsednika sreskega odbora Rdečega križa g. dr. Jura Hrašovca. Uspeh je bil prvovrsten. Po izpitih je pred" Radio kotiček LjuMjuoa, 27. aprila. Danes ob 19. stopi pred mikrofon državni tožilec g. dr. Julij FeilacUer, ki bo predaval o koroški narodni pesmi. če bi se kdo lotil opisa naše kulturne Koroške v preteklosti m sedanjosti in če hi hotel govoriti o kulturni tvornosti slovenskega ljudstva, bi prišel pri opisu sedanje dobe v veliko zadrego. Moral bi namreč ugotoviti, da naša slovenska Koroška izza zadnjih desetletij ni več aktivno zastopana v krogu slovenskih kulturnih delavcev. Zgodovinsko-kulturna slika je pač veliko lepša, da omenimo samo ustoličenje slovenskih vojvod na knežjem kamnu ob krnskem gradu v slovenskem jeziku, slovenske brižinske spomenike in celovški rokopis, ki so glavni spomeniki prve dobe kulturnega življenja slovenskega naroda V dobo procvitajoče slovenske prosvete bi prištevali Megiserjev slovar in njegove leposlovne liste. Koroška je bila tedaj kulturna zibel slovanstva. Izza zadnjih desetletij pa Koroška molči Nikakor pa ne bi hoteli s tem trditi, da je naša Koroška z dejstvom, da je kulturno pasivna, obenem tudi že kulturno mrtva. Najlepši glasnik koroškega samostojnega duševnega življenja je pa danes naša narodna pesem. Da se je je naše ljudstvo zopet oprijelo s staro ljubeznijo in jo ve ceniti, je eden najzdravejših pojavov našega narodnega življenja. Kje še živi ljudstvo, ki bi kot naše znalo v tej moderni dobi biti tako ponosno na svoj veliki zaklad pesmi in ki bi dalo temu ponosu toliko duška, kot naše vrlo koroško slovensko ljudstvo, ki še globoko korenini v svoji domači zemlji? sednik g. dr. Juro H našo vec v lepem nagovoru podčrtal pomen Rdečega križa ter orisal naloge samaritanov v miru in vojni Svoj nagovor je zaključil z vzklikom predsedniku Rdečega križa Nj. Via. princu Pavlu m kraljevskemu domu. številn: udeleženci sc se z navdušenjem pridružili temu vzkliku. *— Uradni dan Zbornice za TOI sa Celje in okolico bo v petek 1. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. e— Nesreča otroka. V SI mi« m pri Radečah je padlo v sredo 1 letna posestnikova hčerka Juiija Podlesnikova doma s stoia in si zlomila desno nogo. Otroka »o prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Daaee ob 1«.1$ in ».30 opereta »Bodi moja!« ln zvočna predigTa. Iz Maribora a— Nov »toini dekan. Za dekana la- vantinskega kapitlja je imenovan stoki i kanonik in vodja mariborskega bogoslovja g. Fran Cukala, a~ Razstava vajenskih bi pomočniških del. Pripravljalni odibor xa razstavo vajenskih in pomočniških del opozarja obrtniški naraščaj, da morajo biti dela ta razstavo do 15. maja končana in najpozneje do 18. maja dostavljena na razstavni prostor. Vsa nadaljnja navodila bodo sproti objavljena v listih. a— Ponovna razglasitev obvezniškega razporeda bo na teze ruskem vojaškem vež-bališču v nedeljo 29. t. m. vsakem vremenu od 7. do 18. Razglasitve se morajo udeležiti vsi oni obvezniki rojeni leia 1884 do vključno 191.2, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, ki se pa razglasitve razporeda 22. t. m- iz kateregakoli vzroka niso udeležili. Razglasitev razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj. Od te dol ž nosti so 'zvzeti oni, ki so se že zglasili t. m. nadalje stalno in začasno nesposobni vojni obvezniki, rezervni častniki Ln pa duhovni. Mestni avtobus bo vozil to nedeljo lz Glavnega trga ca tezensko vežrba-lišče In nazaj od pol 7. do 18. ure. a— V počitniškem domu kraljice Mariie pri Sv. Martinu na Pohorju bo letos sezt-na v naslednjih terminih: od 10. junija do 9. Julija, od 9. julija do 8. avgusta in od 9. avgusta do 7. septembra. Vremensia razmere so najugodnejše, po zdravstvenih vplivih pa za otroke z oslabelim organizmom v naši domovini ni mogoče najti boljšega letovišča. Za preskrbo otrok je vsestransko preskrbljeno in sta v koloniji stalno tudi zdravnik In sestra. Vse informacije daje društveno tajništvo v Mariboru, Str os smayerjeva ulioa 30-1. S prijavami pa Je treba pohiteti, ker »e obeta vroče poletje Ln bo tudi znižana oskrbnina privabila mnogo refiektantov. a— Nevarna igra. Iz Rač sc včeraj popoldne pripeljali v mariborsko bolnišnico 15 letnega posestnikovega sina Štefana Rajšpa. Mladenič se je igral z nabito fk> bertovko, ki se je po nesrečnem naključju sprožila ln mu je krogla razunesarila levo roko. a— Obup nad življenjem. V »trftunski ulici na Pobrežju si Je včeraj popoldne z britvijo prerezal vrat 51 letni delavec državnih železnic Ivan J. Moža že delj časa mori zavratna tuberkuloza in je sam hotel pri risarjih Godala in Beria. Hitler, Murseo-lini in Dollfuss, zlasti pa Tretje carstvo ee tu bičajo s kruto neizprosnostjo. (Medtem so bili morali na intervencijo poslanikov odstraniti nekatere karikature. Op. ured.) Usmerjenost teh satirikov je kajpak enostranska, ker eo nasproti slabostim lastnega tabora kar moči prizanesljivi. Primerjava med domačimi in tujimi satiriki nam kpže, da so češki karikaturisti krotkejsi in v rečji meri likovniki nego idejni propagatorji in satiriki; naše bolj zanima lepota in mikavnost linije, medtem ko pri tajih karikaturistih prevladuje nad formo tendenčna vsebina. Jaroslav Herbst. ki razstavlja v Feiglo-vi galeriji 43 slik v olju in 8 risj). je v naši upodablja joči umetnosti novo ime. V zreli moški dobi ee j>e pojavil slikar, ki ni šel skozi umetnostne šole. vzlic temu pa se je takoj uvrstil med resne avantgardiste. Herb-stov izraz je možat 'in trd. vendar ie na površju kraiin okrog Dušnika. cirkuških pri zorov, zatišij in ikon vidna tista lahna so nnra lirizma. ki po navadi označnr1 deln samoikov Herbstova prednost ie trdna kon-«trukciia slik, ki so lične in prikuone lasi nonekod bizarne. Vsekakor je treba Herb «ta kot samouka znatne likovno - umetno stne kulture in očitne nadarjenosti samo zdrav;ti» V Toni?Wem salonu je ra7«tav'la Zdenkp Burghauserjeva Po fakturi n j*n'> se zdi da je zapoznela ekspreeionistk? Slika ekstatičn* figure in dela z m^-v barvami. Ne gre Ji za upodabljanje resničnosti, marveč za nekako upodobljeno godbo, za versko mistične privide, za zasanjano resničnost. Razstavljena je tudi slika »Krajina v sanjah<. njeno najbolj osebno delo: zares, področje sanj in sanjskih ekstaz je njena prava domena. Kakor hitro preide v realni svet, postane neokretno trda, o čemer priča vneta pomladnih kompozicij. Adolf Vesely (Praga). Dragotin Kette. Včeraj je minilo 35 let, kar je umrl v 6tari cukrarni v Ljubljani edem izniod začetnikov naše Moderna, pesnik Dragetin Kette. Kettejeva zgodnja smrt je pomenila za našo literaturo težko izgubo. Ako pregl ■•"irrjcm^ delo. ki ga ie zapust.l ta komaj 231eini mladenič, ee tudi dan^s živo zavedamo, da vzdihi ob njegov« n grobu niso bili zgoli čuvstvena reakeua na snir* mlade« čljveka. Ni umrl samo miar človek, imrl ie tudi velik talent V kakšne globin-1 bi nač utegnil Dognati njegov bistri duh kako bi se šeie izpopolnil njegov ž-tedaj močni in ovojeki pesniški izraz Me-! nionirji naše moderne književnosti je Kette :zprva na i v Č obetal in tudi največ dsl: ne-ka*er' njegove lirične pesmi erotičnega in -aznoložeriifskeon značaja, lirične balade in •5on°ti so stvaritve, ki iim čas ne mor- d" ?iv«ga Kettcseva osebnost in delo še nista iovnli znana in ^cenjena. Aškerc je sicer •»nifcil za jirv) lVmio njegovih Pop^i" dali?) ''vod, ki na fe dokaf med^l in v vr^dnole nju Kettejevega pesniškega dela vprav plitev. O Kettej-u eo nadalje pisali Ivan Cankar. V. Zupan. N. Velikonja, Niko Zupanič in v >Slov. biogr. leksikonu« Frano- K>b-lar. ki je pedal na skrčenem prostoru šc najpreglednejšo sliko Kettejevega pesniškega razv/ja. Poet, ki ga je Cankar postavil yfc bok Goetheju in Prešerna, š06taiališSu. pa mu nikakor ni v okras in mu naiibrž tudi nikoli ne bo v korist. Na to m^sto spadajo jablane in hriške z visokim in ravnim deblom, potem pa bi bil bre-z dvoma dosežen obojni namen. Trhovefv t— Jadranski teden. Jadranska straža v Trbovljah priredi jutri v Sokolskem domu akademijo, pri kateri nastopa podmladek JS z enodejanko »Morski biseri«, s telovadno točko - »Morje Adrijansko« in deklama-cijami. Nastopi tudi »Trboveljski slavček«. Po akademiji bo za odrasle družabni večer, pri katerem sodeluje sokolski orkester, sokolska drama in oktet rudniških nameščencev t— Opereta »študentje smo« se ponovi zadnjič v nedeljo 29. t. m ob 16. kot ljudska predstava pri znatno znižanih cenah. Upamo, da bo ta velezabavna opereta tudi tretjič napolnila dvorano Sokolskega doma. Ir Ptiiia J— Tečaj za cepljenje kostanjev bo v ptujskem srezu naslednje dni: 29. t. m. ob 11. pri Sv. Barbari v Halozah in ob 15. v Leskovcu; 3. maja ob 9. v Juršincih; 6. maja ob 8. v Podlehmku in ob 15. v Maj-šperku. Tečaj bo vodil sreski kmetijski referent g. Zorčič. Priporoča se interesentom, da se tečaja udeleže, zlasti ker so v našem okraju podani pogoji za dobro uspe-vanje kostanja. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. 'in pol 21. gangsterski film »Radijska patrola«. Dodatek Foxov tednik. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po colnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v marcu Repertoar DRAMA a če tek ob 20. Petek, 27.: Zaprto. Sobcia, 28.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 29.: Gospoda Glembajevi. Izven. 7nižane r^np r»r! fi do 20 Din. Ponedeljek 30.: Zaprto. Začetek ob 20. Petek, 27.: Zaprto. r Sobota 2s : Poljska kri. A. Nedelja, 20. ob 15.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cen i. — Ob 20.: Madame Bjt-teirfly. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. BO.: Simfonični koncert: Meja domovina. Unionska dvorana. ★ »Celjski grofje«. V lanski sezoni :e im-> !a Krefiova zgodovinska drama »Celjski grofje« >ako velik uspeh in je bila ena najbolje obiskanih predstav vse sezon 5. Ponovno se uprizore »Celjski grofje« v soboto 28. t. m. po cenah od 6 do 20 Din. V ulogi Hermana nastopi g. Ivan Letvar, vsa ostala zasedba kakor običajno. Premiera v drami. Dne 2. maja se uprizori v drami noviteta »Mojster Anton Hit«, tragedija v 10 slikah. Prevod komada, katerega snov f? povzeta iz kmečkega življenja, "je oskrbel dr. Šmalc. Delo je izredno zanimivo, po svoji vsebini napeto, dejanje pa je odlično zasnovano po interesantnih ii-kih. Uprizoritev stavi velike zahteve tehničnega značaja. V posameznih ulogah je zaposlen ves dramski ansambel z g. Kra-liem in go. Miro Danilovo v glavnih ulogah. Režijo ima g. prof. Šest. Puceinijeva opera »Madame Butterfly« spada med najbolj repertoarne oper? vse svetovne literature. Trvič v letošnji sezoni se poje v nedelio. 29. t. m. V naslovni ulogi gostuje ga. Gita Gjuranec, članica zagrebške opere. Napovedano gostovanje Ade Poliakove ie moralo odpasti zaradi tega. ker ie gospa umetnica obolela v Zagrebu. Nedeljska predstava je izven, veljajo znižane operne cene. Začetek točno ob 20. Mariborsko gledališče Začptpk ob 20 Petek, 27.: Zaprto. Sobota. 28.: Stari grehi. Premiera. V korist Združenja gledaliških igralcev. .Vedeli. 29. ob lo.: Viiolioa z Montmar+ra. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve. * Igralci za svoj penzijski fond. V soboto. 28. t. m. uprizore mariborski igralci za svoj oenziiski fond zabavno veseloigro »Stari grehi« v režiji J. Kovica. Prosimo vse ibonentp in ljubitelje gledališča, da nagradim po$t°ni trud igralcev med s>p?ono s tem. !a nolnoit^vilno obiščejo predstavo. Vstopnice so na rp.Tpolarro nri oledrJiSk? blagajni. Generalna direkcija carin je pravkar sestavila podatke o gibanju naše zunanje trgovine v letošnjem marcu. Iz te statistike je razvidno, da se je v preteklem mesecu naš izvoz v primeri s februarjem znatneje dvignil in da je bil tudi precej večji nego lani v istem mesecu. V marcu smo izvozili za 333.2 milijona Din blaga nasproti 269.9 milijona Din v februarju in 232.7 milijona Din v januarju. Ce pa primerjamo podatke o našem izvozu v marcu z ustre-zajočimi podatki za isti mesec zadnjih dveh let, tedaj dobimo naslednjo sliko: izvoz v tonah v milj. Din marc 1932 179.154 212.7 marc 1933 212.622 55.8 marc 1934. 304.4 333.2 Kakor vidimo, je bil naš Izvoz v letošnjem marcu po količini za 43 odstotkov večji nego lani in po vrednosti za 30 odstotkov. V primeri z marcem 1932 Je bil po količini za skoro 70 odstotkov večji ln po vrednosti za 56 odstotkov. Glavni predmeti našega Izvoza v marcu so bili: pšenica (2.4 milj. Din) koruza (60.2). otrobi (3 0), suhe *<=.Sp11e r4S), hmelj (4.0), konoolja ffl.O), konji f5 5). goveda (89), svinje (11.4) perutnina (12.4). sveže meso '5.9), jajca fl6 9) sirove kože (6.8). kože od divjati '4.0), drva r2.0). gradbeni les (61.0). oglje (1 6). pragovi (1.9). izdelki iz lesa (4.6), kalcijev karbid in cianamid C5.2), cement (6 1), baker (51.2) in rude (8.1). Prav občutno Se je v marcu dvignil naš Izvoz koruze, ki je dosegel 8.039 vagonov v vrednosti preko 60 milijonov Din (lani v marcu 4.220 vagonov v vrednosti 31 milijonov Din). Prvikrat po novi letini smo v marcu tudi izvozili nekoliko pšenice, in sicer 243 vagonov. Razmeroma velik 1e bil tudi izvoz otrobov, ki je znašal 542 vagonov v vrednosti 3 milijonov Din (lani 71 vagonov za 0.6 milijona Din). Izvoz lesa se je nadalje ugodno razvijal in smo v marcu izvozili 7.550 vagonov lesa (lani 5.942 vagonov) v vrednosti 61.2 milijona Din (lani 44.6). Tudi izvoz drv Je oil večji, saj smo izvozili v tem mesecu 1.220 vagonov drv (lani 861) v vrednosti 2 milijonov Din (lani 1.3). Izvoz lesnega oglja se je gibal na lanski višini, precej pa se je dvignil izvoz pragov, ki je lani padel na minimum y marcu smo namreč izvozili preko 38.000 pragov (lani le 2.700). Izvoz izdelkov iz lesa pa je znašal 276 vagonov (lani 105) v vrednosti 4.6 milijona Din (lani 1.6). Izvoz živine se Je gibaj približno na lanski višini, le izvoz svinj je bil precej manjši, kajti svinj smo v marcu iz\«zili le 9.482 komadov nasproti 19 893 komadom v lanskem marcu, zato je tudi vrednost padla od 19.2 na 11.4 milijona Din. Dvignil pa se je izvoz perutnine od lanskih 7.2 na 12.4 milijona Din. Izvoz jajc je bil po količini sicer le za malenkost manjši nego lani, vrednost pa Je padla od 22 8 na 16.9 milijona Din. Končno je še omeniti znaten Izvoz bakra, ki je v tem mesecu dosegel 51.2 milijona Din nasproti 27.1 milijona Din v lanskem marcu Zmanjšana aktivnost trgovinske bilance Kakor smo opažali že prejšnje mesece, se je letos tudi naš uvoz znatno povečal. V marcu se je dvignil celo na 325.2 milijonov Din nasprot' 23-2.9 v februarju in 259.7 milijonov Din v januarju. V primeri z tem-sk;m letom, ko smo v marcu uvozili !e za 2^6.9 milijonov Din biaga, se je naš uvoz po vrednosti dvignil za skoro 32 odst. Zaradi razmeroma visokega uvoza je bila na ša trgovinska bilanca v marcu navzlic znatnemu izvozu le za 8 milijonov Din aktivna. V prvem letošnjem četrtletju ie znašal naš skupni izvoz 835.8 milijonov Din nasproti 712.5 milij. Din v lanskem prvem četrtletju in 634.6 milij. Din v prvem četrt-'etin 1932 V primeri 7 !ansk:m prvim četrt letjem je bil letos ra= izvoz po vrednosti za 17 odst. večji, v primeri s prvim četrtletjem 1932. pa za 32 odst Naš uvoz pa je znašal v prvem letošnjem četrtletju 817.8 milij. Din nasproti 599.1 milj. Dm v lanskem prvem četrtletju in 703.0 milj. Din v prvem četrtletju predlanskega leta. Povečanje uvoza v primeri z lanskim letom znaša torej 36.5 odst. Naša trgovinska bilanca je bila v prvem letošnjem četrtletju aktivna le za 18 milijonov dinarje*-, dočim je lani znašala v prvem četrtletju aktivnost v istem razdobju 113.4 milij. Din. Razvoj zaposlenosti v Jugoslaviji V včerajšnji številki smo objavili podatke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani o razvoju zaposlenosti v posameznih produkcijskih strokah v teku marca. Sedaj simo prejeli od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ustrezajoče podatke za vso državo, seveda za mesec februar. V februarju je biLo v naši državi povprečno zaposlenih in pri organih Osrednjega urada zavarovanih 495.051 delavcev in nameščencev, t. j. za 9679 delavcev več nego v istem meseou prejšnjega leta. Kakor v prejšnjih mesecih, tako nam kaže tudi statistika za februar v primeri z lanskim februarjem največje nazadovanje v gradbeni stroki. Pri visokih gradnjah je bilo v tem mesecu 5468 članov ali 44% manj zaposlenih nego lani; pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradlb pa je bila zaposlenost letos v februarju za 4074 ali 21% manjša nego lani. Poleg gradbene stroke beleži občutno nazadovanje članstva tobačna industrija, ker je leto6 število zaposlenih delavcev za 4440 ali za 30% manjše nego lani, in industrija za predelavo usnja (—1516 članov ali 8.6%). Med produkcijskimi panogami, ki beležijo najobsežnejše zboljšanje zaposlenosti v primeri z lanskim februarjem, je na prvem mestu šumsko-žagarska Industrija (lesna produkcija). Kakor je to zboljšanje razveseljivo, tako je na drugi strani treba upoštevati, da to zboljšanje ni toliko posledica pravega zboljšanja konjunkture, temveč je pripisati predvsem ©kolnosti da se je v prvih letošnjih mesecih povpraševanje po lesu z našega najvažnejšega tržišča Italije silno dvignilo, ker so se italijanski trgovci in veliki konsumenti v pričakovanju znatnega povišanja uvozne carine v naglici zalagali z blagom. Zboljšanje konjunkture v naši lesni stroki, ki se kaže v naraščanju števila zaposlenih delavcev v Konferenca lesnih izvoznikov v Zagrebu V sredo se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov lesne industrije in lesnih izvoznikov iz Hrvatske, Sušaka in Ljubljane, ki je razpravljala o situaciji, ki je nastopila za naš lesni izvoz po znanem občutnem povišanju italijanskih uvoznih carin. Ta sestanek je imel značaj nekake predkonference. V nedeljo se "bo namreč vršila v Zagrebu širša konferenca, na kateri bodo zastopani vsi lesni lin te resen ti iz naše drave. Te konferenc« se bo udeležil tudi minister za šume in rudnike dr. Milan Ulmansky. Na sestanku, ki se je vršil v sredo, so navzoča predstavniki našega lesnega gospodarstva obširno razpravljali o nastaiem položaju. Carinske postavke so tako visoke. da zaenkrat onemogočajo vsako poslovanje z Italijo. Pa tudi če se bodo cene lesu v ItaJijft dvignile, bo še vedno hudo prizadeto naše iesno gospodarstvo, kajti sedanje carine pomenijo v mnogih primerih nad 100-odstotno obremenitev vrednosti blaga na naših nakladalnih postajah. Odpadi!a bo predvsem možnost izvoza pri daljših relacijah. Na konferenci se je razpravljalo tudi o vprašanju skupne organizacije vsega našega lesnega gospodarstva, ki naj bi urejala naš izvoz po načelih, ki jih je postavil Stalni mednarodni odbor za ies na Dunaju. To organizacijo celotnega našega lesnega gospodarstva »bi bilo treba že davno ustanoviti in se je stvar pri nas zavlekla zaradi nerazumljivega odpora nekaterih interesentov. Izražena je bila bojazen, da taka organizacija ne bi prinesla zaželienih rezultatov, če ne bi bila docela avtonomna. Italija je povišala carine na les na pritisk italijanske lesne industrije in gozdnih posestnikov. ki so zarad' medsebojnega zbujanja cen sosednih držav pri izvoznih kupčijah z Italijo izgubili možnost rentabilnega lesni stroki, je torej le prehodnega značaja in bo temu ziboljeanju sedaj, ko je povišanje italijanski uvozni carin že Izvedeno, gotovo sledila občutna reakcija. Od januarja na februar je število v šumsko žagarski industriji zaposlenega delavstva narastlo od 35.008 na 42.332; leto« v februarju je bilo število v tej stroki zaposlenega delavstva za 8872 ali 26.5% večje nego lani v istem mesecu. Pri tem pa je zanimivo, da se ta trenotna konjunktura zelo malo pozna v dravski banovini in da odpade skoro ves prirastek na ostale dele države z gozdno produtkcijo. V primeri z lanskim februarjem Je bilo letos v februarju število gozdno-žagarskega delavstva v dravski banovini le za 4% večje (dvignilo se je le za 203 na &62S); v ostalih delih države, torej predvsem v Bosni, Hrvatski In Gorskem Kotaru, pa je bilo leto« v februarju število delavstva v gozdno-žagar-«k| industriji za 31% večje nego lani (dvignilo se je namreč za 8569 na 36.704.). Te številke nam znova dokazujejo neupravičeno trditev »Narodnega blagostanja« češ, da gre zboljšanje v lesni stroki nredvsem na korist dravske banovine. Druga stroka, ki beleži relativno največji prirastek članstva nasproti lanskemu februarju je tekstilna. V tej stroki Je bilo letos v februarju zaposlenih 38.6+5 delavcev; od tega 11.809 v dravski! banovini. V primeri z lanskim februarjem je to število za 6703 ali za 20% višje; od tega prirastka članov odpade 2428 na dravsko banovino ln 4275 na ostalo državo. Znatnejši prirastek članstva je zabeležiti tudi v industriji papirja (+680 ali 18%), v industriji usnja in gume (+511 ali 15.5%). v industriji kamenja ln zemlje (+1458 ali 13.3%), v kemični industriji (+1092 ali 11.3%), v oblačilni Industriji (+1873 ali 9.2% Ln v grafični industriji (+442 aH 5.9%. obratovanja. Na konferenai je bilo izraženo mnenje, da je v interesu vseh držav, in tudi Avstrije, da Italija zopet zniža sedanje pretirano vi'soke carine. Ce pa naj 'bi sedanje carine dalj časa obveljale, potem ie treba za prehodno dobo zahtevati od Italije enako preferenco, kakor jo uživa Avstrija. Povišanje italijanskih carin posega globoko v trgovinsko-politaone odnošaje med našo državo in Italijo, ki sloni na klavzula o največjih ugodnostih, saj je les naš glavni izvozni predmet v prometu z Italijo. * Najvažnejše nove carinske postavke na les smo že pred dnevi objavili. Celotna seznam novih italijanskih carin na les je zelo obširen in obsega naslednje postavke: Navadni ies: 1. okrogel les, bukov in kostanjev 3 lire na 100 kg, ostali 2.25 Mre; 2. tesan les, bukov in kostanjev 8 lir, ostali 6 lir; 3. rezan le«, bukov in kostanjev 12 Ir, ostali 9 lir; 4. deščice za zaboje 25 li.r; 5. tanke deščice do 3 mm detbaline 35 Kr; 6. obroči za sode 4 lire. — FinI les: 1. okrogel 4 lire; 2. tesan 6 Kr; 3. rezan 16 lir; 4. tanke deske do 3 mm 40 lir, do 1 mm 60 lir. Lesni izdelki: doge 10 lir, vesla 10 Kr, brzojavni drogovi brez skorje 11 Kr, izdelani brzojavni drogovi 13 lir, impregnira-ni 15 lir, drva za kurjavo 2 liri, parketi 45 lir. Za testone je določen uvozni kontingent 35.000 ton. za tavolete odnosno pako-ne pa kontingent 12.000 ton._ Omejitve pri odpuščanju delavstva v češkoslovaški Na podlagi pooblastitvenega zakona je češkoslovaška vlada te dni izdala uredbo, 9 katero se omejujejo odpusti delavstva v velikem številu (redukcije) in se na novo urejajo odoovedni roki Uredba, ki bo veljala do 30. junija prihodnjega leta. določa, da mora podejtnik, k: hoče svoj obrat ustaviti 7& več kakor 7H 14 dni ali če ho- če svoje delavstvo odpustiti v večjem številu, to prijaviti oblastvom. Za odpuščanje delavstva v velikem številu se smatra, če podjetje, ki ima manj nego 700 delavcev, odpusti 15 odst. delavcev, najmanj pa 10 delavcev, odnosno če podjetje z več kakor 700 delavci odpusti 10 odst svojega delavstva. Ce ima podjetnik namen izvesti tako redukcijo, mora 14 dni prej to prijaviti okrajnemu političnemu oblastvu in obrtnemu inšpektoratu. Politično oblastvo bo nato brez odlašanja pričelo postopanje m bo poklicalo na posvetovanje predstavnike podjetja in delavstva, predstavnike obrtnega inšpektorata in zastopnike delodajal-skih ter delojemalskih organizacij. Skušalo bo predvsem preprečiti omejitev obratovanja ali doseči sporazum da bi se v določenem turnusu poslalo delavstvo na začasen dopust. Če ne pride do sporazuma, mora oblastvo definitivno izdati odlok v teku 14 dni. Ce oblastvo odloči, d« odpuščanje delavstva v velikem številu ni osnovano, tedaj delodajalec redukcije ne sme izvesti. Kadar namerava podjetnik ustaviti ves obrat za več kakor 14 dni. toda ne za več kakor tri mesece, tedaj se omeii intervencija oblastva na poizkus poravnave. Kadar pa gre za ustavitev obrata za vec kakor tri me^ce, mora podietk to prijaviti ministrstvu za socalno politiko in onim ministrstvom. v čii;b komnetenco spada Horično podjetie. Ministrstvo preišče potem zaae-vo :n odloča o upravičenosti opustitve obrata Ce ne pride od'očitev od ministrstva v teku 6 tednov, se to smatra za dovoljenje opustitve Prej pa podjetnik ne sme odpustiti delavstva, razen če izplača delavstvu polno mezdo za tri tedne v naprej. Kadar podjetnik opusti prijavo redukcije delavstva ali opustitve obrata, te-dai morajo oblastvo uvesti postopanje. Če oblastvo potem ne dovoli redukcije ali opu-st:tve ob-ata odnosno če ne pride do sporazuma. tedaj je podjetnik dolžan plačati reduciranemu delavstvu 14 dnevno mezdo, pri opustitvah obrata pa mezdo za 3 tedne. Uredba vsebuje tudi naslednje splošne določbe o odpovednih rokih. Pri trajni opustitvi tvorniškega obrata »e prične odpovedni rok z dnem. ko je bilo izdano tozadevno dovoljenje, če pa ni bilo izdano nikakršno dovoljenje, po treh tednih od dneva, ko je podjetje prijavilo opustitev obrata. Odpovedni rok znaša pri delavcih, ki so služili v podjetju 5 let, 2 tedna, in za vsakih nadaljnjih 5 let zaposlitve še po en teden, največ pa 6 tednov. Pri nameščencih v višji službi znaša odpovedni rok pri 15 letnem službovanju v dotičnem podjetju 2 meseca, pri službovanju do 20 let 3 mesece in pri službovanju preko 30 let 5 mesecev Ti odpovedni roki se tudi pogodbeno ne dajo zmanjšati. Izjema glede odpovednih rokov velja le, če podjetje najame nameščence samo za prehodno dobo do največ 4 tednov. Gornje določbe »e ne nanašajo na sezonska podjetja in za podiet-ja, ki obratujejo le določene mesece v letu. _ ____ Gospodarske vesti = Razširjen češkoslovaški hmeljski pro-venijenčni zakon. Te dni je češkoslovaška poslanska zbornica sprejela novelo k hmeljskemu provenienčnemu zakonu, s katero se dolžnost signiranja hmelja razširi tudi na oni hmelj, ki se porabi v državi sami. Doslej je bilo signiranje obvezno le za hmelj, ki se izvaža. Istočasno vsebuje novela k zakonu tudi določbe glede obsega hmeljskih nasadov. V bodoče bo treba za vsako ureditev novih nasadov oblastveno dovoljenje. Ta dovoljenja pa se bodo izdajala predvsem le v primerih, če bo hmeljar z novim nasadom nadomestil stari nasad. Nadalje določa novi zakon, da pred 15. julijem ni dovoljena nobena prodaja novega hmelja. Narodna banka 4100, 4080 zaklj., Priv. agrarna banka 209, 204 zaklj. Dunaj. Državne železnici 14.05, Trboveljska 11.73. Alpine-Montan. 11.20. Borze 26. aprila V skladu z zunanjimi notacijami sta se danes na ljubljanski borzi občutneje okrepili devizi Newyork in Berlin, prav tako notirata nekoliko višje devizi London in Trst. Avstrijski šilingi v privatnem kliringu notirajo 9.35 do 9.45 (v Zagrebu promet 9.45, v Beogradu 9.47). Za angleške funte je bilo v privatnem kliringu povpraševanje po 253 (v Zagrebu promet 254.25). Za španske pezete je nadalje povpraševanje po 6.40 (v Zagrebu 6.15 denar v Beogradu 6.70 blago). Grški boni pa so se nudili v Beogradu po 33.25 in v Zagrebu pa po 32. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda danes zaključena po 307 (v Beogradu po 307 in 304). 7 odst. Blairo-vo posojilo je nekoliko popustilo in je bilo zaključeno po 49.50. 4 odst. agrarne obveznice pa so se trgovale po 36. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2315.96 - 2327.82, Berlin 1340.14 - 1350.94. Bruselj 8C0.02 -803.96. Ojrih 1108.35 _ 1113.85, London 174.86 — 176.46. Newyork 3380.50-3408.76, Pariz 225.88 - 227.—. Praga 142.17—143.03. Trst 291 01 — 293.41 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 —9.45. Zagreb. Amsterdam 2315.96 — 2327.32, Berlin 1340.14 — 1350.94, Bruselj 800.02 do 803.96, London 174.86—176.46. Milan 291.01, do 292.08, Newyork kabel 3402.50—3430.76. 3380.50 - 8408.76, Pariz 225.88 _ 227, Praga 142.14 — 143, Odrih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.38, London 15.80, New-york 307.50, Bruselj 72.1750, Milan 26.28, Madrid 42.2250. Amsterdam 206.95, Berlin 121.20, Dunaj 57.20. Stoekholm 81.45. Oelo 79.35. Kobemhavn 70.50. Praga 12.84. Varšava 58.3550. Bukarešta 3.05. Dunai fTpčaii v priv kliringu.) Beograd 10-73, London 27.63. Milan 90.76. NevTork 535.91, Pariz 36.59, Praga 21.74. Curih 174.33. 100 S v zlatu 128 S paD. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 305 — 908, 7*/» investicijsko 70 - 72, TU Blair 50.50 - 51, £P/o Blair 52 — 53, 7% Drž. hipotekama banka 65 — 67. 4«/» agrarne 34.50 — 35-50. 6% begluške 53.75 — 54.50. Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda 305 _ 307. 7°/o investicijsko 71 den., 4 't. agrarne 36 - 37. 7«/. Blair 49.75 - 50.50, 8a/o Blair 52.75 — 54. 7°/« Drž. hipotekama banka 67 bl.. 6«/» begluške 53.75 — 54.25: delnic*: Priv. agrana banka 205 — 210. Se-čf»rana Osijek 130 - 150. Trbovlje 99 - 100. Beograd. Vojna škoda 307. 304 zaklj., za september 305 zakli.. investicijsko 71 7/ikl'i., -V'" agrarne 36. 37.25 zaklj., 6"'« bee-i„Ske' 54 zaklj., 7*/o B:«ir 50.25, 50 zaklj.. Blagovna tržišča 21TO + Chicago, 25. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: sa maj 75.75, za julij 75.75, za eeiptember 76.875; koruza: za maj 45.125, za julij 47.75 + Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaklja5en le bil 1 vag. pšenice in 1 vagon koruze. Nudijo se (vse za slovensko onstaio »lafcljivo » 30 145 — 147.50; banatska. 77 ke po 150 do 152.50; koruza (po navadni tarifi): nova času orimerno suha « kakovostno .friririio za april po 117 50 — 120; nova, popolnoma suha. za maj po 125 — 127.50; moka: baska ,0« po 240 — 242.50. banat«k* lo 250 do >52.50 + No 'osadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca neepremenjena. Promet je bil slab. Pšenira: baška. okolica Novi Sad. srednje-baška. sremska 96 — 98; okolic« Sombor 95 _ 97- sremska 98 _ 100: eomi^baška 97 — 99; baška potiska in ladja Tisa 100 do 102: baSka ladja B^ej 99 - 101_gor-njebanatska in iužnobanatska 93 — 95. — Oves: baški 54 — 56. banatski 53 — 55: fiiemski in slavonski. 65'66 kg 72.50 - 75. pomladni, 67'68 kg 82 — 84 - Koruza: baška in sremska stara 74 — 76; nova s kakovostno garancijo 68 — 70; nova za maj 70 — 72; banatska nova z gar. 66 — 68: ba>ke ladia B^ei 69 —71; ladja Tisa. Dunav 70 — 72 — Moka: baška. banatska »r>g« in »Oger« 165 — 185; >2« 145 — 165. 125 — 145; >6< 107.50 - 117.50: »7< 80 — 90; »8< 77.50—85; sremska, slavonska ,0e« in >0as< 162.50 - "72.50; »2< 142.50 do 157.50. »5« 12250 — 142.50: >6« 105 do 115: >7« 80 — 87.50; >8< 77.50 - 82.50. — Otrobi: baški 71 — 73; banatski 68 — 70- Znamenita športna igrišča V zadnjih letih so skoraj po vseh evropskih deželah zgradili več velikih stadionov, toda največji je brez dvoma še zmerom Wembleyev stadion v Angliji. Tribune na tem priprostem nogometnem igrišču so tako ogromne, da se tujcu, ki jih vidi prvič, zdijo kot ogromna reprezentativna poslopja. Značilno za Wembley je dejstvo, da ima ta stadion, ki je vso sezono pokrit z najidealnejšo zeleno rušo, samo nogometno igrišče, medtem ko se večja novejša igrišča gradijo običajno za več panog hkrati. Prostora jo na tem stadionu za 100.000 gledalcev, kar pa je za velike nogometne prireditve (kot n. pr. za pokalni finale in slično) še mnogo premalo. Prostori za občinstvo so razdeljeni v 80 blokov, v katere so dohodi strogo ločeni, tako da sc človek kljub ogromnim dimenzijam prav lahko orientira. Posebej je treba povedati, da Imajo novinarji v tem stadionu najidealnejše prostore; v ostalem je ta stadion edini v Evropi, ki ima takoj za tribunskimi sedeži svoj poštni urad. Čudovito lepa športna naprava je tudi dunajski stadion v Pratru. Ves kompleks je seveda mnogo manjši kot v Wembleyu, zato pa ima prikupno okolico, okoli \Vembleya pa je vse nekam pusto, sivo, dolgočasno. Kadar je drevje zeleno, je res prijetno sedeti na številnih nekritih sedežih tega stadiona, ki pa ima prav tako kot wembleyski za primer nevihte za 60.000 oseb prostora pod kritimi tribunami. V ostalem pa imajo na Dunaju še obsežnejše igrišče na Hohe Warte, ki je posebno svojevrstno zaradi tega, ker je na tisoče stojišč pripravljenih na naravnem bregu, ob čigar vznožju je igrišče za nogomet Vrsto impozantnih športnih stadionov so v zadnjih letih zgradili v Italiji. Znamenit je tkzv. Littoriale v Bologni z dragocenimi umetninami in prostori za vse športne panoge, v katerem je prostora za 70.000 oseb. Morda prav umetna, *oda manj okusna, je visoka železna ograja, ki loči publiko od igralcev. ^Se večji je stadion Ascareli v Rimu, ki bo svečano otvorjen z letošnjim finalom za svetovno nogometno prvenstvo. V ta stadion bo Slo do 150.000 gledalcev, tako da bo prav za prav največje nogometno igrišče v Evropi in prekosil celo novo igrišče Aston Vil-le v Birminghamu in tudi sloviti Hamp-donpark v Glasgowu, ki so si ga za obisk stotisočev zgradili škotski nogometni amaterji iz kluba Queens Park Rangers. Med velikimi športnimi napravami Evrope seveda ne smemo izpustiti Colombesa in Amsterdama, kjer sta se L 1924 in 1928 vršili olimpiadi. Oba stadiona sta si zelo podobna in imata razen izbornega igrišča za nogomet tudi firav dobra tekališča, med katerimi so rancoska boljša in najbrže sploh najbolj suha na vsem svetu. V obeh je za 60.009 oseb prostora, oba imata ob straneh ogromne krite tribune, ki imajo zaradi prosto noseče konstrukcije to prednost, da je pogled z vsakega mesta na igrišče enako dober. Holandci pa so boljše rešili vprašanje odvoza gledalcev, kar se Francozom ni posrečilo tako dobro. V zvezi s Co-lombesom in Amsterdamom pa se mora imenovati še tretja olimpijska arena, in sicer stadion v Stockholmu. Res je, da je mnogo manjši od sedanjih, zato pa v športnem oziru še zmerom primeren, kar dokazuje, kako dalekosežno so računali možje, ki so pred pol stoletjem gradili to napravo. Samo slučajno naj bodo med zadnjimi, fci se ponašajo s številnimi stadioni, omenjeni Nemci. Če ne računamo stadiona v Grunewaldu, ki ga bodo nanovo preuredili in povečali za olimpiado, ima Nemčija še vrsto drugih odličnih športnih prizorišč. Po večini se te naprave odlikujejo po tem, da imajo prostore za razne panoge, čeprav niso tako ogromne po vnanjem videzu. T^0 so znani lepi stadioni v Kolnu, Dussel-dorfu, Frankfurtu, Stuttgartu. Bratislavi. Altoni Hannovru in še marsikje drugod. Vse te pa bo kajpa prekašal olimpijski stadion, v katerem so namenili za 85 000 oseb prostora. Da bodo Nemci do I. 1936 res izvedli vse. kakor napoveduje njihov? bučna reklama, o tem pa spričo njihove ▼olje io vztrajnosti ne more biti dvoma (Dve leti ob ^itiaccii£i Z letalom in bombami v neznane predele Južne Amerike V začetka )e bila lepota... V kratkem ostavi Evropo ekspedicija, kakršne v ozemlju reke Amaeonke še niso videli. Njegova naloga bo, da išče in prouči vse skrivnosti tega ozemlja, ki se tako žilavo upira človeški radovednosti. Dejansko so v tem ozemlju še sto in sto tisoči kvadratnih kilometrov, kamor še ni stopila noga belega človeka in ki so nam manj mani nego najsamotnejši predeli okrog Južnega tečaja ali v Osrednji Aziji. Ekspedicijo, ki jo podpirata angleška in španska vlada, vodita angleški poročnik Reus in španski stotnik Ascarraga ter sa bo mudila dve leti ob Amaconki. štela bo skupaj 44 mož, med njimi 4 pilote, 4 mornariške častnike, 4 inženjerje, 6 naravoslovcev, 3 zdravnike, 1 antropologa, 2 geologa, 2 radiooperaterja, 2 filmska operaterja, 4 mehanike in 12 mornarjev. Toliko ljudi različnega zanimanja je potrebnih, ker bo Imela ekspedicija na razpolago 4 vodna letala, 1 veliko plosko ladjo in več motornih topničark, a k glavni opremi spa-dajo poleg vseh mogočih znanstvenih in- strumentov bombe, strojne puške, dinamit in tri popolne brezžične oddajne in sprejemne postaje. Stroški ekspedicije so preračunani na poldrug sto milijonov dinarjev aLi še več. Kakšne podrobnejše dlje ima ekspedicija? Pred vsem seveda tega, da preišče še neraziskana ozemlja okrog Amaeonke. V ta namen bo rabila z največjim pridom letala. Velika ploska ladja, ki je zamišljena obenem kot znanstveni laboratorij in brezžična postaja, bo odplula po Amaconki navzgor. Hladilne naprave v laboratoriju bodo skrbele za to, da bo mogoče ljudem delati v znosnih okoliščinah sredi strašne temperature južnoameriškega pragozdnega pasu. Ko bo ladja napravila kakšnih 3000 km in dospela do neznanih ozemelj, pričnejo svoje delo letala. Ta čas jih preizkušajo med Angleško in špansko, kajti vsak defekt nad južnoameriškim pragozdom, daleč od ekspedicijske baze. bi pomenil smrt letalcev. To ne samo zaradi morilnega pod- nebja v teh krajih ali zaradi velikanskih razdalj, ki jih je težko premagati majhni skupini samim sebi prepuščenih ljudi, temveč tudi zaradi divjega indijanskega rodu Jibarosov, ki so doslej pomenili Se največjo oviro vsaki ekspediciji v notranjost dežele. Baš življenje in navade teh Indijancev pa hoče proučiti ekspedicija. Mogoče je, da jo bodo sprejeli izjemoma bolj prijazno nego vse dosedanje ekspedicije, za vsak primer pa bo ekspedicija iz borno preskrbljena z vsem mogočim orožjem, zlasti s strojnicami, ki so majhnim skupinam ljudi najboljša zaščita sredi sovražnih množic. Važna uloga pripade tudi zdravnikom, ki bodo imeli priliko, da proučijo vsakovrstne bolezni, ki se razširjajo v teh krajih in ki jih znanost zelo malo pozna, zlasti neko vrsto kužne mrz^ce. Proučevali bodo tudi strupe, ki jih uporabljajo domačini, zlasti za svoje orožje. Medicinska fakulteta madridske univerze je sedaj zaposlena s tem, da pripravi primerne zaščitne preparate zoper te strupe. Samodrčl na tračnicah Nu iiolandskih železniških progah sta pričela obratovati dva motorna vlaka novega tipa, ki ju žene elektrika. Vozila te vrste dosežejo povprečno brzino 110 km na uro Ščurek v omaki 2enska, kl je leta In leta ustrahovala londonske restavraterje V angleškem »Sunday Expressu« priob-čuj« detektiv Bell svoje spomine in popisuje najznačiilnejše doživljanje iz svojega poklica. V začetku našega stoletja je obiskovala najodličnejše londonske restavracije poštama, dobro oblečena dama v moškem spremstvu. Naročila j« vselej obed. Ko so prinesli jed na mizo, pa je velela poklicati ravnatelja podjetja in mu je pokazala ščurka, ki ga je našla v jedi. Z ogorčenjem je Lov na bandita Dillingerja Iz New Yorka poročajo, da je doseglo zasledovanje najbolj razvpitega ameriškega bandita in morilca Dillingerja te dni svoj višek. Policija je domnevala, da se skriva bandit v nekem ma:hnem hotelu kopališča Spider Lake v državi Wisconsin. Zato so hotel obkolili s 400 detektivi in stražniki. Podoba je, da se je Diillnger dobro pripravil na eventualno obrambo pred zale-zovalci, kajti hotel je utrdil kakor majhno trdnjavo. Branitelji Dillingerja so se oborožili z revolverji, puškami ter imajo mnogo streliva, katerega so uplenili policiji v prejšnjih spopadih z njo. Toda i oblego" valci hotela so oboroženi do zob, tako da je pričakovati hudih spopadov med obema taboroma. Te dni zvečer »o napravili oblegovalci majhen izpad, katerega sta plačala z življenjem neki kriminalni uradnik in neki civilist, ki je opazoval dogodek. Pri tem izpadu se je tudi nekaterim banditom, ki so se skrivali v hotelu, posrečilo prebiti kordon oblegovalcev in pobegniti. Poznejša poročila pravijo, da so oblegovalci vdrli v hotel, a niso našli v njem nikogar razen treh žensk. Dillingerja ni bilo nikjer. Sumijo, da sta on in šef njegovega generalnega štaba pobegnila pri tistem izpadu, o katerem pišejo zdaj vsi ameriški listi. Opasne otroške igrače »Frankfurter Zeitung« poroča o novih otroških igrah v Nemčiji in piše: Trenutno obvladujejo otroški svet igrače, ki spominjajo v vsem na vojno. Tako imajo med drugim otroci komplicirano zgrajen tank, ki z lahkoto prekorači ovire 60 ih stopinj. Tank »dvoživka« se vali po suhem in vodi ter plava, če nanese potreba, zelo pogumno. Potem je otrokom na razpolago obrambni top proti napadom iz zraka. Majhne strojnice oddajajo iskre namestu strelov, dočim frči bombno letalo po zraku in meče med poletom bombam slične odstrelke na tla. Te bombice se razpočijo, kadar zadenejo na trd predmet. — Na koncu pripominja list, da so zaradi prevladovanja naštetih igrač prišle iz prometa vse igre, ki so vežbale glave v razmišljanju o pametnih stvareh. Turki obiščejo Moskvo Letošnje proslave 1. maja v Moskvi se udeleži tudi" turško letalsko krdelo, sesto-ječe iz petih letal. Eskadro bo vodil poročnik Dželal Bey iz Anatolije. Iz Rusije poleti Turkom naproti 30 aeroplanov. Rusija pripravlja letos 1. maja velikansko manifestacijo in bo zbrala na Rdečem trgu v Moskvi milijon ljudi. zavrnila snago njegovega lokaia ter mu povedala v brk, da ne bo nikdar več obiskala njegove restavracije. Pred odhodom je pozvala natakarja, da bi poravnala račun, a ni ga bilo v Londonu plačilnega natakarja, ki bi si drznil sprejeti en sam penny za »svinjsko« kosilo. Mnogi ravnatelji so celo razmišljali, kako bi podkupili damo, da ne bi razširjala zlih govoric o njihovem podjetju. Redno se je tudi dogajalo, da je ta ženska naslednji dan po takšnem obedu pisala restavraciji pismo ter poizvedovala po naslovu pravnega zastopnika podjetja, da bi potem vložila tožbo. Nobena restavracija ni seveda dopustila, da bi prišlo tako daleč Sprejela je rajši poravnavo in je bila srečna, da je tako odrezala. Ko pa se je ta reč ponavljala v preveč restavracijah, je neki restavrater poveril Belk s preiskavo ter mu naročil, naj poizveduje po tej ženski. Dognalo se je, da ima zvijačnica na ta način vsak dan zastonj imenitno kosilo in da zasluži povrhu tega nad 1000 funtov letno. Toda nikoli se ni posrečilo prijeti sleparke v trenutku, ko je vrgla ščurka v juho ali omako. Ko so na poziv plačilnega natakarja prihiteli k njeni mizi detektivi, je žival že koprcaJa po jedi in nihče ni mogel dokazati, da ga je ženska sama vrgla vanjo. Šele ko je prevzel Bell v neki restavraciji mesto plačilnega natakarja, se je ta dokaz posrečil. Bell je pokazal vsako servirano jed posebni komisiji. Pet minut pozneje je že plaval ščurek v omaki. Sleparka je bila s tem razkrinkana, morala je pred sodnike in je bila obsojena na pet let ječe. Ogorčeni prizori zaradi ščurkov v jedi pa se niso po si hm al ponavljali v nobeni londonski restavraciji Marconi — šestdesetletnik Italijanski izumitelj in predsednik Italijanske Akademije v Rimu Guglielmo Marconi je 25. aprila stopil v svoje 60. ieto. Rodil se je 1. 1874 na posestvu Griffor.e pri Bologni. kjer je bil njegov oče imovit posestnik. xMarconi je najprej študiral univerzo v Bologni. Po absolutoriju se je posvetil študiju električnih valov. Ze 1. 1897 se je začel baviti s poskusi brezžičnega br-zojavljenja pri Lavernock Poiniu na Angleškem. Posrečil se mu je prenos najprej na daljavo 14, pozneje pa na 21 km dolžine. Čez dve leti je izum ii toliko ^boljšal, da je lahko brzojavil na daljavo 4-3 km, štiri leta pozneje pa že na 150 km. Videč, da bo dosegel uspehe, je osnoval v Londonu družbo Marconi Vireless Tele-graph Cv, ki se je silno razmahnila. L. 1909 je prejel Marconi Nobelovo nagrado, leta 1918 je bil imenovan za senatorja, papež pa ga je povzdignil v grofovski stan. Mar-conijeve zasluge so predvsem v tem, da je izboljšal in umel izkoristiti izume drugih. To mu jemlje nekoliko nimba genialnega izumitelja, kakor je bil n. pr. Edison ali kakršni so naši ameriški Jugosloveni Nikola Tesla, Mihajlo Pupin in drugi. Nemška vohunka v Parizu vec. Pariška policija je pred dnevi aretirala nemško vohunko Djadino Ulferkovo. Ta ženska je živela tri mesece v Parizu ter je iskala predvsem poznanstva z inženjerji in tehniki, ki so bili posvečeni v skrivnosti nove francoske podmornice »Surcof«. Za takšne podatke je vohunka poklanjala svojim znancem darila v najraznovrstnejši obliki. Policija jo je prijela v trenutku, ko je hotela odpotovati v Toulon, kjer je upala dobiti še nekatera pojasnila glede zaželjenega gradiva o novotah v gradnji najnovejše francoske podmornice. Vzorčni velesejem v Milanu Ta mlada teniška igralka ima lepoto za prvi pogoj uspešne igre na teni&ču Povratek s Hudičevih otokov Po šest in dvajsetih letih trpljenja na Hudičevih otokih se je pred krat~im vrnil v Francijo bivši mornariški poročnik Benjamin Ullmo, ki je bil obsojen na robi jo zaradi izdajstva vojaških tajnosti Francije. Ullmo je bil v mladih letih svojega življenja mnogo obetajoč lastnik, ki so mu vsi prerokovali najlepšo kariero. Toda prišla je nadenj nadloga. Začel se je vdajat: opi-ju. Ta strast ga je tako prevzela, da je popolnoma zapravil premoženje svojih roditeljev. Ko je bil tako brez sredstev, je ukradel neke vojaške dokumente in jih je ponudil mornariškemu ministrstvu v nakup. Zaradi tega je prišel pred sodišče in po senzacionalni razpravi je bil obsojen na robro na Hudičevih otokih. Po šest in dvajsetih letih stroge pokore ga je francoska vlada pomilostila. Vrača se v Francijo skesan in skrušen, kajti doba jetništva ga je tako izmučila, da ga skoro nihče ne bo več spoznal v domovini. Sleparski medij Budimpeštanska policija je prijela znanega Laszla Laszla, ki je hodil s pokojnim monakovskim prof. Schrenkom-Notzingom po svetu in sodeloval na njegovih spiriti-stičnih produkcijah kot medij. Laszlo Laszlo, ki je nastopal kot medij v Londonu, New Yorku, na Dunaju in v Berlinu, je bil čisto navaden slepar, ki je ogoljufal celo svojega dobrotnika. Pri spi-ritističnih produkcijah je namreč držal v ustih v gosji masti natopljeno vato. ki mu je rabila pri njegovih materializacijskih fenomenih kot dokaz, da je »nekaj na stvari«. S tem pripomočkom je dolgo varal svojega protektorja in naivne udeležence spi-ritističnih sej. Ko so ga razkrinkali, je začel propadati in zdaj ga je policija aretirala zaradi goljufije in vlomilstva. Slika z otvoritve milanskega velesejma, na katerem ima krasen paviljon tudi Jugoslavija ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je dal filmski komik Chanlie Chaplin svoja dva sinova k cirkusu, kjer se bosta izurila v vseh cirkuških spretnostih: da je v Indiani neka 14 letna deklica povila krepkega dečka, ki ima jedva 28 let staro babico; da je poljski krvnik nedavno protestiral proti temu, da so ga uvrstili v kategorijo ročnih delavcev. Pravi, da spada njegov poklic med intelektualce in zahteva, da se temu primerno spoštuje in tudi plača; da je v bližini Plznja umrla vdova davčnega upravitelja Katarina Moravekova v 102. letu svoje dobe. Bila je do zadnjega telesno krepka in duševno čila; ^ da imajo v Surrevu na Angleškem slaščičarno za pse, ki so jo ustanovili na podlagi volila nekega prijatelja živali; da namerava Bolgarija zaposliti veliko število brezposelnih pri izpiranju zlata. Praktične izkušnje so pokazale, da dobi vsak takšen delavec dnevno 1 gr zlate rude, kar predstavlja vrednost 90 levov, dočim znaša plača za njegovo delo samo 25 levov dnevno. Za dobro in slabo voljo SkrM potujoče Igralske "kupine. »Pokupila sem vsa jajca, kar sem jih mogla dobiti v tem kraju.« — »čemu to?« — »Moj mož igra danes Hamleta.« Dokaz na oko. Dva prijatelja se fietata po promenadi. Hipoma se eden izmed njiju odkrije pred nekim možem in ostane tako dolgo s klobukom v roki, dokler ta ne izgine. »Koga pa tako spoštljivo pozdravljaš?« ga vpraša prijatelj. »Spoštljivo pozdravljam? To je mož, ki mi je prodal sredstvo za rast las in ki mu sedaj vsakokrat pokažem svojo plešo, da vidi, kakšen slepar je.« * Pri Podobnikovih imajo spiritistiCno sejo. Vse sedi v napeti tišini in mraku okrog skrivnostne mizice. Hipoma se zrušijo z bifeja krožniki in kozarci na tla ter se raztreščijo z glasnim truščem. »Duh naše zadnje služkinje!« zašepeta hišna gospodinja. * »Kakšna Je godba v novem lokalu?« »Sijajne. Bil sem z ženo tam in nisem razumel niti besedice tega, kar je povedala!« ★ Na ladji, »čemu nosiš na sebi žensko srajco?« — »Ali ne veš. da rešijo pri kakšni ladijski nesreči najprvo ženske?« * Ona: »Imam živali zelo rada, dragi.« On: »Tako? To je sijajno. Potem ti pa torbice iz krokodiljega usnja ne kupim.« * »Hiša naših sosedov se je sesula.« »Ničesar nisem slišal. Imel sem baš pogovor s svojo ženo.« Nov hormon trebušne slinavke Francoski raziskovalec dr. Santenoise Je pri svojih raziskavah o delovanju jeter ugotovil, da se pojavlja neki določeni učinek na dihalne organe in druga življenjsko važna središča, če je pacientom dajal sladkorja. Te učinke je mogel pripisovati samo notranjemu ir4 oče vanju trebušne alinavke, in sicer jih je moral izzvati neki hormon ki ima urejajoč vpliv na živčni sistem, ki oskrbuje drobovje. Prej so mislili, da vpliva tako samo znani hormon trebušne slinavke, inzulin. Po dolgotrajnih poskusih pa se je Santenoisu in Peneauju posrečilo, da sta od inzulina ločila poseben hormon in preiskala ločeno njih fizično-kemične in biološke lastnosti. Brezposelnost inteligence V češkem vestniku »Nova svoboda« razpravlja dr. E. Štern o vprašanju brezposelne inteligence. Pisec prihaja do zaključka, da so gospodarski in družabni privilegiji šolske izobrazbe zaradi njenega posploše-nia bistveno padli. V srednjem veku, veli dr. štern, so umeli čitati in pisati samo menihi. Danes pa pomeni maturitetno spričevalo komaj toliko, kolikor je pomenilo pred vojno spričevalo dovršene meščanske šole. Ponudb izšolanih inteligentov je mnogo več kakor povpraševanja po njih. Zato je nujno potrebno, da se osebe z visokošolsko izobrazbo amerikanizira jo. t j. se n« ogibajo praktičnih poklicev. Tudi v ČSR se kaže velik prebitek T pogledu zdravnikov, profesorjev, juristov, učiteljev itd. Merapi zopet bruha Iz Amsterdama poročajo, da je začel ognjenik Merapi na Javi zopet bruhati. Pred erupcijo je bil tektoničen potres. 1» žrela vulkana sukljaio visoki plameni proti nebu. sredi njih pa se vije kvišku gost steber dj,ma, ki ga cenijo na 1000 m višine. Po pobočju ognjenika se valijo mase lave. Ognjišče potresa, ki je povzročilo sedanjo erupcijo, leži po sodbi strokovnjakov na morskem dnu južno od Jave. Vse v eni barvi V nedeljo se je šetala po Elizejskih poljanah v Parizu prikupna mlada dama, ki je zbujala splošno občudovanje. Nosila jo rožnato obleko, enake rokavice in čevlje ter se je prijazno ozirala po ljudeh in se smejala. Vsako pot, ko je odprla svoi« medena usta, pa so se pokazali rožnato pobarvani zobje, po barvastih nohtih pač več nego dernier eri najnovejšega pariškega modnega fanatizma. Poletna moda Po vročih aprilskih dneh so se požurili pa» riški modni saloni s kostumi za popoldan« sko rabo. Pod jopico nosi ta dama tako* zvani bajaderski pulover N E K D O T A Igralec Ludwig Barnay je igral nekoč v Lipskem kralja Rikarda III. Po rnanih be" sedah: »Konja! Konja! Kraljestvo za konja!« se je oglasil nekdo na galeriji tako, da ga je bilo slišati po vsej dvorani. »Ali bi ne bil lahko tudi osel?« »Seveda,« je odgovoril Barnav prisebna*, »pridite hitro dol!« VSAK DAN ENA Klavirski večer »Pravkar je prišla s konzervatOrija.« »Kako menite to: ali ga je dovršila ali so jo vrgli ven?« S I* Ilirija : Hermes Prv. tekma na igrišču Hermesa. Včeraj smo kratko orisali situacijo, v kateri je glede na prvenstveno tablico SK. Ilirija, zdaj pa poglejmo še položaj Hermesa. Hermežani »o dobro začeli lansko jesensko sezono. Na tujih tleh so odnašali dragocene to^ke tako n. pr. v Cakovcu m Celju, v Mariboru pa so odnesli v tekmi z Železničarji obe točki. Nekoliko bolj nesrečno so se borili v Ljubljani proti Iliriji in proti mariborskemu Rapidu. Letos j« moštvo precej popustilo v prvih tekmah. Toda že preteklo nedeljo se je v moštvu opazilo zboljšanje v tekmi proti dobri celjski enajstorici. Če bo moštvo tudi v nedeljo dalo vse, poraz gotovo ne bo hud in enaj-storica se lahko nadeja samo dobrega. Ta zanimiva tekma bo na igrišču Hermesa s pričetkom ob 15.30. Ob 14. bo zanimiva predtekma med viško Svobodo in Domžalami. Kdo bo zmagal ua banovin-skem prvenstvu v table-tenisu ? V razgovoru s saveznim kapetanom g. Nagvjem o izgledih, ki jih imata naša kluba Ilirija in Hermes na prvenstvu v table tenisu, ki se bo vršilo v soboto m nedeljo r dvorani Delavske zbornice, nam j« izjavil g. Nagy: »Izmed 9. prijavljenih moštev so naj-resnejša kandidati za naslov banovinskega prvaka zagrebški Makabi, drž. prvak Ilirija in ljubljanski Hermes. Na državnem prvenstvu je Ilirija premagala Makabi s 5 : 1, Hermes pa s 5 : 4, medtem ko je Hermes zmagal nad Makabijem s 5 : 3. Kako bo oa v nedeljo? V moštvu Makabija bo razen \Veilerja in Herškoviča tekmoval tudi odlični Heksner. ki na državnem prvenstvu ni nastopil v moštvu. Samo ime tega slovitega igrača dovolj pove, da bo borba za naša dva kluba izredno težka. Posamezni dvoboji imajo 9 partij, zmaga pa ono moštvo, ki si •rrvo pribori 5 zmag. Če bi se turnir končal brez presenečenj, so prognoze za Ilirijo in Hermes v boju z Makabijem naslednje: IHrija • Makabi. Weissbacher in 2iža lahko premagata Weilerja in Herškoviča in t tem dosežeta 4 točke. Tretji zastopnik Ilirije pa je boljši cd Herškoviča in s tem je peta točka in zmag«, zagotovljena. V tem primeru bi bil rezultat 5 : 4 za Ilirijo. Za Hermes startajo Nemec Lajoš, Drove-rtik in Kavčič. Vsi trije morajo premagati Herškoviča. Drovenik je na zadnjem turnirju premagal Weilerja in bo skušal to premoč obdržali tudi na tem prvenstvu. Hermes ima po tem 4 točke. Zmago bodo odločile partije Nemec—Weiler ali Heksner—Drovenik, toda favorit je le Makabi.« Tako presoja šanse naših klubov savezni kapetan ki r.ajboljše pozna svoje sile. Sablfaški turnir Ilirije V nedeljo dop>oJdne se je vršil v telovadnici ženskega učiteljišča interni turnir sabljačev SK Ilirije. Turnir je imel namen pokazati napredek naših borilcev v letošnji sezoni ter pripraviti jih na bližnje dravsko prvenstvo v Ljubljani in državno v Vel. Bečkereku. Tekmovalo je le 8 borilcev, ker se ostali člani zaradi priprav za maturo, študija v inozemstvu in službe niso redno udeleževali treningov. Kljub temu smo na nedeljskem turnirju videli, da razpolaga SK Ilirija s prvovrstnimi borilci. Borbe so bile zelo zanimive in napete. Pokazale so nam, da bi lahko delili vse tekmovalce v dve skupini. V prvo spada io rutinirani borilci s Pengovom na čelu. Ta skupina spada že v jugoslovenski razred, ki se bo v najkrajšem času dvignil na mednarodno stopnjo, posebno ako bo dobil še nekaj več mednarodne rutine. V drugi skupini so sicer mlajši, toda tehnično dobro izvežbani borilci, katerim manjka le še rutina za turnirje. Juniorji bodo tudi trd oreh svojim nasprotnikom iz Zagreba in Vojvodine. Razsodišču, v katerem so bili med drugimi tudi inž. Honzak in dr. Podobnik, je predsedoval zaslužni učitelj naših boriloev podpolkovnik v p. Cvetko. Rezultati so naslednji: 1. Marjan Pengov s 13 prijetimi in 33 danimi zadetki, 2. Mirko Koršič, 3. Stane Seunig. Ostali so se plasirali po naslednjem vrstnem redu: Mandeljc, Kodrič, Pre-zelj, Bleiweis, Jelar. Kakor smo že poročali, bo 6. maja prvenstvo dravske banovine v Ljubljani, na kar že sedaj opozarjamo prijatelje tega športa. Službene objave LNP (Iz seje p. o. dne 23. t. m.) Navzoči, rav. Šetina, Novak, Skuhala, Kuhar, Zupane, Mrdjen, Kosirnik, Juvan. V nedeljo 29. t. m. se določijo prvenstvene tekme; v Ljubljani igrišče Hermesa ob 1:0.30 Jadran : Korotan. Službujoči odbornik Kosirnik. Vsak klub mora postaviti po 3 reditelje in stranskega sodnika. — Popoldne ob 14.30 Svoboda : SK Domžale, ob 16.30 Hermes : Ilirija. Službujoči odbornik Kralj, nadzor nad blagajno rav. Setina. Vsak klub mora postaviti po 3 reditelje in stranskega sodnika. — Igrišče Primorja ob 10. Grafika : Slovan. Službujoči odbornik Kuhar. Vsak klub mora postaviti po 3 reditelje in stranskega sodnika. — V Mariboru igrišče Maribora ob 15.30 Maribor : Celje. Službujoči odbornik Franki. — V čakovcu igrišče ČSK ob 16. čakovečki SK : Železničar. Službujoči odbornik prof. Je-lačič. — V Murski Soboti igrišče Mure ob 15.30 Mura : Svoboda. Službujoči odbornik Kramberger. — V Ptuju igrišče Drave ob 15.30 Drava : Gradjanski. Službujoči odbornik Brumen. — V Celju igrišče Athle-tik SK ob 16 Jugoslavija : Olimp. Službujoči odbornik Krell. — V Zagorju igrišče Svobode ob 16 Svoboda : SK Litiia. Dovoli se predtekma rezerv Službujoči odbornik Guna. — V Trbovljah igrišče SK Trbovlje ob 16. SK Trbovlje : Dobrna. Dovoli se predtekma rezerv. Službujočega odbornika določi o o Prvenstvena tekma Sava : Elan. določena za 29. t. m., se odgodi na poznejši termin, ker igrišče Save še ni verificirano. Odobrijo se prijateljske tekme Disk • Korotan, Kranj, 29 t. m. v Domžalah. — Rudar : Sloga 29 t. m v Hrastniku. — SK Hrastnik : Primorje 29. t. m. v Hrastniku. -- Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Elan : SK Karlovac 22. t. m. v Novem R T mestu. — Ilirija : VSK Triglav 22. t m. v Ljubljani — Enakost : Korotan, Kranj 22. t m. na Jesenicah — Svobode, Tržič : Korotan, Kranj 22. t m. v Tržiču. — Gradjanski SK : Drava, Djelekovac 21 t. m. v Čakovcu. Prijave mednarodnih tekem Enakost : Austria (Celovec) 6. maja na Jesenicah in čakovečki SK : Austria, Graz 20. in 21. maja v Čakovcu se odpošljejo J"NS v odobritev. Vzamejo se v znanje dopisi: Slavija, Ljubljana, od 25. marca. Svoboda, Maribor, od 17. aprila — SK Celje, od 10. aprila — Gradjanski SK Cakovec, št. 43/34. od 17. aprila. — čakovečki SK št. 122/34. od 18. aprila, br. 131./34. od 21. aprila. — JNS št. 932. iz 934. od 20. aprila. — Ilirija, od 21. aprila. — Elan od 21. aprila. — Zapisnik o. o. Trbovlje od 23. aprila, zapisnik o. o. Maribor od 16. aprila in poročila službujočih odbornikov s prvenstvenih tekem 22. t. m. Krambergerja, Kosirnika, Mama, Guna in Mrdjena. Kazenskemu odboru se preda s takojšnjim suspenzom igralec Brvar Emil (SK Zagorje), zaradi prestopka na prvenstveni tekmi SK Zagorje . Sloga 15. t. m. v Zagorju, dalje igralec Regancin Karel (Sloga, Zagorje) zaradi prestopka na prvenstvom tekmi SK Zagorje : Sloga 15. t. m. v Za-— Tajnik II. V nekaj vrsfah. Sklep JNS r zadevi tkzv. egiptovske afere v športni javnosti ni bil sprejet s posebnim zadoščenjem. Kazen, ki jo je savez izrekel nad BSK, je glede denarne globe in prepovedi igranja v inozemstvu več ali manj »papirnata«, ker je znano, da je BSK na svoji turneji po Egiptu »zaradil« najmanj 20krat toliko kot mora plačati globe, v inozemstvo pa zaradi zasedenih terminov tako ne more do pozne jeseni. Ker se z rešitvijo afere tudi niso zadovoljili vsi funkcionarji JNS, se mora računati, da bo ta sramotna zadev« v našem nogometu, s katero smo se »proslavili« daleč po svetu, prišla v doglednem času spet na dnevni red. Vsekakor bi bilo prav, da bi bili vsi akterji eksemplarično kaznovani ne glede na klubsko pripadnost ali kakršnekoli »zasluge« za razvoj našega nogometa. — Tekma z Rumunijo, ki jo igramo v nedeljo, je dvanajsto srečanje med obema nogometnima reprezentancama. V teh tekmah smo dozdaj 6krat zmagali 5krat pa izgubili. Najhujši je bil lanski poraz za balkanski pokal (0 : 5). Po tradiciji bi bili zdaj mi na vrsti za zmago! •Zagorski nogomet. Pred otvoritvijo prvenstvenih tekem je dobil SK Zagorje v goste dva ljubljanska kluba. Prvi je bil SK Slovan, ki je domače po boljši igri gladko odpravil z 8 : 0. Proti SK Marsu so zastre-llli dokaj zrelih stvari in bili v drugem polčasu skoraj enakovreden nasprotnik, toda ta del igre se je pretvoril v humoresko, ki so io domači gledalci kvitirali z ogorčenjem. Napad je pokazal stare hibe. Rezultat 1 : 3, (0 : 2). Vratar Hauptman se je izkazal. Za tem so sledile prvenstvene tekme SK Zagorje : SK Litija 4 : 0 (2 : 0). SK Zagorje : Sloga 3 : 3 (2 : 1). V ostri igri je Sloga pokazala lepo vigranost in povezanost. — Preteklo nedeljo sta se srečala zagorska Svoboda in Zagorje. V predtekm' sta remizirali obe rezervi 3 : 3. Igra je bila na obeh straneh pod kritiko. Prvi moštvi sta pa pokazali zares lepo igro, ki je pc dolgem času spet navdušila prave športnike. Zagorje j« nastopilo s pomlajenim desnim delom moštva. Svoboda je prišla le redko v kazenski prostor nasprotnika, takrat pa vselej nevarno. Imela je smolo, da je ustrelila »efekten« — avtogol in zastre-ljala nekaj zrelih prilik prav tako kot njen nasprotnik. Videli pa smo vzorno igro, ki ji je dal svoj pečat izvrstni ss. Deržaj. Publike precej. — Na prvem mestu tabele je zdaj nezmagano moštvo SK Zagorja z 11 točkami. Sledi Sloga (8), Svoboda (3), Litija (0). V nedeljo se srečata SK Svoboda in SK Sloga. Službene objave LHP. (Iz seje u. o. dne 25. t m.) Navzoči: dr. BradaC, prof. Jelenčeva, Baltesar, Svetličeva Ruplova Kušar, Karba, major Jane, prof. Stepišnik, Kennavner. — Za sestavo uovaga osnutka podsaveznih pravil m občega pravilnika se osnuje redakcijski odbor, v katerega se imenujejo: Baltesar, Karba in Kennavner. Ugovor Ilirije proti sklepu saveza v zadevi gozdnega teka za prvenstvo podsaveza se odpošlje savezu. Na znanje se vzame iziava Ilirije, da mora odgoditi svoj juni" orski miting, ki bi se moral vršiti 12. maja na kasnejši termin, ker trenutno še nima urejenega igrišča. — Izjava ČSK, da je razpustil svojo hazensko družano m: vzame v znanje. — Razpis propagandnega mitinga Atene za 19. maja se zavrne, keT Je rok za razpis prekoračen. Dovoli pa se Ate-ni za isti termin društveni miting v skokih in metih. —Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija : Korotan 14 • 0 za Ilirijo in Ptuj ^ CSK par forfait s 6 : 0 za Ptuj. — S. s. Zupanu Josipu se izreče po § 17 tč. kaz. prav. ZHS ukor, ker ni v določenem času oddal sodniškega poročila o tekmi Gorenje : Atena. Slavija (Varaždin) se ponovno opozarja na predpise za prijavljanje tekem, o čemer se pošlje klubu poseben dopis. — Za 29. t. m. so določene naslednje prvenstvene tekme: Atena : Korotan ob 10.15 na igrišču Atene, službujoči odbornik g. major Jane, ter Slavija : Ptuj na igrišču Slavije. Slavija se poziva, da javi pričetek tekme Ptuju. — Igralke: Hafner, Papež Dar., Oman Anica (vse Ilirija) in Bernik (Atena) naj bodo pripravljene za potovanje v Zagreb dne 6. maja. Tajnik. Službene obj»ve OZDS v Ljubljani. Za tekme dne 29. t. m., prijavljene OZD3, so določeni naslednji sodniki: Ljubljana: igrišče Ilirije ob 14.30 Jadran : Korotan Dolinar (po sporazumu); igrišče Hermesa ob 14.30 Svoboda : Domžale Ramovš, ob 16.30 Hermes : Ilirija Ochs (rezerva Nemec); za event. predtekmo rezerv Hermesa in Ilirije ob 13. Mrdjen; igrišče Primoria ob 10. Grafika : Slovan Pevalek (sporaz.); igrišče na Rakovniku ob 17.30 Korotan : Slavija Galič, predtekma ob 16.30 Strah. — Maribor ob 15 30 Maribor : Celie Jordan — Cakovec ob 16. CSK : železničar Deržaj (sporaz.). — Ptuj ob 15.30 Drava : Gradjanski dr. Planinšek (rezerva KopiC). — Murska Sobota ob 15.30 Mura : Svoboda Bizjak (sporaz.). — Celje ob 16. Jugoslavija : Olimp Oberlintner. — Zasrorjje ob-16. Svoboda : Litija Marin. — Trbovelje ob 16. Trbovlje : Dobrna Vidic. — Domža- le ob 16. Disk : Korotan tai. Skok. — Jesenice ob 15. Bratstvo : KAC Pfuadzver. — Tajnik. Iz odbora za delegiranje sodnikov pri LHP. Za tekme v nedeljo se delegirajo naslednji sodniki: ss. Doberlct M. (rez. m. Jurman) z« prv. tekmo Atena : Korotan. (Igrišče Atene ob 10.15) podsav. s. Versol za prv. tekmo Slavij« : Ptuj v VaraJdinu. Nogometni sodniški izpiti. Danes ob 20. predavanje in diskusijaki večer za kandidate v restavraciji hotela Štrukelj. Predava g. Ante Schneller. SK Ilirija (Nogometna «ekdja). Sestanek B moštva in rezerve bo drevi ob 19. v klubov! sobi. V nedeljo ob 10. naj ee predstavijo na igrišču načelniku sekcije Rad-man, Koch, Eržen, Dežman, Bizovičar, PribovSek, Aljančič O. — (Hazenska «eK-cija). Danes ob 18. in v nedeljo ob 11. obvezen trening za vse igralke in atletinje. Važno zlasti za Marto! Pri obeh treningih se bo razdelila Se ostala oprema. Pri vsakem treningu se sprejemajo nove Članice. ASK Primorje (Nogometna Sekcija). Zaradi trening tekme naj pridejo danes ob 17.30 na igrišče: Logar, Molk, Bervar, šin-kovic, Pišek n., Sternad, Legovič, Klopčlč, Golob, Petelin, Pertot, Kovačevič, Petrič, Sovine. ŽSK Hermes (Koledarska sekcija). Danes ob 19.30 seja sekcijskega odbora pri Kočarju. Vsi polnoštevilno! TSK Slovan. Drevi ob 20. pri KruSiču sestanek prvega in rezervnega moštva. — Udeležba obvezna za vse igralce, moštvi volita ka petane. SK Zalog. V nedeljo Igramo na našem igrišču trening tekmo s komb. moštvom Grafike. Postava: Gvido, Boby. Cerar, Sa-bec, Kocjančič, Kralj. Franci, Jakec, Edy, Dolči, Sanzi. Drevi je pri ZavrSniku odbo-rova seja. Skuk, Kuder, Kocjančič, Ambrož, Tomšič Leopold in Prelovfiek sigurno. SK Svoboda (Ljubljana), popoldne od 14. dalje trening za vse nogometaše. Igramo s I. moštvom Primorja. — V nedeljo prvenstvena tekma z Domžalami. Zvečer ob 19. odborova seja. nato sestanek. Vsi in točno! SK Slavija. Sestanek nogometnega moStva danes ob 19. v posebni sobi »Evrope«. Točno! — V nedeljo igramo s SK Korota-nom na Rakovniku; rezerva ob 16.30, I. moštvo ob 17.30. Old boys SK Celja bodo imeli obvezne treninge danes, v ponedeljek in sredo od 17. dalje na Glaziji za tekmo z old boys SK Olimpa, ki bo 4. maja ob 18.15 na Glaziji. — SK Jadran. V soboto 28. t. m. ob 19 30 bo v prostorih g. M. Sokliča, Pred konjušnico 4, klubov XIV. redni občni zbor. V tekočem poslovnem letu Je Jadran kljub krizi pokazal značilno žilavost, katere posledica je novo zgrajeno igrišče. Idejo igrišča Je sprožil g. M. Soklič. ki je duša klubovega delovanja in steber splošnega javnega življenja v Trnovem. Mojster Plečnik Je postavil osnutek za igrišče v naš najromantičnejSi kotiček, tja v prelepi Hribarjev gaj; sedanji odbor pod agilnim predsedstvom g. dr. R. Moleta je zavihal rokave, članstvo je zavihtelo krampe tn Ljubljana Je zopet bogatejša za eno pridobitev. Delo dr. Miroslava Kasala o gradim* mehaniki V povojih je naša domača tehnična literatura in posebno pičlo je število onih domačih avtorjev, ki imajo pogum stopiti na plan z izdanji v srbohrvatskem ali pa celo v slovenskem jeziku. šele povojna doba, ki nam je z nanovo osnovanim tehničnim srednjim in fakultetnim šolstvom vzgojila dovoljno domačega tehničnega naraščaja, je omogočila tudi skromne počet-ke lastnega tehničnega slovstva. Iz stroke gradbene mehanike in železobetona je oral ledino sedanji univ. profesor ing. Jaroslav Foerster, ki je izdal 1. 1921 knjižico »Oja-čeni beton« in 1. 1922 še iz mehanike »Nauk o trdnosti«. Par let nato sta spisala ing. Leo Novak in ing. Rudolf Skof vsak svojo »Stavbno mehaniko«, namenjeni predvsem kot učno knjigo za dijake Tehn. srednje šole. Vsa ta dela, kakor tudi dvoje ali troje takih publikacij v Beogradu odnosno v Zagrebu so bila tako vsebinsko, kakor tudi glede opreme skromno zasnovana. L. 1929. je univ. prof. dr. ;ng. Kasal izdal prvo večje delo te stroke, svoj »Željezobeton u teoriji in praksi«. Delo, ki temeljito in podrobno obravnava žele-zobetonske konstrukcije. Knjiga, ki je danes gradbenemu praktiku izvrsten in težko pogrešan strokovni pripomoček, razširjen v tehničnih krogih vse države in menda že razprodan. Ko je dr. Kasal praznoval pred tedni svojo petdesetletnico, je bilo v naših dnevnikih že najavljeno novo njegove veliko delo. To je »Gradjevinska mehanika«, katere prva knjiga »Statično določeni sistemi« je dobrih sedem dni že izložena v oknih Nove Založbe. Knjiga presega glede opreme, kakor tudi glede vsebine vsa dosedanja tovrstna dela. Autor tolmači na 173 straneh in s 83 risbami z lahko umljivo besedo osnovne pojmi statike ia dalje po m-sti: prosto \eiii nosilec lesene nosi'ce, !■ ke, vpete nosilce, konzolne in kontinuirne nosilce s č'cnk:. Gerbe js-ve nosilce, ♦ročienski lok in vpliv indi-rektne obtsebt. Teorija je sproti pojasne-vana s precizno izdelanimi risbami in primeri iz prakse tako, da čutare.; mimogrede na lahek način sprejema matematično podlago statike. Med tem ko nemške strokovne knjige, kjer p; sa-ntzniki kar tekmujejo z izdanji, običajno obravnavajo snov na dolgo in široko, nudeč čita-telju med obilico besed le redko kleno 2rnje, nudi dr. Kasalova Knjiga brez nepotrebnega besedičenja na z-mim v način skoro samo jedro snovi. Ob zaključku svoje knjige navaja dr. Kasal v svoji knjigi še najnovejše uradne predpise ministrstva in sicer: obtežilne norme, norme glede dopustnega naprezanja lesa in predpise za cestne mostove. Vse to usposablja to knjigo ne samo kot potrebni učben;k za dijaka-tehnika, temveč najmanj f sti meri tudi kot težko nadomestljiv priročnik za tehnika in inženjerja v praksi 2e prva knjiga tega velikega dela dr Kasala, ki uvaja čitatelja z osnovnimi pojmi statično določenih sistemov v gradbeno mehaniko, nudi vsled svoje sistema-tičnosti in originalnosti načina podajanja snovi inženjerju-statiku užitek Ti prvi knjigi bodo sledile še 2. do 7. knjiga o: statično nedoločenih sistemih. ikontinuir-nih nosilcih okvirih, lokih in obokih, predalčnih in rešetkastih nosilcih zemeljskem pritisku itd. V teh naslednjih knjigah. posebno še v oni. kj?r bo autor ob- deloval okvirne konstrukcije glede k«te-rih je že znan i originalnimi izpopolnitvami teorije, bo nadel inženjer-statiik še zanimivejšo snov. Prva knjiga je izala ▼ elegantni opremi, veeana v polplatno, »pominjaioči na iz-danja berlinske Springerjeve založbe, pri Novi Založbi ▼ Ljabljani in etane 130 Din. Ker je izdan je takega dela vezano ne samo z ogromnim trudom, temveč tudi z velikimi investicijami, bi bilo želeti, da bi tehnična jamost pridno pobegla po knjigi in na ta način omogočila Skorajšnje izdanje nadaljnjih knjig ta gradbene mehaniko. Inž. Stanko Dimnik. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke Odlični predstavniki obrtništva v Skofji Loki. Preteklo nedeljo, ko so zborovali škofjeloški obrtniki, je posetilo naše mesto več agiinih voditeljev obrtniškega stanu. Občni zbor Združenja obrtnikov so posetili podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek, nadalje gg. Milko Krapež in Iglič, od okrožnega odbora pa njegov predsednik g. Pristou in tajnik g. gubic. Skoro vsi ti so se udeležili tudi zbora krojačev škofjeloškega okraja, ki se je vršil isto dopoldne. Iz govorov posnemamo le nekatere glavne misH, ki niso le zadeva loških obrtnikov, marveč vsega obrtniškega stanu. Vsi govorniki so ugotavljali, da preživlja naše obrtništvo težke čase. Med svoje največje škodljivce morajo prišteti obrtniki šušmar-je, nasproti katerim je izdelala Zbornica za TOI osnutek zakona in ga poslala na pristojna mesta. Medsebojne terjatve med gospodarjem in šušmarjem bodo po tem zakonu neizterljive. Dotok obrtništva bo treba na ta ali oni način urediti, ker ga je preveč. Vsekakor bi kazalo, vsaj za nekaj časa prekiniti izdajo pooblastil in dovolil. Zbornica za TOI je dosegla, da so se poda-želski obrtniki pavšalirali. Izkušalo se bo doseči to tudi za malomestne obrtnike. Mnogo Je bilo govora o Bat'i, ki Je naj-opasnejši tekmec čevljarjem. Doseglo ae je, da v dravski banovini ne sme vec o tva lajati novih popravljalnic. Obrtništvo je spričo gospodarskih prilik v hudih stiskah. S tem se Je povečala nezaposlenost, splošna kupna moč Je padla, voditi Je treba račune o kmečkih dolgovih in poslovanju denarnih zavodov, davčna obremenitev je dosegla svoj višek, pri vsem tem pa stopa v ospredje Se Industrializacija. Obrtništvo je vedno našlo svojega prijatelja v ministru g. Mohoriču, ki je tolmačil težnje stanu na pristojnih mestih. Naposled se je nagla-šalo, da vodi k izboljšanju razmer zlasti stanovska vzajemnost. Obrtniškima zboroma je prisostvovalo čez 100 obrtnikov škofjeloškega sodnega okraja. SI— Velik cerkveni koncert bomo imeli v nedeljo v Skofji Loki. Priredi ga dekanl-ja Stara Loka, peli pa bodo v mestni Župni cerkvi sv. Jakoba v Skofji Loki. V mesto bo prispelo nad 200 pevcev in pevk, ln to iz Leskovice, Nove Oselice, Sv. Lenarta, žirov, Trate, Poljan, Železnikov, Škofje Loke, Stare Loke, žabnice in Selc. Pevce bo vodil škofjeloški organist g. Josip Ma-tek, pri orglah pa bo g. Anton Jobst. Spored obsega 17 kompozicij, ki jih bodo odpeli moški, ženski in mešani zbori. 81— K n®m uhajajo. Vse češče se dogaja, da uhajajo k nam ljudje lz sosedne države. Obmejne straže, ki so seveda zelo pazljive, privedejo take ubežnike v Skofjo LOko, kjer jih po zaslišanju odpravijo s prvim vlakom v Ljubljano. Značilno je, da so pričeli prihajati k nam zadnje čase pristni Italijani, ki ne razumelo alti besedice slovenski. + DOVJE. Gospodinjska tn kmetijska nadaljevalna šola sta bili zaključeni s proslavo v nedeljo 8. t. m. To je bil nekak manjši domači praznik. Razveseljivo je dejstvo, da se pojavlja v kmečkih vrstah vedno bolj želja po večji Izobrazbi. Počasi se približujemo onim časom, ko bo tudi naša žemljica na gosto posejana s kmetijskim Šolstvom kakor napredna Danska. Za zaključek gospodinjske nadaljevalne šole je bila okusno prirejena razstava ročnih izdelkov ln nekaj Izbranih dobrot za želodec. S to razstavo ao hotela naša dekleta dokazati, da so sposobna ustreči zahtevam vedno bolj se razvijajočega tujskega prometa našega kraja. Iz razstavljenih predmetov je vela lista okusna preprostost, ki že sama nekako vabi tujca a klicem: tukaj je nam dobro biti. Slovesnosti zaključka gospodinjske in kmetijske nadaljevalne šole sta prisostvovala banski šolski svetnik g. Krošel Jože ln srečki kmetijski referent g. inž. Rataj Josip. V jedrnatih besedah sta razložila zbranim pomen nadaljevalnega šolstva. Za iskrene nasvete se Je jima zahvalil predsednik odbora za nadaljevalno šolstvo z. Kocjančifc Franc. — Delo v kmetijski nadaljevalni šoli se je pa Se po zaključku nadaljevalo. Na dolgi vrsti poljskih kultur so se vršili gnojilni po izkusi z umetnimi gnojili, ki ao jih dale na razpolago tovarne za umetna gnojila v Rušah in Hrastniku, največ pa agrikulturni kemični zavod v Zagrebu. — Sokol nas je presenetil z odlično podano dramo »Rožmarinom«. Tako glavni v!o-gi kakor tudi manjše so bile dobro izvedene. Upamo, da Je tudi v gmotnem oziru bil uspeh popoln. — V začet ju junija bo na Dovjem gasilski dan. Vitezi sv. Florijana bodo blagoslovili novo motorno brizgalno. Istočasno bosta tudi zlet radovljiške gasilske župe in velika tombola. KOČEVJE. Francoski krožek priredi danes ob 19. drugo skioptično predavanje v dvorani hotela »Trsta«. Predaval bo prof. g. Gorše v francoščini o gotskih katedralah v Franciji. Vabljeni društveni člani in prijatelji Francije. Vstop brezplačen. Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki. POLJE. V nedeljo, 6. maja se obeta za našo občino lep dan. Deležni bomo lepe nacionalne proslave v obliki otvoritve in blagoslovitve strelišča, ki si ga je pridobila in uredila naša agilna, zelo številna strelska družina, ki ji je glavna skrb dobrobit in obramba naše nacionalne države. Neumorni funkcionarji družine, na čelu jim predsednik g. Jože Pogačar in tajnik družine g. inž. Kokalj, so znali najti ln pridobiti družini lep prostor ob desnem vznož-blagoslovitev strelišča. Po slovesnih aktih ju Debnega vrha, ki ga pravkar urejujejo, da bo povsem ustrezal zahtevam strelišča. Lep in neoddaljen romantičen kraj bo člane ob vsakem prostem času privabljal ia vežbo za bistri vid, hladen mir in sigurno meritev. Spored slavnosti je določen za enkrat takole: Ob 2. popoldne zbor članstva in gostov pred šolo v Polju, in odhod povorke ob koračnicah, ki Jih bo igrala na čelu povorke poljska godba pod osebnim vodstvom kapelniica g. Svetka. Sprevod bo šel skozi Vevče, Sostro in skozi Zavogelj na strelišče. Potem bo sledila otvoritev in pa bo družabni sestanek članstva in m^h gostov na obširnem vrtu znane gostilne pri Gradu v Zg. KašJju. Nacionalni občani, zlasti pa strelska družina vabijo bližnja, nacionalna društva, zlasti pa strelske družine k udeležbi proslave. POLJCANE. V nedeljo 29. t. m. bo na strelišču otvoritev sezone z nagradnim streljanjem in bo redno streljanje potem vsako nedeljo od 15. ure dalje. Opozarja se, da je zaradi smrtne nevarnosti prepovedano hoditi po gozdu ob streljišču v Času streljanja. STI DEMOE Mil POLJCANAH. Tu so kmečki fantje in dekleta v nedeljo popoldne uprizorili burko »Davek ra samce«. Smeha ni manjkalo, zlasti ker so jo nekateri igralci tu in tam po svoje urezali. Re-žiral je igro učitelj g. Stefancijoza. To je menda že 4. igra, ki jo je on v tej sezoni postavil na oder. Vsi igralci so se potrudili. Ljudi pa je prišlo na igro toliko, da niso mogli vsi noter. Med odmori sta nastopila tudi pevski zbor ln prvič tambura-ški zbor, ki ju vodi domači šolski upravitelj g. živko Janko. ŠT. JANŽ NA DRAVSKEM POLJU. Ob razpustu odbora gasilskega društva Je bil Imenovan za komisarja banovinskl svetnik g. Šolar Franc, ki je zdaj sklical občni zbor, na katerem se je izvolil novi odbor. Predsednik je posestnik g. šolar Franc iz Zlatoličja, tajnik šolski upravitelj g. Jarc lz St.. Janža, blagajnik oskrbnik velepose-stva pri Sv. Janžu g. Urek, poveljnik pa posestnik iz Loke g. Brodnjak. VUHRED OB DRAVI. Pred kratkim se Je vršil občni zbor organizacije JNS. Narodni poslanec g. Inž. Franjo Pahernik Je obrazložil politične razmere doma in v tujini. Dalje je govoril o pomenu velikih občin glede na gospodarske, socialne in kulturne ozire. Njegovemu poučnemu govoru so zborovalci sledili z velikim zanimanjem. — Lansko leto ustanovljena strelska družina se lepo razvija. Doslej smo imeli sobno streljanje, ki je pokazalo lepe uspehe. V kratkem boAo uvedli streljanje na prostem. — Jadranska straža priredi tudi pri nas v času od 29. t. m. do 6. maja Jadranski teden. Vršila se bodo predavanja (če bo le mogoče s skioptičnimi slikami) in se bodo pobirali prispevki s prodajo kolkov. Potrebno je, da se tudi pri nas v gorskih krajih budi zavest za naš lepi Jadran. SaUAI Izlet ljubljanskega sokolskega okrožja Redke So prilike, ko se pripadniki raznih edinic sestanejo z namenom, da s skupnim nastopom poglobe bratske odno-šaje. Najprikladnejši za to so razni izleti, ki nudijo v svoji raznolikosti vedno dovolj zabave. Kar pa je najvažnejše, igre in morebitni nastopi se vrše v prosti naravi in so zato mnogo bolj privlačni in gotovo tudi koristnejši. Da zadosti tem potrebam, priredi okrožno načelništvo 10. maja (v slučaju slabega vremena 13. maja) tajni pešizlet. Izlet je namenjen članstvu in naraščaju in je zanje obvezen. Da ne bodo stroški preveliki, ker je okrožje zelo obširno in bi bile oddaljenejše edinice prizadete, se bo vršil izlet v dveh smereh. Samo vodniki bodo dobili pravočasno vsa potrebna navodila, članstvo pa se bo pač moralo zaupati svojemu varstvu. Vkljub prostosti, s katero bo zvezan izlet, mora vladati med izletniki sokolska disciplina. Obveznost izleta zahteva, da bo udeležba polnoštevilna. Zato morajo načelniki vseh br. društev odkloniti vsa neumestna opravičila in privesti vse članstvo in naraščaj svojih društev. Vsi se morajo tudi preskrbeti s celodnevno hrano. Bratje, sestre, 10. maj mora biti naš praznik! Sokol Mo»te priredi drevi ob 20. predavanje v Sokolskem kinu. Predava predavatelj ZKD g. Vekoslav Figar o Julijski Krajini in njenem razvoju pod Italijo. Skl-optične slike. Vstop prost. Gledališki oder Sokola VIČ vprizori v nedeljo 29. t. m. na splošno željo občinstva Izvrstno uspelo burko s petjem >Svoje-glavček«, ki je že pri premieri dosegla popoln uspeh. Kdor se hoče nekaj ur od srca nasmejati, naj poseti nedeljsko predstavo ob globoko znižanih cenah. To Je zadnja predstava v letošnji sezoni. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji pri br. Jeločni-ku v Rožni dolini in v Sokolskem domu. — Zdravo! Akademija zagorskega Sokola v nedeljo je lepo uspela. Akademijo so otvorili člani in članice, ki so ob petju moškega zbora lepo izvajali »Adrijansko morje« v ustre-zajočih kostumih. Enako dobro so uspele vse druge telovadne točke. Vmes sta nastopila mladinski pevski zbor pod vodstvom br. Koprive in mladinski orkester pod vodstvom br. Culota. Navzoči niso šte-dili s ploskanjem. Spored so zaključili člani ln članice ob spremljanju orkestra z »Gorenjskim pozdravom«, ki so ga izvajali v narodnih nošah. Po akademiji se Je razvil animiran družabni večer. Akademija Je pokazala, da deluje zagorski Sokol v vseh odsekih z mravljično pridnostjo. Javni sokolski nastop na Lokah. Ločani, ki so člani zagorskega Sokola, so si lani uredili za svoj mladinski odsek letno telo-vadišče, ki ga bo matično društvo otvorilo 27. maja z javnim nastopom. Bratska okoliška društva že danes vabimo na ta nastop. Sokolski gledališki oder ▼ Tržiču nas je v nedeljo spet razveselil z odlično uprizorjeno Remčevo zgodbo mladega dekleta »Magda«. Scenerijo je pripravil br. Ster, ki je naslikal tudi nekaj novih kulis. Spremembe so bile hitre in spremene okusne. Igralci ga. Žagarjeva. br. Stopar m dr. Premru so bili ves večer deležni zaslužene pozornosti in odobravania. V celoti bila to odlična predstava. Želimo, da so predstave na sokolskem odru redne in ne samo slučajne, kakor se to zadnji čas opaža. O H. 0.1 86 Krinka proti krinki Roman Kapttanove oči so bile izbuljene, mrtvaška bledica mu )e pokrivala oi>raz. Zdramil se je bil iz omedlevice ta nama je zdaj i nepopisnim strahom in grozo strmel naproti. »Nekaj trezoriev je oplenjenih,« je zajecljal. »Kako je bik) to mogoče?« »Skozi lino...« je zaječal kapitan in se spustil v naslanjač. Stala sva kakor okamenela. Nazadnje sem jaz pojasnil: »Seveda. Vsa reč je bila skrbno pripravljena, načrtna igra. Mi smo bili njegove lutke, on je pa vodil naš nastop. Nalašč nas je zvabil v zemlje vidni co. S streli nas je pripravil, da smo se potuhnili v zaklon, ki nam ga je bil že naprej določil. Ničesar nismo storili razen tega, kar je hotel. Med tem, ko sva midva z Youngom ■razbijala vrata iz zakladnice v zemljevidnico, je tu razpostavljal kulise. Svetilka, zrcalo... vse je bilo v njegovem računu. Vedel je, da bova imela sliko suknje in klobuka v zrcalu za njegovo resnično postavo... in s tem naju je zamudil... ko se je bil že davno lotil blagajne. Ta čas, ko sva strmela naprej... vsa v strahu zaradi svoje neoboroženosti, je za najinim hrbtom mirno opravljal svoj posel... Poznal je ves položaj. Železna rešetka pred linaco je na zaskok. — Kar prepričani smemo biti, da sta bila steward in pater ista oseba. Nepridiprav je sprožil zaporo na oknu tisti mah, ko je stresal rešetko. Torej nam na očeh! Ne vem, kaj naj bolj občudujemo: njegov izvrstni kombinacijski dar aH njegovo predrznost? ...« Šdi smo v zakladnico. To je bilo baš v tremrtku, ko se je krmar, ki ga je bti telet*to otnaratf udarec * p*odrefcont, apet zavedel 9to-kaje 9i je drgnil glavo ki nam f bedastim, zmedenim temom bo" 1K1 naproti. »Vidite, tako je, kakor setn rekel!« Pokazal sem Yomg« rešetko. »Nikjer ni videti sledov kakega nasilnega defa. Odprta j* Ma od znotraj, pa jo ie potem od zunaj z lahkoto tzhH.. .€ Yotmg je majaje z glavo ogledoval rešetko. »Ali smo bili vsi zaslepljeni, ka4i?« je rekel. »Ne, samo vi trije... saj se spomirijat«, da sem ra« opozoril na stewardove čevlje,« sem rekel. »Mar ste res spoznali patra v stewardu?« »Ne, priseči se ne bi brl upal. Ta človek je mojster v umetnosti glumaškega pretvarjanja. Nobenih brad, nobenih drugih gledaliških sredstev se ne poslužuje. Njegova moč je v tem, da zna popolnoma izpremeniti izraz svojega obličja. Naibrže rabi samo trohico obraznega voska; s tem in pa z izpremembo obraza si zna dati v nekaj trenutkih popolnoma drugo lice. Kot steward je imel v očeh in v črtah obličja vso natakarsko ponižnost svojega poklica. Samo veliko poznanje ljudi mu more omogočati to pristnost krinke... a zdaj je na žalost izginil. Svoj namen je dosegel, zakaj vse, kar so imeli potniki najbolj dragocenega, je v njegovih rokah...« Kapitan mi je živahno segel v besedo. »Ali, Mr. Svendrup, ne pozabite, da »mo na ladji. Kako nam more uiti? Prepričan sem, da ga bomo imeli čez nekaj ur v pe- »Ali veste, kdo je?« »I nu, pater!« »To je samo ena izmed njegovih mnogih krink. Zdaj fc> je zavrgel im si je na tej ladji ne bo več nadel. Ali mar upate, da se vam bo jutri pri zajtrku spet pokazal kot pater?« Kapitan je osupel obmolknil. •Morda M pa ta potstoMtti stoptti ponrf?« Je rekel Yoimg ln poka-aal na vrata. »Zaman ho. A dajmo, oglejmo si njegovo kabino,« s«m se obrnil k njemu. »Čeprav aem prepričan, da jo najdemo prazno in zapu-Sčeno...« Šfc smo ▼ kabino. Izkazalo »e ie, da sem bil dober prerok. Kabina je bila zapuščena. A tudi tu je bil z drznostjo prekosil samega sebe. Kabina je bila tako prazna, kakor da ne bi bil nikoli nihče potoval v njej. Ne kov" čega ni bil pustil ne kakršnegakoli, čeprav le najmanjšega delca svoje garderobe. Še milo je bil pospravil iz skledic«. A vendar je bilo videti, da se je še nedavno tukaj umival, zakaj brisača je bila mokra in umazana. Na mizi je ležal listek. Young ga je prebral z glasom drhtečim od togote. »Visoko spoštovani gospodje stražarji zakladnice! Morda se ču-drte krasnemu redu, ki ste ga našli v moji kabini. A red je bil v duhovniškem semenišču ena naših glavnih dolžnosti. S tem sicer ni rečeno, da ne bi časih zabredel v stare napake: spomnite se le, kako sem davi pozabil preobuti čevlje! Prepozno sem bil opazil goreče zanimanje Mr. Svendrupa za svoje obuvalo... a hvala Bogu, vsak nima takiih bistrih slikarskih oči kakon on. Sicer se j« pa moj pogled zelo zbistril, ko sem si ogledal njegovo paleto! Tolikanj sem se zaljubil vanjo, da sem jo nehote vzel s seboj. Pa Bog ne daj, da bi Mr. Svendrup trpel zaradi mene škodo... reven slikar, jelite? Zato mu položim na mizo bankovec za pet funtov kot odškodnino. Upam, da bo te dobre kupčije iz srca vesel. In zdaj vam voščim vsem skupaj dobro jutro! Vaš iskreno vdani O. James Qodefroy.« CENE MALIM OGLASOM P« M) par m besedo, Din Z.— davka m vsak oglas ln enkratno pri-stojfemo D« 3.— aa iifro aii dajanje aastoro* plačajo oai, ki tttejo statfe. Najuuu&J« zaesek za enkratno objav« ogtosa Oln 12.-—. Dopisi ta teattve se saračuaaje po ©la Z.— sa vsako besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas tn en krstno pristojbino Dtn 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snoaefc sa eakrafno sbjavo oglasa Dtn M___ Vsi ostali agtaMi se sara£ttaaJo po Dtn l.— n be*e. Začetnioe d« sprejme 11995-1 Vezi! jo za cvetličarno i^bro isnrje-no išče Anton Gshriš. Zagreb, Jurišičev« •čira «. 119-47-1 Brivskega pomočnika treznega in dobrega de-livta, * 1. majem ali po dogorom sprejme Pero T L;ut*>mera. 1.19574 Brivskega pomočnika k« m* tudi dobro ondifV.-rasi, sprej-mem takoj t »te!do ffinžbo Stefen Dvojnik t Kranju. 11869-1 Za nemško ln srbo-hrv. korespondenco BvJenM) izrežba-iio m!aj^k> moj. Ponudbe pod 5ifro »Perfek'ns< na Aloma C-om-panv, Ljubljana. 11981-1 Kleparski pomočnik vojaščine proet — imož^n kleparskih del, i 5etno praks-o. dobi mesto. Ponudbe i na-redbo s-sro-ct.i i-Ti epriftevali na nasdov Dolžan, Celje. 11997-1 Beseda 1 Dtn davek 2 Din. sa Slfro aii dajanje aa slora 6 Din. NajmanJSi znesek 17 Dtn Kuhinjsko učenko poštenih etariev, sprejmem takoj z t»o oskrbo. Pogoji: enoletna pogodbe-na doba bre-i^a-čuo, poi letn« proti vplačilu 100 Din, i*-tirtletjia 160 mesečno. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod lifno »PoŠt/ena uč-enka«. 11944 Dekle s trimesečno gnspodH.njsfco iolo, ee ieK imčiB! ia kv-haneo t kakem hotelu —• nairaj« t Celju a-M Ljubljani. Poštena in delarna. NnsloT t og-leonem oddelku »Jutra«. 31983-44 Beseda M para. davek 2 Dtn. m Slfro alt daianje naslova 3 Din. NaJ-manls anesek 12 Dm Mesarski pomočnik mlad, priden io polten — ieli premeniti ri-u-žbo. Ponudbe na oglasna oddel«k »Jutra« pod šifro »Mesar« 11973-S Mesarski pomočnik ki šofer i Aobninjii te>l1 premeoiti s'uibo. Ponudbe na oglasni oddolek Jutr« pod »Mariji«. 11974-2 Škropljenje dreves Tršim. Ponudbe na. oglasni oddelek »J-u-tra« pod šifro »Tehnik«. 11052-2 Prodam BeMda 1 Dta. davek a Bta e« »fw aii dajanj« m etora t Oln. Najnantsi )»»es<>k »7 Din M« pose fk i a® oM^^tc pri Preskerju ▼ Libija ni, St. Ma it. 14. 18S-6 Hakvškega vina •0 bekr S0O volt, iek> ngod-no proda Ludovlk 5^ajc, ar»r, TvTŠeva cesta f>8. 11960-6 Dilca za šah (KorbecJrn.itt.) — ve^emne. razne in drti^i an-tiik predmeti naer odaj na Rim »k i oeotii 84/f. 11991-6 83339BOI Beseda 1 Din. davek 3 Din m Stfro alt dajanje na iiova S Din. Najmanjši snesek 17 Dtn. Žensko kolo dobro ohraojeno, kopim. Ponudbe s navedbo eene na ojlasoi odd«'ek Jut™ pod šifro »Mobilno kolo«. 11939-11 Revno dekle mlado in polteno. iš6e »a-posliitev kjerkoli — najraje v gospodinjstvu, ali k otrokom. Naslov pove og*!. oddelek »Jutra«. 1.1975-2 Brivski pomočnik perfekten v -moški stroki!, išče »talno riuibo. Naslov larnae Vouk, Sv. Jirrii ob južni M. 11998-2 Ljuba Jurkovič: Cliostriral V. Mazi) 67 Tedaj so se pričele igre na Belem stadionu. črni medved se je odlikoval v drsanju; ta je bil prvak, šarik je pa krasno skakal skozi obroč, kar je gledalcem neznansko ugajalo. Moško kolo dobro obran j eno ugodno naprodaj — Stara pot l/T. 119T1-« Beseda 1 Din. davek 2 Din sa Stfro alt dajanje oa slova S Din. Najmanjši enesek 17 Din. Amerikanske ključe za suho cepljenje, od 7 mm debelin«, kupim. Kiparja Portalie, GOthe 9. — Ponudbe na naslov: liter Franjo. Za.mušani — poŠta 8r. Marjeta pri Moštrane;. 11861-7 Pražllnl str^J ia kavo, rabljen, dobro ohranjen, ku.p'm. Ponudbe na ogrlas. oddelei »Jutra« pod >Pra£ilnik«. 11992-7 Zofo dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 11967-7 Staro otomano dobro ohra.njeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11979-7 Oblatila Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dalanle na slova 5 Din. Naimanjšl znesev 17 Dtn. Visoko omaro h trdega lesa, prodam. — Naslov v oglasnem oddolku »Jirtra«. 11985-IS Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din Najmanjši rnesek 17 Din. Izložbo veliko te svetlo, v eentiru mesta oddam s 1. majem t. 1. v najem. Pojasni-'« v G-ajevi mliei 5/T, soba 128. 11898-17 IZZ3ZSJ rteseda t Dtn davek 2 Dtn za Slfro alt dajanje ne ilova S Din Najmanjši enesek 17 Dtn Viožne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim proti plači'11 v gotovini. — Ponudbe ne podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Zor««. 12009-16 Vloge Prometne banko takoj kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Gotovi®««. 11964-16 Bančne vlog« kupujemo o«n oddamo s 1. majem l. 1. v Dajem. Pojasnila t Gajert oJ. 5/1 »oba 12S. 11899-19 Lep lokal z ie vpeljano de.15ka.teso, radi odpotoTanja takoj po-iv-ra proda Zima, Florijan-oka ulioa K. 11986-19 Lep trgovski lokal oddam 1 2. junijem — sobo pa takoj. Vprašal ▼ iv^n-v-ni na Borštnikovem trgii št. X. 12010-19 Sobo odda Beseda 90 par. davek 2 Dtn za Slfro ali dajunj« n« slova 3 Dtn NatmanJSI enesek II Dtn čisto solnčno sobo v ooatri mesta takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelk« »Jotra«. 11940-3S Prazno sobo oddam takoj. Naslov pove og^a«. oddelek »J-ut.ra« 11895-28 Opremljeno sobo « poseb. vhodom in elektriko oddam. Naslov po v« oglasni oddelei »Jutra«. 11963-28 Gospodično eprojimem na hrano ln stanovanj«. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11951-23 Sobo ča Pav'«kovič. Ž* greb, Ilica 144. 11953-20 Lepo hišo ?nonadstr., z dvoriščem in gospodarskim poslopjem, na fravnun trgu v Slovensk1 Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno prodam. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 1934«. 11380-20 Prazno sobo solnčno, i vso oskrbo, r bližini centra išče bolehen upokojeno« — točen plačnik. Pomidbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 15«. 12001-88/a Dopisi Izvršeno v dvojni .'zmeri. Glavna. Naslovnik — pošiljatelj 'jfti. Iskrene. Joško 11972-34 Majski sen 1925 Pismo elutH. Hvala. ieii«n svidenj« čimprej«. Pridi, piš«! Hropeoim. A. l'165«-34 V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Amortizacij, posojilo, Bi-lanoist. Center, Dober, Dobra kuharica., Deuar, Dobre obresti 100, Dobre moč Feronc, Frigidalre, Gotovina, G. L. 46, Gotov de-Dar, Hišnik, Ideali, Jamstvo 100, Kupim, Kjerkoli Kavcij« zmožen, Kavcija in sigurnost. Kavcija lftjO Kievir II, Lepo su^ho. Lepo. Mirna, Mlada ločenka, Minimalni honorar, Majda 3. Marija, Nastop takoj, Natakarica 954, Neznanka, Novo življenj«. Obrt, Priložnost, Pnšton, Plačam, Promet 1934, Prevoz pohištva, Same, Samec, Sigurna bodočnost, Stružnica, Šiška, Strta mlad-oe-t, Točnost, Takoj iščem, Takoj prodam. Udobno, Veliko odsoten, Vila, Vpeljan, Zmoien samostojno voditi. Zeta jama, Zora, Zmožen. Začetnica, 14, 90, 24, 350.000. Moji zlati otročlčl Dorlnlm, Len in Mlrčeta so odšli po tragični usodi v boljSe življenje. Pogreb nepozabnih ljubljencev bo v petek, dne 17. aprila 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaflnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. aprila 1984. Neutofefijlvs mati JOŽICA LOESKE Id o«4ak> sorodstvo. 8983 ZAHVALA Ob težki in prebridki izgubi našega nepozabnega in nenadomestljivega bratca in strička, gospoda JOŽEFA DEU Uran krema za lice, vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod! Mala Škatlica Din 5.— velika škatlica Din 13.— Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njib nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če Se niste poslali naročnine. poročno itsvilks za oasaebo kraja ponaea<0t>: 1. čas opa*ovan)a. 2. stanje barometra, f temperatara, 4. reiativsa viaga, v %, B. «ner in brzina vetra, l. obla6ao«t 1—10, T. padavine v msu, 8. vrsta padarte. Temperatura: prve iterilke poaneaijo najvišja, druge najnižjo temperatsr«. 2«. <*pri!a Ljubljana 7, 756.2, 11.8, u, NI, 10. 11.4, de«; Ljubljana 13, 763.0, 17.5, 77, mimo, 9. —, —; Maribor 7, 765.0, 11.0, 90, mimo, 10. 7.1, dež; Zagreb 7, 76«.3. 13.0, SH», SW2, g V, dež; Beograd 7, 75«.7, 20.0, »5, El, 10, —, —; Sarajevo 7, 755.7, 21.0, 40, SE1, 3, —, —; »koplje 7, 759.9, 16.0, 70, mirno, 7. —, —; Split. 7. 75.2.3, 18.0, 50, SB6, 10, —, — ; Kunubor 7, 756.7, 20.0, 60, E(SE>2, 5», —, —; Rab 7, 764.8, 15.0, 80. SE2, —, —. Temperatura: LjuMjan& 18.6, 9.»; Maribor 14.6, 10.0; Zagreb 16.0, 12.0; Beci*rao 23.0, 19.8; Sarajevo 27.0, 15.0; Skopije »6.0, 10 0; SpJvt 22.0, 1«.0; Kumbor — 18.0; Rab —, 12.0. Radio Petek, 27. aprila. LJUBLJANA 11: doteka ura: Otroške pesmi poje mladinski pevski zbor. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 18: Čas. plo-S6e. — 18: Radio - orke*»ter. — 18.30-. Sodobni problemi socialne politik? (dr. Ba-jič). — 19: Francoščina. — 19.30: kleti za nedeljo (dr. Andrejka). — 20: Prenos opere »Pikova dama« iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. Sobota. 28. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče, stanje avtomobilskih cest. — 18.30: Zabavno predavanje (?. Daneš). — 19: Koroška ura. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Slovenske narodne oesmi s spreniljeranjem radio - orkestra pojo gdč. Zupanova, ag. Jug in Dermota. — 21: Ura francoske glasb? ga. Rothel - Nostis poje francoske p-5«mi, vme6 iena francosk? kompozicije radio-or-kester. — 22: Čas, poročila. Lahka glasba. BEOGRAD 16.30: Optrn.j arije, — 17.30: Plošče. — 19: Violinski koncert. _ 20: Mešan program. — 22: Ciganska godba. — ZAGREB i2.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19.20: King-KoTkg nad Prago. — 20.20: Godba na> pihala. — 21: Prenos iz Brna. — 22.30: Orkester. — BRNO 19.35: Na-od ne p-ismi. — 21: Operne arije. — 21.20: Orkester. — VARŠAVA 20.05: Večer španska glasbe. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.25: Orkester mandolin. — 17.30: Orkester. — 19.05: Zborovski koncert. — 20.05: Igra. — 22.20: P1 esna muzika. — BERLIN 20.30: Zabaven program. — Lahka in plesna glasba. _ K6NIGSBERG 19: Godba na pihala. — 20.10: Vojaška godba. — 22.50: Nočni koncert. — M(jHLACKER 20.15: Mešan program. — 22.40: Plošče. — 23: Lahka in plesna mjzifca. — BUDIMPEŠTA 18.30: Ciganska godba. — 19.50: Dramski večer. — 22.30: Koncert orkestra. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Prenos op?re iz gledališča. Občutno vrzel v izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE LN SVET«. Posamezni zvezki samo t Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega Stiva z mnogimi slikami). Oprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali pismeno ali ustmeno svoje sočustvovanje, vsem ki so dragega pokojnika obsuli s cvetjem in mu izkazali zadnjo čast na njegovi zadnji poti. Tržič, dne 24. aprila 1934. 3942 Žalujoči ostali. ^RASANJE, ki ga stavi sebi vsaka gospodinja: »Kako izgledajo umetniško izdelani STENSKI KOLEDARJI „ČEMAŽAR"? ODGOVOR na to vprašanje vam da vaš trgovec, ki ste njegova stalna odjemalka. 3976 Urejujt Davorin Kavijen Lsdaja aa aoozorcij »Jutrat Adoll Ribnika*. Narodno tiskarno cL d. kot uskarnarja Ifraac Jezerse*. 4a uuerauu del je odgovoren AJojz Novak. Vsi v Ljubljani