Glas zaveznikov Leto I - St. 99 informacijski dnevnik A. I, S. Cena 2 liri TRST, sobota 13. oktobra 1945 »JBoJJNISTVO: Via S. Pellioo S - Telefon št. »3854 in »4443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36). objav« L. 9. finančni in pravni iglasi E. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) E 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societk per la Pubbllciti in Italia, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke E 2 (zaostale E 4). Kokoplsov ne vračamo. ZA NOVO MEDNARODNO SODELOVANJE Predlog za razpust PRYJ K^G*®S Zveze narodov Posvetovanja mednarodne organizacije za delo London, 13. oktobra IzvrSni odbor organizacije Združenih narodov je včeraj priporočil razpust Zveze narodov. Njene nepolitične dolžnosti bi prevzela nova organizacija za svetovni mir. Sovjetska zveza in Avstralija sta tej odločitvi nasprotni, ker bi bila po njunem mnenju na ta način nova organizacija navadno nadaljevanje Zveze. Predlagali sta, da naj Zveza nadaljuje s svojim delovanjem dotlej, ko bo pričela delovati organizacija Združenih narodov. Potem bo lahko vsak oddelek nove organizacije določil, kaklno delovanje Zveze želi pridržati zase. Sov- obstaja jasna meja med političnim im nepolitičnim delovanjema. Ameriški in britanski odposlanci pa so zagotovili, da bo imela nova organizacija za mir, tudi če bodo sprejeli razpust, polno svobodo delovanja. Ukinitev Zveze bo lahko po-speStla ustanovitev Združenih narodov. Dopisnik agencije «Reuten javlja, da se je včeraj v Parizu sestal izvrSni odbor mednarodne organizacije za delo. Na sestanku so preučevali predloge za popolno odcepitev od stare Zveze narodov in prilagoditev uprave organizaciji Združenih .narodov, ki je bila aprila ustanovljena na jetski odposlanec je izjavil, «da ne | sestanku v San Frančišku. Danska sprejela listino Združenih narodov Washington, 13. oktobra Ameriški zunanji minister je sporočil, da je Henrik de Kauffmann, danski poslanik v Washingtonu, 9. organizacije J oktobra predložil zunanjemu ministru dokument o Bprejemu listine Združenih narodov skupno s statutom mednarodnega sodišča. Danska je dvanajsti narod, ki je sprejela listino. Listino so sprejele že naslednje vlade: Združene države, Francija, republika San Domingo, Nikara-gua, Novi Zeland, Brazilija, Argentina, El Salvador, Haiti, Kitajska, Turčija in Danska. IN a d pol milijona elanov Delegati so opazili« da je po prihodu be» guncev in vojnih ujetnikov z vzhoda na zapad privlačnost komunizma zelo padla Odločitve španske vlade Poročilo, ki na je izdala po več dni trajajočih sejah, govori o mednarodni komunistični zaroti proti državi Madrid, 13. oktobra V poročilu, ki ga je izdala španska vlada po sejah v zadnjih dneh, odločno izjavlja, da namerava vztrajati na ideološki in politični liniji, ki jo je vodila od Izbruha španske državljanske vojne. Poročilo govori o obstoju mednarodne komunistične zarote proti državi. Istočasno je vlada napovedala nekaj zakonov, ki priznavajo pravico združevanja in zborovanja ter določajo referendum, s katerim se bo ljudstvo neposredno izjavilo o najvažnejših vprašanjih. V Madridu vidijo v tem posebno vrsto splošnega obveznega plebiscita Poročilo končujejo z naslednjimi besedami: «Vlada, ki se zaveda svoje stalnosti in ki je prepričana, da izpolnjuje svojo dolžnost, zre odločno v bodočnost Španije in ponavlja, da je pripravljena utrditi duhovno edinost v državi*. »Associated Press* poroča, da Je Francova vlada v • četrtek zvečer naznanila, da bodo občinske volitve v prvi polovici meseca marca prihodnjega leta. Odredili so tudi splošno pomilostitev vseh političnih jetnikov, ki so bili obsojeni zaradi upora pred aprilom 1939, to je pred zaključkom španske državljanske vojne. IZ SLOVENIJE Potno dovoljenje za Trst In Slovensko rrimorje dobijo le tisti, ki dokažejo nujnost potovanja. Prošnjo je treba 'Ljubljani vložiti pri četrtnih odborih in pri krajevnih odborih, ki jih bodo predali preko okrajnih odborov okrožnemu narodno osvobodilnemu odboru in ta 1. diviziji Narodne obrambe v Ljubljani. London, 13. oktobra Obnovljena nemška socialnodemokratska stranka ima še nad pol milijona vpisanih članov, to je več kot polovico naj večjega števila članstva, kakor ga je imela v času wei-marske republike. Zaenkrat stranka še nima enotne organizacije enotnega izvršnega odbora; obe strankini organizaciji na vzhodu in zahodu pa sodelujeta ter si izmenjujeta medsebojne poglede. Loženi sestanki To so glavna dejstva, ki so jih sprejeli na prvem strankinem kongresu, ki je bil prejšnji teden v Wennigsenu pri Hannovru, katerega so se udeležili delegati 31 odsekov, organiziranih na treh zahodnih področjih, začasni berlinski izvršni odbor za sovjetsko zasedbeno področje ter člani izvršnega odbora iz prednacistične dobe, ki so prišli na kongres iz Londona. Po poročilih iz zahodnih področij računajo, da ima stranka tam že okoli 400.000 članov, to število pa še vedno narašča, čeprav stranka skrbno pazi, da Citatelje opozarjamo, da bo naš list izšel v ponedeljek na štirih straneh. Za obnovo Maribora je bilo do zdaj dodeljenih 2.620:000 din brezobrestnega in 2.280.000 obrestnega kredita. Centralna komisija za o-bnovo mesta je izplačala 119 prosilcem 580.000 din obrestnega in 126.500 din brezobrestnega posojila. 9 obrambi proti atomski bombi Washington, 13. oktobra Odbor poslanske zbornice za pomorske zadeve je včeraj predložil poročilo na podlagi izjav visokih mornariških častnikov, v katerem je rečemo: «Izgleda, da lahko trdimo, da so bila sredstva za obrambo proti atomski bombi tako izpopolnjena, da je mogoče povzročiti eksplozijo teh bomb precej daleč od cilja, ne da bi bilo treba določiti pravi položaj bombe.* «Zadnja odkritja na elektronskem polja — pravi poročilo — bodo povzročila potom radia eksplozijo teh bomb na veliko daljavo. Obramba bo lahko izvedena s strani naše mornarice daleč* proč od naših obal.» Poročilo je zaključeno z zahtevo, da je treba ameriško mornarico kot eno najmočnejših na vsem svetu obdržati nedotaknjeno. Razprava prati Vitu Mussoliniju Milan. 13. oktobra Agencija «Ansa» javlja, da so agenti milanske kvesture odpotovali v koncentracijsko taborišče v Coltano, kjer bodo aretirali Vita Mussolinija, bivšega ravnatelja «Po-polo d’Italia» Razvoj v Argentini Ostavka Farrellove vlade - Aretacija Perona - Svoboda tiska Buenos Aires, 13. oktobra Agencija »Reuter* poroča, da so vsi ministri vlade generala Edelml-ra Farrella v petek podali ostavko. Zdi se, da je polkovnik Juan Domingo Peron, bivši argentinski podpredsednik, z letalom pobegnil v južno Argentino. »Associated Press* poroča, da je izjavil mornariški minister Vernen-go Lima, da so ministra Perona aretirali. »International News Service* je malo prej »porodila, da bo začeli v Buenos Airesu izhajati vsi dnevniki, ker je novi vojni minister Avalos zagotovil tisku popolno svobodo. Avalos je obljubil predstavniku Usta «Nation*, da bodo dali časopisju popolno svobodo, da bo lahko prinašal vsakovrstne novloe in izražalo kakršno koli mnenje. Isto-tako je osebno zajamčil, da bodo bližnje volitve izraz javnega mnenja. Največji dčl dnevnikov v Buenos Airesu je nehal izhajati, ker sta bila dva dnevnika ustavljena zaradi preživahnega opisovanja odstavitve Juana Perona in prihoda na oblast generala Avalosa. Argentinska vlada Je včeraj določila, da se bodo vršile splošne vo litve 7. aprila 1946. Na britanskem področju v Berlinu ■o odpravili hišne zaupnike Berlin, 13. oktobra Britanske oblasti v Berlinu so se odločile, da bodo ukinile na svojem področju sistem hišnih, uličnih in sličnih zaupnikov. Ta sistem so uvedli takoj po padcu Berlina Sovjeti, a so ga Američani na svojem področju že odpravili, ker so ga imeli za nedemokratičnega. Ukinitev prekega soda v Sovjetski zvezi Moskva, 12. oktobra »Associated Press* poroča, da je bil prek! sod, ki so ga uvedli v Sovjetski zvezi ob začetku vojne, v sredo ukinjen z zakonom, ki ga ie izdal izvršni odbor Vrhovnega sovjeta. Dva Campb ella Novinarji so imeli zadnja leta velike težave pri zasledovanju premestitev dveh odličnih angleških diplomatov, ki sta soimenjaka, čeprav si nista v sorodstvu. Oba se pišeta Campbell, obema je ime Ronald, oba imata plemiški naslov »sir* in oba sta bila pred vojno angleška poslanika n Beogradu. Prvi sir Ronald Campbell je bil do nedavna angleški poslanik v Lizboni in je zdaj v Kairu. Drugi, sir Ronald lan Campbell, je bil angleški poslanik v Beogradu do zloma Jugoslavije. Pozneje je bil kot poslanik prideljen veleposlaniku lordu Hali-faxu v Washingtonu, zdaj pa je na čelu evropskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva. V tem svojstvu je na londonskem sestanku Sveta zunanjih ministrov tudi namestnik angleškega delegata Ernesta Bevina. nili so tudi, da zaenkrat ne bodo ustanoviU- enotnega strankinega izvršnega odbora, ker kakor je rekel Schumacher, ne morejo imeti enotne organizacije z enotnim vodstvom, dokler ne obstaja enotna nemška država z osrednjo politično vlado. Ako bi zdaj ustanovili osrednji izvršni odbor v katerem koli po-dručju, bi to pomenilo dati prednost zasedbeni siU dotičnega področja, socialdemokrati pa hočejo biti po Schumacherjevih besedah nemška stranka, ki predstavlja nemške delavce ter s tem nemško ljudstvo. Proti združitvi ■ komunisti Druge glavne točke, za katere so dosegli splošni sporazum so; popolnoma je treba izključiti nacistične in militaristične elemente iz uprave, nastopiti Je treba proti vsaki obliki separatizma, obnoviti Je treba nemško industrijo, čeprav zmanjšano, ker narod ne more živeti na Izključno kmetijski podlagi. O odnošajih do komunistov so razpravljali mnogo manj, kakor so prvotno predvidevali. Velika večina je bila za sodelovanje s komunisti, vendar pa proti združitvi z njimi. Stranka želi sodelovati s komunisti, kakor tudi z drugimi resnično de mokratakimi strankami, da ne bi bilo razlik v notranjem razvoju socialnodemokratske stranke. Delegati so tudi dobro opazili, da je po prihodu beguncev in nekaterih vojnih ujetnikov iz vzhoda zahodna področja privlačnost komunizma zelo padla. Istočasno opažajo odločno usmerjenost na levo in veliko opozicijo proti izključno desničarski katoliški upravi na področjih, kjer so zdaj ti ljudje na vladi. V splošnem prevladuje mnenje, da bo pri bodočih občinskih volitvah socialnodemokratska stranka najmočnejša stranka v Nemčiji ta da bo njeno številčno razmerje v primeri z drugimi strankami verjetno še močnejše, kakor v preteklosti V TRSTU IN GORICI Štiri popolne slovenske srednje sole Osnovne Sole, kjer so bile pred prvo svetovno vojno ln v krajih z vsaj 25 učenci Trst, 13. oktobra Zavezniška vojaška uprava je Izvršila potrebne priprave za otvoritev raznih vrst slovenskih in hrvatskih šol v tistem delu Julijske krajine, ki je pod njeno opravo. Slovenske in hrvatske osnovne šole bodo odprli v tistih občinah, kjer so bile meseca junija 1914, to je pred izbruhom prve svetovne vojne. Poleg tega bodo odprli osnovne šole v vsaki občini, kjer bo vsaj 25 otrok v oddaljenosti štirih kilometrov in jih bodo želeli obiskovati. Prav tako bo Zavezniška vojaška uprava ustanovila slovenske srednje šole. V Trstu bodo otvorili nižjo srednjo šolo z višjo realno gimnazijo ter trgovsko akademijo vse s slovenskim učnim jezikom. V Gorici bodo odiprli nižjo srednjo šolo z višjo klasično gimnazijo in učiteljišče. Sole bodo urejene po določbah, ki jih predvideva italijanski zakon, ki je bil v veljavi pred 8. septembrom 1943. Oblasti bodo seveda upoštevale pri organizaciji šol spremembe, ki jih je treba napraviti v zvezi z značilnostmi slovenskega in hrvat-skega učnega jezika. Oblasti bodo upoštevale vsako drugo spremembo, ki jo bo predlagal višji častnik za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi. Občine bodo oskrbele poslopja za osnovne šole, okrožni poverjeniki pa za srednje šole. Vsa spričevala in listine, ki jih bodo izdale šole, bodo v tržaškem in goriškem okrožja v slovenskem jezika; v Pulju jih bodo izdali v hrvatskem jeziku. Spričevala bodo enakovredna spričevalom in listinam, ki jih izdajajo druge upravne ustanove. bi se med članstvo ne prikradli nezaželeni ljudje. Na izrecno željo vojaške uprave so delegati angleškega zasedbenega področja, kakor tudi delegati ostalih treh področij imeli ločene sestanke. Vendar pa so se glavni predstavniki različnih področij pogosto sestajali. Na teh sestankih so soglasno sklenili, da bo berlinski izvršni odbor, ki so ga zastopali Otto Grotewohl, Mex Fechner ta Gustav Dasrendorf, še naprej odgovoren za strankino organizacijo na sovjetskemu zasedbenem področju, sedež zahodnega področja pa bo v Hannovru v uradu Kurta Schumacherja, ki Je sklical konferenco. r>d britansko upravo, kjer se je število prebivalstva v zadnjih mesecih zelo zvečalo. Gospod minister, dane« sem sprejel Vaše pismo, v katerem pojasnjujete svojo ostavko. Moram Vam reči, da m« je to Vaše postopanje zelo začudilo. Najbolj sem se začudil VaJi obrazložitvi ostavke, ker iz te obrazložitve ne morem razumeti, katere Vaše izjave so točne: ali one, ki ste jih dajali ves čas svoje bolezni, ko ste trdili, da se sporazum izvaja, ah te, ki jih sedaj navajate — da sporazum ni bil izveden ln da odstopate zaradi težav. Na predvečer volitev, ko se vsa domača reakcija in sovražniki v inozemstvu s klevetami in lažmi trudijo onemogočiti. utrditev narfe dežele in izvedbo volitev, imam nehote vtis, da je Vaša ostavka, zlasti pa obrazložitev te ostavke, popolnoma v soglasju s to kampanjo v domovini in v inozemstvu. Iz Vašega postopanja je jasno razvidno, kaj je ozadje tega; ta ostavka hkrati zanika vse Vaše nadaljnje izjave o želji, da hočete prispevati svoj delež k novi Jugoslaviji po svojih močeh. Kaj se od našega sporazuma ni izvršilo? Prvič je bila sestavljena enotna vlada, v katero ao prišli vsi oni ministri Vaše vlade iz Londona, ki ste jih predlagali. Drugič, delamo z vsemi silami na demokratizaciji dežele, zaradi česar smo sprejeli številne zakone, pri katerih izdelovanju ste sodelovali tudi Vij za katere ste tudi VI glasovali. Obnovljene so bile stranke, ki so že pričele delovati. Obstaja svoboda tiska, tako da tudi opozicija izdaja svoj tisk. Razpisane so bile volitve, za katero se vršijo priprave v največjem redu. Z eno besedo — izvršuje se vse ono, za kar sem se obvezal v sporazumu z Vami, in vse ono, kar nam je svetovala konferenca velike trojice v Jalti. Da ne bo opozicija in da tudi Vi ne boste nastopili na volitvah, ni naša krivda, temveč Vaša, ker niste hoteli nastopiti. Zaradi tega Vaša obrazložitev niti najmanj ne odgovarja resnici. Nihče, ki je pošten ln zaveden, na« tega ne mor« dolžiti. Zakaj ste, gospod minister, Izbrali prav ta čas za ostavko? Se vedno ste bolni, niste že nastopili svoje dolžnosti, pa ste vendar že pohiteli z ostavko na predvečer volitev, Ali ni to popolnoma v skladu z onimi pripovedkami, z onimi pripravami opozicije Vaših tovarišev, da bi se končno na kakršenkoli način doseglo v deželi stanje, ki bi dalo razlog m tujo Intervencijo. Ob'tej priliki Vam morem povedati, da se te protinarodne težnje in fantazije ne bodo uresničile, ker bodo narodi Jugoslavije branili svojo neodvisnost in svobodo, branili svojo hišo pred vsakim poskusom vmešavanja lz tujine. Čudim se, da Vi še do danes tega niste mogli razumeti. Mislim, da bt morale biti Vaše obveznosti nasproti našim narodom močnejše od kakršnihkoli obveznosti izven naše domovine. To vam govorim zaradi tega, ker sem v Času, ko ste predlagali svoje sodelovanje, odbil vse ono, kar bi nas moglo razdvajati in sprejel Vaše izjave in Vaše sodelovanje v globoki veri, da želite z Vašimi napori V korist opusto-šene domovine popraviti iz preteklosti, to kar je v duši naših naro- ZAPISKI dov pustilo globoke sledove, ki jih ni mogoče tako lahko pozabiti. Ko sprejemam Vašo ostavko, Vam izjavljam, da bomo neomajno in čvrsto šli po poti, ki nam jo kažejo vse naše naloge, vsi naši narodi, in da ne bomo nikoli krenili a te poti. Smrt fašizmu — svobodo narodu. — 9. oktobra 1945. Predsednik ministrskega sveta Josip Broz-Tlto*. Sporazum Tito-Subežič Ja bil sklenjen 18. junija lanskega leta. Deloma Je bdi modificiran z dodatnim sporazumom z dne L novembra 1944 ob priliki obiska dr. Su-bašiča v Moskvi 4n Beogradu. Na sestanku predstavnikov treh velesil v Jalti, ki je bil februarja letošnjega leta, je bil v zaključni izjavi v tem pogledu sprejet tole zaključek: »Zedinili emo se, da bomo priporočili maršalu Titu in dr. Subašiču, da takoj oafvarita sporazum, ki sta ga sklenila. Nova vlada mora biti sestavljena na osnovi tega sporazuma. Poleg tega priporočamo, na nova vlada, cim bo sestavljena, izjavi sledeče; 1. f»roti-fašistično veče narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) se mora razširiti tako, da bodo vanj vključeni člani zadnjega jugoslovanskega parlamenta (skuščine), ki s« niso kompromitirali s sodelovanjem s sovražnikom, ds bo tako vzpostavljen organizem, ki naj deluje kot začasni parlament; 2. zakonodajni akti, ki jih Je sprejel AVNOJ, bodo predloženi v naknadno odobritev Ustavodajni skupščini*. Italijanske kolonije Italijanska Somalija je del celotne Somalije, drugi del je britanski. Ostanek pa vsaj po imenu pripada Abesiniji ter je zdaj tudi pod britansko upravo. Njeno prebivalstvo je pleme muslimanske vere in azijskega izvora. Nima rado nobenih tujcev, posebno pa ne abesinskih kristjanov. Dosedanje meje so bile umetne ter niso odgovarjale ne zemljepisnim ne plemenskim posebnostim dežele. Najboljša rešitev za Somalijo bi bila združitev vseh delov. Toda Somalija ne bo verjet-no nikdar predstavljala za nobeno tujo silo nič drugega kot stroške. Bilo bi primerno izdelati mednarodno nadzorstvo kot v primeru sultanata v perzijskem zalivu. Drugače stoje stvari v Eritreji. Tu je še vedno okoli 40.000 Italijanov v Asmari in drugih naseljih. Živijo v mestih. Domorodci so na polovico kristjani, druga polovica so mohamedanci. Obala Rdečega morja je muslimanska in trgovinsko navezana na Arabijo. Res bogat predel je pristanišče Masava in ravnina, ki se dviga približno 3.500 metrov nad morja Ta visoka ravan je edino mesto v tem delu Afrike, kjer Evropec lahko živi. Eritreja ne bo nikdar donašala dohodkov, četudi je britanska vojaška uprava Imela več dohodkov kot izdatkov. Predati Asm aro s 40.000 evropskega prebivalstva Abe-sinije je dandanes zaradi stanja, ki vlada v Abesiniji, nemogoče in bi bila odvratna stvar. Poslati Italijane nazaj v Evropo, ni videti primemo zaradi preobl j učenosti Italije. Vprašanje bodo morale rešiti velesile. Sovjetski zunanji minister Molotov Je že naznačil svojo rešitev: izročite Jo Sovjetski zvezi. Skozi Rdeče morje gre važna pomorska pot v Indijo. Kriza v Grčiji Atene, 13. oktobra Grški regent Damaskinos je povabil Petrosa Vulgarisa, naj znova prevzame mesto ministrskega predsednika zaradi neuspeha, ki ga je imel pri sestavi nove vlade Sophonlis. liberalci in ljudska stranka so odklonili vstop v Sophonlisovo vlado. Preosnova japonske ustave Tokio, 13. otkobra Imenovali so kneza Fumimoro Konoja za posebnega svetovalca, da pripravi preosnovo japonske ustave. Konoje Je izjavil, da bo prva sprememba, ki jo bodo izvršili V J&Rpn-ski ustavi, napravila iz japonskega cerarja ustavodajnega vladarja. Dopisnik angleške radijske družbe je dodal, da bo ministrstvo po preo-snovt ustave odgovorno samo parlamentu. Konoje Je Izjavil, da bi imela preosnova japonske ustave za posledico tudi cesarjevo odpoved prestolu. Ko eo ga dopisniki vprašali o resničnosti govoric, ki se širijo o cesarjevi morebitni odpovedi, je Konoje odgovoril: «Njegovo Veličanstvo resno premišljuje to vprašanje.* . Odstop ravnatelja lista „Daily Worker“ New York, 13. oktobra Louis F. Budenz je včeraj ir Ja vil, da j« »prejel ostavko odgovornega urednika komunističnega časopisa «The Daliy Worker», ki »e Je vrnil v katoliško vero. Bil je 10 let pristaš komunistične stranke.* »The Daily Worker» je najvažnejši komunistični časopis v Združenih državah. Dodekaneški otoki Italijanske kolonije v Sredozemlju ao razdeljene v dve skupini; Dodekaneske otoke v vzhodnem delu Egejskega morja in v eeverno-afrttke kolonije: Tripoli-tanijo in Cirenajko pod akupnim imenom Ubija, Dodekaneske otoke je Italija zasedla pri neizzvanem napadu na Turčijo, leta 1911. Po dogovoru n Turčijo 1612 je Italija dobila Libijo ter zadržala kot jamstvo za izpolnitev mirovne pogodbe Do-dekaneake otoke do izbruha prve svetovne vojne, v kateri se je Turčija pridružila centralnim silam. Po izgubljeni vojni je morala po dogovoru v Lausanni prepustiti otoke Italiji. Na Dodekaneških otokih ni bil« pred zasedbo nobenih Italijanov. Italijanska uprava ni bila slaba. Nekaj italijanskih poljedelcev se je naselilo na škodo domačega pr«, bivalstva. Bilo je nekaj naseljencev tudi po manjših mestih in trgih, ki so bili v zvezi z gospodarskim razvojem otokov, posebno na Rodosu, kjer »e j« razvil tujski promet Tudi vojaške naprave na nekaterih otokih ao omogočile gospodarsko udejstvovanje italijanskega doseljenega življa. Domače prebivalstvo je imelo verjetno večje gospodarske koristi od italijanske uprave kot pa bi imelo v primem grške ali turške posesti otokov. Toda to ni razlog, da bi Italija zadržala tudi v bodoče to posest. Prebivalci Dodekaneških otokov to večinoma Grki, ki ao v rasni in gospodarski zvezi z maloazijskimi sonarodnjaki. Libija Ubija je zelo pust del severne Afrike, ki ae deli v dva jasno ločena dela, v Tripolitanijo in Cirenajko. Dell jih redko naseljena puščava ob zalivu Velika Sirta. To je tudi »etnična meja* ali »zemlja nikogar*, kjer živi nekaj maloštevilnih plemen, ki morajo paziti, da prehajajo umetno upravno mejo pri »Marmornatih stebrih*, ki so tako dobro znani iz bojev v severni Afriki. Prav isto velja tudi v glavnem za vzhodno mejo proti Egiptu. Cirenajka in Tripolitanija se raztezate od morske obale, kjer JS malo padavin, tako da dežela odgovarja samo za nekatere redke vrste kultur, v notranjost, kjer dežela prehaja v Saharo. V južnem delu je . nekaj oaz, kjer je mogoča naselitev. Pleme Senusijev V CirBnajki je samo en del, kjer je možna »talna naselitev Ev-ropcev, t. J. Jebel Akdar. Druge 1 predele so naselili Italijani v obliki »demografskih* kmetskih naselij, ki so zadostovala za preživljanje kmetske rodbine brez uporabe tujega dela. Vendar ao ga uporabljali. Naselja so zahtevala velike naložbe za zgraditev hiš, vodovodov in cest. Izrinili so domačine, ki so se preživljali k pastirstvom. Te italijanske naselbine bi se bile lahko vzdržale; toda rabile bi velikih podpor ali posredne pomoči, pri kateri bi živeli obdelovalci zemlje pri trdem delu na življenjski ravni domačega prebivalstva. Domače prebivalstvo bi prav lahko namestili kje drugje, če bi se odločili za njihovo preselitev. Prebivalstvo j» redko naseljeno v teh krajih, ki bi pri malenkostnem izboljšanju proizvajalne tehnike lahko preživeli mnogo več prebivalstva, kot jih živi v teh krojih zdaj, t. j. 250.000 v Cirenajtt in 750.000 v Tripolitaniji. (Nadaljevanja prihodnjič)] ZENSKI KOTIČEK 9 TtluAavosti mode. srce krvaveče Poljske , Staro hrepenenje ca neodvlnoat In narodni ponoa vlivata Poljakom v domovini in tujini up na srečnejšo bodočnost Sprememba letnega Sana vselej prinaša tudi apremembe in novo-ati v ženski modi. Vsaka letnica da svoj pečat in de po mnogih letih listat^ po starih modnih časopisih se vara zde smešni. N« morete verjeti kako ste lahko bili tako reokusno napravljeni. Časi se izpremlnjajo in prav tako tudi okus in zlasti ekscentrične stvari se num zde dez nekaj let neumne in smešne. Zato mora vsaka pametna lena znati izbirati, kaj je moda nov«, ga prinesla za njo in desa si n« more privoščiti. Dobro premislit« kakšno postavo imate, kakšne lase, kakšne oči in obliko obraza in primerjajte s slikami v časopisih. Marsikakšna obleka je na risbi ali sliki lepa, vam pa ne bo pristojala, ker se ne strinja s vašimi lastnostmi. Zaradi tega pa Se ni treba zamttavatl posebnosti in muhavosti mode, le vedeti je treba, kaj vam pristoja. V zadnjih letih je bila moda stvarna in resna tar »ato lepa. Morda so ran Jo vplivale izredne vojne prilike, ko si šene niso mogle privoščiti prevelike tapre-membe in nepraktično*«. V znamenju praktičnosti in stvarnosti js ostala tudi is to simo. Prevladujejo mira* barve tat enostavni kroji. Kozmetika Povabljeni ste in to popolnoma nepričakovano. Prav slabo in utrujeno se počutite in to ss vam vidi tudi na obrazu. Vendar bi hoteli v družbi biti vedri in mladega obraza. Ve« to lahko dose-lete, d« Imate deset minut dasa, da letet* na otomano v zatemnjeni sobi. Glavo imejte nižja kot noge, na obraz si potešite vrod obkladek, letite mirno, bres napornega premišljevanje. Po desetih minutah vstanite in es umijte z mrzlo vodo. Počutili as boste osvežen i in obraz bo mladosten. Za kuharice Ze zadnjič asm vam dala nekaj receptov za močnate jedi, ki jih lahko pripravit« iz krompirja. Upam, da so se vam posrečile. Krompirjeve resine: v skledi penasto vmpšajte 80 gr sladkorje Kipar AttUlo PiccirilU, ki ji izdelal mnogo znanih kipov v New Yorku, je umrl v Neto Yorku v 79 letu starosti Njegova »mri je Hodila dva dni po »mrti njegovega brata Oetulia, ki je MI tudi znan kipar. Bil je Italijan po rodu. politično pa liberalec ter prijatelj newyorikega župana La Ouardia. Za tvoja dela je MI odlikovan od predsednika Jeffersona. *"* Pod japonsko zasedbo se je na Malajskem zelo razširilo kajenje opija. Zdaj to britanske oblasti prepovedale kajenje in trgovanje e tem straintm mamilom. To pomeni velik udarec za zelo Številne kadilce. Pred taveznilko osvoboditvijo teh krajev to Japonci razpolagali z opijem, ki bi zadostoval za potrebo testih mesecev. A Na zadnjo pot se je podal Sl let stari nemlkl parnik aWeiruna», ki so ga uporabljali Nemci le v prvi svetovni vojni kot roparsko ladjo na prostranstvih atlantskega oceana. Pred dnevi je odplul iz Belfasta na visoko morje, kjer to ga potopni. To je ena izmed 10 ladij, ki so določene za prevoz 100.000 ton razstreliv. katero mislijo potopiti v morje. A Zavetnim preiskovalni uradniki to odkrili v Friesingu 23 Izletnih zabojev, v katerih je bilo preko 20 milijonov funtov. Pri pregledu to ugotovili, da to vsi ponarejeni. Nemlke oblasti so namrai zbrale ic koncentracijskih taboriti 142 naj-bolj lih risarjev in tiskarjev is vseh delov Evrope, ki to jih zaposlili v sedmih delavnioah, kjer to ponore- la en rumejak. Nato dodajte 100 do 140 gr kuhanega pretlačenega mrzlega krompirja, sok in olupke ene limone ali pomaranče. Končno 20 gr moke, 20 gr mletih lešnikov ali mandljev in 20 gr krompirjeve ali riževe moke, kateri primešajte pol paketa pecilnega praška. V to teeto vmešajte be košček drobno narezan« breskve, hruške ali drugega vkuhanega sadja. Konfino rahlo primešajte sneg dveh beljakov. Razmažite prst na debelo na namaščen pekač in pečlte v sred nje vroči pečici. Ko se shladi, namažite s marmelado in narežite ns rezine. Krompirjevi kolački: Pretlačite 250 gr kuhanega krompirja, dodajte 260 gr moke, 100 gr sladkorja, 2 celi Jajci, 50 gr masla alt margarine in paket pecilnega praška. Vse dobro pregnetite in potem oblikujte kroglice. V vsako vdolblt* s prstom jamico, ki jo napolnit« * marmelado. Kolačka pomažite s jajcem in na namaščene pekaču hitro zlatorumeno zapečits. | MODA H V ameriških frizerskih talonih imajo nove vrste aparat, ki v 20 minutah istočasno poloii ondulttcijo m posuli lase. iall bankovca sovrainih in nevtralnih dri a v. A Zborovanje vseh nemlkih zald-nikov je sklical polkovnik John Stanleg, poveljntk obvelčevalnega oddelka. Zborovanje, ki bo prvo po dvanajstih letih, je sklicano za 20. do 22. oktobra v Marburg. A Zaradi pojave tifusa v taborilHK beguncev in jetnikov v Nemčiji je ustanova UNRRA poslala v tabori-Ha 2,000.000 protitifusnih injekcij. Pričakujejo pa le naknadne dobave, da bi mogli cepiti proti tifusu 639.000 beguncev na tem področju. A Nemlka vojna mornarica je dala zgraditi v bližini Hamburga velika zaklonifča za podmornice, da bi bile varne pred napadi zavezniškega letalstva. Zaklonišča to izdelana is telezobetona ter to največja v Nemčiji. Zdaj so britanske zasedbena oblasti sklenile, da zaklonišča porušijo, kar bo zelo telavno delo, A V Hitlerjevi hiii v Berohtesgade-nu so našli 26 stik znamenitih nizozemskih slikarjev, med katerimi to bile slike Rembrandta, Rubensa in Van Oogha. Slike to vrnili nizozemski vladi. A Poroma iz ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji pravijo, da je itevtlo ločitev zakonov zelo narastlo v primeri s četi pod Hitlerjevim režimom. V zadnjem tednu meseca septembra je bilo 261 ločitev v primeri s 36 v letu 1936 tn 2S v letu 1942. Staro hrepenenje za neodvisnost in narddni ponos vlivata Poljakom v domovini tn v tujini nado na srečnejšo bodočnost. Variava, milijonsko mesto, nekdaj 'cilj tujih obiskovalcev in turistov, leži danes pred nami v ruševinah. To so sledovi bojev, ki so trikrat divjali v njej: prvič, ko so jo kot prvo prestolnico zasedle nemške čete, drugič, ko se je na poziv butajočih se sovjetskih čet dvignila poljska domača vojska ter pred očmi sovjetskih čet izkrvavela braneč več kot dva meseca mesto pred napadi nemlkih divizij; tretjič, ko so jo zasedle sovjetske čete. Težavno potovanle Ako hočete potovati v Varlovo, morate potovati po poljskih cestah, katere danes stralijo zagonetni sovjetski »tralarji, ki vas enkrat brez-brilno puste naprej, drugič pa vas na istem mestu e vso vojaiko strogostjo ustavijo. .Ce imate srečo, lahko potujete v Varlavo tudi s kakšnim britanskim, ameriškim ali francoskim letalom, ki vzdržuje letalsko zvezo s poljsko prestolnico. Mesto, katero je bolj porušeno kot BerHn, so Nemci pri umiku razstreljevan h tč o za hlSo; uničtll so oelo spomenik neznanega junaka. Pred vojno je Varfnta imela 1,500.00» prebivalcev, danes pa cenijo, da jih Ima komaj 400.000. Električni tok ponekod Imajo, tu pa tam vidite rositi tudi kakšen električni avtobus. Stanovanj je malo. V istem hotelu je ameriško, angleško in italijansko poslaništvo skupno z diplomatskimi zastopstvi Štirih drugih držav. Sovjetsko. francosko in jugoslovansko poslaništvo je na drugi obali reke Visle. Ta mestni opredel ji manj poškodovan. Tem je tudi sedet začasne poljske vlade. Prometne zveze med obema deloma so neredne. Zveze • svetom Dejansko ni na Poljskem ameriških novinarjev, Rtirje ameriSM dopisniki, ki so trenotne na Poljskem, so pod nadzorstvom poljske, ga notranjega ministrstva, M jih Je pustilo v dtielo po sklepu potsdamski konferenci, ki je zagotovila za-slapnikom zavezniškega tiska »popolno svobodo», da piiejo o poljskih razmerah. Prometna sredstva so tako omejena, da je oelo poljska vlada v velikih težavah, kako naj vzdrluje zvezo z letališčem, ki je komaj S km oddaljeno od mesta. Ameriška letela, ki letijo v VarSavo, morajo pogostoma poslati radijsko poročilo ameriškemu poslaništvu, da jim posije avtomobil na letališče. Edini stik s ostalim svetom za zasebnike je telegrafska zveza z Moskvo. Brzojavka rabi včasih več dni, namesto nekaj ur. Po cestah, ki so pokrite z ruSe-vinami, vozijo podnevi vozovi s konj. s ko vprego med sovjetskimi avtomobili, od katerih je veliko Število emeriSkth. Na cesti vidite tudi nemSke avtomobile in motorna kolesa, pri katerih uporabljajo sovfet-skl bencin, M ga v velikih množi-nah prodajajo na črni borzi. Zara- di velikega pomanjkanja prostora imajo trgovci svoje prodajalne v stranskih ulicah. Tukaj dobite vse od zelenjave do lepota. Uradni tečaj zlota, poljskega denarja, je pet zlotov za ameriški dolar. Toda ga je praktično nemogoče kupiti, ker zahtevajo na črni borzi za dolar 200 do 300 zlotov. Nobena čtrlavna ustanova pa nima dolarjev. Cene »a obed v gostilnah so 150 zlotov, kar odgovarja po uradnem tečaju 30 dolarjem. Ni videti, da bi mnogi med vojno stradali. Podeielje okoli VarSave je bogato in nudi znatno količino živil, posebno če upoštevamo tedanje Število prebivalstva, ki je mnogo manj-Se kot pred vojno. Vendar nihče ne dobi mnogo hrane. Prihodnja zima bo verjetno Se bolj huda. Gospodarska obnova Mesto počasi obnavljajo. Pogosto, ma vidite delavce, ki režejo železne droge z orodjem, ki je popolnoma nepripravno. Državne avtomobilske Proizvodnja umetnega gumija v Ncmfilji je po mnenju ameriških strokovnjakov bila znatno slabša od ameriške, četudi je Amerika samo dve leti delala na tem polju, pa Je dosegla znatno večje uspehe. Največja nemška tovarna »Continental Gummlwerke A. G.», v Hanovru ni proizvajala nič takšnega, kar bi mogli primerjati ,a pnevmatikami iz ameriškega umetnega kavčuka. Tehniki so pregledali laboratorij za proučevanj« umetnega kavčuka v Leverkuse-nu, katerega j« zgradila družba Farbcnlndustrie A. G. 1938 ter potrošila za to štiri milijone dolarjev, Laboratorij ni dosegel nobenih velikih uspehov, četudi je v njem delalo poskuse 600 strokovnjakov. Agrarno reformo v sovjetskem ra godbenem delu bodo izvedli. V Brandenburski bodo razdelili med kmete, ki so brez zemlje, 15.500 hektarjev. Prav taksne ukrepe predvidevajo za Saško in Mcklem-bursko, kjer so zaplenili vsa posestva, ki presegajo 24 hektarjev in vso lastnino vojnih zločincev, nacističnih voditeljev, članov Hitlerjeve vlade In nemškega državnega zbora. Državni in zasebni dolgovi Združenih držav so dosegli ob koncu te vojne 384 milijard dolarjev, tako da so dvakrat večji kot 1929 in trikrat večji od državnega dolga po prvi svetovni vojni, Sktenttnv trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo js objavil češkoslovaški ministrski predsednik Flerllnger. Češkoslovaška bo Izvažala dragocene proizvode kot so porcelan, obutev in tekstilno blago v zamenjavo za rude, kmetijske pridelke In 260 tisoč ton nemškega premoga, katerega del je Sovjetska zveza že poslala. Petrolejske proizvodnja Je v letu 1944 presegla vse dosedanje. V primeri z letom 1939 znaša porast v Združenih državah 413 milijonov sodov, v Sovjetski zvezi 58 milijonov, v Venezueli 61 milijonov, v delavnice, katere po časopisju zelo hvalijo po udarniškem delu, zaposlujejo 350 delavcev, ki so popravili od preteklega maja do danes samo 315 avtomobilov. Zelo velik dogodek je bil prihod stotih tovornih avtomobilov, ki so pripeljali gradbeni material. Tako se Sovjeti trudijo, da bi preskrbeli strojni in tehnični material za obljubljeno obnovo mesta. Ponoči so ljudje doma, ker po cestah pogostoma streljajo, nihče ne ve, kdo in na koga. Čeprav so morali Poljaki mnogo pretrpeti, so vendar Se dobre volje. Kljub sedanjim negotovim razmeram ter slabim izgledom na bodočnost, se počutijo dobro, ker so se reSUi vsaj Nemcev. Zdaj upajo Se na bodočnost. Staro hrepenenje za neodvls-nosto in narodni ponos Se ni izumrl in jim vliva novega poguma po besedah njihove pesmi, ki pravi, da Poljska tako dolgo ne propade, dokler Se Poljaki žive. Teh pa je Se mnogo, doma in v tujini. Iranu 24 milijonov sodov ln v Argentini 5 milijonov. Padla pa je proizvodnja v Romuniji za 20 milijonov, v Nizozemski Vzhodni Indiji 22 milijonov, v Burmi za 7 milijonov in v Mehiki za 5 milijonov; v vseh državah, razen v Mehiki, Je vzrok za pad«c, vojna. Pred vojno Je znašala prolvodnja Združenih držav 61% celotne svetovne proizvodnje. Uvoz Italijanskega Mag« v ftvtoo bo plačal švicarski urad z& kompenzacijo v kllringu po tečaju 22.265 lir za 1 šv. frank. Blago, - ki so ga uvozili in ocarinili pred 20. septembrom t. 1. iz tehničnih razlogov ne bedo plačali po tem tečaju, fivioarskl dolžniki morajo do 31. oktobra prijaviti vse obve:'«, ki Jih imajo do upnikov v Italiji. Pošiljko živeža je odposlal avstralski Rdeči križ, v Saigon, leer so Anamltt pri zadnjih nemirih prekinili dovoz sveže hrane iz dežele. Španski rudarji so bili a posebno odredbo oproščeni vojaške »luibe. Pogoj za oprostitev Je trimesečna služba v premogovniku pred vpo-klicem in neprekinjeno delo, dokler traja normalni vojaški rok. Poleg tega uživajo še to prednost, da imajo višje obrok« hrane. Ukrep j« posledica pomanjkanja električnega toka, ker vodne centrale zaradi velike suse ne dobavljajo taksnih količin toka, kot v prejšnjih letih. Španska proizvodnja premoga j« znašala leta 1914 11.600.000 ton. Letos so jo dvignili za 800.000 ton. Ureditev notranjega prometa na velikih jezerih med Združenimi državami ln Kanado ter na reki Sv. Lovrenca bo omogočila obsežno gospodarsko sodelovanje med obema državama. To pomeni izkoriščanje največjih naravnih bogastev v severni Ameriki. Jezera bodo postala s tem dosegljiva neposredno za oceansko plovbo. V električnih centralah, ki jih bodo zgradili po tem načrtu, bodo proizvajali 2.200.000 KS, katere bodo razdelili med Združene držav« ln Kanado. Hessova pozabljivost Niirenberg, 18. oktobra Rudolf Hess, bivši Hitl«rj«v namestnik, ki Je maja 1941 pobegnil na Škotsko, je izjavil — kot poroča I.N.S. — da se ne spominja ničesar o naolstlčnem režimu. Na vprašanje državnega tožilca, ameriškega polkovnika Johna Ame-na, Je Hess izjavil, da trpi na po-zabljivosti in da ss more spomniti le dogodkov, ki so se zgodili pred desetimi dnevi. Med zasliševanjem je Amen odstranil platno, ki js zakrivalo sliko Ir vprašal: «Ga poznate?» Hess j« dolgo opazoval sliko ln odgovoril: »Da. Ko gledam sliko, se spominjam tega obraza. V svojem spominu ga pripisujem imenu Adolfa Hitlerja.* Hessa bodo pregledali razni zdrfvnlkl-psihlatri. Letalo za navpični vzlet BUka nam kale najnovejše letalo ameriške vojake, ki se more dvigniti naupišno v zrak ter tam tudi nepremično stati. Posebnost novega letala sta dva motorja za pogon kroMh kril, ki sta nameščena na koncu togih kril. Ameriška vojska jih uporablja za izvidništvo. ZANIMIVOSTI GOSPODARSTVO | TRST Podel v tržaško Tatovi, ki so ta teden vlomili v sirotišnico »Sptranza* v ulici Pe-tronlo, so ukradli razne obleke ln posteljnino, ki je bila vsa last 45 sirot in 8 sester. Ni znano, ali je vlom izvršil samo eden ali ved tatov. Tatovi, ki so vlomili, sp izvršili majpodlejče dejanje, ker niso samo ukradli predmetov, ki jih n« bo mogoče več nadomestiti, ampak, ker je so povzročili otrokom trpljenje, ki so zaradi nizkotnega dejanja pod vtisom, da prevladuje na svetu zlo. vlom sirotišnico Zato so prinesli obleke in posteljnino na predvečer v vrtne prostore tako, da -bi lahko drugi dan takoj začeli z delom. V temi so se tatovi »plazili dez visoki zid ter odnesli obleke in rjuhe. «Kar Je najbolj tragično, tako je danes izjavil častnik ameriškega Rdečega križa je, da ne moremo nadomestiti ukradenih predmetov, Radi bi nadoknadili ukradene obleke. Toda zaradi pomanjkanja materiala in prevoznih srdestev in zaradi potrebe Evrope na splošno, ne moremo ničesar storiti*. Splošna raba kolekov Finančna intendanca sporoča: »Trenotno znatno primanjkuje ko-lekov, in sicer manjših vrednosti od 50 stotink do 30 lir. Da ne bo zastalo redno poslovanje pri javnih in zasebnih podjetjih, javnih uradih in ustanovah in zavodih kakršne koli vrste, dovoljujejo začasno, do novega odloka, v vseh primerih v katerih bi bilo potrebno kolekovatl listine z zgoraj 'navednlml kolekt, rabo upravnih kolekov kategorije E ali poštnih znamk kategorije L, ki so v tre-notnl prodaji, ali pa veljavnih kolekov za propustnlee. Razumljivo je, da morajo biti tl koleki istovredni s kolekom s katerim bi bilo treba po pravnih odločbah kolekovatl*. Ameriški Rdeči križ v Trstu je zagotovil sirotižniol milo. Veliko je bilo veselje otrok, ko so sestre pripravile za pranje prihodnjega dne. Prva seja pokrajinskega sveta Danes ob 14,15 url bo na prefekturi v konferenčni sobi polkovnika Armstronga prva seja pokrajinskega sveta. Imenovanje zdravniikega asistenta V teh dneh je bil imenovan zdravniški asistent pri Prefekturi v Trstu. Na-tečaj za to mesto je bil objavljen v listih in višji zdravniški častnik pri Zavezniški vojaški upravi je med raznimi prosilci Izbral dr. Ivana de Castro. Novo Imenovani asistent se je rodil v Piranu 4. 2. 1919 in je promoviral na milanskem vseučilišču. Po zdravniškemu uspo-sobljenju v Modeni, j« v prvi polovici leta 1940 služboval kot asistent v gorlškt bolnišnici. Kot rezervni zdravniški častnik j« služboval v vojski od leta 1941 do 14. septembra 1944, ko je bil kot zdravnik pri republikanskem oddelku na Opčinah po svojem poveljniku ovaden, da je organiziral dene rta olje vojakovi. Nemške S8 so ga aretirale ln ga internirale v taborišče Dachau, nato pa v Neu-gamme in končno v Sandbostel, kjer so ga osvobodili. Po osvoboditvi so ga kot zdravnika poslali v taborišče v Belsenu. Sprejem k policijskemu zboru Julitske krajine Vsi tisti moški med 20 in 35 letom, ne manjši od 1.65 m, dobrega zdravja In izobrazbe, ki bi hoteli k policijskemu zboru Julijske krajine, lahko napravijo prošnje za sprejem v službo. Hrana in uniforma bo preskrbljena. Stanovanje bodo dobili službeno ali pa jim bodo nakazali poseben dodatek. Prošnjo je treba vložiti na enega izmed navedenih uradov: 1. ) Information, H. Q. Julijska krajina Police Force, Justična palača, ulica Nizza, Trst; 2. ) H. Q. Julijska krajina Polic« Forc«, gorlško okrožje, po*lopj« Questure, Gorica; 3. ) H. Q. Julijeka krajina Police Forc«, puljsko okrožje, Pulj. Gledališče Verdi, Jutri v nedeljo ob 20. uri bo otvoritev operne sezone 1945-46, s prvo predstavo »Turandot*, za abonente reda A. V torek bo za abonente reda B prva predstava opere »Trubadur*, Obe operi bo dirigiral Edmondo De Vecchi. Izročitev odlikovanj Med slovesnim vojaškim obredom, je včeraj v Gorici general James C. Fry, poveljnik 88 divizij« »Modri vrag*, Izrodil odlikovanja 21 častnikom ln vojakom, britanske vojsk«. Izročitvi odlikovanj so pri-gostovali tudi general John C. Har-ding, poveljnik 18. korpusa ln general Vhitefield, poveljnik 56. divizije »London*. Po Izročitvi odlikovanj, ki so bila izročena v Imenu predsednika Združenih držav, j« general Har-ding izrekel odlikovancem in 88. diviziji svoje čestitk«, ki J« delala pod njegovim poveljstvom in tako potrdili prijateljstvo, ki vlada med dvema narodoma. Tako bo moralo 45 sirot in 8 sester trpeti celo zimo mraz, zaradi pomanjkanja oblek, ki so jih ukradli podli tatovi. “Odkritje Evrope,« v Čast proslava dneva Kolumba Včeraj dopoldne ob 11. url j* bila v gledališču »Nazionale*, ob veliki udeležbi spominska slovesnost Krištofa Kolumba. Profesor Pierpaolo Luzzatto Fe-gltz je Imsl predavanje z naslovom «Odkritje Evrope*. Govornik je v kratkem podal zgodovino odkritja Amerike in njene naselitve in o razvoju dežele, nato pa je prešel na odkritje Evrope po Amerlkancih v tej vojni; s tem odkritjem Je v Evropi nastopila nova doba in novo življenje. PREHRANA Dodatne živilske nakaznice za delavce. V ponedelje 15. oktobra se bo začelo razdeljevanje dodatnih živilskih nakaznic za kruh in testenine za delavce za mesece od novembra 1945 do februarja 1946. Razdeljevanje bo na uradu za dodatka v ulici Procurerla št. 1, in sicer za črke A in B v ponedeljek 15.; za črko C v torek 16:; za črke D do F v sredo 17.; za črke od G do L v četrtek 18.; za črke M do O v petek 19.; za čerke P do R v soboto 20.; za črko S v nedelje 21.; za črke od T do Z z ponedeljek 22. Kondenzirano mleko za oeebe stara nad 65 let bodo začeli deliti danes v mlekarnah, kjer so pred-beležene. Mleka bo dobila vsaka oseba pol litra. GORICA Slovesna proslava Kolumbovega dne Včeraj je bila v Gorici slovesna proslava Kolumbovega dne, na kateri so gorlški prebivalci pokazali veliko priznanje in spoštovanje spominu slavnemu odkritelju Amerike, Krištofu Kulumbu, Na palači predsedništva okrožja, na trgu Vlttorla, je vihrala ameri-kanska zastava, ravno tako so bile Izobešene zastave na sedežu C. L. N. v ulici Dlaz, Ob 10, uri dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval nadškof mons. Margotti. Zahvalnici so prisostvovali major Shirk, višji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, nadalje major Mayforth, predsednik okrožja dr. Hugues in razni drugi predstavniki javnih in zasebnih ustanov in korporacij. Po službi božji so bili sprejemi pri majorju Shirku v vladni palači, pri katerih je bilo mnogo govorov. Po sprejemu je bila proslava v gledališču Verdi. “Dovoljenja za avtomobilski promet,, Ker je ZVU sklenila nadomestiti dosedanji »PERMIT* z novim tipom dovoljenja, poziva Goriški avtomobilski klub — Sauro 28 — vse lastnike avtovozil, ki so prejeli dovoljenj« za oktobcr-december, da dvignejo dovolilnico nove vrste. Zamenjava se bo začela 17, t. m, proti predložitvi starega dovoljenja ln nakazila za bencin. Zahteva po aretaciji bivšega zveznega tajnika Narodno osvobodilni svet v Go-rlol je Izvedel, da s« nemoteno giblje po rimskih ulicah bivši gorlški zvezni tajnik Benesperando Luraschl. NOS je zahteval pri rimskem kraljevskem tožilstvu takojšnjo aretacijo Loraiohlja, ki bo moral odgovarjati za svoje fašistične »ločine v soški pokrajini. Neerofe. Težka nesreča se lit zgodila včeraj mali 7-lstnl Mariji Gorjanov! iz Opatjega sela. Sedeča pri peči se ji Je vnela obleka. Na kričanje so pritekli starši In pogasili ogenj, ki pa Je le opekel malo nesrečnico po vsem telesu. Prepeljali so Jo v bolnišnico v resnem stanju, — Včeraj popoldne se Je zgodila težka nesreča v mestu. Neki avtomobil Je povozil 40-l«tnega Petra Orzana iv Sv. Lovrenca ln mu prizadel težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je pesno. — V bolnišnico so nadalje pripeljali 25-letno Marijo Coregnac, ki jo je podrl vojaSki kamljon, ko »e je peljala po korzu V. E. na kolesu. Dobila je notranje poškodbe. || RADIO 1 Sobota. 13. oktobra 19.30 pol ure za delavce; 20.3i. pevski konoert; 21 razgovor z ma jorjem Aatleyjem; 21.15 glasba za ples; 22 glasba na ploščah; 22.30 slovanska oddaja za konec tedna: 23.30 nočno zabavišče. Nedelja, 14. oktobra 7 poročila BBC v angleščini; 7.16 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 8 glasba za vse; 8.30 kmetijska ura (italj.); 9 kmečki sekstet; 9.30 kmetijska ura (slov.); 10 sv. maša iz Sv. Justa; 11 slovenska pridiga; 11-30 prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 napoved časa - poročila v italijanščini; 13.15 glasbena fantazija; 14 pregled vesti - predavanje v Itaiij; 14.10 pestra glauba; 14.30 italijanska otroška ura; 18 -pionirska ura; 15.30 zaključek; 16.30 prano« iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 obred za evangeličan?; 30.30 mešana glasba; 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21 športne vesti; 21.15 planlzt Costantinldes; 21.45 igra V Italijanščini; 22.15 koncert 1» Vidma; 28 napoved časa - vesti v Italijanščini; 28.10 vesti v slovenščini; 28.20 nočno zabavišče; 34 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. B. POIZVEDBE BINE, pošlji pozdrav v uredništvo! Lumpi. ERSKINE CALDWELL 3. SVET NA KOCKAH 1« opazoval, kak* je Izginila ura v Simonovem žepu. »Hočem, da mi vrn*l uro* j« dejal. »Zato pa mora delati,* j« dejal Simon. »Nihče na tem »vatu n« mor« d orači zašel j sne stvari, n« da M ra prej boril. N« vrat« k« tega. da kdor ne dela, tudi n« jf?» Tem je postajal Nam. Vprašal je: »Od kdaj imaš te kock«?* «Oh, jih bedel pogledati?* je •avpil Simon, Vrgel mu j« kock« 'fe dodali »Preglej jih. Za nobene cene a« bi hotel, da bi mislil slabo Ti moji igri.* * Tom j« kock« natančno pregledal. preceaU njihovo velikost in telo. Bile so v redu. Vrnil jih J« Simonu ln smejal e gteva. »Srečen si rej««,* j« priznal, »pet j« zmajal z glavo. Medtem ko je znova 'pomešal kooke, s« j« ozrl naokoli. C!ay j« začutil Simonov oeter pogled. »Kdo igra,* je vprašal? »Kdo ne Igra?* Tem je dejal: »Ju igram. Evo ti moj dolar.* Olay j* začutil tudi Tomov pogled. / »Uničen sem, prekleti pes,* j« dejal. »Nimam niti cent« več.* Nato j« Simon odpri roko ln zavalil kooke pe dlani z zamišljenim izrazom. »Ne igraš torej, prijatelj*, je vprašal? Clay je odkimal a glavo. agffmai ničesar, da M lahko stavil?* CUy je zopet zmajal z glav« in «8a vraga, nimam prav n Ura pekoja«ga Denlnega oi bila edina meja last*. 1 Simon se je sukal, pogl< proti garaži, in ustavil zvoj pogled na Clayevemu avtomobilu. »Ali ne bi stavil tvoj avtomobil?*, ga je vprašal. Oiay je odločno odgovoril: »N«, tega pa M smem. Imel je zmeden pogled. »Tega ne morem storiti.* »Ah, zakaj n« moreš?* »Prekletstvo! Nimam drugega kot tega.** i »Tak dober igraleo kot el, ne bi smel tako hitro omahovati. Ti kooke dobro poznal. Opogumi sel* »Ne vem, kaj bi na to rekla D«ns.» »Dene? Kaj ima Dene pri t*m?» Je jezno zakričal Simon. »Je avtomobil tvoj alt ni tvoj*, j« spet zavpil. »Ali je vse, kar poseduješ Denino?* Dodal je: »Ce bi bila moja, se n« bi brigal, kaj bi rekla majhna, domišljava vražja žena.* Clay je gltdal Toma, Tom j« gledal zdaj avtomobil, zdaj zemljo, ki mu je ležala pred nogami. Bal ra j« izreči svoj« mnenje. »Daj, d«J», m rekel Simon. »Zaigraj ga. Drzni poizkus poveča vrednost stvarem, ki jih poseduješ*. Nato j« vprašal Clay: »Kolike mislil, da je vreden?* mm -ra-ra "te »Tako rablji«, mislim, da velja 30 dolarjev,* «Petdeset dolarjev?* je vzkliknil Clay. »Nel Mislim, da velja mnogo v«č, tudi če je rabljen. N« more biti vreden zamo petdraet dolarjev,* »Dobro j«, koilko misliš ti, da velja?* je dejal Simon. «Komaj leto je, kar sem ga kupil. Takrat sem dal zanj štiristo dolarjev*, je dejal Clay. Simon se je spet okrfnil ln pogledal avtomobil. * »Možno je, da «o te ogoljufali*, j« opomnil, 01sy ja zmajal s glavo. »Vendar velja najmanj sto do-larjev. Možng j«, da so me ogoljufali, ogoljufal bi samega se h«, če bi ga prodal za manj*. »Dobro Je, Horey», J« dejal. »Recimo, da velja toliko, kot trdiš ti ln naj ne bo več govora o tem*. Obrnil se je proti Tomu. »Soglaša z menoj?* Tom Jz privolil. »Seveda*, je nadaljeval Simon. Lepši m boljši Je kot moja stara ropotija. Meja velja toliko, .kot železo, Is katerega j« ustavljena*. Slekel ai j« jopič In zavihal rakave srajce. »Mogoč«, da j« res, da je vreden sto dolarjev*. Odpel sl j« ovratnik, uredil s rokami črne las«, ki so mu zlezli na čelo, »Začnimo znova. Selim začeti s igro... Ko lotim Igr«, je neob-hodno potrebno, da ml Igra Izčisti dušo, Tsdaj »e počutim popolnoma zadovoljnega. Olay ra je premaknil. »Igram lahko devet ln devedeaat krat a mojim avtomobilom. Ne?» »Dobro Je, Horey», Ja pritrdil Simon. »Dobro ja, a pazi da ne bol motil Igre a tvojim večnim računanjem. Mene malo briga kčllko krat lahko igra z tvojim avtomobilom ln koliko časa. Pazi, da n« boš motil Igra*. Segreval je kooke v rokah in jih premetaval iz eno roke v drugo. Ko sta trčili kocki ena v drugo sta povzročili ropot, ki J« bil podoben tiktakanju ure. Končno jih j« vrgel- visoko v zrak, jih ujel ln jih vrgel ■ močjo na pesek. Vsi so ra sklonili, da bi jih laže opazovali. «Drži klobuk, Oiay Horey», je zavpil Slmen. »Drži ga mečno*, j* zavpil. Vzdignil se j« namreč veter in zapihal z vso močjo. . Clay je imel las« in srajco veo prepoteno. Sonc« je izginilo za skedenj ln senc« zo postajala dolge. In vendar s« j« Clay potil ln potil. Nasproti njemu je izglodal Simon Dye spočit, kakor da bi vstal takrat Iz posteljo. Simon jo molčal ie delj časa, Tom, ki je slon«] na dimniku »grajenem iz rdeče opeke, Jo opazoval mold« oba igralca. Imsl je prasne lopo, izgubil jo vra, kar je posedoval in adaj ni Igral več. Slišalo ra je samo od čara 'do časa Clayev glas. Dejal ja a obupanim glasom: «Nis4m prav nič prepričan o tej prokletj igri. Kako to,* da vaaki krat ko spustim kooke, vse izgubim?* Simon j« premetaval kooke v zaprtih rokah in a« ni niti zmenil sanj,.Niti slišal ni vra to, kar je dejal Clay v pretekli url. Clayu' je ostal 1» en edini dolar. Slmoq ja vedno višal zneske igre ln Clay ni mogal razumeti kako ja prišlo do tega, da ja tako hitre Izgubil in kako je moralo »to dolarjev Iti preko njega,, ne da bi zapusti H spomin. Sto dolarjev je Mio mnogo več kakor j« bilo mogoče »praviti skupaj s celoletnim trdim delom. (Nadaljevanje prihodnjič) Vodoravno: 1. besedno pretiravanj«; 2.1 zemljepisni pojem — nečak Girolama Bonaparteja, slikar in literat — nikalnica; 8. lepljiv; 4. atara ruska prestolnica; 5. nasprotje od tuj; 6. jgipčanskl bog — ingleška nikalnica — kratica za kemično prvino; 7, reka v vzhodni Afriki - umetnost (latinsko); 8. nenavadna stvar — posebna vrsta rastlinskega semena; 9- romanski apolnlk — bolečina — predlog; 10. očem prijetno — muslimanski bog; 11, semljeplsni pojem — moten, nečist. Navpično: 1. važno za sprejem v službo; 2. angleška kratica vojaškega čina — talisman, vražnl obesek; S. trgovska kratica — predlog — italijanska reka; 4. Schillerjev epos — stropna krivina; 5. gasilski pozdrav; 6. alg nekega mestnega podjetja — zračni pri- 1 2 3 4 5 6 7 8 0 18 11 Sobotna križanka št. 12 1 2 3 4 3 6 ^8 9 ■ — — ■ — ■ ■ ■ —- ■ ■ m ■ ■ ■ m ■ ■ —— ■ Reditev v ponedeljek! številki tisk; 7. stisk miši- spolnlk; 8. atavnlk čevja — ploskovna ničvreden; 9. nem-m«ra — romanski iki komponist.