Prireditve po znižani taksi ali brez takse. Ker naša društva še vedno niso na jasnem, kedaj je mogoče prireditev prirediti po znižani ceni (10%), ali takse prosto, pojasnjujemo zadevo v sledečem: Za društvene prireditve je treba plačati 20% takso od prodanih vslopnic. Če pa ima društvo uverenje umetniškega oddelka min. prosvete, da so priredilve umetniškega značaja, plača po zakonu o taksah, tarifna postavka 99a, samo 10% davka. Takt uverenja izdaja izključno minislrstvo za prosveto, umetniški oddelek. Prošnjo je treba poslati polom velikega župana, prosvetnemu oddelku, ter priložiti 20 Din kolek za rešitev. Drušlva, ki niso oproščena kolekovine za vloge, pa morajo vlogo kolekovali s 5 Din kolekom. Ta uverenja izdaja ministrstvo sedaj za celo leto. Nekatera društva so si taka uveren ja že pridobila. Prosvetna zveza je vložila prošnjo za generalno uveren je za vsa pri njej včla njena društva, ki pa še ni rešena. 10% taksa pa se po členu 89 finančnega zakona za lelo 1927-28 v gotovih slučajih ne pobira. CGlej »Uradni list« št. 45, str. 263, 1927.) Takse proste so n. pr. vaje in zabave sokolskih in orlovskih lelovadnih društev, priredilve športnih drušlev, gasilnih društev, invalidskih organizacij, če so prirejene v drušlvene namene. Za gledališke predstave prosvetnih (izobraževalnih) društev in čitalnic na kmetih se plačuje taksa 10% vrednosti prodane vstopnice. (Člen 89, VIII. 8 finančnega zakona 27-28.) Kdor pa želi, da za vstopnire za poufna in prosvelna predavanja in poiičnein gospodarske razstave brez plesa ne plača takse iz tarifne Ste. 99a, se mora po odloku ministrttva financ, generalne dirck- EDEN NAJBOLJ DELAVNIH G. KAPLANOV UMRL. Med prvimi novicami v današnji številka »Gospodarjac beležimo, da bi moral naslopiti dne 1. aprila t. 1. župnijo Device Marije v Puščavi g. središki kaplan Karol Guček. Mladi gospod si je novo župnijo ravno prišel ogledat in ko se je vrnil iz Puščave nazaj v Središče, je zbolel in v par dneh utnrl in sicer v petek, dne 16. t. m. Gospod Gudek je bil rojen dne 7. novembra 1889 v Dobjem pri Planini, posvečen v mašnika dne 22. julija 1915. Kaplanoval je v raznih župnijah, kjer je bil povsod delaven pri Orlu in sploh pri vseh krščanskih organizacijah. Bil je živahne narave, dober pevec, iskan govomik ter organizator, ki je znal društva klicati v življenje in jih tudi obdržati na višku. Zelo veliko je storil za razmah središkega Orla, ki je slavil pod njegovim duševnim vodstvom pred leti sijajno uspelo 151etnico obstoja. Kot mlad dušni pastir je bil priljubljen pri vernikih in predstojnikih. Duhovni sotovariši in vsi, ki so poznali tega dobrega in veliko prezgodaj umrlega duhovnika, ga bodo ohranili v najboljšem, trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb blagopokojnega se je vršil v pondeljek na Jožefovo od dveh popoldne ob ogromni udeležbi ljudstva iz središke župnije in sosednih. Slovo mu je govoril g. svetinjski župnik Bratušek, krsto so nosili Orli, ki so izkazali svojemu delavnemu bratu zadnjo čast na ginl jiv način. Smrt vzornega mladeniča. V mariborski splašni bolnici je umrl koma j 291etni mladenič Anton Pihler, doma od Sv. Petra pri Ptu ju. Po dolgem bolehanju mu je upihnila luč vzornega življenia neizprosna jetika. Bodi mu zemljica lahka! Solska upraviteljica Lea Rott je odšla dne 9. marca iz Jurkloštra na svoje novo mesto kot upravitel jica v Kon jice. Imenovana je bila jako energična v svojem delo krogu. Naj ji bo sreča mila na njenem novem mestu! Velikonočne razglednice, papir za okraske in rože, vse, kar v tem oziru potrebujete, kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Tri nesreče v Prckmurju. Brata Bago iz Radmožanec sta izpodkopavala močno deblo. Ko se je drevo že nagibalo, je bil stareiši brat nekoliko nepreviden in ni skočil na stran. Padlo drevo ga je podrlo na tla in mu odsekalo eno nogo. V Kobiliianskem gozdu, kjer se izvaža ravno sedaj na vagone lesa, sla se zgodili knr dvo nesreči. Nekemu delavcu iz Medžimurja je padlo drevo na prsi in mu jih zmečkalo popolnoma. Drugemu delavcu iz Motvarjovec je zdrobilo deblo nogo. Nesreče pri podiranju drevja so letos v mariborski ob lasti takorekoč na dnevnem redu in to vse radi tega, ker so drvarji pri tem nevarnem poslu veliko premalo previdni. Pobegla kaznjcnca. Mariborska kaznilnica je obvestila ljubljansko policijo, da *ta pri Sv. Miklavžu pobegnila Ivan Urh z Ribnega pri Bledu in Ivan Jerin z Viča, ki sU biia oba obtojeaa aa vtilelno jeio.Da ju ne bi izdala njuna kaznjeniška obleka sta si prilaslila še dve pelerini, last paznikov. Ivan Jerin je bil pred leti obsojen pred ljubljansko poroto zaradi uboja lastnega očela na 12 let ječe. Pobegla kaznjenca se nista veselila dolgo prostosti, ker ju je opazoval in aretiral ter izročil mariborski kaznilnici orožnik iz Poljčan. Mrtve so izkopali in jih oropali. V vasi Dolnji Račnik v bližini Jagodine so odkrili tolovaje, ki so takoj po pogrebu prekopavali grobove ter pobrali mrtvim obleko in druge dragocenosli, katere so jim dali svojci v krsto. Groboskrunilce sta odkrila dva brata, ki sta Dragomir in Ivan Stojanovič, ki sta pokopala pred dnevi umrlega brata Jurja. Že koj drugi dan po pogrebu sta bila obveščena, da je tik ob novem grobu njunega pokojnega brata bil razkopan grob stare ženice Stojne Nikoličeve, ki je bila pokopana dva dni poprej. Našli so njeno krsto vso razbito ler je manjkala lepa preproga, ki so jo svojci pokojnice položili v krsto. Ivan in Dragomir Stojanovič sta takoj uvidela, da so lopovi pomotoma razkopali grob pokojne starke Stojne in da bodo bržčas v eni prihodnjih noči razgrebli tudi Jurjev grob, da si prilastijo novo obleko pokojnika in precej srebrnega denarja in drugih dragocenosti, ki sla jih brata priložila pokojnemu bratu v krsto. Nista se sicer odločila k temu, da bi bratov grob stražila, vendar da se prepričata, ali bodo lopovi obiskali ta grob, sta zvečer ostavila na grobu neke znake. Ko sta nasledn je jutro posetila bra lov grob, teh znamenj ni bilo nikjer in je bila zemlja nekoliko razmetana. Začela sta grob odkopavati in čim globlje sta segala z lopato, tem bolj sta uvidela, da so lopovi ponoči prišli do krste, pobrali vse dragotine in nato na brzo roko grob zopet zagrnili. Ivan in Dragomir sta o tej uprav strahotni ugotovitvi takoj obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo in aretirali neke sumljivce, vendar po dosedan jih zasliševanjih ni smatrati, da že imajo prave krivce v rokah. Pri aretirancih tudi niso našli nikakih ukradenih dragocenosti in stopinje okrog groba izvirajo od popolnoma drugih ljudi. V Jurjevem grobu je komisija našla tudi košSek sveče, s katero so si lopovi svetili pri svojem prestrašnem početju. 1501eten starček. V Olovu pri Mostarskem blatu živi neki Tadija Mustafič, ki je pred nekaj dnevi dovršil svoje 150. lelo, torej poldrugo stoletje in je živel v 18., 19. in 20. stoletju. Bil je očividec mnogih res važnih dogodkov, ki so se dogodili v Hercegovini. Ta starček si je ohranil še prav dober spomin in ve povedati mnogo zanimivosti iz časov turške nadvlade v Herccgovini. Tadija se čuti popolnoma zdravega in še more izvrševati celo lažja dela, le da ga je visoka starost malo upognila. To starost je dosegel, ker je živel ves čas popolnoma mirno. Alkohola ni vse svoje življenje poskusil niti kaplje in kar ie še važneje, da se ni nikoli razburjal, nikdar ni klonil svojega duba, temveč je mirno in junaško prenaial tso bedo in nadlogo, upajoi oa bolji« tum. Talt« ai kil ludJ nikoli niti en dan bolan in »e je T tadnjem času celo pomladil ter so mu ie tret jič pričeli rasli zobje. V njegovi rodbini je bilo yeč stoletnikoT in še nedavno mu je umrl najmlajši sin v starosli 105 leL, Tadija hoče doživeti še mnogo let in hoefi najbrž potolči svetovni starostni rekoid. Milijon dinarjcv je zadel. Te dni so biie izvlečene srečke vojne Skode. Največji dobitek t znesku 1,000.000 dinarjev je zadela srečka 1335—36, katere lastnik &L Milin, trgorec iz Zadra, je že prejel denar v drž. hipotekarni banki. Izjavil je, da jc srečko kupil pred 5 ali 6 leti za 160 Din. Milin je doma iz Bečkereka. Zagoneten umor. V Dalju pri Osijeku so doslej še neznani zlikovci umorili scIjaka Miloia Jokiča. Morilci so t Jokiievem stanovanju vse preobrnili, a našli »o samo 300 Din. Pred kralkim sta bila bči umorjenega in njen mož Sveto Virag aretirana, ker sta mo6no osumljena, da sU izvršila umor. Vlak odrezal seljakn obe nogi. Iz Karlovca poročajo: Seljak Dušan Tesla iz Voj niča je s težko vrečo moke na hrbtu v bližini postaje Skakavac korakal čez železniški tir. V trenutku je pridrvel vlak i« Virginmosta, podrl seljaka na tla in mu odrezal obe nogi. V brezupnem stanju je bil ponesrečenec prepeljan v bolnico. Tihotapci na svatbi finanč, stražnika. V neki slovaški vasi je praznoval svatbo načelnik lamošnje finančne straže. Vaščani so ga hoteli prav posebno počastiti ler so na svoje stroške pozvali na poročno slavnost cigansko družbo godceT, ki je že dalje časa svirala zdaj na poljski- zdaj na češkoslova&ki strani. Godci so obilno doprinesli k sploinemu veselju in se niso branili pijače. Basist pa se je na nesrečo tako naipil, da je po neprevidnosti pritis- nil na skriti gumb na basu, ki se je odprlin pred osuple svate iztresel par ducator škatelj vtihotapljenih cigaret. Ženin je takoj nastopil kot oblast in je naiel pri osta lih godcih takisto znatne mnoiine vtihotapljenega tobaka, da je moral vio družbo aretirati. Potresi in mrai in Tolkori. Casopisje poroča o velikih potresih, ki so trajali po več minut in sicer ˇ Zgornji Italiji tn na Grškem. V Ilaliji je zapadel po gorah pre cej debel sneg in imajo sedaj izvanredno ostro zimo. O mrazu prihajajo poroSila tudi iz Istre in posebno še iz Trsta. Radi ostrega mraza so se pojavile cele tolpe volkov po Bosni in Hercegovini. Volkovi so celo tako drzni, da se upajo t neposredno bližino Sarajeva. V bližini Mostarja v Hercegovini so poklali volkovi kmetu 20 glav živine. Kmet je preganjal zverjad ter uslrelil volkuljo, ki je branilt šest volčičev. Mlade volkove je odnesel kmet na dom. Kmetu Vukovičiču v bližini Mostarja so poklali volkovi t hlevu v«e ovce in dva konja. Dva težavna poklica. V tovarnah za vii galice imajo delavce, ki po oscm ur na dan samo prižigajo vžigalice. Ugotoviti morajo, ali so pravilno izdelane. Prckajevalci pa imajo nastavljence « finim nosom. Nabirajo v steklenice dim, katerega dado različna drva ter določijo, ali se sme rabiti dotična kurjava za prekajevanje šunke. To je odgovoren in dobro plačan posel. Na TM*li gvitiji PaCaik-FIi» aa D*br*H m t«a*a avmij« akrali xa Ujiining lUtoiiUtf (a proavetnega ¦druStva na Prihovi 570 Din. Bog živi! Prošnja. Dva radi dolgotrajne bolezni v otou/pnem stanu se nahajajoča mož in žcna se obračata na dobrosrčna in mila srca s prošnjo za kaikr&nekoli milodare. Naslov v UTednijštvu >Slovenskega Gospodarja«. Goriške Mohorjeve druibe je sprejel poverjeništvo in nabira ude od obstoja po kozjanski dekaniji Pustišek Mihael, občinski fajndsk na Zdolah, hiš. štev. 60, požta Kozje. Kdor premore in želi postali ud goriške mohorjeve družbe, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri zgoraj imenovanemu poverjeniku, vsaj do Velike nofti. cije davkov, taksnega oddelka, br. 143.050 z dne 29. decembra 1927, s prošnjo obrniti na pristojni davčni urad, kateri priloži (v mariborški oblasti) potrdilo prosvetnega oddelka velikega župana, da so predavanja poučno prosvetnega značaja. Za taka potrdila je vedno priložiti 20 D kolek za rešitev, ki jo mora predložiti dav čni oblasti. Pečat: »Osvobojeno samo od plačanja takse iz F. 1 z rešenjem g. finančnega ministra od 10. III. 1925 šl. 11.570, velja samo za vloge društev, ki so včlanjena n. pr. pri Prosvetni zvezi ali pri Orlovski zvezi, ne pa za rešitve. Vsled tega je 20 D kolek ulemel jen, ker se 61. 5 t. 5 zakona o taksah nanaša le na vloge, ne pa na rešitve. NOVICE Oblastna skupščina mariborske oblasti je sklicana za pondeljek, dne 26. marca. Župnijo Devica Marija v Puščavi je dobil g. središki kaplan Karol Guček in jo bo nastopil dne 1. aprila. Maša slepcga g. župnika. Naš naročnik Mohorko, ki kot Slovenec biva že več let v Franciji, nam je poslal to-le poročilo: V mestu Ars na Francoskem se je dne 2. marca t. 1. vršila izvanredna božja poL Imenovani Castne Legije (Legion d'honneur) so pod lastnim imenom počaslili sv. župnika Viyanney, ki je prvi svelnik odlikovan s tem viteškim redom. Z zastavami okrašeno meslece je ob zvonen ju zvonov sprejelo odlikovane romarje, došle po raznih vozilih iz mesta Lyon. Zastopani so bili \s\ stanovi. Med drugimi se je opazilo visoke cerkvene doslojanslvenike ter razne invalide. ,GinI jiv je bil nastop popolno slepega župnika. Ravno on je ob asislenci opravil slovesno službo božjo. Poseben tisk je gladko čilal s prsti. Prisoslvovala sla dva ikofa. Pri evangeliju je govornik opisal pomcn božje poli in za- čel z besedami: »Kdor hoče za menoj, naj nosi svoj križ!« Opisal je življenje svetnika kot požrlvovalno ter se oziral na svc tovno vojno, kjer je vsak storil svojo dolžnost. Popoldne se je vršil obhod z ostanki svetnika, kateri ni hotel nositi visokega reda prej kot zadnji dan na svoji rakvi Novi most pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Dne 11. marca se je vršil občni zbor brodarske zadruge Sv. Martin pri Vurbergu. Na zborovanju se je med drugim še ludi sklenilo, da se odslopi zadružno premoženje, katero bo znašalo lepo svoto, okrajnemu zastopu v Mariboru v svrho postavitve mosta na kraju broda. Delo bo prevzel glasom zadnjega komisijskega ogleda in sestanka mariborski okrajni zaslop. Izplačajo se samo dosedaj vplačani delcži. Občnega zbora so se razen lepega števila zadružnikov udeležili tudi sreski poglavar g. dr. Ipavic in zastopnik okrajnega zastopa g. Florjančič. Na zborovanju je vladalo najlepše sporazumljenje, kar je povdarjal tudi g. sreski poglavar. Gospod Florjančič je izrazil mnenje, ki ga zavzema mariborski okrajni zastop. Potreba gradnje mosta zavzema vedno širši obseg in je našla najlepši odmev pri oblastih. Ob koncu se je v imenu načelstva zahvalil g. Kostajnšek g. sreskemu poglavarju za njegov poset in velikodušnost, ki jo je izkazal ob tej priliki. S tem občnim zborom je bil zopet storjen en korak bližje uresničenju tega važnega načrta. Ženilovanjsko potovanje na aeroplanu. Dne 29. februarja t. 1. se je veleposestnik Kuzma Bosnič s svojo nevesto Jelico podal na ženitovanjsko potovan je v aeroplanu iz Zagreba v Beograd. Mladi par se je ravnotako v aeroplanu iz Beograda v Zagreb vrnil. To je pač menda prvi slučaj v Jugoslaviji, da se je novoporočeni parček poslužil najmodernejšega, pa vendar zelo nevarnega prometnega sredstva. 14 obtožencev in 52 braniteljev. Prpič mali, svojčas pomagač obešenega slavonskega roparja Caruge, bo odgovarial sedaj s svojimi iovariši za zločine pred sodišČem. Za ta ogromni proces proti 14 obtoženim je določenih 52 braniteljev in med temi tudi ena ženska. Obtqžnica zahteva za 7 obtožencev smrtno kazen. Od teh ima vsaki po pet zagovornikov. Pet obtožencev dobi vsak po tri zagovornike in dva dobita vsak po enega branitelja. Prosluli ropar umrl na jetiki. Sodišče v Velikem Bečkereku je prejelo iz Temešvara, ki spada pod Rumunijo, obvestilo, da je umrl za jetiko v tamošnji kaznilnici znani banatski in vojvodinski roparski tolovaj Marinko Perič, kateremu so pravili vojvodinski Čaruga. 2e leta 1918, ko je bil star 26 let, je začel Perič z razbojništvi v okolici Velike Kikinde. Po izvršitvi nekaj roparskih umorov je prenesel svoj tolovajski delokrog v Vojvodino. Develicrat so ga zaprli, a vsikdar je pobegnil. Leta 1920 je bila obveščena polirija v Kikindi, da se skriva Perič v neki hiši pri svoiem prijatelju. Hišo so obkolili in pozvali tolovaja k predaji. Periču se je posrečilo, da je pobegnil z zvijačo. 10 policistov in 3 detektivi so začeli celi lov za pobeglim, ki je pa ustrelil dva stražnika in pobegnil. Naenkrat se je pojavil v Skoplju in nastopil s ponarejenimi listinaini orožno vajo. Po končani orožni vaji je od nesel vojaSko puško in nebroj municije, ter cačel tolovajslva s celo bando v okra- ju Skoplje-Strumica. Iz omenjenih krajev se je preselil v okolico Niša, kjer je naslopil z vso grozovitostjo. V žensko pre oblečen je iskal prenočišča po kmelskih domovih, polegnil v noči samokres in gro zil ljudem, dokler mu niso izročili vsega denarja. Leta 1923 so ga prijeli in predali sodišču v Kikindi. Obdolžen je bil 13 roparskih umorov ler nebroj drugih zločinov ter grozedejstev. Tik pred obravnavo je pobegnil na Rumunsko, kjer je padel v roke pravici pri vlomu v vagon. Rumun sko sodišče ga je obsodilo na 15 Iet ječe, a je preživel v zaporu le par mesecev in umrl na jetiki. Prerokba španske coprnice, ki se je uresničila. V bolnici v Londonu je umrl trgovec Janez Leyton v starosti 72 let. Postal je žrtev lahkovernosli in je živel 40 let v strahu, da se ne uresniči na njein prerokba španske vražarke. Kratko pred svojo smrtjo je razložil slučaj, ki mu je prinesel smrt. V svoji mladosti je bil Lev ton nastavljenec velike londonske tvrdke in je kot tak potoval zelo mnogokrat po Spanskem. Nekoč se je tudi mudil v znamenitem španskem mestu Sevilla. Prijatelj mu je razkazoval lepote in zgodovinske vrednosti tega mesta. Slednjič ga je peljal k znameniti vražerki, ki je znala čitati kar z roke bodočnost. Ko je pogledala Leytonovo dlan, mu je kratko rekla: »Varuj se leva!« Nekaj mesecev za tem je obiskal Leyton v družbi londonski vrt, kjer so razne divje zveri. Baš tedaj so dobili novega lepega leva. Ko je Leyton zagledal zver, se je spomnil prerokbe, lotil se ga je neznosen glavobol, odnesti so ga morali iz vrta. Drugič je obiskal cirkus, Ko so prišli pri predstavi na vrsto levi, je Leyton padel v nezavest in odnesli so ga iz cirkusa. Nekoč je čital roman in v tem je med drugim bil popisan lov na leve. Ta popis ga je tako razburil, da je knjigo razčesal in pognal ostanke v peč. Leto so tekla in malo pred Levtonovo smrtjo je odj>otoval v Manchester in šel spat v hotel. V hotelski sobi je zagledal sliko, ki je predstavljala borbo z levoni. Lotil se ga je tak strah, da je skočil iz postelje in začel s pestjo tolči po sliki, ki je bila pod steklom. Šipo je razbil na drobne kosce, a pri tem poslu si je prerezal glavno žilo in pri prepel javi v bolnico je umrl radi izkrvavljenja. Nekdaj in danes. Pred sto leti je trajalo še silno dolgo, preden je prišla kakšna no vica z enega konca sveta do drugega. Vest o Napoleonovi smrti je romala s Sv. He, lene v Evropo celih 60 dni. Jadrnica je plula v najboljšem slučaju 32 dni iz Evrope v Ameriko. Leta 1819 je porabil prvi prekooceanski parnik malenkost 26 dni za isto pot. če pomislimo, da potrebuješ danes z letalom istotoliko ur, kolikor bi bil rabil tedaj dni, vidimo, kakšne ogromne razlike so med tedanjimi in današnjimi brzinami. Telefon, telegrafija in radijo so povzročili, da se vedno manj zavedamo daljav, ki ločijo Ijudi od ljudi. Strahote poplave v Kaliforniji. 2e zadnjič smo poročali na kratko, da je zadela Kalifornijo v Severni Ameriki grozna poplava v sredini tega meseca. Vse podrobnosti te velike nesreče še sicer niso znanc, vendar pa lahko izpopolnimo naše zadnje poročilo. Po ugotovitvah so zakrivili silno povodenj močni nalivi in preplavili 7 mest. Škodo cenijo na 80 milijooov dolar- jev. Zemlja je opuslošena na daljavo 80 km. Voda se je razlila nenadoma in kmalu po polnoči. Odnašala je hiše in mostove, ko bi se z njimi igrala. Igrala se je enako s človeškim življenjem. Odnesla je s seboj 60 delavcev, zaposlenih prl delu, 30 Indijancev, ki so snemali nek film. V celoti se pogreša 500 do 1000 ljudi. Opavalcem iz zrakoplova so se nudili strašni prizori. Mnogo trupel je obviselo na drevesih; dokaz, da je voda dosegla velikansko višino in bi bila vsaka rešilna akcija popolnoma brezuspešna. Med žrtvami je tudi nad 100 otrok. Dogodki so bili prepleteni tudi z mnogimi junaškimi dejanji in poskusi. Nek padzornik Edison-Company je rešil 47 ljudi, končno pa še sam izginil v valovih. Neka mati se je rešila z otroci vred na žimnici, ki je splavala s hiše in končno obtičala na drevesu. I>rugi je plaval s šestmesečnim otrakom akrog vratu in se končno le rešil. Vojaštvo in policija ter zasebne organizacije so storile, kar so le mogle. Toda nesreča je malo kdaj sama. Tudi tu se ji je pridružila še druga, da se je namreč utrgal hrib in zahteval nadaljne žrtve, kakor tudi, da je neprestan dež rešilna dela skrajno oteževal. Novodobno letalo. Nemška zrakoplovna družba je pred par dnevi stavila v promet svoj največji zrakoplov. Prostora je za 15 gostov. Dočim je predhodnik tega orjaka zgrajen za 11 oseb, imel za vse samo le en prostor, ima sedanji tri, opremljene z vso udobnostjo. Med nočno vožnjo se sedeži zamenjajo s posteljo, da se potnik odpočije kot v hotelu. Letalo ima prednji prostor za vodstvo, prostore za tovorno blago, posebno umivalnico in kabine za polnikc, ki so opremljene razkošneiše kot vsalc I. razred ekspresnega vlaka. Preskrblieno je tudi, da se potniki po mili volji lahko tudi svobodno kretajo. Nov »hotel« ima trl motorje in prevozi 170 km na uro. To je mati! Pri mestu Cadix na Spanskem v vasi Sanlucar je porodila žena, ki ie stara 42 let, 25. otroka. Rodila je dosedaj enkrat trojčke, štirikrat pa dvojčke. Šludente streljajo. V mali ameriški državici Nicaragua so vedni nemiri. Študen tovska mladina se upira predsedniku. Pri enem takem spopadu med dijaki in policijo je bilo na licu mesta ustreljenih 30 študentov. Iz maščevanja so dijaki linčali šest stražnikov. Skrb za izobrazbo otrok. V Berlinu so prišli na misel, da je dobro, če se otroci že v nežni mladosti shajajo. Zgradili so veliko otroško čitalnico, ki je na razpolago otrokom do 10 let. Otroški naravi primerno je tudi pohištvo, slikarija in sploh vsa dvorana. S prvim mahom je bilo tem otrokom na razpolago 1500 zvezkov, ki so tako jzbrani, da se lahkšo otroci začnejo že v nežni mladosti izobraževati vsak za posamezno delo. Vrabec povzrofiil človeku popolno slepoto. V Moravskem Schonbergu se je pripetil te dni ta-le slučaj: Vajenec Fritsch se je peljal na kolesu skozi vas in je zadei na cesti na jalo navadnih vrabcev. Eden od pličkov mu je bušil v obraz. Posledice vrabčevega poljuba so grozne. Fantu je izteklo takoj eno oko. V bolnici so mu sporočili, da bo oslepel tudi na drugo oko Iin bo postal popolen slepec v — zgodnji mladosli. i