Leto LXVI Poštnina plačana y gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 29. januarja 1938 Stev. 23 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 C«k. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava: kopitar- , jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 404)1. 40-02. 10-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Trikrat Avstrija it ff Avstrijski zvezni kancler Kurt von Schuschnigg je pred nekaj časa izdal pod gornjim naslovom obsežno knjigo, ki nui kot pisatelju dela veliko čast, kot državniku pa mu je priborila priznanje poštenih namenov. Avstrijski zvezni kancler skuša v svoji knjigi — ki je na tem mestu ni mogoče izčrpno obravnavati — poka- zati, kako je današnja Avstrija, ki sta ji udarili pečat Dollfussova in njegova osebnost, samo plod zgodovinskih nujnosti, ki so se iz prve, predvojne Avstrije razvijale v drugo, povojno Avstrijo z vsemi dobrotami in nedostatki demokracije, ter končno rodile tretjo, današnjo Avstrijo, zgrajeno na avtoritarnem načelu. Ni naša stvar preiskovati, če se je kanclerju ta dokaz posrečil. Za presojo njegovega dela zadostuje vtis, rla se je ravnal po klicih svoje vesti in da ima danes pošteno zavest, da je to, kar je ukrenil, imelo namen služiti blaginji domovine. Kancler Schuschnigg odkritosrčno pristavlja, da tretja Avstrija, ki je nujnostna posledica prejšnjih dveh, nikakor ne nosi pečata, da je najboljša državna tvorba mogoča in da na njej ni nič več spreminjati. Nasprotno! Zategadelj je tudi zmotno naziranje, izrecno poudarja pisatelj, da je ustava tretje Avstrije zgrajena na načelih papeževe okrožnice »Qua-dragesimo Anno«, kajti »ta okrožnica ni imela namena [Kidati nauka o krščanski državi, marveč samo pokazati na potrebne reforme v sodobnem življenju človeške družbe, ki bi pomagale odstraniti socialne težave brez ozira na versko pripadnost«. Vatikan in Cerkev nista nikoli skušala kakorkoli vplivati na notranjepolitično ureditev države niti usmerjati njenega zunanjepolitičnega udejstvovanja. Ta kanclerjev pristavek, ki je za vsakega razumnega katoličana nepotreben, je politično kaj moder, kajti številni so bili glasovi, ki so se trudili prikazati sedanjo, tretjo Avstrijo kot vzgled no tvorbo katoliškega državoslovja, medtem ko po Schùschniggovem mnenju ni nič drugega, kakor nujnost ni plod razvijajočih se razmer, kot sta ga vpodobrla Dollfuss in Schuschnigg, ravnajoč se seveda po svojih vesteh in po osebnem prepričanju, ki sta ga imela o poslanstvu svoje domovine. Mnogo bolj zanimivo za nas v inozemstvu pa je poglavje, kjer avstrijski kancler odkritosrčno piše o zunanjepolitičnih možnostih tretje Avstrije. Tri možnosti so stale pred njim odprte: prva, da bi Avstrijo po zgledu Švice zavaroval z mednarodnimi ncvtralnostnimi pogodbami; druga, da bi Avstrijo naslonil na eno izmed obstoječih državnih skupin v Evropi; tretja, da jo napravi neodvisno od vseh, a z vsemi prijateljsko. Četrte možnosti, da bi Avstrija ntonila v veliki nemški državi, Schuschnigg niti ne omenja ne. ker jo izključuje vsa njegova notranja bit. On je izobčil prvi dve in se zavzel za tretjo, to je za prijateljstvo, enako porazdeljeno med vsemi državami, to pa zaradi posebnega poslanstva, ki ga ima Avstrija po njegovem mnenju izpolniti na prostoru, kjer živijo podonavske države. Katero je to poslanstvo? »Slejkoprej mislimo, da smo poklicani, da postanemo most in posredniki med narodi in državami, ki so nekdaj pripadale stari Avstriji in ki so sedaj zaživele svoje lastno državno življenje. Naša posredniška naloga leži na gospodarskem in •knlturnom polju. Od prejšnje se razlikuje v toliko, ker izključuje vsako politično zavoie-valno težnjo« Tako dobesedno piše kancler Schuschnigg. Če hočemo biti nepristranski ocenjevalci zamisli, ki jo je izrazil, kakor tudi njegovega praktičnega državniškega dela v istem pravcu, moramo odkritosrčno priznati, da izjava zveni simpatično. Tudi sosedne države današnje Avstrije — pri tem ne mislimo na Nemčijo — so prizadevanje Schuschnigga, da ohrani svojo domovino trajno neodvisno in samostojno, nevezano in z vsemi prijateljsko, spremljevale in še spremljajo z neprikritimi simpatijami, ker vedo, da je neodvisna avstrijska država v osrčju Evrope neobhodno potreben pogoj za neodvisno in mirno življenje vseh drugih. Nobena sosedna država Avstrije — pri tem zopet ne mislimo na Nemčijo — se nikdar n\ vdajala utvaram, da bi mogla imeti kdaj kakšno korist od tega, če hi Avstrija izginila ali postala podložna kakšni drugi skupini držav, ki ima svoje težišče izven Podonavja. Cela vrsta zunanjepolitičnih dogodkov zadnjih 20 let je dokaz za to Tega naziranja imenovane države ne delijo samo iz nekih izkliučno samoljubnih ozirov na svojo lastno varnost pred nevarnostmi, ki prežijo v ozadju, ampak tudi iz razlogov, ki jih je kancler Schuschnigg navedel v svoji knjigi, da naj bo Avstrija »most in posrednica« v kulturnem in gospodarskem sožitju med državami in narodi srednje Evrope. Toda če naj ta posredovalna vloga vfiičeh avstrijskega zveznega kanclerja opraviči borbo za samostojnost avstrijske države, kakor tudi simpatično podporo, ki jo Avstrija v tem svojem boju dobiva od ostalih držav v Podonavju — da ne govorimo o velikih zapadnih velesilah — potem pa mora biti >most in posrednica« zares tudi v dejanju, ne pa samo v govorjeni ali tiskani besedi. Kajti, če bi se skazalo. da je to »posredništvo« samo prazen izsrovor. ki v praktičnem življenju ne prihaja do izraza, bi tako v Avstriji sami kakor v soseščini padla vera v neobhodno potrebni obstoj neodvisne Avstrije in bi nastopile tudi temu primerne posledice. Na kulturnem polju ima Avstrija odgovor-nosti polno dolžnost posredništva mod nemško in slovansko kulturo. Ne samo. ker meji na slovanske nacionalne države, marveč tudi zato in piedvsem zato, ker ima \ mejah svoje države močne slovanske narodne manjšine. Tretja, Srhuschniggova Avstrija v pravem pomenu besede, je imela do sedaj zlate priložnosti, da svojo posredniško nalogo v dejanju izvede, dn na svojem lastnem ozemlju v medsebojnem spoštovanju približa slovansko in nemško kulturo in jima pomaga, da kot enakovredni druga ob drugi živita, druga drugo plodita in ustvarita »most«, ki je na srednjeevropskem sho-dišču kulturnih ozemelj tako kričeče potreben zu ohranitev miru. Toda, če gremo na Koroško. Veliki predlogi belgijskega ministrskega predsednika Van Zeeiand za mednarodno gospodarsko sodelovanje Pariz, 28. januarja. AA. (Havas) Snoči je bilo objavljeno poročilo bivšega predsednika belgijske vlade Van Zeelanda. V tem poročilu se Van Zeeiand izreka za mednarodno sodelovanje in proti avtarkiji. Van Zeeiand pravi v uvodu, da so ga pri njegovem zbiranju pojasnil povsod sprejeli s simpatijami, naletel pa je takoj na pridržke, ko je predlagal praktične rešitve. Zato uvideva, da je ves problem eplošnega značaja in da ga je zalo treba tudi razvozljati v okviru splošnosti. Mednarodna trgovina se mora boriti s skrajnim gospodarskim protekcionizmom in kontingenti, prav tako pa jo ovirajo tudi razni finančni ukrepi Carine se morajo zmanjšati in prvi korak bi bil storjen v tem smislu že s tem, če bi se države obvezale, da ne bodo več glasovale carinskih postavk in da bodo postopcina znižale nekatere carine in jpostale v politiki glede eurovin bolj širokogrudne. Izvozne carine se lahko ohranijo, vendar pa se morajo zaračunavati tako, da ne bodo postopoma znižale nekatere carine in postale v politiki glede surovin bolj širokogrudne. Izvozne carine se lahko ohranijo, vendar pa se morajo zaračunavati tako, da ne bodo ovirale držav uvoznic. Van Zeeiand v evojem jx>roči!u ne zagovarja potrebe jx>gajanj med dvema državama, vendar pa naj nikdo ne ovira sklepanja iii podpisovanja regionalnih pogodb. Van Zeeiand ne predlaga ukinitve protekci-otiiizma, vendar papriporoča, naj postane bolj prožen. Kontingenti so največja ovira za razmah svetovne trgovine. Van Zeeiand predlaga ukinitev industrijskih kontingentov, ki jih naj nadomeste s povečanjem tarif ali s tako zvanimi »carinskimi kontigenti«. Pri vsem tem pa zagovarja nekatere ukrepe, ki hočejo preprečiti dumping in tudi nekatere kontingente, ki naj pospešijo ustanovitev mednarodnih kartelov. Kar 6e tiče poljedelskih kontingentov Van Zeeiand ne predlaga, da jih naj takoj odpravijo, pač pa želi, naj vlade ne uvajajo novih ali pa še razširjajo sedanjih. Sedanji kontingenti morajo biti olajšani in prožnejši. Največja nesreča pa so denarne težave in omejevanje finančnih prenosov. Van Zeeiand opozarja na nevarne sadove, ki eo jih rodili klirinški eistemi in ki tako omejujejo trgovsko izmenjavo blaga. Edina rešitev je v mednarodni zlati valuti. Njene temelje pa je treba preurediti in to naj bo glavni cilj mednarodnega sodelovanja. V pričakovanju tega pa predlaga Van Zeeiand razširjenje trojnih valutnih sporazumov. Vee države, ki izvajajo kontrolo nad tečaji, naj jxmiislijo na to, in naj jioiščejo rešitve, ki jo ta prohlem zahteva. Najvažnejše je, da 6e ukine kontrola nad kliringi. Da zaključimo preteklost, moramo urediti svoje zunanje dolgove. Vsekakor pa moramo odstraniti klirinške omejitve, ker bi jxMeni emisijske banke lahko po reciprociteti z banko za mednarodna plačila otvorila kredite in finansirale trgovino. Prav tako imamo v trgovini vse polno težav moralnega in jx>Iitičnega značaja in zato predlagamo naslednje: Izvede naj se revizija kolonialnih mandatov, uvede naj sc politika »odprtih vrat« v kolonijah in kolonialni pridelki se naj zamenjujejo za industrijske itd. Nuditi moramo politične varščine, da bi se tako odstranil strah pred vojno. Vaii Zeeiand še prijxiroéa, naj so vsi (poslužujejo zmernih metod, da bi lako mogli priti do pogodbe o gospodarskem sodelovanju, in sicer najprej v okviru dvostranskih ali pa večstranskih go-s|iodarekih 6j>orazumov. Van Zeeiand predvideva v leni smislu troje [postopkov: 1. Vzpostavi naj se čim ožje sodelovanje med Francijo, Veliko Britanijo, USA, Nemčijo in Italijo; 2. vse države naj pojasnijo težave svojih gospodarskih zvez in naj tudi predlagajo, kako bi bilo mogoče zboljšati te zveze; 3. diplomatskim potem se naj doseže, da bi zainteresirane države pristale na to, da se skliče svetovna konlerenca. SSSR zbira vojaštvo na Vzhodu Tokio, 28. januarja. AA. Zastopnik zunanjega ministrstva je glede ukrepov ruske vlade, ki je ukinila ves poštni promet z Japonsko, izjavil, da ja-poska vlada o tej stvari še ni sklepala. Ruski ukrepi se nanašajo predvsem na Mandžurijo in le posredno na Japonsko. Japonski listi objavljajo tudi podrobnejša poročila o incidentu, ki je bil vzrok teh ukrepov. Letalo, ki je moralo 19. decembra pristati na mandžurskem ozemlju severnozapadno od Vladivostoka, ni bilo poštno, ampak vojaško. Mandžurske oblasti trde, da letalo ni bilo prisiljeno pristati na mandžurskih tleh. Zaradi tega je Romtinsfei zunanji minister v Ženevi: Zveza narodov 1.Л938 ni ZN iz leta 1920" 991 Ženeva, 28. jati. Na zaeedanju ZN je romunski zunanji minister Micescu v imenu Male zveze izjavil med drugim tudi tole: Srečen sent, da lahko na stotem zasedanju Sveta ZN v imenu Male zveze izjavim našo zve-stolvo načelom ZN. Mi smo bili tisti, ki so z globoko vero sodelovali pri sestavljanju in izvajanju pakla ZN. Zato sein tem bolj vesel, da lahko opozorim, da je jx> mojem mnenju pakt zmaga treh velikih načel in ta so: organizacija mednarodnega sodelovanja, vzpostavitev popolne enakopravnosti med državmi in kolektivno jamstvo za teritorialno nedotakljivost in politično neodvisnost vseh držav, ki so članice ZN. Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, smo mi zmeraj mislili in še sedaj mislimo, da je potrebno in koristno in da se lahko organizira 6amo tedaj, če se ZN zagotovi značaj splošnosti. Kar pa se tiče načela enakopravnosti, sc nam ta zdi nemogoča vse dotlej, dokler nekatere države ne izkoristijo na enak način svoje suverenosti in nimajo enakih dolžnosti. Kar pa se tiče jamstva za ozemeljsko in politično neodvisnost po-sameznih članic, si zamišljamo v obliki neke kolektivne in koristne obveze, ki sloni na sedanjem statusu quo in politični nodvisnosti. To so bila načela, ki so nas vodila, ko smo podpisali pakt ZN. Ta načela bodo tudi še sedaj ostala temelj za vse naše delo. To lahko izjavimo še toliko lažje, ker emo pravkar slišali posebno izjavo, da nikdo nima pravice posegati v notranje razmere nobene države, ker so vse oblike vladavine zastopane v ZN. Oh koncu se moramo torej zediniti na splošno pravilo, da je treba spoštovati vse oblike vladavin, ki so jih narodi poetavili. Pri to j priliki pa moramo ugotoviti, da ZN v lotu 1938 ni p r a v n i č p o d o b 11 a tistemu, kar smo si m i v letu 1920 zamislili. Ženeva, 28. jan. c. V stanovanju jugoslovanskega poslaništva pri Zvezi narodov so se sestali zastopniki držav Balkanske zveze in razpravljali o vprašanjih, ki so na dnevnem redu tega zasedanja. Na sestanku so bili turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, romunski zunanji minister Mi-cescu, za Grčijo grški poslanik pri ZN Polihronia-des in pa jugoslovanski zastopnik dr. Subotič. 0 sestanku bo objavljeno uradno poročilo. O sklepih tega sestanka pa bodo obvestili tudi članice Male zvez. V središču še naprej ostaja vprašanje čl. 10 pakta ZN. Švicarska delegacija vztraja ujiorno pri svojih tolmačenjih obvez tega člena. Švica se namreč boji, da bo la usodni člen, ki obsega sankcije proti napadalcu, nekoč spravil Švico do tega, da bo morala kršiti svojo večstolelno nevtralnost. Švica se drži pri tem zasedanju tako ob strani, da na zasedanje sveta ni prišel niti Motta, ki je bil sicer že skoraj 18 let stalno zastopnik Švice pri ženevskih posvetili. Odpor ie šel med drugim tako daleč, da se je angleški poslanik v Bernu oglasil v švicarskem zunanjem uradu in tam omenil željo, da naj bo debata v švicarskem tisku o tem problemu vsekakor čimbolj mirna in hladnokrvna. Poleg sestanka držav Balkanskega sporazuma so se sestali tudi zastopniki Švedske, Belgije in Švice in zelo dolgo razpravljali tudi o tem, kako ee naj načne debata o čl. 16 v odboru 28, ki se sestane v ponedeljek. Pariški kardinal Verdier o pomenu francoske svobode Pariz, 28. jan. o. Pariški nadškof, kardinal Verdier je bil pred dvema dnevoma gost v klubu inozemskih časnikarjev in je imel ob te j priliki na zastopnike tujega tiska lep nagovor o kjer živi močna slovenska narodna manjšina, ki je svojo zvestobo do države, v kateri živi, velikokrat |>oiidariIa in tudi dokazala, bomo zaman iskali potrdila zn to, da hoče Avstrija biti »[posrednica« mod kulturami, pač pa bomo dobili nešteto dokazov, ki govorijo trd in neizprosen jezik o narodnostnem in kulturnem osvajanju. Raznarodovanje ni posredovanje! Morda pošteni in spoštovani zvezni kancler razmer ne pozna, ker mu jih prikrivajo, toda poznamo jih mi in te nam vsiljujejo dvom nad tem. da se je sedanja, tretja Avstrija v dejanju že zavedla, da je »most in posrednica«. še je čas, tla to popravi, čeprav ga ima zgodovina le malo. Od srcu želimo, tla bi sc to zgodilo, kajti v nasprotnem primeru l>o Avstrija zato, ker ni bila svojemu poslanstvu zvesta, sama kriva, če se lio v škodo vseh k trem Av-strijam pripisalo še četrto poglavje. njihovem delu, v katerem je povedal več dragocenih misli o sedanjih razmerah v Franciji Najjirej je jirosil zastopnike svetovnega tiska, naj v svojih listih širijo razumevanje zu Francijo in za njeno demokratično vladavino. Potom je nadaljeval: »Mi živimo pod vlado svobode. Večkrat nam kdo očita, da s svojimi notranjimi boji zapravljamo dobršen del svoje življenjske moči. Toda ali ni potrebno, dn je nekje nn svetu narod, pri katerem pridejo do izraza prav vse sile in moči in se lahko svobodno razvijajo? Iz tega semena morda zdaj poganjajo sadovi, za katere nam ho človeštvo nekoč zelo hvaležno. Ker sem jn/. sam rdeč od temena do podplatov,« je šaljivo pripomnil kardinal /. ozirom nn svojo rdečo knrdi-nnlsko obleko, »pogosto obiskujem delavske predele po naših velikih mestih, kjer zmerom najdem ogromno zalogo pameti, obzirnosti in požrtvovalnosti če se bo nam katoličanom posrečilo, dn te ljudi prepričamo, do jim duhovne dobrine, ki smo jih podedovali, lahko zelo koristijo, bomo izpolnili izredno lepo in dobro dclo.r Kardinalov govor je žel burno pohvalo vseh navzočnih francoskih in tujih zastopnikov. upravičen njihov sum, da je skušal ruski letalec vohuniti po obmejnem ozemlju. Po zanesljivih vesteh iz Hankova se velika ruska armada pomika proti Kitajski. Ruska armada prihaja s severa in je večinoma sestavljena iz motoriziranih oddelkov. Po izjavah očividcev je sedaj kitajsko mejo prekoračilo 600 oklopnih avtomobilov. Iz Rusije je dosedaj prišlo že tudi nad 200 letal najnovejšega tipa. London, 28. januarja. TG. Angleški listi, med njimi »Daily Express« mnogo pišejo o pripravah Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu, kjer je na mandžurski meji že prišlo do nekaterih manjših spopadov. Sovjetska Rusija vlači velikanske množine vojaštva in vojnega materiala na Daljni vzhod, ki je postal tako rekoč eno samo veliko vojaško skladišče. Pri Vladivostoku je danes 150.00& ruskih vojakov, 100 podmornic in okrog 1500 letal. Sovjetsko zračno oboroževanje Praga, 28. januarja. TG. Tukajšnji »Venkov« (glasilo agrarne stranke, ki je začela borbo proti komunistom in želi zrahljati zveze s eovjetsko Rusijo) je objavil statistične podatke o moči sovjetskega letalstva dne 1, januarja 1938. Številko so naslednje: Suhozemska armada razpolaga e 1792 lovskimi letali (66 skvadronov), 390 ofenzivnimi letali (22 skvadronov), 2300 izvidniškimi letali (127 skvadronov), 1100 težkimi bombnimi letali (77 skvadronov), 900 lažjimi bombniki (50 skvadronov). Skupno ima suhozemska vojska 6782 letal. Mornarica pa razpolaga s 25 ekvadroni lovskih letal (2240 letali, 12 napadalnimi ekvadroni (220 letal), 27 izvidniškimi skvadroni (490 letal), 6 težkimi bombnimi skvadroni (101 letala), 16 lažjimi bombnimi skvadroni (300 letal). Skupno ima rdeča mornarica na razpolago 3554 letal. Poleg tega ima sovjetska Rusija še nad 400 letal namenjenih za vežbanje po letalskih šolah, ter okrog 900 posebnih letal za večje prevoze. Med njimi velikanska, silno hitra letala za prenos čet, saj prenašajo ta letala lahko do 60 mož. Med njimi so letala, ki jih lahko krmarijo brezžičnim potom. V sovjetski Rusiji je bilo na koncu leta 1937, 50 letalskih tovarn, kjer delajo noč in dan. Tc tovarne bodo v prvem četrtletju 1938. lahko zgradile 4000 novih letal vseh mogočih tipov, tako da bo sovjetska Rusija imela še letos spo« m 1 a di 16.000 bojnih 1 e t a L Gospodarska zveza med Japonsko, Kitajsko, Mandžurijo Tokio, 28. januarja. TG. V japonskem parlamentu je po poročilih agencije Domci minisilnski predsednik princ K o noje na vprašanje voditelja stranke Sejukaj poslanca Šigemasc Sunada prvič jasno izpovedal, da namerava japonska vlada doseči »gospodarsko zvezo med Japonsko, Kitajsko in Mandžurijo«. Gospodarsko sodelovanje bo izvedeno na podlagi popolne enakopravnosli. Japonska vlada bo Kitajski stavila na razpolago potrebna denarna sredstva, a tudi inozemski kapital bo naprošen, da pride na pomoč pri obnovi gospodarstva na Kitajskem. Po Stalinovem zgledu Šanghaj, 28. januarja. TG. Japonska agencija Domei poroča, da je maršal Čankajšek izvedel strašno čiščenje med kitajskimi višjimi častniki. Tako so bili ustreljeni poleg guvernerja Santunga še en armadni poveljnik, trije divizijski generali, eden brigadni general in pet polkovnikov. Odstavljeni in zaprli pa so eden armadni poveljnik, 12 di-vizijskih generalov, 5 brigadnih generalov in 10 polkovnikov. Obsodba se glasi »zaradi pobega in nepokorščine« Zagrebška vremenska napoved. Padec temperature Zboljšanje vremena. Zemunska vremenska napoved. V severnih in zapadnih krajih bo vreme nekoliko lepše, v vzhodnih in južnih pa se bo nebo pooblačilo ter Ivo deževalo, odnosno snežilo. Dunajska vremenska napoved, /opet se ho močno pooblačilo. Sicer milo s padavinami, nu prostem močan veter z zapatla. Proti novemu načrtu o železniški tarifi Belgrad, 28 jan. m \V tukajinjl industrijski zbornici je bila danes anketa Interesentov, kl Je proučevala novi nnčtt železniške tarife. Predvsem so se pretresala vprašanja tarif za «grume pridelke in izdelke mononolske industrije. Na anketi jti bila zastopana meopoliioma v oblasti komunizma, ki svoja navodila, prejema iz Moskve. Kolikokrat je »Delavska politika« pu tudi liberalni tisk očitni ^Slovencu«, češ da o Španiji jx>roča tendenčno in neresnično in kakšne izmišljotine in klevete da širi o »edino legalni vliulj« v Valenclji, Tudi to smo brali v teh listih, da republikanska Španija nikakor ne preganja duhovščine, da je to bilo snmo spočetka kot »izliv množičnega ogorčenja zoper asocialno špansko duhovSČIno*, da pu danes tudi v tem oziru vlatlu red, tn z debelimi črkami je tudi naš svobodomiselni in seveda socialno-ilemokratskt tisk objavil vest, «la so v republikanski Španiji spet odprte cerkve in da smejo duhovniki neovirano vršiti svojo duhovno službo, Sploh gre vse prizadevanje antlklerikalnaga tiska v lîv-iopi za tem, da bi prepričal javnost, du komunizem v republikanski špatiiji nikakor ne igra vodilne vloge in da tam vlada popolna demokracija v smislu ljudske (rotite, ki je pač usmerjena proti fašizmu, nikakor pa ni odvisna ud Moskve. Zdaj pa so priMa poročila iz Pariza, kt smo iih objavili v svoji včerajšnji številki, kako v resnici Izgleda v republikanski Španiji. Vlado sestavljajo komunisti In socialni demokrati, kl se pa med seboj nič več ne ločujejo, ampak izvajajo oblast pojiolnoma v smislu komunističnega programa svetovne revolucije. Med političnimi komisarji v republikanski Španiji je le neznatno število socialnih demokratov, drugi so vsi iz komunistične stranke, ki tudi socialistom pojiolnoma diktirajo svojo voljo. Vsi vodilni položaji v Španiji in republikanski armadi м> v rokah komunistov iti prejemajo svoja navodila od sovjetske Rusije. Tudi sodstvo je po|X)lnoina komunistično in so vsi nasprotniki komunizma neusmiljeno iztrebljajo. Vse šolstvo v republikanski Španiji je boljševizirano in se pouk vrši po navodilih in smernicah centrale brezhožnikov v Moskvi. Tudi gospodarsko je republikanska Španija že popolnoma kolhozi-ratia. to je v smislu komunizma kolektivizlranu. Pariška poročila pa tudi pravijo, da duhovščino preganjajo napruj. Vsak dan duhovnike streljajo ali pa mečejo v ječe, In tudi tisti, katerim se ničesar ne more očitali, se ne upajo izjavljati na ulici. Cerkve je pa valencijska vlada sploh vse zaprla In vsak verski obred z najstrožjimi kaznimi prepovedala. Iz Pariza se tudi izve, da to republikansko, v resnici boljševiško Španijo podpirajo vse tri internacionale, za kar je najboljši dokaz poziv osrednjega odbora 1. internacionale (frama-sonerlje) vsem organizacijam v Evropi, da morajo t. vsemi silami delati na to, da se mornjo vse slm- Organ zacija Vesof ne Cerkve IIi m, 28. Jan. b To dni jo izšel v vatikanski tiskarni »Cerkveni letopis za 1. 1938*. Iz kujlge |e ruzvidno. da šteje katoliška hierarhija na vsem svetu 14 patriarhatov In 1104 škofovskih sedežev (metropolitov, nadškofov in škofov) in končno 487 vikariatov iu apostolskih prefektur, to pa skoraj izključno v misijonskih deželah. Primer z letom 1922, ko je papež PIJ XI, zasedel Petrov prestol, kaže mogočen napredek misijonstva pod sedanjim svetim očetom Pod njegovim vladanjem je bilo Ustanovljenih nič manj kot 208 vlkarlatov in prefektur v misijonskih deželah Vsak od njih obsega ozemlje, ki odgovarja eni škofiji z mnogimi župnijami, cerkvami, kapelami, šolami, bolnišnicami in sirotišnicami. Medlem ko so bili v I, 1922 še izključno evropski škofje v službi misijonskih dežel, deluje danes v lnisijonlh že 20 škofov domačinov. Naraščanje števila domače duhovščine je veliko In vzbuja nujle.iše mule. V Evropi so danes 603 metropolltske in škofovske stollce in 8 apostolskih vikariatov. V Ameriki sta 402 škofiji in 50 apostolskih vikariatov, v Aziji je 128 škofij iti 175 vikariatov, v Afriki je 11) škofi) in 117 vikariatov in v Oceaniji 42 škofij in 39 vikariatov. Sveti kolegij šteje 09 kardinalov. Svetu stollcn je zastopana v 00 različnih državah. Njeno zastopstvo ima v 38 državah diplomatlčen značaj. Pri sveti stollci Je zastopanih 37 držav. Prolikomunislična demonstra cija čeških agrarcev 1'rngn, 28 Jan V poslanski zbornici, kl se je sestala prvič po novem letu, je prišlo do mani festacije. kakor je češki parlament še ni doživel. Vseh 40 poslancev češke agrarne stranke je zapustilo dvorano, in sicer iz protesta proti govoru komunista Kopeckegn To je bil prvi exodus čeških agrarcev v češkuslovažkoin parlamentu Iu brez dvoma pripravljen V političnih krogih smatrajo, da je t« nenavadna demonstracija začetek ostrejšega nastopanja proti komunistični akciji ua Češkoslovaškem patije ljudske fronte po vseh evropskih državah do republikansko Španije izkoristiti v lom smislu, da su Španska revolucija jireuese v vso države sploh z namenom, da so vsa Evropa boljševizira. Mislimo, da se bodo «pričo toga odprle oči vsakemu, ki je doslej še, zapeljan po tisku, ki simpatizira s takozvano republikansko Španijo, resnično bil prepričan, da v borbi med Valotioijo in generalom Francom gre za obrambo demokracije pred fašizmom in da je vsak demokrat zato dolžan, da sočustvuje z »edino legalno vlad« v Španiji in z ljudskimi frontami vsega sveta, ki naj pomagajo končni zmagi demokracije v Španiji. Iz gori povedanega vidimo, da ni ljudska fronta ničesar drugega kakor samo šjianska stena, za katero ruski sovjnti skušajo zrevolucloniratl vso Ev-ro[K>. Simpatije za republikansko»- Španijo pa naj služijo samo kot sredstvo, da Sovjeti čimpreje in čim lažje dosežejo svoj namen, ki je ta, da so boljlevizlra vsa Evropa in da se poženejo vsi narodi v strahovito medsebojno klanje, v trpljenje in glad 1er gospodarsko propast, zato tla bi /.agospo-daril človeštvu komunizem, Kdor se bo tega zavedal, bo vedel pravilno oceniti pisanje veôine svobodomiselnega јц vsega socialističnega Časopisja O Španiji. Usti pa, ki mogoče v dobri veri zaradi slabo informiranosti ali pa Iz samo srborilosti proti »klorikalizniu« pišejo v prilog »republikanske« Španije, naj pomislijo, da nehote služijo slabi stvari, ki bi utegnila neljubo zbuditi iz sanja marsikaterega -svobodomisleca«, fe bi zagledal zarjo rdočoga požara, ki bi segel tudi po nJem... Led xtomil most nad Niagaro Newyork, 28. jan, AA Ko se je podrl most nad NyagaMikimi slapovi, 6o nemudoma izpraznili veliko električno centralo. Velike nume ledu so se pričele že valiti na njeno streho NwMftla je nevarnost, da bo v«a centrala razdejana. Ljudje pripovedujejo, da je bil ropot, ko se je most poruiil, tako silen, da hI bil nedvomno preeegel grmenje sla|>ov. Mest se je podrl najprej na ameriški strani, nato se je vdrl v sredini, končno pa se ji prevrnila še jeklena konstrukcija na kanadski strani-Mogofni pitoni, ki tehtajo po 220 ton, 6e stoje. Pretirane vesti iz Abesinije Rim, 28. januarja. AA. (Štefani) Takozvano «besinsko poslaništvo v Londonu je objavilo neke vesti o uporih v AbeslnlJI in o izgubah Italijanske vojske. Mnogo listov teh vesti vobče |)i objavilo, pau pa so izšle v nekaterih levičarskih glasilih pod naslovi, ki SO Že sami zbujali dvome o resničnosti toh govoric, Tak«) je i), pr. »New Chronicle« objavil glavno izmed teh laill pod naslovom: »Po vesteh abesinskegu poslaništva ubitih 6000 italijanskih vojakov,« Vsi resni londonski politični krogi so si bili nn lasnem, da so bile te vesti pretirane. In da kažejo nespretni poskus bivšega cesarja Hallo Selasija, da hI še tik pred sestankom sveta ZN vplival na svetovno javno mnenje, iu znova onemogočil priznanje italijanskega kolonialnega Imperija po nekih evropskih državah. Neki angleški londonski politični krogi so v zvezi s tem izjavili, da bi zunanje ministrstvo v Londonu ne smelo več dopuščati takega delovanja političnih emigrantov, ne gledo na položaj, kl so ga prej zavzemali, Aosfrira zapira narodne socialiste Dunaj, 28. jan. TO. Avstrijske oblasti so dobile v roke veliko obremenilnih spisov, ko so zasedle osrednjo pisarno avstrijskih narodnih socialistov jn zaprle voditelja dr. Tavsa, njegovega namestnika kapetaua Luavlga in še 10 drugih vodilnih osebnosti gibanja. Najbogatejšo žetev Je napravila policija, ko je čisto nepričakovano zasedla pisarno in |K>tem mirno sprejemala telefonske klice narodnosociallstifnih pristašev, ki so pisarno klicali, ne da lil vedeli, da jih na drugem koncu telefonske žice posluSa — policist. Policija Je zasegla tudi 6<).000 šilingov (pol milijona din), Nastop proti narodnim socialistom je postal nujno potreben, ker se je dr. Thvs v razgovoru z nekim češkoslovaškim listom hvalil, da jè narodni «socializem v Avstriji ^močnejši, kot Je bil kdaj poprej«. Iz zaseženih listin Je dunajska policija dobila popolne dokaze, da so avstrijski narodni socialisti delovali v stalni zvezi s svojimi somišljeniki v Nemčiji, od koder so dobiva» 1 navodila i denar. Pričakujejo Se nadaljnje aretacije. 3. mednarodni kongres katol'š ega tiska Dunaj, 28, januarja- Od 19. do 22. maja, neposredno pred svetovnim evharlstičnlm kongresom v Budimpešti, bo na Dunaju mednarodni kongres katoliškega tiska. Prijave sprejema pripravljalni odbor; Wien VIII, Strozzigasse 8. Odbiti napadi rdečih pri Teruelu Salamanca, 28. jan. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je euoči ob 20 izdalo ko. mimike, ki pravi med drugim: Nasprotnik je izvedel na teruelski fronti dva napada. Pri obeli je sodelovalo okrog 20 tankov. Rdeči so skušali zavzeti nacionalistične postojanke jugovzhodno od Cela-dasa. Napad je bil odbit, nasprotnik je imel velikanske izgube. Bojišče je bilo vse pokrito s trupli padlih rdečih miličnikov, ki so jin pokosili nacionalistični topovi jn strojnice. Nacionalistični inož-narji so uničili dva republikanska tanka. Na odseku pri Singri so republikanci prav tako izvedli napad s pomočjo mnogoštevilnih tankov. Tudi Ia napad je bil odbit. Nasprotnik je imel tudi pri Singri strašne izgube. Nacionalistična obram- ba je dosegla tak uspeh v prvi-,vr«s(j zaradi svojega dobrega topništva, ki je streljalo z izredno točnostjo. Tudi pri Singri bta bila uničena dva tanka. Nacionalistično letalstvo je popoldne sestrelilo neko rdeče lovsko lelalo. Saragosa, 28. jan. c. V odseku okoli Teruela 6e ie bitka nekoliko ustavila iu v zadnjih 48 urah ni bilo na obeh straneh nobenih večjih sprememb. Težišče bojev se je namreč pomaknilo 20 km proti severu, kjer najiadajo zdaj rdeče čete, ki hočejo presekati železniško zvezo med Saragoso in Teru-elom. S temi napadi hočejo rdeči tudi prisiliti nacionaliste. da bi odpoklicaii nekaj «svojih čet ne-jxjsredno izpred Teruela. Drobne domače in tuje Francoski poslanih v Zagrebu /agreh, 28, januarja. AA, Francoski poslanik na linšpm dvoru Raymond Brugeres, ki Je včeraj prispel v Zagreb, Je danes dopoldne v spremstvu francoskega konzula v Zagrebu Gueyrautla obiskal bana savske banovine dr. Viktorja Ružič«, predsednika zagrebške mestne občine dr, Pejčiča, poveljnika armije «rmijskega generala Pantelija Ju-ričića, zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca, predsednika Jugoslovanske akademije znanosti iu umetnosti dr. Bazalo, rektorja zagrebškega vseučilišča dr. Lovriča, kl je sprejel uglednega gosta v družbi vseh dekanov zagrebške univerze Ob 12 je bil v prostorih francoskega konzulata v Zagrebu sprejem članov francoske kolonije. Ob 13 je bilo svečano kosilo, ki ga jo priredil v čast uglednemu francoskemu gostu predsednik zagrebške občino dr Peičič. Ban savske banovine dr Ružič priredi nocoj v čast poslaniku Brugeru slavnostno večerjo Zverinski oče Daruvar. 28. jan. m. Tukajšnje policijske oblasti so odkrile celo vrsto zločinov v Ružifevi družini v vasi Posterje v bližini Daruvara. Policijo jo na t« «ločino opozoril okoliški kmet, ki je v hliljni gozda opaiil pred kratkim prekopano »oinljo. Ii radovednosti je tudi on prekopal zemljo 1er je na veliko presenečenje naletol na razpadajoče trupel ce novtirujenčka. Kmet je takoj to najdbo prijavil policiji, ki jo uvedla najstrožjo preiskavo ter ugotovila. da Jo dote bilo rojeno v Ružičcvi druiini. Policija jo tudi ugotovila, da je dete zakopal sam Stojali Ružič. oče otroka. Pri »auljšunju je Slojan Ktuić povedal, da j« na isti način takoj po porodu nakopal »o 12 svojih otrok, ki so bili vsi iivj rojeni. Policija jn Rutica zaprla. Povel'nik GPU v lastni zanki Varšava, 28, januarja. Po moskovskih vesteh sc v kratkem prične prooes proti bivšemu šefu GPU Jagodi. Torej se jc Jagoda, ki je po svoji aretaciji dobil živčni napad in je mesece dolgo ležal v bolnišnici slovite ječ» Lubjanka, toliko popravil, da bo mogel biti zaslišan. Paduo nekdanjih komunističnih veličin ie poslal tako veakdanji, da vesti o vedno novih aretacijah, ustralitvah in izgonih skoraj ne vzbujajo več pozornosti. Neka! drugega pa je, ako sedaj eden najbolj krvavih rabljev sovjetske Rusije na svojem lastnem telesu okuša usodo, ki jo je tisočem pripravljal v dneh evoie moči. Proti njemu «e kopičijo isti očitki, kakor jih ie on, ko je bil šel GPU, kopičil proti svojim neštevilnim žrtvam. Prt obtožnici državnega pravdnika Višinskega je Jagoda trockist; organiziral je atentat na Stalina in Vorošilova; snoval je zaroto in vstajo v armadi ter mornarici; bil je navaden defravdant in tat, ki si je prilastil milijonsko premoženje svojih žrtev, ki jih je dal ustreliti; živel ie razkošno z ženskami ln kopiči! v inozemstvu velike vsote denarja. Vse to mu očita obtožnica; vprašan|e pa |e seveda, koliko je na tem resnice. Mogoče je vse res, mogoče pa je tudi vse zlagano. Toda to nI važno. Gre za proces, ki ga je Stalin aranžiral kakor nešteto drugih, da se iznebi neljubega človeka. Veroizpovedi v Romuniji Bukarešt, 28. jauarja, b. Po seznamu, ki eo ga izdale oblasti, sc romunsko prebivalstvo po verah sledeče delit 12,268.000 pravoslavnih, 1,315.000 grških katoličanov, 1,077.000 rimskih katoličanov, 1,200.000 judov, 655.000 kalvlncev, 340.000 lutera-nov in 161.000 mohamedancev. Položaj romunskih katoličanov, tako grškega, kakor latinskega obreda sc je s konkordatom 10. maja I, 1927. izholjšal. Prav tako so tudi ugodni dopolnilni zakoni, ki Jih je vlada izdala 1. 1928, ki katoličanom zagotavljajo polno svobodo vere in vBiSti. Odnošaji med sveto stolico in romunsko vlado so najboljši. Bolgarski trgovinski minister odstopil Sofiju. 28. juti m, Bolgarska vlada je imela snoči sejo, na kateri je razpravljala o tekočih vprašanjih, Knipravljtilo se je tudi vprašanje odstopa trgovinskega ministra Brova Dimitrija. Člani vlade so so trudili, da bi ministra Brova progo vorili, da bi umaknil «voj odstop, toda trgovinski minister se je upiral temu in je zahteval, da jo sprejmejo. Verjetni' je, da bo še nocoj imenovan novi naslednik trgovinskega ministra Stojan Niki-borov, oblastni ravnatelj iz Plevna. Bruselj, 28, januarja. AA, (llavas) Predsednik parlamenta je moral sejo prekiniti zaradi pro-jepa, ki je nastal v dvorani, Prelep je izzval neki l>oeianec, ki je žalil predsednika in ves parlament, Poslanci so sklenili, da se naj |wslanec izključi od soje, ker pa se jo branil, so ga s silo vrgli iz dvorano, šolo nato se je nadaljevala proračunska *cju. Jutri so hoteli iniuti reksisti v največji bruseljski dvorani shod, na katerem so hoteli povedati. kako se iz Belgije pošilja orožje španskim republikancem, Vlada jn shod prepovedala. Poslanci izven skupščine v primorski banovini Okrožno sodišče v Splitu je zavrnilo pritožbo poslancev t dr. Mačkove liste v primorski banovini, v kateri «o zahtevali, da bi bili vpisani v vo-livni imenik za senatne volitve v februarju. Pritožbo eo vložili dr. Ante Trumblč, dr. Jurij Sulej, Štefan Matijevič, dr. Josip Berkovlč, Ivan Mladi-neo, dr. Jakob Grgurič, dr. Karel Zunjcvič in dr. Bariša Smoljan Sodišče zavrnitev pritožbe opira na dejstvo, da imenovani poslanci niso predložili potrdil, ki bi dokazovala, da so po Izvolitvi položili poslaniško prisego, kakor zahteva poslovnik o Narodni skupščini za polno uživanje poslaniških pravic, med katere spada tudi pravica voliti ee-natorje. Pesek v našem čevVu Vsa slovenska javnost je proti nionopoJizacIji šolskih knjig. Celo »Julro» je o tej stvari napisalo uvodnik, v katerem je monopollsacijo odklonilo. Mi fiuno hoteli biti pošteni in smo že Izrazili veselje, da smo vendar enkrat vsi v nekem vprašanju enotni in složni. Toda — ušteli stno se. »Jutro* ni iiiiislllo resno. V svoji zakrknjeni privrženosti centralizmu in vsemu, kar je z njim na gospodarskem in kulturnem polju v zvezi, se je že ustrašilo, du odpor slovenske javnosti ne bi bil izdaten. Ko smo mi postavili zahtevo, da morajo vse učne knjige za naše éole zrasli iz našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga, je včeraj brž za-vpilo, da je to preveč, ker »je cela vrsta šolekih knjig, ki so za vso Jugoslavijo lahko enake«. Zdi se, da sc »Jutro« boji za tisti neplodoviti liberalizem, da ga v šolskih knjigah za naše šole ne bi bilo dovolj, če bi se sestavljale in tiskale v Sloveniji, zato naj se sestavljajo in tiskajo kjerkoli, da bo le dovolj liberalizma v njih. Ista nakana, ki je njegov kader nagnila do tega, da so glasovali za centralizem, jih tudi nagiba, da se ob vsakem resnem nasprotovanju ustrašijo zanj, dfi ne bi v resnici propadel, V boiu proti centralizmu je »Jutro« slab zaveznik, pesek v našem čevjju, ki ima namen, da ua« moti v hoji. Nov Iramasonski list Konec preteklega leta je v Belgradu prenehala Izhajati framasonska revija »Javnost«, o kateri je neki ondotni šaljivi list ob ustanovitvi dejal, da jo je začelo izdajati neko splošno znano tajno društvo. Sedaj pa se je pojavil drug Jiet »Krog« (»Krug«), ki ga urejuje odbor, tiska pa ee v isti tiskarni, ludi naslov uredništva in uprave je isti, ista je oblika in obseg lista, ista je ostala naročnina in celo cena oglasom. Tudi duh, ki veje iz lega lista, je isti kakor je bil v »Javnosti«. Za »Javnost« te bilot značilno, da dosledno nikdar ni napadla nobenega belgrajskega lista, nobenega bel-grajskega javnega delavca ali ustanove m tudi »Krog« gre dosledno v tei smeri, Framasoni so bili in so še desna roka JNS, »Javnost« pa njihova trobenta, ki je širila njihove nazore. »Krog« je stopil na isto pot, že v prvi številki se je zaletel v nekatere katoliške pojave. Zapuščeni „Slov. narod" Večkrat nas v časopisju nasprotne strani preseneti kaka kratka vest, ki opisuje bogve kaj drugega, na dnu pa ji tiči priznanje, da jim na oni strani posli slabo gredo, da jim naročništvo pada, ker niso več tako »v modi«. Po vsakem takem -pojavu navadno vedno vzdihnejo, da so preganftfhi, da so žrtve neke nestrpnosti, »reakcionan$tva«, da so tam eploh veliki trpini, ki junaško .pj-enaôejo kruti čjgs »za svojo.stvar«. Ker že propadajo,-ee hočejo na vsak način proglasili za mučence in pre-ganjance, ki sq vredni vsega pomilovanja, če že nc podpore. Tako je *>Slov. narod« včeraj povedal, da je neki čevljar odpovedal naročništvo njihovega lista in se naročil na drugega. Neki odjemalec da mu je dejal, da ne bo več hodil k njemu, če bo še naročen na »Narod« in čevljar jc sprevidel, da je bolje biti na tisti strani, ki je večja, ker je tam tudi več odjemalcev, in je »Narod« res odpovedal. »Slov. narod« sicer ne dokaže, da bi bil ta dogodek resničen, pa tudi če bi bil, ne bo drugega kot odziv na akcijo »Narodne odbrane«, ki jo jc »Slov. narod« toliko hvalil in ki se je izvajala z geslom: »§voji k svojim«. Storija pa le hoče povedati, čei: »Poglejte, koliko »naši« ljudje trpe, če berejo bna-preden« tisk, celo odjemalce izgubljajo«. Pa naj bo le prepričan, da bi prejel še veliko več takih odpovedi, ako bi se večina odjemalcev trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev itd. držala gesla Narodne odbrane: Svoji k svojim. „Napredovanje" L:ubVane Belgrajska »Politika« je za netjeljo objavila članek o gradbeni delavnosti Ljubljane v preteklem letu. V velikem naslonu beremo, da Je bilo v Ljubljani samo preteklo leto zgrajenih 135 novih zgradb in se človek kar čudi, kje so te. zgradbe, ker jih v Ljubljani ni nikjer videti. Še davčne oblast bo morda pozorna n'a ta veliki napredek LJubljane, še bolj pa tisti, ki odločajo, v katero pokrajino se bo obrnil drzayul denar potjpqre In investicije Ljubljana napreduje, gradi, torej ne potrebuje veliko, saj je zgradila 135 zgradb- v enem letu. Če se potrudiš In prebereš ves članek, pa izveš, da si je Ljubljana pridobila le 450 stanovanj v 185 »zgradbah«, ki so torej le skromne hišice, komaj trlstanovanjske, ki se gradijo iz prihranjenega denarja po predmestjih. To je pa kaj klavern napredek, saj je v Belgradu preteklo leto zrastlo 312 zgradb, ki se mnoge lahko imenujejo palače, SIcer je Belgrad glavno mesto jn središče, v katerem se vse stekli, pa kljub temu ne bi bilo trebil govoriti o napredku Ljubljane, 8o je -tuko pičaL zlasti še, ker vemo, kakšno korist imamo od tak~ izmišljene hvale. Belgrajske vesti Belgrad, 28 januarja. AA. Izvozna zajednica nemških Hvioniobllfekill tovarn, ki ima svoj sedež v Berlinu iu ono izmed podružnic v Belgradu, je ustanovila v Belgradu nemški aulo-service, ki stvarno predstavlja posebno tovarno, v kateri popravljajo avtomobile m druga vozila. Ta nvto-servico j«1 v ulici Vojvode Mišica. Dnijes so tovarno odprli v prisotnosti uglednih osobntisli iz nemških in jugoslovanskih gospodarskih krogov. Belgrad, 28 jan. tu. Državni odbor za volitve senatorjev se bo spet sestal Jutri dopoldne ter bo reševal še preostala vprašanja, ki so v zvozi z bližnjimi dopolnilnimi senatnimi volitvami, Belgrad, 28. jan ni. Kraljevi namestnik dr. Radenko Stankovič Je davi odpotoval v Novi Sad, kjer bo ostal več dni in se zdravil v jodnem kopališču Budimpešta. 28. jan. m. Vsi madžarski katoliški krogi so z ogorčenjem sprejeli sklep nemške vltido, s katerim jc nemškim katoličanom prepovedano sodelovanje na svetovnem ovliurističnem kongrosu v Budimpešti, ki bo maju meseca t. 1. Pripravljalni odbor je namreč dobil obvestilo, da ho nu kongrosu sodelovalo 15.000 nemških katoličanov. Zu vse je pripravljalni odbor /c pripravil stanovanja. Mariborska bolnišnica v L 1937 r Maribor, 28. januarja. Naval na mariborsko bolnišnico, ki je bil v lanskem letu hujši kakor kdaj poprej, je zopet predočil neizbežno potrebo razširjenja tega zavoda. Vei oddelki «o bili stalno prenapolnjeni. Sprejemali so ee samo ras hujši primeri, mnogo bolnikov je bilo eploh zavrnjenih in bolnišnica je morala odpuščati bolnike predčasno. Zopet ec je opazilo, da eo baš prvi trije dnevi zdravljenja bolnika najdražji in da presegajo izdatki v precejšnji meri določeno pristojbino. Pozneje, ko je zdravljenje cenejše, pa mora bolnišnica bolnika odpustiti. Zaradi tega izdatki niso uravnovešeni z dohodki bolnišnice. Načrti za povečanje bolnišnice. Banska uprava je s polnim razumevanjem uvidela potrebo, da se ta največji banovinski zavod dravske banovine primerno poveča in uredi. Izdelujejo ee že načrti za izvedbo celotnega generalnega programa izgraditve bolnišnice. Ta program obsega predvsem dograditev novega bolniškega paviljona za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, za kožne in spolne ter živčne bolezni in trahom-eko postajo. Ta oddelek je v surovem stanju že dograjen ter se bo notranja ureditev letošnjo pomlad nadaljevala. Nadalje je predvidena zgradba novega paviljona za porodništvo in ginekologijo na Tržaški cesti, zgradba novega administrativnega in stanovanjskega poslopja e sprejemnim uradom, centralna kotlarna z daljnovodno kurjavo in nova pralnica. Po regulaciji Pobrežke ceste, ki je nujno potrebna, bi bil ves kompleks bolnišnice arondiran, obdan e primernim obzidjem, кат bi bilo tudi mestu v okras. Po izgraditvi celega načrta bi imela bolnišnica na razpolago 950 bolniških postelj. Sedaj razpolaga bolnišnica samo s 606 bolniškimi posteljami, od teh pa jih je samo 496 za odrasle. Zavod ima 7 bolniških oddelkov, 3 institute ter upraviteljstvo z raznimi gospodarskimi panogami. Krajevno je še vedno ločen na dva kompleksa, glavni del leži ob Tržaški cesti, porodišnica pa v Vinarski ulici v Krčevini. Na zavodu je lansko leto službovalo 170 oseb, in sicer 23 zdravnikov, U uradnikov, 1 zvaničnik, 12 služileljev, 29 dnevni-čarj-ev, 64 usmiljenih sester in 30 režijskih uslužbencev. Na enega zdravnika je odpadlo 29 bolniških postelj, na bolničarko pa 6 postelj. V teku leta ee je osamosvojil pododdelek za pljučne bolezni kot samostojen odsek. Vodstvo tega odseka ie prevzel tiziolog primarij dr. Franjo Radšel, Razdelili so tudi porodniško-ginekološki oddelek ter se septični primeri sprejemajo samo v bolnišnici ob Tržaški cesti. Lansko leto se je zdravilo v bolnišnici 13.864 oseb. Od teh je bilo odpuščenih ozdravljenih 8904 (64.34%), zboljšanih 3507 (26.12%), neozdravljivih 55 8(4.18%), umrlo pa jih je 451 (4.36%). Število oskrbnih dni je znašalo 184.034, povprečno odpade na bolnika 13 27 dni. Moških bolnikov je bilo 56%, žensk pa 44%. Operacij je bilo na kirurškem oddelku 3759. Na porodniškem oddelku je bilo rojenih 689 otrok, od tega 14 krat dvojčki. Na dermatološkem oddelku se opaža porast bolezni, ki so tipične za industrijske kraje ter so tudi znak socialne bede, pomanjkanja čistilnih sredstev ter primernih stanovanj. Uprava bolnišnice je imela 15,851.000 din denarnega prometa. Z ozirom na pičlo odmerjene kredite je potrošila na oeebnih in stvarnih izdatkih samo 4,471.754 din, na bolnika in oskrbni dan je odpadlo 27 din, dočim bi moralo biti potrebno najmanj 33 dinarjev. Banovina je prispevala 2,404.146 din, ostalih 1,898.212 din pa so plačale razne bolniške blagajne 55%, vojaštvo 10%, 10% samostojne zdravstvene občine, 16% stranke, 7% pa nameščenci bolnišnice ter domača ekonomija. Od živil se je porabilo v bolnišnici 126.542 litrov mleka, 57.181 kg kruha, 421.298 komadov žemelj, 19.978 govejega mesa, 18.504 teletine, 4632 sveže in povojene svinjine, 2608 klobasnih izdelkov, 20.326 kg moke, 4718 testenin, 7617 kg riža, 10.042 kg sladkorja, 818 kg kave, 1602 kg olja, 5604 kg masti in 90.895 kg krompirja. Bratec zažgal sestrico V vasi Bezgarji pri Osilnici je po nesreči posestnikov dveletni sin Vladko zažgal svojo šestletno sestrico, ki je v hudih bolečinah umrla. Mali bratec in sestrica sta bila sama v kuhinji, domači pa so bili po opravkih okrog hiše. Igrala sta se pri štedilniku, brskala po žerjavici ter prižigala treske. Po nesreči pa je dečko zažgal krilo svoji sestrici, katero je začelo takoj tleti in se spremenilo v plamen. Deklica se je ustrašila in začela vpiti na pomoč; zbežala je v vežo in tam tekala. Izgledala je kakor živa bakla. Na klice so takoj prihiteli domači in strgali z nje gorečo obleko. Deklica je bila grozno opečena po vsem telesu in se je zvijala v strašnih l>olečinah. Trpe'.a je tri ure, nakar se jc onesvestila in naslednji dan umrla. Dve hudi nesreči v Trbovljah Ljubljana, 28. jan. V Trbovljah sla se včeraj in danes pripetili dve hudi nesreči. Pri prvi je izgubil življenje mlad hlapec, pri drugi nesreči pa je tudi zelo verjetno, da poškodovanec ne bo okreval. Pri posestniku Josipu Hauku v Lokah v Trbovljah je služil za hlapca 19-letni Trboveljčan Franc Povše. Povše je peljal težko naložen voz po ledeni cesti. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je padel pod voz. Kolesa voza so mu šla čez prsa in mu povzročila hude notranje poškodbe, i'ovše jo bil nezavesten. Z večernim vlakom ob 6 so ga prepeljali v Ljubljano. Na kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki ga je odpeljal proti bolnišnici. Toda Povše je že med vožnjo izdihnil. Reševalni avto ga je odpeljal nato v Mestni dom, kamor je prišla tudi policijska komisija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Druga nevarna nesreča se je pripetila danes dopoldne v Trbovljah pri cementarni. Tam so odstranjevali delavci tvrdke Dukič leseni oder od cementarne. Pri tem delu je bil zaposled tudi 25-letni delavec Franc Lambergar, doma iz Do-brunj. Med delom je na odru naenkrat omahnil — najbrž mu je na vlažnih deskah spodrselo — in je padel 20 m globoko na tla. Obležal je nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. Z opoldanskim vlakom so ga prepeljali v Ljubljano, kjer ga je prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici se do popoidne še ni zavedel. Njegovo stanje je nevarno. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeef grenčicec. Dalmatinski ribiči imajo zadosti rib V ribiški sezoni so dalmatinski ribiči nalovili prccejšnjo količino rib, čeprav niso mogli vseh prodati. Ribe so zato nasolili ter jih shranili. Dalmatinski ribiči so namreč računali, da bodo cene ribam na trgu narastle, vendar so se nekoliko zmotili, ker se bliža nova sezona ribolova na Jadranu. Dalmatinski ribiči imajo zdaj okoli 40 avgonov nasoljenih rib, cena ribam pa je že padla od 6 do 7 din na povprečno Ф.50 din. Nagradno žrebanje za naročnike „Slovenca" m - , -r v r- î 1 *гж t <>' Slika predstavlja dva najmodernejša 4 + 1 cevna Philips radijska aparata tipa »Barcarola« za kratke, srednje in dolge valove. Oba aparata kakor tudi trije drugi, katerih sliko bomo objavili v naslednjih dneh, sta že od danes naprej vsakomur na ogled pri tvrdki Suttiier, Aleksandrova cesta 6, Ljubljana. Vsi aparati so najmodernejši in najboljše kakovosti, zato pohitite in izpolnite pogoje za nagradno žrebanje, ki bo pred komisijo naročnikov dne 24. februarja 1938 v prostorih uprave »Slovenca«. Pravico do žrebanja imajo: 1. Vsi dosedanji naročniki, ki so naročeni na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mesece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za ves mesec februar. 2. Vsi novi naročniki, ki ee naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mesece in plačajo vsaj do 19. februarja 1938 trimesečno naročnino. Nagrade v skupni vrednosti nad 75.000 dinarjev so še sledeče: nevestina bala, moška obleka z izvrstno uro (Ornega), 5 modernih »Lescec-plugov, 5 brzo-parilnikov tipa »Oama, 2 pisalna stroja. 1 kompleten kuhinjski pribor. 2 fotoaparata, 2 stenski uri, 2 žepni uri, 50 drugih lepih nagrad v vrednosti približno 15.00(1 din. Lastništvo »S love 11 c n«. Toscanini je izbral za svoj koncert Zini10 Kunčevo Časopisi iz Newyorka poročajo, da je slavni dirigent I'oscanini za svoj koncert v Newyorku izbral izmed vseh svetovnoznanih pevk le Zinko Kunčevo, ' -» ki jo ima tudi ljubljansko občinstvo po njenih nepozabnih ustvaritvah v naši operi v dobrem spominu. Zinka Kunčeva je nastopila kot Leonora v newyorski glavni operi v »Trubadurju« in ves newyorski tisk je pohvalil njeno dovršeno umetnost in slavil njene uspehe. Takoj po svojem nastopu na .Metropolitan« operi je Zinka Kunčeva sklenila pogodbo z MBC. to je z glavno ameriško agencijo za prirejanje koncertov. Zinki Kunčevi neprestano ponujajo gostovanja v največjih mestih, kakor v Chicagu, St. Louisu in San Franciscu. Ameriški milijarder in tovarnar avtomobilov Ford pa pripravlja v svojem niestu Detroitu velik koncert Zinka Kunčeva do dobila za nastop na tem koncertu ЛКХ) dolarjev, še večji uspeh pa je, da jo je Arturo Toscanini izbral za nastop nn svojem koncertu, ki ga priredi v Newyorku. Zinka Kunčeva bo pela v IX. Beethovnovi simfoniji. V začetku februarja nastopi v »Trubadurju« s slavnim tenoristom Kiepuro in pa v operi »Aidi«. Pela bo tudi najbrž v operi »Turandot«. Ta povabila in ti aranžmaji pomenijo za Zinko kunčevo «ijajen uspeh. Je to ponoven dokaz, da je "iz ». — dala iz sebe mnogo talentov, ki so nas sicer navdušili, toda šele tujina jim je dula polno zadoščenje ter jc talentu dala tudi to, kar mu pripada, namreč svetovno slavo. Po slavni Puccinljevl operi ,.Bohême" je znameniti režiser Geza Bolvary ustvaril najnovejši innajlepši glasbeni film v katerem pojeta naslovni, glavni vlogi Maria Egqertti lan HlCDura Vstopnice nabavite v predprodaii ! Sodelujejo še: Paul Kemp, Theo Lingen. Oskar Sima. Richard Romanowsky Fritz Inshof. Lizzi Ho zschuh. Modemi šlagerji: Robert Stolz. Ostala glazba: G. Puccini Danes premiera I Predstave ob 14., 1915 in 21*15 uri Telefon 22 21 KINO UNION Severni sij v Ljubljani pred 68 leti Št. Lovrenc na Dol., 27. jan. Včerajšnji »Slovenec« je poročal o »nenavadni svetlobi na nebni minuli torek ponoči, ki je tako razburil ljudi. Ta svetloba je bila severni sij, ki se pač tudi pri nas včasih pojavlja, toda silno redko. Naj priobčim tu, kaj sem pisal o tem v »Slovencu« leta 1931 z dne 4. marca, št. 51., pod naslovom »Severni sij pred <> leti«: »Ko sem čital v »Slovencu« št. 49 spis: Kaj je severni sij ali polarna luč? in v njem opazko: Malo komu je znano, da ee pokaže severni sij včasih tudi pri nas, je prav redko in ne posebno svetel, tedaj sein se spomnil, kaj je bilo v Ljubljani, mislim v jeseni leta 1869 ali 1870, ko se je pojavil ta severni sij tudi na Kranjskem, in sicer v vsej krasoti. Vse nebo je bilo krvavo rdeče in dolgi žarki so ee raztezali po njem. Slari Lljubljančani «o bodo gotovo še spominjali tistega krasnega večera, saj je bila vsa Ljubljana (»okoiicu, ker šn nikdo ni videl ali doživel takega izrednega pojava v naših krajih. Spominjam so tudi še dobro, kako so prerokovale stare ženice šempetrskega predmestja, kjer sem stanoval, kaj vse pomeni to krvavo nebo in dolgi žarki, namreč strašne vojske in božjo šibe. Gotovo bi bilo zanimivo, če bi nam kdo kaj bolj obširno poročal o tem izrednem dogodku v naših krajih iz tedanjih časopisov, morda iz Lai-bacber Zeitung ali Laib. Tagblatta, koliko časa jo pojav trajal, kako daleč je segel itd., saj jo bila to nebesna prikazen, kakršne se nikdo no spominja v naši ožji domovini.« Tako sem pisal pred 7 leti. Prosim še enkrat, naj kdo pogleda v zgoraj omenjena dva nemška ljubljanska dnevnika, in morda tudi Se v Bleiweisove »Novice«, kar ima gotovo vse; Lice-alna, zdaj Državna knjižnica, in naj lo objavi. Ta poročila liodo gotovo zanimiva posebno še zdaj, j stimi brušenimi stekli, katere ei nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanetn optiku. Stari trg 9, Ljubljana. Roland Dorgelès: Kaj sem doživet v Rusiji? (Nadaljevanje.) V mislih imam poštenega Nizozemca, ki sem ga spoznal v vlaku. Šel je v Moskvo, da bi prodajal cigare. Od prvega dne evojega bivanja mi je redno prihajal naproti po hotelskih hodnikih, a vsakokrat se mi je zdel bolj razočaran. V prvi vrsti zaradi umazanije, kajti iz domovine je bil vajen enažnoeti; razen tega ga je iznenadila hrezprimer-na revščina; brezbrižnost strankinih veljakov, ki so ga pošiljali iz urada v urad; dušljivo ozračje, ki visi nad ljudmi; naposled vse tisto nasprotje zdrave nizozemske demokracije. »Oh, moja mila Nizozemska,« je tožil. »Kako srečni so naši delavci v primeri s temi!« »Kako pa e cigarami?« sem ga vljudno vprašal. »Težko je, težko. Ti ljudje nimajo nobenega okusa: saj to sploh ljudje niso —« Teden je šel h koncu in že sem mislil, da je odšel. Kar se mi je nekega jutra pred Svetim Vasilijem prismehljal naproti. Prihajal je iz Leningrada. »No, kako ste se počutili v starem glavnem meetu?« »Čudovito!« je vzkliknil. V tem sem mu pritrdil. Leningrad — prav za Çrav Petrograd — je eno najlepših mest na svetu, oda ta č.lovek zdaj ni občudoval granitnih nasipov ob Nevi niti Erinitaže niti Zimske palače niti otokov, posejanih z brezovimi gozdiči: vso Zvezo, Stalina in Lenina je hotel videti. »Zelo veliko mesto,« mi je suho razlagal. »Evropa mora zdaj računali z njim. Pomislite nn prebivalstvo, ki toliko vsega potrebuje.« »Najprej dovoilte: kako pa kaj cigare?« Glasno se Je nasmejal. »Nič mi ni žal. Petsto tieoč sem jih imel prodati — —« Petsto tisoč oigar na roko, plačljivih v goldinarjih, in to v državi, kjer je tri četrtine ljudi bosih. Ni jih bilo več treba za pretvorbo tega upornega Nizozemca v poveličevalca sovjetov. Niso ga kupili. Toda postal je dobavitelj — in znano vam je, kakšni eo običaji v trgovini. »Koliko cigar ste prodali?« Sram ga je bilo povedati, samo obraz ee mu jo razvlekel. Bilo mi je dovolj. Tile ljudje praviloma ostanejo gizdalini; nedvomno je to najslabša vrsta, kar sem jih tamkaj srečal. Ne veš, ali bi jih pomiloval ali se jim smejal, kadar vidiš to mladino, kako pretirano zapadno-evropsko oblečena izstopa na obmejni postaji Nje-goroloje: kakor da gre iz dvornega vlaka, v rokah nese luksuzne kovčege, tu in tam ima kdo celo palice za golf. Po kaj sploh prihajajo v proletarsko državo? Gledat, kako ljudstvo dela in se muči? Oni, ki niso doma nikdar ničesar pogrešali? Gledat, kako ljudetvo strada, medtem ko niso bili sami nikoli lačni? Stroga Leninova mumija v mavzoleju bi se morala z gnusom obrniti stran, kadar beli salonski obrazi gledajo vanjo. Saj to so resnični sovražniki novega nauka, sami koristolovci, lenuhi in odpadniki. Na Volgi bodo stopili v čoln, v luksuznem avtu prepotovali sovjetsko Riviero in obrežje Krima, kjer cveto magnolije in oleandri, nato pa se vrnili v Pariz, polni poučljivih zgodbic o počivališčih in pionirskih taboriščih. Kaj bodo prav za prav videli ves čas svoje nomadske poti? Edino to, kar jim bo GPU hotela pokazati. Sicer pa itak ne potujejo, da bi ee o čem poučili, marveč zgolj zato, da bodo mogli reči: »Tam sem bil.« Nihče jih ne bi opazil, ako ne bi drveli pred vsemi; najbolj se namreč boje, da pojdejo ne-opaženo mimo. V drugačnih razmerah bi ee bili posušili, ako bi jim bilo dovoljeno v ta krog; danes so globoko žalostni, ker ne morejo pripadati stranki. Ob veeni tem niso ženske nič manj goreče. Da, nenavadno izvirno je, da bogate in slovite dame razpravljajo v salonu o razredni borbi in o diktaturi proletariata. Če bi bilo mogoče, bi si v zaponke dale vdelati srp in kladivo, čeprav nobena ne ve, kaj pomeni ta emblem. Morebiti Ik> ta moja sopotnica v vlaku kakega bledega Jutra pomolila glavo skozi ozko lino in bo, zapazivši svoje poslednje nosače, šepnila: »Kako zabavni so!« • Da dela Sovjetska Rusija po tujini tako reklamo za svoj tujski promet, je prvič znamenje, da potrebuje denar. Papirnati rubelj nima na tujem trgu nobene vrednosti (na Črni borzi ga kupujejo po 20 sujev). Država se mora zato za vsako ceno preekrbeii z devizami. Posrečilo se ji je, da izvaža petrolej iz Kavkaza, zlato in platino iz Sibirije, kaviar iz Kaspiškega morja, žitarice iz Černozjoma. (V dobi največjega pomanjkanja, ko so milijoni kmetov umirali od lakote, je neusmiljena vlada dalje prodajala pobrano žito.) Toda v proračunu predstavlja tujski promet znatno številko. Razumljivo, kajti za dovršitev hotelov ni bilo predvidenih nobenih izdatkov. Zgrajeni so bili pred vojno in potem kar razlaščeni. Tudi ni bilo izdatkov za perilo ali opravo, kajti vse lake stvari so se dobile z zaplembo. Preskrba z živili je stvar države kot kupca in države kot proizvajalca: oba se sporazumeta, ne da bi imel kmet količkaj besede pri določitvi cen. Osebni izdatki so tudi »io skrajnosti skrčeni. Služabniki, sobarice, kuharico in sluge delajo po najnižjih cenah, za 80—150 rub-Ijev na mesec (par čevljev pa stane 200). Skratka — vsote, ki jih leto za letom puščajo tujci v pisarnah »Potnika«, predstavljajo lep dohodek. Prav tako pomeni velik doprinos ludi denar, ki ga tujci [»trosijo v raznih starinarnah in trgovinah z dragulji. Vse vodi namreč država: prodaja stvari, večjidel odvzete zasebnim lastnikom. Tisoči frankov, funtov, goldinarjev in dolarjev padejo tako neposredno v blagajno Državne banke. Razvijajo tujski promet pa ima sovjetska vlada še drug cilj pred očmi. Iz svetovnega javnega mnenja hoče izbrisati spomin na desetletno preganjanje in se pokazati v lepši luči kakor v dobi krvoločnega boljševizma. »Potnik «je torej ne lo dobičkanoena potovalna agencija, marveč tudi propagandno sredstvo. Da bi privabil tujce, ne računa loliko na muzeje, bogate sicer, toda maloštevilne, niti na kraje, ki jih ločijo dnevi vožnje po železnici, torej tako, kakor če se pelje človek od julra do večera od gradov ob Loiri do palmovih gajev na Sinji ohali ali od tirolskih snežnikov nn čarobni otok Capri. »Potnik računa tia drugo stvar: na radovednost neznanega človeka, ki hoče odkriti nov svet. — »Potnik« zna spretno prepričati človeka, da se nikjer na zemlji ne godi kaj lako sijajnega. Vsak bo imel v osmih dneh svojega krožnega polovanja priliko, da se načudi razcvetu novo družbe Govorjena in tiskana beseda pa venomer |>onnvljala, da je Sovjetska zveza najvišji izraz napredka. A to ne odgovarja resnioi: |Kigled v bodočnost jc temen in strašen. Če verjameš tem propagatorjem, si prepričan o poletu graditve, ki je v zgodovini nekaj edinstvenega. A poudar jam, da je Francija mnogo več storila za obnovo svojih v vojni opustošenih pokrajin. Službeni vodniki so pa tudi prepričani, da se na štirinajstdnevnem potovanju — in to pet noči na vlaku — |>oUiiki ne bodo utegnili poglabljati v v lise. III. del velike trilogije človeštva: Emile Zola Velefilm sedanjosti, ki so ga zadnji dogoditi na dalinem vzhodu potisnili v zgodovinsko ospredje vsemu sveiui «ч . u P?ul Muni Dobra zemlja • krik vzhoda Louis Pasteur — Dobra zemlja KINO MATICA Telefon 21 24 Luise Rainer liadi ogromne dolžino (Uma predstavo danes oh 16., 19. in 21*30. url Rezervirajte vstopnico' Drcbne novice Koledar Sobot«, 29. januarja: Frančišek Šaleški, cerkveni učenik. Nedelja, 30. januarja: Martina. Ponedeljek, 31. januarja: Janez Bosko, Marcela, vd. Novi grobovi "f- Na Bledu ie po kratki mučni bolezni danes r;: Mlinern umrla šele 40 leta stara mati Marija Kajdlž, ki zapušča moža in 10 nedoraslih otrok. Bila ie vzor krSčanskc matere, nad vse delavna in vnela za srečo svojih otrok. Pogreb bo v soboto nn Bledu. Bog ji bodi milosten sodnik in plačnik! Ostalim srčno sožalje! Zadnja pot liane Jagodic Šenčur, 27. januarja. Pogreb pokojne gospe Jagodičeve je pokazal, kako slovensko ljudstvo sjioštuje zavedne katoliške matere, ceni njene žitve, njeno delo in njene uspehe. Kljub slabemu vremenu in slabi poti se je zbralo zjutraj na domu v Visokem, kjer je ležala pokojnim, lej o šte"ilo ljudi. Preden so pokrili krsto, se je sklonilo nad dobri obraz |)o-iiojnice njenih devet hvaležnih otrok in žalujoči mož. Preden su jo odnesli od doma, kjer je vzorno gospodarila toliko let s svojim možem, kjer je skrbela za dušni in telesni blagor svojih otrok, kjer je delala, trpele ln molila ter razdelila toliko dobrot, so .ii zapeli pevci iz Visokega žnlostinko. Dolg sprevod, k. se je nato pomikal proti Šenčurju. je vodil kranjski e dekan Matija" Skrbeč. 1'ri kapelici v Šenčurju so krsto blagoslovili in jo odnesli k cerkvi v ifeenčur. V cerkvi eo molili duhovniki najprej hvalnice in jutranjice, medtem pa je daroval sv. mašo sin pokojnice g. ravnatelj Jože Jagodic in iinnl sv. mašo obhajal svoje domače in sorodnike. Tej sv. maši je sledila pri glavnem oltarju -dovei-na sv maša, katero je daroval ob asistenci šenčurški g. župnik V a v p e t i č. Posveti nias! so bile pogrebne molitve, katere je opravil prevžvišehi škof dr. (I r e g o r I j Rožman in z njim 20 duhovnikov. V sprevodu, ki ga je vodil Škof g. dr. (Iregorij Rožman, so bili razen lejiegn števila okoliških župnikov in kaplanov tudi tnsgr. Viktor Steska. dekan Zabret Valentin iz, št. Vida, kranjski dekan Matija Škerbec, stolni vikar Vlndišar, g. dr. p. Roman T o in i-u e c iz Ljubljane, uradništvo škofijske pisarne itd. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnice Seučurski župnik V'ivpetiČ. Po govoru je zapelo Pevsko društvo Šenčur žalostinko "človek glej, dognanje svoje , zatem pa so zasuli krsto z zemeljskimi ostanki blage pokojne matere. BOUVIER ŠAMPANJEC Ш GO R N JA RADGONA — »Straia v viharju-, 15. številka, Je Izšla z naslednjo zanimivo vsebino: Materlalizem v novi obliki, časnikar in naš zavetnik, Zveza demokracij. Pogled v naSe razmere, Problem izseljevanja, Kako je v »raju za žene« ?, Svobodna ljubezen, Vzorno vzgojena mladina, Bodočnost Afrike, Novi pogledi nn svet, Borbn proti komunizmu, Razpisi Slovenske dijaške zveze za propagandni letak za kongres Pax Romana in zn znak, poročilo o lite rarnem večeru Tabora, oceni mnle izdaje Slovenskega pravopisa in Bradačevega Latinsko-sloven-skega slovarja; Iz univerznega in akademskega življenja piše o hidrotehničnnm laboratoriju in kemičnem institutu, občnem zboru Akademske zveze ter o belgrajskih levičarjih. Akademska akcija je napovedani sestanek preložila nn začetek letnega semestra. — »Straža v viharju« se naroča v upravi v Ljubljani. Miklošičeva c. 5, in stane na leto 35 din, od januarja naprej pa 25 din, — Dobite lahko šr vse številke nazaj iu tudi vezan lanski letnik, ki stane 32 din. Kdor je moder, zdravje čuvaj, Bonbon le uziva|. — Praktični uičteljski izpiti bodo v bodoče za \se učitelje pripravnike iz dravske banovine samo |>re namenjeni v tem šolskem letu delati izpit, nuj se takoj prijavijo za i/.pit in nuj vložijo prošnje /u določitev terminu. Izpiti bodo po skupinah do 50 kandidatov. Prošnje je treba kolkovati z državnim kolkom za 10 in 20 din ter jih poslati |H> uradni poti na naslov: Državna komisija /.u praktične učiteljsko izpite v Ljubljani. Prošnjam je treba pri .oži ti: I) diplomsko izpričevalo; 2) d ržuvljunsko izkaznico, oljoje v originalu: 51 kratek življenjepis, kolkovan s kolkom zn 4 din; 41 izvod iz uslužbenskega lista. l/javo o zdravstvenem stanju bo vsuk kun-didnt(ka) podpisal pred pričetkom izpita. Prva skupina bo pričela /. izpiti 3. marcu t. 1. — Nor par vlakov na progi Ljubljana—Grosuplje. Pričenši s 3 februarjem bo vozil na progi Ljubljana gl. kol — Grosuplje nov par potniških vlakov, in sicer samo ob delavnikih po naslednjem voznem redu: odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 11.05, prihod v Grosuplje ob 11.44. Povratek iz Orosuplja ob 12.Ht prihod v Ljnbliano al. kol. ob 12.42. — »Družinska pratika«. Ker je po ■rDruŽIn-ski pratikU veliko povpraševanje sporočamo, da jo ima v zalogi podružnica >Slovenca< v Mariboru, Koroška c. 1., kjer ee sprejemajo naročila. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se moreio preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenie z naravno »Franz-Josefovo» grenko vodo ki ee tudi j po daljši porabi izkazuje kol zelo odlična Oni. ki bolehajo na želodcu tn črevih pa puejo »Franz-Joselovo«- vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z ajenim učinkom. Olfl rog ? tn- ЈП474Ч5. — Z avtom v Gorico—Trst: namesto 30. jan. — od 9. do II. februarju. Prijavite se čimprej za podrobna navodila; plačila do 6. februarja dopoldne. »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasij) 17. — Sreča o nesreči. V jeseniški železotovarni je šestnajstletni tekač. Lado Volčini padel na tir normalne proge tovarniške železnice ruvno ko je privozila lokomotiva z več vagoni. Mali tekač je bil tolikanj prisoten, da se je stisnil k tlom ter tam ždel. dokler rušo šli vagoni in stroj čez njega. Vse je bilo trdno prepričano, da bo na tiru najti samo še mrtvo tru|do nesrečnega tekača. A glej. Ladko se je dvignil in zdelo se je, da sploh nima nobene poškodbe po životu. Zdravnik pa je le ugotovil, da ima po hrbtu vso kožo odrgnjeno in tudi nu glavi je bil tanjen, vendar bo v par dnevih mali Lado. kuterega je angel vuruh brez dvoma rešil gotove smrti, zopet dober. — Otroška igra s smodnikom. V vasi Ravne pri Litiji so včeraj otroci nekje iztaknili precej smodnika, ki so ga nabasali v star lonec in ga zažgali. To nevarno igro si je hotel od blizu po-glednti tudi 12-letni Ivan Marolt, sin upokojenega rudarja. Ko je smodnik eksplodiral, je bušnil v Ivana. Pri eksploziji ga je hudo poškodovalo po vsem obrazu in po rokah. Dečkove poškodbe so zelo nevarne. Obraz mu je popolnoma razmesarjen. — Izpremembo rodovlnskega imena je dovo-, lila banska uprava v Ljubljani Fračiški Vodušek, pristojni v občino Maribor, v »Matrljan«. — Smrtna nesreča finančnega stražnika. V sj>litsko bolnišnico so pripcl.j ali finančnega pod pregledniku Riharda Jelavčiča iz Podgore pri Splitu. Jelavčič jc v noči od 25. na 20 t. in. '»ï 1 s svojim tovarišem na patruljeki vožnji na ladjici. Med vožnjo je padel z ladje na pečino ter dobil smrtnonevarne rane. Zdruvniška pomoč je bila brezuspešna ter je kmalu |>o prevozu v bolnišnico umrl. Zapušča ženo in štiri otroke. — Hrvatje iz Like se selijo v Vojvodino Hrvatska kulturna društva v Subotici so pričela žc L delom, da bi v bogati Vojvodini, kjer so naseljeni Hrvatje, doselila še druge Hrvate, zlasti iz l.ikc V Liki je mnogo revnih Hrvatov, ki nimajo dovolj zemlje in nobenega zaslužka. Naseljevanje Hrvatov bo strumno urejeno in bo ta hrvatska organizacija v Vojvodini uujbrže inielu lepe uspehe. — Ogromna riba ujeta nn Jadranu. Ribiči iz Trpnja na jiolotoku Pelješcu so te dni ujeli ogromno ribo. ki jo imenujejo »žiitugu«. Ribiči so to ribo prepeljali v Sarajevo, kjer so jo raz-sekuli in razprodali nu sarajevskem tržišču. Tu ogromna ribu je tehtala okoli 300 kg. Ribiči so ribi takoj, ko so jo ujeli, odsekali rep. ker so sc bali. da se ne bi pošast brunilu z repom in pobila kakšnega človeku. Riba je bila vsu ob-rastla z lišuji. — Spi« o zapuščinski razpravi po dr. Prešernu. K naši tozadevni notici v predvčerajšnjem »Slovencu- dostavljamo, da spis ni bil izgubljen nli zamešan, kakor bi kilo mogel razumeti, ampak je bil v svežnju listin za dobo od 1848—50, torej med listinami, ki v arhivu okrajnega sodišča v Kranju spadajo tned starejše. Našli so ga pa pr f uradnem pregledovanju arhiva zaradi uničenja starih spisov, ki so izgubili svojo važnost, kakor zahteva sodni |K*dovnlk Kot znan zgodovinar, ki pravkar dovršil je svojo knjigo o »Zgodovini Kranju', je pregledovanju prisostvoval tudi prof. dr. Zon t ar, kl se je zanimal za ta spis. Tudi prostori sodnega arhiva v Kranju niso laki, da bi bili dokumenti v nevarnosti pred uničenjem. Da bi se pa spis o tej pomembni zapuščinski razpravi prenosni knm drugam — v muzej — je pa treba dovoljenju višjih oblasti, ker po sodnem poslovniku motajo smrtovnlca. oporoka In spis o zapuščinski razpravi vedno ostHtl v arhivu «odliča. To dostavljamo resnici nn ljubo, dn no hi padla «lnba luč nu stavim, v knlerl ima okr. sodišče v Kranju svoje prostore nli na varnost shranjevanja važnih listin v sodnem arhivu. Ljubljana Sobota, 29. januarja 1938 Gledališče Drama: Sobota. 29. januarja ob 20: Šiinkovi. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja, 30. januarja ob 15: Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. —• Ponedeljek, 31. jan. Zaprto. — Torek, 1. februarja: Veronika Deseniška. Red Sreda. Opera: Sobota, 29. junuarja: Tosca. Gostuje Jœip Gostič. Izven. Znižnno cene od 30 din liu-vzdol. — Nedelja, 30. januarja ob 15: Ančka. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: Helten. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 31. jan.: Zaprto. — Torek, 1. februarja: La Boheiue. Red A. Prireditvi in zabave Veseloigra »Tisoč vozlov«. Jutri ob 5 |)opol-dn imamo zopet priliko videti v Rokodelskem domu, Komenskoga ulicalS, voleznbnvno burko »Tisoč vozlov nli »Zamotana snubitev«. Nihče nnj ne zamudi ugodno |)rilike in naj si naroči vstopnico žo v predprodaji, ki bo jutri od 10—12 v Rokodelskem domu. Frančiškanska prosvota v Ljubljani imnovi v nedeljo, 30. t. m. ob Г> popoldne v frančiškanski dvorani Jože Kranjčevo velezabnvno satirično burko v H dejanjih »Detektiv Meglnr, ki Je pri premieri odlično uupcln, — Prodprodaja vstopnic po <1, 4, 8 in 2 din v pisarni Pax ei bonuni v frančiškanski pasaži. — Claui z. legitimacijami imajo |K>pust. Moste. Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje uprizori v nedeljo zvečer ob 8. v Prosvetnem donnt dramo v 3 dejanjih »Krika oprosti«. Predavanja Podružnica Slomškove družbe za ljubljansko okolico priredi nu Svečnico ob pol desetih v Rokodelskem domu v Ljubljani zborovanje. Govorita gospoda profeeor dr. Jože Pogačnik in ravnatelj Anton Dokler. Pridite polnoštevilno! Katoliško prosvetno društvo v Šiški, V [ponedeljek, 31. t. m., ob 20 bo v samostanski dvorani »kioptično predavanje: »Misijoni v Južni Alriki«. Slike bo pojasnjeval g. p. Bratina iz Knoblehnr-jevega zavoda, ki je delovat kot misijonar v omenjenih krajih. Cerkveni vestnik Večno češčenjo v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Danes je v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku vofno češčenje. Svete maše so nepretrgoma do 11. Zvečer ob pol 8 bo slovesen sklep z govorom, petimi litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Jutri bo na Rakovniku slovesno praznovanje sv. Frančiška Saleškegn. glavnega zavetnika Sa-Iczijanske družbe. Ob f> bo pridiga in sv. maša pred Najsvetejšim, ob en četrt nu 7 sv maša s skupnim obhajilom gojencev, ob 8 tiha sv. maša s pridigo, ob tri četrt na 0 pridiga in sv. maša pred Najsvetejšim za oratorij, ob 10 slovesna sv. ltiušn, ob tri četrt lin 11 tiha sv. tnnša. Popoldne ob pol 4 slovesne večernlce z govorom, nato shod snlezi janskega sotrudništva. kongregaciia za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. Letošnje praznovanje Svečnlce: v nedeljo, 30. t. m. zjtilraj ob pol 7 sv. mašit In skupno sv. obhajilo, pojxridne ob treh slovesen shod in darovanje v kongregacijskc namene. Naše dijaštvo Pevci in pevke! Ne pozabimo, da eo redne pevske vaje za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih — kakor vedno — v soboto (29. 1.) ob 18 in v nedeljo (30. L) ob 101 Prijatelji lepega petja, storimo svojo dolžnost, s seboj pa pripeljitno ludi nove j>evce! Bodimo točni! — Predsednik. Članice in člane vseh v .4/2 včlanjenih društev ter SKAS-a vabimo na skupni sestanek, ki bo posvečen vprašanju cerkvene edinosti in bo v nedeljo, 30, januarja, ob 11. dopoldne v A kad. domu (Miklošičeva c. 51. Govorila bosta p. Tomaž Kurent in akademik. Odbor AZ. Kino Zvočni kino »Vič« predvaja danes ob pol 9. zvečer film »V senci giljotine«. (Francoska revolucija.) V glavni vlogi Ronald Colman. Za dodatek Foxov tednik. Lekarne Nočno služIlo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: mr. Bakarčič, Marijin trg 5; dr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra 78; v ponedeljek: dr. Sušnik. Marijin trg 5; tnr. Kti-ralt, Gosposvetska c. 10 in mri Bohinec ded., Rimska c. 31. Zimsko perilo, Karničnik. Nebotičnik. 1 Ko se je mudil francoski poslanik v Ljubljani, je med drugim napravil obisk tudi pri predsedniku apelaeije dr. Golji. V odsotnosti g. predsednika pa je g. minister obiskal podpredsednika apelaeije dr. Mastnaka — kar je v našem tozadevnem poroFilii pomotoma izostalo. 1 Gostovanje italijanskih liričnih pevcev je preloženo na konec prihodnjega tedna. Kupljeno vstopnice veljajo. Podrobnosti bodo objavljene. 1 Naša 100 let stara Mirka s Kureščka, ljubljanskim meščanskim rodbinam dobro znana, leži v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, kamor jo je dala v oskrbo domača občina. Olajšainio najstarejši Slovenki njeno trjiljenje s svo, j i m i obiski. 1 V počastitev spomina blagopokojne gospe Hele Bleiweis-Trsteniske je darovala Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu rodbina dr. A. Zalokar 100 din in sorodniki iz Norveške 100 din. Iskrena hvala! 1 Nnmeslo venca na grob dr. A Šerka je darovala ga. Miri Pehanijeva, soproga univ. prof., 150 dinarjev v sklad dt A. šerka. Darovi se sprejemajo na naslov: Društvo medicincev, št. ček. rač 11.894 pri Poštni hranilnici, Ljubljana. 1 Prof. Marica Vogelnik bo poučevala v II. semestru klavir samo privatno in sprejemu nove učence venko dopoldne od 10. do 1. Gledališka ulica 10/VI. 1 Palača Bafe se bo najbrž zidala. Ž o nekaj dni je v Ljubljani veliko |iov[)raševanje, ali bo letos tvrdka Bafa gradila svojo nameravano palačo namesto dosedunje stare hišo nasproti glavne pošte. Z urbanističnega »tališča bi bila nova pa-iača seveda pridobitev za mesto. Mi smo iz stro-kovnjaških virov objektivno jioročali o prednostih, pa tudi o pomislekih proti tej novi 7—8 nadstropni palači z 9 etažami (ena etaža bo namreč pod talnim nivojem). Zanimanje, nli se bo palača gradila ali ne, je v vseh krogih veliko, zlasti pa med delavci. Kakor smo poučeni sedaj, pa spor med mestno občino in tvrdko Bafa ni tako hud, kakor je v začetku izgledalo. Tudi ljubljanski župan dr. Adlešič je pripravljen nekoliko koncedirati tvrdki Batu, v kakšnem obsegu, pa liani zaenkrat ni znano. Pri drugi instanci, to je na banski upravi, pa lo vprašanje še vedno ni rešeno in ludi še ni zanesljivo, kakšno stališče bo banska uprava zavzela, to ie ali bo ugodila v celoti prošnji tvrdko Bafa. Na vsak način pa drži nuSa informacija, da bo hiša Bnfo prazna najkasneje do 8. februarja, ki je zadnji dun od-jiovednegu roku. Če bo do tednj uspelo doseči sporazum ined mostno občino oz. bansko upravo ter Ivrdko Bafa, jo zelo verjetno, da prično že takoj februarju mesecu zadnjo dele Bafine hiše podirati. Tn hiša |e bila zgodovinskega pomena zn slovensko kulturo in |K>litiko. Tu Je bil nekdnj hotel »Mnlič , v knteregn prostorih so se zbirnli nekdanji Cebeličarjt s Čopom, Prešernom in drugimi. Tu jo bila pisarna dr. Chrobatha, očetu Luize Pesjnkove iu šefa dr. Franceta Prršernn, lu je bilo nekdnj glavno zbirališče ljubljanske kulturno In politične družbe, 1 Stražniki v belili plaičih že nekaj dni stoji pred glnvno poito stražnik v belein Impregnlrn-nem plašču. Zn prometne policiste je to novost. Ta |x>skils se Je v leh dneh obnesel in policija namerava sedaj dnti vsem prometnim stražnikom nn važnejših križiščih bele plašče. Ti plašči so bolj vidni, pn tudi bolj odporni proti vremenskim nezgodam. Maribor m Nagradno žrebanje naročnikov »Slovenca«, ki se bo vršilo 24. februarja v Ljubljani, je vzbudilo ni od vsemi naročniki veliko zuninianjo. Da no bi kdo od naših mariborskih naročnikov izpu-del, šo enkrat ponavljamo, du pridejo v jiošlev vsi doeedntiji naročniki In novi naročniki, Pogoj jo le tu. da eo dosedanji naročniki naročeni nn dnevnogu »Slovencu «vsaj že tri mesoce, vključno februar iu linujo v rodu poravnano nnročiiino tudi za februnr, novi nuročnikl pa, da ininjo do 19. februarju plačano naročnino vsaj za tri liieeoco. Vee 011e nuroč-nike, ki so z naročnino v znstnnku, prosimo, dn zn-ostanke poravnajo, ker bodo le v telil »lučaju imeli pravico do nagradnega žrebanju. » Nočno lekarniško službo imntn tn leden le-karni Viktor Suvost nu Kralja Pelra trgu in Ivan Vidmar na Glavnem trgu št. 20. d »I)ružiii«kn prntlko« Ima zopet v zalogi uprava »Slovencu «nu Koroški cesti št. 1. m Рокемпо izpromeiiibe. Mestna občina mariborska Je kupila od poeestnlce Terezije Reiser parcele v izmeri 0080 kvnd. metrov zn Magdalon»kini pnrkoin, nu kulerih se bo grndlln novn imiribomkn realna gimnazija. Zu pnrrele je dnlu 480.000 din. — Induetrialec Frnnjo Novnk iz Mnjšperga je kupil od Joeipu Škerlecn hišo v Koroščevi uiici 45 za 000,000 din. in Umrlu Jo v bolnišnici vdova po sodnem kanclietu gospa Marija Lindner, slnra 47 let. Nuj počiva v miril! RESTAVRACIJA IN KAVARNA » O R E L « Od danes naprej »Stulvtttor« pivo v sodčkih. Domače prektijenc klobtise tudi čez ulico. —^—ш^вш^^вшmm——■шлшлмивтм^ lil Krščanska ženska zveza javlja cenjenemu občinstvu in vsem društvom, da priredi dne 6. junija (v slučaju slabega vremena dne 12. junija) veliko dobrodelno tombolo v prid sklada zn »Dom revežev«. Zveza prosi vsa društvu, da to upoštevajo 1er ne prirejajo na Ia dan klikih večjih prireditev. — Odbor. in Obsojen bivši občinski funkcionar. Pred okrožnim sodiščem jo bila razprava proti jiosest-liiku Juriju Metalnu iz Šniartnega na Pohorju, ki je bil od 1932 do 1930 blagajnik občinske upravo v fcJniartneni. Ob priliki revizije občinskega poslovanja od strani banske upravo pa so jo odkril primanjkljaj v znesku 777.50 din, katere je dobila občina na račun trošarine. Znesek Jo bil na pošti dvignjen, v občinskih knjigah pa ni bil nikjer vpd-sun. Obtožnica očita Metalnu, da si ie ta znesek prisvojil v svojo korist. Obtoženec se je zagovarjal, da ne vo, kako jo s tem denarjem, kor jo bila občinska ujirnva takrat sploh v največjem neredu. Seveda ee sodišče z njegovim zagovorom ni zadovoljilo, prav luko pa tudi ne z obrambo njegovega zagovornika odvetnika dr. Lipolda, ki je skušal obtoženca naslikati kot žrlev političnega preganjanja. Melaln je bil obsojen na 1 mesec nepogojnega zaj>oru. m Naval pri prijavi koles, žo nekaj dni je na policiji v uradu, kjer se prijavljajo kolesa, tak naval, da čakajo ljudje cele ure v dolgi vrsti po hodnikih, da opravijo svoj posel. Pri teh prijavah se vidi, da je v Mariboru ogromno število kolesarjev, da pa je večina med njimi precej malomarna, ker 60 odlašali s prijavo do zadnjih dni v mesecu. m Temn v Vojnšniški ulici. Že ves teden sla zaviti Mesarska in Vojnšnišku ulica v trdo temo. Stunovalci se |>riporočujo mestnemu električnemu podjetju, du svetilke zopet popravi in spravi v red. tn Avtomobilska nesreča v Dravski dolini. Na banovinski cesti Maribor-Dravograd sta ee zaletela v bližini Brezna tovorni avtomobil Ladislava Rotorja iz Mnrenberga in osebni avto Rudolfa Krausa iz Zagreba. Vzrok trčenja je bil nepregleden ovinek, prenagla vožnja in pa ledena cestu, na kateri zavore niso prijele. Obe vozili sta ee pri trčenju močno poškodovali, človeških žrtev pa k ereči ni bilo. in Prekupčevanje z apnenimi jajci. Na mariborskem trgu so je pojavila množica prekupčevalcev. ki prodajajo v apnu konservirana jajca kol sveža. Tudi po stanovanjih krošnjarijo e takimi jajci, pri prodaji pa lepo zaslužijo, saj kupujejo taku jajca iz skladišč veletrgovcev f>o 50 par, prodajajo pa jih kot sveža j>o 1.25 din. Ker sc množijo zaradi tega pritožbe mariborskih gospodinj, naj bi tržno nadzorstvo in obrtna oblast stopila tem prekupčevalcem nu prste. Gledališče Sobota, 29. jan. ob 20: »Gospoda Glembajevi«. Red D. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. — Nedelja, 30. jan. ob 15: ;Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20: »Gospoda Glembajevk. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. Ptuj Drevi ob S. se vidimo v mestnem gledališču! Drama Krik uničene mladosti«, ki nam jo bodo pokazali Veliki Frančiškovi križarji iz Ljubljune v režiji g. Vlndku Kosu, je popolnoma novo delo. Drama je zelo poučna prav za vse! V prvi vrsti za dijaštvo, slnrše in vzgojitelje. Oglejte si Jo! Edina priliku za to bo danes zvečer, ue zamudite jol Jesenice Kdo je zaklal inž. Pcklarja. Slovenski inženirji v Srbiji, ki dobivajo Slovenca«, so j>oslali točno |ioročilo o okolnostih Peklarjeve smrti v Ko-paonlku. Važno je omeniti te podrobnosti, ki prikazujejo la žalostni primer mladega tehnika. Ubijalec ni tamkajšnji domačin nego je bosanski Srb. Inž. Peklar je tega funta še nedavno povišal od vozača do poniočnika-kopača, s čimer ni'. Je bila povišana ludi plača. Zaradi nerodnosti pri delu pa so mu pozneje reducirali premijo zn 1 din (en dinar) dnevno, lorej za 25 din mesečno. Ko mu je bilo lo sporočeno, je dobil pomočnika v osebi nekega Hrvata iz okolice Bjelovara, kateri je bil že zaprl zaradi uboja nekega gostilničarja, in sla poleni inženirja začela obdelovati z noži. Ubijalca torej nista bila tamkajšnja domačina, kateri so imeli inž. Pekl&rja zelo radi in žalujejo za nJim. Osebna vest. Na Jesenicah sin se poročila tehnični uradnik g. R n ni u š Ivan in gdč. Stanu H rova t iz |M)znane jeseniške rodbine. Mlademu paru srečno življenjsko pot I Krasni prameni na nebu. Malokje so zadnji pojav nn nebu tako le|>o videli, kot na Joeenicah. Prameni so se prestavljali iz. zgornjega konca pn doli do nebn nad Tržičein. Res so prvi hip mnogi mislili, dn gorijo Rovle in se je marsikdo z avtomobilom peljal glednl do ovinku. Ni pa res, du bi bili prav Jeseničani iz,med vseh Slovencev tisti, ki so postu H najbolj brezglavi in dn bi letali okoli кнког brez glave, kar bi človek mogel »klena t i iz poročila v »Slovenskem Narodu t. če so bili čili-telji tistega lisln posebej razburjeni, je mogoče, vendar na večino Jeseničanov ne pnde senca nevednosti. Že tisti večer eo mnogi tolmačili, du je lo severni sij in zelo lep, kar je le dokaz, da je na Jesenicah t tuli mnogo strokovnjakov. Za nedeljivost kmečke posesti Znani strokovnjak za kmetijska vpraSanja u. dr. Milan Ivsić, ki Je profesor lin zagrebški ICko-iionisko-komorclohil visoki šoli. Je napisal zanimiva razpravo v hrvaščini pod naslovom Katere zakonodajne ukrepu je mogočo priporočiti zn ob-d ram je liedeljlvosli lunelskegn posestvu' Drobna knjižica, ki obsegi, 21 strani, jo ponatis Iz Spomenico VIII. kongresa pravnikov 1er Vsebuje referat pisca na tem kongresu. Ta referat vsebuje glede naslovno teme zelo mnogo iu dobrega gradiva, Pisec pravi pravnikom, naj damo naši vasi in našemu knielu najprej njegov posebni kmetski zakonik, ki bo varoval zdrave kinetske posesti pred nepotrebnimi delitvami, ki naj bi pn tudi uredil vse posebne odilošaje in posle našega kmeta. Tedaj bomo nmgli pristopiti tudi k reševanju vprašanja, kako Izboljšati tehniko kmetskega gospodarstva Pisec ludl predlaga številne stvari za ta kmetski znkonlk Nn koncu je predložil naslednjo resolucijo, ki Jo zaradi važnosti prinašamo v celoti: Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije vidi odprto propast kme'skegn naroda v razkosavanju kmetskili posestev do najmanjših izmer. Kongres ugotavlja tele razloge za nastajanje teh malih kmetskili posestev: 1. ker ne obstojn'o nobene pravne omejitve za delitev v naravi samolastne kinetske imovine med dediče; 2. ker se s pozitivnimi predpisi državljanskih zakonikov Izvaja istovetnost kinetske Imovine z meščanskoindustrijsko lastnino; 3. ker se porabljajo pozitivni predpisi državljanskih zakonikov tudi na nasledstvo kinetske Svetovna trgovina v f. (937 Na razpolage so nam že Številne statistike o zunanji trgovini važnih držav, ki so značilne za razvoj svetovne trgovine v preteklem letu. V naslednjem navajamo le podatke v milijonih enot valute dolične veljave za 1988 in 1937: Uvoz Izvoz imovine, s tem se uvajajo delitve kmetskili posesti tud! v naravi na lollko vsaj »nujnih' deležev po smrti vsakega sairtohmlnlku, kolikor je njegovih zakonskih dedičev, brez ozira, če so isti imeli zaslužek že za čas» Življenja da kmelskem domu aH ne; 4. ker se s pozitivnimi zakoni ovira razširje-viuije rodbinskega lastništva na one kmetsko posesti, ki so bile enkrat vnesene v zemljiške knjige kot samohistnlštvo. Zato priporoča kongres jiravnlkov zakonodajalcu kot Ukrep za Obvarovunje kmetskili posestev: 1. Da se z Ozirom na pietežno strukturo naše državne skujmosll pristopi čimprej k izdelavi posebnega kmetskega zakonika, ki bi Imel vsebovati vse posebne predpise za kmetsko Imovino in so-clalnogoRpodarske odnošaje našega kmetskega stanu, v kolikor se za le odnošajb ne smejo porabljali predpisi državljanskega zakonika. 2. Da se v Izdelavi kmetskega imovinskega prava te bistvene vsebine kmelskega zakonika vzame za osnovo jugoslovansko običnjno ln pisano pravo o družinskem lastništvu (zadrugi). »Kmetski dom* mora bili oni edinstveni In obvezni tip kmetske imovine za ves naš kmetski stan, tako, da sme na Istem političnem področju vladati samo en tip lastništva za kmetsko posest. 3. Da se predpisi kmetskega imovinskega prava dopolnijo čimprej s posebnimi zakoni o notranji kolonizaciji in kinetskem kreditu, dn bi se tako mogli uspešno v življenju izvajati predpisi o varovanju kmetskili posestev pred nepotrebifmi delitvami In o stvaritvi novih kmetsklh domov. 1936 1937 1936 1937 Anglija 847.75 1.029.06 440.0 521.6 Francija 28.000 42.000 15.000 24,000 Nemčija 4.217.9 5.468.4 4.768.2 5.911 ftvira 1.266.3 1.807.2 881,6 1.286.1 llolandija 1.017 1.551 746 1.148 Belgija 21,600 27.580 19.950 25.717 Poljska 1.000.4 1.254.3 1.026.2 1.192.6 Avstrija 1.2111.2 1.463.6 951.9 1.216.5 Bolgarija 2.800 4.500 3.300 4.450 1986 1937 — 346.4 _ 432.3 —, 9.922 — 18.380 + 550.3 + 442.6 — 384.7 — 521.1 — 271 — 403 — 1.550 — 1.868 + 25.8 — • 61.2 — 297.3 — 237.1 + 99.2 + 1.005.8 + 500 — 50 Naslednja tabela nam kaže tudi trgovinsko bilanco posameznih držav v zadnjih dveh letih, ravno tako izraženo v milijonih valute dotične države: Anglija Francija Nemčija Švica llolandija Belgija Poljska Avstrija Češkoslovaška Bolgarija Rudarska proizvodnja v decembru 1937 Po uradnih statističnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala proizvodnja rudarskih in topilniških proizvodov v mesecu decembru preteklega leta: 40.366 ton črnega premoga, od katerega je bilo v državi prodanih 38.281 ton. Rjavega premoga 324.306 Ion (v državi prodanih 292.065 Ion) izvoženih v inozemstvo pa 5.290 ton, lignita 109.984 (prodanega v državi 99.826 ton), železne rude 51.724 Ion (prodane v državi 8764 ton, izvoženih pa 35.496), magnezije 4530 ton (prodanih v inozemstvo 765 ton), kromovega• koncentrata 925 (prodanih v državi 150), boksita 12.000 ton, zlata v kremenu 2460 ton, pirita 11.427 ton (izvoženo v inozemstvo 5062 ton), bakrene rude 57.920 ton, svinčene in cinkove rude 78.532 ton. Svinčenega koncentrata 8686 (izvoženih v inozemstvo 7531), cinkovega koncetrata 7877, prodano v državi 343, izvoženo v inozemstvo 8185, deloma tudi od zalog iz prejšnjih mesecev, antimonove rude 914, sirovega magnezija 3886 (prodanih v državi 60 ton, izvoženih v inozemstvo 155), slane vode 235.102 Ioni (prodane v državi 97.692), 95 mlinskih kamnov, prodanih v državi 78, 1494 ton litega železa (prodanih v državi 5140), deloma od zalog iz, prejšnjih mesecev, 67.907 kg zla h, 3907 ton bakra (755 ton prodanih v državi, 3265 pa v inozemstvu), 258 ton svinca (68 prodanih v državi, 266 Izvoženih), 409 ton cinka, 101 tona prodana v državi, 1J9 izvoženih), 8888 kg srebra. 67 Ion ailtl-iiiona-regtlhis (4 Ione prodane v državi. 30 ton Izvoženih), 3980 ton soli, 5289 porllanilskega cementa (1151 Ion prodanih v državi). T«l«r. 37-30 — KINO SLOGA BAL V METROPOLU FIlm iskren- lluDezul mladega ariilokrata in preproste prodaiaike, v Katerem )e igra podana z vso umetniško dovršenostjo. V giavnlh vlogah: Viktorija BalaeKo, Heinz Cleve, aelmloU George, Hilde Weiener. Predstave ob 1i., 1». in 21-15 uri Zveza trgovskih združenj je imela ta teden svojo plenarno sejo, ua kateri so razpravljali zlasti o trgovskem kongrosu. ki bo letos v Ljubljani. Priprave so v polnem toku. Nu seji jc bila živahna debata o socialnem zavarovanju trgovstva, poročilo o unketi v Sarajevu itd. Proračun za I938 znuša 163.250 din. Zvezna doklada je v načinu izpremenjena in znaša za 1938 3.5% pridobninske osnove, ker je ta način odmere najboljši. Sejo je vodil g. Stane Vidmar. Gozdarski vostnik, V Mariboru je začel poseben konzorcij Izdajati »Gozdarski vestnik« kot strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Izhaja desetkrat na leto. Urednik mu je inž. Stanko Sotošek v Mariboru. Uvodno besedo je napisal načelnik oddelka za gozdove inž. Anton Šivic, poudarjajoč pomen gozda za naše gospodarstvo. Poleg strokovnih člankov prinaša prva številka tudi še doslej neobjavljeno statistično gradivo, cene lesa v različnih krajih ter zanimivo gradivo za slovenski gozdarski slovar. Letna naročnina je 60 din. Uredništvo in uprava sta v Mariboru, Kopališka ulica 6-II. Trgovski list. Na zadnjem občnem zboru konzorcija Trgovskega lista, katerega jc vodil predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. Ivan Jelačin, je bila izvoljena nova uprava konzorcija Trgovskega lista, katero tvorijo: predsednik Stuiie Vidmar, I. podpredsednik Fcrdo Pinter, 11. podpredsednik Kratijo Novak, tajnik dr. Ivan Pless in blagajnik Joža Vo-rovšek; člani načelstva pa so še nadalje: Dominik Čebin. Roman Golob, Anton Verbič iu Viljem Laznik Predsednik nadzorstva je Stanko Flo rjančič. Novi proračun drinske banovine za 1938-3«) znaša 76.6 mili jona din in je v primeri s tekočim proračunom povečan za 3 milijone din. Svetovne zaloge zlata pri emisijskih bankah so se j«) podatkih Zveze narodov v preteklem letu povečale za 889 milij. zlatih dolarjev prejšnje paritete. To povečanje je za 200 milijonov večje kot znaša produkcija zlata v letu 1937. To pomeni, da se nadalje no. vrši več te-zavriranjc zlatu in da prihaja tezavrirano zlato jiolugomu zopet v javnost. V zadnjem četrtletju 193" so se vidne zaloge zlata povečale za 150 milijonov dolarjev, od tega v 1'rnneiji za 81, v Holandiji za 49, v Švici za 21 in v USA zn 11 milijonov dinurjev. Skupni dotok zlata v sever- itfrvtcicCou » qfipa, dajte bolnikom AiPIMN O в I • » I • r • g t • I r I r • n pod S. it. 4 41 «d g 4. III. 19 3 6. neameriške Zedinjene države je znaša) od konca 1933 do koncu 193? 3.300 milijonov dolarjev in prvikrat je bilo v zadnjem četrtletju 1937 zabeleženo, du je dotok ponehal froiuel v Sueškem prekopu je lani naraste! v primeri z loloin 1936 od 32,379.000 na 36,491.000 (on. Povečanje je bilo posebno znatno v prvi polovici lela 1937 v primeri s prvo polovico 1936. V primeri z letom 1929, ki izkazuje največji promet v kanalu, so rezultati 1937 za 9% boljši, kar tiče tonažo ladij. Svetovno ladjedelstvo. Tonaža ladij, katere so gradili dne 31. decembra 1937 v vseh ladjedelnicah sveta, jo ostala približno ista, kot je bila dno 30. septembra 1937. Znašala je okoli 2.9 milij. ton. Največ ladij so še vedno gradi v Angliji: 1,130.000 ton ali 38.8%, slede nato Nemčija 394.000 Ion, Japonska 305.500, Holandijn 288.900, USA 204.100. Švedska 129.000, Italija 106.900 in Padska 100.200 ton. 1'osebno mnogo se gradi tankov. Na koncu lela 1937 jih je bilo v gradbi 97 za 769.000 ton. od tega v Angliji 169,500, Nemčiji 128.900. USA 123.400, Holandiji 90.800 Ion itd. Borza Dne 28. januarja 1938. Oenar V zaeebnem kliringu jc osla! na naših borzah angleški tunt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling ee je zopet malo okrepil: v Ljubljani na 8.61—8.71, v Zagrebu na 8.60—8.70, v Belgradu na 8.5967—8.6967. Griki boni 40 beležili v Zagrebu 29.15—29.85, v Belgradu 29,40—30.10. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 —14.60, nadalje so ravno toliko beležili v Zagrebu za sredo in konec februarja ter za sredo in konec marca. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.975.198 dinarjev. Nadalje izkazuje Belgrad v efektih 648.725 dinarjev prometa. Ljubljana — tečaji s primo m Amsterdam 100 h. gold. . . . 2404.15—2418.75 Berlin 100 mark...... 1734.03—1747.90 Bruselj 100 belg....... 727.70— 732.77 Curib 100 frankov..... 996.45-1003.52 London 1 funt.......215.23— 217.29 Newyork 100 dolarjev .... 4277.26—4313.57 Pariz 100 frankov 138.76— 140.20 PrajJa 100 kron....... 151.24— 152.31 Trst 100 lir ....... 225.95— 229.03 Curih. Belgrad 10, Pariz 13,99, London 21.6275, New York 432.375, Bruselj 73, Milan 22.75, Amsterdam 241.15, Berlin 174.10, Dunaj 81.40 (81.75). Stockholm 111.475, Oslo 108.675, Kopenhagen 96.55, Praga 15.18, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 325. Helsing-fors 9.56, Buenos-Airee 127. Vrednostni nanirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 98—99.50, agrarji 5750 den., vojna škoda promptna 436— 437.50, begluške obveznice 84.50—85, 8% Blcrovo posojilo 95.50—95.75, 7% Blerovo posojilo 88 -88.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den., Trboveljska 218—225. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100 (99), agrarji 57.50 denar, vojna Skoda promptna 436.50—438, begluške obveznice 83.75 denar, dalm. agrarji 82.50—83.50, 4% sev. agraji 57 denar, 8% Blerovo posojilo 95.50—96, 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50—100.50, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 7.725—7.800, Priv. agrarna banka 220—222, Trboveljska 218— 225, Narodna šumska 20 blago, Gutman 50 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 650 blago, OsjeŠka livarna 165 denar, Dubrovačka 400 denar, Jadranska plovba 405 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 99 blago, agrarji 58—59, vojna škoda promptna 437.75—438 (437.50), za konec marca 437.50 denar, za konec aprila 436.50—437, begluške obveznic» 94.50—85, dalm, agrarji 83.25—83.50 (83.25), 7% Blerovo po#o)ilo 88,25—89, 7% posoji-lo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo (99.50). — Delnice: Narodna banka (7,740), Priv. agrarna banka 226 blago, Dunaj. Poslovanje |e bilo dane» zelo mirno. Večina tečajev je bila v začetku nekoliko čvnttejša. V kulisi ie bila večina tečajev nekoliko višja, v za-gradi pa je bil razvoj tečajev neenoten, V splošnem »o bile izpremembe majhne. Znatno nižja ju bila notica za Austrla Email, kl dalje časa ni no-tirala. kakor tudi za Poldijeklarno. Zaključni Utaji: Donavsko-eavsko-jndranska 59.60. — Delnice: Creditanstal-Bankverein 299, Sleg 20.95, Stew«ag 29.80, Trboveljska 23.90, Alpine 39.93, Steyr-Daim-ler-Puch 224, Semperlt 83,50. 2itni trg Novi Sad. Vee neizprem. Tendenca neizprtm. Promet arednji. Sombor. Pšenica: gornja bč. 179—181 bč, ban Tisa vlačilec notira. — Ovce: bč. 130—132, erem. «lov, 131—-133 — Ječmen: bč. erem. 63--64 kg, 130—135 bč. erem. spomlad. 67—68 kg, 180—185 baranjski «pomladni detto. Tend, neiz-premenjena. Promet slab. Iz Julijske krajine Nov pokrajinski fašisiovski tajnik na Goriškem. Dosedanji |iokrajinski tajnik fušistovske stranke za Goriško g. Benesperando Luraschi, ki je vladal deželo nekaj let. je odpoklican. Na njegovo mesto pride gosp. Mario Macoln, do seduj inšpektor beneškega fašja. Ne liomo pisali rekriminacij in nc 1к>то pospremili odhoda gospoda l.uraschija z nobeno žal besedo, želimo samo, da bi njegov naslednik doumel življenjski pomen mirnega iu plodnega sožitja med slovansko manjšino in italijanskim narodom za Julijsko krajino in zajel širokogrudni državniški načrt vladnega načelniku Mussolinija in zunanjega ministra j;rofu Ciunu, kajti ena glavnih poti v Jugoslavijo in Podonuvjc sploh vodi preko Julijske krujine Smrtna kosa. V Podgori pri Gorici je nepričakovano umrl g. Anton Tcrpin, v vsej goriški okolici znani in spoštovani posestnik in gostilničar. Bil jc neumorno priden in delaven. Z neugnuno skrbjo ie ustvaril lepo domačijo in bil v vsakem pogledu vzoren, značajen mož, ki bi marsikomu laliko služil za zgled. Dosegel je častitljivo starost 86 let, toda do zadnjega jc živahno pomagal v svoji gostilni. Se v nedeljo, dne 16. t. m., zvečer se jc mludenisko sukal med svojimi gosti, v noči je pa mirno v Gospodu zaspal in so ga našli v ponedeljek zjutraj mrtvega v postelji. Naj nui sveti večna luč! Mi mu ohranimo časten spomin! Obtojrn nvtomobilist. Pred goriškim okrožnim sodiščem se je zagovarjal zadnjo sredo letalec Jurij Gardi od goriškega vojaškega letališča. Obtožen jo bil uboja. Dno 20. septembra m. 1. je s svojim avtomobilom na Tržaški cesti zadel v kolesarja Ksaverija Blažica. kl se je s tremi prijatelji vračal iz Mirna, ter ga s takim sunkom podrl, da jo nesrečnež zlelel s cesto iu kmalu za tem v bolnišnici umrl. Letalec Oardi je bil spoznan zn krivega in obsojen na šest mesecev težkega zapora, vendar mu no bo treba sedeti, ker je bila medtem kazen amnestiraua, ffniV. Umrl jo naš cerkveni ključar Anion Klomenčič, star 75 let. Bil je vedno vzoren krščanski mož, ki je vso dobo po vojni z vnemo skrbel za našo farno cerkev in bil tudi priden gospodar. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Naj počiva v miru! Kulturni obzornik Kipar Jan Koniarek (K 60 letnici največjega slovaškega kiparja.) Jutri praznuje svoio 60 letnico najslavnejši sedanji slovaški kipar Jan Koniarek. Morda se bo kdo, ki bo bral današnje vrstice, spomnil tega umetnika, ki je celih deset let preživel v Jugoslaviji, dobo, ki jo smatra za najlepšo v svojem življenju, Poudariti pa j« treba, da njegovo bivanje v Belgradu ni bilo slučajno: poklicala ga je tja direktno vlada bivše Srbije, kar jc zadostni dokaz, da gre za umetnika velike kvalitete, ki ee je razvil na višino svoje kariere s trdnim študijem na klasični akademiji v Rimu in v Miinchcnu za časa največjega učitelja Riihmana ter v Budimpešti pod vodstvom nedosežnega mojstra madžarskega hi-storizma Al. Šrobla. V ateljeju v Dušanovi ulici v Belgradu je živel ta dobri človek zlatega srca, ki je s svojimi nenavadnimi kvalitetami plodno koristil tamkajšnjemu kiparstvu, sistematično opozarjajoč svoje učence na lepoto srbske zgodovine. Da je bil ludi sam v tem najlepši zgled, priča njegov načrt za spomenik »Čukur česme«, k ijo je nagradil Belgrad s I. ceno ter načrt za spomenik junaka SindetiČa. Njegovih del iz te belgrajske dobe je veliko: v ministrstvu zemljedelstva sta dve njegovi (iguri — kosec in ee-javec. Mnogo portretov je v lasti privatnih rodbin, tako portret Pašiča, kapitana Djordjeviča, univ. prof. Pavloviča, slikarja Uroša Prediča itd. Na gimnaziji v Novem Sadu je njegov relief P. J. Safarika. Njegovi portreti članov Karadjordjeviéev krase belgrajski dvor ter je umetnika sam kralj Pc-tar odlikoval z visokim redom ev. Save. Toda ne samo e svojim delom, temveč tudi e čarom svoje dobe osebnosti jc očaral vse, s katerimi ie nrilel v stik. Često so tfa lahko videli v krodu bližnjih prijateljev predsednika Paliča, ah v rodbini prof. Podhradskega, pri katerem so tolikokrat tekle debate o skupnem delu Slovanov. To kulturno okolje bi moralo prinesti belgrajskemu občinstvu mnogo plodov prav tedaj, ko je divjala balkanska vojna ter so se v napetosti izvile srbske junaške pesmi iz grl, roka pa se je stisnila v pest. Niti trenutek se ni premišljal, pustil je svoj atelie in se šel s puško v roki bit za svobodo Srbije. Ti, ki so bili v njegovi bližini v balkanski vojni, so priče njegovega junaštva, ki mu je prineslo odlikovanje »Križa srbskega rdečega križa« ter »Križa usmiljenja«. Po balkanski vojni je dobil svoj atelje uničen ter se odločil I. 1914 za vrnitev domov na Slovaško. Avstrijeko-ogrske oblasti, ki so na vsakem koraku zasledovale neprijetno delovanje Koniarekovo v Belgradu, so mu doma mučili očeta z neprestanim zasliševanjem in grožnjami, kar je povzročilo tudi njegovo prerano smrt. Koniarek je takoj po svoji vrnitvi na Slovaško moral kot »politisch ver-diichtig« na fronto. Toda tudi znane avstrijske metode niso Iz njega izbile slovanskega prepričanja ter sovraštvo k monarhiji. Njegovo trajno bivanje na Slovaškem pomeni fa.klično rojstvo pravega slovaškega kiparstva. Danes pa — prav na škodo slovaškega kiparstva — doživlja usodo teh, ki pri vseh svojih genialnih zmožnostih niso postali preroki v domovini. Kot umetnik gre Koniarek za vzorom velikega Francoza Avgusta Rodina, v katerem je našel idealno upodobljenje kiparskega genija in kar Koniarekqvi tvorbi daje nekake poteze klasičnostl. Koniarek je umetnik, ki ima nenavadno razvit čut za monumen-talnost ter ves poln navdihov smelih figur širokih gest. Njegov nemirni tvorni duh bi se hotel kol razliti ob umetniški potenci 60 letnega klparla k velikim kompozicijam ter hoče v tej dobi razpeli svoio največje sile, pa četudi pade — pred ciljem. Skoda, da mu ni dano izvršiti svoje velike načrte. K največjim delom spadajo veliki spomeniki Memorandum iz 1. 1861« v Turč. sV. Martinu, kip slovaškega Homerja J»na Holletfa v Burskem ev. Mi-kulašu. «Domenili padlim vojakom v Trnavi, ki ie najboljši kiparski akt na Slovaškem in vzor anatomske popolnosti, zajet z umetniškim očesom velikega umetnika. Od najnovejših del naj omenim samo spomenik dr. P. Blahu v Skalici in lani odkrit spomenik Antona Bernolaka v Trnavi, V zadnjem času pa ee Koniarek peča največ s portretiranjem, v katerem je danes nedosegljiv mojster na Slovaškem (A. Hlinka, dr. Holuby, Millier, gospa S., glava »Rekonvalescenl«, »Ferenczi« itd.) Tako v večnem delu in polnem zdravju živi v Trnavi umetnik, največji slovaški kipar in veliki prijatelj Jugoslavije, v kateri je preživel toliko lepih let. Saj se še sedaj po tolikih letih v privatnem toplem pogovoru rad pomaga s srbskim izrazom, ki ga tako ljubi. Ko pa popoldne sede k svojemu radiu, rad posluša Belgrad, Zagreb in tudi Ljubljano, ter se mu porose oči, ko se spominja »evoje druge domovine", kjer je dosegel največ priznanja, kar jih je bilo dodoljene kdaj slovaškemu kiparju, Ger. M. Tome: Suila za klavir Do sedaj posebno na polju zborske umetnosti tvorni in poznani naš skladatelj Matija Tome, je v zadnjem času obogatil tudi našo klavirsko literaturo; v samozaložbi je izdal -Suito za klavir« v tieh stavkih, ki so dosti razsežni. (Zvezek obsega 28 strani). Tako je skladatelj, ki je alcer ustvarjal v instrumentalnem okviru le bolj orgelske ekladbe. posegel tudi v klavirsko tvornost s tem evojim novim delom, ki že na prvi pogled priča, da je plod resnega znanja in živahne fantazije. SIcer pa se v luči strožje razčlenitve pokaže svojstvena podoba te umetnine. Po stilu se skladba vsaj v bistvenih potezah ne odmika dosti pozno romatični umetnosti, razen v kolikor je zapadla vabljivim vplivom impresionistične barvitosti, Po-eeben poudarek je dobila tu namreč harmonična stran. Drugi stavek (Sostenuto) še zlasti, saj je njega prvi člen prav za prav le zapored|e nasičenih eozvočij (hitro menjavanje «eptimovih akordov raznih tonalilel), pri čemer se melodiin bolj izviia iz teh akordov, kakor da bi bila samostojno doživeta in res pregnantno ustvarjena. Impresionistična poteza je tudi v motiviki, ki je zelo kratka, pa neprestano se ponavljajoča. V tem pogledu gre v skrajnost prvi stavek (Allegro moderato), ki je v svoji precejšnji razsežnosti prav za prav le ponavljanje istega kVatkega (enotaktnega), dasi sproti različno modificiranega motiva. Ker je ta motiv v evojem značaju pojemajoč, ee ta etavek v napetosti ne more prav razviti in nima prave arhitektonske trdnosti — Izven teh impresionističnih potez pa pripada vsaj v glavnem skladba romantično naturalističnem slogu, kamor jo poleg značaja motivov postavlja predvsem tudi oblika. V tem oblikovnem pogledu vlada vsevprek tridelnost (ABA) in to celo v tako skrajnost, da je v drugem stavku n. pr. tretji člen ad notam prepisan prvi, v čemer je podana že nevarnost okostenelosti. Mnogo se ponavljajo tomke skupine tudi v tretjem stavku (Presto), ki ima sicer prav tipično eonatno obliko. To tako zelo, da ee celo v reprizi stranski stavek pomakne iz dominante v toniko, (Iz vee te oblikovne tipiko bi skladba tudi skoraj bolj opravičeno nosiia ime ^sonata«, kot »suila«, posebno, ker nima kaj plesnega značaja, ki je za suito tipičen.) Toda ne glede na označeno stilno karakteristiko je položeno v skladbo mnogo živo muzikalneg.i doživetja, ki si je znalo izbrati učinkovito izrazno snov. In ta izrazna snov, ki jo sestavljajo «kupim-bogatih Ionskih eozvočij v pregnantnem ritmu (melodična prvina je manj izrazita), ima mnogo samobitnosti ter pri tem veliko ognjevitosti, da mor« IU poslušalca zajemljivo učinkovati, Sicer predpostavlja delo mnogo planisllčne spretnosti, a bo vendar lep donesek za pianistično umetnost, ko bo obenem vredna sestavina domače klavirske literature. Naslovno stran je narisal slikar S. Kregar. Risba je sicer zaradi dokaj okorne opalograflje v tehniki zelo preprosta Toda idelno je podoba jako močna, ko se poglablja v klavirsko umetnost z obeh strani: ko skuša objeli v podobi to, kar X ene strani v tej glasbeni umetnosti dojema čut, n f. dru-ite duh v Rvolslvenih nhliUnh. V. U. Zdravje Svetega Očeta Rimski dopisnik holandskega lista »Maasbode« poroča o evojih vtiskih v Sikstinski ka[>eli, kjer je imel dovolj prilike, da je od blizu opazoval svetega očeta, ko je bila zadušnica za |x>kojnim papežem Benediktom XV. Takole poroča: Papeža so prinesli v kapelo na sedežu, ki se imenuje »Sedia geetatoria«. Sedel je pokonci. V obraz pa je bil bled in lica so mu upadla. Po vsej njegovi drži je bilo lahko videti, s kako silno energijo premaguje svoje telesne težave, ki ga vsaj tli pa lam prav močno ovirajo. Nosilci so nesli papeža pred prestolni sedež, kjer je vstal, opiraje se na ceremoniarje, nato pa ee je naglo okrenil ter sedel na presiol. Med glavnimi deli sveie maše je klečal brez posebne težave. Sicer pa je papež nepremično sedel na prestolu ter je glasno molil in razločno izgovarjal molitve, ki jih je duhovnik molil pred oltarjem. Na koncu za-dušnice je vstal s svojega sedeža ter je z jasnim, da, celo kar s krepkim glasom zapel molitve za odvezo. Kakor ob prihodu, tako je tudi ob odhodu očetovsko ljubeznivo blagoslovil vse navzoče, kateri z ozirom na žalno 6Utžbo božjo niso vzklikali papežu. Res je občudovanja vredno, kako delaven je še vedno bveti oče, ki se še vedno udeležuje vseh slovesnosti, kjer je njegova navzočnost jx>trebna. Kaka razlika napram lansikemu letu. ko eveti oče ni mogel priti v Sikstinsko kajielo niti dne 22. januarja, niti na obletnico svojega kronanja dne 12. februarja. Zadnje dni je fiapež docela opustil vsakdanje vožnje po vatikanskem vrtu, najbrže na na-6vet zdravnikov, ki so veleli veliko previdnost zaradi slabega vremena. Most čez Niagaro padel v prepad Dne 27. januarja popoldne je zgrmel v globo-čino jekleni viseči most čez Niagaro. Že včeraj 6ino jioročali, da ga oklepajo velike ledene plasti, da so se jeklene konstrukcije pod težo ledu začele kriviti. Dne 27. januarja pa jekleno moetovje ni moglo več prenašati 6ilne ledene teže, nakar se je most prelomil in je vse sikupaj s strašnim truščem zgrmelo v prepad. Komaj Î0 minut poprej so še bili na mostu inženirji in delavci, ki eo hoteli preprečiti nesrečo ter eo poskušali most osvoboditi ledenega oklepa. Ni se jim jxjsrecilo. Ko so videli, da je vse zaman in da se teža naglo veča, so brž pobegnili. Bil je zadnji čas. ker 10 minut kasneje bi bili tudi ljudje zgrmeli v ledene prepade Nia-gare. Čudno je, da ee je most pretrgal že potem, ko je mraz odnehal in eo pol dne popreje poročali, da ni več nevarnosti. 62 japonskih šolarjev zasul plaz Iz Tokia poročajo, da je neko šolo v japonski prefekturi Akita zasul velik snežni plaz. Hišo je plaz docela raznesel ter pod razvalinami pokopal vseh 62 otrok, ki so bili v šoli. Ko je prihitela |K>moč, so druge otroke rešili, vendar je bilo že C otrok mrtvih, 7 pa je bilo močno ranjenih. Severni sij nad Evropo, kakršnega navadno vidijo v južni Skandinaviji Skrivnost „Rdečega prenočišča V Franciji se pred sodiščem odigrava to dni strašna žaloigra, ali pruv za prav zadnji prizori «lolge tragedije. V Bretaniji nekje se je to dogajalo. Ob slabi cesti, ki vodi do morja, stoji stara obcestna krčma, ki nosi napis »Rdeče prenočišče«. Hiša je stara in zgrajena iz kamnov, okna in vrata ima ozka. Ta hiša ima zgodovinski naslov, saj je bila tukaj krčma tega imena že ob času francoske revolucije. Hiša stoji v kraju, ki ima dolgo ime Pont-Tymen-cn-Pleyben. V tem prenočišču se je dogodilo: Nekega večera jeseni je prišel v to krčmo arabski krošnjar, ki je s svojo robo krošnjaril od vasi do vasi, od mesta do mestu ter je bil v teh krajih že precej znan. Bil je revež, saj ni veliko zaslužil s svojim krošnjarjenjem. Krčmar in lastnik »Rdečega prenočišča« je stal med vrati, S takimle tipkami prižigajo in ugašajo ce; električne svetilke, kadar nanese potreba. Kadar grozi prevelika obremenitev ali kratek stik. pa nežne roke pritisnejo na te tipke in 100 luči v mestu naenkrat ugasne Zbesnel jelen oblegal kmeta Nekaj nenavadnega se je te dni zgodilo kmetu Petru GotttChlu v vasi Mitterbach pri Knittelleldu na Štajerskem. V tamkajšnjih gozdovih se je klatil r>es, ki je divje in »na svoj račun« lovil ali vsaj preganjal divjad. Ta pes jc nekega dne dvignil v gozdu tudi velikega jelena ter ga precej časa gonil. Nazadnje je jelen pribežal do Oolschlove kmetije. Divji pes pa ni odnehal. Na dvorišču kmetije je jelen zagledal domačega jisa. ki je v njem takoj videl svojega sovražnika ter se je zagnal vanj. Kmalu sta si bila jelen in domači pes jx>šteno v laseh Zdaj je pridirjal na dvorišče še divji j>es in začel se ie pravi polom. Jelen je zbesnel ter srdito napadal živali. Peklenski trušč, ki eo ga delale žival., je opozoril kmeta, ki je v hlevu kidal Knoj. da na dvorišču nekaj ni v redu. Stopil je iz hleva na dvorišče. Komaj pa je jelen zajDazil človeka, se je jadrno obrnil zoj>er njega ter ga 6 evo-jimi rogovilami hotel prebosti. Kmet jo je naglo popihal nazaj v hlev in zaprl vrata za seboj. Jelen pa, ki je bil medtem dodobra zdelal in pregnal oba psa, je ostal pred vrati in čakal, kdaj bo kmet pomolil glavo iz hleva. Dolgo je trajalo, preden se je žival umirila in nazadnje mirno odšla v svoj gozd, nakar šele je kmet mogel iz svoje ječe v hlevu. Strela in toča v Parizu V četrtek ob pol dveh popoldne so v Parizu imeli nenavaden vremenski dogodek, ki je v tem letnem času ne le redek, marveč tudi čuden. Ob pol dveh popoldne se je nebo nad Parizom nenadno pooblačilo, čeprav je dotlej sijalo lepo toplo sonce. Kakor hitro je bilo oblačno, pa so oblačno nebo začeli križati silni bliski, katerim je »Ali mielite, da bi iz tega voza mogli kaj narediti? Ali bi bilo še kaj za rabo?« »No. vsekakor! Lahko bi odvil tablico 6 številko ter na njo pritrdil nov avto.« Št. 42. Knez vrie palico Kakor hitro je črni vitez videl, da razdedi-njenega viteza potiskajo nazaj, je vzpodbodel svojega konja in hudo na-jiadel Front de Boeufa. l'reden se je kdo dobro zavedel, je močni vitez že ležal v pesku, nakar je naj)adalec udaril na Athelstana. Ker se je v boju s Front de Boeufom črnemu vitezu zlomil meč, je Athelstanu iztrgal iz rok bojno sekiro ter ga z njo tako silovito treščil, da je Athelstane nezavesten padel na tla. Ko je dovršil ti dve junaški deli, se ga je menda vnovič lotila lenoha, zakaj mirno je zajezdil nazaj k vhodu. Na borišču pa sta se sedaj še merila razdedinjeni vitez in Briand. Templarjev konj pa je izgubil že toliko krvi. da se ni več mogel izmikati bliskovitim napadom raz-dedinjenega viteza. Žival se je zgrudila in vitez z njo. Čeprav je bil tem-plar sila uren in ročen, se vendarle ni mogel o pravem času izmotati izpod konja Kakor blisk je razdedinjeni šinil s svojega konja, visoko dvignil svoj meč ter velel svojemu nasprotniku, naj se vda. Toda knez Ivan, ki se jx>prej ni p-av nič zmenil za težave razdedinjenega viteza, sedaj ni hotel, da bi bi! ponižan njegov ljubljenec. V odločilnem trenutku ie vrgel na tla svojo palico ter tako končal boj. sledilo tudi grmenje in treskanje. Strele so se vži-gale po nebu, kakor ob času najhujše jx>letne ne vihte. Kmalu nato pa 6e je vlila močna ploha, vrnee pa je začel velik veter in vihar. V tem metežu in plohi eo nekaj časa padale z neba enežinke, nakar ee je vsula huda toča. To je trajalo precej časa in ves ta čas v notranjem delu pariškega mesta ni bil mogoč skoraj noben promet. Med letom izgubil motor Nenavadno čuden dogodek je doživel pilot in pa tudi potniki, ki so se vozili pretekli teden v letalu iz Bruslja v Antwer|)en. Letalo je bilo belgijsko prometno letalo, ki je bilo polno jetnikov. Imelo je 3 motorje. Ko je letelo visoko v zraku, so potniki v svojo neizrekljivo grozo zagledali, kako se je en motor zrahljal, nato odpadel ter zgrmel na tla. Letalo se je začelo sum-jjivo gugati, vendar je letalec bil toliko sposoben, da ga je vzdržal v pravi legi. Tako je z dvema motorjema srečno pristal na tla. Ponarejeno zgodovinsko pismo V argentinskem glavnem mestu živi 6loveč zbiralec 6tarih pisem gospod M. della Torre. Ta mož je trdil, da ima v evoji zbirki znamenito pietno, katero je dne 1. septembra 1870 francoski cesar Napoleon III., |x> nesrečni bitki pri Sedanu, pisal pruskemu kralju, pozuejšemu nemškemu cesarju Viljemu. Zbiralec je trdil, da je tisto 6lavno piemo kupil v kraju Amilus na Francoskem. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da je ti6to pismo še vedno shranjeno v arhivu nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu. Pač pa dostavljajo, da je bil leta 1875 napravljen fakstmile tega pisma za veliko knjigo nemškega generalštaba ob nemško-francoski voj6ki. Ta knjiga je takrat tudi res izšla s tem fak6imilom. Poleg cesarskega pečata je na originalu tega piema še mala packa od črnila. Po tej packi so strokovnjaki jx>zneje spoznali, da emi izvod pisma, ki ga ima gospod della Torre, ni pravi. Tudi njegov izvod ima jxxiobuo packo, vendar je preiskava dognala, da je tisto črnilo mnogo novejše. Sicer pa je bilo tisto piemo že večkrat na prodaj, pa ga doslej nobeden ni hotel kupiti, ker eo vsi takoj spoznali, da je piemo ponarejeno. Le ta Argentinec 6e je dal osleparili. ko je prihajal krošnjar. Krčmar se je pisal Mihael le Pate. Mož je pri neki nesreči zgubil eno nogo ter je sedaj štorkljul po hiši z leseno nogo. Zavarovalnica mu je bila za izgubljeno nogo plačala 18.000 frankov zavarovalnine V temni sobi sta sedela dva sumljiva človeka, za točilnico pa je brkljala krčmarica. Arabski krošnjar je bil utrujen od dolgega pota ter se kar sesedel na klop za mizo. Velei je, naj mu prineso pijače Oba možaka, ki sta sedela v kotu za mizo, sta se s krčmarjem spogledala, česar pa krošnjar ni zapazil. Zunaj je bila medtem že napočila trdna noč. Le tu in tam se je jk> cesti malo posvetilo, ko je mimo pridirjal kak avtomobil. Vendur pa svetloba žarometov nikdar ni segla do vrat tega prenočišča. Izza točilnice je žena v neznanem bretonskem jeziku velela možu: »Ubij ga, denar ima!« Nato je vstala in odšla zapirat vezna vrata. Krčmar ni rekel ne bev ne mev, marveč je pograbil za tujčevim hrbtom dolg nož in se približal tujcu. Nerodno je štorkljal za Arabčevim hrbtom, nakar je z vajenim sunkom zabodel nesrečnega krošnjarja. Vse to se jc zgodilo pred očmi onih dveh pivcev, ki sta mrko sedela za mizo. Žena je brž planila k truplu in ga izropala. Ona dva, ki sta dobro vedela, kako dobro zna suniti njunin poglavar, sta molče gledala to strašno igro. Vajena sta že bila takih prizorov. Saj še ni dolgo od tega, ko sta ona dva v tej hiši vpričo krčmarja samega prav tako sunila delavca Coica. ga izropala, nakar sta plen s krčmarjem porazdelila. Tudi sedaj se nista nič obirala ter sta mirno in ravnodušno pobrala iz krčmarjeve roke svoj delež plena, ki je padel na njiju iz krošnjarjeve zapuščine. Nato eta krošnjarjevo truplo zavila v platno ter ga zanesla k bližnji reki ter vrgla vanjo. Vnščani so drugo jutro našli na malem jezu človeško truplo. Vso kolico je prevzela velika groza, saj je bil v teku kratkih petih let tukaj najden že šesti mrlič, vštevši umorjenega delavca Coica in tega arabskega krošnjarja In nihče v vsej Bretoniji ni vedel, kje je morilec. Niti orožništvo niti ljudje niso vedeli, kje naj iščejo morilca. Zločin pa je nazadnje razkrila preprosta ženska, ki je v krčmo hodila včasih pomagat. Nekoč jo je krčmarica poklicala, naj pride pomagat streč pivcem ter nosit na mizo kruh in surovo maslo. Ko je tako imela v hiši opravka, je nekoč zn točilno mizo zagledala več pasov in ovratnic, ki jih je jioprej že videla pri arabskem krošnjarju. Ta se je bil namreč večkrat oglasil v hišah tamkajšnjih vaščanov in tako je vsakdo vedel, kaj prodaja ta mož. Tako je ženska takoj vedela, da je to nosil prodajat Arabec, ki so ga pred kratkim našli umorjenega v jezu. Če-|>rav je ta najdba žensko hudo razburila, vendar sc je premagala in mirno naprej opravljala svoje delo. Ko pa je bila prosta, je takoj smuknila v vas k orožnikom ter jim vse povedala. Dne 24. januarja so obdolžence sodili na sodišču v Finistère. Od vseh strani Bretonije so privreli skupaj ljudje, dn bi bili priča, kako so bo glasila pravica. Hiteli so k sodišču_ mimo krčme »Rdeče prenočišče«, ki pa je sedaj zapečatena in zadelana z debelimi hlodi. Krčmar Mihael le Pate je s svojo leseno noj kakor bik Njegova dva nogo divjal za omrežjem pred sodniki. Nji fKimagača sta vse priznala ter sta bila zaradi tega obsojena na dosmrtno ječo. On sam pa noče ničesar priznati ter vse taji. šest krvavih zločinov je sedaj razjasnjenih. Krčmar še vedno taji. Žena, ki je bila pri vseh umorih udeležena, jo umrla pred enim tednom, preden jo je mogla obsoditi svetna pravica. Mihael le Pate še ni bil obsojen, vendar niti njegov zagovornik ne upa, da bi mu mogel re« šiti glavo. Irski narodni spomenik bodo blagoslovili Irci na dan svojega narodnega patron» sv. Patrika. Spomenik je izdelan v obliki oitarja. ki na njegovem vrhu stoji kip sv. Patrika. Ur. Henrik Stetka: Delokrog banovme i. „ i Značaj države zavisi dobršen del od lega. kakšna je konipetenca pokrajinskih samouprav. Ozirati se moramo ne le na obseg te konipeteiicc In na način, kako te nadzira In samouprava, mar več tudi, kako se more uslioj in delokrog pokrajinske samouprave izpremeniti. Posebno važno je, kakšilo ji! sodelovanje obeli oblasti, centralne In pokrajinske oblasti. Možnosti je cela vrHta: 1. V sodržavju (konfederaciji) more poedina pokrajina tudi proti volji centralne oblasti iu drugih prirejenih pokrajin enostransko izpremeniti svoj položaj v tej zajednici. 2. V realni uniji more to storiti le volj« vseli pokrajin skupne z eventtaelno oblastjo, reprezen-tirario po skupui instituciji vkupnega deduegii vladarja. 3. V zveznih državah (federativnih državah) opažamo dva tipa, nli je. za Upremoiilbo niHtUnboj' uega odnosa potrebno soglasje cejitraluo oblasti in neke večine pokrajinskih zastopstev ali pa more o tem odločati sicer centralna volja sama, toda večina centralnega parlamentu mora obenem glede večine pokrajin obsezati tudi večino zastopnikov, odrejenih za centralni parlumeiit po poedinih pokrajinah. 4. V enotni državi odločuje o pravnem položaju pokrajin centralna oblast suma ter tudi, ako je za izpremembo predpisana posebna večina, ni potrebno, da bi ta večina zustopulu obenem tudi večino pokralln Važno pa Je, ali jo položaj pokrajin določen kar že v državni ustavi ali pa navadni državni zakonodaji prepuščeno, da bodisi v .celoti ali deloma zariše mejo med centralno iu pokrajinsko oblastjo. V najl državi nikakor ni glavno vprušanje, ali je na federativen način ali enotno ustrojena važlio pa je, kakšen obseg imej pokrajinska samo-uprava in ali se. enkrat določeni delokrog te samouprave da izpremeniti le z usluvo ali pu že ■/. navadnim zakonom brez kvalificirane večine. Jasno je. da v federativni državi poedine^ pokrajine — dežele, ki sestavljajo zvozim državo, dokaj velik krog pravnih odnosov samostojno ure-jujo in se zavoljo tega tudi te pokrajine tu pa tum štejejo za države, t. j. za delne državice zvezne države in to tem bolj upravičeno, ker brez sodelovanja pokrajin ni izpreniombe njih odnosa do centrale. Pri enotni državi je kompetenca pokrajin lahko želo obsežna In morda celo Širša od kompetence dežela v niarslkakšni zvezni državi, lahko pa je tudi prav skromna ali morda sploh ni pokrajinske samouprave. Enotne države so pač tinti različno organizirane, епн so decentralizirane s široko samoupravo pokrajin, druge pa priznavajo pokrajinam morda le nekaj ekonomske samouprave aH pn še te ne. Ako že imamo v enotni državi kaj pokrnjinske samouprave, potem ji pripade gotovo pospeševanje javnih, na pokrajinsko edlnlco se nunnšujoCih interesov z uporabo lastnih finančnih sredstev in druge njene imovine za nogo in podvig materialne in idealne kulture v pokrajini. Govorimo o ekonomskem tipu pokrajinske samouprave, kadar ti posli povsem prevladujejo. Tudi pri tem ti pu spadajo v delokrog pokrajinske samouprave še nekateri drugi posli, brez katerih ni nege in podvigu - donrnče kulturo, kakršni so to upfav« lastne imovine pa pribuvljanje davsBin in drugih dohodkov, daljo razni posli, ki so nanašajo 11 organiziranje „pokrajinske samouprave, same, Pokrajinska samouprava ekonomskega tlim obsijga torej nekako telo posle: a) Nego in podvig pridobitnih, prosvetnih, zdravstvenih iu socialnih razmer v pokrajini, pri čemer se lastna finančna in druga ekonomska sredstva uporabljajo za ustanavljanje in gradnjo, vzdrževanje in obratovanje raznih zavodov, podjetij in naprav pa za druge prireditve, llAmenjene boljšanju pridobitnih razmer, izpopolnitvi prometnih naprav, širjenju in dviganju obče ljudske pro-svete in strokovne izobrazbe, izboljšanju narodnega zdravja in odstranitvi najhujših socialnih neprilik gospodarsko šibkejših slojev. Gre tu za posle, ki jih morejo upravljati ali država ali samoupravne edinice ali privatniki, a ki Jih zastran pomena za pokrajino utegne z večjo vnemo ojirav-ljati pokrajinsko samouprava nego država, ali pri 1 katerih bi iniciativ:, privatnikov zaradi velikih finančnih žrtev navadno ne zadoščala ali bi se Iz želje po čim večjem dobičku morda javni interesi premalo upoštevali Nekaj teh poslov je takih, da jih samoupravna ediniča zavoljo obstoječe zakonite obveznosti mora vršiti, n druge sme opravljali povsem po svojem izprevidu in uvidevnosti, oziraje se na razpoložljiva sredstva in na večjo nujnost nli primernost dotičnih ukrepov. Clm večja so fi nančna sredstva, s katerimi pokrajina razpolaga, tem večja bo delavnost pokrnjinske samoupravo pri izvajanju tega njenega delokrogu, Zastran potrebe izdatnih finančnih sredstev morajo biti s pokrajinsko samoupravo b) združeni razni posli finančne prirode. V prvem redu mora pokrajina upravljati svojo lastno imovino Edinole 7 dohodki te imovine in eventualnih pokrajinskih podjetij se pa Izdatki 11e morejo kriti, marveč mora pokrajina nalagati svojim stanovalcem in davkoplačevalcem Javne davščine in bremena, kar Je izrazit posel javnega gospostva. c.) Tudi organiziranje pokrajinske samouprave. kakor volitev njenega predstavništva po zborih volivcev, volitev predsedtiišlvH, posebnih odsekov in ožjega, neposredno izvršujočega odbora pokrujili нке samouprave, iu postavljanje ali vsaj predlaganje pokrajinskih uradnikov prištevamo še poslom, ki jih opravlja tudi samouprava zgolj ekonomskega lipa. Gotovo je vpliv pokrajinske uprave ekonomskega tipa že zaradi možnosti, da z lastnimi finančnimi sredstvi in z lastnimi organi v neki smeri neguje javne koristi v pokrajini, jako velik. Toda v državah, v katerih so vse ali vsaj nekatere polt vajino krepko historično-politlčne indlvliliinlltete. taka samouprava ne bi zadoščala, marveč je treba liolitične samouprave. Po Upu politične samouprave pokrajin je malodaue vsa notranja uprava prenesena 11:1 pokrajinsko samoupravo, lako dn država v pokrajini sploh nima lastnega upravnega aparata zu notritnio nli obču upravo in vrši morda le od.centralne oblasti postavljeni državni ropre-zenlant v pokrajini državni nadzor na licu mesta. Načeloma ne more biti jiomlslekov |iroti takšni ureditvi javne uprave, ako je državni représentant upravičen, da sam ali po svojem odposUui.ru nad žira poslovanje pokrajinske samouprave In da v izvrševanju te nadzorne oblasti zadržuje vse odloke te samouprave, ki nasprotujejo zakonom ali ogrožajo občedržavie interese. Neprimaren bi bil tak |irenos poslov obče uprave le tedaj, ako bi predstavniki države v centrali in v jiokrajini ek-ponirani državni funkcionarji daleko nadkriljevnli pokrajinske funkcionarje Vobče pa večjo sposoh nosti pri državnih organih 11e зтето pričakovali in to tem manj ker so pokrajinski funkcionarji z usodo pokrajine močneje povezani Navezani nu domačo urudo se r. večjo vnemo 41 ljubeznijo loti jc svojega dela. Državni uredniki v pokrajini po «ontokrat pretirano zastopajo enostranski državni Interes na škodo enako važnih pokrajinskih koristi. 11 njih predatojnlki v vrliO'||i državni upravi bo dini zbog enakega stremljenju, bodisi zavoljo neznanja razmer v pokrajini ne ovirajo takega početja, Ta sistem se odlikuje tudi po enostavnosti In «enenogtl, .ker p enotiren in torej ni dvoje vzppfpdnih vrst upravnih oblustov v pokrajini, državnih in samoupravnih. V delokrog pokrajinske samouprave po tem tipu spadajo vobče posli 1/ notranjo upravne veje v ožjem smislu (varnostna policija, nadzor nad občinami), potem iz upravnih vej, nanašajočih se na kmetijstvo In gozdarstvo, na rudarstvo, na obrt, industrijo 111 trgovino, na gradbe, dalje na prosveto in verstvo, končno na telesno vzgojo na roda, na zdravstvo in n» socialno politiko. Poleg tega pri i »ada takšni pokrajinski samoupravi seveda tudi 5e bolj ali manj obsežna finančna u|irava glede lastnega finančnega gospodarstva. V kolikšni meri more država vplivati na smèr in način tega samoupravnega delovanja, zavisi predvsem od ja-kosti državnega nadzoru nad pokrajinsko samoupravo in od uredbedujne oblasti, ivi jo država pokrajini prizna. Gledališče Kari v.Baltz: Violinski koncert Vstop dunajskega violinskega virtuoža Karla v. Bultza v naše koncertno /.ivljeiye je pojav svoje vrste in svojega pomena. To pa zaradi posebnih Hvojetev. ki jih je razkrila igra lega nenavadno resnega in globokegu umetnika, igra, o|> kateri je človek presenečen obstal in prisluhnil visokim in dosedaj v marsičem skoraj nqpoznaniiii vrednotam. Ze takoj je presenetila resuoba sporeda, ki je objel sicer samo dognano. a zelo značilno raz-liorejeno violinsko umetnost od njo prvih pričat-kov v ïgodnjem italijanskem baroku (Veraclnljeva Sonata), preko vrhov jioznega nemškega baroka (Bachova Cbaconna) in dunajske klasike, (Mozartov Koncert) tja v nemško zgodnja romantiko (Schubertov Rondeau brillant) ter je posegel tudi v slovansko poznororiianlično umetnost, kot jo Je predstavljala Sukova glasba (Un iJoco trisla, Burleska). V sporedu je bil tedaj podan- Jasen |irerez violinske umetnosti skozi vse dolie do moderne (ki so jo zastopali dodatki Bartokovih plesov) — -to pa brez kompromisov, lirez vsakršnega računanja s cenenimi efekti! To je treba jiosebej poudariti kot visoko odliko, kajti nedvomno je s to umetniško doslednostjo, ki uiti za las ni popustila, umetnik sam največ tvegal, saj se je prvič predstavil našemu (njemu |H)vsntn nepoznanemu) občinstvu. Pač pa je z druge strani umetnik s takim sporedom obenem dokazal, da sodi naše koncertno občinstvo z najvišjega stališča, pripisujoč mu vso umetniško izobrazbo, razumevanje in resnobo. V podajanju omenjenih umetnin pa. оц1 katerih (ionien,|a vsakh #i»e-svoJ svet s posebnimi1 nazornimi potezami, s posebnim značajem in izraznim načinom, eo se razvila pred nami nenavadna svojstva umetniškega podajanja. Kar se tičo županjih značilnosti vjoJiiHslove tgro, ki se je pokazala v privi luči šolo po prvih dveh, šq nekoliko nes igli rito izvodoiiili skladbah, ji gre priznanje, «In obvladuje vse tehnične, zahteve s posebnim oziroin na značaj dunajske violinske šole, ki je v tehniki loka iu prstov naravno preprosta (vsekakor bolj kol francoska šola. ki so rada v lom pogledu Izgublja v bogastvo fines, ali praška šola, -ki posveča člsloti tehnike skoraj mučno skrb), ki pa daje prednost iskrenosti ln toplini prednešanja. To dejstvo ie treba Imeti za pravo presojanje v zavesti, kajti v violinski igri nam je |k> danih razmerah dunajska šola najmanj blizu in najmanj poznana. — Mimo označenega obvladovanja tehničnih zahtev uveljavlja umetnik v svojem podujaiiju nenavadno močan zmisel za stilne vrste in njih posebne potege. Ne samo to. tla so v njegovi igri jasno razodete zunanje značilnosti posameznih sl.ilu.ih smeri, kol je 11. pr. barvanje in oblikovanje tonov 1er njih zvez, različno uporabljanje dinamičnih in agogičnih sredstev ilt). Umetnik jc sposoben V igri zajeti iu oživili predvsem duhu, Id živi zn čutom dostopnimi Ionskimi pojavi. V tej smeri jia močno deluje še posebno Svojstvo, spričo katerega zavzema violinist danes posebno.stališče, tla namreč v svojem podajanju ves streïui k čini večji objektivnosti. To se pravi, tla skuša v podajanju, izločiti vsako, tudi najmanjšo samovoljnost in no'#irino. kl se pa golim čutom dozdeva morda mrzla Ih stroga |*>-niore onemu, ki jo dojine. doneči najgloblje iised-line resnične umetnosti. Vselil označenim |M>te-ziini umetnikovega podajanja S» pridružuje še pogoltno eVojstvo enotnosti imsntneniih umetnin, enotnosti. .ki invira ir. umetnikove sposobnosti, dojeli v duhu v enem hipu hkrati celo skladbo in ji nato navzven v tonskem za|x»rotIju «iftvaril trdno in prepričevalno zgradbo. Tako je stopil na tem koneertu pred nn~ umetnik, ki nas je s svojo zrelo 4n globoko igro zajel v dnu duše in nas vodil v čudovite pokrajino tonov in njih oblik; uinetiiik. ki 4e zaveda svojega poslanstva in ki odstira ljudem čisto; umetnost, trdno odločen služili ji z vsem svojim bistvom. Posebna svojstva pa, s katerimi podpira svoje iimotniSIvo. na opravičil jejo, tla si povsod osvaja priznanja, ne le pri občinstvu, temvtjč tudi pri svetovni kritiki, ki 11111 priznava red mojstrstva, a' pri tem neko posebnost, ki ga loči otl drugih mojstrov iu ki lazlaga z druue strani dejstvo, tla si je umetnik osnoval in razvil u» Dunaju že samostojno violinsko šolo. Programi Radio Ljubljana» Sobota, ?s. januarja: lï Prngu xu dru go plojču lilll v pisano vrst,, vest 11 li st vu rl - 12.45 1'orooliu — 18 Napovedi - ЈН.20 Or.iifii tu drugo pložča hiti v |il sitno visto veselih stvari - li Zu iolopust (igra Iiiul. orkualer) - 17.411 Polotili obrtništva v Sloveniji (k- O. Utirinl - IH Itiiski sukulet in,lu O «iiiupiiouh ru.-io liulnègu gozdnega jfospoduг.ч1 \ 11 » iinsoliniiii oziroin 1111 javna delu (iti/. Jùirel Tuvflur) lu S'upovrdi, puro éilii — l!i :ki Nue aru: Ilušuvne poMuhuosti цпмЦ idil niiifev (dr. Itoru Mîlojeviè. nul v. pjof.) - lil..1(1 1'rn «led sporedu ÎI O zununji politiki it', urednik dr. Alojzij Kiil.nr) - 2UJHI tlii'eii pri nest' sloji , . . |>rl Zori ZU premislek in glush« rn oddih. IWse-lilo Iu vod jitvo vefera I pl. Izvujiijo t-luiii nul, lirr dru?,i ru- -$! Nuiioviidi, poročilu - ti,ID V.u vesel konec ledini Igra Itudijnki orkester, Orugi programi' Sobota, ii). JauuatJùi Vil/liinl: -.41 f eški vefe.i', 22.1,1 Plenim glitnbrf' V-, Jluini'bi 2ti tlperu UunuJ: l!i :lu Za b« vu i koiieurl,. liu.45 Urk, koncert, al I4u»na glanliu -lluitimiH-fla: -.M Џгк. kpncorl, .'::.|u I ;;unsku glusbu - Trst Mil an: IT.Ui Violin«, 21 l.egnv« llrlčun drama Človek, ki se smeje Rim llari: IT.1.1 IMesuu glusliti, 2l Cor!ii-l'i»ollnl.lxv» koiniwlila Valčkov leni pn , J2.1,i N iolina — l'ia/ia: ïn Opereta Kruli pole-p.uhov . 22.au Sul^iatki orkester — Varšava: '.'II Zulmv. konuurt, 21 PltMiin glu.^hil Hi rlini Л) Operet nu (rlns-nu Ktlnlu-herii: 2(1 Mlllllekerjevu operelu Dijuk lirosjak- llamliuvfi: 2tl Zulnivnu irlasliu, 2ii,4u llcrmc ckovu operela. M oui Idi tli roniihinliir: П1..1Ј Narodni! nemili Iu plesi v Švici, 2I.:KI IMohiiii i;IusIiii Solhnt: .11.1*1 Si lininiitiuovu glasila Stra.itbi/uru: 21.JIH CJrko slritlui in soJUUčni koiieerl, in Violinista'je na klavirju spremljal naš priznani pianist Marijan Lipovšek. Ta res ni imol lahkega stališča spričo ne majhno naloge in malo preizkušnje. Vendar se je mojstru lopo prllegel in ga s svojo lahkotno igro (ki jo ie pn oviral ; slab instrument) ugodno podpiral vseskozi, dokler ni ob končni fckladb.l dosegel svojega viška, ko je razvil jvotfitv/i svoje1 fnjljimlne igre,- Koncert, ki ga je priréailti' društvo »Glasbena akademija«, ie bil res lepç uspehi in pomembna glasbena prireditev. Vršil sê je v veliki dvorani Eilhnriiionije vpri dobrem obisku, V. U. Mariborsko gledališče . Oton Župančič: Veronika Deseniška. Ob proslavi pesnikove 60 letnice. 'V proelavtS Ђ0 letnice" Otona 2upan«ffa je mariborsko gledališče uprizorilo slavljenčevo »Veroniko Deseniško« v docela novi opremi in opravi. Enako se je potrudil tudi retirer J. Kovič, ki je za to slavnostno priliko sprožil vse svoje insccnacii ske registre ter oskrbel velelepi dramski pesnitvi dostojen odrski okvir. Slavljetica sta zaman pričakovala i Maribor I Ljubljana. V času, ko so ga tod in ondod pričakovali, jc bil pesnik tu nastopil svojo hedžrg, da se izogne nadležnemu slavju, in nemara, da se ubrani bridkih spominov na krstno predslavo pred leti, ko se je o delu pisalo živčno in žolčno. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo in igralci v sla vnosnem razpoloženju. Uvodno besedo je govoril R. Rehar, ki je orisal slavljenčevo pesniško delovanje, iz njega izluščil za obmejne kra;e pomembno narodne bol. Ea3(6f№ zrcali v pesnikovem »Zemljevidu«^ \ . Predstava je bila pražnja i opremi in opravi. Da ie zvenela enako prazniSnoi z |odra ludi dragocena pesnikova beseda, veselic ncikaljano Razdelba Ženskih vlog j« b^i. pogrešena. Z Veroniko se je proti b a tur i mučila Elvira Kraljeva, ki bi vsa umetniško zagorela kot Irpka. resignirana Jelisava. Veronikino tragiko zaradi neodoljive lepot* bi morala igrali gdč Rasbergerjeva. Krna Starčeva se ie kot Jelisavtta odela v trden oklep go-spoščine in ponosa, skezi katerega ni bilo čuti bolečine užalk nega ženstva Tudi ie bila kot ženska, ki zori smrti, preveč vnanjc figurativna in nulepo-tičena. Naiboljšo odrsko stvar lev je podal la večer R. Nakrsl kot Friderik. G. Grom ie kol Herman ugajal s svojim nastopom, igralsko pa je premalo umirjen in dostojanstven. Omeniti moramo Mnl zhon pavcrjeuišhu kluba žer le/ničarjev JKZ za Grosuplje ho v nedeljo, due 80. januarja ob 10 dopoldne v gostilni Tisler v Grosuplju O železniških vprašaiijih yorojâjo delegati iz Ljubljane. — Claui in |uijale|ji Ululm vljudno vabljeni! Velenle V sredo dopoldne so našli mrlveg« .v njegovi postelji 72 lelirogn Martina Smodffin. Bil je naj starejši mizur v Velenju. Pred 49 leli Je prišel \ službo kot mizarski pomočnik k svojemu bratu in vztrajal pri nJem skoraj 50 let. Bil je vseskozi vzor poštenjaka Kot vnel gasilec se je požrtvo valilo udejstvoval celih 40 let Naj mu sveti večno luč, vsem njegovim pa naše so*ulje! Draga pri Čobru Ker sta bili občini Draga in Trava združeni v eno občino, bodo pri nas volitve novega občinskega odbora. 2e zdai se čuti hud boj med slovenstvom in nemškutarstvom. Vsi zavedni Slovenci želimo zmago Slovencem. V stari Avstriji smo na shodih za Jugoslavijo peli Črna zemlja naj po-grezne lega, kdor odpadal« Jugoslovanska knjigarna v (Jubilant Zu poslu! čas priporočamo sledeče ptMno pesmi: Foerster A.: Laiiieniucije in očiluujn za mešanj zbor, 8 din — ; faillira sacra, III. tlel, za moški zbor. 30 din. (i rudni k 1- postnih pesmi za mešani zbor, 15 din. Hribar p. A.; Postni in velikonočni uupovi za mešan zbor, part 30 din. glasovi |)o 10 din. — Jobsl: Pet postnih pestni za mešani zbor. 20 diu. : > (lin. glasovi (»o 0 din Vodopivm- Koijl spevi. Zbirka cerkv. pesmi /a vse dobe cerkvenega leta sil din. železnik M.: Dopolnjena je. 12 postnih pesmi zn mešani zbor. 211 din. Premrl K.: Trudim nor ii» oljke len«. 8 postnih pesmi za mešani zbor 1'nrli-lura 15 diu. glasovi po 5 din. Celje c Jutri ob 4 popoldne. V mestnem gledališču: Krik uničene mladosti ! - Akcijska dranm iz modernega «vela v 0 dejanjih. Delo. ki je popolnoma novo in izvirno slovensko, nam bodo I Kidali v režiji g. Vludka Kosu veliki Frančiškovi križarji Iz Ljubljane. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c V Prešernovi ulici št. 3 je v Gospodu zaspala 84 letno /nsebnicu Drobotinšek Katarina. v celjski bolnišnici pu je v četrtek zvečer umrl vi letni okrajni tajnik \ Gornjem grudu gosp. Eendre I'rane. .Nuj v miru jxič'ivatu, sstijccm naše iskreno so/ulje. kino metropol I pi-^miera ргекганпрцн fijma »kraljev tenor« po Istoimenski operi >l'er Postillon von l.onjumea u V Klavni vlogi wtu>- Kiebenbecger, Luelc Hngllach, Ueo .Slezak. c Lastnikom koles in motornih vozil. Pred- slojništvo mestne (»oiicije v Celju ponovno <>|mi-/arjti vse lastnike koles in motornih vozil, tla prijuvijo svoja vozilu do 3t. januarja. I rad ne ure /a prijavo koles so wik delavnik otl pol 8 tlo I, za motorna vo/.ilu pa otl *> jjopoldnr na-|irej Šoferji se pozivajo, tla overovijo svoje vozniške izkaznice in plačajo pripadajoče bano-linske takse |iri predstojniStvu mestne jiolicije v sobi št 42. c Br/.otiiniir celjskega šahovskega kluba /u januar je bil \ sredo zvečer v hotelu 'Evro-|ш«. Udeležilo se ga je K) igralcev. Največ točk so dosegli Grašler. Diehl in inž. Sajovic, in sicer vsak po 8 točk otl <) dosegljivih. 1'ajs jc dosegel Schneider in Csorgti pa (>o 4 točke. Bil je lo prvi brzoturnir, kjer se jc u|H>ral)!jalu na poseben način konstruirana lira, ki tla vsakih î ali 10 sekund znak zu potezo. Je to originalno eilinstveno darilo g \ntona l.cčnika. urarja in juvelirju v Celju, /a kar se mu (.'.š.K. na tem mestu prav iskreno zahvaljuje. c V premogovniku ga je zasulo. V četrtek, 2" januarja, je jiri dc.u zasulo 10 letnega delavcu \ rudniku \ Pcčovniku /averška Autoiiii i/ /uvodnega i>i i Tcljarjili. Dobil je hude notranje poškodbe. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Tatvina v veletrgovini Sieriuecki pojasnjena. 0 tiitvini v veletrgovini Slorniecki emo že j>ori>-čali, Po raznih okornostih je prišla policja na sled pravemu storilcu kljub temu, da je bil nirčin tatvine zelo prekanjen in zavit v temo. V noči med soboto iu nedeljo je izginilo iz dnevne blagajne v detajlni trgovini nekaj nad 5000 din gotovine. Ker ni bilo za tatom' f> ni v nobenega sledil in ni bilo vloma, je policija drugače usmerila preiskavo in končno dobila krivca. Lani so delavci imeli precej liosla v novo zgrajenem delu veletrgovine in imeli tudi prosi vhod. Instalacijski! dela za centralno kurjavo je imela neka tvrdka. pri kateri je bil iisluzben 25 letni «trojni ključavničar L. Viljem t. Ježice. Policija je po raznih poizvedovanjih iu zasliševanjih ugotovila, da je Viljem v novo zgrajenem dolu .predelal neke ključe, ki jih je preizkušal in meril na vratih, ki vodijo v trgovino Sum jo takoj'padel nanj in ga Je policija na |x)dlagi tiralice v torek 20. t. in. aretirala in pripeljala v Celje. Pri zasliševanju je Viljem L. zanikal vsako krivdo, v svojem slabem zagovoru pa je zašel v protislovja, izdal je še sodruga 18 letnega vajenca Jožefa Z, iz Celju, katerega je Viljem L. večkrat obiskoval. Policija je oba Izročila sodišču. kino union .premiera« (ullm, petje, ples, rn/knAjc ln le-pola, vso to' je združeno v filmu Kuri M u i-te 11 V Klavni vlogi : Mliln 11 ii Г IMUI Karali l.cuinlov, r. Theo Ijlngeti. c Preprečen vlom, V sredo ponoči okoli 12 je službujoči slružnik /avršuik \ iuko. ko je I>i 1 nu obhodu i)0 Gubcijn, opa/.il nu strehi trafike pri /elc/.iiišKcin prelazu, tla je nekdo na strehi. Stop i I je b.iže iu opa/il nekega ino/a. ki jc razkrival opeko Stražnik };a jc |x>klical, ko pa je stopil k trafiki, jc mož skočil in |M>liegnil če/, pl-ot i > i - i Stalinovem lesnem skladiščil, kjer je izginil Stražnik je preiskal vse skladišče, a tulil ni našel. Naša kri v iuîini St. Michael. Minil. Župnik Anion Miks umrl V župniji sv. Mihaela, kjer je zvesto paslirovu« 34 let, je nenadoma umrl priljubljeni slovenski župnik Anion Mikš. Kako priljubljen je bil med našimi izseljenci, je najlepše izpričal pogreb. *a-terega so se polnostevilno udeležili vsi ta ran i. Pogreba se je udeležilo ludi nad HH> duhovnikov z nadškofom John ti. Murray na čelu. H. i. p.! Država Wiseonsiu tlaje priznanje škofu buragi. Država Wisconsln |e Izdala s|K>ininsko knjigo z naslovom >Thc Wiseonsin Blue Btiok«, Iri obsega 710 strani. Nu strani 11. se pisatelji spominjajo ludi našega slovenskega misijonarja in škofu Friderika Barage e temi besedami: V juliju 1835 je prišel katoliški misijonar (kasneje š(<0f) Falher Frederick Baraga na Madeline otok. kjer je kmalu zatem postavil kapelico, kjer je daroval prvič sv. mašo dne 9. avgusta istega leta. Father Baraga je imel ondi s svojim misijonskim delovanjem vet: uspeha, kakor pu njogovi protestanski sosedje: on je vztrajal, medtem ko so protestanski misijonarji zapustili kraj. Falher Baraga Jo bil zelo učen gentleman, kakor tudi vnet duhovnik. Leta 1837 je tla! v Parizu tiskati svojo knjigo, v kateri opisuje severne Indijance: lo je ena izmed najbolj redkih l»ublikaci| iz prve dobe države Wiseonsin. kasneje je največ deloval nietl Meiiomonio Indijanci.' / Uradna vremenska poročila Tujnkoiirumrtnilt zvez Slovenije, J A SX, SPI) po stanju v. dnu 2K I 1II.IH Italeii-l'luniea. v;« ш: —2. pooblačcno, nilrnn zapadlo * Al eni nršii it ua Ml podlage, Kranjska «oki. sin m: S, barometer •«• dviga, yoohlti ftenn mirno. Molil prAUVi na 4n podlnite, sankii tišAe m ilrsulinče uporabim Vršit, /sni m: 711014 prSic'ii na nn podlage. tlo e j t Mojstrana, ti jO m: —1, oblačilu, mirno, 20 cm jili iiegu snegu uu pnilluiri it em. Illetl. Mlini, plus I nhiučnn. lil ein jiiiuegrt sneg« nu Jil pndlnue, Juxeru zu itmiinje tluloni« upnralino. llatorou r lltihiiiju, MO ni! —1. snet,I 20 ein novega su- liegn snegu nu podlagi .Ml eni. Dom IIu Kamni, ЦЧ0 in: —i, oblačno, sne/.l, sever, :m eni novega Milu uh -.iiegu un lun inxllage. Ihim na Krnii'cil. 1704 m • Л нпе/ i. K) eni nnveira su- liegu sneg« uu ll»i podluue. Velika planina, Mil m: -.1, sne»,i. 3.1 eni tiovrira »lihega snega na I2ll pndlaife. Polieni njo m: nlè. Iiai'ontelei pada. milno. Toni no- vegn prSIčn lia lil podlniO'. 1'uliui v a i ./ni», /t/in iu, in Mariborska kot u. 10.41) ni- 1, oblačno, mirno droliiio mede s enjorjer il om. 1V>* 111. In Koèa voit K o in,, /3, ; ,„■ § nieirla. ninlo vetrovno, V> eni nov eitn pršičn na ič ein pnillnue. Dodatno lini m ilu . du,. /. Jen rsko. \iMim. 4, ohtaillo, mirno, lil ein prilča •'» Iu nn imdUge Uozirskn koèa. 1:1,1 „i: -1, rahlo »neti. sneg» KH) em. Spoti Drž. prvenstvo v umetnem drsanju Južno vreme ogroža prireditev Pri nepovoljnem vremenu, ki je nastopilo predvčerajšnjim in je včeraj še trajalo, je zelo negotovo, ali se bodo prireditve drž. prvenstva v umetnem drsanju mogle vršiti danes zvečer in jutri dopoldne. Vodstvo tekmovanja se bo odločilo šele jutri zjutraj in bo, če bo južno vreme trajalo še dalje, preložilo prireditve na 1. februar in na praznik 2. februarja. Objavilo bo svojo odločitev v opoldanskih listih. Pri večerni produkciji v prostem drsanju, ki je določeno za drevi ob 18.30, in ki je mišljena kot uvod v tekmovanje, nastopijo vsi prijavljeni tekmovalci in tekmovalke. To so: od HAŠK-a ju- Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu Jugoslavija na 4. mestu v drugi skupini. Končno stanje v svetovnem prvenstvu (tekmovanje moških) v namiznem tenisu, katero tekmovanje se je vršilo v Londonu, izgleda v obeh skupinah takole: I. skupina: 1. USA, Anglija in Avstrija po 6 točk. 4. Poljska 4 točke. 5. Nemčija 3 točke, ti. Letonska 2 točki. 7. Irska 1 točka. II. skupina: 1. Madžarska 7 točk. 2. Češkoslovaška (i točk. 3. Francija, Jugoslavija in Litva po 4 točke. 6. Belgija 2 točki. 7. Holandska 2 točki 8. Egipt 0. Končno stanje za Coibillov pokal (tekmovanje dam) pa je tole: 1. Češkoslovaška; 2. Anglija; 3. Avstrija; 4. Madžarska, Walles in USA. Mariborski šport I TEKMOVANJE ZA MAVERJEV POKAL V nedeljo, dne 30. t. m. se odigra tretje kolo tekem za Maverjev pokal. Na stadionu SK Želez-čar na Tržaški cesti se srečajo tokrat: ob 13.30 Maribor ' : Slači ja, Vobrcije. Ob iS -Železničar : Rapid. Sigurno bo tudi to nedeljo nogometnemu športu naklonjeno občinstvo v velikem številu posetilo zanimivo prireditev, Dočim bo po do sedaj poka-zani formi moštev Maribor škoraj sigurno premagal Slavijo, bo tekma med starima rivaloina Železničarjem in Rapidom silno napeta ter bo rezultat iste močno vplival na končni izid klubov v tej borbi Za nedeljo so delegirani sledeči sodniki: prva tekma: Bergant, druga tekma: Jančič. Vstopnina je običajna: po 8, (5 in I din. Tablc-lrnis iii>orl v Mariboru. Svoječasno zelo lepo razviti šport je letos — kakor izgleda — v Mariboru popolnoma zaspal. Navzlic temu, da je izvajanje tega športa izredno ceneno, ni za istega v posameznih klubih posebnega zanimanja. Na vsak način bo treba mrtvilo dvigniti s prireditvijo kakega turnirja, na katerem naj bi imeli pravico nastopa vsi, ki jih ta šport zanima. Iz teh igralcev bi mogli klubi zopet okrepiti in oživeti delovanje svojih odsekov. Ker izvedba takega turnirja ni zvezana s posebnimi izdatki, smo prepričani, da se bo v kratkem priredil turnir, ki bi se brez težav lahko izvedel kot prvenstvo Maribora«. Umrla mi je moja ljubljena in ilobra soproga, gospa KATARINA MIKLUS ROJ. MULEJ PO kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. — Pogreb nc-pozabno pokojniee lio v soboto, dno 20. januarja 1938. ob treh popoldne i/, mrliške veže Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Jesenice - Bled dne 28. januarja 1938 ŽALUJOČI SOPROG K M I L in ostalo sorodstvo niorska prvakinja Zagreba Silva Šuputova, celovški prvi drsalki Trude Lamalsch iu Diti Wurm, od SK Celja junior Presinger in od SK Ilirije Emanuel Turna dt. Polo Schwab, Biber Joško ter drsalke Wisiakova, Finčeva, Palmetova in Schel-lova. Posebej nastopi dvojica Palmetova-Biber. Večerna produkcija v umetnem drsanju ne šteje k tekmam. Tekmovanje v obveznih liikh se bo pričelo jutri, v nedeljo ob 8.30. Glavni del tekmovanja za publiko tekme v prostem drsanju so določene za jutri ob 10.30 in bodo trajale z nekaterimi dodatnimi produkcijami dobro uro. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smuški tečaj Zveze za tujski promet. V avtobusu, s katerim se peljejo tečajniki smuSkega tečaja Zveze 7.a tujski promet mi Kotce, je še nekaj praznih most. Vremenska poročila s Kofe Javljajo, dn je vreme lepo in sončno ter da je zapadlo 40 eni novega suhega snega. Prijave sprejema do 13 bitjotarna 1'utnik. (Izjemoma do 1.3 odprto.) SK Mars. Vsi igralci se pozivajo, ila prinesejo v n od olj o dopoldne med 10 in 12 vso opremo, ki jo imajo še doma. Proti onemu, ki se ne bo pokoril temu pozivu, se bo postopalo po pravilih kluba. Obenem pozivamo vse članstvo, da poravna vso obveznosti do kluba, ker se vrši dne (i. februarja redni občni zbor. Opremo bo sprejemal tajnik. Predavanje SPP. Slovensko planinsko društvo nam pripravlja zelo zanimivo predavanje .o poljski znanstveno - alpinski odpravi v Ande, Argentino in (:ile. Predavat l>o v slovenščini član odpruvè g. Stolarski i7, Krakowa, ki bo pokazal lepo število diapozitivov. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornicc v ponedeljek, dne 7. fehrnsrja ob 20." Poljski planinci so se povzpeli na več vrhov v Andih, tako Mereedario IÏ770 m, Aima Negra fil200 m. Aeonengua 7015 m itd. Obeta se шнп zanimiv večer, na katerega že danes opoznrjamo planince. Tabor veselili planineev priredi Osrednje društvo SIMJ v Ljubljani v Kokolskeiu domu nn Taboril v torek, dne 1. februarja ob 20 s svojo tradicionalno planinsko zabavo. Vsa dvorano ho ra-zkoino dtikorirana s planinskimi prizori. Preskrbljeno bo za ueprisilje.no planinsko zabavo. Planinci, i>rio neki drugi poli. Si Videla, kako je bil lepo sprejet? Toda, kar ee lili je zdelo najbolj čudno, je bilo to, da ga ni nihče sledil, ne Honorine, ne stari oče. Nisem imel papirja in ne svinčnika, da bi mu pisal, loda končno mi je bilo Ireba ili samo za Veselkom.« »Nemogoče, ker so mislili, da ei daleč od Sa-reka, ugrabljen in ker je tvoj stari oče odpotoval.« >Prav! Toda zakaj ta domneva? Stari oče je jx> nekem dokumentu, ki ga je nedavno sprejel, dobro vedel kje sva. ker nama je on pokazal vhod v podzemlje. Ali ti ni povedal?« Veronika je vsa srečna poslušala pripovedovanje svojega sina. Če so ga ugrabili in ujeli ni bil on tista ostudna pošast, ki je ubila Ilerge-monta, Marijo Le tioff, Honorino. Correjouja in njegove tovariše? Kesnica, ki jo je slutila, je postajala vedno jasnejša. Franc ni bil morilec. Nekdo je oblekel njegovo obleko, da mu je bil jKidoben, ravno tako kot nekdo drugi, ki se je spremenil v Štefana, da sta potem imela laže delo. Ah I Kaj ji je bilo vse drugo! Neverjetnost, protislovja? Veronika niti mislila ni na to. Prepričana je bila, da je njen sin nedolžen. In tako se je ogibala, da bi mu kaj takega povedala, kar bi morebiti oinračilo in pokvarilo njegovo veselje in zatrjevala je: >Ne. nisem videla Ivojega starega očeta. Honorine ga je hotela pripraviti na moj obisk, a dogodki so prehiteli. ..« »In li si ostala sama na otoku, uboga moja fliama. Torej si upala, da me najdeš?« »Da,« je rekla omahovaje. »Sama si bila z Veselkom?« »Da, prve dni se nisem zanj nič zmenila. Šele danes sem pomislila, da bi šla za njim. »Kje pelje pot, po kateri sta prišla sem?« »Po podzemlju, katerega izhod je skrit med dvema kamnoma, ne daleč od Maguenocovega vrta.« »Kaj? Torej sta otoka zvezana?« »Da, po obalah pod mostom.« »Čudno! Tega nisem uganil ne jaz, ne Štefan, niti kdo drugi ... razen tega odličnega Veselka, ki je le našel svojega gos|>odarja.« Ustavil se je in zašepetal: »Poslušaj...« Čez trenutek je nadaljeval: »Ne, ni še tisto. Vendar morava hiteti.. »Kaj naj storim?« »To je lahko, mama. Ko sem napravil to luknjo, sem ugotovil, da bi se jo dajo dovolj razširiti, če bi bilo mogoče odstraniti še tri ali štiri bližnje kamne. Toda ti trdno držijo in treba bi bilo kakega orodja.« »Dobro, šla bom ponj.« •Tako je, mama, vrni se v Prieuré. Na levi strani hiše, je v podzemlju delavnica, kamor je Maguenoc spravljal svoje vrtno orodje. Tu boš našla cepin z zelo kratkim ročajem. Proti večeru mi ga prinesi To noč bom delal in jutri zjutraj te bom objel, mama.« »Oh! i)a bi bilo res.« Za lo sem gotov. Ostala nama bo še Štefanova rešitev.« Tvojega profesorja? Ali veš, kje je zaprt?« »Približno. Po podatkih, ki jih je nama dal stari oče, obsega |K>dzemlje dvoje nadstropij, ki stojita drugo nad drugim, in zadnja celica vsakega nadstropja je pripravljena za jćčo. V eni sem jaz. Štefan je v drugi [tod ineiioj Kar me vznemirja ...« »Kaj te vznemirja?« Je to, da so bile po očetovem mnenju te celice včasih mučilne ječe..., ječe smrti, kakor jih jo imenoval stari oČe.< - _ »Kaj praviš? To je strašno.« »Zakaj se bojiš, mama? Saj dobro veš, da me ne mislijo mučiti. Toda ker ne vem za Štefa- ; novo usodo, sem mu po posredovanju psa poslal i jedila. Veselko je gotovo našel dohod do njega. 3>Ne,c je rekla. :>pes ni razumel.« »Kako veš, mama?« ïMislil je, da ga pošiljaš v Štefanovo sobo; vse je prinesel pod njegovo posteljo.« »Ah!« je rekel deček vznemirjen, »kaj se je zgodilo s Štefanom?« In takoj je pristavil: »Vidiš, mama, hiteti morava, če hočeva rešiti Štefana in sama sebe.« »Česa se bojiš?« »Ničesar, če delava hitro.« »Toda vendar ...« »Ničesar, bodi prepričana. Vse ovire bova premagala.« »In če pridejo še druge?... Nevarnosti, ki jih ne slutiva»« »Takrat,« je v smehu rekel Franc, »bo prišel nekdo in bo naju ščitil.« »Vidiš, moj dragi, ti tudi veš, da nama je potrebna pomoč.« »Toda ne, mama. poskušam te pomiriti, ničesar se ne bo pripetilo Poglej, ali je mogoče, da bi sin zopet izgubil mater, ki jo je komaj našel? Ali je dopustijivo? Vprašaj Veselka. Ali ne, prijatelj, zmagali bomo iu bomo združeni in srečni? Ali .ie tvoje mnenje tako, Veselko? Torej poidi in vodi mamo. Jaz bom zopet zaprl luknjo za slučaj, če bi kdo pregledoval mojo celico. Ne poskušaj takrat vstopili, kadar je luknja zainašena. Takrat je nevarnost. Pojdi mama, iu ne delaj ropota. ko se boš vračala.« Veronika je klnalu izpolnila naročilo. Našla je orodje, čez štirideset minut ga je prinesla in posrečilo se ji je, da ga je spravila v celico. »Nihče še ni prišel,« je rekel Franc, »a to se 1k> kmalu zgodilo in bolje je. da ne ostaneš tu. Najbrž bom imel celo noč delo, tem bolj, ker bom prisiljen ustavljati se zaradi verjetnih po-nočnih straž. Čakal te bom jutri ob sedmih Ah! kar se tiče Štefana, sem premislil. Ropot, ki sem ga pravkar slišal, potrjuje mojo domnevo, da jo zaprt približno pod menoj. Odprtina, ki razsvetljuje mojo celico, je premajhna, da bi mogel pogledati skozi. Ali ni na tisti strani dovolj široko okno?« »Ne, a dalo bi se razširiti, če bi odstranila nekaj kamnov.« »Dobro. Našla boš v Maguenocovi delavnici lestvo iz bambusa, ki ima na koncu železne kav-Ije. Prinesi jo jutri zjutraj e seboj. Vzemi tudi nekaj živil in odej in jih pusti v goščavi pred vhodom v podzemlje« »Čemu bo to?« »Videla boš! Imam načrt. Zbogom, mama, dobro počivaj in liaberi si moči. Jutrišnji dan bo težaven.« Veronika se je držala načrta svojega sina. Drugi dan je šla z upanjem znova proti celici. Tokrat je Veselko, ki si je zaželel svobode, ni spremljal.« »Popolnoma tiho. mama.« je zašepetal Franc tako tiho, da ga je komaj slišala. »Od zelo blizu me nadzorujejo in mislim, da se sprehajajo po hodniku. Sicer je moje delo skoraj končano. Kamni nič več ne držijo. V dveh urah bom končal. Ali imaš lestvo?« »Da.« »Odstrani kamne od okna. Pridobila bova nekaj časa. Zares se bojim za štelana. Predvsem ne roimtaj!« Veronika 6e je oddaljila. Okno ni bilo od tal niti en meter in kamni, kakor je domnevala, so držali samo s svojo težo. Skozi tako napravljeno odprtino, ki je bila zadosti široka, ji je bilo mogoče iti po lestvi, katero je bila prinesla in obesila na železne kavlje na rob skale. Za Juqoslovantko tiskarno v Ljubljani: Karel CeČ Izdajatelj: Ivan Rakoveo Urednik: Viktor Cenžiž