Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 145. Izven Ljubljane 8 vin.
V Ljubljani v lorek, 30. junija 1914.
Lelo XLII.
= Velja po poŠti: =
Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	opravi preieman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12-—
Inserat!:
Enostolpna petitrrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale.osmrtnice Itd.:
enostolpna petitvrsta po 20 vin.
- Poslano: 1
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
B3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijska št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Oh rakvah.
Neskončna žalost je legla na našo državo. Na rakvah v sarajevskem ko-naku ležita Franc Ferdinand, eden najboljših Habsburžanov, in njegova plemenita soproga, hohenbcrška vojvodi-nja. Trije mladoletni otroci jokajo in iht6 po očetu in materi, ki ju ne bo več nazaj. Sivolasi starček, cesar Franc Jožef okuša novo bridkost, ki sc je pridružila mnogim udarcem, s katerimi usoda greni njegovo dolgo življenje. Avstrijske narode pretresata strašna bol in ogorčenje nad črnim činom sovraštva, ki je pretrgal nit življenja njemu, ki je bil največji up monarhije. Žalujemo pa predvsem Slovenci in Hrvati, ki nas je rajni ljubil in vpošteval naš pomen za državo in našo zvestobo, ki je najtrdnejša opora za velevlastni položaj monarhije.
Eden najboljših Habsburžanov je mrtev. Franc Ferdinand je globoko pojmoval svojo nalogo kot bodoči vladar Avstro-Ogrske; lahko rečemo, da najbolj med vsemi, ki jih je božja previdnost postavila na vodilno mesto v naši državi. Spoznal je, da mora Avstrija razpolagati z močno, edinstveno armado in imponujočo mornarico in obenem vedel, da mora država svojo silo črpati predvsem iz srečnih in zadovoljnih narodov. Odlikovali so ga
visoka inteligenca, široko obzorje in nezlomljiva energija.j Zato je takoj iz-previdel, kakšne važnosti je za veliko Avstrijo jugoslovanstvo. Zato se je za usodo Hrvatov in Slovencev živo zanimal, cenil njihovo veliko lojalnost in zlasti njihovo vdanost do dinastije, njihovo gioboko vernost, ki je najsigur-nejši porok zvestobe narodov. Ni sledil v svojem srcu kratkovidni politiki one birokracije, ki prezira narodne težnje Hrvatov in Slovencev, ker je dobro vedel, da je monarhija na jugu proti vsem svojim sovražnikom najbolj za-sigurana, če sc osrečijo in zadovoljijo njeni najzvestejši stražarji, Hrvati in Slovenci. Zato smo upravičeno upali, da bo Franc Ferdinand kot bodoči vladar pravične zahteve Jugoslovanov podpiral in da bo res to, kar je obetal: vladar veliki, bogati, mogočni, trdni in nepremagljivi Avstriji, domovini srečnih narodov.
Zdaj ga ni več: padel je kot žrtev grdega fanatizma nezrelega, od sovražne protiavstrijske propagande nahuj-skanega mladeniča; sin srbskega naroda je uničil življenje največjega prijatelja avstrijskih Jugoslovanov.
Črno sovraštvo je bilo, ki je zadelo Franca Ferdinanda. Sovraštvo proti Avstriji, ki je na potu velesrbskim ko-varjem; sovraštvo proti njemu, ki je hotel Avstrijo konsolidirati in predvsem urediti jugoslovansko vprašanje v njej tako, da bi podprl hrvatski in slovenski element, ki ne mara Velike Srbije, ampak hoče v interesu svoje narodne eksistence in svojega kulturnega napredka veliko Avstrijo, v kateri naj bi bilo združeno vse hrvatstvo in slovenstvo kot trden mejnik med zapadom in vzhodom; sovraštvo proti njemu kot najodličnejšemu predstavniku ideje narodnega redu in miru na podlagi krščanskega svetovnega nazi-ranja, ki se edino najuspešnejše upira pogubonosnim idejam svobodomiselnega anarhičnega prekucuštva. ?
Ta čin neizmernega sovraštva je s svojo grozoto globoko posvetil v neznosne razmere, ki so se zadnji čas vgnjezdile v deželah, ki mejijo na Balkan, ta vulkan neukročenih in neurejenih nacionalnih strasti in teženj. Pokazalo sc je, kako te prevratne ideje predvsem okužujejo mladino. Tu je treba zdaj zastaviti delo, da bodo Avstriji prihranjene nadaljnje žrtve! Treba je pospešiti in poglobiti versko vzgojo, z energijo zastaviti pot svobodomiselnemu rovanju z besedo in knjigo,
predvsem pa s podpiranjem lojalnega hrvatskega in slovenskega naroda patriotizem v jugoslovanskih deželah naznotraj tako okrepiti, da se bodo velesrbski naklepi ob vernosti hrvat-sko-slovenskoga ljudstva razbili kakor razljučcno morje ob vekoviti skali. Z nasilno uradno in neuradno germani-zacijo, z odbijanjem kulturnih zahtev Hrvatov in Slovencev, z mržnjo proti našim upravičenim narodnim težnjam dobivajo prekucuški elementi le novega netiva. Delo za veliko Avstrijo — ki jc bila vzvišeni ideal plemenitega rajnika — morajo vršiti vsi v to poklicani faktorji v monarhiji v prvi vrsti s tem, da se oprejo na državi zvesti element, na slovanskem jugu, ki ga jo treba narodno, gospodarsko in kulturno oja-čiti.
Franc Ferdinand, to je bila tvoja velika misel, to tvoje poslanslvn na jugu, to tvoja najsrčnejša želja! l'mrl si, zadet od zločinca, ki je v tebi hotel zadeti to iclejo! Toda misel ta ne bo s teboj v grob legla, ona ne sme umreti! To je tvoja oporoka, tvoj testament celi Avstriji. Ker so sc bali, da bi ga ti uresničil, zato so ti končali dragoceno življenje. A svojega namena ne bodo dosegli, ga ne smejo! Misel velike, edine, mogočne Avstrije bo nc samo živela dalje, ampak na tvojem in tvoje zveste soproge grobu cvetela dalje, se okrepila in prerodila državo!
Porotna iz današnje jutranje pes* izdaje „Slovenca".
Pomemben oklic predsedstva bosen-skega deželnega zbora.
Sarajevo. Predsedstvo boseitskega deželnega zbora je izdalo oklic, ki ima približno naslednjo vsebino: Narod Bosne in Hercegovine! Nahujskan, neziel individij, zapeljan po brezvestnih agitatorjih, jc izvršil podel zločin. Narod naše. domovine! Vemo, da jc neomajna tvoja zvestoba do prestola, da si vsak čas brezpogojno pripravljen žrtvovati svoje življenje za srečo in dobrobit habsburške dinastije. Zato vemo, da odobruješ, da je v tvojem imenu predsedstvo deželnega zbora izreklo brezmejno ogorčenje ter obsodilo brezvestne agitatorje in ničvredne za-peljivce nezrele mladine, na katere naj narod vtisne pečat sramote kot brezvestnim zločincem in jih kot izvržek človeštva iztrebi iz svoje srede. Narod Hercegovine in Bosne! Upamo, da boš ti in vsi organi javnega mnenja v znamenju vdanosti in zvestobe do pre-vzvišenc habsburške hiše v bodoče z vsemi svojimi močmi delal na to, da bo vsaka misel na možnost kakega pojava, vsaka zamuda preprečiti tak pojav, v kali udušena. Ti imaš dolžnost skrbeti, da bo mladina obvarovana strupenih vplivov brezvestnih zapeljiv-cev. Pozivamo stariše naše šolske mladine, naj obvarujejo svoje otroke pred brezvestnimi agitatorji, ki njihovo dušo zastrupljajo z razkrojilnimi, anarhistiškimi idejami in ognjevito narodno zavest mladine in nepremišljenost ter nezrelost izrabljajo. Ljudstvo Bosne in Hercegovine! Izpolni svojo sveto dolžnost, sicer pahneš našo domovino v neizogibno pogubo in razdereš vse upanje na lepšo bodočnost, ki je edino zajamčena v očivid-nem napredku na vseh poljih javnega življenja pod mogočnim žezlom Habsburžanov.
Kako se je zgodil drugi napad?
Neka dama, ki jc bila priča drugemu napadu, je izpovedala sledeče: Moja prijateljica in jaz sva se postavili nasproti trgovini v Franc Jožcfovi ulici, ko sc je že izvršil prvi atentat. Kmalu nato so prišli trije mladi fantje, od katerih jc imel prvi mehak klobuk, drugi je imel črn trd klobuk, tretji pa svetel klobuk z ozkimi krajevci. Vsi trije so imeli ponošenc obleke ter so nosili v gumbnicah srbske trobojnice. Kuialu
nato sta sc jim pridružili dve mladi dekleti, ki sta izpregovorili ž njima nekaj besed. Deklici, ki ju nisva poznali, kakor tudi one tri mladeniče ne, sta prišli proti nama in dejali proti nama, medtem ko sta naju prijeli za roke: »Pojdimo domov. Oni trije mladeniči so sumljivi.« Jaz sem obstala z ono deklico in samo pripomnila, da ima eden izmed treh mladeničev, bil jc Princi j), neprestano eno roko v žepu. Pekla som še k moji mali spremljevalki v hrvaškem jeziku: »Moža bi so moralo pravzaprav pokazati policiji.« V tem trenutku sc je pripeljal prvi avtomobil /, vladnim komisarjem dr. Gerderjeni in županom ter obenem odpeljal mimo. Omenjeni trije mladeniči so bržkone slišali mojo opazko, kajti odšli so mimo zraven stoječega policaja preko oosto in so postavili par korakov daleč od Sohillorjcve trgovino. V tom trenutku sc jo pripeljal mimo avtomobil nadvojvode. Takoj nato sem začula dva strela. Avtomobil je vozil tesno tik trotoarja, na katerem je stal napadalec. Maloštevilni glodalci, ki so bili na tem mestu, so takoj planili na napadalca in ga prijeli.« — V bro\vningu napadalca Principa so našli pozneje še pet nabojev.
Kako je Cabrinovič osleparil policijo.
Neki očividec pripoveduje, da je Cabrinovič ob prihodu prestolonasled-nikovega avtomobila vihtel klobuk in klical »živijo«, nakar jo zagnal bombo. Potem se je prijel z roko za brado in zdelo sc je, kakor da bi premišljeval, kaj naj stori. Medtem ko sc je še občinstvo bavilo na licu mesta s prvim napadom, se je raznesla vest o drugem napadu. Množica je hitela k Franc Jožefovi ulici, kjer je bil pa napadalec že v rokah policije.
Kako so prijeli napadalca?
Brivec Marosi, ki je bil eden prvih, ki so prijeli prvega napadalca, jc izpovedal: »Stal sem v bližini nekdanje podružnice banke Union, na Appelovem obrežju v Šumurijski ulici. Prvi avtomobil s policijskim poveljnikom Maycr-hoferjem jc ravno pripeljal mimo in takoj za njim mu jc sledil drugi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerderjeni in županom. Po zelo kratkem odmoru je prišel avtomobil, v katerem je sedel prestolonaslednik s svojo soprogo in armadnim nadzornikom Potiorekom. Naenkreat sem videl, kako sc jc neki mlad človek, ki je stal na drugi strani obrežja v bližini mostu, bližal obrežni ograji, nekaj položil na obrežni zid ter potem vrgel neki predmet od spodaj navzgor proti avtomobilu prestolonaslednika. Mož jc stal poleg nekoga drugega, ki sc je takoj odstranil z mirnim korakom, ko je prvi zagnal omenjeni predmet. Videl sem, kako jc vrženi predmet zadel ob avtomobil. Tudi sem videl rahel dim ,ki jc sledil v zraku vrženemu predmetu. Potom sem opazil, da sc jc predmet odbil na zoženi strehi avtomobila ter padel proti naslednjemu avtomobilu grofa Boos-Waldecka. V tem hipu sc jc začul silen pok. Ko soni videl, da je neznanec zagnal od sebe neki predmet, sem takoj hitel k njemu. Moral pa mc je opaziti, kajti skočil jc preko obrežnega zidu v Miljačo. Jaz sem mu sledil in takoj jc bil pri meni neki detektiv, ki jc hotel na neznanca streljati z revolverjem. Zaklical sem detektivu: »Nc streljati! Dobili moramo živega!« Pomikala sva sc proti napadalcu, ki je držal obe roki v vodi. Bala sva se, da ima pri sebi revolver in sva bila previdna do skrajnosti, vendar pa sc nama jc posrečilo, prijeti ga, od strani in s pomočjo medtem prihitelih detektivov in poiicistov smo ga obvladali. V rokah ni imel ničesar ter sc tudi ni nadalje upiral.«
Podrobnosti o smrti rajnega prestolonaslednika .in vojvodinje Hohenberg.
Sarajevo. (Uradno.) O napadu so sc doznale zdaj sledeče uradno dogna-nc podrobnosti. Napudukc je streljal u
neposrednje bližine, kar pojasnjuje strašen učinek oboli dobro namenjenih strelov. Četudi je deželni načelnik fem. Potiorek dobil vtis, da se ni nič zgodilo, le ni hotel pod nikakimi pogoji nadaljevati vožnje skozi mesto in je ukazal šoferju, da naj polje v konak. Voj-vodinja Hohenberg, žena rajnega prestolonaslednika, sc je nagnila na svojega moža. Deželni načelnik fem. Potiorek je mislil, da jo postala vojvodi-nja Hohenberg radi živčnega šoka nezavestna, to njegovo mnenje je še po-trilo, ker sta nadvojvoda in voj-vodinja tiho med seboj nekaj šepetala. Šolo, ko jo moral Potiorek dirigirati šoferju smer vožnje, ker mu Sarajevo ni bilo znano, so jc obrnil proti nadvojvodu in vojvodinji ter zapazil, da curlja iz nadvojvodovih odprtih ust kri. Nadvojvoda jc šc vedno mirno sedel, ko sc jo pa avtomobil nekoliko vslod vožnje dvignil, se je tudi nadvojvoda zgrudil v avtomobil. Takoj na pomoč pozvani zdravniki niso mogli nesrečnima žrtvama voč pomagati. Coz približno četrt ure po napadu so dognali zdravniki, da jc nadvojvoda umrl, nekaj minut pozneje jc umrla vojvodinja Hohenberg, ne da bi sc bila zopet zavedla.
Včerajšnje večerno zaslišavanje napadalca Principa.
Sarajevo. Napadalec Princip jo tudi pri včerajšnjem večernem, zasliševanju ostal skrajno ciničen. Tudi včeraj zvečer jc izjavljal, da jc napad izvršil, da »maščuje srbski narod«. Bival jc prej dolgo časa v Belgradu, zadnje tri mesece je bival v neki vasi v bližini Sarajeva. Pravi, da jc takoj, ko sc jc vrnil, storil sklep umoriti kako visoko-slojcčo osebo in tako »srbski narod rešiti«. Drugi napadalec je včeraj zvečer izjavil, da je bombe dobil v Belgradu z izrecnim naročilom usmrtiti prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Bombe so vojaške srbske bombe. Princip je nadalje šc izjavil, da jc pred napadom stopil mod dva ncsumljiva dijaka, ker je vedel, da sc bo ob usodnem vogalu prestolonaslednik dvakrat mimo peljal.
Princip pravi, da za dejanje drugega napadalca, stavca, ni nič vedel. Nasproti tej trditvi stoji jiisanjc bcl-grajskega »Balkana«, ki danes piše: Napadalec tipograf jc gojil vedno anarhistično ideje. Po vojski jc prišel v Belgrad, kjer jc bil tri tedne uslužben v srbski državni tiskarni. Zadnji čas jc odšel iz Belgrada ter je dejal, da gre v kondicijo v Trst. Princip jc ob vojski prišel v Bclgracl ter jc hotel vstopiti kot prostovoljec, pa jc bil odklonjen. Napadalca Cabrinovič in Princip sta istočasno zapustila Belgrad, a vsak na drugi poti. Princip je bil vedno nervozen, molčeč in so. jo vedno učil. Občeval je zelo z dijaki iz Bosno in Hercegovine, kakor tudi Cabrinovič. Princip je bil prijatelj socialistiških naukov, dasi jo prvotno bil član napredno mladinske organizacije. Princip in Cabrinovič sla bila nerazdružljiva prijatelja,
Vse češko plemstvo pri pogrebu.
Praga. Pogreba prest olonasledni-kovega in njegove soproge sc bo udeležilo celokupno češko plemstvo.
Olroci nadvojvode Franc Ferdinanda.
Z Dunaja poročajo, da jc grofica Hcnrieta Chotek zvedela v nedeljo okoli poldanske ure o grozni usodi svoje sestro in svojega svaka. Ne upa pa se sporočiti otrokom pokojnega prestolonaslednika in soproge žalostno vest. Povedala jim je samo, da se nadvojvoda in njegova soproga nc vrneta v torek, kakor jo bilo prvotno določeno.
Dunaj. Včeraj zvečer je stric presto-lonaslcdnikovih otrok grof Wuthenau otroke prestolonaslcdnikovc na kar mogoče obziren način obvestil o katastrofi. Ko so otroci culi strašno vest, je vse pretresel krčevit jok, ki jc trajal nad pol ure, Otroei so bili neutolažljivi. Bil
je pretresljiv prizor. Vse navzoče osob-je dvora je tolažilo otroke, ki so se stresali v konvulsivnih tresljajih ter neprestano klicali po očetu in materi.
Srbija kondolira.
Belgrad. Kralj Peter in srbski prestolonaslednik sta grofu Berchtoldu poslala kondolenčni brzojavki. V ofi-cielni izjavi bo Srbija atentat obsojala.
Srbski in ruski Sokoli nagloina odpotovali iz Brna.
Brno. Ko so prišle na sokolski zlet v Brno prve vesti o atentatu v Sarajevu, je bilo srbskim in ruskim Sokolom namignjeno, naj takoj zapuste mesto in deželo, ker se je sicer bati proti-srbskih demonstracij. Srbski in ruski Sokoli so nato takoj odpotovali.
Ministrski svet in sožalje državnega zbora.
Dunaj. Včeraj v ponedeljek popoldne se je vršil ministrski svet. Ministrski predsednik je v imenu predsedstva državnega zbora odposlal sožal-nico državnega zbora. Iz tega sledi, da državnega zbora ne bodo sklicali.
Cesar na delu.
Dunaj. Cesar je celo včerajšnje popoldne delal. Reševal je tekoče zadeve in sprejemal obiske ter konferiral v zadevi prepeljave trupel prestolonaslednika in njegove soproge na Du-naj.Razgovarjal se je tudi z različnimi osebnostmi o politični bodočnosti. Videlo pa se je na cesarju, da je zelo deprimirán.
Dunaj. Cesar je sprejel včeraj v ponedeljek Bilinskega v enourni avdi-jenci.
Različni glasovi.
Dunaj. V političnih krogih se zatrjuje, da je bila belgrajska policija že pred par dnevi na sledi nekaterim sumljivim eksaltiranim mladeničem, ki so se razgovarjali o prihodu prestolonaslednika v Bosno. Zatrjuje se celo, da je srbski poslanik na Dunaju, Jovan Jovanovič radi tega že pred par dnevi poiskal zunanjega ministra grofa Berchtolda in ga uradno obvestil, naj se povodom prihoda prestolonaslednika v Bosno odrede najstrožje in najnatančnejše odredbe. Na drugi strani pa se tudi govori, da se civilne oblasti na današnji dan kljub vsem opominom precej zanemarjale svojo službo, čeravno je bilo v Sarajevu vse polno dunajskih detektivov. Baje varstvena služba tudi zato ni bila tako natančna, ker je imel obisk prestolonaslednika vojaški značaj in so zato vojaški krogi odločno odklanjali preveliko sodelovanje civilnih oblasti.
Dunaj. »Neue Freie Prese« piše v včerajšnjem jutranjem listu sledeče o smrti prestolnaslednika: »Pretresujoča tragika te smrti in režeča podlost, s katero se je izvršil umor, postane še bolj jasna, a ko se spominjamo, da se je ravno prestolonasledniku pripiso- ¡ valo toplo zanimanje za nacionalno zadovoljitev .Jugoslovanov. Bil je v svoji mladosti celo vsprcjemljiv za politiko, ki je hotela poleg Avstrije in Ogrske v okviru monarhije ustvariti iz Hrvaške, Bosne in Dalmacije tretjo državo. V zrelosti svojih spoznanj ni tega več hotel, toda zaščitnik teh narodov bi bil gotovo in njegovo pravo bivališče, grad v Konopištu na Češkem, ga je neprestano spravljajo v stik s Slovani. Izzival prestolonaslednik osebno v Bosni ni, in zato je tembolj podel umor in tembolj zloben napad, ki se ne more zagovarjati niti z narodno napetostjo, niti z vzkipelim maščevanjem.«
Sarajevo. O predzgodovini atentata se, v Sarajevu govori in pripoveduje sledeče: Že pred enim tednom jc dobila policija anonimna poročila, da se pripravlja na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki jc prihajal na bosenske manevre, atentat. Podobno obvestilo je baje dobil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Sarajeveska policija je pričela že pred par dnevi z natančno in strogo parlustracijo ljudi, ki so se ji zdeli sumljivi.
Sožalnlce.
Pariz. V francoskem senatu se je Viveani spominjal smrti avstrijskega prestolonaslednika s toplimi besedami.
Rim. Di San Giulani je v zbornici izrazil srčno sočutje Italije ter upanje, da bo cesar težki udarec prebolel.
Med rožami.
Sarajevo. Konak je postal premajhen za veliko množico vencev, ki prihajajo na krsti prestolonaslednika in njegove soproge.
Oporoka prestolonaslednlkova.
Praga. Oporoko prestolonasledni-..ovo je deponiral financijelni zaupnik prestolonaslednikov dr. Tonder pri industrijski banki.
Nenadni odhod kralja Nkite Iz Mona-kova v Cetiuje.
Monakovo. Kralj Nikita črnogorski, ki je hotel ostati tri tedne v Monako-vem, je nenadoma v soboto odpotoval in se odpeljal z avtomobilom v Trst, odkoder se bo vrnil na Cetiuje.
Avstrija naprosi tudi preiskavo v Srbiji.
Budimpešta. Včerajšnji večerni listi so priobčili vest, da bo avstro-otjrski poslanik v Belgradu naprosil srbsko vlado, naj se vrši preiskava tudi v Srbiji o tent, kake vezi vodijo od atentata v Sarajevu v Belgrad.
Velikanske demonstracije v Zagrebu.
Zagreb. Včeraj, v ponedeljek zvečer se je pred Starčevičevim domom zbrala velikanska množica naroda. Množici je govoril poslanec Zatlaka, nakar je bila sprejeta resolucija. Jutri gre velika množica pred sabor z izjavo, da ne pusti, da bi hrvaškemu saboru predsedoval Srb. Na zboru pred Starčevičevim domom so ognjevito govorili tudi hrvaški akademiki. Akademik Maštrovič je ob ogromnem navdušenju naroda klical: Oko za oko, zob za zob!
Zagreb. Po Zagrebu demonstrira nad 10.000 Hrvatov. Demonstracije so velikanske. Demonstrantje pojo patri-jotične pesmi.
Nov bombni atentat v Sarajevu.
Sarajevo. Neki mladi fant je zo-petvrgel v Sarajevu bombo. Lahko ranjen je bil neki moliamedanec. Napadalca so zaprli.
Protisrbske demonstracije v Sarajevu.
Sarajevo. (Uradno.) Protisrbske demonstracije so se 29. t. m. s hujšo silo ponovile in se jih je še večja množica kot prejšnji dan udeležila. Policija in vojaki so razgnali demonstrante, ki so se pa zopet vedno na drugih mestnih točkah zbrali in demonstrirali. Ker se je pridružila demonstrantom tudi so-drga, so postale demonstracije vedno hujše. Demonstranti so vpadli v srbske trgovine, ki so jih oplenili. Ker so zavzele demonstracije tak grozeč značaj in ker je razburjenje v mestu naraščalo, so proglasili prekisod, ki se je ob 3. uri popoldne z bobnanjem in z nalepljenjem lepakov proglasil. Vojaki so zasedli 30 mestni točk. Tistega fanta, ki je vrgel zjutraj bombo, so aretirali. Podrobnosti o tem atentatu še niso znane.
Zakaj je proglašeno obsedno stanje v Sarajevu.
Sarajevo. Ker se je pri demonstracijah pomešal med demonstrante tudi mob, so se dogodile razne plenitve. Bilo je vrženih tudi več bomb. Radi tega je proglašeno nad mestom obsedno stanje.
Dunaj. Po proglasitvi obsednega stanja je bil vsak telefonski pogovor s Sarajevom prepovedan. Brzojavni promet je najstrožje cenzuriran.
Burni prizori v Sarajevu.
Sarajevo. Vsled burnih demonstracij Hrvatov in mohamedancev se Srbi skrivajo. Mnogo oseb je bilo pri demonstracijah ranjenih. V Mostaru so mohamedanci — kakor sem Vam že sporočil — napadli Srbe. Dostavljam najnovejše vesti, da jc ondi prišlo do krvavega klanja. Napetost je po celi Bosni in Hercegovini strašna.
Sarajevo. Demonstrantje niso de-molirali samo srbskih hotelov in trgovin, ampak so pobili tudi okna na poslopju srbskega metropolita.
Sarajevo. Demonstracije so bile včeraj velikanske. Množica Hrvatov in mohamedancev je kričala: Doli z morilci! Doli s Srbi! Doli s kraljem Petrom! Razbili so vsa okna srbskih društev in hiše srbskega upravnega sveta. Na Appelovem obrežju so razbite in demolirane vso srbske prodajalne. V Sarajevu ni srbske prodajalne, ki bi ne bila demolirana. Srbska banka je popolnoma razbita. Množica je klicala Slava cesarju, Hrvatski in tudi moha-medancem. Srbska šola je popolnoma demolirana, oprava razbita. Množica je vzela podobi cesarjevo in prestolo-naslednikovo in ju nosila po mestu. Na kraju atentata je ves dan klečala velika množica in molila. Vse je jokalo. Tudi v stanovanja mnogih Srbov jc vdrla množica in vse devastirala. Ko jc bilo proglašeno obsedno stanje, je proti množici prišlo vojaštvo ter je polkovnik zaklical množici: »Ako ljubite cesarja, razidite se « Množica je sledila temu pozivu. V mestu je sedaj mir. Včeraj sta padli vsega skupaj dve bombi, metalcev pa še niso prijeli, sumijo pa, da so v zvezi z morilci. Včeraj zvečer je bilo aretiranih zopet več oseb, med njimi srbski juvelir Mlstričevič, pri katerem so našli štiri nabita revolverje. Ko so juvelirja ukle-njenega pripeljali na ulico, mu je množica pljuvala v obraz. Aretacije se nadaljujejo. Pri preiskavah so zopet do-
bili več spisov, ki dokazujejo razvito velikosrbsko propagando.
Aretaciji v Ljubljani.
Včeraj zvečer je državna policija aretirala v Ljubljani dva dijaka. Eden od njih je baje znani Endlicher, ki se je zelo vmešaval med mladino. Govori se, da aretaciji nista v zvezi z dogodkom v Sarajevu, ampak samo z organizacijo takozvanega »jugoslovanskega clijaštva«.
Danes dopoldne došla poročila „Slovencu"
Velike demonstracije v Zagrebu.
Zagreb. Vest o umoru prestolonaslednika in njegove soproge je vse razburila. Pravaška mladina se je medtem zbrala v Margaretski ulici pod veliko hrvatsko zastavo s črnim trakom, ter odšla na Ilico neprestano kličoč: »Slava prestolonasledniku! Na vešala z napadalci! Slava Ferdinandu in Zofiji! Doli s Srbi!« Čez nekaj časa se je pridružilo dijaštvu meščanstvo in množica je vedno bolj in bolj naraščala. Tisoči in lisoči so klicali: »Slava prestolonasledniku Francu Ferdinandu! Doli srbske sluge! Doli srbska koalicija! Doli Pribičevič! Živela Hrvatska!« Demonstranti so prišli po ulici Marije Valerije, Zrinjevcu in Akademičnem trgu pred Starčevičev dom. Tu se je množica ustavila in zapela »Lepa naša domovina«, nakar je viharno zopet klicala: »Slava Francu Ferdinandu! Doli Srbi! Doli srbska propaganda!« Množica, ki je narastla že nad 4000 oseb, se je vrnila po istem potu v Ilico. Ko je šla mimo uredništva srbskih »Novosti«, je začela ponovno vzklikati proti Srbom. Manifestanti so tudi prišli pred uredništvo »Pokreta«, kjer se je pričelo ur-nebesno klicanje in žvižganje. Vse je kričalo: »Doli veleizdajalci! Doli koalicija! Doli prodajalci hrvatskega morja! Doli zatiralci hrvatstva! Živela stranka prava! Slava Starčeviču!« — Množica je prišla tudi pred stanovanje dr. Aleksandra Horvata, kjer je med burnimi ovaeijami klicala: »Živel dr. Horvat! Živele legije! Doli koalicija! Na vešala z veleizdajalci!« — Iz Ilice so prišli manifestanti pred Jelačičev spomenik, kjer se je na tisoče narastla množica odkrila. Na vznožje spomenika je stopil saborski poslanec dr. Ivo Frank ter nagovoril množico. Med drugim je govoril: »Kdo je dvignil prokleto izdajsko roko proti Njemu, kdo je oskrunil hrvatsko zemljo z najpleme-nitejšo krvjo, s katero so se mogli narodi naše monarhije dičiti. Srbi — kakor pravijo naši bratje — ki drzno trde, da so z nami zajedno Srbi, ki pod krinko prijateljstva in ljubavi, da žive med hrvatskim narodom in monarhiji, ti Srbi so ubili danes v Sarajevu — upanje nas Hrvatov. Srbi so danes hrvatski narod zadeli v srce, Srbi so ubili na/do Hrvatske, Srbi so umorili zaščitnika hrvatstva in slovanstva v naši monarhiji! Da, Hrvati, ta zverski zločin so učinili bratje Srbi, ki niso prizanesli niti slovanski krvi, ki je vse svoje življenje posvetila dobrobiti Slovanov naše monarhije! Ta zverski zločin kliče po maščevanju, a spričo neizrečne boli, ki napolnjuje naše duše, čutimo samo še eno — in to je: da se moramo posvetiti z neukročeno silo, z vso dušo, z vsemi močmi in vsem delom oživotvorje-nju ciljev hrvatskega, prestolonaslednika in hrvatskega naroda — s tem bomo maščevali nadvojvodo Franca Ferdinanda. Slava hrvatskemu prestolonasledniku, slava!« — Po teh besedah dr. Ive Franka je zavladala sprva tišina, ki jo je prekinjal jok posameznikov, potem pa so se dvignili k nebu iz tisočev in tisočev grl klici; »Osveta! Osvetinio hrvatskega prestolonaslednika! Smrt podlim ubijalcem!«
Za dr. Frankom je govoril dr. Dragan Šafar o veliki nesreči in izgubi, ki je zadela hrvatski narod vsled smrti Franca Ferdinanda, in to vsled roke Srba. — Tretji je govoril akademik Ljubomir Maštrovič, ki je istotako obsojal umor zakonitega prestolonaslednika, od katerega edinega so pričakovali Hrvati zedinjenja svojih dežel, svoje rešitve in svobode. Ta grozni čin je plod velikosrbsko propagande. Vidov dan jc dan srbske osvetc, a od danes naprej naj bo tudi dan naše osvete, kajti kdor ne osveti, ta se no posveti, kakor pravi narodni pregovor. Osvetiti hočemo hrvatskega prestolonaslednika, osvetiti hočemo Hrvatsko! V našem krogu, na našem telesu je vsa sila pijavk v podobi Srbov in Slavosrbov, ki nam prodajajo grudo in morje; a sedaj nam tudi kralja, ubijajo. Ž njimi moramo enkrat za vselej obračunati in jih uničiti! To naj bo od danes naprej naš cilj. (Klici: Doli s Srbi! Na vešala ž njimi!)
Množica je zapela nato lirvaisko himno, nakar je odšla vnovič po mestu. Kjerkoli je hodila, so dame z oken plakalc in klicale: »Slava Ferdinandu!« Razvneta množica je sedaj navalila na uredništvo »Novosti« in pobila okna. En del je odšel k srbski banki ter s kamenjem razbil več oken, ostali pa so šli do »Srbskega Sokola« ter navalili nanj s kamenjem in opeko. Najhuje je bilo pred uredništvom »Pokreta«, kar mor je množica navalila z vso silo ter v kratkem času vse razbila. Ob tej priliki je policija napadla demonstrante z golimi sabljami in na konjih ter jih potisnila v Gunduličevo ulico, en del pa na Vseučiliški trg, vendar pa je bila skoro brez moči proti ogromni množici. Dva demonstranta sta bila ranjena. Ves čas ni bilo videti na ulicah niti enega koalicionaša, a koalicijski poslanci so pobegnili iz kavaren in se poskrili. Poročajo tudi, da so bili med manifestanti tudi vojaki in da so častniki mahali manifestantom s čepicami in jih pozdravljali.
Z dežele prihajajo iz mnogih kraljev bi-zojavne vesti o protisrbskih demonstracijah.
Zagreb. Demonstracije so včeraj trajale do polnoči. Množica je zahtevala, da odstopi predsednik sabora, dr. M e d a k o v i č , ki je Srb. Nato je pela patriotične pesmi. Narasla je do 10.000 ljudi. Nato se je množica razdelila v tri oddelke. Navalili so na trgovine in hiše Srbov, razbili šipe in sneli napise. Demolirali so tudi hišo srbske cerkvene občine ter srbskega Sokola. Za danes je sklicana seja sabora, katere pričakujejo vsi s skrbjo in vznemirjenjem.
Še nekaj poročil o demonstracijah « Sarajevu.
Dunaj. Iz Sarajeva se dodatno še poroča: Pobijali so večinoma mohamedanci nižjih slojev. V srbskih trgovi-i nali so v večjem obsegu pustošili. Vdrli so tudi v stanovanje bogatega Srba Jeftanoviča, opravo so polomili in na cesto pometali. Razbili so oba omni-busa, kočijo in sani hotela »Evrope«* Hotel, ki je bil že v nedeljo in v ponedeljek dopoldne na pol demoliran, so tudi v ponedeljek popoldne napadli in vso opravo razbili. Velika množica je v Srbskem klubu razbila vso opravo* Srbske kavarne, prodajalne in stanovanja, do 200, so opustošili. Ženske «o razbijale na cesto pometano opravo. Policija in vojaštvo sta bila, dokler ni bil proglašen preki sod, brez moči. V trgovino bratov Jovičič so vdrli z raznim orodjem. Nenadoma je neki Kazimir Jovičič ustrelil večkrat iz brovninga na demonstrante. En demonstrant, ki je nosil cesarjevo podobo, se je zgrudil mrtev zadet v hrbet na tla. Množica je razburjena planila na brata Jovičič, ki sta bežala. Kazimirja Jovičiča je množica dohitela, ga grozovito pretepla in ga pustila na pol mrtvega ležati.
Policija aretirala voditelja bosenskih Srbov.
Pri Vlšegradu ob srbski meji je aretirala policija voditelja vsega srbskega živi j a v Bosni, virilista bosen-sko - hercegovskega deželnega zbora Gregorieva Jeftanoviča, ki je po nedeljskem napadu pobegnil iz Sarajeva. Hotel je v Srbijo, a so ga prej aretovali, Vse niti zarote vodijo v Srbijo.
Jeftanoviča jo aretirala vojaška patrulja. Jeftanovič je tudi predsednik srbskega šolskega sveta, ravnatelj komturnega križca Franc Jožefovega reda.
Oklic za preki sod v Sarajevu.
V Sarajevu so nabili sledeči oklic: Sporazumno z načelnikom višjega sodišča in najvišjega državnega pravd-nika razglašam preki sod v ozemlju mesta Sarajevo in okraja Sarajevo radi sledečih zločinov: 1. veleizdaja, 2. proti vojni sili, 3. motenje javnega miru, 4. vstaja, 5. upor, 6. javno nasilstvo, 7. umor, 8. uboj, 9. težka telesna poškodba, 10. požig, 11. rop in 12. pomoč h kakemu zgox*aj navedenih zločinov. Vsi navedeni zločini se bodo kaznovali s smrtno kaznijo. To razglašam s poveljem, da se mora pod smrtno kaznijo vsak vzdržati vseh vstajnih zbiranj, vsakega hujskanja in vsake udeležbe in se mora pokoi-iti odrodbam izdanim za zatiranje teh zločinov. Podpis: Po-tiorek, fcm.
Aretacija Srbov.
Sarajevo. V Nevesinju so aretirali voditelja ondotnili radikalnih Srbov Šolo, ker je klical: »Živio kralj Peter!«
Sarajevo. Aretirani voditelj srbskih radikalcev Atanazij Šola je tudi član bosanskega sabora in je bil svo! čas saborski predsednki.
Aretacija v šibeniku.
šibenik. Tu so zaprli Srba Šašiča, slugo v nekem hotelu- ker jc sarajev-
ski zločin odobraval in se o rajnikih zaničljivo izrazil.
Srbski žurnalist zaprt.
Sarajevo. Tu so zaprli glavnega urednika »Naroda«, Raduloviča. Radulovič jc bil že pred par dnevi obtožen zaradi hujskanja. Včeraj je množica pretepla tudi mnogo srbskih žurnalistov.
Atentat na bosanskega deželnega šefa?
Sarajevo. Danes se je razširila vest, da se jc izvršil atentat na deželnega šefa generala P o t i o r e k a. Vest pa še ni potrjena.
Mir v Sarajevu. — Poveljnik Sarajeva.
Sarajevo. V mestu je sedaj mir. Poveljstvo nad mestom je prevzel brigadir Š m a r d a.
Samoumor šefa sarajevske policije.
Zagreb. Tu so razširjene govorice, da je šef sarajevske policije izvršil samoumor in bil na mestu mrtev. Potrjene te vesti še niso.
Vojne igre v Bosni odpovedane.
Budimpešta. »Az Est« poroča, da je došel v Karlovice 28. t. m. načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzen-dorf s 25 generali. Postajenačelnik mu je izročil na kolodvoru brzojavko o sarajevskem napadu, ki jo je s tresočim se glasom prečital. Generali so bili strašno pobiti. Conrad je takoj odpovedal vojne igre v Bosni in v Hercegovini in ukazal, da naj se generali povrnejo v svoje garnizije. Zvečer se je odpeljal v Budimpešto.
Velike dalekosežne politične posledice radi sarajevskega zločina.
Dunaj. Državni zbor sc nc skliče, kakor se jc pričakovalo. V odsekih se bo izrazilo sožalje radi sarajevskega zločina. Poslaniški krogi sodijo, da bo imel umor v Sarajevu velike dalekosežne politične posledice.
Potiorekovo stališče omajano.
Sarajevo. Stališče deželnega šefa Potioreka je resno omajano in bo skoro gotovo v kratkem s svojega mesta odstopil.
Srbski revolucijonarni letaki.
Brod na Savi. V nedeljo, takoj po atentatu na prestolonaslednika je metal nekdo iz vlaka, ki prihaja iz Sarajeva v Brod, in sicer pri postaji Ali pošin most lolnko elodočo sibslce revo-
lucijonarne vsebine: »Danes jc bil ubit prestolonaslednik Franc Ferdinand, a čez dva dni bo ubit Franc Jožef I., čez malo časa pa bo prišel kralj Peter in srbski prestolonaslednik ter osvobodil v teh deželah zasužnjene Srbe.« Policija in oblasti na postajah so odredile preiskavo, a našli so v vlaku pač letake, a oni, ki so jih razširjali, so morali že preje poskakati iz vozečega vlaka.
Čudna časniška notica.
Sarajevo. Atentat na prestolonaslednika jc povzročil veliko ogorčenje. Skrbno se poizveduje po znakih, iz katerih bi sc dalo sklepati, da jc bil atentat že davno pripravljen. Poročajo, da jc v Belgradu izhajajoči list »Novosti« povodom poseta prestolonaslednika v Bosni prinesel že pretekli četrtek sledečo notico: »Avstro-ogrski prestolonaslednik naj si to pot Bosno in Hercegovino dobro pogleda, ker ima sedaj zadnjo priliko, da jo vidi.«
Odločno pisanje hrvaških pravaških listov.
Zagreb. Pravaško časopisje naj-ostrejše piše proti Srbom. Pravi, da je umor delo onega Belgrada, kjer je sestavljen glasoviti Pribičevičev »revolucionarni statut«, Belgrad, v katerem eksistira zarotniška združitev »Narodno Jedinstvo«. (List z enakim imenom je z vsesrbskim programom pričel nedavno izhajati v Zagrebu), ki z lažjo in idejo lažne svobodo zavaja lahkoverne v svoje »bratstvo«, umor je delo vele-srbske propagande, umor je delo te velesrbske propagande, ki ima v svojem Statutu zapisano: »Dok ne zavijemo i poslednju avstrijsku princesu v črno, ne čems> miruvaiil«
Položaj v Sarajevu in Bosni sploh.
Sarajevo. Mesto jc kot izumrlo. Trgovine so zaprte. Pred srbskimi hišami in srbskimi trgovinami stoje močni policijski oddelki. V Bosonskem Brodil, na meji, je odrejeno čim najstrožje nadziranje vseh oseb. Nihče nc moro v deželo, niti iz dežele, nc da bi pa preiskali. Meje so popolnoma zastražene. V Sarajevu jc tekom današnjega dne odpotovalo veliko število Srbov v Srbijo.
Preiskave srbske policije.
Belgrad. Tukajšnja kraljevska policija je že odredila obširno preiskavo, da dožene sokrivce pri atentatu. V bel-grajskih krogih se poizkuša razšir-iuti vest, da je s strašnim dogodkom v
Sarajevom v zvezi znani hujskač in agent, provokater, Gjorgje Nastič in da sta čabrinovič in Princip šele pred kratkim stanovala skupaj v Belgradu v nekem hotelu.
Predslutnja žalostnega dogodka.
Dunaj. Dognano jc, da jc tudi skupni finančni minister Bilinski prestolonaslednika zelo svaril pred potjo v Bosno, ker so opaža tam nevarno gibanje, in je zahteval, da sc ukrenejo vsaj obširne varnostne priprave. Toda vse ni nič pomagalo in sc jo pot aranžirala popolnoma vojaško. Odrinili niso samo civilnih oblasti, ampak Bilinski sam je bil popolnoma izključen od vseh priprav.
V Odesi so že pred tednom govorili o umoru nadvojvode Franc Ferdinanda.
Odesa. Ukrajinsko »Pilo« poroča, da so odeški nacionalni krogi že pred enim tednom govorili o umoru nadvojvode Franc Ferdinanda.
Civilne agende rajnega prestolonaslednika.
Dunaj. Rajni nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je zadnja leta sodeloval tudi v politični civilni upravi. Po cesarjevem posebnem ukazu ga je nameščal med drugim v stavbnih zadevah, ki so bile v zvezi z umetnostnimi in zgodovinskimi vprašanji. Reševal je takozvane izredne milostne pokojnine.
Armadno povelje cesarjevo. — Ulanski polk št. 7. dobi ime nadvojvode Frana
Ferdinanda.
Dunaj. Cesar izda armadno povelje, v katerem bo dal duška svoji žalosti ter se bo spominjal vojaških zaslug pokojnega. nadvojvode. Ulanski polk št. 7 v Stockerauu, pri katerem je nadvojvoda Franc Ferdinand kot mladenič dobil svojo vojaško izobrazbo, dobi za vedno ime: Nadvojvode Frana Ferdinanda polk.
Kdo bo zastopal cesarja odslej pri slovesnih vojaških prilikah?
Dunaj. Cesarja bo odslej pri vojaških slavnostih zastopal nadvojvoda Friderik.
O novem prestolonasledniku.
Dunaj. Nadvojvoda Kai-ol Franc Jožef je sedaj podpolkovnik pri 39. pešpol-ku, ki je sedaj na Dunaju. Sedaj nadvojvoda dobi višjo vojaško šaržo, da sc mu da priliko seznaniti so tudi z vojaško službo na višjih mestih. Ko se je peljal včeraj nadvojvoda iz Schönbrun-na, mu je dunajsko prebivalstvo prirejalo burne ovacijc.
Podrobnosti o tem, kako so obvestili otroke rajnega nadvojvode o smrti staršev,
Humek. O tem pretresljivem prizoru se še poroča: Grofica Henrijeta Cliotek se jc odpeljala v nedeljo s popoldanskim brzovlakom v Chlumek, kamor jc dospela zvečer. Dejala je otrokom, da so starši zboleli, naj gredo v cerkev, kjer naj zanju molijo. Pozno proti večeru jc vzgojitelj otrok, dr. bogoslovja Stanovski, otroke počasi in kolikor je mogel obzirno pripravil na strašno vest. Otroci so začeli strašno jokati in ihteii in se je grofica Henri-jeta. oli tem prizoru onesvestila. Vsi so, globoko pretreseni, jokali. Navzoči so bili: stric otrok, grof Wuthenau, knez Schönburg, grof Nostitz in grof Adalbert Schönborn, ki so otroke lolažili, ampak so ihteli neprestano dalje. Za-zdaj ostanejo na Illumeku.
Parlamentarna akcija glede morgana-ličnega zakona Frana Ferdinanda.
Dunaj. V bodočem državnozbor-skern zasedanju so nameravali nekateri parlamentarni krogi započeti akcijo, da se proglasi med umorjenim nadvojvodo Franom Ferdinandom in vojvodinjo Ho-henberško sklenjeni zakon za veljavnega v Avstriji na podlagi konstitucionel-uili zakonov. V teh krogih je prevladovalo državnopravno nazirauje, da. tako-zvani »domači zakoni« najvišjega cesarskega dvora nimajo v avstrijski konsti-tucionolni državi svoje pravne veljave, ker niso bili nikdar javno proglašeni.
Priznanje morilcev.
Sarajevo. Oba napadalna sta priznala, da sta izvršila napad v medsebojnem sporazumu. Bombe sla dala dva četaša iz Belgrada. Pri Cabrinoviču so našli tudi srbski »Narod« s slavnostno številko o Vidovem dnevu. Napad je bil, kakor znano, izvršen na srbski Vidov dan.
Zavarovalna vsota rajnikov.
Dunaj, Kakor sc govori, jc bil rajni nadvojvoda pri neki holandski banki zavarovan za 30 milijonov holandskih goldinarjev v zlatu, vojvodinja pa za 15 milijonov holandskih zlatov za slučaj snirli. Finančni svetovalec rajnika, dr. Tonder, ki je v posesti testamentu,
je odpotoval na Dunaj. Oporoka se odpre po pogrebu.
Oporoka nadvojvode pri Živnostenski banki.
Praga. Oporoko pokojnega nadvojvode Franc Ferdinanda jc deponiral praški odvetnik dr. Tonder pri Živnostenski banki.
še nekaj podrobnosti o napadu.
Brzojavka otrok.
Kratko pred drugim napadom se je ustavil nadvojvodov avtomobil pred pošto, ker jc prišel načelnik vojaškega poštnega ravnateljstva z brzojavko, ki je obsegala odgovor otrok vojvodinji na nadvojvodovo depešo.
Podrobnosti o napadu.
Prvi strel je zadel vojvodinjo, ki se jc zgrudila nadvojvodu v naročje. Nadvojvoda je zaklical: Kaj ti jc? Tisti trenutek se je pa sam zgrudil. Kri je drla iz njegove rane. General Potiorek, ki mu je sedel nasproti, mu je hitro odpel suknjo. Vojvodinja sc je mogla še dvigniti in jc pritisnila prst na nadvojvodovo rano, a čez dve sekundi se je tudi sama zgrudila. Čez tri minute po napadu jc bil nadvojvoda mrtev, vojvodinja jc pa umrla četrt ure po napadu. Ko je zadela kroglja prestolonaslednika v vrat, ga je objela vojvodinja Hohenberg, medtem jc pa I udi njo zadela smrtna kroglja. Zadnje pre-stolonasledu. besede so bile: »Zofi, živi za najine otroke.« Nadškof Stadler in Šarič sta včeraj molila ob krstah. Nadvojvoda Franc Ferdinand je še v nedeljo, preden se jc iz Ilidža. peljal v Sarajevo, svojim olrokom brzojavil, kako se je v soboto imel. Brzojavko so končale besede: »Pozdravi in poljubi od papana.«
Kako jo umrl nadvojvoda Franc Ferdinand.
Dunaj. »Reiehsposti« poroča o zadnjih trenutkih nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge neka vojaška. oseba, ki je bila vedno v bližini nadvojvode, sledeče: »Vojvodinja llo-henburška je padla, zadeta od prve krogle v desno stran boka, na stran nadvojvodi v naročje. »Kaj ti je?« je zaklical nadvojvoda in "se nekoliko dvignil s sedeža, a v naslednjem hipu je razprostrl roke in sc zgrudil nazaj v voz. Krogla je zadela nadvojvodo pri grlu. Vratna žila je bila pretrgana, curek krvi je skočil iz male rane in v naslednjem trenutku jc bil prsni del nadvojvodovo suknje ves oblit s krvjo. Avtomobil je peljal še kakih deset korakov dalje in nato obstal. Deželni šef, ki je bil v nadvojvodovem avtomobilu, jc odpel nadvojvodi suknjo, več častnikov iz bližnjega spremstva jc priskočilo zraven iz naslednjih avtomobilov. Vse sc jo odigralo bliskoma v nekaj trenutkih. Vojvodinja se je dvignila in s tresočimi prsti prijela krvaveči vrat svojega soproga. Zdelo se je, kakor bi hotela malo, toda grozno rano na vratu, iz katere je neprestano brizgala kri, zatisniti z rokami. S klicem: »Moj Bog! Moj Bog!« pa je padla brez moči
nazaj —----Nemogoče je, povedati
vse podrobnosti tega groznega trenutka. Sprva smo od groze vsi onemeli in potoni smo bili vsi v mrzlični razburjenosti spričo našega na. snirl ranjenega, gospoda. Spominjam sc samo še, da je bližnja gruča ljudi s široko odprtimi očmi strmela v nas, da se je voz sunkoma obrnil in tako odpeljal nazaj preko mostu v konak deželnega šefa skozi odprta vrata parka. Videli smo, da človeška pomoč pač ni bila več mogoča. Nadvojvoda in soproga, sta ležala težko liropeča v vozu. Izgubila sta oba že zavesi. Nadvojvoda je odpri, ko so ga nesli po stopnicah navzgor, večkrat oči in njegove roke so prijele večkrat v zrak, kakor da bi nečesa iskale. Frančiškanski proviucial Mihačevič jc pribite! iz sosednjega frančiškanskega samostana ter podelil obema umirajočima odvezo. Čim najhitrejše dospela zdravniška pomoč — bilo jc šest zdravnikov navzočih — ni mogla, več pomagati. Nadvojvodi prestolonasledniku jc bilo prestreljeno grlo in vojvodinja jo imela, težka notranja krvavenja. Imeli smo dva umirajoča pred seboj...«
Usodna šoferjeva zmota.
Gabrinovič jc bombo tako zažgal, da je ž njo ob zid udaril, nato jo jc pa vrgel proti nadvojvodovemu avtomobilu. Bomba je odskočila in nt/počila. Posamezni kosi bombe so razbili okno pri stanovanju odvetnika Sinioviča, kjer so ranili koncipienta Pcrsiča in neko tipkarico. Ko so jo peljal avtomobil nazaj v konak, je vozil pomotoma mesto na levi na desni strani ob vogalu Franc Jožefove ulice, kjer je stal napadalec Princip, ki je potem nacl-
vojvodo in vojvodinjo ustrelil. Bomba je ranila 20 oseb, med njimi gozdnega svetnika Pfoba, soprogo koncipienta Pavisiča, oficiala Reicha, gospo Popp, strugarja Alkalaya, tvorničarko Rup-nik, njene vajence Božiča, špiriča in Begiča, podpolkovnika Merizzija in dva otroka.
Ranjenci pri bombnem atentatu.
Sarajevo. Stanje oseb, ki so bile pri bombnem atentatu ranjene, je primeroma povoljno in bodo ranjenci zapustili bolnišnico v doglednem času. Nadporočniku Merizziju, ki loži v garnizijski bolnišnici, šc niso povedali o smrti prestolonaslednika in njegove soprogo. — Mnogo bivših sošolcev Principa so v teku dneva zaslišali. Vsi so slikali Principa kot fanatičnega zagovornika velesrbskih idej. Arctovanih je bilo včeraj vse polno sumljivih oseb.
Iz zadnjih trenutkov pokojnega nadvojvode in soproge.
Sarajevo. Umirajočemu nadvojvodi in njegovi soprogi je podelil poslednje sv. olje znani jezuitski pater Puntigam.
Kdaj se jc izvršil napad na prestolonaslednika.
Sarajevo. Uradno je konštatirano, da so jo prvi atentat izvršil ob 10. uri 10 minut, a drugi ob 10. uri 35 minut dopoldne.
Bomba — srbska vojaška bomba.
Sarajevo. Dokazano jo, da je bomba, ki jo jo vrgel proti avtomobilu prvi atentator, srbska vojaška bomba,
Morilec Princip.
jo sjii nekega kmeta v Grahovu. Njegov brat je trgovec. Principa so pred dvema letoma radi neke dijaške de-monstracije i/, gimnazije izključili, šel je nato v Srbijo, kjer je baje maturiral in se lialo vrnil v Sarajevo. Hrvatska trdi, da jc napad povzročila belgra iska narodna obrana.
Kontiolence.
Dunaj. Angleški dvor jo odpovedal 30. t. m. napovedani dvorni ples v znak žalosti, nemški poslanik na Dunaju je izrazil osebno sožalje nemške vlade grofu Bcrchtoldu. To so storili tudi poslaniki vseh držav na Dunaju. Angleški kralj je izrazil osebno svoje sožalje avstrijskemu poslaniku v Londonu. Ruski državni zbor je v svoji seji 29. t. m. izrazil svoje sožalje glede na strašno sarajevsko nesrečo; v bolgarskem sobranju je ogorčeno obsojal sarajevski zločin ministrski predsednik Radoslavov. Rimski župan je brzojavno dunajskemu županu izrazil sožalje. Angleško časopisje ogorčeno obsoja sarajevski umor. Srbski uradni brzojav objavlja vladni komunike, ki liajostrcjšc obsoja zločin. Srbska v 1 a ti a j c u k a z a 1 a v B e 1 g r a d u v znak s o ž a 1 j a zapreti vse j a v ne 1 o kale i u celo kavarne ob l U. zvečer. Pasič je najstrožjo obsodil umor iti izjavil, da zanj ne more biti srbski narod odgovoren. Na Laškem je odrejeno dvorno žalovanje od 29. junija do 5. julija, na švedskem dvoru pa desetdnevno dvorno žalovanje. Sultan jc brzojavno kon-doliral cesarju Franc Jožefu. V rumun-ski zbornici jo Bratianu liajostrejše obsodil sarajevski zločin. Sejo so v znak žalosti zaključili, kakor tudi soji senata.
Sveti oče papež Pij X,
Rim. Svetega očetu je obvestil o napadu kardinal Mery dol Val. Bil je tako ginjon, da ni mogel dolgo govorili. Rekel jc: Ubogi cesar. Molil'bom za ubogi žrtvi na grobu sv. Petra. — Zvečer se je podal v cerkev sv. Petra na grob sv. Petra, kjer jc molil za rajnika.
Rusko časopisje o sarajevskem zločinu.
Peterburg. Petcrburški »Don« piše: Nadvojvoda Franc Ferdinand je padel kot žrtev srbskega sovraštva proli avstrijskemu režimu. Prestolonaslednika so smatrali za glavo vojne stranke in trni podtikali napadalne namene proti Srbiji. V ozračju do skrajnosti napetega narodnega sovraštva je zrasel nadvojvoda do velikana, ki na inigljoj lahko uniči narode in države. »Rjoč« piše: Srbskim patrijotom je bil nadvojvoda Franc Ferdinand simbol osva-jalne avstrijske politike, osebnost, v kateri jo bila vtelešena v golovi meri vsa življenjska sposobnost habsburške monarhije. Nadvojvoda je v sobi združeval stara volesilna stremljenja avstro-ogrske monarhije in je stal kot zapreka na potu mladih velesilnih stremljenj Srbije.
Črnogorski kralj ogorčeno obsodil napad.
Trst. 28. t. m. zvečer se jc pripeljal v Trst z brzovlakom državne železnico
črnogorski kralj iz Monakova, potoval je s parnikom Salona v Bar. O sarajevskem napadu je bil obveščen v Gorici. Kralj je ostro in ogorčeno obsodil grozni zločin.
Domovina v žalosti.
S Celovca.
Tudi tužni slovenski Korotan pre-bridko žaluje za našim goreče ljubljenim prestolonaslednikom. Ko smo ob pol šestih zvečer v nedeljo oficijelno zvedeli pretužno vest, za nas prevelike nepreboljive nesreče, smo takoj zaključili oficijelno zborovanje, ki se je vršilo v čast desetletnici slov. kršč. soc. delavskega društva. Ljudstvo se je razšlo nemo, žalostno in potrto, veseiičen vrt v hotelu Trabesinger je bil takoj prazen. Žalostni smo do dna srca in molimo za našega nad vse ljubljenega prestolonaslednika. — »Mir« izide v posebni izdaji.
Izjave naših županstev.
Deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Schwaa*zu je bilo včeraj odposlano:
Podpisana županstva sodnega okraja Višnja gora prosimo, da Vaša eks-celenca blagovoli predložiti Njega Veličanstvu cesarju naše in našega globoko potrtega ljudstva povodom nečloveškega umora našega prestolonaslednika in njegove soproge naše najglobokejše sožalje.
Ogorčeni obsojamo proklelstva vredno banditstvo srbofilstva ter zagotavljamo našo neomajno udanost in zvestobo monarhiji in vladajoči dinastiji.
Proč s Srbijo!
Slede podpisi županov in svetovalcev občin: Leskovec, Draga, Polica, Višnja gora, Muljava, Podboršt, Zagori-ca, Dob, Prapreče, Veliki gaber, Velike Pece, Žalna in Dedni dol.
V Višnji gori in v okolici plapolajo črne zastave, žalost in ogorčenje kmetskega ljudstva je nepopisno!
— Občinski odbor v šmartnem pri Litiji je v svoji včerajšnji seji sklenil povodom grozne nesreče, ki je zadela prejasno cesarsko hišo, izreči svoje najglobokejc sočutje ter največje ogorčenje nad nečuvenim zločinstvom, iz-razujoč obenem svojo neomajno zvestobo in vdanost do Nj. Veličanstva presvitlega cesarja. Občinski odbor je brzojavno naprosil g. deželnega glavarja, da sporoči ta pojav na najvišje mesto.
Z Brda.
O priliki občnega zbora našega izobraževalnega društva, ki je sklenilo oskrbeti si primeren dom, je predaval dne 29. junija naš poslafnec dr. Krek o sarajevski tragediji. Opisal nam je značaj rajnega prestolonaslednika v živih besedah in v globoki žalosti so vsi poslušalci z grozo v srcih obsojali strašni zločin, ki nam je vzel nepozabnega prijatelja našega naroda in energičnega branilca katoliških načel. Pojasnil nam je tudi ozadje tega zločina in nespamet in nevarnost idej, ki so ga vodile.
Iz Idrije.
Prežalosten dogodek je pretresel Idrijčane brez razlike strank. Črne zastave plapolajo raz hiš v znamenje žalosti in ogorčenja nad tako črnim dejanjem. Ob 2. popoldne so imeli prijatelji presv. Srca mesečni shod. Mesto običajnega govora je voditelj dekan Arko v daljšem predavanju pokazal kam pripelje vzgoja brez Boga in koliko žalosti napravi taka brezmiselna zagrizenost družini, deželi in državi. Molili so potem skupno za presv. prestolonaslednika in njegovo soprogo. Povabil je navzoče,, naj se v obilnem številu udeleže skupne molitvene ure pred sv. R. Telesom v četrtek od pol 9. do pol 10. ure pred prvim petkom v mesecu in naj darujejo molitveno uro za obe žrtvi, ki sta v življenju kazali toliko katol. prepričanja in toliko srčnega nagnenja do Slovanov osobito še do Jugoslovanov.
Iz Vipave.
Takoj, ko smo zvedeli nesrečno smrt preljubljenega prestolonaslednika, je celo Vipavo objela žalost in bol. Baz zvonikov in veliko hiš plapolajo črne zastave. Občinski odbor, ki je imel ravno sejo — jo je v znak žalosti odgo-dil. Cerkveni govor je vseboval pretresljivo vest in grozno izgubo za nas avstrijske katoličane — posebno pa avstrijske Jugoslovane. Sploh vlada splošna žalost.
Iz Št. Vida.
Ko smo v nedeljo pozno po noči izvedeli za strašno nesrečo, ki je zadela našo cesarsko hišo in ž njo nas, zveste njene podanike, je bilo vse potrto in žalostno, vendar pa takoj šc vsak ni verjel. Šele v ponedeljek, ko smo prejeli posebno izdajo »Slovenca«, ki se je
takoj razprodala v 300 izvodih, je postalo ljudstvo še bolj žalostno, mnogi so jokali, ko so čitali strašna poročila o umoru v »Slovencu«. Takoj so zavi-hrale raz cerkvenega stolpa, vseh javnih poslopij in mnogih zasebnih hiš žalne zastave. Napovedana predstava v Zavodu sv. Stanislava za ožji domači krog se je takoj odpovedala. Vse ljudstvo sočustvuje s starčkom-vladarjem in tiho moli: »Bog ohrani, Bog obvari nam cesai-ja Avstrijo ...«
Iz Pulja.
Bliskoma se je v nedeljo popoldne okolu pol 5. ure raznesla po mestu žalostna novica o smrti našega prestolonaslednika nadvojvoda Fran Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg. Ljudstvo s prva ni hotelo verjeti, da bi se moglo cesarskemu princu, kateri je bil narodom toli priljubljen, kaj tako groznega pripetiti. Zalibog so kmalu začela prihajati ofi-cijelna poročila o strašnem dogodku. Kinematografi so takoj ustavili svoje predstave, veselice, katere so se vršile, so se takoj prekinile in zvečer so že raz nekaj hiš plapolale črne zastave. Danes v ponedeljek visijo že raz skoro vseh hiš žalne zastave. Vojne ladje imajo zastave na pol droga. Vest o tragični smrti prestolonaslednika in njegove soproge je napravila osobito v krogih vojne mornarice najglobokejši utis. Kako tudi ne, saj je zgubila naša vojna mornarica svojega admirala, kateri jej jc posvečal svojo največjo skrb. Z. žalostno smrtjo prestolonaslednika je izgubilo tudi društvo sv. Antona Pado-vanskega, katero ima namen postaviti v Pulju lepo krasno cerkev, svojega najvišjega pokrovitelja, ki bi bil gotovo zastavil ves svoj vpliv v to, da bi se bilo omenjenemu društvu posrečilo svoj vzvišeni namen preje doseči. Zato je žalost puljskib Hrvatov in Slovencev tem večja ob bridki izgubi, katera je doletela v nedeljo našo Avstrijo.
Sožalna seja ljubljanskega občinskega
zastopa.
Danes dopoldne se je vršila v dvorani mestnega magistrata sožalna seja ljubljanskega obč. zastopa. Občinski svetniki so prišli v črni obleki. Navzoč je bil skoro polnoštevilno obč. zastop, razun par gospodov, ki so na potovanju in se jim vabil ni moglo dostaviti. S o c. d e m o k r a š k a stranka ni bil a zastopana. Zatopnika te stranke ni bilo k seji. Za verifikatorja zapisnika je župan določil obč. svetnika dr. Trillerja in Kregarja. Župan dr. Ivan Tavčar je nagovoril obč. zastop:
Slavni mestni svet! Zadnjo nedeljo solnčnega rožnika je pretreslo naše cesarstvo neusmiljeno poročilo, cla jc v bosanski prestolici izdihnil svoje življenje Njegova cesarska in kraljeva visokost nadvojvoda Franc Ferdinand, prestolonaslednik v Avstriji. Kakor v življenju bila je visokemu gospodu tudi v smrti zvesta družica svitla soproga, vojvodinja Zofija Hohenberška. Oba je pokončala zločinska roka, ko sta zemlji, na kateri sta morala umreti, izkazovala simpatije, prijateljstvo in ljubezen! Že zgolj s človeškega stališča mora sarajevski hinavski in zavratni umor med svetom izbujati viharje jeze in gnjusa, kakor nekdaj, ko je prebla-ga cesarica Elizabeta skrvavela pod morilnim bodalom! Nam Ljubljančanom, ki prisegamo na to, da se slovenska misel od avstrijske misli ločiti ne da, in da jc obstoj slovenskega naroda odvisen od obstanka starodavne naše države — pa je pomenjala nedeljska smrtnonosna vest pravo katastrofo. Mesto se je takoj zavilo v globoko žalost; prepričan sem, cla jih obilo ni moglo spati v noči, radi bodočih skrbi, pa radi sramu, da se je na avstrijskem jugu za tako barbarsko hudodelstvo dobila slovanska roka! Pokojni prestolonaslednik bil je steber države, in z upapolnimi srci so se ozirali na njega vsi narodi naše monarhije! Ti upi so sedaj potlačeni! Ena zavest pa nam ostane: Sveta kri je tekla v zeleni Bosni, dežele, katere je ta kri ro-sila, so bile ž njo zopet in zopet posvečene in blagoslovljene kot del našega cesarstva. V času nesreče in žalosti dvigajo se naše oči do častitljive osebe ljubljenega vladarja! Kakor hrast je, v katerega udarajajo strele. Pa nobena ga ne premakne! Svoje vladarske dolžnosti izpolnjuje, in naj se bliža konec sveta. Tudi v teh dneh je Njegovo Veličanstvo svitel dokaz tiste velikanske moči, katero zajemajo avstrijski narodi iz svoje presvitle dinastije! Menim, da najbolje ustrezam načelom blago-pokojnega prestolonaslednika, ako ob njegovem in njegove soproge mrtvaškem odru s prepričano dušo vzkliknem: Živeli dinastija in avstrijska domovina! Včeraj sem odposlal sledeči brzojav na Dunaj: Ob groznem zločinu izvršenem na presvitlem prestolona-. sledniku Francu Ferdinandu polagam
pred visoki prestol imenom dež. stolnega mesta Ljubljane izraze srčnega sočutja ter neomajlive zvestobe in uda-nosti do visoke cesarske hiše ter neizmerno ljubljenega vladarja. Sedaj pa predlagam: Deputacija občinskega sveta izreče naj potom c. kr. deželnega predsedstva presvitlemu cesarju naj-udanejše sočutje na neizmerno britki izgubi, ki je zadela visoko dinastijo. Ta deputacija, v kateri hodijo zastopane stranke te zbornice, naj se takoj izvoli.
Izvoljena je bila na to deputicija občinskega sveta: Župan dr. Tavčar, za narodno napredno stranko profesor R t i s n e r, za S. L. S. Iv. K r eg ar in za nemško stranko ravnatelj P a m -m e r. Župan dr. Tavčar je povabil obč. svetnike k rekviji jutri zjutraj ob 10. uri v stolnico ter v znak žalosti zaključil sejo. Deputacija obč. sveta se je nato podala k dež. predsedniku.
Pogreb presiolonoslednlKa Franca Ferdinanda in njegove soproge.
Trupli pripeljejo jiiiri v Trsi. - Mimo Ljubljane na Dunaj.
Uradno poročilo o pogrebu rajneua nadvojvoda in vojvodinje Hohenberg.
Dunaj. Koresponclenčni urad poroča, da pripeljejo trupli rajnega nadvojvode prestolonaslednika in vojvodinje Hohenberg v četrtek, dne 2. junija, na Dunaj. Slovesno blagoslove mrliča v petek, zaelušnica bo najbržc v soboto.
Zadnja pot prestolcnaslednikova.
Sarajevo. Po cerkvenem blagoslov-Ijenju trupel prestolonaslednika in njegove soproge so včeraj zvečer krsti s trupli takoj prepeljali po železnici v Metkovič, kamor so jih pripeljali danes. Iz Metkoviča so ju prenesli na krov dreadnoughta »Viribus Unitis«, ki trupli prepelje v Trst. Do Trsta spremlja žalostni sprevod po Adriji, katero je prestolonaslednik tako prisrčno ljubil, avstrijska poletna eskadra pod poveljstvom admirala Hausa.
Mrtvega prestolonaslednika in mrtvo njegovo soprogo peljejo mimo Ljubljane po slovenski zemlji na Dunaj.
Dunaj. Iz Trsta peljejo v četrtek mrtvega prestolonaslednika in njegovo mrtvo soprogo po južni železnici mimo Ljubljane na Dunaj. Mimo Ljubljane bo vozil dvorni vlak, v katerem se bo-deta nahajali trupli umorjenega prestolonaslednika in njegove soproge v četrtek okolu poludne.
Trst. Dreadnought »Viribus unitis« pride s trupli nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberške jutri v sredo zjutraj v Trst. Pripravljajo se posebne pogrebne slovesnosti.
Pogreb.
Dunaj. Krsti rajnikov dospela na Dunaj v četrtek ob 10. uri ponoči. Na pare se položita skupno v dvorni kapeli. V petek se bo dovolil dostop občinstvu. Zvečer se prepeljeta trupli v Artstat-ten, kjer se v soboto izvrši tih pokop. Trupli bodo nadvojvode spremljali clo Artsstattna, cesar pa ostane na Dunaju in se vrne v Ischl v soboto.
Pogreba v Artstattenu se udeležita le cesar Franc Jožef, nemški ces^ir ter člani cesarske rodbine. Vsem drugim vladarjem, ki so povprašali radi pogreba, med njimi tudi prestolonaslednik regent srbski, so odgovorili, da hvaležno odklanjajo udeležbo.
Svečanostni kondukt prestolonasledni-ške dvojice iz Sarajeva.
Sarajevo. Nadškof Stadler jc ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli prestolonasledniške dvojice. Nato je bila uradno konštatirana identiteta umor-jencev, nakar je posebna komisija zaprla krsti in ju zapečatila. Ključa sta bila zopet posebno zapečatena. Že pred šesto uro zvečer so bile zastražene vse ulice, po katerih se je imel vršiti kondukt, od gostega špalirja vojaštva. Vojaški špalir vseh vrst je segal od vladne palače do Bistriške ceste. Trupli sta bili razstavljeni v črnoopremljeni salonski muslimanski sobi vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafalku, ki je bil obdan od nebroj sveč. Krsti sta bili čisto zasuti s samimi venci. Na obeh straneh so stali oficirji, dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprestano so dohajali civilni in vojaški dostojanstveniki in molili pred krstama. Ob 6. uri zvečer sta bili trupli zopet blagoslovljeni. Nadškof Stadler z vsem kapitljem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri cercmenijah. Nato so podčastniki 8i. pešpolka vzdig-
nili krsti in ju odnesli na ulico, kjer sta stala mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. Pod zvoki žalostink koračnic se je začel pomikati izprevod po ulici. 24 topov je zagrmelo. Na čelu iz-prevoda je korakalo več infanterijskih bataljonov in oddelek kavalerije. Sledila je duhovščina z nadškofom Stadler-jem. Pred krsto je vozil voz, silno obložen z venci. Za krsto je sledila prestolo-naslednikova neposrednja okolica, na čelu ji polkovnik Bardolff in grofica Lanjus. Potem šef bosenske vlade Poti-orelt, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti oficirji. Izprevod se je pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Applovem nabrežju in pri Franc Josipovem trgu je čakala velikanska množica ljudstva, ki je odkritih glav in nemo zria na »odhod« prestolonasledniške dvojice iz Sarajeva. Ob pol 7. uri je prispel kondukt na kolodvor, kjer je že čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko sta bili obe krsti položeni v mrtvaški voz, je oddalo vojaštvo generalno dešaržo. Nato je nadškof dr. Stadler krsti še enkrat blagoslovil. Ob 7. uri 10 minut je že odpeljal vlak ob zvokih cesarski himne in gromenju topov proti Metkoviču v Dalmaciji.
Prihod trupel v Metkovič in vkrcanje na »Viribus Unitis«.
Dunaj. Mesto Metkovič sc je odelo v žalno obleko. Mestne svetilke so ovite v črnino. Ladje v pristanu imajo zastavo na pol jambora.
Trupli sta dospeli z dvornim vlakom iz Sarajeva ob 6. uri zjutraj. Spremljal ju jc cel dvorni štab pokojnikov. Na kolodvoru ju je pričakovala častna kompanija in pomorščaki, cesarski namestnik grof Attems, zastopnik laškega konzulata, vse oblasti, občinski zastop, šolska mladina z učitelj-stvom, duhovščina in mnogobrojno prebivalstvo.
Ob poti po Neretvi jc na. obrežju stalo vse ljudstvo, duhovniki so blagoslavljali trupli z obrežja, zvonovi so peli. Ljudstvo je držalo goreče sveče v rokah.
Krsti so med zvonenjeni vseh zvonov in žalnim tamburanjem prenesli na vojno jahto »Dalmat«. Dvignili so krsto pomorščaki. Krsto prestolonaslednika so pokrili z vojno zastavo in z nadvojvodsko standarto, krsto vojvo-
din.jo pa t. vojno aastavo. Numcatnlk
je položi! na prestolonaslednikovo krsto Javorjev venec, na vojvodino krsto pa prekrasni šopek. Žene metkoviške so položile na krsto prekrasni šopek, prav tako častniki 16. zbora in drugi, tako da je bila jahta od rož vs pokrita. Ko je kompanija oddala gcncralde-šarž, se je jahta začela počasi pomikati.. Na krovu se jc pokazalo celo dvorno spremstvo pokojnikov in namestnik; spremljale so jahto vojne ladje, naprej pa je plula torpeclovka.
Ljudstvo je pokleknilo in molilo. Pred ustjem Neretve je čakala žalni sprevod ladja »Viribus Unitis«, ki je oddala 19 strelov kot pozdrav svojemu mrtvemu admiralu in soprogi njegovi. Potem so dvignili krsti z »Dalmata« na dreadnought. Zadnji del dreadnoughta je bil izpremenjen v kapelo in pokrit z vojnimi zastavami, krsti pa je blagoslovila, mornariška duhovščina. »Viribus Unitis« je potem ob 8. dopoldne začela pluti proti Trstu. Ima vojno zastavo in nadvojvodsko standarto na pol droga, clruge ladje ji slede. (Kakor' že zgoraj sporočeno, se pripelje vlak s trupli mimo Ljubljane.)
Pogreb v Trstu.
Trst. Vse v Primorju garnizirajoče čete, polki in drugi vojni oddelki se udeležč slavnostnega sprevoda trupel umorjenih žrtev. Sprevod bo v četrtek dopoldne. Z vojne ladje »Viribus unitis« prepeljejo trupli na južni kolodvor. Dragonski polk št. 5 iz Gorice bo tvoril častni špalir od pomola Sv. Karla clo kolodvora. Za svečani sprejem se pripravljajo najobsežnejše pogrebne svečanosti. Oddelki raznih polkov pridejo tekom jutrišnjega dne v Trst. Vojaške oblasti, zlasti štacijsko poveljstvo, še niso prejele dvornih navodil glede splošnega žalovanja. Zatrjujejo, da bodo častniki nosili črne portepeje. Tekom današnjega dne pričakujejo i Dunaja zadevnih odredb.
Trst. Bojna ladja »Viribus Unitis« priplove s trupli jutri ob 10. uri zvečer semkaj. Trupli ostaneta čez noč na krovu. Mornarji in vojaki v veliki paradi ju bodo stražili. Slovesni prenos obeh krst z ladje na južni kolodvor sc vrši v četrtek zjutraj. Najbrž odpelje krsti posebni dvorni vlak proti Dunaju. Sprevod bo vodil škof dr. Karlin z vso višjo duhovščino in javnimi funkcionarji, na čelu jim namestnik princ Hohenlohe. Sprevod gre od pomola, Svetega Karla po obrežju na južni koluti vor. Špalir tvori ceia uurniziia. to
je. en bataljon 97. pešpolka, trije bataljoni 32. polka in trije bataljoni bosanskega polka. 32. polk bo v veliki paradi, ker je rajni služil od leta 1878. do 1. 1883. pri njem kot poročnik in nad-poročnik. Danes zvečer bo škof dr. Karlin z namestnikom konferiral glede sprevoda. V soboto dne i. julija se vrši v baziliki Sv. Justa slovesna za-dušnica za pokojnima. Celebriral bo škof dr. Karlin, povabljeni so vsi javni funkcionarji in magistrat.
Tuji suvereni.
Dunaj. Razen nemškega cesarja se udeleži pogrebnih slovesnosti tudi več nemških suverenov.
Pokopališče sarajevskih žrtev.
Artstatten leži kakih 10 minut od Donave nasproti Techelarenu. Gradu je pi'izidana cerkev. Ko je šlo zato, da se pripravi grob najmlajšemu mrtvorojenemu, je izjavil rajni nadvojvoda, da zgradi zase in za svojo rodbino ra-kev v Artstattenu. Ko so s precejšnjo težavo zgradili rakev, je nadvojvoda prestolonaslednik zadovoljno izjavil: »Vedno sem želel zase in svojce drugo počivališče nego kapucinsko rakov pod Mehlmarktom. Tam bi ne imel miru, ker vozi zgoraj vedno električna.« Nadvojvoda je tudi pokazal kraj, kjer želi, da bi stala njegova rakev.
Dnevne novice.
Cerkvene odredbe povodom smrti prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge.
V	torek 30. junija in v sredo dne 1. julija 1914 bo zvonilo opoldne v vseh župnih cerkvah v Ljubljani. V stolnici je zvonilo v ta namen že včeraj.
V	sredo dne 1. julija bo v stolnici ob 10. uri predpoldnem slovesni re-kviem, ki se ga udeležijo javne oblasti.
Nadaljnje odredbe za vso škofijo za dan pogreba nadvojvode in glede svetih maš zadušnic se bodo pravočasno izdale.
XXX
'4- Nadvojvoda Fran Ferdinand. Ko
se je minulo sredo pripeljal Fran Ferdinand v Trst, je vse občinstvo opazovalo njegovo zdravo čilost. Na obrazu se mu je poznalo, da je v najboljšem zdravju. Kolodvor ni bil kdovekako močno zastražen in zrlelo se ie, da nadvojvoda zaupa tržaškemu ljudstvu in se čuti med njim varnega. Na tihe ovacije je odzdravljal z radostjo in zadovoljstvom.
+ Nameravani izleti Franca Ferdinanda po Kranjskem. Odkar je prevzel protektorat nad varstvom domačije, se je nadvojvoda Franc Ferdinand še posebno zanimal za kranjsko deželo. Letošnje poletje je nameraval z rodbino inkognito delati izlete iz Miramara na Kranjsko, da bi spoznal celo deželo.
+ Izdaje »Slovenca« ob tragičnem dogodku v Sarajevu. Današnja večerna številka »Slovenca« je peta po žalostnem dogodku v Sarajevu. Uredništvo je tudi to pot storilo popolnoma svojo dolžnost. Posebna izdaja »Slovenca« je n. pr. v nedeljo zvečer izšla v Ljubljani nad eno uro prej kot »Narodova« in je imela tako obširna in informativna poročila, da se je občinstvo kar trgalo zanjo. Po prvi posebni izdaji v nedeljo zvečer smo včeraj zjutraj priredili novo posebno izdajo na štirih straneh in včeraj zvečer tretjo posebno izdajo na štirih straneh. Danes zjutraj je izšla četrta posebna izdaja »Slovenca«. Današnja večerna izdaja »Slovenca« je peta izdaja po sarajevskem atentatu. Uredništvo je bilo takorekoč neprestano v službi od nedelje popoldne do danes popoldne ter je storilo vse, da dobi občinstvo hitra, točna in zanesljiva poročila.
-fZveza Orlov v Ljubljani vabi k izvanredni seji, ki se vrši ta četrtek t. j. 2. julija 1914 ob 6. uri zvečer. Vsled dogodkov zadnjega časa je treba vse potrebno ukreniti, posebno glede orlovskih prireditev, zato pričakuje predsedstvo polnoštevilne udeležbe. Obenem se odseki opozarjajo, da nedeljska prireditev v čast koroškim Slovencem odpade, pač pa se odsekovi člani vabijo, da se civilno udeleže shoda, ki se vrši to nedeljo v »Unionu«.
+ Vodstvo zavoda sv. Stanislava Vsem povabljenim gostom s tem naznanja, da ne bo slavnostne prireditve, ki je bila določena za četrtek 2. julija.
+ »Leonova družba«. V sredo, dne 1. julija ob 6. uri popoldne sfc bo vršila seja L. D. v Katoliški tiskarni 1. nadstropje. Nadaljevalo se ho posvetovanje o književnem programu.
+ V današnji iaredni seji kurato-rija Kranjske deželne banke, sklicane radi Glavne posojilnice, se je predsednik deželne banke g. Kari Pollak spo-
minjal smrti nadvojvode Franc Ferdinanda.
+ Politični shodi na Notranjskem.
V	soboto zvečer je imel poslanec g. Gostinčar politični shod v Idriji, na katerem je poročal o političnih razmerah in lokalnih vprašanjih. — V nedeljo zjutraj po rani maši je imel shod na Gori, na katerem je govoril o delovanju državnega zbora in o gospodarskem delu S. L. S. na Kranjskem. Shodu je predsedoval g. Dagarin, župni upravitelj z Ledin. — Par ur potem je bil politični shod na Ledinah, na katerem so volil-ci z zanimanjem poslušali poročilo svojega poslanca. Shodu je" predsedoval župnik iz Zirov, g. Logar. — Na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj je bil politični shod na Vojskem. Zbralo se je do 150 inož, katerim je predsedoval g. župan Čar. G. Gostinčar je poročal o političnem položaju v državi in delovanju S. L. S. in novih deželnih nakladah, gosp. Kerhne o kulturnem in gospodarskem pomenu delovanja S. 1,. S. ter razkril »neodvisnost« liberalne stranke, pod katero skuša na Notranjskem ljudi mešati. Govoril je tudi g. župni upravitelj Kmet in g. župan. — Na vseh shodih so se obravnavala tudi razna krajevna vprašanja in druge stanovske zadeve. Povsod se je izrekla zaupnica stranki in pa g. poslancu Gostinčarju topla zahvala za njegov trud in resno brigo za volilni okraj. Povsod se vidi, da tam, kjer so ljudje poučeni o S. L. S., drže ž njo kakor kremen. — Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne je bil sklican shod tudi v Spodnjo Idrijo. Ker je pa došla med tem žalostna, novica o umoru prestolonaslednika in njegove soproge, se je shod opustil. Tudi napovedana popoldanska društvena zabava je odpadla v znak sožalja. G. Gostinčar je primerno označil ta žalostni dogodek in izreklo sc je globoko obžalovanje nad tem podlim činom.
+ Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
V	nedeljo, dne 5. julija ob 4. uri popoldne bo v stolnici cerkvena prireditev Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Govoril bo profesor dr. Alojzij Merliar o važnosti in blagoslovu A p o-s t o ls t v a. Slovesne litanije ne bodo ob tri četrt na štiri, kakor je bilo prvotno naznanjeno, ampak takoj po govoru. Želeti bi bilo, da bi se naše ra-zumništvo začelo bolj zanimati za tako aktualno Apostolstvo sv. Cirila in Metodu.
+ Domovinsko varstvo. Vsled pretresljive smrti Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode prestolonaslednika Franc Ferdinanda, pokrovitelja deželne centrale za domovinsko varstvo, se za 2. julija določeni korporativni obisk razstave v deželnem dvorcu preloži na poznejši čas.
+ Deželni šolski zakon. Poroča se nam: Deželni zbor se bo, kakor vse kaže, šele v jeseni iznova pečal z deželnim šolskim zakonom. Vse prizadevanje, priti že sedaj do kompromisa z vlado, je ostalo brezuspešno. Deželni glavar je v tej zadevi bil opetovano na Dunaju in je najintenzivneje konferi-i'al z merodajnimi faktorji. Poudarjal je zlasti, da je nujna potreba zadevo dokončati še pred poletnimi počitnicami, cla pride učiteljsko osobje še letos do užitkov, ki jih je določil deželni zbor v svojem zakonskem načrtu. Toda ravno tiste določbe šolskega zo-kona, ki so v korist ljudstva, ne najdejo milosti pri odločujočih vladnih faktorjih. — S tem se pa onemogoča celi šolski zakon, ki mora — to je jasno stališče večine deželnega zbora — dati pred vsem ljudstvu samemu, ki šole plačuje, več pravic v šolskih zadevah. Avtonomna uprava dežele, ki nosi ogromna šolska bremena, zahteva po vsej pravici primeren vpliv na šolstvo v interesu ljudstva. Vpliv krajnih in okrajnih šolskih zastopov se mora primerno razširiti. Šolski pouk se mora urediti praktično, po razmerah kraja in s posebnim ozirom na gospodarske potrebe in opravičene želje ljudstva. Vse to ni v nikakršnem, niti najmanjšem protislovju z državnim šolskim zakonom, kakor se je preuredil leta 1833. Vlada pa stoji na stališču, da morajo v šolskih stvareh imeti vse pravice državni uradniki — vsa bremena pa dežela!! Na tako stališče se pa kranjski deželni zbor, dokler ima v njem kaj govoriti Slovenska Ljudska Stranka, ne bo nikdar podal. Če vlada hoče vse pravice, — naj pa tudi učitelje sama plačuje. Čujemo, da hoče deželni glavar napraviti še en poizkus, da se zadeva uredi v deželnem zboru vendarle še tekom meseca julija. Vladi nujno svetujemo, naj nikar ne tira zadeve predaleč. Tudi njena dolžnost je, upoštevati želj»; in potrebe ljudstva!
H- Liberalni učitelji gredo na Dunaj. Liberalni učitelji so sklenili, da se podajo pod vodstvom državnega poslanca dr. R a v n i h a r j a na Dunaj prosit ministra Ilussareka, naj jim hitro
preskrbi večje plače. Želimo jim srečno pot. Bojimo se pa, da bodo stroški ven vrženi, kajti država noče odpreti svojih blagajen za učiteljske plače, temuč prijazno odstopa to breme deželi. Deželni zbor je pa učiteljske plače določil v svojem načrtu kranjskega šolskega zakona. Proti temu načrtu pa so vsi liberalni poslanci z d r. R a v n i h a r j e m v r e d, v najožji zvezi z Nemci na vsa usta delali opozicijo in še celo za to glasovali, da naj se ta zakon niti v pretres ne vzame! Če bi bila večina deželnega zbora glasovala j)o njihovi volji, bi bil načrt šolskega zakona sploh popolnoma pokopan. V deželnem zboru se torej liberalnim poslancem, ki zastopajo liberalno učiteljstvo, ni prav nič mudilo. Poleg tega so proti zakonu protestirali v brzojavkah na ministrskega predsednika. In vendar ni nobene druge poti za ureditev zadeve, kakor zakon, ki ga sklene deželni zbor. V deželnem zboru so bili koutra — zdaj pa gredo na Dunaj prosjačit za deželni zakon ... To logiko naj razume, kdor hoče. Liberalni učitelji so povabili tudi nemške učitelje, naj gredo ž njimi na Dunaj. Ti so se pa vendarle premislili in so povabilo odklonili. — Liberalni učetelji naj hodijo na Dunaj kolikor jim drago. Ti časi so pa v kraju, ko sc je še kdo zmenil za, njihovo mnenje. — Morebiti se jim edinole posreči, še kaj pokvariti. Njihova. svojstva vobče, posebe pa še lastnosti voditelja, so nam skoraj jamstvo za to.
-j- Z južne železnice. Za revidenta sta imenovana adjunkta Ivan P o d h o j na Rakeku in Peter J e r n o j e c v Logatcu; adjunkti so postali a.si,stenti: Anton Can j ko v Zagorju, Ernst Škerlj v Borovnici, Lud. Bučar v Postojni in Adolf G e s t r i n v Ljubljani: za asistente v statusu II b je po dvanajstletnem službovanju definitivno imenovan asistent Viktor D e v e t a k v Logatcu.
—	Osebne vesti s pošte. Poštni praktikant Frančišek Hervatin je imenovan za poštnega asistenta v Rovinju. Poštni asistent Ernest .lagritseh je premeščen iz Trsta v Maribor, poštni ofi-cijal Misclian Anton pa iz Maribora v Trst. Poštni nadoficial Vellam Roman je vpokojen stalno, poštni asistent Traubner Simeon pa začasno. — Poštar Jožef Hrast je imenovan za nad-poštarja v Nabrežini 2. Za poštarja na Bledu 1 je imenovan poštni oficiant Anton Učakar, za poštarja na Bledu 2 pa poštni ekspedient Ivan Florjančič. Za poštarico v Šmartnem pri Litiji je imenovana poštna adjunktinja Marija Sore, za poštne oficiante so imenovani: poštni aspirantje Mihelič Leopold za Trst, Pavšek Anton za Št. Peter na Krasu, Schiffrer Vojteh za Opatijo, Kos Karel pa za Pazin; za poštne, oficiant-ke: poštne aspirantke Mesesnel Marica za Vipavo, Vadnov Vekoslava za Sežano, Fortuna Elvira pa za Trst. — Poštni oficiant Brus Leopold je premeščen iz Divače v Ljubljano, poštni oficiant Ulčakar Frančišek iz Trsta v Matulje, poštni oficiant Kervisar Veko-slav iz Červinjana v Trst, poštni oficiant, Androjna Jožef iz Rovinja v Trst, poštni oficiant Bizjak Filip iz Malega Lošinja v Trst ter poštni oficiant Hrast Paul iz Tržiča na Goriškem v Trst. — Premeščene so nadalje poštne ofici-antke: Godina Ztnagoslava iz Sežane v Trst, Beifuss Regina, iz Tolmina v Postojno, Zelen Emilija iz Postojne v Opatijo, Vrtačnik Zmagoslava iz Idrije v Opatijo, Kozarog Ivanka iz Labina v Trst, Warthol Antonija II. in Kobarida v Trst, Slavina Evelina iz Pazina v Trst, Dejak Adcla iz Poreča v Pazin, Rapotec Vida od poštnega urada Trst 13 k poštnemu uradu Trst 1. Iz poštne službe je odpuščena poštna okspedi-entka. v Suhorju: Ljubeč. Ana. Umrla je poštarica v šmartnu pri Litiji: Wat-zak Klementina.
—	Premeščenje na državni železnici. Premeščena sta asistenta Friderik W u r n e r s Herpelj-Kozine v Bohinjsko Bistrico in Marij Rust iz Bohinjske Bistrice k obratnemu uradu v tržaški prosti luki.
—	Iz davčne službe. Davčni nad-upravitelj Adolf R u d a v Ljubljani je o priliki vpokojitve dobil naslov cesarskega svetnika.
—	Iz orožniške službe. Ritmojster Franc Hadwiger je od ljubljanskega orožniškega poveljstva št. 12 prestavljen k poveljstvu št. 5 v Lvovu. — Srebrni zaslužni križec s krono je podeljen orožniškem stražmojstru v Ljubljani Valentinu Legat.
—	Strela in požari v ljubljanski okolici. Med včerajšnjo nevihto, ki je popoldne divjala v ljubljanski okolici, je strela udarila in užgala hišo pri Po-lavčenku v Zavoglah, Bajdetov kozolec v Mostah in Černetov hlev v Sne-berjih. Vsa ta poslopja so pogorela. Na pomoč sta prišli požarni hrambi iz Za-
loga oziroma Most, ogenj so pa medtem že nekoliko omejili vaščani, ki so pridno gasili. Škoda pri Černetu je deloma krita z zavarovalnino pri banki Slavij i. Iz Zadvora še poročajo, da je strela udarila v kozolec in neko hišo. Hišo so rešili. Zgorela je samo streha.
—	Izgubljena dijaka. Zemljič, učenec I. gimnazijskega razreda, doma iz Toplic pri Zagorju in Farčnik, učenec istega razreda, doma iz Luč pri Celju sta stanovala v Ljubljani pri Komo-tarkL.To sta za mali znesek opeharila in odšla s pretvezo od hiše, da delata ponavljalnc izpite. Rekla sta tudi, da pride brat prvega in bosta v hotelu prenočila. Ker ju pa le ni bilo dva dni domov, se je začela oblast zanimati zanju. V Radečah sta posestniku Trebše s silo odtrgala pri čolnu ključavnico in čoln vzela ter odjadrala — Bog ve kam!
—	Avtomobilne vožnje. Dne 8. julija t. 1. je poskušnja avtomobilne vožnjo na progi Kranj—Brezje—Radovljica—< Bled, dne 9. julija 1.1. Kranj—Kamnik— Domžale in dne 10. julija t. 1. Kranj—< Jezersko—Železna Kapla. Začetek vsake vožnje je ob 8. uri zjutraj iz Kranja* Iščejo se interesent je in družabniki za te proge. Kdor želi pristopiti k tej družili, se lahko oglasi pri poskušnji teh voženj pri gosp. Antonu Kolenecu, vele-trgovcu v Celju, ki bode takrat navzoč, ali pa pismeno direktno v Celje. Po poskušnji in po dovoljenju c. kr. okrajnega glavarstva se začne takoj z vožnjo, tako da bode letošnjo polteno sezijo žo vse v popolnem teku in redu. — Dne
2.	julija, je poskušnja avtomobilna vožnja na progi Črnomelj—Kočevje, dno
3.	julija t. 1. Črnomelj—Vinica. Začetek' vsake vožnje ob 8. uri zjutraj. Glede interesentov in družabnikov velja isto kot zgoraj.
—	Obesil se je Franc Grum, posest* nik in gostilničar, Studenec pri D. M* Polju. Zjutraj je še skladal ječmen, popoldne so ga pa nadli obešenega. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
—	Skočil pod vlak. Včeraj popoK dne je skočil železničar Anton Kalusa iz Barkovclj pod vlak na tiru južne že-i leznice, vodečem mimo Barkovelj. Njegovo truplo je bilo poj)olnoma razmesarjeno. Vlak mu je prestrigel vrat. Nnsrečnež jo skočil iz obupa in nesrečne ljubezni pod vlak.
—	Vlagatelje »Glavne posojilnice«, ki so se poravnali z likvidacijskim odborom na 30% svojih vlog, opozarjamo, da prične Kreditna zadruga« izplačevati poravnalne svote jutri dne. 1. julija t. 1. Podrobnosti so razvidne iz in-serata v današnji številki.
—	Na vseh javnih koroških cestah se uvede, počenši s 1. novembrom 1914 vožnja po levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 6. julija 1914, ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v I. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
Odbor.
Iz seje Kranjskega deželnega odbora
dne 2 7. j u n i j a 1914.
Ker je deželnozborski sklep o in-korporaciji Spodnje Šiške v Ljubljano dobil Najvišjo sankcijo, se pošlje de- * želni zastopnik k prevzemanju poslov dne 1. julija t. 1.
Sklene sc protest proti podaljšanju mitnine na Savskem mostu pri Šv. Jakobu, ker je v protislovju s § 23., točka 3., kranjskega cestnega zakona.
Sprejmejo se pogoji c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu radi napeljave žic deželnega telefona na drogovih državnega brzojava z uporabo deželnih elektrarn.
Ker interesenti v Bojancih odklanjajo projekt deželnega odbora za vodno preskrbo te vasi, sc ccla zadeva odloži.
Zgradba vodovoda v Planini (okraj Črnomelj) se odda tvrdki Rumpelj.
Dovoli sc polovični prispevek k nakupu ovac živinorejski zadrugi v Senožečah pod pogojem, da zadruga da mladiče vedno najprej deželnemu odboru na razpolago.
Vzame se na znanje, da je r. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici proglasilo gozdni nasad na blejskem gradu kot »prepovedan gozd« z ozirom na varstvo letovišča.
Dovoli sc Mlekarski zadrugi v Št. ¡Vidu pri Vipavi deželni prispevek k napravi sirarne.
Odredi se revizija trase za nameravano cesto Rakitna—Borovnica.
Določi se na dan 21. julija t. I. skupno zborovanje vseli vipavskih občin, ki bodo deležne skupinskega vodovoda, v Tabru pri Vipavi.
Dovoli se za eno leto vožnja avtobusa skozi selško dolino od škofje Loke do Železnikov proti prispevku vin. za tonski kilometer s podrobnejšimi določili prometnotehniškega značaja.
Popravljalna dela v deželnem gledališču se oddajo tvrdkam Ogrin (zidarska), Žitnik (kleparska), Petek (slikarska) in Černc & Bemžgar (pleskarska).
Sprejme sc predlog obrtnega pospeševalnega zavoda radi deželnega prispevka k udeležbi razstave nemškega delovnega zbora v Koli ti u ob Renu. Bazstavc sc udeleže obrtniki Kregar (pasarstvo), Pengov (kiparstvo), Rojina (mizarstvo) in Weibl (ključavničarstvo).
Pritrdi se razširjenju ljudske šole V Starem trgu pri Ložu v šestrazred-nico.
Deželni glavar poroča obširno o započeti akciji članov »Glavne posojilnice«, da bi se rešili popolnega pogina .vsled neomejenega jamstva. Poudarjal je, da ne bi bilo v interesu dežele, če bi prišlo do popolnega poloma, ker bi bilo potem uničenih mnogo gospodarskih eksistenc in bi trajno trpel kredit dežele. Gre se za vprašanje splošne koristi. Smatra tedaj za umestno, da 'dežela ne ostane pasivna, temveč vsaj začasno poseže vmes, da bo »Kreditni zadrugi« mogoče začeti dne 1. julija t. 1. z izplačevanjem poravnalne kvote. Gre se izključno le za osiguranje, da tisti, ki so se poravnali za 30 odstotkov, dobijo poravnalni znesek. Absolutno in brezpogojno izključeno pa je, da bi kak upnik dobil več kakor teh 30 odstotkov. Kdor se noče poravnati, bo sam trpel posledice. Gre se izključno le za gospodarsko rešitev neomejeno jamčujočih članov, ki so člani »Kreditne zadruge«, ali pa, ki so pri tej zadrugi plačali odpravnino. Deželni glavar stavi tozadevne predloge, glasom katerih sme deželna banka pod gotovimi pogoji vskočiti z meničnim kreditom do gotove meje in ji deželni odbor nudi gotove sigurnosti, toda le tedaj, čc vodstvo cele zadeve preide popolnoma v roke »Zadružne zveze«. Po daljši temeljiti debati so se sprejeli predlogi deželnega glavarja.
LjuüljQDsKe novice.
Vsi odbori naših društev v Ljubljani in okolici se tem potom vabijo, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se vrši danes, v torek 30. junija, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«.
lj Ljubljana v žalosti. Ljubljana se vedno bolj odeva v žalno obleko. Sedaj vihrajo že tudi skoro iz vseli privatnih hiš črne zastave. Upamo, da bodo v četrtek, ko se peljeti trupli prestolonaslednika in njegove soproge mimo Ljubljane in v petek ob pogrebu vse trgovine, tovarne in delavnice zaprte.
lj Novi prestolonaslednik v Ljubljani! Leta 1009. je menda v takem času kakor je sedaj obiskal Ljubljano tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef, sedanji prestolonaslednik, njegova mati Marija Jožefa in mlajši brat Maksimilijan. Nadvojvodi Karolu Francu Jožefu, ki je bil takrat šc uadporočnik, je razkazoval ljubljanske zanimivosti grof Chorinsky. Bil je nadvojvoda tudi na stolpu ljubljanskega gradu in jc ob tej priliki podaril nekemu navzočemu vojaku, ki mu je držal sabljo, cekin za 10 kron. Tudi čuvaju v stolpu je poslal pozneje cekin za 10 kron ter se jc v stolpu tudi podpisal v knjigo za tujce. Nadvojvoda si je,ogledal tudi tivolske nasade, tivolski grad, Badeckijcv spomenik, jubilejni most in sploh vse zna-nienitejše zgradbe. Ogledoval si je Ljubljano dopoldne in popoldne ter je izjavil, da mu je Ljubljana zelo všeč ter da jo bo šc posetil, kadar bo prilika. Prenočeval je nadvojvoda v hotelu »Union«, medtem ko je nadvojvodinja Marija Jožefa prenočevala v svojem salonskem vozu na kolodvoru. Visoki gostje so sc odpeljali iz Ljubljane naprej šele drugi večer.
' lj Brez srca in brez takta so nekateri ljudje. Vsako pošteno srce pretresajo poročila o sarajevskih dogodkih, nekateri pa imajo srca, ki so sposobna ob tem veseljačiti. šentpetersko liberalno društvo je priredilo v nedeljo
popoldne svojo veselico v gostilni pri Možini na Badockega cesti. Dasi se je vest o zločinskem umoru prestolonaslednika raznesla v nedeljo proti večeru po vsej Ljubljani in vse osupnila in pretresla, je to društvo ob hrupni godbi Sokola I. veseljačilo, rajalo in razsajalo nepretrgoma dalje čez polnoč. Naši somišljeniki so prišli pred gostilno zahtevat, da se rajanje neha. Pravijo, da sc jim je od nekod odgovorilo: »Vlada nas ni nič obvestila, no nehamo, dokler ne dobimo uradnega obvestila«(!!). Ne lo na Dunaju, tudi v Nemčiji, celo v Srbiji, so sc ob tej žalostni vesti prekinile in odpovedale veselice in gledališko predstave — v Ljubljani so pa napredni prosvetnjaki rajali nemoteno dalje. Zares čudna »prosveta«. — Pod Tivoli so gugalnice bile te žalostne dni neprestano v teku in musika je lireščala. Ti ljudje bi zaslužili, da jim magistrat takoj odpove prostor! V kavarni »Central« so še danes ponoči neprestano godli in muzicirali. Menda bi bilo prav, da bi sc take brezsrčne ljudi, ako že sami nimajo dovolj pijetete in lojal, nosti, z merodajnih mest tega naučilo!
1 j Aretacije v Ljubljani. Kakor ču-jemo, je policija aretovala zidarja Matevža Kopica in slikarja Adolfa Perkota, ki sta odobravala sarajevski zločin.
lj Z aretiranim Gantarjem, bivšim orožnikom, gosp. Josip Gantar, vpok. stražmojster, sedaj korespondent v izseljeniški pisarni »Bed Star Line« v Ljubljani, ni identičen.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Boblok, liiralka, 80 let. — Ivan Gomi-lar, žel. uslužbenec v pok., 43 let. — Ludovik Inglič, sin žel. lampista, 15 mesecev.
lj Najden je ščipalnik v šentpeter-skem predmestju. Izgubitelj ga dobi nazaj na Franca Josipa cesti št. 16. I V./9.
ALBANSKE ZMEDE.
Albanski ministrski, predsednik Turkan paša je odpotoval v Bini in na Dunaj. Baje obišče vse dvore, da iz-poslujc podporo velesil za albanskega kneza. Iz Drača se poroča, da sta polkovnik Filips in admiral Troubridge v nedeljo, 28. t. m. obvestila albanskega nibreta, da je njegov položaj nevzdrž-ljiv in da sta mu svetovala, naj se prestolu odpove. Knez je izjavil, da želi obrok za premislek. Kneza nihče več ne mara. Racli postopanja nizozemskih častnikov jc vlada odstopila. Polkovnik Filips se je sam podal k vstašem in sc je ž njimi pogajal. Vstaši so izjavili, da sc bodo šole pogajali, ko knez odstopi. Knez se slepo zanaša na Prenk Bib Dodo, ki pa razpolaga samo z 2500 možmi, ki so strašno klali in plenili, vstaši pa štejejo 10.000 mož.
Zadnje vesli.
DOMOVINA V ŽALOSTI.
Šmartno pri Litiji, iz zvonika in doccla vseh hiš vihrajo žalne zastave. Občinski odbor zbran pri seji je odposlal sožalje na pristojno mesto. — Županstvo Šmartna pri Litiji.
ZBOROVANJE »SLOMŠKOVE ZVEZE« V MOKRONOGU.
Mokronog- Zborovanje »Slomškove zveze« jc odloženo na jesen.
VELIKANSKO RAZBURJENJE V ZAGREBU. — SABOR VSLED NEMIRA NE MORE SEJE ZAČETI. -- EN AKA-DEMIK SMRTNO RANJEN.
Zagreb. Včera j so se tu vršile velike demonstracije, ki so trajale do polnoči. Demolirani so: srbska šola, srbski sokol, srbska hiša in nekaj trgovin. Nekaj ljudi je ranjenih.
Mestni svet jc danes imel sejo. Sklenila se je sožalna brzojavka na. cara. Pravaški zastopnik strujc okoli »Hrvatske« Hrustič jc od župana Holjca zahteval, da mora vse srbske redove nemudoma vrniti. Nato sc je seja zaključila.
Pred saborsko palačo sc je nabrala velika množica ljudstva. Markov trg so zasedli konjenica, orožništvo in policija. Množica, sestoječa iz takozvanih legio-našev, je hotela v sabor, a jc oborožena sila ni pustila.
V saboru samem so poslanci prava-škega krila okoli »Hrvatske« začeli silen bruni. Ne pustijo govoriti nikomur. Poslanci so prišli v črnih oblačilih. Poslanci pra,vaškega krila okoli »Hrvatske« napadajo koalicijo in nadškofa Baucra. Kričc nanj: »Sram vas bodi! Pojte domov!« Napadajo grofa Kulmer-ja. Sekcijskemu šefu Tropscliu kličejo: »Vaši najvišji uradniki imajo bombe!« Napadajo celo koalicijo, kličoč ji: »Vc-leizdajci! Vaše središče je Belgrad, ne Zagreb in Dunaj!« Sabor še zdaj ni prišel na dnevni red.
Pravkar so legionaši na vsoučilišč-nili stopnicah napadli nekega akademi-
ka, člana ABC-društva. Banili so ga na glavi, ki jo razbita. Prenesli so ga smrtno ranjenega v bolnico.
Po Zagrebu sc govOri, da sc bodo demonstracijo obnovile.
KONEC VIHARNE SEJE HRVAT-SKEGA SABORA. — AKADEMIK LE LAHKO RANJEN. — SOŽALJE SABORA.
Zagreb. Pred se cinik jc sabor otvo-ril ob 11. dopoldne. Takoj ko sc je predsednik clr. Medakovič oglasil, so poslanci krila okoli »Hrvatske« začeli vzklikati: »Morilci « »Tu ni mesta za Srbe!« »Srbski morilci!« »Vi ste ubili prestolonaslednika!« »Mi se bomo maščevali!« »Vun s Srbi!« Proti zapisnikarju so metali akte in knjige, z nogami cepetali, bili po pultih. Večina je klicala: »Mir!« Zatluka je zaklical nazaj: »Ali ste bombo s seboj prinesli?«
Vsled tega nastane strašanski šum. Člani krila okoli »Hrvatske« se vzdignejo s sedežev in kličejo: »Doli s Srbi! Abzug koalicija! Doli z morilci! Mi nismo denunciantje, mi povemo samo resnico! Tu je vmes belgrajska roka!« Šum jc trajal clve uri. Klicali so: »Srbski politiki hočejo monarhijo razkosati.« Ko je zapisnikar pričel citati zapisnik zadnje seje, so člani krila okoli »Hrvatske« metali vanj akte. Člani krila Mile Starčeviča so bili ves čas mirni in se hrupa niso udeleževali. Predsednik je začel govoriti sožalno izjavo. Člani krila okoli »Hrvatske« začno vpiti: »Mi ga ne pustimo govoriti!« Med tem so člani večine vstali s sedežev, da poslušajo sožalno izjavo. Člani krila okoli »Hrvatske« bučijo in hrumijo dalje. Kličejo: »Vi ste srbski kurz in-avgurirali!« Predsednik sejo prekine. Člani krila okoli »Hrvatske« kriče dalje: »Hrvati morajo iz koalicije izstopiti!« Ko se je seja zopet začela, so sc nemiri ponovili. Vendar se je predsedniku zdaj v največjem šumu posrečilo podati sožalno izjavo. Izjavil je, cla bo zastopal on sabor na sprevodu. Prihodnja seja se pismeno skliče. — Potem so se na ulicah zopet začele demonstracije. Policija je demonstrante kmalu razkropila. — Oni akademik, o katerem se je poročalo, cla. je bil smrtno ranjen, je le lahko ranjen. Kdo ie, se še ne ve; pravijo, cla je član akademične organizacije pravaškega krila okoli »Hrvatske«.
Zagreb. Pri včerajšnjih demonstracijah, ko je padol prvi kamen na okna Pribičevičevega stanovanja, je pričel Pribičevič streljati iz svojega stanovanja na ljudi, a ni nikogar ranjj.
\SESTANEK JUGOSLOVANSKIH \	NACIONALISTOV.
Dunaj. Jugoslovanski nacionalisti iz vseli pokrajin juga so imeli tukaj minulo nedeljo zaupen in tajen sestanek, na katerem so pred vsem revidirali svoj nacionalistični program in sc posvetovali o ustanovitvi enotne stranke. Med nacionalisti prevladuje revolucionarna struja. \
• CESAR.
Dunaj. Po najnovejših vor-ieh se cesar vrne v Išl šele začetkom prihodnjega tedna.
TESTAMENT.
Dunaj. Cesar je danes sprejel grofa Berchtolda v avdijenci. Testament prestolonaslednika se jc otvoril danes popoldne.
SOŽALJE DUNAJA.
Dunaj. Danes se jc zbral mestni svet. k sožalni seji. Zupan dr. Weis-kirehner jc podal sožalno izjavo. Odposlala sc je cesarju sožalna depeša. Seja je bila impozantna sožalna izjava.
SRSIil DEL MOSTARA V PLAMENU?
Zagreb, iz Mostara prihaja semkaj vest, da je srbski del mesta v plamenu. V Sarajevu glasom poročil pra vaških listov še ni prišlo do miru. Med aretiranimi Srbi se nahaja tudi urednik »Srbske Biječi« Kobasica. Zaprtih je nad 100 Srbov. Brat bivšega predsednika sabora Šola jc bil zaprt na meji, ker je v »Narodu« pisal zoper monarhijo.
POTIOREK SE USMRTIL?
Trst. Tu se pripoveduje, da je tukajšnje brigadno poveljstvo dobilo službeno vest, da se jc fcm. Potiorek usmrtil.
DEMENTIRANE VESTI.
Dunaj. Vesti, da srbski del Mosta» ra gori in da je FZM. Potiorek izvršil samoumor, se uradno dementirajjo.
ZALOGO BOMB NAŠLI.
Sarajevo. Policijn je našla v stanovanju neke žene 20 bomb. Ta vest je vzbudila silno senzacijo, dasi še ni službeno potrjena.
Vlagateljem „(¡lavne posojilnice".
Poravnava med člani »Glavne po* sojilnice« in vlagatelji je dosežena.
Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice«, ki se jc v imenu članov »Glavne posojilnice« poravnal z vlagatelji, je v svoji današnji seji odstopil vse pravice, pridobljene s poravnavo z upniki »Glavne posojilnice«, novi »Kreditni zadrugi«, ki je prevzela tudi vse dolžnosti iz teh izjav, zlasti dolžnost izplačali 30% kvoto vlagateljem »Glavne posojilnice«.
Zato je načelstvo »Kreditne zadrugo« v današnji svoji seji sklenilo, da so izplača onim vložnikom »Glavne posojilnice«, ki so so poravnali z likvidacijskim odborom, oziroma »Kreditno zadrugo«, poravnana 30% kvota njihovih vlog, kakor dogovorjeno dne 1. j u 1 i j a t. 1.
Vsak upnik, ki so je poravnal, dobi lahko L julija plačilo v prostorih »Kreditne zadruge« v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8, hotel Lloyd. S seboj ima prinesti vsakdo svojo v 1 o ž n o knjižico, da jo izroči pri izplačilu K r c d i t n i z a cl r u g i«. Ker pa jc vseh vlagateljev preko 1200 in bi bilo povsem nemogoče, vsem vložnikom na en dan izplačati denar, ker bi bil naval ljudi prevelik, priporoča načelstvo »Kreditne zadrugo«, da pridejo oni vlagatelji, ki imajo vlogo do 1000 K, po plačilo v sredo, dne 1. julija in v četrtek, dne 2. julija t. 1.; oni, ki imajo vloge od 1000 K do 2000 K v petek, dne 3. julija in v soboto, dne 4. julija; tisti, ki imajo vloge od 2000 K do 5000 K v ponedeljek, dne 0. julija in v torek, dne 7. julija, tisti, ki imajo terjatve od 5000 K do 10.000 K v sredo, dne 8. julija in v četrtek, dne !). julija in oni, kateri imajo višje vloge kot 10.000 K, pa dne 10. julija in nadaljne dni.
Kot, legitimacija služi vložna knjižica »Glavne posojilnice«.
Izplačevalo se bo vsak delavnik od 9. d o 12. u r e dopoldne, ]> o p o Id n c se ne bo izplačevalo.
Oni vlagatelji, ki žele, da se jim pošlje denar po pošti, nai to naznanijo načelstvu »Kreditne zadruge« pismeno in obenem vpošljejo svoje vložne knjižice v rekomandiranem pismu; vendar moramo pripomniti, da radi silnega navala ljudi, ki ga jo pričakovati v prvih dneh izplačevanja, ne bo mogoče razpošiljati denarja po posti pred 13. julijem.
Denarne zavode, ki. so sc porav« nali, pa prosimo iz istega vzroka, da predlože svoje vložne knjižice v izplačilo 30 % kvote šole v času od 15. do 31. julija t. 1.
Izrecno pa še enkrat, povdarjamo, da priporočamo to razvrstitev izplačil samo raclitega, da ne nastane prve dni prevelika gnječa. Plačilo pa jc vsakemu vlagatelju na razpolago, če ga zahteva že dne L julija 1914.
»Kreditna zadruga« si pridrži pravico zahtevati od vseh upnikov »Glavne posojilnice« pravilno, javno poverjeno listino z odstopom vseh izvršilnih pravic glede poravnane terja
V7 L j u b 1 j a n i, dne 27. jun. 1!
Za likvidacijski odbor »Glavne p sojilnice«:
Ivan Mikuž in. p.,
t. č. predsednik.
Dr. Oton Fettich m. p.,
t. č. odbornik.
Za »Kreditno zadrugo«;
Jean Schrey m. p.,
t. č. načelnik.
Anton Rojina m. p.,
t. č. liani, načelnika.

SOLNČNO ZDRAVILIŠČE
Bled, Kranjsko. Zračno In dletetl-čno zdravljenje, svetlobne ln šolnine kopeli, lega krasna. Izbornt idravilnl učinki. Maj — oktober. Prospekti zastonj in franko. lar.i
Rikii
Išče sc
2143
Proda s? rinbrn ohranjena
BLAGAJNA
(Kontrollkasse). Cena 600 K. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2163 (znamka).
Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo pod štev. 2143.
a	21 ic
se sprejmejo
—->» U»a|9
na hrano In stanovanje na-Naslov pove uprava „Slo-;. 2110. (Znamka za odgovor.)