Veto LXVII
PoStnlna plačan« ▼ gotovini.
V Ljubljani, v četrtek", "dne 13. aprila 1939
tfev. 84 a	Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼
Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 404)3, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika
Ček. račun:Ljubljana it, 10.630 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.797
Uprava! Kopi ta r-
jeva ulica štej. b.
Italija in Albanija
Zgodovina albanske državice je kratka. Šolo leta 1912 so ee Albanci odtrgali od Turčije in oklicali svojo samostojno kneževino, ki je združila 27.500 km" površine z okroglo 1 milijonom prebivalcev v meje neodvisne države, raztezajoče ee od južnojadranske obale do Črne gore in do Ohridskega jezera. Ker leži Albanija tam, kjer se Balkanski in Apeninski polotok drug drugemu najbolj približujeta, je pomen Albanije s tem že zadosti jasno naznačen. Albanija tvori vzhodni del Otranlskih vrat, ki zapirajo Sredozemsko •morje od Jadrana. Kdor ima en del teh vrat, želi imeti tudi drugega. V6a dolga zgodovina Balkana in Apeninov ter držav, ki so se tamkaj razvijale, nam to resnico vedno znova in znova potrjuje. Tako je bilo od časov 6tare Grčije in rimskih cesarstev pa do današnjega dne. Sedanji albanski dogodki so le najnovejši odsev tega zakona zgodovine, ki ga narekujejo zemljepisni položaji. Poleg tega je Albanija tudi vhod v osrčje Balkana.
Italija, ki 6i je na apeninskem polotoku organtzirala svojo državo, se je takoj po ustanovitvi samostojne Albanije začela zanimati za ta prevažni košček zemlje, od koder so že davni rimski cesarji gradili velevažno pot čez Balkan tja do Carigrada. Takoj po izbruhu svetovne vojne v avgustu leta 1914, so italijanske čete že v decembru istega leta zasedle albansko luko Va-lono ter v nadaljnih medvojnih letih počasi zasedle ves južni in srednji del albanske kneževine, tako da je Italija že leta 1917 proglasila svoj protektorat nad to državico. Ko 6e je sklepalo premirje, je imela Italija v svojih rokah vso Albanijo. Pri mirovnih pogajanjih so nastale velike težave, ker je tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev prijavila svoje zahteve na severne predele Albanije, na tiste, ki so jih Črnogorci v balkanskih vojnah zasedli z velikimi in junaškimi napori. Mirovna konferenca je 1. 1920 albansko vprašanje tako rešila, da se je Italija Albaniji odrekla in obljubila, da 6voje čete odpokliče, medtem ko je konferenca veleposlanikov, ki ji je mirovna konferenca to nalogo naročila, zavrnila težnje Jugoslavije ter potrdila mejo albanske države. Toda veleposlaniki so v svojem sklepu že takrat dodali, »da je neokrnjena Albanija potrebna za vojaško varnost Italije«. L. 1924 ,je takratni Ahmed Žogu proti volji Italije izvedel ^revolucijo, ki je odstranila vlado Fan Nolijevo ter Albanijo spremenila v republiko, katere prvi predsednik je postal Ahmed Zogu. Kakor hitro se je Ahmed Zogu ustoličil v Tirani, pa je takoj navezal prijateljske 6tike z Italijo in že leta 1926, ko je bil še vedno predsednik republike, je z Italijo podpisal prvo pogodbo, ki uvaja »medsebojno pomoč in prisrčno sodelovanje« in še enkrat slovesno poudarja nedotakljivost albanskega državnega ozemlja. Leto pozneje, dne 22. novembra 1927 pa je Zogu z Italijo podpisal znano 6lovito tiransko pogodbo, s katero sta Italija in Albanija sklenili med seboj pravo vojaško zvezo in je Italija dobila v Albaniji tako obsežne pravice sovladanja, da se je že takrat govorilo o ustanovitvi italijanskega protektorata nad Albanijo. Saj je Zogova država od takrat naprej dejansko živela ie od denarnih podpor Italije. Leto pozneje, .1928, je Ahmed Zogu spremenil ustavo in se oklica! za kralja Albancev in ustanovitelja nove kraljevske dinastije, ki naj jamči za trajnost države in njenih odnošajev do Italije.
Italija je pogodbo iz leta 1927 načrtno izkoristila, da je svoj vpliv v Albaniji na vseh področjih utrdila. Prevzela je pod svojo izključno odgovornost popolno preosnovo albanske vojske in gradn.o vseh vojaških obrambnih naprav. Z veliko vnemo se je lotila težavnega dela, da ustvari v Albaniji vsaj nekoliko znosnejše prometne prilike. Italijani so gradili prve ceste ter med seboj povezali poglavitna naselja. V pogledu letalstva, ki ima v državi brez cest izredno pomembno vlogo, so imeli Italijani monopolski položaj. Prav tako so italijanski gospodarski možje z italijanskim denarjem zgradili prva industrijska podjetja in jih izročili tudi italijanskemu tehničnemu vodstvu. Italija 6e je mnogo zavzela tudi za razširjanje prosvete in je sorazmerno lep razmah osnovnega šolstva v deželi, kjer skoraj nikdo ni pismen, uspeh italijanskih prizadevanj. Vkljub mnogemu koristnemu delu, ki ga je v teku zadnjih deset let Italiia opravila v Albaniji, pa napetosti med albanskim ljudstvom in italijanskimi prosvetitelji le niso prenehale in je od časa do časa prišlo do hudih odprtih nasprotij. Ker pa je bila albanska vlada v denarnem pogledu popolnoma odvisna od pomoči, ki jo je prejemala iz Rima, so se nasprotja vedno spet poravnavala in na zunaj je oslal do nedavnega ohranjen videz, da je prijateljsko sožitje neskaljeno in sodelovanje med obema državama nemoteno.
Italija je iz dveh odločilnih razlogov vztrajala pri tem, da si svoj pridobljeni vpliv v Albaniji na vsak način ohrani in od pridobljenih pravic pod nobenim pogojem ne odstopi. Prvi razlog je gospodarskega značaja, kajti petrolejski vrelci, ki so jih odkrili in čedalje bolj izkoriščajo, krijejo že danes eno desetino italijanskih potreb po bencinskem industrijskem gorivu. Drugi razlog pa je vojaške narave, kot smo že v začetku omenili. Od italijanskega mesta Otranto do albanske luke Valona meri razdalja morja samo 75 km. Kdor ima oboje, obvlada vhod in izhod iz Jadranskega morja. Razen tega pa odpira posest Albanije s čisto vojaškega stališča velike možnosti, ki jih Italija lahko uporabi pri zasledovanju svojih političnih ciljev v sklopu balkanske in evropske zunanje politike. Zadnji dogodki v
Velika diplomatična prerivanja križem po Evropi
V pričakovanju izjav francoske in angleške vlade k položaju
Delna mobilizacija v. Italiji in na Poljskem
4 sovjetski rušilci pred Suezom
Port Said, 12. aprila, b. Štirje sovjetski rušilci so vrgli snoči sidro v tukajšnji luki in prvič po svetovni vojni so mornarji odšli na kopno ter so sprehajali po mestu, čeprav med Rusijo in Egiptom ni nikakršnih odnosov. Omenjene ruske vojno ladje bodo nadaljevale pot skozi Rdeče morje na Daljni vzhod, da tam okrepijo ruske pomorske sile.
Pred iziavo Anglije in Francije o jamstvu za mese nekaterih malih držav
Pariz, 12. aprila, b. Seja ministrskega sveta je trajala do 13.R0, ko je bilo izdano uradno poročilo, da je ministrski predsednik g. Daladier poročal na seji o vojnih ukrepih, ki jih je francoska državna obramba storila doslej zaradi nadetega. mednarodnega položaja. Francoski zunanji
V zadnjih 24 urah smo priča velikim diplomatičnim prerivanjom, ki objemajo vso Evropo in se raztezajo tudi v Azijo in v Ameriko. Francoska in angleška vlada bosta danes dali določene izjavo o svojem bodočem zadržanju. V teku so obsežna pogajanja med zapadnimi velesilami in vzhodnimi in južnovzhodnimi državami. Istočasno naznanjajo delne mobilizacije po nekaterih državah ter zbiranje angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. V prihodnjih dneh bodo padlo velike odločitve.
Angleško brodovje se zbira
London, 12. aprila. TG. Prvi lord admi-ralitcto lord Stanhope je poslal nova navodila na vse cdinico angleškega vojnega brodovja po vsem svetu. Nova navodila so bila razposlana tudi vsem edinicam, ki služijo za protiletalsko obrambo angleškega otočja. Kakšna so ta navodila, ni znano. Le toliko je bilo sporočeno, da jo izšlo povelje, da mora biti vojno brodovje v pripravljenosti
Angleške bojne ladje, zbrane v pristanišču Gibraltar, so sprejele med drugim povelje, da morajo biti v palni pripravljenosti, tako, da po sprejemu povelja za odhod lahko odplujejo V 4 urah na visoko morje. Prav tako so suhozemske obo.rožene sile in protiletalske obrambne čete dobile povelje, da morajo biti v stalni pripravljenosti kakor ob vojnem času.
V	Sredozemskem morju se nahajajo na raznih točkah 4 velike bojne ladje, 6 kri-žark, ena matična ladja za letala, 39 rušilcev, 7 podmornic in večje število pomožnih ladij.
Bojne ladje »Warspite« in »Aberdeen«, ki se nahajajo na italijanski obali pri San Remu na obisku, so dobile povelje, da nemudoma odplo-vejo na določena mesto. Prav takšno popelje je dobila križarka »Malaya«, ki se je nahajala na obisku v Mentone v južni Franciji in' ki je že odplula v neznano smer.
Na Malti je vse v vojni pripravljenosti, brodovje, protiletalsko topništvo in 6uhozemska armada, ki je nadela bojno opremo z jeklenimi čeladami in protiplinskimi krinkami. Vse obrambne postojanke so polno zasedene, kakor v vojnem času. Brodovje je v pripravljenosti in po sprejemu kakšnega novega povelja lahko zapusti pristanišče v teku 2 ur.
V	Londonu računajo, da bo angleško sredozemsko brodovje že nocoj prišlo pred Aleksandri) o v Egiptu in 6e bo tamkaj zasidralo, čakaioč novih povelj.
Po mestu so se razširilo tudi vesti da so bila zadnjih 24 ur pogajanja med angleško in grško vlado in da je nekaj angleških bojnih ladij priplulo v grško pristanišče A r g o s t o 1 i na otoku K e -I a 1 o n i j i, 150 km južno od grškega otoka Krfa. Baje namerava Anglija s privolitvijo grško vlade zasesti otok Kri, ki leži nasproti albanskemu pristanišču Santi Quaranta. Poročila iz Grčije pravijo, da jo pojava angleških bojnih ladij v grških vodah med domačini kakor tudi v inozemskih krogih povzročila veliko začudenje in napravila najgloblji vtis.
Gibanje francoskega vojnega brodovja
Pariz, 12. aprila, b. »United Press« poroča, da je del francoske sredozemske vojne mornarice v Toulonu končal včeraj vse priprave za plovbo v razne severno-afriške luke in vzhodni del Sredozemskega morja.. Izjavljajo, da gre za prve bri-tansko-francoske pomorske varnostne ukrepe, ki so postali potrebni zaradi novega položaja v Sredozemskem morju. Večje število francoskih mornariških strokovnjakov je bilo poklicanih pod zastavo, dopusti pa so ukinjeni
Skupna demonstracija angleškega in francoskega brodovja pred Sueškim prekopom in ob turški obali med 17. in 20. aprilom
Kairo, 12. aprila, b. Zanesljivo poročajo, da bo med 17. in 20. aprilom skupna britansko - f r a n c o s k a mornariška demonstracija v egiptovskih vodah pred Sueškim prekopom. Podobna demonstracija Francije in Velike Britanije bo kmalu nato tudi ob turški obali.
Albaniji potrjujejo besede grofa Ciana na političnem tečaju v Milanu v poletju lanskega leta, ko je dejal, da se »Italija svojim interesom na Balkanu ne more in ne sme odreči,< kakor tudi besedam Mussolinija, ki je nedavno na svojem potovanju po Kalabriji rekel, da »ima Italija na Jadranskem moriu prvenstvene interese«. Oba izreka sta z zasedbo Albanije dobila izraz stvarnosti.
minister g. Georges Bonnet je obširno poročal o diplomatskem delu Francijo in Anglije, ki so vodi v popolnem soglasju med obema vladama.
Iz vladnih krogov prihajajo poročila, da bo jutri objavljena izjava francoske vlade, v kateri bodo določeno smernico bodoče francosko politike. V tej izjavi ho Francija poudarila enostranske obveznosti, ki jih je prevzela do nekih držav. Isto bo napovedal tudi britanski ministrski predsednik g. Chamberlain na jutrišnji seji poslanske zbornice.
Pariz, 12. aprila, c. Na današnji seji vlade 60 bili sprejeti vojaški ukrepi naslednje vsebine:
1.	kopna vojska v sedanjem stanju je vsa v pripravljenosti;
2.	brodovje jo prejelo nalog biti v vsej pripravljenosti;
3.	obalno topništvo jo prav tako prejelo sli-čen ukaz.
London, 12. aprila, b. Vsa pozornost diplomatskih krogov je obrnjena na sklepe francoskega ministrskega sveta. Dalje posvečajo diplomati veliko pozornost vzporednemu diplomatskemu delovanju Londona in Pariza. Tukajšnji politični krogi ne prikrivajo dejstva, da je svetovni mir ogrožen. Dosedanji diplomatski razgovori, ki 60 se vodili zadnje štiri dni med prestolnicami posameznih balkanskih držav in Londonom ter Parizom kažejo, da uspehi, ki so bili doseženi, več ali manj zagotavljajo uspeh vsega diplomatskega načrta. Obstojajo sicer še nekatere težave, ki pa niso nepremostljive. Glede Chamberlainove izjave v britanski poslanski zbornici objavljajo pariški listi razna poročila iz Londona, iz katerih se vidi, da bo Cliamberlainova izjava vsebovala naslednjo tri točke:
1.	O angleško-italijanskem paktu in o obveznostih, ki jih jc Italija prevzela po tem paktu;
2.	o diplomatskih pogajanjih za razširitev vzajemne pomoči kakor jo določa britansko-poljski
(Nadaljevanje na 2. strani)
Glavna ulica v Tiran*
Italijanski cesar -kralj Albanije
Grof Ciano v Tirani pri proglasitvi osebne zveze med Italijo in Albanijo
Tirana, 12. aprila. Nekaj po 10.30 je eskadrilja treh bombnikov prispela na letališče v Tirani. V prvem letalu je bil italijanski zunanji minister grof Ciano v uniformi brigadnega generala fašistične milice. Grof Ciano je sprejel pozdrave zastopnikov oblasti in uglednih osebnosti, nakar je obšel častno čelo. Zatem je albanski zastopnik naslovil na grofa Ciana prvi pozdrav in se mu zahvalil, da je prišel v Tirano. Obljubil mu je v imenu albanskega naroda zvestobo do smrti. Zatem se je grof Ciano odpeljal v Tirano ter se ustavil na trgu pred občinskim poslopjem, kjer so mu predstavili zastopnike oblasti. Nato se je odpeljal v italijansko poslaništvo, kjer jc imel razgovor s poveljnikom ekspedicijskega zbora in italijanskim poslanikom, ki 11111 je razložil položaj. Grof Ciano je posamič sprejel zastopnike katoliške, muslimanske in pravoslavne cerkvene občine, ki so mu v imenu svojih vernikov izrazili udanost do fašistične Italije. Ciano je izrazil svojo zadovolj-nost nad vsem, kar je doživel.
Popoldne ob 10 se je pričela seja ustavodajne skupščine Albanije. Seji je predsedoval predsednik albanskega parlamenta Gaferjadi, ki je imel t«?koj kratek govor, v katerem se je zahvalil Musfoliniju za to, da je poslal albanskemu narodu na pomoč italijansko vojsko. Vsi navzočni so sprejeli njegov govor z velikim navdušenjem.
Nato je predlagal zakon o osebni zvezi med Albanijo in Italijo, to je, da naj ustavodajna skupščina sklene ponuditi albansko kraljevsko krono i t a 1 i j a n s k e tn u kralju in cesarju. Med Italijo in
Albanijo se tako ustvarja personalna unija. Albanija še ostane pravno neodvisna država s svojo zastavo, ki jc zastava Sken-derbega.
Ta zakon je bil sprejet soglasno, nakar je predsednik podal besedo Berladiju, ki je pre-čital imena članov nove albanske vlade. Tudi ta predlog so vsi navzočni sprejeli a silnim navdušenjem.
Nato je odšlo zastopstvo skupščine k grofu Cianu v italijansko poslaništvo in mu sporočilo sklepe skupščine. Pred poslaništvom ie ljudstvo prirejalo navdi>šene manifestacije.
Danes seja velikega fašističnega sveta
Rim, 12. aprila, c. Zaradi sklepov v Tirani o personalni uniji med Albanijo in llalijo je za jutri zvečer ob 22 sklicana seja velikega fašističnega sveta. V petek dopoldne bo seja italijanske vlade. V soboto ob 16 bo seja parlamenta in ob 18 seja senata. Obe zbornici iiosta sprejeli zakonske predloge o personalni uniji.
Dunajska vremenska napoved: jasno fn milo. Zagrebška vremenska napoved: Lepo vreme. Zcmiiiiska vremenska napoved: Jasno in toplo vreme. Temperatura se bo zvišala, noči pa bodo še veduo precej hladne.

Politična prerivanja po Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Inž. Košutič v Belgradu
Kakor smo lo poročali, so se v Belgradu sešit zastopniki srbijanske združene opozicije, ki se je njihovega sestanka udeležil tudi dr. Mačkov odposlanec inž. Košutič. Kakor poroča »Zagrebački liste, pa je inž. Košutič imel včeraj biti sprejet tudi od predsednika vlade. List pravi: »Kakor nam poročajo iz Belgrada, bo inž. Avgust Košutič danes obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in bo z njim imel daljši pogovor. V Belgradu pravijo, da je Košutičev prihod velikanske važnosti. Isti list poroča, da se bo združena srbijanska opozicija sešla zopet, ko bodo končani pogovori med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem'.«
To ie zavlačevanje in ne reševanje
Velikonočna številka »Politike« prinaša članek g. dr. Lazarja Markoviča, ki je tudi eden tistih mož, ki so v imenu 6rbske opozicije leta 1937 sklenili z dr. Mačkom sporazum. Glavna misel njegovega velikonočnega članka v »Politiki« je ta, naj bi se ureditev države izvršila na podlagi sporazuma, ki ga je bila srbijanska opozicija leta 1937 sklenila z dr. Mačkom ter naj bi se država tako uredila, da bi Srbi in Hrvati imeli zavest, da je to res 6rbska in hrvatska država.
Kdor v javnem življenju še danes zastopa tako misel, ne kaže, da bi se bil od leta 1921 kaj spremenil. G. dr. Lazar Markovič je kot bistra glava srbske politiko leta 1920 in 1921 sodeloval pri ustvarjanju vidovdanske centralistične ustave, ki Jugoslaviji ni prinesla sreče in zadovoljnosti njenih prebivalcev. Slovenci in Hrvati smo se čutili zapostavljene, iz česar je potem nastalo tisto nesrečno trenje, ki je skupno državo le slabilo, ki pa naj bi se sedaj enkrat za vselej končalo. Če pa g. dr. Laza Markovič danes govori o nekaki srb-sko-hrvatski državi, to pomeni, da se mož v 20 letih ni prav nič spremnil in nič poboljšal, čeprav je sklepal sporazume, ki 6ami na sebi še nič ne pomenijo, dokler so zgolj načelne izjave in nič drugega. Slovenci smo bistveni del Jugoslavije. Kdor hoče to zanikati, ta ne more biti opravičen sklicevati se na svoje jugoslovanstvo. In kdor hoče z nekakimi taktičnimi predlogi bližnji sporazum o ureditvi Jugoslavije zavlačevati, temu se ne mudi zaradi tega ne, ker ni iskren pristaš sporazuma. In da bi Markovičev predlog s konstituanlo, kakor določa sporazum iz leta 1937. pomenil zavlačevanje, to priznajo celo pristaši srbske opozicije. Komu v korist, vprašamo, naj bo potem takem pisanje g. dr. Lazarja Markoviča?
Hrvatski Dnevnik dr. L Markoviču
»Hrvatski Dnevnik« v svojem uvodnem članku od 12. t. m. analizira izjavo predsednika vlade v belgrajski »Politiki«, nakar preide na članek dr. Lazarja Markoviča, o katerem pravi: »Nato 6e dr. Markovič dotakne sporazuma od 8. oktobra 1. 1937 ter pravi, da je ta s|>orazum pokazal pot, po kateri je treba hoditi. O pogovorih, ki so bili pred Veliko nočjo v Zagrebu, pravi, da pomenijo nekak napredek, čeprav se sedaj še ne da vedeti njihov potek in ujihov uspeh. Kar se tiče postopka, kako naj se izvede nova ureditev, torej glede procedure misli dr. Markovič, da se mora srbsko-hrvatski sporazum izvesti na pravnem temelju, po redni poti, brez pretresa, ki bi lahko škodoval državi in njeni stabilnosti. Ne pove pa, katero pot ima on za pravno redno pot. To pa ni jasno, ker smo prav izdatno preskrbljeni z raznimi predpisi, ki 60 bili uveljavljeni po neredovni poti. Po tem takem bi niti postopek na podlagi predpisov, ki so bili uveljavljeni po neredovni poti, konec koncev ne bil reden.«
»Obzor« o Markovičevem članku
Tudi zagrebški »Obzor« se v dolgem članku peča s tem velikonočnim člankom dr. Lazarja Markoviča. Med drugim pravi: »Dr. Markovič stoji na stališču sporazuma od 8. oktobra leta 1937. Ta sporazum je podpisala tudi skupina Ace Stanojeviča, ki ji pripada tudi dr. Markovič. No, ta sporazum pa vsebuje zgolj nekaj načelnih smernic o reševanju, kakor tudi določa postopek glede tega. Gled procedure pa je znano, da 6edaj nihče zaradi nje ne dela vprašanja. Kar pa se tiče same vsebine sporazuma, je ostalo odprto, ker razen načelnih smernic do danes ni prišlo dalje med SDK (dr. Mačkom) in združeno opozicijo glede vsebine reševanja perečih političnih vprašanj. Niti obravnavano ni bilo, kaj šele, da bi bil sklenjen kak sporazum o razdelitvi kompetenc, o novih enotah, o delokrogu osrednje oblasti, o jioložaju posameznih dežel itd. Teh za sporazum bistvenih stvari ne obravnava g. dr. Lazar Markovič, govori le splošno, kar je bilo že tolikokrat povedano ter ne gre niti za korak naprej od smernic, ki 60 v sporazumu od 8. oktobra leta 1937... Poleg tega je treba vedeti, da je to tudi država Slovencev, pa bi se ne smelo, ko se govori o novi državni ureditvi, preiti slovenskega činilca, že iz psiholoških vzrokov ne, da ne bi v slovenski javnosti prišlo do upravičene reakcije... Sedaj je že skrajni čas, da od brezkončnih načelnih besedi preidemo na obravnavo, kako naj se uresničijo novi odnosi med hrvatskim narodom, med 6rbskim narodom in med slovenskim narodom.«
Spomini na pok. Svet. Pribičeviča
V velikonočni številki belgrajske »Pravde« je g. Adam Pribičevič priobčil nekaj svojih spominov iz leta 1914. Tamkaj pripoveduje, da mu je avstroogrski poročnik Maiobabič, ki je bil skrivaj v zvezi a srbskimi merodajnimi činilci ter menda v skrivni službi ruske špijonaže, dva tedna pred svetovno vojno svetoval, naj beži v Srbijo. Adam Pribičevič je to sporočil tudi svojemu bratu Svetozarju, ki pa ni hotel bežati. Zaradi lega tudi Adam in Valerijan Pribičevič nista bežala v Srbijo, marveč so vsi ostali doma. Na koncu Adam Pribičevič dostavlja, da je dobro, ker Svetozar Pribičevič ni poslušal Malobabičevega nasveta, ker bi, ko bi bil bežal v Srbijo, ne bil leta 1918. mogel igrati tiste vloge, ki jo je igral. — Mi pa vendar le mislimo, da je škoda, da ni bežal, ker bi danes ne bilo treba popravljati njegovih napak.
Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva!
Belgrod, 12 aprila, m. Semkaj je dopotoval znani francoski književnik Geron Taro, ki je bil lansko leto izvoljen za Člana francoske akademije „„1.1 Ir m	i« v.hnHnl Fvrnni Unt msehen
111	("J .1U-.H ... •.... V -... -.t-,.	,
poročevalec francoskega popoldnevnika »Pariš Soir«.
sporazum, tudi na ostale države vzhodnega dela Sredozemskega morja;
3. o vojnih ukrepih, ki jih je sklenila Velika Britanija za preprečitev vsakega nadaljnjega nasilja.
llujfa, 12. a|>rila. c. Angleške čete 60 začelo zapuščati Palestino in 60 6e vkrcale na ladje, ki so jih prepeljale v Egipt.
London, 12. aprila, c. Danes je bilo v Londonu zopet zelo živahno. Predsednik vlade Cham-berlain je sprejel najprej vojnega ministra Hoa-rea Belisho, nato j>a giavna voditelja opozicije NVinstona Churchilla in Atleeja. Na'o je odšel v zunanji urad in se z lordom Halifaxom pogovarjal eno uro.
Lord Halifax pa je sprejel |>opoldne madžarskega, turškega, poljskega in grškega poslanika, nato pa še ameriškega odpravnike poslov.
Minister za dominione sir Thomas Inskipp je sprejel vse zastopnike dominionov v Londonu.
Italija pomirjuje Grčijo
Atene, 12. aprila. AA. Atenska agencija pojoča: Italijanski odpravnik poslov Fornare je obiskal včeraj predsednika vlade in mu v imenu Mussolinija sporočil, da so vsi glasovi, ki so se razširili in ki so utegnejo še razširiti, češ da Italija namerava zdaj nastopiti proti Grčiji, lažnivi in da jih morejo razširjati samo izzivači. Fašistična Italija potrjuje svojo namero da hoče spoštovati nedotakljivost Grčijo. Fašistična Italija je pripravljena ohraniti in šo bolj razviti prisrčne prijateljske odnošajo z Grčijo. Pripravljena je to tudi konkretno dokazati.
Rim, 12. aprila, b. Grški poslanik je obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in mu izročil noto svoje vlade, v kateri potrjuje sprejem italijanske note z dne 10. aprila, v kateri Italija poudarja, da bo spoštovala kopne in pomorske meje Grčije. Grška vlada je poudarila svojo željo, da ostane tudi v bodoče v prijateljskih stikih i Italijo.
Italija je mobilizirala skupno že 15 letnikov
Rim, 12. aprila. AA. Štefani. Z vpoklicem letnikov 1901 in 1912 ter s prisotnostjo pod zastavo letnikov 1917 in 1918 ter dela letnika 1919 kakor tudi strokovnjakov, ki pripadajo drugim letnikom, so sile italijanske vojske, Ivi so dosegle prav impo-zantno število. Ako ne nastopijo izredne razmere, se drugi letniki ne bodo klicali pod zastavo. (Pod orožjem so tudi letniki od 1901 do 1912, skupno torej 15 letnikov.)
Pariz, 12. aprila. A A. Štefani: Vsi časopisi objavljajo uradno italijansko poročilo o vpoklicu letnikov ]901 do 1912 in letnikov 1917—1919 pod zastavo. Časopisi jrosebno poudarjajo, da je Italija pripravljena za vsako morebitnost in da Mus-solini razpolaga z vojsko, ki bi bila v trenutku sposobna stopiti v akcijo. Moči italijanske vojske ni treba podcenjevati, ker bi to pomenilo resno zablodo.
Listi tudi naglašajo, da je general Franco poslal ▼ španski Marok 80.000 vojakov. Marpk je zdaj sam sposoben, da se hrani.
Rim, 12. april?. ^^n£tefajjii:\Kq ie bila izvršena končnoveljavna organizacija vojske, prehaja vrhovno poveljstva nad vojaškimi silami v vzhodni Afriki v roke podkralja, ki mu je podrejen načelnik štaba. General Cavalcro, ki je bil do-zdaj glavni poveljnik, se bo po nalogu Mussoli-nija vrnil v Italijo. Mussolini mu je pojslal toplo zahvalo za delo, ki ga je opravil na 6vojem položaju.
Poljska je mobilizirala pet letnikov
Varšava, 12. aprila. AA. Reufer: Včeraj je poljska vlada poklicala pod orožje nekaj rezervistov, ki pripadajo letnikom 1912 do 1917. Ti raz-
Iz poštne službe
Belgrad, 12. apr. m. Z odlokom poštnega ministra so postavljeni na področju poštnega ravnateljstva v Ljubljani naslednji prosilci: za uradniške pripravnike po § 45, točka 2, uradniškega zakona na pošti Ljubljana I. Janez Cerar, Franc Zakšek, Anton Dobrave, na pošti Ljubljana II. Jernej Prodner, na pošti Maribor I, Franc Dolenec, Konrad Bac, na pošti Maribor II. Anton Marin, Vladimir Strohsack, na pošti Celje Jože Hočevar, na poŠti Ptuj Josip Dušnik, na pošti Škofja Loka Alfonz Logar; za uradniške pripravnike po § 45, točka 1, uradniškega zakona na pošti Ljubljana I. J. Čeme, Franc Ponikvar, Roman Potokar, Vladimir Sešek, na pošti Ljubljana II. Danilo Veter, na pošti Maribor I. Vladimir Gorše, Alojz Levičar, na pošti Maribor II. Hinko Sotler, Stanko Dovč, na pošti Celje Franc Albreht, na pošti Ptuj Bruno Pižmuht, na pošti Kranj Jože Gerbec, na pošli Murska Sobota Jože Erker, na pošti Zidani most Marko Kleut, na pošti Vrhnika Viktor Porenta, na pošti Pragersko Leopold Krajnc, na telefonsko-brzojavno sekcijo Maribor Stane Knez. Za služitelje-dnevničarje so postavljeni na poštah v Sloveniji sledeči prosilci: na pošti Ljubljana I. Ivan Orel, Milan Jelene, Anton Tavčar, Jože Kranjc, Anton Šuštar, Jože Petrič, Lojze Medved, Jernej Žagar, Ivan Hvala, Alojz Širaj, Ferdinand Žagar, Josip Šetin, na pošti Ljubljana II. Josip Hren, Anton Žnidaršič, Vladimir Kek, Jože Rok, Alojz Slana, Alojz Stare, Franc Primar, Alojz Šink, Janez Cujnik, Jože Štrekelj, na pošti Maribor I. Anton Mo-liar, Ludvik Kurbus, Ivan Martinšck, Viljem Škrabla, Maks Kočevar, Henrik Perko, Jože Purkart, na pošti Maribor II. Franc Kotnik, Ivan Gordiš. Franjo Škalič, Franc Gomik, Ludvik Veber, Ivan Šoštarič, na pošti Celje Josip Šalamon, Viktor Škoflek, Ivan Roje na pošti Jesenice Hinko Musar, Anton .lankovič, na pošti Pragersko Jože Sapošnik, Jaka Mihevc, na pošti Brežice Jože Šerbec, Anton Školljanc, na pošti Bled I, Jože Soklič, na pošti Devica Marija v Poliu Ivan Ke-ber, na pošti Dol. Lendava Anton Pele, na pošti Ja-
vornik na Gorenjskem Franc Žagar, na pošti Kamnik Anton Kemperle, na pošti Kranj Anton Eržen, Franc Štern, na pošti Mežica Štefan Vnučec, na pošti Ljub-
liana-Moste Stanislav Berčič, na pošti Mozirje Franc Mikek, na pošti Murska Sobota Alojzij Slavinec, na pošti Cerknica Alojz Knafelj, na pošti Poljčane Viktor Zorko, na pošti Črnomelj Franc Šoba, na pošti Ptuj Oton Borko, na pošti Sevnica Anton Bernšek, na pošti Slovenska Bistrica Jakob Bolko, na pošti Sv. Jurij ob južni železnici Alojz Rataj, na pošti Velenje Ivan Kovač, na pošli Vič Jakob Guštrin, na pošti škofja Loka Janez Gaber, na pošti Bohinjska Bistrica Franc Šalamon, na pošti Gornja Radgona Ignac Jvor-nik. na pošti Ruše Edvard Škerli, na pošti Kočevje Ivan Polzelnik, na pošti Kranjska gora Huberl Sev-nikar, na pošti Novo mesto Janez Bračko.
redi spadajo k normalni vojaški služb! in se pozivajo vsako leto na delo za pomožno službo. Bili bi drugučo vpoklicaaii v službo jeseni.
Varšavski dopisnik »Daily lixpresa« poroča, da je maršal Rydz-Sniigly sklenil poslati v London vojaško zastopstvo, ki naj bi začelo s pogajanji s šefi angleške vojske. Ta teden bo pet višjih poljskih častnikov odpotovalo t London.
Varšava, 12. aprila, b. »United Press« poroča, da so bili danes po vsej Poljski nalepljeni plakati, v katerih oblast obvešča rezerviste, da bodo letos pozvani v vojsko na posebna službo. Takoj so 6e razširile ve6ti, da bo poziv razglašen v najkrajšem času. Ni še znano, katere letnike bo poljska vlado vpoklicala. Vsekakor bodo v vojaško službo pozvani predvsem oni, ki niso služili v preteklem letu. Doslej nI bilo mogoče izvedeti števila mobiliziranih vojakov. Poučeni krogi trdijo, da ima Poljska danes pod orožjem 900.000 mož.
Varšava, 12. aprila, c. Poljski vladni krogi odločno zanikajo vse vesti o tem, da bi bil Lipski, poljski veleposlanik v Berlinu, prišel v Varšavo zato, ker je prinesel s seboj nove Ribbentropove predloge. Ti predlogi bi naj obsegali:
1.	likvidacijo gdanskega vprašanja,
2.	zgradbo ceste skozi poljski pomorjanski hodnik,
3.	Poljska naj sama odstopi Nemčiji nekaj krajev v Šleziji.
V Varšavi odločno izjavljajo, da so to vesti o takih predlogih neresnične in da je Lipski prišel v Varšavo samo po nova navodila. Lipski se je nocoj vrnil v Berlin.
Anglija in Francija bosta poskušali pridobiti sovjetsko Rusijo
London, 12. aprila. AA. DNB: Običajno zelo dobro informirani list »Yorkshire Post« objavlja vest, da namerava Pariz očividno v soglasju z Anglijo začeti z zelo delikatnim diplomatskim delom. Zdi se, da bosta Anglija in Francija poskusili prepričati Sovjetsko Rusijo o tem, da bi podpora Sovjetske Rusije Poljski in Romuniji služila splošnim koristim. Obenem poskuša Francija prepričati Varšavo in Bukarešto, da je treba sprejeti pomoč Sovjetske Unije.
Predsednik vlade Chamberlain je sprejel danes v notranjem ministrstvu sira Hoara in voditelja opozicije radi obvestila o položaju.
Teleky v Rim in Berlin
Budimpešta, 12. aprila. AA. DNB: O priliki proslave Hitlerjeve 50-letnice odpotujejo v Berlin predsednik vlade grof Teleky, trgovinski minister Kunde, minister za nove kraje Jaroš, bivša predsednika vlade Darany in Imredy ter poslanca Mizer in Rajnih.
Budimpešta, 12. aprila. AA. DNB: Predsednik vlade grof Teleky in grof Czaky odpotujeta v ponedeljek na uraden obisk v Rim. Obisk bo trajal tri dni. Madžarska državnika bosta imela razgovore s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom" Cianom. Nato odpotujeta grof Te-leky in grči Czaky na obisk v Berlin.
Goring v Libiji
Tripolis, 12. aprila, b. Maršal Balbo je včeraj popoldne priredil velike vojaške vaje maršalu Goringu na čast. Vaje so bile zunaj mesta in v njih so delovale posebne enote libijske vojske. Najprej so letala bombardirala določene cilje, nato je pričeta streljati topništvo, tanki in pehota pa šo se pričeli gibati proti določeni smeri. V skupnem napadu je sodelovala tudi konjenica, ki je imela nalogo očistiti področje. Maršal Goring je bil zelo zadovoljen z uspehem ter se je nato vrnil v mesto in pregledal velesejem. Maršal Balbo je nemškim gostom priredil svečan sprejem.
Politični posveti v Belgradu
Belgrad, 12 aprila, m. Podpredsednik bivše HSS inž. Košutič, ki je včeraj dopotoval v Belgrad in imel več sestankov s predstavniki srbijanske opozicionalne skupine, se je danes dopoldne sestal s predsednikom vlade in notranjim ministrom Dragišo Cvetkovičem. Popoldne so se na stanovanju dr. Ninčiča znova sestali predstavniki srbijanskih opozicionalnih skupin ter so zopet imeli razgovor z inž. Košutičem. Današnji konferenci je prisostvoval tudi dr. Hinko Krizman kot predstavnik bivše SDS iz Zagreba. Inž. Košutič je baje nocoj odpotoval v Zagreb ter bo o svojih razgovorih poročal predsedniku bivše HSS dr. V. Mačku.
Pariški »Temps« o ciljih italijanske politike
Pariš, 12. aprila, b. Tukajšnji »Temps« objav lja telefonsko poročilo iz Rima, v katerem pravi, da je Italija na vzhodni obali Jadranskega morja razvila obsežne vojaške ukrepe. Italija hoče brež dvoma utrditi svoj položaj in svoje postojanke na Balkanu, da se bo pozneje, kadar bo pričela borbo za 6voje težnje na Sredozemskem morju, v balkanskem zaledju čutila popolnoma varno. To, kar vidimo danes, pravi rimski poročevalec., ni ni8 drugega, kakor zbiranje italijanskih sil za bodoče napore v Sredozemskem morju in v Afriki proti Franciji. Temu je služila vsa dosedanja italijanska politika, ki je dosegla prijateljski sporazum z Jugoslavijo in se hoče sedaj še drugod na Balkanu zavarovati. Italija tudi dobro ve, da bo v, morebitni bodoči vojni lahko dobivala živež in surovine iz balkanskih dežel
Kako gledajo Japonci
na Evropo
Tokio, 12. aprila. AA. DNB: Časopis »Host Šimbun« razpravija o sedanjem položaju v Evropi ter pravi, da je nastopila nova doba japonsko zunanje politike. Poudarja, da je ta nova doba označena z jasno in očividno razdelitvijo sveta v tabor totalitarnih in v tabor demokratičnih dr« žav. Med tem ko zunanji minister Arita zahteva neko srednjo linijo med tema dvema skupinama držav, uradni krogi čedalje bolj mislijo, da mora Japonska čimprej začeti z novo politiko, ki bi končnovel javno določila stališče Japonske. List »Kokumin ftimbnn«. nacionalistično glasilo, opoi zarja Japonsko, naj ne sklepa nobenega kompromisa z Veliko Britanijo glede politike na Daljnem vzhodu. Japonska ne bi mogla dovoliti kakšnega zhližanja med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, kajti lo zbližanje bi bilo neposredno naperjeno proti Japonski obenem pa bi okrepilo komunistično delovanje na Daljnem vzhodu.
Osebne novice
Belgrad, 12. aprila, m Napredovali so pri ge| neralni tUi»kciii državnih železnic 3. skupini 2, stopnje za višjega svetnika arhitekt Friderik femi' tinger, višji svetnik 4. skupine, 1. stopnje; pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu v 3. skup., 1. stopnje za načelnika Ivan Deržič, doslej načelnik 3. skup. 2. stopnje; na ljubljanski direkciji drž. železnic v 4. skup. 2. stopnje za svetnika dr. Leopold Benko, doslej v 5. skupini; v 5. skupino Julko Marčič. ravnatelj zemljiške knjige na okr. sodišču v Ljubljani; za 7 skup. je postavljen za kontrolorja na postaji Kotoriba Martin Rancin-ger. doslej na Jesenicah. Z odlokom poštnega ministra sta prestavljeni v istem svojstvu: v Sevnico poštna uradnica Ana R'liič iz Radeč pri Zidanem mostu; na pošto Ljubljana I. uradnica Zora Hafner, doslej v Ivancu.
Državna tovarna letal v Kraljevu
Belgrad, 12. apr. m. Vojni minister je na podlagi § 50 točke 3 finančnega zakona za leto 1938-39 predpisal uredbo z zakonsko močjo o državni tovarni letal v Kraljevu. Državna tovarna letal v Kraljevu bo poslovala kot pravna oseba, ki jo bo predstavljal njen upravni odbor.
Tovarna bo izdelovala, popravljala in pre-delavala letala, letalsko opravo, letalsko oboroževanje in ostala letalska sredstva za potrebe državne obrambe in letalstva sploh. Nadalje bo prodajala svoje izdelke v državi in v inozemstvo. So-
delovala bo tovarna z državnimi ustanovami za pospeševanje letalstva, oboroževanja in odkupovala ter prodajala patente.
Da bo tovarna pričela lahko takoj poslovati, ji bo vojno ministrstvo odstopilo opravo sedanjo državne tovarne letal v Kraljevu. Nadalje bo štab vojnega letalstva pri vojnem ministru izplačal po finančnem ministrstvu za tekoči račun državne tovarne letal v Kraljevu pri Drž. hip. banki znesek 15 milijonov din.
Zapustila nas je za vedno naša dobra soproga, mati, stara mati- Ma in tašča,
gospa
ANTONIJA TABOR
Pogreb drage pokojnice bo dne 13. aprila 1939 ob petih popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina Cesta II. št. 31 na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 12. aprila 1939.
Žalujoči ostali.
Pogrebni zavod Gajšek Ivau, Ljubljana
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš dobri sin, brat, svak in stric, gospod
JOSIP HOFBAUER
trgovec
previden s svetotajstvl za umirajoče, umrl danes v ljubljanski bolnišnici.
Pogreb blagopokojnega ho v petek, dne 14. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti v Hrastniku na Dolsko pokopališče.
Hrastnik, Trbovlje,.Ljubljana, dne 12. aprila 1939.
Žalujoče rodbine: Ilofbauer, Sušnik in Petek.
Papež Pij XII. o pogojih za mir
Notranji red duše - Socialna in mednarodna pravičnost Spoštovanje osebne svobode - Soglasje ljubezni
Rim, v aprilu.
Na_ velikonočno nedeljo je imel sveti oče Pij XII. 6lovesno sv. mašo v baziliki sv. Petra ter je po evangeliju imel govor, v katerem je izvajal sledeče misli:
Kristus, ki je vstal od mrtvih, je knez miru, kakor ga imenuje prerok Izaija. Propovedoval je mir, kakor pravi Apostol. On je naš mir, kakor beremo v pismu na Efežane.
Sveti Avguštin piše v »Božji državi«, da je mir tolika dobrina, da nihče ne sliši in si ne želi raje kakor miru, ki je najvišje, kar moremo doseči. Toda prav v našem času lahko vzkliknemo s prerokom: >Vsi kričijo: mir, mir!, toda miru ni.« Ves S7et je v strahu, kaj bo, in od enega konca sveta do drugega je vse globoko vznemirjeno.
Mir sloni na pravem redu
Zopet se moramo spomniti- svetega Avguština, ki pravi v že imenovanem svojem delu, da mir sloni na pravem redu. Toda kako naj imenujemo pravi red sedanji položaj na zemlji, ko toliko milijonom manjka poštenega dela, ki človeka ne samo preživlja, ampak mu zagotavlja tudi napredek, kakršuega je vredno- dostojanstvo njegove osebe. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če za-padajo ljudje propagatorjem razrušilnih naukov, posebno če vidimo, kako tisti, ki imajo preveč, ne čutijo dolžnosti, da bi takemu stanju odpo-mogli. Miru pa tudi ne more biti, čo sc narodi med seboj ne razumejo, če so celo državljani ene države mod seboj tako globoko ločeni po nesprav-ljivih strankarskih koristih in borbah in če dana beseda in pogodbe nič več no veljajo, tako da toliko zaželjena materialna in nravstvena razorožitev od dne do dne postaja manj uresničljiva.
»P res vete pravice osebne svobode in dostojanstva«
Zalo pozivamo vse, daj se vrnejo k Onemu, ki je dejal: »Mir vam bodi!< Ker pa zunanji mir ne more biti nič drugega kakor odsev notranjega miru, moramo najprej misliti na mir 6voje vesti. Zato je Gospod prav na ta dan, ko se je prvič prikazal 6vojim učencem, ustanovil tudi zakrament sveta pokore, ki duši vrača oni mir, ki je v tem, da duši zapoveduje Bog, telesu pa duša. To je tisti notranji nravstveni mir v človekovem srcu, ki nam zagotavlja notranji mir. Vidimo torej, da je edina in neomajna podlaga miru spoznanje Boga in pokorščina njegovemu nravstvenemu redu. Bog je varuh tega reda, ki sloni na pravici in rodi mir, kakor pravi prerok Izaija: »Učinek pravice je mir in varnost na vse veke.« Kakor ni miru brez reda, tako tudi ni reda brez pravičnosti. Pravica zahteva, da se vsi pokorijo
zakoniti oblasti, oblast pa mora sklepati zakone v obči blagor. Pravica tudi zahteva, da se priznajo in varujejo presvete pravice človeške svobode in dostojanstva pa da se primerno razdelijo dobrine in bogastva, ki jih jo Bog ustvaril v korist vseh svojih otrok. Pravica tudi zahteva, da se ne delajo zapreke odrešilnemu delovanju Kristusove Cerkve, ki je v blagor vsemu državljanskemu občestvu. Kjer pa se plemenito žezlo pravice zamenja z orožjem nasilja, se nihče ne smo čuditi, ako vidi na obzorju namesto zarje miru svetlikati se zubelj vojske.
Treba je tudi krščanske ljubezni
Vendar pa pravica sama še ne more ohraniti miru, če se strogi in hladni pravici ne pridružuje ljubezen, ki poraja prostovoljno bratovsko
soglasje med ljudmi, saj je Kristus umrl, da se uresniči ta ljubezen, ki ima namen, da bi vsi postali bratje v Kristusu, ki smo poklicani za večno življenje. Šele v luči te ljubezni se moro dvigniti sonce pravega miru in hujskajočemu sovraštvu bo sledila pametna razsodnost, neumer-jenemu tekmovanju prisrčno sodelovanje, nevarnemu razburjanju duš vedri mir duha. Vrnili se bomo k prijateljskim sporazumom, v katerih se upoštevajo vsi pravični interesi vseh z dobrohotnim vrednotenjem in v katerih vsak rad nekaj žrtvuje za višji skupni blagor človeštva.
Nato papež poživlja vse posameznike in vso narode ter vso vladarje, naj se mimo sporazumejo v duhu pravice in ljubezni, papež pa na današnji dan moli v obredu svete maše, da se vsi božji otroci združijo med seboj v zakramentu božje ljubezni, ki ga je ustanovil sam Gospod Jezus Kristus.
Španija v paktu proti kominterni
Maršal Petain razočaran, ker tega ni mogel preprečiti
Burgos, 12. aprila. Dne 7. aprila je španska vlada (kot je »Slovenec« že poročal) objavila dogodek, ki se je zgodil že 27. marca t. 1. Uradno poročilo španske nacionalne vlade sporoča namreč, da je general Franco podpisal protokol, s katerim se pridružuje paktu proti Kominterni, ki obstoji med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Japonsko. Pogodba se glasi:
1.	Španija se pridružuje paktu zoper boljševiško i n-ternacionalo, kakor je določen v protokolih od 25. novembra 1935 in o d 6. novembra 1937.
2.	Oblika in način sodelovanja podpisanih držav se bosta določila podrobno med vladami samimi.
3.	Ta pogodba stopi v veljavo 27. marca t. 1. in je podpisana od poslanikov Italije, Nemčije, Japonske in od španskega zunanega ministra Jordana.
Ta vest je povzročila hudo presenečenje tako v Londonu kakor v Parizu, kjer niso hoteli verjeti glasovom, da se Španija že nekaj časa nahaja v fronti avtoritarnih držav. Sicer pakt še no pomeni kakšnih političnih obvez narodne Španije
Roosevelt:
Jeseni se vidimo,
če ne bo vojne"
»r
Washington, 12. aprila. TG. Predsednik Roosevelt se je s svojega bivališča v Warmsprings nenadno vrnil v Washington. Vzrok je zamotani politični položaj v Evropi. Ko se je Roosevelt poslavljal od prebivalstva Warmspringa, je dejal: »Na svidenje jeseni, če takrat že nimamo vojne.« Rooseveltova izjava je na navzoče napravila najgloblji vtis. Raznesli so jo takoj po vsej državi. Toda Roosevelt ni hotel k tem besedam dodati ničesar. Politični krogi Roo-seveltove besede razlagajo tako, da predstavljajo mnenje ameriških zastopnikov v Evropi, ki položaj slikajo v najbolj temnih barvah.
Državni tajnik Hull, ki so ga časnikarji nadlegovali v zvezi z albanskim vprašanjem, je na kratko odgovoril, da opazujejo velikanski beg denarja iz Evrope v Ameriko. S
tem bo Evropa izgubila mnogo od svoje kupne moči. Gibanje denarja pa je na drugi strani tudi najbolj jasno zrcalo političnega položaja.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je zahteval od kongresa kredit v znesku 23.5 milijonov dolarjev za gotova vojna naročila pri privatni industriji. Razen tega je predsednik Roosevelt predložil kongresu poročilo zunanjega ministra Cordella Hulla o poglobitvi gospodarskih odnošajev med Zedinjenimi državami in državami Južne Amerike. Načrt predvideva, da bo Amerika poslala v države Južne Amerike gospodarske strokovnjake za kmetijstvo ter graditev velikih avtomobilskih cest.
Zunanjepolitični odbor ameriškega parlamenta je začel včeraj debato o spremembah zakona o nevtralnosti.
Le še dva tedna...
5 krasnih zlatih nalivnih peres
bo med 300 drugimi nagradami razdeljenih med naročnike »Slovenca«--3 prvovrstna zlata
nalivna peresa bo dobavila tvrdka »Radioval«, Dalmatinova ul. 13, Ljubljana — ostali 2 pa »Nova založba«, Kongresni trg 19, Ljubljana. — Oglejte si gornje nagrade pri teh tvrdkah!
Naročite takoj »Slovenca«!
Sreča Vas čaka!
do velesil osi Rim —Berlin, pomeni pa moralno povezanost t njima. Toda dejstvo, da je bila ta pogodba objavljena baš v času, ko je Italija zasedla Albanijo kot protiutež poizkusom Anglije in Francije, da se osnuje protinem-ški blok, ne pušča nobenega dvoma o tem, da se >Spanija nahaja na strani zveze, ki je nasprotna Franciji in Angliji.
Fašistični tisk komentira to vest naravnost kot dokaz, da stoji Španija v sedanjem mednarodnem trenotku naravnost na osi Rim—Berlin in tla se je z objavo 7. aprila hotelo pokazati, da Francija in Anglija v svojih namerah na Španijo ne smet računati. Sedanja francoska vlada zanje samo to, kar je v svoji brezpametni zaljubljenosti do sovjetske Rusije sejala.
Pariz, 12. aprila, t. O vzrokih, zakaj je francoski poslanik v Burgosu, maršal Petain, nenadoma odpotoval v Pariz, kjer je imel razgovore tako z Bonnetoin kakor z Daladierom, piše »Action francaise«, da je vlada generala Franca zelo nejevoljna, ker francoska vlada pod vsemi mogočimi pretvezami skuša zavlačevati izpolnitev petih točk sporazuma, ki je bil sklenjen med španskim zunanjim ministrom Jordanom in izrednim odposlancem francoske vlade Berardom, preden je bil imenovan za poslanika v Burgosu maršal Petain. Francija je izpolnila samo en pogoj, vrnila je rdeče brodovje iz Bizerte. Drugih točk pa Francija še ni izpolnila. Tako na primer je pogodba določala, da se ima rdeče orožje vrniti nacionalni Španiji, naj je bilo nabavljeno v katerikoli državi. Francija pa sedaj vrača na primer letalski ma-terijal sovjetski Rusiji. To se mora po španskem mnenju po pravici smatrati za kršitev pogodbe.
Glavno pa je, da se mAršalu Petainu ni posrečilo pridobiti zaupanje nacionalne Španije v Francijo in da so njegova prizadevanja bila končno onemogočena po podpisu pakta proti Kominterni.
Dočiin se je spočetka mislilo, da so Petain ne bo več vrnil v Španijo, pa sedaj javljajo, da ee bo vrnil v Burgos v petek, potem ko je dobil nova navodila, kako bi se mogli odnošaji med Francijo in Španijo vendarle urediti v prijateljskem duhu.
Živa resnica
Pokojni angleški pisatelj Chesterton pripoveduje v eni svojih knjig, kako je nekega dne prišla k nekemu visokemu uradniku linanč-nega ministrstva neka gospa. Imela je težko zadevo, ki se je tikala njenega preobremenjenega posestva. V čakalnici se vsede in potegne iz žepa knjižico, neke vrste brevir za laike. Začne brati o svetem Frančišku, čigar god je jutri, kako da je zapustil vse svoje imetje, da se posveti docela le božjim rečem. Spomni se svojih velikih posvetnih skrbi in sama sebe smehljaje pomiluje, kako da ne more storiti enako, ko parmora misliti na svojo družino. Toda pobožno gospo je ta sveta brez-skrbnost Frančiškova tako prevzela in napolnila z enakim zaupanjem, da smehljaj ni izginil z njenih lic, ko je stopila v sobo visokega gospoda. Le-ta se je zelo začudil, videč to veselo lice, zakaj k njemu je vsak prišel le poln samih skrbi, dvomov in bojazni. In |e gospo vprašal, kaj da se smehlja. Pa mu je dejala: »Če že hočete vedeti, pa vam povem«, in mu je povedala, kako da je, s svojimi skrbmi v srcu, brala o svetem revčku in kako da jo je to čisto razvedrilo in obodrilo. Visoki uradnik je bil globoko pretresen, zakaj vprvič v življenju je srečal tako resnično, dejansko vero. Davčna zadeva gospe je postala postranska stvar in se je rešila, kolikor se je pač mogla na najboljši način, toda najbolj je visokega uradnika mučilo vprašanje tiste globoke vere in zaupanja, ki more človeka tako osvoboditi teže posvetnih zadev. In je gospo teleionično prosil k sebi in ji dejal, da mu je njen včerajšnji obisk pokazal življenje v čisto novi luči. Odslej se je njegovo življenje samo popolnoma izpreobrnilo.
Takih zgledov je na tisoče, nadaljuje svojo povest katoliški pisatelj. Njena morala je ta: Kjerkoli kakšen človek zadene na človeka, ki ima res živo vero, tam spozna tudi Boga, bolje nego iz knjig, govorov ali propagande. Gospa ni prav ničesar naredila, dokazovala ali propagirala. Gospa ni ničesar naredila, ampak ona je nekaj bila, oziroma je pokazala, da nekaj j e , namreč resnična kristjanka. To je bila prava krščanska akcija, ki je sledila iz njenega pravega krščanskega bitja po znanem izreku krščanske iilozoiije: agere sequitur esse, ali če hočemo govoriti v današnjem jeziku: le iz pravega bitja sledi pravo delanje in ravnanje! Resnica deluje samo, če je živa, če je v človeku dejavno uresničena, če mi stopi nasproti v osebi, ki je z njo, to je z Bogom združena. Drugače resnica nima moči in pravega vpliva ter ne vzbuja novega življenja. Pred živo resnico pa klone vsakdo, če je le količkaj dobre volje, dočim ga gola učenost ne gane. Beseda človekova deluje v toliko, kolikor za njo stoji njegovo življenje in odkritosrčno stremljenje.
Kraljica Geraidina zbolela na porodni mrzlici
Atene, 12. aprila. AA. Reuter: Zdravstveno stanje kraljice Geraldine je resno. Kraljica je dobila porodno mrzlico. Kralj ZojJu je bil včeraj s svojimi šestimi sestrami ves dan ob kraljičini postelji. Vsi so se nastanili v nekem hotelu v Larisi.
šahovski furnir v Zagrebu
IX.
Zagreb, 12. aprila, kola zagrebškega tur-
Preostale partije nirja so se končale.
Pirc-Kostič: Igrala sta damski gambit v indijski obrambi. Pire je izšel iz otvoritve boljši, kar pa je bilo premalo za zmago. Kostič je v končnici izsilil zamenjavo kraljic in si s tem priboril remis.
Dr. Vidmar-Vukovič: Igrala sta damski gambit v indijski obrambi. Igra je bila močna in dolgo nejasna. Pozneje je Vukovič imel izglede, da si zboljša pozicijo, pa mu je primanjkovalo časa. Po izenačeni poziciji je dr. Vidmar ponudil remis, ki ga je Vukovič sprejel.
Lešuik-Filipčič: Igrala sta špansko otvoritev. Lešniku je kmet, ki ga je pridobil v otvoritvi, zadostoval, da je ob končnici trdnjav odločil partijo v svojo korist.
Vidmar ml.-Broder: Igrala sta damski gambit s tekačem na Lf5. Iz otvoritve sta izšla enako. Broder je pozneje s spretnim manevriranjem pridobil kmeta, po izmenjavi figur sta pa bili poziciji izenačeni in sta se mojstra dogovorila za remis.
Schreiber - Tomovič: Igrala sta meransko obrambo in damski gambit. Tomovič je iznenadil nasprotnika z doslej še ne raziskanim nadaljevanjem. Nastala je zelo zapletena pozicija v sre-dišnjici. Položaj je bil dolgo nejasen. Mojstra sta se na koncu dogovorila za remis.
Danes je bil prost dan in so bile odigrane prekinjene partije. V VI. kolu je bila prekinjena partija dr. Kalabar-Preinfalk. Preinfalk se je branil v Niemcovičevi obrambi. Iz otvoritve je dobro izšel. Dr. Kalabar je v središnjici izenačil. V nadaljevanju pa si je dr. Kalabar položaj poslabšal. Na koncu je Preinfalk žrtvoval figuro za dva kmeta in dobil partijo.
V VIII. kolu je bila prekinjena partija Pirc-Petek. Igrala sta damski gambit. Petek je dobro igral v začetku. Prehitro je šel s kmetom naprej in ga izgubil. Vendar je bila partija prekinjena z izgledom za remis. V nadaljevanju Petek ni dobro igral in je Pircu z natančno igro uspelo dobiti celo točko.
Avirovič-Vidmar ml. sla bila prekinjena v VIII. kolu. Vidmar ml. je izšel iz otvoritve nekoliko boljši. Avirovič je popravil in imel remis z večnim šahom. S tem pa se ni zadovoljil in nadaljeval igro. V končnici trdnjav je Vidmar ml. dobil še dva kmeta in prisilil Aviroviča k predaji.
Dr. Kalabar-Vukovič sta igrala staroindijsko otvoritev. Dr. Kalabar jo imel že dobljeno igro, a stanje se mu je z nepremišljeno igro v nadaljevanju poslabšalo, da je imel izglede le še za remis. Danes je iz nerazumljivih vzrokov slabo zaigral in partijo predal.
Furlani-dr. Kalabar: Partija ni mogla biti doigrana, ker se je Furlaniju dogodila nesreča. Umrl mu je oče in jc moral odpotovali v Ljubljano.
Stanje po IX. kolu in odigranih prekinjenih partijah:
Kostič 7 in pol, Pire, Preinfalk, Vukovič 6 in pol, dr. Vidmar, Vidmar ml., Lešnik 6, Tomovič, Broder, Schreiber 5 in pol, Filipčič, Avirovič 4 in pol, Furlani 4 (1), Petek 3, Rožič 1, dr. Kalabar pol (1).
Jutri bo XI. kolo. Nastopili bodo sledeči mojstri: Vukovič-Avirovič, Furlani-dr. Vidmar (Furlani bo partijo odigral pozneje), Petek-Preinfalk, Filipčič-dr. Kalabar, Kostič-Lešnik, Tomovifi-Pirc, Vidmar ml.-Schreiber, Rožič-Broder. Veliko zanimanje vlada za partijo Kostič-Lešnik.
Ježo v — »očiščen«
Moskva, 12. aprila. TG. Sovjetski službeni list javlja, da je bil komisariat za vodni promet ukinjen in da sta ustanovljena iz njega dva komi-sariata. eden za morsko plovbo, drugi za rečno plovbo. Prvemu načeljuje Dukelski, drugemu pa Zaškov. S tem je dosedanji komisar Ježov (prej notranji komisar) popolnoma odstranjen. O na-daljni usodi bivšega krvoločnega šefa tajne policije (GPU) ni nič znano. Verjetno ga bo dole-tega ista usoda, ki so ji podlegli že mnogoštovilir sovjetski odličniki pri »čistkah« zadnjih let
Bolgarski narodni socialisti razpuščeni
Sofija, 12. aprila. AA. Reuter: Notranje mi nietrstvo je izdalo odlok, s katerim se ukinja bolgarska narodno socialistična strankB ^-bojevniki« Število pristašev te stranke se je v z.^injem času v vsej državi zelo povečalo. V zvezi s tem je bilo izdano uradno sporočilo, ki pravi, da so oblasti zadnje mesece odobravale delo te organizacije i7 domoljubnih razlogov, v zadnjem času pa da je stranka rovarila proti vladi in je zaradi tega pre povedana.
Z Južnega tečaja
Hamburg, 12. aprila. AA. Danes se je vrnihi v Hamburg nemška polarna odprava iz pokrajin okoli Južnega tečaja. S pomočjo letal je proučila površino 60.000 kv. km Fotografsko in zeniTje pisno gradivo, ki ga je ta odprava zbrala v teh krajih, je obilnejše od vsega onega, kar ga je bilo do danes zbranega v južnih polarnih pokrajinah. Delo te odprave je pomembno tudi v ioiiko, ker se posebno Norveška zanimn za dosežene rezultate Norvežani namreč mislijo, da so člani te nemške odprave delali v onih krajih, ki 60 jih Ž9 prej proučevali norveški raziskovalci,
Uvoz lesa v Nemčijo
Narodna banka je obvestila ministrstvo gozdov in rudnikov, oddelek za upravo državnih gozdov, da odpada od vplačil v Berlinu |>o kliringu z Nemčijo za tri mesece april, maj in junij 19119 95, t. j. 2,t>10.0()0 mark od skupno vsote 29 milij. mark. Ta ■ vsota bo izpremenjena v kolikor bo v tekočem četrtletju v kvoti za les prihrankov ali prekoračenj.
Pripominjamo, da je znašala uvozna kvota za prvo tri mesece t. 1. (t. j, januar, februar in marec) od skupne vsote 30.4 milij. mark na les 9%, t. j. 2,736.000 mark. Ta kvota jo veljala za izvoz v Nemčijo skupno z Avstrijo brez prihrankov in prekoračenj iz prejšnjega četrtletja.
Prijava količin orehovine pripravljene za izvoz. Zaradi izdajanja dovoljenj za izvoz orehovine v klirinške države je ministrstvo za gozdove in rudnike odredilo, da morajo vsi izvozniki izdelanega orehovega lesa od prejšnjih sečenj takoj prijaviti pristojnemu okrajnemu načelstvu, odn. mestnemu poglavarstvu naslednje |)odatke: ime in priimek izvoznika, odkod jo, kje ima pripravljeno orehovino, skupno število in skupna kubatura orehovih furnirskih klad, skupno število in skupna kubatura orehovih tehničnih klad (n. pr. za kopita), količino rezanega orehovega losa in sicer posebej za vsako navedeno vrsto rezanega orehovega lesa in sicer posebej za vsako navedeno vrsto rezanega lesa, koliko je bilo posekano 1937 in prej, koliko v prvi polovici 1938 in koliko v drugi polovici 1938.
Razsodba drž. sveta
Taksiranje trgovskih zaključnic. Ob' priliki tožbe na Državni svet o nepravilno plačani taksi iz tar. post. 12 zakona o taksah na trgovske zaključke je državni svet razsodil, da je odlok ministrstva financ nepravilen in ga jo razveljavil s tole motivacijo.
Po odst. 2 in 3 pripombe 5 k tar. št. 12 zakona o taksah niso podvržene tej taksi pogodbe o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki so namenjene neposredni jmlrošnji ali v svrho preprodaje (trgovski zaključki). Vendar se inora vsaka listina
0	tem poslu (naročilnica, naročilni list, zaključni-ca in slično) taksirati s kolkom za 1 din.
Zaradi tega je nepravilno stališče, katero zastopa finančna oblast v osporjenem odloku, po katerem je v konkretnem primeru listina o pravnem poslu od 13. julija 1937 — kupoprodajna pogodba — podvržena taksi iz tar. post. št. 12 zakona o taksah, ker ta vsebuje tudi druge pravne posle, to so namreč plačilni rok in pogodba o obrestih. To pa zaradi tega, ker odredbe o plačilnih rokih ter o pogodbi glede obresti sploh ne predstavljajo nekih zasebnih pravnih poslov, ločeno od samega posla kupoprodaje, ampak predstavljajo sestavni del tega poslednjega, nanašajoč se na onega od bistvenih elementov tega, t. j. kupno ceno in označujoč pobližje način plačila te. V kolikor bi gornja listina vsebovala v resnici neke druge pravne posle razen kupoprodaje, to ne bi moglo na osnovi doslej navedenega nič izpremeniti na sami naravi kupoprodaje v taksnem oziru niti imeti posledico, da se v tem primeru na samo kupoprodajno pogodbo ne bi mogla porabiti odredba iz odst. 2 pripombe 5 k tar. št. 12 taksnega blaga, ampak bi mogla imeti za posledico samo to, da se na take druge pravne posle odmeri odgovarjajoča taksa, v kolikor je z zakonom določena.
Kino Kode/jevo te/.4i-64wm
3 Danes, jutri in v soboto ob 20. uri velefflma
1	Chlcago v plamenih I Konigsmark
Carinski dohodki
Belgrad, 12. aprila. AA. V zadnjih 10 dneh meseca marca 1939 so dohodki osrednjih carinskih blagajn znašali 45 milijonov 427.967 din. V istem času v preteklem letu so dohodki znašali 45,338.940 din, kar pomeni da so se letos povečali v tem času za 89,086 din, ozir. za 0.20%. Od 1. aprila 19118 do 31. marca 1939 je bilo vplačanih skupno 1,036,533.325 din. Za isto dobo je določenih po proračunu 1,010,685.000 din.
Razvoj carinskih dohodkov v zadnjih letih ie bil naslednji:
1929—1930	"J.530.0
1930—1931	1.479.7
1931—1932	1.053.7
1932—1933	694.3
1933—1934	635.3
1934—1935	660.4
1935—1936	753.1
1936—1937	832.84
1937—1938	1.039.97
1938—1939	1.036.5
Ce primerjamo dejanske dohodke s preračunom. vidimo, da je znašal preračun za 1937—1938 868,365.000 din, dejansko pa so dali carinski dohodki 1.040 milij. din. Na podlagi tega je bila žc leta 1938—1939 zvišana proračunska vsota na 1.010.7 milij. din, dejansko pa so dohodki dosegli 1.036.5 milij. din V tekočem letu 1939-1940 računa finančni minister, da mu bodo carine dale 1 milijardo 034,045.000 din.
Konkurz jo razglašen o imovini Trautmann Hinka, trgovca v Murski Soboti, Lendavska c. 8. Prvi zbor upnikov 21. aprila, oglasiti se je do 0. maja, ugotovitveni narok 19. maja.
Izprememba imena. Banska uprava savske banovine je dovolila Stern Roži, roj. Markovič, iz-premembo rodbinskega imena v Markovič, nadalje Sternu Emilijanu v Markovič.
f Ju tri v petek 14, aprila ob otvoritvi belgraiskega velesejma bo izšla posebna številka »Slovenca«, posvečena
Belgradu.				bo dne 29. aprila ob otvoritvi
Prav tako l				
		g_ -v		a velesejma izšla posebna ste-
vilka »Slovencacc, posvečena Zagrebu,
Naklada teh številk bo podvojena. Oglase za belgrajsko številko sprejemamo samo še danes do štirih popoldne.
Oglašujte v tel številki »Slovenca«, ki bo v velikih množinah razprodana po Belgradu!
Belgraiska številka bo imela 28 strani!

Nemška trgovina z jugovzhodom
Zaradi dogodkov, ki eo marca 1939 dovedli do protektorata Nemčije nad Češko, 6e je vpliv Nemčije na trgovino z južnovzhodnimi državami znatno povečal. Poleg trgovine z Nemčijo samo je treba vpoštevali še veliko trgovino južnovzhodnih držav s Češkoslovaško.
Jugoslavija. V zadnjih treh letih je znašal delež Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške v primeri z vsem našim uvozom in izvozom:
	uvoz	izvoz
1935	42.06	46.37
1936	52.33	50.71
1937	54 18	43.08
1938	50.05	49.89
V prejšnjih letih je bil delež teh držav znatno manjši. Računati je, da se bo delež Nemčije v trgovini z nami še povečal, posebno za kmetijske proizvode. Nekatere proizvode so sploh kupovala samo sedanja nemška tržišča, kot n. pr. žive prašiče, slanino in mast (Dunaj in Praga). Lani je nadalje naša država izvozila v Nemčijo 10.000 vagonov pšenice, v Češkoslovaško 10.000 vagonov in v Avstrijp okoli 5000 vagonov. Nadalje je v zadnjih letih Jugoslavija izvažala letno v Veliko Nemčijo okoli 20.000 vagonov koruze.
Madiarska. Madžarska trgovina z nekdanjo Češkoslovaško ni bila znatna. Tako je znašal madžarski uvoz iz Češkoslovaške 30, izvoz tja pa 21 milijonov pengo. Pri tem je bil delež Karpatske Ukrajine prav neznaten, večji že delež Slovaške, najznatnejši pa delež dežel, ki so sedaj pod nemškim protektoratom. Vendar je gotovo, da bo madžarska trgovina veliko bolj vezana z nemško trgovino kot je bila doslej. V prometu z Jugoslavijo je računati, da bo Madžarska uvažala zaradi pridobitev v Karpatski Ukrajini manj lesa in tudi železne rude, ker je pridobila slovaška ležišča.
Romunija. Od skupnega romunskega izvoza je šlo lani v Nemčijo 5.700 milij. lejev, v Češko-
slovaško pa 2.057 milij. lejev. Skupna vrednost romunskega izvoza je znašala lani 21.712 milij. lejev. Od vsega lanskega romunskega uvoza je prišlo 6.858 milij. lejev iz Nemčije in iz Češkoslovaške 2.058 milij. lejev (ves uvoz 18.045 milij).
Od skupnega lanskega romunskega izvoza je šlo v Nemčijo največ žita, nafte, živine, semen, lesa in živ. proizvodov, v Češkoslovaško pa je Romunija največ izvažala žita, nafte, živine, semen, živ. proizvodov, povrtnine in sadja. Vsekakor je po političnih izpremembah in novi romunski trgovinski pogodbi z Nemčijo računati na še večji delež Nemčije v romunski trgovini.
V naslednjem podajamo po statistikah Zveze narodov za 1937 še deleže Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške pri trgovini nekaterih drugih držav (v odstotkih):
Uvoz iz Nemčije Avstr. Ceškosl. skupno Italija Bolgarija 54.3 3.4 5.0 62.7 5.0 Grčija	27.2 2.5 1.8 31.5 2.9
Turčija	42.1 1.6 2.6 46.3 5.3
Poljska	14.5 4.6 3.5 22.6 2.6
Romunija 28.9 8.5 16.1 53.5 4.3 Jugoslavija 32.4 10.3 11.1 53.8 8.2 Ivoz v Nemčijo Avstrijo Ceškosl. skupno Italija Bolgarija 43.1 4.0 5.6 52.7 4.2 Grčija 31.0 1.7 4.0 36.7 6.2 Turčija 36.5 2.0 4.4 42.9 5.3 Poljska 14.5 4.9 4.3 23.7 4.5 Romunija 19.2 6.8 8.2 34.2 6.6 Jugoslavija 21.7 13.5 7.9 43.1 9.4
Iz teh številk je razvidno, da je šlo v sedanjo Veliko Nemčijo leta 1937 52.7% vsega bolgarskega izvoza, jugoslovanskega 43.1, turškega 42.9% itd. Nadalje je prišlo iz Velike Nemčije 62.7% vsega bolgarskega uvoza, 53.8% vsega jugoslovanskega, 53.5% vsega romunskega uvoza in 46.3% vsega turškega uvoza. Ce pa privzamemo še številke za Italijo, se vidi velik pomen dveh velikih sil za zunanjo trgovino vseh južnovzhodnih držav.
Pomen španske železne rude za Italijo in Nemčijo
Nemčija sama ima znatno produkcijo železne rude, ki pa ne zadošča za velike potrebe njene ogromne železarske in jeklarske industrije. Tudi Italija ima znatno železarsko in jeklarsko industrijo, ki pa je v veliki meri navezana na uvoz inozemskih rud. Zato je zanimanje teh dveh držav za špansko železno rudo zelo velik.
Španija je pred državljansko vojno letno izvažala velike količine železne rude. Tako je znašal izvoz leta 1929. 5.6 milij. ton, leta 1935. pa je padol na 1.9 milij. ton. Velik del te rude je šel v Francijo, ki je tudi potrebovala zlasti mnogo pirita, nadalje v Anglijo, manjši del v Nemčijo.
V državljanski vojni je produkcija železne rude v Španiji po nemških virih padla leta 1930. na 2.046 milij. ton. od tega je bilo izvoženih skozi pristanišče Bilbao 1.027 milij. ton. Leta 1937. je znašala produkcija samo 0.991 milij. ton, izvoz pa 0.848 milij. ton. Lani je produkcija narasla na 2.514 milij. ton, izvoz skozi Bilbao pa na 1.145 milij. ton. Skoraj ves izvoz rude gre sedaj v Nemčijo, manjši del v Anglijo, najmanj pa v Francijo. Italija prihaja zaenkrat v manjši meri v poštev.
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje železne rude se je obnovila tudi železarska in jeklarska industrija v Španiji. Leta 1929. je znašala produkcija železa 749.000 ton, jekla pa 1,053.000 ton. Do leta 1935. se je proizvodnja zmanjšala na 348.000 in 580.000 ton. Leta 1936. je znašala še
| Na Soči 1917
Tajnosti kontese Bernini Kino Sloga tei. 27-30
Syblla Schmitz, liga List, Hanues Stelzer Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
ol^čt^jo^alicja.
I PREDSTAVE ob IG 19 21*
Ljultavna drama
illanehen
z JOAN CRAVVFORD
SPENCER TRACY.
Danes ob 16., 19.1 n 31. uri
Prekrasen film o velikem glasbenem geniju — Slavni tenorist
SEMJfiMSM GSGL!
poje arije iz Verdijevih nesmrt.oper
Travlata, Rljolettii. »Ida, Don Carin; lld.
VERDI
Ne zamudite tega lepega filma!
Kino Union
Telefon 22-21
221.000 in 287.000 ton, leta 1937. pa je dosegla najnižje stanje s 128.000 tonami železa in 100.000 jekla. Lansko leto je prineslo povišanje proizvodnje železa na 440.000 ton, jekla pa na 471.000 ton.
Bilance
A. E. G, Union, Jugoslovan, električna družbe, Zagreb. Glavnica 1.0, bilančna vsota 9.6 (8.6), či-6ti dobiček 0.02 (0.04) milij. din brez prenosa,
Moster, tvornica lakov in barv v Zagreba.
Glavnica 4.5, bilančna vsota 33.2, dobiček 0.54 (0.63) milij. din.
Zagrebški parni mlin. Glavnica 3.75, bilančna vsota 23.75, čisti dobiček 0.35, skupno s prenosom 0.72 milij. din.
Bilance: Subotiške delniške družbe. Bilanca velike izvozne tvrdke Hartman in Conen za izvoz mesa izkazuje pri glavnici 3 milij. din čistega dobička 0.48 milij. — Hotel .Tagnje ima pri glavnici ?.0 milij. izgube 0.07 (0.155) milij. din. — Labor, d. d., ima pri glavnici 1.0 milij. čistega dobička 0.255 milij. din.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Pokritni nakup na Ijubljaski borzi: 10 m» mo-
ralov 4 m 38/38 in 48/48, 2 m3 desk smreka-jelka od 10 cm navzgor, cena za morale 480 din, za deske 400 din za m8 franko vagon pariteta Škofja Loka.
Licitacija za dobavo in montažo raditorjev in protistrujnih aparatov v provizornem prizidku h kirurgičnemu paviljonu obče državne bolnišnice v Ljubljani je razpisala banska uprava v Ljubljani. Licitacija bo 8. maja. Preračunska vsota znaša 277.873 din po alternativi z jeklenimi radiatorji in 289.28 din po alternativi z litoželeznimi radiatorji.
Licitacija za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin. Kralj, banska uprava razpisuje prvo ofertalno licitacijo 3. maja za nabavo papirja in kuvert in 4. maja za nabavo ciklostil papirja, matric in drugih pisarniških potrebščin. Pogoji in informacije pri ekonomatu kralj, banske uprave, soba št. 23.
Občni zbori: Tovarna klobukov >šešir< v Škof j i Loki 27. aprila ob 11 v Zadružni gospodarski banki, Javno skladišče in prevozna družba 27. aprila ob 15 v pisarni Dušana Zanggerja v
Celju.
Francoska banka. Tudi od 23. do 30. marca se je obtok bankovcev nadalje povečal: za 3.825.9 na 119.743.2 milij. frankov,
Borze
Dne 12. aprila 1039.
Svetovne efektne borze
Paril: bolj vidriana tendenca in padec tečajev nekoliko zmernejši;
London: težek raivoj;
Amsterdam: nekoliko boljše razpoloženje
kot včeraj;
Newyork: tečaji so se danes nekoliko popravili.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funl neizpremenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 13.70-13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31 blago, v Belgradu 31.15—31.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,058.476 dinarjev, v Belgradu 2,329.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 4,031.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primarni Amsterdam 100 h. gold. , . . 2347.20—2385.20 Berlin 100 mark	1779.12—1796.88
Bruselj 100 belg	744.-- 756,-.
Curih 100 frankov ■ ■ , . . 995.--1005,—i
London 1 funt . . .. , . , , 207.15— 210.35
Newyork 100 dolarjev .... 4408.--4468.—
Pariz 100 frankov , , , , . 116.92— 119.22 Trst 100 lir ....... ■ 232.95— 236.05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.8075, London 20.8725, Newyork 446, Bruselj 75, Milan 23.45, Amsterdam 236.62, Berlin 178.80, Oslo 104.90, Stockholm 107.60, Kopenhagen 93.20, Sofija 540, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.30, Helsingfors 9.205, Buenos Aires 103.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 459.50—462.50 v Zagrebu 455 blago v Belgradu 455.50—456.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijskd posojilo 99—100, agrarji 60.50—61.50, vojna škoda promptna 459.50—462.50, begluške obveznice 89 do 90, dalm. agrarji 88—89, 8% Blerovo posojilo 99.25—100, 7% Blerovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Trboveljska 185—195.
Zagreb: Drž. papirji: 99.50 bi., vojna škoda promptna 455 bi., dalm. agrarji 88 bi., 8% Bler. pos. 99—100 (99), 7% Bler. pos. 92 bi., 7% stab. pos. 89.50 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 216 do 218 (218), Gutmann 35—40, Sladk. tov. Osijek 85 den., Isis 25 den.
Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—100 (99.75), vojna Škoda pfomptna 455.40—456.50 (464, 465), begi. obvezn. 88—88.50 (89.50, 88), dalm. agrarji 87.25—87.75 (87.50), 4% severni agrarji 61-26 (61.50), 8% Bler. pos. 97.50-98), 7% Bler. pos. 90—91 (90), 7% pos. Drž. hip. banke (100, 99.25), 7% stab. pos. 97.50 den. (98. — Delnice: Narodna banka 7.500 bi., Priv. agrarna banka (218, 215 brez kupona).
Žitni trg
Novi Sad. Moka bač, ban., srem., slav. št. 8 112.50—115. — Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Krškem
dne 5. aprila t. 1. Voli I. vrste do 6 din, voli
II.	vrste do 5 din, voli III. vrste do 4 din, telice
I.	vrste do 5 din, telice II. vrste do 4 din, telice
III.	vrste do 3.50 din, krave I. vrste do 4 din, krave II. vrste do 3.50 din, krave III. vrste do 3 din, teleta I. vrste do 7 din, teleta II. vrste do 6 din, prašiči špeharji do 10 din, prašiči pršutarji do 10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 10 din, goveje meso II. vrste 8 din, goveje meso III. vrste 7 do 8 din, svinjina 12 d ol4 din, slanina 15—16 din, svinjska mast do 20 din, čisti med 16—20 din, neoprana volna 16 do 18 din, oprana volna 20 din, goveje surove kože 7 do 12 din, telečje surove kože 9 do 12 din, svinjske surove kože 4 do 10 din za 1 kg. Pšenica 150 do 200 din, ječmen 150 do 180 din, rž 150 do 225 din, oves 125 do 225 din. koruza 130 do 160 din, fižol 150 do 400 din, krompir 75 do 100 din, seno 60 do 100 din, slama 25 do 50 din, pšenična moka 250 do 350 din, koruzna moka 200 do 250 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 5 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 6 din za 1.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptujn dne 8. aprila t. 1. Voli I. vrste 5.50 din, voli
II.	vrste 5 din, voli III. vrste 4.50 din, telice
I.	vrste 5.25 din, telice II. vrste 4.50 din, telice
III.	vrste 3.50 din, krave I. vrste 4 din, krave
II.	vrste 3 din, krave III. vrste 2.50 din, prašiči špeharji 7.25—7.50. prašiči pršutarji 6.75—7 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, goveje meso II. vrste prednji del 7 din. zadnji del 9 din, svinjina 13 do 16 din, slanina 12 do 13 din, svinjska mast 18 din, čisti med 16—20 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 9 din za 1 kg. Pšenica 175 din, ječmen 200 din, rž 165 din. oves 200 din, koruza 125 din, fižol 275 din, krompir 100 din, seno 50—75 din, slama 25—30 din, jabolka I. vrste 700 din, II. vrste 500 din, pšenična moka 300—325 din. koruzni zdrob 225 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din za 1, fino kvalitetno staro vino pri vinogradnikih do 10 din za 1, novo vino iz navadnih vrst grozdja 4.25 din, novo vino i« kvalitetnih vrst grozdja 6 din za 1.
Mariborski živinski sejem dne 11. aprila. Danes popoldne je bil v Mariboru živinski sejem, na katerega je bilo pripeljanih 8 konj, 15 bikov, 130 volov, 277 krav, 7 telic. skupno 437 kosov. Cene so bile: debeli voli 3.25 do 4.50 din, polrlebeli 2.75 do 3.75 din, plemenski biki 4 do 5.25 din, biki za klanje 3 do 4 din, krave, klavne, debele, 3.50 do 4.25 din, plemenske 3 do 4 din, krave klobasarice 2 do 2.50 din, molzne krave 4 do 5 din, breje krave 3.50 do 4.25 din, mlada živina 3.75 do 5 din, teleta 4.50 do 6 din. Prodanih ie bilo 195 kosov. Cene mesa: volovsko I. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10 din, meso krav, bikov in telic 6 do 12 din, telečje I. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10 din, svinjsko sveže 10 do 14 din,
Kaj vse bero naši ljudje:
Tuji listi in časopisi med nami
Splošno je znano pravilo, tla se Slovan, torej tudi Slovenec, z lahkoto uči tujih jezikov. To pravilo je že prešio nekako v pregovor, dasi bo najbrž verjetneje, da so se slovanski narodi »z lahkoto« učili tujih jezikov zato, ker so se jih morali. Najbolj velja to za slovanske narode v Srednji Evropi, ki so bili v stalnem stiku s sosednimi germanskimi in romanskimi narodnostnimi skupinami. Ta stalna »prometna zveza« je vplivala na njihovo kulturno usmeritev: zaradi šibke domače znanstvene in strokovne literature so morali posebno starejši rodovi mnogo segati po tujejezični literaturi, vse to pa je bilo do prevrata kronano še z napori raznih političnih tokov, ki so s svojo jezikovno kulturo gradili tudi mostove svojih imperijev na vse strani. Ta pritisk je v novih razmerah v lastni državi močno popustil in posebno mladina se je začela učiti novih jezikov, predvsem francoščine in nekoliko tudi angleščine. Te sprememhe so seveda silno vplivale tudi na naš »časopisni trg« in kdor bo trenutno stanje primerjal z onim še izza nekaj let nazaj, ko lahko ugotovil kar velike in odločilne spremembe.
Med tujimi dnevniki in tedniki ter revijami prihaja na naš trg še vedno največ nemških listov. Stari nemški listi kakor »Frankfurter Zei-tung« in »Miinchener Neueste Nachrichten« imajo še vedno velik krog čitateljev in kupcev. Mnogo več kot v navadnih trafikah pa se nemških listov proda po kolodvorskih časopisnih prodajal-nicah, to se pravi, da kupujejo te liste predvsem nemški potniki in Nemci, ki žive med nami.
Med našim domačim občinstvom pa se proda od nemških listov iz Nemčije največ graškega dnevnika »Tagespost« in pa »Neues Wiener Ta-geblatt«. Zanimanje za graško »Tagespost« je razumljivo, ker je to največji nemški list, ki izhaja v naši bližini in ki prinaša tudi stalno kroniko dogodkov iz Slovenije. Zanimanje za »Neues Wie-ner Tageblatt« pa se drži zaradi tega, ker se je temu listu priključil bivši prosluli »Neues Wiener Journal«, ki je znal na poseben način prinašati razne članke zgodovinske, literarne in reporterske vsebine. Ljudje še mislijo, da se je pri novem združenem listu ta oblika še ohranila in se zato še bolj zanimajo zanj.
Toda med nemško pisanimi listi po prodaji in zanimanju med nami niso na prvem mostu listi iz Nemčije in to tudi ne oba omenjena lista. Trenutno kupujejo naši ljudje od nemških časopisov največ znani veliki švicarski dnevnik »N e u n Z U r c h e r Z e i t u n g«, ki je znan po svoji strogi objektivnosti in izredni informativnosti. Med nemškimi listi iz Švice ima prav lepo »naklado« pri nas tudi dnevnik »Nationalzeitung«, ki izhaja v Bazlu.
Zanimanje za francoske liste stalno raste
O francoskih dnevnikih in tednikih pa lahko rečemo, da so se v Ljubljani pojavili takorekoč kar »čez noč«. Pred leti je bilo mogoče dobiti v kaki kavarni le še kako redko številko iMatina« in »Petit Parisiena«, danes pa dobivajo naši prodajalci tujih listov in časopisov že silno pestro in bogato naklado francoskih dnevnikov in tednikov ter revij. Prav lahko ugotovimo, da se je zanimanje za francoske liste za toliko dvignilo, v kolikor je padlo za liste, ki so postali preveč monotoni in enolični. Seveda je jasno, da so bila
zadnja leta na mednarodnih dogodkih tako važna in bogata, da so se ljudje nehote obračali po tistih listih, ki so prinašali najbolj pestre vesti o vseh senzacijah in razpletih.
Najbrž so danes uprav francoski listi tisti, ki so v tehničnem in reporterskem oziru med vsemi svetovnimi listi na višku. Tehnična izvedba me-terstva, sijajna spremljava slik o najnovejših dogodkih in nizka cena — vse to je pritegnilo; re-porterski deli teh listov pa so prav tako prvovrstni, saj pišejo glavne reportaže največjih listov člani Francosko akademije (Louis Giilet je pisal reportaže o Lehrunovem obisku v Londonu, Jerome Tharaud pa je sedaj odšel v bližino Albanije, da od tam telefonsko dnevno oddaja svoje članke).
Tako se prodaja danes pri nas »Temps«, »Figaro«, »Journal«, »Matin«, »Oeuvre«, »Petit Parisien« in med večerniki največ »Paris-Soir«, ki je v tehničnem, informativnem in reporterskem oziru najboljši list v Franciji.
Še bolj zanimivo pa je, da se proda zelo mnogo tednikov in ilustracij. Med tedniki je na prvem mestu »Marianne«, ki se kupuje takorekoč kar v naskoku. Na drugem mestu med tedniki jo »Candide« in šele na tretjem mestu prosluli »Gringoire«, kar preseneča, ker bi bilo pričakovati, da bo bolj pritegnil polemični tednik kot pa tednik s pretežno literarno vsebino. Sicer pa je res, da inora biti že dober poznavalec francoske notranje politike, kdor hoče razumeti in slediti Beraudovi ali pa Tardieujevi polemiki v »Gringoireii«.
Italijanski listi imajo svoj stalen krog čitateljev
Najbolj ustaljen je med nami trg italijanskega tiska. V povojnih letih takoj je bilo zanimanje zanj seveda zelo veliko in se je poslej vzdržalo na isti črti. Bilo je le malo sprememb, kar dokazuje, da se je že ustalila neka stalnost, ki bi jo bilo mogoče premakniti samo s kakimi izrednimi novotarijami in spremembami. Toda italijanski tisk sam si je v zadnjih desetletjih že ustvaril svojo stalno obliko in način podajanja svojega materiala. Med italijanskimi listi je najbolj priljubljen milanski »Corriere della Sera«, ki ga verjetno od vseh italijanskih listov tudi največ prodajo. Prav tako je močno razširjena tudi turinska »Stampa« in seveda vsi tržaški italijanski listi. Redke kupce ima jo tudi »Popolo d' Italia«, Gior-nale d'Italia«, »Tribuna« in »Gazetta del Popolo« iz Turina. Pri italijanskih listih je vsekakor najbolj privlačna tako zvana »terza pagina — tretja stran«, ki prinaša reportaže in članke najodlio-nejših italijanskih kulturnih delavcev in pisateljev.
Počasi se uveljavljajo angleški listi
Angleški listi imajo pri nas največ težav, prihaja pa jih že izredno mnogo. Londonski listi prihajajo k nam v Ljubljano šele tri dni po izidu, poleg tega pa so še zelo dragi in kar je najtežje: urejevani so tako, da bodo morali še dolgo lomiti naš odpor proti takemu načinu časnikarskega poročanja in člankarstva. Pa zelo so dragi ter velja angleški dnevnik skoraj toliko kot trije francoski.
Med angleškimi listi, ki prihajajo k nam, pa moramo ločiti liste, ki izhajajo v Londonu in pa njihove kontinentalne izdaje, ki izhajajo v Parizu. Pariške izdaje teh listov prihajajo v Ljubljano istočasno s francoskimi in »nekoliko cenejše« od londonskih. Toda te kontinentalne izdaje — predvsem sta to tDaily Mail« in »Daily Exprese« — so zelo različne od londonskih in bi bilo našim ljudem sveto.-ati le, da se raje odločijo za londonske kot pa za kontinentalne izdaje, če že hočejo prav spoznavati angleškega duha in angleški način življenja po angleških listih.
Med temi pa je treba zopet ločiti informativne in stare častiljive strankarske liste. V informativnih listih naši ljudje razen kratkih telegramov čez vse štiri kolone ne bodo našli mnogo pomembnega, razen sijajnih rejiortaž o športnih dogodkih, zvezdnikih in filmskih srečnikih. To so predvse listi »Daily Mail«, Daily Express«, »Daily Mirros< in pa največja večernika »Evening News« in »Evening Standard«.
Cisto drugačni pa so strankarski listi, ali pa tako zvana »glasila javnega mnenja«. To so predvsem glavna strankarska glasila »Times« in »Dai-ly Telegraph« za konservativno stranko, »News Chronicie« in »Manchester Guardian« za liberalno stranko in »Daily Herald« za delavsko stranko. Vsi ti listi imajo navadno najprej na prvih straneh oglase in vesti iz gospodarstva, nato pridejo vesti z dvora in londonske družbe 7, dnevno kroniko, šele nato pridejo vesti politične vsebine iz imperija in mednarodnega sveta, zatem pa športna stran in nazadnje slikanica. Še sedaj je v navadi v Angliji ta vrstni red branja takega hišnega lista: hišni gospodar dobi zjutraj samo prve strani z oglasi, z vestmi z borze in gospodarstva, žena dobi takoj vso dvorno kroniko in čenče iz Londona, najstarejši nadebudni sin dobi vesti iz imperija in politiko, mlajši sin šport, najmlajši potomec pa dobi slike z zadnje strani. Vse to se zjutraj samo preleti in pravo branje domačega lista se začne šele zvečer pred večerjo, potem ko so s vsi člani vrnili iz službe, se preoblekli v ve-črne obleke in v mirnem razgovoru tako politični, gospodarski in športni senzaciji lista dodali okvir svoje družabne in osebne umerjenosti in resnosti.
Toda s tem že načenja poglavje, kako brati liste in njihove vesti ter članke...
Plaz zasul otroško zavetišče
Na velikonočni ponedeljek dopoldne ob 11.40 se je v kantonu GraUbunden v Švici pod goro Flimserstein v neposredni bližini vasi Fidaz dogodila velika nesreča. Z imenovane gore se je vsul plaz kamenja in skal, ki je z velikim tru-ščem zgrmel v dolino. Sicer se tu vsako pomlad od skalnate gmote lomijo večje ali manjše skale in padajo v dolino, letos pa je plaz zavzel silno
Nemiri v Damasku. V Damasku v Siriji so ponovno izbruhnili težki nemiri, ki so naperjeni proti
Franciji, ki ima v Siriji mandatorsko oblast.
velike mere. Šele ko se je vlegel oblak prahu, so vaščani vasi Fidaz mogli pregledati, kaj se je v tistem grmenju, ki ga je povzročalo bobneče kamenje, zgodilo. Ves travnik pod goro je bil do 3 metre na visoko posut e kamenjem in skalami na dolžino 600 metrov in na širino 150 m. Neposredno pod goro je stalo otroško zavetišče »Sunnahiisli«, ki je bilo na zelo dobrem glasu in so vanj pošiljali na počitnice starši svoje otroke tudi iz Ziiricha in celo iz inozemskih mest. V zavetišču so uživali velikonočne f>oaitnice otroci večinoma v starosti od 4 do 12 let. Po nesreči zavetišča ni bilo več, le vaščani Fidaza so tu in tam videli, da iz plazu štrli tramovje in deske — to je bilo vse, kar je spominjalo na pred nekaj trenutki še otroškega vrišča polno hišo. Lastnik zavetišča g. Gessler se je nekaj trenutkov pred nesrečo vprav vračal s planine proti svoji hiši, ko je v strmini nad hišo opazil, da se kamenje gore sumljivo lomi. Pograbil je tri najbližje otroke in zbežal z njimi po travniku in še pravočasno dospel izven območja plazu, ostale, ki so se v tem trenutku brezbrižno igrali po prvi planinski travi, pa je poklical za seboj, toda bobnenje z gore je že povzročilo strašno zanedo in večinoma vsi so zdrveli navzgor, plazu naravnost v naročje.
Po nesreči je v Fida7.11 začelo biti plat zvona in novica ee je hitro razširila. Z vseh 6trani so bila poslana v jilanine reševalna moštva, ki so na mestu nesreče začela odkopavati strašno razvalino. Najprej so iz roba plazu potegnili nekega moškega s težkimi notranjimi poškodbami, njegova žena pa je obležala stisnjena med tramovje in je bila mrtva. V zavetišču je bilo z otroci in služinčadjo skupno 28 oseb; rob plazu jih je zadel 11 in so jih težko poškodovane že izvlekli izpod kamenja. Še na velikonočni ponedeljek popoldne eo izkopali pet trupel, potem pa so morali odkopavanje prekiniti, ker je nastopila noč. Iska-
<m
Hi?
vse
!'ifl
iHi
'si
i/il
M
i; '
w
/t 'iš
nje otroških trupel je zelo zamudno, ker so nekateri v trenutku nesreče bili v zavetišču, nekateri pa eo bili tudi razkropljeni jx> okoliškem travniku. Uradno poročilo, ki je bilo dano švicarskemu zveznemu tisku, pravi, da je težko verjetno, da bi pod plazom našli še koga živega. Pod razvalinami je obležala tudi knjiga zavetišča, v kateri so bili vpisani otroci po imenih. Zato je sedaj zelo ležko ugotoviti, čigavi otroci so našli nenadno smrt v tej bliskoviti nesreči in obvestiti starše Lastnik zavetišča g. Gessler je duševno tako strt, da še ne more dajati nobenih obvestil, zlasti, ker je pod plazom obležala tudi njegova žena. ki ee je v trenutku nesreče mudila v zavetišču
C I S T E K
Vatikansko pismo
Rim, 10. aprila.
Po položnih stopnicah, ki peljejo iz bazilike sv. Petra v podzemlje, se gnetejo vrste romarjev in domačinov. V nizkem hramu obsevajo žarnice tri znamenite grobnice: tu počiva miroljubni Pij X., tam njegov pomočnik kardinal Mery del Val, na levici se bleščijo sveži šopki cvetja na preprosti grobnici, v kateri počiva borbeni Pij XI. že mesec dni. Pred njegovo grobnico klečijo v vrstah možje, žene, častniki, dame, miličniki, delavci: narodi. Na kamenitni rakvi dehtijo veliki šopi žlahtnih vrtnic, zraven pa cvetoče mandelj-nove vejice, ki jih je utrgala kmetica 7. Albanskih gričev v domačem vinogradu, da jih |>oloži na ta češčeni grob. Pij XI., ki je v zadnjih letih svoje vlade zrasel v polno višino kneza miru in svobode, vlada 7. močjo svojih idej še iz groba.
Zgoraj v preprostem in vendar veličastnem dvoru vatikanskem pa snuje in nadaljuje njegovo delo Pij XII., o katerem je pokojni papež v zadnjih letih prisrčno poudarjal, da je njegov »naj-modrejši svetovalec«, »veren tolmač naših nusli in načrtov«, a mu je pohvalno očital, da je »prevod ponižen in krntak«. kar povsem pravilno označuje državnega tajnika Pacellija, ki je bil ob papežu orjaške volje zelo diskreten in voljan spremljevalec njegovega dela. Za državnega taj-
nika si je Pij XII. izbral kardinala Alojzija Mag-lionija, ki ima za seboj dolgo pot diplomatske delavnosti in obilico izkušenj. S finim taktom in sklicujoč se na graditeljske sile krščanske Francije je nuncij Maglione po dolgi pusti dobi laiciz-ma ustvaril v Parizu pogoje za modus vivendi med Cerkvijo in državo. Pa se čudite, da so ga neki razlagavci cerkvene politike označili za fran-kofila — dočim so ga istočasno francoski levičarji osumili za dolgo roko fašizma. Odličen prelat mi je ta dejstva komentiral z rahlim nasmeškom, rekoč: »Mnogi ljudje, ki žive izven zidov Cerkve, ne morejo doumeti, da je vesoljna in vseobsežna.«
Na čelo kongregacije za semenišča in vseučilišča je novi papež postavil kardinala Jožefa Pizzarda. Ta kongregacija je za notranje cerkveno življenje zelo važna, saj določa smernice za vzgojo duhovskega naraščaja po vsem svetu. Kardinal Pizzardo je bil vrhovni vodja Katoliške akcije. Njegova namestitev zato jasno kaže, da novi papež želi, naj se novi rod(fvi duhovščine posebno pripravijo za delo v duhu Kat. akcije.
Obenem pa se delajo priprave, da K. A. po dobi ustanovitve in prvih izkušenj stopi v novo razdobje. Zdi se, da gre za to, da se posameznim škofijam in narodnim skupinam da večja samostojnost glede oblike organizacije. S tem naj bi odločali škofje, med tem ko bi si Rim pridržal in poglobil nalogo, da oddaja ekupne idejne smernice.
Med prvimi ukrepi, ki jih je izdal novi papež, je tudi odlok, s katerim je imenoval msgr. Alojzija Fogarja, naslovnega nadškofa patraške-ga, za koneultorja kongregaciji sv. zakramenta. Ker je s tem pritegnjen v aktivno deio pri bv. stolici upokojeni tržaški škof, ki je na silno težavnem mestu 13 let požrtvovalno delal za Cerkev
in se za njene pravice z vzornim junaštvom boril, ima to prvo imenovanje vsekakor značilen pomen.
Oseba iz papeževe okolice mi je o njem pravila: »Novi papež se je oddahnil. Zadnje mesece, ko so moči Pija XI. že opešale, je delal dobesedno po 20 ur dnevno, kajti opravljal je posle državnega tajnika in še veliko dela, ki mu ga je prepustil sv. oče. Zdaj mu je laže, ker ima čilega državnega tajnika. Ljubezniv je, poln srčne dobrote. Ko je bil v Nemčiji nuncij, si je s svojo požrtvovalno dobrodelnostjo — ekrbel je za vojne ujetnike, za izmenjavo vojnih pohabljencev, za belgijske begunce — pridobil tako spoštovanje, da so o njem govorili: »Non nuntius, sed ange-lus« — ne nuncij, ampak angel. Toda, ker je mož dolžnosti, terja od svojih točno izpolnjevanje dolžnosti. Točnost v službi 1 Jasno izražanje misli! To so zahteve, ki jih ta orjaški delavec, ki se že 40 let použiva za Cerkev, zahteva od 6vojih sodelavcev.
Kardinal Pacelli je zelo ljubil naravo. Vsak dan se je odpeljal z avtom v okolico Rima. Tam je potem 7, naglimi koraki hodil dve uri po planjavi, po poljih in gričkih, najmanj 8km dnevno. Nato se je ob petih pojK>ldne vrnil v urad, kjer je nepretrgoma delal do polnoči. Je dober veslač in jezdec. Tako se je zjeklenil šibko telo.
Jedro svojega značaja je Pij XII. nehote sam točno orisal v svojem prvem kratkem nagovoru na svet, ko je dejal, da želi oznanjevati »resnico v ljubezni« — veritatem caritatel Vsebinsko trdna. jasna, neodoljiva, nepodkupljiva resnica brez vsakih kompromisov — a oznanovana v duhu sirokogrudne bratske ljubezni.
široki razgledi — to je druga bistvena poteza Pija XII. »Kino vsak dan oblikuje na milijone
ljudi. Katoličani se morajo 7. vso močjo zavzeti da dobijo vpliv na to silno sredstvo za oblikovanje duše in značaja. Vsak katoliški dnevnik bi moral imeti tudi stolpec za film«. — »Cerkev posebno ljubi uboge. Zato naj Kat. akcija s posebno skrbjo organizira apostolat med revnimi stanovi, saj oni so zaklad in bodočnost Cerkve«.
Za njegovo širokogrudnost je značilna tudi prav bratska ljubezen, ki ga je kot nuncija v Ber-jinu navezala na voditelja katoliškega centruma v Nemčiji msgr. Kaasa, ki je sedaj ekonom bazilike sv. Petra
I11 dejstvo, da je bil sredi silovitega spopada nacionalizmov, imperializmov in demokracije kar dinal Pacelli že prvi dan soglasno izvoljen za papeža — nam je znamenje in opomin, da božja Previdnost obrača usodo narodov in sveta.«
Tisoči in tisoči romarjev so prihajali za veliki teden v Rim, v liturgično mesto Na veliko sred< so po več stoletjih prvič priromali švedski kato ličani. Veliki teden je v rimskih cerkvah prelep Vsaka bazilika ima v njem svoje prednosti: * šempetersko baziliko se zgrinjajo množice na ve liki četrtek, da si ogledajo relikvije velikih svetnikov in pranje jiapeškega oltarja, v petek ec zbirajo k spokorni procesiji v cerkvi Svetega križa Jeruzalemskega, v soboto zgodaj pa l>o nabilo polna bazilika sv. Janeza v Lateranu, kjer zažgejo in blagoslovijo velikanski kres. Najlepša pa ji sončna, veličastna velika noč v šempeterski bazi liki, ko desettisoči vernikov, zbrani iz mnogih narodov in dežel, pobožno prisostvujejo sveti daritvi in združeni vzklikajo v raznih jezikih ljubav in »lavo iio^lavarju vesoljne Cerkve, ki se je trpečemu človeštvu spet pokazala kot otok miru, pravice in svobode.
2}aoj&*te novice
Koledar
Četrtek, 13. aprila: Hermenegild,	mu?enec; Ida, devica.
Petek, 14. aprila: Justin, mučenec;	Valerijan in tov., mučenci.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je nagle smrti umrl gospod Ivan Fabjan, železniški upokojenec. Pogreb bo v petek ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Jarnikova ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
J V Celju je mirno v Gospodu zaspala go-arhara Kurinčlč, vdova. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Naj v miru počival Žalujoče naj tolaži Bog!
Osebno novice
= Poročila se je dne 13. aprila 1989 absolvi-rana juristka gdč. Breda Verbič iz Dev. Mar. v Polju z g. dr. Valterjein Zellhoferjem z
Dunaju. Novoporočencema obil osrečel *
—	Spominska plošča misijonarju Lavtižarju.
Župnija Kranjska gora namerava letos 6. pobin-koštno nedeljo, 9. julija, odkriti svojemu rojaku indijanskemu misijonarju Lovrencu Lavtižarju ob 80 lctni«i njegove smrti na steni župne cerkve, v kateri je bil dne 11. decembra 1820 krščen, spominsko ploščo. Lovrenc Lavtižar je odšel kot duhovnik ljubljanske škofijo u škofom Barago na misijone v Zedinjene države Severne Amerike. Tam je najprej deloval pri škofu Baragi, potem pri misijonarju Pircu. Dne 3. decembra 1868 je opešal na svojem apostolskem potovanju in zmrznil, vračajoč se z obhajila, na Rdečem jezeru v Min-nesoti.
—	Vsem čebelarjem. Ponovno opozarjamo in vabimo vse delegate čebelarskih podružnic na redni letni občni zbor glavnega društva, ki bo v nedeljo dne 16. aprila t. 1. točno ob 10 v dvorani Obrtnega doma v Celju. Če kdaj, je potrebno v teh težkih časih, da složno in stvarno podkrepimo delo v korist slovenskega čebelarstva. V soboto, dne 15. aprila ob pol 17 pa bo v sobi hotela Evropa v Celju seja širšega odbora Čebelarskega društva.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 75 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in širiti knjigo »Popis glavača grada Zagreba, koji su dno 11. decembra 1938 godine glasovali za nosioca liste dr. Milana Stojadinoviča«, ki je izšla v Zagrebu.
—	Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. aprila t. 1. ob 19.80 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil; 2. Sprememba čl. 26 pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti bo pol ure istotam z istim dnevnim
redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno, ne-glede na število prisotnih članov.
—	V Slnibenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 12. t. m. je objavljena »Uredba o Oficirski zadrugi« dalje »Uredba o ureditvi pravice do pokojnine in odpravnine ose-bamt ki so bili člani oskrbovalnlce za civilne
'uslužbence bivše a. o. vojaške uprave na Dunaju« in »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov, diplomiranih pravnikov, pri oddelku pa vrhovni gozdarski nadzor, oddelku za upravo državnih gozdov in pri gozdnih ravnateljstvih ministrstva za dozdove In rudnike«.
—	Bolniki bo povsod. Zato jo neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporab-ljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. — Reg. 25.801/37,
—	Huda avtomobilska nesreča. V Murskem Središču se je na velikonočni ponedeljek zgodila huda nesreča. Marko Leitner, veletrgovec iz Ča-kovca, je povozil 15 letnega fanta Josipa Oolobiča, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Čakovcu, kjer je podlegel hudim poškodbam. Golobič se je peljal s kolesom po levi strani ceste, Leitner ga je z avtomobilom dohitel in dajal znake s hupo, za katere se pa nesrečni fant ni zmenil in je tik pred avtomobilom zavil na desno stran ceste ter prišel tako pod avto, ki je vozil pravilno po desni strani.
—	Pri laprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutra) na prazen želodec kozarec naravne »Frant-Josel« grenčlce.
—	En milijon dinarjev poneverjenih. Poročali smo že, da so na okrajnem sodišču v Murski Soboti odkrili veliko poneverbo. Prvotno so mislili, da gre za 800.000 dinarjev, sedaj pa se Je izkazalo, da je višji sodni oflciai Štefan Friderik poneveril baje nad en milijon dinarjev. Priznal Je, da je poneverjal denar nad deset let. Preiskavo vodi sodnik okrožnega sodišča dr. Planinšek.
pO cbižavi
*	Mednarodna železniška konferenca se začne danes v Splitu v dvorani Trgovsko-industrijske zbornice. Konference, ki bo trajala 10 dni, se bodo udeležili poleg jugoslovanskih zastopnikov še zastopniki Belgije, Holandske, Italije, Poljske, Bolgarske, Švice, Madžarske in Norveške. Prijavljenih Je vsega skupaj 36 delegatov.
*	Razburljiv dogodek v brzovlaku Sušak— Zagreb. Potniki, ki so se vozili v torek z brzo-vlakom Sušak—Zagreb, ki prihaja v Zagreb ob 6.30, so doživeli že kmalu po začetku vožnje zelo razburljiv dogodek. V nekem vagonu je sedela tričlanska nemška družina iz rajha, mož, žena in 17 letni sin. Kmalu potem, ko je vlak zapustil su-šaško postajo, sta mati in sin odšla v jedilni voz.
ptOMCA/M
Radost dece
in mladosti je v čistem perilu, kateremu daje lepoto samo tako dobro milo, kot je povsod znano in priljubljeno
Podrobnosti o zločinu v Novi cerkvi
Včeraj smo poročali o strašnem zločinu v Novi cerkvi pri Celju, kjer je Gašper Kranjc ustrelil svojega sina Martina. Danes smo prejeli še naslednje poročilo:
Pred smrtjo je Martin odpustil očetu, ki mu je končal življenje, in se dal prevideti z veliko vdanostjo v božjo voljo. Pokopali so ga v sredo ob 9 dopoldne na domačem pokopališču v Novi cerkvi.
Iz življenja zločinskega očeta Gašperja Kranjca pripovedujejo mnogo stvari, ki jasno osvetljujejo žalostne razmere v tej družini in veliko trpljenje, ki so ga imeli prestati žena in otroci.
Že kot otrok je bil Gašper v šoli zelo neubogljiv in trmoglav. Dobil je mnogo brezovega olja, ki ga pa ni poboljšalo, marveč mu še samo večalo trmo. — Poročal sem že, da je ustrelil svojega mladega brata v zibelki, ker se je ta jokal. Mati in oče sta ga zato hudo pretepla in mu pokvarila eno nogo, da mu je ostala v kolenu negibljiva.
Kot oče je bil naravnost okruten do otrok in žene. Nekoč sta zdaj ustreljeni Martin in bratec staknil* v sobi steklenico tekočine, o kateri nista vedela, da je žganje. Za igračo sta ga prelivala sem in tja in zmešala boljše s slabšim. Ko jo oče to zapazil, je oba nedolžna fantka obesil
iKaj pukvitef
Kdor opazuje naše narodno življenje, bi mnral marsikaj pribiti, da imamo Slovenci ie vedno premalo vere o našo narodno samobitnost, premalo moči, da bi krepko iz sebe kovali, da bi o vsej polnosti zaliveli. Samostojno živeti v svobodni Jugoslaviji, ne. da bi se naslonil na kak zid, tega še marsikdo ne zna. Če pride kakšen nepridiprav iz tujine in nam govori o zlatih gradovih, ki jih v resnici ni, bo tako med inobra-"/.enstoom kakor med preprostim ljudstvom dobil takoj mnogo privržencev.
Zavedimo se še enkrat vsi dveh zlatih resnic, da je naša sreda le v nas samih, v naši pridnosti in marljivosti in da je svoboda, ki jo obljublja tujec, le — veriga.
I
za noge pod strop, kjer ju je rešil sosed, ki Je prišel mimo. Takih dogodb se je zgodilo mnogo!
Kako Je oče izvršil zločin nad sinom?
Videl Je sina med strelci iz svojega bližnjega stanovanja. Ko je sin prišel sam od streljanja in mislil oditi po občinski cesti v bližnjo skupno stanovanje matere in otrok, mu stopi ob robu gozda nasproti oče z napetim petelinom in mu reče: »Kaj pa hodiš po mojem svetu, ali ti nisem že večkrat prepovedal?« Sin mu je odgovoril: »Hodim po cesti, kjer mi nikdo ne more poti prepovedati.« Ko mu je oče zakričal: »Beži, drugače te ustreliml« mu je odvrnil: »Ne vem zakaj bi bežal, saj vam nisem ničesar storil!« — Tedaj pa je oče sprožil pištolo z besedami: »Tu imaš, saj sem ti že dolgo obetal.« Ustrelil je trikrat.
Ravno med strelom se je moral sin skloniti naprej, kar kaže tudi smer strela. Ko je po zločinskih strelih prihitela mlajša sestra in se sklonila k hudo ranjenemu in krvavečemu bratu na tla, Je oče še vprašal: »Ali še ni crknil?« Hotel je v pobesnelosti še enkrat ustreliti, ker se pa sestra ni odmaknila, je odšel domov, čez nekaj časa je prišel nazaj in rekel: »Zdaj pa že imam pripravljeno še za druge!«
Ko so ranjenega sina odnesli, je hotel menda pobegniti oče v gozd v Dobravi. Mimogrede bi bil menda še poskusil streljati na ženo.
Ko so zvedeli gasilci za strašni zločin, so hiteli kar v krojih na pomoč, kar se je dalo. Zapazili so očeta zločinca, kako jo je hitro mahal s pištolo v desnici proti gozdu. Naenkrat so ga obkolili. Prikrival je orožje in ga vtaknil za pas. Orožje so mu odvzeli. Ker je imel oče gasilce v krojih za redarje, se je vdal.
Kmalu se je zbjalo mnogo ljudstva, ki je hotelo pobiti groznega očeta na tla. Branili so ga gasilci. Vendar pa je dala množica duška svojemu ogorčenju s psovanjem. Zločinec, ki ni kazal nikakega kesanja- Je dobil pri tem par mastnih klofut, proti katerim pa se je hotol braniti s palico.
Vsa okolica obsoja strašno dejanje in po-miluie revnega Martina, ki je tako žalostno končal življenje. Bil je dober in tih fant.
Druge govorice, ki so se širile glede orožja in drugih vTrnlmv. niso opravičene. Izvirajo iz bujne ljudske domišljije, ki je posebno ob takih pretresljivih dogodkih brezmejno razigrana.
V tem hipu pa je vlak zavozil v najdaljši tunel na progi. Vagono je objela tema. V temi se je Nemka zmotila v vratih in Je namesto v jedilni voz stopila skozi izhodna vrata vagona in izginila. Prizor so je odigral tako hitro in nenadno, da sin, ki ie bil tik za materjo, ni ničesar opazil, niti ni cul krika. Sin je atopil v jedilni vagon in ko je vlak privozil iz tunela, ni bilo matere nikjer. Ves prestrašen je tekel k očetu ln mu sporočil nezgodo. Nekdo je potegnil zasilno zavoro in vlak se je ustavil tik pred postajo Sušak—Pečine. Potnikov se Je polastilo veliko razburjenje, ko so čuli o nezgodi. Očo in sin sta izstopila ter skupaj z železničarji odhitela proti kraju nesreče, ki pa je bil oddaljen že več kilometrov. Vlak je nato odpeljal. Med potjo so se razburjeni potniki na vsaki postaji informirali, ali so našli ponesrečenih in kaj je z njo. Šele v Srpskih Moravicah jim je postajenačelnik sporočil, da so našli po-grešanko v tunelu živo in nepoškodovano, vendar vesti ni bilo mogoče kontrolirati. Vsekakor pa, če je ta vest resnična, je bila to izredna sreča v nesreči, kajti vlak je bil, kljub temu da Je vozil skozi tunel, v polni brzini.
*	Ogenj na drvečem vlaku. Na odprti progi med Brčkiin in Vinkovci se je vžgal vagon tovornega vlaka, ki ie bil poln slame. Ogenj se je hitro razširil še na dva sosedna vagona, na katerih je bila prav tako naložena slama. Ko je strojevodja opazil, da vagoni gorijo in je ustavil vlak, je bilo že prepozno. Ognja niso mogli več pogasiti. Zgoreli, 60 trije vagoni slame in vsi leseni deli teh vagonov. Škoda znaša okrog 100.000 din. Ogenj je zanetila iskra iz lokomotive.
*	Nezgoda nizozemskega parnika v naših vodah. Hujšo nezgodo je na velikonočni ponedeljek utrpel nizozemski parnik »»Rosenburg«, ko je plul v šibeniško pristanišče. Ko je zaplul v kanal Sv. Ane, je zašel v močan tok, ki ga je zanesel na plitvino, kjer je brod udaril na greben. V par-nikovem dnu je nastal večja luknja, skozi katero je hitro pričela vdirati voda. Nagnjen na stran je parnik komaj priplul v pristanišče, kjer mu je potapljač za 6ilo zamašil luknjo. Parnik bo moral v ladjedelnico, da ga popravijo.
*	V cerkvi so sc obdelovali z noži. V Subotici se je za praznike dogodilo več pobojev med fanti in fantalini, po pravici pa je povzročilo največ zgražanja krvoprelitje v cerkvi v Žedniku, ki je predmestje Subotice. Ko je 24 letni posestnik Kazimir Amišič stopil iz cerkve, je navalila nanj trojica fantov z noži. Amišič je pred napadalci pobegnil v cerkev pred oltar, napadalci pa za njim. Pred oltarjem so ga tako obdelali z noži, da se je krvaveč iz neštetih ran zgrudil.
*	Ciganski razbojniki na delu. V vasi Stari-grad pri Koprivnici so na praznik opolnoči vdrli štirje oboroženi moški v hišo kmeta Luka Za-dravca. Zahtevali so od Zadravca in žene denar. Ko sta dejala, da ga nimata, so ju s stoli in palicami hudo pretepli. Razbojniki so premetali vso hišo, toda denarja niso našli. Zadravec je pdteg-nil iz žepa robec in pa 1.50 din, rekoč, da je to vsa njegova gotovina. Roparji so to malenkostno vsotico vzeli in pobegnili v noč. Toda že naslednji dan jih je orožništvo izsledilo. Izkazalo se je, da so bili roparji cigani iz bližnje vasi.
*	Motociklist zaklal delavca sredi ceste. Zagrebška policijska kronika je te dni zabeležila nenavaden primer uboja. Na velikonočni ponedeljek okrog 10 zvečer se je po Novi cesti sprehajala družba štirih ljudi, med katerimi je bil tudi delavec Stanko Resnik. Nenadoma jim je za hrbtom privozil neki motociklist in ker se Resnik ni mogel pravočasno umakniti, se je motorno kolo oplazilo obenj in mu raztrgalo suknjič. Resnik je glasno protestiral, nakar je motociklist ustavil motor, prišel bliže in pozval navzoče, naj pokažejo legitimacije, da jih naznani policiji. Resnik ga je opozoril, naj se vede dostojnejše, nakar je motociklist izrekel nekaj krepkih žalitev na račun družbe. Resnik ga je nato prijel in vrgel v jarek ob cesti. Resnik je nato krenil dalje. Ko se je motociklist skobacal iz jarka, je potegnil nož in planil za Resnikom. Ko ga je dohitel, ga je zabodel z nožem v vrat in mu prereza! glavno žilo. Resnik se je takoj nezavesten zgrudil na tla in v nekaj minutah izkrvavel. Motociklist je nato zajahal motorno kolo in se odpeljal. Dogodek je opazovalo več ljudi, vendar ni bil nihče toliko priseben, da bi pogledal številko motornega kolesa. Le 13 letna deklica Tea Starčevič, ki ee je v bližini dogodka igrala s svojimi vrstnicami, si je zapomnila številko motorja in po njeni zaslugi je policija hitro izsledila ubijalca v osebi mesarskega pomočnika Aniona Androviča.
Okradla moža in pobegnila čez morje. Na belgrajskem okrožnem sodišču je vložil Stanislav Radisavljevič iz Crkvenca tožbo proti svoji ženi, ki ga je pred 8 leti okradla in zapustila, zdaj pa se nenadoma vrnila. Radisavljevič se je pred 30 leti izselil v Ameriko, kjer mu je bila sreča mila. Prigaral je precejšnje premoženje in je sklenil, da se oženi. Pisal je neki svoji znanki v Belgrad, naj mu preskrbi ženo. 4 Znanka mu je čez nekaj časa poslala sliko neke ločenke, ki je Radisavljeviču ugajala. Ločenka je na Radisavljevičev poziv odšla v Ameriko. Pred osmimi leti sta zakonca Radisavljevič zapustila ameriška tla in se nastanila v Belgradu. Radisavljevič je svoje prihranke plodo-nosno naložil, da bi v blagostanju dočakal starost. Toda mesto blagostanja so se pričeli zakonski prepiri in lepega dne jo je žena popihala nazaj čez lužo, poprej pa še olajšala moža za vso_njegovo gotovino, okrog 300.000 din. Zdaj pa se je žena nenadoma spet vrnila iz Amerike, misleč, da ji je mož že zdavnaj odpustil, ali pa pozabil na vse. Toda bridko se je zmotila. Radisavljevič je namreč takoj vložil proti njej tožbo.
Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«!
Tragična smrt dveh kmetov. V Cerovcu pri Kutjevu je tovarna špirita, ki kmetom za mal denar prodaja »kom«, t. j. postranski produkt pri izdelovanju špirita. >Kom« je namreč dobra hrana za živino. Na veliko soboto sta pnsla v tovarno po »kom« 43-letni Franjo Sen n ur in 26-letni Peter Niirnberger. Rezervoar, v katerem je »kom« pod visoko temperaturo, je bil pokrit z deskami, ki pa so bile že nrecei trhle. Ko sta kmeta - " ' ■
Ljubljana, 13. aprila
Gledališče
Drama. Četrtek, 13. aprila: Živi mrtvec. Pre« mierski abonma. — Petek, 14. aprila: zaprto. Go-| stovanje v Celju: Kaj je resnica?). — Sobota, 15, aprila: Živi mrtvec. Red B.
Opera. Četrtek, 13. aprila, ob pol 20: Lohen-grin. Red Četrtek — Petek, 14. aprila: zaprto. — Sobota, 15. aprila: Vse za šalo. Premiorski abonma.
Radio Ljubljana
Četrtek, 13. aprila: 12 Zvezde in zvezdniki ""' — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20
(plošče) Okrogli
>krogli napevi, veseli odmevi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Koncert radijskega orkestra — 18.40 slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski koncert. Sodelu-ita: g. Ado Darian in radijski orkester — 21 Sin-fonijeki orkester iz Filadelrije — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — Konec ob 23.
Drugi programi
ČETRTEK, 13. APRILA: Belgrad-Zagreb: 20 Simf. konc. — Sofija: 19.80 Orkester in klavir — Varšava: 19.35 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Slavnostni koncert — 22.05 Lahka glasba — 23.15 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc.
21 Wagnerjeva opera »Lohengrin« — Rim-Bari: 21 Igri - 22.30 Čelo — Dunaj: 20.10 Iz nemških oper — Berlin: 20.10 Plesni večer — Konigsberg: 20.55 Gogoljev »Revizor« — Vratislava: 20.10 Simf. konc. — Koln: 19.20 Pfitznar dirigira svoja dela — Monakovo: 20.10 iMllockerjeva opereta »Gasparo-ne« — Bcromiinster: 20 Landlerji — 21 Mozarlova »Velika maša« v c-molu — Lyon: 20.05 Jugoslovanska oddaja.
Prireditve in zabave
Telovadna akademija v Rokodelskem domu.
Fantovski odsek v Rokodelskem domu z vso vnemo pripravlja akademijo za nedeljo 16. t. m. ob 18 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komen-skega 12. Na sporedu je veliko lepih in dobro pripravljenih točk. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se te akademije polnoštevilno udeleže in si nabavijo vstopnice že v predprodaji v Rokodelskem domu.
»Krvava Španija« je naslov drami, ki so jo I z vsem uspehom uprizorili na velikonočni ponedeljek v frančiškanski dvorani. Ponovili jo bodo I prav tam tudi na belo nedeljo ob 5 popoldne. — Vstopnice v Pax et bonum. Čisti dobiček je namenjen kongresu Kristusa Kralja.
Gdč. Ksenija Kušcjcva, ki bo sodelovala v petek 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani na koncertu pod naslovom komorne glasbe, je izredno nadarjena koloraturna sopranislka, ki je po glasbenem študiju na drž. konservatoriju v Ljubljani nadaljevala svoje študije na Dunaju. Njen glas se je izredno razvil, kar je ponovno že dokazala na nekaterih nastopih v ljubljanskem radiu. V petek bo pela posebno izbran spored ter nas seznanila z deli, ki pri nas niso bogve kakor poznana Ostali del koncertnega sporeda izpolnijo trije sodelavci, in sicer: violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovic in pianis Marijan Lipovšek. Izvajali bodo Schubertov klavirski trio v b-duru, Dvorakov Dumki-trio, Dermelj sam pa še Dvorakovo sonatino v g-duru s sprem-ljevanjem prof. Lipovška.
Predavanja
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj 10. prosvetni večer drevi ob 8 v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava g. Mavrici] Bergant o slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda.
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 18. aprila predava v mineraloški predavalnici univerze g. inž. France Avčin o temi: »Radij in njegova uporaba«. Začetek ob 18.15.
Sestanki
Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek našega krožka v sobi »Doma dijakinj« v Vzajemni zavarovalnici. Pridite gotovo vse, ker imamo nekaj važnega I
F0 Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 4; mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
------1 »topila oba na eno desko,
se je deskn prelomila in kmeta sta padla v »kom«. Sicer so jima takoj prihiteli na pomoč in ju izvlekli, toda bilo je prepozno. V bolnišnici jsta oba umrla za strašnimi opeklinami.
Ženo pobil z nožem in sekiro. Na periferiji Subotice sta v neki delavski hiši stanovala 27-letni delavec Aleksander Sitalič in njegova žena. V torek zvečer je prišel Sitalič pijan domov in je vprašal ženo, ali ie že plačala neki račun v trgovini. Žena mu je odvrnila, da še ne, ker še ni dobila plače. To je Sitaliča tako razjarilo, da je zgrabil za nož in zabodel ženo v glavo. Ko je videl, da je oblita s krvjo, ga ie to še bolj razdražilo. Skočil je po sekiro in jo trikrat udaril z njo po glavi. Ženo eo prepeljali v bolnišnico, kjer sc jo sicer takoj operirali, vendar ni upanja, da bi ostala živa.
Anekdota
Pruski general Wrangel je bil nekoč n"a dvorni slovesnosti. Mnoge dame so imele globoko izrezana oblačila. Wrangel je neki lepotici smehljajoč se dejal: »Vaše oblačilo je nekoliko prekratko.«
Nagovorjena dama Je začudeno pogledala na svoje dolgo oblačilo, ki se je vleklo po tleh: »Eks-celenca — ne razumem —?«
VVrangel je dejal: »Ne spodaj, ampak zgoraj, ljuba gospa!«

»To je pa res obupno. Žena hoče z menoj na vsa moja potovanja, noče se pa odreči svojim
navadam.« *
»Moj ženin je zelo pameten človek.«
»Bodi potolažena, Minka, moj tudi ni lep.« *
»Nič me bolj ne jezi, kakor če trije ljudje uporabijo eno vžigalico!«
»Ali ste babjevemi?« »Ne, tovarnar vžigalica
^MJIMBIUNA
Ob upokojitvi poštnega ravnatelja dr. A.Vagaja
. Kakor smo že poročali, je bil te dni zaradi bolezni upokojen poštni ravnatelj g. dr. Anton Vagaja.
Dr. Vaj jaja je leta 1906. takoj, ko je bil promo-viran za doktorja prava, vstopil kot konceptni prakti-kant v službo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, kjer je služboval do prevrata kot komisar oziroma nad-komisar. Ob prevratu je sodeloval pri novo ustanav-
ljajoči se pošta! upravi v Ljubljani. V funkciji inšpektorja mu je bilo za časa okupacije Koroške poverjeno zastopstvo poštne uprave v Celovcu. Ko je bilo fcasedeno Prekmurje in so Italijani deloma izpraznili Zasedeno ozemlje, je dr. Vagaja prevzemal od italijanskih in madžarskih uprav pošte, ki so nam zopet pripadle. Nato je bil deset let kot poštni nadsvetnik tudi pomočnik ravnatelja do 31. avgusta 1935, ko je bil imenovan za poštnega ravnatelja, Naporna in odgovorna služba zadnjih let je njegove moči zelo izčrpala in močno izpodkopala njegovo zdravje, 6aj si v svoji službi skoraj nikdar ni privoščil pravega počitka, nasprotno ga je skrb za redno opravljanje službe in za potrebe uslužbenstva na njegovem področju priklepala na urad. To delo je toliko omajalo njegovo zdravje, da mora sedaj v potrebni pokoj.
Gospodu ravnatelju, ki je bil v svoji službi skrajno nepristranski, marljiv in vesten, do uslužbenstva pa uljuden in korekten, želimo, da bi čimprej zopet utrdil svoje zdravje in da bi prav dolgo užival zasluženi pokoj.
Zasedanje nove skupščine Delavske zbornice
Kakor smo že poročali je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje razrešil skupščino ljubljanske Delavske zbornice in imenoval novo po pooblastilu čl. 104 iinančnega zakona za preračunsko leto 1939-40.
Novo imenovana skupščina Delavske zbornice, ▼ kateri je s pretežno večino zastopana Zveza združenih delavcev, bo imela dne 15. in 16. t. m. svojo prvo sejo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
V	soboto, dne 15. aprila ob 11 dopoldne:
1. Otvoritev skupščine. 2. Volitve upravnega odbora. 3. Volitve iinančnega odbora. 4. Slučajnosti. — Takoj po seji skupščine bo seja upravnega odbora.
V	nedeljo, dne 16. aprila ob 9 dopoldne;
1. Poročilo predsednika. 2. Preračun Zbornice za leto 1939-40. 3. Volitev tajnika. 4. Samostojni predlogi in slučajnosti.
1 Proslava »Dneva Podmladka Rdečega križa« bo letos v Ljubljani v nedeljo 23. aprila. Vršila se bo v frančiškanski dvorani v času od pol 11 do 12 dopoldne. Zelo zanimivi program akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Čisti dobiček prireditve je namenjen letošnji počitniški koloniji revnih ljubljanskih učencev.
1 Šola Glasbene Matico je začela danes zopet z rednim poukom.
1 Krvava Španija. Prvo predstavo vojne drame »Krvava Španija«, ki so jo uprizorili na velikonočni ponedeljek ob 20 v frančiškanski dvorani v prid kongresa Kristusa Kralja, je kljub tradicionalnemu dnevu izletov obiskalo lepo število občinstva. Počastila pa sta jo z obiskom tudi škofa mariborski in ljubljanski. Avtor Mate Ernič je to pot postavil na oder junaštvo in trpljenje alka-zarskih branilcev, ki smo njih špartansko hrabrost in bretonsko pobožnost občudovali že v romanu Feliksa Tinunerniansa. A o dramatizaciji tu ni govora. Ernič prav za prav niti ne popisuje posameznih dogodkov in oseb. Njegov namen je bil, le krepko očrtati misel svetega boja za Boga in domovino in predstaviti na eni strani grozotno divjanje boljševikov, na drugi strani pa pogumno vztrajnost belih. Tako je napifeal pravo
propagandno igro, ki s svojim izredno močnim in sugestivnim vplivanjem na čustva v resnici dosega svoj namen. Pisatelju 6icer še ne moremo priznati pravega umetništva, a reči je treba, da kaze nedvomno sposobnost in se utegne z marljivim delom visoko povzpeti. V posameznih prizorih je zelo učinkovit, manjka mu pa še enotnosti, ki bi te prizore med seboj trdno smiselno povezala. Jezik Erniču ne dela težave, kar za dramatika tudi ni brez pomena. — Pohvaliti moramo še igralce, med njimi posebno DeSota, ki so vsi stali visoko nad diletantskim amaterstvom. K uspehu je pripomogla tudi zgledna režija, tako da je občinstvo vidno zadovoljno odhajalo od predstave. Kakor čujemo, bodo dramo ponovili na belo nedeljo ob 5 popoldne.	(fgh.)
1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik.
1 Nevaren padec. Včeraj ob 3 popoldne je padel skozi okno hiše na Resljevi cesti 29 dijak Karel Škorjanc, ki je dobil hude notranje poškodbe. Mladenič je ostal v domači oskrbi.
1 Ogenj na šišenskem vrhu. Nad posestvom Bellevue je včeraj okoli pol 5 popoldne nastal v Koslerjevi parceli nevaren gozdni požar. Na mah je bilo v ognju okoli 400 kv. metrov goščavja in grmičja. Sprehajalci so takoj obvestili policijo, ki je alarmirala prostovoljno gasilsko četo v šiški in poklicne gasilce v Ljubljani. Slednji so prihiteli z orodnim avtomobilom. Vendar pa so že poprej šišenski prostovoljni gasilci pogasili ogenj, pri čemer so jim pomagali številni otroci, ki so se
naglo nabrali pri tem gozdnem požaru. Ker parcela ni bila pogozdena, temveč le zarastla z grmičevjem, je škoda le majhna.
I še celo drevesa kradejo. Pomladansko vreme je oživelo ljubljansko Okolico. Kjerkoli je košček zemlje, povsod vrtnarji in poljedelci orjejo in dovažajo gnoj. Sedaj jo tudi čas za zasajanje sadnih dreves. Nihče pa no bi mislil, da tatovi kradejo tudi mlada drevesca. Na policiji so se sedaj pomnožile prijave o tatvinah mladih hrušk in jablan, od katerih so nekatera celo po dva metra visoka in so bila že do štiri leta v zemlji. Na Viču je bilo izruvanih iz zemlje kar pet mladih sadnih drevesc.
1 Nove tatvine koles. Z nastopom pomladi so se čudno pričele množite tatvine koles v Ljubljani. V Medvedovi ulici je bilo Ludviku Hrženjaku ukradeno 1200 din vredno kolo. Vidi Koinotarjevi je bilo na šišenski cesti ukradeno 1900 din vredno moško kolo, izpred Kavčičeve gostilne v Kav-škovi ulici je bilo Ivanu Škrtu ukradeno 800 din vredno kolo in na Rudniku je bilo ukradeno 500 din vredno kolo, last Ivana Martinca. Na Šmarski cesti pa je nekdo ukradel kolo Antonu Toniažiču. Tat je pobral kolesna plašča in obroča, ogrodje pa zavrgel, ter so ga pozneje našli.
— Vajenec s tisočaki. Ljubljanska policija je dobila tiralico za nekim Dragotinoin Ivanovičeiii,
15	letnim trgovskim vajencem iz Bajne Bašte. Mladenič se je napravil prav lepo, kupil je pri Tivarju novo obleko in ima pri sebi parabelum pištolo s
16	naboji in pa 70.000 din gotovine. Nadebudni mladenič je noko osebo v Belgradu oropal, nato pa pobegnil. Oblasti na jugu države domnevalo, da je nadebudni vajenec šel po isti smeri kakor večina zločincev z juga države, namreč proti Sloveniji.
Maribor v porabi elektrike na prvem mesta
Lanskoletna poraba 26,955.000 kilovatnih ur
Maribor, 12. aprila.
Mestno električno podjetje v Mariboru je izdalo zanimivo statistiko, iz nje je razvidno, da še ne bo tako kmalu doseglo kakšno drugo jugoslovansko mesto našega Maribora glede porabe električnega toka. Lani je namreč mestno električno podjetje doseglo porabo 26,955.000 kilovatnih ur. Nasproti predlanskemu letu znaša prirastek nič manj kot 2,465.000 kilovatnih uro, to je kar za 10 odstotkov več. Za primerjavo omenjamo, da je porabila Ljubljana lansko leto samo 13,003.000 kw ter je znašal prirasteh 736.000 kw. Ljubljana ima svoje električno podjetje že 41 let, mariborsko mestno električno podjetje pa je šele 19 let v obratu. Leta 1928 je znašala poraba električnega toka v Mariboru še 7.920.000 kw, leta 1933 že 13.500.000 kw, lani pa 26.955.000 kw, vsakih pet let se tedaj poraba toka podvoji.
Najvišji porast porabe električnega toka Izkazuje industrija in obrt. Poleg razširjenja tekstilnih tovarn, ki so priključile elektromotorje, je meslno električno jx>djetje lani izvršilo še elektrifikacijo 2 opekarn, 2 žag in 1 mlina v Mariboru in okolici. Elektrificiralo je Pesnico ter zgradilo transformatorske postaje na Pobrežju in v Radvanju, v mestu pa prestavilo zaradi regulacije trgov in cest v mestu transformatorsko postajo na Glavnem trgu in v Slovenski ulici.
V letu 1938 je obratovalo vsega 59 transformatorskih postaj z 81 transformatorji v skupnem učinku 12.915 kvv. Priključilo se je na novo 247 hiš, število odjemalcev se je zvišalo na 1002, tako da je bilo konec lanskega leta priključenih vsega 14.212 odjemalcev. V teku lanskega leta je bilo na novo priključenih 5720 žarnic, 130 raznih aparatov ter 75 motorjev za 510 KS. Konec leta je znašalo število V6eh priključenih motorjev 4370 s skupnim učinkom 15.000KS. Cestna razsvetljava v mestu in okolici se je razširila za 153 javnih svetilk; sedaj gori y Mariboru vsako noč 1217 cestnih svetilk.
Z regulacijo Glavnega trga ]e bilo potrebno poleg premestitve trasformatorskih postaj tudi kabelske napeljave. Izmenjal in ojačil se je kabel PO Koroški cesti do Vrtne ulice. Zgradil se je tudi nov tretji vod visoke napetosti v kabelski izvedbi čez dravsko brv od Ruške ceste preko Strme ulice in Koroške ceste v Vrtno ulico.
Vodstvo mestnega električnega podjetja ima tudi za letošnje leto lepe načrte. Ker ie Maribor elektrificiran do skrajnih mej, vrši podjetje elektrifikacijo okolice, kar je na naši severni meji, ki je bila do sedaj tozadevno zelo zapostavljena, ogromne gospodarske in nacionalne važnosti. Kakor smo že poročali ima letos v načrtu elektrifikacijo Slovenskih goric.
m »Večernlkova« aprilska senzacija o tržnici. O
mariborski tržnici, ki jo namerava zgraditi mestna občina, se je mnogo pisalo in govorilo, pametnega in nespametnega, marsikdaj pa so za raznimi predlogi in mnenji tičali tudi osebni interesi tistih, ki so se hoteli za drag denar znebiti svojih parcel. Najbolj goro-6tasno vest, ne vemo iz kakega razloga, pa je o mariborski tržnici izpustil torkov »Večernik« v obširnem in po njegovem mnenju »setizacionelnem« članku, v katerem skuša občinskim očetom stlačiti v čevlje nesmiselno namero, da bi namreč tržnico postavili na zemljišču nekdanjega Kristijanovega kopališča ob Dravi, za katerega se po njegovih »zanesljivih« informacijah že vršijo pogajanja, ki da bodo kmalu končana. Mi bi sedaj le to radi vedeli ali je »Večernikov« članek plod zakasnelega prvoaprilskega razpoloženja ali pa hudobne namere javnost z neresničnimi vestmi hujskati proti občinski upravi, ki prav gotovo ni tako nespametna, to nam bo na tihem priznal tudi »Večernik«, da bi hotela na Dravi zgraditi plavajočo tržnico, ker za kako drugo tržnico, ki bi odgovarjala mariborskim potrebam, na Kristijanavem zemljišču gotovo ni prostora. Prav radovedni smo, kaj bo o tržnici na Dravi »Večernik« še pisal. Še bolj smo pa radovedni, če bo »Večemik« imel toliko poguma, da bo javnosti sporočil, da je neumnost, ki jo je zapisal, popolnoma izmišljena in naj njegovi informaciji ne veruje.
m Vzgledno delo podeželskega Rdečega križa. V
Selnici ob Dravi je bila te dni zaključena na tamkajšnji šoli šolska kuhinja, ki jo vzdržuje Rdeči križ Fala-Selnica. V času od 5. decembra lanskega leta do 5. aprila letošnjega leta je ta kuhinja izdala nič manj kot 15.838 toplih obedov revnim šolarjem, ki prihajajo v šolo daleč doli z vrhov Kozjaka.
m Elektrifikacija okolice. Občinska uprava v Ko-šakih je vnesla v proračun večji znesek za elektrifikacijo Št. Petra pri Mariboru. To je namreč v bližnji okolici Maribora edino naselje, ki še ni elektrifici-rano.
m Ljudski oder v Mariboru bo le dni začel s pripravami za uprizoritev narodne igre »Miklova Zala«, katere predstava se bo vršila ob priliki Mladinskega
>Leteča liiša« Amerike, >Yankee Clipper« nad Southaniptonom po prvi vožnji čez Atlantski ocean.
tabora v Mariboru. Ljudski oder vab? vse, ki bi imeli voljo sodelovati, da se prijavijo režiserju A. Brumenu, Orožnova ulica 2.
m Fantovski odsek Maribor II ima drevi ob 8 v običajnih prostorih izreden sestanek. Vsi in točno!
m Rekorden naval v bolnišnico. V ponedeljek so imeli v mariborski splošni bolnišnici vroč dan. Bolniki so namreč navalili v takšnem številu, kakor še nikoli od obstoja bolnišnice. Nič manj kot 104 bolniki so iskali zavetja, sprejetih pa je bilo 91. Bolnišnica je sedaj polna do zadnjega prostora.
m S strehe je padel pri popravljanju drvarnice v Delavski ulici 95 letni zidar Avgust Lepenik iz Kam-nice, ker si je pozabil privezati lestev na strešno ogrodje. Lepenik je dobil hude poškodbe ter so ga reševalci zapeljali v bolnišnico.
mVlomilska tolpa na delu. V noči na sredo je bil izvršen v Slovenski Bistrici drzen vlom v gostilno Rasteiger. Vlomilci so vdrli skozi okno v gostilniške lokale ter so prebrskali vse predale. Morali so vedeti, da shranjuje gostilničar svoj denar v blagajni v gostilniških prostorih. Večkrat je tam shranjenih tudi do 30.000 din, sedaj pa so k sreči našli prazen predal. Pač pa so odnesli moški in ženski površnik, 300 cigaret, izpili p*, so 2 litra vina. Pustili so jedilni pribor, ki je vreden več 1000 din, niso jih zanimale klobase in gnjati v sosednji mesnici, ker so iskali očividno 6amo denar.
m Smrten skok v Dravo. Včeraj ob 10 dopoldne so videli ljudje na dravski brvi starejšega moškega, ki se je sprehajal po brvi sem in tja. Naenkrat pa, ko ni bilo na brvi nobenega pasanta, se je mož povzpel čez ograjo ter skočil v reko. Izginil je pod vodo, ki ga je nosila potem malo pod površino naprej. Njegov skok sta videla akademik Josip Krajnc in zasebni uradnik Dušan Zimič, ki sta se 200 metrov pod brvjo vozila s sandolinom. Takoj sta se podala za njim. Drava je sedaj precej čista, pa sta opazila vtopljenca pod vodo. V bližini glavnega mostu se jima je posrečilo, da sta ga potegaila na površje ter sta potem zaveslala k bregu in ga spravila na suho. Začela sta takoj z umetnim dihanjem, vendar pa je bilo zaman. Mož je bil že mrtev. Pri vtopljencu so našli ubožno spričevalo za brezplačno zdravljenje, ki je bilo izdano v Ormožu. Spričevalo se je glasilo na ime Alojz Plohi, Rucmanci št. 68, občina Sv. Tomaž. Mož je star 65 let ter je viničar v Rucmancih. Ubožno spričevalo je bilo izdano lansko jesen. Drugih dokumentov ni imel pri sebi. Kaj je gnalo moža v smrt, ni ugotovljeno.
Št Peter dobi zopet orožniško postajo. Na prizadevanje domačinov dobi Št. Peter pri Mariboru zopet orožniško postnjo, ki je bila pred nekaj leti ukinjena. Nastanjena bo v občinski hiši ter bo pričela delovati še v teku tega meseca.
Gledali&e
Četrtek, 13, aprila ob 20: »Dijak prosjak«. Red B.
Prireditve po deželi
Črnuče. Fantovski odsek in Dekliškf krožek priredita v nedeljo, 16. aprila, ob 8 zvečer telovadno akademijo, ki obsega 18 krasnih točk. Prijatelji mladine vljudno vabljeni.
Podružnica SPD Litija-Zagorje ima v nedeljo 16. aprila ob 13 v Tomazinovi koči na Sv. Gori svoj redni letni občni zbor, na katerega vabi vse članstvo, kakor tudi ostale prijatelje. — Odbor.
Bevke pri Vrhniki
50. marca t. 1. jc tukajšnja kmetijsko-nadalje-valna šola zaključila svoj prvi letnik. Za to priliko si je vsak učenec izbral temo, o kateri je predaval pred zbranim občinstvom na dan zaključno slovesnosti. Med 16. temami je vzbudila največjo pozornost tema »Mojc mnenje o kmetijsko-nadalje-valnih šolah?. Napisal jo je učenec Rozman Franc, kmečki fant, ki s pridom in ljubeznijo obdeluje malo posestvo svojega očeta, -
Celje
c Priprave na veliki kmečki tabor v Celfu.
Včeraj dopoldne je bil v Orlovskem domu v Celju sestanek pripravljalnega odbora za veliki kmečki tabor, ki ga priredi Kmečka zveza na praznik Varstva sv. Jožefa pri cerkvi sv. Jožefa v Celju, Sestanek jc vodil tajnik Kmečke zveze g. Fine, udeležili pa so sc ga tudi celjski župan g. dr. Voršič Alojzij, dramatik Petančič Davorin in drugi. Na predvečer bo ob 8 v celjskem mestnem gledališču prvič igrana veličastna zgodovinska igra »Povest slovenskega kmeta«, ki jo je napisal znani dramatik in ljudski pisatelj Davorin Petančič. Igro bodo izvajale igralske družine Voj-nik, Dol pri Hrastniku, Koprivnica pri Rajhen-burgu, pevsko društvo Vojnik, Mladinska kmečka zveza Vojnik, Zelczničarska godba v Celju in kmečki godbi iz Dola in Vojnika. Sodelovala bo nad 200 igralcev, pevcev in godcev, nastopila pa bo pestra slika slovenskih narodnih noš, panonske, gorenjske, savinjske, koroške in belokrajin-ske. Te prireditve kakor tudi tabora se bo udeležil naš voditelj dr. Anton Korošec, ministra g. dr. Krek in Snoj, ban dr. Marko Natlačen, podpredsednik naradne skupščine Mihelčič, številni narodni poslanci in drugi odličniki. — V nedeljo bo sprevod narodnih noš, koles, voz, konj od Glazije skozi Prešernovo ulico, Kralja Petra cesto, Cankarjeva ulico na Jožefov hrib. Tu bo zborovanje, na katerem bodo govorili zastopniki kmečkega ljudstva. — Celjane in okoličane že sedaj opozarjamo, da se udeleže veličastne igre v mestnem gledališču.
c 25 delavcev toži tovarno Weslen. L'. 1936 fe tovarna Westen odpustila več delavcev, ki so stavkali. Sedaj toži 25 delavcev tovarnarja, da jim je napravil v knjižnice neka tajna znamenja, <-aradi katerih ne morejo dobiti dela. O tem bo v Celju v kratkem razprava.
c Ljubljanska drama uprizori jutri v petek ob 8 zvečer krasno delo »Kaj je resnica?« v celjskem mestnem gledališču. Predstava jc za abonma. Neaboncnti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Fantovski odsek II ▼ Gaberfu ima danes ob pol 8 zvečer občni zbor v Mladinskem domu v Gaberjti.
c Naknadni letni pregled motornih' vozil bo
188. aprila t. 1. pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu, in sicer od 10 do 10.30 za akraj Celje, od 10.30 do 12 za mesto Celje in 7,a okraje Laško, Brežice, Krško, Šmarje pri Jelšah, Konjice in Gornji grad.
Kranj
Film o mladinskih dnevih v Ljubljani bomo videli danes v četrtek, 13. aprila v Ljudskem domu v Kranju. Ker bo zanimivi film predvajan v Kranju samo enkrat, ne zamudite te prilike. Pri-četek bo ob 8 zvečer.
30 letnica Prosvetnega društva v Predosljih pri Kranju. V sredo, 12. aprila je minulo 30 let, odkar je bil v predaški mlekarni ustanovni občni zbor Prosvetnega društva v Predosljih. Tri leta pozneje, v letu 1912, pa se je že začela nasproti župnišča dvigati mogočna stavba »Farni dom«, v katerem naj bi dobile prostora V6e predaške kulturne in verske arganizacije. Vse načrte za »Farni dom« je izdelal domači g. župnik Ignacij Zupane, ki je tudi vodil vsa dela. 12. januarja 1913 je bil ta »dom« slovesno odprt in blagoslovljen, blagoslovil ga je kranjski g. dekan Kablar. V tem domu je dobilo Prosvetno društvo dvorano, oder in dve sobi za sestanke, seje, pevske vaje in knjižnico. Preveč bi bilo naštevati, kaliko si je predaško ljudstvo pridobilo znanja in izobrazbe v Prosvetnem društvu, saj je bilo raznih prireditev v tem domu že nad sto. Posebno živahno deluje knjižnica Prosvetnega društva. V nedeljo, 16. aprila, ob 4 popoldne, bo Prosvetno društvo v Predosljih na prav slovesen način praznovalo svojo 30 letnico. Slavnostni govor bo imel predsednik kranjskega prosvetnega okrožja g. prof. Martin Fortuna, na sporedu bo tudi dramatični prizor.
Skala padla dijaku na glavo. Na velikonočna nedeljo popoldne je skušal Marjan Kovačič, dijak I. razreda gimnazije, ki stanuje na Primskovem, plezati po skalah v bližini Kokre pri Jezerskem. Nad njim se je vprav tisti čas odtrgala manjša skala in padla Kovačiču vprav na glavo in mu zadala 5 cm široka zevajočo rano. Nesrečnemu fantu je nudil pomoč kranjski zdravnik g. dr. Joža Herfort.
Višnja gora
Na belo nedeljo, 16. aprila, bo v prostorih Prosvetnega društva občni zbor tukajšnje krajevno organizacijo JRZ, in sicer takoj po zgodnji sveti maši. Govoril bo tudi naš poslanec dr. Lavrič..
Krasno vreme velikonočnih praznikov je privabilo k nam mnogo izletnikov, predvsem Ljubljančanov, ki prav radi obiskujejo planinsko kočo na Polževem, nekaj zaradi lepe poti v svežem zraku, nekaj tudi zaradi stranskega, prav čednega razgleda, največ pa zavoljo duševnega in telesnega razvedrila.
škofja Loka
Vokalni koncert v Škofji Loki bo na belo nedeljo 16. t. m. ob pol 9 zvečer v dvorani Sokol-skega doma Celotni koncertni spored bodo izvajali: koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva (sopran), prof. Marjan Lipovšek (klavir) in mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Po skoraj 10-letneni presledku nastopi na belo nedeljo prvič zopet zbor naše Glasbene Malice v prijazni Škofji Loki, in meščane kakor tudi okoličane opozarjamo na to redko priliko koncerta. Vstopnice se dobijo pri hišuiku Sokolskega doma v Škofji Loki.
Vaina razsodba obrt. sodišča v Ljubljani
Pred Veliko nočjo je bila v Ljubljani sodna obravnava pred obrtnim sodiščem, ki ga tvorijo poklicni sodnik, zastopnik delavstva in zastopnik delodajalcev. Šlo je za več primerov odpovedi. V večini primerov je se sicer izkazalo, da so imeli delavci prav in da so delodajalci postopali nepravilno. Važna pa je načelna razsodba, ki jo je izreklo v enem primeru obrtno sodišče. Šlo je za glavnega delavskega zaupnika v nekem večjem jiodjetju. Podjetje se ie postavilo na stališče, da more delavskemu glavnemu zaupniku od|*)vedati za prvi januar, to ie za konec leta, glavni delavski zaupnik pa je bil mnenja, da mu sme podjetje po zakonu odpovedati šele tedaj, ko mu poteče funkcijska doba. Sledila je tožba in obrtno sodišče je po zaslišanju obeh zastopnikov tako delodajalcev kakor delavcev razsodilo, da podjeljo glavnemu zaupniku delavstva res ne more odpovedali, dokler ne i>o izvoljen novi glavni zaupnik delavstva. Vsa zadeva se je sicer mirno končala, vendar pa je ta tožba in razsodba sa nase delavstvo načelno važna,
KULTURNI OBZORNIK
Gostovanje Dublin Gate Theatra
V torek, 11. t. m., smo imeli v Ljubljani pomemben gledališki dogodek; dublinska skupina igralcev — skoraj sami Irci — je na svojem uinet-uiškem popotovanju uprizorila Shakespearovega »Hamleta«. »Hamlet« je pri n:is takorekoč ljudska klasična predstava, saj se je držal nekaj let stalno na sporedu in smo ga gledali v raznih uprizoritvah in zasedbah, tudi tuji gostje so v njem nastopali, povrhu ga je pred leti neka angleška igralska družba prikazovala sicer v manj popolni, vendar precej zanimivi podobi. Naše domače uprizoritve so se v66 odlikovale v velikem spoštovanju do tega vseobsežnega, neizčrpnega in osrednjega Shakespearovega dela. To oblikovno razmerje je bilo skoraj boječe bližanje v brezbrežnost duha, v podobo nesmrtnosti; igralec in gledalec sta oba enako čutila nad seboj Shakespearja samega. Čeprav smo dosegli močne posamezne podobe, dovršene prizore in tudi svojo značilno celoto, lahko rečemo, da v strahu priborjeno, se nismo s Shakespearom nikoli igrali, najmanj s »Hamletom«, pa tudi z vsemi štirinajstimi dramami, ki smo jih uprizorili v novejšem času, nekatere celo po večkrat, 66 nismo lahkomiselno ukvarjali.
Zalo je povsem razumljivo, da smo z zanimanjem in radovednostjo čakali angleškega »Hamleta«, posebno ker je skupina prinesla s 6eboj najboljše ime. Sodba, ki jo bomo napisali, kajpak ne more biti povsem trdna, ker je v splošnem odvisna od vtisov in vsebinskega doživetja samega, mnogo manj jo podpira čutnost tujega govora. Občutek angleško igre je bil v posameznostih močno realističen, v nekaterih delih teatralično široko-potezen in obvladujoč. Shakespeare tem igralcem ni kje visoko, ampak so ga vzeli medse in z njim igrajo. Zato jim je tudi odrsko vprašanje zelo enostavno, skoraj preprosto, dasi je v njem skritih mnogo preizkušenj. Dvodelno zagrinjalo, ki mu daje mogočen steber osrednjo oporo in mimo katerega se odpira pogled v 6vet, prav za prav v vsemir, loči ves prostor v dva dela; sklenjenost prizorišča poudarjata še stolpa na desni in levi v ospredju; njuna votlinska vhoda sta važni oporišči za manjše prizore. Na tem preprostem pa zelo okretnem prizorišču 6e vrste spremembe tiho in skoraj brez prestanka, da se prizori tako rekoč prelivajo drug v drugega. Nekateri prizori 6ežejo
Zbrana dela dr. A. Radiča
Antun Radič: Sabrana dela, XIV. Izdala »Seljač-ka sloga«, predstavnika dr. Vladko Maček in Rudolf Herceg. Str. 294.
Založba Seljačka sloga, ki jo predstavljata pred javnostjo dr. Vladko Maček in Rudolf Herceg, je že pred letom dni začela izdajati zbrane spise brata Štefana Radiča, dr. Antuna Radiča, pravega ideologa hrvatskega kmečkega gibanja, organizatorja Hrvatske seljačke stranke ter osnovatelja hrvatske kmečke kulture sploh. Toda, če se 'e brat Štefan Radič bolj udejstvoval kot aktivni političar, se je brat Antun, ki je bil profesor, knjižno in idejno, pripravljajoč tako tla tudi politični organizaciji, ki se jc postavila na njegov idejni temelj. Delo Antuna Radiča, ki je bil tudi tajnik Matice Hrvatske, je ogromno, tako da zbrana dela tudi poznavalce spravijo v osuplost. Še ni dolgo, ko je neki taki poznavalec dvomil, če bo zbranih njegovih del komaj za tri knjige. Založba 6ama pa je naznanila vse njegovo delo v 18 knjigah, in sicer tako, da obsega prvi zvezek njegove etnografske študije, večinoma tiskane svoj čas v zbornikih za etnografijo, ki jih izdaja Akademija, pod naslovom: Narod in do-moznanstvo. Drugi zvezek do šesti (II.—VI.) posnema zopet vsa njegova publicistična in časnikarska dela, ki jih je pisal v svoj list »Dom« od 1. 1900 do 1904. VII. zvezek obsega program Hrvatske seljačke stranke z razlago (Seljački nauk), VIII. zvezek kulturne in socialne razprave pod naslovom: Božičnica Antuna Radiča. IX. Seljačka politika (članki iz 1. 1905), X. zv. prinaša članke proti reški resoluciji (1907), zv. XI. članke o razmerju Hrvatov do avstrijske carevine (iz 1. 1909 do 1910), XII. zv. o narodu in saborju, XIII. zvezek pa članke o času balkanske in svetovne vojne v 1. 1913 do 1914 pod naslovom »Rat za ratom«. XIV. zvezek, ki ga imamo sedaj v rokah, prinaša članke o hrvatski književnosti. Nadaljnji zvezki pa bodo predstavljali Radičevo disertacijo in razpravo o hrvatskem književnem jeziku (XV), dalje feltone o kulturnih razmerah (XVL Kulturni vidiki) ter razprave o ruski književnosti (XVII.). Zadnja knjiga (XVIII.) pa bo obsegala indeks vseh imen v prejšnjih knjigah ter ves znanstveni material r. oznako natančnih naslovov njegovih del ter mest. kjer so izšla. Šele na podlagi vseh teh del, bodo znanstveniki mogli izreči svojo sodbo o ideologu hrvatskega kmečkega gibanja dr. Anlunu Radiču, ki je v zadnjih letih doživel pri Hrvatih renesanso, da, pri nekaterih naravnost odkritje.
Knjiga XIV. vsebuje Radičeve članke (ocene) o knjigah ter njegova poročila o knjižnih zadevah, o razvoju Matice Hrvatske ter polemikah, ki so se plet-le okoli nje. V uvodu ie ponatisnjen Radičev članek o narodni kulturi ter o potrebi knjige tudi za kmečke ljudi, ki jim jo je treba zato približati in dati v roke. Drugi članki so napisani o Književnem društvu, o odhodu Gjalskcga. Glavno srž pa tvori pretisk knjige »Život«, t j. smrt hrvatskega preporoda, ki je izšla v Zagrebu 1. 1899, ki je polemičnega značaja. Kot tajnik Matice Hrvatske, je Radič napisal mnogo poročil in referatov o sejah in raznih dogodkih: vse to je zdaj natisnjeno pod posebnim naslovom »Matica Hrvatska«. To so zapiski, tajniška poročila, resolucije, izjave odbora, ki jih je on koncipiral, govori, poročila iz »Glasa Matice Hrvatske«, kjer je polemiziral v imenu Matice itd. Nas Slovence zanimajo njegovi članki o 70 letnici Josipa Stritarja in njegovi proslavi v ljubljanskem Unicnu, kjer je Matico zastopal A Radič ter ob tej priliki govoril tudi o Slovenc;h kot »hrvatski straži«, da je polemika s slovenskim »Domom in svetom« (1905) o »svobodi« umetnikov, ki da se kljub vsej svobodi vendarle morajo ukloniti pravilom društva, za katerega pišejo (str. 111). Occnjuje tudi Murkovo razpravo iz Archiva »Die serbokroatisehe Volkspoesie in der deutschen Literatur« (129), pa tudi Ilešičevo antologijo iz slovenskega pesništva (str. 141), kjer načenja načelno vprašanje slovensko-hrvatskih kulturnih zvez: »Akoprem je nama Hrvatima do središtva brače Slo-venaca ,.. tek jedan skok ... ipak so naše sveže vrlo, vrlo slabe... Mi smo Hrvati i Slovenci jedni drugima tako blizu, da smo kao svoji, pa kao što ne marimo za koješta svoje, tako ne marimo ni mi Hrvati za Slovence, ni Slovenci za Hrvate. Naše je, neče nam propasti ... I jesmo svoji, tem ujetno razdvojeni, mi Hrvati i Slovenci. O dva naroda i dva jezika — težko je tu govoriti. Uza sav naš nemar — ta se istina jezi ne da nikako sakrili, ona izbija na javu .. , Gdjekomu če tu doči na jezi poznate riječi o »planinskim Hrvatima«, što su tobože Slovenci, i o »dolensjim Slovenci-ma«, što su tobuže Hrvati, No to j« bilo, pa nas valjda nema nijednoga ni na jednoj strani tko bi ovu stvar shvalio s ovog gledišta. Mi ne samo da oa ovu
čez ves oder, drugi se mimogrede odigrajo celo v kotih. Občutek celotne igre, ki jo podpirajo močno 6i nasprotujoče temnogoreče barve, menjava luči in svetlobe, je severnjaško težak, trd in strog; moč duha, krutosti in usodnosti je v njem. Podobe živo opominjajo na izvirne angleške ilustracije, ki poudarjajo starodavnost in skrivnostno mogočnost. V posebni smiselnosti se ločijo same nočne sence od živo oblikovanih prizorov: groza nad čutne in človeške borbe, večnega in vsakdanjega se zliva v svojevrstno celoto. Dasi v tej uprizoritvi opazimo že mnogo znanih in preizkušenih zamislekov, je celota vendarle taka, da je ne kaže niti posnemati niti odklanjati, ker razodeva po> sebnega duha in okus. Posebej pa je treba opo> zoriti na troje: na resnično strahoto uvodnih prizorov, zlasti ob nastopu duha; na nedosežno obli kovno silo, ko Hamlet z igralci vznemiri kralja morilca in na zmedo, ki nastane za tem; na končni prizor vsesplošnega umora: umiranje, podkrepljeno s strašno realistiko, je neusmiljena sodba in sprava obenem. Te izrazitosti ni mogoče pozabiti Pri igralcu nas vedno zanima, kako sproži 6vojo strast in kako umira; Hamletovo umiranje je poudarjen shakespearski ugovor proti smrti, vendar je v njem iskrica odpovedi in vdanosti. Toliko v podrobnostih — celotna igra vpliva pretresljivo
O posameznih igralcih, med katerimi so vodilne moči res nadpovprečne, ne bomo govorili Vendar moramo omeniti trpko-rezko, do lakotnosti preizkušeno podobo, ki jo podaja g. Michael Mac Liammoir kot Hamlet, in slikovito, v posameznostih celo odporno plastiko g. Hiltona Edvadsa kot kralja Klavdija; oba gospoda 6ta to predstavo tudi izdelala, prvi v sceničnem, drugi v igralskem delu; odlična igralka je ga. Coralie Čarmichael kot kraljica, značilen Polonij in grobar je g. L. Dymoke in še mnogi drugi manjši igralci, ki bodo zapustili lep spomin. Igralci Hamleta, Ofelije in kraljice so prejeli v zahvalo venec in lepo cvetje.
Operno gledališče je bilo kljub neugodnemu času polno; posebno ob koncu se priznanje dolgo ni poleglo; občinstvu se je prisrčno zahvalil Mr. M. M. Liammoir. Po tej predstavi nam morda začne spet zoreti misel na našega novega »Hamleta«.	F. K.
stvar ne gledamo s gledišta zemljištnoga povečanja granica hrvatske države... nego mi i na književni jezik treba da gledamo drugačije. Težnju za nekim pe-trificiranim uniformiranim književnim jezikom našim, po uzoru klasičkih jezika, ili po uzoru klasičkih jezika, ili po uzoru franeuskoga jezika, koji bi se imao nametnuti svim dielovima naroda — u težnja treba da ostavimo. Ne bojmo se zato ni anarhije, ni kon-fuzije, ni cjepkanja u književnosti. Životne potrebe učinit če več svoje.« (str. 142, 3). Na str. 163 dalje polemizira s dr. Lokarjevo kritiko Ilešičevega Cvetja, kjer Lok ar med drugim pravi, da bi »Finžgar in Meško prav lahko tudi izostala... Potemtakem pozdravlja še novega predsednika Matice Slovenske dr. Ilešiča, ocenjuje Ilešič v izbor slovenskih novel v hrvatski založbi. Pri Krsniku in Jurčiču kliče: »Ta tn je Šenoal« Z organizacijo /znanstvenega dela pri Slovencih zaključuje svoie glose k slovenski književnosti.
Kakor je videti, je ta zvezek zanimiv tudi za Slovence v toliko, ker kaže, kako so Hrvati gledali na Slovence v času tesnega sodelovanja, ko se je pri nas prav z Ilešičem začenjal novi ilirizem, Radič pa ga je pravilno razumeval samo kot pot k spoznanju medsebojnih problemov, ne pa kot novo ilirstvo.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Knjige Slovenske matice za 1. 1939 so pravkar izšle. Spis Frana Petreta »Poizkus ilirizma pri Slovencih« obravnava vse-slovanske in južnoslovanske težnje pri nas v predmarčni dobi; avtor je našel mnogo novega gradiva, s katerim je Vrazov problem na novo
osvetljen. Razlaganje je jasno, dokazovanje pregledno in podprto. Knjiga obsega 374 strani leksikonskega formata, opremljena z lesore/.j-
vinjetami iz dobe, ki ga spis obravnava. Antona Ingoliča povest »Soseska« (212 strani) je izrazito socialno delo in slika spore, ki nastanejo v podjiohorski vasi v zvezi s »Sosesko«, skupno zemljiško posestjo. Značaji so zelo dobro orisani, zlasti predstavniki treh skupin: kmet Koren, nosilec naziranja, da sc soseska ne sme razdeliti, skopuški Pišorn, ki vodi svoj del vasi za razdelitev soseske, in invalid Smeh, voditelj puntarskili bajtarjev, ki v tem sporu zadnji zmagajo. V Ingoličevein pisateljskem delu pomeni ta knjiga nov napredek.
»Dvanajsta ura« je zbirka novejših pesmi pesnika Iga Grudna, čigar pesmi zadnja leta predstavljajo morda najboljše, kar je slovensko pesništvo ustvarilo v novi dobi. Vsebina zbirke ima dve osnovi: družbo in ljubezen. Podobe malih ljudi, občutje sedanje družbene groze, družbena in osebna erotika — to je vsebina te zbirke, ki bo zbudila gotovo veliko zanimanja. Knjiga obsega 100 strani v izredno lepi opremi. Vse tc tri redne publikacije Slovenske matice stanejo broširane za člane 50 dinarjev; vezane stanejo 86 dinarjev. Hkrati jc izdala Matica še izredno publikacijo, ki jo prejmejo Matični člani za doplačilo 10 dinarjev, Al me Sodnikove spis »Descar-t e s«, njegovo življenje in filozofija. Spis obsega 136 strani in nam predstavlja francoskega klasičnega filozofa Renoja Descartosn, katerega sc jc ob tristoletnici njegovega glavnega spisa pred dvema letoma spominjal ves svet. Knjiga je pisana v lahko umljivem slogu in podaja celotno filozofijo tega človeka misli in samostojnega iskalca resnico, borečega sc proti pretiranemu spoštovanju in upoštevanju avtoritet in tradicije. Knjiga predstavlja prvi spis o tem velikem filozofu v našem slovstvu in novo obogatitev siccr tako revne filozofske literature pri Slovencih. Vse štiri knjige obsegajo nad 800 strani in stanejo broširane 60. vezane 86 dinarjev. Slovenska matica v Ljubljani, Kongresni trg ?. O knjigah bomo še podrobneje poročali.
Tek zgodovine - ob minevanju CSR
Obisk na Hradčanih. Gauleiter Ilcnlcin, šef civilne uprave nad češkim in moravskim protekto-ratoin, je na Hradčanih sprejel člane nekdanje češkoslovaške vlade. Na sliki: Konrad Henlein, na njegovi levici zadnji predsednik čsr. vlade dr. Hacha, poleg njega armijski general Sirovy.
Ob razpadanju češko - slovaške republike je neki uradnik češko-slovaškega konzulata v Ženevi skušal še ostati v 6vojem službenem mestu in si poiskati nov kruh. Pa so se mu vsi poskusi ponesrečili, ker je zgodovinski val šel hitreje preko njegove države in ga s svojimi načrti ni mogel do,hajati. O njegovih poskusih v Ženevi pripovedujejo naslednje:
Že ko so bile sudetske pokrajine priključene k Nemčiji in ozemlje nekdanje ČSR za toliko zmanjšano, je to imelo tudi za posledico, da je bil ukinjen konzulat ČSR v Ženevi (31. dec. 1938). Ta uradnik pa je želel še o,stati v mestu in je ustanovil zasebno češko-slovaško trgovsko posredovalnico. Najel 6i je prostore za svojo pisarno in v tiskarni naro,čil uradne tiskovine z napisom firme: »Comptoir Tschechoslovaque«. Toda pre-
den so bile tiskovine gotove, se je Slovaška prvič ločila od Češke in še v prejšnjem okviru postala samostojna. Naslov na tiskovinah se je torej mora! izpremeniti v »Comptoir Tchecho-Slovaque«. Toda zgodovina je usodno tekla naprej in preden je tiskarna poslala prve vzorce popravljene tiskovine v pregled, se je Slovaška že odcepila in postala samostojna država. Tiskovine bi torej mogle imeti samo še naslov »Comptoir Tscheque«. Pa se zgodovina še ni ustavila; preden so bile datiskane tiskovine s tem naslovom, je prenehala češka republika in trgovska posredovalnica z nekdanjim češkim ozemljem je bila v Ženevi nepotrebna in tudi — nemogoča. Nekdanji uradnik češkoslovaškega konzulata v Ženevi je v tiskarni umaknil svoje naročilo.
ŠPORT
Po športnem svetu
Svetovno smučarsko prvenstvo leta 1940
Norveška smučarska zveza, kateri je mednarodna zveza izročila izvedbo prihodnjega svetovnega smučarskega prvenstva, je že določila točne termine za to prireditev. V času od 24. febr. do 4. marca 1940 se boda vršile tekme najboljših smučarjev sveta, in sicer v dveh delih. Tekme v alpskih disciplinah bodo v kraju Rjukan v pokrajini Telemark, in one v klasičnih disciplinah pa v Holenkollnu. Kakor se vidi, so izbrali Norvežani tak termin, ki ne bo kolidiral 6 petimi zimskimi olimpijskimi igrami, ki bcndo od 3.—11. februarja v St. Moritzu.
Slovaški olimpijski odbor
Slovaki so sklicali za 15. april t. 1. sestanek predstavnikov slovaških športnih in telesnovzgoj-nih organizacij, na katerem hočejo proučiti sodelovanje Slovaške na XII. olimpijskih igrah 1. 1940 v Helsinkih. Da se to omogoči, hočejo najprej osnovati slovaški olimpijski o,dbor. Mednarodni olimpijski odbor ima v juniju sejo v Londonu, pri kateri bo obravnaval tudi sodelovanje Slovaške na prihodnji olimpijadi in o vent. imenovanju enega Slovaka v mednarodni olimpijski odbor.
Izborni ameriški atleti popravljajo rekorde
Ob koncu sezone tekem v zaprtih prostorih je uspele* ameriškim atletom postaviti celo vrsto izrednih uspehov. Najboljši so bili v Chicagu. Zmagovalec na zadnjih olimpijskih igrah 1. 1936 Earle Meadow6 je sijajno skočil s palico v višino 4.43 m, kar je nov rekord za tekmovanje v zaprtih prostorih. Pred kratkim je pastavil njegov rojak Warmerdam rekord v tej disciplini 6 skokom 4.42 _ m. Velika senzacija za ameriško lahko-atletiko je prvi poraz nepremagljivega tekača Glenna Cunninnghama. Premagal ga je v finisu Charles Fenske z odličnim rezultatom v času 2:10.6 in na dve milji Donald Lash v času 9.05,
Najboljši evropski boksarji - amaterji
Ker smo tik pred prvenstvom Evrope amaterskih boksarjev, je izdal list »Nemzeti Šport« (Budimpešta) listo najboljših amaterskih boksarjev Evrope. Ker tudi naše težkoatlete zanimajo ti možje, zato tudi mi navajamo, ta vrstni red s pripombo, da prepuščamo za pravilnost polno odgovornost 6cstavljalcem:
Mušja: 1. Nardecchia (Italija), 2. Rotholz (Poljska), 3. Lehtinen (Finska), 4. Po.dany (Madžarska), 5. Winskorski (Nemčija), 6. Palsani (Madžarska);
Bantam: 1. Sergo (Italija), 2.' Bondi (Madžarska), 3. Paoletti (Italija), 4. Almetrom (Švedska), 5. Koziolek (Poljska), 6. Wilke (Nemčija);
Peresna; 1. Czortek (Poljska), 2. Frigyes (Madžarska), 3. Cortonesi (Italija), 4. Biittner (Nemčija), 5. Cedcrberg (Švedska), 6, Kreuger (Švedska);
Lahka; 1, Niirnbcrg (Nemčija), 2. Agreen (Švedska, 3. Mandi (Madžarska), 4. Wožniakie-wicz (Poljska), 5. Kowalski (Pojjska), 6. Peire Italija);
Welter: 1. Kolszinski (Poljska), 2. Murach Nemčija), 3. Kops (Danska), 4. Petersen (Danska), 5. Hammar (Švedska), 6. Binazzi (Italija).
Srednja; 1. Tiller (Norveška), 2. Ferrario (Italija), 3. Campe (Nemčija), 4. Raadik (Estonska), 5, Sukonen (Finska), 6. Baumgarten (Nemčija);
Poltežka; 1. Szymura (Poljska), 2. Musina Italija), 3. Hearns (Irska), 4 A. Lehtinen (Finska), 5. Schmidt (Nemčija), 6. Ferrario (Italija).
Težka: 1. Tandberg (Švedska, 2. Lazzari (Italija), 3. Runge (Nemčija), 4. Limmamnegi (Estonska), 5. Nagy (Madžarska), 6. Pilat (Poljska).
Ta so imena najboljših predstavnikov Evrope za olimpijski turnir boksarjev i. 1940. Zanimivo je, da ni v tej listi niti enega zastopnika Anglije, Francije in drugih močnih boksarskih narodov.
III. veliki table tenis turnir za prvenstvo dravske banovine
S. K. Mladika priredi v soboto In nedeljo vsakoletni table-tenis turnir. Turnir obeta biti največji te vrste v Slaveniji sploh. Po prijavah sodeč, bodo sodelovali sikoro vsi naši reprezen-tanti, ki so nas tako častno zastopali na svetovnem prvenstvu v Kaim. Posebno velika udeležba bo iz Zagreba s klubi TTC, Macabi, Uranija, Ferraria, Mladast ter ljubljanski Hermcs, Koro-tan in prireditelj. Prijave še prihajajo. Zato vabimo cenjeno občinstvo, da si ogleda borbe naših najboljših moči. Vstopnine ni!
»Atletika«
»Atletika« je naslov novemu strokovnemu lahkoatlelskemu listu, ki gs je začela izdajati Jugoslov. lahkoatletska zveza v Zagrebu. Prejeli smo prvo številko, ki ima zelo zanimivo in bogato vsebino. Navaja glavne članke: Prirejati hočemo narodna prvenstva, o cross-countyrju, jiogoji za najboljši uspeh, razvoj atletike v Italiji, tri borbe Ilristosa Mantikasa, program balkanskih iger je razširjen, iz preteklosti našega cross prvenstva, narod na igriščih, olimpijske vesti, po naši zemlji, iz inozemstva, zanimivosti i. t. d.
List je tudi ilustriran in prinaša mnogo zanimivosti za naše lahkoatlete. Lahkoatletom priporočamo, da segajo po tem našem in edinem lahkoatletskem strokovnem listu. Izhaja mesečno in stane letno 18 din, polletno 9 din, posamezna številka pa 2 din. Naroča se na naslov: »Atletika«, Zagreb, Švačičev trg 8.
Medklubska gozdna dirka
D. K. S. K. Edinstvo Ljubljana priredi 16. aprila, t. j. v nedeljo medklubsko gozdno dirko.
Za vse skupine bo start pri gasilnem domu v Zgornji šiški.
Predvidene jo približno 3 km gozdne iu 8 km cestne proge. Start bo za a) skupino ob 14.3(1, ostale skupino pa po povratku predhodne skupino.
Novinci, ki startr.jo z navadnimi kolesi, imajo dvo minuti naskoka. — Vpisnina za posameznika jo 5 din, za nalirbtno številko pa 10 din, ki se pa ob vrnitvi Številke vrnejo. — Protesti so dopustni z vlogo 25 din, ta znesek zapade v korist kluba, ako se protestu ne ugodi, v nasprotnem primeru se vloga vrne. Protesti se vlagajo najkasneje 15 minut po končani dirki, — Dirka se vrši v vsakem vremenu; le v primeru, da bi bili prav hudi nalivi, se dirka preloži. — Vozi so po pravilih Kolesarske zveze kr. Jugoslavije in po cestnih policijski: predpisih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. — Po končani dirki razdelitev daril v prostorih gostilne »Martine« v Zgornji Šiški.
Prispevajte za Prosvetni dom na Prevaljah!
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Občni tbnr Osrednjega društva SPD v Ljubljani bo v petek, dno 28. aprila 1039 oh 20 v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani na Miklošičevi eeati s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo gospodarja — obračun za leto 1038., poročilo računskih preglednikov, prornčun za leto 1030., izprememba $ 41 društvenih pravil, volitve delegatov v skupščino, samostojni predlogi, ki morajo hiti odboru pismeno predloženi najkasneje do 20. aprila t I. in slučajnosti.
ZA MLAKARJEVE PLANINSKE SPISE in sicer za drugo in tretio knjigo sc zaključi prednaročila dno 10. aprila 1030. Naročniki prve knjige naj pohitijo s svojimi prijavami, ker bodo kasneje cene izdatno višje. Naročila za prednaročho sprejema do 10. anrila pisarna SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4-1.
Z F 0
Fantovski odsek ftt. Vid nad Ljubljana. Drevi ob 8 je redni fantovski sestanek. Zaradi tekem je sestanek za vse članstvo strogo obvezen. — Bog živil
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Črnučah
priredila na belo nedeljo. 16. aprila 1030 ob 8 zvečer, za šolsko mladino pa ob 3 popoldne telovadno akademijo z zelo lepim sporedom, ki obsega 18 krasnih točk. Prijatelji mladine vabljenil
Potovanje z letalom v bodočnosti. Pred nekim poletom skozi stratosfersko višino sn v Ameriki pogumnim potnikom »za poskusu jo« razdelili to-le masko s kisikom, ki y stratoslernih višinah
omogočajo dihanje.
Kočljivo podjetje naše dobe:
tiskanje zemljevidov
Danes nov zemljevid - je jutri že zastarel Najstarejša meja v Evropi
Vrvež v srednji Evropi je veliko francosko založništvo »Dumont«, ki izdaja zlasti priznane zemljevide, v zadnjih letih že večkrat spravil v nemajhno zadrego in mu prizadejal tudi dokaj denarne škode. Meje držav se namreč tako hitro izpreminjajo, da skoraj ni mogoče dohitevati toka časa in zemljevid, ki je danes popolnoma nov in ima začrtane najnovejše meje, je jutri, ko je komaj prišel iz tiskarne ali pa se vrti še med stroji, že zastarel, ker so se meje medtem že premaknile drugam. Tako je založba »Dumont« pred kratkim nameravala izdati zemljevid srednje Evrope v večbarvnem tisku, lepo in zelo drago delo, pa je morala ves tisk ustaviti, ker 60 nemške čete že korakale na Češko. Ni nam znano, če je pozneje delo z izpremembami nadaljevala; če ga je dokončala, spet ni več točno, ker samostojne Albanije ni več.
Na daljšo dobo pa to valovanje meja, ki se 6edaj odigrava pred našimi očmi, ni nič tako novo, ker izmed vseh 48 meja, kolikor jih po Evropi loči držaVo pd države,, j? samo ena izpred 1. 1809 in samo 11 Izpred 1. 1905. Nad polovico teh meja, t. j. 28, je nastalo šele po svetovni vojni iri sedaj že nastajajo nove. Večina mejnikov po Evropi še nikdar ni dosegla večje starosti kot je povprečna starost človeškega rodu; »dinamizem« je vedno zmagal nad pristaši »obstoječega 6tanja«.
Najstarejša meja v Evropi je meja med Španijo in Portugalsko, ki teče, kakor danes, že od 1. 1668. Za Portugalsko je bila ta meja precej draga, ker je morala odstopiti Španiji veliko ozemlje, na katerem je tudi današnje špansko mesto Ceuta, po drugi strani pa ji je dala tri stoletja mirnega življenja ob njenem večjem sosedu.
Včeraj eo bile najmlajše meje v Evropi — kakor znano — med Slovaško in Nemčijo, med Slovaško in Madžarsko, med Poljsko in Madžarsko, med Nemčijo in Litvo; danes pa je že najmlajša meja med nekdanjo Albanijo, ki je italijanski pro-tektorat, Grčijo in Jugoslavijo.
■ Razmeroma najstarejše nieje ima v Evropi Francija: meja proti Belgiji je iz 1. 1830, Pireneji jo mejijo na Španijo od konca napoleonskih vojn 1. 1814, meja proti Švici je iz 1. 1816, meja proti Luksemburgu iz 1. 1867, proti Italiji od ljudskega glasovanja 1. 1860, ko se je prvič postavilo načelo samoopredelitve narodov, meje proti Nemčiji pa izvirajo iz 1. 1919. Povprečna starost francoskih meja znaša torej 87 let, kar Franciji glede stalnosti njenih mej daje med evropskimi državami šesto mesto. Še starejše meje ima Portugalska (270 let), Španija (197 let), Švedska (126 let), Švica (124 let) in Nizozemska (112 let).
Največ meja in največ sosedov ima Nemčija, vseh skupaj 13, in sicer: Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Litvo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Luksemburg in kneževino Lichtenstein. Najbolj samotne so še Velika Britanija, Irska in Portugalska, ki imajo vsaka samo po eno mejo.
Značilno pa je, da so v vzhodni Evropi meje najbolj gibljive, čim bolj pa gremo proti zahodu, tem bolj so stalne in ni zgolj slučaj, da je meja med Portugalsko in Španijo najstarejša in obenem najbolj zahodna meddržavna meja v Evropi. Pri tem primerjanju pa ne smemo pozabiti, da se je turški imperij, pod katerega je spadal večji del vzhodne Evrope, začel umikati šele pred 60 leti in da se je na današnjo mejo umaknil pred 25 leti.
Grozen zločin v Zalogu pri Žalcu
Služkinja zastrupila gospodinjo s sodelovanjem njenega moža
Celje, 12. aprila 1939.
Ni še dolgo, ko smo poročali o groznem zločinu v šeščah pri Grižah, ko je dosedaj še neznani morilec na ostuden način umoril starca in starko, da bi se polastil denarja. Prebivalstvo, zlasti domačini, so še pod vtisom tega groznega uinora, pa se je že razširila novica, da se je dogodil ne daleč od Šešč v Zalogu pri Žalcu nič manj ostudni zločin.
Dne 10. aprila je umrla v Zalogu 78 letna j>o-sestnica Štukovnik Neža. Zvečer je zatisnila oči, naslednji dan pa so jo že hoteli položiti k večnemu počitku. Pri mrtvaškem ogledu ni zdravnik dr. Ločnikar iz Žalca ničesar posebnega ugotovil, vendar se mu je zdela smrt Štukovnik Neže nekoliko zagonetna. Ker je bilo med ljudmi splošno znano, da v družini že dalj časa nekaj ni v redu ter da je služkinja v posebno dobrih odnošnjih s svojim gospodarjem, so se začele širiti med ljudmi čudne
novice. Orožništvo v Žalcu je aretiralo 66 letnega
y
Žalostna
Maribor, 12. apr.
Danes zjutraj se je bliskovito raznesla po Mariboru vest, da se je odigrala v Židovski ulici 12 ponoči žaloigra, ki je zahtevala življenje dveh mladih ljudi. Tam je ustrelil 26 letni zobotehnik Boštjan \Viegelle 17 letno delavko Kristino Stamfer in nato še sebe. Oba so našli danes zjutraj, ko je policija s silo odprla stanovanje, mrtva v sobi.
Ob 9 dopoldne je prišla na policijsko stražnico na Slomškovem trgu mati Kristine Stamfar ter je vsa v strahu povedala, da njene hčerke ni bilo vso noč doma. Hčerka da je že snoči odšla z doma ter so domači vedeli, da se nahaja v Židovski ulici 12. Tam jo je oče ponoči večkrat iskal in klical, toda nihče se ni odzval. Ko jo je šla danes zjutraj iskat še mati, je videla, da je v sobi kljub belemu dnevu luč in da radio veselo igra. Policija je takoj odšla na lice mesta. Boštjan NViegelle stanuje na dvorišču omenjene hiše v Židovski ulici v pritlični sobici, ki ima steklena vrata na dvorišče. Vrata so bila zaklenjena in zaslonjena s kovčki, da so jih morali s silo vdreti. V sobi se jim je nudil pretresljiv prizor. Na postelji je ležala ' oblečena in pokrita z odejo mladenka. Na prsih je imela bluzo osmojeno od strela in krvavo.
Skrivnost amerihanskega jezera
»Škoda,« je nadaljevala smehljaje se Emilija, >kajti hotela sem vam povedali, da sem imela imenitno slutnjo... Jutri boste junak Londona, zmagovalec nad Devilom Pathom. Svet boste rešili njegovega največjega razbojnika... Kako bom ponosna na vas, John!...«
»Da... da, da. Upam,« je odgovoril časnikar in se žalostno nasmehnil.
Ali ni imel tudi on neke slutnje, čeprav ni verjel v njo? Ali ni bil skoraj prepričan, da bo šlo vse narobe?
Nekaj hudega ga je čakalo na koncu te noči.
Katastrofa?	,., , -
Zmajal je z rameni. Ni se prepustil tem črnim mislim. Sam sebi in Emiliji je bil dota« verjeti v svojo zmago. Ni imel pravice, da bi dvomil o sebi.	...	i »Škoda, da je Kennet odšel!« je še zamrmral. »Lahko bi vam delal druščino, vam pripovedoval pripovedke. Toliko jih vel... 1«
»Ne, ne, John. Spat grem. Ko se boste vrnili, me zbudite, kaj ne? Rada bi zvedela za uspeh vaših naporov!...«
Neighbour je z veliko žalostjo zapuščal ženo v tem trenutku. Rad bi jo položil na svoje roke, jo še in še poljubljal... oetal poleg nje. »Koliko je ura?« je vprašal tretjič. »Čez eno minulo ho polnoči, John.« Emilija je bila mirna. Govorila je nalahko, zaupala je v svojega soproga.
»Prva vrata na desni, sodnik,« je zamrmral časnikar. »Potem tečem do konca hodnika, zavi-jem na desno: druga vrata, Marsh; sedma, Farringdon. Potem grem po stopnicah in dospem v nadstropje: Monar.., Hitro se vrnem semkaj ter znova začnem pot...«
moža Ivana Štukovnik, obenem pa tudi 30 letno služkinjo Marijo Klepej. Pri natančnejšem zasliševanju sta Ivan in Marija izpovedala nekaj groznega. Ivan je imel namreč s služkinjo Marijo razmerje in je ta zanosila. Zaradi tega je postalo v družini pravo notranje razburjenje. Ivan se je razburjal, še bolj v skrbeh pa je bila služkinja Marija. Da bi se rešila iz tega mučnega položaja, jo je Ivan pregovoril, da bi vzela neke praške, ki jih je zanjo kupil ter odpravila plod. Marija se je tega branila in je te praške dala svoji gosjx)dinji v hrano, tej pa je primešala tudi nekoliko žvepla in živega apna. To se je ponavljalo delj časa. Grozno zločinsko dejanje sta Ivan in Marija že priznala ter so oba odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Danes dopoldne je bila obdukcija pokojne Ne-I že, ki je ugotovila, da je bila Neža res zastruj)-I' l.jena. Na kraj umora je prišel tudi preiskovalni sodnik g. dr. Papež iz Celja.
Ustreljena je bila naravnost v srce. Poleg postelje je ležal fant v mlaki krvi, mrtev. Na mizici pa je bilo nekaj poslovilnih beležk, iz katerih je razvidno, da gre pri obeh za prostovoljno dejanje. Pokojni Wiegelle je bil šest let pri požarni brambi, kjer se je seznanil s hčerko sluge požarne čete, 17 letno Kristino, ki je bila zajx>slena kot delavka v pralnici na Koroški cesti. Kaj je i>ogualo oba mlada človeka v smrt, ni znano.
Prečna
Materinski dan je za Prečno vsako leto velik praznik. Mladina katoliških organizacij se z velikim veseljem pripravlja nanj. Letos je bil ta dan še posebno težko pričakovan. V novi dvorani so se zbrale matere in povabljeni prijatelji, ki so kar strmeli nad tem, kar je mladina pripravila na čast in veselje svojim materam. Fantje so pokazali, kaj delajo ob svojih sestankih. Dekliški krožek z naraščajem je s simboličnimi vajami, ki jih je izvajal obsevan s čarobno razsvetljavo, dokazal, kako lefio in resno se mladina vzgaja v tem društvu. Deklice in dečki so v deklamacijah, prizorčkih, igricah in v lepih pesmih pod vodstvom svojih skrbnih in
»Polnoč, je kratko dejala Emilija. »Pojdite, John!«
Ne da bi odgovoril, je odprl vrata. Hodnik je bil puščoben. Neka stolpna ura je počasi odbila dvanajst udarcev.
Neighbour se je zagnal proti vratom mr. Bru-cea, ne da bi povzročil niti najmanjšega šuma.
Sklonil 6e je, za trenutek prisluhnil in zamrmral:
»Nocoj boš umrl Devil Path... Nocoj te odvedeni tam doli... Zaprl te bom v trojno krsto... Nocoj boš plačal vse svoje zločine ... «
Utihnil je in položil uho na vrata.
Mr. Bruce se je najbrž kobacal po postelji. Ječal je... sopihal in hropel...
»Tako,« je mislil časnikar. »Pustimo ga premišljevati nekaj časa. Naprej...«
Na koncu hodnika se je obrnil na levo, druga vrata.... Zopet je začel mrmrati svoje besede.
Ali je mr. Marsh slišal? Da... Vzdihi, ihtenje, hropen je...
»Oh, kaj hočete, da storim!... Kar nor postajam.«
Časnikar se je zravnal in se pognal proti šestim vratom, za katerimi je bil vrhovni načelnik Farringdon.
»Nocoj boš umrl. Devil Path ...«
Vrgel se je nazaj. Vrata so se nenadoma odprla. Hotel je zbežati... Neka roka mu je padla na ramena. Ljudje 60 se gnetli okrog njega. Skušal se jih je otresti...
Katastrofa... Slutil jo je. Bil je ujet! Policaji so ga obvladali. Padel je na zemljo. Vtaknili so ga v okove ..
Neki njemu nefioznan mož se je sklonil, ga nekaj časa oalro gledal v obraz in potem bušnil v smeh:
»Vaš JoB Rosey nI tak« ertrašen, Farringdon! Pridite ga pogledat!«
Vrhovni načelnik je pristopil.., Tudi on so
je sklonil in vzkliknil;
»Neighbour!«	*
požrtovalnih učiteljic gdč. Kobalove V., Švigljeve A. in Dovjakove M. pripravili toliko lepega, razveseljivega in ganljivega, da bi človek kar naprej gledal in poslušal. Matere so bile tako vesele, da 6o rekle: škoda, da ni materinski dan večkrat na leto.
Iz Julijske krajine
Pogreb zlatomašnika Štefana Kodermaca.
V ponedeljek 3. aprila predpoldne smo nesli k zadnjemu počitku zenisko ostanke našega dragega zlatomašnika, o čigar nepričakovani smrti smo že poročali. Skromni pokojnik je bil širokemu svetu le malo znan, zato je le malo sosedov prišlo na pogreb, pač pa se je zbrala tako rekoč vsa obširna duhovnija in dala vnetemu dušnemu pastirju zadnje spremstvo. Obsežna župna cerkev je bila polna, ko so gg. duhovni sobratje — kljub zaposlenosti velikega tedna jih je prihitelo devet — začeli pred sv. mašo zadušnico peti obredno mrtvaške molitve. Po maši, ki jo je daroval oseški župnik g. Franke, se je z v srce segajočih, toplih besedah poslovil od pokojnika črniški dekan msgr. Novak. Pevski zbor, ki mu je zapel žalo-stinke že na domu v kaplaniji, se je še tu z ubrano pesmijo poslovil od njega. Nato so fantje dvignili na ramena nosilnico s krsto in razvil se je veličasten pogrebni sprevod skozi Šenipas do državne ceste, po njej do Otave, tam je zavil čez polje in krenil skozi Ozeljan k skromni, vendar častitljivi podružni cerkvici sv. Mihaela v rebri Trnovskega pogorja. Tu gori v zatišju si je gosp. Štefan izbral svoje zadnje bivališče in zvesti du-llovljani so mu kljub težavni poti željo izpolnili. { Skoraj vsa velika množica, ki se je bila zbrala v župni cerkvi, je spremljala svojega dolgoletnega pastirja do hladne jame in še tam pobožno pomolila za njegovo dušo. Ave anima pial
Št. Vid pri Vipavi. (Družba tatov.) Tudi naša mirna vas je doživela srečo, da jo je obiskala družba tatov, ki so skušali vdreti v trgovino g. Franca Premrla. Priti so hoteli v prodajalno skozi malo predsobo, v kateri sta pa k sreči spala domači s;n Janko in pomočnik Stanko. Ko so tatovi začeli rušiti okno, sta se mladeniča prebudila in jih odgnala. Potepuhom pa to ni šlo v račun, zato so vdrli v gostilno ge. Marije Vouk. Skozi gostilniško 6obo so prišli v kuhinjo, kjer so dobili 120 lir in gospodinjin poročni prstan. Odnesli so tudi nekaj kave in sladkorja. Orožniki se pridno trudijo, da bi izsledili nevarne rokov-njače, toda dozdaj šo zaman. - Pred dnevi smo po, kopali Frančiško Trošt iz Poreč, rojeno »Durn« iz Manč, staro 58 let. V tržaški bolnišnici so jo operirali na jetrih. Drugi dan po srečno uspeli operaciji se je je lotila pljučnica. Ker je imela slabo srce, so zdravniki obupali nad njenim ozdravljenjem. Na prošnjo domačih jo je zato tržaški Rdeči križ pripeljal domov, kjer je že drugi dan izdihnila svojo dušo. Naj ji sveti večna luč!
Smrt dijakinje. V Bovcu je, vsa vdana v voljo božjo, po daljšem, hudem boieh&nju izročila svojo mlado dušo svojemu Stvarniku 20 letna dijakinja Minka Komac. Študirala je v Tolminu in obiskovala drugi razred tamošnjega liceja (sedma gimnazija). Bila je vzgledna, značajna mladenka, ki
V tem trenutku se je jiojavil nekdo na koncu hodnika, se hitro bližal in razmeknil policaje... Bil je nadzornik Monar.
*
Mrs. Neighbour je šla takoj po odhodu svojega soproga spat, toda spala ni.
Z zaprtimi očmi, z glavo nekoliko zvrnjeno po blazini, je premišljevala sama v tinini.
Zamolkel šum je prihajal iz ulice, jxv kateri so drdrali zadnji vozovi z obiskovalci gledališč... Ni jih slišala. Njene misli niso zahajale v mesto, ki se je vse bleščalo od električne svetlobe. Komaj 6i je mogla misliti, da se že dva dni nahaja v Londonu.
Zdaj pa zdaj jo Je stresal po vsem telesu mraz, ki ga ni mogla premagati. Kljub njenemu miru na zunaj je bila tudi ona že na koncu I Treba je, da se ta pustolovščina že konča. Zmaga ali poraz, rezultat ni važen.
Ubogi John! Ko bi on slutil, kako hitro ji upade pogum, kadar ni pri njej! Ko bi mogel vedeti, koliko strahot jo muči mod tem, ko on igra prikazen Joeja Roseya!
Predstavila si je najhujšo nesrečo. John odkrit, ubit z revolverjem od Devila Patha. To noč je še posebno slutila pretečo katastrofo. Strašne, potuhnjene sile se dvigujejo iz noči proti Johnu, 6e pripravljajo, da ji ga ukradejo, iztrgajo, zdrobe.
Ni dolgo tega, kar je govorila v zaupanju na njegovo zmago. Ubožica! Kaj br ostalo od tega lepega upanja, od lo imenitne slutnje? Z vsako minuto je rasla bojazen. Rada bi se dvignila, stekla na hodnik, poklicala z vso močjo Johna...
Nekaj se je bližalo, kajti vsaka sekunda je postajala bolj preteča, nekaj hudega ..,
Ne, ne, neumna jo f Ne eme^se. ne more se tako pustiti. To noč mora še zdržati!
Solze so ji tekle jio licih, ki jih nI prav nič zadrževala. Ihtenje jo je dušilo.
Neumna je. da se pusti tako vplivati od tišine te noči.
so jo radi imeli vsi, ki bo jo poznali. Zato je imela tudi izredno lep pogreb, katerega se je udeležil tudi ravnatelj gimnazije in ravnateljica zavoda, v katerem je stanovala. Naj ji bo lahka planinska ruša tam gori pod mogočnim Rom-lKmom! Preostalim, zlasti materi-vdovi, naše iskreno sožaljel
Zopet so našli okostnjak v svetovni vojni padlega vojaka. 1'osestnik Kožlin iz Podgore je pre-kopaval na Kalvariji kos svojega zemljišča. Pri tem svojem delu je zadel na zemeljsko ostanke nekega v svetovni vojni padlega l>orea. O svoji žalostni najdhi je obvestil pristojni urad, ki je ukrenil, da so kosti nepoznanega junaka prenesli v znano kostnico na Oslavju.
Izpred obrtnega sodišča
Vajenško razmerje obrtnih učencev se ureja s pismeno jiogodbo, ki se imenuje učna pogodba; sklene se redoma za dobo, ki je predpisana za učenje dotičnega obrta; učna doba no sme biti krajša od dveh in ne daljša od štirih let. V učni pogodbi se sme določiti poskusna doba največ na mesec dni. V tem času imata obe jx>godbeni stranki pravico enostranski od j>ogodbc odstopili. Ta čas se učencu no šteje v predpisano učno dobo.
Obrtni zakon veleva, da je učenec dolžan bili svojemu službodavcu ali njegovemu namestniku poslušen, zvest, zanesljiv, priden v j>oslu in učenju. Zakon pa predvideva tudi važne razloge, iz katerih sme učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh, kakor tudi službodavec učno jx>godl>o raikittiti pred iztekom dogovorjenega' roka in brez odpovedi. Tak važen razlog, iz katerega soje službodavec odsloviti učenca, je tudi ta, če uččriec svoje službe no vrši ali če službodavca uli njegovega namestnika znatno žali na časti.
S tako zadevo se je nedavno pečalo obrtno sodišče. Ko je bil Cvetko star 15 let, je bil sprejet za vajenca v knjigoveški obrti. Učna dolin je bila določena na štiri lela. Po enem letu in devetih mesecih pa je mojster odpustil učenca, oče slednjega pa je pri obrtnem sodišču s tožbo zahteval, da mojster sprejme fanta nazaj v uk, dokler dogovorjena učna doba ne jioteče.
Pri razpravi se je ugotovilo sledeče: Fant, ki je takoj od vstopa dalje prejemal 20 din nagrade na teden, — vsa čast mojstru — je sj>očetka kazal nekaj zanimanja in pridnosti, polagoma pa je začel popuščati in zanemarjati svojo službo; če se mu je dalo navodilo, kako naj dela, jo odvrnil: >Jaz delam j>o svoje, ti delaš pa po svoje.« Sploh jo vsa dela opravljal zelo površno in vsi opomini delovodje so bili bob ob steno. Nekega dne pa je postala mera polna. Ko je poslovodja grajal, da neka knjiga ni pravilno sešita, je fant vzrojil in začel poslovodjo v navzočnosti več drugih sousluž-bencev obkladati z najrazličnejšimi grdimi psovkami, ki jih tukaj niti navesti ne moremo, tako so bile ogabne. Posledica tega je bila, da je mojster naslednjega dne fanta odpustil.
Na podlagi tega jc sodišče izreklo, da je Imel mojster dovolj važen razlog za razkinitev učne pogodbe pred jx>tekom dogovorjenega roka. Druga instanca je to sodbo potrdila.
Tišina? Toda, dokler tišina obkroža Johna, ni zanj nobene nevarnosti!
Tišina... Kaj? Ali ni nekaj zaškripalo v sobi? Brez dvoma pohištvo... Seveda... Mladenka je odprla oči. Vrata... vrata so 6e tiho, počasi odpirala.
»John, ste vi?... John, John... ste uspeli? Hitro povejte, John... Zakaj molčite, John?«
Vrata so bila odprla. Na pragu je stal neki mož. Mož?
Nenadoma se je odločil. Vstopil jc in zaprl vrata za seboj.
»John... kaj imate? Zakaj ne poveste ničesar?«
Emilija se je dvignila na postelji. V poltemi je videla moža, ki se ji je bližal.
»Johni«
A to ni bil John! Mladenka je takoj razumela: ta mož. ki se ji bliža, ki prihaja i< njej... ki dviga desnico... je Devil Path!
Mr6. Neighbour jo skočila na drugo stran postelje.
Sikanje ... Razbojnik je izprožil roko. Nekaj mrzlega se je nalahko dotaknilo mladenkinega lica, razbilo šipo na oknu in padlo na ulico.
Devil Path ni mogei zadržati krika besnosti. Zgrešil je svot udarec ...
Pravo divjaško rjovenje mu je trgalo prsi, se dvigalo v nočno tišino... Z škripajočimi zobmi e navalil na mladenko.
H
»Dobro ste se sedaj postavili!« je kričal Neigli bour... Aretirali ete me. Oh! lahko ste jKinosni Če bi me pustili nadaljevati celo noč svoje opravilo, bi mogoče jutri že ob belem dnevi imeli Devila Patha v rokah .. Lahko se bahate, kako imenitno dejanje sle storili!«
>Hei nobeden od vaju, Farringdon ln Monar nI Devil Path. In torej? Ali je to razlog, da rušite moje delo? če «o nista imela kni očitati, hi ti bila zamašila ušesa, da ne bi ničesar slišala!«
smrt dveh mladih ljudi
Slovenec<
ZAVARUJE
SVOJE REDNE NAROČNIKE ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE ZA

10.000 DIN
NE ODLAŠAJTE NITI DNEVA, AMPAK NAROČITE TAKOJ »SLOVENCA«
Denar
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vtstlca po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Zanesljiva služkinja
z znanjem kuhe, vajena vseh hišnih del, Išče službo. Ponudbo upr. »Slov.« Maribor pod »Zanesljiva 621« B736.	(a)
Gospodinja
vajena dobre meščanske kuhe, šivanja in dela na vrtu, išče mesta. Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Gospodinja 620« it. 5735.	(a)
Prodajalka
špecerijske stroke — išče službe. Večletna praksa. Gre tudi na deželo. Ponudbe na naslov: »Brezalkoholna gostilna«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 2.
Dekle z malo maturo
ln gospodinjsko šolo, z znanjem srbohrvaščine ln deloma nemščine — želi primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5557.	(o)
Dekle
stara nad 30 let, zdrava,
pridna ln poštena — Išče službo za svinje krmit alt molstl krave, ostali čas pa dela na polju. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 5514.	(a)
Trgovski pomočnik
star 26 let, popolnoma verzlran v trgovini mešanega blaga, želi preme-nitl službo. Zmožen kavcije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« 5268. (a)
1500 din
dam onemu, kateri ml preskrbi stalno službo. -Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trnovo« št. 6520.	(a)
Prodajalka
z večletno prakso v mešani stroki in špeceriji, popolnoma samostojna ln prvovrstna moč, išče službo. Cenj. ponudbo v upr »Slov.« pod »Prvovrstna moč« št. 6505.	(a)
STRDOI
Poistabilni parni stroj
ca. 60 IIP, 1 dlnamo-stroj do 15 KW, elektromotor-jo 1—4 KW, zidno ventilatorje, istosmerne ali trifaznega toka, kupujem. -Nujno ponudbo v upravo »Slov.« pod 5512. (k)
n
Vajenci
ii
16 letna deklica
zdrava in močna, se želi izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5382.	(v)
Kmečko dekle
staro 14 let, se želi izučiti šivanja na deželi. Ponudbe na naslov Švab, Splavarska št. 6, Maribor.	(v)
15 letna deklica
poštenih staršev, zdrava ln močna, s tremi razredi meščanske šole, se želi izučiti v trgovini, po možnosti oskrbo. Danica Hočevar, Corpus Christi, Kočevje (v'
Mlad fant
čitajte »Slovenca«!
bi se rad Izučil kakršnekoli obrti, najrajši kiju čavničarstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5427.	(v)
IZOLACIJE
proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, šamot in ves ostali
gradbeni materijal
dobite pri
MATERIAL
LJUBLJANA, TyrSeva c. 36a
Telet. 27-16	Brzojavi: Material
najemna posojilnica
r. z. z o. z.
f Uablfanl, miriošiCcva ccsto 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Po vaši Želji Vam izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
t svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druca knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskiS torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fa$onah.
Cene skrajno nizke. Posluilte sel
Službodobe
Šiviljo za perilo
ln vajenko sprejme C. J. Hamann, Mestni trg S, Ljubljana.	(b)
Pridno postrežnico
iščem. Pieteršnlkova 28 II. nadstr.	(b)
inmrmi
Za vsako družino
oblačila — najboljše tn najcenejše — Preske r. Sv. Petra o. 14, LJubljana to«, LJubljana.
OtroSki kotilek.
17
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana Dolenjska cesta 5. (1)
continental
mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100-—.
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Več krojaških pomočnikov
in vajenec, se sprejme Delo stalno. - Gorenjska oblačilnlea, Kranj. (b)
Mesarskega pomočnika
sprejme takoj Jože Mu sar, mesar, Sv. Petra ce sta 60, Ljubljana. (b)
Frizerko
dobro ln mlado, sprejme Dimitrijevič - Novi Sad Kralja Petra 11-15. (b)
Pouk
Orientalske preproge
Gospa nudi strokovni pouk v izdelovanju perzijskih preprog in jih izdeluje po naročilu. Dobe so tudi vzorci za iste. — Cenjena vprašanja v upr. Slov.« pod »Orientalske preproge« št. 5504. (u)
182 programov za izpite
iz prakse ln statike, za polirje In mojstre, zidar ske, specialno pa tesarske stroke, Izdelano, Ima v samozaložbi Jugograd Instruira za Izpite. Hu-dovernlkova ulica 41. (1)
gamsi
Žensko kolo
kupim. Ponudbe pod »Do bro ohranjeno« št. 5713 upravi.	(k)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNK, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15. (k)
EBH&gg
Velika krasna parcela
v Celju v izmeri 7760 kv metrov ob glavni bano-vinski cesti, naprodaj. -Ponudbo podr. Slovenca Celje pod »100.000« 5737
Velika hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in velikimi skladišči ugodno naprodaj. Ponudbe podr.
Slov.« Celje pod »Kapital« št. 5738.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice.	<p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na. obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hlS ln vil. • Po. oblaščenl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Predno kupite kolo
oglejte si zalogo prvo vrstnih tovarniških znamk Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa o. 12, dvorišče.	(I)
Modroce
posteljne mreže, Železne zložljive postelje, otoma-ne, divane ln tapetniške Izdelke n u d t najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik . Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvtlha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyr§eva cesta 36
(Nasproti Gospodarske
zveze).
Vlogo
Kmoteke posojilnico kupimo. Tovarna »Pekate-(d)
Konči Ahačič:
Nosan in Zalika
Semena
prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pri
M. Widmayer
LJubljana, Cankarjevo nabrežje St. 8 Podružnica: Tyrševa 51
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.
Najceneje kupite prvovrstno
kolo
ali
šivalni stroj
v trgovini
SploSna trgovska družba
Št. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke.
Okraj Dravograd!
Mežiška dolina 1 — Nove hranilne vloge vsak čas takoj izplačljivo sprejema In obrestuje do E•/• ter daje kratkoročna posojila Hranilnica ln posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. (d)
Hranilne knjižice
3% obveznice
!n druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. ZvegelJ, Cojzova a 1. Novi vzorčil Cene vsem dostopne.	(t)
I
Živali
II
Kanarčke in prepelice
samce, poceni prodam s kletkami — in še veliko kletko. Ahčan, Borovnica St. 88.	(j)
Drugo poglavje	,,
Spakedran Nosan - kraljevič Krasari
TAMBURICE
vseh vrst, naimodornejše, i7de-luje ročna delavnica trmburic
M. Dobranič
Topolovac - Sisak PtSitetakoj pTbrezplaCnl cenik št. 52
Pomladanski otroški plašči
od 100 dinarjev naprej se dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15,
4* ^J13^01?8. n.am je danes umrl, previden s sv. zakramenti, T nas Predobri, ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric,
IVAN FABJAN
žel. upokojenec
Pogreb nepozabnega bo v petek ob pol petih popoldne iz hise žalosti, jarnikova ulica 5, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. aprila 1939.
Žalujoči ostali.
tjloboko užaloščeni naznanjamo vsem prijafeliem in znancem, da nam je po mučili bolezni umrla naša blaKa in nadvse ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Barbara Kurinčič
vdova
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, dne lišeaPv Ce°ju 4 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopa-
Celje, dne 12. aprila 1939.
Franc Kurinčič, sin; Ida, sinaha; in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti naše preljube soproge, zlate mamice, sestre, tašče itd., gospe
Pavle dr. Mayerjeve roj. Tomšič
ter jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetja, nas pa tolažili, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo pa g. primariju dr. Otonu Bajcu, ki se je nesebično zavzel za blago pokojnico, če. sestrama I etrini in Evgeniji za n juno samaritansko pomoč, ter g. prof. dr. J, Demšarju za poslednje tolažilo.
Končno zahvalo ponovno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so jo v tako velikem' številu spremili na njeni zadnji poti.
Sveta maša zatlušnica se bo darovala 17. aprila 1939 ob 9 dopoldne v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Vransko, dne 12. aprila 1939.
Žalujoče rodbine: dr. Mayer, dr. Gračner, d r. T o m š i č in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi najinega nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda
LEO PAULINA
lesnega industrialca
sva prejeli toliko izrazov sožalja in sočutja, da se ne moreva zahvaliti vsakomur posebej. Naj bodo s tem zahvaljeni vsi, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter vsi, ki so mu poklonili cvetje. Posebna zahvala pa gasilski četi in Prosvetnemu društvu z Vavte vasi za udeležbo pri pogrebu ter delavstvu za poslednje spremstvo. Vsem najina iskrena hvala!
Ljubljana, dne 11. aprila 1939.
Globoko žalujoča soproga s hčerko.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Ce--
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič