Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 30 lir TRST, nedelja 19. junija 1960 Leto XVI - Št. 147 (4610) Krvava noč v Tokiu Tisti, ki so prisostvovali zadnjim dogodkom v japonski prestolnici, vedo povedati strašne stvari. Grozna je bila noč od 15. do 16. junija: tuljenje siren, požari, kri. Sedem ur so rešilni avtomobili neprestano vozili med bolnišnico in trgom pred parlamentom, od koder so odvažali na stotine ranjenih. Policijski kamioni so goreli. Množica pa se je v teh sedmih urah predala naravnost blazni bojevitosti. Karkoli ji je prišlo pod roke, je u-porabila za orožje: opeko, kamnite kocke, kamenje, palice. Pri tem pa so ljudje drug drugemu pomagali in si trgali srajce, da obvežejo rane tovarišu. Končno so vsi krvavi, tako da se že več ne razume, kdo je ranjen in kdo ne. V nekem trenutku vsa množica utihne in obstane na mestu kot ukopana. S tem počasti spomin dekleta, ki je padlo kot žrtev policijskega nasilja. Toda policija napada s solzilni-mi bombami in udriha s svojimi palicami vsakogar, ki ga doseže. Ce koga močno udarijo, da se zruši na tla, ga potem še naprej tepejo. Neki dopisnik evropskih listov piše, da je hotel nekemu takemu nesrečniku pomagati, toda ta je imel že razbito glavo. S tem, da je zakričal, da je časnikar, se je dopisnik komaj rešil pred udarci policajev, ki so se zatem u-smerili proti nekemu dekletu. Napad policije je trajal deset minut in na cesti je obležalo tri sto ranjencev. študentje demonstranti pa ne popustijo. Pet ali šest tisoč jih je, prišli so s treh univerz: Today, Mei-gi in Suo. Demonstranti so pričeli ob 18. uri z napadom na močna lesena vrata na obeh straneh parlamenta. Policaji so postavili kamione, da bi tako cesto zaprli. Toda študentom se je posrečilo priti mimo in medtem ko za njimi gorijo kamioni, nataknejo študentje na vrata vrvi in vsi skupaj vlečejo. Vrata popustijo; prvi val študentov vdre na dvorišče parlamenta, kjer se spopade s policijo, oboroženo z dolgimi palicami. Pod udarci puškinih kopit obleži mrtva neka 23-letna študentka, hčerka nekega univerzitetnega profesorja, študentje pobesnijo: oborožijo se z opeko, s kamni, drogovi zastav postanejo sulice, asfalt je odlepljen s ceste — na policijo se usuie strašna toča. Marsikateri policaj i-. ma okrvavljen obraz. Kordon policije popušča in se umika pred nezadržnim pritiskom kakih tisoč študentov, ki so v prvi vrsti. Drugi, ki so za njimi, komaj čakajo, da jih zamenjajo, toda stranska vrata parlamenta so ozka in težko je priti na dvorišče. Verige ob cestah, ki sicer zadržujejo pešce, da ne stopijo s pločnikov, so nenadoma strgane in študentje jih uporabijo kot orožje. Prav tako so jim za orožje šibe grmičevja s svojimi o-stnmi listi, s katerimi u-darjajo policaje po obrazih. Zrušijo in polomijo se tudi cestne svetilke in kose litega železa mečejo študentje v policaje. Policijski agentje se še u-mdkajo, s seboj pa vlečejo kakih 30 ranjenih študentov, ki so jih aretirali. Protinapad policije ob 19.15 se konča brez uspeha in policija se mora znova u-makniti, medtem ko pritiska za njo brezštevilna kolona razjarjenih študentov. Sedaj je demonstrantov že nad 10.000, njihovo napredovanje je nezadržna Osvojijo sl še drugih kamionov in dva °kl°]^ na avtomobila, ki jih Pre_ vrnejo in zažgejo. V bližini Da je še 4000 rezerv- nih policajev, ki še ne posežejo v spopad. Med demonstracijo se dvakrat ulije ploha, ki pa besa študentov ne more pogasiti. Okrog 21. ure se eden od voditeljev demonstracije na dvorišču parlamenta povzpne na streho kamiona ter daje izjavo za časnikarje. «Imamo 400 ranjenih in eno mrtvo. Treba jih je maščevati, toda najprej molite za padlo. Časnikarji, snemite čelado in molite tudi vi!» (Tudi časnikarji nosijo čelade, kakršne imajo motociklisti, da lahko brez hujših nevarnosti od blizu sledijo demonstracijam.) Policaji ostanejo mirni, toda pokriti. «Odkrijte se,» kričijo študentje. Ko mine minuta molka, zapoj o vsi študentje Internacionalo. Pred glavnih vhodom v parlament, kjer bi Eisenho-wer vstopil, če bi prišel v Tokio, demonstranti še naprej oblegajo policaje, ki sc se zaščitili z barikado trinajstih kamionov. Toda čez kamione Jeti na policaje kamenje in drugo. Neki študent se z veliko vrvjo približa nekemu kar mionu. Vrv priveže na vozilo, nakar začno tisoči rok vrv vleči. Kamion se začne premikati, najprej počasi, potem hitreje. Vrzel v barikadi je odprta. Druge kamione zažgo. Policija nastopi s protipožarnimi napravami, toda študentje skrbe, da se ogenj ne pogasi. Policija začne metati protipožarne bombe. Ko se gost dim razkadi. se vidi, da so študentje odvlekli še drugih šest kamionov, ki začno tudi goreti. Opolnoči je gibanje študentov že popolnoma prosto. Zmagali so. Policijske sile so se zabarikadirale znotraj parlamenta. Pridejo še drugi policaji in se uvrstijo precej daleč od 3 ali 4 tisoč študentov, ki so se utaborili na trgu okrog gorečih kamionov. Toda ob eni in četrt policija nenadoma brezobzirno napade s stotinami solzilnih bomb. Ob dveh zjutraj je trg zapuščen in policaji skušajo pogasiti plamene, ki uničujejo njihove kamione, študentje odhajajo po ulicah praznega Tokia Ob 5. uri zjutraj je rezultat takšen: trije mrtvi (vsi trije študentje), ranjenih 386 policajev in 495 študentov. Med ranjenimi Je tudi 10 japonskih časnikarjev in nekateri med njimi so težko ranjeni. Neki evropski dopisnik je dejal, da je za časa svojega novinarstva videl že dosti demonstracij in tudi kako revolucijo in državni udar, toda nikoli še ni videl tako krvave noči. Demonstracije pa s tem niso končane, študentje hočejo doseči padec Kiši j e-ve vlade Pred parlamentom, ki sedaj ni zabarikadiran, je množica vedno večja. Postavili so oltar za Kambo Mišiko, ubito študentko, in za njena dva tovariša. Množica obmetava psovkami policaje, ki so razvrščeni znotraj vrtov parlamenta. Sedaj so samo psovke, toda vsak trenutek lahko sledi kaj drugega. Proti centru se pomikajo kolone demonstrantov, ki sedaj niso samo študenti, in vsi prepevajo internacionalo. Neki sindikalni voditelj izjavlja nekemu evropskemu časnikarju: «Na študente smo lahko ponosni, toda delavci bodo morali napraviti še več. Vso noč sem pošiljal brzolavke pokrajinskim federacijam. Jutri bodo vsi japonski delavci nar padli parlament in Kiši bo moral podati ostavko ali pa bo moral skleniti, naj Ei-senhower ne pride na Japonsko.« Pet ur pozneje je bil Eisenhowerjev obisk zares odpovedan. Paviljon A: električni gospodinjski aparati, oprema za bare, hotele, urade, radio TV in plastične snovi. Paviljon B: IX. mednarodna razstava lesa, na kateri sodelujejo Avstrija, Jugoslavija, SA in nekatere afriške države. Paviljon C: razstava tržaškega obrtništva. Področje AB: bar. Področje B: paviljon Stook in stolp Dalmine, ob paviljonu B je razstavljen rezan jugoslovanski les in športni predmeti. Palača narodov: v pritličju Jugoslavija, Brazilija, Nemčija in Avstrija, v prvem in drugem nadstropju vse ostale države, ki sodelujejo na velesejmu. Področje E: kioski s tipičnimi vini in drugimi pijačami. Paviljon F: v pritličju težka mehanika, motonavtika, elektrotehnika; v prvem nadstropju III. razstava pohištva in opreme za moderen dom. Paviljon D: v pritličju tekstil, oblačila; v prvem nadstropju pa razstava deželne uprave Sicilije. PALAČA NARODOV področje E . gastronomski PARK GASTRONOMSKI PARK /PODROČJE. B Li i ir iH m menil p Al/. B PODROČJE AB PAV. C URADI ■ PAV. F PODROČJE D SEJNA DVORANA ■ PAV.CRDA , PAV. FINMARE PAV. D POSEBNE RAZSTAVE Danes bodo ob prisotnosti podtajnika predsedstva vlade poslanca Folebija svečano otvorili letošnji mednarodni velesejem, ki bo odprt dva tedna. Otvoritvena svečanost bo v sejni dvorani novo zgrajenega paviljona F ob 10. uri, za občinstvo pa bo velesejem odprt že ob 9. uri. Velesejem je letos zabeležil pomembno sodelovanje držav, saj je na velesejmu prisotnih 28 držav, med katerimi 13 z uradnimi razstavami. Jutrišnji dan je posvečen Jugoslaviji Položaj na Japonskem je bil tudi včeraj ves dan napet Ameriško-japonska pogodba ratificirana po določilih o avtomatični veljavnosti Socialistična stranka Japonske izjavlja, da ratifikacije pogodbe ne priznava - Predstavnik organizacije Zengakuren poudarja, da se bo prava borba proti vladi šele pričela TOKIO, 18. — Ko je japonska vlada uvidela, da bo nemogoče v zgornji zbornici načeti debato o ameriško-ja-ponski pogodbi, se je odločila ter dala predsedniku zgornje zbornice Curugeju Macungu objaviti, da je vlada sklenila ratificirati omenjeno pogodbo z avtomatičnim postopkom. Po posebnih ustavnih določilih namreč lahko postane kaka pogodba, ki jo je sprejela spodnja zbornica, mesec dni pozneje veljavna, tudi če je zgornja zbornica v - ' ' tem času še ni odobrila. S sedanjo pogodbo preneha veljati vojaška pogodba, ki je bila sklenjena 8. septembra 1951. Takoj po avtomatični ratifikaciji pogodbe je ministrski predsednik Kiši sklical v svojo rezidenco vse ministre na posebno sejo. Kmalu po polnoči je japonska vlada izdala poročilo, ki med drugim pravi, da si morata vlada in japonsko ljudstvo čestitati, ko vidita, da je parlament odobril ja-ponsko-ameriško pogodbo o varnosti. Poročilo pravi nadalje, da hoče japonska vlada pospeševati svetovni mir. Zaradi tega je podpisala pogodbo o varnosti z ZDA v prepričanju, da je ta pogodba najboljše sredstvo, da se omenjeni cilj doseže. «Toda komunistične sile, nadaljuje poročilo, so skušale s pritiskom posredovati na Japonsko, da bi preprečile, da bi pogodba stopila v veljavo.« Vlada ponovno poudarja, pravi poročilo, da predstavljajo radikalni elementi, ki so organizirali nemire proti pogodbi, samo slabotno manjšino japonskega naroda in še ta Jt pod vplivom mednarodnega komunizma. Vlada je prepričana, da velika večina japonskega ljudstva razume smisel te pogodbe in ji je naklonjena. Vlada zagotavlja japonskemu narodu, da bo pogodba, ki je bila ratificirana, pripomogla. da se prepreči vojna in ohrani mir na svetu. Dogodki zadnjih dni in tudi današnjega pa delajo to poročilo nekoliko smešno. Centralni komite socialistične stranke je izdal poročilo, kjer izjavlja, da ratifikacije pogodbe sploh ne priznava. Socialisti poudarjajo, da so samo poslanci večine odobrili pogodbo. Razen tega da so bile pravice opozicijskih strank okrnjene, ko je vla- Američan: «Naša zuna-nja politika mora sloneti na solidnih stebrih!« da ukazala, da v samih zbornicah nastopajo policijski agentje in sodrga, tako da so pri sklepanju bili navzoči samo vladni poslanci. Poročilo še zatrjuje, da pogodba krši japonsko ustavo ter listino OZN, ker ima tako SZ kot LR Kitajsko za hipotetična sovražnika Japonske. Predstavnik državnega tajništva ZDA je takoj po sporočilu o ratifikaciji japon-sko-ameriške pogodbe izjavil, da je ta ratifikacija nov dokaz prijateljstva med o-bema deželama. menta prej, ko njihovi nasprotniki ter zaprli vhod v dvorano. Senatorji večine so uvideli, da jim ne kaže drugega, kot da se umaknejo. Tedaj je prišlo do sklepa vlade, ki je omenjen v začetku, da namreč debate sploh ne bo in oa se ratifikacija prepusti avtomatičnemu postopku. Demonstrantom so se pridružili tudi uslužbenci pošte in telekomunikacij, kar je povzirčilo občuten zastoj pri pošti, telegrafu in telefonu. Japonsko-ameriška pogodba o varnosti in sodelovanju, katere veljava je določena na deset let, obvezuje obe državi, da z mirnimi sredstvi rešita kakršen koli mednarodni spor, v katerega bi lahko bili zapleteni, tako da mir, mednarodna varnost in pravičnost ne bodo v nevarnosti. Pogodba pa določa tudi, da smejo ZDA uporabljati naprave in oporišča na Japonskem za svoje kopne, zračne in pomorske sile. Sedaj je na Japonskem 65.000 ameriških vojakov letalstva in mornarice. Socialistični parlamentarci so vplivali na študente, da so se vzdržali vseh ostrejših nastopov. Toda ob 22.45 je prišlo do neke demonstracije pred osrednjim sedežem policije. V spopadih so policaji začeli streljati v zrak. Baje pa je bilo nekaj študentov ranjenih. Študentje, ki so do polnoči «oblegali» parlament, so se zbrali pred uradno rezi- denco ministrskega predsednika Kišija. Sklenili so, da ostanejo tamkaj vso noč, tako da Kiši ne bo mogel oditi iz palače. Neki predstavnik organizacije Zengakuren je časnikarjem izjavil: «Boj, pravi boj, se bo pričel šele jutri.« Pri tem ni nič pojasnil, kako si to zamišlja. Dejal je še, da je pozval vse študente, naj ostanejo na svojih mestih. O-krog ene ure po polnoči je bdil v mestu skoraj popoln mir, samo pred parlamentom in pred Kišijevo rezidenco je bilo okrog 10 000 študentov. Ministrski predsedniK Kiši, ki je bil pravzaprav jetnik študentov, ki so obkolili njegovo uradno rezidenco, se je vrnil v svojo zasebno hišo v Napei-dai ob 6. uri 19. junija (kar odgovarja 22. uri 18. junija po srednjeevropskem času). Študentje so najprej sklenili, da se re umaknejo od Kišijeve uradne rezidence dokler ne odstopi. Toda malo pred 6. uro 19. junija so začeli odhajati. Socialdemokratska stranka je objavila izjavo, s katero zahteva razpust parlamenta ter splošne volitve, da se tako postavi japonsko - ameriška pogodba pred razsodbo ljudstva. Socialdemokratska stranka zahteva tudi sestanek voditeljev treh največjih japonskih strank (li-beraldemokratske, socialistične in socialdemokratske), da bi se tako premagala kriza, v katero je zašlo delo samega parlamenta. Tudi obe levičarski skupini, ki sta organizirali demonstracije zadnjih dni («Ljudski svet proti odobritvi pogodbe« ter sindikalna organizacija «Sohyo»), sta objavili izjavo, s katero zatrjujeta, da nameravata nadaljevati boj za odstop Kišija in za razpust parla- menta. V Tokiu se je na poziv #sveta proti japonsko-ameri-ški pogodbi o varnosti« zbralo na desettisoče delavcev. Okrog 13. ure je mimo parlamenta korakalo nad 40 tisoč demonstrantov in njihovo število je stalno naraščalo. Kmalu je znašalo število množice okrog parlamenta 150.000 do 200.000 ljudi. Policija je mobiliziralu okrog 6000 mož. Agenti so se zabarikadirali v parlamentu. Študentje in delavci so z demonstracijami hoteli doseči padec Kišijeve vlade in razpust parlamenta, da bi tako preprečili ratifikacijo japonsko-ameriške pogodbe. Socialistični parlamentarci so zasedli hodnike parla- K iV SSf (V Predsednika Naser in Josip Broz - Tito med včerajšnjim obiskom y Kopm ZA MOTO HJ b MOSCHiON TRST, O. V ORODNIH STROJEV 1. - 16. oktobra 1960 PROSTOR MILANSKEM VELESEJMU Informacije: UCIMU MILAN - Ul. Palestro 22, tel. 700-167, 700-353 Aktualni portreti HENRY ALLEG znani alžirski pisatelj in Klavni urednik lista «A1-ger Republicainu, katerega je francosko vojaško sodišče v Alžiru skupno s še nekaterimi drugimi alžirskimi voditelji, obsodilo na 10 let strogega zapora. V znak protesta so obtoženci in njihovi odvetniki med razpravo molčali. Prof. H1DEKI YUKAW \ japonski Nobelov nagrajenec za fiziko I. 1949, ki se je skupno z bivšim predsednikom tokijske univerze prof. Shige-rujem Nambaru udeležil protiameriških demon, stracij po tokijskih ulicah in podprl resolucijo, ki zahteva razveljavljenje ia-ponsko-ameriške pogodbe in odstop ministrskega predsednika Kišija. PATRICE LUMUMBA vodja Narodnega gibanja Belgijskega Konga bo po vsej verjetnosti prvi predsednik nove neodvisne afriške države. Lumumba vodi sedaj posvetovanja za sestavo koalicijske vlade. Na nedavnih volitvah je Lumumbova stranka dobila večino glasov in poslanskih mest v prvi poslanski zbornici. Sedem dni v svetu Japonska ANA PAUKER znana tudi kot »Romunska La Passionaria«, ki je bila nekaj časa po vojni tudi romunski zunanji minister, naj bi po vesteh iz Londona umrla v Bukarešti zaradi srčne kapi. Iz romunskih virov vesti niso potrdili in tudi ne zanikali. Iz '0-munske politične in partijske pozornice je izginila leta 1952 zaradi »odklona«. Najbolj pomembni dogodki tega tedna so bili ta teden pač na Daljnem vzhodu. V članku na uvodnem mestu podajamo zunanjo sliko nekaterih dogodkov v japonski prestolnici. Kakor so bili vzroki teh dogoditov velikanski tako so tudi njih učinki že doslej velikanski. Ni mar lenkost, če mora predsednik ZDA v zadnjem hipu opustiti namen, da pride na obisk v državo, kamor je hotel po vsej sili priti, da-si se je že prej pokazalo, da njegov obisk ni zaželen. Dogodki na Japonskem pa niso usmerjeni samo proti prihodu Eisenhotverja na Japonsko; če bi šlo samo za to, potem bi lahko bilo na Japonskem že vse mirno. Toda borba japonskega demokratičnega prebivalstva je n-smerjena tudi proti sami vladi in njenemu predsedniku Kišiju. Demonstranti zahtevajo danes nepopustljivo njegov odstop. Padec Kišija pa bi pomenil še en udarec a-meriški politiki; približno tak udarec — toda mnogo hujši — kot je bila odstranitev Singmanrija v Južni Koreji in Menderesa v Turčiji. Mnogo zadrege kaže sedaj zatrjevanje ameriškega predsednika, da so dogodki na Japonskem samo posledica hujskanja in rovarjenja emednarod-nega komunizma». Vsakega demokratičnega gibanja, vsakega čustva odpora proti vključevanju držav v tuj vojni aparat, vsakega nezadovoljstva s politiko, ki jo vodi kaka vlada — vsega tega res ni mogoče kar tako hitro proglasiti za uspeh mednarodnega komunizma. In ni neznana stvar, da na Japonskem prav komunizem ni posebno močna sila. Sedanja ameriška zunanja politika doživlja močne kritike tudi v domači deželi, kar ni in ne more biti nič čudnega. Američanom samim, zlasti opoziciji, ne more biti všeč, če doživlja ameriški prestiž tako hude udarce, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Ne prav dobri svetovalci Eisenhotverja bodo mogoče začeli razumeti, da ni mogoče tujim deželam vedno vsiljevati lastno voljo. Mogoče se bodo naučili upoštevati, da so v državah tudi o pozicije, ki dostikrat niso naklonjene vsemu, kar počnejo ZDA. Zlasti bo moralo postati ameriškim politikom končno jasno, da bo mnogim državam čedalje manj všeč ne preveč prijetna vloga ameriškega oporišča. Posebej Japoncem pa ne bo šlo tako kmalu iz spomina, da so morali biti leta 194 S ob končani vojni «poskusni zajci» za učinek atomske bombe. In dasi je bila tista bomba tedaj oholo opozorilo komu drugemu, morajo vendar tisoči Japoncev še danes čutiti grozne posledice Hiro-šime; in čutijo jih še njihovi otroci, rojeni tudi petnajst let po strašnem dnevu. Želeti bi bilo samo, da bi končno vsi ti dogodki privedli odgovorne ljudi do pametnega razmišljanja, po katerem bi se vse tako uredilo, da bi se predvsem ohranil mir. Razorožitvcna konferenca Med tem si pa v Ženevi prizadevajo, da bi kako okrepili mir s tem, da bi našli način za razorožitev. Stvari gredo težko naprej, ko pa se predstavniki držav Vzhoda in Zahoda ne morejo dostikrat niti sporazumeti o tem, o čem naj razpravljajo. Pri tem ne manjka očitkov zahodnih predstavnikov vzhodnim in narobe. Vendar je že samo dejstvo, da se razgovori vendar vodijo, le nekoliko spodbudno; zlasti pa še zato, ker se od časa do časa le pokaže na eni in drugi strani nekaj volje za upoštevanje nasprotnih predlogov. Upati je, da odhod Eatona v ZDA — dejal je, da odhaja le za nekaj dni — ne bo vzrok za razhod konference. Naser pri Titu In medtem ko delo uveli- kihy> za ureditev odnosov v svetu ni vedno uspešno, poudarjajo tudi male države izven obeh blokov svojo vlogo pri naporih za ohranitev miru. S tega gledišča je treba presojati tudi sestanek predsednika Tita s predsednikom Naserjem v teh dneh v Jugoslaviji. Obe državi sta izven blokov in obedve hočeta sodelovati z vsemi, ki so res za mir in ki spoštujejo njuno neodinsnost. Sestanki voditeljev teh samostojnih držav imajo lahko samo ugodne posledice. De Gaulle in Alžirija Predsednik de Gaulle je v govoru po televiziji še enkrat poudaril, da si bodo Alžirci z volitvami sami izbrali svojo usodo. Istočasno je povabil voditelje voditelje alžirskega odporniškega gibanja v Pariz na razgovor. Ni pa dal nikakih jamstev za osebe ki bi prišle v Pariz, in njegove besede kažejo bolj na voljo prisiljevanja k predaji kot pa na željo po pogajanjih. Tudi prav sedanji proces proti alžirskim odpornikom ne kaže, da je de Gaulle glede alžirskega vprašanja dovolj spremenil svoje stališče. Pretekli teden je bil bolj reven na pomembnejših političnih dogodkih tudi zato, ker je bil pretekli četrtek praznik in je tudi parlamentarno življenje prenehalo že v sredo ter se bo nadalje- TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa. TRST - Rit/st Grumu la št. B-l - Teletnn 37-004 Ul. C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RA RPRESENTA SOC. A R. L della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37-940, 28-352 UVOZ I exporl import splošna Trgovska koper Teliegram: Splošna Koper — Telefon: 100 P.O.B. 71 Jugoslavija IZVOZ-UVOZ vseh artiklov po tržaškem sporazumu — Izvoz: drv, vseh vrst lesa in lesnih izdelkov, goveje živine, konj in mesnih izdelkov, perutnine, jajc m vseh kmetijskih proizvodov. — Uvoz: vseh artiklov široke potrošnje, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala, tehnične opreme in potrebščine za obrtnike. Medel fu, 10. 1 unija 1060 Radio Trst A JOSEPHINE BAKER znana črnska pevka in subretka je bila te dni aretirana v Montrealu pod obtožbo tihotapstva. Proti visoki kavciji je bila sicer kmalu izpuščena in uro potem je že nastopila v nekem nočnem lokalu s svojim programom. Bakerjeva živi stalno v Franciji. Znana Je tudij po tem, da je posinovila, deset otrok različnih narodov in plemen. 8.00 Koledar; 8.30 Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 12.16 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 ’ Trio «Los Panchos«; 15.20 «Jam session«, razmo-trivanja o jazzu; 15.40 Kvintet «Vatroslav Lisinski«; 16.00 Stravinski: «Vojaška zgodba«; 16.30 Orkestra Mela-chrino in Mantovani; 17.00 Plesna čajanka; 17.40 Operne arije in dueti; 18.00 Ted Heafh igra Richarda Rod-gersa; 18.30 Slovenske zborovske pesmi; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.00 Šport; 20.30 Melodije iz filmov in revij; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: aSemjon Jakovljevič Nadson« 21.25 Koncert v jazzu; 22.00 Nedelja v športu- 22.10 Boccherini: Godalni kvartet; 22.35 Motivi C. Por-terja in I- Berlina; 23.00 Buddy Bregman in njegov orkester; 23.30 Do polnoči v ritmu. Trst 7.15 Oddaja za kmete; 9.30 Danes na športnih igriščih; 11.00 Helmut Zacharias in njegov orkester; 14.30 «E1 Campanon«; 20.10 Kronike in rezultati športnih prireditev. 7.15 Jutranja glasba; 8.00 »Domače novice«; 8.05 Kmetijska oddaja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro- 9.00 Reportaža: «Boj proti suši«; 9.15 Zabavni zvoki- 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe; 11.00 »Popotovanje«; 11.15 Nedeljski koncert: Rossini, Beethoven, Brahms, gkerjanc; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Zunanjepolitični pregled; 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba jio željah; 15.10 Pisan spored zabavne glasbe; 16,00 Prenos RL; 19 00 Orkester RTV Ljubljana; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Nedelja v športu; 22 40 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Oddaja za kmete; 11.15 Otvoritev tržaškega velesejma; 11.45 Sopranistka M. Be-negas in pianist V. Sciamma-rella; 12.10 Pojo Guareschi, Guidi, Torrielli; 13.30 «Mali klub«; 14.15 Poje Luciano Virgili; 14.30 Operne skladbe; Cherubini, Paisiello, Mozart; 15.00 Konec nacizma; 15.15 Orkestralna glasba; 16.30 Radijska drama A. L. Meneghinijeve; mS.O.S.«; 17.00 Koncert s sodelovanjem pianista P. Spade; 18.30 A. Tro-vajoli pri klavirju: 1-8.45 Panorama starih in novih programov; 19.30 Športni dnevnik; 20.00 Cha-cha-cha in ka-lipco; 21.00 Revija «Kvar-tet»; 21.55 XXV. spev Dantejevega «Raja»: 22.15 Te- denski pregled aktualnosti; 22.45 Koncert Rimskega tria. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Tedenski program, nato glasba za praznični dan; 13.40 »Piace-volissimo«; 15.00 »H diseobo-lo»; 16.00 »Tranzistor« s C. Manzonijem; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Flešite z nami; 20.30 Štiri pesmi iščejo glasbe; 21.45 Nedelja v športu; 22.45 Fantazija motivov. III. program 16.15 Skladbe A. F. Bon-portija in E. F. dalTAbaca; 16.45 Za radio prevedena dela; 17.40 Skladbe R. Schumanna; 18.30 Italijansko slovstvo- 19.00 Dve Schubertovi skladbi; 19.15 v biblioteki; 19.45 Svobodni poklici v Italiji; 20.00 Vsakovečerni koncert: Prokofjev, Lalo; 21.30 Rossinijeva opera »Otello«. Slovenija 8.00 Mladinska radijska l-gra- 8.55 Jz albuma otroških pesmi, 9.10 Z vedro glasbo v novi teden; 10.C0 Se pomnite, tovariši... Jože Ambrožič: V begunjskih zaporih; 10.30 Dve simfonični pesnitvi; 11.00 Radi jih poslušate; 11.30 Nace Grom. S-10461 med Ljubljano in Koprom; 13.15 Obvestila ih zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.00 Zlet Bratstva m Enotnosti v Novem mestu; 16.00 Melodije za vas!; 17.00 Pol valo v poslanski zbornici jutri, v senatu pa šele pojutrišnjem. Na dnevnem redu v parlamentu so v glavnem diskusije v zvezi s proračuni raznih ministrstev. V notranjem življenju se je pozornost političnih krogov v glavnem sukala okrog treh stvari: zakonski predlog PSI o spremembi sedanjega zakona o pokrajinskih upravnih volitvah, ki temelji na večinskem sistemu, in glede katerega socialisti zahtevajo, da se ga spremeni v propor-cionalističnem smislu. O tem socialističnem predlogu, ki ga podpirajo vse druge stranke, razen KD (v kateri so mnenja deljena), bo poslanska zbornica začela razpravo prihodnji petek. Da bi se letošnje pokrajinske volitve mogle vršiti po proporcionalnem sistemu, bi morali socialistič- ure z orkestrom Alfred Scholz; 17.30 «Po svetnih tratah«; 18.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Skice iz življenja Richarda Wagnerja; 21.10 Njihovih i-men nismo pozabili; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek. Ital. televizija 9.45 Kmetijstvo v Italiji; 10,15 Kmetijska oddaja; 15.25 Letni telovadni nastop; 15.45 XI festival cvetja v Salso-maggiore; 16.45 Prenos športnega dogodka in športne vesti- 17 30 TV-za mladino: «Praznični dan«; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Film: «Garii-Garu«; 20.10 Teden aktualnosti; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 IV. nadaljevanje Fieldingove-ga «Toma Jonesa«; 22.15 »Takšni, kakršni smo«; 22.50 Nedelja v športu. PONEDELJEK, 20. «. 1960. 13.30 TV-šola: Francoščina, Računstvo, Telovadba; 17.00 TV za mladino; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Rimski sprehodi; 19.35 Delavec ob prostem času; 20.05 TV-šport; 20.30 TV-dnevnik; 21.30 Tro-dejanka G. Govija: «1. Gua-stavino e Passalaqua», ob koncu TV-dnevnik. Jug. televizija Beograd 10.30 Film za mladino; 11.00 Kmetijska oddaja; Ljubljana 15.00 Zaključna prireditev VII. zleta »Bratstva in enotnosti«; 16.30 Prenos iz Novega mesta; Beograd 20.00 TV-dnevnik; 20.20 Kulturna panorama; Zagreb 20.30 Reportaža o Slavonski Požegi; 20.50 Zabavna oddaja; 21.20 Glasbeni program: «Nocoj naši gostje«; Beograd 22.00 Zanimivi dogodki doma in po svetu. PONEDELJEK, 20. 6. 1960. Beograd 18.00 «Družina in dom«; 18.30 Vzroki potresov v Agadiru in Cilu; 20.00 TV-dnevnik; 20.20 Tedenski športni pregled. Zagreb 20 30 Ob 15-letnici Jadran-filma; Beograd 21.00 Razgovor z filmskimi amaterji; 21.40 Celovečerni film; »Tolpa iz La-vender Hilla«. (Nadaljevanje na 8. strani) BAZZANELLA U. TRST Ul. F. Venezian 5, tel. 24-197 Zastopnik: VERMOREL, najstarejša hiša za namakalne naprave (spric pompe) na svetu BORLETTI, šivalni stroji brez konkurence — 25 let garancije — plačevanje tudi v 30 mesečnih obrokih. Velika izbira rabljenih 'n popravljenih šivalnih strojev vseh znamk od 5000 lir dalje. VSE ZA VINO IN ZA KLET TRŽAŠKI MEDNARODNI .VZORČNI VELESEJEM OD 19. JUNIJA DO 3. JUUJA 1960 RAZSTAVA MEHANIKE IN LADIJSKE MEHANIKE IX. MEDNARODNA RAZSTAVA LESA III. RAZSTAVA SODOBNE STANOVANJSKE OPREME I. RAZSTAVA MOTONAVTIKE 22. junija; Y. mednarodni dan lesa 24. - 25. junija: Nacionalno zasedanje o načrtovanju proizvodnje in prodaje. 25. junija: III. mednarodno zasedanje o pohištvu. 29. junija - 2. julija: Državni festival kinematografskega in televizijskega reklamnega filma. Državno zborovanje o kinematografski in televizijski reklami. POPUST NA ŽELEZNICAH Stomello daje vrednost vašemu denarju 125 cc MOC .........;........................ 7 HP HITROST................................ 100 km na uro PORABA BENCINA......................... 2,2 1 na 100 km j ZMOGLJIVOST V VZPONU................... 37 odst. ' _ ------------------------------------- MOTO GUZZI CREIHASCOLI Ul. Fabio Severo 18 - Tel. 38-903 - TRST TAKOJŠNJA IZROČITEV IZKLJUČNI ZASTOPNIK ZA TRST TRANSADRIA d. d. lMPOR7-EXPORT TRST- Sedež: lil. Cicerone H, II Telaton: Ul. Cicerone 30214 Scnto liBgnnmi HB-715 vseh vrst lesa trdih goriv /n strojev za tesno industrijo MOTOM 4« CCM zastopnik: LIR 97.000.-- IZREDNA CENA ZA JUGOSLAVIJO MOTO GILERA MOTOM ITAL1ANA PRITIKLINE in nadomestni deli za vse moto rje DOBA v r. ZA MOTORJE MOSCHJON & FR1SOK1 Z N 1 7 A N E CENE TRST, O. Valdirlvo Jb in Ul. XXX. Ottobre 11 Tet. 2J-475 ITALIJANSKA Diru A I A Ekskluzivna zastopstva nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst, Ul .S. Lazzaro 23-11, Tel. 28 449, 31-996 KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenan vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne AGR1A VVERKE SIRI STRA (VENEZIA) Stroji in razne potrebščine za tovarne obutve Razstavljali bomo nase proizvode na BEOGRAJSKEM VELESEJMU Tvrdka LORENZI TL« s Lazzaro 17 in mehanična delavnica v Ul. S. Francesco 58 Izvaža: ISO moto, EW 175 c., PARILLA 125 c., Parilla 250 c., Alpino, Ducatti 98 šport, ter Lambrete in Vespe — rabljeni in generalno popravljeni od 60.000.— lir dalje. — Pelje čez mejo v Sežano MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebianca, vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO. otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne INTERMERCATOR TRST Ulica Cicerone 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU rav hočete Ni človeka, ki bi natanko poznal Brookljnn, kajti potrebno bi bilo vse življenje, da bi se spoznal v tem presnetem mestu. Ca/kam na cestno železnico. Blizu stoji neki velikan in prvikrat je, da mi je prišel pred oči, Zdaj, razumete, je že videti divji; vidim, da se ga je dobro nasrkal, a da ga lahko prenaša; govori še prisebno in pri hoji ga kar dobro nese. Nameril se je k nekemu majhnemu možicu, ki stoji tam, in ga vpraša: «Kako se je treba peljati na osemnajsto avenijo in na 67. cesto?« To vprašuje. «Je j! To ste me ujeli, šef,» pravi mali. «Sam še nisem dolgo tukaj. Kje bi naj bilo že nekaj let imamo v site venskem prevodu delo OZRI SE PROTI DOMU, ANGEL, ki ga je napisal ameriški pisatelj THOMAS VVOLFE. Ko je Wolfe leta 1938 umrl, mu je bilo komaj 38 let, pa vendar ga prištevajo med največje ameriške prozaike tega stoletja. Za omenjenim romanom je napisal še drugi roman O C ASU IN REKI. Ob smrti sta ostala še dva neizdelana romana PAJČEVINA IN SKALA (izšel 1939) in NE MOREŠ SE VRNITI DOMOV (izšel 1940). Napisal je tudi zbirko novel OD SMRTI DO JUTRA in e-sej ZGODBA ROMANA. Vsi štirje WoIIovi romani predstavljajo pravzaprav obsežno avtobiogralijo. Flatbushu?« zaprav hočete zunaj v Ben-sonhurstu? Cesto in hišno številko menim!« Vprašal sem ga to, razumete, ker sem si mislil, da mu bom morda lahko pomagal, če mi pove naslov. «Oh,» pravi. »Nikogar ne iščem. Nikogar ne poznam tam zunaj.« «Zakaj se potem peljete tja?« vprašam. «Oh,» pravi. «rad bi si enkrat ogledal Bensonhurst. lignja mi ime, razumete, Beri-sonhurst zveni tako lepo in ■radi tega sem mislil: pe- em se tja in si ga ogle* dam.« * E # ■ ■ «Kaj mi neki tvezite?« vprašam. «Lahko me imate radi!« Razumete, mislil sem, mi hoče dečko nekaj natvesti. «Nak,» pravi. «Govorim resnico. Rad se vozim oko-in si ogledujem kraje s tako prijetnimi nazivi. Sploh zelo rad odim v najrazličnejša predmestja,« pravi. «Toda,» pravim, «kako ste neki vedeli za takšen kraj; niste o njem še nikoli slišali?« «Oh, imam načrt,« pravi. «Načrt?» pravim. «Gotovo,» pravi, nimam načrt, na katerem so; vsi ti kraji. Ce nekaj takole, zvem, ga imam vedno pri sebi.« In glej vraga! Res ga je privlekel iz žepa. Resnično ga je imel. Resnico je govoril, imel je veliko skico te- ga to? Zunaj v vpraša mali. «Nak!» pravi veliki. ((Zunaj v Bensonhurstu. Nisem še bil tam. Kako se pride tja?« «Jej,» pravi mali in se praska po glavi. Razumete, lahko je bilo opaziti, da ničesar ne ve. »To ste me ujeli, šef,« pravi. «Nisem še slišal o tem. Ali ve kdo od vas?« ke obrne k meni. «Gotovo,» pravim. «Zunaj v Bensonhurstu je. Vstopite v ekspres za četrto avenijo in se peljite do 15. ceste; tam prestopite v lokalni vlak za Sed Bach in se peljete do osemnajste avenije in do 63. ceste, potem greste peš ob štirih blokih navzdol. To je vse,« sem rekel. ((Pojdite no!« se vtakne nekdo vmes, ki ga nisem videl. Neki pametnjakovič, razumete. «Kaj neki govorite?« pravi. «Motite se — Jaz vam povem, kako se boste peljali,« pravi velikemu. «Na 36. cesti prestopite na linijo West End,» mu pripoveduje, «nato se peljite do New U-trechta na šestnajsti aveniji in potem greste dva bloka tja in štiri navzgor in ste tam.« No, razumete, takle pametnjakovič! «0 seve!« pravim. «Kdo vam je neki to povedal?« Dečko me je ujezil, ker je hotel biti tako pameten. «Koliko časa pa stanujete tu?« ga vprašam. «Stalno,» pravi. «Rojen sem v Williarnsburgu in vam lahko pripovedujem stvari o tem mestu, ki jih n:ste še slišali.« «Res?» pravim. «Res!» pravi. «No, potem že lahko pripovedujete stvari o tem mestu, o katerih tudi drugače nihče ni slišal. Najbrž si jih izmislite zvečer, preden greste spat, tako kot izrezujejo papirnate lutke ali kaj podobnega,« pravim. »O seve,« pravi. #Gotovo ste brihten, kaj?« «Ah, ne da bi vedel,« pravim. ((Doslej ptiči moje glave se še niso zamenjali z Lincolnovim spomenikom. Toda klepetuljo že poznam, če jo zagledam pred seboj,« pravim. «Tako?» pravi. «Zelo brib ten, kaj? No, tako brihtni niste, da bi vas ne kdo ne kega dne razmazal po gobcu. Tako brihtni niste,« pravi. No, moj vlak je prav te- daj pripeljal, sicer bi takole še eno pritegn mu To- da ko sem videl svoj vlak, sem samo še rekel: prav, vi prepirljivec! Zal mi e, da vas ne morem posne- le, mati. Toda še vas bom srečal in, če hočete, upam, zu raj na pokopališču.« Tako In velikemu, ki je ves^ čas stal zraven, pravim: »Pojdi- te z menoj!« Pozneje v vin ku ga vprašani; «Kam prav presnetega mesta z vsemi različnimi predeli na njej Canarsie im East New York Flatbush, Bensonhurst. South Brooklyn, Heigts, Bay Ridge, Greenpoint — vsi ti predeli so stali pravilno na načrtu. »Ste že mnogo obhodili?« ga vprašam. «Gotovo,» pravi. «Precej. Ravno sinoči sem bil doli Red Hooku,» pravi. »Vraga! Red Hook!« pra-im. «Kaj ste neki tam počeli?« «Oh,» pravi, «ne v,eliko. Malo sem tekal naokrog. Bil em v nekaj krčmah in ' sem' pil. Toda največ sem letal okrog.« ((Preprosto letal naokrog?« vprašam. «Gotovo,» pravi. «Da Di si stvar ogledal, razumete?« «Kam ste neki šli?« poizvedujem dalje. «Oh,» pravi, »kako se kraj imenuje, ne vem, toda pot sem na mojem načrtu zlahka našel. Sel sem čez veliko polje, kjer ni nobenih hiš. toda na drugi strani sem lahko videl lepo razsvetljene parnike. Iztovarjali so. Tako sem torej šel čez polja proti ladjam.« pravi. «Gotovo,» pravim. «Vem, kje ste bili. Bili ste doli na Erie BasinU.« «Da,» pravi, »nekaj takega je bilo. Parnike so iztovarjali. 'L velikimi žerjavi in dvigali. In nekaj ladij je stalo v suhem doku. Vse je bilo razsvetljeno in tako sem torej šel tja,« pravi. «In kaj ste potem napravili?« vprašam. «Oh, ne mnogo,« pravi. «Cez nekaj časa sem se spet vinil čez polje in bil nato nekaj krčmah, kjer sem p., ., «In ni bilo tam nič nove- j niti,« pravim. «Utonete samo - tam, kjer je voda, na oceanu.« ga?« vprašam. «Na.k, ne veliko,« pravi. »V neki krčmi so bili dečki pijani in so hoteli narediti malo hrupa. Pa so jih vrgli ven. Eden od pijancev je hc-tel spet priti noter, t.oda bradati je zgrabil za palico od baseballa in jo potegnil izpod, točilne mize. In dečko se je potuhnil,« pravi «Vraga,» pravim. «Red Hooklu »Gotovo.« pravi. «Se že ujema, tam sem bil.» »No, bolje je, če ne hodite več tja,« pravim. «Raje ne več!» «Zakaj?» vpraša. «Kaj naj bi bilo tam narobe?« «Eh,» pravim, «ravno tak prostor je, kamor se ne hodi. Tak lep prostor, kamor človek raje ne gre. To je vse.« «Zakaj?» vpraša. »Zakaj neki?« Vraga! Kaj naj počnem s človekom, ki je tako bedast? Vidim, kako brez pomena bi bilo, če bi mu kaj pojasnjeval. Saj ni ničesar uvidel. In tako mu samo pravim: «Tam se lahko izgubiš, to je vse.« ((Izgubiš?« vpraša. «Nak, ne bi se izgubil. Saj imam vendar načrt pri sebi. Načrt? V Red Hooku? Eh! Tako je torej začel . dečko znova in me spraševal v vseh mogočih oblikah —: Kako velik je Brook.yn, če se povsod znajdem in kako dolgo bi trajalo, da bi se človek znašel v tem mestu. »Poslušajte,« pravim. »To misel si takoj izbijte iz glave. ±srooklyna ne boste niko-1; prav spoznali. V sto letih ne! Vse svo.ie življenje sem preživel tu in še ne poznam vsega, kar je tu, kako boste neki vi spoznali celo mesto, če niti tukaj ne stanujete?« «Mhm,» pravi. «Toda jaz i-mam načrt. Potem je vendar laže!« »Z načrtom ali pa brez načrta,« pravim. «Brooklyna ne morete spoznati z nobenim načrtom.)) »Znate plavati?« me nenadoma vpraša. Kar tako. Vraga! Takole mimogrede, razumete, sem vendarle uvidel, da je bil dečko nekako vsekan. Seveda, pošteno se ga je napil, toda imel je tak nor odsev v očeh, ki mi ni ugajal. Torej; «Znate plavati?« vprašuje. »Gotovo,« pravim. «Vi ne?« «Kaj bi pravzaprav storili, če bi videli, da se kak človek utaplja?« me vpraša dečko. «Kaj bi storil? Hm! Skočil bi za njim in ga potegnil ven,« pravim. »To bi storil.« «Ste kdaj videli človeka, ki se utaplja?« vpraša. «Gotovo,» pravim. «Dvakrat. Obakrat na Coney Islandu. Dečka sta si upala predaleč ven in nista znala dovolj dobro plavati. Tako sta utonila, preden jima je mogel kdo priti na pomoč.# «Kaj bo z ljudmi, ki so tule zunaj utonili?« vpraša. «Kje utonili?« vprašam. «Tu zunaj v Brooklynu.» «Ne vem, kaj s tem mislite,« pravim. »Se nikoli nisem o kom slišal da bi bil tukaj v Brooklynu utonil, Kvečjemu v kaki kadi. Saj v Brooklvnu ne morete ut.o- »Utoniti,« pravi dečko in strmi v svoj načrt. »Utoniti,« pravi. Zdaj sem opazil, da je bil resnično nor. Imel je tako bebast izraz v očeh, če je nekoga pogledal. In niti vedeti ne moreš, česa je tak človek zmožen. In tako sem ko je vlak obstal, izstopil, čeprav ni bila moja postaja, da bi počakal na naslednji vlak. «Torej na svidenje, šef,« pravim. «Ne jemljite tega tako resno!« «Utoniti,» pravi »Utoniti.« In je strmel v svoj načrt. Vraga! Qd tistega časa sem tisočkrat mislil na dečka in se spraševal, kaj je bilo z njim. Pelje se ven v Bensonhurst, ker mu ugaja ime. Teka ponoči okrog po Red Hooku in škili v svoj načrt! Vpraša me, koliko ljudi sem videl utopljenih tu v Brook-lynu! In kako dolgo bi kdo potreboval, da bi vse zvedel, kar se da vedeti o Brook-lynu! Vraga! Ta je bil cepec! In kljub temu se sprašujem, kako se mu je vse izteklo. Ali mu je kdo prebil možganski predal ali pa še zmerom teka naokrog po mestu s svojim načrtom. Ubogi dečko! In kljub vsemu, vam rečem, se moram smejati, če se nanj spomnim Najbrž je medtem uvidel, da gotovo ne bo tako doigo živel, da bi spoznal ves Brooklyn. Da bi človek spoznal Brooklyn. potrebuje vse življenje. In še tedaj ne bi poznal vsega. Razstava, na kateri sodeluje 33 držav, bo vse do srede oktobra privabljala v beneške Vrtove ljubitelje umetnosti z vsega sveta S precejšnjim zunanjim sijajem se je včeraj v Benetkah pričela razstava, na kateri bo v naslednjih dneh in mesecih zamrl ves nervozni vrvež in ljudje bodo prihajali kot v svetišče. V zbrani tišini se bodo lahko predali nememu dvogovoru z razstavljenimi umetninami. V njih se bodo lahko porajala različna čustva: od občudo- vanja in zadovoljstva do ne-volje in odklanjanja. Tako obiskovalci zadnjih bienal bodo na splošno verjetno u-godno presenečeni. Ne toliko zaradi kakih posebnih novosti in niti ne zaradi kakih odkritij umetnikov, ki ne bi bili poznavalcem že več ali manj znani. Pač pa bodo lahko priznali, da je letošnja bienala bolje urejena, tako da nucl obiskovalcu bolj zaokrožene enote. Na prejšnjih bienalah so se avtorji menjavali skoraj od slike do slike, od kipa do kipa. Letos pa bodo obiskovalci videli poleg dokaj zaokrožene razstave futurizma v vsaki nadaljnji dvorani samo po enega avtorja. V italijanskem paviljonu razstavljajo slikarji: Afro, Alberto Burri, Bruno Cassi-nari, Alfredo Chighine, Antonio Corpora, Pietro Dora-zio, Franco Francese, Renato Guttuso, Alberto Magnel-li, Mattia Moreni, Anton Mušič, Cesare Peverelli, Sergio Romiti, Pietro Sadun, Emilio Scanavino, Domenico Spino-sa, Emilio Vedova in Giuseppe Zigaina. Kiparji so: Pietro Consagra, Agenore Fabbri, Quinto Ghermandi, Berto Lardera, Leoncillo Leonardi, Luciano Minguzzi, Mirko, Augusto Perez in Francesco Somaini. Od italijanskih grafikov pa razstavljajo: Luciano De Vita, Giuseppe Guerreschi, Giovanni Korompay, Mino Maccari, Giustino Vaglieri in Renati Volpini. Vsak od njih ima na razstavi več del, tako da si je mogoče o njem ustvariti neko zaključeno sodbo. V osrednjem paviljonu pa je še nekaj retrospektivnih razstav: že prej nekoč smo omenili razstavo Lojza Špacapana. Retrospektivne razstave ?a imajo še Renato Birolli, Constantin Brancusi, Erič Mendelsohn in Kurt Schvvitters, medtem ko ima osebno razstavo Jean Fau-trier. V italijanskem paviljonu so nadalje nameščeni raz-stavljalci tistih držav, ki nimajo jastnega paviljona: Brazilije, Ceylona, Irana, Irske, Islandije, Liberije, Peruja in Portugalske. Tudi v nekaterih paviljonih posameznih držav je o-paziti, da organizatorjem razstav nj šlo več toliko za na-trpanost kot za prikaz nekaj umetnikov, ki jih bo o-biskovalec ob večjem številu del bolje spoznal. (V ju- Eden izmed paviljonov venezuelski — v beneški s veliki kompleks biena h Vrtovih, kjer se nahaja le goslovanskem paviljonu sta n. pr. samo slikar Lubarda in kipar Džamonja: prav tako sta samo po en slikar in kipar v avstrijskem paviljonu, Danska pa je sploh ves svoj novi paviljon prepustila Richardu Mortensenu.) O letošnji bienali bomo morali večkrat pisati, kajti nemogoče je - v članku ene številke kaj več povedati o tej impozantni razstavi. Vsem, ki se jim ne zdi preveč hoditi v Benetke, pa priporočamo. naj si gredo bie-nalo ogledat. Ne da bi se hoteli danes niti najmanj spuščati v ocenjevanje same. razstave, pa i,M,m,m,,,....................................................................11M nun mn I lil lil im im um min (Ml M nun mi ■ i im n i im n i ■ ■ ■ nn i ■ m.....Hlinim SLOVENSKI .VELIKI TEKST" IZ ZADNJE VOJNE Pojavil se je prvi del tetralogije Mišk Roman Nad hišo se več ne kadi v dveh knjigah je šele prvi del celotne tetralogije Za svetlimi obzorji Že več let smo brali napovedi, da bo Državna založba Slovenije izdala eno najobsežnejših del v slovenski književnosti, morda celo doslej najobsežnejši roman. Slišali in brali smo napoved, o tetralogiji, ki jo je pisal in pripravljal Miško Kranjec. Zdaj je prva knjiga, ali bolje rečeno, prvi roman tetralogije prišel na knjižni trg. Ker so tako velika dela tudi v svetovni književnosti redka, je treba ta pojav na slovenskem knjižnem trgu še posebej poudariti in povedati nekaj besed o delu in njegovem avtorju Mišku Kranjcu. O avtorju pravzaprav ne bi govorili, saj ga menda ni človeka, ki mu je pri srcu slovensko berilo, pa pisatelja ne bi poznal. O Mišku Kranjcu, tem plodovitem pripovedniku, dovolj govore njegova dela. Govore njegovi romani, ki so izšli pred vojno, pa tudi njegova povojna dela, v katerih je r skušal zajeti pro- Milan Nikolič je napisal roman «Špijon X poroča«, ki ga je režiser Fran-tišek Čap adaptiral za svoj novi film aIZ ZAPISKOV ŠPI.10NA X 25», ki ga snemajo za Triglav lil m. Mladega študenta filozofije, ki je med vojno postal vohun, igra Duško Janičijevič, njegova partnerica pa je Tamara Miletič. Od domačih igralcev nastopajo še Angelca Hlepee, Ivica Zupančič, Nikolu Simiča in drugi. — V filmu pa igra tudi Stane Starešinič, član SG iz Treta. Njegova vloga provokatorja povečuje napetost filmskega dogajanja. — Nemce igrajo nemški igralci Rolf Wanka, Kurt Linda, Albert Hehn in Milan von Kumare. Stevo Žigon (je Volksdeutscher Binder). — Film bodo pičdvajali na letošnjem fPruskem festivalu v Pulju blematiko našega današnjega časa. Priljubljenost Miška Kranjca pri slovenskih bralcih kaže veliko zanimanje za vsa njegova dela pri bralcih, saj je ta pisatelj že vsa zadnja leta med tistimi slovenskimi avtorji, po katerega delih naši bralci najrajši segajo. Z novim, morda najobsež-n*jšim delom v slovenski pripovedni literaturi, pa si bo Miško Kranjec samo še utrdil gvoj sloves. Miško Kranjec se je udeležil zadnje vojno kot partizan. In v jeseni 1944 se je na Štajerskem prvikrat srečal z legendarno XIV. divizijo, tki se je v februarju istega leta prebila iz Dolenjske na Štajersko in tu razplamtita ^osvobodilni boj. Že takrat se je avtorju rodila misel, da bi v romanu prikazal vsf nečloveške napore tega pohoda in seveda tudi vse Herojstvo slovenskega človeka v tistih usodnih dneh. Rodilg se mu je misel na roman, ki naj prikaže v umetniški podobi pot slavne partizanske divizije. Pisatelj «e je lotil 'študija gradiva, zapiskov, kronik in arhivov. Snov se mu je začela nabirati in tako je namesto enega romana nastala misel na daljše delo. Od nameravane ene same knjige, ki bi zajela in prikazala pot slavne enote na Štajersko in 'ki bi več ali manj nosila pečat dokumentarnosti, sp se avtorju rodile štiri knjige. Prva knjiga je zdaj izšla. Ima pa štiri dele in obsega dva zvezka, ki sta sama močno zajetni knjigi, saj obsegata skupaj 1200 (!) strani. Naslov romana je «Nad hišo se več ne kadi«. Skupni naslov celotnega dela pa je «Za svetlimi obzorji«. Prvi roman »Nad hišo se več ne kadi« zajema obdobje od poletja do konca leta 1943. To je čas, (k0 je bila slavna XIV. divizija ustanovljena, pa do borbe za Kočevje, ko je padei njen prvi komandant Bračič. V tem času je divizija začela svojo slavno pot. Kot na monumentalni freski se pred bralcem zvrste vsi pomembni dogodki tedanjega časa. Pisatelj o-pisuje zagatno vzdušje pred italijansko kapitulacijo; nato pa zmagoviti pohod partizanskih enht po vsej Dolenjski, znamenito borbo za Grčarice in nato za Turjak. Potem pa še dogodke ob nemški ofenzivi in slovite borbe za Grahovo, Velike Lašče in Kočevje. V okviru opisa teh zgodovinskih dogodkov spoznavamo ljudi, politične in vojaške funkcionarje osvobodilne borbe, belogardistične veljake in okupatorske oficirje, spoznavamo pa tudi navadne, preproste ljudi našega podeželja. Nekatere osebnosti so zgodovinsko verno prikazane, pri drugih pa si je pisatelj dovolil svobodnejše prikazovanje. Glavna oseba romana je študent Mitja, ob katerem stopajo v ospredje še delavec Lobnik in šivilja Martina na partizanski strani. Na belogardistični strani pa je osrednja osebnost kmet Ovsenik, poleg kopice resničnih oseb. ki jih pisatelj prikazuje. Vsi ti ljudje imajo svoje zgodbe, svoja prejšnja in nova doživetja. Usode vseh njih se prepletajo med seboj, oblikuje Pa jih čas in dogodki krvavega obračuna. Tako nam knjiga kaže na eni strani docela svojstven pogled na leta naše borbe, obenem pa u-sodo ljudi v tem spopadu. Knjiga je seveda izrazito pripovedna, tako rekoč natrpana z dogodki, in zato zanimivo branje. Pri vsem tem pa seveda tudi njene dokumentarne vrednosti ne moremo prezreti. Literarna kritika bo razčlenila pomen in značaj prvega romana tetralogije Miška Kranjca. Lahko pa že sedaj ugotovimo, da predstavlja prvi roman velikega dela nadvse pomemben dogodek, kakršnih zgodovina slovenske književnosti pozna le malo. Zato moramo izid tega najnovejšega dela Miška Kranjca vrednotiti tudi s te strani in izreči pisatelju še posebno priznanje za to, da se je lotil tega monumentalnega dela. Druga knjiga pisateljevega dela »Bele so bele vse poti« bo obsegala prikaz pohoda XIV. divizije na Štajersko v zimi ob začetku leta 1944. Že ta zunanji okvir, ki je sam po sebi dramatičen, bo predstavljal možnost za prikaz tragike številnih človeških usod. Naslednje knjige pa bodo obravnavale naslednja obdobja osvobodilnega boja. Obe knjigi prvega romana sta zdaj na 'knjižnem trgu. Naši ljudje bodo prav gotovo z velikim zanimanjem segli po tem delu. Želimo le, da bi pisatelj čimprej delo dokončal in tako omogočil izid celotnega monumentalnega leposlovnega dela iz najpomembnejšega obdobja slovenske zgodovine. Sl. Ru. Peter Lubarda lahko vendar poudarimo, kar se je v preteklih dneh, ko je bila razstava že odprta za časnikarje, kritike in posamezne umetnike, že zelo očitno pokazalo: tudi v u-metnosti med seboj zelo oddaljenih dežel se zelo izgublja tisto, kar bi moglo na prvi pogled dajati umetnini oznako pripadnosti. V japon- skem paviljonu ni dosti drugače kot v kakem evropskem in to, kat razstavlja Venezuela, bi lahko razstavila tudi marsikatera druga država. Seveda bi si lahko tudi posamezni evropski paviljoni kar zamenjali zunanji napis — toda nikakor ne z vzhodnimi evropskimi državami. Dušan Džamonja KOVINSKA SKULPTURA JESEN Giuseppe Zigaina MALI GENERAL PrBhoršlcT llnevnilc 19. junija 1960 NAJPOMEMBNEJŠA UMETNOSTNA RAZSTAVA LETOŠNJEGA LETA " Včeraj se je v Benetkah pričela XXX. mednarodna umetnostna bienala Pred poroko temnopoltega pevca Daviesa z lepo, mlečnobelo plavolasko Mag Britt Črni pevec je med najboljšimi ameriškimi igralci in izredna osebnost - V njega so bile po vrsti zaljubljene najlepše plavolase lepotice - Sammy je odločen borec za pravice črncev Poroke in ločitve med filmskimi igralci pravzaprav niso več bogve kako zanimive ter mora biti primer res izreden, da vzbudi med javnostjo tisto radovednost in zanimanje, ki si ju kronisti od svoje novice obetajo Vest, da bo na primer Anna Maria Pierangeli poročila že v kratkem italijanskega filmskega igralca Maurizia A-reno, je vzbudila med či-tatelji najbolj popularnih revij le toliko zanimanja, v kolikor gre za zaroko in poroko enega izmed tistih igralcev, katerim pripisujejo največje število »zaročenk* in ki so do sedaj uživali sloves nepremagljivega osvajalca ženskih src. Tudi bližnja ločitev poznane filmske igralke Vivien Leigh in Laurence Olivera ni imela v revijah tolikšnega odmeva, kot bi ga človek pričakoval. Mogoče je temu vzrok dejstvo, da sta oba danes tako slavna igralca svojo ločitev že večkrat napovedala, pa sta se v zadnjem času zopet pobotala, ali pa je treba iskati vzrok v popolnem pomanjkanju vsakršnih globljih čustev tako s strani Vivien, kot tudi s strani njenega moža, ki niti ne prikrivata, da sta živela že nekaj let skupaj samo zato, ker ju je vezalo skupno delo. Toda primer, o katerem vam hočemo tokrat govoriti, je brez dvoma zelo zanimiv, pa četudi gre za poroko filmske igralke in pevca. Vest o tej poroki je namreč vzbudila v tako «demokratičnih* deželah kot sta Amerika in Anglija, nekaj vsega obsojanja vrednih protestov, medtem ko pn nas teh protestov ne samo da nismo razumeli, temveč smo jih tudi odločno obsodili. Gre za poroko mlade filmske igralke May Britt in črnskega pevca Sammy Daviesa. May Britt v Italiji še kar dobro poznamo, medtem ko njen bodoči mož še zdaleka ni pri nas tako poznan, kot je poznan v Ameriki, kjer uživa sloves enega najboljših in tudi najbolje plačanih pevcev. Poroka je baje že sklenjena, le dan še ni bil določen, ker čaka May na listine o dokončni ločitvi od prvega moža, s katerim je pa živela le malo časa. May in Sammy sta skupno pripotovala v Anglijo, kjer se je Sammy spoznal z njeno družino in kjer je moral doživeti napade in celo protestno demonstracijo s strani angleških fašistov, ki so mu kričali: »črnec, vrni se v džunglo,* oziroma: «čmec, poberi se na drevo* itd. Protesti in žaljivke so Sammyja sicer zelo razburili in užalili, niso ga pa odvrnili od njegove namere, da poroči lepo May, ki je londonskim novinarjem izjavila: «Ljubim Sammy-ja in želim, da bi prišel že kmalu dan, ko bom njegova žena.* Sammy in May se pravzaprav ne poznata dolgo. Spoznala sta se na neki slavnostni večerji ter sta se takoj spoprijateljila. Sammyjevi prijatelji, ki so vedeli za njegovo naklonjenost do lepih plavolask, so bili prepričani, da gre le za navaden flirt, ki se bo že po nekaj dneh razblinil. Toda tokrat se je Sammy resnično zaljubil in tudi May ni skrivala svoje simpatije do pevca, ki sicer ni lep, vendar uživa med ženskim svetom veliko naklonjenost. Nobena tajnost ni na primer, da je bil Sammy velik prijatelj Ave Gard-ner. Takrat se je govorilo celo o ljubezni. To sta sicer oba zainteresirana odločno zanikala, vendar pa Ava še danes ne prikriva svojih simpatij do Sammy-ja in nekateri njem prijatelji vedo povedati, da je le malo manjkalo, da ni prišlo med njima do poroke. Druga velika Sammyjeva ljubezen je bila lepa filmska igralka Kirn Novak. •(lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllUlllllUlllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll |_______________________________________________Gospodarsko pomemben in turistično zanimiv____________________________| Starodaven način lova na tune ob zapadni o Mreža se vedno bolj dviga, tune vedno bolj besnijo in razbesnele skačejo iz vode - Šele sedaj so se morda zavedle, da gre za življenje Med turistične privlačnosti, ki imajo istočasno tudi globok gospodarski pomen za kraj kjer se le-te nahajajo je tudi lov na tune na zapadni Siciliji, bolj točno na obali ki gre od Trapanija do Maršale in na obalah Egadskih otokov, ki se nahajajo nekaj kilometrov pred Trapanijem, na odprtem Sredozemskem morju. Gospodarski pomen ima lov na tune za to deželo ker nudi s svojimi 10.000 nalovljenimi tunami na leto pravzaprav zaslužek tisočem ribičev in delavcev v konservni industriji, turističnega pa ker so merodajni forumi uvideli tudi tu možnost dobička in privlačnosti za goste s kontinenta in iz tujine. Ni vsakdanja stvar namreč videti lova na tune. Celotni lov na tune traja nekaj dni in le zadnjega pridejo turisti na posebej najetih čolnih v bližino lovišča ali kot jo tu imenujejo «tonnare». «Tonnara» je industrijsko podjetje, last v veliki večini primerov kakega podjetnika, kakšenkrat tudi kake ribiške zadruge, ki združuje nekaj desetin čolnov na vesla («barcarecci»), nekaj motornih čolnov, barak na kopnem kjer stanujejo v zimskih mesecih ribiči in skladišč za čolne in za posebne vrste mrež, katerih potrebujejo za lov na to ribo v zelo veliki množini. Tuna je riba, ki dosega včasih tudi po tri metre dolžine in nekaj stotov težine, tako da ena sama riba lahko napolni na stotine konserv-nih škatel tunine, ki je. mimogrede povedano, zelo okusno ribje meso. Tune lovijo z velikimi sredstvi na Atlantskem in Tihem oceanu ameriški, japonski, francoski in norveški ribiči in ti so seveda z množičnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, popolnoma modernizirali in izpremenili lov na to ribo. V Sredozemlju pa, kjer se lovišča na tu- ne nahajajo v glavnem ob zapadni obali Sicilije, ob Sardiniji in ob obalah Severne A-frike, pa lovijo v glavnem tune na starodavni način, sko-ro brtz razlik od tistega, s katerim so jih lovili pred nekaj tisočletji Feničani. ki so imeli prav v Drepanu, kjer stoji danes mesto Trapani, svojo bazo za lov na tune. In tradicija je ostala tako trdno zasidrana na tem skrajnem kraju otoka, da so še danes trapaneški ribiči zelo čislani na ostalih loviščih v Sredozemlju. Tune živijo v zimskih mesecih v globokih atlantskih vodah in le pomlad jih privede v zgornje plasti morja, pri čemer pa pričnejo iskati tiste vode, ki se njim najbolj prilegajo. In tako kot ptice selivke se pričnejo tune v velikih množinah seliti iz Atlantskega oceana skozi Gibraltar-sko ožino v Sredozemlje, do obal Sicilije, Sardinije in Tunizije. To se dogaja že od VELJAVEN OD 20. DO 26. JUNIJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Teden pripravlja prijet-| na presenečenja. Sreča vam bo mila. Predvidevajo se izpre-membe v vsakdanjem življenju. Vesel večer. Bik (od 21. 4 do @20. S.) Nezanimiva srečanja, za oddih bo še najboljši kino. Nepričakovano se bo položaj spremenil v vašo korist, kar bo imelo tudi finančne posledice. Dvojčka (od 21- 5. do 20. 6.) Oblaki nad sentimen-\ talnim področjem I se bodo razpršili. Vaše delo in vaš trud bosta poplačana. Vesti, ki vas bodo zanimale. Rak (od 21 «. do 22. 7.) Manjši spori, ki pa jih z dobro voljo in i s potrpežljivostjo lahko premostite. Izkoristiti morate vse možnosti, ki se vam nudijo. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Zaloga sreče bo razdeljena med vsem tednom, pa čeprav se ne bo zgodilo nič po- sebnega. Na vidiku je daljše potovanje. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Zaposleni boste na mnogih krajih, tako da se ne boste niti zavedli, kdaj bo minil čas. Zamudili boste neki sestanek. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Razpoloženje bo spremenljivo in ne boste preveč zadovoljni. Vendar bo neka dobra vest vse izpremenila. Telefonski pogovor. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) U-goden pričetek tedna in nasprotovanja boste premostili. Nekaj sporov na delovnem področju. Različne u-godne priložnosti. Strelec (od 22. 11 do 21. 12.) Čudno, toda prijetno srečanje. Nepričakovane zapreke vam bodo preprečile izvedbo načrta. Težave materialnega značaja. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Sentimentalni odnosi bodo umirjeni, pa čeprav se lahko pripeti kakšen prepirček. Odločen preokret za izboljšanje materialnega položaja. Vodnar (od 21. 1 do 19. 2.) Dnevi bodo polni nepredvidenih prijetnih stvari. Na delovnem področju vedno bolje. Zanimive vesti vas bodo razveselile. Ribi (od 28. 2. do 28. 3.) Pri ljubezenskih zadevah ni mogoče reči niti dobro niti slabo. Verjetne diskusije za stvari, ki imajo materialno podlago. POČILO JE TAM ) Doli. ne bi bilo slabo, če sr skočil jr POGLEDAT, KAJ SE GODI I ------------- PLATEN V soboto 4. junija smo imeli poroko v naši vasi. Poroči-5 la sta se 22-letna Elena Vogriči in 34-letni Renato Karjnifc iz" Trušnjega pri Preki. Mlademu paru želimo srečno in veselo zakonsko življenje. j (Auaal jevanje sledi J KRIŽANKA Vreme včeraj: maijvišja temperatura 27.5, naijinižja 20.2, ob 19. uri 25.8, zračni tlak 1021.9 narašča, veter 2 km jugovzhodni k, vlage 49 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 19. junija Julijana Sonce vzi‘de ob 4.15 in zatone ob 19.58 Dolžiina dneva 15.43. Luna vzide ob 1.41 in zatone ob 15.25. Jutri, PONEDELJEK. 20. Junija Nenad v Živahna sindikalna dejavnost Uspela enodnevna stavka v predilnici ,,Sv. Justa" Jutri stavka uslužbencev PTT - V ladjedelnici Felsze-gy vedno manj dela - Pogajanja za ureditev spora v dveh malih jeklarnah v industrijskem pristanišču sparazum od 1. oktobra 1959 in da se zaostanke izplača v višini 50 odst. Sklenili so, da se bodo pogajanja nadaljevala v četrtek. «>------- Prihod Piccardov očeta in sina Včeraj sta prispela iz Lau-sanne profesorja Auguste in ,Tacques Piccard, ki jima bodo jutri na županstvu podelili naslov častnega tržaškega meščana. Švicarska znanstvenika s;a gosta tržaške občine. Včeraj sta se udeležila coktaila, ki ga je njima na čast priredi! ravnatelj tržaške podružnice USIS. Zvečer pa sta se v Avditoriju udeležila malega pomorskega festivala. Ob tej priliki je župan dr. Franzil prejel brzojavko ameriškega tajnika za vojno mor- Včeraj so stavkali usiužben-benci predilnice Sv. Justa v žaveljskem industrijskem pristanišču. Stavke so se udeležili vsi delavci m delavke brez izjeme. V ponedeljek bo prišlo na uradu za delo do napovedanega sestanka, na katerem bodo skušali urediti sindikalni spor. * # * Jutri bodo tudi Trstu stavkali uslužbenci pošte, telegrafa in državnega telefona. Stavko so v vsedržavnem ckviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, z izjemo državnega telefona, katerega sindikat CISL k stavki ni pristopil. Na našem področju zanima ta stavka okoli 1000 uslužbencev, # * * Danes bo skupščina uslužbencev podjetja ORION, na kateri bodo sindikalni predstavniki poročali o razvoju položaja in o rezultatih pogajanj, ki so jih imeli v preteklih dneh. Skupščina bo ob 10. uri na sedežu v Ul. Duca d’Aosta. # * # V petek so razppravjjali na uradu za delo o položaju v podjetju Felszegy, kjer traja že dalj časa sindikalno gibanje, saj delavci ne delajo nadur. Ravnateljstvo je zagotovilo, da ne bodo odpustili stalno zaposlenih delavcev in da bodo ti delavci do oktobra opravljali nekatera dela v notranjosti ladjedelnice. Prihodnjo soboto bode nam; rec v ladjedelnici splavili drugi del 28 tisoč-tonske tovorne ladje, ki jo grade v dveh kosih ter so prvega splavili že ored nekaj meseci. S splavitvijo 'tega dela bo ostalo splavišče ladjedelnice prazno. # # # Včeraj so se na združenju industrijcev nadaljevala pogajanja za znižanje delovnega urnika v obeh manjših jeklarnah, ki obratujejo v žaveljskem industrijskem pri; stanišču. Podjetji sta pristali na znižanje urnika in predlagata, da se izplačajo zaostanki v višini 30 odst. S tem predlogom se sindikaini predstavniki niso mogli zadovoljiti in so predlagali, da velja ........................................... Izpred kazenskega sodišča Oprostitev vozača Acegata obtoženega nenamernega umora Vozač avtoparka ni jemal bencina iz tovornjaka - Nadaljevanje razprave proti tihotapcem narico, ki želi Tržačanom obilo uspeha ob otvoritvi velesejma ter hvali ladjedelnice, ki so zgradile batiskaf «T.'ieste», s katerim je dosegel prof. Piccard tako važne uspehe za zi anost. Župan r.e je državnemu tajniku zahvalil z brzojavko. Počastitev žrtev v Rižarni Ob 16. obletnici začetka delovanja zloglasnih peči v Rižarni pri Sv. Soboti, kjer je umrlo na tisoče meščanov antifašistov, bo žalna proslava junakov, ki so dali svoja življenja za svobodo in ki jo priredi ANPI. Komemoracija bo danes v Rižarni ob 10.30. Govorili bodo Arturo Calabria, Dario Mezgec in Giovanni Po-stotgna. Tiskovna konferenca dunajskega župana Časnikarjem je obrazložil pomen razstave posvečene mestu Dunaju, ki so jo priredili letos na velesejmu Dunajski župan Jonas je včeraj popoldne novinarjem obraziožil pomen razstave posvečene Dunaju, ki je v zadnjem nadstropju v Palači narodov na velesejmu. Zupan je orisal velike napore, ki jih je moralo napraviti dunajsko prebivalstvo, da so obnovili porušeni Dunaj. Med vojno je bilo porušenih sto tisoč stanovanj, odstraniti so morali tri milijone kubičnih metrov ruševin. Obnova ie zato postavljala zapletena tehnična in socialna vprašanja, saj je bilo treba rešiti stanovanisko knzo v korist vsega prebivals-.va. Posebno vprašanje je predstavljala vključitev modernih zgradb v stari Dunaj, ki nikakor ni smel izgubiti svojega značaja. Obnoviti pa je bilo tudi treba pom :mbna kulturna poslopja kot katedralo sv. Stefana, parlament, Opero, gledališče itd. Razstava je razdeijera na 6 oddelkov in v glavnem z lepimi fotografijami in delno tudi z modeli prikazuje, kaj je dunajska občina naredila za izgradnjo novih upravnih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiMimmniiiummiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii Dramatično trčenje vozil v MiramarsRem drevoredu Motorist se je rešil s skokom na tla, ko se je znašel med avtomobilom in tramvajem Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Ballarin, je včeraj sodilo 27-letnemu Giu-seppu Boscolu iz Lonjerske ceste 16, ki je bil obtožen nenamernega umora. Sodniki so menili, da ni mogoče dokazati obtoženčeve krivde in so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Bilo je 25. oktobra predlanskega leta, okoli pol osmih zvečer, ko se je pripetila nesreča, ki je terjala življenje 57-letnega delavca Luigia Bar-ba, iz Ul. Bellosguardo 8. Bo-seolo je vozil avtobus št. 27 mestnega podjetja Acegat ter je bil namenjen proti Brolet-tu. S postajališča na Trgu Sv. Jakoba je krenil počasi in ko je privozil do Ul. S. Marco, je zavil polagoma na levo. Vse priče so potrdile, da je avtobus vozil na ovinku približno 3 km. na uro. Zgodilo pa se je vseeno, da je padel pod sprednje desno Včeraj zjutraj se je dogodil na Miramarskem drevoredu dramatičen incident med manjšim avtomobilom, motorjem in tramvajem. Okoli 8. ure je uradnik Paolo Beche-meci, star 26 let, stanujoč v Ul. Navali 8, sedel v svoj avto, ki je bil parkiran poleg železniške postaje nasproti U-ice Degli Steiia. Šofer je nameraval odp“pljaii proti središču mesta. Komaj je začel obračati vozilo, se je zaletel v zadnji levi -jel avta motor, ki ga je vozil fotoreporter Enrico Fernandelli, star 21 let, iz Ulice Ruggero Manna 17. V trenutku, ko se je vse to dogajalo, je prispel tramvaj štev. 6, ki ga je vozit Masamo Barducci star 40 let, iz Ulice Mauroner 10. Barducci ju se ni posrečilo, da bi zavrl svoje vozilo. S piednjim delom tramvaja je zagrabil avto ter ga povlekel naprej za kakih 10 metrov. V tistih dramatičnih trenutkih se je Fernandellijev motor znašel med avtom in tram- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI ML TELEFON 93 808 IN 94-038 Poštni predal 569 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelheo I-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo prt upravi. NAROČNINA Mesečna «80 lir — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, cele elna «900 Mr Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljrtta letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Z«:ožniStvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ; \DIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1. tel. 21-928, tekoči račuri pri Komunalni banki v Ljubljana «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat V___________________-____S vajem Ko je Fernandelli sprevidel svoj brezupni položaj, je odskočil z motorja ter se vrgel po tleh. Pobil se je le laže. Potrjeni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na zadnji seji odobril 14 sklepov krajevnih ustanov. Med odobrenimi sklepi so naslednji: Tržaška občina: dovoljenje za opravljanje nadurnega dela občinskih uradnikov, obnovitev najemne pogodbe za poslopje v Križu, oddaja v najem občinskega skladišča v Ul. Lazzaretto Vecchio, stroški za reprezentanco, prispevek slepcem, prispevki raznim društvom in združenjem, vzdrževalna dela v termični centrali v Domu izseljencev. Pokrajina: stroški za poto- vanje nekaga odbornika, ki je šel proučevat metode zatiranja ponarejenih živil, in prispevek za krožno kolesarsko dirko. Občina Devin - Nabrežina: izmenjava jusarskih zemljišč. Občina Zgonik: nagrada ob 3. razstavi Isejmu) goveje živine. Občina Milje: dopolnilna pogodba za uslužbence občinskega podjetja ACNA. Pomni.ška kolonija delovnih invalidov Vsedržavno združenje delovnih invalidov sporoča, da bo tudi letos sprejelo v svojo počitniško kolonijo v Mužcu (Moggio Udinese) v izmen* po tri tedne otroke članov, rojene med 1. julije.n 1946 in 30. junijem 1948. Bivanje v koloniji je brezplačno V kolikor bodo dopuščal* finančne možnosti, bodo sprejeli brezplačno v kolonijo tudi člane, ki žive v slabih gmov-nih razmerah in ki so res potrebni počitka in okrepčila. Bivanje v koloniji bo trajalo za člane 10 dni. Združenie poziva člane, nai ne vlagaio prošenj, če ne žive v omejenih razmerah. Prošnje se vladajo na sedežu združenja v Ulici D„c» d’Aosta 12 vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure, in sicer najkasneje do 30. junija, kclo omenjeni Barbo in težko vozilo je šlo čez njega, tako, da je po eni uri iz-d.hnil. Kako se je mogla zgoditi v takih okoliščinah tano strahovita nesreča? Neka priča je nekako pojasnila ves potek dogodka. Barbo je prečkal ulico pred avtobusom; prišel je že varno do pločnika, toda ko je dvignil nogo, da bi stopil nanj, se je opotekel in se zvrnil naravnost pred avtobusno desno kolo. Slabost, kozarček preveč? Nihče tega ne ve. Odgovor na to vprašanje je nesel pokojnik s seboj v grob. Šofer ga ni mogel videti, ker je imel krmilo na levi strani. Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 27-letni Gior-gio Taucer iz Ul. Rossetti 20. Obtožili so ga, da je ukradel najmanj 341 litrov bencina iz rezervoarja kamiona, ki pripada avtoparku vladnega komisariata. Te predstopke naj hi bil obtoženec izvršil med januarjem in oktobrom lanskega leta. Taucer je bil obtožen, da je ponaredil svinčeni pečat pri rezervoarju, zato da bi se izognii posledicam svojega protizakonitega delovanja. Slednji prekršek so ugotovili, ali vsaj tako so menili, 20. avgusta lanskega leta. Vse te obtožbe proti Tau-cerju pa so bile zelo krhke. Celo državni tožilec jim ni priznal posebne verodostojnosti ter je zahteval, da obtoženca oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Taucerjeva obramba pa je prešla v odločen napad proti obtožbi. Posrečilo se ji je dokazati, da je Taucerjev kamion porabil mnogo bencina, ker je bil najslabši izmed vseh, ki so jih imeli v avtoparku. Nadalje je zadovoljivo osvetlila vse okoliščine v zvezi s ponareditvijo svinčenega pečata, tako da je sodišče oprostilo obtoženca, češ da ni zagrešil pripisanih mu dejanj. Včeraj se je nadaljevala razprava proti obtožencem tihotapstva z alkoholom in s fluorescentnimi cevmi. Sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je zaslišalo še eno pričo v zvezi s tihotapstvom alkohola, nato pa vrsto prič glede cevi. V glavnem je šlo za izpovedi ljudi, ki so sodelovali pri prevažanju blaga in skoraj nihče ni vedel povedati kaj novega, kar bi o-svetlilo celotno zadevo. Razprava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Zjutraj ob 9.30 bo spregovoril državni tožilec. Nadzornik monopola o novih vrstah cigaret Višji nadzornik tržaškega sedeža državnega monopola dr. Maroni je včeraj dopoldne predstavil novinarjem dve novi vrsti cigaret. Gre za «Na-ziorali esportazione filtro«, ri so jih ustvarili, ker večina kadilcev vedno bolj posega po cigaretah s filtrom in ker do sedaj ni bilo cenejše vrste cigaret s filtrom. Zavojček teh cigaret stane 230 lir. Med boljšo vrsto cigaret pa spada nova vrsta «MEC», ki je imenovana po Skupnem evropskem tržišču in ki naj služi za uveljavitev italijanskih cigaret v Evropi. Zavojček stane 300 lir. Dr. Maroni je tudi izjavil, da se je v Trstu prodalo v finančnem 1958-59. leta 461.467 kg tobaka in tobačnih izdelkov v vrednosti 4 milijarde 440 milijonov lir in da tihotapstvo ne vpliva v večji meri na priv dajo. Obvestilo INCA obrtnikom Obrtniki, katerim so ukinili možnost plačevanja prostovoljnih prispevkov se lahko o-brnejo na Vsedržavni zvezni skrbstveni zavod (INCA) v Ulici Zonta 2, ki bo poskrbel, da lahko ponovno pričnejo plačevati prispevke. Vsedržavni zavarovalni zavod (INPS) je namreč pristal na to, da lahko ločeno obstajata dve pokojnini, in sicer na podlagi prostovoljnih in obveznih prispevkov. Vsa ta pomoč INCA je brezplačna. centrov, za rešitev prometnih vprašanj, gradnjo stanovanjskih hiš, gradnje za mladino in športnih ter kulturnih objektov. Glede gradnje stanovanjskih hiš so značilni .podatki, da je dunajska občina povojni zgradila 66.000 stanovanj, ki imajo po tri stanovanjske prostore in ki stanejo povprečno po 100 šilingov na mesec. «»------- Zahvalno pismo KZ in ZMP Tajništvi Kmečke zveze :n Zveze malih posestnikov sta te dni prejeli naslednje zahvalno pismo: »Izvoljeni odbor lastnikov zemljišča »Hudo leton izreka v imenu vseh prizadetih lastnikov iz Lonjerja javno zahvalo Kmečki zvezi in Zvezi malih pesestnikov ter parlamentarcem, kij so se na podlagi podatkov, zbranih in urejenih od teh dveh organizacij, zavzeli za rešitev vprašanja derekvi-zicije zemljišča «Hudo leton, ca katerem se nahaja igrišče za golf. Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov se odbor še posebej zahvaljuje za vse napore, ki sta jih vložili za določitev prodajnih cen in za določitev primerne najemnine za neprodane parcele v okviru omenjenega zemljišča)). Čeprav kratko, pa vendar jedrnato, je to pismo dovolj zgovorno in jasno; lepo priznanje Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov, ki sta se od vsega začetka krepko zavzemali za pravice prizadetih kmetov. To pismo je tudi odgovor na puhlo hvalisanje vodstva bonomijanske organizacije. češ da je njena zasluga ‘.a rešitev te zadeve, ki se je vlekla več let. «»------- Nadaljevanje zasedanja finančnih intendantov Včeraj se je v trgovinski zbornici nadaljevalo zasedanje finančnih intendantov. O dru-kem poročilu, ki je obravnavalo odnošaje z javnostjo (•public relation*) je zadnji v dsikusiji spregovoril dr. Cri-spa iz Genove. Zatem je finančni intendant dr. Cappuc-cio piz Taranta govoril o kazensko spornih davčnih zadevah. Zasedanje se bo končalo danes ob navzočnosti ministra za finance Trabucchija. Značilnosti dveh novih ladij Tržaškega LIoyda Imeli bosta vsaka po 27.500 ton in bosta peljali lahko vsaka po 1750 potnikov CRDA so sporočila značilnosti, ki jih bosta ime'i dve ladji, ki ju bodo zgradili v lad-jdelnici v Tržiču za Tržaški Lloyd. Ladji bosta dolgi po 214 metrov, široki 28 metrov, 'n bosta imeli po 27.500 ton nosilnosti. Na vsako se bo lahko vkrcalo 1750 potnikov, od katerih 150 v prvem, ostali pa v turističnem razredu. Razvijali bos*a brzino 27 milj na uro. Obe ladji bosta moderno opremljeni in zelo udobni tako za potnike kot za 390 mož posadke. CRDA zagotavlja, Ua bodo gredelj prve ladje postavili še poleti. Odhod skupine vojnih ladij Včeraj je odplulo iz našega pristanišča 9 izmed 19 vojnih ladij, ki so prispele v Trst ob splavitvi vojne ladje v ladjedelnici Sv. Marka. Ladje se bodo vrnile v Trst 24. junija. Obvestilo prevoznikom Ministrstvo javnih del sporoča, da bodo smeli 29. junija na praznik sv. Petra voziti tudi tovornjaki, ki tehtajo skupno s tovorom več kot 50 stotov. Prav tako je ministrstvo dovolilo kroženje tovornjakov ob praznikih do 30. septembra s težo nad 50 stotov, če jih uporabljajo za prevažanje sadja in zelenjave. «»----------------- Z motorjem v kamion Razmeroma težka nesreča se je dogodila včeraj zjutraj mehaniku Ninu De Cescu staremu 20 let iz Križa 101. Nekaj pred 6. uro se je De Cec-co peljal z motorjem skozi Križ. Namenjen je bil v Šti-van. Med vožnjo je trčil v kamion, ki ga je vozii Gior gio Crevatin iz Križa, ki je v tistem trenutku prihajal iz nekega bližnjega kamnoloma. Zaradi trčenja je motociklist padel po tleh. Križki karabinjerji so poklicali rešilni avto, ki je pripeljal ponesrečenca v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili De Ceccu ziom levega komolca, rane in podplutbe na levem kolenu ter razne podplutbe na levem delu prsi. Težak tovor žerjava ga je stisnil ob steno Težke telesne poškodbe je odnesel včeraj zjutraj 55-letni delavec Giorgio Michelazzi iz Ul. Revoltella 30. Okoii 10. ure je Michelazzi delal na parniku «Giuliana», ki je zasidran v industrijskem pristanišču. Nenadoma je nesrečneža stisnil ob steno podpalube eno-tenski tovor žerjava. Udarec je povzročil Michelazziju verjeten zlom kolkov. Michelaz-zija, ki dela pri podjetju Ital-cementi, so takoj prepeijali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. «»----- Večer popevk in lahke glasbe na Kontovelu V nabito polni društveni dvorani na Kontovelu je sinoči s sodelovanjem mladih pevcev priredil orkester eVesna» pod vodstvom Marija Bogat-ca kulturno - zabavni večer, ki je navdušil občinstvo. Poleg mladine s Kontovelu, Proseka in iz Križa je nastopila tudi Dragica Sirca iz Mav-hinj. Napovedovalec je bil Lucijan Tence, ki si je s svojim simpatičnim nastopom in šaljivkami že ob začetku pridobil občinstvo. Orkester «Ves nav je odlično igral, med mladimi pevci pa se skriva nekaj pravih talentov. Spored je bil zelo bogat m pester, lahko bi rekli, da je bil prenatrpan, saj je bilo kar 25 točk. Omeniti pa je treba, da je bilo vmes kar 9 izvirnih, oziroma domačih del, tako glede glasbe kot besedila, Znane in nove popevke so peli Mario Sedmak, Dragica Sirca, Edi Kapun, Sergej Cotič, Marino Sardoč. Mirko Bukovec, Fulvio Spadaro, Beni-to Stoka in Anica Terčič. Dirigent Marij Bogateč, ki je dal pobudo in je pripravil mladino za nastop, kakor tudi napovedovalec, člani orkestra in pevci, zaslužijo vso pohvalo. Upamo, da jih bomo v kratkem še kje slišali. Cilajte in širile PRIMORSKI DNEVNIK tiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHii OD VČERAJ DO DANES iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,,,!,,,,,,,,!,,, Rezultati izpitov industrijski strokovni šoli Nižji tečajni izpit Drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan) so v poletnem roku 1960 opravili naslednji kandidati: a) pred izpitno komisijo v Trstu: Pavel Bavčar, Sergij Ceglar, Marij Černigoj, Vojmir Kocman, Jožko Kramar (odlično), Ivo Reggente, Božidar Rustia, Boris Salvi, Boris Širca, Dušan Starec, Peter Pavel Ugrin, Boris Vouk, Vojko Brecelj, Boris Cimprič, Lucijan Clari, Aleksander Ferluga, Egon Gre-gori, Aleksander Milocco, Julijan Severi, Stojan Žagar, Božena Cossutta (odlično), Rozalija Fakin, Ljubomira Giacomin, Ana Kralj (odlično), Sonja Merkuža (odlično), Murija Milkovič, Sonja Pecchiari, Eda Primossi, Antonija Purič, Nadja Savi. b) pred izpitno komisijo na Opčinah: Marijan Bachi, Radivoj Carli, Ivan De Nardo, Boris Emili (odlično), Aleksander Ferluga (odlično), Stanislav Hrovatin, Stojan Lipanje, Silvester Mahnič (odlično). Stojan Raseni Aldo Stor. Zvonimir Vidau. Lucija Bratuš (odlično), Majda Brišč;k, Marija Grgič, Ksenija Ferluga, Miranda Milkovič, Zora Ravbar, Neva Sker-lavaj (odlično), Milena Škabar (odlično), Ivana Vremec (odlično). c) pred izpitno komisijo v Nabrežini — Sv. Križu: Božidar Pahor, Danilo Pahor, Daribor Peric, Radovan Šemec, Žarko Bogateč, Miroslav Bri-ščak (odlično), Edvard Sirk. Neva Doljak, Nadja Legiša (odlično), Breda Bezin, Dragica Bezin, Vera Savi, Vera Sedmak, Ljuba Stefančič, Dušanka Tretjak. č) pred izpitno komisijo v Dolini: Stojan Kermec, Marij Rapo-tec, Milan Velikonja, Boris Žerjal. Darinka Bandi. «»------- Delegacija žena na konferenci UDI Včeraj se je pričela v Rimu vsedržavna konferenca UDI, na kateri razpravljajo o temi: «Dom, delo in družina«. Pred-sinočnjim je odpotovala v Rim delegacija Zveze demokratičnih žena iz Trsta, ki se udeležuje te važne konference. «»------------------ Nezgoda motociklista Včeraj so na sprejemnem oddelku glavne bolnišnice nudili pomoč 25-letnemu Marinu Battellu iz Ul. Beccherie 3, ki so ga pripeljali z vozom RK. Zdravnik mu je ugotovil udarce in odrgnine na desni roki in nogi, zaradi česar se bo morai zdraviti o-krog teden dni. Battello je povedal, da se je prevrnil v Uliti Flavia, ker se je zaletel z motociklom v psa, ki mu je prekrižal pot. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKfc Dne 18. jiunjja se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 16. POROČILI SO SE: geometer Argeo Stebel in uradnica Maria Sca-lfaro, uradnik Eddo Costanti-nj in uradnica Gioia Zimolo, pomorščak Luigi Tell in gospodinja Rita Crivellari, železničar Mario Casagrande in gospodinja VVsnda Martini, elektromehamk Dui-lio Defardd in gospodinja Li-bera Cagnin, šofer Francesco Li-poit in gospodinja Maria Spaz-zaili glasbenik Livio Marin in baristka OmbreMa Suerzi-Stefa-nin, uradnik Livio Mrcule in u-čiteljica Miranda Tiberio, mehanik Angelo Genna-ri in šivilja Giusepp.na Pečar, oficir trgovske mornarice Giorgio Polacco In uradnica Silvia Monacelli, a-gent civilne policije Ferruccio m Lauro in uradnico Giuseppina Cossi, uradnik Francesco Orel in bolničarka I-da Dagiia-t, delavec Sergio Dcminii in uradnica An-na Maria Spo-nza, pomorski kapitan Valentino Blasut-to iri gospodinja Graziella Razza, mehanik Mario Calzari in gospodinja Adetia Trento, uradnik Emi-1 io Chiapplnl in uradnica Clara Gollo. UMRLI SO: 56-letni Ferdinande Franceschini, 87-letna Gisella Fano vd. Rutter, 77-letnii Adoifo Giamnimi, 53-letai Dcroen-ico B elitni, 83-letna Frančiška Prašelj vd Merlak, 67-letni Giovanni Li-cimann, 63-letni Luigi Zulliami, 51-letni Adotfo Deselich. OKLICI: karabinjer Matirizio Landolfo in gospodinja Amtomet-ta Spallotta, mlinar Mariane Pe-rossa in E lil a Smotlak, pomorščak Francesco Pagan in uradnica E-lena Bosi, težak Mario Zai-ni in gospodinja Giuseppina Prenc, stavec Giovanni Arnoldi In gospodinja Renata Abatangeio, pravni zastopnik Lorenzo Santo-ro in uradnica Roberta Steni, prodajalec Enrico CavaJlieri in gospodinja Marinella CoroHIrui, tekač Antonio Sconziano in delavka Malvtna Vecchiet, trgovec Ottavio Consoli im uradnica A-lice Paoletiti, uradnik Luciamo Tebaldi in prodajalka Luigia Catituranl, trgovec Diego Corred-du in gospodinja Graziella Vigl-ni, podjetnik Sergio Mezzarobba In gospodinja Maria Grazla Am-broset, uradnik Olaudio Boni-ciolli in dijakinja Letizia EUeri, uradnik Livio Bonuechi in gospodinja Rosalia Ciambra, mehanik Andrea Semeraro in uradnica Liana Rossi, mehanik Tullio No! tol in i jin gospodinja Luci-na Cesnik, uradnik Claudio Perla in uradnica Anna Gottardis, mehanik šofer R-inaldo de Carli in prodajalka Ada Groppazzi, trgovec Vittorlo Vouk in učiteljica Franca Forti, železničar Claudio Di Marcantonio in gospodinja Marua Isabella Pastore, šofer Rufino Mio in frizerka Marija Bukavec. mehanik Spi-ridione ljak. uradnik Marcello Serschen -in gospodinja Elvira D’Auria, mehamik-šofer Giovanni Quacq-ua-rini in gospodinja Elettra Loren-zi-ni, bančni uradnik Mario Spa-ratore in bolničarka Franca Re-sciigno, dijak Fulvio Vitt-urelli in gospodinja Anina Coeiancich, podoficir javne varnosti Vi.ncenzo Na-raone in gospodinja Lidia De-menia, mehanik Francesco Stefani in cvetličarka Maria Gra-zia Emili, uradnik Flavio Staf-fieri in gospodinja Lulsella On-garo, mehanik-kovač Mario Al-bertella in gospodinj a Pomipea Motilca, karabinjer Carlo Ca-stiello in gospodinja Vanda Laz-zarin, uradnik Alberto Pino in go®pod'inja Foscarima Cesairi, glasbenik Sevenno Sever im gospodinja Anita Hillers, uradnik GaUiano Stagagnini in gospodinja Liliana Livan, inženir Marino Zerbomi in učiteljica Anna-manla Marši, preddelavec Ed-mund Loretan im Edda Cozzi, profesor Virgilio dr. Zeriali in profesorica dr. Ada Ban, marko-nist Ottocaro Rutar in bolničarka Silvia Robba, zdravnik Mario Antonini in visokošoika Giovan-na TriKolini, trgovec Bogoslav Siljanovki im gospodinja Margi-ta Beker, pomorščak Dante On-esak in gospodinja Kate Lulsa Murcken. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato. Ul. Roma 15; Giiusti, Furlanska cesta 7, Greta; Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, I-strska ulica 43; Prendml, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Ca-nova I; Zanetti-Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis. 'Trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 1!) [ IZLETI ) IZLETI SPDT V nedeljo dne 10. julija izlet v Kranjsko goro z izleti v Tamar, Krnico itd., tudi z žičnico. Vptsovamje v Rimski ulici 15-11. Za izlet zadostuje propustnica. Povratek čez Vršič, Trento in Bovec in čez blok ob Nadiži v Čedad. (l»/ A ICO VI IN PRISPEVKI V. Švara daruje Dijaški Matici 1000 lir za neplačano pivo In juho v Ankaranu. V počastitev spomina pok. Valerije Vatovec por Furlan daruje Valerija Kocjamčič 2000 lir za Glasbeno Matico. RA RT Carbone in gospodinja Maria de PlH-nro li^in.iA .• .nona liurnnct i '»ni Cesare, brigadir javne varnosti Stefano Laterza in trgovska zastopnica Emerenziana Marianelli, karabinjer Fedele Guarasoio in gospodinja Amelia Ruggieri, raz-rašalec brzojavk Renato Sossi (n delavka Luchezia Annese, mizar Ferdinando Menuzzo im gospodinja Elda Saiz, težak Ermi-nio Makovac in gospodinja Anna Grdič, težak Giuseppe Col-basso in gospodinja Luciana Tu- FLORENCA GENGVA MILAN NEA1 ELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 31 82 88 85 8 36 41 15 47 25 47 66 22 42 II 85 27 60 14 44 83 18 19 16 70 27 76 65 4 34 25 71 77 81 55 11 22 62 64 71 34 64 60 84 45 37 29 47 10 51 ENALOTTO XXX 221 11X X 2 1 C KINO Feriice 15.00 «Vera Cruz«, Garry Cooper, Burt Lancaster in Cesar Rumero. Excelsior 15.00 ((Zenske v pričakovanju«, Ingmar Bergman. Filodrammatico 15.00 ((Kraljica Venera«, technicolor, Zsa Zsa Gabor. Grattacielo 15.00 «Ti si glasba«, romantična pustolovščina s Ca-terimo Valente. Supercinema 14.30 ((Tarzan, človek opiica«, Denny Miller. — Technicolor. Arcobaleno 14.30 ((Grmenje nad Tirrvberlandom«, technicolor, A-lan Ladd in Jeanne Craim Aurora 15.00 «Kaj pa praviš ti«, Alabarda 15.00 »Joselito« z mladim igralcem TV. Zadnje predstave. Capitol 15.00 «Krava in ujetnik« F er n and el. Cristallo 14.30 «Clovek, ki je žive! v prihodnosti«. Garibaldi 15.00 ((Čudovita dežela«, technicolor, Robert Micinim. Impero 15.00 »Kričači na zatožni klopi«. Itaiia 15.00 ((Tisti tip ženske«, Sophia Loren, Tab Hunter. Moderno 14.00 «Zaseda», Richard Widmark. Technicolor. Massimo 15.00 ((Tarzan in ženska leopard«, pustolovščine v džun gli. Jonmy W?.ismyller. Vittorio Veneto 1430 ((Zelena bivališča«. technicolor. Ideale 14.30 ((Potopite križarko Bismarck«. Marconi 15.00 «La violetera« Največji uspeh leta. Sara Mon-ti-ef. San Marco 15.00 «Sedmo Sim-badovo potovanje«, Hervvin Mathevvs. Catherine Grant. — Technicolor. Savona 14.30 »Divje poletje«, E-leonora Rossi Drago, Raf Vai-ione. Odecn 14.30 «Paris Holyday», oi-nemascope, technicolor, Anita Ekberg, Bob Hope. Astra 14.30 »Tihi Don«. LETNI KINO Skedenj 20.15 «Ne\ihta». Marconi 20.30 »La violetera« Največji uspeh leta. Sara Mon-tiel. ( KAZINA OBVKNTII.A Ljudska knjižnica v Trstu v Ul. Roma 15 obvešča svoje bral ce, da ne bo poslovala od 20. juniji do 10. julija t.l Filatelistični klub »L. Košir«. Danes 19. junija od 10 do 12 običajni sestanek v Ul. Roma 15. KINO PROSEK-KONTOVFL predvaja danes 19. t. m. ob 17. uri na prostem cinemascope barvni film: «BEATRICE CENCI» KINO SKEDENJ predvaja danes ob 19.45 in ob 20.15 na prostem predstavlja po filmu «VOJNA in MIR« še večji film SUVIHSA Igra jo SILVANA MANGAND VAN HEFLIN VIVECA LINDFDRS GE0FFREY HORNE VITTORIO GAS5MAN ALBERTO LATTUAOA Režija OINO OE LAURENTII5 FILM JE BIL SNEMAN V JUGOSLAVIJI —O----------- V ponedeljek 20. t. m. ob 19.45 in ob 20.15 na prostem ponovitev istega filma. OMOOEUUIRENIIIS CINEMATOGRAfICA mm im predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 16. uri in ob 20.30 na prostem Universal film: CARY GRANT GURTIS OPERACIJA KOMBINEZA (Operazione sottoveste) JUAN 0 BRIEN • OINA MERRILL ■ GENE EVANS • OiCit SARGENT ARTHUR 0’C0NNELL Režija JiAk£ FDkv/t/zos Producent ŽZZzi&KOCH, COLO O. V ponedeljek 20. t. m. ob 18. urj in ob 20.30 ponovitev istega filma. Danes 19. junija v KRIŽU SINDIKALNA VESELICA v kriškem Ljudskem domu s pričetkom ob 15. uri Igrala bo krajevna godba Narodne pesmi bo izvajal ZBOR MLADINCEV Ob 20. uri PLES z izbranim orkestrom V teku veselice bosta prisotnim spregovorila: ARTURO CALABRIA, tajnik NDZ—CGIL FRANC GOMBAČ, član glavnega odbora NDZ-CGIL Delavci! UDELEŽITE SE VESELICE S SVOJIMI DRUŽINAMI ll! (~~~OtEDALlSČA j Slovensko gledališče v trstu PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU GOSTILNE STEV. 76 V NABREŽINI Danes 19. t. m. ob 20.30 Jurčič-Klemenčič «DESETI BRAT«. O----------- PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU STAVBE STEV. 90 V TREBČAH V petek 24. t. m. ob 20.30 Danilo Gorinšek »SILNI BIC», v soboto 25. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett ((DNEVNIK ANE FRANK«, v nedeljo 26. t. m. ob 20,30 Jurčič-Klemenčič »DESETI BRAT«. TEATRO NUOVO Danes ob 17 in 21 ponovitev prebisiUve »Leto kuge« Sergia Minusvija z igralci »Slabile« m gojenci Gledališke šole. Rezervacije m prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. (‘ SOLSKH RAZSTAl/E IN IMIIIIi:ilHU; .) Industrijski strokovni tečaj na Opčinah priredi razstavo ročnih del in risb učencev in učenk, ki bo odiprta danes 19. junija od 9, do 12. im od 15. do 20. ure v šolskem poslopju na Bazoviški cesti št. 7. Fantje iz ZGONIKA vabijo na PLES ki bo v soboto 25. in nedeljo 26. t. nt. na prostem Igrali bodo ZADOVOLJNI KRANJCI [ MALI OGLASI J BHUS1N1 CAHLO, Trst, Ul. Bat-tisti 20. tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT, ATLANTIC in druge znamke Plačljivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stroje, kovinsko kuhinjsko opremo. ISCEM VAJENKO, Krojačnica Tretjak, Ulica Imbriani 4-II., tel. 68-066. ISCEM PRIDNO slovensko dekle od 22-26 let, ki bi bila pripravljena priti v Francijo in sc tam poročiti. Pisati na upravo lista pod šifro »Francija«. MEHANIČNA DELAVNICA I-van Novak, Ul. Moreri 134, Išče dva ključavničarska vajenca-za-četruka. NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, izdelke za stavbe, vam nudi z modernimi stroji opremljena delavnica S. ZIDARIČ, Sempolaj št. 4 (Nabrežina), Tel 20151 ZIDARSKO In PLESKARSKO delo izvršim perfektno. Telefonirati 64-623. Coopexport Zagreb Amrtiševa 10 Tel. .16-711 Izvaža in uvaža govedo, konje, meso in vse mesne proizvode ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na zadnji poti spremljali našo drago in nepozabno MARICO ŽERJAL roj. POTOČNIK Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin. Žalujoči soprog LUDVIK in teta KARLA z družino Trst-Barkovlje, 19.6.1960. Po preiskavi Pokrajinskega inšpektorata za delo Nenadna zapora papirnice v Rupi Delodajalec navedel kot vzrok «potrebo po popravilu strojev» Delavcem zajamčene mezde, kol da bi bili na letnem dopustu Ravnateljstvo papirnice v Rupi, kjer so delavke in delavci vodili dolgo borbo /a uresničenje svojih upravičenih zahtev in zaradi tega pred časom tudi stopili v stavko, je s sobotno nočno izmeno prekinilo produkcijo. Kot vzrok je delodajalec navedel potrebo «po popravilu tovarniških stro. jeva, kar pa je glede na sedanje stanje v tovarni, dokaj dvomljivo. Delavska zbornica v Gorici, ki je bila obveščena o zaporu papirnice je storila potrebne korake in včeraj dopoldne obiskala Zvezo industrijcev v Gorici, kjer so sindikalnim predstavnikom zagotovili, da bo podjetje zaprto le za nekaj časa in to v znamenju poletnih počitnic. Delavke in delavci papirnice bodo torej prejeli redna plačila, tisti pa, ki niso še dcsegii potrebnega delovnega staleža za počitnice, pa bodo prejeli plačilo od «Cas-se d’integrazione»! Vsekakor je zapora papirnice prizadela delavstvo, ki ;e upalo, da se bodo stvari v 'u-varni v kratkem uredile in se izboljšal položaj. Ravnateljstvo pa vsekakor ne bo moglo sprejeti drugih samovoljnih odlokov, ki bi lahko še bolj prizadeli zaposlene delavce, kajti tudi za sobotnega ni našlo dovolj tehten izgovor. Delavci in delavke papirnice v Rupi so prav te dni dosegli nove uspehe v njihovi borbi za izboljšanje delovnih pogojev v tovarni, kjer so bili pred časom zaradi nepravilnega ravnanja delodajalca prisiljeni celo na stav~ ko. Delavska zbornica v Gorici je prejela pismo od Pokrajinskega inšpektorata za delo, v katerem so navedene zahteve, ki jih bo moralo ravnateljstvo papirnice izpolniti v dobi treh mesecev, v obratnem primeru pa bo podvrženo zakonskim določbam o prekršku pravil higienske narave, ki so veljavna za vsa delovišča. Inšpektorat za delo je ugotovil Več nepravilnosti v papirnici v Rupi in zahteval je od ravnateljstva, da v dobi treh mesecev napravi vse kar je potrebno: 1. za zračenje delovnih prostorov tako v pritličju tovarne, kakor v prvem nadstropju; 2. preprečiti, da bi delavci delali v vlažnih prostorih s tem, da se tla pokrijejo z lesenimi podstavki, ali da ravnateljstvo na svoje stroške nabavi delavcem in delavkam coklje ali gumijaste prevleke za čevlje; 3. v prostoru, kjer se vrši proces proizvodnje je treba namestiti potrebno število zidnih sesalcev, da bi delavci ne vdihovali žveplene kisline in ostalega škodljivega prahu; 4 prav tako namestiti sesalec za prah nad grelcem v prvem nadstropju, da se prepreči kroženje prahu po prostoru; 5, vsakemu delavcu, ki je dodeljen grelcu je treba dodeliti posebno masko. V roku treh mesecev mora podjetje zgraditi aelavcem slačilnice in prhe, kakor je bilo že pred časom predpisano. Kar zadeva urnik, je Inšpektorat za delo mnenja, da je ravnateljstvo po stavki, ki so jo delavci izvršili, vpeljalo urnik, ki ni v nasprotju z zakonskimi določili z zadovoljstvom ugotavlja, da akcija delavcev in delavk v papirnici v Rupi ni bila zaman in da je ravnateljstvo prisiljeno urediti delovne prostore tako, da ti ne bodo škodljivi zdravju ljudi, ki v njih delajo. Vendar pa je zbornica še vedno prisiljena ugotoviti, da ravnateljstvo papirnice, kljub obljubam, še vedno noče izpolnjevati določil delovne pogodbe, kar zadeva plače in kvalifikacijo usiužbenih ter se celo dogaja, da ravnateljstvo papirnice izplačuje manjše zaslužke, kakor je po zakonu predvideno. Ce v najkrajšem času tovarniško vodstvo, odnosno delodajalec ne bo storil, kar je v pogodbi jasno določeno, bo Delavska zbornica sklicala sestanek tudi ostalih sindikalnih organizacij in povzpela novo akcijo, s ciljem, da prisili ravnateljstvo na izvajanje določil. Naveličal se je kazenskih rešetk Vittorio Mauri star 58 let brez stalnega bivališča je bil januarja 1952 p0 nalogi gori-škega sodišča interniran za 2 leti v neko kazensko delavsko kolonijo v Benetkah. Ko je že presedel 17 mesecev, je dobil 25 dni dopusta, da bi obiskal razne sorodnike v Gorici. Po končanem dopustu mu je goriška kvestura izdala vozno karto z nalogo, da odide v Benetke in da se ne vrne preden ne prestane kazni. Preden pa bi moral odpotovati se je Mauri očivid-no premislil. Namesto v Benetke je zbežal v Jugoslavijo. Mejo je prekoračil 3. julija 1952 v bližini Rafuta. V Jugoslaviji se mu od začetka ni godilo slabo. Ne glede na to, da so ga zaradi pijančevanja dvakrat ali trikrat zaprli, je bil zaposlen. Ko pa so, kot je on izjavil, jugoslovanske oblasti zahtevale, da zaprosi za jugoslovansko državljanstvo, se je temu uprl. Zaradi tega so ga zaprli in ga poslali v neko »koncentracijsko taborišče«. Prvo priliko, ki se mu je ponudila je izrabil in zopet pribežal v Italijo. To pot je prekoračil mejo v bližini Sežane dne 26. septembra 1959. Ne ve se točno od česa je živel do danes. Dejstvo je, da so ga zalotili karabinjerji v Ločniku in ker se jim je mož zdel precej sumljiv, s0 ga le-ti tudi legitimirali. Tako je cela zadeva prišla na dan. Karabinjerji so ga poslali v Benetke, zadevo pa so dali v pretres okrajnemu sodišču. Pretor dr. Fa-biani je ustavil kazenski postopek proti Mauriju ker spada dejanje pod zadnjo amnestijo. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 12. do 18. junija rodilo 14 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 6, oklicev pa RODILI SO SE: Guerrino Billiato, Paolo Zotti, Patrizia Blasini, Maurizio Marcioni, Cristina Furlan, Rita Bevilae qua. Maurizio Lorenzon, A-driana Piani, Paolo Candussi, Concettina Attardo, Marina Gipponi, Fiorella Frascarolo, Maurizio Cernic, Stefano To-netto. UMRLI SO: 88-letna upokojenka Regina Tomasella, vd. Azzan, 66-letni mehanik O-scar Spangher, 72-letna Luigia Boscarol, vd. Del Mul, 9-letni učenec Guido Leban, 71-letni časnikar Leonardo Carli, 85-letna Josipina Likar, vd. Vidic, 76-letna Maria Lindtner, vd. Pagarin, 87-letna Rosa Nuern-berger, vd. Mungherli, 71-letni Giovanni Cugliat, 67-letni Giuseppe Persoglia. OKLICI: modelist Franko Furlan in frizerka Aurelia Pe-rusin, agent javne varnosti Francesco De Luca in asistentka Antonietta Ugge, šofer La-slav Makuc in tkalka Ana Leban. POROČILI SO SE: univerzitetni profesor Giuseppe Nuti in asistentka Giovanna Delpin, mehanik Riccardo Wilfinger in Bruna Carubolo, učitelj Antonio Montenari in profesorica Maria Sbergliaffa, trgovec Salvatore Celoro in Chiara DelTAngelo, uradnik Giacomo Lusso in bančna uradnica So-lidea Basso, Giuseppe Lo Re in Ana Šuligoj. Kamnolom na Sabotinu bo ponovno obratoval Ko je v petek zvečer goriški župan dr. Bernardis govoril na občinski seji c zemljiščih med Pevmo in St. Mavrom, je med drugim izjavil, da je lastnik kamnoloma na Sabotinu pred časom potrdil vesti, ki so se pričele širiti že spomladi, da namerava v kiatkem ponovno odpreti kamnolom, ki je dajal nekoč zaslužka številnim delavcem, predvsem iz St. Mavra. Sedaj bo imel lastnik precej olajšav s ponovno otvoritvijo, saj je v St. Mavru napeljan vodovod in prav tako električna energija. Zaradi vojaških potreb je bila r a vrh Sabotina napeljana tudi cesta, potrebnih bo le nekaj metrov nove ceste do vhoda kamnoloma. Stroški bi znašali okrog 2 in pol milijona lir, cd katerih je lastnik pripravljen kriti 1 milijon lir, za ostalo pa je zaprosil za pomoč goriško občinsko upravo, ki se je po izjavi župana že pričela zanimati za zadeve in zdi se, da bo v kratkem prišlo do sporazuma med lastnikom in občino. Tako je upati, da bodo prebivalci St. Mavra in okoliških vasi lahko že v kratkem času zaprosili za delo v obnovljenem kamnolomu. Delavska zbornica v Gorici | Saccon, 57-letni delavec Luigi iiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilniiiiiiiiiliiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Dve resoluciji goriškega pokrajinskega sveta Posebna komisija naj zaščiti razlaščene kmete v Ronkah Državni prispevek za obnovitev letališča ne bo mogel kriti vseh stroškov - Kontingent žita naj ostane tudi letos na isti višini Na včerajšnji izredni seji goriškega pokrajinskega sveta so svetovalci soglasno sprejeli dve resoluciji, ki obravnavata važno vprašanje z gospodarskega področja naše pokrajine in o katerih so vložili pred časom dve interpelaciji levičarski svetovalci. V prvi interpelaciji, ki je obravnavala obnovitev ronskega letališča in v zvezi s katerim je izrekel goriški pokrajinski svet svoje pomisleke že pred časom, je govoril svetovalec Bergomas. Poudaril je, da pokrajina ne sme preslišati upravičenih zahtev razlaščenih kmetov, ki se ne morejo zadovoljiti z minimalnim plačilom. Bergomas je nato izjavil, da Di morala država izdati tudi za ronško letališče poseben zakon, kakor se je zgodilo ob gradnji letališč v Benetkah in Palermu, in tako zajamčili dovolj kapitala za potrebe gradnje in odškodnino bivšim lastnikom zemljišč. Vsekakor pa je nakazana vsota 780 milijonov odločno premajhna za klitje teh stroškov, pri čemer je poudaril, da bi bili najbolj prizadeti kmetje. Tudi ostali svetovalci so pritrdili upravičeni zaskrbljenosti vložitelja interpelacije in po krajšem odmoru je pokrajinski svet sprejel resolucijo, ki jo je naslovil na glavno direkcijo civilnega letalstva pri ministrstvu za letalstvo v Rim. V resoluciji se naproša direkcija, da sprejme sodelovanje posebne komisije, ki naj bi jo sestavljali predstavniki poljedelskega inšpektorata iz Gorice, predstavniki poljedelcev in kmečkih sindikalnih organizacij. Obenem pa je pokrajinski svet mnenja, da se mora državni prispevek povišati, saj določena vsota ne bo mogla kriti niti najbolj osnovnih stroškov. Druga resolucija se je na- našala na kontingent žita, ki je bil letos za našo pokrajino zmanjšan, čeprav je pri nas še vedno precej površine zemlje posejane prav z žitom. Pokrajinski svet naproša ministrstvo za poljedelstvo, da kontingenta za žito (državni odkup) ne zmanjša, ker bi s tem bili hudo prizadeti številni kmetje, spolovinarji in kmečki delavci. «»------- Nezgoda pri igranju V civilni bolnišnici v Ulici V. Veneto so včeraj ob 12.45 nudili prvo pomoč Arnaldu Ro-gantiniju iz Ul. Garzarolli 21. Fantek se je ranil, med igranjem, v desno sence. V bolnišnici so mu rano obvezali in ga poslali domov. O Goriško županstvo sporoča, da je razpisan konkurz za načelnika demografskega urada. Rok za predložitev prošenj zapade 1. avgusta 1960 od 12. uri. Vsa nadaljnja pojasnila daje personalni urad. « » —- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28,2 stopinje cb 14. uri, najnižja 16 stopinj ob 4 zjutraj. Vlage '3 odstotkov. — «»— DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna San Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. Včeraj sta si v Doberdobu obljubila večno zvesto bo VILMA GERGOLET in BRANKO JUREN Znanci in prijatelji jima želijo obilo sreče v njunem zakonskem življenju. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Smrtna nesreča na pevmskem mostu Sinoči ob 18. uri se je pripetila na pevmskem mostu huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 65-letna uradnica Terezija Lavrenčič iz Pevme štev. 9. Zensko je na mostu, ko je prečkala cesto, podrl z metorjem 21-letni Silvano Cristofoli iz Ulice Andro-ne delle Pergole 2. Pri padcu se je Lavrenčičeva močno udarila v glavo in je izgubila zavest. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer je ob 19.10 podlegla hudim poškodbam, ne da bi prej prišla k zavesti. Vest o nesreči se je naglo razširila po Pevmi in Oslavju, kakor tudi po Podgori, kjer je pokojnica zelo znana. Hudo prizadetemu možu in sinu izrekamo globoko sožalje. Poletni vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.11 (D) (1), 5.50 (A), 6.44 (A), 7.43 (D), 6.05 (A), 8.36 (D) (2), 10.52 (A) (2), 14.02 (A), 15.51 (A) 17.12 (DD), 18.37 (A), 20.05 (A). 21.35 (D), 22.24 (A), 23.14 (D) (3). Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.59 (D), 7.30 (A),’ 8.35 (D), 10.53 (A) (4), 13.00 (D), 13.42 (A), 14.38 (D) (5), 15.34 (A) 17.26 (A), 18.55 (A) (6), 13.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A) (4), 22.39 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A) 6.-57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14.37 (D) (5), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.38 (A). Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 8.33 (D), 10.50 (A>, 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.03 (A), 21.34 (D), 22.22 (A), 23.13 (D) (3). A: Accelerato; D: Diretto; DD: Direttissimo. 1) Neobvezni postanek v Gradiški in Sesljanu; od 26 junija do 11. septembra se ustavlja v Zagraju. 2) Od 26. junija do 11. septembra se ustavlja v Ses-Ijenu. 3) Od 26. junija do 11. septembra ter od 18. decembra do 26. februarja 1961 vozi ob nedeljah, vsak dan pa od 1. do 31 avgusta. 4) Se ustavlja v Ločniku ob praznikih. 5/ Od 25. junija do 10. septembra ter od 17. decembra do 25. februarja 1961 vozi samo ob sobotah, vsak dan pa od 1. do 31. avgusta. 6) Od 29. maja Jo 30. junija ter od 1. oktobra dalje se ustavlja v Pradamanu. — «»-— Kino v f.orici CORSO. 15.00: «01impia». S. Loren. M. Chevalier. v barvah. VERDI. 14.30: ((Dogodivščine samca«. S. Koscina M. Ca rotenuto. VITTORIA. 15.00: «Sissi, carjeva izvoljenka«, R. Schne:-der J C. Pascal, v barvah. CENTRALE. 14.30: »Človek, »i je ukanil smrt«. C. Lee, A. Diffring, v barvah. MODERNO. 17 00: «Vragi Pacifika«. «» f/ • v • v Kino v I r/icii EXCELSIOR. 15 00: «Krava M jetnik«. Fernandel. PRINCIPE. 15.00: «Morski roparji iz Martinik?«, B. Lee, F. Lulli, v barvah. AZZURRO. 15.00: »Črne noga. vice, vroče noči«, C. Roberts, P. Esser. H. Sessak. SAN MICHELE. 16.00: »Mrzlo pivo iz Aleksandrije«, J. Mills. S. Sims. NAZIONALE. 15.00: «Rim, kako si lep«, C. Villa, M. Fiore. >/? 'O Končana jadralna regata jadrnic «Star» v Koprskem zalivu S ponovno zmago «Cha-cha» Fafangel novi državni prvak Zaradi neprimernega jadra je tržaška jadrnica «Nababbo» zaostala in je zasedla šele četrto mesto pravljanje. Jugoslavijo to na olimpiadi zastopal samo en jadralec, medtem ko bo drugi najboljši šel kot rezerva. Na skupnem treningu bo komisija brodarske zveze Jugoslavije preizkušala te tri o-limpijske kandidate na najboljših čolnih in bo nato po doseženih rezultatih izbrala predstavnika in rezervo. Po končanem treningu bodo Jugoslovani nastopili tudi v regati na Gardskem jezeru. V večernih urah je bil v koprskem hotelu Triglav svečan zaključek regale, med katerim so obdarovali zmagovalca in druge udeležence. Tekmovalce so obdarili s številnimi pokali Brodarske zveze Jugoslavije in Slovenije, dalje Ljudske tehnike iz Kopra itd. Rezultat včerajšnjega petega dne regate je sledeč: 1. «Cha cha« — Fafangel — Jadro (Koper) 2. «Podgorka» — Marušič — Mornar (Split) 3. »Vesna« — Tončevič Mosor (Trogir) 4. »Vumir« — Ninčevič Mosor (Trogir) 5. «Jadranka» — Zekan Mornar (Split) 6. »Nababbo« — Pavlin Trst 7. «Goranka» — Košanovič — Mornar (Split) 8. «Pula» — Lui — Uljanik (Pulj) itd. KONČNI PLASMA: 1. »Cha cha« — Fafangel in Kosmina — 42 točk 2. »Vesna« — Tončevič in Buble — 42 3. »Podgorka« — Marušič in Jankovič — 41 4. »Nababbo« — Pavlin in Berger — 49 5. «Vumir« — Ninčevič in Geič — 36 6. — 7. »Pula« Lui in Bo-škovič ter «Goranka» — Koša-nevič in Kenk — 28 8. »Jadranka« — Zekan in Prkušič — 21 9. »Cherie« — Berchtold >n Wehner — 14 10. aZala« — Cok in Fafangel jun. — 9 11. «Divičn — Budinja in Matteoni — 6. «»------- DIRKA PO ŠVICI Italijan Martin zmagal v Luganu LUGANO, 18. - V tretji etapi kolesarske dirke po Švici se je zmaga nasmejala Italijanu Martinu, ki je prvi privozil do cilja po 192 Km dolgi progi med Davosom m Liiga-nom. V splošni lestvici je še vedno prvi Francoz Epalle. Vrstni red današnje etape je sledeč: 1. Walter Martin (It.) 5 ur "4’31” (z odbitkom 30"), povprečna hitrost 34,3 km na uro, 2. Marcel Blavier (Bel.), 3. Attilio Moresi (Sv.) 5.37'38”, 4. Jef Lahaye (Hol.), 5. Pep-liga, na igrišču na Opčinah oo j trino Dante’ (It.), 6. Greste 9.30. Magni (it.) 5.39’03", 7. Lutz TENIS (Sv.), 8. Strehler (Sv.) 5.40’0S”. Tenis clnb TS—Tenis CRDA, |9 Tari (Fr.), 10. Ruegg (Sv.), za pokal N. Sauro, na igriščih jj. Hattner , 12. Epalle v Ul. Reni ob 9. uri. j (Kr.), 13. Renato L.ongo (It), ODBOJKA 14. Gimmi (Sv.), 15. T--axel Crsa della Irmpada—ENAL j (Sv } 16 Sutton (VB) 5.40T0". Gorica, v občinski telovadnici 17 Gaggero (It.), 18. Bovay Fafangelu ni mogla uiti zmaga v zadnjem dnevu jadralne regate v Kopru. S lem uspehom je Fafangel zasedel prvo mesto v splošni lestvici in postal skupaj s svojim flokistom Kosmino jugoslovanski državni prvak. Izreden uspeh je dosegel tudi Tončevič iz Trogirja, ki je svojo «Vesno» pripeljal drugo v pristan splošnega plasmaja Tržaška jadrnica «Nababbo», ki io je v včerajšnji regati upravljal Pavlin, je imela precejšnjo smolo iri je tako zaostala, da je padla s prvega mss‘a splošne lestvice, na katerem je bila še včeraj, na četrto. O tej jadrnici lahko rečemo, da je' šla na start z neprimernim jadrom, zaradi česar m mogel spretni Pavlin nič proti razmeroma šibkemu vetru. Že v začetku včerajšnjega zadnjega dne tekmovanja jadrnic «Star» v Koprskem zalivu je Fafangel presenetil s tem, da je startal zadnji. Vedeti je treba, da so proti Fafangelu vložili v preteklih dneh nekaj protestov češ, da je nekatere jadralce metil pri startu. Zaradi tega se je Koprčan sedaj hotel izogniti podobnim neprilikam. Zato je svest si svoje premoči startal zadnji, kar mu ni dosti škodilo, ker je med vožnjo počasi dohiteval ostale tekmovalce. V prvem krogu je bila precejšnja bitka prav med «Podgorko», ki je prva zavila okoli prve boje, Fafange-Icm in »Vesno« Takoj po prvem krogu pa je Fafangel prevzel vodstvo in je vodil do cilja. Jadralna regata v Kopru se je tako končala z zmago domačina, ki bo šel sedaj skupno s Ninčevičem in Ton-čevičem v Split, kjer bo do 5. julija trening in tudi izbira olimpijskega predstavnika Jugoslavije v tej panogi. Kot smo izvedeli, bodo Ninčeviču dali boljšo »Podgorko« v u- Danes v Trstu NOGOMET Ponziana—S. Dona, diletanti, na igrišču Ponziane ob 16.30, S. Giovanni—Cremcaffe, .-a trofejo Cremcaffe, na igrišču pri S. Ivanu ob 18. uri, Fortitudo—Triestina B, a trofejo Cremcaffe, na igrišču v Miljah ob 18. uri. VATERPOLO Triestina — Florentinski občinski nameščenci, B liga, v pokritem bazenu ob 21. uri. LAHKA ATLETIKA Prvenstvo CSI, drugi dan tekmovanja, na občinskem stadionu ob 9. uri. BASEBALL Baseball Trst—Libertas Juter, B liga, na igrišču na Opčinah ob 15.30, CUS Trst-Black Panthers, V tekih sta Jack Yerman in Dave Myers dosegla najboljši čas na 400 m s 46”7 (v izločilnih baterijah), medtem ko je Cliff Cushman tekel tako v bateriji kot v polfinalu 400 m z zaprekami 51”9. V teku na 110 m zapreke je v prvi polfinalni tekmi Jim Johnson dosegel 13”9. Na 200 m sta Tom Robinson in Paul Win-der tekla 20”8, medtem ko sta ista tekmovalca rabila za 100 m 10”3. KOŠARKA SOFIJA, 18. — Na balkanskih tekmah v košarki je Jugoslavija premagala Romunijo s 64-62 (31-34). Po treh dneh tekmovanja vodi jugoslovanska reprezentanca, ki sc bo jutri srečala z bolgarsko. Danes ob 16.30 Ponziana-San Dona Po končanem diletantskem prvenstvu in po uspešno zaključenem turnirju za pokrajinsko prvenstvo čaka sedaj Ponziano še zadnji del tekmovanja za državni naslov. Prvi nasprotnik Ponziane bo zelo močna in borbena e-najstorica iz S. Dona, ki bo prišla danes v goste v Trst. Za sodelovanje v nadaljnjem tekmovanju si morajo Tržačani priboriti zmago, da bodo lahko v povratni tekmi na tujem igrišču igrali brez posebne nervoze. Prav zaradi tega pričakujejo, da bo tekma, ki bo danes ob 16.30 na igrišču Ponziane, zelo borbena in lepa. Javljajo, da bosta obe enaj-storici nastopili z najboljšimi igralci. PLAVANJE Dva nova evropska rekorda BERLIN, 18. — Med plavalnim dvobojem Vzhod. Nemčija - Madžarska so zabeležili dva nova evropska rekorda Prvega je izboljšal Madžar Katoria na 1.500 m s Časom 17’55"2 (prejšnji Jan Black — Anglija — 18’05’’8), drugega pa Nemčija z meško štafeto 4x100 m. Nemški plavalci so preplavali progo s časom 4’16”1, kar Je za 4 desetinke sekunde boljše od prejšnjega, ki je pripadal Sovjetski zvezi. 11IIM llllll I lllllll IIIIIIII lllll tlll t II11IIIMIM1111111IIIIIIII111111II11111111111II111111111111III11111IIII11 lil I IM V Rimo mednarodni plavalni miting Mari in Hansonova prva v skokih v vodo Saini in Zennaro izboljšali italijanska rekorda na 1U0 m prosto in na 20U m prsno v Miljah ob 10.30. JADRANJE Jadralna regata za razred »Finn«, v Miljah ob 9.30. KONJSKI ŠPORT Dir na MPntebellu, začetek ob 16'. uri. Danes ob 10. uri bo na stadionu «Prvi maj«. dvoboj v odbojki med moškima in ženskima ekipama Partizana ? Izole in Bora iz Trsta. Istočasno bo tudi dvoboj v namiznem tenisu med predstavniki Izole in Bora. (Sv.), 19. Fornara (It.) iid. LAHKA ATLETIKA BERKLEY, 18. — Danes je bil prvi dan kvalifikacijskega lahkoatletskega tekmovanja za določitev ameriške olimpijske reprezentance. Na sporedu so bila izločilna tekmovanja, finalna pa bodo jutri. Med tekmovanjem so lahko-atleti dosegli zelo dobre rezultate. Omembe je vredna znamka 80.50 m, ki jo je dosegel v metu kopja Bill Al-ley. John Lavvlor, da ostanemo še pri metih, je vrgel kladivo 6168 m, Dallas Long kroglo 16.82 in Dick Cohran 57.39 m disk. RIM, 18. — Z izločilnimi skoki v vodo se je danes začel v Rimu mednarodni plavalni miting, ki se ga udeležujejo najboljši skakalci Italije, Zahodne Nemčije, Švedske, Avstrije, Poljske in CSR. 2e v polfinalnih tekmah žensk s stolpa (10 m) je bila najboljša Svedinja Hansonova, medtem ko je Italijanka Conterjeva precej zaostala. V finalu pa se je italijanska tekmovalka močno popravila in čeprav ni mogla dohiteti odlične Švedinje, je pa vendarle znižala razliko na minimum. Končni vrstni red tekmovanja žensk s stolpa je sledeč: 1. Hanson (Sv.) 76,72 točke 2. Conter (It.) 75,09 točke 3. Thelen (Nem.) 69,05 točke 4. Pertmayr (Av.) 68,94 točke 5. Lurf (Av.) 65,85 točke 6. Ageby (Sv.) 65,82 točke V moški konkurenci ln sicer s 3 metrov pa je zmagal Italijan Mari pred Avstrijcem Mrkvvicko. Drugi predstavnik Italije Giovarruscio je zasertol šele šesto mesto. Rezultati skokov s 3 metrov so sledeči: 1. Mari (It.) 137,44 točke 2 Mrkwicka (Av.) 125,11 točke 3. Barendt Nem.) 121,51 točke 4 Lundquist (Sv.) 120,92 točke 5 Rosenfeldt (N.) 119,63 točke 6 Giovarruscio (I.) 118,69 točke 7. Hellstroem (Sv.) 116,23 točke 8. Oehman (Sv.) 115,84 točke V plavalnih tekmah sta Italijanki Paola Saini in Elena Zennaro izboljšali dva državna rekorda in sicer prva na 100 m prosto, druga pa na 200 m prsno. Ostali rezultati prvega dne tekmovanja so sledeči: 200 m prsno (moški): 1. Troe-ger (Nem.) 2'41”9, 2. Klopt-towski (Polj.) 2’42”, 3. Span-garo (It.) 2'48”5. 4. Contra la (It.). 5. Masperi (It.), 6. Canel-la (It.). 200 m prsno (ženske): 1. Zennaro (It.) 2’59" (nov ital. rekord. Preišnji 3’00"4), 2. Kl«-dekova (CSR) 3'01”3, 3. Mar-cellini (It.) 3’06"5, 4. De Mi-cheroux (It.), 5. Tucci (It.), ::. Pescia (It.). 100 m hrbtno (moški): V Kuppers (Nem.) 1’05’’4, 2. El-sa (It.) 1‘06"3, 3. Werner (Polj.) 1’06”8, 4 Avellone (It.) 5. Ca-nonico (It.). 6. Magnani (It.). 100 m hrbtno (ženske): i. I Schmidt (Nem.) 1’13’’2 (nov nemški rekord. Prejšnji 1’13”4), 2. Serpilli (It.) 1T6"7, 3. De Marchi (It.) 1T8’’7, 4. Faidiga (It.), 5. Vanuickova (CSR), 6. Brusa tlt.). 400 m prosto (moški): L Klein (Nem.) 4’36’T, 2. Hetz (Nem.) 4 38"7, 3. Fugger (Nem.) 4'39”6. 4. Galletti (It.), 5. Tracz (Polj.), 6. Romani (It.). 100 m prosto (ženske): ); Saini (It.) 1’05"7 (nov ital. rekord. Prejšnji 1’06”7), 2. Brun-ner (Nem.) 1'05”9, 3. Cedro (Polj.) V07”8, 4. Hase (Nem.), 5. ICottoscova (CSR), 6. Pacifi-ci (It.), 7. Veschi (It.). BOKS MADRID, 18. — Bivši svetovni prvak petelinje teže Al-phonse Halimi bo 12. julija sre. čal v Alžiru Spanca Juana Cardenasa. ZA ITALIJANSKI POKAL Juventus-Lazio 3:0 TURIN, 18. — V polfinalni tekmi za italijanski pokal je Juventus premagal Lazio 3:0. Prv; polčas se je zaključil z 1:0. Gole so dosegli Cervalo iz enajstmetrovke, Lojodice in Charles. AVTOMOBILIZEM Stirling Moss resno ranjen BRUSELJ, 18. — Med poskusno vožnjo na progi, kjer bodo jutri avtomobilske dirke za veliko nagrado Spa, se je Stirlingu Mossu pripetila precej resna nesreča, ki ga je spravila v bolnišnico. Kot kaže, si je Moss pri nesreči zlomil nosno kost, nekaj reber in obe nogi pol kolenom. Moss je bil za volanom avtomobila vrste »Lotus«, ko je ta iz neznanih razlogov zašel s proge. Angleški avtomobilist je tedaj vozil s 'ii*rostjo 200 km. Medtem ko se je vozilo prevrnilo, je sunek vrgel Mossa na dirkališčno progo, kjer je obležal, dokler ga niso odpeljali v bolnišnico v Malmedy. Do nesreče je prišlo, ker je med vožnjo odletelo eno od zadnjih koles. Na isti progi se je pripetila tudi Mikeju Taylor.iu nesreča. Njegovo vozilo se je vžgalo, avtomobilist pa se je precej o-pekel po telesu. MATEVŽ HACE oe o o C KOMISARJEVI ZAPISKI Prva knjiga O 8 V Notranjskem odredu g OOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Odred je imel čete in bataljone razmetane po Krimu, Travni gori in na Kočevskem. Na rami sem nosil po vojaško zvito odejo in velik nahrbtnik, v njem pa vedno nekaj knjig. Kurir ie požvižgaval se oziral okrog in predeval puško z rame na ramo Ko sva pod nekim kozolcem počivala, je vzel mojo puško in si'jo ogledal' nato je dejal: »Matevž, zamenjajva! Daj mi manliherco, jaz’ti bom dal pa italijansko^ Je lažja in kar pripravna za komisarja. Saj streljal bos itak malo. Bolj komandiral boš, kot nalašč bo zate.« »Bodi pameten. Veš, da ne menjam, tudi tolkel se bom k0t »Ntodeš?« Kurir me je srepo pogledal. Nato je izvlekel iz aepazhfto SeprSuro “ dam ~ «Kar impi io puške n® zamenjam.» »Kakor^očeš « je jezno odvrnil. »Komisar - pa tako skop!« Kurir ie vso pot molčal. Ko sem ga vprašal, koliko ur K»?g“tovo je sin »KM« prevejanega bloškega me- še tur j a. ,-nkl iški grapi, sva dobila za nekim ko- Ko sva šla i» g ilca-Tineta. Tiščal je skodelico kislega zolcem Janeza Sta drobil vanj kos črnega kruha, mleka me nogam zaiciical veselo in pomahal z žlico. ,^m pa. Kam?, je s«Kl.c^ ^ ^ ^ ^ ^ »Pravijo da bom vsg skupaj pa prislonil k skednju, odejo, nahrbtnik in p . ^ in kar naprej molčal. Tinetu Kurir se je pa vsedel daleč r j sem povedal, zakaj se kurir jezi. «To je nesramnost. Komandirju ga zatoži, da bo vedel tako govoriti funkcionarju,« se je razhudil Tine. »Pusti, Tine,« sem mu rekel, «res ima jezik, ali slišal sem, da je hraber in da ne pobegne, če začne pokati.« Kmetica je prinesla krempirja, a kurir ni hotel jesti. «Nezabeljen je, mast so pobrali Italijani,« je dejala kmetica in pojasnila: »Ob ofenzivi.« Poklical sem kurirja. Zaničljivo je kremžil usta. Izza pasu sem potegnil starinsko pištolo na boben. «iNo ja, bolj slaba je. Jo boš dal kam popraviti. Tudi naboja ni nobenega. Ali — nži jo, da ne boš jezikal o komisarju!« Kurirju so se zasvetile oči! «Krščen duš!« je zaklical, »ti pa si možak! Pravi komisar! Hvalil te bom, koder bom hodil.« »Vidiš, že zopet jezikaš ...» «Saj res, kaj bi te hvalil. Samo eno dobro akcijo, komisar, pa boš kar izbiral pištole!« Zopet smo krenili. Tine pa je dejal kmetici: »Bog in vsi svetniki naj vam povrnejo!« »Ha, ha, kaj pa ti bodo svetniki pomagali. Misliš, da ti kmetica verjame?« je vprašal kurir in se zasmejal. Pot Je zavijala, on pa nama je krajšal čas s tem, da je obiral kmete, pri katerih je počival in jedel. »Tam okrog Lužarjevega brega je kmetica, ki gre takoj žgance kuhat, čim ji povem, da so naši na Kočevskem pobili v borbi tisoč Italijanov. Neka kmetica gre pa takoj jajca cvret. kadar pridem k njej in sedem za mizo ter molim za njeno zdravje in za našo partizansko zmago. Ko sem prvič tako molil, so ji kar solze tekle po obrazu. Spraševala me je, če vsi kurirji tako molijo. ,Oh, mati, nekateri še bolj kot jaz, saj drugače ne bi srečno prenesli letakov in druge literature ’« Kar naprej in naprej je govoril... 24. septembra sem prišel na Krim. Tiste dni se je snovala Sercerjeva brigada in tako sem potem dobil nekatere njene čete. Tam sem tudi prvič videl Dakija. Oblečen je bil v novo sivo obleko in bleščeče črne škornje. Tako smo opazili in nas je bodlo že zato, ker smo bili tiste čase vsi zelo slabo oblečeni; smatrali smo za nekak greh, če smo videli med trumo slabo oblečenih dobro oblečenega partizana. V neki dolini pod mo- gočnimi smrekami sem dobil odredovega komandanta Gregorja Ravniharja, pravnika iz Ljubljane (njegova sestra je bila zdravnica). Bil je srednje velik, suh, zaraščen z mogočnimi rjavimi brki. Oblečen je bil v rjavo, zakrpano obleko. Vselej so mu viseli obujki iz čevljev. «Lej ga no,» je zaklical, ko me je zagledal, »komisarjevega pomočnika sem že dobil.« Iztegnil je žilavo roko, pogledal pod smreko ter zaklical: «Line in Štefan, sem!« Z ležišča sta prilezla odredova intendanta. Stefan-Golob, bivši ljubljanski trgovec, ki ga je belogardistični Slovenski dom imenoval krompirjevega tatu, je bil sposoben in hraber odredni intendant. »O tebi sem pa že bral,« sem mu rekel, »kako krompir koplješ. Pa se ja nisi od krompirja tako zredil?« «To je še od ljubljanske zaloge,« je odvrnil smehljaje. Pa tudi oblečen je bil po trgovsko. Bil je priljubljen v odredu... Line-Zagar, bivši lesni trgovec in lastnik ve’ parnih žag, je bil pa žive Golobovo nasprotje. Bil je suh ko trska, nemarno cblečen in ušiv, da je bilo groza. Sicer je bilo sploh tako, da so bili po enotah nekateri intelektualci najbolj zanemarjeni. Ko je Line-Žagar ob veliki ofenzivi dvainštiridesetega kopal krompir po loških njivah, so ga partizani domačini dražili, češ, toliko bogastva imaš, pa moraš nezabeljen krompir otepati, tvoji nameščenci pa spijo na toplem in se dobro hranijo »Jaz sem se že navadil, tudi drugi kapitalisti bodo po vojni stisnili pasove,« jim je odgovarjal Line; in kar dobro so nam deli njegovi odgovori; nekateri pa so govorili, da bo Line še druge kapitaliste potegnil v odred. Večerilo se je. V kotlini so se zbirali partizani dveh čet, bataljon Notranjskega odreda. Nekateri so nosili brade, a prav tiste dni je prišla odredba, da si jih morajo postriči. Notranjski odred je imel takole vodstvo: komandant je bil Gregor, komisar Stane-Dobovičnik. Pomočnik komisarja pa jaz. Komandant prvega bataljona je bil na sektorju Krim-Ljubljan-ski vrh Milan Padež, politkomisar pa Janez Japelj; komandant drugega bataljona, ki je bil na sektorju Snežnik-Travna gora, je bil Ronko, ki je bil potem vse do svoje smrti komandant bataljona. Bi! je izredno hraber, padel je 21. februarja 1944 na Graški gori ob slavnem pohodu štirinajste divizije. Komisar bataljona je bil Nino-Strle Franc. Tretji bataljon je operir; na Kočevskem; imel je samo dve četi: ena je bila v Lapina druga pa v Ostružnici. Ta bataljon je imel tudi mnogo sk vačev, ki so imeli svoje bunkerje po skalovju ob Kolpi K pomočnik sem organiziral partijsko organizacijo in skrbel, tu kot partijec, da so bili dobri odnosi med enotami in terene tam, kjer ni bilo komisarja, pa sem govoril na političnih ura Tisti čas so precej rastle belogardistične postojanke okrog Vr nike, po Ižanskem in po Notranjskem. Nekateri partizani hodili zvečer v Podpeč in Borovnico in tako smo dobivs redno tudi sovražni tisk, ki je govoril o uničenju partizansl vojske in prinašal izpovedi posameznih ujetnikov. Nekega večera je prišel s svojo zaščito Luka-Leskošek. F vedal je Gregorju, kaj mora storiti, Gregor pa mu je odg varjal, kaj je mogoče porušiti, in tudi to, kaj ni mogoče. »Kaj ni mogoče?« je rentačil Luka. «Poskusi, potem govo da ni mogoče!« Nekateri stari partizani — kmečki gospodarji, so vsak več« če niso bili na straži ali v zasedi, obujali spomine na svo kmetije in na domačo vas. Nekajkrat so nas napadli Italijai pa smo jih takoj odbili in pognali s Krima. Ker je 19. okt bra bataljon, ki ga je vodil Mirko Bračič, odšel na Primorsl in se preimenoval v Soški odred, smo poslali pod Snežn komandirja Maksa in komisarja Gregorja-Jožeta Kopitarja z eno četo. Vodnik prvega voda je bil Gašper, vesel in hrab fant s črnim žametnim klobukom na glavi, poznejši her< nekateri funkcionarji pa so bili domišljavi in so se neka! sramovali iti po vodo ali pa po krompir v taborišče. Nek sem nagnal dva komandirja in tudi dva četna komisarja, < smo šli nekajkrat po vodo. «Tudi funkcionarji morajo delat: sem rekel. Seveda so bili na tihem hudi name, češ, komand ne sme delati, mora samo komandirati. Gregor je bi! zelo sit« komandant. Ce je partizan preglasno govoril, pet dni ni dot cigaret. Poiskal sem pevce, da bi zapeli nekaj veselih. Kom smo začeli, se je pokazal iz šotora Gregor; razburjen se zagledal v nas. Pevci so umolknili, le jaz nisem. Stopil je meni in rekel, naj grem z njim. Ko sva bila proč od tab rišča, me je pogledal, nato pa rekel: «Za konspiracijo skrbii ti jo pa rušiš. Tišina mora biti, jaz »em komandant.« Velik odmev na pismo ministra Tupinija predsedniku ANICA Za poplavo «pornografskih» filmov nosijo odgovornost ministri KD sami V znak protesta proti ministrovi grožnji s poostreno cenzuro, se režiserji, filmski avtorji, scenaristi in glasbeniki ne bodo udeležili prihodnjega mednarodnega filmskega festivala v Benetkah (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Reakcija na pismo, ki ga je minister Tupini poslal predsedniku združenja italijanskih filmskih producentov in v katerem je zagrozil celo svojo osebno poostritev cenzure na filmsko proizvodnjo, se vedno bolj širi in zadobiva vsesplošen značaj zlasti v neposredno zainteresiranem filmskem svetu. Predsednik ANICA (združenja filmskih producentov) je takoj po prejemu pisma poslal Tupini ju brzojavko, v kateri odklanja vsebino pisma, ker je žaljiva, hkrati pa zahteva takojšen sprejem v avdienco. Tupini mu je odgovoril, da ga ne more sprejeti sedaj, ker mora odpotovati v Madrid, da pa ga bo rade volje sprejel takoj po svojem povratku iz Španije. Sinoči pa je bilo f palači Mangnoli v Rimu, na pobudo ANAC (vsedržavnega združenja kinematografskih avtorjev) zborovanje, katerega so se udeležili: sindikat italijanskih pisateljev, združenje direktorjev kinematografskih podjetij, združenje filmskih operaterjev, AKCI, FILS, sindikat dramaturgov, FIALS, FULS, sindikat filmskih kritikov, ftalijansk ifilmski krožek in Društvo italijanskih gledaliških igralcev. Na tem zborovanju je predsednik ANAC, režiser Mario Cnmerini, poudaril, da je pismo ministra Tupinija sprožilo nujno vprašanje reforme zakona o kinematografiji in zakona o cenzuri. Glede zakona o cenzuri je treba podčrtati, da gre za zakon, ki ga je izdal fašistični režim leta 1923 in da je zapadel že leta 1957, da pa njegovo veljavnost podaljšujejo vsakih šest mesecev, ker so se vse dosedanje demokristjanske vlade upirale, da bi ga zamenjale z modernim in demokratičnim zakonom o cenzuri. Zakon o kinematografiji pa dopušča možnost vpliva in kontrole nad filmsko proizvodnjo, kei predvideva delno vrnitev državnih taks na filmsko proizvodnjo, ki nimajo primere v ostalem svetu. Razumljivo je torej, da je v takih okoliščinah kaj lahko doseči, da se filmski producenti kaj radi podredijo zahtevam vladne burokra-cije, da bi tako zmanjšali režijske stroške. Pri vsem tem pa obstaja, po pismu ministra Tupinija, še nevarnost novih občutnih izgub, ker se utegne zgoditi, da film, ki je bil že prpestal cenzuro ustrezne vladne komisije, kljub temu ne more biti predvajen, ker bi Tupini utegnil odkloniti svoj podpis na ustrezno dovoljenje, če bi ga on osebno smatral za «nemoralnega«. S te msmo torej na odprtem morju osebne samovolje nekega demokristjanskega ministra in prepuščeni na njegovo milost in nemilost, prek njega pa še temu ali onemu cerkvenemu prenapetežu. Najlepše pri vsem tem pa je še to, da so za poplavo filmov dvomljive umetniške vrednosti, predvsem pa filmov brez vsakršne umetniške vrednosti, ki zasledujejo le trgovske cilje z razkazovanjem ženske golote, odgovorni neposredno demokristjanski mini- )i 11 n 1111M11 n 1111 n m Predsednika Naser in Tito v Novi Gorici in Kopru Danes ali jutri bo objavljeno skupno poročilo o razgovorih - Naser odpotuje jutri z Brionov BRIONI, 18. — Po tridnev- je delegacija jugoslovanske in- nem potovanju po Hrvaški n Sloveniji sta se predsednik Tito in Naser s svojim spremstvom vrnila nocoj na Brione. Visoka državnika sta odpotovala danes zjutraj z Bleda proti Kranjski gori na Vršič, od tu skozi Trento in Soško dolino v Novo Gorico, Koper in na Brione. Med potjo sta visoka državnika s člani spremstva obiskala tovarno motornih koles v Kopru in otroških igrač v Izoli. Na vsej dolgi poti, posebno pa v Soški dolini, v Bovcu. Trnovem, Kobaridu. Novi Gorici, Ajdovščini, Kopru in Izoli so prebivalci s prisrčnim sprejemom, vzkliki in napisi na transparentih izrazili svoje občutke predsednikoma prijateljskih dražv. V Kopru ie več tisoč prebi. valcev navdušeno pozdravilo oba državnika, uprava tovarne motornih koles »Tomos« pa .e priredila njima na čast kosilo. Po kosilu je skupina umetnikov priredila kratek glasbeni in baletni program. Za tem so si gostje ogledali tovarno. Z velikim zanimanjem so si ogledovali sodobni način proizvodnje v tovarni, kjer bodo letos napravili okrog 40.000 motornih koles in ladijskih motorjev. Tovarna bo v kratkem pričela proizvodnjo novih motornih koles. Delovni kolektiv je podaril Naserju motor za čoln, starejšim otrokom Naserja pa dve motorni kolesi «Ko. libri«. Visoki gostje so šele okrog 20. .ure odpotovali iz Kopra. Danes zvečer se je končalo ukrog 900 km dolgo potovanje Tita in Naserja po Hrvaški in Sloveniji. Zaradi nepredvidenega zadržanja met potjo, bodisi zaradi želje gostov, da oi si čimbolj ogledali prekrasne predele in se naužili svežega gorskega zraka (Naser se je na Vršiču, kjer je bil sneg, kepa« s svojimi otroki), bodisi zara di prisrčnih sprejemov prebivalstva, ki je hotelo čim dalj časa zadržati svoje goste, sta se Tito in Naser vrnila šele pozno zvečer na Brione, tako da je bil za nocoj predvideni skupni sestanek obah delegacij odložen na jutri. Pričakuje se, da bo jutri, najkasneje pa v ponedeljek pred odhodom Naserja z Brionov, objavljeno skupno poročilo o razgovorih .Politični o-pazovalci ne pričakujejo kakih senzacij. Predvideva «e, da bodo zastopniki obeh držav v skupnem poročilu potrdili potrebo po nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja na vseh področjih, ugotovili enakost pogledov o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, poudarili potrebo nadaljnjih naporov za reši*ev perečih mednarodnih vprašanj in v zvezi z neuspehom konference v Parizu potrebo večjega angažiranja izvenblokovskih držav in držav v Združenih narodih pri reševanju svetovnih vprašanj Predsednik ZAR bo s svojim spremstvom odpotoval v pone. deljek z Brionov. V Milami delegacija jugoslovanske industriji' dustrije sestala danes v Mila nu z zastopniki italijanske konfederacije industrijcev, s katerimi je izmenjala poglede o možnosti nadaljnje razširitve jugoslovanske blagovne izmenjave. Predsednik italijan. ske konfederacije industrijcev Quinto Quintieri je ob tej priložnosti poudaril zainteresiranost italijanskih gospodarskih krogov za krepitev jugoslovansko - italijanskih gospodarskih odnosov in za povečanje blagovne izmenjave. Jugoslovanska delegacija se bo zadržala v Milanu do ponedeljka, ko se bo preko Benetk vrnila v Jugoslavijo. Študijska delegacija LIL na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 18. — V Beograd je danes prispela študijska delegacija Italijanske unije dela (UIL), ki bo med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji proučevala jugoslovanski sistem delavskega samoupravljanja. Delegacija, ki jo vodi tajnik Unije Franco Simonelli, se bo razgovarjaia z zastopniki centralnega sveta Zveze sindikatov in obiskala nekatera industrijska podjetja, kjer se bo seznamla z delovanjem delavskih svetov. ............................................... stri in državni podtajniki, Tu-pinijevi predhodniki, ki so italijanske filmske avtorje in producente nagovarjali, naj se ne dotikajo v svojih filmih resnih in kočljivih tem socialnega življenja, in naj raje obravnavajo zabavne teme, češ da jih »večji izrezi pri oblekah in večje porcije golote ne morejo razburjati*, kakor jih morejo razburjati filmi s socialno vsebino kot ie bil to primer s filmi »Umberto B.», »Roma ore 11» in celo «Dober dan slon* pokojnega Francio-lirija — kakor se je izrazil sam Andreotti! In to se dogaja tudi danes Težave pred cenzurno komisijo ne nastanejo, ko gre za zabavne filme na osnovi ženske golote in pikantno dvoumnih dialogov: tu je cenzura široka; povsem nepopustljiva pa je, če je v filmu govora o italijanskem kaznilniškem sistemu, fašizmu, policiji, vojski, duhovščini, šoli, korupciji, brezposelnosti, zaostalih področjih itd. Če se je v filmski proizvodnji precej razbohotilo to, kar demokristjanski ministri označujejo s pornografijo, potem naj to predvsem pripišejo sebi in svojemu ravnanju, ker so to dopuščali in dopuščajo, ker smatrajo, da je to manjše zlo, kakor pa filmi z napredno socialno vsebino, ki jih imajo za neposreden napad na svojo politiko in oblast. Na zborovanju so izvolili stalni odbor, ki bo izdelal zaključno resolucijo v smislu zahtev, ki so jih razni govorniki postavili med diskusijo, hkrati pa bodo zahtevali, da vlada da pojasnila o pobudi ministra Tupinija (ki hkrati izjavlja, da je to storil na svojo osebno pobudo). Sklenili so tudi, da bodo pokre-cili široko akcijo, da bi zajezili vsakršen ponoven napad na svobodo izražanja. V znak protesta proti samovoljnemu keraku ministra Tupinija, so sprejeli sklep, da se režiserji, avtorji, scenaristi in glasbeniki, vključeni v ANAC, ne bodo udeležili prihodnjega mednarodnega filmskega festivala v Benetkah. Gre za 66 italijanskih kulturnih delavcev, med katerimi so priznani režiserji, kakor Blasetti, Camerini, Co-mencini, De Santis, Lattuada, De Sica in drugi; scenaristi kot Zavattini, Zampa itd. O tem protestu bo poslanska zbornica razpravljala posredno prihodnji ponedeljek, ker je na dnevnem redu interpelacija socialističnih poslan-cev v zvezi s pismom mini-stra Tupinija. A. P. Eaton odpotoval v ZDA NEW YOKK, 18. — Delegat ZDA na razorgžitveni konferenci Frederick Eaton je danes prispel v New York zaradi razgovorov, ki jih namerava imeti z državnim tajnikom Herterjem. Dejal je, da je posvetovanje s Herterjem v zvezi s sovjetskimi predlogi na razorožitveni konferenci. Preden je Eaton odšel iz Ženeve, je časnikarjem izjavil, da upa, da se bo vrnil v Ženevo prihodnji teden. «»------ Hruščev na kongresu romunske KP BUKAREŠTA, 18. Romunska tiskovna agencija javlja, da je v Bukarešto prispel Ni-kita Hruščev, ki bo prisostvoval tretjemu kongresu romunske stranke delavcev. Na letališču je Hruščeva pozdravilo več tisoč delavcev iz Bukarešte V sovjetski delegaciji pod vodstvom Hruščeva so še Nikolaj Podgorni, član Frezidija 1< P SZ Pjotr Pošpeiov, kan- didat za člana Prezidija, trije člani CK KP SZ: Boris Po-nomarev, Jakovljevič Antro-pov in Leonid Ilišev ter Pavel Satjukov, glavni urednik moskovske ((Pravde#. Navzočnost Hruščeva na kongresu romunske partije ni same potrdilo solidarnosti med partijami SZ in Vzhodne Evrope, temveč bo tudi za sovjetskega voditelja priložnost, da se sestane z drugimi komunističnimi voditelji, ki so pri tej priložnosti prispeli v Bukarešto. «»-------- ANKARA, 18. — Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miloš Carevič je obiskal danes zunanjega ministra Turčije Selima Sarbera, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru o dvostranskih odnosih. V razgovorih je bila ugotovljena obojestranska želja po zboljšanju medsebojnega sodelovanja. Huda eksplozija v britanskem poskusnem centru LONDON, 18. — Davi je prišlo v tovarni v Waltham Ab- beyu (Essex) do hude eksplozije. V tem kraju je eden izmed zelo tajnih poskusnih centrov britanskega letalstva. Neki predstavnik letalskega ministrstva je izjavil, da se pričakuje poročilo o eksploziji, pri kateri je baje ena oseba izgubila življenje; vendar so to prve. še neuradne informacije. .Tovarna v Waltham Ab-beyu spada pod ministrstvo letalstva. * * * WASHINGTON, 18. — Predstavniška zbornica ZDA je o-čobrila ter poslala senatu zakon, ki dovoljuje kredit 3 milijard 584 milijonov in 500 tisoč dolarjev za pomoč tujini v davčnem letu 1960-1961. Ta vsote je za 590 milijonov .n 500 tisoč dolarjev manjša od vsote, ki jo je zahteval predsednik Eisenhotver, je pa za 200 milijonov dolarjev večja od vsote, ki jo je odobrila li-nančna komisija v zbornici Pomoč sindikatov FLRJ sindikatom Čila BEOGRAD, 18. — Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je odločil, da pošlje enotnemu sindikalnemu centru Ciin 5 milijonov dinarjev kot svoj prispevek prizadetim po zadnjem potresu. Potem ko je moral opustiti obisk v Tokiu Eisenhower obiskal Čangkajška danes pa bo nekaj ur na Koreji Ikc poudarja veliko prijateljstvo s starim Čangkajškom ter se zaletava proti ^tiranskemu pekinškemu režimu» - Silno bombardiranje Rvemoja TAJPEH, 18. — Predsednik Eisenhower je prispel v Tajpeh na Formozi. S križarke «St. Paul« je dospel na letališče v Tajpehu s helikopterjem. Tu ga je sprejel čangkajšek s svojimi civilnimi in vojaškimi oblastniki. Navzoči so bili tudi voditelji diplomatskih predstavništev. Na čangkajškov pozdrav je Eisenho-wer izjavil, da upa, da bosta imela s čangkajškom koristno izmenjavo gledišč. «Naše prijateljstvo, potrjeno v vojni in miru, je resničen vir energije v našem razvoju varnosti v svobodnem svetu,« je dejal predsednik ZDA. Potem je poudarjal skupnost idealov: skupno obveznost za ohranitev neodvisnosti obeh držav, težnjo po svetu pravice. pravičnega miru in prijateljstva v spoštovanju prava. Vse to zahteva od vseh v svobodnem svetu povečano budnost in bolj tesno sodelovanje zaradi groženj komunističnega imperializma. «Prina-šam vam osebno zagotovilo o nezrušljivi solidarnosti Ame- iiMiiiiiiiiiiHtimiii milimi um 1111111111 minulimi milim n m um n imun til i m m iiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiii n mi mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111 Alžirska začasna vlada bo odgovorila Baje pojde že v torek v Pariz sam Ferhat Abbas; če bodo prvi kontakti pozitivni, bo poklical še druge predstavnike • V Alžiriji zopet napetost in nezadovoljstvo z de Gaullom TUNIS, 18. — Ministrstvo slavije in centralni odbor Zve- za informacije v začasni vladi alžirske republike je sporočilo, da bo alžirska vlada odgovorila de Gaullu v ponedeljek 20. junija. V časnikarsaih krogih se je razširila vest, da bo že v torek odpotoval v Pariz sam Ferhat Abbas. ki bo stopil v stik s predsednikom de Gaullom. Če bo i.a kontakt pozitiven, mu bodo sledili še diugi predstavniki začasne alžirske vlade. Francoska vlada je izdala zelo stroge varnostne ukrepe, da ne bi danes prišlo v Alžiriji do neredov. Danes je namreč obletnica, ko je leta 1940 na ta dan de Gaulie govoril po londonskem radiu ter pozval Francoze na odpor. Vendar so v Oranu spominsko proslavo tega dne motili bivši bojevniki in mladeniči, ki so se jim pridružili. Slišali s j se vzklili «Francoska Alžirija*, «Doi z de Gauilom* in • Izpustite Lagaillarda*. Proslava je bila ob spomeniku padlih ob navzočnosti aumirala Ouervilla, pomorskega prefekta, ki je lahko prebral le nekaj besed de Gaullovega poziva. Demonstracija je trajala kakih 10 minut. Na splošno je ozračje v Alžiriji dokaj napeto. Evropski kolonisti domnevajo, da bo morda de Gaulie kaj popustil alžirskim predstavnikom. Računa se, da lahko pride tudi do kakih nemirov, pri čemer pa je zopet uganka, kaj bi naredila vojska. V Addis Abebi je na konferenci neodvisnih afriških držav govoril ministei za informacije v začasni alžirski vladi Yazid. Prosil je neodvisne afriške države za pomoč, poudarjajoč, da pomeni pomoč Alžiriji obenem pomoč njim samim. Obtožil je tudi ZDA kot bankirje in dobavitelje o-režia za francoski imperializem. 7 dni v svetu MILANO. 18. Po obisku (Nadaljevanje z 2. strani) »i spreminjevalni predlog o-dobriti najkasneje do 20. julija Pobožna želja najodloč-nejših nasprotnikov proporcionalnega sistema v desničarskih krogih KD je, da parlament ne bo utegnil izglasovati odobritve do omenjenega datuma. Drugi dogodek je pismo, ki ga je minister za turizem in prireditve Tupini poslal predsedniku združenja filmskih producentov I ANICA), ti katerem mu izraža svoj trden namen poostriti cenzuro na filmsko proizvodnjo, predvsem tako, da bo odklonil dovoljenje za predvajanje vseh tistih filmov, ki jih bo on smatral za »nemoralne«, tudi v primeru, da bi jih odobrila ustrP2na vladna komisija za cenzuro filmov. Ta ministrov korak je sprožil val protestov predvsem v neposredno zainteresiranem filmskem svetu, hkrati pa so tudi nekateri socialistični parlamentarci, tako v zbornici kot v senatu postavili ministru Tupiniju interpelacijo, v kateri obsojajo njegov korak in namen, ker qa smatrajo za protiustavnega. Tupini je sicer že sam uvidel, da je pogrešil, in je dal objaviti poluradno sporočilo, v katerem je rečeno, da minister ni imel namena postamti producentom ultimatuma, a m- nekaterih italijanskih pne5t se I pak da gre pri tem le za njegov «nasvet»! Po drugi plati pa je tudi Tambronijevo glasilo objavilo napad na ta korak Tupinija, toda v tem vidijo le staro rjo med obema državnikoma, ki sta si že od nekdaj t> laseh. Tretji dogodek pa je težnja nekaterih voditeljev KD, predvsem Sceibe in njegovih pristašev (da o drugih desničarskih prvakih KD, kot so Andreotti in Pella, sploh ne govorimo), da bi opustili t>sa-kržno misel na politiko lenega centra in da bi se KD ponovno usmerila na centristič-ne vladne koalicije. Pri tem se sklicujejo tudi na mednarodni položaj, ki da naj bi zlasti s poslednjimi dogodki in njihovim odmevom v de želi dokazal, da bi bilo nespametno računati na «spre-obrnitevn Nennijevih socialistov, medtem ko naj bi bil Malagodijevi liberalci pri pravljeni pristati tudi na ti ste točke socialnega progra ma KD, za katere so bili socialisti pripravljeni dati svo jo zunanjo podporo vladi levega centra, ki je Fanfani ni mogel sestaviti zaradi odpora desničarskih krogov KD! Vse to je seveda le pesek p oči predvsem levemu krilu KD dejansko pa gre za premišljen manever nepoboljšljivih centristov KD, ki jim je cen-trizem le izgovor, da bi tako zavrli uresničenje neodložljivih ukrepov na gospodarskem m socialnem področju dežele. rri v• • I urcija ze študentov Jugoslavije sta poslala študentom Cila pošiljko zdravil kot svojo pomoč prizadetim pri zadnjem potresu. Študentom Cila, katerih družine so bilc prizadete pri potresu, je bilo ponuder.o določeno število štipendij za šolanje v Jugoslaviji. WASHINGTON, 18. — Državno tajništvo ZDA je danes zahtevalo, da dva kubanska konzularna funkcionarja zapustita ZDA v 48 urah. LEOPOLDVILLE, 13. — Pa-trice Lumumba, voditelj nacionalnega gibanja v Kongu, ni uspel sestaviti prve vlade neodvisnega Konga. Ko pa je belgijski rezidentni minister Vander Meresch poveril sestavo vlade Jesephu Kasavubuju, predsedniku stranke Abako, je to povzročilo ogorčenje Lu-mumbe. Dejal je, da bo umaknil predstavnike iz svoje stranke iz parlamenta ter sestavil lastno vlado, češ da ima v parlamentu večino 34 sedežev, medtem ko lahko Kasavubu računa le na 12 sedežev. Vendar je ta večina Lumumbe precej teoretična. rike z vami in z vašo vlado v obrambi teh idealov in v nadaljevanju naših skupnih teženj.« Z letališča se je Ei-srnhovver s Čangkajškom odpeljal v hotel, kjer bo bival med svojim obiskom v Taj-oehu. Preden je prispel v Tajpeh, je Eisenhower naslovil sedmi floti poslanico, v kateri zatrjuje, da mora ta flota ostati dovolj močna, da lahko podpre zaveznike ter zaščiti ameriške interese in pomaga ohraniti mir na Daljnem vzhodu. ((Ameriško ljudstvo ve, da vi dobro opravljate svoje delo in se ne pustite varati po zlagani propagandi komunistov.« Govoreč na nekem javnem zborovanju je predsednik Ei-senhower zopet potrdil ameriško podporo nacionalistični Kitajski. Dejal je, -da ZDA ne priznavajo zahteve ((tiranskega pekinškega režima«, kadar trdi, da govori v imenu vseh Kitajcev. «V OZN podpiramo mi kitajsko republiko, enega izmed članov ustanoviteljev, kot edinega pravnega predstavnika Kitajske v tej organizaciji,« je še dejal Ei-senhower. Pohvalil je tudi napore nacionalistične kitajske vlade, da dvigne življenjsko raven prebivalstva na Formozi ter njene socialne reforme. «Te reforme, izvedene ob dolžnem spoštovanju zakona in zasebne lastnine, so v popolnem nasprotstvu z brutalnim zasužnjenjem vaših rojakov na kontinentu.« Eisenhotver in Čangkajšek sta govorila o političnih problemih v zvezi s propadom vrhunske konference, o »komunistični grožnji« na Daljnem vzhodu ter o nadaljnji gospodarski podpori nacionalistični Kitajski. Del razgovorov je bil posvečen tudi pretresu položaja na formozi v zvezi s hudim topovskim obstreljevanjem otokov Kvemoj in Macu Predsednik Čangkajšek se je zahvalil ZDA in predsedniku Eisenhowerju za pomoč nacionalistični Kitajski. Ta pomoč, ie dejal, je pripomogla, da se je Formoza spremenila v izhodišče za morebitno osvoboditev kontinenta. Predstavnik Bele hiše James Hagerty je na tiskovni konferenci po prvem delu kitajsko - ameriških razgovorov iziavil, da je predsednik Ei-senhower spet potrdil, da o-staja stališče ZDA glede o-balnih otokov Kvemoja in Ma-cuja nespremenjeno. Predstavnik obrambnega ministrstva nacionalistične Kitajske admiral Liu Hoh-tu je izjavil, da je bilo med bombardiranjem Kvemoja preteklo noč 7 oseb ubitih in 32 ranjenih. Obrežno topništvo LR Kitajske je oddalo 86.000 strelov, je dejal admiral, ki je poudaril, da gre za do sedaj najhujše topovsko bombardiranje na tem področju. Izjavil je še, da hombardiranje nima vojaškega pomena in da zaradi tega ne bodo odgovorili. Bi pa bili k temu prisiljeni, če bodo s kontinenta nadaljevali streljanje. Zunanje ministrstvo LR Kitajske je danes poslalo 110. «resen opomin« Združenim državam Amerike v znak protesta proti kršitvi kitajskih teritorialnih voda po dveh a-meriških ladjah na področju Hajtana. Včeraj pa je preko nekih kitajskih otokov letelo neko ameriško vojaško letalo, zaradi česar je bil odposlan ZDA 109. »resen opomin«. SEUL, 18. — Začasni predsednik Koreje je pozval danes prebivalstvo, naj toplo sprejme predsednika Eisenho-werja, ko bo v nedeljo prišel na obisk na Korejo. Notranji minister pa je izjavil, da je poskrbel za varnost v nedeljo in ponedeljek. Predsednik Eisenhovver se namerava zadržati na Koreji samo 8 ur. Radio Peking sporoča, da je bila danes v kitajski prestolnici velika manifestacija v podporo ((oboroženi demonstraciji proti obalnim otokom, ki jih imajo zasedene kitajski nacionalisti«. Ta manifestacija, je dejal radio Peking, je predstavljala «izraz prezira kitajskega ljudstva za predsednika Eisenhowerja». OTTAWA, 18. — V poslanski zbornici je kanadski ministrski predsednik Diefenba-ker dejal, da lahko sedanji nemiri na Japonskem povzročijo odložitev njegovega obiska na Japonsko. Datum obiska sicer še ni bil določen, vendar se zdi, da je nameraval kanadski ministrski predsednik oditi na Japonsko v jeseni. Otvoritev XXX. Bienale BENETKE, IS. — Danes dopoldne je prosvetni minister Medici otvoril XXX. mednarodno razstavo sodobne u-metnosti, ki se vrši vsaki dve leti v Benetkah. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo 16 veleposlaniKov in delegacije 33 dežel, umetniki in kritiki z vsega sveta. Na razstavi je zbranih 3000 del 400 umetnikov, ki pripadajo 33 deželam, med katerimi so prvič zastopane Islandija, Liberija in Peru. Po uvodnem govoru komisarja Bienale sen. Pontija, je spregovoril prosvetni minister Medici, ki se je med drugim dotaknil polemike med «likovniki» in aabstrakt-neži» in dejal, da je sicer naklonjen (dikovnikom», da pa se ne more strinjati s tistimi, ki stvaritvam aabstrakt-nežev» odrekajo značaj u-metnosti. Po razdelitvi nagrad si je minister Medici, v spremstvu predstavnikov oblasti, ogledal razstavo. ISTANBUL, 18. — Ameriški veleposlanik v Ankari je danes izročil šefu turške vlade gen. Gurselu poslanico predsednika Eisenhotverja, v kateri mu izraža svoje zadovoljstvo nad dejstvo, da namerava razpisati splošne volitve in predati oblast izvoljenim ljuJ-skim poslancem in nad tem, da Turčija namerava ostali zvesta NATO in CENTO, hkra ti pa mu želi uspeha pri le-ševanju vprašanj notranjbga političnega življenja. V zvez; z dejstvom, da ;e turška vlada zamenjala turške brigado v Južni Koreji in namesto nje obdržala tam le četo vojakov, in to prav v trenutku, ko se je stopnjeval odpor japonskega ljudstva proti ratifikaciji ameriško-japonske vojaške pogodbe in Eisenho tverjevemu obisku na Japonskem, niso vladni krogi hoteli dati nobenega pojasnila, le zanikali so, da bi ta ukrep im;l kakršen koli politični značaj, tudi če ameriška vlada ni z njim zadovoljna. Zaradi resnega finančnega stanja v deželi bo vlada razpisala notranje posojilo z izredno visoko obrestno mero (morda 9 odst.). Pripravljajo tudi obsežen načrt za obnovo države, pri čemer jim pomaga tudi nizozemski izvedenec prof. Tinbergen. a za čilske šludenic BEOGRAD, 18. — Centralni odbor Ljudske mladine Jugo- KOPER Mednarodna špedicija in transport Glavnu direkcija Koper Telefon št. 141, 184 Tclex 03176 Brzojav: INTEREUROPA KOPER Tekoči račun; 600-31-1-34 Nudi kompleten servis v mednarodnem avtotran-sportu z lastnimi kamioni ter v mednarodni špediciji z vskladiščenjem blaga po svojih poslovnih enotah v Kopru, Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Jesenicah, v Prevaljah N. Gorici, Subotici, Kozini, Podgorju in Novem Sadu MARCELO TRST, Ul. Roma^na štev. 24, tel. 31207 nudi ustekleničena istrska vina • kabernet - tjorgogna • refošk - malvazija - laški riesling ter brišJji tokaj in merlot — Zaloga pristnih kratkih pršutu•• iETUBIZ HOTEL «TURIST» ANKARAN Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien-teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko. HOTEL »GALEB« KOPER Tel. 243 UDOBNE SOBE, LEP VRT »HOTEL POSTA« nuidi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574 HOTEL «TRIGLAV» KOPER Tel. štev. 16 nudi domače in tuje specialitete in domača vina. Moderno urejene sobe, cene ugodne AVTO-TURISTIC NO PODJETJE «SLAVNIK» KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vzdržuje domače i mednarodne avtobusne proge «H0TEL BELLEVUE LJUBLJANA — tel. 21280 se gostom toplo priporoča HOTEL PALAČE PORTOROŽ s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples OSVEZUIE Obiščite svetovno znano POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30. 13.30, 16.— in 17.30 Izredni obiski po dogovoru z upravo. — s svojimi naravnimi lepotami vas vabi. Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sann, «JADRAN» in »KOROTAN«, «PARK HOTEL«, »HOTEL JELOVICA«, »HOTEL KRIM« OBIŠČITE XVII. MARIBORSKI TEDEN ud 30. 7. do 8. 8. 1960 VSE ZA ČLOVEKA - DRUŽINO - KOMUNO Prikaz izgradnje komunalnega sistema, razstava ln možnost nakupa predmetov šircke potrošnje: tekstil, praktični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo in oprema za gospouinjstvo. Prikaz poljedelskih strojev in opis-me za kmetijstvo. Velika modna revija - prikaz sod-b-nega oblačenja. Popust na železnici I Obiščite MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC ln ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURI-STIČNA Z 'EZA, Maribor. Trg svobode št. 1, tel. 26-68 PALAČE HOTEL, Zagreb V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI svojim obiskovalcem; 100 sob, prvorazredno udobje in usluge. Nova vrlna restavracija, zimska in poletna, s premično y, kopalnico, z bazenom in vodometi — s prvovrstno domačo in tujo hrano m pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperitiv-bar Dvorane za počitek - Obednl ca in dvorana za bankete sta cenjenim gostom vsak trenutek na razpo ^ lago BOHINJ Hotel aZLATOR ()G» z depandansami Hotel a POD VOGLOM« z depandanso Hotel »BELLEV LE JEZERO« z depandanso Znižane cene v predsezoni In po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi. IIo tel CENT RA L Portorož tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples. LJUBLJANA Srediska 4 SAP TURIST BIRO vzdržuje vsakodnevno aviobusno progo Bled-LJubljana-Trst in nazaj. Priporoča obisk Krvuvca v Kamniških planinah z žičnlPo. Nudi turi»tlčrie usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 In 30647. Koper, nasproti avtobusne postaje, tel. 298, Pira«, Trg Tartini, tel 5112, Por-*orož, nasproti hotela Central. Ank*dkh v kopališču Turist Anfaran PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIAAIA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 • Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA m U VAZA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT TRIESTE I Z V A Z A: tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE SL JJMfi URAD IN LESNO SKLADISCE TRST — Lesno pristanišče telef. 44-552 Izven urnika telef. 92-982 SKLADISCE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ulica Cologna štev. 13 — Telefon 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES Mustrlla usilt mnlta Ml Proizvaja svetovno znano svinjs^ jg galanterijsko usnje in ovčje še vre- ^ te ter sortirane svinjske ščetine TOMASO PRIOGIIO ŠPEDICIJA UL. GHEGA 2-1. nad. — TEL. 37-314 TRST — TRIESTE OB tovarna vezanih plošč in furnirjev, PIVKA ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les in les trdih listavcev. ŽELEZNIŠKA POSTAJA; MARIBOR-STUDENCI - TEKOČI RAČUN; 640-T.8. TELEFON: 40.80 DO 40-84 - POŠTNI PREDAL: 25 DPAI71/AIA bombažno prejo od Nm l6 rKUIZVAJA (lo Nm 50, stanično prejo surovo in barvno ter razne mešanice prej, bombažne in stanične tkanine; surove, progaste, karirane in enobarvne. Glavni asortma je sledeč: BOMBAŽNE: kretoni in ccfirji za moške srajce, kanafas, flanela za pižame in športne srajce, plenice in surove tkanine STANIČNE: tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto prejo in prejo z acetatnimi vlakni. Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo nioti mečkanju. Naš asortma tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci. IM PORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH AHT1KUOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU Sežana, tetet, 4, 62, 66 x obratom LIPICA, kior deiu/e pita-/išče goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena izletniška točka. Niene livade vas vabijo na l/.pre-hode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost, napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškim- dobrotami založena gostilna v LIPICI. MILAN ŠVAB SOA VI Import-Export sanitarnega materiala Projektiranje, montaža centralnih kurjav in vodovodnih mstalacij — kleparstvo TRST, Ul. S. Giusto 16 — Telefon 38-609 MILAN AMBROŽIČ Elektro-instalacijsko podjetje in TRGOVINA Z električnimi predmeti: lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAMARE 29 — TELEFON 29-322 OBIŠČITE NAS! .NOVA GORICA J - UILziui - JUGOSLAVIJA TOVARNA POHIŠTVA NOVA GORICA NOVA GORICA tel. 27, 50 telegr.; «POHlŠTVO GORICA* PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA V PRAKTIČNEM IN MODNEM SLOGU 10.-25.IX.1960 Splošni mednarodni vzorčni velesejem — IX. teden usnja iri obutve — VI. sejem obrtništva — VIII. razstava strokovne in znanstvene knjige — V. razstava regulacijske in merske tehnike ter avtomatizacije — Modna revija. Običajni vozni popusti na jugoslovanskih železnicah in ladjah Slovenski trgovini I RANC' UDOVIČ TRST, UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 5 nudita vsakovrstno modno blago: bunde, deke, rjuhe, po naj nižji ceni KS SLOVENIJA ZIVINOPROMET LJUBLJANA, DALMATINOVA 1-1 Tel. 22-212 20-905 Telegr. «Slovpromet» .. .... Ljubljana mesa in mesnih izdelkov salam in pršutov ■ konserv, črev in sena izvaža vse vrste živine, konj, prašičev Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek Telefon štev. 3 tELEZARNA JESENICE NA GORENJSKEM Izdeluje za potrebe strojegradnje valjano jeklo — vlečeno jekln — pločevino (debelo, srednjo, tanko) — hladne valjane lingnte — tegano žico — varjene cevi — elektrode — piillirnizviide za nadaljnjo obdelavo \/ vseh vrstah : gradbene in konstrukcijske neiegirane in legirane vrste jekla po niiraiah itiII za splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirano orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrste jekla za posebne namene M ml roli n n |iiiil;illii: n vrstah, n lastnostih posameznih vrst jekla, n načina (ormična obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi V Katalog proizvodov Železarne Jesenice «CINKARNA» METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA l n r I ir« Telefoni: 20-81, 20-82, 24-94, 24-95 I v L L J L Teleprinter: 03417 j Železniška postaja: Celje-industrijski tiri Cinkarnay Na$I proizvodi Surovi cink min. 97,80 odst. Zrn Cinkov prah ■ 97,0 odst. Um total Rafinirani cink min. 98,70 odst. Zrn Fini cink - min. 99,75 odst. Zrn Cinkava pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60<> Be' Cinkovo belilo - zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat Kromov galun Natrijev bidrosulfit Natrijev sulfid - surovi Natrijev sulfid • čisti Cinksu/fat Natrijev silikofluorid Sarijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramar in Svinčeni minij 30 odst. Svinčeni minij 32 odst. Svinčena glajcnka čista Superfosfat Modra galica Me talit V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro. KOOPERATIVA, S LJUBLJANA, Miklošičeva ul. 4 - Telefon: uprava 21-053, h. c. 20-377, 20-021 IZ VAZA: mehak in trd rezan les. gozdne sortimente in lesne finalne izdelke, ter izdelke domače obrti UVAŽA: pinto in izdelke iz plute AVTO MOTOR 1MPORT — EXPORT Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197. 30198 ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ farmacevtski proizvodi In kemikalijo TRsT - UL. 7 ORRCBIANCA 21, II UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA — PREŠERNOVA CESTA 40 UVOZ, IZVOZ, PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motoma voeila, dvokoles in njihovih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomate-riala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače produkcije. KOMPLETNE NAPRAVE ZA IZTISKANJE PLASTIČNIH SNOVI -3t--- DQ A M U T MILANO Via Londonio, 25 Telef. 33.90.66 - 34.46.15 i 9 UH(U}< /A v*". V* ve^ V # ,e ' V>°f * Us* Vs>v% * EXPORT IMPORT zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-II Telefoni; Centrala 37-154 uvoz izvoz 36-012 - 37-109 - 37-309 Telex; 02-110 Telegr.; Voče Zagreb IZVA2AMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in zelenjave ter njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj «ma-raska», sadne pulpe, suhe slive, mandeljne orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe in ostala krmila. UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago tn druge poljedelske in prehrambene pridelke. Obrnite se direktno ali na naše podružnice: ZAGREB: Praška 2/II., tel. 37-154; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28; SPLIT, Viška 1; tel. 33-71; KAR-LOVAC, Zrinjski trg, tel. 580; OSIJEK, Avgusta Cesarca 29, tel. 25-80 in 2551. TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi » inozemstvo 0STUNI AVTO MOTO TRST Ul. Machiavelli št. 21 Predstavnik Ducati • Morini - Aermacchi - Siata Abartb Prodaja nove In rabljene avtomobile in motocikle. Prodaja menjalne in vse druge dele za vse vrste motociklov CMTMR MIRTO TRST UL. K. SE V ERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ S10TIH1MS LJUBLJANA - BEETHOVNOVA II - TELEFON 23-931 do 23-940 TELEX 03-112 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Mehak in trd žagan les _ Zaboje — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa — Oglje — Furnirje — Park ete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo Ocjlejte si naše proizvode v tesnem paviljonu na tržaškem velesejmu Izvažamo s AVTOPREVOZ_____ Rihard Cunja Trst, Strada del Eriuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE KERŽE TBST, Trg S. Eiovanništ. 1 • PORCELAN • KRISTAL • PRIBOR • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPO- DINJSKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM GRUDA IMPORT EXPORT Izvaža in uvaža: klavno in plemensko živi- no vseh vrst in pasem: govedo, konje, prašiče, drobnico itd.; živalske proizvode: meso in mesne izdelke, konzerve, sir itd.; živinsko krmo: seno, žitne odpadke, želod, divji kostanj. — Blago prevaža z lastnimi hladilnimi avtomobili. LJUBLJANA, Titova 19 — Jugoslavija: Gruda Ljubljana — Telex 03117 — Telefoni št.: 20-547, 22-184 — P .O. B. 420 Predstavništva: ZAGREB, Havlikova 3, tel. 36-491 — BEOGRAD, Karadjordjeva 71, tel. 26-652 Mariborska tekstil Maribor Predilnice - tkalnice - barvarne - tiskarna - anreture Kraljeviča Marka 19 — Postni * predal: 9 % : ~ Telefoni: 40-11 — Teiex: 033 17 Proizvaja: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, bombažne in umelno-svilene podloge, klote, flanelc za srajce in pižame, tiskamne iz bombaža in startične volne, blago za zavese ter vse, vrste popelinov in cefirjev. Vsi naši popclmi z oznako »EVASETu Shrimk - Guaranlced A1NTI SHR1NK se po pranju več ne krčijo. Vse naše tkanine iz stanične volne so Brzojavni naslov: Tekstiltvor NB PodruL Maribor 604-11/1-150 apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost tudi po večkratnem pranju. Izvaža : klote, svilene scrže, popeline, cefirje ter tiskamne za moško perilo in ženske obleke ter sukance za šivanje. Uvaža: surovine, barve, kemikalije, ulenzilije, stroje itd Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah. RADE KONČAR Tvornica električnih Strojeva ZAGREB EXP0RT-IMPORT SLOVENIJA SADJE LJUBLJANA - Titova 19 - VIII. TRGOVSKO PREDSTAVNIŠTVO V MARIBORU, BEOGRADU, SKOPJU. SKLADIŠČE V VOLČJI DRAGI PRI KANALU. HLADILNICA V ZALOGU. milili Vsem proizvajalcem In trgovinskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za bodoče. Montiramo: cjelokupne brodske elek-troinstalacije Za s ve informacije izvolite se obraliti na našu specijaliziranu poslovnicu. «RADE KONČAR* PREDSTAVNIŠTVO - RIJEKA - Odjel brodogradnje Ul. Rade Končara 44 - mezzanin Telefon: 52-17, 52-18 Isporučujemo: brodske kompaundne samouk ud ne generatore sa Die-selmotortvim iii turbopo-gonom do največih snaga, sa automatskom regula-cijom napona elektromotornu opremu za poluautomatsko upravljanje svih tipova brodskih vitala elektromotornu opremu za sve brodske pomočne Strojeve glavne rasklopne ploče, razdjelnike i uklopne ku-tijc za sve brodske potrebe različiti specijanlni brod ski elcktromaterijal