— aj PR..*.okŽSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p nAA •. Abb- pitale i gmppo Lena o()u lir _____ Leto XXXVI. Št. 78 (10.598) TRST, petek, 4. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Govciu prj Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PETI »MINI-BLITZ* V DEŽELI VENETO ŠE OSEM ZAPORNIH NALOGOV ZA A VT0N0MISTE IZ PADOVE V samem centru so odkrili teroristično bazo - Giuseppa Zambona žc aretirali - Riccardo Dura četrti ubiti brigadist v Genovi? PO NEOBIČAJNO HITREM ZA LJUČKU POGAJANJ O REŠITVI KRIZE Cossiga bo danes predložil Perliniju seznam ministrov za vlado KD-PSI-PRI Sazburjenjc v CK PSI za------------------------------- radi Čokovih ponudb PLI QJ neJejje y yeljavi poktlM UM Prihranili bomo 27 milijard Ur RIM — če ne bo presenečenj, bo Poverjeni predsednik vlade Cossiga odšel danes k Pertiniju, da mu predloži seznam ministrov in umakne rezervo. Moglo bi se pa tudi zgo-ddi, da ne bo tako. Včeraj so se namreč vpeljale v utečeni mehani-zem nekatere komplikacije. Vest, .najbolj vznemirjala stranke in Politične opazovalce več kot pol dne-, a> je bila možnost približanja liberalcev k vladi. Po zaključku si- cer Predvidenega srečanja med Cos-aiSo in številno delegacijo PLI se le bil razširil glas, da je poverjeni Predsednik ponudil Zanoneju pri-llucitev k tribarvni vladi: ne nevredno, ampak s pristopom neod-isnega «tehnika» iz liberalnega ob-“10cJa, in sicer znanega kancerolo-ea in rektorja torinske univerze, Prof. Cavalla, ki naj bi mu ponudili jnistrstvo za javno vzgojo, za dravstvo ali za znanstveno razi-skovanje. Cossiga naj bi bil ponudil poleg ,®a PLI «privilegirane odnose* z lado, večjim predstavništvom pri Predsedstvih parlamentarnih komisij ? V4"08*-!0 stalnega posvetovanja, o bi se ta vest izkazala kot res-k. na in če bi PLI predlog sprejel. * 8e politični okvir spremenil: ne ar£di nepredvidenega ministra, pač P® zaradi političnega pomena, ki bi J? °Vac'ja zavzela. Tribarvna vla-a bi postala most k petstrankar-in ^šRvam, z zaprtjem do KPI n do pojmovanja »narodne solidar-nostij,. t'n?asn° J'e potekal v predmestju IR centralni komite PSI, ki je i-ei ratificirati ravnanje delegacije rini b°oajanjih za sestavo vlade in dločiti seznam socialističnih mini-dol°* * * * V’ začetku je CK poslušal poročilo načelnika poslanske dpjne Balzama, ki je povedal tu-V> d6*53! konkretnih elementov o adnern programu: stvanie obveze mdralizaeij5), ustanovitev agen-za zaposlovanje, reformo penal-, °®a zakonita in odločen boj proti j‘°rizmu, toda brez novih poseb-3 zakonov, ustanovitev policijske-^.ddikata s pravico do svobodne j*'kljueitve k drugim sindikalnim ,,T|?nizacijam (tudi k zvezi CGIL -bISL - U1L1. s- vest o ljubimkanju med Cos-Zanonejem je pogojevala lev'malen P°tek č’l. Lombardijeva Vlca. s kartelom vseh Craxijevih “Sprotnikov, je zahtevala in dosegi® Prekinitev seje. Razširil se je te?S' n' bil več noben član «kar-v a" Pripravljen vstopiti v vlado. ,.5,.zahtevo podtajnika Signorileja, p bitelja levice, je Craxi telefoniral c, ki je vest demantiral. «Vse gj. Jasn°, je zagotovil tajnik PSI, ver Za vlacl° v troje, ne pa v čet-in • nadaljnjih posvetovanjih So Seiah je kartel levice sklenil gla-za resolucijo, ki jo je predle ' Craxi (odobritev ravnanja de-M in nadaljnji mandat za , v vlado), sicer z notranjimi gla* asii’ -saj je skupina Achillija pa sovala proti, demartinovci so se RIM — V noči od sobote na nedeljo stopi po-novno v veljavo poletna ura. Ob 2. uri bomo premaknili kazalce za uro naprej; z razliko od prejšnjin let bodo to naredili istočasno v večini zahodnoevropskih držav, kar bo bistveno olajšalo delo pri usklajevanju železniških in letalskih voznih redov. Ena izmed največjih ugodnosti poletne ure je nedvomno manjša poraba električnega toka. V teku poletnih mesecev bomo tako v Italiji prihranili v uradih, v stanovanjih in v trgovinah približno 600 milijonov kilovatnih ur, kar pomeni 27 milijard lir skupnega prihranka. Vsak potrošnik bo tako prihranil poprečno 2000 - 2500 lir na vsakem od obeh poletnih računov, to je tistih, ki zadevata drugo in tretje trimesečje. Manjši bo prihranek industrijskih obratov, ki na razsvetljavi sploh ne bodo prihranili, saj poteka delo vsekakor podnevi. Prav tako ne bo bistvenih prihrankov pri javni razsvetljavi, ki je skoraj povsod že avtomatizirana tako, da se luči avtomatično prižgejo ob mraku in ugasnejo ob zori. Za družbo ENEL pomeni 600 milijonov kilovatnih ur manj prihranek 150 tisoč ton goriva, oziroma 22 milijard lir. Lansko leto, ko je bilo obdobje poletne ure krajše od letošnjega, se je poraba zmanjšala za skupno 430 milijonov kilovatnih ur, to je 0,25 odstotka celotne letne porabe električnega toka; letos pa se bo poraba, glede na dejstvo, da bo poletna ura v veljavi skoraj dva meseca več, zmanjšala za 0,30 odstotka. Zdravstveno stanje predsednika Tita nespremenjeno LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je stanje predsednika republike Josipa Broza Tita v primerjavi s prejšnjim dnem nespremenjeno. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. Brata Caltagirone na začasni prostosti NEW YORK — Brata Caltagiro-ne, Gaetana in Francesca je new-yorški sodnik Cannella včeraj izpustil na začasno prostost proti plačilu kavcije. Ameriško sodstvo pa se s tem ni še zadovoljilo, saj je zahtevalo nadaljnja jamstva, da ne bi brata Caltagirone zbežala. S svojim premoženjem v vrednosti 3 milijonov dolarjev bo morala jamčiti žena Francesca Caltagiro-neja, njegov tast s stanovanjem v vrednosti enega milijona dolarjev, tašča pa z delnicami «01in Chemical Corporation*. Oba brata bosta morala izročiti dokumente svojih'letal, ki jih bodo onesposobili za letenje in spravili v hangarje. Kot zadnje je zvezno sodišče v Manhat-tanu določilo, da si morata brata najeti na lastne stroške telesno stražo, ki jih bo nadzorovala. „..abPi° odločitev pa so poverili OB KONCU ZASEDAN JA VSEDRŽAVNEGA SVETA KPI BERLINGUER POUDARIL NUJNOST SODELOVANJA MED LEVIČARSKIMI SILAMI ZAHODNE EVROPE Krepitev odnosov s socialističnimi in socialdemokratskimi silami potrebna za pospešitev popuščanja napetosti - Izreden pomen dobrih odnosov med KPI in ZKJ Enrico Berlinguer. RIM — Sklep, da se italijanski komunisti ne bodo udeležili kou-ference evropskih komunističnih partij, ki sta jo sklicali francoska in poljska partija ob koncu tega meseca v Parizu, je bil v ospredju sklepnega poročila Enrica Berlinguerja ob koncu zasedanja vsedržavnega sveta KPI. Berlinguer je poudaril nesoglasje KPI s tako konferenco, ki jo italijanski komunisti ocenjujejo za »zgrešeno glede na ‘■ -'mettift#, trenutek in tematiko*. Po tej peti, je dejal Berlinguer, ne bo mogoče voditi bo jaza popuščanje napetosti, za mir in za razorožitev, '^italijansko komunistično partijo in' pomenilo-sodelovanje na tej konferenc^ protislovje v okviru seda-Vfliloga 'mednarodnega stanja. KPI, |pravl perlinguer, žc dolgo časa te-;ži za angažiranjem čim večjega šte-j vila tudi različnih sil v boju za mir, za razorožitev v Evropi in za popuščanje napetosti v svetu. Berlinguer je odločno zanikal, da bi bila ta odločitev KPI povezana z njenimi težnjami po prisotnosti v vladi. »Kdor tako misli, je na zgrešeni, poti,» je dejal Berlinguer in poudaril, da 'KPI predlaga sVoje sodelovanje v vladi demokratične e- Klftso v*držafi. adn *esMZavnemu vod3tvu LSI, ki se bo toča ° danes zjutraj, najbrž da od-Predvsem o socialističnih kan-diln? nza m>n*stre. Kaj se je zgo-govn • re Predvseni za tolmačenje ne.°rj? 0 P°g°vorih Cossiga-Zano-Šaj ali je poverjeni predsednik sku-rioh-r. zadnjem trenutku poceni pri-Sv .. večjo parlamentarno podporo tev' ,v^acb z vzdržanjem liberal-hanik Pa' k°t pravijo nekateri, za trio? . anie socialistične levice, da tev vV d P0g0'>u'ie PpRtiino usmeri- v^^akor je na dlani, da odprta sta,,Sania zadevajo v bistvu le se-mini°.Vlade. Zdi se, da se bo število gov-S i v Povečalo: v drugi Cossi-Serii V,ad* j‘h bo kar 26 namesto do-Kfj nj'h 23. štirinajst jih bo dobila (z ’,g°t°v je že tudi zunanji minister Hun,. rega sta se do zadnjega tre-ki i a Potegovali tako KD, kot PSI), ^Poslanec Emilio Colombo. Deblu bansko vodstvo bo bržkone do-ša^nočt rešitev tudi za to vpra- nw.na koncu vest, ki ni med naj-dtle. .Pofnembnimi iz včerajšnjega držai ie zaključil zasedanje vse-htoSSS*8 sveta KPI je Berlinguer trktt- nekakšen posibilizem do kam anske vlade, »Proučili bomo kdo jo sestavlja*, je v thunui-,)81- Odločnejše tone je ko-M0s, tlCni tajnik prihranil zgolj za ®vror>V?’ )e Potrdil «zahodno» in Psko izbiro svoje stranke. P. P. latin!? SALVADOR — V najmanjši atner'ški republiki civilno-kom-K,a Lunta vedno bolj zgubila v>lni v državi. Najuglednejši ci-V()dit i- an hunte, demokristjanski pretif J.Jose Ouarte je včeraj zapila j’ da bo njegova skupina izsto-Vi n„z .uute. če se takoj ne zausta-va j^seajočega nasilja. Ta njego-Java je zelo prepričljiv izraz voia„l , .Ul'tc pred desnim krilom Luarf'- k* dejansko vlada v državi. °bot-(iž V° 'z-iavo je sprožil napad st p tz?ni*,' sil l.a novinarje nizozem. dv. . leyizije, v katerem sta bila kovinarja težko ranjena. PO SKLEPU KPI, DA SE NE UDELEŽI PARIŠKE KONFERENCE Znaki zaskrbljenosti francoskih komunistov Humanite: ne gre za konferenco, le za sestanek Trybuna ludu: edinstvena priložnost za utrditev miru MADRID — Dnevnik španske komunistične partije Mundo obrero je včeraj objavil prevod uvodnika glasila KPI Unita. Ki vsebuje kritike na konferenco evropskih komunističnih partij za mir in za razorožitev, ki sta jo francoska in poljska komunistična partija sklicali za konec aprila v Parizu. Dnevnik objavlja tudi sklep KPI, da se ne bo udeležila konference, španski komunisti pa so sicer že v ponedeljek sporočili, da se, prav tako kot italijanski ne bodo udeležili pariške konference. V Parizu očitno niso pričakovali tako odločnih sklepov, čeprav so vedeli, da bodo naleteli na večje težave prav pri italijanskih in španskih komunistih, ki ne odobravajo tako zastavljenega koncepta konference. Te težave odraža tudi glasilo francoske partije Humanite, ki je 'včeraj v daljšem članku -obrazložil*, da pravzaprav ne gre za »konferenco*, ampak za »sestanek*, na katerega imajo vstop vse komunistične partije in na katerem bodo razpravljali o miru in razorožitvi na svetu. Humanite sploh ne navaja sklepov italijanskih in španskih komunistov, da se ne udeležijo konference, pa tudi ne pomislekov /veze komunistov Jugoslavije, ampak le naglaša, da so «odnosi med komunističnimi partijami osnovani na po polnem spoštovanju neodvisnosti m svobode odločanja, v nasprotju z železnimi pravili, ki vežejo med seboj razne socialdemokratske stranke v sklopu socialistične internacio nale*. Iz vsega tega bi bilo mogoče razbrati,, da se Marchais nekoliko umika od svojih stališč in noče prevzeti odgovornosti za dokončno zrušenje «cvrokomunizma*. ampak si prizadeva, da bi rešil, kar se rešiti, da. Pariški dnevnik Le Monde pa je mnenja, da se na področju evroko- munizma ne da pravzaprav rešiti nič več .V svojem včerajšnjem u-vodniku govori o koncu evrokomu-nizma in poudarja tisto, kar označuje za bistvo odločitve italijanske in španske komunistične partije, da sc ne udeležita pariške konference, dejstvo, da bi namreč bila »udeležba na konferenci dejansko priznanje, da obstaja v komunističnem gibanju le en odločuječi dejavnik, to je Moskva*. Medtem ko kažejo torej francoski komunisti vendarle znake zaskrbljenosti, pa tega za enkrat ni mogoče reči o drugem pobudniku konference, to je o poljski partiji. Njeno glasilo Trybuna Ludu označuje konferenco kot politično dejanje velikega pomena, poudaija «voljo naprednih sil, da se borijo za mir*, ob koncu pa še govori o konferenci kot o »zgodovinski priložnosti, da se obvaruje človeštvo pred novo svetovno vojno.* (bbr) notnosti, ker je prepričana, da je to najresnejša vlada, ki je mogoča v sedanjem trenutku, edina, ki bi bila res koš problemom drama-' tične italijanske stvarnosti. »Seve- da pa se zavedamo, je nadaljeval tajnik KPI, da moramo v okviru tega boja iskati soglasje med demokratičnimi silami tudi glede na zunanjo politiko, za kar smo postavili osnove v marcu 1978, ko smo sestavili parlamentarno večino*. V zvezi s tem je Berlinguer kritiziral resolucijo o zunanji politiki, ki jo je pred kratkim izglasovala poslanska zbornica: ta resolucija, pravi Berlinguer, vsebuje vrsto pozitivnih in zanimivih postavk, vendar pa je delno v nasprotju z dosedanjimi stališči KPI. Pri tem je Berlinguer onozoril, da na tem področju ni KPI tista, ki postavlja ovire, ki naj bi. kot trdijo nekateri, izhajale iz njene premajhne neodvisnosti glede na sovjetsko partijo; te ovire postavlja krščanska demokracija zaradi svoje premajhne neodvisnosti od ZDA. Berlinguer je v nadaljevanju svojega posega opozoril na nedavne sestanke. ki jih je imel s socialističnimi in socialdemokratskimi voditelji nekaterih držav. Dejal je, da je za KPI krepitev odnosov s socialističnimi in socialdemokratskimi levičarskimi silami bistvenega pomena, da se protivi napadalnosti še vedno močnih desničarskih sil, da s primernimi sredstvi kljubuje globoki krizi kapitalizma v Evropi in v svetu ter da ohranja odprte možnosti za ponovno oživitev dialoga med ZDA in SZ za dosego popuščanja napetosti. Tajnik KPI je nato opozoril na a-nalizo mednarodnega stanja s 15. kongresa KPI in je poudaril, da so bila takrat zastavljena vprašanja miru, popuščanja napetosti in kooperacije «ob strogem spoštovanju neodvisnosti vsakega naroda in vsake države*. Politične pobude KPI so se na mednarodni ravni razvijale v skladu z analizo mednarodnega stanja, je dejal Berlinguer in nadaljeval: »V tem duhu smo predvsem skrbeli, da utrdimo odnose in solidarnost s tistimi komunističnimi par- tijami, s katerimi imamo več skupnega. Na prvem mestu je tu Zveza komunistov Jugoslavije. Mislimo, da dobri odnosi med KPI in ZKJ ustrezajo državnim interesom Italije in Jugoslavije kot sosednjih držav in vlogi (ki ji toi, kot Italijani in kot italijanski komunisti pripisujemo Velik pomen;, ki jo neodvisna in neuvrščena Jugoslavija s svojo samostojno pot jo v socializem lahko ima v Evropi in tudi v odnosih s’ tretjim svetom.» / Berlinguer je nato še spregovoril o stikih z drugimi komunističnimi partijami; dejal je, da je član strankinega vodstva Cervetti pravkar končal obisk v Moskvi m se je nato zadržal pri svojem bližnjem- potovanju na Kitajsko, o katerem je med drugim dejal, da je namen tega obiska spoznati drugačno stvarnost, .ob spoštovanju medsebojnih stališč in' avtonomije. PADOVA — Po preiskavah, ki so sledile 24 aretacijam in raznim hišnim preiskavam padovskih avtonomistov preteklega 11. marca v okolici Padove, je v tem mestu Veneta spet prišlo do pomembnega razcleta v okviru protiterorističnega boja. Sodnik Calogero, ki vodi proti avtonomistom zelo vztrajen boj (od časa do časa pa mora izpustiti na svobodo kakega obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov), je namreč podpisal osem zapornih nalogov, od katerega so enega že izvedli. Aretirali so 29-letnega Giuseppa Zambcneja, ki je poučeval na neki padovski periferni poli. Karabinjerji pa so v samem središču . mesta, v Ul. Belludi, odkrili teroristično bazo. Po mnenju preiskovalcev je to stanovanje služilo kot oporišče in skladišče za atentate, ki so jih prevratniške skupine izvedle v zadnjih časih v Padovi. V njem so karabinjerji zaplenili eno pištolo, šest pušk, tri tisoč nabojev raznih kalibrov, 300 metrov zažigalne vrvice, številne dušilce, priročnike za uporabo orožja in razstreliva, seznam raznih vidnih osebnosti s pripisom njihovih navad in premoženjskega stanja, lasulje, več uniform karabinjerjev in vojaških podčastnikov. Preiskovalci so glede tega petega miniblitza, kot so ga v nekaterih krogih že poimenovali, zelo molčeči. Razen Zambonejevega imena niso povedali drugih, kajti bojijo se, da bi domnevni teroristi zbežali aretaciji. Obljubili pa so. da bodo pred soboto pojasnili oko liščine in imena te akcije. V Genovi so se Včeraj oglasile rdeče brigade, ki so do sedaj verjetno čakale, da uradne oblasti u-gotovijp istovetnost terorista, ki je bil z drugimi tremi ubit 28. marca v UHci Fracchia. Ker do tega ni prišla, kljub temu da so organi javne varnosti objavili na vseh po-membnejšjji množičnih sredstvih sliko ubitega »Roberta*, so telefonirale tisku. Po izjavah neznanega telefonista rdečih brigad se je ubiti terorist imenoval Riccardo Dura. Genovski oddelek Digosa ima na to ime dosje, v katerem je zabeleže no, da ima Dura okrog 30 let, sta noval naj bi v industrijskem predelu Genove, že pri 16 letih pa so ga hospitalizirali v psihiatrični bolnici, od koder so ga čez nekaj !c:t odpustili kot popolnoma zdravega. Med leti 1971 in 1973 je bil član levičarske skupine Lotta continua, nato pa se je za dolga obdobja vkrcal na razne ladje. Kaže, da , policija že tri leta nima več o njem zapiskov in da se je verjetno skrival in torej prešel v ilegalno teroristično organizacijo, (nf) Obsodbe na procesu o gradbenem škandalu v občini Parma PARMA — Sodišče v Parmi je včeraj obsodilo na skupnih 50 let in dva meseca zapora 18 od 27 obtožencev na procesu o gradbenem škandalu v Parmi. Šest let in pol zapora je prejel bivši odbornik PSI za urbanistiko Paolo Alvau,' pst let bivši sekretar PSI v Parmi Attilio Ferrari, tri leta in devet mesecev pokrajinski svetovalec’ KD in bivši predsednik toplic Salsomag-giore Maržo Abbati, dva slamnata moža, bivša člana KPI in PSI sta prejela nekaj več kot pet let za-pora vsaki, trije vpleteni gradbeniki so prejeli od patih do treh let in pol. preostali obtoženci pa nekaj manj kot dve leti zapora. Preiskava o gradbenem škandalu je stekla pred štirimi leti, ko so zasumili, da je občinski svet * večinskim glasovanjem spremenil urbanistični načrt iz čisto zasebnih razlogov. Med preiskavo 'so prišle na dan še druge nepravilnosti, ki so poleg politikov vpletle tudi zasebnike in razne gradbenike, ki so se na račun občinskih sklepov •-koriščevali. MOSKVA — Sovjetska letalska družba «Aeroflot* je uvedla novo progo med Leningradom in Milanom. Leningrad je drugo mesto SZ po velikosti in je neposredno povezano s letalskimi, progami z .19 evropskimi državami. NOGOMETAŠI VČERAJ NA ZAČASNI SVOBODI RIM — Preiskovalni sodnik Er-nesto Cudillo je včeraj izdal do-vol jen je za izpustitev na začasno svobodo predsednika nogometnega društva Milan in za 11 nogometašev, ki so po preiskavi o nezakonitih stavah in podkupovanju še ostali v zaporu. Že zjutraj, ko se je izvedelo za to odločitev, se je pred rimskim zaporom «Rqgina coeli» zbrala o-gromna množica navijačev, novinarjev in fotoreporterjev, ki so ob 17.30,. ko so nogometaši prestopili prag zapora, kar navalili na • J." Obnova po neredih v Kabulu ............ POROČANJE TISKOVNIH AGENCIJ IN ŠTEVILNIH ČASOPISOV Pozitivna ocena sporazuma EGS- Jugoslavija BEOGRAD — Tiskovne agencije i nosti zadovoljstvo, ker so s spora-in časopisi v svetu na vidnih me-1 zumom ustvaril' Konkretne pravne stih objavljajo vest o podpisu novega sporazuma o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo iu EGS Pri tem podčrtujejo predvsem poglavitne značilnosti in cilje sporazuma: spoštovanje posebnosti obeh partnerjev, različno raven razvitosti gospodarstev ter možnosti za razširitev sodelo vania na vseh področjih. Že po vrnitvi delegacije EGS v Bruselj, so izrazih na■ sedežu skup- temelje za širše, dolgoročnejše in bolj uravnoteženo gospodarsko sodelovanje na podlagi in načelih skupne izjave iz leta 1976 in v skladu s sklepi in dokumenti iz Helsinkov. Posebna agencija «Europa», ki spremlja dejavnost treh evropskih skupnosti: gospodarske, za premog in jeklo ter Euratom, poudarja, da je bil podpis sporazuma dogodek, ki je velikega pomena ne le za podpisnike, , temveč tudi za širšo mednarodno skupnost, ker gre I za novo vrsto odnosov med drža- ‘ vami z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi. Vsi atenski časniki objavljajo članke o podpisu sporazuma in poudarjajo, da so ga podpisali v obdobju, ko so vsi Jugoslovani duhovno združeni na podlagi politike, ki jo je utemeljil predsednik Tito, in podčrtujejo, da sporazum spoštuje položaj neuvrščene Jugoslavije kot neodvisne sredozemske države, ki je obenem .tudi članica , ki poudarja, da se je v zadnjih dveh desetletjih povečal izvoz evropske deveterice v Jugoslavijo za 16-krat, uvoz pa za 10-krat. _(dd). .... ........ uis . . KABUL — Diplomatski viri v Kabulu trdijo, da so bili v zadnjih dneh hudi boji na območjih vzdolž afganistansko - pakistanske meje, da so gverilci razstrelili pomemben viadukt vzhodno od Kabula in da so še vedno boji pri Džalalabadu. Kabulski radio pa trdi, da so vladne čete požele uspehe v boju proti »banditom* in »prevratnikom* in da so zaplenile precejšnje količine orožja ameriške, kitajske in pakistanske izdelave. Radio pa ne omenja morebitnih vladnih izgub; so pa zato toliko zgovornejši predstavniki islamske gverile, ki trdijo; da so zadnje dni v vzhodnem Afganistanu ubili 600 sovjetskih in. afganistanskih vojakov ter sestrelili bojno letalo. Na sliki (telefoto AP): v Kabulu obnavljajo stavbe, ki so jih poškodovali med nedavnimi protisovjetskimi neredi. Revolucionarni svet ; zahteva od Carterja ; nadaljnja pojasnila i TEHERAN — še enkrat se je jalovilo upanje, da bi iranski revolucionarni svet odvzel ameriške talce islamskim študentom. Po koncu sinočnje seje revolucionarnega sveta je zunanji minister Ghotbza-deh izjavil, da bo prevzem talcev mogoč, šele ko bo ameriški predsednik Carter še bolj izčrpno pojasnil svoja stališča. V Washingtonu so z optimizmom čakali banski sklep, saj je pred-sinočnjim član revolucionarnega sveta Sahabi napovedal, da bo vlada prevzela talce, če bo predsednik Carter sprejel Banisadrove pogoje, naj ZDA ukinejo propagandno ofenzivo in provokacije proti Iranu. Tudi začasni notranji minister Mehdi Madavi Kani je napovedal. da bodo dokončno določili, kam bodo jutri premestili ameriške talce. Iranski revolucionarni svet se je torej ponovno odločil na čakanje. Ni še povsem jasno, če je na sklep vplivalo včerajšnje Carterjevo pismo, ki je bilo baje za iranske voditelje nejasno, ali pa želja',' dai skušajo s čakanjem iztržiti čimveč,1, v trenutku, ko mor;, Carter* iz. no-’ tranjepolitičnih razlogov dokazati.', da se iranska kriza razpleta. ČAka-j nje pa je lahko za iransko vlado1 dvorezen meč. Potrpljenje ameriške' javnosti je doseglo že. nevarno me-, jo, ko vedno bolj odkrito kritizirajo predsedniško politiko glede Ivana. Carter je fes skoraj povsem obesiK>-i šobil svojega tekmeca Kennedy>, a republikanski kandidat Reagan bi lahko predstavil največjo nevarnost za ponovno izvolitev, saj se ameriška javnost in poslovni krogi vedno bolj pomikajo proti desni in glasno zahtevajo povračilnih ukrepov. Car-, ter bi torej lahko iranskim voditeljem jamčil njihove zahteve, a teg» ne sme napraviti javno kot to zali-1 tevajo v Teheranu, še manj pa je pripravljen na opravičila zaradi' preteklega vmešavanja ZDA v iranske notranje zadeve, kot je to pred tedni predlagal predsednik Bani-sadr. V danem trenutku je vsak* napoved bodočega razvoja krize nemogoča a kljub pesimizmu, ki preveva v Washingtonu je vsaj podatek, da dialoga niso pretrgali, pozitiven. f TRŽAŠKI DNEVNIK 1 V TEKU POGAJANJA MED SINDIKATI IN PODJETNIŠKIMI KROGI Uslužbence bivše steklarne Vetrobel in pivovarne Dreher takoj zaposliti! Združene industrijcev ponuja delavcem SIRT 200 službenih mest v pokrajini, Lan-dini pa 239 v Vidmu in Čedadu - Brez zaposlitve 23 pivovarniških delavcev Včeraj je zasedal odbor za mo bilnost delovne sile. Mobilnost pomeni, kakor je znano, pretakanje delavcev iz ene tovarne ali proizvodne stroke v drugo, seveda po primerni strokovni prekvalifikaciji, kot to narekujejo razmere na blagovnih tržiščih in na delovnem trgu. V odboru so zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, oziroma stanovskih organizacij, tovarniških svetov, podjetniške zveze Intersind, združenja tržaških industrijcev in v njem včlanjenega združenja malih industrijskih podjetij. Govor je bil o usodi uslužbencev bivše steklarne Vetrobel in ravno tako bivše pivovarne Dreher. Odkar je propadel načrt za preoblikovanje obrata Vetrobel v jeklarno SIRT. se postavlja vprašanje, kam s 344 delavci, uradniki in drugimi nameščenci, ki jim je potekel še zadnji rok vpisa v dopolnilno blagajno in so torej ostali brez prave službe. Sindikalisti in predstavniki tovarniškega sveta so se včeraj seznanili s predlogi združenja industrijcev za ponovno zaposlitev teh ljudi. Zadevni seznam vsebuje okrog 200 delovnih mest in sedaj ga je treba skrbno proučiti. Ta mesta se nahajajo pač v različnih industrijskih vejah in vprašanje je, če se vsa ujemajo s strokovno usposobljenostjo, oziroma prekvalifikacijskimi možnostmi, ki jih imajo uslužbenci nekdanje steklarne Dejstvo je vsekakor, da so ta službena mesta na voljo v tržaški pokrajini in ne izven nje. Vzporedno proučujejo zastopniki delavstva tudi predlog podjetnika Landinija, naj bi 239 delavcev zaposlili v Tavagnaccu (Videm) in na Čedadskem. Bo delavstvo pristalo na preselitev ali vsakodnevno vo-zarjenje tja in nazaj, čeprav začasno? Kaže, da bi, a pod pogojem, da največ za leto ali poldrugo leto dni, nakar bi mu morali zajamčiti gotovo zaposlitev doma. Sindikalisti bodo problem znova preverili skupaj z Landinijem v četrtek. 10. aprila popoldne na deželnem odbomištvu za industrijo. Odbor za mobilnost je zatem vzel v pretres sorodni problem uslužbencev bivše pivovarne. Od skupnega števila 78 je treba sedaj najti zaposlitev za 23 ljudi. Kdaj, kje in kako, ne vemo, znano je le to, da bo nov tak sestanek prihodnji teden, menda na prefekturi, (dg) Včeraj smo kratko poročali, da je tržaški pokrajinski svet predsi-nočnjim odobril z glasovi komunistov, socialistov, socialdemokrata in republikanca ter ob vzdržan ju demokristjanov, liberalca in misov-cev sklep, po katerem nrevzame po krajina neposredno skrb za vključevanje telesno in psihično prizadetih v vsestransko družbeno dogajanje in še posebej v redno delovno razmerje. Vest dopolnjujemo z nekaterimi nadrobnostmi o razpravi, ki se je razvila pred glasovanjem okrog posega odbornika za zdravstvo Pes-Sata. Ne samo zato, ker bi problematika o luščenju handikapiranih iz gosto spredene pajčevine družbene izrinjenosti morala pobliže zadevati slehernega občana, ki se ima za o-mikanega, ampak tudi, ker jiditteni ....................................... IZJAVA POKRAJINSKIM TAJNIKA KPI TONILA Trst ne sme mimo priložnosti ki mu jo nudi sporazum EGS-SFRJ V tem okviru bo pridobil na važnosti tudi Center za strokovno in tehnološko raziskovanje • šolsko skrbništvo sporoča, da zapade rok za predložitev prošenj za usposobitvene in integrativne izpite na državnih učiteljiščih v šolskem letu 1979-80 17. maja. Privatistke in tiste kandidatinje, ki morajo opraviti samo praktični izpit morajo prošnje vložiti do 16. aprila. 27 stečajev v lanskem letu Da je gospodarska kriza v tržaški pokrajini zajela in hudo prizadela že marsikateri produktivni sektor, smo že večkrat zapisali. SIRT, DREHER ter tržaški arzenal Sv. Marka so eklatantni primeri, ki ne potrebujejo nobene razlage. Prepričani pa smo, da je malokomu znano, kaj vse se dogaja v manjših podjetjih, ki v najboljših primerih dajejo službo kakim 10 - 20 uslužbencem. Takih podjetij je v pokrajini precej, njihovo število pa počasi upada. To potrjujejo podatki Zveze industrijcev tržaške pokrajine za leto 1979, po katerih je za- radi stečaja kar 27 podjetij prekinilo vsako dejavnost: v delno olaj šavo nam je lahko dejstvo, da je bilo to število v letu '78 za dve enoti višje. Če podatek razčlenimo na posamezne sektorje bomo videli, da je prepletanje neugodnih okoliščin najbolj prizadelo trgovinski sektor, saj je kar 13 podjetij — od skupno 27 — s stečajem zaključilo vsakršno dejavnost. Od 13 podjetij pa jih je moralo 7 prekiniti obratovanje v zadnjem trimesečju leta, ko je bil priliv jugoslovanskih kupcev očitno nižji kot pa sicer. Naj še žabe ležimo, da je s stečajem zaključilo dejavnost 10 industrijskih podjetij, 3 stečaji pa zadevajo podjetja prometnih zvez in prevozov. Rajonski sveti V četrtek, 10. aprila, ob 20. uri se na sedežu v Ul. dei Mille 6 sestane rajonski svet za Kjadin - Rocol. Prijeten glasbeni večer v Boljuncu Glasba, podana z izrednim umetniškim občutkom in z žarom, vzbuja v človeku neslutena doživetja. Sinočnji nastop mladih virtuozov v gledališču France Prešeren v Boljuncu je bil resnično vrhunsko doživetje. V prvem delu koncerta sta se predstavila violinist Črtomir šiško-vič in mladi nemški pianist Cor-nelius Frowein. O glasbeni nadarjenosti tržaškega violinista vemo več ali manj že vse, prijetno pa nas je presenetil Froivein, ki se je s šiškovičem zlil v neločljivo in odzivno celoto. Zaigrala sta eno zgodnjih Beethovnih del, in sicer Sonato za klavir in violino v d -duru. Pianistova igra je bila mehka in tekoča, v dvoje s šiškovičem pa sta učinkovala zelo sproščeno, kar je sad odlične pripravljenosti. šiškovič in Frovoein sta se ujela v plastično sozvočje tudi v najbolj gostem ritmu. V drugem delu koncerta pa je Slovenski trio z Gorjanom Košuto, Milošem Mlejnikom in Črtom šiškovičem pokazal vse svoje odlike. Tudi v drugem delu je bila na sporedu Beethovnova skladba, in sicer Trio za violino, violo in vio-loncello. Skupina je bila zelo nazorna in razgibana v interpretaciji, njihova skupna igra pa je bila skrbna in izdelana do potankosti. Sicer maloštevilno, a nadvse pazljivo občinstvo je izvajalce nagradilo z dolgim in hvaležnim ploskanjem. S PREDSmČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Dežela in občina pokazali premalo posluha za potrebe handikapiranih Za njihovo vključevanje v delovno razmerje bo do ustanovitve krajevne zdravstvene enote skrbela neposredno pokrajina - Dragocena pomoč socialnega sklada EGS Po podpisu sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo je pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel izjavil, da ga tržaški komunisti pozitivno o^ cenjujejo, ker se usklajuje v splošni okvir politike miru ter mednarodnega sodelovanja in gospodarske kooperacije. Istočasno je še treba poudariti, da se gospodarski del osimskih sporazumov s podpisom sporazuma med EGS in Jugoslavijo usklajuje v širši okvir kooperacije med EGS in SFRJ. V tej luči je nadalje poudaril pokrajinski tajnik KPI, bo nedvomno pridobil na pomenu in važ- Urnik trgovin Zaradi uvedbe poletne ure bodo nekatere trgovine uvedle nov urnik. Dopoldanski urnik ostane nespremenjen, popoldne pa bodo trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije odprte od 17. do 19.30, mlekarne in pekarne od 17,30 do 19.30 ter trgovine s sadjem in zelenjavo in mesnice (ob sobotah in predprazničnih dneh) od 17. do 19.30. Za vse ostale trgovine ostane urnik nespremenjen. Urnik za praznike Jutri, 5. aprila: vse trgovine, ki običajno zapirajo ob sobotah popoldne, bodo ves dan odprte. Velikonočna nedelja, 6. aprila: odprte bodo sam< cvetličarne v predpoldanskih urah. Velikonočni ponedelj' k, 7. a-prila: v predpoldanskih urah bodo odprte mlekarne in pekarne. Sreda, 9. aprila: vse trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte tudi v popoldanskih urah. nosti tudi Center za strokovno in tehnološko raziskovanje. Sama lokacija proste industrijske cone bo v luči novega sporazuma postala predmet poglobljenih študij, da bi se z njimi ocenili vsi tehnični, gospodarski, socialni in ambientalni faktorji, in bi se na tak način ugodilo zahtevam prizadetega prebivalstva. Medtem pa so po mnenju tržaških komunistov potrebni še drugi sporazumi, ki bi jih morali italijanski in jugoslovanski vladi takoj preveriti, da bi prišlo do razvoja n širjenja gospodarskega sodelovanja na celot- nem obmemem ozemlju ter da bi se našle potrebne površine za uresničitev pobud produktivnega sedelova nja. V tem okviru bo Trst lahko zaigral vodilno vlogo, je poudaril Claudio Tonel. in se prebil iz izolacioni-stičnih stališč, katerih glavni namen je nemogoči povratek v bleščečo preteklost. Prihodnost Trsta je torej v tej priložnosti, mesto mora dobiti drugačno vlogo, ki bi odprla pot industrijski in zaposlitveni politiki. Mesto mora torej zaigrati drugačno vlogo, drugačno vlogo mora zaigrati tudi dežela, predvsem pa je treba s konkretnimi dejanji preizkusiti resnično voljo zasebnih podjetnikov, ki so jo doslej v glavni meri pokazali z upravljanjem porazov, kakor sta ona, ki zadevata vprašanji bivših tovarn SIRT in DREHER. Pokrajinski tajnik KPI Tonel je svojo izjavo zaključil s pozivom vsem političnim, gospodarskim in socialnim silam za iskanje take poti, ki bi privedla do industrijskega preporoda mesta v interesu naše prihodnosti, predvsem 'a mladine. stopnja zavzetosti za to žgoče vprašanje jeziček na tehtnici, s katero merimo srčno kulturo in nosluh za osnovne sicialne potrebe ljudi. Službo za pomoč handikapi ranim so uvedli leta 1976, odvija pa se s finančno zaslombo socialnega sklada Evropske gospodarske skupnosti. Sredstva iz tega sklada so zanjo tudi bistvene važnosti, saj je izkušnja pokazala, da bi «izrinjenci» še naprej ostali praznih rok, ko bi morali računati samo na pobude dežel ne ali vsedržavne narave (takšna izkustva imajo tudi drugod v zahodni Evropi). Passato je izrecno naglasil zakonodajne pomanjkljivosti, še bolj p« poudaril okoliščino, da deželna uprava doslej ni izkoristila možnosti, ki jih ji daje na tem področju zakonadajalec. Še trši do deželne vlade je bil Panizon (KPI) ki je očital apatijo in nezanimanje za probleme handikapiranih, a v isti sapi tudi omenil pomanjkanje okvirnih zakonov. Panizon je nadalje pozval vse svetovalce, naj vendar glasujejo o sklepu občinskega odbora enotno, ker bi edino s skupnim političnim nastopom še bolj u-činkovito ukrepali v prid haudika-piranim pred širšo javnostjo ter o-benem pribili druge javne ustanove k njihovim odgovornostim in dolžnostim. Tržaška občinska uprava ni na primer ukrenila v tem pogledu skoraj ničesar in šele nedavno so bili navezani prvi stiki za zaželeno sodelovanje. V letih 1977 in 1978 se je v raznih podjetjih in tovarnah zaposlilo 20 handikapiranih. To ni mnogo, nekaj pa vendarle je, če upoštevamo, da je medtem delovni svet v Liguriji sprejel v svoje vrste 60 telesno ali duševno prizadetih, kot je navedel Passato in na dlani je, da ligurijskih družbenih razmer še zdaleč ni mogoče primerjati s tukajšnjimi. Zelo pomembno vlogo lahke odigrajo pri vključevanju handikapi ranih v delovno razmerje seveda sindikati in tovarniški sveti na em ter podjetniki na drugi strani. Do slej je bilo v tem oziru veliko težav, nekaj pa se je le začelo premikati, čeprav je treba računati, kot je pravilno naglasil novi odbornik Martini (PSDI), ki je nasledil preminulega De Vescovija, z obsojanja vrednim, toda nekje razumljivim odporom zasebnih podjetniških krogov. Pokrajina si bo vsekakor kar naj bolj prizadevala v boju proti druž beni izrinjenosti handikapiranih. Danes je njena naloga v tem, da pomoč prizadetim, za katero je poprej skrnel zavod ENAIP, brez pretresov preide pod okrilje predvidene krajevne zdravstvene enote v smislu zdravstvene reforme, (dg) Med številnimi delavskimi kategorijami, ki se že dalj časa potegujejo za obnovo delovne pogodbe in izboljšanje delovnih odnosov so tudi zapriseženi pazniki. Njihove zahteve pa so doslej naletele na gluha ušesa, zato je njihova enotna sindikalna pokrajinska zveza, včlanjena v sindikat CGIL - CISL - UIL, sklenila, da iz protesta Ukine nadurno delo, obenem pa je za danes oklicala celodnevno stavko, za prihod- PRVA PREDSTAVA SINOČI V KULTURNEM DOMU Pregled slovenskega filma priložnost da spoznamo slovensko kinematografijo S filmom Praznovanje pomladi i cija režiserjev, pa tudi mladi dija-režiserja Franceta Štiglica se je | ki akademije za radio, gledališče in sinoči v mali dvorani Kulturnega ! film se uveljavljajo s svojimi film-doma začel Pregled slovenskega j skimi nalogami in diplomskimi deli filma, ki ga prirejajo krožek Cap-pella Underground, Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter Slovenska prosvetna zveza. Namen pregleda, ki obsega šest filmov novejše in najnovejše slovenske proizvodnje, je približati tržaški slovenski in italijanski javnosti dela te mlade kinematografije, ki se je iz skromnih povojnih zametkov razvila v pomembno sestavino kulturnega življenja na Slovenskem in ki je dosegla že vrsto priznanj v mednarodnem merilu. Pobudo so prireditelji predstavili včeraj dopoldne v Novinarskem krožku s tiskovno konferenco, katere sta se udeležila tudi režiserja France Štiglic in Matjaž Klopčič. O-ba sta zvečer prisostvovala tudi filmski predstavi in nato rade volje odgovorila na nekatera vprašanja tako v jugoslovanskem kot tudi v širšem prostoru. Slovenski film, da-si ni dosegel še optimalne proizvodnje, je živa stvarnost, ki se razvija in raste ter se ustvarjalno vključuje v slovensko kulturo. Pregled v Kulturnem domu in v Cappelli pa je priložnost, da se s to stvarnostjo pobliže spoznamo. Sinoči v Križu sestanek o jusarskih zemljiščih Na pobudo Kmečke zveze in Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine je bil sinoči v Križu javni sestanek o vprašanju jusarskih zemljišč, ki se ga je udeležilo veliko število vaščanov. Po krajšem nagovoru predsednika konzorcija Mi-gledalcev. Pregledu daje poseben loša Košute, je načelnik jusarske pečat ravno dejstvo, da ga skupno komisije pri Kmečki zvezi Slavko Štoka orisal problematiko v luči zakonov in določil, ki jo urejujejo. prirejajo tri ustanove, povsem slovenska SPZ, italijanski krožek La Cappella in Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika kot vmesni člen, ki skuša s svojim delovanjem približati someščanom italijanske narodnosti slovensko kulturo. Pregled je lahko pomembna spodbuda, kot je poudaril predsednik SPZ Palčič, k medsebojnemu spoznavanju. Na to se je v svojem posegu navezal tudi predstavnik Cappelle Underground Lorenzo Codelli, ki je med drugim obžaloval, da je Pregied sad prostovoljnega dela skupine entuziastov, ki so vložili veliko napora in časa v uresničitev pobude, medtem ko ni bilo nobene pomoči iz javnih krogov. V nadaljevanju je Codelli prešel k obravnavanju slovenske kinematografije in med drugim poudaril, da obravnava teme in probleme, ki so nam zelo blizu, saj je ta kinematografija, kljub meji, nam najbližja, morda še bližja kot italijanska. Štiglic in Klopčič, ki sta s svojim izvajanjem vzbudila precej zanimanja, pa sta v skopih obrisih orisala pot, ki jo je prehodil slovenski film od prvih povojnih časov do danes, od prvega celovečernega filma na temo NOB do današnjih, ki razčlenjujejo tudi drugačne tematike, zlasti družbeno - političnega značaja. Pa tudi pri obravnavanju NOB je slovenski film kaj kmalu postavil v središče pozornosti predvsem človeka z njegovo duševnostjo, z njegovimi problemi in težavami. Rast kinematografije pa je razvidna tudi iz novih kadrov, ki so zrasli v teh letih, saj za filmsko kamero prihaja že ččtlrta- gehera-' PRAZNOVANJE POMLADI Slovenska filmska proizvodnja iz leta 1978 je prinesla v novejšem času najzanimivejši Štiglicev film Praznovanje pomladi. France Štiglic je že tri desetletja eden najpomembnejših slovenskih filmskih umetnikov, saj so z njegovim imenom povezana temeljna slovenska kinematografska dela, kot so prvi celovečerec Na svoji zemlji pa Dolina miru in Balada o trobenti in oblaku. Scenarij za Praznovanje pomladi je prispeval mlajši pisatelj in dramatik Franček Rudolf, ki je isto snov obdelal tudi v uspeli drami Koža megle, drami, ki jo je pred leti uprizorilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Praznovanje pomladi seveda ni folklorističen ali etnografski film, čeprav je njegov snovni okvir tako impresiven ljudski običaj, kot je ku-rentovanje, običaj torej, ki ohranja pogansko praznovanje pomladne Film skuša plodnosti in rodnosti. Poročilom je sledila živahna raz-1 združiti v enovito umetnino dve te- prava. O sestanku bomo še poro- matski področji: zgodovino in lju- . ------------------------------- _r ._ ------- . , čali. I bežen. Kar zadeva zgodovino, film smrti. Peter Kolšek ■Hlinili.................................................iiiiiiiiiliiiiiliiiimilmiiiliiimiiiiniiiiiiiiiimn«imii.um.mn.....mm.....im11* DREVI V REPNU sooča pogansko, patriarhalno vaško skupnost in krščansko civilizacijo, kakršno širi in prinaša v vas cesarska vojska. Konkretna posledica dveh raznorodnih zgodovinskih principov je seveda prelita kri glavnega junaka Simona, ki je bil nekoč domačin, zdaj pa je vojak in ni torej ne eno ne drugo, v svoji temeljni postavitvi je nedoločen in brezdomski tragični junak. V ta kruta zgodovinska razmerja pa je vpeta tudi ljubezenska zgodba, gre za klasičen ljubezenski trikotnik med začasnim povratnikom Simonom, njegovim bivšim dekletom Suzano in njenim novim možem Štefanom. Njihovi stari neporavnani računi se izravnajo v divjem poganskem norenju, za ka-terim ostanejo nesreča, smrt in razdejanje. Nasilje določene zgodovinske situacije poraja tudi nasiljf med ljudmi in narobe. Svet je oblit s tragično atmosfero in tragika je tudi osnovna prvina te mračne zgodovinske igre, kjer se praznovanj* rojstva spreminja v praznovanj* Repentabrski občinski svet z večino odobril proračun Skupščina odobrila tudi statut konzorcija za upravljanje botaničnega vrta Carsiana in Kraškega muzeja Repentabrski občinski svet je z glasovi svetovalske večine odobril občinski proračun za finančno leto 1980, medtem ko se je svetovalska manjšina, ki pa je napovedala konstruktivno sodelovanje pri upravljanju, vzdržala. Predvideni izdatki, ki so seveda enaki dohodkom, znašajo 690 milijonov lir, od katerih je 267 milijonov za tekoče izdatke, 339 milijonov lir za naložbe in prenos kapitalov ter 77 milijonov za krožne postavke in druge zneske. Posamezne postavke predvidevajo uresničitev nekaterih važnejših del, med katerimi naj o-menimo razširitev pokopališča, popravilo raznih občinskih poslopij, nakup opreme za Dom Albina Bubniča, razsvetljavo nogometnega igrišča, vzdrževanje cest m poljskih poti ter prispevek za občinsko razstavo terana. Politično važen akt je bil tudi ^oglasen pristop in odobritev statuta konzorcija za upravljanje bo- nji teden pa dvodnevno stavko. PO ŠTIRIH DNEH ZANIMIVIH RAZPRAV IN PREDAVANJ ZADOVOLJIV OBRAČUN ZASEDANJA MLADINSKE ORGANIZACIJE FUENS Na občnem zboru izglasovali resolucijo za globalno zaščito Slovencev v Italiji S sedmim rednim občnim zborom mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti se je sinoči v Dragi zaključil seminar omenjene organizacije ki je imel kot glavno temo vpra šanje odnosov med manjšino in ve čino ter informiranje večine o pro blemih manjšine. Obračun zaseda nja je brez dvoma zelo pozitiven saj smo bili priča zanimivim pre davanjem in posegom predstavni kov raznih evropskih manjšin ir med temi bi posebno omenili pestro predavanje Emidija Susiča. raziskovalca Inštituta za medna rodno sociologijo v Gorici, ki se je dotaknil predvsem naših razmer na tem področju, ki so kljub važnosti zelo malo raziskane. Včeraj so bila na sporedu še preostala poročila predstavnikov devetih evropskih narodnostnih skupnosti, ki so se udeležili šemi narja, o stvarnosti, v kateri Živijo ter o problemu informiranja veči ne o vprašanjih manjšine. Poroča llllllllllirilimilllllllllllllHIIMIIIIIIIMIIIIIIIMIimflMIIIIIIimilllllllllllinilllllllllllMIIIIIIIIinillllMIIHIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIMMIMIMIIIMIimillllllllllllM Razprodaja blaga odslej pod drobnogledom Prihodnji torek. 8. aprila, prične veljati v vsej Italiji tako imenovani zakon Tassini. Z njim hoče zakonodajalec narediti red v nadrobni trgovini za primer blagovne razprodaje. Zanjo se trgovec odloči po navadi zaradi sezonske posvežitve garderobe, zaradi potrebe po izpraznitvi prodajnih prostorov, da jih preuredi, prepleska ali pa zapre. oziroma zaradi preselitve drugam, potem zaradi nuje po oddaji artiklov, ki jih v bodoče ne namerava več prodajati in slednjič zaradi reklamnih nagibov, ki mu velijo ♦vrtoglave* popuste, da z njimi privabi čimveč odjemalcev in jih nase naveže še za naprej. Ker pa se je zadnja leta vzdolž Apeninskega polotoka in tudi pri nas pojavila prava razproda'na mrzlica, tako da si je vsakdo po mili volji kar čez noč omislil izredno prodajo po znižanih cenah, ki morda sploh ni bila utemeljena, je pristojna oblast sklenila poprijeti za krmilo moralizacije in zaščite potrošnikov, da ne bi ti nasedali morebitnim goljufijam. Poglejmo, kaj predpisuje novi zakon, katerega besedilo nam je poslalo v objavo združenje nadrobnih trgov- cev in ki dokončno odpravlja ustrezni normativ že iz davnega leta 1939. Trgovec, ki se odloči za likvidacijsko razprodajo (zaradi preureditve ali zapore), je dolžan to sporočiti najmanj 15 dni pred njenim začetkom občini, na katere ozem lju leži prodajalna, in sicer s priporočenim pismom. V njem mora navesti utemeljitev razprodaje, seznam blaga za razprodajo z izvir nimi in tudi razprodajnimi cenami, datum o pričetku in koncu razprodaje, pa še lokacijo prostorov, v katerih se bo ta odvila. Takšna razprodaja se lahko izpelje v ka terem koli letnem obdobju, vendar je časovno omejena: največ na 6 tednov v primeru premestitve trgovca drugam, oziroma preustro-jitve ali obnovitve trgovine ter največ na 13 tednov v primeru odstopa trgovine ali njene podružnice, dokončne zapore ene ali druge in prenehanja prodaje določene bla govne zvrsti, če se trgovec odreče eni ali številnejšim postavkam. Sezonska razprodaja: z njo je treba seznaniti pristojni občinski urad vsaj 5 dni pred njenim začetkom; ne sme trajati več kot 4 ted- ne, lahko pa se odvija samo v dveh natanko opredeljenih letnih razdobjih, ki ju določi trgovinska zbornica na podlagi krajevnih navad in potrošniških zahtev. Reklamna razprodaja z znižanimi cenami in popusti se odvije lahko kateri koli mesec in zakon je časovno ne omejuje, pač pa mora trgovec obvestiti občino o tem najmanj 5 dni poprej. Na razstavljenem blagu morajo biti jasno navedene cene — prvotne in znižane. Reklamno razprodajo jestvin, kakor tudi osebnih in gospodinjskih higienskih pripomočkov, sme trgovec sprožiti tudi brez predhodnega sporočila občini. Kršilci navedenih zakonskih predpisov bodo seveda podvrženi denarni kazni, ki gre od 203.000 do 1.000.000 lir. če pa je dotični trgovec povratnik, sme župan odrediti kazensko zaporo trgovine do 20 dni. če je z ene strani težko odgovoriti na vprašanje, do kakšne mere se bodo trgovci ravnali po predpisih zakona Tassini, je še teže predvideti, do kakšne učinkovi-tostne stopnje bo seglo nadzorstvo nad trgovci, da bi te predpise zares spoštovali, (dg) li so predstavnica Frizijcev, ki ži vijo v Zvezni republiki Nemčiji, predstavnik mladinskega gibanja Union Valdotain ter predstavnik ko roških Slovencev. Pred opoldan skim odmorom pa je prisotne po zdravil tudi podpredsednik Narod nega sveta koroških Slovencev Filip Warasch, ki je bil tudi sam ne koč eden izmed voditeljev mladin ske komisije FUENS. V popoldanskih urah pa je bil na programu sedmi občni zbor mladinske komisije FUENS, v katero je kot znano včlanjena tudi mladinska komisija Slovenske skupnosti iz naše dežele. Uvodno poročilo je podal sedanji predsednik komisije, gradiščanski Hrvat. Čenor Juriča, ki je orisal najvažnejše točke delovanja organizacije, tajniško in blagajniško poročilo pa je imela tajnica Kristel Petersen, sicer pripadnica frizijske manjšine v ZRN. Na občnem zboru so izglasovali tudi nekatere resolucije v podporo upravičenim zahtevam po pravni zaščiti nekaterih narodnostnih skupnosti v Evropi. Med temi so izglasovali tudi resolucijo o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki jo v celoti objavljamo. Resolucija se glasi: ♦Člani mladinske komisije FUENS, zbrani na svojem rednem seminarju v Dragi, ki so na tem zasedanju spoznali položaj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji -Julijski krajini, ugotavljajo, da manjšina še ne uživa vseh pravic, ki jih načelno zastavljajo italijanska ustava, deželni posebni statut, italijansko-jugoslovanski sporazum iz Osima in drugi mednarodni dokumenti. V ta namen poudarjajo, da je položaj posebno pereč v videmski pokrajini, kjer Slovenci skorajda niso priznani kot narodna skupnost, da pa tudi na Goriškem in na Tržaškem obstaja še veliko neizpolnjenih obljub ter zahtevajo odobritev zakona o globalna zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je nujno potreben za njen obstoj in nadaljnji razvoj. Pozivajo državne in deželne oblasti ter Habjan ske politične sile, da 35 let po kon čani 2. svetovni vojni in zlomu ja šizma končno uresničijo temeljne človeške pravice Slovencev v mejah republike Italije.» Svetovalska skupina KD v občinskem svetu je v tiskovnem poročilu z zadovoljstvom ocenila sklep, ki ga je skupščina z večino glasov o- dobrila na torkovi seji v zvezi z načrtom o velikih cestnih povezavah v tržaški pokrajini, ki bodo z avtocesto povezale odsek pomol VII. • Padriče - mejni prehod Fernetiči s sedanjim terminalom v Lizertu. S tem se je zaključil birokratski iter, je še rečeno v tiskovnem poročilu KD, v katerem je že na samem začetku večina političnih sil v občinskem svetu soglasno zahtevala vrsto sestankov med predstavniki deželne in občinske uprave, d; bi se odpravilo zaskrbljenost glede am-bientalnih problemov, ki so izhajali iz prvotnega načrta deželne uprave. Mlada goljufivka «zaslužlla» pol milijona lir Priletna Giuseppina Alzetta vd. Colledani je včeraj popoldne posta la žrtev spretne in skoraj neverjet ne goljufije. V njeno stanovanje v Ul. S. šppollinare 4 je okrog 16. ure vstopila mlada, kakšnih 30 le'; stara ženska, ki se je predstavil? kot Silvia. Gospa Giuseppina je bi la v družbi svoje sestre Luigie ♦Silvia* pa jo je poklicala na strai in ji ♦zaupno* povedala, da njenr hči, ki živi v Rimu, nujno potre buje pol milijona lir. Te dni naj bi namreč do smrti povozila moš kega; zdaj pa je v rokah policije, j ki ji vsiljuje pomirjevalna sredstva in je noče izpustiti na začasno svo bodo, dokler ne izplača kavcije Lahkoverna ženska ji je res dala denar, ko pa je ♦Silvia* odšla, so jo začeli obhajati dvomi in je ta j koj poklicala hčerko v Rim. Ta je seveda vso zadevo zanikala in te daj je bilo Giuseppim Alzetti jasno, da je postala žrtev nesramne go- j ljufije. Poklicala je policijo in prijavila ter do potankosti opisala ♦Silvio*, ki ji je s takšno lahkoto izmaknila 500.000 lir. taničnega vrta Carsiana v Zgoniku in Kraškega muzeja v Repnu Od preostalih upravnih sklepov naj o-menimo še dva: pričeli so z uradnim postopkom za formalno poimenovanje prostorov bivše občinske kopalnice po Albinu Bubniču in so odobrili sklep o postavitvi spomenika vsem žrtvam fašizma. V uvodnem posegu je župan dr. Pavel Colja seznanil svetovalce, da so bila oddana dela za razsvetljavo na Colu in da je bila postavljena razsvetljava na cesti od križišča Col-Fernetiči do zadnjega križišča pod Prčim dolom. Odobren je bil načrt za ureditev pomožnega nogometnega igrišča (50 m x 33 m), ki bo obdano s 5 metrov visoko mrežo za skupni strošek IS milijonov lir. V teku tedna bodo oddana dela za ureditev terena okrog in v telovadnici, za nadaljnjih 41 milijonov lir. Predaja poslov med deželnimi odborniki Potem ko je dežela Furlanija Julijska krajina dobila novo vlado, ki jo sestavljajo predstavniki KD, PSI in PRI, se je dejavnost najvažnejšega deželnega oolitičnega organa povsem razživela. Kot smo poročali v včerajšnji številki se je novoizvoljeni deželni odbor že sestal; na seji je predsednik Comel-li v glavnih obrisih anticipiral smernice politične in programske linije, ki jo bo vodila nova vlada. Medtem so nekateri odborniki že prevzeli svoja mesta: včeraj sta to storila odbornik za finance in za odnose z EGS Zanfagnini ter odbornik za kulturo, kulturne dobrine ter za strokovno izobraževanje Barnaba. Danes bosta to nalogo opravila odbornik za krajevne uprave Tripani ter odbornik za kmetijstvo Mizzau. V Vidmu pa se je medtem sestala svetovalska skupina KPI in pod predsedstvom načelnika Pascolata proučila nastali položaj. Izvolitev tribarvnega odbora KD - PSI PRI je KPI ocenila kot šibek odgovor na številna nerešena vprašanja, s katerimi se mora soočati naša dežela, komunisti so na seji tudi o-pozorili na očitna nesoglasja v samem odboru, ki so prišla do izraza že pri glasovanju odbornikov. Javni sestanek za postavitev spomenika žrtvam fašizma Drevi ob 20.30 bo v Domu Albin* Bubniča v Repnu repentabrska občinska uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo borčevske organizacije ANPI-VZPI na javnem sestanku predstavila občanom načrt z* postavitev spomenika žrtvam fašizma. Po načrtu in zamisli arh. Darja Jagodica naj bi bila osnov* spomenika krasna naravna skal* «Pri dveh hrastih* na Colu, katere višina presega 6,5 m in ki naj simbolizira trdnost ter odpornost Krasa in njegovih ljudi, kar je priš'o -se posebej do izraza v borbi proti fašizmu. Mnogo zamejskih ljubiteljev svobode je padlo še pred NOB ifj tem najboljšim sinovom naj bi b» ta spomenik v spomin, nam pa v opomin. Postavili bodo tudi velik® marmornato ploščo z dvojezičnim napisom, ki bo obsegal verze zamejskega pesnika o fašistični strahovladi in o zmagoviti poti narodnoosvobodilnega boja. Občinski svet je na svoji zadnji seji že odobril sklep o postavitvi spomenika .prav letos, ko poteka 35-letnica osvoboditve in 50-letnic* ustrelitve bazoviških junakov. pentabrska občinska uprava vab* vse občane, da se udeležijo javnega sestanka, da dajo svoj doprinos in s konkretnimi predlogi še obogatijo to plemenito zamisel. Razstave SPD Tabor Opčine, Odsek z® zgodovino NŠK. V Prosvetnem domu na Opčinah je odprta razstav* 71 talcev, ki so prve zažgali v krematoriju v Rižarni. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19. ure in / nedeljo, 6. aprila, od 10. do 12 >n od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 6. aprila. V prostorih Slovenskega kluba> Ul. sv. Frančiška 20/11, razstavi)8 TOMAŽ KRŽIŠNIK zbirko sitotiskov na temo Prešernovih Sonetov nesreče. Razstava bo odprta do 14. ®' prila, vsak dan v uradnih urah. V Mali galeriji v Sežani razstavlja akad. kipar Erik Lovka iz P®" stojne. Razstava bo odprta še danes, 4. aprila, od 10. do 12. uf® in od 15. do 18 ure. V galeriji II Tribbio na Pia0* Vecchia 6, je odprl razstavo svoji® del furlanski sliker Fred Pittino. V galeriji Teatro Romano bo danes, 4. aprila, odprtje razstave Demetrija Geja. Razstava bo odprt® do 17. aprila. Ob otvoritvi razstav® so vabljeni vsi udeleženci na avtorjev ex tempore, ki bo v parku P®" leg galerije. Dne 2. aprila na* je zapustil naš dragi JUST PERTOT Pogreb bo danes, 4. aprila, ob 13.30 iz kontovelske cerkve. Žalostno vest sporočajo: žena Nor ma, hči Majda z možem Ginom Gruberjem ter malo Saro in drugi sorodniki Trst, 4. aprila 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Policija prijela zažlgalca avtomobilov Tržaškemu državnemu pravdniš-tvu je policija prijavila moškega, ki je v noči med 31. marcem in 1. aprilom zažgal šest avtomobilov in telefonsko govorilnico v Drevoredu XX. septembra. Gre za 53-letnega Maria Visintina, ki je tržaškega porekla in ki stanuje v Ul. Torricelli 10. Visintin je v preteklosti imel I že večkrat opraviti s pravico. Nje-1 govo zadnje dejanje pa potrjuje dejstvo, da gre za neuravnovešeno osebo. Mario Visintin je bil namreč že večkrat gost centra za um- , sko zdravje v Ul. S. Vito. | Zapustila nas je naša draga NINA BONI roj. C0NCHI0N Pogreb drage pokojnice bo danes, mrtvašnice pokopališča v Nabrežini v 4. aprila, ob 15. uri Sesljan. Žalostno vest sporočaj« sin Dante, nevesta Nerina ter dnigi sorodniki Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini. Namesto cvetja darovati v dobrodelne namene. Sesljan, 4. aprila 1980. . KAKO SO GA DOŽIVLJALI DIJAKI l/speh «eksperimentainega» tedna na nižji srednji šoli «S. Kosove! D'jaki so sodelovali po raznih krožkih: dramskem, likovnem, zgodovinskem in Pravkar se je končal teksperi-rnentalnh teden na šoli. Vsi se Ba spominjamo z veseljem. V šoli nismo vsi enako pridni, Zato so tisti, ki jim kakšen pred-dela hude težave, imeli dopolnilni pouk. Tisti, ki smo bolj *Pridnh, pa smo sodelovali pri raz-nJh krožkih: v literarnem, dram-skem, likovnem, zgodovinskem in zemljepisnem. Vsak krožek je imel Polno dela, od zgodovinskega do *i kovnega. Največ dijakov je sodelovalo pri hterarnem krožku, tako da nas je profesorica razdelila na tri skupi-ne■ lam smo pisali spise, pesmi-c.e' Prozo in verze, sestavljali križanke, rebuse in uganke. Pripravili Smo tudi mnogo intervjujev po vasi z ljudmi raznih starosti in poklicev in dobili mnogo zanimivih podatkov ter spoznali veliko ljudi in zvedeli za njihovo mnenje: o šoli, o mladih, o vojni, o njihovih poklicih. Delo smo opravljali z velikim veseljem, zato nam je precej dobro uspelo. «Literarna druščina» je bila vesela, preprosta, zabavna. Imeli smo tudi tako imenovane «klovne», ki so nam krajšali čas. «Klovni» so bile namreč dijakinje bolj veselega značaja. Ker sem v začetku pozabila, bi sedaj omenila, da smo v literarnem krožku tudi pripravljali obsežno gradivo za šolsko glasilo «Leteči zmaj», ki bo spet izšel na 50 straneh. Dramski krožek je spisal in se v literarnem, zemljepisnem naučil kratko igrico iz dijaškega življenja, da jo bo igral na prihodnji proslavi. Likovni krožek je risal platnice in ilustracije za «Zmaja» in pripravljal kulise za zaključno šolsko prireditev. Zgodovinski krožek je pripravljal gradivo o spominih taboriščnikov in raziskoval zgodovino domače vasi ter si ogledal nekaj zanimivosti. Raziskava bo izšla v posebni ci- MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL obveščata, da bo odhod na izlet 6. aprila ob 7. uri (legalna ura) izpred sodnijske palače za Tržačane in ob 7.15 (legalna ura) s Križade za Prosečane. Gledališča S S G Slovensko stalno gledališče v Tr- ,u gostuje danes, 4. in jutri, 5. aPnla 1980, ob 19.30 - E. Albee: *Edo se boji Virginije Woolf» — v Kranju, KOSSETTl Danes ob 20.30 (konec ob 23. ri) bo Gledališče iz Rima predsta-j, ,,, Goldonijevo delo «Pahljača». Rezija Luigi Squarzina. V abonmaju drezek št. 9 (red «prost»). AVDITORIJ pregled predstav 1980. Dd 10. aprila bo gledališki an-ptnbel «Ccoperativa Teatro Mobi-Jj? uprizarjala Pirandellovo delo N°n si sa come* v režij' Giulia osettija. To bo zadnja predstava blagra. Rezervacije pri osrednji Verdi _ velikonočnih praznikih bodo u-Prizorili opero «Knez Igor* Alek-Borodina. Režiral bo Mladen p buč, ki je kot koreograf 'Dimitrije orhč elan beograjske opere. Pred-favitev dela bo v torek, '8. aprila, °b 18.30 v CCA. SLOVENSKO STALNO „x GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom JOHN M. SING VRAŽJI FANT Z ZAHODNE STRANI Komedija v treh dejanjih V ponedeljek, 7. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G, druga nedelja po premieri. SESTAVA NASTOPAJOČIH JE ZE IZBRANA Triindvajset zborov iz osmih držav letos septembra na tekmovanju Seghizzi v V Gorico pridejo zhori iz Poljske, Madžarske, Romunije, Španije, Bolgarije, Avstrije, Jugoslavije in seveda Italije - Med nastopajočimi tudi «Tone Tomšič» iz Ljubljane in musieum^ iz Beograda - Sovjetov in Cehoslovakov letos ne bo «Collegium Mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C. A. Seghizzi* bo letos v Gorici od 4. do 7. septembra. Pred nekaj dnevi je umetniška komisija, ki jo vodi prof. Vito Levi in v kateri so še Cecilia Seghizzi Campo-lieti, Pavle Merku, Italo Montiglio in Giuseppe Radole, pregledala programe, ki so jih poslali zbori, ki bodo sodelovali na letošnjem tekmovanju, ki bo že devetnajsto po vrsti. klostilirani izdaji, ki jo bodo posla-, . Dro*pni , strani ena. li na nagradni . Barvni film. TPPZ SPOROČILO Danes, 4. aprila, bo ob 20.30 v Bazovici 1. vaJa^žS te\mn a n s a mbeLTP PZ v na novo urejenih prostorih v Ul. Srečka Kosovela št. 1. Razna obvestila O estitke ?!*es praznuje na Padričah GRGIČ rojstni dan. Še na Tn "sa *drt a«Urnjavi. ?Boga zdrava leta mu kličejo vsi Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstavi doma-1 čih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja} tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno 14. aprila tega leta. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da bo zaradi velikonočnih praznikov sedež SSŠ zaprt danes, 4. aprila, in v torek, 8 aprila. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vrtnarice, da je na sedežu v Ul. Filzi 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled o-krožnica o začasnih namestitvah in premestitvah v otroških vrtcih. Zainteresirane bodo dobile tudi na sedežu ustrezne obrazce. Odbor za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po J. Ribičiču zbira knjižne izdaje Ribičičevih del. Prosi morebitne lastnike prvih izdaj, da bi knjige posodili za razstavo, ki no ob priliki poimenovanja šole. Odbor se obvezuje, da bo knjige takoj po uporabi vrnil lastnikom. Za odbor zbira in odgovarja Nadja Benedetič, tel. 755-906. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) obvešča: potni listi za obisk taborišč se lahko, dvignejo danes, 4. aprila 1980, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure na sedežu ANED, Ul. Crispi 3, 'to-st. Dolinska sekcija SSk vabi člane, somišljenike in prijatelje na pomladansko srečanje v ponedeljek, 7. t. m., «na Brdih*. boto smo priredili športni dan, to se pravi, da smo se tista dva dneva ukvarjali samo s športom, to se pravi z rokometnimi tekmami. Lepo je bilo: telovadnica polna dijakov, ki so kričali na vse grlo, vsak je držal fige za lastno ekipo oz. razred. V telovadnici je vladalo veselje. Poleg profesorjev telovadbe so bili v telovadnici tudi drugi profesorji, ki so z zanimanjem sledili tekmam. «Eksperimentalni tedem je hitro minil, bili smo žalostni, saj je bilo res lepo; toda dijaki, ki so imeli dopolnilni pouk, so bili mogoče veseli, da se je vse končalo. Ne vem, ampak mislim, da vsi komaj čakamo na naslednji «eksperimentalni tedem. Živka Persi H. b «Srečko Kosovel - Opčine* Izleti * SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 7. aprila avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v Čanebolo z vzponom na Ivanac in po vertikali SPDT do Podbonesca. Izlet je primeren za vse. Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27. aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpisovanje do vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v trgovini pohištva RENA$n;, Proseška ul. tel 21-22-55. Na" razpolago je še en avtobus. Ski Union priredi smučarski izlet (tudi za nesmučarje) z avtobusom 7. aprila v Moso - San Can-dido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459. so italijanske oblasti prepovedale vstop nekim zborom iz vzhodnoevropskih držav. V istih dneh, ko se bo v Gorici odvijalo tekmovanje zborov, bo tudi mednarodni simpozij o zborovskem petju. To bo že enajsti tak simpozij, vodil ga bo prof. Mucia-no Chailly. Marca živahnejši promet v tržiškem pristanišču Napovedi o postopnem porastu prometa skozi tržiško pristanišče Portorosega, po rahlem zastoju v prvih mesecih leta, so se uresničile. V marcu je promet, v primerjavi s februarjem letos, porastel za okrog 40 odstotkov. Izkrcali so namreč 146.665 ton različnega blaga, (februarja pa nekaj nad 103.000 ton), V tem mesecu je v pristanišče priplulo 57 ladij. Pri ocenjevanju prometa v marcu pa velja opozoriti na novost. Portorosega je doslej veljalo v glavnem kot namembna luka, kjer so ladje izkrcale celoten ali del tovora ter v večini primerov izplule ne da bi prevzele drugi tovor. Letošnji marec pa je v tem pogledu nekoliko neobičajen, saj so v pristanišču natovorili preko 7 tisoč ton blaga. Nad 2 tisoč ton je bilo žitaric, oziroma moke, preko štiri tisoč ton pa je bilo jabolk. Od izkrcanega tovora je tudi tokrat na prvem mestu premog (43.393 ton), sledijo kurilno olje (39.504 ton), les (32.242 ton), celuloza (12.484 ton), kaolin (9.573 ton), žitarice (6.608 ton), odpadno železo (2.168 ton) itd. V prvih treh mesecih so v tržiškem pristanišču izkrcali 339.433 ton blaga. Prometne težave, toda ne za vse... ^^■■■■hhhhhi... O prometnih težavah v Gorici in njeni neposredni okolici smo v našem časopisu že velikokrat pisali. O tem vprašanju so poročali tudi italijanski časopisi. Vse skupaj pa ni nič zaleglo. Težave ostajajo in so celo, vsaj kar se Tržaške ceste Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Včeraj - danes Danes, PETEK, 4. aprila Son- IZIDOR Ifi n? vzide ob 5.39 in zatone ob tte ' Dolžina dneva 12.58. — Lu-Vzide ob 22.24 in zatone ob 7.50. Ju‘ri, SOBOTA, 5. aprila VINKO ra ?:en včeraj: naj višja temperatura stopinje, zračni tlak 1011,2 juervVr10 pada, veter 12 km na uro b^^ahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo Y°b*ačeno, morje rahlo razgiba-’ tomperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Da^U SO SE: Mario Furlan, fan01e’ Mangione, Sara Perosa, Ste-Sam Lin'’ Cnstiano Maurich, Mirta Ti Sl0’ Giampaolo Tomasi. 67-let ■ I SO: 55-letni Aldo Atena, l(Ia .■ Avrelij Lukežič, 79-letna ha r3 Antoncich vd. Gorup, 83-let-ha 4 'na Sestan vd. Rabar, 76-let-letni lJ?.slasin Sremz vd. Gobet, 59-H„ piilsto Pertotti, 78 letni Roma-Stn etoonio, 67 letna Alma Dell'0-batii • Grisilla, 50-1etna Oliva Sana c/)or- Galante, 75-letna Giovan-^tofani vd. Roici, 48-letni Aldo DANES odpre osmico Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico. OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 19(2. Odlično ohranjen motor. Telefon 225 142 PRODAM motorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 8H-832. PRODAM fiat 132 • 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. K. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. DRAGO VATOVEC iz Brezovtoe 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. resson* iz Piana d’Arta. Mednarodno komisijo sestavljajo letos glasbeni kritik in direktor konservatorija Nino Antonellini iz Rima, profesor na konservatoriju Ni-cola Conci iz Trenta, direktor zbora tržaškega Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, direktor zbora in orkestra na sorbonski univerzi v Parizu Jacques Grimbert, direktor zbora in orkestra ljubljanske radiotelevizije Samo Hubad, češki muzikolog Štefan Klimo, avstrijski direktor zbora Willy Kreuzer, docent na pedagoški akademiji v Ščečinu in vodja zbora Eugeniusz Kus, docent muzikologije na univerzi v Tii-bingenu Bernhard Meier in skladatelj Albino Perosa iz Vidma. Kot vidimo je mednarodna komisija zelo kvalitetna. Na letošnjem tekmovanju sodelujejo naslednji mešani zbori: «Vox Julia* iz Ronk, «G. Peresson* iz Piana d'Arta, «Guido Monaco* iz Arezza, «1 cantori di Santomio* iz Maloja, «Coro polifonico turritano* iz Porta Torresa, «Luca Marenzio* iz Darfa Boaria, «Budapesti Bartok* iz Budimpešte (Madžarska), «Ars nova* iz Motorella (Španija), «Tone Tomšič* iz Ljubljane (Jugoslavija) in «Ateneu» iz Bacaua (Romunija). Ženskih zborov je devet. Ti so «Vox Julia* iz Ronk, «Coro femmi-nile di Pressano* iz Pressana, «1 cantori ,di §antqmio» iz Maloja, «Co-ro polifonico turritano* iz Porta Torresa, «Luca Marenzio* iz Darfa Boaria,..«Budap£sti Bartok* iz Budimpešte (Madžarska), «Christina Morfova* iz Sofije (Bolgarija), «Col-legium musieum* iz Beograda (Jugoslavija), «Akademički Chor Uni-wersyetu Gdanskego* iz Gdanska (Poljska). , Samo moški bodo samo trije zbori in sicer «Ermes Grion* iz Tržiča, «Coro polifonico turritano* iz Porta Torresa in «Carithia Chor Millstatt* iz Millstatta (Avstrija). Kot vidimo je izbor kar precejšen, spet bomo lahko poslušali zbore iz raznih krajev Evrope. Iz Jugoslavije prideta letos, končno, dva kvalitetna zbora, ki jih naša publika sicer že pozna. Mešani zbor ljubljanskih študentov «Tone Tomšič* smo zadnjič poslušali v Gorici lani spomladi, prav tako smo lani poslušali ženski «Collegium musieum* iz Beograda, ki ga je povabila tukajšnja Glasbena matica. Ne bo pa letos zborov iz, češkoslovaške in iz Sovjetske zveze. Zbori iz teh dveh dežel so bili stalni gostje na goriškem tekmovanju (Sovjeti dve leti, Čehoslovaki pa že več kot deset let) in so vedno odnašali z goriškega tekmovanja lovorike. Dva zbora iz teh dveh držav sta sicer že bito prijavljena, kar na lepem pa sta sodelovanje odpovedala. Gre morda za politično vprašanje, ki je v zvezi z mednarodnimi trenji ki so sledila afganistanski vojaški zasedbi s strani Sovjetov? Nekaj podobnega se je z goriškim pevskim tekmovanjem že pripetilo pred več leti, takrat pa niiiiiiiiiiiiiiii»iiMiii>miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiitviiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 4. FESTIVAL ESPERANTISTOM MLADINE V GORICI V” Štiri dni razprav in izmenjav mnenj med člani esperantističnega gibanja Odprtje danes v avditoriju, tri delovne skupine pa se bodo sestajale v dijaškem domu - Na festival pridejo mladi iz trinajstih dežel vsega sveta Nad sto delegatov iz trinajstih držav vsega sveta sodeluje na četrtem mednarodnem festivalu espe-rantske mladine, ki se odvija v Gorici. Delegati so prispeli v Gorico že včeraj, sinoči so imeli v dvorani zavoda Lenassi že koncert e-sperantskega kantavtorja Gianfran-ka. Svečana otvoritev festivala bo danes dopoldne ob 10. uri v avditoriju, popoldne in v prihodnjih dneh pa se bo festival odvijal v treh delovnih komisijah, ki bodo zasedale v Slovenskem dijaškem domu «Si-mon Gregorčič*. Na goriški festival pridejo mladi esperantisti iz številnih evropskih držav. Jugoslovanska delegacija bo najbolj številna, so nam povedali organizatorji. Pridejo pa tudi delegacije iz Jordanije, Burundija, Nove Zelandije, Združenih držav Amerike, Finske in Španije. To ne bo festival v tradicionalnem pomenu besede, marveč priložnost za srečanje mladih iz raznih držav in na tem srečanju bodo največ časa posvetili študiju tega mednarodnega jezika in izkušnjam pri širjenju tega v raznih državah. I-majo pa na sporedu tudi vrsto kulturnih nastopov, še najbolj zanimiv bo morda nastop, napovedan za jutri zvečer v dvorani zavoda ' »Lenassi* kjer bodo z raznimi točka- T '. . Ilii, Lih ,ijčOnNUMl Ji! I rultrpi* rfvrm'.ri|»n-»K «*/-* nol>ot / . MtiittiiHiiHiiiiMiiiiiiiiiitimimiiniiiiiiiMuumiHimMitiiiiiiMmmiiiiiiiiiiiiitittHiiiiimimuuimmitiiliii VČERAJ PRED OKRAJNIM SODIŠČEM V GORICI Drevi bo na koprski televiziji, v oddaji »Odprta meja* prispevek o števerjanski občini, ki ga je pripravila goriška redak- OBSOJENA MLADENIČA ZARADI OPOLZKIH DEJANJ Pred sodiščem tudi njun prijatelj, ki je žalil policijo Pred goriškim okrajnim sodiščem so včeraj sodili trem mladeničem iz Gorice, ki nimajo prevelikih simpatij do predstavnikov policijskega zbora, imajo pa menda tudi posebne življenjske navade in težnje. Na zatožni klopi so se znašli 22-letni Giorgio Grauner iz Fabijani-jeve ulice 32, 22-letni Paolo Alessi iz Ulice Sile 15 ter 21-letni Fabio Braidotti iz Ulice Del Santo 52. Grauner je bil obtožen žalitve javnega funkcionarja in je zaradi tega že odsedel nekaj dni v zaporu, precej hujša obtožnica pa je bila sestavljena na račun Braidottija in Alessija. Obtožena sta bila namreč da sta zagrešila opolzko dejanje na javnem prostoru. Vsi trije pa naj bi odgovarjali tudi za prekršek prikrivanja lastne istovetnosti. Dogodki, zaradi katerih so se mladeniči znašli pred sodiščem, so se pripetili v noči med 7. in 8. aprilom lani, okrog 2. ure zjutraj. Policijska obhodnica je v Fabianijevi ulici Clemente, 74-letni Carmelo Mignemi, 53-letna Vanda Millo por. Fattur, 66-letni Brunone Matteucci, 88-let-ni Ottavio Vecchioni. DNEVNA SLUŽB/* LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, 'Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-124. BANCA Dl CREDITO 1)1 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA :' s p a SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 3. 4. 1980 Ameriški dolar 893,— Funt šterling 1940.— Irski funt šterling 1732,— Švicarski frank 484.— Francoski frank 198,— Belgijski frank 28,- Nemška marka 458.— Avstrijski šiling 63,75 Kanadski dolar 742,- Holandski florint 420.— Danska krona 147.— Švedska kron' 198.— Norveška krona 171,— Drahma 19,50 Mali dinar 36,50 Veliki dinar 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut NI PRVOAPRILSKA ŠALA — J E RES!!! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA > Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to, kar iščete in kar se vam izplača NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene jopice iz gabardina 5.900 lir ženska lanena krila s pasom 4.500 Ur kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 4.500 lir ženska krila Iz gabardina 8.000 11- spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (te oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir Dinar menjujemo po 40 >ir* VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KLJUČE opazito avto fiat 128, v katerem sta bili dve osebi v precej dvoumnem položaju. Pri natančnejšem pregledu je policijska obhodnica ugotovi la, da sta to bila Alessi, ki je menda sedel na enem od prednjih sedežev avtomobila ter Braidotti, ki se je skrival pod plahto na zadnjem sedežu. Policisti so zahtevali pojasnila glede lastništva avtomobila. No, ni jim bilo treba dolgo čakati, kajti kma lu zatem sta iz bližnjega stanovanja stopila Grauner ter njegov prijatelj Mauro Cccianni. Grauner si obiska policije cb tisti uri ni pričakoval, škoda le, da je to povedal preveč glasno in na neprimeren način, med tem ko .je iskal dokumente v avtu. Zaključilo se je seveda tako, kakor se po navadi zaključijo taki spopa di s policijo. Graunerja so aretirali zaradi žalitve javnega funkcionarja, ostala dva «prijatelja» pa prijavili sodišču zaradi opolzkih dejanj. Kaj se je dogajalo tiste noči v Graunerjevem avtu na žalost nismo izvedeli, ker je zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati. Vsekakor je bil sodnik prepričan, da se Braidot in Alessi nista samo pogovarjala in čakala, da se jima pridružita še Grauner in Cocianni. Spoznal ju je za kriva ter obsodil na "'va meseca zaporne kazni. Graunerja pa je za žalitev javnega funkcionarja odmeril štiri mesece in pet dni zapora ter denarno kazen. Vsi trije so bili oproščeni prekrška prikrivanja lastne istovetnosti. Vsi trije so tudi vložili priziv. Zadevo bo torej čez nekaj mesecev ponovno obravnavalo okrožno sodišče. tiče, iz dneva v dan hujše. Avtomobilisti se s težavo prebijajo v Gorico in iz nje ter bentijo na račun občine in drugih ustanov, ki niti tega niso sposobne, da bi uskladile začetek del na posameznih odsekih. Take in drugačne nadloge tarejo avtomobiliste, medtem ko za posebno kategorijo občanov sploh ne veljajo prepovedi. Tako jasno piše na tabli, v bližini Jeremitišča. Tudi upravitelji imajo občasno smisel za humor . . . Trgovinska zbornica na sejmu gostinstva v Celovcu Goriška trgovinska zbornica je na nedavnem sejmu gostinstva «Gast 80» v Celovcu, doživela lep uspeto Njen razstavni prostor so namreč ocenili kot najlepši in najbolj vzorno urejen. Goriška trgovinska zbornica je v Celovcu prikazala vzorce briških in posoških vin, žgane pijače in nekatere tipične slaščice, poleg seveda lepot in drugih zanimivosti, ki jih ponuja na področju turizma in gostinstva. Mesto v razstavnem prostoru trgovinske zbornice je dobila tudi enoteka Sere-nissima iz Gradišča. Slovesnosti ob odprtju sejma (21. marca) se je udeležila delegacija trgovinske zbornice, ki se ji je pridružil tudi goriški župan De Simone, mi nastopili mladi iz vsega sveta. Že skoro sto let se ljudje v raznih državah ukvarjajo z esperantom, odkar je poljski okulist židovskega porekla Ludvik Lazar Za-menhof objavil esperantsko slovnico. V raznih krajih imamo navdušene ljubitelje tega mednarodnega jezika, ki se žele spoznavati med seboj brez potrebe po prevajalcu. Tako ne bo na tem festivalu potrebnih dragih prevajalskih naprav, kajti vsi se bodo med seboj razumeli. Omenili smo že, da se bodo mladi ločeno sestajali v teh dneh v treh ločenih delovnih skupinah. V prvi bodo razpravljali o fotografski dejavnosti, v drugi o videotapu, v tretji o risankah. Kakšen je program štiridnevnega festivala? Danes popoldne, po jutranji otvoritvi v avditoriju, se bodo, .delovne skupine sestale v dijaškem domu, od 15. ure dalje, zvečer bo v mali dvorani UGG pred vajanje protimilitarističnega filma, ki je govorjen v esperantu. Začetek ob 21. uri. Jutri, v soboto, bodo delovne skupine spet na delu v dijaškem domu, razprava bo tekla tudi o nocojšnjem filmu, popoldne bodo prav tam nadaljevali z delom v skupinah, ob 17. uri se bodo tam zbrali člani italijanske mladinske esperantske zveze na svojo skupščino. Zvečer, ob 21. uri, pa bo v dvorani zavoda Lenassi kulturni večer. Jutri zjutraj in popoldne bodo nadaljevali z delom v skupinah, opoldne bodo v kapeli Stella Ma-tutina imeli mašo v esperantskem jeziku, zvečer bodo v zavodu Lenassi prisostvovali folklornemu večeru. V ponedeljek se bodo udeleženci festivala razšli. V Gorici smo že imeli v prejšnjih letih nekaj državnih in mednarodnih esperantskih srečanj. Tudi to se vključuje v akcijo srečevanja in združevanja ljudi iz najrazličnejših dežel. V Gorici je kar precej takih prireditev že dolgo vrsto let. Uspeh ciklusa fantastičnih filmov Zanimanje za znanstveno fantastiko in za druge neobičajne vede (če jih lahko tako imenujemo) kot so npr. parapsihologija, «ufologija», itd. je v zadnjih časih posebno v razmahu. Zlasti mladini je vsaka novost dobrodošla. Tako je skupina mladih Goričanov pred dvema letoma ustanovila neke vrste krožek znanstvene fantastike, ki so ga poimenovali po pi satelju J.R. Tolkiemu. Sem zaha jajo mladi, ki se na razne načine zanimajo za fantastiko. V dveh letih so si uredili izborno knjižnico in z dokaj pestrim delovanjem vzbudili precej zanimanja tudi v širši javnosti. Predvsem uspešen je bil ciklus filmov, ki se je zaključil prejšnji teden. Dvorana «Stella ma-tutina* je bila vsak petek zvečer nabito polna (Vstop je bil prost!). Vrteli so filme, ki so jih podpisali slavni režiserji kot Polanski -«Rosemary's baby», Lucas - «THX 1138», in Spilberg - «Duel». Gre za filme, ki imajo ob fantastični zasnovi tudi nekaj v sebi in ki se razlikujejo od odkrito komercialnih. (007 Moonraker itd.) Na vsak način se je pobuda izkazala za zelo uspešno in dokazala, da se dajo s primernimi predlogi spraviti leni Goričani iz domačih naslonjačev. An. Sindikati napovedujejo splošno stavko 23. aprila Nad 5 tisoč delovnih mest manj, naraščanje nezaposlenosti, izseljevanje, nižanje števila prebivalstva, to so dovolj očitni znaki globoke gospodarske in družbene krize na Goriškem. Kje so vzroki, kdo nosi odgovornost/ za tako stanje? To bodo skušali pojasniti na tiskovni konferenci predstavniki pokrajinskega vodstva sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL, ki bo v torek, 8. aprila, ob 18.30 na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. Tiskovna konferenca je pravzaprav priprava na splošno stavko, ki bo na Goriškem 23. aprila. • Goriško združenje trgovcev sporoča, da bodo trgovine z mešanim blagom od ponedeljka, 7. aprila, dalje, poslovale po sledečem poletnem urniku; od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne kolonije Savudrija (od 23. 7. do 6. 8.); Gorje (od 28. 7. do 11. 8.); Vransko (od 24. 7. do 7. 8.). Vpisovanje se zaključi 15. aprila. Vpisujejo v prostorih SKGZ, Ulica Malta 2, ob delavnikih med 9. in 12. uro. Smučarski odsek SPD Gorica priredi v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v domu Andreja Budala v štandre-žu družabni večer za člane ob nagrajevanju svojih tekmovalcev. Prijave sprejemajo na sedežu društva (prijav po telefonu ne sprejemamo), do sobote, 12. aprila. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za avtobusni družinski izlet na Repentabor, 20. aprila, ki bo združen s srečolovom in s skupno večerjo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 11. aprila. Prireditve SKD «hrast» iz Doberdoba vabi v ponedeljek, 7. aprila, na tradicionalni Praznik pomladi v Doberdobu. Začetek ob 16. uri. Nastopajo mešani pevski zbor Marij Kogoj iz Trsta, mešani pevski zbor SAF iz Vidma ter ansambel Galebi in trio Mavrica z Opčin. Kino V SREDO SEJA RAJONSKEGA SVETA ZA SVETOGORSKO ČETRT Rajonski svet za svetogorski okraj in Placuto se bo sestal v sredo, 9. aprila, ob 18.30 v prostorih v Car-duccijevi ulici 34. Razpravljal bo o imenovanju predstavnika v okrožni posvetovalni odbor družinske posvetovalnice. Gorica VERDI 17.30-22.00 «L’uomo che a-mava le donne*. C. Denner in L. Caron. CORSO 17.15 - 22.00 «Star trek*. W. Shatner in P. Kombatta. Barvni film. VITTOR1A Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.3d-22.00 cCaffč ex-press*. PRINCIPE 17.30-22.00 «La vita h bella*. J\ova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Grozljivo doživetje*. Ameriški film. SVOBODA 18.00- 20.00 »Kamikaze na kolesih*. Japonski film. DESKLE 19 30 Skrivnosti Procaeno-vih dokumentov*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči jc v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701. I IIII I I I I—■ NN daruje za smučarski odsek SPD Gorica 14.000 lir. PRIMORSKI DNEVNIK 4 4. aprila 1980 lili JZetod 40. 40 UZefOH4lti m toda firbi&bOitiii 4m0- M, 4fd04ni& 4i l; ' mm ji:!iii iii 7. m ilill .......... '.J Slovenska imena naših krajev Iz umetnostnih galerij REKA — Vsakoletne revije u- I metniško kulturnih asnamblov I- ' talijanov, ki živijo v .Jugoslaviji in ki jih prireja Unija Italijanov Istre in Reke, so se začela v letošnjem letu na sedežu skupnosti Italijanov v Pulju s prvim zborovskim koncertom, na katerem je sodelovalo 6 skupin iz petih krajev. Letošnje revije so posvečene petintrideseti obletnici osvoboditve. Ob tej priložnosti se je otvoritvena slovesnost navdihovala prav po tej pomembni obletnici, kar je prišlo do izraza tudi v govoru predsednika umetniške komisije U1IF (Unione Italiani delVIstria e di Fiume) Daria Schera ter v pesmi, ki so jo izvajali izven pro-rama: «Tito, tvoje ime je veliko». Besedilo te pesmi je Lucia Scher izluščila iz najboljših voščil, ki so jih gojenci italijanskih šol celotne Istre in slovenskega Primor- TER Vas na desnem bregu Tera nosi ime po ti reki; rečno ime je predslovansko in predromansko (Turrus) in o njem razpolagamo z bogato literaturo (prim. Bezlaj, Slovenska vodna imena, n., LJ 1961, str. 257). Fr. in it. ime Pra-dielis iz lat. pratum (Frau, Dizio-nario toponomastico Friuli Vene-zia Giulia. UD 1978. str. 96). Pridevnik; terski; prebivalci: m. Terjan, ž. Terščica. še poročena, vendar pa ima fanta, s katerim je zanosila. Otroka nista hotela — ali ni hotel? — tega ne pove, zato je dan pred plesno preizkušnjo splavila. Vendar ne v bolnišnici, temveč skrivaj, da se ne bi razvedelo. Tudi sama v začetku pripoveduje kot da bi se to pripetilo njeni sestri, vendar jo potem bolečina in ogorčenje nad tem, kako so z njo ravnali, premagata in svoje odločitve ne skriva več. Zadnja, plavolasa Daniela, je najmlajša, saj se o svoji starosti, kakor tudi o svoji plesni preteklosti najraje nekoliko zlaže. Na avdicijo se je dejansko prijavila zato, ker jo vse dolgačasi: hotela bi v svet, med tuje ljudi, med drugačna spoznanja. In tako so na odru, na način, ki sicer ni kdove kako originalen, Ženska o sebi in svojih problemih; o tem se sicer zadnje čase precej piše, manj pa se daje besedo v prvi osebi ženskam samim. Tako je za Trst še nekoliko neobičajno, da bi ženske na gledališkem odru prikazovale svojo usodo, ponazarjale svoje želje, skratka strnile svojo stvarnost v gledališki prikaz. Zato ni mogla neopazno mimo taka predstava, kakršne je bila pred tednom dni v gledališču Avditorij in ki so jo pripravili člani krožka «Centro italiano ricerca teatro». Že naslov — «Tri ženske v kabareju — Tre donne in ca-baret» — je nazorno odkrival, da gre za delo, ki govori o ženskah. Vprašanje je seveda bilo, kako? Prav gotovo ni predstava, ki so jo amaterji v Trstu prikazali dva večera zapored, kakšno odkritje v kateremkoli pomenu besede. Še najbolj je bila namreč, podobna, verjetno ne slučajno, predstavam slovenskih zamejskih amaterskih odrov, pa čeprav je nosila veliko bolj učen podpis. Bila pa je izredno zanimiva: ne samo zaradi velikega navdušenja, s katerim jo je spremljalo števil? no občinstvo, temveč zaradi težnje, da bi vanjo vnesli nekaj vsebinskega. Grajena je bila namreč precej ♦prebrisano«, saj je dejansko vsemu poteku dajal ton glasbeni del predstave, ki ga je izvajal bučen; a uglašen orkester ter dober in prepričljiv pevski solist. Vsebinska teža pa je ležala na treh ženskih likih, treh dekletih, ki so prišle na avdicijo, zato da bi kot plesalke lahko nastopile na neki reviji. Gre torej za gledališče v gledališču. rešitev, ki je tudi tokrat naletela na ze'o pozitiven odziv pri občinstvu. Na avdicijo so sicer prišli tudi člani orkestra in pevec, vendar oni pred «žirijo» ne odkrivajo svoje usode, kakor to store plesalke. Prva stopi pod drobnogled najstarejša aspirantka: gre za Slovenko, ki tudi igra Slovenko. Treba je namreč povedati, da je delo nastalo ob rodelovanju vseh nastopajočih, ki jih je potem kot režiser vodil Gianni Lepre. Vsak je tako posredoval nekaj iz svojega vsakdanjega življenja. Tako je «Metka», kakor ji je bilo ime v igri, pripovedovala o družinskih težavah. Kot že možu, namreč tudi «izpraševalcu» ni šlo v račun, da bi poročena žena, ki ima malega sina, hotela na gledališke deske. Pri tem seveda'ima še dodaten problem, ker je Slovenka, in mogoče to dejstvo danes v Trstu še koga moti; tako je vsaj sama, brez prikrite izzivalnosti spraševala »izpraševalca«. Druga »plesalka« je mlajša: ni •niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinuiiiitmimiiiiiiiimiiiiuiiiniiuMiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiatkiMiiiiiiiHiiMiiinmiiiHi Dogodki v slikah združili tri ženske usode. Povezali so jih s plesi in pesmimi, ki so jih člani krožka vzeli iz znane filmske uspešnice «Kabare»; od tu tudi naslov. Kljub tehtnim pripombam na njegov račun, ima prikazano delo več pozitivnih plati. Skuša namreč orisati podobe današnje tržaške ženske in se pri tem, kar je precejšnja redkost tudi v naprednih krogih, spomni še na slovensko. Pri tem je seveda bilo odločilno, da je bila med člani krožka Slovenka. Prikazane podobe kot že rečeno, so izšle iz pričevanja igralcev in ostalih članov, kar kaže na najbolj neposreden pristop do gledališke umetnosti. Pri takem srečanju z gledališčem, pa mogoče dosežki niso najpomembnejši ali celo edini cilj udejstvovanja, (bp) HiiniiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii,um,nun,mn,... Z vsakim odvečnim kilogramom tvegamo predzgodnjo smrt Medtem ko beremo vsak dan, koliko ljudi umira po svetu zaradi lakote, pa predstavlja debelost pri nas eno najčeščih bolezni presnove. Debelost je bolezen ekonomsko dobro razvitih dežel, ki imajo visoko življenjsko raven in visoko razvito avtomatizacijo na delovnih mestih. To se pravi, da ljudje jedo preveč in se premalo gibljejo, saj napravi sedaj stroj to, za kar je bila prej potrebna groba moč mišic. Pri debelosti gre v bistvu za neskladje med sprejemanjem in porabo kalorij, katerih višek se kopiči v obliki maščobe predvsem v podkožju, pa tudi v okolici notranjih organov in celo v stenah življenjsko važnih organov kot so jetra in srce, kar bistveno oslabi njihovo funkcijo. Obstajajo številna gledišča glede vzrokov debelosti, vendar je 95 odst. ljudi debelih preprosto zato. ker preveč jedo. Le redki so primeri debelosti zaradi motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem, zlasti ščitnice in spolnih žlez. Normalno je apetit, ki ima so bolezni, ki izvirajo iz pretirane rejenosti tako resne, da nas mo- guliran, da odgovarja fiziološkim potrebam po energiji. Vzrok povečanemu teku je lahko različen. Večkrat je psihičnega izvora. Človek išče v preobilni hrani uteho in zadoščenje za vsa razočaranja, Na večer pred žalno svečanostjo v spomin 71 ustreljenih talcev na Lučinah je v PD »Tabor* nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Prejšnji torek je v Slovenskem klubu nastopila ženska skupina -Stu ledi*, ki je predstavila pevsko izročilo na Slovenskem v pristni neprirejeni obliki ki jih je doživel. Nekateri se zatekajo k preobilni hrani, kadar se znajdejo pred težjim problemom, drugim pa pomeni hrana nekakšna sprostitev po napornem opravilu. Debelost pa je lahko tudi posledica navade, da se uživa preveč hrane. Sem spadajo vse tako imenovane družinske debelosti, še vedno je namreč med ljudmi zakoreninjeno povsem zmotno prepričanje, da je najbolj zdrav dobro rejen človek. Starši otroku že od rane mladosti neprestano ponavljajo, da mora veliko jestri, da bo zdrav in močan. K navadam štejemo tudi debelost pri športnikih, ko prenehajo z aktivno vadbo. Količina hrane, ki so jo bili vajeni uživati prej, ob težkih fizičnih naporih, predstavlja zdaj znaten presežek energije. Debelost pa je lahko posledica tudi nepravilnih prehrambenih navad, predvsem hrane, ki vsebuje veliko maščob in ogljikovih hidratov. kamor bi lahko prištevali tudi našo domačo kuhinjo. Zelo bi se motili, če bi mislili, da je debelost le estetska napaka. To je si- Na predavanju prof. J. Pirjevca (prejšnjo sredo) o temi »Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja* v Kulturnem domu rajo prisiliti k razmišljanju. Že povečanje teže za en kilogram nad idealno telesno težo, poveča smrtnost za dva odstotka, pri povečanju teže za 10 kilogramov, naraste smrtnost za 18 odstotkov in pri povečanju teže za 25 kilogramov, se povečao naše tveganje že za 50 odstotkov. Mislim, da so to številke, ob katerih se bo marsikomu zmanjšal apetit. Debeli ljudje se ob najmanjših naporih močno zadihajo, se obilno znoje in kmalu niso več sposobni že za običajne vsakodnevne napore. Preti jim sladkorna bolezen, ker njihova trebušna slinavka ni več sposobna proizvajati zadostnih količin insulina, ti ljudje so bolj podvrženi arteriosklerozi, zlasti če uživajo dosti živalskih maščob. Prav tako opažamo pri njih pogosto zvišan krvni pritisk. Zaradi zgodnje arterioskleroze, zvišanega krvnega pritiska, zamaščenosti srca in ne nazadnje zaradi nepravilne lege srca vsled velikega trebuha, srce ni več sposobno opravljati svoje funkcije in pojavijo se vedno bolj cčitni znaki srčno odpovedi. Tudi žolčni kamni so pri debelih ljudeh pogostejši. Pa tudi jetrna zamaščenost sama po sebi bistveno prizadene organ v njegovi funkciji. Pri debelih ljudeh so nadalje pogoste razne okvare na sklepih, zlasti kolčnih, kolenskih in na hrbtenici. Debelost često izzove motnje v poteku nosečnosti in poroda. Dosti več je nosečnostnih teksemij, češči so carski rezi, poporodne krvavitve in celo sepsa. Velike težave povzroča debelost v kirurgiji in podaljšuje poope-rativni potek. Zdravljenje debelosti pa je nadvse nehvaležno in težko tako za zdravnika, kot tudi za bolnika. Mnogo lažje je obdržati normal no kot pa znižati pretirano težo Ker igrajo važno vlogo v nastan ku debelosti psihični vzroki, je razumljivo, da je često potrebna tudi sodelovanje psihoterapevta. Zmanjšanje telesne teže se doseže v prvi vrsti z zmanjšanjem količine zaužite hrane, pa tudi s povečanim trošenjem energije. Glede diete pa velja: zaželeno je postopno hujšanje (3-4 kg na mesec), kar dosežemo večinoma, kadar število dnevnih kalorij ne preseže 20-25 kalorij na kilogram idealne telesne teže. Osnovo kalorij naj tvori meso (razen svinjskega), sadje (razen grozdja i« fig), ter zelenjava. Ogljikovih hidratov se v prehrani izogibljemo tudi zato, ker le za kratek čas potolažijo našo lakoto. O masti v dieti so deljena mnenja. Zlasti pri ljudeh, ki nimajo dovolj vztrajnosti in močne volje, so priljubljena razna sredstva za hujšanje, ki zmanjšujejo apetit, vendar pa ta sredstva niso brez nevarnosti, njihova slaba stran pa je še ta, da delujejo le, dokler jih uživamo, kasneje pa kaj hitro nadoknadimo vse kilograme, ki smo jih s trudom izgubili. Kdor se loteva hujšanja mora vedeti, da mu zdravnik lahko le pomaga, svetuje, vse drugo pa je odvisno od njega samega. Uspeh je zagotovljen le, če vztraja. R. R. Ženska in njena stvarnost ZENSKA USODA NA ODRU V gledališču Avditorij «Tri ženske v kabareju» Med nastopajočimi tudi problematika Slovenke ZDRA VNIŠKI KOTIČEK V ZNAKU PROSLAVLJANJA 35-LETNICE OSVOBODITVE V Pulju revije itulijun skih unsumhlov Na odprtju navzoči družbeno politični predstavniki in italijanski konzul v Kopru ja poslali maršalu Titu. Glasbo je pripravila Amina Dudine. Otvoritvene svečanosti so se u-deležili predsednic UllF Mario Bo-nila, družbeno politični predstavniki iz Pulja in iz drugih krajev regije ter konzuli italijanske republike v Kopru Valerio Spi-nelli. Ženski mladinski zbor . iz Izole, ki ga vodi Amina Dudine je izvedel «Aglepto» Arnea Mellnasa, speve Jurija Gregorja ter slovaško narodno pesem «Tancui, tancui». Mešani zbor iz Pirana je pod vodstvom Benjamina Makovca izvedel izbor italijanskih ljudskih pesmi ter prekmurski v parlamentu Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Biologija in okolje Program za mladino 17.00 Pika in črta 17.30 Glasbeni popoldnevi 18.00 šolska vzgoja: Gledani od blizu — Gio Pomodoro, kipar 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z.... divjim Zahodom »Osvojitev divjega Zahoda« 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.35 Brianova pesem — TV film Režija: Buzz Kulik Igrajo: James Caan, Billy Dee VVilliams in drugi 21.45 Videosera — nocojšnja oddaja je posvečena Luciu Battistiju 22.35 Prva stran — Dokumenti Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 18.30 Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Mladi iz četrti 20.00 Malo gledališče 20.05 Rappresentazione della Passione 21.25 DNEVNIK 3 21.55 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - ‘11.40 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 Nogomet: Jugoslavija — ČSSR 17.15 Poročila 17.20 Mi smo smešna družina, otroška serija 17.35 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka 18.00 Mi smo pa v Selah doma 18.30 Obzornik 18.40 Računalništvo 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Mali koncert 21.00 Tigrove brigade 21.55 V znamenju 22.10 Nočni kino: Brat, ali lahko prihraniš paro — film Koper 14.55 Nogomet: SFRJ — ČSSR 19.15 Odprta meja — oddaja v slovenščini 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Streli v pristanišču — film 22.40 Povratek odpisanih 23.30 Pregled programa za naslednji teden Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Beseda mladih 18.45 Zabavna oddaja 20.00 Mali koncert 21.00 Buddenbrookovi, TV nadalj. 22.15 Dokumentarna oddaja ŠVICA 18.05 Oddaja za mladino 18.50 DNEVNIK 19.40 TV film 20.30 DNEVNIK 21.45 Film: Srečanje pod dežjem TRSTA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?«; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 V našem prostoru. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasbeno prebujanje; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Poje Tereza Keso-vija; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Samo-upravljalec; 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Ansambel Claudio Calzo-lari; 16.00 Kultura in družba; 16.10 La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasba, šport, radovednost: 17.32 Glasovi in zvoki; 18.00 LP plošče; 18.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25; T3.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13,05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac s vira, i kolo igra - spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15,00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon - naš mikrofon in zborovska skladba po vaši želji; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno - govorni program; 1L00 Poje Sammy Davis; 11.15 Radijska priredba; 12.03 Glasbeno - govorni program; 13.15 Klasiki lahke glasbe; 14.03 Jazzovska glasba; 14.30 šolska vzgoja; 15.03 Rally; 15,30 Popoldanska srečanja. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12 30* 13.55, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 3131; 12.50 Lestvica lahke glasbe; 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 Pop-rock koncert; 17.32 Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 9.05 -10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10,05 - 11.35 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 13.50 človek in zdravje; 14.05 «Z.. praznik pomladi«; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.09 Studio ob 17.00; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z. ..; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. ..; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan; 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni magazin. Tako pravi Ennio Amadori, delegirani svetovalec podjetja Morini e Bossi, ki zastopa stroje in, merilne naprave. Pri podjetju Morini e Bossi se pogosto poslužujejo telefona za medkrajevne pogovore, da so v tesnejših stikih s svojimi zastopniki v tujini in s klienti v Italiji. Tako prihranijo bencin, potovanja in trud. Da pa bo tako podjetje, kot je Morini e Bossi še naprej prihranilo denar po zaslugi telefona, so potrebne investicije in dosledno delo. Skupno se moramo zavzeti, da se telefonska mreža okrepi in modernizira. Kajti sodobnejšo telefonsko službo potrebujemo vsi. AVTOMOBILIZEM V NAIROBIJU Strni Sai!ary realiyja Po prvi etapi vodi domači tekmovalec Shekhar Mehta (na datsunu) NAIROBI — Včeraj je v Nairobi-; kartal letošnji Saffary rally, eno najnapornejših avtomobilskih ekmovanj sploh. Proga te dirke se amrec vije po afriških brezpotjih. Puščavah in goščavah, po slabih uestah in vse to terja tako od voz-®*;..lMt tudi od vozil, izjemno Zdržljivost. Znak za start tekmovala, ki se odvija na 1.986 km dol-gi progi, je dal kenijski predsednik Daniel Arap Moi. /rv’a etapa je tekmovalce vodila Riftsko dolino in preko Ki-v-u?e .®ore d° Kisumuja, na obali Viktorijinega jezera. Jo prvi etapi izgleda lestvica tega “kmovanja tako: 2 (Ken.) na datsunu • Kallstrčm (šve.) na datsunu r?'van (VB) na mercedesu Mikkola (Fin.) na mercedesu c “aUonen (Fin.) na mercedesu »• Waldegaard (šve.) na mercedesu 10 lc°las (Fr.) na oplu asconi 11 Med glavnimi favoriti tega tekmovanja sta domačin Shekhar Meh-J*’ j11, je doslej zmagal že dvakrat a tej dirki, in pa Francoz Jean en-eNicolas, ki je ta rally že o-sv°Jil leta 1978. KOLESARSTVO ‘SETTIMANA bergamasca* Calloni v vodstvu .VILLGngo (Bergamo) — Dar.ie-iil j310** (Vetri Righetti) je osvoji jUg0 etaPo amaterske kolesar-Ce »Settimana Bergamasca*. hi/i ^ v končnem sprintu pre-Dla t tllaudia Callonija (Novarti-dirke *** VS° skuP*no kolesarjev te cNa skupni lestvici vodi Claudio V ALM1 ATI ^lugajcvski zmaguje Sinudyne — Gabettl RIM — Prvo finalno srečanje za italijanski košarkarski državni naslov med Sinudynejem in Gabettijem bodo odigrali v nedeljo v Bologni s pričetkom ob 18.15. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Visoka zmaga PD Danica dvoboja v Vrbi, kj!.0 . ^ključku slo V četrtfinalnem boju za na k v avetovnega šahovskega prva-Iji .Korčnoj prepričljivo premagal jeeSega svet°vnega prvaka ter svo-Pp3 velikega osebnega sovražnika se rosjana s prepričljivim 5,o:3.5 svet* ^Hknanje vsega šahovskega a**. Premaknilo še na ostale v A, malne dvoboje, še najbolj pa **> Ato, kjer se potegujeta za p Predovanje Mihajl Talj in Lev , ugajevski. Komentar tega.-sivo. .1.2 ie lahko po štirih- partijah cen v en stavek in sicer; Talj, iet,av°i° napadalno in fantazioz.no oavdušuje, Polugajevski pa * ,V?De' Pednji vodi namreč že 0s ..• Prvi dve partiji ja namreč 2 r°l . ‘dstale pa so se zaključile jji elnijem. Seveda je sedaj favo-g..za zmago v tem dvoboju Polu-j- J^vski, ki se bo moral v poifi-u srečati prav Korčnojem. j. j dvoboju v Bad Lauterbergu po Voh- Partijah po pričakovanjih jj.,1 zahodnonemški šahist Robert ye Per nad Madžarom Adorjanom, . aaar pa moramo tu poudariti, da StioK3. m'adega Madžara 'velik u-' dliuje2e t0' da na tem di dvoboju so- četrtem dvoboju v Ciudad Me-Zafei ^ se ie prav Prcd kratkim. K j ■ Pa je v prvi partiji Madžar fenn Dortisch premagal Borisa Suramega' t0 Še Ce'° S črnimi fi' D 1 Dijaški dom — PD Danica 1:8 (0:3) PD «Danica»: L. Devetak, A. Devetak. D. Vižintin, Z. Černič, J. Grilj, Berlot, Černič, Frandolič. DIJAŠKI DOM: Brajnik, Butko-vič, Cej, Marušič, Peric, Zanier. SODNIK: Mavricij Černič. STRELCI: Frandolič (4), Grilj (3), Devetak za Vrh, Cej za Dijaški dom. V prijateljski tekmi sta se srečali ekipi Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* in prosvetnega društva «Danica» z Vrha. Že od vsega začetka je bilo jasno, da so bili gostje boljši oi Goričanov, saj so v prvem delu srečanja dali 3 gole. Tudi v drugem polčasu so Vrhovci igrali napadalno ter dosegli nadaljnjih 5 zadetkov. Domačini pa so do častnega zadetka prišli po zaslugi Ceja. A. C. Trener Catanzara odpuščen Vodstvo Catanzara je včeraj odpustilo trenerja Mazzoneja. Enajsterico je prevzel dosedanji pomožni trener Leotta. Nogometaši tega kluba pa se z odpustom trenerja ne strinjajo in so mu izrekli vso svojo solidarnost. BUKAREŠTA - Romunija in NDR sta v prijateljskem nogometnem srečanju iprali rteodln^ooo 7-2 ROKOMET Borac — Kolinska Slovan na sporedu v soboto Tekma prve jugoslovanske rokometne lige Borac - Kolinska Slovan, ki bi morala biti na sporedu že pred tednom dni, a je zaradi zapletov s televizijskem prenosom niso odigrali, bo na sporedu jutri, namesto tekme Medvešček - Kolinska Slovan, katero so prenesli na torek. Tako je včeraj odločila jugoslo- ersr~ Ženska odbojkarska šesterka Sokola (na sliki s trenerjem Savom Ušajem) je v letošnjem tretjeligaš-kem prvenstvu dosegla rezultate, katerih se Nabrežinkam vsekakor ni treba sramovati in so dober obet za bodočnost BOKS V TEM MESECU Beneš v Gorici Krožijo govorice, da bo Gorica konec aprila meseca ponovno prizorišče vrhunskega športnega dogodka in sicer boksarskega srečanja med Jugoslovanom Marijanom Benešem in italijansko-ameriškim boksarjem Rockyjem Frattom, ki je pred kratkim dospel v Italijo in nastopa za italijansko boksarsko zvezo. Jugoslovanski boksar Marijan Be-neš je evropski prvak v srednji ju-nior kategoriji in v zadnjem času starta na osvojitev mesta svetovnega prvaka. Srečanje bi moralo biti po vsej verjetnosti v sredo, 30. aprila, v osrednji goriški športni dvorani v Podgori in govori se, da ga bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija. Mesto Gorica torej postaja de-_ želni center za podobne športne manifestacije. Meseca septembra smo v Gorici bili priča boksarke-mu srečanju med Jugoslovanom Matom Parlovom in Avstralcem Mundinom, veljavnem za nolfinale svetovnega prvenstva srednjetežke kategorije, konec aprila pa bo na vrsti to pomembno srečanje na evropski ravni med Benešem in Fratto. NAMIZNI TENIS NA DP 3. KATEm/JE iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiinitHiiitiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ATLETIKA TROFEJA »rOMLAD* Dve zmagi borovcev V zaostalih tekmah za dečke in deklice veljavnih za trofejo «Pomlad 80», ki so bile v sredo na Kolooji, so člani tržaškega Bora želi dve zmagi. V metu kroglice sta zmagala med deklicami B kategorije Veronika Gerdol, med dečki pa Dario Metton. Skupno so nastopili štirje tekmovalci, za katere je bilo to tekmovanje obenem tudi prvi stik z u-radnimi tekmami v okviru atletske zveze. REZULTATI DEČKI KROGLICA Kat. B 1. Dario Mettcn (Bor) 24,94 m 2. Dario Blažina (Bor) 24,68 m DEKLICE KROGLICA Kat. A 3. Tatjana škerlavaj (Bor) 25,81 m Kat. B 1. Veronika Gerdol (Bor) 18,90 m R. F RUGBY ' V medriarountni srečanju univerzitetnih reprezentanc v rugbyju v Brescii je Francija premagala Romunijo z 21:7. V drugem srečanju tega turnirja je Italija premagairPoljsko s 27:3. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Nezadovoljiv izkupiček zadnjega kola Naše ekipe so osvojile manj kot tretjino vseh možnih točk na naših odbojkar-iz preteklega tedna iiinnuiiniiiiMiiiiiiiMiiiiniminiiiiiii 11111 m u ■ i NOGOMET lllflllKIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItll.llIHMmUMIIHII > t-j ••• V NARAŠČAJNIŠKI LIGI ‘ " -fr. ŠEST E0L0V BREGA ■ ' ' ' , /,'V,> ; f- V/ Tudi v prvenstvu kadetov so «plar vi» prinesli iz Milj zasluženo točko H^tolZNl TENIS j ^'"'opsko prvenstvo Pričel ^ — V Bernu se bo od evropsko prvenstvo . ^ hioški konkurenci bosta Italija *kiinU .lavija igrali v isti skupini s tv!0 ^ z Madžarsko, s Poljsko, -‘•tSnciio in z ZRN jutri v na- !i°ŠARKA ^mba izbral «azzurrc» Larkarsk( f£2vezhi JN-.n. *n Marzorati (Gabetti), Vest C°’ Doselit. Ferracini in g0n,!r (Billy), Brunamonti (Arri-ta ,2: Caglieris. Generali in Villal-Gjv'nU(i.vne), Delta Fiori (Canon), (tv01 (Acqua Fabia), Meneghin Verlrson)' Solfrini (Pintinox) in ^ch>ato (Šarila). Za priprave državne korake reprezentance v Pesaru ral — trener Alessandro Gamba 31 naslednje kandidate: Bari-' Bo-Sil- Don Bosco —Breg J:6 (8:4) BREG: Korošec, Tedesco, Žerjal, Šavron, Albertini, Tul, Kraljič, Costa (Bartole), Zeriali. Mikol, Pučnik. STRELCI: p.p. Albertini, Pučnik, Mikol, Costa, d.p. Kraljič, Albertini. V nedeljo so Bregovi naraščajniki visoko slavili v gosteh pri Don Boscu. Njihova zmaga ni bila ni-koli v dvomu, saj So bili vseskozi boljši Od domače ekipe. že po prvem polčasu so vodili s 4:0, v drugem polčasu pa so še povečali svoj izkupiček, saj so dosegli še dva zadetka, prav v zadnjem delu srečanja pa so domačini dosegli častni gol. Za to zmago gre zahvala vsej Bregovi vrsti, še zlasti na se je izkazal branilec Albertini. SMI KADETI Fortitudo — Breg 2:2 (0:1) BREG: Smotlak, Tritta, Šavron, Albertini, Grizonič, Peroša, Kraljič, Zonta. Colia, Zobin, Senica. STRELCA (za Breg): p.p. Senica, d.p. Peroša. Na sobotnem gostovanju v Miljah so Brežani zelo dobro zaigrali in zaslužili bi si zmago. Že v 19. min. so namreč prešli v vodstvo. Po lepi kombinaciji Zonta - Senica, je slednii odlično streljal na vrata in premagal vratarja, Fortitudu pa ni nikoli uspelo, da bi resneje ogrožal Bregova vrata. V drugem delu srečanja se ni stanje na igrišču bistveno spreme- nilo. Se vedno so. bili. boljši pred: Otavniki dolinske občine in je zgle-dald, da jim zmhga ne bo ušla. Sa-L mih 16 minut pred koncem»pa je sodnik iz še nepojasnjenih, razlogov izključil' dva Bregova-nogometaša, kar je Fortitudo tudi izkoristil in v pičlih petih minutah remiziral, nato pa prišei v vodstvo. Brežani pa se niso vdali in so se pognali v napad. Prav v zadnji minuti srečanja je Zonta prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer so ga branilci zrušili in enajstmetrovka je bila neizbežna, Z bele pike je mojstrsko streljal Peroša in izenačil'. ' 3SMI NAJMLAJŠI Kras — Fortitudo 0:3 (0:0) KRAS: Hrvatič, Legiša, Gabrovec, Škrk, Drago Purič, Kralj, Rebula, Terčon, Šuc, Franko Škabar in Igor Purič. Kras je (po dobri igri v prvem polčasu) v drugem delu srečanja klonil gostom iz Milj. Tudi tokrat je manjkalo precej igralcev in tre ner ni imel, na razpolago niti ene rezerve, čeprav je vpisanih 20 nogometašev. V vratih je igral Hrvatič, ki ie običajno igral v napadu. Svojo nalogo je zelo dobro opravil in je z drznimi . posegi rešil svoje moštvo hujšega- poraza. V prvem polčasu je imel Kras nekaj ugodnih priložnosti za gol, v nadaljevanju pa je prepustil pobudo gostom. R. B. Barazzutti izpadel Na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu je Amerikanec McEnroe v 2. kolu posameznikov izločil Italijana Barazzuttija s 6:1, 0:6 in 6:2. V tekmah tretjega kola je Argentinec Vilas premagal A meričana Seanlona s 6:3 in 6:1, Šved Borg Argentinca Clerca s 7:5 in 6:3, Američan Gerulaitis pa Čilenca Gil-demeistra s 6:1 in 6:4. KOŠARKA »22* (“a sliki med tekmo z Libertasom) enstveni zmagi v 2. AL znašel (skupno vice za pokal našega dnevnika se je po svoji zadnji z Vesno) na vrhu lest- NARAŠČAJNIKI Elcrom — Dom 102:41 (40:17) DOM GORICA: Bric, Pisk 22, Cej 3, Čaudek, Kocijančič, Komel 8, Feri 4, Florenin 2, Fajt in Braini 2 V soboto so v štandreški telovadnici Domovi naraščajniki doživeli ponoven poraz, tokrat v srečanju s solidno peterko Eicrom iz Tržiča. Končna zmaga v tem srečanju ni bila nikdar v dvomu. Pozitivno je, da so naši fantje uspeli zadeti nekaj košev več kot v prvem srečanju. Z uspehom skih igriščih res ne moremo biti zadovoljni. To pa seveda mislimo v višjih ligah. Odigranih je bilo kar enajst tekem. Naše šesterke so slavile samo trikrat, kar pomeni, da so osvojile šest od dvanajstih mežnih točk. Ker so bili izidi ter lestvici moške in ženske B lige objavljeni, bomo tokrat napraviji le, pregled 3. lige ter 1. in 2. divizije, tako v moški, kot tudi ženski kategoriji. . ŽENSKA C LIGA Odbojkarice Sokola so morale drugič zaporedoma poražene z igrišča. To pot so pred domačimi gledalci izgubile že po treh nizih igre. Gostujoča ekipa Fratte je potrdila, da je povsem upravičeno na prvem mestu razpredelnice. Ne glede na to, pa bo Sokol napredoval v 2. ligo, ker brsta letos opravili kakovostni skok dve šesterki. Na tretje mesto se je prebila goriška Azzurra, ki je slavila prepričljivo zmago v Trentu. Medtem, ko je Libertas iz Pordenona že zdavnaj obsojen na izpad, je med ostalimi kandidaU, velika izenačenost. n i i mai-12. kola Sokol - Fratte 0:3 AGI GO - Libertas Krmin 1:3 ” Iiiberths-P'?> Uh Scarpoteca 0:3 Torre Franca - Azzurra GO 0:3 • - LESTVICA «' \ Fratte 22, Sokol 18, Azzurra Gorica 14, Libertas Krmin 12, La Scarpoteca, AGI Gorica in Torre Franca 10. Libertas Pordenon 0. ' PRIHODNJE 13. KOLO (12. 4.) Libertas Krmin - Libertas Pordenon, La Scarpoteca - Sokol, Fratte -Azzurra Gorica, Torre Franca - AGI •Gorica. ---------- . _____ MOŠKA C LIGA Zadnji poraz Krasa v Fiume Venetu je bil kar četrti zaporedni. .Domači,Apies igra zadnje čase vse boljše, saj se bori z ekipo Sčatoli-ficia 4 S iz Vidma za drugo mesto. To je bil obenem sedmi zaporedni uspeh nasprotnikov Krasa. Tako o-stajajo Grilanc in tovariši še naprej na predzadnjem mestu razpredelnice in v prihodnjem nastopu ^o-ma, z vrsto Valdosporta ima Kras vse možnosti za uspeh. Po dveh porazih je Solaris slavil prepričljivo zmago in je sedaj še bolj trdno na vrhu lestvice. Za konec lahko rečemo, da se je 12. kolo končalo v znamenju premoči prvih štirih zastopnikov. IZIDI 12. KOLA Valdosport - Solaris Trst 0:3 Mogliano Veneto - Volley Trst 3:2 Contin PAV Natisonia -Scatolificio 4 S 1:3 Apies Fiume Veneto - Kras 3:0 LESTVICA • Solaris Trst 20, Scatolificio 4 S Videm in Apies Fiume Veneto 18, Mogliano Veneto 14, Contin PAV Natisonia 12, Volley Trst in Kras 6, Valdosport 2. PRIHODNJE KOLO (12. 4.) Solaris Trst - Mogliano Veneto, Volley Trst - Contin PAV Natisonia, Scatolificio 4 S - Apies Fiume Veneto, Kras - Valdosport. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vodeča trojica se je po zadnjem porazu Sloge odmaknila še za dve točki. Tako Kontovel, kot tudi Pra-ta in PAV iz Vidma, to pot niso imeli velikih težav z osvojitvijo izkupička. Videmčanke so premagale Breg doma, Kontovel pa je slavil v gosteh. Prav tako je igrala pred domačimi gledalci tudi ekipa Frate, ki ima še naprej dve točki prednosti pred neposrednima tekmecema. Poleg tega, da poteka izredno ogorčen boj na vrhu lestvice, ni nič boljše niti na repu. Med zadnjimi ekipami so samo štiri točke razlike. Omeniti moramo še to, da manjka do konca prvenstva še devet kol. V zaostali tekmi 12. kola je Sloga po pričakovanih nremp^ida Julio. IZIDI 13. KOLA PRIHODNJE 14. KOLO (12.4.) PAV Videm - Prata, S. Luigi -Intrepida, Donatello - Virtus, Kontovel - Juiia, Celinia . CUS Trst, Breg - Sloga. 1. MOŠKA DIVIZIJA Edini slovenski zastopnik v tej ligi — Oiympia iz Gorice — je v 13. kolu pospravil dve zlata vredni točki. Po tem uspehu so Goričani dohiteli mestne tekmece cd AGI ter zadnjega nasprotnika Pallavolo iz Tržiča. Poleg tega pa ima Tomana iz Gradišča dve točki manj, kar pomeni, da se lahko slovenska e-kipa še reši nazadovanja. Vsekakor pa bo potrebno v tem drugem delu prvenstva pokazati bolj zanesljivo igro, da se prepreči najhujše. Na vrhu razpredelnice je še naprej tržaški CUS, ki je tudi edini neporažen. Ena tekma v zadnjem kolu ni bila odigrana. IZIDI 13. KOLA Libertas Turjak - AGI Gorica 0:3 Metallurgica - Inter 1:3 Vi vil - CUS Trst 1:3 Ginnast. Spilimbergo - Torriana 3:0 Life. Bacile -'Ricl\ Reahese prelož. 01ympia - Pallavolo Tržič 3:2 -- 'LESTVICA ■«.• CUS'Trst 2G. Reahese in Inter 22, Vivil, Libertas Turjak in Ginnastica Spilimbergi 14, Libertas Sacile in Metallurgica 10, AGI Gorica, Pallavolo Tržič in Oiympia Gorica 6, Torriana Gradišče 4. PRIHODNJE 14. KOLO (12.4.) Oiympia - Libertas Sacile, Ricrea-torio Reanese - Ginnastica Spilimbergo, Torriana Gradišče - Vivil, CUS Trst - Metallurgica, Inter -Libertas Turjak, Pallavolo Tržič -AGI Gorica. 2. MOŠKA DIVIZIJA Dvojni goriško-tržaški derbi se je končal z remijem. Medtem ko je Dom premagal Solaris s 3:1, je v Trstu Volley odpravil z istim izidom Juventino iz štandreža. Za presenečenje je tokrat poskrbel goriški Libertas, ki je nepričakovano (in samo po treh nizih igre) premagal Rozzol. Tako je sedaj na vrhu Intrepida, ki je odpravila Libertas iz Krmina. IZIDI 11. KOLA Volley Trst - Juventina 3:1 Libertas Gorica - Rozzol 3:0 Libertas Krmin - Intrepida 0:3 Volley Gradež - Pro Cervignano 1:3 Dom Gorica - Solaris 3:1 LESTVICA Intrepida 20, Rozzol 18, Dom Gorica in Libertas Gorica 16, Volley Trst 12, Solaris 10, Juventina 8, Pro Cervignano in Libertas Krmin 4, Vol)ey Gradež 0. PRIHODNJE 12. KOLO (12.4.) Dom - Volley Gradež, Pro Cervignano - Libertas Krmin, Intrepida -Libertas Gorica, Rozzol - Volley Trst, Solaris - Juventina. 2. ŽENSKA DIVIZIJA V 2. povratnem kolu je mlada vrsta Bora nekoliko nepričakovano izgubila mestni derbi z Volleyem. Ne glede na to. da so borovke igrale brez Župančičeve, bi lahko zmagale brez večjih težav. Toda prikazana igra to pot ni bila najbolj zanesljiva in poraz je bil neizbežen. V prvem srečanju je Bor zmagal s tem nasprotnikom s 3:0. Na vrhu lestvice je še naprej Libertas iz Gorice, kateremu sledi Vivil, Bor je sedaj tretji. IZIDI 10. KOLA Solaris - Lucinico 3:0 Bor - Volley Trst 1:3 Inter - Libertas Gorica 0:3 Vivil - Juiia 3:1 LESTVICA Libertas Gorica 18, Vivil 16, Bor 14, Volley Trst in Solaris 12, OMA 10, Inter 4, Lucinico 2, Juiia 0. PRIHODNJE 11. KOLO (12. in 13. 4.) Vivil - Inter, Libertas Gorica -Bor, OMA - Solaris, Juiia - Lucinico. G. F. NOGOMET, . v V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga ZRN MONCHEN - V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca ZRN premagala Avstrijo z 1:0. Zmagoviti zadetek je v 37. minuti dosegel Hans Miiller. Tekmi je prisostvovalo 78.000 gledalcev. Belgija — Poljska 2:1 BRUSELJ - V prijateljski nogometni tekmi je pred le 5.000 gledalci Belgija premagala Poljsko z 2:1. STRELCI: Coeck in Van Den Bergh za Belgijo ter Lato za Poljsko. : ,« TUDI KRAS SE POTEGUJE ZA VISOKO UVRSTITEV Največ možnosti za prodor v sam vrh ima dvojica Doljak ■ Sedmak V Neaplju se v teh dneh odvija državno namiznoteniško prvenstvo tretje kategorije, na katerem bodo podelili pet naslovov' in sicer v igri posameznikov, posameznic, moških, ženskih in mešanih dvojic. Moški del tekmovanja se je pričel že včeraj, vendar pa ni nastopil noben slovenski igralec. Danes pa bodo stopila za zeleno mizo tudi dekleta: slovenski zamejski šport zastopajo štiri mlade predstavnice Krasa iz zgoniške in repentabrske občine: Sonja Doljak, Alenka Furlan, Darma Purič in Damjana Sedmak. V vseh teh zadnjih letih so Krasove igralke odigrale na prvenstvu vidno vlogo ter so osvojile tudi vrsto visokih uvrstitev in naslovov v vseh starostnih in jakostnih kategorijah. Tudi letos obstajajo dobri obeti za soliden nastop in za visoko uvrstitev. V tekmovanju posameznic v Kra-sovem taboru pričakujejo, da se bosta vsaj dve igralki prebili med prvo osmerico, kar bi predstavljalo lep uspeh. V teku sezone sta predvsem Doljakova in Sedmakova pokazali tak napredek, da nedvomno spadata v ožji krog najboljših tret-jekategomic v državi. Najmočnejša tekmica bi morala biti Tržačanka Cergol, ki je letos celo zmagala na dveh absolutnih državnih turnirjih, za katero pa ni gotovo, če bo nastopila v Neaplju, ker si je izpahnila komolec in je pred kratkim imela roko v mavčni oblogi. Znlo nevarne so tudi Moroni, Scartoni in Masia, tako da bo mnogo odvisno od sestave tekmovalnega koledarja ter, seveda, od trenutne razpolože-nosti tekmovalk. * -«^ - Ascoli - Perugia 1 Catanzaro - Torino 1 X Fiorentina - Roma 1 Inter - Caghari 1 Juventus - Avellino 1 Lazio - Bologna 1 X Napoli - Pescara 1 Udinese - Milan X Cesena - Bari 1 Genoa - Monza 1 X Parma - Atalanta 1 X Taranto - LR Vicenza 1 X Verona - Pistoiese • IX CUS Trst - Sloga 3:0 •Tulia - Celinia 2:3 1. — prvi Virtus - Kontovel 0:3 drugi Intrepida Donatello 3:1 2. — prvi Prata - S. Luigi 3:0 drugi PAV Videm - Breg 3:0 3. — prvi ZAOSTALA TEKMA 12. KOLA drugi Sloga - Juiia 3:1 4. — prvi LESTVICA drugi Prata 24. PAV Videm in Kontovel 5. — prvi 22, Sloga 18, CUS Trst 16. S. Luigi drugi in Celinia 12. Breg 8. Donatello, 6. — prvi Intrepida in Virtus 6, Juiia 4. drugi 1 1 2 1 X 2 1 1 2 X 1 X V igri ženskih dvojic pričakujejo, da se bo Krasova dvojica Doljak -Sedmak prebila vsaj v polfinale in tako osvojila eno izmed kolajn. Vendar pa na tihem lahko pričakujemo od »eksplozivnega* slovenskega para tudi kai več, še posebno če bosta krasovki ponovili odlično igro iz prvoligaškega prvenstva. Tudi konkurenca verjetno ne bo najhujša, ker vsako sestavljajo le igralke iz iste dežele, tako da avtomatično odpadejo nekatere kombinacije med bolišimi igralkami. Krasova dekleta bodo nastopila tudi v mešanih dvojicah s furlanskimi partnerji, kot so Saltarini, Crai-ne in Agarinis, vendar pa (realno) ne moremo pričakovati večjih u-spehov. B. S. ODBOJKA V GORICI Prijetno srečanje Pred dnevi so se v prostorih Slovenskega dijaškega doma »Simon Gregorčič* v Gorici srečali na družabnem večeru bivši in sedanji odbojkarji Športnega združenja Dom iz Gorice. Večera so se udeležili namreč «be-lo-rdeči» odbojkarji, ki so nastopali za Domovo šesterico že leta 1963 in kasneje, pa tisti, ki so po kratkem kritičnem obdobju ob zaključku šestdesetega desetletja ponovno postavili Domovo šesterko na noge. Srečanje odbojkarjev in odbojkaric Doma pa je tudi sovpadalo z desetim zaporednim prvenstvenim nastopom belo-rdeče goriške šesterke v raznih uradnih ligah italijanske odbojkarske zveze. Na srečanju so se bivši in sedanji odbojkarji Doma domenili, da bodo podobna srečanja v bodoče še ponovili, po možnosti z razširjenim programom (športna srečanja, družabni večer in podobno). Tako srečanje naj bi bilo že v letošnji sezoni in sicer pred poletnimi počitnicami. Dogovor pa ie tudi bil, da bodo podobna srečanja vsako leto. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — Juiia 3:1 (15:13, 12:15, 15:5, 15:6) SLOGA: čuk, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Milena in Ticijana Križ-mančič. Lazar, Milič, Ražem, Zoch. V zaostali tekmi ie Slosa v četrtek premagala tržaško Julio, ki našim igralkam še zdaleč ni enakovreden nasprotnik. Kljub zmagi niso slogašice pokazale nič posebnega: igrale so precej nemotivirano in ne vedno dovolj koncentrirano. Temu gre tudi pripisati poraz v drugem nizu. V ostalih dveh pa je Sloga le dokazala svojo premoč in brez večjih težav tudi zmagala. Naj omenimo, da so v tem srečanju stopile na igrišče prav vse razpoložljive igralke, ki so tudi povsem pozitivno onravile svojo nalogo. INKA PAV—Breg 3:0 (15:10, 15:7, 15:13) BREG: Salvi, Martinelli, Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Premo-lin, Trenta. SODNIK: Intersimone. Brežanke so v soboto gostovale v Vidmu, pri ekipi PAV. Domačinke so igrale zelb dobro in zasluženo zasedajo -2. mesto lestvice, Brežanke sp nastopile z okrnjeno {»stavo, brez Franke Olenik, ki je ena izmed najboljših tolkačic te ekipe. Dekleta pa so se vseeno potrudila in so bila nagrajena če že ne z zmago, pa vsaj z dobrim izkupičkom točk v setih. Posebno so se izkazale v obrambi. MRS Borovci srečanjem s Scogliettom (v promocijski V prvem finalnem srečanju za italijanski moški odbojkarski pokal je šesterka Edilcuoghi premagala Veico s 3:0 (15:13, 15:12 in 16:14). Tekma je bila« v Modeni. niiiiaiiiiiiiiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiimiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriiiniiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiiiiiiia NA LJUBLJANSKI TV Zanimiva oddaja Ljubljanska televizija je sinoči predvajala v okviru serije «V živo* zelo zanimivo oddajo s športno te matiko, z naslovom: »Vrednost ir cena stotinke*. V oddaji je bil govor o jugoslovanskem vrhunskem smučanju, toč neje o alpskih tekmovalcih in ska kalcih. Udeleženci oddaje, med katerimi so bili trenutno vsi najboljš jugoslovanski smučarji in mnogi strokovnjaki, so skušali odgovorit na mnoga vprašanja v vrhunskem športu, katera so osvetlili iz različni! zornih kotov, še posebno so se zau stavili ob vzrokih, ki so privedli alp ske smučarje v sam svetovni vrh skakalce pa letos v hudo krizo. k. se ni odražala samo na tekmovalnen področju. Obravnavali so tudi od no; občinstva in tiska do dosežkov vr hunskih športnikov, pa tudi vpli\ obojih na njihove storitve. čeprav sestavljavcem oddaje v celoti ni uspelo z njo povedati vsega kar so želeli, pa je le prišla na dan vrsta izredno zanimivih podatkov, stališč, mnenj in ocen ter je v marsičem le pokazala tisto plat vrhunskega športa, ki je javnost ne vidi, ali pa si jo predstavlja drugače. NOGOMET, SAN GALLO — V prijateljskem srečanju nogometnih reprezentanc «under 21» sta Švica in ZRN igrali neodločeno 3:3. ODBOJKA V 2. MD NA GORIŠKEM v Se sedem koI do konca Tudi Dom bo odslej nastopal v Štandrežu Prvenstvo 2. moške divizije. ima konec tega tedna zaradi velikonočnih praznikov enotedenski premor. V tem prvenstvu v prvi skupini nastopata letos dve slovenski šesterki z Goriškega in sicer Dom (Gorica) in Juventina iz štandreža. Do konca prvenstva 2. MD manjka le še sedem kol. Zaradi nekaterih prvenstvenih premorov, ki so na programu zlasti' v času od 25. aprila do L maja, se bo tekmovanje raztegnilo vse ‘ do prve- sobote, oziroma, nedelje v, mesecp. juniju.. Naj pri tem dodamo, da bo. povratni derbi Dom • Juventina na sporedu v soboto, 17. maja, v štandreški telovadnici. Poglejmo sedaj nastope naših dveh šesterk v prihodnjili sedmih kolih 2. MD. 12. kolo ^ SOBOTA, 12. 4. Dom . Volley Grado (ob >18. uri) Solaris - Juventina (ob 16. uri) 13. kolo SOBOTA, 19. 4. Juventina - Rozzol (ob 20. uri) Libertas (Krmin) - Dom (ob 19.30) 14. kolo SOBOTA, 3. maja Dom * Libertas (GO) (ob 18. uri). Intrepida - Juventina (ob 18. uri) 15. kolo SOBOTA, 10. maja Volley Club - Dom (ob 20.30) Juventina - Pro Cervignano (ob 20. uri) 16. kolo SOBOTA, 17. maja Dom - Juventina (ob 18. ali 20. uri) 17. kolo SOBOTA, 24. maja Juventina - Volley Grado (ob 20.00) NEDELJA, 25. maja Rozzol . Dom (ob 10. uri) 18. koio SOBOTA, 7. junija Dom - Intrepida (ob 18. uri) ' Libertas (Krmin) Juventina (ob 19.30) Naj še dodamo pri tem, da šesterka Juventina igra svoje domače tekme v občinski telovadnici v Štandrežu ob sobotah zvečer s pričetkom ob 20. uri;'ekipa Doma, ki je doslej nastopala v občinski telovadnici v Ločniku, bo od prihodnjega kda dalje (proti Volley Grado, v soboto, 12. 4.) pričela nastopati (kot Juventina) v novi štandreški telovadnici (Ul. sv. Mihaela). —ik— Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) T9 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina (Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, etno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Zlro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mnfl 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t t član ttalijanskej a ZT' zveze časopisnih |h|an p a Trst založnikov FIEG*mV ^ 4. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala) in tiska V STROŽJE IZVAJANJE ZAKONA O OMEJITVI HITROSTI Zaostreno nadzorstvo na cestah ob bližnjih velikonočnih praznikih Če vreme ne bo nagajalo, se bo po italijanskih cestah pretakalo 12 milijonov avtomobilov RIM — Velikonočne počitnice, ki se v bistvu začnejo jutri, vlivajo po eni strani optimizem turističnim operaterjem, po drugi pa zaskrbljenost organom, ki jim je poverjena skrb za javni promet, če ie bo vreme posebno nagajalo, se po namreč že jutri začel naval na italijanske ceste, po katerih se bo po predvidevanjih v naslednjih štirih dneh velikonočnega «mostu» pretakalo okrog 12 milijonov avtomobilov domačih in tujih turistov. Večina se bo sicer podala le na krajše izlete, kot napovedujejo turistični izvedenci, pločevinasta kača, V Rimu aretirali domnevnega ječarja Annabelle Schild CAGLIARI - Karabinjerji so včeraj po nalogu preiskovalnega sodnika Lombardinija iz Ca-gliarija aretirali v Rimu enega izmed domnevnih ječarjev Annabelle Schild, petnajstletne Angležinje, ki so jo skupaj z materjo in očetom ugrabili avgusta lani in jo izpustili po 7 mesecih jetništva. Aretiranec je 43-letni trgovski potnik Antonio Moro po rodu iz Sarula pri Nuoru, kjer so istočasno aretirali tudi njegovega očeta in izvedli vrsto hišnih preiskav pri Morovih sorodnikih. Gluhonemo dekle je namreč precej natančno opisalo stanovanje, kjer je bilo zaprto v zadnjem obdobju. Preiskovalci so tudi odkrili v stanovanju Morovih v Sarulu dokaze, da je dekle bilo res tam priprto. Z obema aretacijama je torej za zapahi devet oseb, ki jih obtožujejo sodelovanja pri ugrabitvi Schildovih, trem pa je u-spelo zbežati in jih policija ter karabinjerji vneto iščejo. ki bo v teh dneh preplavila prometno omrežje pa bo vseeno povzročila prometni policiji nemajhne preglavice. Državne železnice so sicer za to priložnost programirale kar 384 «ve-likonočnih* posebnih vlakov (upoštevati je treba tudi na izseljence, ki se vračajo za praznike k družinam), prav tako so letalske družbe okrepile od 1. aprila svoje službe, toda računati je treba, da se bo povprečni Italijan težko odpovedal navidezni «svobodi», da se odpelje z družinico z osebnim železnim konjičkom, ne glede na to, če bo obtičal v prometnem vozlu. Od takega «zadoščenja» ga bržkone ne bodo odvrnili niti višja cena bencina niti izkušnje iz preteklih let, še najmanj pa podatki o lanskem obračunu velikonočnega počitniškega mostu. Navzlic vsem opozorilom in svarilom je lani v tem času obležalo na italijanskih cestah 125 ljudi. 2.884 jih je bilo ranjenih v prometnih nesrečah, dopust je pa «zasolilo» skoraj 80.000 glob za prometne prekrške. Navodila organov za nadzorstvo nad javnim premetom ponavljajo tudi letos običajne nasvete: izbrati za odhod čas izven končnic, predhodno skrbno pregledati vozilo, voziti po opravljeni prebavi, voziti rajši po alternativnih prometnicah, opuščati tvegana prehitevanja, strogo upoštevati prednost. Toda koliko bo to pomagalo? Da bi bila v «pcmoe» voznikom pri upoštevanju svoje in tuje varnosti je cestna policija pripravila poseben velikonočni načrt. Zelo podrobno so baje pregledali vse cestno omrežje in določili najbolj nevarne odseke, kjer bodo namestili e-lektronske kontrolne naprave in u-strezno število motoriziranih patrulj, ki bodo preganjale prevnete dirkače. Prometna policija se je, kot se zdi, odločila izvajati z vso strogostjo zakon o omejitvi hitrosti, ki določa najvišje dopustne meje za avtoceste, državne ceste in pokrajinske ter krajevne prometne žile. V ta namen so skrbno izbrali za namestitev znanih aparatur «autovelox» in «mul- tanova» kraje, ki jih ne bodo mogli kršitelji norm o omejitvi hitrosti videti že od daleč, da bi pravočasno zavrli. Kdor bo prehitro zavozil čez prečne trakove za merjenje hitrosti bo zato moral zabeliti velikonočni dopust s slanimi globami, ki dosegajo celo 600.000 Ur. (Iv) Prijavljen sodišču zaradi sleparije z davčnim potrdilom BOČEN — Sodnim oblastem so pri javili gostinca, ki si je izmislil neo biča jen sistem, da bi opeharil davč ne urade. Gostom svojega lokala je izstavljal predpisano davčno potrdilo, a z leseno deščico je preprečeval odtis originala na kopijo, ki jo gostinci pošiljajo davčnemu uradu. Kasneje je vpisal poljubne zneske, ki so bili seveda znatno nižji. Nje gova iznajdljivost pa je bila kratkotrajna, saj je enak račun predstavil tudi finančnemu stražniku (seveda j v civilu). Nepoštenega gostinca sedaj čaka kazen, ki ne bo v nobenem primeru nižja od plačila 900 tisoč lir globe, saj ne gre samo za davčno utajo, temveč so ga prijavili sodnim oblastem tudi zaradi goljufije. PO PRESTROGEM SPOŠTOVANJU ZAKONA O ALKOHOLU IN RAZPEČEVANJU MAMIL ? HUDI NEREDI V ČRNSKI ČETRTI PRISTANIŠČA BRIST0LA Plenjenja in požigi povzročili ogromno škodo Očividci izključujejo rasne vzroke neredov BRISTOL — PoUcija je odpravila zadnja žarišča napetosti v črnski četrti pristaniškega mesta Bristola na zahodni obaU Velike Britanije, kjer so predvčerajšnjim izbruhnili spopadi med temnopoltim prebivalstvom in varnostnimi silami. Nerede je po mnenju očividcev sprožila nepremišljena policijska akcija, ko so agenti vdrli v neki lokal, da bi preverili, če točijo alkoholne pijače tudi mladoletnikom in če razpečujejo mamila. Temnopolti gostje so akcijo ocenili kot provokacijo in policiste vrgU iz lokala. Ti so se vrnili z ojačenji, a je bilo že prepozno, saj so tudi gostje v lokalu dobiU ojačenje. Množica je zavrnila poUcijski napad, neredi pa so se bliskovito razširili na vso mestno četrt. Temnopolto prebivalstvo se je prepustilo plenjenju in požiganju. Tako so popolnoma uničiU neko banko, zažgah številne poUcijske avto- mobile, a tudi zasebniki so utrpeli Angleški policaji, ki so, kot znano, neoboroženi, so se v spopadih v Bristolu poslužili vsakovrstnega «orožja», med drugim tudi praznih zabojev (Telefoto AP) Med zasledovanjem karabinjerji ubili Mu MILAN — Med zasledovanjem nekega tovornjaka, ki so ga nekaj ur prej neznanci ukradli, so karabinjerji ubili tatu, ki je bil za njegovim volanom. Zgodilo se je v noči med sredo in četrtkom okoli tretje ure. Približno uro in pol prej so se trije zlikovci približali tovornjaku TIR, ki je bil ustavljen na postajališču v Comu: Voznika tovornjaka, 52-letnega Dietherja Vei-geja iz Luksemburga, so z orožjem v rokah prisilili, da je izstopil, na- to pa so ga zavezali k bližnjemu drevesu in se odpeljali s tovornjakom, na katerem je bilo naloženih dvajset kvintalov bakrenih žic. Šoferja je kmalu rešil njegov kolega, ki ga je pritegnilo obupano zavijanje Veigejevega psa. Skupaj sta nemudoma sprožila alarm. Karabinjerska izvidnica je dejansko kmalu potem izsledila na hitri cesti blizu Desia, v okolici Milana, ukradeni tovornjak. Ker se na u- kaz voznik ni hotel ustaviti in je prav obratno skušal spraviti s ceste policijski avto, so karabinjerji streljali nanj. Ker je zaradi smrtnih poškodb 24-letni Tommaso Pre-sacane izgubil nadzorstvo nad vozilom je težki tovornjak zdrknil po 15-metrskem nasipu. Presacane je bil že znan policiji zaradi ropov, tatvin in razpečevanja mamil. Njegova dva pajdaša, ki sta ga v avtu spremljala, sta se po streljanju naglo oddaljila in izginila. Dogodek seveda ustvarja vprašanje, zakaj so karabinjerji streljali •neposredno na človeka, saj bi lahko skušali onemogočiti njegov beg s streljanjem v gume tvornjaka. Vse prevečkrat se namreč v zadnjih časih dogaja, da iz raznih vzrokov (predvsem iz strahu pred atentati — kar pa ni bil sedanji primer) karabinjerji prehitro pritisnejo na petelina in pokosijo življenje, ne da bi pri tem imeli izgovor samoobrambe. (nf) precejšnjo škodo. Očividci trdijo, da ni neredov sprožila rasna mržnja, a predvsem odpor prebivalstva do policije. Napadali so namreč le agente, gasilcem in bolničarjem so pustili nemoteno o-pravljati svojo dolžnost. Plenjenje in požiganje pa je po prvih ocenah bilo logična posledica prestrogega spoštovanja zakonov v četrti, ki je najrevnejša v mestu, kjer je nezaposlenost hujši problem kot prostitucija in razpečevanje mamil. Prebivalstvo trdi, da se policija kaj rada spušča v provokativna dejanja, ne da bi imela pravih razlogov za svoje posege. «Problemi in zakaj ne tudi gniloba, se ne rešujejo s policijskimi akcijami temveč z družbeno rastjo temnopoltih priseljencev,» zatrjujejo tudi domačini, ki se zavedajo, da bi se taki neredi lahko ponovili. Varpostne sile so predsinočnjim končno s številnimi ojačenji ponovno vzpostavile red, a napetosti niso odpravile. Mestno četrt so agenti dodobra prečesali, aretirali enaindvajset oseb in budno pazijo, da tleči' o-genj novega požara ne bi izbruhnil med temnopoltim prebivalstvom. Prvi obračun po neredih je vsaj iz materialnega vidika težak. Škoda je ogromna. Poleg banke je razjarje- na množica uničila neki poštni urad in oplenila skoraj vse trgovine ® veleblagovnice z živili. Ob zori Je mestna četrt nudila sliko kraja, preko katerega je divjal orkan. Vse- ^ povsod je ležalo kamenje, razbite ste; klenice in pogorišča, da zveni skoraj neverjetno, da so samo dva ranje®" ca zadržali v bolnišnici, od skupni” 25, ki so se zatekli po zdravniško __ oskrbo, (voc) V Massachusettsu strupen oblak po trčenju vlakov £ je j: dc in Či Pi čs Čl NEW YORK — Oblasti v zvezfl d| državi Massachusetts so izselile >- w varnostnih razlogov na tisoč lju® VJ z območja, kjer sta nekaj kilorne- sl trov pred Bostonom trčila vlaka- « V nesreči ni bilo smrtnih žrtev, * tr iz neke cisterne s fosforovim tri- V< kloridom je pričel uhajati strupe® plin. Hlapi kemične spojine niso P° ' mnenju izvedencev smrtonosni, * ^ lahko povzročijo resne dihalne te- ^ žave. Do sedaj so že trideset osep . sprejeli v bolnišnice, oblasti pa Pn' ^ poročajo prebivalstvu tudi na šif" ^ šem območju, naj ne zapušča svo- ^ jih stanovanj. 9 Pakistan nima jedrske bombe ISLAMABAD — Pakistanski 1!i' b nanji minister je včeraj odločno z*' it nikal vesti, ki jih posreduje ind*J; v ski urad za zunanje zadeve, čes p da bo v kratkem Pakistan preizkj>' g, sil svojo prvo jedrsko bombo. * besedah pakinstanskega ministra / hoče njegova država le miroljubn® a izkoriščanje jedrske energije 'j* sploh ne načrtuje izdelave jedrski11 tj bomb. “ RAVALPINDI - V neki vasi 1* p kilometrov zahodno od Ravalpin<£ s ja je zaradi zemeljskega plazu. “ h je zasul neko hišo izgubilo živW J nje osem otrok in njihova mati* h n JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA 1. APRIL DO 31. OKTOBER 1980 ,.«w............"T * ODHODI IZ LJUBLJANE ZA LET ST. DNEVI ODHOD BUS ODHOD UP LETALA PRIHODI V LJUBLJANO IZ LET ST. DNEVI OOHOO PRIHOD BUS ODHOD BEOGRAD 721 5 07.88 08.00 05.40 DC9 BEOGRAD 720 5 08.30 U.30 09.45 BEOGRAD 721 12 07.16 08.10 85.50 72S BE06RAD 720 12 05.40 06.40 08.55 BEOGRAD 721 3 4* 6 7* 08.00 09.00 06.40 DC9 BEOGRAD 720 3 4-8 7* 08.20 07.20 07.35 BEOGRAD 323 15 14.08 15.00 12.40 ou BEOGRAD 322 1 U.40 00.40 09.55 BEOGRAD 723 5 18.10 17.10 14.50 72S BEOGRAD 724 r 14.45 15.45 18.U BEOGRAD 725 57 19.40 20.40 18.20 < DCI BEOGRAD 722 r 07.10 08.10 08.25 BE06HAD 727 13* 20.50 21.50 19.30 DC9 BEOGRAD 724 13-4 19.10 20.10 20.25 BE toi KAD 727 2 21.30 22.30 20.10 72S BEOGRAD 722 5 08.40 09.40 09.55 BEOGRAD 727 6 21.40 22.40 20.20 72S J BEOGRAD 724 6 20.U 21.00 21.15 DUBROVNIK 229 2 16.15 17.15 14.55 DCI DUBROVNIK 228 2. 09.20 10.20 10.35 DUBROVNIK 229 6 17.50 18.50 18.30 72S DUBROVNIK 228 6 11.25 12.25 12.40 DUBROVNIK 906 4 10.00 11.00 08.40 000 DUBROVNIK 007 4 11.30 12.30 12.45 SPLIT 904 248 14.30 15.20 13.10 DC8 SPLIT 905 146 U.30 09.20 U.35 SARAJEVO 955 13 14.40 15.35 13.20 DC9 SARAJEVO 954 23 U.35 09.30 U.45 SKOPJE 994 248 14.30 18.50 13.10 DOS SKOPJE 905 146 07.00 09.20 00.35 SKOPJE 955 13 14.40 17.00 13.20 DC9 SKOPJE 854 23 07.15 09.30 U.45 NfcW f0RK 502 8 14.00 18.20* 07.30 DC10 BEOGRAD 502 6 12.U 13.00 NEW Y0RKE 502 1 13.00 17.20* 11.00 DC10 BEOGRAD 502 1 11.00 12.00 Kttf TURK' 504 2 09.30 18.20* 07.30 DC10 NEW TURK 503 1 19.15* 08.30* 09.00 CLEVELAND* 522 4 12.00 17.00* 10.00 DC10 CLEVELAND* 523 4 20.00* 12.45* 13.15 CHICAGO* 522 4 12.00 20.00* 10.00 DC10 CHICAGO* 523 4 20.U* 12.45* 13.15 AMSTERDAM 228 2 11.00 13.40* 09.25 72S AMSTERDAM 220 2 14.25* 15.05 16.25 AMSTERDAM 228 6 13.10 15.50* 11.35 72S AMSTERDAM 228 8 16.30* 17.10 17.40 FRANKFURT 354 1 2358 10.10 12.20* 08.35 DC9 FRANKFURT 355 1 2356 13.50* 14.00 14.30 LONDON 212 2 15.50 17.50* 14.15 72S LONDON 213 2 18.50* 20.50 21.20 LONDON 212 5 10.20 12.20* U.45 72S LONDON 213 5 13.30* 15.30 16.00 LONDON 212 7 08.50 10.50* 07.25 DCI LONDON 213 7 11.50* 13.50 14.20 PARIŠ 244 57 14.40 17.25* 13.05 DC9 PARIŠ 245 51 18.20* 19.05 19.35 ZORICH 322 15 10.15 11.30 U.40 DC9 ZURICH 323 15 12.10 13.20 13.50 LENINSRAD 138 4 10.35 15.40 08.40 TU3 LEGENDA: 1 2 3 4 5 6 7 -dnevi v tednu -prihod naslednji dan -leti 72S -letIDCO -leti od 1.6. do 30.1. -leti vla Beograd e -1. do 26. A. In 26. do 31.10. leO uro prej h - leti vsak drogi teden c -1. do 5. A. In 28. g. do 31.10. leti uro prej d - 20. do 31.10. leti uro prej Juunslnvatukl aerotransnort Poslovalnica Ljubljana MkJoSICeva 3A, n. c. 317-071 tet, tajništvo Vsi Casl so lokalni. Vozni red Jo samo Informacija In so lahko brez predhodnega obvestila spremeni. potltntikl paketi 313-US 315-848 315-850 rezervacije In Informacije 314-340 314*341