»ottnine otacane v ootovin> Leto LVIII. V Uubli?nî. v nedeljo. dne 23 februaria 1930 Št. 45
St. 3 Oln
Naročnina
Pncvnn itottja
u kr«li»iM Mgotliili« mckct no £3 Oln poileino ijo Oln ceioleino JW) Oln
za inozemsivo
me.ei no 4l> Oln neae iskn .ttiam Ce.ulc no v liiijc »levil» 120 Oln ra ln<i'rm«rvo i40 C
SLOVENE
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i »loip ijeui-viua mali uglasi po ГЗО in 4 O, veCfi o>|iasl nad Onim vime po Din i-зо, veiUd po ) <n 4 Oln. v are<ln>ïk«m(ielu vislice oo ш Oln o Pr yeciem o noro .», popuat
Iziilc ou i nuirot)
razen pondeliKe in dneva do DraznDsu
treuiiuiiii /r i Koiiiiurieu шш Si. o ili RoA-opiei ve ne vruCuio. neiiunklrana L .sniti « ne spi etemujo trcuiuiipu trteiion 4i «HO nnravni&tva il. 2.12b
opiui o i c L>iiuf>nuijvi> i ut.si.b * i^cHovni ratun: L/ubi/unu ilei. 10.OSO in IO.J-49 zu Insciuie, .Soj u/eio si. 7 Cugreb 41. Ј9.Ш1, P raf/o lil llunar 41. 24.797
V čegavo korist?
Kljub težkim strankarskim dojem je vendar na Slovenskem v zadnjih letih vladal sorazmeren mir na gospodarskem polju. Znana skupina iz bivše demokratske stranke je vodila pred leti uničevalen boj proti Jadranski banki, toda tudi ta se je morala končno prepričati, da to nikomur ne koristi. Nujveč so v tem nepotrebnem obračunavanju trpeli ravno somišljeniki te stranke. Krivičnost je lagala sama sebi. — 2e pred dogodki šestega januarja smo torej prišli do znosnega, recimo evropskega sožitja v gospodarskem življenju. I'o teh dogodkih pa je celo vladala vsepovsod treuga Dei. Ce kaj potrebuje za svoj razvoj mini, ga potrebuje narodno gospodarstvo. 0 tem ni dvoma.
Silno čudno se nam zato zdi, da so se v časopisju, za katerim je stala nekdanja demokratska stranka, pojavili naenkrat brez povoda čisto neosnovani napadi na slovensko zadružništvo in imenoma na njegovo največjo zastopnico Zadružno zvezo v Ljubljani. »Jutro« je dvakrat priobčilo neutemeljena razmotriva-nja v gospodarskem delu, Domovina« pa očita zadružništvu v uvodnem članku, da ne dela >lepo krščansko« in da je na krivih potih. Pri tem se ne ustraši čisto navadnih laži, pri katerih se ne more nihče izgovarjati na kako ne-poznanje razmer. Tako trdi: ^Številna zadružna podjetja (produktivne in blagovne zadruge) morajo iz tega denarja (ki da je v bankah naložen) najemati kredite, seveda po znatno višji obrestni meri.« To neresnico nudi podeželskim bralcem, dasi smo že tudi v našem listu ugotovili, da ni treba nobeni članici Zadružne rveze iskati v banki kredita, ln dalje: »Zadruge same neredko odklanjajo lastnim dobro-stoječim zadrugarjein zmerno visoke kredite po nizki obrestni meri, da lahko nalagajo vloženi !,t.'iiots!;i denar pri Zvez» na vezane vloge po višjih obrestih kot jih smejo terjati od za-drugarjev. Kmet, ki potrebuje kredit, je pri-moran iskati ga drugod in ga draže plačevati.« Kje pod božjim solncem najdete tak slučaj? Kolikor besedi, toliko grdih demagoških laži. Saj vendar ni nobena tajnost, da Zadružna zveza vezane vloge obrestuje le po 7%. Kakšna je danes obrestna mera za posojila, pa tudi ve vsakdo, in ravno tako, da ni določene mere za višino obresti pri posojilih.
Mnogo črnila so prelili proti zadružništvu stari liberalci na Slovenskem, ko so branili denarno in zlasti blagovno oderuštvo. Stara Avstrija se jih je veselila kot svojih zvestih zaveznikov proti gibanju za gospodarsko osamosvojitev slovenstva. Veliki sovražnik vsega slovenskega baron Hein jih je podpiral v tem boju z vsemi silami. Toda vse ni nič pomagalo. Kadi ali neradi so uvideli, da je boj proti zadružništvu neuspešen. Zadružna misel je zmagala. Vse hujskanje, vsa demagogija, vsa podpora vladnih krogov se je razbila na solidnem delu zadružnih delavcev. Zadružna ideja se je v tem boju tako uveljavila, da so začeli tudi nasprotniki zadružništva — ustanavljati zadruge.
Vemo, da se gotovi fanatiki ničesar ne nauče in ničesar ne pozabijo, vendar se z začudenjem vprašujemo, zakaj obnavljale ta boj, zakaj ga obnavljate prav sedaj, ko je zahteva po okrepitvi države, po notranjem miru in po svežem gospodarskem življenju privedla do 6. januarja? Ali misli kdo, da je sedaj prilika pogaziti zadružništvo? To bi bila pač strahovito naivna misel. Ali je morda spel na dnevnem redu hoj za kmetski denar in za nadvlado nad kmetom? Boj za slovenski, za kmetski denar smo že tudi imeli po vojni. Nismo še pozabili, kakšno agitacijo za vloge so vodili neki mestni zavodi — imen raje ue spominjamo — in koliko tega denarja je bilo izgubljenega. Takrat je teklo mnogo kmetskih hranilnih vlog v mesto, takrat se je dvignila prav radi lega obrestna mera za kmetska posojila. Ali se hoče v novem boju omajati z demagoškimi lažmi zaupanje kmeta v kmetske denarne zavode? Naj bo končno namen teh grdih neresnic ta ali oni. povzročitelji naj se spomnijo na zgodovino našega zadružništva in na žalostne boje svojih prednikov. Moč naših zadrug je bilo njihovo solidno in požrtvovalno delo. To rodi zaupanje. In tega zaupan a ne razrušite z demagošVmi nas'<oki. Verjemite, da je to početje brezmisel-no in škodljivo vsemu gospodarstvu — tudi vašemu.
Podčrtati pa moramo ob tej priliki žalostno dejstvo, da so še vedno mogoči med nami ljudje.'ki brez vseh pomislekov obrekujejo po načelu: Nekaj vedno ostane. Predrznost prve vrste je, da govore v isti sapi o »ljudomilem Raiffeisenuc in da se upajo sklicevati na krščanstvo. Tako časopisje se potem uniljivo za-
Program nove francoske vlade
Pariz, 22. febr. U. Proti pričakovanju pišejo listi prijazno o Chauteinpsoveni Kabinetu. Splošno se smatra, da obstoji moč njegovega kabineta v njegovi homogenosti. Notranjih sporov se pri levičarskem kabinetu Chautemp-sa ni bati ter so bili ministri izbrani tako spretno, da proti kobinetu ni nobenih ugovorov. Vendar pa naglasa posebno desničarski tisk neusroden parlamentarni položaj kabineta kot manjšine, ki more obstojati samo s polno podporo socialistične stranke. Skoro ni verjetno, da bi socialisti pustili levičarski kabinet na cedilu, dasi so odklonili aktivno ude-
ležbo. Parlamentarna frakcija socialistov bo datifs končno veljavno določila svoje slališče nasproti kabinetu. Radikalna >Repulilique< izjavlja, da bo novi kabinet stopil na pot praktične realizacije. Izvedel bo upravičeno znižanje davkov, poživel gospodarsko politiko, pospeševal mirovno politiko, ne da bi žrtvoval narodne interese in posebno prevzel vodstvo gibanju za Združeno države evropske. Veliki informacijski listi izjavljajo, da bo težavno samo glasovanje o vladni izjavi, potem pa se bo Chautemps pač lahko držal vsaj med proračunsko debato in londonsko konferenco.
Škofovska konferenca zaključena
Sklepe konference sporoči oblastem nadškof dr. Bauer p smeno
Zagreb, 22. febr. u Danes dopoldne se je končala konferenca katoliškega episkopata. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se o sklepih episkopata ne izda nikak komunike za javnost. Potemtakem ni le razprava, temveč so tudi sklepi konference strogo lajni. Cnje se le, da so bili vsi sklepi soglasno spre eti. Državnim oblastem jih bo sporočil predsednik katoliškega episkopata, zagrebški nadškof dr. Anle liauer pismenim potoni.
Danes zjutraj je odpotoval iz Zagreba v Subotico apostolski administrator Bačke pre-svitli gospod Budalovič. Dalje je odpotoval tudi ljubljanski knezoškof prevzvišeni Anion Bo-navenlura jeglič. V Maribor se je odpeljal la-vantinski škof prevzvišeni g. dr. Karlin, v Belgrad pa belgrajski nadškof prevz. g. oče Rafael Rodič, v Senj presvitli g. dr. Slarčevič, zastopnik senjskega škofa. Ostali škofje so ostali še v Zagrebu in odpotujejo danes zvečer ali jutri zjutraj.
Zadnja pot dr» Kosterja
Berlin, 22. febr. U. Danes je bil v Berlinu najsvečanejši pogreb belgrajskega nemškega poslanika dr. Kosterja. Ob grobu je govoril notranji minisler Severing, ki je orisal pokojnika kot pravega patriota. Državni tajnik za zunanje stvari Schuberl je opisal posebno pokojnikove diplonialske zasluge, predvsem njegov trud za zboljšanje odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo.
Camile Cluuitemps
G. C. Cluuitempe ie star 45 let in nima Se velike oolitičiio preteklosti Več sc je imenovalo njegovo ime v letu 1924, ko je liil notranji minister v znanem Herriotovein kabinetu. V tej lastnosti se je tedaj proslavil s pregnanstvom klarisinj iz Alençona. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta I91l). Pri zadnjih volitvah 1928 pa jc kot kandidat propadel in j<* prišel v zbornico šele lansko leto namesto umrlega poslanca H Amiota.
Hamburg, 22. febr. a. O polnoči je prispel z berlinskim brzovlakom mrtvaški voz nemškega poslanika v Belgradu dr. Kosterja. Danes zjutraj je bilo truplo prepeljano na Alton-ski kolodvor, kjer so se znašli zastopniki "Masti in pokojnikovi prijatelji. Truplo je bilo pripeljano v Blankeiieze, kjer se vrši daues j popoldne pogreb.
Schober v Berlinu
Berlin. 22. febr. a. Avstrijski kancler dr. Schober je prispel danes zjutraj ob 8.57 v spremstvu glavnega tajnika zunanjega ministrstva g. Petara in poslanika Junkera na An-haltski kolodvor. Tu so ga pričakovali državni kancler Mtiller, zunanji minister dr. Curtius, državni tajnik zun. min. Kon Schubert in mnogoštevilni drugi zastopniki nemških ministrstev. Prisoten je bil tudi avstrijski poslanik dr. Frank z vsem osobjem poslaništva in z berlinsko avstrijsko kolonijo. Sprejema se je udeležil tudi berlinski mestni župan Scholtz ter nun. predsednik Braun. Po sprejemu se je dr. Schober odpeljal v Kàiserhoff, kjer je gost nemške vlade.
Ves nemški tisk brez razlike strank prisrčno pozdravlja Schobrov prihod v Berlin. Vsi listi zahtevajo, da naj se pri tej priliki dokaže prijateljstvo Nemčije napram Avstriji in naj se z njo sklepajo ugodne trgovinske zveze.
»Germania« piše, da nalaga lojalnost, ki jo je Avstrija vedno pokazala napram Nem-
čiji, nemškemu narodu dolžnost, pomagati Avstrijcem ne samo v kulturnem in nacijonal-nein, temveč tudi v materijelnem oziru. »Vor-vviirts« pravi, da dr. Schober ne prihaja v Berlin več kot šef zvezine vlade, nego kot prijatelj in kot zastopnik enega dela nemškega naroda. Istotako naglaša » Deutsche Allgemed-ne Zeitung«, da prihaja dr. Schober v Berlin kot zastopnik novega kurza v Avstriji, kot Avstrijec, ki je prožet z visoko misijo Nemcev v Srednji Evropi. On ne zahteva od nemške vlade žrtve, nego jasen sporazum. Izpeljati hoče posebno interesno politiko.
Dunaj, 22. febr. U. Mussolinijev dekret o amnestiji za Nemce na južnem Tirolskem se smatra na Dunaju za osebni uspeh zveznega kanclerja dr. Schobra pri pogajanjih z Musso-linijem, ter se spravlja tudi v zvezo s potovanjem dr. Schobra v Berlin, kar je razvidno že iz tega, da je bil dekrel izdan v času, ko potuje dr. Schober v Berlin. Neka berlinska agentura poroča, da je italijanski poslanik v Berlinu že za danes popoldue zaprosil za sprejem pri dr. Schobru.
Dr. Lončarič — 60 Ivinih
Zagreb, 22. febr. a. V ponedeljek 24. t. m. slavi 60 letnico dr. Josip Lončarič, zaslužen duhovnik zagrebške nadškofije. Posebne zasluge si je pridobil pri publikaciji katoliškega lista »Saeerdos Christk, dalje pri »Glasniku svetega Jožefa« in pri »Narodni politiki«. Razen tega je mnogo delal za vzgojo mladine. Pred tridesetimi leti je osnoval Marijino kon-gregacijo na gimnaziji, katero je vodil preko 2 decenija. Prav tako aktivno je sodeloval tudi pri organizaciji duhovništva. Osnoval je duhovniške Marijine kongregacije in zve/.e vzajemnosti. Enako je sodeloval pri organizaciji drugih Marijinih kongregacij, dokler ni pred nekoilko leti prevzel mesto župnika pri svetem Petru, kjer sedaj mirno dela in vrši pa-storizacijo v svoji ogromni župi.
letava v »zicjavo društvenih domov in drugih kulturnih ustanov«, saj so prav te ustanove tiste, ki ljudstvo varujejo pred domagoštvom in pred izkoriščanjem. Ali naj »kulturne« ustanove molče, kndnr se ljudstvu ponuja taka duševna hrana in kadar ga zapeljujejo taki grabežljivi volkovi v ovčji obleki?
Se enkrat vprašujemo odgovorne činiteljo, v čeguvo korist naj bi bil začeti boj?
Vojisfav Šolak — umrl
Belgrad, 22. febr. A A. Snoči ob 12. je umrl v sanatoriju Vračar Vojislav Šolak, znani narodni delavec in borec iz Mostarja ter eden izmed vodij pokreta za cerkveno srbsko avtonomijo v Bosni in Hercegovini v dobi vlad Avstro-ogrske monarhije. Danes dopoldne so njegovo truplo prenesli iz sanatorija Vračar v Vazmesensko cerkev, kjer je bilo ob 10 opelo. Opelu so prisostvovali od poslancev Nj. Vel. kralja polkovnik Dušan Grkič, izmed ministrov pa min. brez listnice Nikola Uzunovič, min. pravosodja dr. Srskić z gospo, min. poljedelstva dr. Oton Krangeš, Narodno banko, katere član upravnega odbora je bil pokojnik, so zastopali guverner Bajloni, vice-guverner Nar. banke Andrija Kadović, generalni direktor Narodne banke dr. Dragoljub Novakovič ter član upravnega odbora Narodne banke dr. Dragotin Protič. Dalje so bili prisotni mnogoštevilni čestilci in prijatelji pokojnikovi, opazili pa so ludi bivša ministra Alau-povića in Karamehmedoviča. zahumsko-her-cegovskega metropolita Jovana 1er veliko število uglednih osebnosti.
Po končanem opelu se je od pokojnika v imenu Narodne banke poslovil guverner Nar banke g. BajlouL
Lfabllana vi.dravinjskem razredu
Beigrad, 22. febr. 1. »Službene Novine< objavljajo sklep ministrskega sveta, da se pomaknejo v prvi draginjski razred mesta: Belgrad. Zagreb, Ljubljana. Sarajevo, Split in Sušak.
Ko je bilo v začetku decembra v vladi nn dnevnem redu vprašanje, ali se naj razven Belgrada uvrstijo še druga niesla v L draginjski razred, je bilo ravno glede Ljubljane mnogo debate o tem, ali naj se ji da ta ugodnost.
Tedaj je minister dr. Anton Korošec vztrajal na tem, da so življenjske prilike za uradnika v Ljubljani istotako povoljne oziroma nepovoljne kot za onega v Belgradu. Bil je brezpogojno na stališču, da mora priti Ljubljana v I. drag. razred. Po razgovorih med njim in finančnim ministrstvom se je doseglo, da pride tudi Ljubljana v L draginj-ski razred. »Slovenec« je to vest prinesel tedaj v decembru in vest je razumljivo izzvala precejšnjo senzacijo v Ljubi jam. Saj je Ljubljana tipično uradniško mesto in prizadetih je tisoče družin državnih uradnikov in upokojencev. Sedaj ko je akt o Ljubljani v I. drag. razredu tudi službeno objavljen in s tem uveljavljen, se ljubljansko uradništvo dobro zaveda, na čigavo posredovanje se je to vele-važno vprašanje ugodno rešilo v njih korist.
Podiuoan Jarc v avdienci
Belgrad, 22. febr. e. Ljubljanski podžupan prof. Jarc Evgen je bil danes sprejet v avdi-jenco pri Nj. Vel. kralju.
Nova uredba
o bratovshihi s'Sodnic h
Belgrad, 22. febr. e. V ministrstvu za šume in rude se pripravlja nova uredba o bratov-skili skladnicah, ki bo znatno spremenila sedanje stanje, in sicer v prilog rudarjev. Načrt je že skoraj defiuitivno izdelan in to na podlagi mišlenj strokovnjakov in strokovnih organizacij.
Vprašanie noWirre kolonizacije
Vinkovci, 22. febr. a. Na pisanje katoliškega tiska o gospodarskih prilikah v Slavoniji se je vzibudilo med najširšimi sloji naroda veliko zanimanje za notranjo kolonizacijo. Ta lahko uspeva le v slučaju, ako je dobro in solidno organizirana. Duhovniki so vedno stali na braniku naroda in so bili propagatorji božje besede ter morajo to biti tudi danes. Z ozrirom na to se vrši v čelrlek 27. t. m. v Vin-kovrih konferenca, na katero se poživljajo duhovniki in lajiki. Na lej konferenci se bo razpravljalo o vprašanju notranje kolonizacije, kako bi se dala solidno organizirati itd.
Dr. G'orgjeofč ozdravil
Dunaj, 22. febr. U. Na Dunaju živeči 8(>-letni bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič je obolel za pljučnico in so ga morali prepeljati v sanatorij. Negovo stanje pa se je zboljšalo in je dr. Gjorgjevič. ki je eaui zdravnik, dîmes že zapustil posetljo.
Češkoslovaško
s ovanstvo
Praga, 22. febr. K. Poslanec Kramaf je v svojem govoru U čehoslovaški zunanji (>ol i I î Ivi uied drugim omenil ludi naslednje:
»N«.* slovanstvo ja element moči, a trenutno tudi slabosti, zlasti, kar se tiče naših odnošajev do Anglije in Italije. Anglija ima nekakšno zgodovinsko nasprotstvo do Slovanov, a Italija se zaveda, da ne bomo zapustili Jugoslovanov. Razen tega je Italija tudi vznemirjena radi našega demokratičnega poslanstva ...«
Nabava pol jed. stro'cv tm račun reparacij
Belgrad, 22. febr ЛЛ. Komite ministrstev za reparacije je odobril predlog ministra poljedelstva dr. Otona t"rangeša glede nabave motornih trierjev in škropilnic za sadje na račun reparacij. Nabavljeno bo deset večjih motornih trierjev s pogonom na nafto, bencin ali no elektriko. Ti trierji bodo imeli konstrukcijo za čiščenje žitaric vseh vrst, zu grašico, vseh vrst detelje, konoplja, lanu. muhare in prosa. Kapaciteta teh trierjev je odvisna od vrste semena in najmanj znaša eden do dva vagona vsak delavni dan. Razen trierjev bo nabavljeno na račun reparacij tudi 5000 škropilnic za sadje iu to okoli 1500 do 2500 velikih z nosilnostjo 50 do 100 litrov, a 500 do 1500 avtomatskih škropilnic za na hrbet z nosilnostjo 12 do 20 litrov. Ministrstvo bo te nabavko izvršilo preko našega odseka za reparacije
Nemški stsomenîh
koroškega p ebfscia
Cclovcc, 22. febr. U. Lansko leto sestavljeni načrt, ki ga je zamislila celovška mestna občina za zgraditev spomenika za koroški plebiscit, se ne bo izvršil, ker hoče Koroška kot dežela postaviti tak spomenik. Za načrt mesta Celovca ;e nemški poslanik na Dnnnju, gr»f Lerehenfeld že storil korake pri zvezi nemških mest radi financiranja, vejni minister Vaugoin pa ie dal na ra p^lago bron za kip na spomeniku. Tudi načrti koroškega kiparja Franca Gornika so že gotovi.
Promet na Hiški prog i še pretrgan
Split, 22. febr. a. Promet ired Splitom in žagreboni še vedno ni vzpostavljen. Včerajšnji brzovlak iz Zagreba še vedno ni dospel v Split, ter se je ustavil v Gračanici. Vlaki, ki i vozijo iz Splita, prihajajo samo do Zrmanje. Proga je posebno zasnežrna med postrjuna Cerovcem in Malovanom. čiščenje je otežko-čeno, ker veter neprestano nametava nov sneg j na progo, kjer je ponekod dosegel višino do 3 metrov. Oster mraz otežkoča delo.
Kongres di aške maïe on'aitc
Belgrad, 22. febr. e. Danes zvečer s« odpotovali belgrajski delegatje visokošolci v Prago. Na poti se jim pridružijo še zagrebški in ljubljanski zastopniki akademikov, nakar potujejo skupno na konferenco dijaške male an-tante v Prago. Naša delegacija šteje 20 članov, in sicer 7 iz Belgrada. 6 iz Zagreba, 5 iz Ljubljane in po 1 iz Subotice in Skoplja. Razen tega odpotuje tudi 400 visokošo'cev na iz'et po Češkoslovaškem, in sicer 250 iz Belgrada, 100 iz Zagreba in 50 iz Ljubljane 1er nekaj nad 100 akademičark.
fJooko' tve nri žp'ez^ici
Belgrad, 22. febr. AA. 7. ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prometa in v soglasju predsednika ministrskega sveta so U|K>-Kojeni s pravico do pokojnine:
pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Franc Novljan. uradnik 2o-l! v 10 stoimji; Ivan Čermcli, F rune Kutin, Peter Vidovit. Jernej Po-gibov. Josip Siiter, Franc Pavlinik, Danijel Jcv-nikur. Mihael Iskra, vsi uradniki 1-111; Hoderih Velušček, uradnik l-lll v tO. stopnji iu Ivan Kramar, uradnik l-III v 10. stopnji.
Zagrebške vesti
Zagreb, 22. febr. a. Svojca s se je izvršil v Zagrebu velik vlom v draguljarno Janka Matka, pri čemer je bilo odnešeno veliko število dragocenosti. Pred nekoliko dni je ponujal neznan človek nekemu praškemu draguljarju zlato uro v vrednosti 15.000, in nekatere briljante v skupni vrednosti 50.000 Din. Ker se je pa draguljarju neznan človek zdel sumljiv, je obvesiil policijo, katera je aretirala mo/a in zaplenila dragocenosti, ki jih je naša pri njem. V tovarni za ure se je ugotovilo, da je bila dotična ura prodana v Zagrebu. O lem je bila obveščena zagrebška policija. In končno je g. Janko Matko spoznal v zaplenjenih predmetih svojo last.
Zagreb, 22. febr. a. Ker je mestna občina odvzela privatnikom koncesijo za avtobusni promet po Zagrebu, je mestna hranilnica na današnji seji sklenila prevzeti avtobusni promet v svoje roke.
Zagreb, 22. febr. a. Današnji : Obzor« napada ostro v uvodnem članku podle osebe med našimi izseljenci, ki rušijo ugled in prestiž našega izseljenca v inozemskem svetu. Najnovejša afera z Dušanom Turdorekom je žalosten pojav. Naši izseljenci bi se morali o vsakem novodošlecu dobro Informirati, kako je živel doslej, preden bi mu smeli zaupati.
Dunajska vremenska napoved; Lepo vreme bo trajalo dali«.
Evropski trg treba razširiti
Angleški predlogi na ženevski carinski konferenci
Ženeva, 22. febr. U. Angleški trgovinski minister G raba m je danes pred svojim odpo-tovanjem razvijal v drugi komisiji velikopotezen program za dela, ki jih je treba po njegovem mnenju Izvršiti v času carinskega premirja. Evropski lig se mora razširiti za eviopske producenle Za to je potrebna racionalizacija produkcije. Splošno se računa na sistem indirekinega prolekcionizma. Najvažnejše pa je znižanje in odprava vedno višjih carinskih plotov. Predlagal je, naj vlade, ki so zastopane v komisiji, do meseca junija spo-roče, po možnosti urejeno po raznih vrstah blaga, kakšen jo njihov gospodarski položaj glede prodaje. Potem pa je potreba v posameznih konferencah poskusili, da se v dveh do treh letih, to je v času, dokler bo trajalo carinsko premirje, i/dela program za gospodarsko sodelovanje in gospodarsko zbližanje. Tozadevni sistem pa se mora takoj sedaj na tej konferenci najti, ker sicer ne bo iz vsega nič. Končno jc opozoril še na splošno nevar-
nost rastoče brezposelnosti v Evropi. Izrazil je upanje,, da se bo prva izmed konferenc, ki jih predlaga in na kateri naj se po vrsti razpravlja o tekstilni, strojni industriji itd., vršila že meseca junija.
Na predlog predsednika komisije, romunskega ministra Madgearuja so se ustanovili trie pododbori, ki bodo v ponedeljek začeli z delom, in sicer prvi pod predsedstvom češkoslovaškega poslanika Firlingerja za pogajanja med agrarnimi in industrijskimi državami, drugi pod predsedstvom madjarskega poslanika Nickla za ugotovitev učinkovanja kolektivnih pogodb na gospodarske odnošaje med udeleženci in neudeleženci, ter ima ta pododbor razpravljati tudi o klavzuli glede največjih ugodnosti, tretji pododbor pod predsedstvom nemškega delegata bo razpravljal o ukrepih za spopolnilev programa gospodarskega oddelka Društva narodov. Temu pododboru pripada tudi vprašanje o indirektnem prolekcionizmu.
Vprašanje podmornic
Pnzadevanje za omit ente pomorske vo ne
London, 22. febr. AA. Francoska delegacija .'a pomorsko razorožitveno konferenco odpotuje v London prihodnjo sredo. Delegacijo bo vodil francoski zunanji minister Briand. Delegaciji se bosla pridružila kolonijalni minister Lamoreux in mornariški minister Sai-rant. Francoski ministrski predsednik jc podal zagotovile, da bo trancos1 a vlada nadaljevala dosedanjo poliliko na londons'.i pomorski konferenci. Do prihoda franccske deloga-cije bo konferenca počivala. Edini napredek, ki je bil med tem dosežen, je ta, da je konferenca proučila nekatera vprašarja podmornic in poročala o tem pravnemu odboru. Govori na zadnji plenarni seji pomorske razoro-žitvene konference so dokazali, da vse delegacije močno žele humanizirali podmorsko
vojno. Snoči so razpravljali strokovnjaki o omejitvi velikosti vojnih ladij. Strokovnjaki so načeli ra/pravo na temelju washingtonske konvencije iz leta 1922., ki ni slopila nikdar v veljavo, ker je Francija ni ratificirala.
Ta konvencija določa, da je vojna s podmornicami v vsakem primeru podvržena določbam, ki veljajo za druge vojne ladje. Poveljnik podmornice, ki bi prekršil omenjene določbe bi zagrešil zločin morskega razbojni-štva in bi bil postavljen pred sodišče. Konvencija nadalje predlaga, nai vsi narodi prepovedo pomorsko vojno proti trgovinskim ladjam in zaščitijo življenja nevtralcev in ne-bojevnikov. Pravni strokovnjaki razpravljajo trenutno o vprašanju, ali so potrebne i/.pre-membe omenjenih načel.
Krupp fn Thyssen obtožena veïehda'e
Med vojno dobavia v tuiino vojni mater jaï cecic'c ko (Vemčiji
Berlin, 22. febr. U. "Tempsc poroča, da je vrhovno državno pravdništvo v Leipzigu uvedlo preiskavo proti tvrdkania Krupp in Thyssen radi re'eizd.aje. Obema Ivrdlama se očita, da sla dobavljali vojni malerijal prejšnjim sovražnim državam med vojno. Kot priče so bili zaslišani do sedaj prefesor k-iloli-ške teologije na vseučilišču Freiburg v Breté-gauu dr. Keller, dalje profesor Ilauser in znani pacifist Otlo Lehn ann-Russbtilt. Oito Leh-mann je namreč izdal knjigo z naslovom » Krvava internacionala oboroževalne industrije". V tej knjigi trdi, da je firma Thyssen nied vojno prodala Nizozemski infanteri'ske ščite po G8 mark, dočim jih je zaračunala nemški
vomi upravi po 117 mark. Tvrdki Krupp pa so očita, da je oddala Angliji patent za izdelavo patentnih vžigalnil ov. Radi te dobave se je vršil že tudi sodni proces, ki ga je začela tvrdka Krupp proti znani angleški oboroževalni tvrdki Vickers, ki je ponarejala vžigalnike po Kruppovem patentu.
Dalje se trdi, da sta obe tvrdki dobavljali med vo.no mnogo opremnega materijala v Holandijo in Švico dasi sta morali vedeti, da malerijal lahko pride v sovražnikove roke. Nadaljnja preiskava bo pokazala, aH so očitki upravičeni. Preiskava je potrebna žc zato, da se tvrdki opereîa težkega suma.
Romunsko-mnd'arsho zbt zanje
Budimpešta, 22. febr. U. V tukajšnjih rksportnih krogih se čuje, da je v Ženevi na konfercnci za carinsko premirje prišlo do razgovorov med romunskimi in madjarskimi de'efjati in da se je tam sklenila romuneko-madjarska trgovinska pogodba. Ofioielno se vest niti ne potrjuje niti ne demantira.
Sveds'îa hra! ca na smrlni
Rim 22. febr. U. Drrašnii zdravniški bu-letin javlja, da švedska kraljica radi katarja težko diiia in da srce deluje nezadovoljivo. Hči prestolonaslednika, princeza Ingrim je včeraj dospela v Rim.
Nov l-r.trz v Mvh'ki
MeksTo City, 22. febr. a. Vlada je izdala naredbo, s katero se dovoljuje katoliškim du-I hovnikom prihod v državo, kar je bilo dosedaj prepovedano.
Elementatne katastrofe v Hali ji
Milan, 22. febr. U. Radi snežnih zamelcv v srednji Italiji je lavina popolnoma zasula trg Villa di Murro v gorovju Macerata. Do sedaj so odi opali deset mrtvih in pet ranjenih oseb. Pogreša pa re še deset oseb. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker je edina dovozna cesta popolnoma zametena s snegom.
Rim 22. febr. U. Radi podmorskega potresa jo nastala prošlo noč velika morska bi-■ bavica, ki je preplavila ulice in trge v Catan-zaro Marina in porušila več hiš. Človečkih ' žrtev ni, ker so prebivalci pravočasno zbežali. Radi viharjev zadnjih dni se je udri a zemlja na več krajih nn železniški progi pri Santa Eufomin ter je mogoč promet samo s prestopanjem.
Rim, 22. febr. U. V severni in sre lnji Italiji divjajo še nadaljnji snežni viharji z nc-, zmanjšano silo. I/, nekaterih krajev se poroča ' celo o č'oveških žrtvah. V severni Adriji divja že teden dni silna burja, ki je dosegla ' hitrost 130 km na uro.
Pcmani' an'e u'n v Rasi i
Moskva, 22. febr. U. Nekatere sovjetske zvezne republike so radi pičlih zalog prepovedale izvoz žita in živine s svojih ozemelj. Tudi za prodajo po sovjetskih oblastih. Rikov je izdal kot predsednik vlade sovjetskih republik ostro odredbo vsem sovjetskim vladam, da to prepoved takoj ukinejo. Obenem je zagrozil, da bo dotične funkcionarje stavil na odgovornost radi prekoračenja svojega delokroga.
Sv'ea proti sovsetom
Beril, 22. febr. AA. Zastopnik ruskega Rdečega križa v Švici se jc obrnil na švicarsko vlado, ali bi bila pripravljena pripustiti sodelovanje Švice na pedagoški svetovni razstuvi v Ljeningrndu. švicarska vlada je odvrnila, da zaenkrat o kakem sodelovanju ne more biti govora.
Sovf'e's^o eksoed'c'ia proti severnemu teča u
Moskva. 22. febr. AA. Iz Murmnnska jc od-plula proti severnemu tečaju ekspedicija, ki bo iskala zrikoplov sltuliat. Ekspedlciji so dodeljeni štirje ledolomilci in trije skunerji. v
Tofbn zaradi spominov Tračnega
Berlin, 22. febr. U. Med Trockim in založbo Reissner se vrši solni proces za izpolnitev pogodbe glede tiskanja memoarov, katerih Trocki založniku noče izročiti, ker izhajajo v isti založbi tudi memoarji njegovega največjega nasprotnika Kerenskega. Izid pravde bo odvisen od prisege Trockega. Ce Trocki priseže, j da pred sklenitvijo pogodbe ni vedel, da izhajajo spomini Korenskega v Reissnerjevi založbi, potem ga pogodba no veže, če pa tega ne more priseči, bo moral memoarje izročiti.
Zarota proti Trockemu
Berlin, 22. febr. U. Založništvo S. Fischer jc prejelo od praškega urednika Hcyniša pismo, v katerem sporoča, da je zvedel za zaroto ruskih emigrantov, ki hočejo Trockega umorili, zato da hočejo it; fta Prinčcvc otoke in napasti hišo, v kateri stanuje Trocki. Prijatelji so Trockega brzojavno obvestiti o nevarnosti.
Katolicizem -bodočnost Amerike
London, 22. febr. a. Dekan londonskega krščanskega kolegija dr. W. R. Mates je imel v Oxfordu predavanje o etiki in morali v moderni Ameriki. Pravil je, da bo Amerika po preteku 100 let popolnoma katoliška. Po njegovem mišljenju bo sedanja ameriška nemorala izzvala veliko reakcijo, ki jo bo inogla izvesti le avtoriteta katoliške cerkve, ker se je ta doslej pokazala kot najodpornejša in naj-doslednejša v vseh družabnih pretresljajih. Posebno pažnjo polaga dr. Mates na padec števila porodov in na opasnost, ki bi izvirala iz iega dejstva. Po njegovem mišljenju bc edino katoliška cerkev preprečila nesreč* tlružbe.
Atentat na itaK konzulat
t Rim, 22. 1'ebr. a. Iz Kordove v Argentini poročajo, da je snoči pred zgradbo italijanske-, ga konzulata eksplodiral peklenski stroj, j Zgradba konzulata ni bila poškodovana. Policija vodi energično preiskavo, a o atentatorjih ni sledu.
Nobeste rekonstrukcije bolg, vlade
Sofija. 22. febr. AA. Nu včerajšnji seji s<v branja je odgovoril ministrski predsednik Ljap-čev na vprašanje Molinova o rekonstrukciji vlade, da bo vlada ostala vse dotlej, dokler bo uživala zaupanje sobranju in vladarja.
Sofija, 22. febr. a. Razgovori med Ljapče-virn in Cankovom so se prekinili. Ljapčev je danes izjavil, da bo v Bolgariji status quo. Razgovori so se končali s konstatacijo, da Can-kov, Burov in Ljapčev ne morejo delati skupno 1 v eni in isti vladi.
Voivoda A ha — zun. minister
Pariz, 22. febr. AA. sllavas« doznava iz Ma. drida, do je bil vojvoda Alba imenovan za ministra zunanjih zadev in du je danes prisegel krnlju. Njegov naslednik v resoru prosvete bo ali predsednik španske akademije ali pa rektor madridske univerze.
S'otašfca LS proti 6s1. ustavi
Praga, 22. febr. U. Slovaška ljudska stranka je sklenila, da se dne 28. februarja ne bo udeležila slavnostne seje poslanske zbornice ob priliki dcsctlctnice češkoslovaške ustave. Svoj sklep utemeljuje s tem, da ustava nc odgovarja bratislavski pogodbi in da določbe te pogodbe do sedaj niso bile izpolnjene. Češkoslovaška ustava ne spoštuje na-I rodne suverenosti slovaškega naroda.
Izid ianonsbih voli ev
London, 22. febr. U. Po došlih vesteh je j japonska vlada pri volitvah dosegla večino. Rezultati so sledeči: konservativna vladna stranka je dobila 115 mandatov, liberalna opozicija 75 mandatov,, delavska stranka 6, ostale stranke 8 mandatov.
Amanulah zooeti afaamsl. fcralf
London, 22. febr. U. Bivši kralj Aman ulah je prejel v Carigradu brzojavko od Nadir kana, ki ga poživlja, naj takoj z letalom pride v Kabul in prevzame vlado, ker se smatra Nadir kan samo za njegovega upravitelja. Priporočal mu je, naj za sedaj kraljice Suraje ne pripelje s seboj, ker bi njena navzočnost takoj lahko zopet vznemirila ta-mošnje ortodoksne muslimane.
Iniormac ishi urad za mantšfne
Bukarešta, 22. febr. a. Danes se je otvoril informacijski urad za nnrodne manjšine, katerega šef je Petriscano. Ta urad ima nalogo zbrati podatke o narodnih manjšinah in je prvi svoje vrste v Evropi.
Petrolcfshi tnrst
Newyork, 22. febr. a. Po dolgotrajnih po-gajanjih se je izvršila fuzija med Oil Company in Vacuum Oil Company. Novo ustanovljena družba razpolaga z glavnico 882 milijonov dolarjev.
Zaklad našfa in ga izgub Ia
Carigrad, 22. febr. U. Dva delavca sta našla na Prinčevih otokih v Marnmrskem tnorju na vrtu starega grškega samostana tri velike lončene vodne vrče, v katerih je bilo 14.000 bizantinskih zlatnikov v vrednosti več miljonov.
Jub'lei z'dmshih mojstrov
Desetletnica zndrugo zidarskih mojstrov tn studenîarjev se je danes vi šila na prav slovesen način.
Ob 9 dopoldne se je zbralo 110 članov to zadruge v prostorih zbornice za TOI k slavnostni seji. Sojo je otvoril g. Mat. Curk, načelnik zadruge, ter poročal o delu zadruge v tc.n času.
G. Ivan Ggrin, kot zastopnik zbornice za TOI, čestita zadrugi k njeni denelletnici 1er podrobno opisuje vse delo, ki f;a je bilo treba Izvršiti, da ee je zadruga ustanovila. Ker Je bil g. Ogrin sam med ustanovitelji zadruge, je bit njegov govor tem bolj zanimiv.
Tajnik zbornice g. dr. Ptelnar poudarja v ■'.vijem govoru važnost stavbenega obrta in omenja delo zavoda za pospeševanje obrii pri zbornici тл TOI. ki je p'deg drupo^a dela organiziral tudi baš sedaj zaključeni tečaj za stnvbnn obrtnike.
Nn zboru so se čule ostre pritožbo proti šnš-. marstvil, ki se vedno bolj širi.
Vseskozi plodonoeno zborovanje je trajalo tri
ure.
Cement - nove vrste
Taljeni cement — boliš«, a dražji
Ljubljana, 22 februarja
Snoči je imel v inženirskem društvu un. prof. dr. ing M. K a sa I predavanje, ki ni uilo zanimivo samo za inženilja strokovnjaka in gradbenika, temveč bi z^niuidlo tudi lujika, najbolj pu takega, ki ima kaj opraviti s cementom, torej tudi zidarja, in lustrijca, hišnega lastnika, ravno tuko pa tudi kmeta
Ur. Knstil je namreč pieduval o novi vrsti cementa, ki so ga pričeli izdelovati, po dolgih poizkusih v laboratorijih, šele pred nekaj več, kakor desetimi leti, pri nas pa so ga prvič spoznali šele pred dvenii leti. splošno znan pa seveda še ni. Га cement je taljeni cement.
Predavatelj je v uvodu omenjal, da se povsod v povojnih letih opaža v industriji gradbenega materijiila stremljenje, da se proizvaja boljši, v i so k o v red n i materijal. Prt železnih konstrukcijah hočejo nadomestiti navadno železo z jeklom, ki dopušča znatnejše napetosti in je zato lažje in bolj gospodarsko.
Prav za tem stremi tudi povojna cementna industrija. Kakovost cementu se ie v primeri s predvojnim zelo izboljšala. To velja tudi za navaden trgovski cement. Pred vojno je znašala dopustna napetost betona okoli 30 kg na kvadratni centimeter, dočim znašu danes 40 do 50 kg. Pred vojno so mešali beton v razmerju 1 : 3 do t : 4. danes pa mešajo beton za ž.e-lezobetonskc konstrukcije v razmerju 1 : 5. To velja že za navaden trgovski cement
Cementna industrija pa gre še dalje Sedaj proizvaja že takozvani visokovredni cement. Ta cement po kemični sestavini ni nič drugega, kakor navaden cement, le da je skrbnejše delan Beton s tem cementom doseže |)o 2H dnevih trdnosti 275 ks nn k v centimeter dopustna napetost je 50 kg do 70 kg na k v. cm.
Popolnoma druge vrste pa je cement, ki se je sedaj jHijuvil na trgu pt>d imenom taljeni cement (Si-hinelzzomont. ciment fondu. l.ufar-ge). ki se |kj s\ojih lastnostih povsem razlikuje od portlandskega cementa in tudi od visoko vrednega cementa. Taljeni cement delajo iz materija la. ki je bogat aluminijevih in kisiko-vili spojin, kakor so na priin«*r boksiti, ki pa ima le malo apna in kreirienjelkovih kislin To snov popolnoma raztalijo. odtod ime »taljeni cement«.
Taljeni cement ima nenavadne lastnosti, ki jih pogrešamo pri drugih cementih. Barve je temno zelene in je zelo fino zmlet Veže (Kičasi. kakor navaden cement, tako. da ni bojazni, da bi se nam strdil |«mI rokami. Čvrst je pa nenavadno hitro: mesto, da bi čakali po cele dneve in dneve, predno dobimo dovolj trden beton, lahko že po enem dnevu odstranimo ogrodje: beton iz taljenega cementu je tu. popolnoma zanesljiv in soliden Po enem dnevu znaša trdnost na pritisk že 652 kg, po treh
dneh 738 kg. po sedmih dneh 767 kg in po 28 dnevih 8hb kg. Tak beton preuaša vsuk zrak, vodo in toploto
Ldina slaba lastnost taljenega cementa je njegovu visoka cena 100 kg tega cemeula stane pri nas IVO do 240 Din. Ta cement izdeluje nam najbližje neka tovarna v Pulju Če bi se uporaba pri nas zvečala, bi ga morda pričela izdelovati tudi splitska tovarna, potem bi odpadla vsaj visoka carina in bi 100 kg tega cementa veljalo kakih 150 Din.
Ta cement se pa že danes izplača tam. kjer so pokaže potreba, da se beton učvrsti v najkrajšem času, to je na primer prt napravi temeljev za stroje, dalje pri popravilih v tovarnah in rudnikih, pri izložbenih oknih itd Torej tain, kjer ni mogoče čakati z navadnim cementom nekaj tednov.
Izredna dobra lastnost taljenega cementa je, da ima le malo apna (kalcijev oksid CaO) To se rudo S[K»ji z žveplom v mavec, ki seveda ni tuko trden, kakor beton. Navaden cement ima pa mnogo apna Zato je taljeni ccment zelo uporabljiv pri železniških predor'- — premogov plin vsebuje mnogo žvepla, - pri obalnih napravah ob morju, ker ga morska voila ne razje. pri kanalih, po katerih se s fekalijami pretaka mnogo raznih kislin, dalje pri odtokih .nstilnic, belilnic in tovarn, pa tudi pri gnoj-ničnih jamah itd. Vsaj obloge teh nnprav bi morale biti iz taljenega cementa
Taljeni cement se izplača tudi tedaj kadar mora gradbenik betonirati v mrazu Beton iz taljenega cementa veže počasi namreč tudi v mrazu, do —10" C. zato ni treba pn n jem peči, kakor pri navadnem betonu.
Posebno bo znal ii|Mirabiti taljeni cement graditelj visokih konstrukcij, zlasti pri takih, kjer so nadstropja onnku Ker se beton hitro učvrsti more graditelj uporabiti tesarsko ogrodje iz že dograjenega nadstropja črez 24 ur za novo nadstropje To že skoro krije stroške dražjega cementa, povrhu tega pa pridobi graditelj mnogo na času kar je tudi važno Pneko se splača taljeni remont pri železobetonskih konstrukcijah Graditelj doseže b tem manjšo lUHirabo gradbenega materijiila. prihranek nn delil in prihranek nn času Ugodnost taljenega cementa pa se pokaže v boljši kvaliteti izdelka in v elegnntnejŠi izvedbi, dočim se stroški skoro izravnajo
Po predavanju se je razvila debata, v katero so posegli prisotni strokovnjaki Navedli so tudi nekaj primerov, kjer se jo taljeni cement obnesel Lani so v Jugoslaviji porabili le ma-lenkosl 60 vagonov tega remonta, medtem ko so ga samo v Avstriji nad 500 vagonov. Prihodnje dni si bodo /uinteresiranoi mogli ogledati tudi večje poslopje v Celju, kjer botonirajo s tein cementom Ekskurzijo bo priredilo ljubljansko inženirsko društvo.
olje
b.
ep si xooie
SARGOV J
Najstarejši Čeh
v Mariboru
Maribor, 21. februarja.
Gosp Jožef l>oleček je bil rojen 29. februarja 1844 v Hrudinu na Češkem. Leta 1866. je bil na italijanskem bojišču poročnik. V avstrijski armadi je postal stotnik. V Maribor je prišel leta
1877., kjer je bil višji nadkontrolor pri pošti. Je najstarejši Čeh v Mariboru. Njegova žena Jožefa Je stara 83 let in rojena v Gaisbergu pri Kraljevem gradcu na Češkem. Je sorudnica tolikaj slav-ljenega nemškega slikarja Menzla.
Najstarejši mariborski Čeb g. Doleček je duševno Ln telesno popoLnoma čil, se zanima za vsako malenkost v javnem življenju, hodi sam dnevno na trg in prečita vestno vsega ^Slovenca«, čigar naročnik je že mnogo let.
Čo ga pa vprašaš, čemu se ima zahvaliti za Bdravje v tako visoki starirsti, vam bo odgovoril: »česnu!< Vsaki dan poje precejšen kos česna, in ravno to ga je 'obvarovalo vseh običajnih starostnih bolezenskih nadlog.
Bog živi njega in njegovo ženo še mnogo let!
Plaz v Vmtgarm
Jesenice, 21. februarja. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o plazu v Vintgarju javljamo še naslednje:
Gramoza, kamnja, drevja in skalovja, ki se je odtrgalo na tako zvanem »Cirkelnu« v gornjem koncu Vintgarja, je mnogo več, kakor pa smo poročali. Velikanska skala, ki sedaj še visi v hribu in grozi, da se vsak hip utrga, bi priletela baš na most, ki drži od Golobove tovarne lesnih izdelkov k znani restavraciji v Vintgarju. V slučaju povod-nji pa bi bilo celokupno Golobovo podjelje ogroženo, ker bi Radovna. ki je zdaj stisnjena na ozek prelaz, udrla naravnost v tovarno, žago in druga gospodarska poslopja. Očividci trdijo, da se je skala, ki grozi se utrgati, že pričela nagibati.
G. prof. dr. Belar pa nam je sporočil naslednje o tem plazu:
Mal potres — 10 februarja ob 18.44. Udrla se je velika skala, viseča že stoletja nad mostom, ki pelje iz tovnrne Vintgar k restavraciji Vlntgar. Škode ni momentano pri padcu nobene, samo nekaj drobcev skale so zadnji dol mosta za promet z vozom zaprle, a ker je velika skala konglomerata (vavore), velika kakor mala enonadstropna hiša, zasedla polovico struge Radovne, katera je zadaj
zožena na komaj od 23 na 3 metre, obstoja pri килеш iiainu uev urnost. da zožena votla odnese most in da se mostnice poderejo, kakor leta 1026 in vse naprave v Vintgarju. katerega vhod je od tega mostu komaj pol kilometra oddaljen Je pa tudi nevarnost ob času, ko se v naših planinah topi sneg, rta narasla voda podere novi. pred treini leti zgrajeni mosi in poškoduje vso nove stavbe ob Go-lobovi tovarni v Vintgarju. Ta padec skale so zabeležili jako jasno vsi potresomeri našega observatorija pod Triglavom, kateri je od mostu komaj 200 metrov oddaljen. Diferenca nivoja je samo 35 metrov. Eno uro pozneje se je ponavljal še mali udir skalovja, kar so aparati točno zabeležili Sedaj se je razburkano skalovje popolnoma vmirilo.
še pred 30 leti je stala pod to skalo lesena bajtica, kior so Leskovčevi mirno kubali žganie. Jasne slike sunka, povzročenega po padcu skale, jo za naš observatorij dober pouk, da se v bodoče pri pravem potresu iz diagramov lahko tečno določa višina padca in mogrčnosl premika zemeljske plasti v globečini. — Prof. dr. A. Belar.
Najs'areiši in naj m'a ti par pred oltar'* m
Št. Jernej na Dol. 21 II.
Du je letošnji predpust precejšnje število »olieeti«. smo že poročali. Dn se jo nekaj parov »skuja-lo«, ni nič čudnega, na vsak način boljše, kakor da bi bil zakon nesrečen. V pondeljek, dne 24. februarja, pa bosta mod drugimi poročena tudi najstarejši in najmlajši pur. Najstarejša nevesta je stara "6 let, ženin pa 69 let, torej skupaj imntn 145 let. dočim sta stara najmlajši ženin in nevesta 46 let. torej skoro 100 let manj (nevesta ima 19 let, ženin pa 27 let).
Vsekakor je lepa navada, dn se skoro vsi poroče z. mašo in po navadi prejmeta ženin in nevesta meti sv. mašo sv. obha jilo. Le tisti, ki se štejejo za bolj »nobeU. se poroče brez sv. maše. No, pa takih je bolj pičlo število.
Ohcet je v polpretekli dobi trajala tri tlo štiri dni, kar je seveda stalo precejšnje vsote. Zadnja leta so se pa žc precej spametovali in traja gostija kvečjemu tlo dva dni. Tudi se dobi že tu in tam kak ženin, ki opravi ohcet brez godca.
Za Mohorjevo družbo
Za Mohorjevo druibo je letos članarina za še-stero knjig dvajset (20) dinarjev. Izmed leh publikacij so le tri posebno aktualne:
I.	knjiga: Ivana Preglja povest koroške bolečine »Umreti nočejo«. Ob deselletnici plebiscita govori po pisatelju slovenska Koroška: :Zakaj me imenujete ložno Koroško? Lepa Koroška sem! Mu-čeništvo mi je lepota, čast in veličje od teh dni po-zdaj, dokler Bog hoče tako.c
II.	knjiga je: »Slovenska mati«. Ta je izbor najlepšega, kar so naši pesniki in pisaielji napi-.sali o slovenski materi-svetnlci in mučenici.
IU. knjiga opisuje ^Чој sadnim škodljivcem-. Jo lo otl strokovnjaka M Humeka spisana prepo-trebnn gospodarska knjiga. Ima nad 50 ilustracij. Preganjanje vseh vrsl škodljivcov na sadnem rastlinju je uzakonjena dolžnost!
Razen leh treh knjig dobi še vsak član deveti zvezek Zgodovine slovenskega naroda (dr. Malove), 7. zvezek Življenja svetnikov in Koledar.
Nenavadno aktualen in lep dar nam nudi za to leto Mohorjeva. Ali ste že obnovili članarino? Ako niste še član. vpišite so!
V Ljubljani sprejema članarino razen vseh župnijskih uradov ludi še knjigarna Nova zaloiba na Kongresnem trgu, in Prosvetna zveza. — V Mariboru Cirilova knjigarna.
Rok za vpisovanje s prvim tednom v marcu poteče. Ne zamudite!
Veliki zameti
na Kočevskem
Ustavljen ves avtomobilski promet
Kočevje, 22. februarja.
Ol ponedeljka zjutraj je snežilo venomer prav do petka zjutraj. Izgledalo je, kot da hoče docela zasnežiti našo Kočevsko. V Kočevju je padlo do 4(1 cm snega Iz vseh krajev pa nam poročajo o velikanskih snežnih zametih Po gorskih krajih je stiega nad en meter. Iz Kočevske Reke. kakor tudi iz krajev nižje od Mozlja do Kolpe prihajajo poročila, da je zupa«Ho na vseh krajih preko tričetrt melra snega. Radi tega je onemogočen sleherni promet s temi kraji. Vsi lastniki avlomobilov so ustavili radi snega nadaljni promet. Ti kraji so zvezani s Kočevjem sedaj le še brzojavno in s pošto na saneh.
Tudi iz Cabra poročajo, da je zapadla tamkaj silna množina snega zlasti na višjih, bolj goratih krajih. Mnoge gorske vasice zgledajo kot ukopane v snegu. Prebivalstvo leh vasic je popolnoma odtrgano od svela in morejo komaj iz hiše do soseda. Ljudje upajo, da bodo trajale le neprilike le kratko časa, ker se bo sneg radi močnejšega solnca kmalu udal.
Domžale navrerht'e'o
Domžale, 21. febr. 1030.
Odkar so Domžale postale !rg, se opaža v vsakem oziru precejšen napredek. Zida se pri nas še precej Na vseh koncih našega trga raslejo nove hišice. Tudi letos kakor se opaža, se bo zidalo pre-! cej. Nasproti osnovne šole se pripravlja materija! ; in so vozi opeka za enonadstropuo stavbo Alojzija Praprotnika, poleg njegove parcele si postavi avtobusno potljelje Hojak tudi enonadslropno hišo in poleg nje avtogaražo.
Kakor hitro dospe dovoljenje od pristojne oblasti, se bo otvoril v Domžalah Dobrodelni dom, ka eri je nastal iz nekdanjega Cerarjevega posestva v Slobu. Seveda se je vse prezidalo in dozidalo. V njem bodo našli na stara leta tukajšnji občani, ki nimajo svojcev, dobro poslrežbo in udobnost V drugem Iraktu pa se je otvorilo zabavišče (otroški vrtec), v Društvenem domu pn posluje otroško zavetišče. Oba vodi pet šolskih sester, Iti so prišle iz Maribora. Zasluga za vse tri zavode gre vrlemu našemu župniku in duh. svetniku g. Francu Ber-niku, neumornemu delavcu na prosvetnem in ka-rilalivnem po.ju ter tukajšnji hranilnici in posojilnici.
Ne m«die svoilti o reh z r>№im oltcm in emni-zijomi. hi «tise po nb tem olja.
JEMALT
' je prašek, ki ima zelo pri;eten okus, lemlie se pa suh ali raz-toplien v mleku. Prireja se s slad-nim ekstraklom dr. Wanderja in zajamćen 304 ribjega olja ter je posebno primeren za one, ki ribje olie Ic težko zav'ivaio ali
ga pa sploh nc prcr.cso. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Belokranjski kotiček
Slovo. Zbogom, gospod Vinko! Dno 20. ferbniarja se je poslovil od Metlike kaplan g. Vinko Lovšin. Pet let in pol jo oral božjo njivo pri nas. Ni Bog ve kaj posebnega, če se kaplan poslavlja in seli, pa je vendarle marsikomu trpko, ko so Irgajo vezi, ki so so pletlo in krepile dolyo vrelo let. Tolikokrat smo ga videli in slišali, tolikokrat se z njim raz-govarjali, tudi zapeli smo z njim in bili smo z njim veseli, pa končano jo vso to. Zbogom t Marsikak spomin si nam zapustil! Kadarkoli bomo v slovesnem sprevodu spremljali Boga, nas bo »nebo* spominjalo nanj, ki se jc zavzel in preskrbel, da Gospod Bog pri nas ne hodi poti izposojeno streho. Ko pozimi mraz zbada skozi podplate, spet se bo marsikdo spomnil na g. Vinkota, ki je nagovoril ljudi in zbral denar in oskrbel les za zimski tlak. Skoro sleherna podružna cerkev in kapela hrani spomin nanj, bodisi da je bila po njegovi skrbi prenovljena, ali da jo je on oskrbel z novo cer-kvono obleko. Največ svoje skrbi in svoje moči pa je posvetil zadružništvu, ki ga bo dolgo vrslo let pogrešalo. Kmetijsko društvo, konzuni je s svojo izredno trgovsko spretnostjo izpeljal iz bližnjega propada do ugleda prvovrsine in solidne trgovine in tudi vinarska zadruga iti vinarska klet je največ sad njegovih skrbi, njegovih polov in njegovega dela. se celo njegov konjiček je moral doprinesti svoj delež. Dasiravno je gospod s precejšnjo gotovostjo računal s svojo bližnjo prestavitvijo, pa je vendar morala njeg-iva živalica prepeljati več. kakor je prepelial katerikoli zadružnik, ki bo lahko kmalu žel sati svojega Iruda in žrtve. Želimo Ti. da ohraniš dosedanjo vnemo za gospodarski napredek naroda, med katerega Te je postavila božja Previdnost in volja škofova Želimo Ti nezmanjšano gorečnost za časi in lepo'o hiše božje in podvojeno požrtvovalnost za zveličanje duš, katerim ly>š odslej pastir in vodnik. Bog Te živi! Bog naj Te spremlja in vodi in blagoslavlja lam v Smarinem pri Liliji, na Tvojem novem mestu!
Naša zima. Lahko se vam smejemo. Ne morda zato, ker smo mi v savski banovini, vi gori za Gorjanci pa ne, ampak zato, ker pri nas zime ni! Be-jakra i na je to, pa vendarle ni bela. Pač imajo ženske bela krila, a narava si že tke zelen plašč. Samo gori poti Gorjanci še dremlie zima, a doli v ni-, žiuo, doli v naše gorice, gleda le še kot izgnanka.
NaM cestarji so morali zadnje čase zalegniti \ pasove. Z neznansko ihto so rocovilili po cestah. Lopata in greblja sta dobro čutili, da je nekaj narobe In bilo je res narobe — v mošnjičku je bilo ; prazno, kar predolgo prazno Dne 11. februarja so 1 bili zastopniki cestnih odborov pri banski upravi v Zagrobu in so rekli besedo tudi o tem. Sedaj pa greblja spel gladko teče in lopata mimo reže.
Belokranjska idila. Saj se kaj podobnega lahko zgodi tudi drugod, pa jaz sem doživel le pri nas v savski banovini to izborno sintezo slarega in novega časa: da so voli peljali kočijo — pa še kakšno: avtomobil. Pa ie rekel mož, ki je to opazoval: Ej, ne bojo je še dali ne voli ceste izpod nog!
Kaj pu Karlovec? Radi gremo malo doli na špas. Saj ni daleč. Takole v nedeljo popoldne se potegnemo preko Kulpe in potem ob njej. Eno urico, še treba je ni cele, pa smo tam. Pred kratkim se je vršil doli lovski ples. Pa so pohiteli doli nekateri melPški lovci in tudi nelovci, da >zajaga-jo< malo onako po savsko. Pa so bili razočarani. Morda so pričakovali slovesnega sprejema in nagovorov in napitnic Takole pri pogrnjeni mizi in ob muziki naj bi se zategnila bratska vez in raz-pihala jugoslovanska ljubezen. Pa ni bilo vse tako, kot so si želeli. Neka eri so bili na povratku slabe volje, nekateri so celo kleli — onako po hrvatsko. Vrab ča, da res greje Hrvate drugo solnce kot Slovence, pa Relokranjci znamo premalo aslronunije!
Učiteljski sestanek je zbral veliko večino belokranjskega učiteljslva Celo iz najskrajnejših kotov so prišli, da povedo svoje misli v zadevi, ki jc čakala reSbve. Le Metlika se drži nekam ob stran? in je ostala doma. Učiteljstvo je bilo popolnoma edino v leni, da je središče slovenske kulture tudi kulturno središče za slovensko belokranjsko učiteljstvo in bodo tudi za naprej ostale nezrahljane dosedanje vezi. Zbrano uči'elistvo le tudi porlalo Izjavo z željo, da se ohrani slovenščina na ljubljanski slovenski univerzi.
Novomeške sVke
Novo mesto. 21. febr.
Zodnjc neugodno zimsko vreme je prignalo v mesto zopet mnogo beračev. Posebno pogledujejo ljudje za onim, ki že nekaj let prosjači po mestu, ima dolge sive lase in Mikov »ookarček« v roki. Čez hrbet ima ogrnjene tri suknjiče, po prsih jc pa razgaljen. V cekurček spravlja mi-(otlare, večkrat pa tudi časopise, ki jih nu samem i zanimanjem nrebira. Zanimivo jo to na njegovem vedenju, da če greš proti njemu, te bo oddaleč |h»gledal. ko bo pa šel mimo tebe, se bo o/rl globoko vstran in se bo potem večkrat plaho ozrl za teboj, če gledaš za njim. Pruvijo. tla je tako bojadjiv in nezaupljiv in ne prenese človeškega |H>gleda zato, ker je imel nekoč dva grunta pa je preveč pil.
Kljub najslabšemu vremenu in mnogokrat-neniu mrazu postajajo naši vedoželjni bralci na oglu Ljutlsko posojilnice in čitujo »Slovenca« nabtegu nn deski. Vedno jih je losti, skt.ro nič manj kot poleti. Iz tega se jasno vidi, kuko pametna jc ta naprava, deska s »Slovencem«. Človek se no ta način vsak dan lahki., informira * kakršnem koli oziru v dobrem časopisu. Vendar pa bi nekateri čitatrlji želeli, da bi so tudi »Slovenski list« nabil na »Slovenčevo« desko. Tako bi jim bilo omognčeno čitati nedeljske dogodke že ob imntlrljkih v »Slovenskem listu«, namesto ob lork.h v »Slovent u«.
Prosvt i»t društvo v No-'om mestu |> preteklo nedeljo z velikim uspehom Lfrrflo dr. fvo Čcr.ntkovo komedijo v treh dcjntijlti »Pogodbo«. Radi logu in pa radi velikega zanimanja, katero vlada met! občinstvom, jo prosvetno društvo sklenilo ponoviti jo drevi ob 8 zvvčer 1
DANES VEDO TUDI OTROCI
da e čistoča temelj z iravja. Kot nnhove m mice, tako ved ) ludi oni dn je najkrajša in najuspešnejša pot do sn. ge dosledno pi-anje s pravim terpentinovim
milom Gazela

Koledar
Nedelja, 23. februarja (2. predpepelnična nedelja): Peltr L. ami a ni. cerkveni učeuik.
Ponedeljek, 24. februarja: Matija (Bogdan), apostol.
Mala krcniha
ic šestero aktualnih knjig z? 20 Din Vam nudi edino Mohorjeva druï'oa. Članarino sprejemajo vsi župnijski uradi. V Ljubljani tudi knjigarna Nova založba in Prosvetna zveza. — V i^larib^ru Cirilova kniigarna, Nc zamudite roka, ki s prvim tednom marca poteče!
ir »Naš list<-, glasilo katoliške akcije v kamniškem okraju je s tretjo (marčevo) številko, ki je pravkar iz.-da, iznova napredoval. Vsebina ie versko nabožna, prinaša pa (udi jako zanimiv članek iz delavskih vrst in pa pregled ljudskega gibanja v kamniškem okraju. Tudi otroci ima o svoj količek. List, ki ie prav spretno ure'evan, toplo priporočamo! |
-Д- Indjija in Indija. V Sremu je majhno mestece Ind'na, na" južni poluti pa dežeia Indija. Ta dva j zemljepisna pojma s skoraj enakimi imeni ljudje Večkrat zamenuiejo, naiboli pa poštarji. Te dni ie dobi! Adam* Herb v Iudjiji pismo, ki ie bilo oddano v Novi Pazovi in ie potrebovalo celili 60 dni 1er je prepotovalo pel sveta, da je prišlo v Indiijo, 17 km oddal eno od Pazove. Pismo e bilo oddano v Novi Pazov'i dre 5. decembra 1929. Drugi poštni pečat iina datum 2. januarja v Bombayu v Vzhodni Indiji. Lalje ima pismo poštni pečat mesta Teheran z dnetn 20. jaiiua^a in Angore v Turčiji z dnem 22. januarja. Končno je pismo res prišlo dne 12. februarja v Indjiio, v roke Adama llerba. N? ovitku je bilo inesto označeno z »Indija-, inesto z Indjija«, zato pa je tudi napravilo tako dolgo pot po sveiu. Prebivalci Indjije vedo povedati o več takih slučajih, ko so nanje namen ena pistna, zlasti iz inozemstva, romala v daljno Indijo in potem zopet nazaj v srem-sko Indjijo.
-fc Seia Jugoslovanskega profesorskega društva. Jugoslovansko profesorsko društvo bo imelo dne 9. marca ob S dopoldne v Belgradu v II. moški gimnaziji plenarno sejo glavnega odb-ra. Na dnevnem redu so obvestila glavnega odbora, sekcij, dalje poročila o zakonu o srednjih šolali, o profesorskem domu, o prevzemu letovišča Martinščice, o profesorskem kongresu, o mednarodnem kongresu v Bruxellesu, o razmerju do Feri'alnega saveza in o snovanju ožjih zvez s slovanskimi profesorskimi društvi.
ic Usmiljenim srcem se priporoča 10 le! stara sirota-deklica. Otrok je zdrav in se odda za svojega. Več informacij da državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju.
it Udeležencem kongresa dijaštva IMale antante v Pragi naznanja odbor: Vsak udeleženec mora imeti izletno legitimacijo i:i značko, ki ju dobi za Din 20; z legitimacijo deseže brezolačen dostop, popuste pri vstopnicah itd. Odbor priporoča, da se vsak ^orko obleče in vzame s seboj odeio Ker avstrijski konzulat ni dovolil nikakili olajšav glede vizuma, plača vsak še Din za lranzi<ni vizum; če bi se v zadnjem trenutku taksa vendar znižala, se bo ostanek povrnil. Kdor želi zamenjati dinarie v KČ. naj se zglasi v Svetovi sobi od 10 do 12. Za odhod se zberemo v nedeljo ob pol 12 na glavnem kolodvoru. Potrebne informacije dobite lahko tudi še popoldne od 4—6.
ic V Uradnem l'slu kral'evske banske uprave dravske banovine št. 33 od 22. t. m. je obiavpen »Zakon o konzularni konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško«, dalje »Zakon o uporabi dohodkov bolnišnic«, »Zako-n o kontroli zdravil biološkega izvora«, »Zakon o islamski
ir Pri slnbi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih. tvorili — urejuje naravna »Franz-Josef«-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-JoseU-vodo celo najnežnejši otroci lahko prineso. — »Frnnz Joeefs-grenčica se dobiva v lekarnah drogerijuh in špecerijskih trgovinah.
S. K. I.LIRUA v LJUBLJANI
ZIMSKO KOPALIŠČE
odpr u od 10—16 in od 13—20, ob sobotah od 16—20, ob nedeljah cel dan
LEP PLAVALNI BAZEN, PRHE
Topla voda in zrak. - Člani Din 7'-, nečlani Din 10-,
verski zajednici kraljevine Jugoslavije- in »Uredba o začasni organizaciji oblaslev iu poslov islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije .
-A- V Službenih Kovinah kraljevine Jugoslavije št. 11 od 21. t. m. jc objavljen ; Pravilnik o po- 1 laganju državnega strokovnega izpita pripravnikov U. in 111. ka.egorije v resoru ministrstva za notranje za levr . dalje »Pravilnik o službeni obleki za uradnike resora ministrstva za notranje zadeve-: in Xaredba o službenem razmerju, dolžnostih, delokrogu dela in pooblaščanju za strokovno, administrativno in pomožno osob.iec.
Vkred«, ženski list, v vsako hišo! Naroča se ni upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom.
Materni dan, praznik naših slovuiskih mater bodo proslavila 25. marca vsa društva brez težkoč, ako si naroče 111. zvezek »Dekliški oder«, ki ob-ega celo vrsto primernih deklamacij in igro-kazov. Cena 10 Din, pri odvzemu 5 izvodov 10% popusta. Na razpolago sla še tudi 1. in 11. zvezek (8 Din in 12 Din), ki imata skupaj petero iger, od katerih sta tudi dve zelo primerni za Materinski dan. — Naročila sprejema uprava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom.
ir Slovensko nemški slovar, sestavila dr. Fr Bradač in dr. I. Pregelj. Cena vezani knjigi 100 Din. — V zelo prakt'čni žepni obliki je izšel v zbirki žepnih slovarjev in učbenikov Jugoslovanske knjigarne nov obširen zvezek (650 strani), ki bo ustrezal v polni meri našim potrebam in zahtevam. Slovar se naslan!a vsebinsko pretežno na Pleteršni-kov besedni zaklad. Dopolnjuje pa omenjeni uče-11 jaški slovar z bogatim besedjem novega in s'arej-Sega, a le dobrega etimološkega izraza, zlasti pa še z vsem besednim gradivom, ki se je udomačilo v lopi in znanstveni slovenski knjigi po letu 1895., ko se ie redakcija Pleteršnikovepa dela završila. Praktično je slovar preračunjen v dvojno smer: da tujcu navaja slovniški obrazec slovenskega izraza in da domačinu podaja tesuo, a pravilno kakovost tolmačenega nemškega. Slovar ne bo samo praktično ustrezal, temveč bo služil tudi jezikoslovcu in znanstveniku sploh. Obširnejšo strokovno oceno bo priobčil »Slovenec" v eni prihodnjih šlevilk.
-str Priložnostne pesini za razne slovesnosti, sestavil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Liubljani. Partitura 20 Din. Zbirka obsega 13 mešanih in 3 moSke zbore za razne priložnosti, kakor: ob razvitju društvenega pranora, otvoritvi društvenega doma, blagoslovitvi novih z onov, pozdravu, godu predstojnika, mašnikovem jubileju (za srebrno zlato in biserno mašo), za novo mašo, ob inštalaci'i novega župnika, škofovem obiskovanju, za Miklavžev večer, ob poroki, zahvalno pesem. pri mrtvaškem odru in eno nagrobnico. Vedno je povpraševanje no priložnostnih nape-ih. Evo jih! Vsi nipevi so lahki in melodi;ozni, dostopni najšibkejšim zborom. Ker se tovrstne svečane prilike večkrat vršijo, katerim so pričujoči nar.evi namenjeni, opozorir-mo naše zbore na to zbirko, da ne bodo ob takih prilikah v zadregi.
VRTNARil
pazite, predno si nabavite orodie' Poglejte si bogato zalogo nožev za obrezovanje znamke «Kundc i sin« pri tvrdki
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 35
ic Dve lepi in poučni knjig o naši umetnosti se sami priporočala. Prva je Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, nazorno pisana in bogalo ilustrirana kniiga. ki govori o umetnosti pri nas od prvih začetkov do najnovejše dobe (60 Din v krasni vezavi). Druga kniiga je Jože Plečnik, njegova dela pri Čehih in na Slovenskem, informativna razprava z mnogimi slikami (18 Din). Oboje je napisal priznani strokovniak dr. Fr. Štele. Izdala jih je Nova založba v Liubliani.
ic Sedaj je čas za ribje olje. Dobro se še spominjam, k,"ko smo se kot tnali otroci vsako zimo kurirali z ribjim oljem Postavili smo se pred tnatrio lepo v vrsto iii polna žlica olia, ki smo ga morali oovžiti, je skoro vsakemu nakremžila prei Ггко radovoljen obraz. Ako je dete zdravo, mu ni treba ribjega olja Kakor hitro pa popusti tek, ali zboli olrok za pogostim katarjem, mrzlico ali nn oteklih žlezah, ledaj je ribje olje dobrodošlo. Razume se. da materam ui najlažje siliti otrokom takih »slaščic«. Zato je dobro, ako se takoj za oljem vznnie malo čaia ali čokolade. Ce pa tudi to ne pomaga, naj se jemlje inesto ribjeça olja »Jemali« prašek. 2—3 velike žlice Jemntta dnevno zadostuje. Prinoroča se, da se kura z ribjim oljem ali Jemal-tom izvede tako, da ga otrok jenilie 2—3 mesece. Toda ne zanoredoma, nego za vsakim mesecem je-mama naj bo mesec odmora. Ako poleg tega poskrbimo tudi za svež zrak in dobro hrano, kakor tudi za nego telesa, tedaj lahko tipamo, da nam bo otrok rimo srečno prestaL
ir Beli sneženi plašč je zopet zakril v naših gorah bregove in doline in s tem omogočil nadaljnji šport. Smeli in veselje nas čakata na vseh večjih za šport pripravnih krajih. Da pa veselja ne skali kaka btlezen, moramo pravočasno poskrbeti za to. Treh« se je namreč dobro obleči in se založiti z Aspirin tabletami Bayer, ker mrzel gorski zrak, drugače tako zdrav, more razgretemu telesu zelo škodovati. Pravočasna vporaba Aspirin tablet pa nas obvaruje vseh nevarnih obolenj.
тАг Stotiscče gospodinj pere uspešno s pravim terpentinoviin milom »Gazela«, zato storite sebi dobro, ako ga poskusite tudi Vi.
ir ARBORIN, preizkušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za pomladansko zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju, dalje CEPILNO SMOLO najfinejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka: CHEMO'1 ECHNA, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
ir Avtozveza Vrhnika, Logatec, Planina, Ho-tedršicH. Opozarjamo p. n. vozeče se občinstvo, da je odslej naše stalno postajališče (odhod—prihod) v Vegovi ulici pri vseučilišču. Vabimo vse, da se poslužijo avta le s lega trga. Vozni red se ališira v Vegovi ulici na hiši, kier je lekarna.
ir Na razstavi v Amsterdamu je bila tvrdka Mercedes z 11 osebnimi in tovornimi vozili naj-več;a med razstavlialci. Veleelegantni Mercedes osebni avto je naMepši na razstavi in sloviti Mercedes »SS« je bil brezdvomno najbolj občudovan. Veliko zanimanje so vzbujali elegantni, komfortni a obenem ceneni Mercedes vozovi tipa Stuttgart. Tudi mali modeli ?o glede konstrukcije in opreme najoopolne;ši in prvovrstni. Na Nizozemskem je to-časno v nrometu mnogo nad 1500 Mercedes vozov in na velesejmu ie nanravila tvrdka dobre kupčiie. Vsi .Mercedes vozovi kot sploh večinoma vsi nemški izdelki nosijo slovite Continental obroče.
ir Opo/arinmo na ne ta« ^podn p-itu jprske I iud«ke posojilnice na zadnji struni dan-išnieen »Slovcnm *
-A- Zol^ui atidip K. Glavič v LitlH pri dr Uk-mariu sprejpma od 8—12 in od ? do 8; ob nede-t<ah od 8—12. Delo ves-lno, solidno, prvovrsuio. Cene zmerne.
Ljubljana
Kai ho done s 7
Drama: Pogumni Tonček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Ob " Izven. — Zu ljubezen so zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ob 8. Izven.
Opera: Hnsnnaginicn. Ljudska predstava po znižanih cenah. Oh 5. Izven. — Netopir. Ojie-reta. fzven. Ob pol 8.
Akademski dom: Pravljice. Ob 4. Univerzitetna zbornica: Predavanje Bratka Krefta »O gledališču«. Ob 10. uri.
Salezijanski mladinski dom Kodeljevo: Sn-16.. 18. in 20. uri velekomedija: »šamika ua olimpijadi«. Prvič v Ljubljani.
Kino društveni dom Glince: Ob 6 in 8 vele-filni Tlačani«. Mladinska predstava ob 4 odpade.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in Mr. Bamor, Miklošičeva cesta 20.
Kaj bo jutri? Drainn: Krog s kredo. E. Opera: Zaprto.
Frančiškanska cerkev: Cerkveni koncert ge* ob osmih zvečer.
Snlcziiansk imlnduiski dnin Kodeljevo: ža-mika ua olimpijadi. Ob osmih zvečer.
Zadnja pot dr. Jeriča
Dolga vrsta žalujočih pogrebcev je spremila včeraj ob 4 popoldne pokojnega dr. Josipa Jeriča na njegovi zadnji zemeljski poti. Pogreb je šel izpred Leinišča, kjer je bilo truplo blagoslovljeno, na pokopališče k Sv. Križu. Pred krslo je šlo številno zastopstvo Kat. akademskega starešinstva, katerega odličen član je bil pokojnik, z lepim vencem. Za krsto so se razvrstili za sorodniki vsi žalujoči prijatelji, znanci in tovariši pokojnika. Mestno občino sta zastopala župan dr. Puc in ravnatelj dr. Zarnik, pogreba pa so se udeležili tudi vsi občinski svetniki, dalje številni odvelnild, zastopniki raznih zavodov in korporacij, katerili agilen odbornik jc bil, tako Mestne hranilnice, Zadružne zveze, Zadružne gospodarske banko. Pokojninskega zavoda, Nove založbe, raznih mestnih podjetij in drugih korporacij. Pred Leoniščem iu na Šmartinski cesti je pokojniku v slovo zapel pevski zbor »Ljubljane« dve ganljivi žalostinki ter se na ta uačin poslovil od svojega dobrega prijatelja ter od zvestega delavca v katoliških in narodnih vrstah. Pogreba se ie udeležilo zelo mnogo otčins'va. Zastopano je bilo tudi uredništvo vSlovenca«, katerega zvesti prijatelj je bil pokojnik. Naj počiva vrli mož v miru!
© Shižk'nje! V nedeljo 3. marca se vrši pri Jerneju na Šentpeterski cesti ob 5 popol Ine redni letni občni zbor zadruge Služkinjski doni in nalo občni zbor 1'oselske zveze. Članice, ki še niste plačale članarine, poravnajte jo ali pri odbornicah ali v pisarni. Pripeljite na občni zbor čim več novih članic.
© Vreme v l.jubl'ani je bilo včeraj mirno, skoro jxipolnoina jasno, čez dan lepo toplo in solnčno. Zjutraj ie bilo —1.4"C mraza, čez dan pa se je dvignil toplomer na +38" C. Barometer 7685. — Zanimivo je, da so včeraj zjutraj imeli v Sarajevu —10"C mraza, pozneje pa +2"C toplote.
© Drušlvu »Dom s'euih« je odbor kulinarične razstave v Ljubljani iz dohodkov prirejene razstave podaril 500 Din. Za Ia velikodušni in silno dobrodošli dar se »Dom slepih« prisrčno zahvaljuje — z iskreno željo, da bi naše društvo našlo obilo posnemalcev. — Spominjajte se »Doma slepih« pri raznih prireditev, zlasti |ia pri dedščinah!
0 Za meslne reveže. V počastitev spomina pokojnega svojega podpredsednika, g. dr. Josipa Jeriča je Mestna hranilnica ljubljanska namesto venca nn krslo nakazala za meslne ubo^e 1000 Din.
© Gramofon ukraden. V gostilni Neže Salomonove nu Stari poti 7 so imeli sijajen gramofon. ki je imenitno zabaval goste. Sedaj ga nimajo več, zakaj polastil se ga je nekdo drugi, najbrž, tudi zelo za lepo glusbo vneti možakar. V noči na ponedeljek je splezal skozi pritlično okno, ki so jc dulo odpreti, in odnesel grnmo-fon z dvanajstimi ploščami. Gramofon je bil vreden 2900 Din in je bil znamke »Honiocord«.
Posodo za ftnhinio
lito, emajl, ali aluminijasto, jedilno orodje kakor tudi vso drugo kuh. opremo izberete najugodneje
pri Jchlo". UuDijtma, Stari ira
PUSTNA ZABAVA
GRAFIKE<
PUSflVO SOBOro I. M\R. V KAZINI
Tat ga najbrž sedui kje navija, ampak če ga dobe, mu bodo navili drugačno mu/iko.
© Tatvina kolesa. Včasih pa prekorači drznost kolesarskih tatov res vse meje. Inkasnnt mestne elektrarne Stanko Pogačnik je imel včeraj, pred zaključkom uradnih ur opravek v svojem uradu v Mestnem domu. • Kolo pa je pustil pred uradom. Seveda je kolo takoj Izginilo. Kolo je bilo vredno okrog 1000 Din in zeleno pleskano. Če ga lat ni skušal žo včeraj spraviti takoj v denar, ga bo morda danes. Zato kupci — pozor!
Maribor
□	V zadevi meddržavne nvt Sušne proge Maribor—Grudec se je oglasilo te dni v Ljubljani pri banu inž. Sernecu zastopstvo avstrijskih »Bundesbnhi.eni ter mestnega uv'obusne-gu ]>odjetja. Gospod ban je obljubil svojo pomoč in |X)dporo ter je upati, da se bo vsuj pro-vizorno do ureditve medsebojnih prometnih od-uošajev izdalo tozadevno oblastveno dovoljenje.
□	Napreduje zmisel za teniški sport v Mariboru. Teniški igralci se že pripravljajo in pridno organizirajo. Poleg že dvoje urejenih teniških igrišč dobimo letos še štiri nova igrišču nu kompleksu poleg dosedanjih. Tozadevno dovoljenje je mestni gradbeni urad že izdal.
□	Gostovanje Marice Lubejeve. V četrtek 1k> gostovala v tukajšnjem Narodnem gledališču pri prvi reprizi »takrat v starih časih« Mu-rica Lubejeva, ki nastopi po precejšnjem odmoru zopet ргоч! mariborsko publiko.
Q1 V objemu Dravinih valov. Utonil je v Dravi pri Fali posestnik Srečko Kure iz Jnn-ževe gore. O morebitni najdbi utopljenčcvega trupla nuj se obvesti oro/nišku postaja v Selnici ob Dravi.
□	Za gradnjo krematorija v Mariboru sc je zavzemala v 16. številki svojega letošnjega izhajanja tukajšnja »Delavska politika«. Čudom sta se čudila oni dan Jiirek in Nacek. ko sta onstran Drave črkovala omenjeno notico; zazdehulu stu od ganotja in prevzetosti »Ku je te toto?« je s firbcem spraševal Jiirek, skušajoč do dnu doumeti zmisel nedognane tujke. V Nucekovi brihtni bulici pa se je kakor nenadoma zvedrilo. »Ferflikst; od hudiča lota krema. Moškega spola je (krema-torij1) in frdamano se lahko z njo — numažeš,« je poniodroval Nacek docela nverivši Jiireka o pravilnosti svoje razlage. Pu ima nemara Nacek res prav; in Jiirek tiidi.
□	Liccntia teatralica ... Leve lovijo na mariborskem odru po — Afriki; izpričuje se to ob vsakokratni uprizoritvi sSnegn«. Pu so prišli strokovnjaki in dejali, da je neumnost in ubol-nost, lovili leve po — Afriki, ko jih ni razen po — menužerijali; prišli'so pa tudi drugi in odvrnili: Kaj bi avtor ali igralec in kaj bi strokovnjaki geografi in prirodoslovci! Licen-tia teatralica je tn in — fertig.
П V cvetu mladosti je preminula Magdalena La vergue, hčerka prof. Luvcrgua na tukajšnji realki Zlasti v krogih prijateljev frun-coskega jeziku in kulture je povzročila njena smrt globoko sočuvstvovnnje z ugledno rodbino. Pogreb blage pokojnice bo jutr ob 14 na frančiškanskem pokopališču. Žalujočim naše globoko sožalje.
□	V Omladinskcm domu priredi danes ob pol 17 Katoliška oinladina petdejauko »Babilon«. Prijatelji mludine!
□	Z zabijanjem pilotov v Dravino strugo pri dupleškem mostu se bo začelo tekoči teden. Vse jjotrebne predpriprave za grudnjo mostu so se že dovršilo; če p-ojde po sreči in če bo vreme ugodno, bo koncem aprila dupleški most že dograjen, tako da se bo začetkom maja lahko vršila slovesna otvoritev iu blagoslovitev omenjenega mostu.
П Mariborske trgovske «nmfinomoči redni občili zbor se je vršil v petek zvečer. Predsedniško poročilo je nodal predsednik VVeixI. tajniško in blagajniško poročilo Zidinšek. Na no-smrtninah se je izplačalo v preteklem letu Din 6».625. Ustanovila se je tudi nova kategoria zavarovancev za starost od 50. do 70. leta. Pri volitvah se je v glavnem izvolil dosedanji odbor.
□	Znana žepnrska trojka fvan in Pavla ter Frane iz Zagreba se je sumljivo sinukala ob državni meji. Odvedli so jili v tukajšnje sodne znnore. Strokovnjaki zatrjujejo namreč, dn nI izključeno rla je omenjena trojka v tej ali oni zvezi z nedavnim vlomom v nrodajnlno kon-zumriegn društva na Aleksandrovi ce=ti
□	Dokazi... V d ečjem domu v Sirossmn. jerjevi ulici je bilo v preteklem lotu prevzetih v oskrbo 126 otrok napram 84 v letu 192S z 21Л1Н dnevnimi obroki nanram 17.ПЧ v letu 1919. Iz zavoda jo bilo oddanih tlt ofrok napram 79 v letu '918. Med sprejetimi je bilo Si dečkov in 34 doklie. Sorejefi so bili iz sledečih vzrokov: radi osiro4elosti 12. rcnutriaciie iz inozemstva 14. zapuščenih o'l svojcev 12 radi odsotnosti svojcev v bolnišnici ab" zaporu II r>'di službenega Položaja svojcev " radi zanemarjenosti 4, radi nostoonnja in tatvine rndi boli-še vzgoje 12. rodi stanovanjske bode (2 in radi začasne vrnitve 4 olrooi. Oddanih je bilo v oskrbo rednikov. sorodnikov, domovinske občine. v uk obrtnikom ali v službo 62 v druge zavode 22. radi bolezni in začnspo v bolnï^n'oo 10. pobeglih "i in zu dobo počitnic 14 olrok. Zavod ie prejel "i79П00 Din oblastno lotuciie >n I96.1"7 Din dohodkov na oskrbninah nn dotacijah. skuDno 57Ï.517 Din napram W1074 Din v letu 1024.
П Kuneiski utrinki. Buinn je bila Tresku okoli nedrij in pasu: v kupeiu je fingirala hladnokrvnost in brezbrižnost K ugotovitvi jp iz/i. vnlo nroobilje njene fizične oolokunnostl Ob nedriiih in pasu se je razodela lena svilčka; padali bi jurčki. tla bi Tresk'' nmnliniln v nezavest, ko se ne bi dogodilo čudo: k"knr v j zemljo sp je bila гни-rpznila Treska Od nikoder sledu. Brez svilčke je pa le ostala inrčki pa bodo tudi sledili v pomnoženi meri; Tresko namreč nrnv dobro poznajo...
□ Bolj pičlo je bil znložpn včerajšnji trg. Slaninarli so prinelfnll 61 voz slunitič. kmetje 83 vreč krompirja 27 čebule. 19 /.elja. 16 pšenice. 10 ječmena, 22 ovsa. 26 koruze. 2 ajde. 10 ajdovega pšena, 5 prosa in 8 vreč fižola. Sena je bilo 16 voz, otave slame pa &
Ifarmau iv <>e ек: ifiiiltci i»0 t II I uo.cn Med iezdi- |e m ei.
Cena kot dosedanji po Din 13'-. Vsi štirje zvezki „Križem po Jutrovem'1 tvoriio zakbučno zbirko spisov in se dobiio tli i v skupni vezavi polplatno Din 65'- in celopiatno Din 70'-
Narotlte pri TiSkdrii sv. er a u Mariboru
Celie
Danes in jutri. »Radikalna kura«, burka s petjem in godbo v ireh dejanjih, je igra tako neposredne šaljivosti in humorja, da človeka nehote potegne za seboj. Poleg lega se godi v naši najožji domovini, dve dejanji celo v naši Rogaški Slatini, konec II. dejanja pa bo danes zabeljen s pristnim celjskim kupletom. Gledališka družina Kat. prosvetnega društva, ki danes ob 4 popoldne to burko v celjskem Narodnem domu uprizori, pričakuje, da bo moglo vsakogar zadovoljiti. Vstopnice se dobijo danes dopoldne med 9 in 12 ter od 2 dalje v Narodnem domu. — Jutri zvečer ob 8 pa predava v Domu v Samostanski ulici na prosvetnem večeru Celjanom drugi šal j i vec g. prof. Janko Mlakar o slovenskih Alpah s skiopličnimi slikami na način, kakor pač on zna. Vstopnice za to predavanjo dobite v predprodaji jutri ves dan v Prosvetnem laj-nišlvu na Cankarjevi cesti 4.
& Tragična smrt celjskega poslreščka. Včeraj zjutraj se je bliskoma raznesla po mestu vest, da so našli v kleti poleg svojega stanovanja v starem sodišču mrtvega 68 letnega popularnega celjskega poslreščka Ivana Karbo. Vest je bila res-ničua in dobrodušni starček leži danes na mrtvaškem odru. Kako se je nesreča pripe'ila, bo ostalo za vedno zakrilo. Oči vid no pa je bilo lako, da je Karba prišel ponrči enkrat domov, pa je zgrešil vhod v svoje slanovanje iu stopil na stopnišče, ki lik vhoda v njegovo stanovanje vodi v klet in ni zavarovan z vrali. Na siopnišču jo izgubil ravnotežje ter tako nesrečno padel pod stopnišče, da si je prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev. Kdaj se je ponoči to zgodilo, ni dognano, moglo pa je bili še pred polnočjo, ker so ga videli okoli 8 zvečer po-slednjikral v neki družbi. Karba je bil vseskozi priljubljen možakar in jc znal duhovito pripovedovali svoje doživljaje Zapušča ženo in 7 otrok. Preostalim naše odkritosrčno sožalje.
i 0 Avtobus Cel e — Podsreda zaradi prevelikih snežnih ovir okoli Orehorja kljub poskusu ne more do nadaljnjega vzdrževati prometa. Ponovna otvoritev se bo v časopisju objavila.
0 Obsodba bivšega gerenta brežiškega okra'nega zaslopa. V čelrtek, dne 20. in v petek, dne 21. I. m. ves dan se je pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča in pod predsedstvom okrožnega sodnika dr. Bavdeka vršila zanimiva razprava proti bivšemu gerenlu brežiškega okrajnega zaslopa in posestniku iz Globokega pri Brežicuh, Francu Kenetu. Kene je bil obtožen, da je kol okrajni gerent poneveril preko 200.000 Din javnega denarja, da je potvoril. uradne ničins';e dokumente ter da je silil v svojo korist li krivemu pričevanju. Pod težo dokazov je Kene deloma svojo krivdo priznal in senal ga je obsodil na tri lela težke joče 1er na izgubo državljanskih časti za štiri leta.
0 Nova odvetniška pisarna v Celju. S 1. marcem t. 1. olvori v Celin v Ivši g. Franca Stegu na Dečkovem trgu št 3 odvetniško pisarno g. dr. Vekoslav Voršič. dosedanji odvetniški koncipijent odvetnika ц. dr. Ogrizeka.
0 Strah v cel skem Narodnem dotnu. V celjskem Narodnem domu se pojavi ia že nekaj led-nov neznan hudobnež, ki skuša na najrazličnejše načine oškodovali zlasti tamošnjega costiln čarja g. Perca. Kvari stranišče, krade žarnice, tolče moč';e in jim lomi noge ter jih ludi pobija itd. O hudobnem neznancu manjka doslej vsaka sled. Stvar pa je naznanjena policiji, ki pota čudnega mačjega sovražnika zasleduje.
Jesenice
Jubilej g. Franca Torkaija. V ponedeliek 24. februarja bo »zagledal Abrahama« obte spoštovani tovarniški livarski mojster in delovod a g. Franc T o r k a r. Težko bi bilo naiti župnijo ljubljanske škofije, ki ne bi poznala našega današnjega jubilanla. Leta 1893, torej pred 37 leti, je vstopil v tovarno KID kot livarski vaienec Po končani učni dobi ga je nekdanji ravnatelj tovarne, Trappen, poslal v nadalino učenje v Škodove tovarne v Plzen in še za eno leto na Dunaj, k er se je izvcžbnl v avtogeničnem varjen u. Med vojno je bil kot vojak zopet v Plznu, leta 1917 pa se je vrnil na Jesenice ter postal nameščenec. KID je pričela po vojni vlivati jeklene zvonove. In tu se je današnji jubilant izkazal pravega nio st-n in strokovnjaka. VILI in uglasbil ie nič manj kot 2300 jeklenih zvonov, ki so romali širom S'ovc-nije in še dalje doli proti jugu, celo v Bosno. A ne samo vlival, tudi obešal in pritrjeval jih je v zvonike. Že od otroških let se vsestransko udej-stvuie v katoliškem prosvetnem društvu, kot godbenik, igralec, predvsem pa z raznimi tehn nimi napravami društvenega odra. Jubilant je odbo--nik I. del. konzumnega društva, kakor tudi r d-bornik iespniškega mestnega zastopa. B'l ni »ed^n izmed p-vih«, pač pa sploh prvi radio amater na Jesenicah. V času. ko ie bila ta novost še vsem neznana, ie nad nierfovo hišo že vi«ela an'ena in ustanovil ie celo radio klub ter tako zain'e'esi al Jeseničane za to čudovito izna'dbo. Vsak vrč"r so priha'ali novi radovedneži, da bi čuli lo čudo sveta. Iz pravcate »gmajne«, nekdan'e »t^rne gi-še«. ie napravil krasen sadovnjak .samega ž'aht-neca sariia 1er si Dostavil lično hišo, v kateri je otvoril brezalkoholno kavarno in po^t-vi' veno radio aparat. Koliko današnilh jeseniških ra"'io amateriev ie v niegovi kavarni postalo navdušenih z.a radio, bi vedel povedati Radio Liu'T'a-a. Našim današn'im žel'am na mnogi leta. se gotovo pridružu'pio tudi vsi jeseniški radio amater)", številni cerkveni kliufarii župnij in podružnic, kakor ludi vsi Jeseničani soloh.
Nočrii za povečanje jeseniške župne cerkve so deloma izvrfeni. Cerkev bo ime'a popolnoma moderno pročelje, ki bo odgovarjalo estetičnemu okusu. Povečana cerkev bo zadostovala potrebam in ie, po vsestranskem razmotrivanju, edini izhod, ki ie v sedanjih razmerah mogoč.
Rojazen nekaterih Jeseničanov, da se ne bo gradila rnHnanica na Jesenicah, je bila prezgodnja. Kolikor je dosedaj znano, so vsi načrti za g-adbo carinarne odobreni, kakor tudi kred'ti. To bo prvo samostojno carinsko p^slop'e v Slo-veniii. Proračun se suče okoli šestih milijonov dinarjev.
Vse kaže, da bo stavbena sezija tudi v Iclu 1930 zelo živahna, kaiti poleg zidane carinarnice in vprašanja župne cerkve, bo zopet večie šle-vilo stanovanjskih hiš zraslo iz tal. Mila zima in ugodno vreme omogočuieta, dn si mnogi že na-pravljnjo stavbeni materijah Lani je bilo zgrajenih okoli štirideset novih hiš, med temi mogočni
Krekov prosvetni dom in Sokolski dom, letošn;e leto pa najbrže ne bo nič zaostajalo za lanskim.
Da so Jesenice zdrav kraj, kaže okolnost, da je od Novega leta pa do danes umrl en sam odrasel človek in še ta le radi visoke starosti. V februarju pa sploh ni bilo še nobenega odraslega mrliča, kar je vsekakor ugodno znamenje za župnijo okoli 7000 duš.
Ne umiramo ne, poč pa se tem bolj ženimo. Letošnji predpust je bilo dosedaj 24 parov na oklicih, nekaj se jih pa še obeta in sicer takih, ki odlašajo na zadnjo nedeljo in jih »vržejo« enkrat za trikrat, kar pa »košta«. — Poročila sta se g. Breganl Franc, agilen član Krekovega prosvetnega društva in občinski odbornik ter Ignacij Ju-ran, istotako naš društveni član. Bilo srečno!
Prihodnjo sredo, t. j. 26. t. m. bo v društvu Prosvetni večer na katerem se bo predvajal prekrasen film: Švica, raj Evrope.
Obolel je tukajšnji kaplan č. g. Knafelj ter se je moral podati v bolnišnico.
Trbovlje
Občinsko lovišče je izdražila lovska družba za 14.430 Din. Družba se je ustanovila šele pred kratkim in obstoja iz osmih, samih petiinih oseb.
Redukcija, rudarjev, ki so se je bali rudarji, se bo bojda omejila samo na one, ki so bili v soboto reducirani, okoli 25 po številu. Pač pa bomo praznovali Silite, tako, da bo skupno delavltvo trpelo, ne pa samo nekateri. Ta glas vsi odobravajo ter bo gotovo edino pravilen. Pri praznovanju šihtov trpijo rudarji sicer pomanjkanje, so pa že tudi tega navajeni. Vpoštev bi prišel ludi p o-stovoljni dopust za nekaj mesecev ter bi šli oni, ki imajo kmetske sorodnike, k njim delat, ne bilo bi sc jim bati, da izgubijo delo, rudnik pa že iz-vežbane delavce.
Avtomatična naprava za dcponi-an:e premoga na hribovju nad Separacijo, je prišla v začetku tega tedna v obrat ter izvrstno deluje. Napravi strežeta samo dva delavca. Deponiran e se vrši na ta način, da nosi zaokrožen gumijasti jermen premog v hrib, na vrhu, kjer se zaloga net-a, ga pa strese vanjo. In ko jc eden poln, se lahko jermen prestavi nekaj metrov naprej. Tudi izde-poniranje se bo vršilo direktno v vagone, ne pa poprej na Separacijo kot dosedaj.
Nagla smrt. V petek zjutraj so našli delavci, zaposleni pri podjetju Dukič, svojega tovariša Še-kutar Mija, 45 let starega, doma iz Draškovca, okrai Prelog v Mcdjimuru na slamnjači mrtveca. Čudno se jim je zdelo, da ne vstane ter ne gre na delo. Ko so ga šli klicat, so zapazili, da je mrtev. Zadela ga ie kap.
V rudniškem korzumu izplačujejo le 3% di-videndo in ne VA%, kakor je po očal »Slovenec« z dne 19. t. m. (To ie bila tiskovna pomola. Ur.) Dokler ni bilo v Trbovljah prodajalne Prvega delavskega konz. društva, ki posluje v svo:i lastni hiši na Vodah, ni bilo govora o kakih p o^entih. Šele ko se je ustanovila p-oda;a!na Prvega delavskega konzumnega društva, katera redno vsako leto izplačuie Z"/„ dividendo, se je zgan la tudi konkurenca. Torej lahko trdim: če ne bi bi'o te prodajalne, ludi procentov v TrbovPah ne bi bilo.
Težka poškodba rudarja v jami. Kudar Anton Že rko iz Kleka je s tramovjrm podprl izkopani rov. Pri tem se je lesovje porušilo, njega je en tram vrgel ob drugi trnm. ter se pri trm težko na glavi poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico. kjer se zdravi.
Klektrifikuciia Kleka. Ne bo dolgo, ko bo tudi v kmečki vasi Klpilt nad Trbovljami, kakor tndi v Globoštku znsvelili električna žarnica. Instalacija po hišah je večjidel gotova. drogovi za vod so postavljeni, in ko se napne še žica po njih. se bo luč zasvetila. Treba je bilo veliko skakanja, da so K leča ni »zguncli« načolslvo elektrarne. R°do-vedni smo pa, koliko časa bodo čakali na elektriko še druge vasi, kakor Knredol, Planinska vas. Ojstro, Sv. Katarina itd. Trebi bi bilo več korajže in Trbovlje bi v polnem smislu pokazale resnično naprednost.
Kmečka veselita v P^uštTenem domu. Kdor so hoče pošteno pozabavati, se danes popoldne te veselice udeleži.
Zitfofje ob Snet
Te dni se mudi tudi pri nas birmovec za Ho-landsko. Ker so pogoii zelo težki, bo njegov uspeh malenkosten. — Za glavno tobačno zalogo v Zagorju se potegujeta g. župan A. Grčar in g. R. Ahčan. Vsekakor bi bilo umestno, da dobi tobačno zalogo kdo domačinov; nikakor pa ne zagrebška banka. Zgodilo se ie opetovano. da so stranke po več ur čakale zakupnike. Sploh je postaja za glavno zalogo preoddabena.
Na zadn'i občinski seji so bili na predlog g. Prosenca izvoljeni v šolske svete Toplice in Zagorje sami stari člani Banska uprava ie ko'ično dovolila občini na'ctje posojila za izravnavo p o-računa za leto 19?9. Sklenilo se je, da najame občina v to sv-ho Din 100.000. Proračunska seja za leto 19^0 se bo vr'ila v marcu. Občinski odbor ie pripravljen odkupiti na travniku g. Birola nc''aj zemlje za napravo potrebnih cest, če da g. Pavli-nič jamstvo da se bo vsa pn-cela zazidala.
Rudniška delavca g. lile in Dragar sta kupila od g. I. Kukavica v Toplicah zemljo, na kateri bosta zgradila družinske hišice.
Občni zbor vElektr. zadruge« se vrši letos šele 6. aprila.
i Vlosle pri L'tib' ani
Jutri nn dan sv. Matije obha'a (r. Matija Weilhauser, posestni v Zeleni jami, П0letnico svojega rojstva. Po rodu s črnega vrha nnd Idrijo je s svojim pokojnim očetom opravljal 10 let n^dg"wl reko službo pri grofu Lantbioriiu v Vipavi. Polom ie bil nekaj let gozdar tudi pri knezu WindischoTaptzu na Planini, odkoder je vstopil v službo pri bivši inž. železnici. Sodni živi v pokoju. Je tudi član občinskega odbora v Mostah in odbornik »Društva hišnih posestnikov v Ljubljani?. Še na mnoga letal
Škofa Lotn
(Tradnn poslopje. Zgradba uradnega poslopja je poslala pri nas zolo nu na zadeva. Sedaj imamo vse raz t rešeno: pošta zase, sodni,jn znse, ekspozitura zopet zase. Kako prikladno bi bilo. ko bi bilo za vso te urade zgrajeno eno s^nio veliko poslopje. Z višiih oblnsli so že večkrat urgirali to zgradbo in sedaj je občinski odbor začel intenzivno delati na tem. da izvede želje višjih oblasti in Ločnnov samih. RaS danes sklopa o nakupu sveta. Odločiti ima med dvema mnenjema: aH kupi kako staro hišo in jo prenovi, ali pa kupi svot in zsrradi povsem novo stavbo. Drugič pa bn odločil tudi o kraju, k,jor naj sto'j uradno poslopje. Ml bi bili mnenja, da je nnjprikladnejši kraj na severni strani mesta, kamor se 1лка prav sedaj širi. Tam je obenem križišče cesit proti selški in poljanski dolini, tam bc. tudi sigurno središče velike občine Škofje Loke, če se bo v d oglednem času vas Stara Loka združila 7. mostom.
Prcslikanjp farne rcrkvo. G. župnik Pod bo v-šek rosno misli na preelikanjp notranjščine župne
Ч/hlo ELI DA c^ivcvil
cerkve sv. Jakoba. Mislim, da vsi farani brez izjemo navdušeno pozdravljajo to misel, saj je prav farna cerkev v svoji notranjščini najrevnejša med vsemi našimi samostanskimi cerkvami in celo podružnicami. Upravičeno se nadejamo, dn bodo farani z vsemi močmi podprli g. župnika v tej akciji. Le to bi še želeli, da notranjost cerkve ostane temna gotska, in da dobimo vanjo zelo, zelo potrebne nove orgle.
Fa lovVica
K radovljiškemu radiu po »Jutnn št 38 in v vednost >Abonentiu in njegovim, moram povedati, da se prezgodaj vesele, če mislijo, da se. kritike bojim. Nasprotno, s'varne kritike želim, saj se človek do smrti spopolnuje. Poudarjam pa: stvarne kritike. — Če sem prav razumet, smatra nbonent členka, ki ju je objavil in olepša! s preg;vori v i.Iutru«, za kritiko. Ali naj bo to kritika in objektivno poročilo, kar navaja »abonent< v svojem in svojih imenu? Ugotoviti moram, da je vse to le potvarjanje in zavijanje res objektivnih besedi ter je videti. <ta se je »abnnentuc zaho-telo udrihnili v časopisju po meni, ker mi drugače kol privatniku, ne more do živega In prav je tako, spoznajmo sel
V to mu dani nepreklicljivo priliko, da se osebno zglasi pri meni. Uradujem vsak dan cel dan; kje uradujem in kje stanujem, pa ve. Le tako si bova možato izmenjala misli, ne pa po nedolžnem papirju. Zagotavljam mu, da mu brni dokazal, kakor je zavil govor o Radovljici, podan 19. jan. t. 1. po radiu, in kako zlobna je trditev o prislranosli. Prebral mu bom še enkrat obravnavani govor, pa bo slišal kako obširno je bilo porrčilo o Prosvetnem društvu — o Ljudskem domu sploh ni bilo govora — ki je vsebovalo en stavek s 15 besedami in celo to bo slišal, da sem rekel, da je Sokol imel odseke. Da jih ima. nisem takrat mogel reči. ker so bila za Sokolom ko! za Orlom dne 26 dec 1929 vrata zaprla. V povzdigovanje Mestne hranilnice je bil en stavek s 23 besedami, po en stavek ft 12 in 10 besedi, sta bila izročena za oslala dva zavoda. Vidim. da se vsaka stvar da tudi po svoje zaviti, ne samo povedali, in ravno po leni sodim »koncil.iant-nost moža«. Povedal mu bom ludi, dn so prireditve v Ljudskem domu že lako dostojne, da so po pravici javnosti odprle in da sa ne bom vprašal, kai naj se vrši pri zapr ih vralib Pogovorila se bova še in še o vsem os'alem. Torej še enkrat vabim in bi bil prav hvaležen, da pripel'e vsa .i enega, čo ni morroče več. mojih ožiih prijateliev, da bo tudi In slišal, kako slepo pritrjuje. >Abonent< bo namreč s tem potrdil resnico sv jora >ob'"ek>ivno< napisane >a por č;la. — Prijatelju bi pa pri tej priliki povedal, da takih >ož;ih prijateljev« ne potrebujem. — Na svidenje! — F. R.
Murska Sobota
Domovina starih ljudi. Glasom statistike o gibanju prebivalstva v preteklem letu, je umrlo v okraju 893 ljudi. Od njih je umrla skoraj ena tretjina, namreč 284, v starosti nad 70 let. Izmed teh so mnogi prekoračili že 90. leto. V Otovcih pa je umrla vdova, ki je bila rojena 22. marca 1830. I. in bi bila torej za en mesc stara 100 let.
Visoke številke, M. Sobota ni meslo, ne trg, marveč samo »velika občina«, ki ima do 3000 prebivalcev. Po visokosti proračuna bi sodili, da je mnogo večja. Letošnji proračun namreč predvideva Din 935.788.38. Izdatki so v glavnem r:>zde-lieni takole: uprava 148.990 Din, redarstvo 140.380 Din, javna dela 170.000, šolstvo 2Г5.848 Din, gospodarstvo 24.569 Din. zdravstvo 96.900 Din, kmetijstvo 24.000 Din. Izdatki se bodo krili z rednimi dohodki, s trošarino in z dokladami na davke. Rednih dohodkov ima M. Sobota letno povprečno 272.900 Dn. Trošarina je proračunana na 250 025 Din, doklada na davke pa na 397.344.11 Din. Relativno največ izda občina za šolstvo.
Novo mesto
Podružnica Kmetijske drnžhe т Novem mestu sprejema priiflase 7,n gnliro do dne 10. marrft.
Člani, ki na dobro gnlico refloktirnjo, naj ne sigurno do toga termina priglasijo pri g. Banlču v skladiSču podruž.nice (nasproti gostilne g. Košaka). Z.a vsak kilogram ga lice se položi dva Din are. Knkor jp razvidno iz razglasa v >KinMovalcu<, cena še ni končnoveljavno določena, vendar le 9ifrur-no, da ne bo višja od lanskega leta. Priglasite se torej vni pravočasno do !0 marca t. 1., ker p««-pozuili ne bo mogoče v^oàtevali.
Smčar pri Kranju
Naš Ljudski tlom je lotos torišče živahnega dela. G. Draksler Jožef se je izkazal kol odličen režiser. Sloves njegovih igralcev sega daleč preko Šenčurja. »Bodeče Neže« glodalci kar ne morejo poz/ biti. Gasilno društvo јки! spretnim vodstvom g. Sušnika Martina in prosvetno društvo z g. Um-liikom Antonom na čelu delujeta v vzporedni liniji ter bratski slogi z največjim pridom v pomoč in prosveto Šenčurja nov Tako je prav! Naj zmag:; misel vspobčega bratstva 1
Strojno mizarstvo dobi Šenčur v Graiser-jevt hiši, ki jo je prodala gospa Gašperlinova. To bo v naši fari drugo podjetje na električni pogon Tretje postavi naš vrli društveni!« g Svetelj Anton iz Srednje vasi Najlepši uspeh!
Kmetijski tečaj, ki se vrši v Šenčurju, gre li koncu. Pridnim poslušalcem bodo poučna iu zanimiva prod vanja v velik prid. Korist bi bila lahko še obilnejša, лIšo bi bilo med ljudmi več kmečke zavesti! Morda bi bilo tudi več vneme, ako bi se predavanja vršila kar zdržema dan za dnem. Tako pa v teku dolgih tednov agitacija ter vnema kar nekam ovene. Tudi bi bilo dokaj več gorečnosti, ako bi se organizacija tečaja naslonila v prvi vrsti na obstoječe gospodarsko ustanove, ne pa na žu-p-nstvo. Že stara skušnja uči, da prisilne ustanove nc ogrevajo src. Liudi veliko bolj navduši in potegne za seboj ustanova, ki se je ljudje oklepajo prostovoljno in zato 7. ljubeznijo! Prav tako na.i bi prireditelj preti začetkom tečaja osebno posetil ter se osebno dogovoril z vsemi lokalnimi — gospodarskimi, šolskimi in cerkvenimi — faktorji! Samo pismena obvestila puste ljudi hladne, marsikoga celo žalijo. Pa vsak začetek je težak! Upajmo, da bodo prihodnje leto že neprimerno bolj uspeli taki in podobni kmetijski tečaji, ki naj bi bili vsako leto bolj Specializirani in po možnosti tudi s prakso združeni!
Število radio-amaterjoT v naši župniji sicer počasi, pa vztrajno napreduje. Sedaj premoremo o' rog 12 radio-apnratov. Najudanejši ljubitelj radija in njpeov naiporečnejši propagator je naš dič ni pismonoša g. Celjor Janko. Kdor glede radija želi kakega nasveta ali pomoči, naj se kar nanj obrne!
Na Visokem lahko boro ^Slovenca« ob nedeljah že ob pol (smili zjutraj. Pri Florijanu ka.i radi postrežejo z njim. Če ga pa ondi zmanjka, poj dite po ^Slovenca« v trafiko na Jami!
Sv. Gora pri Liti!«
Minolo nedeljo se jo tukaj poročil ženin Andrej Medvod 7. Polšnika z nevesto Julko Ocopok, iz ugledne krščanske hiše po domače Rrenove 7. Roviš. Poročal je nevestin stric p. dr. Hugo Bren. Obilo sreče! — Snega je tu zapadlo nad pol metra. Rurja šp zmeraj razsaja in dela velike žamete. — Birma bo tukaj v četrtek 5. junija 1930.
Teharje
Koncert v Tcharjih. Pevsko druîtvo ->S1u-vcc« v Teluirjih, moški zbor priredi v nedeljo 23. t. m. ob 16 pevski koncert s pestrim sporedom v salonu gostilne Su.šterič. Meti odmori sodelujejo teharski tainburaši.
Dravsko pri ie
Čebelarska podružnica za Zgornje Dravsko polje s sedežem v Orehovi vasi priredi dne 23. februarja, to je v nedeljo, v gostilni Aniona Lobnik v Orehovi vasi prijateljski sestanek vseh čebelarjev njenega okoliša v svrho razgovora o vzajemnem delu, rajpečava slrdi itd. Razstavljena bo strd iz Štajerske, Prekmurja in tudi iz Srema. na razpolag, vino in žganje iz strdi. Vsak poselnik dobi proti majhnemu prispevku papirni lonček s strdjo. 1'ri-čelek ob 15, po sestanku se vrši prosta domača zabava, radio, eodba. ples. Zo dobro postrežbo skrbi znana gospodinja Lizika. Zveze z vlaki na vse slrae ugodno. — Vsi čebelarji ptujskega polja in njih prijatelji iskreno vabljeni.
Pridobivajte novih naročnikovi

od otžiii. viittu m шоii
NIVEA'CHEME
Voter in -ll.at'o vrome, ГПГ7101» tn vlutnnat Ollv7.nn«j0 VnS ItiiJi Ipilii» n l<n>n vii?n>- hrnilrte ««Mtiivinr In nn-wSiiii' » 'fin preiuno nniriii iitto-t "iram VaSa 1 o'.n (>a no ri'lHi'f ivr>e « /riika Iti \ a- varu f NIVFA f'UKMI' рг.ч1 ntmvrnilnitiii vremenskimi vplivi Samo NIV||-A-CHK.UK »SHhiilf ICI 1 KHII. - In ot vurn |н nežno [;o+ni -it ril»: * 'f n«»-nn t» ' n n r H РГ'""' ' onilll ini' l<« "tli 41 ги СГ
TIoîîp po nin 5'- У- lir— in "2"— Tub - n- PIdI' in 1Г— NlVKA-CREME proiiikii» v ko'.i. Iti no oetnvlju bleska.
Razpošiljata ca za Jugoslavijo: Jugolov P BEIERDORI- & Co d. z o z. Ma ibor — Meljska cesta 56 ■■■——■ ii.......———
Poštna hranilnica v L 1929
Bilanca — Upravičene zahteve našega gospodarstva
УШогца : îf riia Gradlanski Î9M : Pr*mor'e
Igrišče Ilirije
Današnja nedelja nam prinaša dve tekmi, ki bosta sigurno nuddi dober šport. Priuiorje in Ilirija sta se ze<linila, da sc vrše obe tekmi na prostoru Ilirije, kur daje prijateljem nogometa možnost, da istočasno poselijo obe prireditvi.
Ob 14.30 nastopi prvi par Viktorija in Ilirija. Zagrebčani so nam jnko dobrodošel gost. Viktorija igra prvora/redeu nogomet, poln lepili kombinacij, ki so že Iu rti zadivile našo publiko. Najltoljša opora moštva jc sijajtii napadalni kvintet s svojima prodornima kriloma. Izbore n je tudi obramben! tr>o Naloga Ilirije je bre/ dvoma zelo težka. Moštvi nastopita predvidoma v naslednjih postavah- Viktorijo: Zofir
_ Deinerec, Govedić II — llršak Govedič I,
Vorko — Podvinec I Kornfeld. Podvinec II. La-pen«. Mikša. — Ilirija: Urhančič — Strehovec. Verovšek — llnterreiter, Milan. Lado — Ice, Venko, Kneževič, Košak. Kreć II Sodnik g. Cimperman
Ob Ib nastopi drugi zagrebški gost Grad-janski 1911 proti Primorju. Momcntana forma Zagrebčanov nain n> znana, ker nimamo na razpolago rezultatov. Ogrodje mošt v tvorijo bivši stari internncionilci Graljainkesa: rerška Cindrič, Mika Babič. V moštvu nastopajo tudi Hajdukovci bratu Podnje in Mikačic- ter ll'rijun Oman. ki študira v Zagrebu. Tikria bo zanimiva. ker bosta trčili skupaj dve povsem rtz-lični moštvi — na eni strani stari rutinerji. ki so že odigrali po več sto tekem, na drugi strani pa mladi ambiciozni igralci, ki bodo imeli brez dvoma velik plus v hitrosti in kondieiji. Tekmo sodi g. Pevalek.
Tekmi se vršita ob vsakem vremenu.
Iz klubov
SK Ilirija. Odbor ob vešč« članstvo, da za današnji nogometni tekmi Ilirija.V ktorija in Primorje:Gra<ljunski izjemome m določena znižana članska vstopnina, ker sc vršite tekmi v skupni režiji z AS k Primor jem. — Prihodnja seja kluhovega načelstva bo i/jetitoma v lorek 29. Februarja (ne v ponedeljek) oi) 20.30 v kavarni »Emona«. — Sestava moštvu za današnjo tekmo z Viktorijo je objavljena v članski knjigi; v garderobo naj pri le moštvo tn določene rezerve točno o-b 14. — Tajnik.
Drsališče SK Ilirije bo predvidoma ob po- j voljnem vremena danes odprto iri sicer vsaj do- i poldne, ako ne ves dan.
Motoklub »Ljubljana« naznanja, da se vrši letošnji občni zbor v nedeljo 25 lebruarja ob 10 zjutraj v kluboveni lokalu hotel Viklič. Člani se o(>ozarjajo. da se ga udeleže polnoštevilno. - Odbor__
L:udsivo in kino
Občudovanja vredno je dejstvo, da je iznajdba Kima tekom kratkih desetletij — 13. februarja 1895 s a braia Sumičr v Parizu odprla prvo kino-gledišče — zavzela med človekovimi življenjskimi potrebami najodličnejše mesto. Film se je, kot človekova življenjska potreba tako krepko zasidral, da se ne bo dal kmalu odstraniti po kakem drugem izobraževalnem ali zabavnem sredstvu. Če navajamo številke in rečemo, dh na celem svetu dnevno pohaja 10 mllijonjv ljudi v 50.000 klnogledišČ, ni to nobena pretirana senzacija, ampak golo dejstvo, ki se da precej natančno statistično izračunati po posameznih mestih in deželah.
V Evropi filmsko najmočnejša dežela, tako v produkciji kot v konsumu je Nemčija V Nemčiji »e 90 odstotkov prebivalstva poslužuje v svrho zabave, razvedrila in delotna tudi izobrazbe, ravno filma. Največji naval v kinogled-šča je seveda po velemestih in po industrijskih cenirih. Nemčija Lma 5200 gledišč in teh jih dobra šestina odpade ca Porenje in Vestfalsko.
Kaj tem ljudem, sredi najtežjih bejev za vsakdanji kruh in eksistenc, kino pomeni, ve le oni, ki bi enkrat vsa ta ljudska zabavališča obiskal. V enem samem ices'u gleda gotove filme kol >Ana Karenina<, »Ben Huri, »Pevajoči noreče, »Zona ua mesecu« itd. aa tisočo in tisoče ljudi. V mestu F».-.en, por>ča p. Muekermann. je »Pevajnèeya nor-ea< v treh tednih poselilo 721X10 ljudi. Pri tein se človeku zdi, da vsa druga zabavaiišča sploh ne pridejo v poštev ali vsaj sila malenkostno. Je pa še neUaj drugega. Vsak obiskovalec kina vzame àeboj domov golov vtis, ?e pusli od gotove ideje tako ali tako vplivati. In ta vpliv se kot bolezen prenaša drug na drugega. Kdor hoče n. pr. dandanes gledati ljudsko maso, ko joče, naj gre v dobro obiskano velemestno kinogledišče. Baje je ravno >l'evujoči norec« тл ta poskus telo primeren. Pa tudi v smehu se zvijajičo ljudsko množico boš našel najlažje v kinu Celo porast komunizma po industrijskih cen-trih se v Nemčiji pripisuje ruskim filmom, ki v izdatni m«*ri prihajajo v deželo ia so vsi veialinianj preželi boljševiške tendence.
Že it teh kratkih izvajanj je razvidno dovolj jasno, kako ogromen vpliv ima Hlm na ljudstvo in kako je vprav radi tega treba vsem vprašanjem, ki se bavijo e filmskimi problemi, posvečali resne pozonioeti.
Pri nas se pripravlja noti filmski zakon, ker je stari avstrijski i» 1. 1912. že skrajno zastarel, želimo iz v6e,ra srca. ker se nam zdi stvar prav zelo važna, da bi bil dobro naštudiran in v vseh polen-hostih prilejodfn neSim razmeram. Nimamo 8e svoje produkcije, navezani smo na inozemsko in ngi M It innrenulvii ririh»;«!« b nam » resnici le najboljše. Dobrim poučnim in kulturnim filmom pa naj driava Ure» vseh e vir odpre vrata na eteiaj.
LjubSjan&lio gledališče
Drama:
ZočetPh ob 20 zvečer
Nedelja. 25. februarja, ob И uri- »Pogumni Tonč 'k«. mladinska picdslavu pn znižanih cenah. Izven. —"Ob 20. uri: »Z;i ljubezen so zdravila« Ljudska predstave pri znižanih cenah Izven. Ponedeljek. 24. februarja: - Krog s kredo«. E. Torek. 25. februarja: Zaprto. Sreda, 26. februarja: Don Carlost Red B.
Oprra: Začetek b po1 2" zvečer Nedelja 2"» februarju of- Г\ nri- »llnsanagiiii-ca«. Lju Iska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob nol 20. »Netopir«, opereta Izv. Ponedel jek. 24. februarja : Zaprto. Torek, 25. februarja: »Érnanic Ro<l C. Sreda, 26. februarja: »Netopir« Red D.
jVttirilicrs^o ćtedatišče
Nedelja. 23. februarja: Ob 15: Netopir». Kuponi.
— Ob 20: »Takrat v starih t asih«. Prvič. Ponedeljek. 2t. februarja: Zaprto. Torek 25. februarja: Ob 20: »Sneg«. Ab. B. Kuponi. Zadnjič.
Cerkveni vestnih
Notranja Mar. kongregacijn pri čč. nrš.ilin-
kah ima danes ob treh po|>oldne obič.ijen shod. Udeležba polnoštevilna in točna! — Voditelj.
It društvenega
Občni zbor »Shižk'n'slceoo do.m'« bo v nededo 3. maica o j 17 v uosiiln »pii ier-ne.U« s sledečim spi.redom: 1. Poročilo načelstva in nadzors.va. 2. Odcbrenje bilance. 3. Revizijsko norcčilo. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnos t. — Vsi člani /mdruge vljudno vabljeui — Odbor.
Pevski zbor v Rokcdclskcm domu pod vodstvom g. proi M. Bajuka ima pevsko va.o danes ob 11 dopoldne. Vsi pcvci naj se zanesl.ivo udeleže vaje.
Akademski pevski zbor bo imel od ponedeljka, 24. t. m. dalje samo skupne va e za man ši zbor, kakor je javi,eno na oglasni des';i. V?e pev-ce, ki pridejo v tem strnjenem številu v poštev, prosirr.o, da se vaj redno udeležujejo. — Odhor.
Krakovo-Trcuvo. Slovensko katoliško prosvetno društvo Krakovo-Tinovo v Ljubljani sporoča, da se bo na 10. prosvetnem večeru v м-edo 26. t. m. v doau Korunova ul. 14 predvajal film -Bal: otok divnih čudes«. Film je stvo i!a zuaufi nemška raziskovalka Lola Kreulzl-erg, ki se ^e pred dvema letoma napotila na vzhodna indijska otočja. Za smeh in za zabavo se bo pa predva'al film poln humorja in smeha. Tedenska poroj'la nam bo pa podal prof. Anžič. Vstopnice se dobiio v predprodaji pri G. Potočnik. — Knjižnica, ki ima mnogo lepih in poučnih kn'ig, je rdprta vsako nedel'0 in praznik od 10 do 12. — Olbor.
Slevis<ični klub BSFF bo priredil v neàe'jo 23. t. m. ob 10 dopoldne v univerzitetni zborni i svoje 4. iavno predavanje. Govcril bo ob sk optičnih slikah Bratko Kreft »O gledališki umetnosti«. Cen eno občinstvo vabimo k temu zanimivemu predavnn:u. Vstop prost.
T. K. Skala opozarja ua p-edavan'e tov. dr. Turne, ki se vrši v to-ek, dne 25. t. m. ob 20 v mali gornji dvorani v Narodnem domu. Tema p a-davanja i>R.-zmerjc med Športom in alpinizm m«. Vabljeni vsi športniki in alpinisti. Vstop p-ost.
Ljudski oder BPč v Ši. Vidu nad Ljabljano vprizori danes popoldne ob pol 4 pustolovščine dabrega^ 4-ojaka Švejka. Sodeluje železničarska godba aloga.
Ježica. Kat. prosv. društvo priredi ob 8 v društvenem domu VI. prosvetni ve.'.er. Na sporedu so lambur. točke in filmska prec'stava: »Boj za Malterhorn«. Film slika zgodovinsko ekspedicijo, ki se je vršila I. tS65, ko so Angleži v borbi z Italijani prvikral premagali goro, kar pa so morali poplačati s človeškimi žrtvami. Vse dogodke podaja film s pomočjo pretresljive drame, tako da je film zc-lo poučen, obenem pa skrajno napet. Ogled vsakomur priporočamo. Vstopnina običajna. — Odbor.
V Dolu pri Ljubljani se vrši v nedello dne 23. t. m. ob pol 4 popoldne v dvorrni kal. prosvetnega društva veseloigra v treh dejanjih »Gospod svetnik«. Igra dramatični odsek iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi.
Občii zbor krajevnega RrJcčego križa na Jesenicah se vrši v petek, dne 27. februarja 1930. ob 7 zvečer v občinski posvcîovani "i no Jt'seni^ah. Posebnih vabil se ne bo pošil alo. — Odhor. St. Pavel pri Preboldu. Naši pevci vp izo-rllo v soboto dne 1. marca t. I. ob 20 in v ne.lePo 2. marca ob 15 v Društvenem domu v St. Pavlu Jakob Špicarjevo opereto »Sponvnska p'ošča«.— Dejanje se godi še v »starih dobrih časih«, ker bi kaj takega — po mnenju pisatelja — danlines ne bilo mogoče. Po predstavi zapoje mešan ?bor več narodnih in umetnih pesmi. Opozarjamo dom.-ičine in sosede žc sedaj, da si pravočasno predi, bljo vstopnice.
Kr&Ko ob Savi. Dane3, 23. t. m. Ima v Društveni dvorani cerkvene hiše ob 15 pop-Une ski-optičoo predavanje (nad 50 zanimivih diap ziti-vov) o Vezuvu in Etni znani hribo'azec in priljubljeni polopisec g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. K obilni udeležbi vljudno vabi eni vail Dol. Logatec. Dramatični odsek Prosvetnega društva ima v nedeljo 23. t. m. ob 8 zvečer svojo enajsto predstavo v letošnji sezoni, veseloigro »Chartejeva teta». Vloge so dobro zasedene. Čaka nas zopet koš smeha in razpoloženja, linkor smo ga bili deležni te obilo v letošnji seziji. Našim vrlim igralcem in igralkam smo iskreno hvaležni saj je lo tudi edina zr.hnva, Itjcr se človek vsaj za kratek čas lahko oddahuc od vsakdanjih skrbi.
Poi Tvedavanfa
Pozabila se je ie mnlo rabljena trtfovska knriga dne 13. februarja v večernem vlaku iz Ljubljane do Zagorja. Kdor bi io našel, se prosi, d« j»vi proti nagradi J usti Ki Iz, Zagorje ob Savi.
Iz poslovnega poročila centrale je posneti, da je lani število računov naraslo od 16,516 na 17.7;.3, vloge pa od 006 4 na 013.5 milj. Dln. Promet na računih je znašal 50.7 milj u'de Din (53.7), od tega broz gotovine 2895 mlljarde Din ali 4S.57%. Vsega prometa pa je bilo 213.9 (196) miljardo Din. Poštna hranilnica je to dni dobila tudi dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami.
Hranilne vlogo so narasle čez 100 milj. Din. Varčevalci se rnzdole po poklicih: olroci 4.617, dijaki 10.759. učitelji 1673, duhovniki 261, državni uslužb. 7563, orožniki in vojaki 60C6, zas. nameščenci 1253, Irg. ind. 1253, posestniki in rentuiki 510. svob. poklici 7651. kmetje 632, obrtniki 1805, delavci 1077, sluge 2181, društva, cerkve itd. 1909, ostali 3838.
Po višini vlog se razdele: do 100 Din 20.462 vlagateljev, do lOOO »in 24 684, do 5000 Din 9658, <lo 25.000 Din 4012, do 50.000 Din 410, do 100.000 Din 111, do 250.000 20, do 500.000 2, do 1 milj. 1 in če.z milion 2.
Iz bilance jo razvidno, da so koncem I. leta zmišalo poštnočekovne vloge 913.5 milj. Din, hranilne vloge pa 106 6 milj. Din. torej nad 1 milj-ndo tujih sredstev napram 700 milj. koncem 1928. Največ dobroimelja imajo državne ustanove (koncem 1929 452.6 milj. Din).
Med aktivomi je znašala gotovina (in dobro-
BH ANCE IN POS! OVNA POROČI! A
Prekmurska banka. d. il. v Mur. Soboti izkazuje za 1929 dvig hranilnih vlog od 8.05 na 10.29 milj. Din, Istočasno pa so se znižali med upniki denarni zavodi od 5087 na 2.072 milj., kar je zelo razbremenilo barko. Ostali upniki so nazadovali od 6 738 na 6 376 milj. Din. Menični portfelj Je nazadoval od 8.025 na 6.095 milj., nasprotno po so se krediti doižnikom povečali od 11418 na 12 394 milj Pri donosu 0 612 (0.672) znaša čisti dobiček 0.143 (0.151) milj. Din in ostaue dividenda neizpremenjena 8 Din na delnico.
Bilanco in dividende. Sladkorna tovarna Bačka v Novem Vrbasu, pri kateri je znatno udeležen madjarski kapital, izkazuje za 1929 (samo 11 mes. о<1 i. 2. do 31. 12. 1Г.29, prejšnja doba 9 mes.) pri glavnici 60.0 in upnikih 97.0 (42 4) donos 12.2 (9.4) milj. Din. čisti dobitek pa znaša 8.7 (4.5 milj.) in jo pričakovati šc enkrat večje dividende (1928 30 Din). — Tovarna konoplje Bačka v Novem Vrbasu izk zuje pri p'ivnici 2 0 milj. in upnikih 7.3 (7.2) donosa 0.6 (0 6) in čistega dobička 0.06 (1928 izguba 0 85) milj. — Slavonska agrarna hranilnica v O.sjeku (afiliacija Jadransko-podunavske banke) je zvišala dividende od 3.50 na -1 Din. — Kontrolna banka za trgovino in industrijo v Zagrebu izplačuje M 1920 25 Din dividende (1928 isto).
Bilance indusl.ij. Tekstilna industriu d. d. v Varaždinu ima pri glavnici 6.0 miiij. (50.1) milij. upnikov in ie zaključili poslovanje v 1. 1929 z dobičkom 0386 (0.341) milij. Din. Tudi lani je pod-jelje izv ilo nove investicije, ki znaša-o sedai 29.5 (23.5) milij., istočasno pa je fonda za zmanjšanje vrednosti investicij 10.2 milij. D n (7.7). lorci se je iz čistega dobička dodelilo žc lani 2.5 milij. Din in 'c bo najbrže tudi letos. — Znana zagrebška veletrgovina mnnufsklure Prevedan i Hoffmann izkazuje za 1929 16.3 milij. dobička (1978 zgufca 0258), pii glavnici 5 in upnikih 12.7 (13.4). Prvi deln. mlin v Belgradu izkazuje za 1929 pri glavnici 3 milii. Din 0.3 milj. čistfga dobička in znaša dividenda kakor za leto 19?8 10%. — Zagrebška tvoraira ledu ima na 2.0 milii. čistega dobička; dividenda ostane neizpremenjena 8%.
KONKURZ! IN 1JKVADACIÎE
Konkuri je razglašen o imovini Pinleriča Vinka, trgovca v Slovenjgradcu; prvi zbor u| nikov 11. marca 1930, prijaviti do 1. aprila, ugotov. narok 15. aprila.
Likvidacija. Tiskovna -.oadraga v Gor. Radgoni, r. z. z o. z.
*
Kaj premore vztrajnost Kakor poroča »Narodni Gospodar«: Neka hranilnica in posojilnica je imela koncem leta 1918 718.687.95 K hranilnih vlog. Temu nasproti pa je med aktivi imela za 452 248.46 K vojnih posojil ( v nominalni vrednosti je bilo posojil celo 508.000 K). Zadruga ni obupala, teirveč je vodstvo šlo s pogumom na delo za sanaci'0 zadruge i?kl:učno z lastnimi močmi. Po 11 letih vztrajnega dela pa v bilanci od 31. 12. 1929 ni več vo:nega posojila. Celega pol ml'i o-ia kron je torej bilo v 11 letih odpisano in zadruga je že izkazala za 1. 1929 16.855 prebitka, ki gre v ccloti v rezervo.
Izvoz našega žiin skozi BraMo. Zavod za pospeševanje zim. trgovine je prejel od našega konzula v Braill poročilo o izvoru našemi žita skozi to luko. Po uradnih гоптпвкћ podatkih jo prišlo iz naše države v pristanišče Braila in je b;lo nato-vorjeno v ladje 469 000 Ion cerenlij. Za 387 000 ton imimo podatke, v katere so šli: v Holandijo 93 310 ton pšenice 6115 ton koruzo. 113 ton rži in 6 ton semena solnčnlc, v Belgijo 72.700 ton pšenice. 1634 ton koruze in 55 ton fižola, v Anglijo 52 254 pšen'ce in 5034 koruze, v Grčijo 44.604 tono pšenice in 10 koruze, v Nemčijo 17.298 Ion pšenice, 408 koruze in 25 ton moke v Gibraltar 21 36^ ton pšenice 11.967 koruzo in 250 Ion ječmena, v Francijo 15.249 ton pšenice in 64 koruze nadalje v Turčijo 6918 ton pšenice, na Dansko 5090 ton pScniee in 2996 koruzo, na Švedsko 4181 ton pšenice, v Španijo 806 ton pšenice in v Italijo 7901 tona pšenice.
Fuzija. Iz trgovinskega retristra se je Izbrisala Elektrarna Bon & Ko . družba z o. z. v Novem mestu, ker se je fuzioniraln s tvrdko Nhvoborr, (bivša »Deska«), spi. ind. d. d. v Ljubljani.
Vpisi v trgovski register. Lesna industrija in trgovina, d. г o. z. v fior. Hadgoni (Grobler Franc, Babnik Josip, 50.000 Din); Jutropromet, prevsž. z avtom., <1. z o. z. v Ljubljani (10 000 Din; Mil. Km. in Mira Lnjovic, Wiesbauer Ivan); Jurrosl. družba za ind potrebe, d. z o. z.. Ljubljana (50.000 Din; Keršič Ivan, ing. Vievveg Vactnv); Ivana Medic, ind. perih. mamif. trgovina itd. v Novem mestu.
Ohfni zbori Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani 7. marca ob 19 v Zbornici za TOI; J. Blasrrik, tisk. itd. 8. marca ob 17 (volitve)* Merkur. tiskarna. 17. marca ob 16 (delna volltev'upra-ve). Obrtna banka 17. marca oh 11 v Zbornici za TOI (volitev uprave in nadzorstva).
Brminr iz Celja otvarja prodajalno v Belgradu. Tvrdka Viljem Braims, Ivornica anilinskih barv in kemičnih p-oizvodov v Celju, je otvarila svojo prod.iialno v Belgradu.
Osrednja zvera hrv. кпчМзкР» zndrtNf v Zagrebu ima svoj občni zbor 3. aprila 1930; p"leg poročila in bilance za 1929 зо na dnevnem redu tudi volitve.
Obveznice In znlninic«. Prva hrvatska Stc-dioni'ea je imela konccm 1. 19Л9. v obtoku za 23.4 23.1) Г5 milj Din ralo/nic (4. VA 6 in га tc je izdala za 33.9 (26.0, 10.63) milj. hipote-
imetje pri Nar. banki) 890.5 milj. (107.8), iz Cesar jo razvidna ohilnost denarja, nadalje je povzročilo to likvidnost dejstvo, da imajo drž. Institucije v zavodu svoje blagajniško rezervo, in vplučilo delnic P. A. B. Zmanjšali pa so se krediti zavoda od 42895 na 411.5 nitij. Izredno se jo povečalo slanjo vrednostnih papirjev, ki so predvsem državni, kupljeni pri intervencijah in delnico Narodne banke. Narasli so od 1Г1.3 na 206.2 milj. Zaradi nakupov in novih zgradb (Ljubljana) se je povvčah noslav-lca nepremičnin od 38.25 na 49.6 milj. Cisti dobičel* so je le malo znižal; od 35.7 na 35.0 milj. Din.
Nadejamo se, da t*> poslovno poročilo zavoda, ki jo bilo lani premajhno, dalo vsaj letos z,,pet detajlne podatke o poslovanju kakor jih vsebujejo poročila z« prejšnja leta razen 1928.
Ravno tako velika drž. ustanova bi morala posebno pažnjo posvečati bilančni jasnosti: želeti je, da se bil. postavke šo deluj! i rajo, zlasti pa z ozirom na posamezne podružnice.
Ob tej priliki moramo ponovno naglasiti staro zahtevo slovenskega gospodarstva, da se naj ■>. ozirom na razsežnost poslovanja Poštne hranilnice posobno v Ljubljani daje slovenskim gospodujem primerno zastopstvo v nadzorstvu zavoda, ki jo tvorijo sedaj snrno BelgrajČoni. S tem ponavljamo našo staro željo, ki smo jo izrekli že ob priliki otvoritve palače ljubljanske podružnico zavoda.
itiiiiiiii:iii!iiiiiHiiii]iiiiiiiiiiiiHiti:iiiiiiiiiuiii!.>iiiiiii)ii!iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiin;:iiiiiiiiiinmiiiiiu
nt;. i>iitiiiiiitininHini:t<iiitiiiiiisiiiiiiiiin:;itimiiiniiiuHittiiiiii[>iiniiHitiiiiiiiiitiiiiiHittifiiiiimm
Ш. iDitna mo.
•itiiiiiinmHinmiiiimii>imtiiiiiimiiiiiHmniniiiiitiiimMiiiiitti(niitMiiiii>i[iiiitmiMiii(]<iinmnm
na Ljub lanskem vilesejmu. — Ko e sprejema do
...............................................................................................................
23. maria »DIvJA ICOŽA*, I.jubl ana, Veleseieiu.
iitM<.<itHtuiiiiir!ilt{iiii)iiit.<iiiit>it:iiii>tii)iii!iii)iti:iitii>i:itiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiitiiiiit>iiiiiitiiiittiiiin
karnili in komunalnih posojil; poleg tega jo imela šc v obtoku zu 1.2 (1.4, 1.5) milj. komunalnih zadolžnic.
Svicarsko-jugoslovauska trgovina. V i, 1929 je znašal uvoz v âvico 2.783.9 milj. Din frankov, od tega iz Jugoslavije l-!.t> milj. Izvoz iz Švice pa je lani znažal 2.1C4 milj. frankov, od tega v Jugoslavijo 11.1 inilj. frankov, lako je naša bilanca s Švico za nas aktivna za 11.5 mil. frankov.
Dobave. Ravn. dri. rudnika Rreza sprejema do 27. febr. t. 1. ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin (popir. črnilo, svinčniki, pe-reea, karbou- in indigo-papir, indeksi, bloki, risalni žebljički, trakovi za pisalne stroje, kuverte itd.); do 6. marca t 1. glede dobave šil; do 13. marca glede dobave ležajev, električnega materijo)«, jamskih ventilatorjev in kablov. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejemu do 3. marca l. 1. ponudbe glede dobavo 200 m konopnenih cevi, — Ravn. drž. rad. podjetij v Sarajevu sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave kilovatmetrov, voltmetrov, ampermotrov, transformatorjev in aparatov 7a merjenje izolacije. — Vršile se bodo naslednjo ofertnlne licitacijo: Dne 7 marca t. i. pri ekonomskem oddelku vojnega ministrstva v Be'gradu gleda dobave 75 000 komadov vreč iz jute. — 14. marca t. 1. pri računsko ekonomskem oddelku gradb. ministrstva glede dobave ca. 14 000 m siikna. — ' Dne 15. marca t. 1. pri gradbenem oddelku snraj. 1 žel. ravn. gkdc dobavo električnega tnalerijala.
Borza
Dne 22. februarja.
Tudi ta tedeu beleži ljubljanski borza znatnejši devizni promet kakor prejšnji: znašal jo 21.57 milj. Din napram 15.39. 14 52, 14 29 in 21.36 mi!j. Din v prejšnjih tednih Kakor običajno beleži tudi ta leden največ prometa deviza London, kateri sledi Curih. V večini deviz je intervenirala Na-rodna banku, le v devizi Trst je bilo zaključevano privatno blago. Tečaji pa so osiali v glavnem neizc premenjeni.
Na efektnem tržišču je postalo živahnejše. Med državnimi papirji je popustila vojna škoda tako v Zagrebu kakor tudi v Belgradu za prompt-iK> blago in termine. Nasprotno pa se je ucvrst.lo 7% invcsl. pos. kakor tudi dolarski papirji. Med bančnimi papirji se je učvrsti'a te Union-banka radi objave neizpremenjene dividende. Bilanco jo objavila tudi Praštediona. Drugi bančni papirji so ostali neizpremenjenl Med industrijskimi papirji bo jc ua teden na Dunaju in v Ljubljani učvrstila Kranj. innd. dr. Drugi industrijski papirji pa so sc v Zagrebu trgovali po neizpreinoujenih tečajih. Le Trboveljska Jo popustila,
DENAR
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.85, Atene 6 72, Berlin 123.72, Bruselj 72 19. Budimpešti! 90.61, Bukurešt 8.08, Carigrad 2.345. Dunaj 72.98, London 25 1975, Madrid 63.80 Newyork 518.35. Pariz 20.275, Praga 15.345 Sofija 3.755, Trst 27.14, Varšava 58 075, Kopenhagen 188.75, Stockholm 13905, Oslo 138.60, Ilelsingfdrs 13.01.
Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.5073, (valuta) 12.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.75, wiphpp Bankverein 21, Čred i hnsta K 51. Escompteg'-s. m, Alpine 34.40, Trboveljska 57.85, Rima Munœy 102.
♦ Žilo
Čikaški tečaji so danes čvrsti, toda ta hosa nf bila tako katastrofalna, kakor so govorila prva poročila. Pri nas je položaj neizpremenien. pšenica jc čvrstejša, doči:n je na drugi strani koruza nekoliko popustila.
Novi Sad. Koruza bč., sr. gar. 109—102.5, bč., sr. marec 105—107.5. ladja Dunav 107.5—110, bč., sr. april 107.5—110, ban, lad n Dunav, Bega,
marec 107.5---110. Vse ostalo neizpremt n eno. _
Promet: pšenica 14 vag., koruza 31, oves 1, moka 3 vagoni. Tendenca neizpremen ena.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet živahen. Pšenica marec 21.25—21.38, zakli. 21.28 do 21.30, maj 22.20—22.33, zaklj. 22.2?—22 24, oMo-ber 22.66—22.77, zaklj. 22.70—22.71; rž marte 11.90—11.98, zaklj. 11.95—11 97, maj 12.70- 12 78, zaklj. 12.74—12.76, okt. 14.40—14.15, zaklj, 14.44 do 14.45: koruza mnj 13.51—13.63, znkli. 13 55 do 13.56, julij 14.10—14.15, zaklj 14.14—14.16, transit maj 12.50—12.55, zaklj. 12.53—-12.54.
Jajca
Na mednarodnem jajčnem (ržISČu nI zaznamovali v zadnjem času posebni» »pirmvfnb, tendenca je slej ko prej mlačna. Rrdi milega vremena produkcija močno napreduje. Nakupne cene м 75 do 80 para ta komad.
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo
snema
L A. Krylov:
Basni
Parnas
Ko z Grškega pregnali so bogove
in jeli med ljudi deliti njih gradove,
nekômu i Parnas je bil odmerjen v last.
Nanj novi gospodar poslal je osle past.
Ne vem, odkod so osli znali,
da Muze tam so in bogovi prebivali.
In pravijo: »Zastonj pač niso nas
prignali na Parnas.
Ljudje so Muz se najbrž preobjeli
i» hočejo, da mi bi tukaj peli.«
»Le ne obupajmol« nekdo kriči,
»jaz zavijem naprej, za mano vil
Prijatelji, srčni bodimo
"in naSo čredo proslavimo!
Glasneje ko devetih sester kor
in petje dvignimo in svoj zberimo zbori
A da nam bratstva kdo ne spridi,
▼peljimo takšen red pri nas:
Če kôga glas se prav oslovski nam ne uvidi,
ne bo sprejet na naš Parnas.«
Brž osli odobré soglasno
oslovsko to modrost, uganjeno prekrasno.
In novi pevski zbor je takšen vrišč zagnal,
Ko da bi tisoč voz kdo istočasno
na nenamazanih kolesih v tek pognal.
A s čim se je končalo to cviljenje?
No, gospodar je zgubil potrpljenje
m jih je vse nagnal s Parnasa v hlev.
*
S tem le opomniti sem htel na staro mnenje: Ce prazno kdo ima glavô, mu mesta uma ne dadô.
Cvetovi
V odprte« oknu »obe okrašene
so » porcelanastih pobarvanih lončkih
med cveti iivimi cvetice narejene
na drobcenih iz žice stebelcih
oAabno »e zibale
m čare »»oje vsem razkazovale
Kar zAčne dež rositi tla.
Umetni cveti brž zdaj Jupitra rotijo,
n« more It ustaviti dežjd,
in, kar te da, peoraje dež grdijo.
»O, Zeve,« ga molijo, »odreši nas dežja!
Le kdo od njega kaj koristi imâ?
Ni bu|ie je stvari ko dež na sveti:
Po ulici se hoditi ne da
in blato in luže so od njega še poleti.«
A Zevs se ni ogrel za prazni joj
in d«l lepo iziil je delež svoj,
pregnal ves znoj
ter shladil zrak In spet je oživela priroda >и, ko da je znova ozelenela. In tndi živo cvetje je tačas na oknu razodelo ves svoj kras, postalo po dežju bohotneje cveteče in sveteje duhteće.
A cveti umetni so ob ves svoj čar prišli in rrgli so jih pod gredi v smeti.
Resničnih genijev ocene tie jezijo, ker pm ne morejo zmalićiti krasot; le narejeni cveti se povsod dezjà bojijo.	Prevel Georges.
Slike iz mučeništva belgijske duhovščine
Od ična družba
Ce človek danes priredi večerjo in povabi goste, mora imeti ves večer povsodi oči. Časi so slabi, bogve da je res, in tako se prav lahko zgodi, da kdo, ki je prišel v ogoljenem plašču, ob odhodu obleče dragocen kožuh nekoga drugoga. Tudi se je že zgodilo, da je kdo vtaknil v žep lepo in drago kučmo.
Da odneso prijatelji s seboj domov jestvine, ki jih ne zmagajo na mestu, je naravno in ne bi bilo vredno besede. Toda jestvine skrbno zavijejo v gostiteljeve prtiče in tako odneso oboje. Če gostitelj ni na straži, mu ljubi znanci v dveh zaporednih večerih izpraznijo celo stanovanje. In to tako spretno, da se tega zave šele tedaj, ko se znajde med golimi stenami.
Zadnji sem bil povabljen v izredno odlično družbo. Bilo je približno petnajst oseb, sodruginj in sodrugov teistov in ateistov, pivcev in vodopivcev, vse vprek. Bila je naravnost razkošna gostija. Jed sama je stala sedem rubljev. Delež za pijačo je pa znašal po 2.5 rublja na glavo. Damam ni bilo treba nič plačati. To prav za prav ni bilo v redu, ker je večina njih toliko prenesla, da so se iz-lahka kosale z moškimi. Toda gostitelji morajo že vedeli, kaj delajo, nas to ne briga.
Gostitelji so bili trije. Krisin z ženo in svojim starim lastom Sergejem Petrovičem. Ker ta vrli starec ni mogel več dosti ne jesti ne piti, domnevam, da sta gn povabila Kri-sina samo kot prežavea. ?.al pa tudi videl ni več dobro. I/.med vseh treh stražarjev je prvi postal nesposoben za boj. Ker alkohola ni več prenesel, je postal od prvih kapljic vodke tako pijan, da niti »mama« ni mogel več izgovoriti.
Sedaj je moral tem ostreje pazili Krisin, ki je bil pri tem ves potrt nad novim časom, ko je taka nezaupljivost polrcbna. Do polnoči je svojo žalost srečno vtopi! v pijači legel v salonu za zastore pri oknu na lia in začel smrčati.
Tisti imperialistični nemški krogi, ki nosijo največjo odgovornost za svetovno vojno in njeno neizprosnost in ki predstavljajo tudi danes še največjo zagrizenost proti vsaki mirovni politiki, se strahopetno umaknejo, kadar bi bilo treba priznati grozovitosti, ki jih je v svetovni vojni zagrešila nemška armada v Belgiji in Franciji. Taje na vse kriplje in označujejo vse take vesti kot izmišljotine nasprotnikov. Zato si nemška javnost še danes ni povsem na jasnem, kako barbarskega se je v vojni Izl azal nemški militarizem. Tem večje priznanje zasluži zato pogum uglednega monakovskega časopisa »Allgemeine Rundschau«, ki je dne 18. februarja izšel že drugič v posebni »Belgijski številki«, v kateri neustrašeno odkriva vso slraJno resnico o nemških medvojnih grozovitostih v Belgiji. Iz nje posnemamo izmeri mnogih le nekaj zgledov, ki kažejo mučeništvo ki ga je s svojim narodom prestajala belgijska duhovščina. *
V celi zgodovini svetovne vojne na za-padni fronti — piše »A. R.« — slornj ni dogodka. ki bi se dal po svoji grozoti primer-iati s taminesko tragedijo. Kajti tamkaj v Taminesu, je dni nolkovnik v. Ronučs, (77. hannovpran«ki polk), več ur po bitki, ko je vladal popoln mir. brez vsa'"3 predhodne rnz-sodibe, svoiim voiakom povelje, da so noklali 513 civilnih oseb: 297 je ostalo na mestu mrtvih, drugi so sicer ostali živi, a večina.je bila težko ranjena.
Zjutraj 22. avgusta so se Francozi umaknili in Npmci so imeli svohodne roke. Šli so po hišah in šiloma odvedli njihove lastnike in druge prebivalce v cerkev v Les Alloux, kjer so jih zaprli; vsega je bilo približno 1500 oseb. Nemški vojaki so jih slepili, češ da jih bodejo spravili zgoli na vnrno. Ob 19 so odvedli vse moške iz cerkve in jih v spodnjem delu vasi postavili v vrsto. Med niimi so bili trije duhovniki: ahbé Antoine Hollel (63 let), žunnik v Les Alloux; njegov kaplan abbé Louis D»n-nel in pa abbé Adrien Doco (3fi let), profesor nn gimnaziji Sv. Jožefa v Virtonii ki je bil na počitnicah pri svojih slarših. župnik je bil globoko pretresen: svojemu kaplanu je rekel da rad daruje svoje življenje, da bi rešil življenje svoiim farnnom.
Na trgu Saint Martin so razvrstili ujetnike na bregu reke Sambre. a vojaki so pripravili puške na strel. V tem trenutku se je oglasil profesor Doco in 1 spregovoril naslednje besede. ki so bile zadnje v njegovem življenju: »Prijatelji, mislim, da je čas; dati vam hočem zadnjo odvezo!« Takoj nalo se začuje žvižg in razlegli sta se dve salvi druga za drugo. Skoraj vsi ujetniki so bili zadeti, mnogi mrtvi. Na ranjence so se vrgli vojaki z bajoneti in puškinimi kopiti in jih bili in klali kakor divje zveri.
Truplo župnika Hottleta je bilo strašno razmesarjeno. Abbé Docq se je smrtno zadet zrušil vznak; na tleh ležeč je dobil še udarec z bajonetom preko obraza. Kaplana so zadele tri krogle; vendar njegove rane niso bile smrtne in je ostal živ.
*
Župnik v Spontinu, abbé Justin Laisse (50 let), je prestal pravo mučeniško smrt. Prvi Nemci so prišli v Spontin že 10. avgusta, vendar so vas trajnoveljavno zasedli šele 16., bile so saške čete. V noči od 20. na 21. so odvedli župnika in župana kot talca in jih zaprli v vaški gostilni. Dotlej je bilo vse mirno in prebivalstvo je bilo spokojno.
Zjutraj, dne 23. avgusta, ko se je župnik smrtno utrujen vrnil domov se je naenkrat razleglo živahno streljanje. Vojaštvo je znova vdrlo v župnišče, zgrabilo župnika in mu na hrbtu zvezalo roke. Eden izmed vojakov ga ' je s puškinim kopitom strahovito udnril v pod-bradek; ubogi žrtvi je brizgnila kri iz ust in razmesarjenih ustnic. »Moj Bog, odpusti iim!« se je izvilo mučeniku iz prsi. Te besede je ponovil ob vsakem novem trpinčenju.
Vojaštvo se je nato postavilo v vrsto in župnik in župan sta morala teči skoz šibe. Potem je skočil proti župniku neki vojak in
Gostje so prirejali sedaj same vesele igre in bili židane volje.
Tedaj je nenadoma treščila v sobo gospa Krisin — ki so jo bili čisto pozabili — smrtno bleda in vsa drhteča od razburjenja: »Go-j spe in gospodje, vaše šale gredo pa vendarle i predaleč. V toaleti je nekdo odvil električno
1 žarnico! Šestnajstsvečno žarnico! Človek ne moro svojim gostom niti več dovoliti, da bi se poslužiii toalete!«
Vse je bilo ogorčeno in v zadregi, nastala je zmešnjava. Stari Sergej Petrovič je bil namah zopet trezen, drsal je po salonu in po vrsti otipaval goste. Dame so bile ogorčene m so ga zapodile. Gospodje pa so ponosno izjavili: »Zahtevamo telesno preiskavo!«
Nato so vrata zaprli in preiskava se je začela. Goslje so obračali svoje žepe navzven in na/notraj, odpenjali gumbe, slačili jopiče -in nekateri celo čevlje.
Sodrug Stavrogin, slikar, se je pripravljal da se sleče do golega. Ravno je bil v polnem razmahu na tem, da si polegne srajco čez glavo, ko je prihitel k njemu gospod Krisin, rdeč kakor kuhan rak. in zakričal: »Prosim, ne pozabite, da so ludi dame navzoče!«
»Dame naj se prepričajo, da jaz nisem vzel žarnice,« je rekel nemarno slikar in si oblačil srajco.
Pri telesni preiskavi niso našli nič posebnega: par kruhov s surovim maslom, pol steklenice vodke, par kozarčkov za žganje,
mu sulico zabodel v vrat; iz rane je visoko šinila kri, župnik pa je z zadnjimi močmi iz-pregovoril: »Moj Bog. odpusli jim!« — Ko so slednjič z ubogima žrtvama dospeli do železnice, so ju vojaki tesno zvezali skupaj in ju ustrelili.
Vsega skupaj so Nemci v Spontinu ustrelili 44 civilnih oseb iu zažgali 133 hiš; vse to
v času, ko ni bilo nobenega boja.
*
V teku nedelje, dne 23. avgusta, je zvedelo prebivalstvo ozemlja med rekama Sambre in M o as, da je trdnjava Namur padla in cla sovražnik pritiska dalje. Začel se je splošen beg proti francoski meji. Francoski vojaki. ki so se nolago'ea umikali, so sami svetovali prebivalstvu, naj ne čaka tako strašnega sovražnika Vasi so se praznile in svoje žunljane je na begu spremljala ludi duhovščina. V vasi Surice se je begunski val ustavil Med begunci je bilo vsega šest duhovnikov: krajevni župnik abbé Marcelin Poskin (55 let); župnik iz Onhaye abbé Alphonse Ambroise (55 let); župnik iz Antbée abbé Oscar Piret (40 let) in župnik iz Morville (ki je kasneje edini ostal živ); v ponedeljek se jim je pridružil še abbé Gustave Gaspard (34 lel). profesc r na gimnaziji v Dinant, ki je bil ubežal iz tamkajšnjega pekla, prišel na begu Nemcem v roke. a jim zopet ušel; slednjič se je nabiral v vasi Surice abbé Armand Bu rniaux (25 let), profesor na gimnaziji v Namurju. ki ga je zatekla vojna na počitnicah pri starših.
Še niso zapustili zadnje francoske straže vasi, ko je zvečer prikorakal v vas. 104. nemški polk in jo po kratkem boju zasedel. Tako so bili Nemci neomejeni gospodarji v Surice. Ponoči so zažgali več hiš in na cesti ubili več prebivalcev. Naslednjo jutro, v torek, se je med četami ra/našala čudna govorica: »Neio 16 letno dekle je streljalo na nemškega častnika.« Nikdar niso Nemci poizkusili doprinesti dokaz za to svojevoljno trditev, a na njeni podlagi so sklenili uničiti celo vas obenem s prebivalstvom. Od 138 hiš so iih zažgali 130. Nnto se je začel lov na ljudi Že prejšnji dan se ie večina prebivalcev pos' rila po kleteh; zvlekli so jih na plan in jih razdelili v skupine. Največjo skupino so odgnali na kraj »Les Fosses« med vasema Surice in Rome-denne; tam so ženske in otroke odvedli v stran moške pa postavili v vrsto. Nnto so namerili nanje strojne pušl-e, ki so brž požele 38 ljudi. Med žrtvami so se nahajali štirje duhovniki: župnik iz Surice. župnik iz Onlnye župnik iz Anthée in abbé Gaspard. Abbéja Burniaux so umorili skupaj z njegovim očetom in njegovima bratoma v domači kleti.
Celokupno število žrtev v Surice je 1 ilo 58. Niti onemu izmed umerjenih niso očitali da bi bil streljal na Nemce. Vedeli so da so nedolžni; a umorili so jih kol povračilo, ker je bilo baje »mlado dekle streljalo na nemškega častnika«.
*
Dne 22. avgusta 1914. so prišle v kraj Mussv la-Ville, ki so ga bili malo preje zapustili Francozi, nemške čete. Domači župnik Vilal Alexander (46 let) je v spremstvu tnin-kajšnjega župana razkazoval dvema nemškima zdravnikoma tamkajšnji lazaret, ko je nenadoma padlo več strelov. Nemški častniki so takoj naprtili odgovornost prebivalstvu. Ko je župnik videl da drže župana je zaklical: »Pusti te njega, ki je vendar družinski oče in vzemite raje mene!« Trenutek nato so se pripravili vojaki, da streljajo na prebivalstvo, a župnik se je znova pognal vmes in zaklical: »Usmrtite mene, ustrelite me! A milost mojim župljanom! Prizanesite jim!«
Okolu 4 popoldne novi streli in nov alarm. Topot vojaki surovo zgrabijo župnika in ga odvedejo v nemški tabor, kjer je prebil noč. Naslednji dan so prišle čete v Tellancourt. Župnik je stal ves dan privezan na drevo. Kmetje so mu skušali prinesti okrepčil. toda vojaki so strogo pazili, cla nihče ni mogel hli-zu. Zvečer so ga Nemci odvezali in ga napol mrtvega vrgli v kapelico na koncu vasi. Mi-
brušen vrč za vodo in medeno kljuko od jedilne shrambe.
Ko se je gospa Krisin kakor jastreb vrgla na srebrno žličko, ki je bila padla enemu gostov iz hlačnega žepa. in jo zmagoslavno pomolila pod nos svojemu možu, jo je ta ohladil: »Poglej tu je vendar vrezano .Ristorante Bologna'. Mi takih žličk nimamo. Raje poglej če nima kdo naših žlic z označbo ,Hotel Bel-levue'!«
Take žlice niso našli pri nobenem izmed gostov. Zato je dobil tudi oni gost svojo žličko iz restavracije Rologna nazaj; in ker se tudi o žarnici ni našla nobena sled, gostiteljica ni mogla drugače, nego cla so opraviči. Zatrjevala je, da niti v najtnjnejši misli ni kakorkoli osumničila tako odlične družbe. Gotovo se je bil vtihotapil v stanovanje kak tuj človek in ukral žarnico.
Vendar so bili vsi gostje užaljeni in ogorčeni in sodrug Stavrogin je dal znamenje za odhod.
Ob štirih zjutraj — gospod Krisin je zopet spal za zavesami — je nenadoma nekaj počilo. Gospa Krisin je prihitela v spalni obleki in gospod Krisin je bil namah zopet trezen.
Sedaj se je pojasnilo, kam je izginila žarnica: Krisin sam jo je bil odvil, da bi dragoceno stvar obvaroval pred svojimi gosti! Žarnico je bil vteknil v žep, a ko se je potem v spanju preobrnil in legel nanjo, jo je stri.
Mihael Soščenko.
je očisiil VIM t ^iSJ Vaš e roke !
Ko brezlrudno je končano delo Vim je očistil ludi roko Vašo belo.
nula je še noč muke in smrtnega strahu, zjutraj ob štirih pa so ga na pragu kapelice ustrelili in njegovo truplo na mestu pokopali.
Ko so farani dne 8. oktobra 1914. prišli v Tellancourt in odkopali truplo svojega nezab-nega župnika, da ga polože na mrtvaški oder in spoštljivo pokopljejo, so našli na trupli dve rani od krogel: eno nad desnim očesom, drugo na srcu. Zupljani so za župnika ustanovili večno mašo: »Za dušni mir duhovnika Jean-Vitala Alexandre, župnika v Mussy-la-Ville, ki je bi! ustreljen v Tellancourtu dne 25. avg. 1914. kot žrtev za rešitev svojih faranov.«
To je, kakor uvodoma rečeno, le par zgledov izmed neštetih drugih. Podatki imajo tem večjo vrednost, ker jih prinašajo Nemci sami in priznavajo, da je bila ona zgodba o streljanju civilnega belgijskega prebivalstva na nemške vojake iz zasede zgolj izmišljotina, s katero se je hotelo upravičiti nečloveško divjanje nemške soldateske. — Res, da so tu in tam iznenada padli streli. Toda »Allge-meine Rundschau« pravi, da kadarkoli se je uvedla preiskava vedno se je izkazalo, da so bili strelci nemški vojaki, ki so streljali na kure, na svinje ali pa tudi zgolj iz objestnosti. Velika zgodovinska potvorba o zavratnih bel-gijs' ih strelcih na nemške vojake se pred zgodo\-ino vendarle polagoma razblinja kot drobec ene same velike laži, v katero je militarizem omrežil in zaslepil narode, cla jih je mogel pognali v medsebojno klanje.
Vsa čast pa onemu krogu nemških patoll-čanov, ki imajo pogum svojemu narodu povedati vso resnico. Kajti le na tak način je mogoče maščevalnosti vzeti netivo in obvarovati narod pred novimi vojnimi zablodami.
1)	1, 2, 3.
2)	4, 5, 6,
3)	7, 8, 1,
4)	8, 5, 4, 3)	5, 4, 3, 0)	6. 2, 15,
7)	10, 0, 10;
8)	5, 4, 14,
9)	1, 8, 17,
10)	2, 18.
11)	3, 10,
12)	5, 10,
13)	10, 21,
14)	17, 10,
15)	10, 22,
Arifmograi
4 — element 2, 5 — ime
10. 11, 8 = mesto v Češkoslovaški 12, 4, 13 = je enako 4, 5. 14, 8, 7 = višje bitje
2,	14, 7, 4, 1 = butec - glagol
7,	8, 10 = nepremišljen človek 2 = kras oči
3,	4, 12, 18, 4 neprijetna stvar 7,10. 1, 10. 13 = prsdoba
f). 20. 4, G. 10 = vrsta soli 17, 10, 1, 10, 5, G, 14, 4, 20
[= deber]
1, 10 = ptica
8,	7 = glagolska oblika
Za pravilno rešitev razpisujemo nagradi-
1.	Cankar Ivan: Moje življenje.
2.	Curwood J. O.: Kazuu, volčji pes.
Rešitev zadnje hrižaijke
Vodoravno: 1) Kosovo, 2) Prilep. 11) uho. 12) sat, 14) ona. 15) lek, 17) Ulm, 19) Nitra, 20) zaboj, 21) ilo. 23) Avala. 25) ali, 27) ki, '29) tla, 31) ol, 82) bukev, 35) Židov, 38) baron 39) kodri, 40) narod, 42) talar, 43) ko, 44) kub, 46) no, 48) Ana, 50) Rakek, 52) Pag. 53) ges, 54) tod, 56) be-rat, 58)vrvar. G0) ura, 61) ata, 63) oko, 64) armada, 65) protin.
Navpično: 1. Kamnik, 2. sukno, 3. oh, 4. volt, 5. da 7. romb, 8. in, 9 ludju, 10. Predil, 12. skavt, П. Tuzlu, 16 era, 18 Luo, 22. Libanon, 24. alt, 26. Lovruna, 28. akord, 30. Adolf, 33. ura, 34. eno, 36. Ika, 37. oda, 41. Ink, 43. kubinn, 44. kusta. 45. betvn. 47. Ognlin 49. album, 50. Rea, 51. kor. 52. Pirot, 53. grad, 55. dvor. 57. cru, 59. uko 62. ti.
Za nagrado sta izžrebana-
Adolf Svare, pos., šktile pri Velenju (Pregelj: Tolminci).
Vera Gregorič, Ljubljunn (Ševčenko: Kob-zar).
Najstarejša tvrdha na svetu Ustanovljena 1.171Z
z* IBbe ia foa eto
za brlfle
Li zaveta
Obtoženec se je pognal s klopi kvišku. Za bip se je prijel za glavo, nato pa začel svojo izpoved:
:>Lizaveto sem bil spoznal na reduti v Moskvi. Bila je lepa — to se pravi — ne ravno lepa: imela je skupaj zraščene obrvi, nizko čelo, nekoliko naprej štrlečo brado in nepravilen nos; toda vse to je človek takoj pozabil, čim ji je pogledal v oči. Nihče si ne more predstavljati, kakšne so bile te oči — nihče! Bile so okrogle, temne in globoke kakor tolmun. S čudnim zagonetnim obrazom so se obračale vame. Ves večer se nisem ganil iz njene bližine, dasi sem se prav za prav počutil zelo neugodno. Polaščala se me je neka utrujenost in da bi jo pregnal, sem mnogo pil.
Na poti domov mi je pripovedoval o Li-zaveti grof Orlov. To so bile blazne zgodbe. Igralka pač ljubi take stvari, sem si mislil takrat, iu dokaj porogljivo poslušal povesti o blazno zaljubljenih anarhistih, samomorih zaradi neuslišane ljubezni itd.
Potem sem pogosto hodil k njej na čaj, skoraj vsak dan. Spominjam se njenega stanovanja. Bilo je vedno mračno; po ileh mnogo preprog, stene pokrite z najrazličnejšimi predmeti. Središče vsega pa je bil srebrn samovar, čisto gladek, ki se je v temini svetil kakor krogla. Na tem samovarju je imela Li-zaveta očividno največje veselje in vse zastrle luči so bile postavljene tako, da se je ta sre-srbai kotliček ve.ino bleščal iz somračja. Gotovo, gospod predsednik — hitim k stvari, a to, v kotličku, spa ia na vsak način zraven! ::
Obtoženec si je obrisal potno čelo, nato pa nadaljeval: »Takrat sem imel veliko dela. Službeni krogi so mi zaupali, posebno predsednik me je odlikoval. Bil je rojen gospod, strog, pa tudi pravičen. Res je, da je poslal mnogo fanlas'ov v Sibirijo, a drugače ni moglo biti. Ti obupanei so sanjali o prevratu in diktaturi od spodaj. Predsednik nikakor ni ljubil carističnega režima, toda te ljudi je sovražil. Vedno je rekel: Raje vidim, da me carjevi vojaki raztrgajo na kose, kakor da bi me te demagogi osrečili in odrešili. — Ni Lil zver, ta predsednik, toda menil je, da je bol'še poslali v Sibirijo petdeset teh hujskačev kakor pa dati zavesti v prevrat in meščansko vojno ves narod. Da, gospod predsednik, tudi to spada k stvari. — Povedati moram, da Li-zaveta ni hotela imeti ničesar opraviti z revolucionarji. Mnrgl visoki častniki so spadali v družbo, ki se je shajala pri njej. Potem sc je nekega dne zgodilo tisto nepojmljivo. Mlad poročnik — takle plavolas baltski plemič — se je nekega jutra ja il pri predsedniku, se t njim spore! el in ga ustrelil. Vse preiskave niso nič zalegle. Vzrok umora je ostal nepojasnjen. Spominjam se, da je Lizavela. v katere hišo je poročnik zahajal, ogorčeno obsojala njegovo dejanje. Šele kasneje sem se spomnil, da si je kmalu po tem dogodku nabavila svojo prekrasno četverovprego.
V tistem času je priredil knez Razumov v svoji palači veliko slavnost. Tudi Lizaveta je bila med gosti. Moja strast do njo je bila dosegla vrhunec. Živci so me izdajali in ta večer sem veliko pil. Temu je bilo krivo tudi to, da me je Lizaveta ves večer i nenada čudno in ukazujoče pogledovala. Postajal sem vedno bolj utrujen in bilo mi je, kakor da Ei bdé sanjal. Gospod predsednik, ne prekinjajte me — vse to moram povedati!
Proti jutru sva se znašla z Lizaveto v zims1 eni vrtu sama in se nenadoma prvič poljubila. Lizaveta je bila zelo bleda. Iztrgala se je in mi z nekakim tujim glasom velela: »Pridite popoldne k meni nu čaj — sa.na bova.«
Naslednje ure sem preživel kakor v sanjah. Spominjam se, da sem poslal Liraveti j črne lilije, da črne lilije. Stale so na mizi, : ko sem prišel. Lizaveta je bila ta dan zelo bleda in zelo lepa. Samo njene obrvi so se še ožje strnile na čelu in njene oči so še temneje gorele nego običajno. Okolu mene so se začele zgrinjali rdeče koprene. Nato pa sem nenadno zaspal.
Ko sem se zavedel, mi je padel pogled na srbrni, bleščeči samovar; bilo mi je neprijetno, a naj sem hoîel ali ne — pogled se mi je vedno /nova vračal na samovar. To me je zelo mučilo; potem pa sem zaspal.
Ko sem se zbudil, je sedela igralka poleg mene in me prodirljivo gledala. Tega pogleda ne bom nikdar pozabil. Ta pogled je bil kakor sunek. Hilro sem se dvignil z divana in sedel. Bil sem docela svež in dobro razpoložen. Nato sva z Lizaveto pila čaj.
Zvečer sem šel v malo restavracijo, kamor so hodili večerjat gospodje z vlade. Sedel sem komaj par minut, ko sem se že prepiral in tri izmed gospodov težuo razžalil. Pil nisem nič in dogodek mi je zdel samemu nepojmljiv. Ravno te tri može v vladi sem najbolj cenil. Krepko smo delali skupaj proti revolucionarjem in tudi uspevali. Vse to sem natančno preudaril, ko sem prišel domov, in sklenil, da se naslednji dan pred zastopniki razžaljenih gospodov opravičim.
Naslednje jutro sem na svoje lastno začudenje storil nasprotno. Izjavil sem zastopnikom, da na svojih obdolžitvah vztrajam, 1er sem se sploh vedel skrajno sovražno in ne-spravljivo. Potem sem prišel zopet k sebi. Hvala Bogu, nič nepopravljivega se še ni bilo zgodilo. Sklenil sem, da bom pri dvoboju streljal v zrak.
Meril sem in zadel vse trikrat naravnost v srce.
Moj brat je posredoval zame pri carju in obsojen sem bil samo na tri mesece trdnjav-ske ječe. Ko sem kazen prestal, sem ostal v Petrogradu. Nastopil sem svoje mesto v vrhovnem vodstvu cenzure. Povabil sem k sebi svojega najljubšega prijatelja, pomorskega častnika Nikolova. Stanovala sva že nekaj tednov skupaj, ko mi je Nikoiov povedal, da se je seznanil z Lizaveto. Čudno — igralko erm bil že docela pozabil. Vendar me je Ni-kolovo odkritje, da dnevno občuje v njeni hiši, nekako neprijetno dirnilo.
Ob zatonu carske Rusije
Peljali so nas v dvor patriarha in tu so nam umili noge. Vsi smo imeli solze v očeh, ker so nam na tako moder način pokazali, kako mora biti človek ponižen. Bog nas nauči ponižnosti in naj nas napravi za svoje učence!
Videli smo hišo Jude in hišo Pilata; obe hiši si stojita blizu nasproti. Potem smo šli v jamo Matere božje, poljubili njen grob in peli, prevzeti od veselja. Jasno smo videli, kaj se je vse tu dogodilo, kako je nebeška sila vzela k sebi čisto telo Device. V isti jami je pokopan tudi sveti Jožef, kakor se pravi v zgodovini: >Tu počiva čudežni starec. Veliki starec, prosi za nas Boga!«
Potem smo šli v Getzemanski vrt, v katerem je Odrešenik pred svojo smrtjo vzdihoval in molil. Mi nevredni ljudje smo pozdravili to mesto in se v pobožnosti poklonili spominu Njega, ki jc tukaj jokal krvave solze. Bog, »eši nas in imej usmiljenje z nami v svojem srcu! Potem smo videli kamne, na katerih so spali učenci, dokler ni prišel Kristus in jih prebudil. Mi pa spimo vedno v ziu — prebudi nas, o Gospod!
Oj dobrota svetih velikonočnih praznikov! Kako koprneče pričakujejo verniki veliki križev pot! Tisoči narodov in ljudstev so tu zbrani in čakajo na sveto kri; povsod naokoli stoje turške čete in kavasi.
Potem pride veliki trenutek : patriarh odloži svoj plašč, obleče srajco in nato vstopi h Kristusovemu grobu. S solzami v očeh Čaka ljudstvo, da se zopet vrne z gorečo svečo. Potem so vsi ljudje veseli in prižgo tudi sami svoje sveče na svetem ognju, da jih potem ponesejo domov. Daj mi Bog dober spomin, da nikdar ne pozabim na ta trenutek!
Kako čudovito vendar je, bivati na svetih tleh kako zelo postane človek veren, če ostane tu čeprav le malo mesecev! Seveda ni mogoče niti v enem letu videli vsega, če je človek len, kajti Bog ne usliši lenih in naj žive tudi stoletja. Svetost liubi strah.
Vino prodajajo tu zelo pocerti in pijejo ga mnogo, ker ie skoraj zastonj. Bili smo ob Jordanu in kopali smo se v njegovi vodi. Videli smo puščavo, v katero ie zbežala egiptovska Marija. Na mestu, kjer je bil krščen Izveličar, smo se vsi potonili v vodo in mislili na odnu-stitev grehov. Mnogo ljudstva bega v svetem strahu na bre' ">vih Jordana, da izprosi odpustitev svojih grehov. Bog, očisti nas v Tvojih vodah reke Jordana!
Videli smo tudi Mrtvo morje. Kazen božja počiva nad njim in ob nogledu nanj nas sta prijela strah in groza. Vidi se samo voda, nobene živali ni, nobene žuželke, nobene ribe; videli чшс vse to in jokali smo V Jordanovi puščavi ie tudi studenec proroka Jczaije, toda tja nas ni pt-iial kavas, ker je bil jezen na nas. i
Na visoki gori, na onem mestu, na katerem je satan hotel zapeljati Gospoda, se vzdiguje čudovit samostan in tu kažejo tudi kamen, na katerem je stal hudič. Premišljevali smo o trpljenju Izveličarja, sedaj pa prodajajo na tem mestu žganie. Zviti satan ve. kako najlažje zapelje vernike! Spotoma sino prišli mimo velikega hrasta. Tu je pozdravil Abraham Izvetičarja s soljo in kruhom. Poklonili smo se pred drevesom poljubili ga in nato imeli tu svoje božje ooravilo. Polovica debla ;e že gnila, toda Bog je storil čudež, da še no tisočletjih zelene in cveto posamezni deli drevesa.
V	Jafi se nahaja, knkor prpovedniejo Turki, na obrežju ostanek Noetove barke. Ta barka je nrimer za rešitev krščanstva in tudi za nas veljajo Noetove besede. Naša rešitev je prava vera in vsak, kdor zasliši klic svetnika, ta bo naše! odrešitev!
V	Betlehemu ie velika cerkev z mnogimi prižnirami in raznimi udobnostmi za druge narode, dočim ni za nas Ruse prav nič poskrbljeno. Pred jaslimi Izveličarja pa smo seveda
pozabili na vse neprilike in na svojo utrujenost. Poljubljali smo svete jasli in od veselja smo komaj mogli verjeti, da nam je Bog podelil to veliko milost, da smo videli kraj, kjer se je rodil Izveličar.
Pokazali so nam tudi jamo, v kateri so bili na povelje Heroda umorjeni nedolžni otročiči. S strahom smo mislili na ta grozen zločin in pričeli smo se jokati. Kaj so morale pretrpeti matere, ko so jim iztrgali otroke in jih usmrtili. Zavist in zloba sta še vedno v nas in resnica čaka ko pšenično zrno v jesenski noči na vstajenje solnca!
Povsod na svetih mestih smo našli mnogo ljudstev; na svoj način so pametni, niso pa edini v veri in ljubezni. Treba je, da smo z njimi zelo prijazni in da jih opominjamo na ljubezen in nebesa in potem bo Bog tudi nje odrešil. Dati moramo vzgled ljubezni in potem bomo zopet pravi kristjani, kakor v prvih letih po sinrti Izveličarja in naše poslanstvo bo služilo dobroti in ne denarju Tuji narodi nas razumejo zelo dobro, če z njimi govorimo in naše besede se čudovito zrcalijo v njih. Seveda je treba poznati jezik in posebnosti tujega naroda, da je mogoče z niitni govoriti o Bogu, kajti kakor doni zvon brez srebra slabo, tako morejo tudi besede pridigarja povzročiti zlo, če mu manjka prava izkušnja.
Najvišje na svetu je ljubezen in samo skozi njo moremo najti pot v nebesa. Košček kruha je dostikrat za človeka bolj važen ko draga in velika lad<a.
Parniki so polni vernega ljudstva; vsak vozi s seboj v nekem skritem kotičku svojega srca svoio duševno silo. Ko pride domov, bo pripovedoval o Jeruzalemu ; v srcih otrok se bo tedaj prebudi! božji strah in pričeli bodo ljubiti carja in svoio domovino.
Treba roniar'em več pozornosti posvetiti in jih ceneje prevažati. Tudi je treba tako urediti, da dobe enkrat na dan za jesti in vrelo vodo za čaj morajo dobiti zastonj. Sedaj pa ravnajo ž n«mi ko z živino. Na stotine iih zaprejo v spodnjih ladijskih prostorih in tako morajo zavoljo svetih krajev prenašati celo kopo nad'og. Za bogatine ie seveda lahko, ker imajo denar in mo-reio bivati v lenih kabinah. Oblast bi se morala zavzeti za uboge romarje, zakaj njih vera pocr-pira državo.
Zato je tudi treba, da za ubogo ljudstvo z grade prenočišča, v katerih bi mogli živeti kot brat:e Priprosti romar pozdravi iz vsega srca svetišča in potem se vrne poln vere v svojo vas, da tu oznania resnico. Njegovi Preprosti govori vzbrde tudi v domači vasi liubezen do Ropa, mladeniči po«1nšaio njih heseHe in ootem čutijo v svoiih srcih, kako raste njih ljubezen in po-božnost...
Pokorila policijskih arentov.
Čim veči' ie postajal politični vpliv Paspu-tina. tem bo4 je n ostajalo tudi njegovo stanovanje središče nairaznovrstnejših interesov. Tu so se srleta'e razne politične intrige in akriie, tu «o se sklepale razne kupčiie ter se oddajala važna uradniška mesta. Zato so sp tudi razne oblasti marljivo trudile da so bile obveščene o vseh dogodkih v Rasputinovi hiši. Na dnini strani pa je morala policija skrbeti tudi /a Rasputinovo vernost. Saj je ministrski predsednik Stiirmer izrecno naročil šefu tajne policHe Gl-biče vu. da treba Rasputina prav tako ščititi, ko člana carske rodbine, ker to ie izrecna želia oaricp. Zato ni čuda da je bila Rasnntjnova hiša v Gorokovaji stalno ob'ana od tajne policije. Pa tudi v hodnikih hiše. v vrjitmievi sobi ie bilo vedno štiri do n«t policijskih agentov. Ti aerenti seveda niso bili tn samo v Rasputinovo varstvo temveč so mor«li tudi pridno poročati o vsaki tudi najmanjši stvari, ki se je dogedila v hiši Da bi mogli svojo službo tem bolje opraviti so
Ne^etra večera je prišel Nikoiov zelo razburjen domov. Bil ie redkobespflen in še dolgo v noč sem ga slišal hodili po njegovi sobi gori in doli.
Naslednjega dne se je zelo skrbno oblekel in s kratkim pozdravom odšel. Mene je vsega prevzel čuden nemir.
Nikoiov se je vrnil šele pozno zvečer, šel ie takoj v svojo sobo. C"z nekaj časa je prišel doli in me po-dravil. V njegovem obrazu sem opazil čudno napetost. Sedela sva v sobi za p-ospode in kadila. Nič nc vem, kako ie prišlo. a nenadoma sva se sprla in Nikoiov mi je vrgel t obraz blazno žalitev. Mirno sem ga pogledal in mu rekel: Bil si pri Lizaveti. Tam te je zelo vznemirjal srebrni samovar, nakar si zaspal. Kar si sedaj rekel, ne smatram za žalitev, ker si ravnal po hipnotičnem ukazu te ženske. Govoril sem kratko in ukazujoče. Nikoiov je prebledel. Potem je rekel, kakor da bi se negotovo spominjal: »Da — srebrn samovar. Prav imaš. Res sem bil zaspal. Toda. kako to veš?«
Nikoiov je drhtel. Potisnil sem ga v naslonjač in mu povedal svojo povest. Dolgo sva govorila in ugibala o delu ln nagibih te žensko in šla šele pozno vsak v svojo spalnico.
Zjutraj me je zbudil nekak šum v sobi. Menda mi je vdihnil angel varuh, da se nisem ganil, marveč le previdno odprl oči. Videl sem Nikolova, kako se mi bliža bos v spalni halji. V desnici se mu je svetilo bodalo. Posrečilo se mi je, da sem se umaknil sunku, nalo pa nui bodalo izvil iz rok. Po besnem boju se je vdal in pričel krčevito jokati. Oblekel sem se in odšel na policijsko predsedstvo, kjer sem si dal predložiti vse akte o zadnjih umorih v Petrogradu, v kolikor so jih izvršili ljudje iz visoke družbe. Teh umorov je bilo v
SVILA in VOLNA
Vedno prfha'a/oče novosti
A & E Skabernè Ljubl/ana
Petrogradu v enem samem letu 24. Morilci so bili sami odlični mladi možje, katerih brezpogojna zanesljivost in zvestoba do vlade je bila znana. Pozval sem našega uajboPšega detektiva, genialnega Alekseja, naj dožene, ako so imeli ti morilci kake zveze z igralko Lizaveto. 0 vsem pa naj nikomur ne zine besede.
Ko sem se vračal proti domu je nenadoma stala pred menoj Lizaveta. Prožila mi je obe roki in me vprašala, kje sem vendar bil ves čas. Odgovoril sem hladno, toda drugače ji nisem dal ničesar uganili. Tedaj sem nenadoma zopet začutil ono čudno utrujenost, opazil sem, da so Lizavetini pogledi uprti vame. hotel sem bežati, a nisem se mcgel odtrgati od nje. Slednjič se je poslovila.
Kaj se je zgodilo potem, ne vem več natančno. Vem samo, da sem se knkor po neki neodoljivi tuji volji obrnil in šel po cestah do stanovanja svojega brata, ki sem ga našel za pisalno mizo. Stal sem za njegovim hrbtom, snamem s stene karabinko, ki je morala biti zelo težka. Moj brat je takoj padel z glavo naprej. Pobral sem revolver z njegove mize, ga vtaknil v žep in ne opaž en zopet odšel.
Predno sem se še jasno zavedel, kaj se je bilo zgodilo, se je bliskovito porodil v meni sklep. Vse mišice so se mi napele in /dirjal sem po ulicah — zakaj si nisem vzel voza, ne vem.
Lizaveta je bila doma. Nisem je pogledal, ko sem ji šel nasproti. Brez besede sem naperil revolver in ustrelil enkrat, dvakrat, trikrat. Potem sein bil za trenutek zelo srečen — gotovo sem tudi jokal. Potem ne vem nič več.':
Obtoženec se je izmučen zgrudil na klop. Na čelu so mu blestele velike potne srage.
O. Urbunitzky. (Prev. A. V.)
bili v zelo dobrih odnošajih z Rasputinovimi posli in nekatere so kar podkupili.
Rasputin sam je vedel, da je obdan od policijskih agentov, a lo ga ni motilo in je z njimi zelo prijateljsko občeval. Včasih jih je celo povabil na vino in vpričo njih govoril tudi o najvažnejših političnih stvareh. Enako ga ni molilo, če so od ministra pa do zadnjega policijskega agenta vsi natančno vedeli, koli-krat v ledini je bil pijan, kdo je vse bil pri njem in kakšne odnošaje je imel z nekaterimi ženami. Rasputin se je narobe s tem še po-bahal.
Tudi če je bilo Rasputinu dolgčas, je povabil k sebi policijske agente. Nekoč ni mogel Rasputin po prekrokani noči nikakor zaspati, ker ga je preveč bolela glava. Nejevoljen je sedel in podpiral glavo z roko. Nato ga je vprašal eden od agentov: »Grtgorij Je-fimovič, kaj si tako žalosten? O čem premišljuješ ?чГ
»Reklo se mi je,« je odgovoril Rasputin, »da naj preudariin, kaj naj bi se naredilo z dumo, z ruskim parlamentom? Nobena pametna misel mi ne pride. Kaj misliš ti?«
Agent, kateremu je Rasputin nenadoma zastavil to vprašanje, se je ognil odgovoru: »Nimam nobene pravice misliti o teh stvareh, Grigorij Jefiinovič! Mogel bi imeti sitnosti s svojimi predpostavljenimi.«
Rasputin je zopet nekaj časa premišljeval. potem pa je zamrmral: »Veš kaj? Carja bom poslal v dumo, da jo osebno otvori. Ce pride car v dumo in osebno govori poslancem, potem se nobeden ne bo upal, kaj slabega reči! Tako napravim.«
Kar na lepem je zvedel policijski agent nad vse važno politično vest in jo seveda z žarečim obra/om takoj javil svojim višjim. Na policiji je poročilo učinkovalo ko bomba; kmalu nato pa se je tudi že zvedelo, da bo car v resnici v nasprotju z vsemi običaji osebno otvoril dumo. Policijski višji uradniki in minister so tedaj videli, da je mogla misel, ki je prišla Rasputinu po prekrokani noči, napotiti vladarja do korakov največje politične važnosti.
Ali navadno pa niso imeli agenti te sreče. da bi mogli poročati posebno važne stvari, temveč so bila običajno njih poročila silno pusta. Dostikrat so mogli zabeležiti le darila, ki jih je prejemal Rasputin in katerih ni bilo malo. Tako se bere v njih zapiskih:
10. januarja: Anastazija Šapovalenkova, žena zdravnika, je podarila Rasputinu preprogo.
23. januarja: Nepoznan duhovnik je prinesel Rasputinu ribe.
28.	januarja: Kolegijski svetnik pl. Bock je prinesel Rasputinu zaboj steklenic vina.
21. februarja: Danes je prišel Nikolaj Glazov in prinesel Raspulinu neki zavoj ter več steklenic vina.
14. marca: Simonovič, Rasputinov tajnik, je prišel z zavojem, v katerem je bilo 6 steklenic vina. kavijar in sir.
14. junija: Inšpektor ljudske šole v Carskem Selu je prišel s košaro, polno steklenic vina.
Vsakega obiskovalca so jiolicijski agenti natančno izpraSevali o obisku pri Rasputinu in vestno zapisali vsako besedo. Tako poročajo:
29.	januarja: Žena polkovnika'Tatarinova je obiskala Rasputina in povedala, da je starec v njeni prisotnosti objel neko mlado dekle in jo poljubil: to ji je bilo lako silno nerodno, da je sklenila, da nikdar več ne obišče Rasputina.
(Nadaljevanje prih nedeljo.)
DOKLER Ш SPITE
DELA DARMOL
Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se lutri zjutrai prebudili svež in zdrav M' rate t rej znati, da Vaše slabo spanje, nervozrosti gl vo-bol in bolečina v križa, kakor udi ispuščaji po koži Vaših otrok, ie samo posledica zaprte stolice. -Zat « ie Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada orot trli stolici katera deluje blago in 'igurno. Zahtevajte posebno Darmol, ker edino Darmo! da Vam in Vaši družini ieljno olajšanje.
1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo
Svobodni radio ali monopol?
Radio uživa v Evropi mnogo večji ugled In se tu z njim mnogo bolj resno postopa, kakor nu primer v Ameriki. Problem, ki ga izraža naš nuslov »svoliodni radio ali monopol« je danes aktualno vprašanje pri ameriških radioamaterjih. Ni dvoma o tem, da so Američani s svojimi programi v radiu naravnost zagiiusili radio svojim poslušalcem kar se sicer tu in tam dogaja tuui že v Evropi, ali tu lastnost ameriškega radia se je v Ameriki spremenila že v pravo egiptovsko šibo radioamaterjev. Ameriški radioamaterji zahtevajo seduj, da postane radio svoboden in neodvisen od tovarnarjev in trgovcev, ki so ga v celoti spremenili v radiorekla-mo. Američani sami pravijo: Sklopimo. recimo, med 9 in 10 zvečer nuš aparat iu ujemiino val nuše velike postaje v Newyorku. kaj slišimo? Poleg malo zabavne çksbe. Jazza, šlagerjev, nas takoj prične mučiti sistem rncboreklanie in ves kontinent, Severna Amerika, posluša ugodno muziko o najrazličnejših milih zn britje. Celo pesmice so spesnene na čast raznim vrstam mil, te pesnice so uglasbene in zbori, orkestri itd. pojejo o nekem milu za britje in njegovih lastnostih. Amater, nujbrže ves divji na to simfonijo o milih, obrača svoj kondenzator, da ujame kaj boljšega, zabavnejšega, no, in tako pade nesrečni amater v reklamo za olje za mazanje avtomobilskih koles. Če j«1 amater posestnik avtomobila in ne maže kolo9 s tem oljem, ki ga hvuli radio, mora pričakovuti najmanj. da bo jutri, ko se bo peljal z avtomobilom, doživel z njim katastrofo, s katero se ne dado primerjati niti vsernirske katastrofe, trki planetov in svetov ...
En sam večer pri radiu v Ameriki čuje amater na ducate stvari, ki so njemu v življenju neobhodno (votrebne tn brez katerih ga čaka največje razočaranje v življenju, razoču-ranje, ki vodi do samoumora. In vedno mora ubogi ainuter obračati svoj kondenzator, preiti vso skulo sto in sto valov 1er postaj, dokler končno ne zažene proč slušulke in zvočnik ter neha iskati ono pravo, kar bi že rad poslušal ua radiu.
Ta reklamna strun je največja napaka ameriškega radia, jc pa to tudi edina postavka, s katero ameriški radio računa v svojem proračunu dohodkov in izdatkov Ameriški amaterji ne plačujejo nobenih pristojbin za radio in zato so tu take anomalije. Zakaj programi vsebujejo ono, kar se najbolje izplača postajam
Zvočnih aH shešalka?
Mnogo radioamaterjev šc vedno misli, da morejo slišati dobro in čisto edino le s slušalko Da pn temu ni tnko. nam kažejo prilike v Ameriki, kjer poslušajo skoro izključno le še ua zvočnik. Seveda pa moramo imeii za dober sprejem tudi res dober aparat in zvočnik. Res je, dn slišimo na slušalke prav dobro, vendar najmanj tnko dobro, če še ne bolje lahko slišimo tudi na dober zvočnik. Poleg tega nam pn omogoča zvočnik, da se rešimo mučnega več-urnegn tiščanja slušalk na ušesih, da sc med poslušanjem prosto gibljemo, da sliomo vsak glns dovolj jako in kar je glavno, da luhko posluša več oseb hkrati. Težnja, da se rešimo mučnih slušalk, je enako stara, kot radio sam Že kmalu v začetku razvoja radia so iskali novih, udobnejših pripomočkov za poslušanje.
Seveda zuvisi sprejem tudi od oddaje v postaji sami, predvsem od glavnega obsegu mikrofona. Sedaj običajni mikrofoni sprejemajo v mejah od 60 do «ХИЈ, boljši celo do 10.000 frekvenc. Gotovi godbeni instrumenti pa dajejo še nihaje s frekvenčnimi, ki presegajo te meje Sicer so pa te nepopolnosti večinoma tnko minimalne, da jih morejo zaznati le muzikallčno fino čuteči ljudje. Čc tudi morda še ni mogoč popolnoma naraven sprejem, vendar sprejemamo z dobrimi zvočniki popolnoma zadovoljivo. Upoštevati pač moramo zgoraj omenjene 110-jave.
Predvsem zahtevamo od aparata samega dober in dosti jak sprejem. Aparat naj ne povzroča šumu in še lastnih motenj Najprej moram torej odpraviti pri aparatu vse napake, tnko da ini brezhibno funkcionira. Ker je že zunanjih motenj veliko, ki jih ne moremo odpraviti, moramo poskrbeti, tln ne poslabšamo sprejema še s slabo konstrukcijo aparata uli pa z nepravilnim ravnanjem. Aparat namreč ne ojn-čuje le glaeu, ampak tudi motnje, ki prihajajo v aparat in eventueliio tudi nastajajo v njem.
Če hočemo imeti dober sprejem, ne zadostuje le brezhiben aparat, nmpak si moramo nabaviti tutli res dober, kvalitetni zvočnik. hko je opaziti znatno razliko v značaju zvoka
Îiri dveh po kvaliteti različnih zvočnikih. Od-očno prevladujejo sedaj zvočniki s stožčusto membrano. Ti podajajo zvok lepo. polno in enakomerno od nizkih basovih tonov do žeto visokih višjih tonov. Glasovni obseg posameznih vrst zvočnikov pn nekoliko voriira. Odločiti se moramo tedaj ali za nizke ali za višje tone. To je pn stvar o!:usu.
Konstrukcija zvočnikov je danes že tako popolna, dn morejo dandanes zadovoljiti že inz-vujenegu miizikaličncga človeka. V kolikor pn sprejem sploh še ni popoln, tega niti «lušnlke ne morejo popraviti. Je pa dandanes že mogoče dobiti zvočnike, ki sami po sebi ne povzio-ftajo več hreščnnja. niti popačenjn glasu; dajejo že lep. jkiIii glas z doku j naravno jnkostjo.
Kakovost sprejema ima še gotove meje, kajti vsak ton, ki ga slišimo v zvočniku, ima neke dodatne višje tone. ki jih ni mogoče popolnoma izločiti. Tudi se glas, ki gn direktno poslušam, nekoliko razlikuje oii onegn, ki ga poslušam v radiu. To pa radi tega, ker prihajajo pri direktnem poslušanju orkestra nn naše ulio posamezni «rvoki od različnih mest v prostoru. dočim prihajajo pri običajnih zvočnikih lin slušalkah praktično od ene točke, kjer je koncentriran ves zvok. Tn nedostutek. ki ga povzroči koncentracija vseh zvokov v eno točko. so odpravili z zvočniki, ki imajo ploščinsko velike membrane. Najbolje so se obnesle stož-časte membrane.
Prav redki so še zvočniki z lijaki. Le najboljši in zelo izpopolnjeni sistemi so se mogli ohraniti. Prejšnji niso dajali lepega, plastičnega glasu, umpak stisnjenega ter s |x>sobnnn kovinskim zvokom.
Za normulni sprejem v sobi nji mnnjši dvorani zadostujejo elektromagnetni zvočniki, za večje jnkosti pn rabimo že skoro izključno le elektrodinumične, ki dajejo izredno dobro zln-sti nižje tone. Najboljši za višje tone so pn elektrostatični zvočnik.
Elektrodinnmične zvočnike priključimo le nn jučje aparate ali pa ojučevalcc, dočim ujx>-
in to »o gotovo reklame. Poleg tega so pogoji zn sprejem v Ameriki mnogo težji, kakor v Evropi. S preprostim in cenenim apurntom ni mogoče sprejemati v Ameriki. Tam so potrebni skrajno občutljivi in selektivni aparati, s katerimi more ameriški amater izluščiti to, kar mu najbolj uguja, iz onega morja valov, znakov, reklam in ruzgovorov. Ali ameriški amaterji ne mirujejo in se že dolgo časa pripravljajo na reforme, katere mislijo predložiti osrednji državni rudio-komisiji. Glavno je vprašanje programov in njihovo sestuvljnnje. Programe hočejo sestuv-ljati vsi radioamaterji, ki poslušajo isto postajo in sicer nu tale način: radio postaja priredi vsako nedeljo simfoniiski orkester, ki je izbran |н> želji amaterjev. Vsak amater sjioroči vsak tedeu enkrat z dopisnico upravi postaje svoje želje zaradi glasbenega dela programu. Uprnvn postaje pa nima drugega dela, кчког, da uvrsti v svoj program ono glasbo, ki je po dopisnicah dobila večino. Tako bo, kakor mislijo ameriški radioamaterji, mogoče vsaj enkrat na teden dobiti ono. kar si amaterji najbolj žele in to tem bolj. ker najemajo ameriške oddajne postaje za svoje programe najimenitnejše pevce, umetnike, glasbenike, zbore orkestre ;td.
Nekutere oddajne postaje se pripravljajo, dn bi dajale samo klasično glasbo zu najširšo plasti ameriškega ljudstva in to na ta način, du bi imela vsaka točka tudi pojasnilo in tolmačenje, kruikomulo vse, kar jc potrebno, da jo vsakdo razume in |к> možnosti uživa v izvedbi. Seveda so tudi v tein slučaju radio postaje |>od vrhovnim nadzorstvom državne komisije zn radio. To skrbi za sestavo programov in za izbiro glasbenih točk, predavanj in drugega v radiu.
Res ni čudno, če ameriški radioamaterji zahtevajo po takih izkušnjah v radiofonlji popolno svobodo radia, svobodo, ki bo na eni strani izbrisala monopol trgovine in 'iidustrije г njihovo reklamo, na drugi struni pa bo nudila možnost vsem radioamaterjem, da sodelujejo pri radio postajali in, knr je najvažnejše, tudi pri sestavi in izbiri programov. Evrope j-ski radio more torej slu/iti Američanom zn vzgled, zakaj radio je v evropejski družbi zavzel položaj, popolnoma enak šoli. koncertni dvorani, gledališču itd. Vsak nov tehnični izum ima v sebi toliko vrednosti, v kolikor se da uporabiti za po v zdi go splošne kulturne višine človeštva. To velja zlusti v prvi vrsti za radio, ki mora biti svoboden.
rahljamo ostale v kombinaciji tudi z na jman jšimi aparati.
Mnogo premalo pa mislijo radioamaterji še na to. kje ima zvočnik najboljšo pozicijo. Tudi od tega včasih znatno zavisi kakovost sprejema. Ker je zvok. ki pride iz zvočnik«, neknko koncentriran v eni točki, ga je treba razpršili ob kakšnem zaslonu. Potem postane plastičen. Znto obručaino zvočnike proti steni ali stropu. Mi sprejemamo potemtakem reflektirin pas. Ni pn najbolje, postaviti zvočnik na aparat, knr povzroča lahko kvarne liizkofrekvenčne reakcije in šum. Če ga ne moremo obesiti, postavimo ga vsaj nu klobučevinasto uli podobno pod h igo.
Gotovo je dosegel zvočnik z izjxmolniotijmi sistemi glasovno enakovrednost s slušalko, v mnogih ozirili pa ima /notno prednost pred njo. Kjer jo radio že zelo razvit in razširjen, rabijo slušalko le še /u poskuse. Zvočnik /e zdaj odločno prevladuje in izpodriva slušalke.
Naše 2. nagradno tekmovanje
Kot smo zadnjič objavili, se vrši v tem tednu drugo nagradno tekmovanje »Rodio-Ljubljnne«. Sporočili smo tudi, da bo tvoril predmet tekmovanju spored našega radio-orkestra. sestavljen i/ samih takih skladb, ki se pogosteje ponavljajo v sporedu našega radio-orkestra in jih po mnenju nezodovoljnežev zna že vsakdo nn pamet... Treba bo sporočili naši postaji točno spisan spored imen skladateljev in naslove skladb. Vršilo pa se bo to tekmovanje v ponedeljek, dne '24. t. m. ob 9 zvečer. Razpisane so zopet tri nngrade in sicer:
1.	detektor z slušalkami,
2.	slušalke,
5. baterije.
Našim braleein želimo pri tekmovanju mnogo uspeha, nezndovoljnežcm pa pri usihanju mnogo sreče, ker tekmovanje koncem koncev le ne bo tako preprosto.
Radio na naših železnicah
Spričo zanimanja drugih držav za radio in njihove uvidevnosti o njegovem pomenu moramo pozdraviti namero naše države, dn po vzgledu Francije, Poljske itd. uvede po železnicah radio. Kakor doznnvomo se pripravlja načrt, da se namesti spočetka v brzih, kasneje tudi v osebnih vlakih vagon z anteno in sprejemno posta jo, ki bo zvezana z vsemi ostalimi vagoni. Vsak sedež bo imel. pripravo zn pri-klopljenje slušalk, ki se bodo stnvljale nn razpolago proti določeni pristojihini. ki jo l>o pobiral sprevodnik Upamo, da se bo ta načrt v doglednem čnsu uresničil. Besedo imajo pri tem seveda v prvi vrsti naše tri oddajne postaje, ki se bodo niornle dogovoriti / državo o pogojih pod katerimi bi bile voljne, dopuščati nnmeščenje sprejemnih npnratov oziroma določenega števila slušalk po naših vlukih. Gotovo se bo našla primerim oblika, dn se to vprašanje reši nn /adovoljnost držnvne upruve pa tudi v prilog našim trem postajnm.
Konfcrencn delnvskih zbornic v radiu.
V petek, dne 28. t. m., se vrši v Belgradu konferenca delavskih zbornic v pogledu socialne zakonodaje, ki ji bo prisostvoval tudi direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas. Referati na tej konferenci so strogo informativnega značaja. Centralni sekretariat Delavskih zbornic se je obrnil nn radio postajo v Belgradu s prošnjo, nuj bi se referati te konference. zlasti pa refernt rovnnteljn mednarodnega uradu dela razširili po rudiu Na to je radio-postnja v Belgradu že pristala prav tako tndi postaja v Zngrebu. Tudi na.šn postnjn bo mesto sobotne delavske ure prennšnln te refe-rnte v petek v času od 18.30 do 19.30.
Iz domžalske postaje.
Pisalo se_ je žc o ojačenju energije naše postaje, ki bi jo kaznlo zvišati od dosedanjih 2. 3. kw. Kakor znano so se poskusi za to vršili že koncem preteklega leta in so prinesli ugodne rezultate. Vendar realizacija te namere ni ee definitivna. Izmenjava elektronk je zdru-
RADIONE RADIONE RADIONE RADÏONE RADIONE RADIONE
O
i—<
Q
?
K
и z O
G
<
£
O
i—i
Û
<
K
W
z
tO
1—I
Sc
»K
И—< Û
C
cs
KVALITETO!
KVALITETA PA JE APARAT
Ko kupuješ radijski aparat, glej na
MDIOftE!
APARATE ZNAMKE ->RAD'0NE« DOBITE V SLEDEČI IZBIRI:

Zahtevajte speci jaine prospekte in nai cenik
Dvoeleklronski «RADIONE« za bateriie Tro. lektronski »RADIONE« za baterije Troelektronski»RADIONE« za istosm. tok Troelektronski »RADI NE« 7a izmen, tok Stirietektronski »RADIONE« za baterije Štirielektronski »RADIONE« za izmen, lok Šestelektronski »RADIONE« za baterije Šestelektronski »RADIONE« za izmen, tok
APARATE ZNAMKE »RADIONE« DOBITE V SLEDEČI IZBIRI:
Zahtevajte speci'alno prospekte in nai cenik
ЕШШО « LJUBLJANA
LJUBLJANA - Mikloš feva 5 MARIBOR - Gosposka ul. 37
PO
>
O
M
o 2 И
P3 >
O
O
z и
P3
>
O
3
z
M
PO
>
C
3
z
PJ
PO
>
a
o ^
И
3MOiavH3MOiavH aMoiava aMOiavu 3Noiavaa\ioiavy
miré»>— imnminirmmtiw ami» «ичипгјг........—гттг miT—■m—iui_j—un
žena s težkočami, ki jih bo treba šele premagati.
V načrtu je opustitev Dieselniotorjev mesto njih pa poraba toka ljubljanske mestne elektrarne ter morda Završnice. Tako bi Domžale postale tudi nekaka električna centrala za vso ljubljansko okolico, s čimer bi se seveda v ugodni meri okoristila tudi naša postuju.
Beseda o francoskem radiu.
Nikaka skrivnost ni. da vladajo v francoskem radiu naravnost porazne ru/niere. Organizacija francoskega radia jc gotove med najslabšimi na evropskem kontinentu Zadnji francoski nacionalni večer 5. februarja je pokazal ne samo pomanjkanje orgonizutornega elementu, ampak tudi slabo pojmovanji značaja, ki ga nuj ima reprezentativen narodni program, in to še posebej v radiu. Po pruvici očitajo nemški listi francoskemu rudiu. du je šc v povojih in du je današnje njeiovo stanje primerjati s stanjem nemSkega radia v letih 1021-25. Neki list se je povspel celo do vsekakor zanimive ugotovitve, da prekaša rudio balkanskih držav v vsakem oziru francoskega. Ne smemo pa misliti, dn se Francozi sami tegu ne zavedajo Francoski listi zu rndiofonijo vse to /. neprikrito žalostjo ugotavljajo in napadajo vodstvo in odgovorne činitelje v francoskem radiu, ki ne kažejo nobenega zniisln za moderno in resno usmerjenje francoske rudiofonije. Del francoskega poslušalstva sedaj zahteva državni radio; osnoval se je poseben komite s ciljem, da dela propagando za državni radio tnko v pnrlumen u ko; v krogu oc.du-aloev. ta komrte zahteva prav tnko organizacijo radia kot ga iinujo v Nemčiji.
Od severnega do južnega tečaja.
12 januarju je opisala polurnu Ruska oddajna postaja na Franc-ložefovi zemlji po radiu polarno luč. njene posebnosti ili značilnosti. Kmalu nato je admiral Byrd z jti'negn točam oddajal kot odgovor opis polni ne noči. Razdalja med obema postajama znaša 18.000 km. Tutli nov rekord.
Progrnmj Radio-IAubfitma i
Nedelja, 23. februarju: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje Jože Jagodic, škof. tajnik. 10.20 Tone Kro'd: Današnja Francija, njene razmere in naši izsclienci. 11.00 Koncert Rudio-kvnrtetn (gg. prof Jeraj. Binv-ničnr, Feršnik, Eržen). 15.00 Leon Kocjan* O ži-vinozdravništvu. 15.30 Ljudska igra >Čez leto rini«. 16.00 Reproducirana glasba. 16.<0 Iluniori-stično čtivo. pisatel j Milčinski. 17.00 Pevski koncert trnovskega cerkvenega zbora 20.00 Varie-tetni večer: Srumel kvartet i/ f 11 ustnika. 21.00 Pevski kvartet (štibernik. Grobi Išek Premelč, Bizovičar) 22.00 Časovna napoved in poročilu, 22.15 Koncert Radio-orkestra
Ponedeljek, 24. februarja. 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17,30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 Dr. Leben: Francoščina. — 19.00 Zdravstveno predavanje: Hranilna vrednost vsakdanjih živil z ozirom na niih ceno, predava g. inž. Gerl. — 19,30 Ga. Orthaber: Angleščina. — 20 Rezervirano za event. prenos. 21.00 Koncert radio-orkestra: Nagradno tekmovanje. — 22.00 Časovna napoved in poročili.
Torek, 25. februarja. 12 30 Reproduc. glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 Dr. Lavrič: Iz fnančnego gospodarstva. — 19.00 I. Berdcn: 0 iužfli Ame-
riki. — 19.30 Dr. Preobružensky: RuSčina. — 20.00 Koncert radio orkestra. — 21 Odlomek opere na ploščah. — 22 Čas, napoved in poročila. — 22.15 Sramel kvartet.
Drugi programi t
Ponedeljek, 24. lebruarja.
Belgrad: 20.00 Pevski koncert. — 20.45 Večerni koncert radio-kvarteta. — 21.30 Dnevne vesti in čas. — 21.45 Konccrt tamburaškega orkestra. — 22.30 Koncert balalajk. — Varšava: 17.45 Koncert zaba vne glasbe. — 19.25 Reproducirana glasba. — 20.30 »Agri«, opereta. — 23 00 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert salonskega orkestra. — 17.-10 Koncert ogrskih narodnih pesmi. 19.20 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert opernega orkestra, nato koncert ciganskega orkestra. 23.15 Koncert jazz-orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert orkestra. — 15.30 Koncert orkestra.
—	17,10 Glasb, ura za mladino. — 20.05 Večerni koncert opernega orkestra, nato koncert iazz-orkestra. — Milan: 11:25 Reproducirana glasba. 12.30 Konccrt radio orkestra. — 17 03 Koncert kvinteta iz Torina — 19.15 Večerni koncert. — 20.30 Konccrt radio-orkestra. — 21.15 Pester koncert. — Praga: 19.05 Slovaški večer. — 20 20 Radio kabaiet. — 21.30 Večern koncert. — Langcn-berg: 20.00 Večerni konccrt radio-orkestra. — 21.00 Predpustna zabava, nato plesna glasba. — Rim: 13.00 Koncert raJio-kvintcta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Konoertni večer na-politanskih pesmi. — Berlin: 19.05 Opern i glasba.
—	20.00 Večerni koncert. — 21.30 Pet e, nato plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Pesmi ali p'esi.
—	19.00 Konccrt ruskih pesmi. — 19 30 Simfonični koncert. — 20.25 Pevski koncert. — 21.00 Večerni koncert oikestra. — M. Odtiava: 1130 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert orkestra.
—	16.30 Koncert oikestra na pihala. — 17.30 Sonate za violino in klavir. — 19.05 SlovnJki večer. 20.20 Radio-kabaret. — 21.30 Večerni koncert. — 22.15 Zabavna glasba.
Torek, 25. februarja, Bclj;r3d: 12.40 Koncert radio-kvarteta. — 18.00 Narodne pesmi s klavirjem. — 20.00 »Tann-hauser«, opera. — 21.30 Dnevne vesti in čas. — Varšava: 12.05 Šolska matineja. — 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 19.20 Prenos opere iz K;>tovic. Budapest: 12.05 Zborni koncert. 16.00 Mladinska ura. — 17.30 Koncert kvinteta na cimbile. — 19.30 »Beg iz Seraia«, opera, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Reproducirana glasba. — 15.30 Koncert orkestra. — 17.30 Mladinska ura. — 20.00 »V objemu družine«, veseloigra, "Kako naslnncio v siru luknie?« groteska. — 21.45 Stiriročni koncert na klnvirju, mto večerni koncert z. bavne glasbe. — Milani 11.25 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert radio-orkestra. — 17.00 Koncert kvinteta iz Torina. — 19.15 Večerni koncert. — 20.30 Prenos iz Torina, nato p'esna glasba. — Praga: 19.05 Dvofakov konceit. — 20.20 Slovaške balade. — 21.00 Večerni koncert. Langenberg: — 17.30 Koncert radio-ork. — 20.00 Večerni koncert zabavne glasbe. — "im: 13.00 Koncert radio-kvinteta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Prenos opere. — Berlin: 20.00 »Tra-viata«, opera (Verdi). — Toulouse: 18.35 Pesmi ali plesi,— 19.00 Šlagerji. — 19.30 Operna glasba. 20.25 Koncert operne glasbe. — 21.00 Večerni knncerl orkestra. — M. Ostrava: 11.30 Reproduc. glasba. — 12.30 Koncert orkestra. — 16.30 Sonata za flavto, violino in piano. — 16.50 Koncert zabavne glasbe. — 17.30 »Dežnik«, komedi a _
19.05 Dvofakov koncert. — 20.20 SlovaSke balade. — 21.00 Večerni koncert. — 22.15 Koncert zabavne tflasbe.
PRAVI
FRAMCK
vedno
od2i<na kakovost
Zakladi
Louvre v Parizu, najbogatejši muzej na ^rvetu, obsega sedem različnih muzejev, namreč za slike, za kiparstvo, muzeje za Vzhod, za Zapad, Egipt, Kitajsko in Japonsko. Kdor si hoče natančno ogledati teh sedem muzejev, se mora pripraviti na dolgo potovanje Skupna dolžina 125 dvoran Louvra namreč ne znaša nič manj kakor 7 kilometrov. Človek potrebuje najmanj teden dni, če si hoče ogledati vsako podobo, vsak kip, vsako drugo umetnino. Samo za ogledovanje 250 glavnih zakladov je treba najmanj štiri ure.
Vsebina Louvra seveda predstavlja ogromno premoženje. Nima smisla, da bi to boga-
Slavni piarist Ignac Padcrewski, prvi predsednik poljske republike je nevarno obolel.
stvo ocenili v denarju, ker je neprodajno. Vsekakor bi zneslo precej nad 25 milijard frankov. Med 3500 glavnimi slikami bi jih prav lahko izbral cclo vrsto, katera vsaka je vredna celo premoženje. To nakopičenje zakladov seveda izredno zbuja fantazijo. Vendar sta pa bili doslej zabeleženi samo dve tatvini v muzeju. Vsak tat namreč ve, da mu njegov plen ne bo dosti koristil, ker so glavni komadi po vsem svetu tako dobro znani, da jih ne bi mogel vnovčiti. Prva tatvina je bila svetovnoznani rop enega največjih zakladov muzeja, Gioconda ali Mona Lisa, mojstrskega dela Leonarda da Vinci, ki predstavlja danes vrednost do sto milijonov frankov. Tat je ukradel sliko z okvirjem. Ker pa okvirjene slike ni mogel odnesti iz muzeja, je moral okvir skriti v poslopju. In res so okvir našli. Za sliko pa tri leta niso vedeli ničesar. Sele nato je bila dostavljena ravnatelju muzeja v Firenci. Pri tem se je izkazalo, da tat ni bil navaden zločinec, marveč fanatičen domoljub, ki je mislil, da je Napoleon Giocondo z drugimi slikami vred odnesel iz Italije. V resnici pa je sliko prodal umetnik sam francoskemu kralju Francu I. Sliko so seveda takoj vrnili francoskim oblastem.
V drugem slučaju je tat na stekleni omarici prereza! deblo steklo in ukradel dragoceno zlato verižico. Tudi to verižico je muzej dobil nazaj Dandanes so tatvine skoro izključene. Louvre straži 250 uslužbencev. Dragoceni kamni in dragulji so shranjeni v steklenih posodah, čijih steklo je tako debelo, da ga ne prestreli niti krogla iz samokresa,
Louvre ima še druge slike, ki so skoro toliko vredne kakor Gioconda, čeprav so manj slavne, na primer Rcmbrandtov »Izdelovalec čipk« in nekatera dela Van Delfta, ki bi dosegla ogromne vsote, če bi jih prodali na dražbi. Sliko »Izdelovalec čipk, so pred mnogimi leti kupili za 15.000 frankov. Neka druga Rembrandtova slika iz iste dobe je bila svoj čas kupljena za 5 milijonov frankov. Večina zakladov izvira iz kraljevskih zbirk, ki so po revoluciji postale državna last. Kasneje so prišle v last muzeja tudi mnoge zasebne zbirke. Navadno hoče zasebni zbiralec preprečiti, da bi se njegove umetnine po njegovi
Louvra
smrti razpršile na vse vetrove; zato jih zapusti Louvru ali kakemu drugemu muzeju. Včasih podeduje Louvre tudi posamezno sliko. Zelo dragoceno sliko, portret kardinala Mazarina, je daroval ameriški zbiralec Wal-ter Nortland. Muzej sam more le redko kaj kupiti, ker ima vsako leto na razpolago samo tri milijone frankov, kar je spričo visokih upravnih stroškov zelo malo. Ljudje pa vsak dan kaj ponujajo. Ravnateljeva čakalnica je vedno polna starih ljudi, ki so v svojem stanovanju našli kako starino, o kateri upajo, da je silno dragocena. Skoro vedno pa jim mora ravnatelj povedati, da njihova dragocenost ni niti 500 Din vredna in da jo bodo težko za ta mali znesek prodali.
V	Louvru je izborila šola za umetnostno zgodovino, ki deluje skupno z ameriškimi univerzami in katero že omenjeni ameriški mecen Nortland velikodušno podpira. V tej šoli se vzgajajo muzejski uradniki in strokovnjaki za umetnostno zgodovino. S potvorbami, za katere sc javnost posebno zanima, imajo strokovnjaki dandanes le redko kdaj opravka. Njihovo glavno delo je ugotovitev avtorstva pri dvomljivih slikah. Stari mojstri so namreč često prepustili svojim učencem, da so dokončali sliko ali jo kopirali, in ker so učenci navadno popolnoma obvladali in posneli stil mojstra, je ugotovitev pogosto zelo težavna. Mnoge prejšnje sodbe so se v luči modernih metod, ki jih uporabljajo v Louvru, izkazale kot napačne Uradniki v Louvru se pogosto udejstvujejo kot umetnostni strokovnjaki. Seveda izdajajo v splošnem svoja mnenja kot sodni izvcdcnci. Tako so na primer pri ameriškem sporu radi »La belle Ferroniere« od Leonarda da Vinci vprašali v Louvru za mnenje potom brezžičnega telefona.
Prostozidarski m'adînski kongres
O združitvi prostozidarskih mladinskih društev smo že poročali. Prvotno so nameravali ustanoviti samo mladinsko tajništvo pri mednarodni prostozidarski ligi na Dunaju in organizirati mladinska društva. Sed j so pa šli korak dalje. Prostozidarski časopisi posvečajo mladinskemu gibanju veliko pozornost; dunajsko prostozidarsko glasilo ima v zadnji številki kar pet strani posvečenih mladini. Dokaz za to, kako važna se zdi ložam mladinska organizacija. Sedaj so za dneve od 10. do 20. avgusta sklicali prvi prostozidarski mladinski kongres v Ženevi. Doslej so svojo udeležbo prijavili: češka društva, zveza šolskih otrok prostozidarskih staršev na Holand-skem, mladinska skupina francoskih prostozidarjev v Švici, prostozidarska mladinska društva v Pragi in na Dunaju, ..Jurijevi rudarji« na Saškem; iz Amerike odgovori šc niso došli. Tudi v Berlinu ln Parizu snujejo prostozidarske mladinske zveze, ki bodo tudi prišle v Ženevo. Namen kongresa je: ustanoviti »Mednarodno ligo prostozidarske mladine — Tudi ta zadeva zasluži največjo pozornost katoličanov vseh dežel.
Masarykovi dnevi
V	Češkoslovaški so se začeli Masarykovi dnevi. Parlamentu je predložen načrt kratkega, pa značilnega zakona, ki sestoji iz enega samega stavka: »T. G. Masaryk je zaslužen za državo.« Te besede bodo vdelali na marmornatih ploščah v obeh češkoslovaških zbornicah. Zakon so predložile vse stranke vladne večine. Češkoslovaški tisk naglaša, da so češkoslovaški narodni predstavniki izbrali obliko zakona po običaju starega Rima, da bi dali izraza svojemu priznanju zaslug T. G. Masa-ryku za državo ob priliki njegove osemdesetletnice.
Parlamentu je dalje predložen tudi načrt zakona, da se nakaže 20 milij. Kč za »Masa-rykov fond«, ki ga bodo potem na Masarykov rojstni dan stavil njemu samemu na razpo-
Vod'tetii mednarodne renararfiske banke
Zgoraj (od leve na desno): Leon Fraser (Amerika), Uuesnay itranciia), mac Uarran (.n.ui-rikal. — Spodaj: Franqui (Belgija), Moreau (Francija), Montague Norman (Anglija).
lago. Ta fond bodo še povečale razne ustanove, banke itd. Čim bolj se bliža 7. marec, ki je Masarykov rojstni dan. tem bolj se čuje njegovo ime. Češkoslovaška republika sc sedaj nahaja v »Masarykovih dneh«, ki so potisnili v ozadje vsa druga vprašanja zunanje in notranje politike. P, men Masarykov za Češkoslovaško je tako velik, da je pritegnil za seboi celoten češkoslovaški narod.
Usodna ehsp o zva
V mestu Elizateh (New Jersey) je v napravah Standard Oil-Company nastala silna eksplozija. Ubitih je 10 oseb, 64 pa težko ranjenih, od katerih jih bo najbrže še devet umrlo, 20 mož bo pa oslepelo. Eksplodiral je kotel za alkohol in so se plameni kar razlili na vse strani. Očividci, ki so odnesli zdravo kožo, pripovedujejo, da so si hitro zaporedoma sledile kar tri eksplozije. Številni delavci, ki so, obdani od plamenov, pribežali iz po-sl pja, so bili čisto oslepljeni in so zašli v ograjo iz bodeče žice, kjer so obviseli.
Jahta za 56 dinar ev
1 Nova angleška stranka. Lord Beaverbrook, lastnik milijonskega iista »Daily Express« jc ustanovil novo angleško stranko: Združeno državno st алко, ki stremi za gospodarsko enoto britanske drž.-ve j s pomočjo visokih carin. 200.000 oseb ie baje že obljubilo svojo podporo novi stranki.
Obleka Morif'e Antoinette
Pisatelj Franc Smutz je našel v dunajskih arhivih poročilo avstrijskih zaupnikov v zadnjih dnevih nesrečne kraljice Marije Antoinette, ki je začasa francoske revolucije skupno s svojim možem francoskim kraljem Ludo-vikom XVI. padla pod giljotino. Med ostilim je našel tudi popis kraljičine garderobe, ki je bila zaplenjena v Versaillesu. Za današnje ; lahkomiselne in razkošne ženske bo zanimivo, če zvedo, da je kraljica skoz 20 let po - poroki nosila samo dva plašča iz hermelinovc in kunine kože, ki jih je dobila za doto od svoje matere Marije Terezije. Razen tega je imela še osem oblek iz baržuna, potno obleko, plašč iz baržuna in svečano kraljevsko haljo. Cela njena garderoba s klobuki in rokavicami vred je štela vsega skupaj 56 kosov. Revolucijonarji so vse to skrbno popisali, da bi ljudstvu predočili, kako razkošno je živela kraljica. Toda mi moremo samo reči: Kako skromne so bile nekdanje kraljice! Današnje kraljice lepote bi po morali francoskih revolucionarjev morale stokrat pod giljotino.
Ameriški milijarder Morgan se je naveli« čal svoje krasne 12.000 tonske jahte »Kor-sar«, s katero je potoval okrog sveta. Ni mu bilo do tega, da bi jo prodal, pa se jc zato odločil, da jo podari Zedinjcnim državam. Dosedaj predsednik Zedinjenih držav ni imel za potovanje v tujino svoja reprezentativne ladje, ker kongres ni hotel odobriti za to potrebnega kredita. Ker pa po ameriških zakonih vlada ne sme sprejeti nobenega daru, je Morgan prodal svojo krasno jahto za 1 dolar (56 Din) Pred nekaj leti pa je stala Mor^ana ta jahta 26 milijonov dinarjev,
Česdna opofetka
Neki posestnik v pruskem mestu Ro*en« garth je zapustil nenavadno oporoko. Bila jo napisana na kos deske in se je glasila takole: »Moja želja je, da se mi iz teh desk napravi krsta, ko bom umrl. Hrast, od katerega sem dobil te deske, sem zasadil 24. nov. 1883., ko je bil naš dobri oče že mrtev. Posekal sem ga 11. januarja 1923.« Potomci so izpolnili poslednjo željo pokojnikovo.
Dosmrtna ječa radi s-eh!enSce p?î«''ïsma
Neka 28-letna Ruth St. Clair iz New « Yorka je bila pred kratkim obsojena na dosmrtno ječo. Zalotili so jo četrti: pri tatvini. Po zakonu, ki velja samo za državo New -York, se vsakdo, ki ga četrtič za'otijo pri tatvini, obsodi na dosmrtno ječo! To je prvi slučaj, da se je ta zakon uporabil proti ženski. Ruth je ukradla steklcnico parfuma in spalno srajco.
it
. Ona:" »Tu berem v časopisju, da je neki mož vse svoje premoženje zapustil ženi, ki mu je da! pred leti dala »košaro«.
On: »No, vidiš — in ti še vedno trdiš, da smo možje nehvaležni.«
Г.Ш1МШ-.1.1?
Poslopje nemškega poslaniStvn r Belgradu, kjer je bil te dni položen na mrtvaSki oder pokojni	»City oi New-York«, ekspedicijska ladia admirala Byrda, ki se je po 44 dnevnih naporih prebila
nemški poslanik dr. Kôster, preden so ga orepeliali v njegovo domovino.	skozi led in 19. t. m. sprejela na svoj krov ekspedicijo, da jo odpelje domov.
Zvezda sreče
Nekoč mi je pravila mamica moja: >Tista zvezda nebeška, otrok moj, je tvoja. Vež, dokler bo ona na nebu gorela, bo dušica tvoja vsa srečna, vesela. A kadar se zvezdica zlata utrne — z njo sreča se tvoja nikdar več ne \;rne.. .c
Se zvezdica tista na nebu gori — srce pa ni srečno: po mami ihti...
Oglasila se je miška: »Pridi jutri s svojimi služabniki in pri-nesi mernik s seboj k
Deklica jo je začudeno pogledala, kraljevič se je pa prijazno poslovil in misel.
»Kje bova dobili toliko bogastva?« je vprašala Zlatka svojo prijateljico.
»Boš že videla,; je zacvilila miška in hitela z deklico domov.
Naslednjega dno je vzela miška s seloj čudodelni biser in odšla z deklico čakat kraljeviča.
»Kje imaš mernik?: je vprašala miška mladeniča.
- Kje imaš pa ti bisere?« je odvrnil kraljevič.
Prihiteli so izza drevja štirje možje z mernikom.
, s Kar sem z njim!« je ukazala miška in pričela drgniti biser ob svojo dlačico. Zaiskri-lo se je in biseri so se jeli kotaliti po tleh. Kraljevi možje so jih pobirali in dajali v mernik. Ko je bil mernik do vrha poln, se jo oglasila miška:
\W\\\t 111"/4

t T v
w^mM'
ii\ -n
»Tako, kraljevič! Zdaj pa le pelji doto svoji materi in ji povej, da ji te bisere pošilja skromna deklica Zlatka!«
Mladenič je odhilel vesel domov.
Ko je mati kraljica zagledala pred seboj tako bogastvo, ji je kar sapa zastala. Pričela je ogledovati bisere in čudila se jo njihovemu blesku. Vendar pa ni bila zadovoljna, da bi postala preprosta deklica žena njenemu sinu, pa če bi bila še tako bogata. Stara kraljica se pač ni ozirala na plemenitost duše, temveč le na zunanje plemstvo.
Pričela je razmišljati, kaj naj slori in zahteva, da ji Zlatka ne bi mogla ugoditi. Ko je tako hodila po svojih dolgih dvoranah in se na glas jezila, je nenadoma nekdo votlo zakašljal za njo.
Ozrla se je. Pred njo je stal čarovnik Strahovid in ji ostro gledal v oči.
»Kako ste prišli sem?« je vprašala kra-
ljlca.
»Kdo pa naj najde vbod v kraljevo palačo, če ne jaz? Da. res — minilo je že več let, kar me ni bilo, vem, da se me Se spominjaš. o kraljica. Saj sem bil kraljev prvi svetovalec.«
Spominjam so, res. Kralj to je nekoč zelo čislal. Zakaj si po njegovi smrti tako hitro zapustil naše mesto?«
(Nadaljevanje prib. nedeljo.)
Zali in hudem
Živel je njega dni graščak brezbožnik, sila objesten človek, ki jo mučil podložne iu jim nalagal najtežja opravila, kar si jih je mogel izmisliti. Živela pa je tiste dni v grajski oblasti tudi siromašna vdova s hčerko-edinko. Zala je bilo mali ime. Očeta so ji bili raztrgali grajski psi, ki jih je nečloveški oblastnik nekoč v brezumnem srdu naščuval nadenj. Zala jo bila takrat še prav majčkena in se je zato očeta zgolj medlo spominjala.
Ko je nekoliko odrasla, je pomagala materi in je tudi na tlako hodila z njo. Nekoč mati oboli in Zala je morala sama na polje in v gozd in kamorkoli jo bilo treba. Ker nista imeli dovolj zemlje, nista mogli rediti živino. Premogli sla eno samo kozo, ki jo je Zala gonila v šumo ua pašo. Medtem ko se je žival pasla, je deklica nabirala drva iu suhljad, ki jo je potlej povezala v butaro in odnesla domov, ko je gnala kozo s paše. Pri takem delu jo lepega dne zaloti v gozdu graščak.
»Kaj počneš, deklina?«
•	Kozo pasem iu dražje nabiram, : odvrne Zala, graščak pa jo nahruli:
»Ali je to posel za tako mlado in močno dekle? Poznaš hrib na vzhodni strani gradu? Ta mi zapira razgled. ,hitri do solnčnega vzhoda mi ga z materjo odnosita, da bo tam gladka ravan. Če nočeta, ne bosta dočakali večerne zarje 1 — Le brž se zdaj poberi domov in povej materi, kar sem ti naročil!«
Ko se jc Zala obotavljala in hotela reči, da leži mati bolna doma, jo oplazi razsrjjeni graščak s korobačem po obrazu in ji z udarcem vzdolž po licu preseka kožo. Todaj odžene deklica kozo domov in jokajo pove materi, kaj zahteva od njiju grajski gospod.
Bolna vdova se na moč prestraši novice, premisli in nazadnje pravi ihteči hčerki:
•	Kar zahteva graščak, je za naju nemogoče. Tisoč zdravih turških rok ne razgrebe čez noč tistega hriba, kako naj ga šele mi-dve?! Po življenju nama streže graščak in je najbolje, da se pripraviva za srečno zadnjo uro, potlej naj se zgodi božju volja.-;
Nato začneta moliti in preČujcta skoraj vso noč. Proti jutru, ko se začenja đramiti zarja, stopi Zala pred kočo in pogleda proti gradu. In glej, hriba ni več! Vesela hiti k materi in ji pove, kaj je opazila.
»Torej je naju Bog rešil?« se razveseli vdova. »Naj se zgodi njegova volja!«
Tri dni za lem je Zala spet pasla kozo v Šumi in nabirala dračje, ko stopi prednjo graščak:
Odkar ni hriba, preveč divja veter okrog gradu in solnce mi zjutraj ne da spati. Jutri do solnčnega vzhoda mi ga z materjo nanosi la nazaj! Ce nočeta, nc bosla dočakali večerne zarje!«
Spet jo s korobačem oplazi po obrazu in ji z udarcem preseka kožo vzdolž še po drugem licu, deklica pa jokaje odžene edino kozo domov in potoži materi, kaj so je zgodilo. Vdova žalostno vzdihne: »Enkrat naju je Bog rešil. Naj se tudi zdaj zgoui samo njegova volja I«
In zopet molita in prečujeta skoro vso noč, a zjutraj pred solnčnim vzhodom se že dviga hrib na vzhodni strani gradu.
Mati in hčerka se razveselita iu se iskreno zahvalita Bogu za pomoč.
Tri dni za tem je Zala spet pasla kozo v šumi in nabirala dračje, ko zavpije pred njo graščak :
-Hrib sta z materjo odnesli izpred gradu in ga spet nanesli nazaj. Ker vama je dana taka moč, mi pripeljita jutri zarana Boga v grad! Če nočeta, vaju vržem psom za hrano!: Preplašena deklica zbeži s kozo domov ln še dolgo čuje graščakov režeči smeh za seboj. Ko vdova sliši graščakovo povelje, je uverjena, da se je zdaj njej in Zali prii 'i-žala zadnja ura. Vso noč premolita s hčerko in se še pred zoro odpravita v grad. Oslabela mati se opira na hčerko in tako počasi stopata po strmi poti proti graščini. Na križpotju med kočo in gradom sloji znamenje iu tam nenadoma zasliši deklica: »Zala, kam greš?«
»V grad greva z materjo iti bi morali Boga pripeljali s seboj, ali kje naj midve revi najdeva Boga?!" odgovori mladenka in se ozira okrog, da bi videla, kdo jo vprašuje, vendar ne opazi nikogar. Zdajci ji nevidna roka pomoli bel prtič in dekle spet sliši glas: Za'a, nič se uo boj! Ko se odpro grajska vrata, pregrni predse ta prtič in stopita z materjo nanj! Ko te vpraša graščak, če sla pripeljali Boga, reci Saino: ,Bog je povsod pričujoč.' Zdaj le pojdita dalje in srečno pot!
Potolažena res nadaljuje deklica z materjo pot. Ko se odpro grajska vrata, pregrne beli prtič predse in obe z materjo stopita nanj. Graščak zavpije:
-Sta pripeljali Boga?!« Tedaj reče Zala: :^Bog je povsod pričujoč.« Zdajci so zabltekn In strašno zagrmi. Z divjim ltruHČem se grad pogrezne v zemljo in pokoplje graščaka in vse njegovo podse, le Zali in materi se ne zgodi nič žalega. Ko spet zašije solnce, z radostjo začuti vdova, da je
pojK>lnonia zdrava. Tudi Zalina lica so zace-Ijena in brez brazgotin.
Veseli sta se mati in hči zahvalili Bogu za pomoč iu vsa okolica si je oddahnila, ko je zvedela, da jo rešena okrutnega graščaka.
1.
Dragi Kotičkov striček!
Ravnokar sem kaznovana in ne smem nikamor ven. Zato Ti pišem pisemce.
Tvoj kotiček mi je zelo všeč. Rada bi videla, da tudi mene zapišeš noter. Veš, nisem pridna in tudi poboljšati se nočem, ker mi je tako bolj všeč. Gotovo tudi Ti nisi bil vedno priden.
Prosim odpiši mi kaj!
Pozdrave od Urške Ge r11 n o ve , učenke TI. b razr. ljudske šole.
Odgovor.
Poslušaj, Urša ursasta!
Meni se vse močno zdi, da bi Ti še mene, Kotičkovega strička, ki sem fant od fare. rada za norca imela! Pa me ne boš, ho. ho ne boš! Kar pod nosom so obriši, da veš! To-le Ti povem:
1.	Ti najbrž nisi nobena »učenka TI. razr. ljudske šole : (to sklepam po pisavi in po tem, ker nisi navedla kraja tiste »ljudske šole ), ampak že kakšna ograda punica, ki sc jo hotela nekoliko pošalili z menoj in dognati, če sem res lak tepček, da vse verjamem, kar mi eden na uho natvezi! ilo, ho, pa si se pošteno ureza la ...
2.	To. da nisi pridna in da tudi nimaš volte se poboljšati, Ti prav rad verjamem, Urša, Špela Neža — ali kakorkoli Ti je že ime! Če se nočeš poboljšati, se pa nočeš; jaz ne morem pomagati...
3.	To je res: tudi jaz nisem bil vpdno priden; a tako zakrknjen grešnik kot si Ti, tudi nikoli nisem bil. Da sem i.iz Tvoj očka, bi vzel šibo v roke in zapel z njo ono prelepo pesemeo, ki se s ršvrk! švrkk začne in z io-koin neha... Potem bi To že minilo veselje Hganinti takšne burke z menoj!
Prosila si me. naj Ti odpišem — odpisal sem Ti. Zamera gor. zamera dol — povedal sem Ti. kar si zaslužila!
Srečno!
Kot. striček.
2.
Dragi Kotičkov striček!
Tudi v Mariboru nistno kar tako; znamo prav tako dobro či' .ti in pisati, kol ljubljanski šolarji. Posebno pazljivo čitamo Tvoie stvari v »Slovencu:. Z očkom se v nedeljih zjutraj, ko rride pismonoša. kar puliva, kdo bo prvi dobil »Slovenca« v roke. Zadnjič so Te n^l-e učenke iz Lichtenthurnovega zavoda prosile, da bi jim povedal svoje ime. pa nisi hotel. Meni pa ni za to, da bi vedel, kako se pišeš; jaz bi samo to rad vedel kako izgledaš: ali si star ali mlad, ali debeluhar ali slikar. To mene zanima1 Zalo Te prosim, pošlji mi svojo sliko, ker sem zelo radoveden, kako izrdeda Tvoia brilitnu glavica. Prosim, ne odlagat s pošiljko predolgo!
Te lepo pozdravlja
I v a n R i b i č, licence III. b razr. v Mariboru.
Odgovor.
Dragi Ivan!
Kaj nam poveš? Da znate tudi v Mariboru pisati in citati? Neverjetno, bo. bo! Jaz sem pa mislil, da se v tamkajšnjih šolah samo lenobo uasti učite ...
Moio sliko, to so pravi: sliko Kotičkovega strička, bi rad? In zanima Te. če sem star ali mlad, debeluhar ali subar? Poslušaj uganko: Stari ni, mlad ni. debel ni, suh ni — kdo je to?; Ugani, pa Ti morda sliko pošljem! Pozdravljen!
Kot. s t r i č e k.
3.
Dragi Kotičkov striček!
Toliko deklic in dečkov Ti je že pisalo
—	naj Ti zato tudi jaz na kratko povem, kdo sem in kaj delam.
Stara sem deset let. Hodim v IV. razred. Pred kratkim smo dobile izpričevala. Mamica nravi, da bi bila še bolj vesela, čc bi prinesla | domov namesto 4, same o. No bo pa vdrutrič j boljše! Delam vse, kar mi mamica ukaže. Najraiši sem v trgovini, kier prodajam.
To presrčno pozdravlja vdana Stanka, T o r k a r, učenka IV. a razr. na Jesenicah.
Odgovor. Draga Stanka!
Praviš, da sloriš vse, kar Ti mutniea ukaže. Če je to res. tedaj stori ludi to. kar ona prav posebno želi: prinesi ji prihodnjič v izpričeval u same potice! Boš videla, kako bo srečna in vesela! Poplačala ji boš s tem vso ljubezen in dobroto ln skrb, ki jo ln:a s Teboj.
V trgovini že prodajaš? Lej jo no, iej. рч>-tem pa res že dosti znaš! Ali ee kdaj zmotiš tako. da daš komu nnmeslu pšenične moko
—	navaden pesek za snažen je loncev in skled?
Ne? — Sapramiš, potem al pa že kar trgovka od nog do glave!
Mnogo sreče pri učenju in prodajanju Ti
ieli
Kot. striček.
4.
Dragi Kotičkov striček! Tudi jaz rad čitam »Slovenca«, posebno pa Tvoj kotiček. Z zanimanjem čitam pisma Tvojih kotičkarjev. Upam, da vtakneš tudi
mene v svoj kotiček. Hodim v IV. razred osn. šole v St. Janžu pri Sp. Dravogradu. Uči me gosp. upravitelj Josip Križman. Te lepo pozdravlja Tvoj
E d o Sever, učenec IV. razr. v št. Janžu.
Odgovor. Dragi Edo!
Kakor vidiš, sem Ti željo izpolnil in Te vtaknil v svoj količek. Ali si zdaj zadovoljen? I Če nisi, lahko spet skočiš iz kotička, a tako, da Te jaz, Kotičkov striček, pri tem ne zasa-. čim. Kajti, veš, jaz sem mnenja, da mora tisti, ki sem ga enkrat v svoj kotiček vtaknil, tudi v kotičku ostati. Torej dobro se imej!
Kot. striček.
Očka pasek — upornik
Kaj se je zgodilo potem, ko je planila odnekod ogromna kosmata pošast na očeta Pajka, gospoda Mu lica m gospo illuho?
5.
Pošast — metla dekle Ančke — je z enim samim zamahom pomedla očeta Pajka, njegov proglas in njegovi dve žrtvi ras strop in jih vrgla v peč. Tako je žalostno končal svoje življenje prvi in zadnji upornik pajčjega rodu.
Teta Muholovka pa je ostala in zmagoslavno kakor rumena zastava v zraku zavihrala:
»Zivio! Tako naj se ukroti vse upornike, ki rovarijo proti nam, inuholovkam — največjim dobrotnieam človeškega rodu! *
Nak, to vse skupaj ni nič! Zdaj pa že vidim, da z mojimi kotičkarji in kotičkaricami ni dobro skupaj črešeuj zobati. Spet sem prejel preko 300 rešitev in je med njimi komaj 30 nepravilnih. Kar sram me je, ker sem zadnjič napisal, da tej stori j i ne bo nihče pravilnega konca iztuhtal, pa magari če se bo trikrat na glavo postavil — na, pa so ga iztuhtali skoro vsi, ne da bi so jim bilo treba le enkrat na glavo postaviti... O ti hudiman, kako sem bo blamiral! In še celo dvajsetnadstropno hišo sem obljubil za nagrado onemu, ki mi bo poslal pravilno rešitev. Le kod bi zdaj hišo vzel? Imel sem jo, imel že povsem sezidano in a krasnim pohištvom opremljeno — a zaletel se je sinoči, zaletel vanjo naš muc in jo podrl... Muc je torej vsega kriv, dragi moji, muc, ki se ga včasih napije, da ne ve, kaj dela... Njega prlmite, jaz ne morem nič za lo, da ate ob hišo ...
Zdaj naj vam pa povem, kakšne čudovite »rešitve« so mi nekateri poslali. Poslušajte!
M i n k a V i p o t n i k iz Žalca : »Tista kosmata pošast je bila -— brada Kotičkovega strička.. .<
Boris P a v š e r iz Ponikve:
>Res, čudna je past — »kosmata pošast« : jo dekla je spletla in zove se — metla.«
Jurkica Ju r ko va iz Vojnika: »Pošast je bila — sova, ki je pohrustala očeta Pajka, gospoda Muhca in gospo Muho...«
Milena Simončič iz Ljubljane: >Očka Pajek je — Kotičkov striček, Muhec in Muha so — učenci in učenke, pajčevina je — stričkova naloga, pošast so — odgovori učencev in učenk, ki jih pošiljajo Kot. stričku...«
Milica Koželj iz Repenj : »Tista grozna kosmata pošast je bila — naša muca, ki je polirustala pajka in muhi za predjužnik.«
Za nagrado izžrebani so bili naslednji:
1.	Š t e f k a K r u 1 c , učenka 4. razr. urš. šole v Ljubljani. Dobi knjigo: »Cipek in Capek«.
2.	Lucija Kovačič. učenka I. a razr. na Jesenicah. Dobi knjigo: Vladimir Levstik: »Deček brez imena«.
3.	A d a S u p a n č i б, učenka I. razr. v Lichtentliumovem zavodu v Ljubljani. Dobi knjigo: »Mali palček«.
4.	Ignac Repni k, učenec II. razr. v Novi Štifti. Dofni knjigo: »Storžek tn njegovo burkasto življenje«.
5.	A n t o n G r a d i š e k , Sava, p. Litija. Dobi knjigo: »Obnovljeni vrtec«.
Vsaka beseda 50par al« prostor drobne vrstice 1 50Dm Najmdniii znesek 5 Din .Oglasi nad 9vrstic se računajo višje £a oglase slrp-1 go trgovskega m reklamnega rnataja vsaka vrstica2 Din.Najmanjši znesekiO Din. Pristojbina ca jifroSDin Vsak oglas treba plačalipn naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole.ie je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljano 10 3<»9. Telefon §lev 2Î28
маа
flko začutim
ščegetanj v mhi
r ko me muči kašelj, tni-« pa os; ter sluze jo \ tj prsih - ledaj vačneii akni i rprati » t-'el'e 'evim prijet'o d-Seč r Ftfiiiflii Idom. Nekolik' kanl.lie n ■ sladkorni ml prnvi i'apotosl, bolečin in krče v io odeu l>r »ni", e ln obkl.idki «lita Jejo livr<tiio ri rev n ni zrnu. živčnih bol č'nnli. pri bolečinah v Očeti u eoitl. ur «lavo-bolu iu zobi.bo u.

Vajenca	t
močnega in poštenega, sprejmem za kleparsko obrt. — Alojzij Smolej, Kranj.
Učenko
za pletilstvo sprejmem. Dobovšek C i rte rje va '28, Moste.	i


Delajte tudi Vi take pomaga o bode tuši
mi
8 FeU-rJev Eisa lu d, to že 33 let zna- o narodno I pie-1- vo in kos i-et kmn st.-ine v ek r ali i vseh g i-odohtiib Ir r.л nah : poizkus n steklenica 6 Dni. dvojna stekl-nlca il D n, pmi.ialnn siek.eaiea 26 I)iu. l'o pošti n:«jm»n> za i-2 11 n pri:
EU7EN V FElLER. ie агпзг
S'ubica Вс.-јз, Eîsatrg 134
Gradbeni polir
Absolv. Grad. rok. šole v Ljublj. Z večletno prakso, dober risar, želi spremeniti službo. Takoj ali s 1. marcem. Ponudbe na upravo pod »Pošten in delaven* št. 2073.
Mizar,
ki je dovršil mojstr. šolo, S 5 letno prakso v stavbi in pohištvu, išče službe | delovodje ali preddelavca. ' Dopise na upravo pod: »Delovodja« 2012.
V prepisovanje
na stroj sprejema delo na dom gospodična. Delo hitro. Ponudbe na »Nov stroj«.
Mlinarski pomočn;k
mlad. trezen in nekadilec išče primerno stalno službo kjerkoli, najraje pri trgovcu 7. žitom ali v to va mi. Zmožen položiti večjo kavcijo. Ponudbe ua upravo pod > Poštenost pogoje.
Prodajalca(ko)
veščega v specerij. trgovini, iščem za takoj. Starejša, kavci;e zmožna oseba ima prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštenost 199«.
Gospodično-začctn'co
sprejmem v pisarno. Nemščine zmožne imajo prednost. Pismene ponudbe • pod »Vestna«, na upravo.
Vajenca
za čevljarsko obrt takoj sprejme Zor Franc Ambrožev trg, Ljubljana.
Potnika sprejmem
za prodajo šivalnih strojev prvovrstne znamke. | Kavciie zmožni imajo prednost. Pismene ponudbe pod »Agilen« na upravo lista.
za opremo stanovanj in pisarn
Iwan ûo^an
I	e.iut»i)ana, Ouitsjsha cesta štev. 17
i Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61
Služkinjo j Stanovanje :	Gostilničarka
(dobro kuharico), iščem se odda, 2 sobi in lcubin<a	išče gostilniško kuhinjo
za takojšnji nastop. Pla- s 1. marcem. Podjunska 2j.	z abonenti, prevzame lu-
— -----di gostilno na dobro pro-
Solnčno sobo.	metnem kraiu na deželi v
I, , , . .	naiem, s 1. ali 15. apri-
lepo. oddam s 1 marcem	,om N ,QV y ; pod
mirnemu gospodu. Gru- iDobra k hinJ -t 2Ш<< berjevo nabrežje st. lu. i
ča 350 Din.
Išče se poštena, marljiva
plačilna natakarica
s primerno kavcijo za 1. april. Predpogoj znanje treh jezikov, Ponudbe na upravo pod »Kolodvor-Čcvliarski pomočnik ska restavracija« št. 2107.
izurjen, kateri je zmožen tudi prikrojev. zgornjih delov, dobi stalno službo pri J. Pegačar, Radomlje
Dijak	Oddam sobo
se takoj sprejem pod z 2. posteljama, v sredini dobrimi pogoji. Naslov mesta. Električna luč», pove uprava pod št. 2201. Vprašati na unravo pod
Stev. 2160.
Sostanovalca
sprejmem 1. marca. Osojna pot štev. 3-II.
II
Posestva
Periektna kuharica
se išče k mali družini poleg sobarice. Naslov v upravi pod št. 2093.
Učenca in učenko
e predpisano šolsko izobrazbo sprejme večja trgovina v mestu na Gorenjskem. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod »Stroga šola. štev. 2032.
Veččlansko družino
iščemo za racijonalno ob-delavanje večjega kompleksa zemlje in sadovnjaka v Bosni. Ponudbe je nasloviti na naslov: »Brača Kondič, Doboj«.
Absolventlnja
trgovske šole dobi službo s 1. marcem. Ponudbe 7. zahtevo plače pod šifro nemfilne zmožna — štev. 2043 na upravo »Slov,«
Sobarico
izvežbano, pridno in pošteno, nad 30 let. s spričevali boljših družin — sprejmem takoj ali do 1. marca v službo k dvema osebama Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« št. 1949.
Učenka
pridna in poštenih staršev se sprejme v trgovina Л. 2ibert. Prešernova ulica. Vpraša se v trgovini dopoldne od 10—12 ali pa popoldne od 4—6.
Čevljar, vajenca
sprejmem takoj. — Ivan Brejc, Zadraga, p. Duplje, Gorenjsko.
Pletilja
dobra, zanesljiva, samostojna moč, ki se razume na vsa pletilska dela, se sprejme. Plača po dogovoru. Hrana, stanovan'e v hiši. Ponudbe: »Poštno ležeče Višniaeora št. 52«.
Krojačico
ki ima vsaj triletno pomočniško izpričevalo ali svojo obrt, išče kroj. mojster. Ponudbe na upravo pod šifro rKrojačica«.
Vinski potnik
dobro vpeljan, strokovnjak, dobi mesto pri liubtianski tvrdki bodisi j s fiksno olaio ali pro- ( vizijo Ponudbe z naved- { bo zahtevane plače oziroma provizije, dosedanjega službovanja in ev. iamstva, nai sc pošljejo na naše upravništvo pod št. 1786.
Maserka in kopal, mojsterea
se išče za zdravilišče »Kleaovr.ik« pri Ivarc" (Hrv. Zagorje). Nastci službe 10. marca t. leta. Pogoji: Stanovanje in popolna oskrba ter plača 800 do 1C00 Din po sposobnosti. Ponudbe nai se naslove na Upravo Leči-lišta »Klenovnin«, pošta Ivanec.
Dekle
zdravo, pridno in pošteno, za vsakdanja hišna dela, se išče za boljšo hišo v Ljubljani. Z znanjem šivanja imajo prednost. Ponudbe na »Zdravo dekle« št. 1919.
2 kolarska vajenca
hrana in stanovanje v hiši. sprejmem takoj. Jožef Zajec kolar in izclelova-; telj športnih predmetov, Doslovče, pošta Žirovnica.
Učenka
pridna in poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na deželi takoj. ; Naslov v upravi pod številko 2077.
2 pekovska vajenca
sorejmem takoj. Alojzij Drob"ič, pekarna, Spodnja Slivnica pri Grosup-
ljem.
Učenca
močnega in poštenih kmetskih staršev, «prejme tvrdka Makso Žargi. Kamnik.
Vajenca	|
za krojaško obrt. kmet- j sitih staršev, sprejme v, pouk Joško Beguš. kro-, jač. Primskovo pri Kranju. Hrana in stanovanje v hiši.
Iščem oskrbnika
majerja za nadzorstvo večjega posestva v Sre-berničah pri Novem mestu. Kot plačilo: prosto stanovanje, par johov zemlje, kurjavo in krmo za eno kravo in en par prešičkov. Ponudbe na naslov: A. Kletnak, Sre-berniče št. 1. Novo mesto.
Šteparica
dobro izvežbana, se sprejme stalno z vso oskrbo. Travnik. Trebnje, Dolenjsko.
Vajcnca
za soboslik.vstvo in pleskarstvo sprejmem. Hrana, stanovanje pri mojstru. Franc Vojska, Dom-Žale.
Č2vljarski učenec
iz poštene hiše se sprejme. brana in stanovanje v hiši. Vpraša se pri Alojz Acmanu. čevljarski mojster v Šoštanju.
Čevljarskega vaienca
sprejmem. Turk. Dunajska cesta, poleg Stadiona.
Ročni voziček
s 4 kolesi, kupi Založba knjig, Ljubljana. Komen-skega 17.
Vajenca iščem za ključavničarsko obrt Vzamem ga tudi z.n svojega. F. Lončar. Celovška c. 43, Ljubljana VII.
Postrežnico
iščem za vsa hišna dela. Plača ?P0 Din. Vstop takoj. Fani Fritsch. Stritarjeva ulica 7/11.
Strojni
ključavničar
z večletno prakso pri popravilu raznih strojev, se sprejme takoj v večje industrijsko podjetje v Ljuhl'ani. Ponudbe na upravo pod št. 2235.
Stanovanje
2 sobno, kopalnica, vrt, solnčna lega, se odda manjši družini. Maribor, Tomšičeva 215.
Dva gospoda
boljša, solidna, sprejmem na stanovanje. Velika lepa opremljena soba s posebnim vhodom. Elektrika. parket. Zajtrk in souporaba kopalnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2047.
Stanovanje
2 sob, kuhinie in priti-klin išče mirna in stalna stranka za 1. maj. Plačam tudi 3 mesece naprej. — Ponudbe pod »Stalna in mirna 800« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Meblovano sobo
oddani 1 ali 2 gospodoma. Poseben vhod, elektrika, parket. Trnovska ulica 23.
Vi hočete zidati?
Načrti, proračuni in nasveti naiceneie Ponudbe pod »Inženier arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov«
Šoferska šola
1 oblast konc.. Camerrlk. I iubliana Dunaiska c 3f> (Jugoavtol — Tel 2236 Pouk in praktične vožnie
Stavbišča za vile
pod Rožnikom prodaja
dališka ulica 8 IV.
Šoferska šola
Gojko Pipenbachcr, Gosposvetska c. 12. Zahtevajte pojasnila! 2087
Pozor, kupci!
Prodam pri Zagorju nad Kisovcem lepo zemljiško
posestvo v skupni izmeri potj Kožnikom proda 26 hektarov zemlje, od Pokoininski zavod. Gl tega 23 hektarov gozda, polovico nasajenih 30 let starih smrek in polovico dozorelega bukovega lesa, ostalo njive in travniki. — Prodam za ceno 60.000 Din. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 1956.
Samo 49 Din
St. tas. Ilnitlika. lil cm risokn. dobro koles)». 3 lelno Inm
hI vi-.......Oln 4»'-
St. Iflft. Knnka. I» em »'soka
..........m« ««.ti
St. 101). Knnlm. 7 radi sklro 5|ev In I<n7alcl »In IV-St. 1211. Ko»lnH«t* t«--nn nrn z dobrim kotps.. namnzann In rneul. * l.ftar l>ln 44'-St. 121 Pnak* z rodi I. 'te».
in -.«znlol .... Din 48'-- Cenik tsKlonl In franko
H. SUTTNER - LJUBHANA 2
i 20 % bone
kupim. Zalokar, Gospo-le- svetska c. 8. Ljubljana.
Žcnitba
24 let stara, izobražena kuharica, posestniška hči, izurjena v gostilni, želi znanja s srednje starim gostilničarjem, miroljubnega značaja. Pismene ponudbe: Uprava Maribor.
Vdova i ■ i ■
z enim otrokom, išče stanovanje, soba in kuhinja, za april ali maj. Ponudbe pod sCeli dan odsotna«, šteV. 2214.
Mesečno sobo
snažno in zračno, s posebnim vhodom in elektriko oddam mirnemu gospodu s 1. marcem. Izve se Ižanska cesta 27.
Mlinar pomočnik
vesten in trezen, se takoj sprejme. Poizve s v upravi »Slovenca« št. 2120.
Mizarja
za fine politirane izdelke, se sprejme takoj v trajno delo. Bohoričeva ul. 3, Ljubljana.
Zidarja
starejšega, vestnega in izkušenega, veščega vseh zidarskih del vzamemo v stalno službo. Pla&i in nastop po dogovoru. Kolinska tovarna v Ljubljani.
Starejša služkinja
k dvema otrokoma, katera zna samostojno kuhati, se sprejme s 1. marcem 1930 pri Josip in Flza Troha, učitelj v Zaverču pri Ptuju.
Stanovanje
z veliko sobo. kuhinjo in pritiklinami takoj oddam za 250 Din mesečno v Dev. Mariji v Polju. Naslov v upravi šJ. 2177.
„POSEST'"
Ri-alltrinn pisarna dr z o. z.
LJUBLJANA
MlkloAičeva liesia 4,
odda sledeča stanovanja:
Trisobno, ves najmodernejši komfnrt, mestu. Hin 1800 za maj. — Dvosobno. kopalnica, fetrt ure od glavne pošte, zn maj, Din 1000. — Trisobno, komfortno. Pod Hužni-kom. Din 1500. — Dvosobno, kabinet, prit k ine nedaleč Tabora Din 900 — Dvosobno. 1 uro od Ljubljane Din 200. — Solia, kuhinja. Sp. fiiška. Din 380. — Dvosobno, center, za takoj. Din !K)0.
—	Tri«<ibno. kabinet, me«to. Din 1250. — Dvosobno. Bežigrad. Din 750.
—	Petsobni», center. Din 2000 in 2?00. - Dvosobno, Rožna dolina. Din 700 — Dvnsahno za maj,
blizu Vrtače, Din 7(X>.
na glavnem trgu za ma-nufaklurno. galanterijsko in modno trgovino, se odda z maiem v najem Interesenti nai pošljejo svoj naslov na upravo tega lista pod značko »Kranj industrijsko mesto« 1818.
Obratni prostori
zračni, suhi, z električno strujo. se takoj oddajo. Pripravni za pletilno ali slično industrijo v sredini mesta. Naslov pove uprava lista pod 2035.
Mesnico
na deželi oddam v najem. Obrniti se je na Fortuna Antona, Razdrto, pošta Šmarje-Sap.
Oddasta se
v centru mesta, v lepi novi stavbi 2 veliki sobi s predsobo, pripravni za odvetniško pisarno ali sličen urad. Ponudbe pod »Ccntrum mesta« 1950.
Lokal
za trgovino s skladiščem ali brez njega na prometnem kraju se ugodno odda takoj ali za pozneje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovina» 2153.
t Pisarniški lokal
v I nadstr na Dunajski cesti se odda takoi — Vprašati pri Gospodarski zvezi. Ljubljana, Dunaiska cesta.
Pekarna
dobroidoča, s hišo, v večjem trgu Slovenije, zaradi družinskih razmer za 75 000 Din takoj naprodaj. — Ponudbe pod »Pekarna 200» na upravo št. 1996.
Vsakomur potreben!
»Marstan«, Maribor, Koroška 10, pri nakupu, prodaji, najemu posestev, gostiln, trgovin itd., nasvetih zidanja, posojil, osebnih gospod, vprašanj. Preskrbi, prevzame zastopstva, naročila.
„POSEST44
Kealitefna pisarna, družba / o. t.
LJUBLJANA rtTî
---PflODft! -
Vilo. visokopritlično. eno štirisobno. dve trisobni ! stanovanji, lep ograjen vrt. Sp. Šiška. Din 255 tisoč. — Hišo. novozida-1 no. visokopritlično. 2 dvosobni stanovanji, pritikli-! ne. OfiO k in» vrta Vodovodna cesta. Din 250,000.
—	Hiša. še neizdelano, projektiran trg lokal. 2 stanovanji prostoren vrt, Trnovo. Din m.OOO. — Hišo. dvonadstropno, trg. lokal, 2 stanovanji, prometna cesta središča Din 320 000. - Trgovsko hišo. v prometni vasi, blizu Ljubljane, pekarija vse novo dogrnieno. tik cerkve. Din 100 000. — Posestvo, gostilniško. 2 prostorni gostil, sobi. vel ka kuhinja, razni stranski prostori, gospodarska poslopja. takoj razpoložljivo. ob glavni cesti liub-IjnnsUega predmestja. Din ?00 000- Dve parceli ob Trž'ški cesti, vsaka približno 1000 m» a Din ?0.
—	Stavliišče. pri koloniji »Stan in dom« 700 m» a Din 50, — Razen tega veliko število vil, stanovanjskih in trgovskih hiš v mestu in predmestjih ter na deželi, kmečka posestva, veleposestva. industrije itd. v največji
izberi.
Stavbeni prostori
primerni za tovarno ali vile, so naprodaj. Možnost naprave industrijske proge in električne moči je podana. Cene ugodne. Lega lepa. Lesna zadruga v Slov. Bistrici.
Nova hiša
"nonadstropna, dve sobi, 1 ihinja, balkon spodai delavnica in lokal, prikladno za vsako obrt ali trgovino, poleg vrt in drugi prostori, pol ure od postaje, r»i glavni cesti v industrijskem kraju, se iz proste roke proda. Cena 75.000 Din. Razen tega je še naprodaj njiva in gozd s kamnolomom. Ignac Be-ber, mizar, Zagorje ob Savi.
Hišo
pripravno za gostilno ali trgovino prodam. Spodnje Gameljne št. 2, Št. Vid nad Ljubljano.
Nova žaga
na stalni vodi se proda iz proste roke. urejena za več klin in s krožno žago, tik ob banski cesti II. raz r.. 2 uri od postaie, v bogatem gozdnem kraiu mehkega in trdega lesa. Več se izve v ijostilni ori Kralju, Št. Jurij pod Ku-
Stelaže
za špecerijsko trgovino kupim. Ponudbe z navedbo zadnje cene na uprav, ništvo pod »Stelaže«.
20% bone
kupi in plačuje najbolje I Franc Reisner. trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu).
Osebni avto
kupim, rabljen do 13 000 kni, v popolnoma dobrem porabnem stanju Prednost ima Fiat 509a ali 503. Pogaja se samo direktno z lastnikom pod naslovom; ;Auto. poštni predal 2G. Celje«.
20 % bone
kupi Fr. Kham. Miklošičeva cesta 8.
Motorno kolo
kupim. Aliančič. Bistrica. Podbrezje.
Izjava!
Naznanjam, da podpisana nisem plačnica za svojim možem Vinkom Blatnikom. pa naisibo od katerekoli strani plačilo 1 zahtevano. Ješence 33, dne 18 februarja 1930 Genovefa Blatnik.
Oglje in trame
vsake količino — kupuie slalno tvrdka Škrbec & Rartol I iubliana Miklošičeva ce«ta 6
TOVARNE IN LIVARNE D. D. JUBUANA
CENTRA' A DUNAJSKA C. 35
bdjlu]am3 :
Kompletne
mlinske garniture
npremljsne i nava'nlml ali krogllEnlml ložajl na pooon i Jermenom ali zobatimi kolesi
Prenosna mlinska garnitura
Prsna oprema
za par konj. dobro ohranjeno. z nikel okovi, kupim. Franc Iskra, sedlar, Vič 16.
Hrastove podnice
kupuiem stalno za veliko inozemsko tvrdko proti takojšnjemu plačilu Rudolf Z o r è , Ljubljana
in motorno kolo
dobro ohranjeno, kupim. M. Plctcrski, Zasap, p. Cerklje ob Krki.
20 % kronske bone
kupuie nalkidanlnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba Maribor Cankarieva 14.
Proda se
dobro ohranjen Telefun-ken detektor radio-apamt z vso napeljavo, L Figar, Gosposvetska 10-1.
Glasovir
(Koncerlfliigel) na prodaj, Turin, Ljubljana - Glince, Tržaška cesta 28.
Vijolina
dobro ohranjena, se proda. Turk. Vel. Štradou 6, Trnovo.
Vinsko pumpo
dobro ohranjeno, s cevmi ali brez njih kupimo Ponudbe na upravo lista pod »Pumpa« Stev. 1787.
Okroglo mizo
politi rano, Icstenec, ta-bernakelj omaro in drugo staro pohištvo, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Miza« 2231.
Viakovritno
zlato MaonîfT
po aaMlil}) cenah. CERNE |a*elif Llobljan« Voltov« Bik» M. X
Klavirje
in planine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi nn obroke — tovarna klavirjev VVarbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5. Rimska cesta 2.
Svarim pred nakupom navideznega blaga cenib klavirjevi Kupujte na obroke
od 400 Din
prve svetovne fabrikate: Bosendorler, Stclnway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja iih izključno le godni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni t Ti 3. Najcea«ita izposojevalnic*
kronske
plačamo
Uprava Merkurja - Ljubljana - Večna pot 5
bone
Takojšnji zaslužek in dobiček
z domačo industrijo pletenja nogavic in plelenin na švedskem krožnem pletilnem stroju »ARE«. Pouk brezplačen. Tchna, Ljubljana, Mestni trg 25.1.
Zastopnike
zanesljive, išče v vseh krajih za neki zelo rentabilen posel, neka banka. Pisati na Jugomosse, Beograd pod »SOB 37«.
Potnika
vpeljanega za Gorenjsko se sprejme Zmožni voziti se z autom imajo pred-nost.isti ie na razpolago. Prodaja: mlinski izdelki, deželni pridelki špeceriia in žganje. Ponudbe je poslati na upravo tega liMa pod »Potnik Gorenjske 1030« št. 310.
Pozor zastopniki!
Velik zaslužek Vam nudimo edinole mi! Javite vsoj naslov na: A. H. Klančnik, Mojstrana.
Zaslužek
3 do 4000 Din mesečno nudim pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potrebnega predmeta. Lahko hitro delo s takoj izplačano provizijo. Vsi, zlasti pa brezposelni, ne zamudite te prilike. Ponudbe na: Gvido Premelč, Šoštanj.
Po vseh krajih iščemo
moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek 250 Dinrt — Prijavili se: »Teh na«i I iubliana, Mest. ni trg 25 i. Znamka za odgovor.
Potujoči potmki-(ice)!
Cisto seriozni predmet ' dokazano blestečimi rezultati! Vsak kupec bo primoran postati reden odjemalec. Krasno priložnost za Vaš napredek iu Vašo eksistenco. Le malo pridnosti in ljubezni do stvari in zagotovljen Vam je Vaš obstoj. Mi odcto-varjamo na vsako došlo oferto. »Hiša novostk. Šapira, Miklošičeva c. 14.
Med
jelkov ali cvetlični zdravilni proti prehladu ali prsnim boleznim razpošiljam 5 kg za 105 Din iran-ko. — Čebelarstvo Franc Markelj, Vrhnika.
Teleion 30-52
Žepne ure
precizne »Schaffhaugen«, »Ornega«, »Doxa«, »Zenith», velika izbera! Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Skotijo 15.
Lokomobila
48'60/72 HP, sislem Lanz, 7. ventili, pregrevačem in predkuriščem za žaganje, 230 obratov, 10 atm.. v tako dobrem stanju, se proda. Stroj ie videti v, obratu vsak dan K stroju gre tudi aparat za izločanje kotlovca potom soda-raztopine. Vprašanja na upravo »Slov.« pod štev. 1816.
Puhasto perje
kg po 130 Din in čist beli po povzetiu naimani 5 kg Potem čisto belo eoste ke po 38 Din razpošiham puh ke oo 300 Din — L Rrozovif raflreh llica 82. Kemična čistilna pena
Štedilnik
železen, takoj na prodaj. I. Miilk*r, Janševa ul. 15. za Bežigradom.
Gasilski voz
za 16 oseb, nov, se po ugodni ceni proda. Frane Iskra, sedlar in tapetnik, Vič 16.
Limusino
štirisedežno in moderno opremljeno se zelo ugodno proda. — Na oorled v garaži hotela Union.
^^^^^ Ni Vam treba ma-zati obleke, <"|kar »i
lahko po
* ' cen' nabavite dobro delavno monturo;
evo Vam izbire:
Obleka za delavce, motorne vozače, mehanike itd, iz višnjevega gradi i Din 75'— ista iz težjega bobšega višnjevega graiila Din 130 —, ista iz sivega ali rumenega gracila Din 170"— ista iz impregni-ranega kepra v sivi, rumeni ab zelenkast barvi Din 240 — in ostala izbira delavn h oblek za vse poklice. Odpo ilja se po poštnem povzetiu. - Pri naročilu naj se navede številka, Dober nakup Vam za-jamčuje naša gar, ncija: Zamen, amo blago ali vrnemo denur.
Oiastner / 0ђ!ег, Zagreb
Moko
dobro, svežo in suho, dobite najceneje v F. Ju- ' van-a valjčnem mlinu. Sr. Gamtljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte I cenik!
Med
cvetlični, 5 kg, po pošti Din 105 franko. Ajdovi med za potice, cene pismeno. A. Maček, čebelarstvo, Vrhnika.
Pisalni stroj
in Opalograph zelo ugodno na prodaj. Naslov v uprav niš tvu st. 2112.
Jajca za valenjo
od Plimetk kokoši in tri krasne plemenske peteline iste pasme ima na prodaj. Lojze Ambrožič, Dobrova pri Ljubljani.
Namizni štedilnik
dvokolice, ter razno mo-bilijo po ceni proda Oto Polegeg, Maribor, Jezdar-ska 8, II. zgradba.
Krušno moko,
krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Juvan, valjčni mlin, Srednje Gameljne pri Ljubljani.
24 čebelnih panjev
kranjičev in 6 panjev na premično satje, prodam s čebelami vred. Več se izve pri lastniku Franc Po-
Poročne prstane
nudi najceneje Ivan Pakiž, Ljubljana, PredJkolijoJ5.	Proda se
Avtomobil »Puch« dva dobro ohranjena ple-.	.,	tiliui stroja in 1 topledar
VIII. tipa, v naiboliJem . s kajninsko lnûeko. Na-stanju, se po izvanredno slov (Km, upraVa lista
_'_1. . . л v. . П..Л/1 n	l\, Г« I S4 ЧГ ■	...___
Talarje
suknje itd. za čč. duhovščino izvršuje najceneje A. Jarc, semenišče, porta.
Talarje
za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Toraažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5.
Elektropodjetje
A, Arhar
Ljubljana VII., Celovška c. 80, prevzema vsaka elektriška dela kot hišne inštalacije, zvonce, radijo, telsfonc, popravila vsakovrstnih strojev itd. Točna postrežba! Solidne cene!
Spomlad prihaja!
Za moderniziran'e slamnikov in svilenih klobukov se cenj. damam najvljudneje priporoča Stem-berger Reš, Dunajska cesta 9, II. dvorišče.
Modroce
Krojači posor!
Vzorca od moških štofov dobi na željo vsak krojač od ene nn'cenejše ljubljanske tvrdke. Naslov je poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Šlofi od 40 do 200.«
Tvrdka A. VOLK
.luDiianu. itesnevi, eesin Z" nudi oalcenele vse vršit nšenićno moko In aruv<
mtevske i/đeike ^ahievn i<> ci n II-
Dežne plašče	Vezenje
, za dame in gospode, pc- . nevestinih oprem, zaves lerine za dečke in odra- ' Pregrinjal, natceneiše in
Ženinom in nevestam	in v.se. taPel,liške
izdelke izvršuieni po nase priporoča fotograf Hu- ročilu. Grem tudi na dom. gon H i b š e r, Liubliana. Cene solidne! Franc Iskra, Sv. Petra cesta 25.	tapetnik, Vič 16.
ггшп ce
modroce, posteljne mreže, želez., postelje (zložljive), otomane divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Mi slikamo vse!
Slike poobličja ( Portrât-bilder), razglednice, slike takoi izgotovljene, indu-striiske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelie z najmodernejšimi aparati Fotomever, Maribor, Go-spodska 39.
Žage - Remscheid
mlinske, kiožne in gate-rice, zajamčene, dobite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana.
Bégonia gloxina gladiole moatbretia iris ger*"-<riica amaryllis canna irdica aremone in tuberoze
gc -olii so pravkar dospeli ter jih nudi Sever & Komp., Ljubljana.
sle. tople podloge k dežnim plaščem itd., kupite naibolie v špeciialni trgovini Jančigaj, Tavčarjeva (Sodna) t, nasor ti kavarne »Evropa«.
nailineiše Matek & Mi-keš, Liubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje. predtiskanie takoj.
Talarje, birete Friedler-jev patentiran
in še mise te za vič. duhov-'	« fv<35 fk-jSJ A
ščino izdeluje fino in po » «a #*, |vb 8Vl /t nizkih cenah Fr. Himmel-	I S 3
reich, kroj. mojster. Ljub- ]	.
ljana, Pred Škofijo Ù-II.I %Q fâSt ISS
Spa nîce
, in drugo pohištvo v veliki izberi Vam nudi v konkurenčnih cenah
Matija Andlovicj
strojno mizarstvo | Komenskega ulica št. 34.
Jalove krave
to ie one, ki se vsled sramničnega vnefia ne obrejiio, ozdravite zanesljivo z Bosulin svečicami. 1 škatlia z natančnim navodilom 30 Din 17 :f p in razpošilja edino: Lekarna pri »Angelju Var-hu« na Vrhniki V zalogi ОШЛ1Ј EZ B|l.\BjpZ es.v
najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las • tvorbi prhaja - lasnih bušk.
milo za fese
; najpopolnejše sredstvo I sivo za izpiranje las 7 ravoiško preiz-kušeno in priporočeno — Do biva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Zastopstvo WADA.
drogerija — Subotica
nizki ceni proda. Naslov v oglasnem oddelku pod štev. 2063.
Račja jajca
za valenje Khackicamp-bell in belih indijskih tr-kačev (weisse indisrhe Laufente). lansko leto im-portirane iz Holandske. garantirano čiste pasme, katere neseio preko 300 jajc na leto, pošilja po 10 Din komad Peradar-stvo Ciril Žagar, Sunja.
Železniška
pod štev. 2205.
Mlekarna
s prodajo živil, dobro uspevajoča in vpeljana, I se radi prezaposlenosti proda pod ugodnimi pogoji. Dopisi pod -Mlekarna« na upravo, št. 2222.
Mcsnica
, se takoj proda radi družinskih razmer. Naslov v upravi pod štev, 2094.
Češki semenski oves GRAHORO
in druga poljska semena nudi najceneje FRAN POGAČNIK,
Ljubljana, Dunr.ji.ka cesta 36.
4rušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZCRMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
( Italijan, jerebičarke
restavracija ' izmed pasemsklh kokoši
in hnt<>! v NemfiJ' najbolj razšir-111	j jene, na jubilejni rnzstn-
s celotnim inventarjem ( vi kmetijske družbe od-ceno naprodai Poiasnila llkovime, iu nekaj ple-daie lastnik Peter Forai ; nienskih petelinov 1er hotel »Šumndiia«. Vel. ' jajca za valjenje, oddaja Bečkerek, nasproti po-1 Z. T. Škof, kolodvor, Cu-I staje Begei.	Sperk.	:
Izmed sodobnih književnih izdaj so
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 15 — elegantno vezan Din tiO"—.
3usosloyansKa knjigarna v ljubllarvi.
voitom urnse Ivo 1г llrrnt« t L'rebseiii iidal
ov v-M|(
IlUiiiriren
:enih e» /.niimk. /,л uin 19.10, Poeti Jani ko « IIHi tnimndi raz.niti r u ni n n* k I ti irnunli vBxlicuniir ki m i'oSlievne-,ire Л lhn N'a isiun'Jšii ireo-vili» лпншк v .lu'.'tmlnvf JI
Izidor Stetner, Zagreb
Zrlnisk. tre
NA NOVO!
NA NOVO!
KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice javlja, da bo prodajala na prostovoljni javni dražbi v čelrtek 27. Sebr. t. L
bivšega posestva Josipa Kuralta. Sestanek ob deveti uri pri Gasilnem domu v Domžalah.
Jntri v nedeljo otvoritev okusno novo preurejene
„Gostilne pi
Židovska ulica, v samih lokalih na levi strani. V prvi vrsti se priporoča stari »dingač«. Istega vsakemu priporoča, da se prepriča o specialiteti zgornjega, kakor tudi »štajerski rizling<, »dalmatinski črni kučt. Priporočljiv je posebno za slabokrvne. Bela >p.ilaruša«, pristni brinjevec, Iropino-vec in slivovka, vsak dan sveže morske ribe in bakalar na razpolago. Zn obilen obisk sc priporoča
»GOSTILNA PRi ROZi«
^ POTREB^
JUGOSLOVANSKO TiSKARKO V LJUBLJANI
8R7.31RVKE: JUGOTiSKЛRun UUBLJAN«
UMEINiJKI GRAFIČNI 2AV00
V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MOOERNt OKAFICNE PANOGE VSA GRAF. OELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH
BflKROTISK ♦ SVETLOTISK OFHfT-iN LITOGUAFSK TUK KUŠARNA TISKARNA ZA KNJIGO- IN (JMETN.riSK
KONKURZ
MINISTRSTVO SAOBRAČAJA razpisuje s tem natečaj za DIREKTORJA DIREKCIJE REČNE PLOVBE.
Kandidat mora zadostiti naslednjim pogojem:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ima fakultetno izobrazbo iz tehn. ali ekonom, finanč. naukov.
3.	Da ima najmanj 7 let državne ali druge javne službe; prvenstveno pri sličnih komercijalnih podjetjih.
4.	Da obvlada popolnoma poleg službenega šc en stranski jezik, prvenstveno nemški.
5.	Da je dobrega zdravja.
6.	Da je lepega vedenja.
Kandidati, ki zadostijo gornjim pogojem, naj pošljejo svoje ponudbe naidalje do 25. marca 1930 Ministrstvu Saobrafaja, nakar bo žiri pregledal ponudbe. Vsak kandidat naj priloži ponudbi tudi potrebne dokumente, kratek opis življenja, kakor tudi potrdilo o svojem imovinskem stanju. V ponudbi naj se tudi navede, pod kakšnimi pogoji prevzame kandidat mesto direktorja Direkcije Rečne Plovbe in koliko nagrado zahteva, z ozirom, da je v budžetu Direkcije Rečne Plovbe na ime plače direktorja odrejena vsota 150.000 Din letno.
Direktorja Direkcije Rečne Plovbe imenuje Minister Saobračaja Z rešitvijo in s tem regulira njegove materijalne odnose.
IZ MINISTRSTVA SAOBRAČAJA, 10. februarja 1930 v Beogradu MS. št. 2015.
Velika dvorana hotela »Union« v Ljubljani
ob 8 zvečer jiričetek
veJhe mednarodne Мше v relioMi
za premi jo "30.000 Din Nasto{3ijo najznamenitejši rokoborci sveta Nad vse napet in interesanten šport
Gosri.iLčarji <n frgouci ter obrtniki, p:zori ће novejši izumi Razsvetlite Vi še pa lovne rrosfire z le-o lučio!
Lepa razsvetljava Vaših poslovnih prostorov pripravi Vaše goste ln ođie-malce k veselemu razpotožerju. Veselo razpoloženje Vaših gostov in odjemalcev je edino Vaša korist. Najlepšo razsvetljavo Vam pa nudi samo najnovejša petrolejska plinska svetilka »M a x i m«. Svetilka »Maxim« je najnovejši izum lela 1930., popolno varna. Imo in lepo izdelana, potrebuje le 5% petroleja in 95% zraka in porabi za 300 sveč svetlobe samo I liter petroleja za 16 do 18 ur. Je torej najcenejša in najlepša razsvetljava. Nobenega snaženja in zamorete s svetiljko tudi v največjem dežju na prostem svetiti, steklo ne poči. Velike vrednosti za posestnike žag in obrtnike. Navodilo in toien poduk brezplačen. Generalno zastopstvo in zaloga za celo Jugoslavijo pri Jos. Kostanfgek-u v Celju, Vodnikova ul, 9. Zahtevajte pojasnila in ponudbel


V veliki žalosti naznanjamo, da nas jc 18. t. m. zapustil naš nad vse dobri in skrbni soprog in oče
Enton Slrnik
posestnik
Pogreb se je vršil v petek 21. t. m. na farno pokopališče v Mengeš. Vsem, ki so nam ob pretežki izgubi stali ob strani in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, zlasti občinskemu odboru rašiškemu in pevskemu zboru iz Šmartna pod Šmarno goro, naša srčna zahvala.
Rašica, dne 22. fcb-uRrja 1930.
Žalujoča družina Sirnikova,


LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovi Ena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesla Ustanovljena 1900
Brzojavni naslov BANKA

Deinl$he glavnica:
Din 50,000.000 -
Brežice Celje Črnomelj
Brzojavni naslov za podružnice : Ljubljanska banka.
Кгплј M " ri bor Metko vić
Podružnice :
Novi sad
Novomesto
Ptuj
Rakek
Sarajevo
Slovenjgradec
Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 „ ...	Skupne rezerve:
Šibenik c«. Din 10,000.000'—
Zagreb
Se prinorofa za vse bančne posle.
ХД ELEKTRIČNE -IZOLACIJE-
• .r-.-.*,: : ...v.-, . .	■ • /v-.-yv; ■■;•,-.v

JAVOR * LOGATEC
LttSftA t !4 D U *» T tt t J A
Gabi iel Ob>eh - Slovenije
tSrzo avn> nn> u» iovoi шсак-с - leieior Inierurban 6
lzde^uie vsakorSno pohištvo 17 trdega in mehkega lesa kakoi spain'ce edilnice. kuhime 1. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi — — Cene ■cmernet
Zahvala
Podpisana se zahvaljujeva za vse izkazano sočutje ob priliki smrti gospodične
Poîonice Zupančeve
posestnice v Kranju
osobito pa se zahvaljujeva gg. zdravnikoma Edvardu Šavniku in dt. Josipu Bežeku za njiiu izredno požrtvovalnost.
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem m prav vsem, ki so obte priljubljeno in poznano hlagopokoj-nico spremili na zadnji poti. Zlasti pa častiti duhovščini in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Kranj, dne 21. februarja 1930.
Ignacij Zupane, župnik, brat. Janko Sajovic, šef.

Vaiholjsi v mnteriiaiu in »ia'lt»pši% oprem' so$ivain> stroO,Koiesa
„(iritmer", „oe»er" »n „K&y>er" /л domačo obr* in industrijo
'011V sztn|. iruoittcei Lf pr
I0S. PETEl N(
liubi ima joiet Jre.eripuveji
spomenik, ot rodi Večlrlna carenrlls 'nhtfT^'lr nonndhp
NOUS outobusna progo!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da mi je mestni magistral podelil novo koncesijo, katero bom otvoril v ponedeljek, dne 24. februarja 1930 na sledečih progah: Izpred kavarne »Evropa« po Kavškovi, Cernetovi. mimo stavbišča »Bajtar«. Aleševčevi. mimo mitnice v Ljubljano in obratno. Se priporočam
IVAN ČARMAN, avtobusno podjetje.
'lliu
za otrobe po nizki ceni proda
MLAKAR
Slomškove uiica 11 « JUHUJAN-4
Naročajte .Slovenca'I

1
Ш
Moj ljubljeni sinek
Vladko
je denes po kratki bolezni umrl. Pogreb ne-pozdbljenega ljubljenčka bo v ponedeljek, dne 24. febrnarja ob 15 iz hiše žalosti na pokopališče v Žalec.
Petrovče, dne 22. februarja 1930.
Marija Ceč, mama. Edt, bratec. Pepica Luževič, teta.
i.'-«':
I
I
M
Hf.1»
I '
i&Wi'. \
\
> i L
; , ► ■
I
k"' ••• ,'.■.;' L,'It S'
i
-J S
" ИикДО
20% kronske bone
kupuje v okvirju svoje potrebe po dnevni ceni — ali ne pod 62% Ptićkn šlediona, Osijek.
Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal Požurite se! ^минннНМПНШМНИНИНВ
Zahvala
NaiglobokejSe se zahvaljujemo za Številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bolezni in smrti naše nenadomestljive in nepozabne hčerke in sestre
Milene Pnvšek
ter za nepričakovane številne in odlične izraze sožalja ob njeni smrti, ki nas |« pretresla do dna duše.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam tuka|šnje splošne bolnice in prečastitim gg. duhovnikom
Predvsem smo dolžni iskreno zahvalo vsem darovalcem
firelepih vencev in cvetja v slovo, ki ga je tako luihila v živ. jenju. ilasti hazena sekciji T. K D Atena га poslovilen govor ob njenem grobu po gdč. Fanči Mernik dalje Privatni družbi • Uiilou. osobito pevskemu društvu Glasbene Malice l|uhl|an-ske za globoko pretresujoče petje žaloslink. ter končno vsem sorodnikom in znancem, ki so našo liubljcnko spremili na n|eni zadnji poti k večnemu počitku Ohranite jo v večnem spominu!
Ljubljana, 22. februarja 1930.
RODBINA PRIV&EK.


ZAHVALA vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako častnemu spremstvu na zadnji poti našega blagopokoj-nega očeta in starega očeta
Antona L»vr?ia
posestnika v SelSekn, obč. Litija
Posebej se zahvaljujemo še preč. g. dekanu Mateju Riharju za tolažilne besede, ki mu jih je večkrat govoril se živečemu, tn zlasti še ob odprtem grobu za njegove krasne v srce segaioče besede. Isto tako se zahvaljujemo g. županu Hinkotu l.ebin-
geilu za njegov lepi govor na pokojnikovem grobu, kakor tudi
aikom obč. Litija. Prav lepa hvala gg pev za krasne žalostiuke na domu pokojnikovem in na grobu Za-
hvala tudi gasilnemu društvu Jahlanske doline za spremstvo na tadnji poti. Najlepša hvala tudi odbornikom Kmetijske zadruge in hranilnice in posojilnice v Smartnem kakoi tudi prosvetnemu društvu, ki je spremilo pokojnika z zastavo k večnemu počitku. Vsem skupaj Bog plačajl S e 1 S e k , dne 21. februarja 1930.
Žalujoča rodbina Lavrič.

			
			
Zalivalo
Vsem. ki ste nam stali ob strani ob bridki izgubi naîe predobre stare mamicc, gospe
Mežice Kovečič mi. Kurent
se najiskreneje zahvaljujemo. Hvaležni smo vsem, ki so jo med boleznijo razveseljevali z obiski, vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, za poklonjeno cvetje in za izraženo sožalje. Vsem in vsakemu posebej Bog povrnil Rakovnik pri Medvodah, dne 22. februarja 1930.
Žalujoči rodbini Kovačič-Klemenc.
umm
Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo iih prejeli za časa bolezni in ob smrti našega iskrenol|ubljcnega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
FERDIN9N99 HM
se vsem najsrčneje zahvaljujemo. Hvalo izrekamo vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku ter darovali toliko krasnih vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, zastopnikom uradov, domačim občinskim svetovalcem in vsem gasilcem. Končno se najtopleie zahvaljujemo gg. govornikom za poslovilne govore ter pevcem iz Slovenjgradca in Šmartna za gan-
ljive žalostinkc.
Šmartno pri Slovenjgradcu, v
februarju 1930.
Žalujoči ostali.

»SLOVENEC«, dne 28. februarja 1930.
ima stalno ua zalogi
Deželne pr'delke --žito - m evske i/del-ko - sadje - špecerijsko in kolonijaino blago — južno sadje -
mesne izdelke •• peno - slamo -- kmetijske stroje in orodje -umetna gnojila • cement -- premog iid.
Ali s<a hočete eswe&otfsSi svojega
OBLASTVENO KONCESIJONIRANA
vnovčevnnja 20% kronskih bonov
•e bliža. Poraba za nje je od dne do dne manjša. Oddajte jih Se tekom prihod, tedna pri menjalnici
Reieher & Turk, Ljubljana,
Preiernova ulica St. 44. — Telefon 2598.
Zbadljive, ikelec« noii-cinr v udih in .iviikltl, otekli nd|c, ikl|ucc:v ■Oki- ui поце, irsonic, Dodliap, ibeiianit po ravnili delih 'uk-sa, <Ja telo slabi- oči s« fonte posledice revmatičnih m prolinskih noi«'in ki 'ili >f tfi>ha oihtraniti lier bo sicer bol*/en vedno hnt nanredovala Ponudim vont /ar:iviien,t - piiaco, «i no o/draviia. ra/red-iilu vouno Kislino, uospešila nrehavo in izločevanje, .ore, nc lako-/vano .»plodno ali :i|no sredstvo marvef izdelek. ki цз nan midi v lilnsor bolnega flovcStva dobra mati narava
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bieiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične L marca.
Vaše vs'cd ottbiine, ran, kurjsli oêcs zmućeme noge M 9	s-r ^ -ч
M / J V-w
Vsakomur posHušn a zaston;!
I KM feji^ i'ititf mi iShO in prcieli boste oa /aicnlitva, m цп imam v vseh	H I I 'Г
£y ^4**» deJelah, popolnoma zaslon, to iranko posktrtnto s pouiniin na-	M &J
vodilom, '"lami se bostv 'aliko nreprisu o neškodljivem in hitrem	ујУ ^СЧ
ufinkovaniu -red?tva!	^^
RUGUST ÎSerSto-WiSmersitoir!. »y?«Sssalss*str-	îlr. 5. ta
Jtigoslov. podružnica znane kemične tovarne iiče za iakojšnji nastop za nolranjo in pozneje zunanjo službo
ki je perfekten v srbobrvatski in nemški korespondenci Vpošlevah se bodo samo inteligentni, pridni, energični prosilci, čc le možno iz kemično-farmacevtske stroke. Mesto bo trajno po sposobnosti.
Pisma z zahtevo plače pod
»HAiMMONIA<s na Publicilas, d. d., Zagreb, Gundulićeva 11.
Parhunerijo
in druge kosmetične predmete prevzame v komisijsko prodajo brivec v večjem industrijskem kraju Slovenije. Na razpolago lokal z izložbo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Komisija« it. 2108.
spravite zopet v red s toplo kop«! (o, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek golf »v. Roka i» noge. Občutili bodete takoj pclaj-šanje, Vaie noge bodo kot preroiene. Sol »t. Roka za noge se dobiva v lekarnah in droge-rijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Č« bi jo kje ne bilo v zalogi, obrnite se nc zalogo : DrogcrSj« „Nada" V. Gabrič, Subotica-
Najboljše in najcenejše b češko
troko spadajoče po-
bcle in zelene steklenice ter vse v to _ _	trebčinše, dobavlja
INaznanjam,
vsem prijateljem in znancem, da sen prévu«!«
staro znano, na novo urejano
Energin-kina vino, Alga, .Magna. Juniper, »Franc-Jožefovo* grenčico, »Plenička« zdravil, čai, Gamma izdelke in esence za likerje dobite vedno v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Iz katerih se vidi. kako velike važnosti in koristi }e to olje za reio živine. To oI)c se dobi samo pri tvrdki: M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13.
]. Dne 28. januarja piše ekonom Ranko Vito-■Irović, Vladimirci, Srbija:
•Prosim vas, da mi pošljete tri ročke »Teža-kovega olja. po povzetju, za kar se Vam vnaprej Mhvaljujem. Prišel sera do prepričanja, da jc to •Ijc izredno dober lek, ki zelo dobro deluje.«
2.	Dne 31. januarja piše posestnik Josip Pori, Gui tau;.
• Prosim Vas. da mi pošljete eno ročko »Teža-koveg« olja«. Hvala vnaprej. Olje je zelo dobro И pitanje in za zdravje živine.«
3.	Dne 3. februarja piie posestnik Ivan Kle-•ovSek. Zabukovj«:
•Podpisani Va» prosim, da mi pošljete šc eno ročko Vašega olja za živino. Eno ročko sem žc potrošil z zelo dobrim uspehom.«
4.	3. lebruarja piše Fran Bartol. Sajovec:
•Ker sem imel z olietn, ki sem ga naročil dne
5. ianuatja l. I., zelo dobre uspehe, naročam s tem drugo kanto »Težakovega olja«,«
na Stari poti. Stregla bom z dobrimi pijačami in jedili. Priporočan: se cenj. gostom za obilen obisk.
Nežka Sa lam on
Širite »Slovenca"!
Ma (varne jie lu ncjboljte i.vetoAite deaar part
Po dolgi in mučni bolezni je naša ljubljena sestra, gospodična
reg'str. lacrugi t neomejeno zaveso v Cer.u, v novi Scstn pa!a&< na «оза:и ICruSia Petra ceste in Vctfnikove mccn
SALO A-KONTE 8TRACE - JOIJRNALK SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Stani«1 hranilcih vioe -Diu 85. «KUKKl.-. Obm»:;m (n«ra iis]ut>odnejiK. - Za hranMne vlc.^e lamii poloi reterv in hiS uatl 3IK)0 Slano* po«estniko» » vbïm Ivo I «. m t>r«nioi*4|'«m. —
Posojila na vknjižt^o. poroSivo ter
zastavo pci na uiKodneiSimi pogt>ji.
danes v 82. letu starosti mirno zaspala.
Pogreb sc bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. na evangt pališču v Ljubljani.
V Tržiču, dne 21. februarja 1930.
Charles Molilne, brat. Mary Jane Sehallatruber roj. Molin« Ann Mol i ne, sestri.
or Uudski posajiin'o ч Ceiju ne plat:«, o nobenega -rrnnesa davka
Mestni pogrebni zavod v LiuMjani
Ajdova m t» ил ri	Dm 4-—
Poienta zdrob . . . «	• 3'—
Koruzou činkv moka . „	n 2'75
Pšemčne ednotna mek* .	« 3"20
Rsxno^il bit. v9tb<> eiolinc «ti T." k f napre,
Pavel ђесЗс!, umetni talir. Jirornik. Gorenisko.
HUDI PO 1KHEONO UOODNiH CENAH
KNJIGOVEZNIC Sk
ЛЈООЗШУАМЗКЕ TISKARNE PBKJ
Ka Ta D«
▼ UUBUAifI COP1TARJKVA ULICA « IL NADSTROPJU
zaisd e lavo « tri ovib in koruzni h
prlporotE «vojo m I ti tre tp/nlkov solrn'nlknv in eprehaielnih iialir Poiiravtl» točno in solidno
ki so spremili-na poslednji poti našo drago
se toplo in iskreno vsem mamico
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekam ItO-VAC" aobavlja franko vsaka postaia po konkurenčnih cenah, samo ,1'.Нч»гчОМ generalno zastopstvo za Drav sko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
ii v fe "	jc zelo lep,
■H8 И g h ^jCTwpTg t da potre-
j	r)	I1', da
aparat. Obrnite sc takoj
na veletrgovino SI«
CCk l. Celje, in zahtevajte x dopisnico veliki ilustrirani cenik.
Nauči a kamera I*/, v» 001 Pili Srt. лорпа foln-kaniera e'.'tX« era Din CM, »У1Ј cm Din .175, s Ko tar Anarit Kii а1ош Din 790. Apta Stan.inrd <.';, tm in Ul* Novnat A* a >ВП1т« kamer* sa f lin '■ki »vitek ftx» cm Di' 570. Ocronina Isbirn vneli .eir.iknlij ia «ntaicK« pritx r» sa fo'owpor . ГЛпн UnJIgi. in ennik s rai tiinč чМкпт1 ла-teni. Kir ne o-1 S- varja. m sain«' ja al! тгв« denar. 1'aketi Гмп âwi pniiBine prosti.
Trgovski dom K. Slermecki, Celje 18
Dravska ^anovlr.r.
in ji deli cvetja na prezgodnji grob, nam žalostnim pa tolažilnih besed.
Še se zahvaljujemo vsem, ki nam s tihim sožaljem stoje ob strani v teli bridkih dneh, ko smo tako sami.
Sonrotî s hčerkami.
lovarna za » b t r i cn kam m ga me « v Libercti (ČSR) — išče
ea ljubljansko tržišče dobro vpeljanega in uglednega
ш mm
Ponudbe pod »M. K.« na upravništvo »Slovooc*

Ali še vedno kadite?
Ni kop rost. ki stane steklenica 56 Din, Vas takoj odvadi! Ta znesek si boste takoj prihranili, zato nikar ne odlu.šajte! Josip Lindič. Ljubljana, Ko-menskega 17.
Spodn:ešla?ersk3 Siudska oosoiiniea
v Mariboru
rteRistrovane zaarusa z neomeieno zavezi
Spreiema vlooc I Daie posoiils | izvršuje vse v denarne ftrokr «padaioče dosIc
Obrestu.e vloge po na višn obrestni men ter ne odtegne vlagate! ero геаШеде davka
Kapital se Vam podvoji v enem tetis
če «a naložite pri reii srebrodlakih lisic
s W
C ss

li*»li
si s	I c Š
v **	s te -
t» ©	.i S
js	s 2 %
s»	o 7? 5
k	I g
«i u	J »
ss S
An ~
llfi® Л;; .; : ■. ■ v,- ? ZAHTEVAJTE PROSPEKTE' IŠČEMO ZASTOPNIKE!
Splošno mizarstvo
Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa mizarska dela kot: stavbna, pohištvena in vsakovrstne prodajalniške opreme.
Solidno delo, nizke cene. Proračuni in načrti brezplačno.
Al.ïrink, Ljubljena
strojno mizarstvo, Linhartova ulica 8
T. lefon 2ХМЈ	Ti'lelon 2K56

46
chtporin» irs«
п*»гтог. hswntfrova c 19
dobroznana, najboljša in naicenejša tvrdkn za nakup ga!anteri|e, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo
Ц
Delniška družba pivovarne UNION LJUBLJANA
sporoča svojim cenienim odjemalcem, da irca vedno v zalogi črno

ki ie izvarjeno strogo na monakovski način, ter se priporoča za odjem.
»aeEgCKsai
Razglas
Občina Topolšica bo prodajala na javni dražbi v nedeljo, dne 2. marca 1930 ob 2 popoldne v občinski pisarni
šolsko poslople
in k istemu pripadajoče zemljišče ca. 10 000 m3. — Šola stoji ob cesti, v bližini drž. zdravilišča ter je od Šoštanja oddaljena 3 km. — Izklicna cena je 150.000 Din. — Podrobni pogoji so na vpogled v obč. pisarni.
Županstvo občine Topolšica.
Stojala za slkarie in risarje,
Umetniške, študrske, in šolske barvt. Сеиа-Lasur, Echt. P.çment, in Relietbarve га slikane Пг svilo, bar: un platno i. t 6. Paštete, tuše, silxarsko patno m čopiči vseh vrst v največji izbiri te pri tvrdki
ORIENT
d. i o. i.
LJUBLJANA
Dunaska ces a št. 14
iii
Irgovci in
Popoinoma varno naložite sv© j denar v
v L ubrani, r. z. z o. z. na Mik ošičev cest po ee hote!» »Un:on«, Hranilne v ofie se obrestu.eio
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog. kateri znaša circa po odsiotka obresti, se ne odtegne vlagatehem. Varnost nudno astna pa ača. nadpoiovica demie hoteia »Umona«. hiše in zemnišča Kredi • v lekočem računu Posoiiia proti poroštvu, vkmižb na posestva itd Denar se na'oži 'ahko iud' oo ooétnib položnicah.
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN BOVERI
PODRUŽNICA LJUBLJANA
Izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
Oglejte si v Vašem interesu ogromne po nudbe na
LSPSKEM POMLADNEM WLESEJMI)
t. <io 0 шагса ИШ
Veliki tehnični sejem in gradbeni vele-
sejein od 2. do 12 marca. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga
od 2. dn (i marca Industrija in veleprodaja Vas tu pričakuje! Razstavijalcev jc okrog 10 000 iz 21 lezel! Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu
SIC61I
LJUBLJANA
Telefon 2925
OajtxiljSth «veluvulb dUHinh v vel I It i izl'in trlo poceni Naumv«jSi modeli ulroAkih vo-tjčko» oil pripriiKleuii «tli UH ;llne|4«i_ff. In 1ЦГнЛц| ro/.i^kl » л«1||Ц1 Ve^ mi» ni k 4iv»lnih «Iroje» na)-lnvnjSili modelov. deli in pneuuiHltku Ceniki frmiko. Prodni» im obroke „Tribuna" F. B L., to-'trii« dvokole- m nlroSkth vu/.iCku« LIUHIJANA, I	KarlovHkb cesta SL 4
Gledališka ul. 8 Шшк
îlsaîîPOFs^E îrgnoske knHgs, SSrace, smaqe, notezz, Smbar.ie, os^emaizrce knjižice, bloke, zoezhe i. ». d.

KHiSnrj po skrajno ugodn h ccnah5
K;. tfebeioS - -na sSrssbns?
AKTON JANEŽIČ
Knjigoveznica in črtalnlca trgovskih knllg.
Centralne kurjave - vodovode
Inženir Gustav Zemanek & Co
družba z o. i.
liubl'ana. Knaîi eva ulica št. 10. - Telefon 2621
ÏRIT0R1V
varuje pred mro7om in se odlikuie po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
«
galoše in čevlje za sneg ker ni boljših.
il
Zadružna! Ciospodiorsicoi foaiilco
Br/ojavni nnstov: Gospobanka
fzvriiii|p vse vrste hnnPnih po^lof pod na |U|{o lneiš'mi p»K"li — Glavno In naivef,]e coatui.stvo » Sloveniji za pr ntmo 1»г»пт.
o« rairudne loterijo.
V L|ulîljam (Miklošičevo cesta IO)
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,00110(10'—
vloge nad 480 milijonov dinarjev
Podružnice!
Bled - CeHe - Diakovo - Koteule Krani - Maribor Noi/i Sad - Sombor - Split • Sibenik
Telefon «t 2057. ?470 In 2979
Prodaja obveznic 7®/« drl. :n»»»t, pusujll* ter 2'/|*/i »oin<- iidAkod-Bine In »seb vrel vreflrosinib pnptriev ludi na obroke pod ugodnimi pogoji.
Z-л Jutf<iBlovanbki> tiskar nt. « Ljutdjaui Kuril i et
izdajatelj I «au Uakwtee,
Urednik tranc tLremtai,