St. 14Q___________ V Izhaja trikrat na teden/ in sicer v torek, Četrtek n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti platinami aH v Gorici, na dom poSiljana: vse loto .........15 K *U ...........I0,, V. ...........«¦» n Posamične Številk« stanejo 10 vin. „S6fiA" im& naslt.-diije izredno prilogo : 01) novem ¦ 'fltii vjiSHpot i» Gotttkjpn t^(lraiJlftuSsfem,' flrtvifcnSF" v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejemu uprav nistvo v Gosposki ulici Slfiv. 7 T. nailstr. v ,.Goiški Tiskarni'1 A. Gabršček. Na naroČila brez dojoslane narofirine 'se ne oziramo. Oglasi in posl^njcese računijo po Petit-vrstah če t:skano i-kiat (j v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v torek diae 30. novembra 1909. Točaj XXXIX. Uredništvo se nahaja v Gosposki ultoi šfc. 7 v Gorici v I. jiadstr. Z uradnikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici gt. 7 v L nadstr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiujajo le arednlUvu. Naročnina, reklamacije Lv drage reči, katere ne spadajo v delok .•.•»<- • ..... upravniStvu. elokrog uredništva, naj se pošljejo le »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavric. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Sočau in „Primores" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le , tobakarnah: J. Afrič. Gledalska nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Niiovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. L Hova''Ski. na GoriSčeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. I; Tereza Leban, tek. ' Jo-. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclmarz, Šolska' ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. Shod za naše šolstvo v »Trgovskem Domu". V nedeljo dopoludne ob 11. uri se je vršil v Gorici v »Trgovskem Domu« napovedani shod, kateri je sklical izvrše-valni odbor narodno-napredne stranke, ž dnevnim redom: Naše ljudsko in srednje šolstvo. Dvorana je bila polna raznega občinstva; udeiežilo"se je shoda v obitem številu tudi nase čislano narodno ženstvo. Nekaj udeležbe je bilo tudi iz bližnje okolice. Shod je otvoril predsednik izvrševal-nega odbora, deželni poslanec A. Gabr-šče k, ki je spregovoril približno tako-!e: Že meseca septembra smo se zbrali tukaj, da smo dali duška svojemu ogorčenju proti divjanju italijanskih sodeželanov glede premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Naša davna želja je bila smrtni greh, kateri smo zakrivili proti Italijanom. Vse italijanstvo je kričalo, kaka krivica se jim godi, če se premesti v osrčje naše dežele slovensko učiteljišče. O ravno takih krivicah kričijo v, novem času, če bi imeli dobiti Slovani, malo več pouka v svojih šolah. Protestnjejo proti invaziji, smatrajo vsaKo pridobitev za naš za krivico sebi; mi da hočemo udreti v tujo hišo ier podreti temelje italijanstva. Danes je imel biti shod v Trstu od strani italijanskih učiteljev; danes so imeli zbOy rovati ter zahtevati, da bi.. Slovenci ne dobili svojih šol. Protestni shod pa so odložili.— Današnji shod je sklican, da damo nekoliko moralne opore, tržaškim bratom pa tudi sami formulujemc zahteve glede šolstva; tudi mi nimamo na polju našega šolstva, kar bi morali imeti. -^ V deželi je le slovensko in italijansko prebivalstvo, naše šole v Gorici pa so v nekem tretjem jeziku. Italijani in Slovenci se ravsamo in kavsamo med seboj, tretji pa se zagnezduje, za našimi ledji ter postaja vedno močnejši. Pride dan, ko si ne bomo nevarni drug drugemu, ko bo vsem skupaj nevaren le Nemec. — Srčno zahvaljuje govornik nato udeležnike, zlasti č. dame za obilo udeležbo. Predsednikom je izvoljen dr. D e r e-a n i; zapisnikar urednik Kavčič. —*¦, Dr. D e r e a n i se zahvaljuje na časti ter izraža upanje, da današnji shod rodi nekaj sadu. Namen mu je: da izrazimo svoje želje glede šolstva. Italijani se vedno umešavajo v druge reči, ali mi jim ne kratimo pouka v šolah, mi zahtevamo le svoje; nočemo morda da bi kak italijanski otrok postal Slovenec. Zato pa naj nas pustijo v miru pa naj pometajo pred svojim pragom l Tujci Nemci, ki prihajajo s trebuhom za kruhom v našo deželo, sf lastijo pravico domačinov ter hočejo biti prvi gospodje. Jezikovne na-redbe na Nižjeavstrijskem so uveljavljene vendar pa je na tisoče Cehov na Dunaju in so občine s češkim prebivalstvom, vendar vse mora biti le nemško. \ takega l>reti morda tudi nam čez leta. Horda se le dobijo neutralna tla, dasezedinimo na tleh šolstva te* zahtevajo vsi poslanci, kakor so Nemci zahtevali nemščino, za Goriško: d a bodi le slovenski in i t a 1 i ja n s k i jezik p o u č ri i jezi k. Nadeja se, da Italijani končno le spregledajo ter nastopijo z nami solidarno. Današnji shod bodi opora poslancem. Na to podeli besedo poročevalcu posl. Gabr-ščeku. Gabršček: Prepričan je, da ve vsak, za kaj tu gre. Zato ne bo razpravljal na dolgo in široko. Kratko formulujmo svoje zahteve. Najbolje, če kar takoj pre-čitam resolucijo. Resolucija se glasi: Javni shod v Trgovskem domu v Gorici dne 28. novembra 1909. naglasa: 1.) da v pokneženi grofovini Goriško-Gradiščanski živita edino le slovensko in italijansko oz. furlansko ljudstvo in da so pripadniki katerekoli druge narodnosti v naši deželi le slučajni priseljenci, ki ne tvorijo niti v eni občini avtohtonne manjšine; 2.) da sta torej v tej deželi edina deželna jezika slovenščina in italijanščina, kar se je naglašalo s primernim povdar-kom tudi v deželnem zboru goriškem ob mnogih prilikah od 1. 1862. dalje in kar je dejanski dokumentovano z najtočnejšo doslednostjo v vsej naši deželni zakonodaji in upravi; zato protestu je: .3.) da se od strani c. kr. vlade ali njenih organov vsiljuje tudi v našo deželo nemški jezik in s tem pospešuje invazijo nemškega uradništva na Škodo domačinov; ^ ; V' 'v'"' obžaluje: 4.) da sodeželani italijanske narodnosti še ne morejo ali nočejo, razumeti tega našega edino pravilnega stališča, ki dajej> obema narodnostima v deželi najtrajnejše poroštvo v dosego polne, enakopravnosti in enakoveljavnosti z drugimi narodi v drŽavi, — marveč vidijo v nas Slovencih svojega nasprotnika, kateremu v narodnem, političnem ali kulturnem pogledu ne privoščijo nič tega, kar zahtevajo za-se; zato zahteva: 5.) da se po vzgledu na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, Solnograškem in Predarelskem potom deželne zakonodaje uveljavi polno načelo dvojezičnosti naše dežele, izključivši uradno rabo katerega-I koli tretjega jezika; 6.) vsled tega načela in dejstva zahteva dalje: a.) naj šolske oblasti preskrbe slovenskemu prebivalstvu v Gorici na primernih mestih zadosti ljudskih in meščanskih šol; b.) c. kr. učna uprava mora odpraviti nemški učni jezik ha gimnaziji in realki ter ta dva zavoda razdeliti v dve samostojni gimnaziji in realki s slovenskim in italijanskim učnim jezikom; č.) enako razdeliti c.kr. žensko učiteljišče v Gorici; d.) takoj spremeniti učni načrt na deški in dekliški vadnici, da bosta odgovarjali namenom in pomenu »vzorne šole« za hospitacije in vaje bodočih učiteljev in učiteljic, — kajti v sedanji obliki so to le šole ponemčevalnice in nimajo nikake pravice do eksistence; e.) c. kr. učna uprava v naši deželi ne sme vzdrževati c. kr. v a d n i c v nede-želnem jeziku, ker v deželi ni učiteljišča, ki bi v; rojevalo nemške učitelje ali učiteljice. Zato mora opustiti najnovejšo c. kr. nemško vadnico v Gorici, ki nima nikake pK-vice do obstanka. i.) c. kr. učna uprava je dolžna, poskrbeti tudi goriškim Slovencem, iz sredstev, ki jih državni zbor v izdatni meri dovoljuje leto za letom, zadostno trgovskih iu strokovnih šol. Izvrševainemu odboru nar. napredne stranke se nalaga, da to resolucijo sporoči na vsa pristojna mesta ter za vsak poseben slučaj po naših intencijah podrobneje utemelji zahteve slovenskega ljudstva na Goriškem. Iz resolucije se zrcali kaj hočemo, kaj zahtevamo in kar se mora zgoditi. Po načinu Nemcev moramo uveljaviti načelo in potem deželne zakonodaje naj se to uredi. — Ne potrebujemo priseljencev. Ko se usedejo na gorko ter najedo dobrega kruha, se vedejo kakor jež v lisičji luknji; nove narodne in jezikovne zmešnjave bi radi uprizarjali. Naša dežela je dvojezična avtohtonno prebivalstvo je tu, katero naj zahteva svoj jezik v vseh uradih, v šolah dve narodnosti sta v deželi, potoni zakonodaje naj se uveljavi jednakopravnost; takrat se lahko določi tudi,katere očine so čisto slovenske, katere čisto italijanske, katere mešane; vse to se lahko zgodi, ako bodo v deželnem zboru možje, svesti si svoje naloge. Poznamo le Slovence in Italijane, tretjih ne poznamo. Ti so pa lahko gostje, ljubi in dragi, ali kakorhitro bi zahtevali več pravic ali jednake, jih moramo zavrniti. Kot gostje se morajo obnašati.. Že leta 1862. je deželni zbor podal cnuncijacijo, ki bi lahko danes služila za vzgled., Združeni so bili leta 1862. za to, kar mi danes, hočemo. Dr. R i srn o n d o takratni goriški župan, je po priliki predlagal vse to, kar zahtevamo danes. »Ker prebivajo v tej deželi le Italijani i n Slo v e n c i t e r o nem-. š t v ¦ u n i niti sence, s e .p o z i v 1 j a vlada, da takoj razdeli naše srednješolske zavode v laške in slovenske.« Takrat so bili tako pametni Italijani, da so .izključevali vse tretje. — V deželnem zboru so sestavljeni vsi zakoni v slovenskem in italijanskem jeziku, namestništvo si preskrbuje zase nemške prevode. V naši deželni hiši poznamo le slovenski in italijanski jezik. — Odkar deželni zbor, poznamo le dvojezi-čnost (v zadnjem času nekaj ni prav v tem oziru!). Nemci so pokazali pot, po kateri moramo iti tudi mi goriški Slovenci. "Obžalujemo, da italijansko prebivalstvo ne razume načela dvojezičnosti, kakor so. ga uineli Lahi že pred 40 leti. Italijani smatrajo nas za rušitelje miru, da mi hočemo poseči po italijanstvu ter da smo jim torej nevarni. Ali za naš kakor za njih obstanek je potrebno: da se sporazumemo. Uveljavi naj se primeren deželni zakon, ki uredi jezikovno rabo, dvojezičnost. Morda le pridejo do prepričanja, daje 1 e p š e m i r m e d Italijani i n S1 o-venci kakor pa da bi gospodarili t r et j i.Živimo v časih, ko nemštvo sili od Belta do Adrije, ko zabijajo hlode nemškemu mostu; slovensko ljudstvo bi moralo biti po njihovem tisto, ki bi varovalo nemške hlode, da jih vihar ne podre. Za seboj imajo nemško vlado, avstrijsko vlado, cesarske dvore, puške in kanohe. Italijani in Slovenci so strahovito "šibki proti njim. Ko pridejo Italijani do spoznanja, bi se jih pridobilo, da se napravi mir, ali italijansko prebivalstvo ne razume tega stališča tako kot mi. Zato pa ne moremo čakati na nje, da pridejo do spoznanja. Italijanske mase so preveč razburjene in sram jih je pred bratci v Trstu"ter onimi onstran črnožolte meje. Ne memo čakati, zato sami zahtevamo: zadosti ljudski h š o 1 i n s r e d n j iii š o H Škandal je za državo, da je tu družba sv. C. in M. in »Šolski Dom«, ko je država poklicana preskrbeti nam: potrebne ljudske šole. — Zahtevamo ljudske šole, meščanske, srednje šole. Vadnice poleg učiteljišča morajo biti uzorne šole, da se učiteljski kandi-datje dobro pripravijo na svoj poklic. — Vadnice v Gorici pa so pravi monstrum take šole. Naglašam, da c. kr. vadnice kratkomalo ne odgovarjajo svojemu namenu. Škoda, da ni tribunala, da bi postavili na zatožno klop one, ki sojihnamnapravili. (O-dobrujoči medklici.) Te šole imajo Čisto drug namen nego druge vadnice; to so le šole ponemčevalnice* priprava za nemške srednje šole. Slovenski in italijanski otroci, ki niso vstopili na kako srednjo šolo, pa so naravnost okradeni za svojo ljudsko šolsko izobrazbo. Navadijo se le nekaj pisati, računiti, vse drugo jim je španska vas. Dolžimo šolsko upravo, da jim krade ljudskošolsko izobrazbo, to je zločin nad otroki. — Imamo štirirazredno deško slovensko-nemško vadnico; Štiriražr.deško italijansko-nem-škovadnico(v obeh od III. razr. dalje učni jezik nemški); osemrazredno d e-kliško vadnico (6. 7. in 8. razred ima postati meščanska šola.) Od 3. razreda za vse nemški učni jezik; štirirazredno nemško vadnico. Torej vse nemško. Obdolžujemo učno upravo, da vzdržuje take vadnice. Poleg učiteljišča zahtevamo take vadnice, kakoršne zahteva zdrav razum, da se učiteljiščniki lahko pripravljajo za svoj pokl?c. — Šolska uprava je š skrbjo pritisnila na srce otroke nemških privandrancev; na vsako boljše mesto postavi kakega Germana. Otrokom teh se ne sme zgoditi nobena krivica. Poleg učiteljišča so napravili vadnico, polno čisto nemško vadnico, »eine Musterschule«, kakor bi si je mi želeli zase. Na državne troške so že 4 razredi, še dva prideta. Priklopi jena je sicer učiteljišču,' ali ima posebno vodstvo. Ravnatelj, Nemec, je odvezan. pouka, samo včdi, za pouk ima suplenta, ravnatelj pa se lahko peča z ve-likonemško, politiko v goriškem mestu. Ob Senenskem trgu se zida k poslopju nov trakt,, razširjenje nemške šole. Vsakemu Slovencu mora vskipeti kri. To je infamria skrb učne uprave za Nemce proti avtoh-tonuemu prebivalstvu. Iz naših src gre 6-gorčen protest, da učna uprava vzdržuje take škandalozne šole za nas, uzorne pa za privandrane Nemce. Protestujemo proti nemškim ljudskim šolam. Ali kaj bi se zgodilo n. pr. v Solkanu, ako bi .bilo tam kakih 30 nemških paglavcev. Takoj bi bila nemška šola v Solkanu. — Zahtevamo pa tudi trgovske in obrtne strokovne šole;.niti jedne nimamo, katero bi vzdrževala vlada. — Poznajo nas samo takrat, ko posegajo po naših žepih in kadar so dobri naši sinovi za obrambo. Na zvestobo apelujejo ........hrast se omaja in hrib, je pel pesnik,, takrat nas poznajo, ko je sovražnik tu, drugače smo le za »Kanonen- futter«.......Dolžnosti bo toliko, kolikor je lo moralo biti, do ljubezni naše pa nimajo nobene pravice. Ljubezen se pridobi s pravičnostjo, ne pa s krivico......Sklepa. Želi polnega uspeha današnjemu shodu; to je prst, ki kaže pot, po kateri morajo hoditi naši poslanci..... »Pokažimo, da tisti hlodi slone na gnjitih tleh in mi jih izrujemo ter Vas pomandramo, kakor so naši pra- dedje Turke!« (Burno ploskanje, živahno pritrjevanje.) . Predsednik podeli besedo dr. Pod-gorniku. '-..", Dr. P od g o r n i k je podal zanimive statistične podatke o srednjih šolah. Iz njegovega govora posnemamo to-le: Na gimnaziji je bilo.lansko leto med 585 učenci 35 Nemcev. Od vseh 35 je v deželi rojenih celih 9. Med temi stanujejo stariši od štirih zunaj Gorice in imajo otroke tukaj na stanovanj i h. Stariši od dveh so zasebniki in stanujejo v Gorici, ker so ravno nemške šole pri rokah, (stariši od dveh so uradniki, ki so se dali tudi zaradi šol premestiti v Gorico. Oče jednega je obrtnik in se je preselil sem. Od 26 dijakov, rojenih zunaj dežele, stanujejo stariši 12 zunaj Gorice ter imajo otroke tukaj na stanovanjih. V Gorico so prišli, ker smatrajo tukajšni gimnazij za refugium peccatorum. Stariši šestih so zasebniki (penzijonisti) ter stanujejo nekaj časa tukaj, potem: pa se preselijo zopet drugam. Pri ostalih osmih so stariši uradniki M častniki ter bivajo. le mimogrede v Gorici. Nemške šole obstajajo torej v Gorici za k večjemu 10 Nemcev in. radi teh se morajo domačini ie od šestega leta naprej mučiti z nemščino . in zanemarjati druge ljudsko šolske predmete, ki so naravnost podlaga temeljite izobrazbe. Na r.ealki je bilo pa 70 učencev vpisanih za Nemce. — Med temi stanujejo stariši 29 zunaj Gorice, tako da morajo tukaj imeti stanovanje. 12 je zasebnikov in penzijo-nistov,*, ki stanujejo v Gorici samo radi udobnosti. 12 je vpisanih t a k; . ta k i h o t r o k z a N e m c e, č i j i h s t a-r i š i n i s o n i t i N e m c i!,— Pri lo dijakih so stariši uradniki in vojaki ter stanujejo le mimogrede v Gorici. Zadnji štirje dijaki pa so otroci v Gorico priseljenih nemških obrtnikov. Da bi podprla nemštvo v Gorici, pošilja vlada kadar je le mogoče Nemce na naše zavode. Najljubša pot ji je oddati mesto pod roko. — To se je zgodilo v zadjih desetih letih sedemkrat. V takih slučajih se po navadi preskoči nekoliko dobno popisanih domačinov. Sedaj je postalo že skoraj navada, da mora suplent Slovenec poprečno najmanj jedno leto dalje čakati na stalno siužbo kakor njegovi tovariši nemške narodnosti. Čudno je tudi to, da dosedaj še ni dobil noben domačin ne Slovenec —.ne Italijan službe pod roko. Vsak je moral iti skoz vice službenega razpisa in povsod mu je skušal nemški nadzornik izpodbiti tla s kakim Nemcem. Srednje šole postanejo le tedaj naše, ako se odpravijo iz njih nemški učitelji. Ti so najhujša opora sedanjega zi-satema in to tem bolj ker jih ščitijo vsi merodajni krogi. Le samopomoč, seveda v postavnih mejah, nas reši tega zla. Zahtevajmo svoje pravice pri vsaki priliki. Od vsakega profesorja se mora zahtevati, da daje pojasnila v domačem jeziku. V svoji uradni uri, katero mora objaviti V soboto in nedeljo koncerta Pevsk. in glasb, društva v iry. uomui OO Sokratova smrt. Po ječi plava tiha, pozna noč . . . In Sokrat se vzbudi, in nemo zroč pred sebe v temo modrijan posluša, . . Nič! ... To so sanje, ki jih vidi duša. »Zaprt, ko hudodelnik sem zaprt! In kmalu pride pome bleda smrt! »Zakaj sem tu ? Tajil sem jim bogove, - kazfl mladino, širil uke nove ... *Kaj- ni vse res?! Saj ni nikjer bogov! In kakršen je kdo, tak bog njegov . . . „Le spavajte zdaj v miru mi, rojaki Atenčani preljubi, poštenjaki! »Sodniki moji, zdaj ste brez skrbi ... Mladine filozof več ne kazi . . , »Krepost sem ljubil in učil resnico, zato so vrgli v to-le me temnico! »Zaprt, ko hudodelnik sem zaprt ... Obsojen ko razbojnik sem na smrt . . „Kdq prišel k menije? Krvniki moji?.. n»Mi smo, mi smo! Učenci zvesti tvoji.'** „Ah, vi ste ? • Pa že drugikrat nocoj! ?" »»Da, spet stojimo, mojster, pred teboj ....' In mesec sveti v tesno, vlažno sobo z mrtvaško in bledikasto svetlobo . . . In nič ne reče Platon, Ie stoji pred Sokratom pa joče in ihti ... In Ksenofon stoji potrt in gleda v tla kakor kip pa stiska usta bleda . . . A Kriton pravi: „BHža se gorjf'>; naš ljubi inojeter! Poka mi srce!* strankam, mora pač uradovati s strankami slovensko ali laško, ker le ta dva jezika sta v deželi navadna. V domačem jeziku morajo biti pisana obvestila o napredovanju dijakov. Vsaki nemški opominjevalni list naj se vrne s pripombo, da se nemških dopisov ne sprejema. Da bi bilo- le 10% starišev nastopilo pot, tekom jednega leta bi se spremenile razmere v našo korist. Kako se postopa z našo sicer nadar-r jeno mladino naj povedo sledeči podatki* Leta 1904. je vstopilo v prvi razred ,na realki 91 dijakov, od teh je bilo čez štiri leta v IV. razredu" še 26 in jedno leto kasneje v petem še 16. Leta 1905. je vstopilo v prvi razred 117 učencev, čez štiri leta jih je bilo v IV. razredu še 29. L. 1906. v prvi razred 139, čez tri leta v tretjem razredu še 31. Letos so 4 paralelke, kaj bo čez leto. Število se skrči in konečno izginejo paralelke. — Takim škandaloznim razmeram mora biti konec. Poslance treba podpreti, da dosežejo, da se odprejo s prih. letom I. razr. s slovenskim učnjfn jezikom. (Odobravanje). '?. . Predsednik dr. D e r e a n i se zahvaljuje govornikoma ter prosi vse, da vsak po svoji moči dela, da se razmere res spremene. Italijanom kliče: naj premislijo kam jih vede nesrečna politika. Nemcem: stoj in roke proč! Gostje so naj se obnašajo kot gostje. Vladi: ne igraj se z ognjem! Na to da na glasovanje resolucijo, ki se sprejme soglasno. Resolucija se izroči posl. GabršČeku. Poslavlja se s besedami: biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos. Hvala vsem za vdeležbo. ,Če nastane nova potreba, pa se zopet združimo ter priredimo nov shod. — Shod je bil zaključen in udeležniki so se razšli v sve-sti si, da taki klici po slovenskih šolah morajo konečno vendar le roditi pričakovani uspeh. Družba sv. Cirila in Met da. Hrvatski dramski igralci so darovali od čistega dobička predstave v Vrtojbi družbi sv. C in M. 7*36. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala družba pri Gorjancu na Komu K 376. — K2- nabral France Oblak v Ka-menščekovi gostilni. Dopolnilna volitev se bo vršila dne 19. decembra t. 1. Volilni imeniki za dopolnilno volitev so razgrnjeni 14 dni j na u pogled. Opozarjamo naše pristaše, da pregledajo volilne imenike. Vsak naj stori svojo dolžnost! Koliko je naših volilcev, ki zadnjič niso bili upisani! Naj se pobrigajo, da pridejo sedaj v volilni imeniki Prišlo je domov dosti volilcev, ;ki ob prvih volitvah niso bili doma. Naj nemudoma poskrbijo, da pridejo v volilni imenik, če niso upisani. Reklamacijsko postopanje se mora vršiti popolno. Vsak naj stori svojo dolžnost! Naprednjaki! Pripravimo se za volitev vsi do zadnjega. Dopolnilna volitev je velike važnosti. „»In kaj je, Kriton, kaj je? Ali z Dela v Pirejže sveta ladja je prispela? „„Dotekel torej je nocoj obrok? Prijatelj'i, to vaš pomeni jok?*" »Da, ladja je prispela . . ." zašepeče učenec Kriton . . . Kak mu glas trepeče A brž se ujunači: „Mojster moj! Naš jok ti ne pomaga vec nocoj! ..Učitelj naš, o modrijan častiti, trenutka zdaj ne smemo zamuditi! r. „Ne čakaj, da ^te tukaj najde dan J : ;; O beži z nami! Konj je osediant „Pred vrati čaka, koplje že s kopiti . . . Naprej z menoj! Hej, čas je še uiti! „Pokaj bi čakal smrti čist, nekriv?! Uiti rajši ji črez mejo živ! . . ." „Tako, moj Kriton ?! Želel bi ti mari, da kriv bi v smrt šel tvoj učitelj stari ?! „„Ne, ne, prijatelji! Jaz ne bežim nikamor! Smrti jaz ne ne bojim ! „„0, hvala vam, učenci, za sočutje, ki kažete mi vi ga to tremitje! „„Zdravstvujte mi! ... Ne plakajte tako! Ah, težko tudi meni je slovo! ... „» Zdravstvu j te! Ljubite krepost, resnico, četudi vas kaznujejo s temnico! „MPrispel je torej z Dela sveti, brod . . . In pohujšljivec mora v smrt odtod . . . „„Zrav8tvujte! Dan se svita za goratrif'.'.'. Moj duh, učenci, bode vedno z vami . . . „„Prijatelji predragi, vi moj up! In Sokrttt vpričo njih izpfjo stmp ... Domače vesti. Izjava. — Na dan volitve v velepo-sestvu smo poročali v „Soči", da je volil gospod Franc T o r o š, veleposestnik v Me-dam, tudi za svojega umrlega brata Franca iz Krmina. To smo zapisali v poročilu o volitvi vsled tega, ker je tako trdil v večji družbi pri Jelenu jeden sorodnik Toroše/, — in ker se nam je zdelo to verjetno vsled tega-ie dejstva: Oosp. K. Toroš in njegov brat sta .vpisana v imeniku tako: Toroš Kari pok. Mihaela, Medana. Toroš Franc pok. Mihaela, Krm in. Dalje je pa vpisan še: Toroš Leopold pok. Franca, Medana. , > Jcden sorodnikov, vsaj imenoval se je tako, je dejal,da ta pokojni Franc, oče Leopoldov, je oni isti Franc Toroš pok. Mihaela, za katerega je volil gospod Kari Toroš. Umevno je, da na podlagi vseh teh dejstev smo bili prepričani, da je resnica, kar smo zapisali. S pismom 25. t. m. nam poroča dr. Pavletič, da se je g. Kari Toroš obrnil nanj, da m u poišče primerno zadoščenje. Iz na daljne vsebine pisma posnemamo, da umrli Franc Toroš ni identičen s sorodnikom gospoda Karla Toroša in da je torej ta povsem pravilno volil za svojega še živega sorodnika. Nimamo nikakega vzroka, da bi ne verjeli tej trditvi ter dalje preiskovali v Br-dih o tej reči; zato je jasno, da je slonela naša trditev v poročilu o volitvi le na zmoti, ki ni naša krivda. V. kolikor prihaja torej tu v poštev g. Kari Toroš, popravljamo s tem svojo trditev in mu dajemo p o I n o in ne le primerno zadoščenje. Nikdar nam ni nam n, komu ve do m a in hote krivico delati. Gospod Kari Toroš bi bil lahko dosegel že takoj v naslednji „Soči" po volitvi popolno zadoščenje, ako bi se bil le z dopisnico obrnil na nas. — Že neštetokrat smo dokazali, da tudi naši politični nasprotniki dobe v »Soči" polno zadoščenje takoj, ko se izkaže, da smo jim naredili krivico s kakim neresničnim poročilom. Za vsako trditev, sporočeno nam od določenih oseb, vendar ne moremo pričeti šele preiskave, ali je povsem resnična ali ne. Dosti je, da nam je sporočena od verodostojnih oseb. Zmote pa so opravičljive, — in ako kaiera,.'' tedaj je o-' pravičljiva ta zmota vsled čudne kombinacije gori imenovanih treh Torošev. Gospod Kari Toroš ima torej s tem i polno zadoščenje, mi pa pojasnilo, da ni resnično, kar se nam je bilo sporočilo. Uredništvo »Soče". H koncertoma. — Žalostna resnica je, da je bila udeležba pri koncertih in pred-j stavah v Trgovskem domu večkrat jako j slaba. Slovenci v Gorici nismo še tako močni, da bi mogli vzdrževati redno gledališče ali prirejati pogostoma koncerte; a naravnost čuditi se moramo, ako se ne porabijo niti te, tako redke prilike, ki nam nudijo, ker v maternem ali v njem sorodnem jeziku, pač mnogo več nego laški teater ali kaj enakega. Ta brezbrižnost glede narodnih prireditev je tem žalostnejša ker jo opažamo tudi med inteligei. co. Tu» pač. ni govora, da so stroški preveliki, ampak izostaja se iz komoditete; izgovor se že najde! Kako drugačni so Lahi! Navadna šivilja gre po večkrat na teden k predstavi, tako da zna igro že na pamet in si prepeva odlomke, iz nje, pa ji ni žal ne časa, ne denarja. Bodimo tudi mi taki! Vsakdo, če mu je le količkaj mogoče, naj se udeleži koncertov, ki jih priredi »Pevsko in glasb, društvo« v soboto in nedeljo in se skaže zavednega Slovenca! Kajti »P. in gl. dr.« zasluži, da mu pomoremo s svojo navzočnostjo do vsestranskega v- speha, ker je podjetje velikega narodnega in kulturnega pomena in njegova naloga nad vse vzvišena. »Sokratova smrt«. -^ Na koncertu v soboto se bo pela, kakor že znano, nova Michlova skladba »Sokratova smrt«. Ta Aškerčeva balada se nahaja danes v pod'. listku. Vspored koncertov, ki jih priredi »Pevsko in glasbeno društvo« (podružni-ca Gl. Matice v Ljubljani) v dvorani >/l>. govskega doma«. V soboto, dne 4. decembra: 1) Ant. Foerster: »K »i t i ca«, mešan .< zbor; 2) j. Raff: S u i t a a) Praeludium, b) Ana, e) Motto perpetuo, Fr. Ondriček; 3) i. ijril_ hms: S c h e r z o es-moll, op. 4., .los. Fy_ mera; 4) a) A. Dvorak: Humoreska, b) F. Laub: Po Ione za, Fr. Ondriček,' 5) J. Michl: Sokratova s m.r t, bakida za moški zbor; 6) F. Ondriček: R h a p so-d i j a. V nedeljo, dne 5. decembra: ]) H. Smetana: P i s e n n a m o r i, moški zbor; 2) Ant. Dvorak: Koncert a-m o 11 on. 53. a) Allegro ma non troppo, b) Adagio ma non troppo, c) Alegro giocoso ma non troppo, Fr. Ondriček; 3) F. Lisžt: Meii-sto-Valse, Jos. Famera; 4) I. S. Bach: C i a c o n n a, Fr. Ondriček; 5) St. Pirnar. Žalost, mešan zbor, 6) N. P a g a n i n i: Raj čarovnic, Fr. Ondriček, Kdo bo deželni glavar? — Deželni glavar bo zopet, kakor vsa znamenja kažejo, dr. Pajer. Imenovanje se. utegne razglasiti -v najkrajšem času. Laški liberalni poslanci so zahtevali z vso eneržijo, da mora biti deželni glavar zopet dr. Pajer. Sklenili so tudi, da začno z najhujšo oh-strukcijo v deželnem zboru, ako bi se ne izvršilo imenovanje po njihovi želji in dr. Pettarin je imel baje nalogo iti na Dunaj s sklepom laškega kluba ter tam razložiti, da mora biti glavar na Goriškem edino le Pajer. Podglavar bo najbrže zopet stari Pajerjev zaveznik dr. Gregorčič. Proti imenovanju Pajerja za glavarja in dre-gorčiča za podglavarja bi se moral km en mož vzdigniti cel slovenski del de/ele. kajti ti dve imeni pomenita novo skndo goriškim Slovencem, ker zagotavljata, da ostane v deželni hiši pri starem, ako ^ drugi poslanci kar najodločnejše ne ii|irn Pajer-Gregorčičevemu gospodarstvu! Porotno zasedanje v Gorici je pneelo včeraj. Vršila se je razprava proti H. Ktir-nerju radi goljufije. Korner je Žid iz Varšave, rojen ler-> 1859., agent. V času od 1. 1904. do 1907. je zapeljeval nekega Hansa Schmidta v zmoto, ker mu je razlagal, kako lepe kupčije da dela in tako izvabil i/ njega okoli 15.000 K. To se je zgodil« v Trstu. Zaslišanih je bilo 6 prič, med nnmi tudi oškodovani Schmidt. Obtožene« je rekel, da ni kriv ter razlagal svoje ži\ Ije-nje kot agent v Trstu. Prečitala so se tudi razna Kornerjeva pisma na Schmidta. -Žid se je obnašal pred sodnijo jako arogantno ter je odgovarjal na vprašanja državnega pravdnika tako, da je ta zaliti.val kazen za obtoženca radi arogantnega obnašanja ter da se odstrani iz dvorane. --Sodni dvor zahtevi odstranitve ni ugodil. pač pa je predsednik ostro opomnil obtoženca, naj se obnaša dostojno. Državni pravdnik je zahteval na to, naj se razprava proti Kornerju preloži, ker da Komer ni odgovoril na razna vprašanja v preiskavi tako da je še precej nejasnega. — Sodni dvor je temu ugodil. Razprava je preložena. — Predsedoval je razpravi svetnik grof Coronini, prisednika sta bila svetnik Vidoz in okr. sodnik Musina; bra-nitelj dr, Biasotto. ,.,,., »Gorica« pred porotniki. — V petek bosta sedela na zatožni klopi odgovorni urednik in korektor »Gorice« B a v č ar in Lukežič vsled obtožbe g. Andreja (ia-brščeka vsled .,t:,inega obrekovanja s 600 K. katere je dal dr. Gregorčič o prilik Babs^ve pravde I. 1893. —Kdor se boče prepričati, kakšnih sredstev se poslužujejo klerikalci proti političnim nasprotnikom. naj pride poslušat na to obravnavo. V zapore v Gorico so pripeljali včeraj popoldne 20 kazneucev iz Rovinja; tam so zapori natlačeni, zato so jih poslali \ Gorico, kjer imajo še dosti prostora. Kaznenci so bili uklenjeni ter v varstvi' orožnikov in sodnijskih slug. Občinstvo. ki je to videlo pa ni vedelo, odkod m>, Jc radovedno povpraševalo, kaj se je zgodilo, da ženejo hkratu toliko ljudij v zapore. Vodovod in 20% doklada na hišni davek v Gorici. — Sedaj je torej sklenjena I reč, da se izpelje vodovod za Gorico 0 ¦ Hublja. Tvrdka Rumpel ima nalogo v Dopolnilna volitev. mesecih, ko začne z delom, izgotoviti vodovod. Vodovod bo stal lepe novce; pre-računjenih je 2.500.000 K. Troške misli magistrat pokriti z 2Č% doklado na hišni davek. Gospodarji zvrnejo to na stranke — pa bomo imeli. silovito draga stanovanja v Gorici. V proračun prihodnjega leta že pride ta doklada. — Malo razveseljiva vest za goriške meščane pri -tej- djgginjH , ,;4.....^ *w„. ^.^ K izjavi na* prvem mestu med domačimi vestmi dodajemo še to: nič čudnega, če se včasih zaide v zlnoto glede kake osebe pri jednakih priimkih; v 'nekem starejšem imenj.ku^eleposestnikov nahajamo 6 Tofošev, in sicer: Toroš Celest od Al., Medana, Toroš Franc in Marija, Medana, Toroš Franc od Mihela, Medana, Toroš Franc r. Miheta, Medana, Toroš Miha r. Ivana in Toroš Miha r. Gašparja, Medana. Pri tolikih Toroših z jednakimi imeni (3. Franci 2 Miha) pač ni čudna pomota v osebi. — Tudi v gorenjem slučaju so bili krivi preklicane trditve jednaki priimki in jednaka imena. Po stopnicah je padla Alojzija Rrzetič iz Polenj tako nesrečno, da je ostala mrtva na mestu. zveza narodnih društev. Kmečko-izobraževalno društvo »Novi vrhe v Nemškem Rutu je imelo v nedeljo dne 28. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Otvoril je-zborovanje predsednik Z. N. D. dr. D i n. k o P u c s poljudnim govorom, v katerem je pojasnil pomen in namen društva. Izvolil se je na to sledeč odbor: Jakob Frjanc, predsednik; Luka Mavri, podpredsednik; Ivan F r j a n c, tajnik Jožef Mavri, blagajnik; Luka K e m p e r 1 e, gospodar; Anton Koder, Gašpar C v e k, Luka F r j a n c, odborniki ; * Ivan K o s in Jožef K e m p e r I e, preglednika. — Po končanih volitvah se je zahvalil predsednik Jakob F r j a n c za izvolitev, obljubil, da bo zastavil vse svoje moči za prospeh društva in poudarjal, da moramo složno in odločno iti na delo, ako hočemo kaj doseči. — Navdušenje, ki se je videlo na občnem zboru, je dokaz, da bo društvo delovalo krepko na polju pro-svete. Vsa čast zavednim članom! Traaviko-oarine in gospodarske veiii. C. kr. avstrijske državne železnice.-- Glasom v »Osservatore Triestino« od 27. novembra 1909. objavljenega razglasa se razpiše za področje c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu za leti 1910 in 1911 kontekcijoniranje uniform. Ponudbe (cenike) se sprejema najkasneje do 15. decembra-1. I. 12 ure opoldne pri vložnem zapisniku c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu. Pogoje in druge podatke se lahko dobi pri navedenem c. kr. državno železniškem ravnateljstvu oddelek II. ali če se pošlje poštnino. Razne vesti. Ciankalijeve krogijice za štabne častnike. Pošiljatelj prijet. — Povedali smo že, da so prijeli nadporočnika Adolfa Hof-richterja od 14. pešpolka v Lincu, ker da se je našlo pri njem takih rečij, ki kažejo, da je storilec le on in nihče drugi. Strup je dobilo 9 protežiranih oficirjev in jeden izpuščenih, strup je dobil tudi prednik Hofrichterjev za avanziranje. Uradna komisija je dognala, da je Hofrichter, ki je imel dopust v kritičnem času, bival v Lincu in da je kupil v trgovini Ploj 16 obla-tov za pošiljatev. To je Hofrichter tudi obstal, vendar pa je rekel, da je rabil onih 16 škatljic in. oblatov za nekaj pri šivanju. Razni lekarnarji in drogeristi zatrjujejo, dr< je storilec pač gotovo Hofrichter, on pa to zanika in pravi, da je žrtev vrste tragičnih slučajev. Oglasil se je tudi neki privatni uradnik, ki je oficir v rezervi in ie povedai, da se je oni čas vc/JI z nekim oficirjem na Dunaj, ki je popolnoma je-clnak Hofrichterju. Pozneje ga je videl tudi na Dunaju. — »Polizei-Korrespondenz« piše, da so našii pri Hofrichterju tudi tinto za kopiranje, vendar se pa ni doznalo, so I i bila poslana pisma pisana z njo ali ne. Adolj Hofrichter je bil v Reichenauu na Češkem rojen kot oficirjev sin in je ab-solviral na novomeški gimnaziji v Pragi Pet razredov, nakar Se vstopil v dunajsko kadetnico, kjer je bil vedno prvi, a med koleigi nepriljubljen. 1898 je postal praporščak, 1899 poročnik 1904 nadporočnika Potem je šel v vojno šolq/jo absolviral, ali za kak višji črn-baje ni bil sposoben, ker je bil prenervozen. Oženjen je s hčerjo bogatega dunajskega fabrikanta. Njegova žena je v drugem stanu. ¦¦¦'•¦'. Hofrichter pravi dosledno, da je rie- ololžen teju4a ni zagrešil tega, kar se mir. podtika. Če4se mu dokaže krivda in jo prizna, gač akajo vešala! • * i . 11-letna deklica — morilka. — V NVallstadt na Nemškem je 11-letna deklica na poti proti domu srečala 3-letnega sina krčmarja, peljala ga na prosto polje, slekla ga do nagega in ga prepustila osodi. Deček je zmrznil. Kapitan Marrvat: Morski razbojnik. Iz angleščine prevel I. M. Zanimiv a povest. Knjiga se dobiva tudi v Gabr-ščekovi knjigarni v Gorici. Cena vezani knjigi K370, broširani K 2'50. V San Paoio v Braziliji - je vrgel neki anarhist bombo v nemško trgovino. Eksplozija je provzročila velikansk požar, ki je uničil cel del mesta. Več ljudij je postalo žrtev požara. Bleriot — pride 12. dec. v Carigrad, kjer napravi vzlet s svojim vodljivim zrakoplovom. V Londonu — se je poročili koris-tinja Desi Parnell s sinom najbogatejšega in najmogočnejšega indijskega kneza, s princem Nasir Ali Khan. Po poroki ji je daroval ženin brilantno dragocenost v vrednosti 500.000 K. Oba sta v 26. letu. Trikratni umor. — Blizu mesta Rouen na Francoskem je vrgla krojačeva žena Hau-tin 3 otroke v vodnjak, letela k sosedom ter upiia, da so otroci padli v vodnjak. Ženo so zaprli. Menda je blazna. Ogrska duhovščina je ena najbogatejših.. 16.000 oseb razpolaga z 24 milijoni katastralnih oralov zemlje, na vsakega duhovnika jih pride 150, na druge civilne o-sebe pa po dva. Duhovnik imn povprečno letne plače S0( o kron. Dragocene gosi. -- Virtuozu Burmcs-tru se je pripetila nesreča v Konigshiitte v Poljski Šleziji. Pred koncertom so padle gosli na tla in so se razbile. Bile so Stia-divarius in cenjene na 100.000 mark. Požar — V New-Yorku je razsajal velik požar v italijanskemu delu mesta. Velika hiša je popolnoma zgorela. V njej je zgorelo 6 Italijanov, ki se niso mogli rešiti. Velikanski slepariji so prišli na sled pri gradbi Arad-Kik:nda železnice na Oger-skem. Podjetnik Herman Pallos je osleparil akcijsko družbo za 10 milijonov kron. V kraljevsko palačo v Aranjuezu na Španskem so vlomili neznani tatovi in odnesli dragocene podobe in preproge. Romunski general Dianu je bil v Bukarešti! zastrupljen. Sin njegov, kavaierijski nadporočnik, mu.je dal nehote in nevede mesto zdravila sirup. Nesreča y premogokopn. - v Onuri na Japonskem je nastala v premogokopu eksplozija, 15 oseb je ubitih, 228 pa še zaprtih v podzemeljskih rovih. Dragularju Hoiraght iz Milana so ukradli neznani tatovi v nekem hotelu v Rimu draguljev v vrednosti 100,000 lir. V črnovicah (Bukovina) sta trčila na gtovni postaji dve lokomotivi skupaj. Tri osebe so "težko ranjene, 15 pa lahko. Prejšnji finančni minister Sev. Amerike Lymans Gage se je poročil v San Diegu v Kaliforniji s koristko, ki je 37 let mlajša od njega. Trojni umor ? Petrogradu. - V No-vaji Derevnji, predmestju v Petrogradu, sla šla zakonska Mihajlov v gledišče, ta čas so pa vlomili neznani zločenci v hišo, ubili hlapca, deklo in nečakinjo Mihajlova, pokradli vse, kar se je splačalo. Policija išče storilce z dresiranimi psi. Št. 2948. Razpis učiteljskih mest v definitivno odnosno provizorično nameščenjo v sežanskem okraju. 1. mesto učitelja-voditelja na jedno-razrednicah v Lipi, Mavhinjah, Štjaku, Temnici in na Volčjemgradu; 2. mesto učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Kostanjevici in na Re-pentabru ; 3. mesto učiteljice na trorazredni ljudski šoli v Povirju. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 1906 1. dež. zak. in Mkaz. št. 10. Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom podpisanemu okrajnem Šolskemu svetu v dobi stirnajstih dneh po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osservatore Triestino". Nezadostno opremljene prošnje se zavrnejo. C. kr. okrajni šolski sue! u Sežani, . dne 25. novembra 1909. Predsednik: Re bek. V slovo! Odhajaje iz Gorice v Inomost, se poslavljam tem potom od vseh svojih prijateljev in znancev. Rudolf Tomšič o. kr. rač. asistent. Včeraj nahod, danes kašelj, da Te v prstih vse boli. Nisi še zdravila našel ? To „0110" so čeveljčki¦! J. Medved, Gorica Tekališče, Josipa Verdi it. 32. Naznanilo ljubiteljem točno Idočlh ur. Nič n. neprijetnejšega nego netočna in nezanesljiva ura nasprotno pa je zanesljiva ura neprecenljive vrednosti. Kajti, čas je zlato. Opozarjamo torej svoje čitatelje na prvo tovarno ur Jan Konrad, c. kr. dvorni zalagate!]" Moste 1293. (Češko). Ta tovarna se prišteva prvim in najstarejim na svetu. Zahtevajte veliki cenik z nad 3000 slikami. Dobite ga zastonj in poštnine prosto. Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike in novo leto • je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFP". Pfuffovi šivalni stroji so svetovnoznani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah in šiva brez šumenja. Edina zalofja in zastopstvo Jos. Dekleva fiorica, ulica Mmiicinio št. 1. (V zalogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi znamka „Orig. Victoria po nizki ceni.) Založili 8mo.p08ebne OTSte blazinice za štampilke znamka „IDBAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „ldeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisali. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z ml a $110 ŽajfntCO. — Blazinica bodi vedno zapita, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno lo barvilo »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo ludi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2*60. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. Knjigarna K GabrScek - Gorica. Dr. Ruggero Kiirner, kirargični zdravnik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za Mste Dolezoi. u. Ordinira od 10.- 11. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tskališče Frana Josipa štev. 6. V dobri, veliki vasi blizu Gorice se oia tatoj pekarija pod zelo ugodnimi pogoji. poiyudba iipjpa^ofš^o Dašcga Ušla. Edina tvrdka v Avstriji za opraue za dojenčke in zaloga perila za vozičke in posteljice. — Blago najfinejšo in pri-prostojše vrste. — Varstvena znamka ,,Zum Knabenhortier". Novi oddelek za padajo na drobno. — 'Sa zahtevo pošljem cenik s podobami brezplačno. — Večkrat odlikovana tvrdka. Tovarniške cene. Moriz Guttmann, Dunaj L, Salzgries 12. Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr. • 11 • «^ • Novodošlo blago za nastopno sezono. se. vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi onlekami = flnton Krušič;== krojaSki mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev/. 16 ===== v lastni hiši. ===== Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosti iz ausfrijskih in angležkih t o varen najrazličnejših za vsaki stan. A. vi Berini Gorica, Šoslka ulica št. 2. uelika zaloga = oljkinega olja prve vrste ajbeljšib Me iz Isirc, Dalmacije lilfette. Bari in licr s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron ~'96,104, 112, 1"20, 1-28 1-36, 1-44, 1*60, i'80, 2'- 2*40, za luči po 72 fin. —— Na debelo cene ugodne. ------- PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------^— mflji jn sveč.----------------: Cene zmerne. Prva goriška dražba za čiščenje podov Mila »ta li - GOBICA - Gttlia ica 8. Zagotavlja najdovrSenejšo izvršitev čiščenja kakoršnegakoli poda. Cene nizke. WWYr^AYYAK „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga a omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 79. Račan poltce hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 3909. se je določilo: Hranilne vloga se obrestujejo po *%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica Bama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po &%%, na varščino ali zastave in na menjicejto 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 %. Stanje 31. dec. 1908.: Zadružnikov T.)04 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304*70. Posojila: 1,693201—. — Reservni zaklad: 90.230*05. — Vrednost hi§: 111.755 23. Restavracija, stara, dobro idoči v Ljubljani, se odda v najem iztfežbaoett)« §©stili)ičapju. Prijazne ponudbe se prosi »a „poštni predal 3" Ljub'jana. Ugodna prilika! Na prometnem kraju v Krminu se proda t dobrem stanu ohranjena hiša. gostilničarje in restavraterje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. = Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. ^zr« N8jugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Bajmund Kren -Gorica ulie& Teatro. Pozor i Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1883., m m otvorjena fela iiltoa trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. pohištvo pri V isti se nahaja sedaj dobroidoča gostilna, Hiša obsega 3 kuhinje, 10 sob, dvorišče! izvrstno klet in '/, njive zemljišča, Pojasnila daje g. Janko Garvas, nadučitelj Ciril-Metodove Me. Ivan Kravos na Komu il II. G 3.TO na Komu LII sedlarska delavnica in saloga m-ličnih konjskih vpreg za lahko ali p« to-šMo vožnjo; tinfje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine ktikor: kr- Čege, torbice, denarnice, listnice j___ itd. — Izvršuje in sprejma v Bpgj^K popravo različne koleseljne in ^^~^*^ -...-...............'¦ Očijek. ¦¦¦'¦¦.¦:.-:=•=':,'-¦¦¦ Poprauila se izuršujejo ločno. BN*"*' Cene zmerne. -*wg Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna,' z- 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravnišlvo „So6fc". SUKNA in modno blago za obleke priporoča llrma Karel bduL2L?o I V Humpolcil na Ceskem Tvorciftke cene. Vzorci franko. Ant.Brešcak-u v Gorici, / Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) tateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vgeh slogov za Kan stan, priprostega in naj- iinejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.