Mtntna pistuu t gotovnf Leto št« G juTRo«xxinšt.204a) Ljubljana, ponedeljek 2. septembra I940 Cena t B^ UpravmStvu -juoijaua. tinaJilJeva 0 — Telefon 9t 3122 8123, 3124, S125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, šelen-ourgova iiL — Tel 3492 In 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1 Telefon št 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica 2 — Telefon 3t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 9t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska :esta 3t 42. Podružnica lVoovlJe: v H1S1 dr. Baum-»ari-nAria PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ai 5. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 tn 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebel is velja po poŠti prejsmana Din t- po raznašal-dh dostavMena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg St T. Telefon St 2455 Celje. Strossmayerjeva IiL L Tel. 86 Rokopisi se ne vrata Jo. — Oglas) pc tarifa e u Rumuniji Eumtsisski narod v svoji žalosti izgublja ravnovesje — Neprestana posvetovanja pri kralju — Poskus organizacije odpora — Vlada je odločena lojalno Izvršiti svoje obveznosti Bukarešta 1. sept. (CBS) V Rumuniji je nastopilo zelo težko stanje. Vladi se očita, da je izdala narodne interese, ker je privolila v dunajsko razsodbo. Politične stranke se odrekajo odgovornosti. Po vsej državi je zavlada mučna atmosfera. V vseh krajih so bila zabavišča zatvorjena. predstave v gledališčih, kinematografih odpovedane, prav tako vsi koncerti in druge prireditve. Vlada ie zbrana permanentno, toda njen položaj je jako težaven. Kralj se neprestano posvetuje s politiki vseh smeri in se trudi, da bi dosegel sestavo koncentracijske vlade, ki edina bi mogla pomiriti javnost. Nesporno so živo na poslu tudi razne suhverzivne struje z radikalnimi gesli. Vlada brani svoj pristanek na dunajsko razsodbo predvsem s tem. da opozarja na rusko opasnost ter poudariš, da je bilo žrtvovanje Transilvanije edir.o sredstvo, s katerim je mogla Ru~ munija dobiti garancijo Nemčije in Jioiije, da se bo mogla obraniti ruskih aspi racij. Zunanji minister Manc-ilescu je v posebnem govoru po radiu poudaril pomen te garancije, toda razumljivo je, da njegovi argumenti v današnjem raz-pol oženju niso napravili nobenega Vtisa. Situacija je opasna. ker se vsa rumunska javnost nahaja v stanju obupanega duševnega razstrojstva, ko ne odloča razum, temveč razpoloženje. Vlada se zaveda težke situacije ali tudi svoje odgovornosti napram velikim silam osi ter zato poudarja, da bo ob-v r. ; hi jih je Rumunija prevzela, loj Ino izpolnila. V krajih, ki jih bo treba izročiti, se pripravlja organizacija odpora. Vlada se bo morala odločiti, da. to organizacijo energično zatre, ker bi sicer moglo pri- i povodom predaje do težkih incidentov. Bukarešta, 1. septembra, br. (CBS) V Transilvaniji je po informacijah, ki prihajajo iz Cluja in drugih mest zavladalo med kmečkim prebivalstvom in vojaštvom veliko razburjenje. Deloma je prišlo do izraza že v množe-stvenib demonstracijah. Bivši min. predsednik in vodja transilvanskih kmetov dr. Maniu je poslal kancelarju Hitlerju in italijanskemu ministrskemu predsedniku Mu.ssoliniju brzojavko, v kateri jima sporoča, da narod v Transilvaniji in v pokrajinah južno od Ma-roša nikoli ne bo mogeL sprejeti du" najske razsodbe. V Bukarešto prihajajo tudi vesti o tem, kako se vojaki in kmetje zbirajo in zakopavajo v rove ter prisegajo, da bodo svojo zemljo branili in rajši padli, kakor jo prepustili tujcu. o jamstvu filma in Berlina BukaTeš1**, 1. sept. AA. (Rador) Zunanji minister Manoilescu imel snoči po radiu govor, v katerem se je dotaknil zadnjih dogodkov ter je med drugim dejal: Rurnunija bo lojalno izvajala dunajske sklepe. Na osnovi dunajske arbitraže bo ostala znatna rumunska manjšina na Madžarskem, tcda ministra za zunanje zadeve sil osi sta zagotovila, da se bo za to rumunsko manjšino skrbelo in da bosta smatrala to za vprašanje, ki ju osebno zanima. Najvažnejša stvar je, da sta Italija in Nemčija dali svečano jamstvo glede obrambe integralnosti rumunskega ozemlja. Vse to sta Italija in Nemčija izjavili "pismeno. To jamstvo predstavlja novo dejstvo za Evropo ter je nenavadno velike važnosti, če se upošteva, da niti Slovaška, ki je mala država, ni dobila od sil csi te garancije. Zaradi velikih žrtev, ki jih je morala sprejeti, je Rumunija dobila absolutno garancijo. Manoilescu je nadalje naglasil, da se Rumunija nikoli ne bo poslužila te garancije za to. da bi izzvala zapletljaje s katerokoli sosedno državo. Treba je upoštevat1 razliko med sedanjo garancijo in garancijami. ki jih je dobila Rumunija v preteklosti. Garancija, katero sta dali Italija in Nemčija Rumunij:. vsebuje vse elemente, potrebne za njeno zaščito. Tudi sta to garancijo dali dve nenavadno močni velesili, ki se nahajata nedaleč od Rumunije in ki sta v stanju dati ji neposredno potrebno pomoč, če bi se morala rumunska oborožena sila postaviti v obrambo. Garancija je bila dana v enaki konkretni obliki tako od Nemčije kakor od Italije. Na osnovi teh dejstev ima rumunska vojska v primeru, če bi kdo skušal ogražati ozemlje Rumunije, vso pravico stopiti v akcijo. Manoilescu je končal svoj govor s pozivom vsem Rumunom, naj bodo edini. Naglasil je, da bo Rumunija odslej vodila svojo politiko v soglasju z velesilama osi in da polaga največje upanje v svojo oboroženo silo. Naknadni razgovori Ciana in Eibbentropa Dunaj, i. Sept. br. (CBS) Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentropp sta imela včeraj še nekaj sestankov, šele popoldne je grof Ciano odpotoval z Dunaja proti Benetkam, nemški zunanji minister pa se namerava vrniti v Berlin jutri. Ciattov povratek v Rim Rim, 1. sept. br. (Štefani) Dopoldne se je pripeljal s posebnim vlakom z Dunaja v Benetke italijanski zunanji minister grof Ciano. V njegovem spremstvu je bil tudi nemški poslanik v Rimu Mackensen. S posebnim letalom je zunanji minister odpotoval ob 9.50 v Rim, kamor je prispel ob 11. Na letališču »Littorio« so ga sprejeli tajnik fašistične stranke minister Mutti, državni podtajniki ministrskega predsedni-štva, zunanjega ministrstva, ministrstev za vojsko in letalstvo in še drugi zastopniki najvišjih oblasti. Navzoča sta bila tudi madžarski poslanik v Rimu Vilany in nemški poslan i šk i svetnik von Pressen. €$a!cy in Manoilescu Dunaj> i. sept. AA. (DNB) Madžarski zunanji minister Csaky in rumunski zunanji minister Manoilescu sta poslala nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu z meje naslednji brzojavki: Ko zapuščam Nemčijo, čutim iskreno potrebo, da se najprisrčneje zahvalim za sprejem, ki sem ga bil deležen. Iskreno upam, da je dunajska konferenca ustvarila mirno nov pravičnejši red, za katerega se borita velesili osišča. Spominjajoč se s hvaležnostjo nesebičnih prizadevanj vaše ekscelence, ostajam zvezan z vami v iskrenem prijateljstvu, vaš Csaky. Zapuščajoč ozemlje nemške države prosim Vašo ekscelenco, naj izvoli sprejeti mojo najprisrčnejšo zahvalo za ljubeznivo gostoljubnost in truda polno delo. — Mi-hail Manoilescu. Sestanek razmejitvene komisije Budimpešta i. sept. br. (Štefani) Mad-žarsko-rumunski mešani odbor, kakor ga določa dunajska arbitražna odločitev, se je proti vsem napovedim sestal že danes popoldne. Odbor ima nalogo, da določi novo demarkacijsko črto med Madžarsko in Ru-munijo ter modalitete, po katerih bo morala rumunska vojska postopno prepustiti madžarsko področje Transilvanije, ki je pripadlo Madžarom. predsednik odbora je pooblaščeni minister Naday. Budimpešta, 1. sept. AA. (MTI) Mešana madžarsko-rumunSka komisija je začela popoldne svoje delo v Nagy Aradu. Naloga komisije je določiti točno obmejno črto ter roke, v katerih bo rumunska vojska zapuščala posamezne kraje ln vkorakala madžarska vojska vanje. Komisija ima nadalje nalogo, da reši vsa vprašanja, ki so v zvezi z odstopom teh ozemelj. Na čelu madžarske komisije je general Naday. Budimpešta, i. sept. br. (CBS) Mešana madžarsko-rumunsKa komisija, kakor jo določa dunajska arbitraža> bo že jutri pričela na osnovi shematične meje, kakor je bila začrtana na zemljevidu, ki je priložen arbitražni odločitvi, podrobno določati novo demarkacijsko črto med Rumunijo in Madžarsko. Prihodnji teden naj bi se pričeli Rumuni že naglo umikati iz pokrajin, ki pripadejo Madžarom. Madžarska vojska bo zasedala posamezne kraje neposredno za umika jočimi se Rumuni. Demobilizacija na Madžarskem Budimpešta, i. sept. br. (Štefani) Madžarska vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila, kakor se je šele danes izvedelo, da demobilizira vse rezerviste, ki So bili v zadnjem času poklicani v vojaško službo. Rezerviste bodo že z jutrišnjim dnem pričeli odpuščati domov. Odmevi po svetu Rim, 1. sept. AA. (Štefani) »Popoflo di Roma« piše, naj Rumunija ne žaluje preveč zaradi teritorialnih izgub, ki jih je pretrpela na osnovi dunajske arbitraže, ker bo Rumunija odslej mnogo bolj kompaktna in homogena država brez nevarnega bremena velikih manjšin ter brez ozemlja, na katero bi sosedne države lahko vsak čas aspirirale, in ker bo uživala odslej garancije Italije in Nemčije, ki jo bosta ščitili zunanjega ogražanja ter ji zagotovili popolnoma mirno živfljenje. T urin, 1. septembra A A. (Štefani) »Stam-pa« naglasa, da je Evropa od začetka vojne spremenila svojo fizionomijo. Evropa sloni sedaj na silah osi Francija je prene-laila biti velika nacija, Veliko Britanijo pa bo zadela ista usoda Istočasno z angleškim imperijem bo uničen tudi najmočnejši zaveznik bojaželjnih demokratskih velesil, mednarodna plutokracija, čeprav si je po- iskala sedaj zatočišče na drugi strani Atlantika. »Telegrafo« pravi v svojem uvodniku, da je najvidnejša karakteristika dunajske arbitraže v tem da je napravljen ko-flec dobi absolutne veljave načela narodnosti, ki je povzročilo toliko viharja v jugovzhodni Evropi in omogočijo izigravanje enega naroda preti drugemu. Dunajski konferenci se je posrečilo spraviti v sklad načelo narodnosti z zgodovinskimi m gospodarskimi činitelji. ki so enako bistveni Madrid, 1. sept. j. (DNB) Španski tisk označuje ureditev madžarsko-rumunskega spora soglasno kot velik uspeh držav osi List »Madrid« pravi med drugim da sta Nemčija in Italija na Dunaju rešili balkanski mir. Brez držav osi bi bil oborožen spor neizogiben. Angleška politika razpihovanja vojne je s tem doživela nov poraz. Clermond-Ferrand, 1. sept. AA. (Havas) Posamezni francoski listi se bavijo z dunajsko arbitražo v sporu med Rumunijo in Madžarsko ter menijo da bo ta sklep vsekakor pripomogel k pomirjenju odnošajev v vzhodni Evropi, kjer so nekatera teritorialna vprašanja povzročila precejšnjo napetost. »Echo de Pariš« prav? med drugim, da je bila Rumunija doslej z 18 mili- joni prebivalcev največja država na evropskem jugovzhodu, sedaj pa br postala bo Madžarska imela 13 milijonov prebival- cev. List pravi, da je arbitraža odvzela Rumuniji precej manj, kakor je Madžarska največja država kralljevina Jugoslavija, ki ima 14 milijonov prebivalcev, medtem ko zahtevala. »Petit Parisien« pravi da je dunajska arbitraža ublažila enega izmed najnevarnejših sporov v Evropi. List pravi, da so najboljše srednje rešitve, ki ne zadovoljijo niti ene niti druge strani in zato ne favorizirajo pretirano nobene države. New York, 1 sept. a (Ass. Press) Baje je bilo na dunajski konferenci tudi določeno. da dovoli Rumunija Nemč ji na svojem ozemlju ustanovitev vojaških in letalskih oporišč. Zaključna pogajanja v Crajovi Novo demarkacijsko črto v Dobrudži bodo pričeli določali že prihodnje dni Sofija, 1. sept. p. Kralj Boris je davi sprejel min. predsednika Filova in zunanjega ministra Popova, ki sta mu poročala o pogajanjih v Crajovi. Takoj po tej avdijenci se je sestal ministrski svet, ki je podrobno proučil definitivni rumunski načrt za ureditev dobruškega vprašanja. Zunanji minister Popov je bil namreč snoči v Vidinu, kjer se je sestal z vodjo bolgarske delegacije Pomenovom, ki je prišel tja Iz Crajove in mu izročil ta načrt. V Crajovi skuša medtem bolgarska delegacija doseči, da bi se določil čim krajši rok za izroči'ev južne Dobrudže Bolgariji. Že te dni bo odpotovala v južno Dobrudžo posebna bolgarska vojaška delegacija, ki bo skupno z rumunskimi vojaškimi oblastmi določila novo demarkacijsko črto med obema državama na tem podrogjn. Okupacija južne Dobrudže bo izvršena v etapah, še pred umikom rumunske voj- ske se bo iz južne Dobrudže izselilo tudi rumunsko prebivalstvo. Mesta rumunskih mestnih in vaških načelnikov bodo takoj prevzeli Bolgari, tako da se bo ohranila kontinuiteta uprave, šele nato pa bo zavzela posamezne kraje v južni Dobrudži tudi bolgarska vojska. Preseljevanje ostalih manjšin se bo pozneje nadaljevalo. Tako bodo skušali preseliti Rumune iz vidinskega okrožja v Rumunijo, Bolgare iz Banata pa v Bolgarijo. Sofija, 1. sept. AA. (Štefani) Vcdja bolgarske delcgacije minister Pomenov je odpotoval danes v Crajovo, kjer se bodo nadaljevala pogajanja z rumunsko delegacijo Bolgarski politični krogi zatrjujejo, da je treba rešiti samo še eno vprašanje, namreč določitev roka, kdaj bo Bolgarija zasedla južno Dobrudžo. letalska ofenziva proti Angini Nemška letala so zopet pričela napadati v večjih skupinah London in druga angleška mesta — Letalski napadi so se včeraj nadaljevali z vso silovitostjo Loud°n, l. septembra, br. (CBS) Nova nemška letalska ofenziva proti Veliki Britaniji je v polnem teka. Po podatkih, ki so bili danes objavljeni, je sodelovalo pri včerajšnjih napadih na London okrog 500 letal, a le v onem izmed nemških letalskih navalov na London je Nemcem uspelo prodreti v včerajšnjih popoldanskih urah do Londona in odvreči nekaj b°mb, ki so zahtevale nekaj človeških žrtev ter povzročile na posameznih in zasebnih objektih nekaj škode. Odtlej so bili v Londonu Se trije letalski alarmi, tako da jih je bilo včeraj vseh skupaj šest. pn poslednjem napadu se je v mraku okrog 50 nemških letal skušalo približati Londonu, a kakor pri prejšnjih dveh navalih, so bila tudi ta letala zavrnjena od angleških lovcev. Po službenih podatkih, ki jih Je objavilo dopoldne angleško letalsko ministrstvo, je bilo včeraj sestreljenih vseh skupaj 85 nemških letal. 15 jih je sestrelilo angleško protiletalsko topništvo. Angleži so včeraj izgubili 37 aparatov, toda 25 pilotom je uspelo rešiti se s svojih uničenih letal. V prete^H noči so nemška letala posa-: mič in ▼ manjših sKupinah znova napadla j Veliko Britanijo, tokrat po večini kraje v ! severovzhodni in severozapadni Angliji. Nemške bombe so povzročile nekaj gmotne škode, več ljudi pa je bilo ranjenih. Tudi London je imel ponoči nov letalski alarm, ki pa ni bdi več tako dolg kakor v zadnjih dveh primerih, ko je trajal po 6 do 7 ur. Nekaj bomb je treščilo v delavski okraj, k sreči pa niso povzročile večje škode in tudi človeških žrtev je bilo le malo. Nemška letalska ofenziva se je davi nadaljevala z vso silovitostjo. Do prvih popoldanskih ur so bili v Londonu že trije letalski alarm. pri drugem napadu je kmalu po 10. dopoldne 15 nemškim letalom uspelo prodreti do Londona. Spremljala So jih številna l»vska letala. Po informacijah, ki jih je objavilo angleško letalsko ministrstvo popoldne, je protiletalskemu topništvu in eskadriljam angleških lovcev uspelo tudi tokrat Nemce pregnati, še preden so odvrgli svoje bombe na pomembnejše objekte v Londonu. Po drugih Informacijah je okrog 20 bomb treščilo v zelo obljuden londonski okraj. Bombe so povzročile precej škode tn zahtevale tudi več človeških žrtev. Po tej drugi verziji je pri tem napadu na London sodelovalo okrog 20 do 30 nemških bombnikov. V prvih popoldanskih urah je imel London danes že tretji alarm. Ugotovljeno je, da Je bilo že o priliki teh prvih treh napadov sestreljenih nekaj nemških letal. Včerajšnje letalske bitke- London, 1. septembra, br. (Reuter). Nemška letala, ki so dopoldne skušala prodreti proti Londonu, so odvrgla svoje bombe le na neko manjše mesto ob nstju Temze. Tam sta bila poškodovana železniška po&taja in neki kamnolom. Do poldneva je bilo sestreljenih 11 nemških letal in 1 angleško. V prvih popoldanskih urah so eskadre nemških letal znova navalile na južno-vzhodno Anglijo, že ob obali pa so angleška lovska letala razdrla njihove formacije in le dvema eskadriljama nemških bombnikov je uspelo prodreti v smeri proti Londonu. Tik pred mestom jih je ustavila druga zapora angleških lovcev. Razvila se je borba, ki je trajala deset minut. Nekaj nemških letal je bilo takoj sestreljenih. Ostala so se umaknila nazaj preko Kanala v Francijo. London, 1. sept. br. (Reuter) Letališko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, da je bilo v današnjih spopadih nad Anglijo do 19.30 sestreljenih 22 nemških sevelt o splošni vojaški obveznosti New York, 1. septembra j. (DNB) Republikanski kandidat za predsedniško mesto Zedinjenih držav Willkie je javno pozval predsednika Rooseveita, naj zavzame svoje stališče k določbam zakonskega predloga o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Willkie je naglasil, da določbe tega zakonskega osnutka pooblaščajo prezidenta Zedinjenih držav, da lahko v korist države zapleni industrijska podjetja, ako na ukaz ministra za vojsko ali ministra za vojno mornarico ne bi bila pripravljena, odnosno ne bi megla prevzeti naročil za potrebe vojske in mornarice. Willkie je naglasil, da pomeni ta odločba prvi korak k socializaciji ameriške industrije ter daje prezidentu Zedinjenih držav naravnost diktatorska pooblastila nad vsem ameriškim gospodarstvom. Predsednik Roosevelt je na včerajšnji konferenci zastopnikov tiska izrazil, da po-I meni ta VVillkiejev poziv poskus potegniti j ga v politično kontraverzo o zakonu, ki še j ni definitiven in o katerem se bo šele raz-j pravijalo. »Ta pojasnitev naj za sedaj zadostuje«, je pripomnil Roosevelt. Washington, 1. septembra, br. (Reuter). Prezident Roosevelt je danes znova izpopolnil svojo vlado. Te dni je podal ostavko na svoj položaj dosedanji poštni minister Farley. Danes je bil za novega ministra imenovan nekdanji blagajnik nacionalnega ' odbora demokratske stranke Frank VVaker. Trgovinski minister dr. Andres m l$im%]u Slavnostna otvoritev jugoslovenskega paviSJasaa na dunajskem velesejmu min.ster za telesno vzgojo Dušan Pantič. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, podpredsednik HSS senator Košutič, načelnik trgovinskega ministrstva Mihajlc-vč, šef odseka za turizem Todorovič ter ostali člani spremstva trgovinskega ministrstva. Z nemške strani je otvoritvi velesejma prisostvoval tudi nemški generalni konzul v Beogradu Neuiiausen, ki je pr spel skupno z dr. An dresom na Dunaj. Pred otvoritvijo jugoslovenskega paviljona, v katerem so bili poleg ministrov in njihovega spremstva tudi jugoslovenskl konzul na Dunaju životič ter vse osebje jugoslovenskega konzulata, sta prispela nemški minister za gospodarstvo Walter Funk ter pokrajinski poglavar Baldur v. Schirach. Ob vhodu v paviljon sta sprejela Funka in pokrajinskega poglavarja načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Dragan Mihajlovič in jugoslovenskl generalni konzul životič. Po pozdravih sta dr. Funk in pokrajinski poglavar ostala dolgo v prisrčnem razgovoru z jugoslovenskimi gosti. Dr. Funka in pokrajinskega poglavarja so v paviljonu pogostili z jugoslovenskimi specialitetaml. Očividno zadovoljna sta Funk in Schirach prebila celo uro v jugoslovenskem paviljonu ter si ogledala posamezne razstavljene predmete. Ob koncu sta izrazila svoje posebno zadovoljstvo nad posrečeno razstavo jugoslovenskega gospodarstva. Ob 14. je pokrajinski poglavar Baldur v. Schirach priredil v Hofbui^u svečano kosilo na čast tujim gostom, ki so prispeli na letošnji dunajski jesenski vele-sejem. Obeda se je udeležil tudi jugorlo-venekl minister dr. An dres a svojim spremstvom. Ob 18. je bila v dunajski operi slavnostna predstava na čast gostom. Izvajali so Mozartovo »čarobno pi-ščak. Zvečer je priredila dunajska občina svečana banket v občinski palači. Dunaj, l. sept. AA. Snoči ob 23.30 je prispel na Dunaj jugoslovenskl minister za trgovino in industrijo dr. An dres. Z njim so pr speli podpredsednik HSS senator ing. Kosutič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen teir več uradnikov trgovinskega ministrstva. Od jugoslovenske meje do Dunaja so bile priredile krajevne oblasti dr. Anciresu na vseh večjih postajah sprejeme. Za bivanja v Nemčiji je pokrajinska vlada dodelila dr. Andresu za spremljevalca svetnika dr. Borodajčeviča. Na železniški postaji na Dunaju so ga po-zdiavili v imenu pokrajinskega poglavarja Baldurja v. Schiracha njegov adjutant Kriiger, ravnatelj dunajskega velesejma Rebeck, več zastopn kov oblasti, generalni konzul životič, trgovinski ataše Simič ter osebje jugoslovenskega generalnega konzulata. Po pozdravih se je minister dr. Andres odpeljal v hotel »Imperial«, kjer so bili zanj in za njegovo spremstvo pripravljeni apartmaji. Dunajski listi posvečajo prihodu dr. Andresa posebne članke. »Neues VViener Tagblatt« piše med drugim: Na številnih potovanjih po srednji Evropi je imel dr. Andres priliko priti v stik s številnimi tujimi politiki. Tudi na potovanjih skozi Nemčijo se je dr. Andres posebno zanimal za nemški gospodarski sistem, ter se vsestransko informiral o možnostih močnejšega gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Na mestu ministra za trgovino in industrijo se je da-. Andres pokazal kot človek zelo širokih koncepcij in kot politik, ki ima pred očmi veliko politično obzorje. V istem duhu pišejo tudi ostali dunajski listi. Dunaj, 1. sept. AA. Po svečani otvoritvi dunajskega jesenskega velesejma v veliki dvorani Konzerthausa je bila slovesna otvoritev jugoslovenskega paviljona. Slovesnosti so prisostvovali jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Andres, Lavalov neuspeh v Parizu v New York, i. septembra o. Podpredsed nik francoske vlade Laval, ki se je vrni iz Pariza v Vichy, pri nemških oblastel nI dosegel, da bi pristale na povratcl francoske vlade v Pariz. Nemci so se po stavili na stališče, da bo mogoče o ten razpravljati šele po končani vojni z An glijo. Spričo tega se je pričela francosk vlada baviti z načrtom, da bi se preselil, iz Vichyja v Lyon. Racijoniranje živil v nezasedeni Franciji Vichy, 1. sept. A A. Francoska vlada je dc ločila za mesec september tele koli čir. t življenjskih potrebščin, ki jih bo lahke, kupila ena oseba: 500 gr sladkorja, 200 g t testenin lz moke ali zdroba, 200 gr margarine ali drugih proizvodov iz bilčnil masti ter 225 gr mila. Prodaja riža je začasno ukinjena. Izločitev francoskega vpliva iz Aizacije Berlin, 1. sept. br. (Štefani) Okrožni vodja Wagner je imel danes v Strassburgu govor, v katerem je poudaril, da je bila Al-zacija od nekdaj nemška dežela. Ohranila je svoj nemški značaj kljub vsemu šovinističnemu prizadevanju Francozov, da bi jo Nemcem odtujili. Napaka, ki jo je napravila druga nemška država, se ne bo nikoli več ponovila. Iz Aizacije bo za vsako ceno izločen sleherni francoski vpliv. 260 tisoč Alzačanov je še v nezasedeni Franciji, a kmalu se bodo tudi ti vrnili in tedaj se bo lahko pričela v polnem obsegu nemška obnova dežele. Švedske ladijske izgube Stockholm, 1. sept. s. (Reuter) Tukajšnji »AftenbLaded« poroča da je v dosedanjem poteku vojne izgubila švedska trgovinska mornarica skupno 85 ladij s 180 000 tonami. 363 švedskih mornarjev je pri tem izgubilo življenje. List trdi tudi. da so 20 švedskih ladij zaplenila tuja sodišča vojnega plena. K temu pripominja Reuter, da ni bila niti ena švedska ladja doslej zaplenjena od angleških sodišč vojnega plena Angleško-siantska prijateljska pogodba Bangkong, 1. eept. s. (Reuter) Včeraj je bila ratificirana angleško-siamska nenapa-dalna in prijateljska pogodba. Demanti o ameriških oporiščih v Urugvaju Montevideo, 1. sept. j. (A. R.) Zunanje ministrstvo urugvajske republike 'n ameriško poslaništvo v Montevideu sta izdala skupen komunike, v katerem demantirata poročila raznih listov in agencij, češ da se med Urugvajem in Zedinjenimi državami vrše tajna pogajanja, v katerih naj bi Urugvaj odstopil Ameriki nekatere točke svojega ozemlja za ureditev letalskih in mornariških oporišč. Manevri ruskega brodovja na črnem morju Moskva, 1. sept. o. Po informacijan agencije United Press so se pričele na Črnem morju velike vaje ruskega vojnega brodovja. Istočasno se razvijajo taktični manevri ruske vojske v zapadnem delu države. Zahteve hrvatskih zasebnih nameščencev Zagreb, 1. septembra, o. Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev je danes izdala proglas, ki so ga prejeli vsi njeni člani in v katerem zahteva: 1. da se maksimirajo dobički podjetnikov, 2. da se drakonsko kaznujejo vsi špe kulanti, 3. da se zasebnim nameščencem na zakonski osnovi omogoči sleherna pravna zaščita ter zagotovi ta dostojna plača in delo, 4. da se z bansko uredbo določi eksistenčni minimum ter še posebej začetna plača po 1500 din na mesec, 5. da se vse plače povišajo povprečno zs 40za kolikor so se podražile življenjsk-potrebSčine, 6. da se izženejo vsi tujci, ki odjedaj našim nameščencem kruh, 7. da se odločno zatre sleherna marksistična propaganda, 8. da banska oblast v Zagrebu skliče banovinsko konferenco, na kateri bodo de-finitivno odločali o gornjih zahtevah. Premestitve profesorjev na Hrvatskem Zagreb, 1 sept. o. V banovini Hrvatski je bilo te dni premeščenih zelo mnogo srednješolskih profesorjev, mnogo pa jih je bilo posta\ljenih tudi na ra7položenje prosvetnemu ministrstvu. Nocoj poiasnju-je »Jutarnji list« ta ukrep v ttm smslu, da ga nikakor n, smatrati za neko maščevalno dejanje nego kot dejanje, k; ustreza načelom pravčnosti in splošnim interesom. Profesorji ki so bili postavljeni na razpoloženje, bodo odšli te dni v druge dele države, kjer ji bodo lahko bolje služili. V zamenjavo zanje bodo sprejeti na področju banovine profesorji, k; so po rodu iz te banovine, a so doslej službovali drugod. Nova radijska postaja v Zagrebu Zagreb, 1 sept. o. V Zagrebu so pričefli graditi novo radijsko postajo z jakostjo 120 kilovatov Postaja bo zaenkrat najjač-ja na evropskem jugovzhodu. Popravek. V včerajšnje vabilo maturantom 8. a razreda klasične gimnazije lz leto 1930 se je vrinila neljuba pomota. Desetletnica mature se bo proslavila v sredo 4. septembra t. L in ne 9., kakor je bilo objavljeno. Tedaj bo ob 10. uri dopoldne sestanek v Unlonu (v rožcah). Zaradi kosila se prijavite žoržu Verovšku, Tyrševa cesta 16 ali po telefonu na št 21-45. Maribor čez nedeljo Maribor, 1. septembra Pred občinskim uradom na Pob rež ju se 2 zbrala skupina delavcev in žen, ki je ilasno zahtevala urejeno aprovizacijo. Tuli na Glavnem trgu se je včeraj dopoldne pet zbrala množica ljudi, ki je pospremi-a deputacijo tekstilnega delavstva, ki je »dšla na mestno poglavarstvo, kjer jo je prejel mestni podžupan g. Zebot. Delavstvo je predložilo resolucijo, v kateri zahteva, naj tekstilne tvornice normalno obratujejo, ter naj se poskrbi, da bodo tvornice dobile zadostne količine surovin. Tuli zahteva delavstvo 45% povišanje mezd. \"a magistratu so deputaciji tekstilnega de-avstva obljubili pomoč mestne občine mariborske. Svečana otvoritev nove zadružne stavbe Nabavlja lna zadruga uslužbencev državnih železnic je zgradila novo, reprezentančno stavbo v Cafovi ulici 5, ki so jo danes dopoldne svečano blagoslovili in otvarili. Slovesnosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter delegati posameznih železničarskih korporacij. društev in ustanov iz vse dravske banovine. Med drugimi so bili navzoči sreska načelnika dr. Šiška in Eiletz, garnizionar podpolkovnik Maslač, predstojnik mestne policije g. Kos, zastopnik ravnatelja ljubljanske železniške direkcije g Hois, zastopnik Zveze nabav-Ijalnih zadrug v Beogradu g. Ivan Der-žič in drugi. Zbrane zastopn.ke in delegate je pozdravil predsednik Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih žcleznic v Ljubljani g. Klebel. ki je v svojem govoru orisal prizadevanje zadruge za uresničenje postavljenih ciljev v korist članov in železničarjev v splošnem Zatem je škof dr. To-mažič ob številni asistenci blagc«lovil novo 4-nadstropno stavbo, nakar je spregovoril delegat Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu g Ivan Deržič. V imenu mariborske podružnice Nabavljalne zadruge uslužbencev drž železnic je spregovoril g. Ar-tič, v imenu mariborske mestne občine pa podžupan g. Zebot. Novo zadružno stavbo je gradila po načrtih inž arh Drofenika ljubljanska stavbna tvrdka Mavrič. gradbeni stroški so znašali okoli 3 milijone din. Z otvoritvijo zadružnega doma v Mariboru so se uresničile dolgoletne želje zadružnikov železničarjev, ki imajo v novem domu zares udobno in prostorno prodajalno, restavracijo in stanovanja. Iz policijske kronike V noči na nedeljo so se po Mariboru na raznih mestih pojavila znainenia, ki so jih neznanci projektirali na plote. hiše in po hodnikih. V zvezi s temi znamenji so raztrosili tudi tiskovine — Tatovi koles so bili v zadnjih 24 urah zelo agilni. V mestu je izginilo kar pet koles. Inž. Alojziju Gre-goriču je izginilo izpred koroškega kolodvora 800 din vredno kolo znamke »Stvria«, trgovskemu potniku Dragu Sinkoviču je zmanjkalo izpred hiše v Dvorakovi ulici 600 din vredno kolo znamke »Anker«, delavcu Francu Vidmarju je tat odpeljal izpred neke gostilne v Ulici kneza Koclja 700 din vredno kolo znamke »Banja«, delavki Tereziji Papež je bilo izpred neke gostilne na Tržaški cesti ukradeno kolo znamke »Ideal«, inž. Milošu Krajgherju pa je izginilo iz veže hiše v Masarykovi ulici 10, 1200 din vredno kolo znamke »Diirkopp«. — Na starem mestnem pokopališču je da- vi zalotila zasebnica Alojzija Trinkl nekega okoli l?letnega mladeniča, ki je z grobnic kradel razne kovinaete dele t« jih spravljal v kovčeg. Ko je mladenič zagledal Trinklovo, je pobegnil ter pustil kovčeg s kovinastimi predmeti na pokopališču. Trinklova je kovčeg odnesla na policijo. — Zidarjevi ženi Berti Fernišekovi je izginil iz veže OUZD v Marijini ulici otroški voziček z odejo in blazino vred. Prazen voziček so zatem našli v Kopališki trfici. — Viničarki Amaliji Kranerjevi iz Sv. Jurija ob Pesnici je na Vodnikovem trgu neznan zlikovec ukradel denarnico, v kateri je bilo okoli 200 din gotovine. — V neki trgovini v Gosposki ulici je izginila za-sebnici Veri Saje s Teznega aktovka, v kateri je bilo razno perilo, čevlji in drugi predmeti v skupni vrednosti okoli 500 dan. — Z nove stavbe v Gozdni tilici je izginilo 11 vreč cementa, 30 desk in betonsko železje, tako da trpi lastnik posestnik Vi-gele Drago okoli 2000 din škode. Zakonca Ivan in Pavla Kraner. ki sta stražila na novi stavbi, srta v pretekli noči opazila nekega moškega, ki je vrgel čez ograjo deske in domnevajo, da je mežika r ukradel tudi cement in železje. Dotični moški, čigar ime je znano in ki je pobegnil, je Kraner-jevim pred dnevi ukradel iz stanovanja 3060 din gotovine. V Jurčičevi ulici v Studencih je bilo iz stanovanja v odsotnosti neke stranke ukradeno 800 din gotovine. Tatvine je bil osumljen mladoletni J. K. iz Nove vasi pri Mariboru. Fant je tatvino priznal, denarja pa niso našli več pri njem, ker ga je zapravil z neko lahkoživko v Mariboru. K. je bil oddan sodišču. Vsak dan prometne nezgode Neznan motociklist je na Betnavski cesti povozil 91etnega Bogdana Pogačnika, ki je šel v spremstvu svojega bratca na robu ceste. Deček je dobil poškodbe na obrazu, desnici in na prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V Kneza Koclja ulici je neki motociklist povozil železničarjevo ženo Rozalijo Rižnerjevo, ki je dobila hujše poškodbe po vsem telesu. Vozač je po nesreči pobegnil, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. — Na tovornem kolodvoru je padel s tovornega avtomobila 58!etni Milan Kostevc s Pobrežja, ki je obležal s hudimi poškodbami na glavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. Usodni pa£ci 541etni zidar Alojz Kovačič s Pobrežja je tako nesrečno padel s stavbnega odra, da je obležal z zlomljenimi rebri in težkimi poškodbami na glavi. V Košakih je padel s skednja 241etni viničar Martin Knaflič, ki si je pri padcu zlomil levico. Na Tržaški cesti je treščil s kolesa 32!etni delavec Ferdinand Gregorič, ki je obležal sredi ceste nezavesten Ima poškodbe na glavi in zlomljeno levo nogo. Vsi trije poškodovanci so bili odpremljeni v mariborska splošno bolnišnico. Vrnejo jih V zadnjem času skušajo razni zaslep-Ijenci priti skrivaj preko meje. Nekaterim se je posrečilo, da pridejo onstran meja, toda tamošnji organi jih spet vračajo na našo stran. Tako so sedaj vrnili nekatere delavce z Dolenjskega, ki so skušali skrivaj preko meje. Naša oblastva so jih zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje kaznovala, nato pa jih odpravila v njihove domovne občme. Šport JŠK Victoria-Sušak Če govorimo o naši jugoslovenski plavalni preteklosti in plavalni tradiciji, ne moremo mimo slavnega imena sušačke Victorije. Pobrskajmo malo po zgodovini plavalnega gibanja tam v prvih početkih njegovega razvoja, pa bomo izbrskali iz nje takrat slavne osebnosti po večini sušaške plavalce. Bratje Smokvine, pa Venturini, pa Margreitner in Arčanin, pa Grilc, pa Kriškovičeva s svojim senzacionalnim rekordom 35.6 na 50 m crawL, ki je stal dolgo vrsto let in pozneje tista slavna štafeta 4x200 m prosto s svojim nezaslišanim rekordom 10:33 — vse to iz sušaške Victorije! Ko se je — baš na Sušaku pojavil L i827 močni splitski Jadran s svojim nepremagljivim Senjanovičem, ko so se pričele in vodile ogorčene borbe za Petrinovi-cev pokal med Jadranom in našo Ilirijo, je Victorla za nekaj časa stopila v ozadje — ne v ozadje kvalitete, bolj v ozadje zanimanja naše športne javnosti. Tudi v prvem letu tekmovanja za Jadranski pokal Victoria še ni igrala vidnejše vloge, v drugem letu pa je že bila na čelu in ko je lani iz Jadranskega pokala nastalo jugoslovansko državno prvenstvo, jugoslovenska plavalna liga, je Victoria dosegla formo in rezultate, po katerih so jo nekateri imenovali najboljši plavalni klub v Evropi. Vse te velike uspehe v domačem plavalnem pokretu pa so stalno spremljali morda še večji, vsekakor pa pomembnejši uspehi Victorie proti inozemskim moštvom, zlasti pa še oni, doseženi v tujini, predvsem v Italiji. Na Sušaku skoraj nepremagljiva Victoria Je nemalokrat proslavila svoje ime in ime svoje domovine tudi na tujem. Šanse za prvo mesto v letošnjem turnirju si je" Victoria zapravila 8 svojim nepremišljenim nastopom v Dubrovniku. Ko bo v torek nastopila v svojem najresnej-šem boju proti plavalcem Ilirije, bo to za Victorijo borba za prestiž, borba za oču- vanje stare tradicije, ki bo morda še resnejša in bolj zagrizena, pa zato lepša in zanimivejša, kakor borba za suhe točke ... Spored ligaškega srečanja med Victorijo in Ilirijo bo izpolnjen s srečanjem druge garniture Ilirije in zagrebškega Maratho-na, ki se bo v torek prvič predstavil športni Ljubljani. Novi kajakaški prvaki Ljubljana, 1. sept. Petič so danes kajakaši izvedli svoje prvenstvo na divjih vodah, in sicer so si letos za to izbrali novo progo na Savi od Lesc do Mošenj. Proga je precej težavnej-ša kakor je bila dosedanja od Zagorja do Hrastnika, vendar so se tekmovalci tudi na njej držali prav dobro in dokazali, da tudi v tej športni panogi počasi, toda stalno napredujemo. O podrobnem poteku tega zanimivega tekmovanja bomo v prihodnjih dnevih pisali še nekaj, danes objavljamo zaradi obilice gradiva samo tehnične rezultate, ki so bili naslednji: v enojkah: 1. Vincenc M. (Marathon, Zagreb) 43:03, 2. Plan K. (KK, Zagreb) 43:36, 3. Sattler (Mar.) 44:23, 4. Knoll (KKZ) 45:34, 5. Brozovič (KKZ) 47:16. — Vozač KK Ljubljane Drovenik, ki je dosegel na tej progi najboljši čas 41:15, je bil zaradi preozkega čolna diskvalificiran. V turnih enojkah je bil vrstni red naslednji: 1. Sabljič (KKZ) 40:29, 2. Lukež (Mar.)*40:50, 3. Boltavzer (KKL) 43:38. V dvojkah se je ljubljanski par revan-širal zagrebškemu za nedavni poraz na prvenstvu banovine Hrvatske. Vrstni red v dvojkah je bil namreč naslednji: 1. ing. Gaberšek—Mikuš (KKL) 43:17, 2. Lukšič— Gluhak (Mar.) 43:38, 3. Plan—Pešan (KKZ) 43:41, 4. Gluhak—Ružinski (Mar.) 43:42, 5. Munčan—Viličič (KKZ) 44:45. V mešanih dvojkah je zmagala zagrebška dvojica Schlick—Sakarž v času 45:54, pa tudi naslednji dve mesti so zasedli Zagrebčani. Gotov* je, tiskana v latinici, deveta dvakrat povečana izdaja učbenika »Kako se naučim hipnotizirati«, obdelani po indijski metodi, ki vsebuje na svojih 320 straneh popolni praktični kurz HIPNOTIZMA ia omogoča vsakomur, da se naglo ia lahko nauči hipnotiziranja. Tu prinašamo samo mali del vsebine: Kako se budi, razvija in izkorišča osebni magnetizem. Magnetski vpliv s pomočjo pisem in predmetov. Sugestivni vpliv na voljo drugega. Kako postanem hipnotizer. Kako se hipnotizira. Katere osebe ae najlaije dado hipnotizirati in kako jih je spoznati. Prepoznavanje simulacije. Hipnotiziranje v času spanja. Avtohipnoza (hipnotiziranje samega sebe). Kako se dajejo zapovedi, ki |ib mora hipnotizirana oseba izvršiti po daljšem časa v budnem stanju (posthipnotične sugestije). Zdravljenje bolezni, odvajanje grdih navad in izpraševanja po hipnoci. Hipnotiziranje na daljavo. Hipnotiziranje zoper voljo. Sugestija in hipnoza mase. Hipnoza v kriminalistiki. Hipnotiziranje Živali itd. Brezplačno pošljemo ilustrirani prospekt z no vsebino Cena mehko vezani knjigi din 1)0.—, v trdih platnicah din 180.—. Delo je tiskano v mali nakladi, zato te je treba poiuriti z naročili, dokler ne bo razprodano. Za naprej poslani denar pošljemo knjigo priporočeno na naše stroške, po povzetju računamo din 10.— več za poštnino. Okultistička biblioteka — Beograd, ček, račun M .996 — Pošt. pretinac 876. t Sejmi in sejmarii v stari UuMJani Mešetarstvo je in bo cvetelo v Ljubljani Za začetek in razvoj mest sta bila v sre-anjem veku kaj odločilna predvsem promet, in trgovina, kajti tam, kjer se je gibal velik promet, so nastala iz sejmišč najstarejša mesta. Sejme je dovoljeval deželni knez, da je pospeševal blaginjo prebivalstva ter hkrati množil svoje imetje. Pod okriljem mogočnih gradov, katerih gospodarji so čuvali nad življenjem in blagom trgovcev, skrbeli za red in mir na sejmiščih, a kaznovali tudi »roj«, ki noč in dan preži, da brata v past bi ujel, ter pritiskali vse tiste, ki so sleparili pri blagu, meri in tehtnici. V svarilo nepridipravom je molela na sejmiščih z dolgega droga roKa, držeča meč — znak sodne pravica za varstvo trgovine. Znak, imenovan »frenga«, je oznanjal tudi pričetek in zaključek sejmov. V Ljubljani je bila pritrjena taka roka do leta 1900. v spomin na nekdanje čase na desnem podstavku ma gistratnega poslopja, zdaj pa jo hrani mestni muzej. Kakor drugod, so bili tudi v Ljubljani, letni in tedenski sejmi. Njihovi udeleženci so uživali za, določen čas pred sejmom in po njem posebno zaščito svojega življenja in imetja. Ker so podeljevali sprva deželni knezi pravico sejmov ustno, zato nimajo starejša mesta listin o tem. O sejmih v Ljubljani govori, kolikor vemo. prvič šele listina iz leta 1416., ki priča. da je prejelo mesto dovolilo za dva tedenska sejma, a po listini iz leta 1479. je sms lo imeti pet letnih sajmov in sejmske ali tržne dni ob sredah in sobotah. Letni sejmi so trajali: o sv. Pavlu (25. januarja) tri, o sv. Filipu in Jakobu (1. maja) štirinajst in o sv. Petru in Pavlu (29. junija) tri" dni, od dne 14. do dne 17, septembra se je vršil tako imenovani češpijev semenj. a o sv. Elizabeti (dne 19. novembra) je til zadnji letni sejem, ki ie trajal štirinajst dni. Pred potresom leta 1895. so bili letni sejmi odpravljeni in nadomeščeni tako da je bil vsakega osmega dne v mescu sejem za živino sploh, prvo in tretjo sredo v rncscu pa le za konje. Na ljubljanske let-re sejme so prihajali trgovci, zlasti židov-s'.:'. s češkega, Moravskega in od drugod. Leta 1906. je bilo na ljubljanskem sejmu dne 3. julija osem in tri eset židovskih zanimancev. Gospodarske stiske, pomnožene s pohodi Turkov v naše kraje, so dostikrat ukinile sejme, kar dokazujejo številne prošnje za vnovično njihovo dovoljenje. Celotni tržni promet se je sukal že v stari Ljubljani okoli stolnice ln njene bližine. Ko so podrli leta 1789. kloštrska vrata, stoječa na sedanjem Krekovem trgu in zapirajoča dohod v mesto s Poljan, so pridobili preccjren prostor za trgovanje. Pred navedenim letom je stalo za stolnico in semeniščem šest in šestdeset velikih in šestnajst majhnih kramarskih lop, ki so bile po večini lesene. Na Istem prostoru so hranili tudi pet in sedemdeset stojnic, ki so jih za časa sejmov postavljali po raznih krajih mesta. Ker sta hrup in vrišč sejmarjev le prehudo dela takratnemu knezom nadškofu Brigidu, se je odločil, da prispeva k odstranitvi kramarskih lop štiri sto goldinarjev s pogojem, da ostane očiščeni prostor škofijska last. Za prestavitev lop na današnji Krekov trg in ureditev novega sejmišča na njem pa bi bi- lo potrebnih nekaj nad tri tisoč goldinarjev. Zaradi tega je ostalo vse pri starem, dokler ni leta 1800. kresija v mestu odločno ukazala, da mora predstaviti lope takoj na pravkar omenjeneni prostor. Toda to se ni tako hitro zgodilo, zakaj šele leta 1811. je zgradilo mesto tam velike lesenjače (barake), podoben kmečkim bajtam. Pet let pozneje so prostor povečali z dokupom dveh vi tov v neposre-nji bližini. Lesenjače so ostale na svojem mestu do leta 1866. čez trinajst let so sezidali sejmarjem pod vznožjem Grada, to je za sedanjim Mestnim domom, ute, v katere so se uselile v poznejših letih bizoviške perice. Stare tržne lope na današnjem Pogačarjevem trgu so odstranili stoprav leta 1844. Tam sta stali tudi senica hlev, pripadajoča škofiji, ki so ju podrli leta 1882. Nato so razvrščali tam svoje stojnice prodajalci sadja in medarji, dokler jim ni leta 1919. postavil magistrat dve leseni tržni lopi, katerih ena je že odstranjena zaradi zidave novih mesarskih stojnic. Ljubljanski krame.rji so hodili ob izvest-nih prilikah prodajat svoje blago tudi na deželo. Ohranilo se je namreč sporočilo stolnega kapitlja z dne 15. junija 1765 mestnemu magistratu, da prodajajo ljubljanski kramarji švoje blago na pokopališču pri župnijski cerkvi sv. Vida nad Ljubljano, in to kar med mašo in pridigo. Stolni kapitelj prosi zato, naj da magistrat oklicati po sodnem slugi, da se med službo božjo ne sme nad kopališčem tržiti Ln da bo vsakomu, kdor ne bi upošteval prepovedi, vse blago zaplenjeno. Na najstarejših ljubljanskih mostovih, to je na čevljarskem ali Zgornjem in Špi-talskem ah Spodnjem (pozneje Frančiškanskem ), so bile kramarske kolibe. Na obeh straneh Zgornjega mostu jih je stalo po šestnajst. V njih so imeli prostore jermenarji, torbarji in čevljarji, a pred njimi tudi mesarji. Na Spodnjem mostu je bilo dva in dvajset kolib, ki so v njih obratovali sedlarji, milarji, vrvarji, strugarji in kramarji. Sprva so plačevali najemniki zanje po šest do deset, pozneje pa po dvanajst goldinarjev na leto. Spričo poplav, stalno se pojavljajočih domala sleherno leto, so med leti 1824. in 1828. poglabljali Ljubljanico. Ker je jela zaradi tega voda lesene stene izpod mlevati in majati, so leta 1838. sklenili, oba mosta podreti in zgraditi nova, na katerih pa naj ne bi bilo več kramarskih lop. Razen omenjenih kramarskih lop in kramarske lope pred magistratom je imelo mesto tudi mestno skladišče, v katero so spravljali zunanji trgovci svoje blago. Oboje — lope in skladišče — je dajal magistrat v najem enemu samemu podjetniku za dogovorjeno ceno in določen čas. Neki sklep o takšni najemnini v mestnem arhivu se glasi: 1. Mestni magistrat oddaja skladiščne dohodke v najem najvišjemu ponudniku. 2. Najemnina velja od dne 1. septembra 1785. do zadnjega dne oktobra leta 1788., tako da traja torej tri leta. 3. Najemnik ni dolžan, razen pogodene najemnine, plačati nobenih drugih prispevkov. 4. Najemnik se zavezuje plačati zakupnino letnih sto in štirideset goldinarjev nemške vrednote pol leta vnaprej. 5. Točno se mora držati predpisanih tarif, ki jih ne sme zvišati. Ob vsakem času mora da- ti svoje knjige magistratu na vpogled. 6. Vselej, kadar bi bilo potrebno, uživa na magistratu zaščito, navadno v deželi. V potrditev tega sta bili napravljeni dve enako se glaseči pogodbi s svojeročni-mi podpisi. Sklenjeno dne 12. januarja 1786. — Anton Klein. Leta 1788. je bila razpisana oddaja za lesenjače, za katero je plačeval potlej Anton Klein 140 goldinarjev na leto. Ponudnikov ni bilo dosti, kajti Leopold šibenik je .ponudil samo 50 gld. letne najemnine. Ker ponudba ni bila sprejeta, je prevzel lesenjače za nadaljnja tri leta zopet prejšnji najemnik Anton Klein. Vendar se najemniki niso vselej točno Favnah po predpisih. Jožef Benedikt na primer je pobiral višjo skladiščnino, kakor sta jo določala dvorni dekret z dne 28. marca in kresijska uredba dne 22. junija 1774. Magistrat mu je zategadelj sporočil tole: »Nočemo, da bi bili trgovci in kramarji našega trga s pretiranimi dajatvami obremenjeni bolj, kakor določa postava, ki veleva, da plačujejo tuji trgovci ob velikih sejmih po dvanajst, a ob malih po šest krajcarjev, a stqjničarji brez razlik po štiri krajcarje.« Nadalje mu je mestni župan, sodnik in svetnik dne 17. septembra 1774 zagrozil, da ga bo naznanil višjemu oblastvu takoj, ako ne bi opustil nerednega početja. Za vsako sejmsko ali prodajalno lopo so bili zavezani plačevati tuji trgovci ob Eli-zabetinem in Filip-Jakobovem sejmu kakor tudi za časa obeh velikih sejmov po dvanajst, a ob treh malih sejmih po šest krajcarjev nemške vrednote. Trgovec z dvema, tremi ali več lopami je kajpak temu primerno tudi več plačeval. Mimo tega so morali še od vsakega blaga plačati posebno pristojbino. Prodajalec je moral plačati na primer od vsake kose krajcar, a kupec od klobuka sold. Za stot blaga, spravljenega v skladišču, je znašala pristojbina sedem krajcarjev. Dnevni ali mah trg je bil za mlečne proizvode, perutnino in jajca, zelenjavo, gobe, sadje, kurivo itd. Tedenska tržna dneva sta bila sreda in sobota odnosno prejšnji dan, ako je padel na nju praznik. Ob teh dneh so se smele prodajati tudi vse druge življenjske potrebščine. Za prodajanje rib in sploh vodnih živali je bil določen vsak petek in postni dan, kar je načeloma še zdaj v veljavi. Trgovati se je smelo od ranega jutra do ene popoldne, ob nedeljah in praznikih pa le do devetih, ko se je pričela slovesna služba božja. Branjevci s sadjem in prekupčevalci niso smeli kupovati blaga pripeljanega na trg, pred enajsto uro in prav tako ne kupci, stanujoči v okrožju glavnega mesta. Sklepanje kupčije med potom za blago, namenjeno trgu, je bilo tudi prepovedano. Kupčevanje po hišah in prinašanje živil, razen mleka, sta bili strogo za-branjeni. Pri mesarskih stojnieah so na posebni tehtnici preskušali pravilno težo kupljenega mesa, medtem ko so se prepričevali odločilni organi o pravični teži ostalega kupljenega blaga pri tehtnici na magistratu. Sadje se je smelo prodajati ob delavnikih ves dan, ob nedeljah in praznikih pa le do določene ure. Stojnice in tehtnici je dajal magistrat v najem posameznim osebam. Tako je bil njihov najemnik od dne 1. maja 1834 do konca mesca avgusta leta 1836. Jožef Klarmann. Najemnine je plačeval 710 gld. 10 kr. na leto. Zaradi varnosti njenega plačila je zahteval magistrat vknjižbo na njegovem posestvu. Mestni magistrat je moral leta 1791. vsakih štirinajst dni sporočati tržne cene raznega blaga vojaškemu oblastvu, a leta 1797. jih naznanjati v sedmih prepisih kresrji. Kje so se prodajali v mestu različni predmeti, nam pojasnjuj«: Razdeljenje tržnih krajev v Ljubljani za živež in druge reči ob tržnih dneh, ki je bilo leta 1826. z gla-varskim ukazom št. 5221 dne 25. marca in s kresijskim izročilom št. 3299, dne 7. aprila potrjeno, razglašeno pa dne 12. aprila. Omenjeno »razdeljenje« navaja v splošnem nastopno: Trg pri Sv. Jakobu je namenjen prodajanju domačega drobnega blaga vobče, sicer pa branjevkam, usnjarjem in prodajalcem železa, pletenin, slamnikov, Cev, medu, vina in vsakovrstne lesene robe, potrebne za hišno gospodarstvo. Pred špitalskim mostom je bil prostor za domače prodajalce sadja na vozeh in v jerbasih kakor tudi za nekatere kruhari-ce. Med frančiškansko cerkvijo in Bern-baclierjevo (zdaj Urbančevo) hišo so smeli razpečevati tuji prodajalci sadja, gobe in perutnine v čredah. Na bregu Ljubljaj ' j za mestnim Spi-talom so bili domači prodajalci svinjine kakor tudi domače in tuje kruharice; v Škofijski ulici domači branjevci; r Lingerjevi ulici kmečki iglarji; na dvorišču pri mestnih mesnicah prodajalci telet; na obeh straneh rotovža tuji prodajalci masla, perutnine, zelenjave (zelja in repe v jerbasih), sočivja in drugega živeža na drobno, potem mlekarice, domače prodajalke zelenjave in prodajalci lanenega olja v manjših posodah; v lopi pred magistratom predi varji in prejarji; v Ribji ulici ribči; na Novem trgu prodajalci vipavskega sadja, pomaranč in limop; na trgu pred Zvajerje-vo hišo (Kongresni trg) prodajalci oglja in desk na vozeh; ob spodnjepoljanskem bregu Ljubljanice prodajalci svinj, zelja in repe na vozeh, žita, ježic in suhih češpelj na vozeh; na trgu za Korenovo hišo (Ambrožev trg) prodajalci plemenskih svinj; ob bregu Ljubljanice v krakovskem predmestju lončarji in prodajalci z vozovi atelje, drv in butar; na trgu pred mesarskim (zdaj zmajskim) mostom tik mesnih mesnic tuji prodajalci svinjine in slanine; na trgu pred tako imenovanim »Dammallee« (vrešjem) in škofijo (Pogačarjev trg) domači in tuji mokarji; na trgu pred čevljarskim mostom nekatere kruharice. Naposled pripominja »razdeljenje«, da morajo biti hodišča povsod prazna in da se sme blago nikjer pred prodajalne polagati. Prostore sejmišč so morali v Ljubljani po danih potrebah večkrat menjati. Tako je znano, da je bil splošni sejem za živali (razen za prašiče) in drugo iuznovrstno blago do leta 1786. na sedanjem Marijinem trgu, kjer so tudi kranjski čebelarji na jesen ponujali svoj pridelek. Takrat so rečeni semenj preložili v sedanjo Zvezdo, nato leta 1792. pred staro strelišče (zdaj Ljudski dom v Streliški ulici), po štirih letih pa v Kravjo dolino (zdaj Vidovdanska cesta). Razen tega so uporabljali obsežen prostor, imenovan Ledina, kjer je dandanes poslopje deške šole, to je na vogalu Ko-menskega in Kotnikove ulice, prav tako za živinske sejme. Leta 1859 so določili zanje Cojzov graben (sedanjo Cojzovo cesto) in Krakovski nasip do Gradaščice. Izza dne 19. novembra 1883, ko je bila dozidana in izročena svojemu namenu mestna klavnica na Poljanski cesti, so živinski sejmi na razsežnem prostoru ob njej. Dokler se niso naselili starinarji na se-dauiem Grudnovem nabrežju, so prodajali svoje blago — starino na Krakovskem nasipu. Med starinarji je bil zlasti znan mož i orjaške postave — Andrej Kušar, po do- j mače Brezovar, ki se je rad oblačil v staro ! krakovsko narodno nošo. V mladosti je I imel kot neugnan tihotapec često praske j s finančnimi stražniki. Leta 1854. je ple- j sal pred cesarjem Francem Jožefom I. s j tremi dekleti »steieriseh«. Leta 1883., ko je j proslavljala bivša vojvodinja Kranjska šeststoletnico združitve z Avstrijo, je nastopil v gledališču med živo podobo, imenovano »praznovanje miru«, ter tako s svojo postavo kakor s svojo obleko vzbujal celc zanimanje cesarja. Do leta 1904. je Imela Ljubljana pet velikih sejmov. Ti so bili odpravljeni, ker je dne 4. julija sklenil mestni občinski svet, da je uvesti tedenske sejme, ki naj bodo vsako sredo za goved, drobnico in prašiče, vsako prvo sredo v mesecu pa za konje. Na sedanjem Ambroževem trgu je bil nekoč sejem za prašiče. Na semanje dni se je tam nabralo vedno dosti gnoja in smeti, kar vse je odstranjeval po Svoji slu-žinčadi in ukoriščal v svoj prid posestnik Matija Klemene, po domače zidan, med drugim tudi lastnik hiše, v kateri je nastanjen dandanes mestni pogrebni zavod in imetnik tehtnice za prašiče. Ko pa se je domislil tržni nadzornik Matija Mikš, da bi prihajali odpadki tudi mestni občini zelo prav, je pričel dne 23. oktobra 1861 z mestnimi delavci čediti sejmišče, na katerem je naletel na štiri židanove hlapce, ki so že cedili prostor. Zato je šel h Klemen-cu in ga opozoril, da je vse, kar puste sej-marji in njihove živali za seboj, mestno, a ne njegova last. Nato pa je še mestni župan prepovedal Zidanu zbirati govno in drugo na gnojišča, ki si ga je napravil cd hiši, ter mu tudi ukazal, da mera gnojišče čimprej odstraniti, ker okužuje s smradom vso okolico, židan je dne 24. oktobra 1851 prepovedi in ukazu pismeno ugovarjal, trdeč, da snaži že štiri in trideset let sejmski prostor, ne da bi se bil ves čas kdor koii z magistrata obregnil v to. V pismu je izrazil tudi svojo misel, češ da ima vso pravico do spornih odpadkov že po pregovoru: »Vsakdo pometaj pred svojimi vrati!« Nadalje je dejal, da sejmski prostor še nikoli ni videl mestne metle, ter je grozil, da bo, če bi magistrat vztrajal pri prepovedi, vso zadevo pojasnil v časopisju in s tem magistrat osramotil pred javnostjo. Zmagal je seveda magistrat. Ostanke so pometali odslej na sejmskem prostoru mestni delavci, mesto pa jih je prodajalo na javni dražbi. Toda kljub temu je židan še slej ko prej posegal v mestne pravice, zakaj boljše odpadke je dal pometati ZclSG, S-t kopo, Kmnžarjevta vrhom ln Kokofinjakotn. Nad nami se dviga Uršlja gora, kamor Je od Sel še precej vzpona. Treba se Je dvigniti s točke pri 583 metrov do 1692 metrov. Tisoči in tisoči se vzpno vsako leto do mikavnega vrha, kjer je takisto starinska cerkev, posvečena sv. Uršuli patroni za srečno zadnjo uro. Poleg cerkve ima svoj dom Mislinjska podružnica Slovenjskega planinskega društva lz Slovenjega Gradca. Cerkev na Uršuli gori so gradili od 1. 1580. do 1. 1601. Blagoslovil Jo je sam ljubljanski škof Tomaž Hren, znan iz reformatorske dobe. Tedaj so namreč ti kraji spadali pod ljubljansko škofijo. V tedanjih časih gotovo ni bilo vzpenjanje v hrib tako udobna kakor dandanes, ko skrbe podružnice Slovenskega planinskega društva za popotnikov telesni blagor ln ga z značilnimi belordečimi krogi vabijo v planinski raj. Jože Župančič člen dn osni zlati Usoda me ie med svetovno vojno poklicala na službo v 4. bosanski pešpolk. V zboru častnikov smo prevladovali Slovenci, Cehi in Hrvati; podčastniki in moštvo pa so bili sami Bosanci, ki so se med seboj delili do versiki pripadnosti, narodnost iim ie bila skorai neznan pojem. Govorili so isti jezik, očitovali so iste običaje in vendar so bile med niimi mnogokrat nepremostljive pregrade. Katolik, musliman, pravoslaven, trije pojmi, tri dejstva, trije svetovi. Vojaške edinice so bile vse sestavljene po tretini vsakega sveta. Vidni znak vojaših krojev — fes, privilegij muslimanov. kuhanie hrane brez svini skesa mesa in maščobe, pijače brez vina in ruma. vse za ohranitev dobre volie muslimanov. Verski obredi v vsaki veroizpovedi, praznovanje praznikov te in one vere. ureditev službe pa ie bila prav glede na to včasih nad vse težavna. Nič manj nisem goiil želje, da nekoč — prej ali slei — obiščem čudežno deželo Bosno, kjer žive in umiralo drug polee drugega triie svetovi, gledajoči v Meko. Rim ln Moskvo. Sele dvaindvajset let po veliki vojni sem našel priliko. da pogledam prav v srce Bosni, da jo obiščem in mogoče spoznam. Mimo krajev, kjer se naglo razvija industrija Eeograjski brzec je pripeljal na ljubljansko postajo ob pravem času. Moi mladi sopotnik Saša odhaia na večmesečno prakso v tovarno strojev v Višegradu. mesto ob bivši meji med Bosno in Srbijo na reki Drini. Iz prijateljstva sem se mu pridružil in zasedla sva ugodni mesti v dolgem pul-manu. Vlak ie bil skoraj prepoln. Se pogled na razsvetljeno Liubliano. še mahliai z roko in Saševa mamčica in Ljubljana sta utonila v mraku ... Enakomerno sooihaioč 1e ostavljal brzec za seboj postajo za postaio in se znašel ob tretji uri zjutraj v Slavonskem Brodu. Zarja je že rdela na obzorju, zaspani natakarji so ponujali okrepčila. pa kaj. treba je pohiteti, da dobiva mesto v sarajevskem brzcu. Sreča ie bila še kolikartoiko na najini strani, sedela sva. veliko potnikov pa ni dobilo prostora in so morali stati do Zenice, do Sarajeva. Osebni promet je velik, vsi vlaki prenapolnjeni. Siva megla se dviga in rdeči; oko se razgleduje po obširnih, še dosti dobro obdelanih koruznih poljih, ki dobro kažejo. Žetev ie v polnem teku. letina ne bo ravno slaba; travniki so izvečine že poko-šeni seno spravljeno v stoge. Neprestani dež je storil svoje, seno ie umazano rjave barve, dokaz, da so ga sušili v presledkih. Za krtine na travniku oa se nihče ne zmeni; rastejo nemoteno iz leta v leto. nihče iih ne poravna, kosec se iih mora izogibati in težko je po takem travniku kositi. Sonce ie že precej visoko na nebu in z vso lepoto obseva znano turško trdnjavico Vardar ob Bosni. Čudovit pogled ra sokolovo gnezdeče na strmem hribu. Kdo ga je branil, kdo zavzel? Zenica, industrijsko središče skorai v srcu Bosne, se razvija v ameriškem 'emou. Sama industrija, kamor vodi oko. Na postaji je živahno kakor v ulju ob roju čebel. Vpitje, pozdravljanje, tekanje sem in tja hupanje. klicanje, vsega v izobilju Vse mize v obširni letni restavraciji so zasedene. Zeničani so prišli na ned°liski praznik posedet in naoast radovednost. Prihod brzca ie za Zenico še vedno dogodek prvega reda. Kdo bi kai takega zamudil in še nedelja ie. Kakanj kaže kakor Zenica velik napredek Premogovnik dela s polno paro in bruha tone in tone najboljšega premoga. V Podlugovih raste nova železarska velika tovarna, ki jo grade Skodovi zavodi, ."eli-kanska železna rebra že stoje in do zazidani ploskvi sodeč, bo Dodietie ogromno. Poldne je. v Sarajevu smo. Tudi one se znajo smehljati čeprav ie nedelja, nimajo v restavraciji drugega kakor iagenjčkovo pečenko. Pravijo. da ie pri njih nedelja brezmesni dan. Juha. pečenka, malo solate in deci vina. pa sem za jedel za kosilo kar 38 din. Poceni to ni in moji finančni izgledi so se zasenčili. Saša ima neke neprilike v prebavi in opravlja štiridesetdanski post. Vlak proti Višegradu ie pripravljen, oglaševalec kliče. Brzec ie zamenjan z osebnim vlakom, zakai sedaj se začenja tudi zame nov svet. ki ea ie treba razgledati. za kar ie osebni vlak oač naiboli pripraven. Iz Sarajeva na najlepše planine V velikanskem loku obide slikovito mesto ob Miljački. Vzpenja se vse više in više. dva stroja delata s polno oaro in menda s slabim Dremogom. kaiti oken ne smeš odpreti, če nočeš biti ves sajast. Predor za predorom se vrsti vsak ima številko in tudi naznačeno dolžino v metrih. Ce je vse resnica, potem bo do Beograda nad sto predorov in mnogo kilometrov bomo prevozili pod hribi. Vozovi imajo električno razsvetljavo na akumulatorje, ki so jih pripeli pod vozove v Sarajevu. Skačem od okna k oknu in lovim orel epe poglede na soteske, slapove Milačke. na rvinke bele ceste na desnem bregu reke. Saša je navdušen, iaz se ne morem nagledati gorskih lepot. Koliko neoreplezanih sten. koliko Drilike za aloinistiko v čistem njenem pomenu. Višje in višje olezamo; vlak skuša ujeti izvir Miljacke. Droga in struga sta skorai že v isti višini. Vode ie manj in manj. struga ožja in ožja. zdaj bomo zagledali izvir. Pa se temeljito zmotiš. Kakor da ie čarovnik udaril s svoio Dalico do skali predora, kier se ravno voziš. Da se ie na njegovem ustju razgrnila ored teboj nailenša zelena Dlanina. kar si iih moraš misliti. Pale! Smo na najvišji točki ki io doseže železnica Pomožni stroi odklopijo. Vlak ima daljši počitek. Truma Sarajevčanov izstopa veselih obrazov in hiti na vse strani, da se navžiie sorskega zraka najlepše planine, kar sem iih v življenju videl. Planina ie več kilometrov dolga in široka skorai ravna. Na obronkih in do dolinicah je vse polno ličnih hišic za nedeljske in daljše počitke. Vse so do zadnjega kotička polne in dejali so mi. da ie prav težko dobiti prenočišče in hrano. Pale, ki stoje sredi Trebevičke planine imajo vlogo naše Pokljuke in zatorej največjo bodočnost. V Stambulčiču obsuie vlak tropa deklic in dečkov, ki ponuiao v ličnih lapuhovih škrniceljnih jagode. Dinarji lete sem in tja žeja ie velika, jagode dobre. Pred očmi oa ie še vedno nrelest planine in vzdolž Droge so same hišice, nove in lične, za letoviščarie iz Sarajeva in drugih mest. ki so že spoznali lepoto neodlcrite zemlie. Ob progi se že viie rečica Prača. vsa umazana in riava. kakor da ii ne teče zibelka v planinah. Morda io ie skalil včerajšnji dež pa se še danes ni mogla oprati. V soteskah Drine Ustiprača. Od juga priteče zelena Drina in Dopiie Pračo tako. da ie ni več videti. Voda ie take barve kakor naša Sava od Bohinja do Kranja, ko ie še ni umazala navlaka tovarn. Od tod drži nova prosa v Fočo. ki ie končni cili moiesa potovanja V Ustiprači ie prva velikanska lesna industrija na Drini, kateri slede vse da^e nove in nove in katere izrabi i a industrii ka družba »Varda«. ki ima svoi sedež v Sarajevu. Po zeleni vodi plavaio nešteti hlodi. ki jih vedni toki goniio kedai na levo in na desno, pa se zaieze tu in tam da iih morajo potem plovci spravljati spet v noseči tok. Dolina Drine preide v nailep?o sotesko: na obeh bregovih štrle v rebo navpične skalne stene po sto in več metrov visoko, soteska Da ni širša kakor "u-čaj. Železnica išče stopinje, se oprijemie levega in desnega brega romantične Drine, ki doseže višek v točki, kier se odcepi proga v Priboi na Limu »Most na Drini«, kakor se postaja imenuje, je nekaj tako im-pozantnesa. da človek tesa ne more nikdar pozabiti. Vlak drvi čez železni mest na desni breg Drine, z mostu oa vidiš ood seboi dolino Drine, na desni pa izliv Lima v Drino. V skali ni več prostora kakor za majhno Dostajno hišico, nad katero zasle-daš napis v spomin kralja Aleksandra na desni predor proti Višegradu. na lev" predor proti Priboju same nebotične oečine. nad njimi pa modrina neba. lepota, ki se skorai ne da poipsati. Most na Drini! Koliko poezije skrivaš v sebi! Zaslužiš, da te opiše najboljše pero! Soteska se kar noče zgubiti; smo tik Pred Višesradom. pa ni ne duha ne sluha o kaki ravninici. kjer bi moglo stati mesto. ki šteje vendarle 5.000 prebivalcev. Na Drini so pregrade, ki love hlode, da iih povežejo v velike splave, ki iih snlavliaio v Beograd in dalje, kar v Črno morie. Pregrade so dolgi ozki splavi, ki so položeni koso črez reko in pritrjeni z obeh bregov z močnimi železnimi vrvmi. Ob kraiu ali pa v sredi imajo vrata, kier prepuščajo splave. Predor se vrsti za predorom, več ko sedemdeset jih ie že za nami. Naenkrat se za dolgim predorom soteska razširi v dokaj široko dolino in ustavimo se v Više- Prosimo, obrnite! Vladimir Dubrov-Severskij: Aleksander Petrovič Kužne cov, strojnik moskovske železniške delavnice, že dolgo let živeč kot star samec, se je zbudil, si pomel oči in pazljivo prisluhnil. V vsej hiši je kraljevala tišina, samo skozi odprto ckno je prihajal šum davno prebujenega velemesta. j/čudno je, si je dejal«, že davno bi morale trobiti vse pipe.« Vstal je s postelje, pogledal po soncu, ki se mu je veselo smehljalo, kihnil in vse razumel. Zaspal je bil. O tem ni moglo biti dvoma, toda verjeti še ni hotel; stekel je na hodnik v dovolj zanimivi obleki in bi bil kmalu podrl dobromislečo Marjo Nikolajevno, nosečo košaro smeti v naročju. »Kaj pa ste danes tako razmršeni, Aleksander Petrovič?« ga je začudeno pogledala soseda. »Koliko pa je ura?« ji je segel v besedo. »Takoj bo enajst. Kako pa to, ali danes ne delate? Ste bolni ali pa imate dopust?« »Kje neki, dopust! Kaj je res že enajst?« »Seveda je. Saj pričakujem Tanjo, vsak trenutek bo prišla iz šole.« »Kaj pa pipe, pipe od vodovoda, Marija Nikolajevna«, je obupano zajavkal Aleksander Petrovič. »Kaj se danes ni nihče umival, nihče kuhal čaja? Za pet ran božjih, kako se je neki moglo zgoditi, da sem zaspal.« »Liubi bog«, je sklenila roke Marja Nikolajevna. »Saj so jih danes že na vse zgodaj popravili. Naš vodovod je zdaj tih. Kaj ne veste tega?« »Res?« se je ustrašil Aleksander Petrovič. Naenkrat pa ga je obšla besnost, ka kor bi bila tega kriva Marja Nikolajevna: 3Kdo vam je to dovolil? S kako pravico? Nič ne povedo, kar popravijo. To je skoro zločin!« »Kaj pa tako kričite name, Aleksander Petrovič! Sramujte se! Tako razburjenje na vse zgodaj! Saj jaz nisem vendar popravljala teh pip. Niti ne vem, komu je prišlo to na misel. Vem pa, da se v naši hiši tega vsi vesele in so zadovoljni, še Se-rafina Grigorjevna, žena hišnega upravitelja se je pomirila s svojim možem. Videla sem ju danes na lastne oči, kako sta odšla, držeč se pod roko. Kaj pa je prej počela? Koliko krat se je že hotela ločiti*! In vse to zaradi cvilečih vodovodnih pip, zaradi katerih baje nikoli ni mogla spati. To je tudi res. Prej smo vedno imeli strašno mačjo godbo, kakor hitro je le kdo odprl vodo.« »To je vse lepo, Marja Nikolajevna. toda kaj naj sedaj počnem . . . Brez pip . . . Zdaj bom zaspal in zamudil delo, zdaj ko je tako strogo. Saj me lahko še spode. Dado mi volčji listek, s katerim nikjer ne bom mogel dobiti dela. Temu upravitelju in njegovi Serafini bi bilo premalo odsekati glave. Glejte, kakor kakšna baronica: pipe so jo motile. Da bi bil, podlež, vsaj opozoril človeka, ko ve, da sem vstajal ob cvilenju pip!« »Tu se ne da nič napraviti, Aleksander Petrovič. Taka je pač usoda. Samo bog ne daj. da bi ponavljali take strašne besede, kakor odsekati glavo. Marfa Pavlovna na primer je želela svoji prijateljici, da bi se zadavila in poslej nima nikoli miru. Vsak večer, da le zatisne oči se jI prlka- J že pri postelji Nastja in kriči: »Pomagaj, Marfuša, zadavila sem se!« Ona, sirota, bi | seveda rada pomagala, pa ne gre. Ce se ji le približa, takoj stoji tam na mesto Nastje sam hudič s prašičjim rilcem in strašno kruli. Nesrečna ženska! Vselej se zbudi vsa v potu in se križa, da bi pregnala tega satana. Pa vse nič ne pomaga. Zato pazite, da se tudi vam ne zgodi kaj podobnega.« »Poslušajte, Marja Nikolajevna, kaj me hočete nalašč zadrževati s pripovedovanjem takih babjih čenč. Saj vendar vidite, c*a se mi mudi!« »Nikake b?bje čenče in če mi ne verjamete, pa povprašajte koga drugega. Razburjati se vam pa ni treba ni vredno.« »Kako ni vredno? Saj sem še tu, pa bi moral biti že davno v tovarni.« »To je res, ali v3eeno so ne razburjajte. Recite da je električna skočila s tiia, pa bo spet vse vredu.« »Mislite, da so pri nas v tovarni sami bedaki? Rekli bodo: Zakaj pa potem vozi podzemska železnica?« »Malo zviti pa morate tudi biti, Aleksander Petrovič«, je brezbrižno nadaljevala Mar,ja Nikolajevna. »Recite, da s podzemsko železnico ne morete, da se vam vrti od silne brzine. Meni se vedno zavrti.« Tu se je Marja N:kolajevna zamislila in dodala, sočutno zroč mu v oči: »Naj!-olje bi še bilo, Aleksander Petrovič, če se oženite. Konec bi bilo skrbi in bili bi kakor prerojeni.« »Kaj pravite? Da bi se oženil! Ne razumem. kako ste prišli na to.« »Kaj pa vam je treba razumeti. Stvar je zelo enostavna. Oženite se, pa je. Lahko vzamete našo Zojo, sai je kar zatelebana v vas. Gotovo bosta srečna, jaz pa bom dočakala še vnučke.« »Kaj še! To se vam ne bo posrečilo. Še ženil bi se! že brez tega se človek ne more ganiti v sobi. Lahko se tudi zgodi, da mi ženica uide. To se dogaja in lz tega nastajajo razne muke ln srčne bolečine. Ne. ne, draga moja, kakor sem, tako bom ostal. Je mnogo mirnejše tako . . . Toda sam hudič ve. kako sem danes mogel zaspati! Vi pa ste res zlatega srca, ženltev vam je takoj na misli, da bi pa človeka zbudili, tega se seveda ne spomnite. Pa še sosedje smo«, je z grenkostjo dodal Aleksander Petrovič in brez pozdrava izginil za vrati ter jih močno zaloputnii Besnost pa je v njem začela vreti z vso silo. Hodil je razjarjen po sobi in ni vedel, kaj mu je napraviti, dočira so dragocene minute minevale. Zamuda je rastla, on pa je vedno hodil gor in dol, preklinjajoč upravitelja, njegovo ženo, življenje in sploh vse. Pamet se mu nekako ni hotela pomiriti s tem, c*a mu nikoli več zjutraj ne bodo cvilile vodovodne pipe. Pa so vendar naravnost sijajno cvilile. Kakor orgle, v vseh nadstropjih, budile so najemnike, ene pravočasno, druge prezgodaj. Tri leta je ž njimi složno živel, hodil pravočasno na delo, tako točno, da so se mu v tovarni čudili. Zdaj pa kar naenkrat! Aleksander Petrovič sramotno zamuja in to v takem času. ko so zelo strogi z zamujanjem . . . »Ne. tega ne bo«, je kriknil srdito ln jezno stisnil pesti. Ozrl se je z uničujočim pogledom, ker pa ni našel ničesar, nad čemer bi bil stresel svoj onemogli srd, je izpil čašo hladne vode. To je učinkovalo nanj Izvrstno. Odločnost se mu je polagoma vračala, tako da se je oblekel In stopil na ulico, čeprav mu je poulični šum in trušč neprijeten, se je vendar stlačil v prenapolnjeni tramvaj ln se odpeljal v tovarno. Brž je stonil pred temno zročega ravnatelja, ki je zmigoval z glavo ln strogo vpraševal: »Zakaj pa se je golobček toliko zakasnil? Morda za vas ni pravil.« »So, tovariš ravnatelj, toda sam ne morem razumeti, kako se Je to zgodilo.« »Ali naj morda jaz to razumem?« »Ne vem, tovariš ravnatelj. Slabost me je obšla ali nekaj podobnega.« »Potem ste morda bolni.« »Tega ne morem trditi z gotovostjo. Vem samo, da mi je slabo.« »Kje vam je slabo?« je že z zanimanjem vprašal ravnatelj. »V trebuhu, se ml zdi,« se je zlagal Aleksander Petrovič. »V trebuhu? To je lahko zelo nevarno.« »Nevarno, tovariš ravnatelj.« »Ali morda niste včeraj ali danes slučajno jedli mlince?« »Zdi se ml, da sem jih.« »S smetano?« »S smetano, tovariš ravnatelj,« je dejal in nizko sklonil glavo. »E, človek božji, kar brž tecite k zdravniku. Saj se vam lahko zavozlajo čreva! Hitre pomoči ste potrebni še umrete ml tu.« Naj si je Aleksander Petrovič še toliko prizadeval, da bi prepričal ravnatelja o nasprotnem, se mu to ni posrečilo. Na njegov izrečni ukaz se je moral takoj napotiti k zdravniku, ki mu je rešil življenje. Napisal mu je bolniški listek in ga odpustil v domače lečenje. Strogo mu je prepovedal težko hrano. Vesel, da se je neprijetna zadeva tako lepo razvozlala, je hodil Aleksander Petrovič počasi po moskovskih ulicah in premišljal, kaj naj zdaj počne brez cvilečih pip. Kupiti si budilko, je premišljal, ki gre ln zvoni samo tedaj, če jo streseš, nima smisla, že tako se o njih pripoveduje dovolj raznih anekdot. Belil st je glavo, kaj naj ukrene. Naenkrat se mu je obraz zjasnil. Spomnil se je, da mu je bil jwed leti za. budilko petelinček, ki na vasi tako krasno kikirika. Takoj je sedel v tramvaj in izstopil na velikem Ar-batskem trgu, nasproti kateremu sto.il prelepi hotel »Praga«. Po dolgem iskanju je naposled našel pri nekem k^lhozniku belega petelirička z rdečim grebenom kakor potonika. Brez sane od sreče .ie Aleksander Petrovič odštel 30 rubliev. dejal dragoceno breme pod pazduho in hitel proti domu. »Za božii čas,« je zavpHa Maria Nikolajevna, »kaj pa Imate pod pazduho?« Za- Višegrad z znamenitim Sokolovičevim mostom čez Drino gradu, ura ie pol petih popoldne. Malo mani ko polnih štiri in dvajset ur sva preživela s Sašo v vlaku in požirala lepote in dim in saje. Zdai sva na prvem cilju. umila se bova in' Dostala spet liudem podobna. Višegrad, nekdanje obmejno mesto Višegrad šteie danes nad 5.000 prebival-cev in leži ob kolenu Drine, ko se obrne od svoie vzhodne smeri proti severu. Tu se izliva v njo rečica Rzav. ki priteče od juga Ime Višegrad izvaiaio od gradu, ki da ie ležal »više« na Drini. Kdai ie mesto nastalo, ni dosnano. Nad mestom se dviga strmo v nebo Megdan na katerem ie bil grad Nekako na sredi strmega pobočja ie še danes mogočna razva ina stolpa. ki ea oripisuie narodovo ustno izročilo kraljeviču Marku ki da ie imel tu svoj opazovalni stolp, raz katerega ie videl vsakogar, ki ie prišel v dolino Drine Ime Drina samo ie turškega izvora. Vrh Meg-dana ie bila turška trdnjava. Med svetovno vojno so io znova rabili. Strelski iarki so še danes vidni. Na levem bregu visoko gori v pečinah so bile utrjene avstrijske voiašnice. ki nai bi branile prehod Srbom v Bosno. Danes so v razvalinah. Malo izpod stolna kraljeviča Marka ie b'la prvotno velika brv. ki ie vezala drinska bregova in naselbine ob niem. Bila is to edina brv daleč naokoli, zakai Drina ie izredno deroča, brvi Da so bile sploh slabe in iih ie torei lahko podirala. Kako so zidali znameniti S&kolovišev most Na mestu, kier ie stala znamenita »Brv na Drini« ie v letih 1570. do 1577. postavil takratni veliki vezir Mehmed paša Sokolovič velik zidan most na enaistih mogočnih stebrih, katere veže prav toliko šila-stih lokov v orientalnem slogu. Most ie 174 metrov dolg in 6.5 m širok, torei takih razmer, da tudi danes zbuiaio občudo-vanie. V resnici ie ta most še danes ena najimenitnejših vodnih zgradb ne samo v naši državi temveč v južni Evropi sploh. O zidaniu mosta govori narodna poezija. Več sto mojstrov in pomočnikov ie obdelovalo kamne i-n pripravljalo temelje v strugi. Toda kar so podnevi naredili, ie Drina ponoči uničila. Stavbenik Mitar je bil ves iz sebe. Na pomoč mu ie prišla Stara sarajevska ulica vodna vila. ki mu ie izdala skrivnost. Drina bo toliko časa trgala temelje mostu, dokler v temeli sam ne zazidaio dvoiice zaročencev. Mitar ie v zelenem poliu ugrabil Stojana in Ostoiko in iu živa zazidal v srednji stolp Od tedai se ie Drina umirila in most stoji trdno. Prehaia celo v pregovor: »Trdna vera kakor most na Drini«. Sokolovičev most ie dal Višegradu prav poseben pečat. Silno ie dvignil strateški položaj mesta. V časih Turčije so šle preko njega neštete karavane Na levem bregu ie bilo napravljeno pribežališče za nie. kjer ie moglo prenočiti 10.000 tovorne živine in ljudi Bogastvo mesta se ie množilo in liudie niso poznali revščine ker ie za reveže skrbela Sokolovičeva zapuščina, upravliana po muslimanskem vakufu Po Čelebijevih zapiskih ie Drina nekoč vendarle porušila eno okno Vakuf ea ie iz Sokolovičeve zapuščine popravil in izdal za popravo 77.000 grošev Ob početku svetovne vojne so bile ravno pri Višegradu prve praske prvi spopadi med srbsko in avstriisko vojsko Da bi Avstrija zabranila Srbom prehod črez Dri-so. so spustili Avstrijci šesti in sedmi obok v zrak. Po voini so most zpčasno popravili tako. da so na peti in osmi obok položili močan železen most z enim obokom ki ga vidimo na sliki Prav zdai po^eaio zadnje obzidne kamne na oba oopravliena oboka in rušijo železno konstrukcijo tako da bo most spet v prvotni obliki opravljal nalogo ustanovitelja Mehmeda paše Soko-loviča Koliko bo stala obnova dveh stebrov in treh obokov, te^a še tr mo^č-1 povedati. Na mostu ie bila svoi čas stražnica in tudi vodnjak, iz katerega so muslimani zajemali vodo. da so se ž njo umili. preden so šli v džamiio k molitvam. Na mostu ie tudi spominska plošča, ki 1o ie pa zcb časa tako oglodal, da se z nie ne da nič razbrati. Pač pa ie v višini dveh metrov še edini spomin na Avstriio: plošča. ki pove naiorei v nemščini in pntem v našem ieziku. da ie do sem segala vo^a Drine ob povodni 1. 1896 Takrat io bila voda ponlavila ves Višegrad in odnesla mnogo hiš in živine. Zgodovinska dela velikega vezirja SokoSovica Še besede o Mehmedu naši Sckoloviču. velikemu veziriu treh cariev Rodil se ie leta 1505. v vasi Dolnji Ravanici pri Višegradu kot sin pravoslavnih staršev Dečka je od vedel v Carigrad jančarski paša Je-šilce Mehmed beg, ki je do teh krajih nabiral »divširmu« — krvni davek. »Bajica« je dobil pri prestopu v islam ime Mehmed. Prešel je vse ianičarske šole in kmalu ga najdemo med prvimi vodtelii. Ze leta 1550. mu je car podelil »vezirsko rud-bo«. Leta 1567. je bil prvi »doglavnik« sultana Suleimana pri obleganiti trdnjave Siget. kjer ie postal veliki vezir. Vojaške časti in uspehi pa nikakor niso mogli zabrisati spominov na zorno mladost v roistni vasi. K sebi v Carigrad ,1e zvabil očeta, ki se je na videz tudi potur-čil. pa še dalie živel po zakonih vere svojih očetov. Mati pa ni hotela v Carigrad. Sokolovičevo potomstvo ie zavzelo v upravi turške države važna mesta, ki so zbudila pri pravih Turkih polno zavist in ne-voščljivost. Materi velikega vezirja ie bilo ime Delfa. Niei na čast ie zgradil sin cerkev tik zraven džamiie v roistni vasi. Mehmed paša Sokolovi č ie bil osrednja osebnost v politični areni turškega cesarstva. Le tako si moremo razlagati njegovo moč. da ie mogel obnoviti srbsko patrijar-šiio v Peči. Gotovo ie niegova zasluga, da so v letih od 1557 do 1587 sedeli štirje So-koloviči pravoslavne vere na sedežu patri-jaršije. Z obnovitvijo patrijaršiie v Peči je Mehmed paša Sokolovič napravil srb- vpila je tako na glas. da so se na hodniku začela odpirati vrata in so izza njih pogledovali radovedni sosedje. »Petelinčka, Marja Nikolajevna,« je radostno odvrnil Aleksander Petrovič. »Saj res, petelinčka, moj bog, živega petelinčka, in kako lepega, prava redkost!» »Indijske pasme,« je pojasnjeval Aleksander Petrovič. »Indijske pasme. Jej, kako je lep ta pe-telinček. Tanjuša, ali bi ne hotela takega peteiinčka ?« »Previdno, Marja Nikolajevna, ne plašite ga toliko, še glas lahko izgubi.« »Kaj pa boste ž njim, Aleksander Petrovič ? « »Ali se ne domislite?« »Saj vendar ni mogoče, da bi ga zaklali in spekli.« »Kaj vam le pride na misel«, je užaljen dejal Aleksander Petrovič. »Nu, za božjo voljo, za kaj vam tedaj bo'' - se je mučila v ženski zvedavosti Marja Nikolajevna. »Uganiti rrorate.« je spet zvito dejal Aleksander Petrovič. »Cestna beseda. ne morem uganiti, ne muč'te me, Aleksander Petrovič.« »Nu. na vnrn povem. Na mesto budilke ga bom irr.el.« »Na mesto budilke.« so zahrumeli so-sp^-v-% presenečeni. Z vseh strani so se čule častitke in besede navdušenja. Vse je gledalo na petelinčka kakor na eksotično pttco, vsak se ga j" hotel dotakniti, tako da se je Aleksander Petrovi? z vso pravico začel bati z? njegovo nscdo tpr ie iz previdnosti pobito! v sobn Zf»k'ariii ip vrata. razvezal ppteli^kn noee. serlel k oknu in z nepopisno radostio r.nazova! svoir> drapočeno ou-dilko kako rfsno i^ va?no ie korakala pn pob' na kakof riq bi gn bote! b^1"* r°ip r>"enkrat rrir^-Vuif S kri1!' .rfitnir in 7 ^"^inskim glasom zakikirikal. Aleksander Petrovič je vzhičen ujel rajskega ptiča, ga božal in mu nežno govoril: »Lepotec moj dragi! Moja edina tolažba! Poslej bova skupaj živela resnično in pravo življenje.« Toda človek obrača, usoda pa obrne. Tako se je zgodilo tudi našemu Aleksandru Petroviču. Nekoč se je vrnil z dela in je ugotovil na svojo nepopisno žalost, da je petelinček izginil. Ves trud z iskanjem je bil zaman. Kakor da se je petelinček v zemljo vdrl. Potrt od strašnega udarca je sedel Aleksander Petrovič negibno v svoji sobi in niti opazil ni, da je potrkala ln vstopila Marja Nikolajevna s pičo za petelinčka. »Oj, golobček dragi, kaj vam pa je?c »Petelinčka . . . petelinčka so mi ukradli, Marja Nikolajevna. Mojo poslednjo uteho,« je odgovoril s slabim glasom. »Moj bog, poslednjo uteho?« »Da,« je žalostno pritrdil Aleksander Petrovič, naenkrat pa se je zdrznil in dodal trdno: »Prav ste imeli, Marja Nikolajevna. Kje je vaša Zoja? Vzel jo bom.« »O moj bog, našo Zojo?« je zajecljala Marja Nikolajevna in od veselja toliko da ni omedlela. Cene je postavil zdravila na toplo peč. Nenadno je steklenico razneslo. »Vidiš, hudirja«, je rekel ženi, »tako bi se z menoj zgodilo, če bi zdravila piL« »Strašno, kako se otroci umažejo, kadar se igrajo ob vodi. Danes sem morala devet otrok umiti, da sem spoznala svojega.« »V mojem letovišču je bila vdova s tremi hčerami krasoticami. Na žalost sem orejel od vseh treh košarice.« »In ti si takoj odpotoval?« »Ne, nasprotno! Da sem se maščeval, sem se poročil z njihovo materjo!« skemu narodu na i več io uslugo, ohranil ga je pred poturčenjem in iztrebljenjem. Zlo. ki ga ie napravil Turčin niegovi rodbini, materi, se ie sprevrglo v dobro, ki ga ie napravil sin svoiemu naredu. katerega ni nikdar pozabil. Mehmed paia Sokolovič si ie pridobil ne samo naivečio slavo, temveč tudi ogromno bogastvo, ki ga ie uporabil v prid svoiemu rednemu kraiu s tem. da ie sezidal most na Drini in dosti drugih hiš in zgradb, zajel ie tudi topli vrelec 5 km severovzhodno od Višegrada in ustanovil kopališče, ki se do niem imenuje Sokolovičeve toplice Kako ]e danes v Višegradu Danes ie pomen Višegrada. ki ie bil mnoga stoletja obmejno mesto in kot tako upravljano, obrnjeno za 180 stopinj. Vzemimo v roke zemljepisno karto Jugoslavije in na prvi pogled vidimo, da ie Višegrad v čistem njenem središču. Vse za device obmejnih krajev so pozabljene. Višegrad se more posvetiti nalogam, ki jih imaie osrednie ležeča mesta. Prva naloga je v početku industrije. Lesna industrija »Varda« ima tu velikansko skladišče les t in velike žage. Zaposlenih ima nad 1500 ljudi. V zadnjih letih ie v Višegradu nastala industrija kmetijskih stroiev vseh vrst. Tovarna zaoosluie že nad 2.000 liudi. Saša ie odšel tn sem na svnio obvezno strojniško prakso in upa da bo dnbro odrezal. Obrt se razvija oovolino trgovina ie živahna, okolica rodovitna Mestece Višegrad ie nekoliko podobno našemu Tržiču. Turški del mesta očiiuje vse znake starosti. Krčevito se upira no-vemu času. 2ene houiio po ulicah zakrite. 1 možie se giblieio tako. kakor da se iim še živ dan ni nikamor mudilo. Večina prebivalcev je muslimanske vere. Muslimani so trgovci in obrtniki, med njimi ie seveda tudi nekai pravoslavnih in katoličanov. Višegrad ima 7 džamii. po eno rra-voslavno in katoliško cerkev in eno sinagogo. Verska mešanica. Vsi Da aovere isti jezik. Višegrad ima poleg deške in dekliške osnovne tudi mešano meščansko š~lo. ki ie bila ustanovljena lansko leto. Prvo leto ie bilo v prvem razredu 55 ctrok. kar ie za Višegrad izredno veUko. Mogoče bi meščanska šola prinesla med liudi hitrejši tempo in več veselia do ustveriania. Triie hoteli, več dobrih krčem in kavarn skrbi za odpravo lakote in žeie in za razgovore. Tuiski Dromet ic- šs kar živahen Avtomobilov ni toliko kakor prstov na roki. kolesarii ne drve po ulicah, v ce1em sem videl menda le dva. Scko^ko društvo ima nad tristo članov. Dom ie zeln looo urejen rednih telovadcev ie 80 Soort ima v nogometaših in lučalcih kamenia svoje zastopnike Višegradski mladci ln okoličani pač nairaiši mečeio kamen na daljavo in sklepaio pri tem prav visoke stave. Se pozno v noč slišiš Drerekanie o metih in stavah Razni kraii — razni obi-čaji Albin La.K»vic Okamenela rastlina Kakor vsak dan je prišla pošta v mojo tiho samoto: časniki, politika, vsi nesrečni zapletijaji naše sedanjosti. Dan za dnem vrže svet to mrežo okrog človeka, od koder je vsak pobeg nemogoč, bodisi krajevni, še bolj pa časovni. Dan za dnem občutimo z bolestjo, da smo ujetniki. Tiste dni sem našel opoldne na vroči poti k morju med srebrnimi olivami in rdečim skalovjem ploščat motnozelen kamen, na katerem se je — kakor fina risba s tušem — odražala okamenela rastlina: pozdrav iz nepojmljivih dob, iz prvotnosti sveta, ko se je to, kar je danes stalno, žele tvorilo, ko je bil človek v stvarstvu šele predviden, in to tisti človek, ki misli, da mora danes zagospodovati nad zemljo tako, da nobene pedi ne privošči drugemu, da jo vsakemu odreka, ropa in gnoji s krvjo drugih. Naenkrat je ječa sedanjosti razpadla in pogled na okamenelo rastlino, ki je, ko je še živela, svoje umetno izrezljane lističe, svoja nežna, mahovita vlakna raztezala v brezijudni svet, ta pogled me je odnesel v neskončno kraljestvo vsemira, skozi meglo stotisočletij, skozi ozračja bllijonletij .. Nekoč torej še ni bilo človeštva, ki si sedaj zaradi minljivih dnevnih domnev razbija lobanje; ni bilo misli in ne dejanja; niti prvega krika za hrano ni bilo. In pozneje nekoč, v .neki daljni bodoči dobi. vsega tega sfcet ne bor ne bo več hropenja zadnjega umirajočega, temveč samo še ne-čuvena praznota. Lava je šumela v daljnem prasvetu — ni je čulo nobeno uho. Skale bodo pokale, ledene ploskve bodo škripale in ječale med prerivanjem — nobeno človeško uho jih ne bo slišalo. Kakor je bilo na zemlji pred bilijoni leti, preden se je strdila in oskorila, je še danes na Siriju, kjer tekoče kamenine žarijo ln gorijo; in kakor bo nekoč pri nas. ko bo izgorela ntranjst zemlje in počasi ugašala, je že danes na luni. Skoop odmerjena razsvetljena sekunda med eno ln drugo temno večnostjo izpolni vso zgodovino človeštva. Nič več! V pesku puščave Gobi so našli milijone let stara ogromna jajca grozovitih pra-živali prvotnega sveta, in to na mestu, ki je služil v teh kratkih stoletjih človeškega ietoštetja manj leganju jajc kakor pa vojskovanju ... V očeh teh nestvorov sta odsevan — vsaj tako domnevajo nekateri znanstveniki — dve luni. Mi imenujemo ono drugo luno, ki je zaradi magnetične premoči naše zemlje končno padla vanjo,. Afriko, ln bila je doba, ko so kolonije evropskih narodov, za katere sedaj vodijo krvave vojske, doslovno ležale na luni... Kje smo bili, ko si je nalovila zemlja svoje lune iz vsemira v mrežo svoje težnosti, kakor pajek žuželke? Od kod so prihajali oni klateži iz vesoljstva? V. Nemotova: Popolna zena »Halo, halo, zdaj boste slišali predavanje doktorja Otokarja Jenskega »Zakon in popolna žena.« Minka je zavihtela svoj lepi nosek in pogledala svojega družabnika z lahnim posmehom. »Poslušaj, to je strašno smešno. Vsako tvoje predavanje je usmerjeno na tale naslov. To je kajpak tvoja žena, tale .popolna žena*. Kako je to, da se torej v zakonu tako dolgočasiš, da se — zatekaš k meni?« Janko jo je prijel za drobno, žametasto roko, okrašeno s prstani, ki jih je sam drago plačal, ln poljubil prstek za prstkom. »Tega ne moreš razumeti, ljubica. Iva je res popolna žena — toda včasih je človek do grla sit te popolnosti. Ona je res bajna ženska. Nikoli se z menoj ne prepira, vedno soglaša, pazi, da imam vedno lepo zlikane ovratnike in tri kocke sladkorja v kavi — to je krasno, ampak strašno dolgočasno, ker je zmeraj enako. Nikoli, prav nikoli se ne prepira niti z menoj niti z uslužbenci. Sploh nima temperamenta. Nikoli bi se ne mogla razvneti ali preveč tarnati, ali pa se topiti v samih nežnostih — kakor, kakor malo prej tL Ona je brez napak, toda meni je od tega večkrat kar slabo. Veš, včasih sem si želel, da bi storila kar koli, kar bi to njeno nedosegljivo popolnost malo opraskalo, da bi bila divja, razjarjena, histerična ali ceilo nezvesta. mA-pak to se nikoli ne zgodi. Verjame in zaupa mi na besedo, nikoli me ne spoveduje — toda pustimo to. Prišel sem, da bi se zabaval, ne pa, da bi pel hvalo Ivi.« Minka se je stisnila k njemu in njene poševne, eksotične oči so žarele od smeha in zlobnostL »Toda v svojih predavanjih vendar zme- Na vse to sem tako redko mislil; vse to je oživelo spričo motnozelenega kamna, spričo oljk in morja, v brezmerni stekleni sinjini, ki me je vsrkavala. V neskončne dobe sem letel, od sonca do sonca, v vse mogoče smeri, kjer je vsepovsod mejil en sestav na drugega; in ko sem preletel vsa osrednja sonca, vsa sonca in zvezde ter jih pustil za seboj, sem stal pred starim vprašanjem človeštva: o začetku in koncu. Za našo siromašno miselnost mora vsak prostor nekoč nekje nehati, in vendar si konec predstavljamo prav tako težko kakor neskončnost. .. Kaj je onkraj? Kaj zgoraj? Kaj onstran vseh sestavov? Za pristaše teorije o svetovnem ledu: led Za pristaše gotovih prerokov: dotlčni prerok. Za vse drugo človeštvo pa svet žal vendarle ni tako preprost. Fotdamafer Vodne kaplje, ki ostanejo na negativih, ko jih damo sušit, moramo, kakor znano, odstraniti, da bi se plast ne sušila neenakomerno. V ta namen brišemo negative z mehkimi cunji-cami iz jelenje kože, z viskozno gobo itd. Pri vseh teh načinih obstoji nevarnost, da plast ranimo. Zadnja številka »Galerije« opozarja na novo, preprosto metodo: Ko negative izperemo, jih damo za 10 do 20 sekund v raztopino kakšne snovi, ki zmanjšuje površinsko napetost, n. pr. ne-kolikoodstotno raztopino Kloroglossa. Ige-pona, Saponina in podobno. Po tej kratki kopeli negative še hitro izpiaknemo z vodo in jih damo sušit. Kopel pobere vso drobno nesnago in praške s plasti. Ce pustima iz-piralno vodo teči skozi vrečico, ki je napolnjena z vato, nam pobere ta tudi drobce rje in peska, ki jih je dobiti v vsaki vodovodni vodi, in naši negativi potem gotovo ne bodo imeli pik in peg, ki bi jih bilo treba pozneje na pozitivih z dolgotrajno retušo odpravljati. Vsi ti ukrepi so uporabni seveda tudi za fotografske papirje. Med številnimi drobnimi nasveti, ki jih objavlja zagrebška »Fotorevija« v vsaki svoji številki, navajamo tole: 1. Fotografski recepti se glase, če ni drugače označeno, vedno za skupno 1 liter raztopine. Ko sestavljamo kopeli, moramo vzeti tedaj spočetka manj ko liter vode, ker bodo tudi kemikalije, ki jih hočemo raztopiti, zavzele del prostornine v steklenici. šele naknadno dopolnimo potem vodo na cel liter. 2. Dokler se kaka kemikalija popolnoma ne raztopi, ne smemo primešati naslednje. Izjemo dela samo kalijev bromial, ki ga lahko raztapljamo istočasno z drugimi kemikalijami. 3. Preden damo pripravljene raztopine v steklenice, jih moramo precediti (filtrirati), da razna nesnaga, ki se drži kemikalij, ne pride z raztopino v steklenico. Filtrirni papir nam v ta namen ni potreben, temveč zadostuje kakšen star platnen tobec, ki ga moramo po uporabi dobro oprati. Za vso previdnost uporabljamo ta robec pozneje samo za filtriranje dotične raztopine in ga temu primerno označimo. 4. Razvijalec deluje enakomerno samo tedaj, če gre vedno svež preko plasti. Iz tega razloga moramo skledo z razvijalcem stalno zibati, odnosno v kratkih presledkih vrteti kolo, na katero je v tanku navit film. 5. Steklenica z razvijalcem naj bo vedno zamašena z gumastim zamaškom in napolnjena do vrha. Edino v tem primeru ne bo v steklenici dovolj zraka, da bi razvijalec razkrojeval. Ce vzamemo iz steklenice del razvijalca, ga moramo nadomestiti z destilirano ali prekuhano vodo. To pa moramo na steklenici označiti, da bomo vedeli za novo gostoto odnosno razredčenost razvijalca. J* iiuhlianskega TIV stana Ni treba biti ravno sv. Frančišek, da zbe-reš okrog sebe in daš iz rok zobati ščin-kovcem, sinicam. vevericam in drugim prebivalcem našega Tičistana Ne vem, ali smo postali mi tako s^tniški ali živali tako razumne in krotke, gotovo je pač to. da ti veverice zlezejo po hlačah in da ti si niča prijazno sede na ramo in te povpraša, če imaš kai dobrega za nio. ako Hh obiščeš v času, ko so lačne in ko jih ne plaši otroški živ-žav. Da. otroci in Tičistan! Otroci naj se igrajo s psi in mačkami ali z žogo na igrišču, toda v Tičistan ne spadajo s svojim vpitjem. tako ie zadnjič glasno modroval star gospod, ko je videl, da se bliža otroški voziček družbi, ki jo je imel zbrano okrog sebe- tičistanske proletarce — vrabce, ki skačejo in drzno poseže io v vsako družbo, da odnesejo svoj delež — in elito, ki se odlikuje no tem da leno stopica m se sprehaja, kakor se spodobi »boljšim« sloiem. Tudi neumen kos je bil v tisti družbi, pravim neumen, ker kosu pozobljejo izpred kljuna dobrote, ki mu j;h mečeš, ne samo nesramni vrabci, temveč tudi »beliši« ptiči Pa je razlaga! tisti gospod: Vidite, tako nedolžen pa vendar ni kos. kakor ie neumen Iz same sladkosnednosti umori ubogega ptička, da mu potem izkliuje možgane in ga pusti To je sta> Rimljan, med ptiči, saj veste, da so bili starim Rimljanom ptičji možgani največja delikatesa To gurmanstvo mi je bilo nekaj novega in doma sem šel gledat v Rrehma ki sicer piše o nekih slabih kosovih nagonih, pa jih zagovarja. da so se že precej pobol išali. odkar živč v bližini dobrih ljudi Sv Anton, ki je znal še ribam pridigati bi iih gotovo spreobrnil h krepostnejšemu življenju Medtem modrovanjem je začela oprezo-vati okrog tistena starega gospoca poskočna veverica Tako nedolžno ir, zaunliivo ie gledala vanj če ji bo privoščil k*ko slaščico Pa pravi tisti gos pod Tudi veverici ni zaupati! To je muhssta žival, opica naših gozdov, saj ji Nemci pra\-ijc> Tannenaf-fe Poglejte pred leti sem našel ponoči potrebno veverico, jo kot usmiljen samaritan odnesel domov in ji dal napraviti gnezdo po vseh arhitektskih uravilih ki veljajo za veveričja gnezda, z vhodom in izhodom. Nato sem zaprosil magistrat če bi mi dovolil, da namestim to gnezdo na drevesu mestnega gozda. In takrat so še bih mero-dajni gospod ie tako dobri, da <0 uslišali prošnjo kar brez komisijskega ogleda ln napravili smo gnezdo na dievesu in moia veverica je zaživela spet ptavo svobodo, toda ah ti niši a ta opice uredit s\'Oie gnezdo na drevesu pet metrov zraven! ln sicer iz same nagajivosti. kaiti drugo leto ji je bilo že moje gnezdo dobro NA SODIŠČU — Ali ste v sorodu s tožencem? — Ne vem. — Kakšne šale so to? — Nikakšne šale, saj sem vendar naj-denček! raj občuduješ in poživljaš žene, naj bodo popolne.« »Moram — menda nočeš, da bi možem svetoval, naj si oskrbijo sladke ljubice? Ampak pustiva že to! Nimam več dosti časa Rekel sem Ivi, da se peljem v radijsko postajo in se takoj po predavanju vrnem. Ubožica niti ne sluti, da sem dal več predavanj posneti na zvočni film.« Sklonil se je k njej in medtem ko je prijeten glas v radiju razlagal odlike popolnih žen v zakor*i, sta oba pozabila na zakon in na vse drugo na svetu. In potem _ »na zvočnem filmu ste slišali predavanje doktorja Jenskega —c Janko se je odtrgal od Minkinih rdečih ust in se prestrašil: »Za Boga, ti ljudje pri radiju so povedali, da Je to zvočni film! Kaj naj zdaj rečem Ivi?« Začel si je hitro oblačiti plašč in vzel klobuk. Minka se je kar zvijala od smeha. »Ah, Janko! Radovedna sem, kaj bo rekla popolna žena!« Toda Janko Je ni več poslušal. Zakaj, čeprav Iva ni bila niti malo temperamentna, v zakonu je bila vendarle skrajno ko-modna žena. Hitro se Je poslovil, vzel taksija in se odpeljal domov, izmišljajoč si vse mogoče izgovore. Ko se je pripeljal domov, je Iva sedela pri radiju in se mu nasmehnila. »Ah, krasno, Janko! To Je bilo sijajno predavanje. Strašno ml je ugajalo.« Obstal je, jo nemo gledal in se hipoma zavedel, da ima na sebi svoj lepi kostum, ona, ki je bila tako redoljubna in se je vselej takoj preoblekla, ko Je prišla domov. In ker je molčal, je nadaljevala: »Danes si se zelo hitre vrnil, kajne?« »Hm, da. Cuj, ali si poslušala vse predavanje. prav do konca?« »No, seveda, zmeraj to poshišam,« Je rekla Iva nekoliko nervozno. »Imenitno si govoril, sploh se ti glas ni prav nič tresel.« Janko Je sedel in avl v zrak. Se pred hipom je trdil Minki, da bi želel, da bi Iva ne bila tako peklensko popolna, da bi mu bila morda celo nezvesta. Želja se mu je izpolnila. Iva sploh ni poslušala predavanja. Bila je nekje in je prišla domov tik pred njim. »Koliko bo še teh predavanj?« je vprašala. Zdajci jo je pogledal in jezno spačil obraz. »O popolni ženi? Niti enega več. Popolne žene sploh ni na svetu.« In šel je iz sobe ter zaloputnil vrata za seboj. Nikoli bi ne bil verjel, kako gnusno je, če se včasih človeku izpolni želja. Gospa Iva se je v sobi zadovoljno za-smejala in si začela slačiti kostum, ki si ga je malo prej oblekla. Bila je prepričana, da je Janko zdaj ne bo tako kmalu spustil in se šel zabavat k Minki, o kateri je bila dobro poučena. Bila je namreč ne samo popolna, temveč tudi razumna in MALI LEKSIKON Nova kovina Pred kratkim so odkrili novo kovino, ki je tristokrat bolj magnetična od železa. Bržčas je to spojina neke platinske kovine s kobaltom. Podgane Podganji par zaplodi v dveh letih tisoč pet sto podgan. Samo v Franciji bi prihranili okoli trinajst milijard dinarjev, če bi mogli podganjo zalego zatreti. Sonce Sonce potuje skozi vsemir z brzino več ko sedemnajst kilometrov na sekundo Koliko je to na uro? Otvoritev domačega prvenstva Prvi start slovenskih ligašev Včeraj so bile odigrane prve štiri tekme v slovenski ligi, v kateri |e u enkrat prevzela vodstvo SK LJubljana Ljubljana, 1. septembra. Prva nedelja v tekmah za slovensko ligo je za nami. Senzacij danes nismo pričakovali ln jih tudi nismo doživeli. Prve ugotovitve z današnjih tekem so med drugim, cla so štajerski klubi začeli precej slabše, kakor se je pričakovalo, in pa, da med občinstvom za to tekmovanje kljub visoko donečemu naslovu še ni pravega zanimanja Upajmo, da bo še vse drugače ... Tabele po I. kolu ne bomo objavljali, ker si jo vsak lahko sestavi na prste. Vrstni red klubov je do prihodnje nedelje naslednji: 1. Ljubljana, 2. Kranj, 3. in 4. Amater Ln Bratstvo, 5. Mars, 6. in 7. Olimp in železničar, 8. Maribor. Prihodnjo nedeljo bodo igrali: v Ljubljani: Mars—železničar, na Jesenicah: Bratstvo—Olimp, v Trbovljah: Amater—Ljubljana in v Mariboru: Maribor—Kranj. O tekmah samih na kratko to-le: LJubljana: Maribor 4:0 (2:0) Na igrišču Ljubljane, sta se danes ob 16 srečala v otvoritveni prvenstveni tekmi slovenske lige dva najmočnejša predstavnika domačega nogometa, SK Ljubljana in ISSK Maribor. Kljub daljšemu odmoru naših nogometašev zanimanja za prireditev ni bilo. Saj se je zbralo na igrišču komaj do 400 gledalcev, pa še ti niso bili posebno zadovoljni s tem, kar so gledali. Enajstorica Ljubljane je v precej skromni formi, odpravila moštvo Ma-rilora, ki danes ni napravilo dobrega vtisa in je s štirimi goli v mreži kar lahko zadovoljno. Ljubljana je nastopila v postavi: Pogačnik, Ceglar, Jerman, Pupo, Gomezelj, Šercer, Presinger, Kroupa, Lah, Cebohin, Erber. Pomlajena enajstorica domačih je imela v obrambi najmočnejše orožje, ki je z lahkoto obračunavala z nasprotnikovim napadom. Srednja vrsta je imela v Pupo-tu najboljšega moža, pa tudi Šercer je bil dober, dočim je Gomezelj v sredini precej »plaval«. V napadu je bil najboljši Lah, krili sta bili dobri, Kroupa in Ce-bohin pa nista mogla zadovoljiti in sta v precejšnji meri kriva, da zmaga ni blia izdatnejša. Maribor so zastopali: Veingerl, Vesna-ver, Korent, Janžekovič, Stare, Sovaja, Ogrizek, Vele, Vodeb, Vari, Javšovec. Moštvo je kot celota zaigralo prav slabo in je po današnji igri poraz povsem zaslužilo. Obramba je imela danes obilo delo, ker so krilci v moštvu precej odpovedali V napadu pa razen Vodeba ni bilo moža, ki bi mogel zadovoljiti in tako je bila igra že v naprej izgubljena. Kratek potek: V 2. min. Lah preigra krilca, ostro strelja in žoga je v mreži. 1:0 za Lj. Ljubljana je v napadu, toda obramba gostoy ne pusti do strela. V 20. min. Cebohin dobro strelja, žoga najde pot v kot, po katerem si obramba Maribora precej nerodno zviša rezultat na 2:0. Domači so neprestano pred vrati gostov, toda slabi strelci in dobra igra obrambe so krivi, da se rezultat ne menja. V drugem delu igre je Ljubljana neprestano v napadu, gostje pa v obrambi, tako da je igra skoraj dolgočasna. Cebohin je s streli precej radodaren, toda zelo netočen in šele v 17. min. Šercer ostro strelja, vratar žoge niti ne brani in že je 3:0. M. se dobro brani, vendar v 40 min. Erber uide branilcu in žoga je spet med drogovi. Domači so še do konca v ofenzivi, toda brez uspeha v številkah. Sodil je g. Ehrlich. V predtekmi je rezerva Ljubljane odpravila enajstorico Grafike z 2:1. 3 s % (212) Jesenice, 1. sept. Danes ob 16. je bila na igrišču Bratstva ligaška tekma med Bratstvom in Marsom iz Ljubljane. Takoj v začetku je pričel Mars z veliko ofenzivo in predno so se domači znašli, so imeli že dvakrat potreseno mrežo, enkrat po odličnem levem krilu Doberletu, drugič pa po srednjem napadalcu. Potem je prevzelo vodstvo igre Bratstvo in vprizorilo več nevarnih napadov pred Marsovo svetišče, vendar vse brez uspeha, nekoliko zaradi smole, nekoliko zaradi netočnega streljanja. Šele štiri minute pred koncem polčasa se je posrečilo odličnemu Ivaniševiču zabiti gol, ki je bil hkrati najlepši dneva. Minuto pred žvižgom zabije Marolt še drugi gol ter izenači rezultat. V drugem polčasu spet več lepih napadov Bratstva, ki pa ne prinesejo spremem- be. Tretji gol je avtogoL Pri Bratstvu so ugajali desni branilec Knific, med krilci Crnobori, v napadu pa Ivaniaevič in Marn. Pri Marsu je bil nevaren Dober let, ugajal je tudi Slanina kot vodja napada. Bratstvo je današnjo zmago popolnoma zaslužilo in potrdilo svoje zadnje uspehe. Kljub izredno lepemu vremenu je bilo na igrišču samo okrog 400 gledalcev. Sodil je g. ing. Mrdjen iz Ljubljane. Kranj: železničar 2:1 (1:0) Maribor, 1. sept. Na igrišču Železničarja se je danes popoldne zbralo okrog 500 gledalcev, da bodo priče zmage SK Železničarja proti SK Kranju. V mariborskih športnih krogih so z vso gotovostjo računali, da bodo Železničarji vzeli Kranju obe točki. Nedavni rezultat 7:1 nad CSK v Cakovcu je Železničarju očividno zlezel v glavo, kajti videti je bilo, da je današnjega nasprotnika podcenjeval. O nedavni lepi in koristni igri Zelezničarjevega moštva danes ni bilo ne duha ne sluha. Vsi brez kraja so igrali brez prave ambicije in požrtvovalnosti ter se sprehajali po igrišču kakor primadone. To velja zlasti za napad, ki ni mogel zaključiti niti ene smiselne akcije. Obramba je bila v splošnem dobra in najboljši del moštva. Špan-ger je rešil nekaj prav težkih situacij, večkrat pa je bil tudi precej nesiguren. Branilca sta bila v skrajni defenzivi na mestu, odbojnega strela pa nima nobeden. Med krilci je Kardinar padel v ekstrem, ni dobro podajal napadu in ni koristil obrambi. Napad je igral brez smisla in raztrgano. Bilo je to pet poedincev, ki se nikakor niso znašli v skupni igri. Poraz je bil zaslužen. Kranjčani so bili toliko boljše moštvo, ker so zaigrali s srcem in požrtvovalnostjo in s tem izenačili rahlo terensko premoč domačega moštva. V splošnem je Kranj ugajal. Moštvo je imelo boljši start in boljšo krilsko vrsto, boljše je bilo tudi v ožji obrambi. Branilca sta čvrsto in odlična, vratar je pravi mojster. Napad je večinoma igral na prodore preko kriL Ta taktika se je posebno obnesla in iz nje sta rezultirala oba gola, od katerih je prvega v 28. min. streljal Djukič in drugega v 40. min. Kokelj, dočim je 2elezničar dosegel svoj gol v 32. min. po Turku. Igra je bila na zelo nizkem nivoju ln ni nudila nič lepega Gledalci so bili ozlovo-ljeni, zlasti zaradi slabe igre domačega moštva, in zato seveda ni čudno, da so proti koncu celo bodrili goste. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane V predtekmi Je rezerva Železničarja v prijateljski igri zmagala nad pobreško Slavijo s 3:1. Amater: Olimp 2:1 (2:1) Celje, 1. sept Za današnjo prvo ligaško tekmo med Amaterjem in Olimpom je vladalo izredno zanimanje in je bilo na njej okoli 700 gledalcev, med njimi 200 Trboveljčanov. Amaterci so zasluženo zmagali in bi moral biti rezultat po poteku igre še večji Moštvo Olimpa je predvedlo zelo povprečno igro. Čeprav je bilo sicer požrtvovalno, v tehničnem in kombinatornem pogledu ni pokazalo mnogo. Napad je bil premalo povezan in borben. V moštvu Je zadovoljila samo ožja obramba, prav odličen pa je bil vratar, ki je tudi preprečil večji poraz. Gostje so bili v vseh pogledih boljše moštvo. Napad je izvedel številne lepe akcije in je bil tudi pred golom dovolj odločen. Krilska vrsta in obramba sta rešili svojo nalogo uspešno. Tekma je bila v ostalem tipična borba za točke. Gole so zabili: v 4. min. Cater za Olimp ter v 40. in 42. min. Kus za Amaterja. Sodil je mariborski sodnik Kopit t V predtekmi sta igrali kombinirani enaj-storici Olimpa in Jugoslavije neodločeno 2:2 (1:0). Tekme v ostalih ligah HRVATSKA LIGA ZAGREB: Gradjanski : Železničar 8:0 (5:0), Hašk : Slavija (O) 4:1 (2:0). VARAŽDIN: Split : Slavija (V) 3:1 (1:1) SUBOTICA: Concordia : BaČka 2:1 (2:1) SPLIT: Hajduk : Sask 4:0 (4:0). SRBSKA LIGA BEOGRAD: BSK : Jugoslavija (J) 3:1 (1:1), Jugoslavija (B) : Slavija (S) 2:1 (2:1). SUBOTICA: ŽAK : Bask 2:1 (1:1). NOVI SAD: Jedinstvo : Vojvodina 2:1. SKOPLJE: Gradjanski : Bata 3:2. Slovenci zmerom spredaj Včerajšnjo etapo na dirki okrog Srbije so prevozili šele danes Beograd, 1. septembra. Včeraj popoldne so tekmovalci na kolesarski dirki okrog Srbije odpeljali dalje, in sicer s precejšnjo zamudo iz Višegrada proti Užicam in cilju tretje etape — Cačku. Nad planino Šargan je včeraj popoldne spet divjala strašna nevihta z dežjem in vetrom, tako da dirkači niso mogli nikamor in so posamezne dele kilometre daleč prehodili tudi peš. Medtem je padel mrak in potem so v luči avtomobilskih žarometov varno- nadaljevali vožnjo. Pri tem pa so se tako zakasnili, da so prispeli v Užice šele po 20. url. Vodstvo dirke je nato odredilo, da so dirkači prenočili v Užicah. Peternelj prvi v čačku Beograd, 1. sept. Davi navsezgodaj so dirkači na dirki okrog Srbije nadaljevali vožnjo do čačka. Vreme se je danes zjasnilo, vendar pa je vladal precejšen hlad, tako da se vozači tu di na tem delu proge niso počutili najbolje. Povsod, kjer so vozili, so jih pozdravljale in bodrile množice kmetov. V Cačku, kjer so jih pričakovali že sinoči, so jim danes okoli poldneva priredili nadvse prisrčen sprejem. Vrstni red na tem cilju je bil naslednji: 1. Peternelj (Hermes), 2. Gartner (Ljub- ljanica), 3. Pokupec (Mitič), 4. Pavlovič (Fortuna), 5. Vojkov (Jugoslavija), fl. Dr-lječič (Avala), 7. Veljkovič (Jugoslavija), 8. Davidovič (Sokol) itd. Kakor se zatrjuje, bodo danes dirkači kar ostali v Cačku, za danes določeno etapo od tod do Kosovske Mitrovice pa vozili šele jutri. — Kolesarska dirka od Maribora do Marenberga in nazaj. Mariborski Železničar je včeraj na 80 km dolgi progi od Maribora do Marenberga in nazaj izvedel medklubsko kolesarsko dirko. Startalo je 15 dirkačev, med njimi 4 iz Ljubljane in 1 iz Slov. Gradca. V dirki je zmagal vozač Ljubljanice iz Dobrunj Albin Bizilj v času 2:38:10, naslednji dve častni mesti pa sta zasedla Janko Gregorič iz Slovenje-ga Gradca s časom 2:38:31 in Slavko Kosi, član Edinstva iz Ljubljane, z 2:42:06. Na cilju v Mariboru so dirkače pozdravili številni prijatelji kolesarskega športa. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Obveščamo vse člane, da Je umrl oče našega člana Lada Derende. Pogreb bo danes popoldne z Zal. Prosimo članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu. ms^RAJT^V^jvrni^* Velik atletski miting v Celin Ilirijan far. Stmišnik Je postavil nov jugoslovenski rekord v metu kladiva z znamko 54.64 m. Celje, 1. septembra Celjska Glazija, na kateri bodo začeli graditi sodno palačo, je bila danes pozori-šče zadnje atletske prireditve na tem terenu, ki je bila obenem tudi največja dosedanja atletska prireditev na Glaziji sploh. SK Celje je priredffl velik nacionalni atletski miting, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Udefležba atletov je bila po številu in kakovosti prvovrstna. Izredno lepim in zanimivim borbam je prisostvovalo rekordno število okrog 500 gledalcev. Nastopilo je nad 60 atletov m sicer člani Concordije, Haska tn Maka-bija te Zagreba, Ilirije, Primerja in Planine iz Ljubljane, Železničarja. Maratona in Rapida \n Maribora. Bratstva z Jesenic in SK Celja. Doseženi rezultati so prav dobri. Senzacija dneva Je ba inž Stepišnik, ki je svoj državni rekord 50.24 v metu kladiva v drugem metu izboljšal na 54.64 m. To je rezultat mednarodne vrednosti tn tretji najboljši letošnji rezultat v metu kladiva v Evropi Zanimivo je. da so vsi današnji meti inž. Stepišnika prekoračili znamko 50 metrov. V skoku s palico je Mariborčan Oroszy izboljšal mariborsik rekord na 3.46 m. Odličen rezultat 10.8 je dosegel Ilirijan Račič v teku na 100 m. Miting se je pričel točno ob 9 30 in »e je konča' z zakasnitvijo 15 minut ob 12.35. Organizacija je bila prav dobra. Značilno je, da so bili slovenski atleti skoraj v vseh disciplinah zmagovalci. Najlepša borba dneva je bil tek na 1.500 m. Rezultati Tek na 100 m: I. predtek: 1. Tauber (Makabi) 11.3, 2. Zorko (2) 11.9; 3. Ko-lenc (I) 12.3. n. predtek: 1. Račič (I) 11.3, 2. Čeme (Pl) 11.8, 3. Taček (Ce) 12.2, 4. Gradjanski (ž) 12. Finale juniorji: 1. Kuk (Pl) 12.2, 2. Petek (Ce) 12.5. Finale: 1. Račič (I) 10.8, 2. Zorko (ž) 11.4, 8. Tauber (Makabi) 11.4, 4. Cerne (Pl) 11.5. Skok v višin«: 1. dr. Ca«ny (Pl) 165, 2. Babič (Maraton) 165, 3. Lužnik (Maraton) 160, 4. Mihelčič (Pl) 160, 5. Grošelj (Br) 155. Met kopja: 1, Mavser (Pl) 58.63, 2. Mar-kušič (Cone.) 53.40, 3. Metelko (2) 42.92, 4. Vehar (I) 38.02, 5. Masa (Ce) 35.86. Skok ob palksi: 1. Oroszy (R) 3.46, (izboljšan mariborski rekord). 2. Cvijevič (Hašk) 3.33. 3. Smerdel (Mar.) 3.03. 4. Mihelčič (Pl) 2.83, 5. Babič (Mar.) 2.72. Tek aa 1.500 m: 1. Košir (Pl) 4.03., 2. Kotnik (Cone.) 4:05.1, 3. Schmiederer (R) 4:14, 4. Kien (Pr) 4:16, 5. Agrež (Ce) 4.1«. Vodstvo Je takoj prevzel Kotnik, ki so mu sledili Košir, Agrež, Schmiederer in Kien. Kotnik je stalno vodil, nato pa ga Je Košir v krasnem finishu prehitel. Met krogle; 1. Ivekovlč (Cone) 12.64, 2. Hlade (2) 12.21, 3. Klinar (Pl) 11.91, 4. Lužnik (Mar.) 11.68, 5. Vuk (Pl) 10.84. T©k na 400 m: 1. (Pl) 52.9; 2. Pleter-fiek (Ce) 53,4; 8. Kocelj (Pl) 58.1; 4. Tr-bovšek (Mar.) 58.5. Tek na 800 m: 1. Srakar (Cone) 2:01.1; 2. Oberšek (I) 2:01.3; 3. Gcršek (Ce) 2:04.3; 4. Junek (Cone.) 2:05; 5, Gloner (I) 2:05.8. Med Kladiva: 1. inž. Stepišnlk (I) 54.64 (nov jugoslovenski državni rekord!); 2. Gujznik (2) 44.15; 3. Hlade (ž) 36.30; 4. Kodre (Ce) 36.20. Skok v daljino- 1. Zorko (2) 6.68; 2. Bratovž (Pl.) 6.21; 3. Račič (I) 6.13; 4. Lončarič (Mar.) 6.00, 5. dr. Casny (Pl.) 5.96. Tek na 5000 m: 1. Glonar (I) 16:50; 2. Stojnšek (Mar,) 16:59.3; 3. Pere (Pr.) 17:17.4; 4. Reberšak (Ce) 18:23.4. Štafeta 4X100 m: 1. (Cerne, Mravlje, Bratovi, Klinar) 46.8; 2. mešana štafeta (Kolenc, Goričar, Gracijanski, Zorko) 46.9; 3. Celje (Taček, Rebevišek, Pleteršek, Urbančič) 47.8; 4. Maraton (Lončarič, Tr- bovšek, Lužnik, Babič) 48.8. * — Važen sestanek delegatov atletskih klubov v Celju. Včeraj so se v Celju sestali zastopniki 8 atletskih klubov iz Slovenije, ki so proučili trenutne razmere v SAZ in sprejeli daljšo spomenico, v kateri med drugim naglašajo, da bo do izvolitve nove uprave »Slovenske lahkoatletske zveze«, ki bo prevzela posle SAZ, vodil vse delo poseben akcijski odbor, ki je bil tudi že izvoljen. Podrobne sklepe bomo še objavili. Na drž. prvenstvu v Zagrebu je v plavanju in waterpolu zmagal Jug Ilirija je na 3. mestu zmagal nad Marathonom 4:0 (3:0), Jug pa nad ZPK 7:0 (3:0). Ob 15. so se tekmovanja nadaljevala. Rezultati: 200 m prosto juniorji: 1. Milo-slavič (J) 2:23.4, 2. Štakula (J) 2:25.4, 3. Vidovič (ZPK) 2:30.2, 5. Loeser (IL) 6. Hudnik (II) 2:38.4. 50 m prosto juniorke: 1. Fine (II) 32.6, 2. Petrovič (J) 35.9, 3. Vedas (ZPK) 37.5. Cas Finčeve je boljši od državnega rekorda, vendar ne bo priznan, ker ni imela predpisanega trikoja. 100 m prsno juniorji: 1. Kratohvii (Bob) 1:21.4, 2. Herzog (II) 1:22.3, 3. Brinič (J) 1:22.9. 100 m hrbtno juniorke: 1. Fine (II) 1:37, 2. Fischer (ZPK) 1:38.2, 3. Jovanovič (Bob) 1:38.2. Finčeva je plavala zelo ležerno. aZdnja točka je bila mešana štafeta juniorjev: 1. Jug I 3:47.6, 2. Ilirija 3:54.8, 3. ZPK 3:59.8. KONČNO STANJE: 1. Jug 210, 2. ZPK 150, 3. Ilirija 63, 4. Bob 41, 5. Mariborski plavalni klub 13, 6. HPK (Dubrovnik) 8, 7. Somborsko sportsko udruženje 3, 8. Maiathon (Zagreb) 1 točko. WATERPOLO: ZPK : Marathon 5:1. V waterpolu so se plasirali takole: 1. Jug (Dubrovnik), 2. HPK (Dubrovnik), 3. ZPK, 4. Marathon. Zagreb, 1. sept. Danes se je nadaljevalo in je bilo zaključeno juniorsko plavalno prvenstvo države. Včeraj popoldne so bila še nekatera predtekmovanja in dve tekmi v wa-terpolu. Jug (Dubrovnik) je zmagal nad Marathonom 7:0 (4:0). Hrvatski plavalni klub Dubrovnik : ZPK 4:0 (2:0). Vreme je bilo tudi danes sprva neugodno. potem se je pa znatno popravilo, da je bilo tekmovanje zaključeno v najlepšem redu. Tehnični rezultati so bili naslednji: 50 m prosto, juniorji: 1. Štakula (J) 27.2, 2. Miloslavič (J) 28.2, 3. Vidovič (ZPK) 29.1. 100 m prosto juniorke: 1. Petrovič (J) 1:22, 2.. Vadas (ZPK) 1:29.1, 3. Devetak MPK 1;31.2. Finčeva ni nastopila zaradi hladne vode. — 100 m hrbtno juniorji: 1. Jeremič (Bob) 1:18. 2. Miloslavič (J) 1:20.9, 3. Vidovič (ZPK) 1:21.5, 4. Grašek (II) 1:25.4. 100 m prsno juniorke: 1. Poznik (J) 1:36.4, 2. Fischer (ZPK) 1:37.2, 3. Mihorko (MPK) 1:41.8. Štafeta 4x50 m juniorji: 1. Jug I 1:56.8, 2. ZPK I 2:02.8. 3. Jug II 2:03.4, 4. Ilirija 2:05.3. Štafeta 3x100 m mešano juniorke: 1. Jug 4:45.6, 2. ZPK I 4:56.6, 3. ZPK II 5:08.4. V waterpoln je nato HPK Ni bilo loo udeležencev in tudi izidi prvega dne so bili precej skromni (Pismo našega posebnega poročevalca s tekmovanja v Zagrebu.) Zagreb, 31. avgusta. Juniorsko plavalno prvenstvo je prav gotovo največji letošnji športni greh pri nas. Naša vrhovna plavalna organizacija je trdovratno hotela za vsako ceno poklo- niti Zagrebu to sicer elitno našo plavalno prireditev in tako je to letošnje tekmovanje postalo izrodek tega, kar smo pričakovali. Reklama je napovedovala nad 100 ude- ležencev in bogvekoliko klubov — pa je vse skupaj ostalo dokaj klavrno ... Victorija sploh ni prišla. Jadran je po prvi točki kolektivno odstopil, pri vseh ostalih pa je nizka in premrzla temperatura i vode i zraka še temeljito zdecimi-rala vrste nastopajočih. Tako in edino tako se je moglo dogoditi, da ni niti polovica prijavljenih bilo na startu že v pred-tekmovanjih, tako pa je tudi bilo mogoče, da so rezultati prvi dan bili kaj skromni. Veliki favoriti se niso trudili, ker so vsevprek imeli lahek posel! Za nas je ta prvi dan posebno zanimiv zaradi tega, ker je prinesel prvi uspešni nastop drugega naimočnejšega slovenskega plavalnega kluba, Mariborskega plavalnega kiuba na prvenstvu Jugoslavije. Dve simpatični mariborski juniorki in dobrodušni celjski Ljubo Knop so se kot prvi »službeni« Štajerci kar dobro uveljavili v mrzli vodi Maratonovega bazena — v konkurenci z najboljšimi plavalci-juni-orji v državi. Voda v bazenu je dopoldne merila točno 15.5 C. Občutili so to plavalci, še bolj pa občutili waterpolisti. Najbolj naši ljubljanski, ki so morali igrati izločilno tekmo z domačim ZPK, tekmo, ki je ostala neodločena in so morali dodati še podaljšek 2x3 minute, v katerem so klonili, obupani nad tem nepotrebnim in dosti nezasluženim porazom, pa zadovoljni, da jim ne bo več treba prezebati v ledeni kopel j i. Posebnih rezultatov v predtekmovanjih ni bilo. V prvi točki dneva 50 m prost« za juniorje je bil edini kolikor toliko dober uspeh dosežen po Jugašu Stakuli. Vsi trije Ilirijani, ki so tu startali so se plasirali za finale, vsi z enakim časom 30.2, dočim je »celjski« Mariborčan Knop tu izpadel. Juniorke na 100 m prosto so bile zelo slabe. Finčeva je ležemo odplavala v svojem letos najslabšem Času, pa J« ie osta- la daleko najboljša. Značilno za kvaliteto jp to, da je Sonja Devetarova iz Maribora s časom nad 1:35 še prišla v finale — in niti ne kot najslabša! V hrbtnem plavanja juniorjev se je izkazal le Beograjčan Jeremič — vsi ostali pa so v predtekmovanju bili slabi — toda dosti izenačeni, tako da je pričakovati v finalu, v katerem nastopi tudi Ilirijan Grašek, lepe borbe za drugo mesto, če računamo prvo že vnaprej Beograjčanu. Pri prsnem plavanju juniork bi se bila skoraj dogodila senzacija, da bi bila Fischer jeva (ZPK) premagala veliko favori-tinjo Poznikovo. Prijetno je tu tudi izne-nadila slovenska prvakinja, mala Mariborčanka Mihorkova, ki se je z dosti lepim rezultatom plasirala za finale. Dopoldanski program sta zaključili dve waterpolo tekmi. V prvi sta se sestala ZPK in Ilirija. Slednja je po Bandi kmalu dosegla vodstvo, ki ga je dolgo obdržala. Šele proti koncu, ko je bilo zaradi izključitev Zagrebčanov za enega več v vodi, so izenačili. Ves drugi polčas se rezultat ni menjal in pri stanju 1:1 je sodnik odžvižgal. Po 10 minutnem odmoru sta šli moštvi premraženi spet v vodo, za podaljšek. Igralci so bili že onemogli in i«»ra je bila sila nezanimiva. Ko je spet bilo Ilirijanov v vodi za enega manj, so domaČi dosegli vodstvo. Odpor nasprotnikov je bil zlomljen in ZPK je rezultat celo zvišal na 4:1. Ilirija je Izpadla iz tekmovanja V drugi tekmi, odločilni za prvo mesto, je Jug porazil 6V0je rojake iz Dubrovnika, HPK, z 2:0. Popoldne je bilo malo plavanja. — Najprej so se pomerili Janiorj! aa 200 m, kjer sta dobre čase dosegla Jugaša Miloslavič in štakula, Ilirijana Hudnik ln Loeser pa prišla v finale, dočim je Banda Prvenstveni teniški turnir v najvažnejši disciplini, v sfagln gospodov — je postal prvak Boris Smerdu, sicer član BTK Ljubljana, 1. sept. Na igriščih pod Cekinovim gradom so bile danes odigrane zadnje igre v teniškem turnirju za prvenstvo dravske banovine. V A kategoriji gospodov je zasluženo zasedel prvo mesto in postal prvak Boris Smerdu, ki je v polfinalu premagal svojega brata Egona in se v finalu sestal z Blankejem iz Maribora. Mariborčan je nudil Smerduju mnogo več odpora kakor se je pričakovalo. Posebno siguren je bil v backhandu, medtem ko mu forehand ni šel tako od rok kakor običajno. Smerdu je v formi malo popustil in predvsem v volleyju ni več tako siguren kakor je bil. Šivic se je v formi precej popravil m Je s precejšnjo porcijo smole v treh setih izgubil proti Blankeju. Med juniorji je Lukman po napeti borbi premagal mlajšega Biankeja in se tako plasiral v finale, kjer se bo sestal z Mi-lavcem, ki je odpravil Mariborčana Ko-bija s 6:1 in 6:3. Pri damah je prepričevalno zmagala ga. ing. Eza Maire-Sernečeva, ki je prepustila vsem svojim nasprotnicam le nekaj game-sov. Posebno v finalu je prišla do izraza njena tehnična izvežbanost in velika rutina. Njena partnerica Parinova ni imela tako podrejene vloge kakor kaže rezultat, toda ne glede na to je ga. Sernečeva sigurno najbolj podkovana igralka v državi. Sicer pa se je dobro držala tudi Parinova, ki je v polfinalu premagala zelo dobro go. Hribar-Voglarjevo, toda preveč ris-kantno igraj očo. Podrobni rezultati današnjega dneva so bili: V A kategoriji gospodov: dr. Smerdu : Perles 6:1, 6:4, Boris Smerdu : Dr. Smerdu 6:1, 6:0, Blanke : Šivic 5:7, 6:4, 6:4. Finale: Smerdu Boris : Blanke 6:2, 7:5, 8:6. Juniorji: Luckman : Slana 6:1, 4:6, 6:2, Blanke E. : Urbane 6:0, 6:1, Kobi : Raz-boršek 8:6, 7:5. Luckman : Blanke E. 6:2, 3:6, 6:1, Milavec : Kobi 6:1, 6:3. Double: brata Smerdu : Božičev—Škro-bar 6:3, 6:3, Zaje—Koželj : Štular—Urbane 2:6, 4:6, šivic—Lukman : Škapin—Kobi 6:4, 6:2, Gaberc—Dernovšek : dr. Cijan— Vute 5:7, 6:4, 6:3, Fabian—Krell : Pire— Juvanc 6:1, 6:1, Tončič—Korenčan : Ce-puder—Kobi 6:3, 7:5. Milavec—Perles : Koželj—Zaje 6:4, 8:6, Tončič—Korenčan : Krell—Fabian 3:6, 6:3, 6:4. Semifinale: Luckman—Šivic : Tončič—Korenčan 6:2, 1:6, 6:3. Dame: ing. Eza Mayre-Sernec : Muhlei-sen 6:1, 6:2, yoglar : Dacar 6:2, 6:1, Parin : Voglar 6:3, 6:2, ing. Maire Semec : Parin 6:0, 6:1. Mešani double: Dacar—dr. Bleiweis : Pivk—Razboršek 6:2, 6:1, Voglar—Tončič . preis—Banko 6:2, 6:4, šivic—Parin : Muhleisen—Milavec 6:3, 6:3, Dacar—dr. Bleiweis : Cižmek—Luckmann 6:0, 6:0. Finale med juniorji in v mešanih doub-lih bodo odigrani jutri dopoldne, finale v V doublu med Luckmannom in Sivicem ter bratoma Smerdujema pa bo na sporedu jutri popoldne ob 16. Zmaga zagrebških rokoborcev Maribor, 1. sept. Snoči je bila na verandi Sokolskega doma medmestna tekma v rokoborbi med Zagrebom in Mariborom, ki se je končala z zmago Zagreba 5:2. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo mnogo gledalcev. Zagreb je zastopalo 5 članov Croatije in 2 Herkulesa, Maribor pa člani Maratona in Pekovskega športnega kluba. Rezultati so bili naslednji: bantam: Schneeberger (Z) : Tašler (M) 1:0, peresnolahka: Moguljak (Z) : Dolinšek (M) 1:0, lahka kategorija: Pongrac (Z) : Babič (M) 1:0, polsrednja teža: inž. Delucca (Z> : Ivanič (M) 1:0, poltežka kategorija: Verbošt (M) : Mesner (Z) 1:0, težka kategorija: Pilher (M) : Gerovc (Z) 1:0. Razpust političnih strank v Luksemburgu Šef nemške civilne uprave v Luksembur gu je razpustil vse politične stranke v deželi in je prepovedal snovanje novih. Kdor bi poskušal organizirati kakšno stranko, zapade zaporni kazni. izpadel. Izpadel je tudi član Jugove liga-ške štafete Branko Ciganovič. V predtekmovanju juniorjev na 100 m prsno je povsem nepričakovano dosegel najboljši čas Ilirijan Herzog pred du- I brovčanoma, favoritoma Barblerijem in i Briničem. Vsi finalisti so v kvaliteti tako j izenačeni, da se upravičeno pričakuje, da i bo 100 m prsno najlepša točka jutrišnjih finalnih tekmovanj. V predtekmovanjih moških mešanih Štafet se je pokazal kot najboljši Jug. Odličen je tudi Bob, ki pa mu manjka sprin-ter in med najboljšimi je tudi ilirijanska štafeta Grašek—Herzog—Loeser. Po sporazumu med edinima konkurentoma, Jugom in ZPK se je danes kot edini finale vršilo tekmovanje v ženski štafeti 4x50 m crawl. Z dosti slabim rezultatom je zmagal ZPK, v katerem je imponirala edino poslednja plavačica Vadašova, ki Je plavala malenl&st iznad 35 sekund. Druga štafeta ZPK, ki je prišla kot tretja na cilj, pa je bila bolj družba mladoletnih savskih kopalk, kakor pa štafeta na državnem — čeprav juniorskem — prvenstvu! Z waterpolo tekmama Jug : Marathon in ZPK : HPK, ki sta med prisotne vnesli dovolj razigranega razpoloženja, je bfl zaključen prvi dan državnega juniorskega prvenstva. Pojasniti treba še da je bil t waterpolu Marathon izločen 2e v petek po splitskem Jadranu s 7:0. — Ko pa Je Jadran odstopil od nadaljnjega tekmovanja, pa se mu je ta rezultat razveljavil ln nemogoči Marathon je poceni prišel ▼ finale, kjer mu je v najslabšem primeru zasigurano četrto mesto pred mnogo boljšo Ilirijo, ki jo je izločil ZPK. Jutri zvečer ob 30. Hgašlri dvoboj Victoria—Ifirlia Kronika oeleselmshe nedelje Ljubljana, 1. septembra. Prva letošnja jesenska yelesejmska nedelja je bila naravnost Častna izjema v kroniki velesejmov. Tako lepega vremena že nekaj let nismo imeli. Ves dan je bilo nebo sinje, sonce pa ne prevroče, še so imeli kopalci in izletniki svoj dan. Toda glavna pozornost je bila vendarle posvečena velesejmski prireditvi. Deželani se sicer štedijo za obisk Ljubljane na dan velikega slavja dne 6. septembra, ko bodo v nepreglednih trumah prisostvovali eni največjih svečanosti, kar jih je po prevratu doživela Ljubljana. Zraven bodo seveda izkoristili bivanje v Ljubljani za obisk ve-lesejma. Kljub temu je že danes bilo opaziti, da se poleg meščanov dežela živahno zanima za velesejem in je bilo ves dan, še prav posebno popoldne, na sejmišču živahno. Obisk velesejma vselej razgiblje tudi ljubljanske ulice in tako je danes zlasti pri dopoldanskem promenaanem koncertu v Zvezdi bilo mnogo vrveža po osrčju Ljubljane. Sokolske prireditve v Kamniku, Logatcu in v nekaterih drugih krajih so privabile tudi ljubljansko sokolstvo in nekaj drugega občinstva iz Ljubljane. Uspeh nastopov in prireditev je bil zagotovljen že s samim krasnim vremenom. Vabile so pla nine, vabile so naše reke in potoki in na vsako stran je Ljubljana brž dala svoj delež, preden nam jesen ne bo spet zameglila neba. Kljub živahnosti pa kronika policije in nezgod ni bila posebno burna. Tole smo zabeležili: Passesrečenci V bolnišnico so pripeljali nekaj ponesrečencev. Med temi je bil Miroslav Lah, 6-ietni sinček kretničarja državnih železnic. ki je precej nerodno padel in si zlomil levico. — Iz Boraka pri Kočevju so pripeljali 29-letnega kovača Karla Knapf-la, zaposlenega v rudniku TPD, ki je padel s kolesa in se močno pobil po glavi. — V prijazni Sari na Gorenjskem je neznan avtomcbilist podrl 51-letnega delavca Avguština Tehavnika iz Medvod in ga precej resno poškodoval. — žrtev nesreče je postal tudi 75-1 etni posestnik Jože Lipovec iz Ravnice, srez čabar, ki mu je padlo drevo na nogo in mu jo je zmečkalo .— Snoči se je vračal Rudolf Pompe, železniški uradnik v pokoju, z velesejma domov na Celovško cesto. Pred stanovanjem ga je čakal neki neznanec in ga večkrat udaril po glavi, nato pa zbežal. Šahovski brzotumlr Ob priliki bivanja novega nacionalnega mojstra Bernerja v Ljubljani so priredili ljubljanski šahisti v soboto zvečer prilož-ncstni brzoturnir, ki se ga je udeležilo deset igralcev. Rezultat je bil: I. šorli (Centralni šahovski klub) 6V2 od 9 točk, II. Berner 5V2, III., IV. in V. Preinfalk, Sikošek in Iskra (vsi Ljubljanski šahovski klub) po 5, slede Puc (Centr. šah. klub) 4Vi, Slokan V. (Ljub. šah. klub) in šiška (Centr. šahovski klub) po 4, Hren 3Vi, Ku-melj 2. Ka žegftanju v Kašlju Prav posebno prijetno je bilo na današnjo nedeljo v Kašlju pri Devici Mariji v Polju. Imeli so svoje starodavno žegnanje, ki je privabilo okoličane in tudi Ljubljančane. Kakor so pred tednom v šiški obirali komarja tako so danes v Kašlju odirali zajca. Saj veste, zakaj, ne? Menda bo že sto let tega, ko je neke noči v Sla-pah gorelo. Kajpa so prišli gasit tudi ka-šeljski fantje, žebrov Fronc, ki je bil tudi med njimi, je oprezoval okrog požarišča. Pa je skočil za zajcem, ki je pribežal iz gorečega hleva. Meneč, da ga nihče ne vidi, ga je stlačil pod kamižolo in jel bežati. Ali slapljanski fantje so vso to početje opazili in jeli vpiti za bežečim Fron-cem: >.Le nesi ga, le! Ga boste Kašljani jedli na svojo nedeljo!« O tem Froncevem činu so Slapljani povsod pripovedovali in kmalu je vsa okolica zbadala Kašljane, da bodo na žegnanjsko nedeljo jedli Slaplja-n?m ukradenega zajca. Tako je postal s'n pijanski zajec Kašljanom prislovična žegnanjska jed, ki so jo jedli tudi danes. Seveda je zamera že davno pozabljena in je od nekdanjih zbadljivk ostala le še šala. Izredna živahnost saa veičsejssju Po enem letu smo včeraj zopet otvorili velesejem, ki smo ga spomladi zelo pogrešati. Prav ta okolnost pa je pripomogla, da je bil včeraj naval na sejmišču, kakor že dolgo ne. že dopoldne je bilo sejmišče polno, popoldne pa so se obiskovalci komaj prenli skozi paviljone. Poudariti moramo, da so razstave industrijskih in obrtnih izdelkov kakor tudi številne posebne razstave urejene zelo okusno in smotrno. Ljudje so se vseskozi prav o tem pohvalno izražali. Razstava industrije in obrti kaže po večini naše domače proizvode in je prav zaradi tega tembolj zanimiva. Sploh je letos naš velesejem bolj domač in slovenski kakor prejšnja leta. Obiskovalci se prav o tem pohvalno izražajo. Protiletalska zaščitna razstava je bila ves dan polna ogledovalcev. V primeri z ono spomladi je popolnoma preurejena in znatno povečana. V prvem delu prostornega paviljona je razstavljena zdravstveno-kemiena služba. Razstavljena so predvsem najučinkovitejša sredstva proti vojnim strupom. V rotunde, kjer je prikazana zatemnitev, predvajajo tudi filme. V sosednjem prostoru stoje večji modeli zaklonišč in podstrešij, poleg njih pa je vzorno urejena razstava gasilske in tehnične pomožne službe z najmodernejšimi pripomočki za opazovalno in obveščevalno službo. Piotiletalski topovi vzbujajo veliko zanimanje. Vojaki specialisti neumorno razlagajo upravljanje in učinkovanje tega važnega obrambnega pripomočka proti jeklenim ptičem, ki sejejo pogubo in smrt. Obsežna je razstava motornih in jadralnih letal, v katero so prireditelji, člani Aerokluba »Naša krila«, položili vso svojo skrb. požrtvovalnost in ljubezen. Pozornost občinstva za to razstavo je posebno velika. Razstava cvetja in povrtnine je en sam pisan vrt, od katerega se ljubitelji cvetja in lastniki malih vrtov kar ločiti ne morejo. Sedanji prekrasni cvetlični aranžma ostane do torka zvečer. Naj nihče ne zamudi ogledati si to razstavo. V noči od torka na sredo bo cvetje zamenjano z novim bogastvom oblik in barv. Na razstavi »Zobna tehnika«, ki so jo priredili zobni tehniki v proslavo 301etne-ga obstoja njihovega strokovnega društva, se šele vidi, na kakšni strokovni višini so dela naših dentistov. Je to prva razstava te vrste ne le v naš državi, temveč tudi na Balkanu. Občinstvo je našim zobotehnikom za to razstavo hvaležno, ker je mnogo pripomogla k pojmovanju važnosti higiene ust za človeško zdravje. Na razstavi društva »Mali gospodar« so razstavljeni krasni eksemplari perutnine, golobov, kuncev itd. Reja malih živali je danes važen činitelj v ljudski prehrani in se ni čuditi, če se je v šotoru drenjalo ljudi. Tu se lahko nabavijo tudi plemenske živali in jajca za valjenje. Gospodinja se mora še marsikaj naučiti, če hoče družini pripraviti zdravo in izdatno vsakdanjo prehrano. To je pri sedanji draginji velika umetnost. Zato so gospodinje pripravile razstavo, ki naj našim ženam in dekletom pokaže, kako naj v teh časih vrše svoje dolžnosti v gospodinjstvu. Razstava je bila že veraj nabito polna. Veliko zanimanje je bilo tudi za umet- nostno razstavo in razstavo karikatur. Na zunanji strani paviljona »G« je prav posrečeno urejena razstava ornitološkega observatorija, pred katero se obinstvo rado ustavlja. Zlasti za kmetovalca je ta razstava zelo poučna. Nekateri so se tudi prav radi zabavali z ribolovom na postrvi. Na sejmišču je namreč bazen-ribnik, poln postrvi, kjer vsakdo lahko poskusi svojo srečo s trnkom. Popoldanska in večerna predstava »To-tega teatra« sta bili razprodani. Občinstvo se je odlično zabavalo. Tako je včeraj vsak posameznik iz velike množice, ki je napolnila sejmišče, našel nekaj zase. Danes gotovo ne bo takega drenja kakor včeraj. Zato priporočamo vsakomur, naj porabi mirnejše dneve za ogled vseh oddelkov velesejma, da si natančneje lahko ogleda eno in drugo. Z obiskom velesejma ne odlašajte, teden hitro mine in škoda bi bilo, če bi zamudi!; podrobnejši ogled, ki bo vsakomur koristil. čeprav je bil včeraj dan, ko ljudje le bolj ogledujejo, se je vendar tudi kupčija razvila, tako v pohištvu, strojih, radijskih aparatih, perilu in živilski industriji. TotI teater uspeva Vzlic nekaterim pomanjkljivostim je spored prav zabaven in vedno privlačen Zamisel g. Boža Podkrajška, izdajatelja in urednika edinega slovenskega humori-stičnega časopisa »Toti 'list«, da pridruži listu veselo gledališče, je vredna pozornosti. V vseh velikih mestih Evrope so bila do nedavnega taka gledališča, ki so imela kajpak razne oblike, največkrat revialno, dostikrat samo priložnostno. Tudi mariborski »Toti teater«, k: je prišei gostovat na ljubljanski velesejem, ima priložnostni značaj. Kulturni pomen in udarna sila veselega gledališča sta v vedri satiri, ne pa v sami plehki in ceneni zabavnosti. Tudi »Toti teater« se zaveda da bi se bilo treba nasloniti na ostanke naše ljudske glume in si jih prilagoditi ter tako počasi ustvariti domači tip takega teatra. Prav tako se zaveda, da s samimi skeči, parodijami in glu-maškimi nastopi ni že opravljena njegova naloga, marveč se je treba z žgočo aktualno satiro približevati kulturnemu in socialnemu poslanstvu. To, kar nam je Toti teater v soboto pokazal v paviljonu »K«, ki ga je občinstvo do dobrega napolnilo so seveda samo še začetki takega gledališča. Vendar pa lahko takoj rečemo, da je Božo Podkrajšek na dobri poti. Skoraj usodno je, da se je začelo tako gledališče oblikovati v najbolj ne-všečnem času. Teater te vrste ne more pogrešati, če hoče imeti vse možnosti razmaha, kolikor le mogoče široke svobode v politični in socialni satiri, v smešenju aktualnih pojavov, v vsej tisti, tudi kulturno pomembni umetnosti, ki lahko reče s Horati-jem: »Ridentem dicere verum quid vetat?« (Ko naj zabrani, da človek smeje se ne pove resnice?). Navedli smo ta stari verz samo zato, ker je dandanes dokaj drugače ... »Tehnični razlogi«, ki morda niso vedno tako tehtni, kakor se komu zdi, so morali omejiti, osiromašiti, porušiti program »To-tega teatra« prav tam, kjer bi bilo lahko najbolj udaren, bogat in sočen. Z druge strani je opaziti, da Toti teater še ne razpolaga z zadostnim osebjem in z učinkovitejšimi rekviziti. Tud; tehnično stvar še ni dovolj izglajena, kar so pokaza- le zlasti predolge pavze med posameznimi nastopi. Vzlic temu pa moramo zapisati, da bi se dalo iia tej osnovi — če bi bili časi ugodnejši — ustvariti dobro in pomenljivo vedro gledališče, ki bi mcrda lahko prešlo od priložnostnega značaja v stalno ustanovo. Toti teater je pripravil številnemu občinstvu prav zabaven večer. Tisti, k> so mislili, da bodo imele njihove smejalne mišice dve uri švedske gimnastike, so bili razočarani. Splošna bilanca večera je bila vendarle aktivna tudi zanje, čeprav ni paviljona pretresal grohot (ki ga tudi v velemestnih veselih gledališčih nismo culi). Primitivno urejeni oder je seveda ddlal neprilike (odtod dolgi presledki), vendar so prireditelji nudili kos tolažbe z majhnim jazz-orke-strom, ki je igral pred začetkom, med pav-zami in delno med nastopi. Spored je obsegal nekaj skečev, nekaj parodij in več ku-pletnih nastopov. Izmed teh zlasti pestrih točk so bili kupleti najboljši in so pokazali, da bi se lahko Toti tea+er prav tu pošteno razmahnil, če bi ne imel na ustih tiste priprave, ki jo pokaže občinstvu clown takoj v prvem nastopu. Središče vsega večera je g. Božo Podkrajšek, ki nastopa kot konferencier, kot komik, kot pevec kupletov. kot medij itd. in opravlja vse te naloge prav prkupno. Nadalje sta se uveljavila Vladimir Skrbin-šek in Milčinski-Ježek. Skrbinšek je posebno dober kot ruski profesor-hipnotizer in kot Chamberlain z dežnikom Ježkovi kupleti so si takoj osvojili občinstvo. Draginja, brezmesni dnevi in drugi podobni pojavi nudijo hvaležno snov. Vsekako je nastop Totega teatra vzlic pomanjkljivostim, ki so delno tudi krivda splošnih razmer, opravičil nade in zasluži pozornost našega občinstva. V slovenskem življenju potrebujemo tudi takih ustanov in občinstvo naj bi njih iniciatorjem in sodelavcem vlilo poguma za nadaljnje delo in za smotrno notranjo izgraditev veselega gledališča kot nositelja vedre družabne in politične satire. — Predstave so vsak večer ob poli devetih v paviljonu »K«. Maše bodoče šofcrke Damski tečaj Avtokluba pravkar uspešno zaključen Sledile bodo praktične vaje in novi tečaji bodo izpite prestale, prejele šoferske legitimacije. Tečaj kakor izpiti so brezplačni, vendar se morajo udeleženke zavezati, da bodo v primeru potrebe na razpolago za pasivno zaščito mesta. Avtomobilskemu klubu, Id je pri nas prvi pričel s takim tečajem, ne strašeč se dela in stroškov, gre za to vse priznanje. Prav tako vestnim predavateljem, ki so svojo nalogo opravili brezplačno. že zdaj se prijavljajo poleg tistih dam, ki niso mogle biti sprejete v prvi tečaj, še nove zanimanke. Naloga Avtomobilskega kluba bo, da s primernim posredovanjem skuša najti sredstva, s katerimi bo omogočen vsaj še en tečaj. Ne glede na to, da dobimo s takim tečajem najboljše poznavalce cestnega motoriziranega prometa, zahteva sedanji čas, da imamo tudi za najhujšo stisko dovolj usposobljenih motornih vozačev, kajti motorizirani promet vsepovsod tako hitro napreduje, da nas utegne ob svojem času najti premalo pripravljene. Ta skrb bo najprej odpravljena s prirejanjem tečajev, kakršen je bil pravkar zaključeni. Po beograjskem zgledu je za pasivno obrambo mesta tudi ljubljanski Avtomobilski klub organiziral tečaj za izvežbanje ženskih šoferjev. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se ženske pri upravljanju motornih vozil prav dobro obnašajo in da odpade nanje relativno mnogo manj avtomobilskih nezgod, kakor na moške vozače. Ko je pred meseci Avtomobilski klub razpisal tečaj, se je koj priglasilo veliko število zanimank, okrog 150; ker so pa s tečajem združeni precejšnji stroški, so jih mogli sprejeti le 90. Teoretični pouk tečajnic se je pričel 23. julija in je bil zaključen 30. avgusta s predavanjem dr. Cirila žižka. Tedensko so imele kandidatke po 4 ure predavanj, katerih večje število je odpadlo na g. inženirja Struno, ki je predaval o funkcijah plinskega motorja. Poleg njega sta predavala še tajnik kluba g. Birimiša in Boris Kristan. Predavanjem sta bila priključena še dva izleta v delavnice tvrdke American motors na Tyrševi cesti, koder so imele tečajnice priliko nazorno spoznati delovanje avtomobilskega motorja v vseh njegovih sestavnih delih kakor tudi zgradnjo avtomobila sploh. V ta namen je lastnik tvrdke g. Svetozar Hribar pripravil več avtomobilskih motorjev, razloženih in razstavljenih, tako da so mogle posamezne skupine prav zgledno slediti razlagam strokovnjakov o pogonski sili bencina ter njegovi poti od rezervoarja preko eksplozije do izpušnih plinov. Prav tako so moderne hidravlične vzdigovalne naprave v delavnicah omogočile podrobno nazorno spoznavanje sestave avtomobilske šasije in karoserije. Po zaključku tečaja bodo pričeli s praktičnimi vežbami in računajo, da bo za dobro izvežbanje tečajnice zadostovalo po 500 km vožnje. Zaradi omejitve pogonskih sredstev so seveda nastale težkoče, ki pa jih upa Avtomobilski klub s pomočjo banovine in občine premagati Tako smemo pričakovati, da dobimo že to jesen četo dobro izvežbanih avtomobilskih vozačic, ki bi v potrebi mogle uspešno zamenjati moške. Po zaključnih praktičnih vajah bodo tečajnice polagale obvezne šoferske izpite pred banovinsko komisijo in bodo vse, ki Gozdovniki so odprli svoj prvi dom v Iškem taboru Naši gozdovniki "so si letos zadali veliko in hvalevredno nalogo, da si postavijo svoj dom, svoje stalno taborno središče v divje romantični soteski Iške. To jim je s požrtvovalnim delom tudi v polni meri uspelo: danes stoji na idilični jasi pod strmimi stenami Iške soteske lična in prostorna lesena koča, solidno in trpežno grajena, okrašena z gozdovniškimi znamenji Ima dvoje velikih prostorov, v pritličju in podstrešju, ki sprejmejo pod streho okoli 60 ljudi. V soboto zvečer je lastnik koče, ljubljanski gozdovniški rod Vzhajajočega sonca ob navzočnosti zastopnikov iz sosednih rodov in družin iz Maribora, Celja, Trbovelj, Litije, Borovnice in Kamnika na intimni svečanosti posvetil novo, prvo goz-dovniško kočo. Pred tradicionalnim totemom se je zbralo ob tabornem ognju preko 60 gozdovnikov in domačih gostov, ki letujejo ob Iški Slovesnosti je vodil glavar ljubljanskega rodu Branko Kozinc. Med petjem gozdovniških pesmi je na svečan način obesil starešina rodu inž Murko ob asistenci glavarjev iz Maribora in iz Trbovelj gozdovniški totem na pročelje koče. Potem se je svečanost nadaljevala ob ognju z idejnimi nagovori posameznih funkcionarjev in s primernimi recitacijami. Ostali del večera je potlej mineval v tradicionalnih gozdovniških obredih ter se zaključil z nekaterimi zabavnimi točkami, kakršne pač znajo v svojem zdravem, neprisiljenem humorju predvajati na^i gozdovniki. Ves čas slovesnosti je r.a strmem, skalnatem griču Borovnjaku. ki sc dviga v višino preko 600 m tik nad taborom, gorel velik kres. ki je žarel daleč naokoli kot poseben poudarek temu pomembnemu goz-dovniškemu prazniku. V nedeljo je v gozdovniikein taboru krog nove koče v igrah in nepvsiljenem veselju kipelo idilično življenje gozdovnikov, ki se bodo zdaj iz vseh krajev ožje domovine vračali po zdravje duha m telesa, vprav po geslu: S prirodo k novemu človeku! Fran Derenda f V soboto je v Ljubljani po daljšem trpljenju umrl bivši veletrgovec in gostilničar g. Fran Derenda, ki ga je poznaol vse mesto. Pokojnik je bil tip pravega selfmade-maria, ki se je iz skromnih razmer povzpel do veletrgovca. Svoj čas je bil trgovski sotrudnik pri Mayerju, kasneje se je pa osamosvojil in najprej odprl trgovino z manufakturo, z katere se je razvilo veliko podjetje. Gospcdaiska kriza pa je delovnega in izredno podjetnega moža pritisnila pred leti k 'lom. Kljub vsemu ni obupal. Prevzel je znano Mrakovo gostilno na Rimski cesti, ki jo je pa pozneje tud: opustil in se umaknil v zatišje. Fran Derenda je bil goreč nacionalist, vedno v naprednih vrstah, zvest pobornik in tudi podpornik naprednih društev. Nikdar tudi v tem ni klonil, bil je neomah-Ijiv, kremenit značaj. Zapustil je vdovo in tri sinove, ki jih je tudi lepo vzgojil in jim utrl pot v življenje. Pokopali ga bodo v ponedeiek ob 16. Pogreb bo z Zal, kapelica sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Vrlemu možu časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Zmagoslavje kamniškega Sclmla Nastop je sijajno pokazal, čigavo je srce našega lepega Kamnika Kamnik, 1. septembra Za današnji nastop kamniškega Sokola, ki se je prvič vršil na nedavno kupljenem zemljišču v parku ob sedanjem Sokolskem kopališču in bodočem ponosnem Sokolskem domu, je vladalo v naši javnosti živahno zanimanje. To pa poleg važnega moralnega dela kamniškega Sokola opravičuje že samo dejstvo, da je društvo na glasu enega najmarljivejših in po svojem požrtvovalnem, v sedanjih težavnih razmerah in časih grenkem delu najzglednejše. Za današnji nastop na lastnem sokolskem zemljišču je Kamnik iznova pokazal, čigavo je in ostane njegovo srce. Skoraj vse hiše so bile okrašene z državnimi trobojkami. Na mogočni sprevod, ki se je razvil od glavnega kamniškega kolodvora skozi mesto do telovadišča. pa so ljudje, ki so se v gostem špalirju zbrali po ulicah, metali cvetje in vrle Sokole navdušeno pozdravljali. Na čelu sprevoda je šla vojaška godba, ki ji je sledilo 12 praporov, nato so se zvrstile dolge vrste sokolskih bratov in sester. Telovadišče je bilo okrašeno z zastavami, javnemu nastopu pa je prisostvovalo okoli 2.000 gledalcev, ki so vse nastopajoče vrste navdušeno pozdravljali. Po pozdravu in mimohodu pred državno zastavo je izpregovoril starosta kamniškega Soko-skega društva br. Anton Knez, ki je najprej pozdravil navzoče odličnike, ki so bili med njimi komandant kamniškega mesta ln smodnišnice polkovnik Milojko Pauno-vič, zastopnik sreskega načelnika g. Lojze Urbanija, zastopnik ZKD dr. Stojan Ba-jič, zastopniki Ruskega Sokola, ljubljanske, kranjske, novomeške ln celjske sokolske župe in drugi, nato pa v klenem govoru poudaril, kaj je bistvo sokolstva in kakšni so sokolski cilji: nikoli pozabiti na svojo dolžnost do domovine in kralja in se zmerom spominjati besed tiste srbske matere, ki je izgubila devet sinov in starega moža: »Ja ili mlada ni rodila nišam, da mi leže na meku dušeku, več da brane zemlju od dušmana.< Po govoru staroste br. Antona Kneza se je začel telovadni nastop. Najprej je nastopila ženska deca, sledili pa so nastopi moške dece, ženskega naraščaja, moškega naraščaja ter članov in članic Sokola. Nastopajoči so vse, večkrat prav težavne točke sporeda izvedli brezhibno, za kar so jih že gledalci nagradili z živahnim pozdravljanjem. zaslužijo pa tudi javno pohvalo in priznanje. Kot posebno zanimivost moramo omeniti tudi češke in ruske narodne noše, ki so bile prav tako v sprevodu, po končanem sporedu pa smo videli tudi lepo češko besedo, ki je gledalce še posebno navdušila. Po res lepo uspelem telovadnem nastopu se je na vsem telovadišču razvila živahna zabava, ki je trajala do pozne noči. Današnji nastop kamniškega Sokola je čisto zanesljivo nov mejnik v njegovem delu. Kamnik je njihov in to jim je največje zadoščenje, hkrati pa izpodbuda za naporno delo. ki to naše marljivo Sokol-sko društvo še čaka. Danes in vse dni do četrtka 5. t. m. se sprejemajo gojenci od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v šolo Glasbene Matice ljubljanske v Vegovi ulici. Poučujejo se poleg petja, klavirja in violine, vsi orkestrski instrumenti in teoretični predmeti. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ul. 7. Vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski v veži zavoda. Ponedeljska križ; BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. gora (4. sklon), 5. obdaja zemljo, 9. narkoza, 11, del živalske glave, 12. jugoslov. otok, 13. oziralni zaimek (nem.), 15. dva enaka soglasnika, 16. kratica za denarno enoto, 17. glavno mesto evropske države, 19. medmet, 20. pripadnik starega naroda, 21. kem. znak za prvino, 22. ploskovna mera, 23. slovanski običaj, 25. kem. znak za prvino, 27. vrsta I pesništva. 29. kratica za akad. naslov. 30. predlog, 31. os. zaimek, 32. čas, 33. mesec, 35- obl. gl. pisati, 37. svetopisemska oseba, 38. odprtina. Navpično: 1. ruski pisatelj, 2. medinski kalif, 3. jugoslov. otok. 4. elektr. enota, 6. os. zaimek (nem.), 7. ruski plemič, 8. rokodelec, 10. moško ime, 13. predlog, 14. filmska družba, 17. iniciale slov. pisatelja (priimek in ime), 18. moško ime, 19. del gledališča. 21. posredovalno podjetje. 23. ozračje, 24. barva. 25. predlog. 26. vrsta pesnitve, 28. podoba. 29. grm, 32. ima berač na glavi, 34. pritrdilnica v dialektu, 36. osebni zaimek (franc.). REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ukana, 5. kanal, 9. Kir, 10. nro (= numero), 12. ale, 13. rt, 14. etika, 16. ir (= iridij), 17. on, 18. moto, 20. Jukon, 22. sidro. 23. atol, 25. la, 26. ni, 28. Atika, 30. at, 31. Ema, 33. ako, 34. Ero, 35. cesar, 36. setev. Navpično: 1. Ukrajinec, 2. kit, 3. ar, 4. Ant, 5. kokos, 6. na, 7. ali, 8. Lermon-tov, 11. Rim, 14. enota, 15. Atila, 17. Oka, 19. oda, 21. notar, 24. lik, 27. ime, 29. kos, 30. are, 32. as, 34. et. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Macarol Alojzij, Ljubljana VII., Tugomirova 27; Leitgeb Miroslava, Ljubljana, Jurčičev trg 3, in lile Franc, dijak, Trbovlje I., Loke 390. n s p e h o t ob oglas t »JUTRO« KlIŠEJE JUGOGtAFIKA SV. PETANA M Ljubljanski velesefeir od 31. avgusta do 9« septembra. Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Številni' posebne razstave. Žrebanje vstopnic obiskovalcev velesejma LEPA DARILA: Motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, brzoparilnik, pohištvo, otroški voziček, ure, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v zdraviliščih in letoviščih. POLOVIČNA VOZNINA NA ŽELEZNICI. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViraaL - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja ffrao Jeran, - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s Ljubljani.