Podobice v abecedniku. II. u — ura. 1. Pripovedovanje. Petelin. V času, ko še ljudje niso imeli ur, živola je neka marljiva gospodinja, katera je iniela dve leni dekli. Vstala je vsako jutro, kakor hitro je petelin v prvič zapel. Ko je pa zapel v drugir, zbudila je dekli. Deklama zgodnje vstajanje ne dopadt1. .lezita se nad petelinoni in pravita: ,,Da bi tega petelina no bilo, lahko bi dlje easa spali". Nek(>ga dne primeta petelina in ga zadavita. Ta liudobija sicer ni postala očita, vcnder doklama ni prinesla nobenega dobička. Gospodinja jp bila namreč stara in se je vedno zgodaj zbudila. Kit ni bilo pptolina, ni vedela koliko jt> ura. Zategadelj jo svoji dekli odsihdob še bolj zgodaj budila nego poprej, časi celo o polunori. Sedaj se dekli kesata svojega dcjanja, kupita petolina ter ga podarita gospodinji. S časom pa sta bili veseli, da sta se navadili zgodaj vstajati in pridno dolati.Pouk. 0<V pravijo, da giv ]>o noči vira hitrejo, kakor po dnevi, babica pa trdi ravno narobe, da so po noči uro dolgo. Mati pa rečejo, da inalokrat sližijo uro iti. Kdo ve, kako je to? Kdo ve pravo? Pridni ljudjc hodijo ,,s kokošimi" spat, a vstajajo rano, ker dobro vedo, da je rana ura z 1 a t a u r a. K d o r r a n o v s t a j a, t e m n k r u li a o s t a j a , a k d o r r a d p o 1 e ž i, tega rada glava boli. Dckli sta vstajali, ko je petelin v drugič zapel, a ko sta ga zadavili, pa večkrat že o polnoči. Zapmnnite si torej: Kdor malega ne potrpi, Še večje zlo ga v pest dobi. 2. Nazorni nauk. Hočem vani povedat i zopet jedno uganko, a vi jo poskušajte rešiti! Kaj stvar na steni je, kdo veV Ki vedno bije brez roke In iti, biti ne prestane. A vender z mesta se ne ^ane. Poglejmo, kaj to 'pomeni. Pomislite, kaj visi pri vas doma na steni! (Podoba, zrcalo, ura). Ta ree bije. Ali bije zrcalo, podoba, ura? Ali gre zrcalo, podoba, ura? Na čem vidiJ, da gre ura? Ali tudi slišiš, da gre nra? Poka/.c sc stenska ura. Ura iina dve strani — sprednjo in zadnjo stran. Pod steklom jc plosrica s stovilkanii, nad to plosrico pa dva kazalca, ki kažeta čas. Krajši kazalcc kaže nre. Kateri kazalec gre hitrcjc? Kdo pozna številke na nri in kdo jib zna brati? Koliko je sedaj ura? Koliko j>a sedaj? Kadar grestc zjutraj v šolo je kazalec tu, popoludan }>a tn. Kdaj obedujete ? Kdaj mine dopoludanski pouk? X nri so kolesa. Ura se navije. Povodati vam hočem še jedno uganko? Brez roke in noge bije, hiti, V žepu tiči, na steni visi. Brez rokc in noge bije, hiti, na steni visi, kaj je to? Ali tiči tudivžepu? Ta ura je žepna ura. Recitetako? Kako pravimo urani, ki vise na stoni? 3. Poiskavanje glasu. Kje je iniela Rozika večkrat iglo. (V "stih je iniela iglo). Kakšen je bil veliki pes? (Hud.) Keci: Pes je hudl Kaj si ti? (Učenec.) Kaj delaš v šoli ? (Poslušam.) Reci: f/čenec poshiša! f/čitelj MČi; k«har k'«ha; v.nvaj čitva; J«rij se Mniiva. f/rb inia uzdo. 4* Ugankp. Ce imam breme, lahko bilim, v,a bremp mi vzampš, obstojim. Niti kost, niti riba, pa vendpr v žepu miga? Kaj gre in vendpr na mestu ostane. Katpra ura nima koles? III. n — nos. 1. Pripovedovanje. Tri želje. Mlad mož in žpna sta živela prav srpčno. Imela sta samo jedno napako, katero ima vsak človpk. Ako sp mu godi dobro, hoče še boljše impti. Zaradi tega si žplita zdaj to zdaj ono. Nekega dne sedita pri ppči in tolčeta orehe. Najedenkrat sp prikažp nič več kot mptpr dolga žpnica, katpra je npizrečpno lppp postavp in krasnpga obličja. Vsa soba je polna rožne vonjavp. Luč ugasnp, a od krasnp ženice odspva bliščoba kot jutranja zarja. — Kdo bi se ne bil prestrašil? Toda mož in žpna se kmalu osrčita, ko gospica z ljubkim in kakor srebro cistirn glasom rečp: ,,Ne bojta se. Jaz sem vaša prijateljica, gorska Vila. Stanujem v bližnji gori v stpkleni palači in zapovpdujpm čez 700 npvidnim duhom. Tri žplje bodo varaa izpolnjpne. Ospm dni imata odloga. Premislita torej dobro in ne prenaglita se". Na to Vila zgine in luč gori kot poprpj. Mož in žena ostaneta sama ter ne vesta, kaj bi si želela. Mož vpndpr pravi: ,,Ne prenagliva sp, saj imava osem dnij časa". Drugi dan pripravlja žpna krompir za večerjo. Ko jp bila večerja gotova, rece žena, ne da bi kaj pospbnega mislila: ,,Da bi impla zdaj pečeno klobasico!" — ali o joj ! prva želja je bila storjpna. Kakor blisk hitro pride skozi diranik najlepša klobasiea. Kakor željpno, tako izpolnjeno. — Kdo bi se ne jezil? ,,Da bi se ti klobasa nosu prirasla!'* pravi mož ves nejevoljen in ne da bi kaj mislil — ali kakor žpljeno, tako izpolnjeno. Komaj jp bila zadnja bpseda izgovorjena, visela je klobasa ženi na nosu kot kake brke. Sedaj je bila nadloga zakonskih pač vplika. Dvp želji sta bili izrečeni in ostala jim jp šp jedna. Kaj sta hotpla druzpga storiti kot Vilo prositi, da oprosti ženo nadlpžne klobasp. P o u k. Vila jp mlademu možu in ženi obljubila, da jima bodo spolnjene tri želje. Sanjarila sta o bogastvih, a nepremišljpno izgovorjene bpsede so unicile ves njun up. Tako ima ranogokrat jedna sama neprpmišljeno izgovorjena beseda bude posledico. Zapomnite si torej: Dpsptkrat obrni bpsedo na jeziku, predno jo izrečeš. 2. Nazorni nauk. Povedati vam hočera zopet jedno uganko. Kdo na vrtu najbolj diši? Kaj diši na vrtu lppo? (Rožp.) Kdo pa najbolj diši? (Nos.) Nos je sredi obraza. Ima dve nosnici med njima pa hripelj. Skozi nosnici tudi dihamo. Da se ne prehladimo, impjmo po zimi na prostpm usta zaprta in dihajmo skozi nos. Ce se prohladimo, zamaši se nam nos, imamo nabod. Nos ne sme biti nesnažen. Sčim si ga čistimo ? Nespodobno jp, prst v nos vtikati. 3. Poiskavanje glasu. Kam se je klobasa prirasla? (K «osu sp je prirasla.) lvan se jp prehladil. Zamašil sp mu je zaradi tega nos. Kaj ima Ivan. (Ivaw inia )(ahod.) Kdo jo gospodinjo zjutraj budil? (Petelirc je budil.) Kaj ima igla? (Igla ima «it.) Koliko nog ima pptelin. (Pptelin iina dve wogi.) Si» nima noža; J&nez ima nogavico; klobuk je nov. Lj. Stiasnj — Kamnik.