Številka 154 TRST, v četrtek 4. junija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, KraDju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti"*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. Maroealna. na n*«*ljako Izdanja „EDINOSTI" atan« : aalo-___ latno K 5-20, pol let« a 6O ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako* vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista^ UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnitni račun št. 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Povratek slovan sk'h poslancev na Dunaj. DUNAJ 3. (Slov. Nar.) Poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki so se včeraj pop^udne ob 4. vrnili na Dunaj. Poslanec dr. Kramar bo poročal v Pragi, poslanec Hribar pa v Ljubljani na javnem sbodu o uspeli h akcije slovanske delegacije v Petro-gradu. Dbccj ob 4, je sklicana konferenca vseh 8loraii«ik h strank, na kateri bodo poročali poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki o svojem bivanju v Petrogradu in Varšavi in o uspehih svoje akcije. Dr. Kramar dementuje vest „Neue Freie Prcss9a, da bi bili slovanski delegatje zaprosili za avdi^enco pri carju Nikolaju in da bi jim bila prošnja odbita. Vseslovaniki kongres v Pragi. PRAGA 4. (Slov. Nar.) Prvi vseslovanski kongres, ki ima izvesti vse priprave za veliki vseslovanski shod na Ruskem, bo v Pragi dne 12. julija t. 1. Udeleže se ga zastopniki vseh slovanskih narodov, Wahrmundova afera. Štrajk na nemških visokih šolah. PRAGA 3. Pred nemškim vseučiliščem se je zbralo veče število dijakov, ki so druge odvračili od kolegijev. Slušatelji češkega v£e-učiiišča eo imeli sho J, na katerem so se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo v oči gied generalnemu štrajku nemških dijakov. BRNO 3. Napovedani generalni štrajk slušuteljev tukajšnje nemške tehnike je pričel danes predpoludne. Vlada popoln mir. Slušatelji, ki so hoteli na predavanje, bo biLi na prijazen nt čin pozvani, naj 6e istega ne udeleže. Prcftszraki zbor je imel sejo, na kateri ni pa prišlo do nikakega ekleps. Jutri se zopet sestane na sejo, Na češki tehniki se vršijo podavanja, kakor navadno. PRAGA 3. Danes ob 7. uri zjutraj se je pred dijaškim domom zbralo 43 nemških dijakov. Id so se nato v sprevodu pedali pred Carolinum in potem pred Klementinum. Od tam so sli pred tehniko, kjer so so zbrali po hodnikih in na dvoriščih. Število je naraščalo od ure do ure z novo došlimi dijaki. Na češkem vseučilišču in na tehniki so se vršila predavanja redno. Na nemškem vseučilišču in nemški tehaiki pa ni bilo predavanj. Med zbiranjem ni prišlo do nikakega nemira, le v Caro inumu so štiri katol. dijaki vrgli iz a\le. DUNAJ 3. Današnje predpoludne je bilo na vseučilišču in na tehniki popolnoma mirno. GRADEC 3. Na tukajšnjem vseučilišču in na tekniki so bila dane3 predavanja ustavljena. DUNAJ 3. ,.Hochschulkorrespondenz" poreča : Na nocojšnji zaupni seji so zastopniki vsenemških dijakov enoglasno sklenili, da pričnejo jutri zjutraj generalni štrajk. Baron Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 3. Ban baron Rauch je dospel semkaj. Predpoludne je prišel v po-slanbko zbornico, kjer se je razgovarjal z ministarskim predsednikom dr. Wekerle in ministrom Josipovićem. Pretepi med dijaki v Zagrebu. ZAGREB 3. V neki kavarni je prišlo do pretepa med nekim dijakom, ki se je u pisal na vseučilišču in med di jaki, ki so se upisali na vseučilišču v Pragi. Omenjeni dijak je Lil ranjen, trije dijaki so bili aretirani. Angleški odgovor ca ruski predlog glede Macedoziije. LONDON 3. (Reuterjev biro). Govori se, da je ruska vlada prejela sedaj nove pred- PODLISTEK. KAZAKI. Ka kaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. XXXIX. Bila je že pozna noc, ko je stopil Olenin /a Marjanko in Usijenko iz hiše Jijeleckegu. Beia dekličina ruta je bleščala v temni niici. Zlati mesec se je nagibal na stepo. Srebrna megla je ležala nad vasjo. Vse je bilo tiho, nikjer nobene luči, slišali so se samo koraki oddaljujočih se deklet. h'rcc Oleninovo je burno vdarjalo. Vlažni zrak mu je hladil žareča lica. Pogledal je na nebo in ozrl nazaj na hišo, iz katere je bil prišel: tam je ugasnila sveča, in iz nova je zrl za oddaljuj očima se sencama deklic. Bela ruta je izginila v _niegli. Bilo mu je strašno, ostati samemu' loge Angleške glede Macedonije. Ta nova nota ne izraža v političnem ožim novih kri* terijev, predlaga pa neke spomembe ruskih predlogov in prosi za pojasnilo nekaterih bolj nejasnih toček. Obe vladi sta se glede glavnih toček že sporazumeli. Sodi se, da so bile na zadnjih pogajanjih minolega tedna odstranjene med obema državama vse težkoče in da pride v kratkem do popolnega sporazuma. Ni verjetno pa, da bi se radi Macedonije sklicalo kako mednarodno konferenco. Cesar Viljem obišče Stokholm. STOKHOLM 3. Kakor se govori, obišče cesar Viljem po leti švedsko kraljevo dvojico v Stokbolmu. Kuga. HONGKONG 3. Kuga se čimdalje bolj razširia. Predvčerajšnjem je umrl za kugo neki Evropejec. Danes je bilo prijavljenih 27 slučajev ; večina bolnikov umre, Zakon proti dvoboju. MADRID 3. Pravosodni minister je predložil senatu zakonski načrt proti dvoboju; na mesto dvoboja bi po tem načrtu stopilo eodnijsko postopanje ali pa Častno sodišče. Rusko perzijski spor poravnan. PETROGRAD 3. Glavar perzijskega rodu, ki je bil vdrl na rusko ozemlje, je vsprejel ruski ultimatum. Sodi se, da je s tem rusko-perzijski 6por za sedaj poravnan. Poroka nad vojvodin je Marije Henrijete. BADEN 3. Danes opoludne je bila v AVeilburgu poroka nadvojvodinje Marije Henrijete s princem Gotfridom Hohenlohe. Navzoč je bil tudi cesar, več nadvojvod in nad-vojvodinj ter drugih knežjih oaeb, in minister za unanje stvari baron Aehrenthal. Kakor priči sta bila za nadvojvodinjo-nevesto nadvojvoda Karol Štefan in Rtvjner, za princa ženina knez Kristijan Kraft Hohenlohe-Oeh-ringen in namestnik princ Konrad Hohenlohe. BADEN 3. Cesar 6e jo po poroki odpeljal v S^hoabrunn. Ob 1 in pol uri je bil T "NVeilburg svečani obed. M o se sveta vera - pstilnira! (Dopis z dežele.) Kakor je znano čitatelj ?m po poročilih v! „Edinosti", bo ee bili zbrali nedavno temu v j Podibradih na Češkem mnogi poslanci raz-; uih avstrijskih slovansk.h plemen na posvetovanje, kako bi se združenimi močmi in vzajemno povspeševala kulturna stremljenja Slovanov. Določil se je skupni kulturni program ozirom na potrebe Cehov, Malorusov, Hrvatov in Slovencev, glede šolstva. Glede Primorja se imajo zahtevati srednje, ljudske, poljedelske, navtične slovenske, oziroma hrvatske šo!e. Tudi glede visokega šolstva so se določile zahteve, ki se imajo vzajemno podpirati. Poslanec Drtina je obsežno govoiil o potrebi medsebojnega podpiranja na kulturnem polju, da 66 upremo kulturnemu zapostavljanju in germani-zujoči tendenciji v šolstvu. Govornik je ojstro žigosal nemški centralizem vlade. O tem se je govorilo na thodu v Podi -bradih ! Takov je bil namen temu velevažnemu sestanku! Kdo ne bi popolnoma pritrjal takemu kulturnemu programu, kdo ne bi odobraval, da se naši državni poslanci shajajo v take namene ? 1 Kdor se proti temu ujeda, ta nima narodnega poštenja v sebi, sta mu duša in srce popolnoma otrpnila do napredka narodovega, je postal ledeno indi-ierenten za bodočnost naroda. Narodni čut je izumrl v njem in prazna duša se mu je napolnila indilereatizmom do vsega, po čemer sta se udeležila M. M a n d i 6 in Bve3ti si namena mora stremiti narod, za kar mora delati in se boriti, kar mora doseči, ako hoče živeti! Zahteve, ki so jih konkretirali poslanci v Pod^bradih, ne morejo, ne smajo biti in tudi niso stvar te ali one stranke, te ali one politične struje, ampak to mora biti in je : stvar skupnega naroda, to so e k -. zistenčni postulati narodne celote, to bo ekzistenčni pogoji — to je vprašanje življenja in napredka, vprašanje obstanka in bodočnosti. Kar so v Podo-bradih konkretirali, to se nima doseči v prid kaki stranki ali politični struji, marveč v prid narodu. Neizmerne in odločilne važnosti pa je, da so se t m izrekli in ujedinili za sredstvo, ki nas jedino more dovesti do cilja: za medsebojno pomoč — da so proglasili solidarnost med slovanskimi plemeni glede kulturnih interesov ! 1 Zdeti bi se moralo torej vspričo vsega tega kakor jednostavno izključeno, da bi se mogel najti človek, ki ga ie slovenska mati rodila in vzgojila, da ne bi hvalil poslancev, ki so se udeležili sestanka v Pcdt'bradib, da ne bi hvalil misli, za katero so se zavzeli. Kamo-li da bi celo nasprotoval, kamo li da bi mu bil ta se3tanek v povod za napade ! ! Tako smo menili mi in tako je menda menil sleherni rodoljubni Slovenec. Na žalost moram sporočiti, da so se motili oai, ki so tako mislili. Shoda v Pod ^ bradih tudi državna poslanca proi'. Alojzij Štrekelj. V tega shoda sta govorila tudi na shodu in sta konkretizirala in specijalizirala postulate Slovencev ii Hrvatov na kulturnem polju. Dosegla sta tudi svoj namen : naši postulati so biU vsprejeti v skupni kulturni program. Rekli bi, da so jim Slovenci in Hrvatje dolžni le hvalo na tem, da sta se potrudila na sestanek v Pod<*brad. Ali ne ! Strankarski fanatizem je tako zastrupil izvealne naše ljudi, jim je tako zamoril rodoljubno čutstvo in ob enem vsako lojalnost nasproti vsakomur, ki ne misli v vsem in povsodi prav tako kakor mislijo pni, da tudi udeležbo proi'. Mandića in Štreklja izkoriščajo za drzne napade in podla sumničenja na škodo teh dveh poslancev. Hoteli bi nahujskati nevedne ljudi s tem, da jim govore: mej tem, ko narod doma trpi bado, sta šla ona dva v Pod«brade — pit šampanjca! To je že res nesramno špekuliranie z nevednostjo in siromaštvom ljudstva. To je cinizem, to je fanatizem, o katerem bi sodili, da je na višku l Mi bi vprašali obrekovalce, kako to, da se niso nič zgražali i a da se niso nič spominjali „ubogega ljudstva", ko je šel nedolgo temu neki znani slovenski politik s svojo rodbino vred, ne morda na kak sestanek v korist narod?, ampak za svojo zabavo — v Biarritz, v sve-tovnoznano zdravilišče in letovišče, kamor morejo le ljudje iz naj vi s 3 krvne in denarne aristokracije, kjer treba trošiti stotine na dan ? ! Tedaj se niso nič zgražali, marveč so bili bržkone še ponosni, da imajo med sabo ljudi, ki morejo kaj tacega; in „ubogo ljudstvo" se jim ni nič smililo, da-si vedo, da dotičnik, dokler ni bil „ politik — ni hodil v Biarritz!! Mandića in Štieklja pa bi hoteli omraziti pred ljudstvcm s podtikanjem šampanjca ! Menili bi, — kakor rečeno, da je tu zloba na svojem višku. Ali ni! Dotičniki so posegli še više v svoji — ne moremo rabiti mileje besede — brezvest-nosti, v svojem herostratstvu : p o v s p e 1 i so se tudi do špekulacije z verskim čutom našega pobožnega ljudstval Vemo, da boste strmeli, vemo, da boste neverno zmajevali z glavo, toda mi konstatiramo le dejstvo, ko sporočamo slo- Bil je tako srečen! Skočil je s stopnic in stekel za deklicama. „Lej ga no! Se videl nas bo kdo!" je rekla Ustjenka. „Nič ne de." Olenin je pohitel k Marjanki in jo objel. Marjanka se ni branila. „Nista se še napoljubila!" je rekla Ustjenka. „Kadar bosta poročena, takrat poljubuj, zdaj pa potrpi." „Zbogom, Marjanka: jutri pridem k tvojemu očetu in mu povem sam. Ne povej preje ničesar." .Kaj bi povedala !" je odgovorila Marjanka. Deklici sta odhiteli. Olenin je šel sam naprej in si ponavljal v spominu vse, kar se je bilo dogodilo nocoj ... Celi večer je bil z njo sam v kotu pri peči. Ustjenka niti za trenutek ni zapustila izbe in je uganjala burke z drugimi dekleti in Bje-leckim. Olenin je šepetal z Marjanko. „Ali boš moja žena?" jo je vprašal. „Ti me hočeš samo premotiti, poročil I me pa ne boš," je odvrnila veselo in mirno. „A me li ljubiš ? Povej, za božjo voljo !" „Zakaj bi te ne ljubila ? Saj nisi krev-Ijast!" je odgovorila Marjanka, se smejala ' in stiskala njegove roke v svojih krepkih ■ rokah. „Kako so tvoje roke be-cle, be-ele, I mehke kakor sir," je rekla. „Jaz se ne šalim. Ti samo povej, ali se poročiš z menoj lu ! „Zakaj bi se ne poročila s teboj, če me oče da." „Ne pozabi, jaz izgubim pamet, ako j me varaš. Jutri povem tvoji materi in tvojemu očetu; pridem in te zasnubim." Marjanka se je naenkrat zasmejala. „Kaj ti je ?" „Tako, smešno je." „Res! Kupim vrt, hišo in se vpišem med kazake." | „Pazi, da ne boš ljubil potem drugih žensk. Za tako sem zelo huda." Z naslado si je ponavljal Olenin v ' mislih vse te besede. Ob teh spominih mu venskemu svetu, da se je vrgla med ljudi kleveta, da sta poslanca M a n d i e in Štrekel j šla v Pode brade — uničevat vero. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli rečena poslanca braniti pred tako kleveto. Branita ju že njuna prošlost in njiju poštenje. Vrhu tega pa je tudi to klevetanje preoči-vidno, da bi je trebalo zavračati. Mi pravimo le odkrito in naravnost: da ses takim izrabljevanjem verskega Čuta za politične napade, za podžiganje političnega sovražtva, vera le prostituira!! Na nekaj pa bi mi opozorili dotične kroge. Tudi med našim narodom se kljubu vsemu in vsemu število njih, ki začenjajo misliti in presojati stvari se svojim razumom, množi bolj in bolj. Do takih zaključkov morajo neizogibno prihajati taki misleči ljud;e, ako čujejo, da sta poslanca Mandić in Štrekelj, s tem, da sta šla potezat se za kulturne potrebe naroda — uničevala vero?!! Do kakega logičnega zaključka mora prihajati misleč človek na podlagi take trditve? Ali ne do tega, da sta vera in kulturni napredek nezdružljiva? Menijo-li dotični krogi, da bo to na korist veri in cerkvi, če se bo med ljudstvom širilo tako prepričanje?! Tudi gonja, ki bi jo ne-katerniki hoteli zanesti med nas, spada med tista rizkantna podjetja, pri katerih se pač ve, kje in kako se začenjajo, a se ne more nikdar vedeti, kje in kako končujejo! Zato naj bi dobro premislili in potem morajo priti do spoznanja, da največa nevarnost za vero je v tem, ako so jo prostituira z izrabljevanjem v namene političnega sovražtva, Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 3. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunu. Posl, Adler (socijalni demokrat) je rekel, da njegova stranka krepko podpira zahtevo samostojnih pridobninskih slojev po državnem zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti. Njegova stranka pa protestira proti temu, da se do-bropripravljenoj že gotovo zavarovanje delavcev združuje z nekim drugim zavarovanjem in na ta način zavlačuje, oz'roma da se hoče oboje zavarovanje preprečiti. Posl. Spadaro je zavračal očitovanje, češ, da so Italijani Istre naklonjeni iredentizmu. Govornik se je pritoževal, da se italijanske uradnike zapostavlja. Izjavil je, da bi bil čas, da vsi nenem^ki narodi energično protestirajo proti invaziji nemških uradnikov. Politična oblastnije v Istri postopajo večinoma pristransko. Tudi birokratizem bi moral prenehati. Razdelitev političnih okrajev v litri ni najbolja, ker so okraji večinoma preveliki. Govornik je zahteval skrajšanje službene dobe moštva vojne mornarice na tri leta. Na polju srednješolstva se Italijane zapostavlja. Vlada mora biti avstrijska, ne pa nemška, in je dolžna dati Italijanom to, kar jim gre, pred vsem italijansko vseučilišče v Trstu. Govornik je zahteval, naj se za Istro imenuje še drugega deželnega šolskega nadzornika in naj se poviša državni prino3 za ljudsko šolstvo v tej kronovini. Svetoval je, naj se uvede progresiven prihodninski davek, da se kmečki stan razbremeni zemljiškega in hišnega davka. Tudi pristojbinski zakon in zakon o dedin-skem davku potrebujeta relorme, Nadalje jo govornik zaht-val, naj vlada čim prej predk/i zakonski načrt o zavarovanju mornarjev proti nezgodam, prip0r0e.il je tudi, naj bi se dalo is'rakini ribičem vladno podporo. Pomorska vi .da naj ee modernizira. Ako računa vlada na podporo njegove j Stran- je bilo zdaj hudo pri srcu, zdaj zopet so mu zakipevale prsi od sreče. Hudo mu je bilo to, da je ona v pogovoru z njim bila vseskoz enako mirna, kakor sicer zmeraj. Zdelo se je, da je ta novi položaj prav nič ni razburjal. Rilo je, kakor da mu ni verjela in ni mislila na bodočnost. Zdelo se mu je, da ga je ljubila samo za sedanji trenutek in da bodočega življenja z njim za-njo niti ni bilo. Srečen pa je bil, ker so se mu vse njene besede zdele resnica in ker je bila voljna postati njegova žena. „Da," si je rekel sam sebi, „Se-le potem bova drug drugega umevala, kadar bo vsa moja. Za tako ljubezen jih ni besed: tu je treba življenja, vsega življenja. Jutri se razjasni vse. Ne moreni tako živeti dalje; jutri povem vse njenemu očetu, Hjeleckemu in vsej vasi Lukaška se je po dveh nočeh brez spanja tako napil na praznik, da prvikrat ni mogel stati na nogah, in spal je pri krčmarici Jamki. (Dalje.) Stran II j EDINOST« štv. 154 V Trstn, dne 4. junija. 1908 k*\ trdaj nora tudi izrpžene želje izpolniti. (Z ral na pofcvajn pri pristnih.) Posl. Buljak je najodločneje pobijal trditve, da obstoja med Srbi v Bosni in Hercegovini ter Hrvatski veleizdajska propaganda. Naglasi je, d a ja boj naperjen napram pro-luistavnemu vladanju na Hrvatskem, o anti-dinastičnem vedenju Srbov ne more biti absolutno nobenega govora, Zatfin je govcrll posl. Sommer o aferi prcf. \Vahrmunda. Prihodnja seja jutri. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 3. V intcrpelacijski knjigi je upisana interpelacija posl. B)zoky-ja (neodvisna levica). Bozokv ioterpelira vlado o dejstvu, da je avstroogrski diplomatični zastopnik v Sofiji, grof Thurn dne 27. maja z okrožnico pozval v Sofiji bivajoče ogrske podanike, naj pridejo v diplomatičao agencijo, kjer ee bo vršilo posvetovanje o svečanostih, ki naj bi se priredile povodom šestdesetletuice cesarjevega vladanja. Interpelant obrazloži interpelacijo koncem seje. Zborn'ca je nato nadaljevala specijalno debato o kazeaski nove1!. Tekom deba e je pravosodni nrnister predložil neko spremembo, ki je bila vsprejeta, kakor tudi vsa predloga, Tretje čitanje se bo vršilo jutri. Posl. Bozokv je v obrazloženju svoje interpelacije izjavil, da je avstroogrski poslanik v Sittji s svojim postopanjem kršil ogrsko nstaTo. Interpelacija je bila izročena vladi, nakar je bila seja zaključena. Program Beckove vlade. Jezikovni zakon za kraljevino Češko je — kakor poročajo „Narodni listv" — popolnoma zgotovljen in pripravljen za pred.oža--nje zboraici. Ne eamo načela, na katerih sloni ta načrt, marveč tudi njegove detajliranc, natanjčno formulirane in paragrafirane določbe eo baje znane ne le ministrom, marveč tudi poslancem ob:h narodnosti. Vsem, ki jim je m nistarski predsednik prijavil s roj elaberat, je bila naložena najstrožja d:s-krecija. Ia tako je ostal načrt do danes tajnost. „Narodni listyM pripominjajo, da atmo-st.ra v zbornici sedaj ni taka, da bi mogel ,'.^&ron Beck predložiti svoj načrt že v sedanjem poletnem zasedanju. Baron Beck da bo že jako zadovoljen, ako Bpravi pred poč.tni-cami pod streho pobg proračuna tudi načrt o podržavljenju seTeročeške železnice in predlogo o davku na žganje. Niti poviSanje bram-bovskega kontigenta ne bo sedaj rešeno. Poslanska zbornica se sniie zopet med lu. in 15. septembrom in namerava se takoj v prvi seji predložiti proračun za 1909, ki je že izgotovljen v pojedinih resortib, in izvršiti takoj ob začetku jesenskega zasedanja nove volitve v delegacije. Tudi sedaj ne bo zasedanje formalno zaključeno, ampak le odloženo. Za jesensko zasedanje pripravlja 6e nadalje zakon o zavarovanju za starost in inva-liditeto, podržavljenje družbe državnih železnic (ako bodo pogajanja do tedaj dovršena), predloga glede podonavske paroplovne družbe, predloga glede fiaancijelnega zagotovljenja vodnih zgradeb, predloga o reformi hišnega davka, in morda še novi kazenski in bram-beni zakon. To je naravnost ogromen program, po katerem bi bilo 6oiiti, da se baron Beck čuti poTsem varnega in da izključuje slučaj 9VOjega padca v dogledni bodočnosti ter da se pripravlja za novo zakonodajno delo v širokem slogu. To vse dela Beck seve v nadi, da se mu v jeseni posreči doseči stalno premirje o jezikovnem vprašanju. Glede znižanja sladkornega davka so „Narodni li3ty" mnenja, da je to znižanje vsled odijOznega nastopa gosposke zbornice smatrati pokopanim. Zato pa se stranke sedaj potegujejo, da bi ministra financ Kory-to" ikega pripravile do tega. da privoli v odpravo pristojbine za klanje živine, ki donaša na leto 10 milijonov kron. Stranke se tudi potegujejo za to, da bi se poboljšale plače poštnim in železniškim uslužbencem, kar bi tudi zahtevalo trošek 10 milijonov. Finančni minister baje ni načelno nasproten temu. _ Proračun Združenih držav. Kongresu Združenih držav je b 1 prdlložen proračun, ki znaša cgromno svoto 1.107,08(3.569 dolarjev ali 5.535,432.845 K. Ta ogromna svota je b:la samo enkrat nad-kriljena in to za časa državljanske vojne, Ta proračun je radi tega tako visok, ker zahtevajo službe, ki jih je na novo ustanovil predsednik Roosevelt letni strošek 63,535 000 dolarjev. Stroški za mornarico znašajo 122,662.716 dolarjev, to je 613,313.580 kron. Hrvatska. Volitev srbskeoa patriarha. Centralni odbor srbske radikalne stranke je sklenil, da v očigled predstoječe volitve patrijarha ne zavzame glede 03ebe kandidata nikakagi stal šča, marveč hoče izključno prepustiti stvar kongresa. Z zagrebškega vseučilišča. Iz Zagreba poročajo : Profesorji še vedno prihajajo na vseučelišče, ali predavanja se ne morejo vršiti, ker nobeden dijakov ne prihaja na vseuč lišče. Kakor se govori, je na akadt-mičnem senatu došel odlok vlade, s katerim vsprejema vlada stališče akademskega senata glede suspenzije profesorja Marojlovića, ter poverja disciplinarno preiskavo akademič-ne mu senatu. Ogrska. Konferenca narodnostnega kluba. V torek popoludne je imel klub narodnostnih poslancev sejo, na kateri se je posvetoval o politični akciji, ki naj jo izvede za časa poletnih počitnic. Preganjanje ogrskih narodnosti. Budimpežtansko državno pravdništvo dalo zapreti časnikarje Arnolda Laszlo rradi &ču-vanja proti madjarski narodnosti". Drobne politične vesti. Ruski poslanik v Carigradu je brzojavno pozvan v Petrograd. Italijanske velike konienTške vaje se bodo vršile od 26. avgusta do 16 septembra ob Tagliamentu. Dnevne vesti. „Lavoratore" pona lja svojo trditev, češ. da mi lažemo, ko za-r jamo, da se je tudi socijalna demokracija v de! e Žila nedeljskih demonstracij v Pu'i proli Slovanom. Ker pa se ..liaTo-atore" posebno sklicuje ca Ek?ep *o3stva stranke, da Ee poslednja fbitinira od demon^tracj, moramo povdariti, da nismo rck'i nikjer, da se je stranka kakor taka oficijelno uddeida demonstracij. Mi smo trdili in trdimo še danei, d\ je bilo me i demonstraLti tudi socijalnih demokratov. To je fakt, ki ga ne more utajiti nikdo. Samo ena konstatacija bo zadostova'a v pojasnilo. V nedeljo so b le v Puli, kolikor vemo mi, aretirane tri osebe. In že med temi tremi je bil en socijalni demokrat, z rudečo kravato!! Ž o po tem dejstvu bi se dalo približno sklepati, v kakem razmerju so socijalni demo-kratje sodelovali na dimonstracijah Na vsaki način pa priča ta aretacja, da je bilo med demonstrant: tudi socijalnih demokratov! To smo trdili in nič druziga Drugo interesantno vprašanj 3 pa bi b!lo, kako naj si razlagamo, da se je gotov del socijalnih demokratov udeležil demonstracije vkljub sklepu stranke, na kateri se sklicuje „Lavo-ratore" ? Možna je le dvojna razlagi. Ali je bil tisti sklep storjen le za vol,o lepšega, da je bil le pesek v oči, da bi se mogla so-cijalno-demokratična stranka ponašati z teko objektivnostjo nasproti boju med Italijani in Slovani, ter da se je pod roko izdala drugačna parola!! Ali pa se sodrugi ne pokore sklepom, kar pa bi zopet kazalo v čudni luči avtoriteto voistva in di*c;pliao v stranki. Kam je izginil ? Pod tem naslovom smo prejeli is delavskega peresa: Kam je neki izginil patrijotizem, ki so ga gojili tržaški Slovenci v minolili časih ? Spominjam se leta 1882, ko smo bili vsi iz sebe samega navdušenja in ko smo vkljub grozečim bombam letali za kočijo, v kateri se je vozil vladar, vsi srečni, da ga vidimo in da ga eventuelno obvarujemo pred grozečim sovražnikom. Kam so izginili oni znameniti obhodi po mestu, v katerih smo v tisočih in tisoč:h sodelovali, da tako pokažemo javno, kar smo čutili v prših — da damo du&ka svoji vroči ljubezni do vsega, kar je avstrijsko ? ! V malo letih se je posrečilo svoje-časnim to žiteljem in predstaviteljem državne moči in oblasti v Trstu, da so zamorili v naših srcih vse ono, kar bi bili morali : dotični c. kr. mogočneži gojiti in negovati — ako bi bili ti ljudje res pravi zastopniki av-stiijskih državnih interesov. Ker smo pa opazili, da se nas pošilja na ulico le z namenom, da delamo štafažo onim, ki niso bili nikdar udani tej državi in ki so prejemali mastne plače le zato, da so varali nas in ene, ki so jih semkaj poslali — smo ob svojem času odpovedali vsako sodelovanje na vsakem polju, ki ni izključno narodno ! Bivše vladno glasilo „ Adria" je v pompoznih člankih opisovalo vse nastope Tržačanov ob mnogih patrijotičnih prilikah. Vselej pa se je strahu izogibalo, da bi povedalo, da so na dotičnih prireditvah sodelovali tudi Slovenci. Pisalo se je n. pr.: „Ogromna množica nareda je korakala po glavnih mestnih ulicah. Na Čelu impozantnemu sprevoda je korakala veteranska godba, za katero je s'.edilo društvo „Austrla", Gioventu patriotica triestiana, Unione Operaia i. t. d." Imenovalo se je vsa italijanska društva, ki so se vddeževala le po imenu; a Slovence se je absolviralo le s pripombo : rin razna druga društva!" To je bilo za nas žaljenje, proti kateremu smo v „Edinosti" najenergičneje protestirali, toda ostalo je vse pri 6tarem. Poznejši dogodki, kakor podtikanje ruso-il izma in pa vsklik tistega glasovitega državnega pra/dnika Frauja, ki je trdil na Javni razpravi, da mi Slovenci vpijemo: „Živela Avstrija P le iz h i n a v 6 č i n e, in pa grozno postopanje proti našim bratom iz oko* lice, ki so bili baje na uVaz z Dunaja naravnost drakonično kaznovani — radi prevelikega patrijotizma o priliki umora pokojne cesarice Elizabete —■ so naa doveli do tja, kjer so nas gospoda „državniki hoteli imeti! Tudi četrtstoleten boj za slovenske šole v mestu nas je izpametoval tako, da ee dane3 ' so kradli. Razun Bacellija so bili V3i pridr-! žani v zaporu. Smeinlca. Amerikanski n a r rv d n i 5 nos. — Učitelj : Kako si imenuje prvi človek — Učenec: Jarij WasUington. — Učitelj; N ; Adam je bil prvi človek. — Učenec (zanićljivo ; , I seveda, ako računate sem tudi iaozemce. ce čutimo več one, ki smo bili nekdaj, M i j s vidimo, da imamo p o v s o d i le sovražnike! Nikdo nas no ljubi, nikdo nam ne pomaga ! Gledajo nas po mačehovski in dajajo nam le ono, kar so prisiljeni dati, a najrajše bi videli — da bi nas ne bilo ! Našim „državnikom*" se dogaja liki vrtnarju, ki je imel v posesti krasno duhtečo c etko, katero pa je zapostavljal na ljubo drugim cvetkam, ki so manje vredne. Drugim je prilival in jim prilagal dobre zimlje, najlepšo cvetko pa je pustil v nemar. Koncem konca se je ta najlepša cvetka „pokvarila", a one, na katere je očetovsko pazil, so ostale tudi nadalje — divje ! Tako je bi?o in tako je tudi danes. Nas se fcmitra za podrejeno pleme in se nam d*ja le toliko — v kolikor dovoljuje ta ali ona kamora! Mi pa vkljub temu rastemo in se razvijamo, ker smo zdravi in dovolj krepki, da vkljub mačehovskemu ravnanju z nami — napredujemo. Kmalo pride dan, ko vzrastemo preko glav vsem — velikim in malim našim sovražnikom in tedaj bo tudi ta imenitna gospoda žela sad truda, ki ga je imela z nami v zadnjih 30 letih I Mi smo se izpametovali; zato skrbimo dane3 — zase. KakorSne ste nas hoteli imeti — tako nas imate in ne čud.te se, da smo taki! Vse za narod in za njega dobrobit; za drugo pa naj skrbe oni, ki so v to obvezani po svoji uradniški dolžnosti. Delavec. Iz Treb!č. K notici o dovažanju vode v našo vas izvolit9 priobčiti še nastopno : Go3p. Tomaža Danev, vaškega načelnika na Opčinah, poživljamo tem potom, da se za stvar malo pebriga, da eni sod, nahajajoči se v hlevu g. Ščeka, iz zdravstvenih ozirov in v interesu vse vasi smatra nerabljivim za dovazanje pitne vode v našo vas, da zauka/.e ta sod čim preje odpeljati in da prijavi vso stvar interesiranim oblastim. Členi pripravljalnega odbora za slov. zadrugo jestvinčarjev itd., so uljudio vabljeni, da se udeležo seje danes ob 3. uri pop. v navadni prostorih. Vcdjtvo. Slovenska knjigoveznica v Trstu. Kakor naznanjeno, otvoril je te dni v Trstu, v ulici Cec-lia št. 9, Anton Repenšek, bivši vodja knjigoveznice A. Gabrščeka v Gorici, laatno knjigoveznico, v kateri izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Slavnemu, občinstvu najtopJeje priporočamo to novo narodno podjetje. — Svoji k svojim! Poroke, rojstva in umrljivort. Od 24. do 30. maja se je v tržaški mestni občini poročilo 21 parov. Rodilo so je 129 otrok, in sicer 71 moških in 58 žensk; cd teh 18 nezakonskih. Umrlo je 85 oseb, in to 41 moških in 44 žensk; od teh 17 izpod enega leta. — Na 8lavnost pevskega društva Slovan v Padriču so prijavila svojo vdeležbo še naslednja društva: 17) pevsko društvo „Zarja1' iz Rojana; 18) pevsko druUvo „Hijdrih" s Prošeka; 19) pevski zbor bratovščine sv. C. in M. pri sv. Jakobu; 20) pevsko društvo „Slava" od sv. M. Magdalene spodnje; 21) „Jadran" društvo za mornare i radnike iz Trsta. Tržaška mala kronika. Oj, ti ljubezni sladki čas ! Alma Olivatti je bila včeraj ob 3 in pol popoludne sama doma v ul. Mura št. 14. Na enkrat je stopil v hišo njen ljubimec Kari Vidiak, 21 leten kurjač, brez vsakega razloga ji z/ezal noge, vrgel jo na postelje in pretepel kakor besen. Ko je bilo viharja konec, jo šla ženska na „Igeo", kjer so ji lečili razne krvave bunke po celem telesu. Besneči Roland je šel hladit si svojo ... ljubezen v — luknjo. Iz velemestne luže. Ana Bernardini, stara 17 let, in Josipina Cianciula, stara 18 let, sta bili sinoči aretirani radi tajne prostitucije. — Pri aretaciji je Josipina kar zbesnela in postregla redarju z brcami in klofutami. Tatvine olja na dabelo. Ravnatelj družbe za izdelovanje olja je 28. marca naznanil policij1'. da so nekateri delavci kradli olja na ta način, da so ga prelivali v mehurje in skrite pod obleko odnašali potem iste iz tovarne. Ta čas so bili aretirani Peter Cane, Ivan Vouk in Angela vdova Guidagni, vratarica neke hiše v ul. S. Francesco, prva d?a radi tatvine, poslednja radi sokrivde. Sčdaj pa so bili aretirani na zahtevo tvrdke z oljem Eisenstalter v ul. Carducci št. 8: Frančiška Vidal;, stara 35 let, iz Trita, krčmarica v ul. Coroneo št. 5; 37 leten, Marko Sotticb, stanujoči v Sv. Ivanu št. 353; 36 leten Josip F*bian, čevljar; 13 leten dyak VI. razreda Peter Banelli in 28 leten Hektor Guadagni. Krčmarica V i dal j je bila aretirana, ker je kupovala vkradeno olje; dijak Benelli, ker je prinašal vrče ; drugi, ker Koledar In vreme. — Daa9S : Ivrir Skof. — Jutri: Bonifacij Škof. — Temperaturi včeraj 2. uri popoludne 4- >0" CV1-*. — Vrerna , včeraj : zjutraj lepo, popoludne oblačno. Vremenska napoved na Prlrn->rskezn i Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vro Tendenca za. nevihte. Porotno sodišče. Radi uboja. Pod predsedoištvom deželnosodnega svetnika Clsr.ci se je \rš*la \c,ra zjutraj glasna obravnava proti Franu K jsec. čuvaju tovarn?, rojenemu dne 17. avgusta 187;">. na Raki. Kakor navaja cd nam. drž. pravd. dr. Zunrn a zastDpana obtožba, je obtoženec na večer dne 3. marca v neki gostilni v K tntridi (litra ranil na pretepu nekega Stefar.a Dobrenič z revolverjem tako težko, da so jo ■ & 'e po par korakih zgrudil na tla in izdihnil duao. Razun t*:ga je bil Kosec obdo / n tu li prestopka preti orožnemu patentu. Pri v£era;in;i obravnavi je obtoženec priznal, da je sAr^žil revolver proti Dobreciču, t dil p i. da ga je isti poprej napadel in da je vpo rabil revolver le v silobranu. Is izpovedeb prič je izviralo, da si Kosec in Dobrenič že zdavnaj nista bi a dobra in da se je eni dan, čim sta se seala. vnel prepir med njima. Kosec sta pri ateli pokojnika in krčaiar spravila vun iz krCuie ; Dobrenič mu je sledil. Tu je obtoženec sproži v daljavi sedem korakov uso'.epoloi strel. Takoj p3 činu je pizval pričo Strobach, naj ga spremi na žendarmeriisko post j . Porotnikom sta bili preJbženi d?o vpra* sanji o krivdi, glaseči se na uboj in prestopek orožaega patenta. Na pccltgi pravoreka porotnikov je bil Kosec obsojen na p o 1 težke ječe, po s rene in postem vsak drugi si je priiižd poitavai štiri leta in s samotno celico mssec. Obiojenec rok. — Ravnikar omenjena obravnava je bi'a drastična ilustracija naie sodne mizerije. Konstatiramo, da obtoženec in priče so slovenskega rodu in le z največji ji naporom lomijo nekaj lasčine. Preiskava, kakor tudi vsi zapisniki sm bili slovenski. Kljubu temu je bila obtožnici sestavljena v laškem jeziku, vsa obravnava se je vršila laski, laški je goronl predsednik, državni pravnik, branitelj, na porotni klopi so sedeli le Labi..... a obtoženec večjrtn delom ni mogel razumeti n"e tega, kar se je dogajalo okolo njega. Muč io naravnost jc bilo slišati obtoženca in priče, ki so bili prisiljeni goi-oriti tujerodnim porotnikom na src3 v tujem neznanem jeziku. Ko abjolutno ni več Slo, tedaj je moral t;l:nič razlagati porotnikom . ,., opravičefan;e, čuratva obt »* ženca,1 navedbe prč. Ia porotniki sodijo r>» podlagi neposrednega vtisa !.... Niti ne p. t ur ni trajala ta obravinva In končala je đ štirimi in pol leti ječe, z uničenjem ekzisten cije..,. Ne jezikovna trma je t ', kar mi Sl>-venci zahtevamo; mi marveč hoč.-mo iedio-stavno imeti justico ! ! Ko g e za največji blagor človeka, za njegovo ekzntencijo, hočemo, da nas sodijo sodniki, ki ms razumejo, ki iz žive besede z naš h u3t c pijo svoje prepričanje ! Kar je prav za zamorce v Kongu to bodo menda smeli Slovenji še dostči v eni Avstriji ! Društvene vesti. Občni zbor dramatičnega društva se bo vršil nocoj ob 9. uri zvečer v čitalnični dvorani v .Nar. domu. Dnevni led je sledeči: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajoikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Prememba društvenih pravil. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Z o.zirom )ta veliko važnost Ifjn obutega zboru so vabljeni gy. člen*, da te ga polno-številno v deleže. ,.Učiteljsko društvo za Trst in okolico' j vabi gg. odbornice in odbo. nike ia druge prisednike po ostalih šolah na oJbororo ki bo v društveni sobi v soboto »i. t. w. ob , 4. popoluda«. Dalje naznanja, da so odprti društveni prostori (Via Galatti 12. U ) v a'c din od j 10.—11. piedpoludne in to tuii vse redclje in praznike in zraven tega vsako sred» pop. cd 5.—G. ure, Konečno nazoan a, da se vrše redne pevske vaje vsak četrtek pop jlulns ob 571• K tem vabi društvo vse s/oje pe ke in 'pevce in to točno ob določen; u*f. Likal: Via S. Francesco 2. „Trg. doiu '. — Priporoča se obi no udeležbo v društvenih pronorib in pri pevskih vajah. „Dalmatinski Skup" v Trstu je za tekoče društveno leto izvolil v upravni odbor te-le osebe : mas.c Dr. Krstulovič, pred*edaik; dr. Lj. To-šić, podpredsednik; dr. U. "Š .anger, tajnik; N. pl. Mirkovič. blagajni'*: Novak, knjižničar ; RODOLJUBI! Dne 8. t. m. vsi no I. narodno dirko u Gorici! V Trsi-u, line 4. junija 1908 => EDINOST« št v. 154 Sli a n TU '. Kamenarović, gospodar; V. pl. Cippico, Krater, I. Pa^trović, D. Peručić, E. Poliieh, odborniki; kap. D. Basić, kap. P. Berberović, I. Grgurina, odb. zameniki: I. Bolonić, Š. Tanković, A. Krsteči, revizo*i. G. Ante vitez pl. Vukovič-Vučidolski, predsednik društva od početka d o tega leta, je bil jednoglasno izvoljen za častnega predsednika. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznania svoj I. i'.redni občai zbor v proslavo Trubarjeve štiri stoletnice dne 4. rožnika ob uri zvečer v dvorani Stephansturm (vogsl KIostenvieugasse-Brcckmanngaase). Slovanski gostje dobrodošli ! Kiub „Boljša bodočnost*' priredi nocoj ob 8 uri v prostorih slovenske šole pri Sv. Jakobu predavanje o „Primožu T r u-b a r j uu. Vstop slehernemu prost. Darovi. Podružnici sv. Cir. in Met. pri Sv. Jakobu so d rovali „kapitalist." o priliki raz le-lit ve deležev in dividende 10 K 70 -št. Na ženitovanju g. Tomšiča v Nabrežini :iabral je g. Ivan P*rc v gostilni Grudnovi 2 K 40 st. Gospića Katica Požar nabrala v Puli dna 31. maja 2 K, sama dodala še 1 K. .S;čna hvala ! Vesti iz Goriške. Pačenje krajevnih imen. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je poslalo vsem županstvom okrožnico, s katero je naznanilo i.dtaz Jopuščevalne komisije za goriški okraj licenciranih bikov v 1. 1908, V izkazu so navedene občine po abecednem redu. A tu je čitati „Ranziano", „Salcano", Reifenberg", „Skrila", .Deskla". — Ali pač ni na glavarstvu osebe, ki bi pozna'a naše slovenske vasi in njih pravo ime ?! Ob tej priliki naj se pripomnimo, da bi bil že čas, da se vsa županstva potegnejo zato, da se odpravijo popačena iaaeca in ostane le ime slovensko za vse jezike veljavno. Kar se je pokvarilo nekdaj v dobi spanja, to naj se popravi zdaj, v dobi ^robujenja ! fz nake'ske županija 31. maja. Da bi pretila ž) v mesecu maju po vsej širni naši županiji tako slaba letina za vse poljske pridelke kakor let03, ne pamtijo niti najstariji .-udje. Lanjsko leto se ni nakosilo pri nas niti Četrtina navadnega senčnega pridelka; 'etos pa je še dokaj slabše. V&led neprestane spomladanske suše, ni pognal niti travni stržen a redke bilke, ki so nekako prisiljeno vzrastle, so se popolnoma posušile. Prazne senožeti so novjavele in na mnogih travnikih se letos ne jo niti kosilo. Uboga živina pohaja sestradana po suhih pašnikih in nima kaj vgrizoiti Naši seniki doma so od lanjskega leta prazni. Na senožetili nič, — na paznikih nič! — Obupno zro ulngi kmetje v prihodnjost. Primorani so že sedaj živino prodajati iz hleva. Te dneve poginil je nekemu kmetiču na Barki vol. G. živinozdravnik je v svrho razkuženja zavkazal kmetiču, da mora ostala živina toliko in toliko časa ostati v hlevu. Značilno je. kar je ^mitič odgovoril: „Gospod, če ne grem nakosit rži na njivo, nimam druzega položiti živini". • n to so fakta ! Naš kmet nima še sedaj kaj polagati živini ! Glavni sadni pridelek, češnje, zlasti v brkinskem delu županije, so gosenica do starega lasa požrle ia oglodale, tako, da je ietina tudi za prihodnje leto že uničena, ker se cvetno popje ni moglo rsz it'. — Drevesa stoje gola kakor o Bož ču. Cispl;e niti cvete'e jiso, a ostalo sadje je deloma od suše že cdpadlo, ali je pa uničeno po raznih sadn h škodljvcib, Rž se vs'ed suše ni mogla raz-cveteti in stoji prazna, tenka slama po njivah. Ostali poljski pridelki, kakor turšica, krompir in fižol, so po bolj tanjkih njivah že uničeni in če ne bo v par dneh dežja, ss isto zgodi tudi po debelinah. Vodnjaki ia :*ali so prazai, da nimajo ljudje ne živina pitne vode. ljetos se baje pri nas ne bo bati niti — teče; saj ne bo imela nam kaj sklestfci. Opozarjamo že sedaj nase in reuo rezanje knjig ta S^ske, ljudske ia zasebne knjižnice ter £italak-e. Vezanje raznih zapis al kov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrgCTanje raznih del, ki spadaj > t knjigoveSko stroko Zunanja naročila izvršujem eolidao in toC-oo. Anton Repenšek, Knjigovez. JL Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulartls. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. TO¥ABNA FOHIŠTVA Aleksand, Levi Crsl — ulica detla Cesa SI. 43. Zaloge: Piazza Rosarlo štav. r. i1 Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanita. štev-. i4. Ulica Lazzarotto vecehio štev. 36. Pisarna i ulica Lazzaretto vecchio štov. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Tel8fon: 6-70 ; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70). IHIFIIMil Blilli| \ I V" zpszz&sji* .v (t c c c c c c a ^■ IT ■■ Li*. -X I —I I■ Ako hočete, da vam^-. lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete, da \ ara ne bodo lasje izpadali, A&O hočete, Ldpraviti z glave luskine, rabilo edino le znamenito HHEsBBHHEHV Na prodaj v parfi(7it?ri|ah mirodit-nicah in brivnicah v buteljkah po i K 120 in K i 80. Paziti je lia ponarejanja. Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. RiflTI*! f zlate in sreI>rQe z verižicami I IXop op mlarl koraptoiri^t zmožen hrvatska Dll lila . vsake vrste po najzmernejsih cenah | loUC Ow koreppouderc \ FoanUbe g zahtevam pri urarju G10V. PLISKA, Corso (»73 je poslati pod „Caile" na Iuser. od i. Klin. 0/erm> II za bolehne otroke in rekonvalescente, srn Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačlti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Sfef SV Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST Tržiška touarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar Bc Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranj.i ro.e h star« plasti na a3faltičnih kartonih, skržlnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v/. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, leaui cement, karbolinej, karfcolna S kislina, asfalti in dragi proizvodi is asfalta in kaframa, opolzla olja, a msit za stroje, mazila za vozove, priznano in naibolja znamke (registrirane) K mast za vagone, maat-vaselina za kožo. mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Reithoffer'5 Soline Dunaj i Podružnica v Trstu - Corso 29 O) ® Zaloga aparatov za stereliziranje po Dr. Soxhlstu, raznovrstnih razprašilnikov, ____m.______mm___-______ _______Aat■ 4 aIa«/i A I l/l m potrebščiu za Massage, mes pasov, aparatov za telovadbo itd. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI nM*nM*un*KMxx**u**MXU*K**x™n Pariške prodajalnice obuvala • e e • Crsl ul. S. finlonio št h (hiša Jerni) (Calzoleria parigina) ijer najdete vsaki dan noye dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste EDINOST« Siv. 154. V TrBtn, dne 4. junija 1908 ljubo konstatujemo, da g. B ertok res ni avktor omenjeneg* dopisa. Ali tu moramo pridodati par besed pro domo. Ker je neki dopisnik v „Edinosti", braneč g. Fer-jančiča, vzbujal domnevanje, da se je tega poslednjega napadlo le radi tega, ker je učitelj — in ker bi tako domnevanje moglo tudi naš list kazati v luči nekake animoznosti do učiteljskega stanu, moramo že konstatovati, da je oni dopis, ki je napadal g. Ferjančiča, a ki se ni nimalo nanašal na šolo in na delovanje tega gospoda kakor učitelja, došel iz učiteljskih krogov ! Sedaj pa vprafiamo : kdo bo verjel, da učitelj napada učitelja iz sovraštva do uči-teljstva ? ! S tem je ta rafera" za nas zaklju Cena. Velika vročina in suša vlada po vsej Istri. Pšenica in drugo žito, krompir, grah i. t. d. silno trpijo vsled suše. Trava se suši, živini primanjkuje paše. Na mnogih krajih uničujejo poljske pridelke črvi. Splošno primanjkuje tudi vode. Edino kar kaže lepo je vinska trte. A starega vina ne more kmet prodat'", fckoravno so cene padle. Oljka obeta slab pridelek. Notar dr. Josip Petris je iz Čresa pre meŠČen v Koper. Vesti iz Kranjske. V Kranjski okolici ni bilo ves mesec maj dežja. Trava vene. Fižol je ostal v zemlji. Po razrušeni zemlji zijajo široke razpoke. Gozdni nasadi so skoraj končani. Tudi iz Cirknice poročajo, da je tamkaj velika suša, trava se suši, in živina nima paše, sploh trpi vsa letina. Književnost in umetnost Jugoslovansko razstavo v Zagrebu je doslej obiskalo okolu 3000 oseb. Peti zvezek Simon Gregorčičevih poezij se začne tiskati že v tem letu. Kobzar Tarasa Ševčenka II. del. Haj damski. Pcem z zgodovinskim uvodom o Haj damaščini. Prevel in pojasnil Josip Abram. Leposlovne knjižnice VII. zvezek. Založila Katol. bukvarna v Ljubljani. Z izdajanjem Tarasa Sevčenka v slovenskem jeziku si stekata prevajavcc in založnica resnično zaslugo. Vsak naobražen Slovenec mora poznoti Tarasa Ševčenka, prvega maloruskega pesnikr. Sevčenkove pesmi so duša in zgodovina Ukrajine. Kar je Ševčenko, to je Ukrajina. Berite „Hajdamake" in pred vašo dušo se bo odigravala velika, pretresljiva žaloigra s krvjo prepojene Ukrajine. Knjigo priporočamo naj topleje! Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Napisal L. W a h r m u n d, proftscr cerkvenega prava na vseučilišču v Inomostu. Poslovenil L i p č e v po interpelaciji poslanca Nemeca, Johanisa in sodrugov, pi-dai.i dne G. aprila 1908. Cena 70 vinarjev. To brošuro je založila in izdala založba časopisa „Naprej" v Idriji. Brošura vsebuje predavanje prof. Wahrmunda proti katoliški cerkvi, ki je povzročilo znano hudo aiero, katere burni valovi se, kakor vse kaže, še ne poležejo tako kmalu. Razne vesti. Nesreča na Amurju. Vsled orkana, kije razsajal na Amurju, se je potopil neki par-nik, na katerem je bilo 83 oseb, večinoma Kitajcev. Jakost solnčnih žarkov na Dunajn. Pred nekoliko časov je dunajski meteorolog Schneider izračunil množico toplote, ki jo dobivajo du-.najska tla skozi vse leto in za dobo enega meseca. Nedavno temu je Schneider v listu ^Meteorolegische Zeitschrift4' obelodanil podatke o svojem raziskovanju. Naj veča toplota je v juliju, najmanja pa v decembru. Množina toplote na en štirjaški centimeter je to!ika, da bi se 52 litrov vode moglo zgreti za eno stopinjo. Ko bi se mogla združiti vsa toplota, ki pada na dunajska tla, mogla bi se vsa voda iz vseh reservoarjev zgreti na 100 stopinj C, a lttna toplina bi storila to 517 krat. tfaščeval svojo čast. Ovčar Kuzma Pa-roci v Vinkovcih je vstrelil svojega gospodarja Kopilovića, ker se je prepričal, da mu je isti zapel al ženo. Morilca so izročili sodišču. Posledica ločitev crkve od države na Francoskem. — Klerikalni liot „Gazette de Frai ce" je obelodanil rezultat svojih raziskovanj o nabiranju prinosov za vzdržavanje bo-gofa6lia in 3 naspioti HdZdrlJ UNfcUlI tovarne testenin Girar-delli. Novo skladišče vina, istrskega, dalmatinskega in belega vipavskega. Cene zmerne. 775 iiloLn cuflin 100 do 200 litrov na dan IVIlvKU SVo2t/ imam še za oddati. Mleko je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidmar Črni vrh nad Idrijo. '83 I STARA MIRODILHICA M M. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, po vlak, čopifiev, pramenij, kemičnih Izdelkov, miner, vod, patfl-mov, zamahi, telesno tiee, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP. O priliki birme obiščite delavnico zlatanin in dragocenosti] Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ce bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, so kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to avrho spadajoče delo -- se takoj izvrši. Ugodna prilika! »M^UI stroji. Triletna garancija. Blago od partije. Prepro dajalcem se da popust Ulica S. Caterina 9, dvorišče Skladišče 1, A. 813 Najboljša reklama za trgsvcs •brtnike, rokodelce ia zasebnike sploh •o „MALI OGLASI" v „Ediaoeti" Pnotilnn z 21 Bobami in mesnico ob dež. cesti UUoIlinU 10 mm od drž. kolodvora, dam v najem radi družinskih razmer sposobni osebi proti primerni položnini. Maks Ličen, veleposestnik v Rihemberku. ' Iščem 2 sobi nemeblirani do 15. junija s postrežbo pri snažni obitelji, katera govori tudi nemško, oddaljeno k večjemu 10 do l-r> minut od glavne poŠte. Ponudbe pod „Inšpektor" na Edinost. -^12 PnHnicani naznanja svojim gostom, da pre-rUU|lloalll stavi svojo gostilno iz ulicePietži v ulico Giuseppe Gatteri 5u 10 v soboto dne 30. maja ter se ob enem priporoča. — Fran B i r s a. 779 Produ se čevljarska delavnica in MM«lMtMlnfp«fl Dobro upeljana čevljarska delav-PrOOOjamiCa. niča in prodajalnlca v bližini ljudskega vrta (Giardino pubbllco) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z drugo čev-Ijamico. Pcgoji ugodni. Natančna pojasnila daje gosp JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulia št. 22. 1717 f. pertot urar I. vrste Trst, ul. Poste Nuove 9 priliki birme! Ure verižice, uhani, prstani. Vse po znižanih cenah pri BOGOMILU PINO ■ (prej urarju v Sežani) ===== @@@@@@@@@@@@@@@@ Naznanilo. Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj'se vzorce. Priporočam se posebno krčmaijem na deželi. Pc-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke. Ne manj od lO hekfol. po gld. 10-50. S. H. SKEKL Sv. Ivan pri Trstu. ^zmi^imzm i @@@@@@@ DROBERUA Josip Zigon ul ^mas FILIJALKA NA PROŠEKU ŠT£V. !40 Izbor drog, barv. čopičev, pokoatl parfumov, fin. milo — Zaloga minoraln9 vode. voska za parkete, na mrzio pripravljenoga-sirupa, tamarlnda, malinovca itd Itd. "^V&c lin, gin vincenzo Belimi 13 - nasproti terkve S». Antona mM HT Nad 40-ietsn vspeh PASTBGLiE PKERSINI el OffoluaJeB* slfilk* ikorj* znajdi tel] Id Izdajatelj P. PRENDINI v Tnti PočaSčene * kolajn »m i in diplome ZdrrtTii'Sko priporočana pri grlobor«, kalija hripavostl, kataru. Podeljujejo pevcem In govornikom čfit $1m. Zaloga v lekarni PčENDlNI Ia v vaib boljših lekarnah v Tratu In Evropa. m-mr Patiti j< nci ne polit na ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTlGLlE PREND1NI". lOOOCOCOOOCOOOOOGOf 0 priliki poletne sezone in birme preskrbljena Je tvrdka ENRICO de FRANCESCHI mi Prodajalniea jestvin fiter psternc!, Cr ulSea, Giulia 76. Trat (Fiazza Carlo Goldoni) vogal nl?o& Nuova s podružnico v uiici deile Posle št. 10 z veliko izbero vsakovrstnega blaga za ženske oble- | ke, pletenin, platna, perila, perkala, trliža in drobnih | predmetov, po eenah, da se ni bati konkurence. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko majic milo. ctje, sveže l.i suho sadjc.koatanj, otrobi,soćivje itd Po5tne po5iljatve na deželo od 5 kg napre;. Otrobi, moka. oves na drobno In debelo po JcjiVu-renčnlh cenah. Vsak dan svež") blago. s** Trgovina z manufakturnim blagom -m ANTON SANZIN pok- Frana - Trst Barriera vecchia št. li Velika izbera belili in barvaiiili moških srajc, ovratnikov, za-pestuikov, ovratnic. Nov doliod pletenin za pomladno sezono Zalogts Josip Turkovich TRST, ulica delle M ura štev. 12 Oglje sladko 2s kg K 2~2'> Premog Bricjuettes