POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 17. JULIJA 1958 Leto X — Štev. 28 Cena din 10.—
POMURJE BO PROSLAVILO
DAN VSTAJE...
Posebna koordinacijska telesa, ki so bila osnovana pri vseh občinskih odborih, so napravila pestre programe proslav Dneva vstaje. Na večer praznovanja bodo v vseh večjih centrih Pomurja svečane akademije z bogatimi kulturnimi in borbenimi sporedi.
V	MURSKI SOBOTI...
V	Soboti pripravljajo prav svečano praznovanje. Akademija s pestrim sporedom bo 21. julija zvečer, o pomenu tega praznika pa bo govoril predstavnik ZB. 22. julija, na dan samega praznovanja, bo polaganje vencev na grobove padlih partizanov na mestnem pokopališču. Isti dan zjutraj ob
4. uri bo budnica mestne godbe na pihala.
V	LJUTOMERU...
Tudi tukaj bo svečana akademija s pestrim in kulturnim programom. Pripravljajo svečano razvitje prapora občinske organizacije ZB, ki ga je poklonil ObLO Ljutomer. Člani ZVVI pa bodo priredili s člani iz Murske Sobote skupni izlet v Železne dveri.
V	GORNJI RADGONI...
Tudi svečano proslavo v G. Radgoni bo oblikoval bogat kulturni spored. Mladi radgonski slavčki bodo peli pod vodstvom prof. Manka Golarja. 22. julija
bo občinska organizacija ZB v Gornji Radgoni odkrila spominski plošči padlima prvoborcema Jakobu Vreči in Francu Pintariču
V	BELTINCIH...
Na večer praznovanja bo svečana akademija, 22. julija pa bodo odkrili spomenik narodnemu heroju Mohorju, ki leži na bistriškem pokopališču.
V	CANKOVI...
Po svečani proslavi bo občinska organizacija ZB razvila svoj prapor, ki ga je podaril ObLO Cankova.
V	LENDAVI...
Na dan vstaje bodo položili vence na grob narodnega heroja Štefana Kovača, ki je pokopan v Nedelici. Pred tem bo seveda tudi svečana akademija.
Podobne proslave in manifestacije pripravljajo tudi v občinah Videm in Petrovci-Šalov-ci. Poleg tega se bodo poklonili spominu padlih junakov tudi v manjših krajih, kjer leže pokopani partizani.
Pomurski brigadirji:
»PONOSNI SMO NA SVOJE ESPEHE...«
O 29. novembra — na Dan republike — bo jugoslovanska mladina slavila še eno veliko zmago: tega dne bo predana prometu skoraj 80 kilometrov dolga betonska cesta, ki bo povezala Ljubljano z glavnim mestom LR Hrvatske, kjer se bo priključila avtomobilski cesti Zagreb—Beograd. Šele danes, ko dobiva avtomobilska cesta svojo dokončno obliko, lahko ugotavljamo, kako velikega pomena bo za naše gospodarstvo uresničitev tega načrtu
Iz dneva v dan slavijo brigade jugoslovanske mladine nove delovne zmage in dobivajo najvišja priznanja, ki jih vzpodbujajo v tej naporni graditvi. Pionirsko delo prvih brigad, ki so v mrazu in dežju pripravljale teren, je opravljeno. Sedaj, ko se neprekinjenemu ritmu krampov in lopat pridružuje vse več sodobnih strojev, lahko rečemo, da bo cesta dograjena pravočasno. To ne bo samo praznik jugoslovanske mladine, to bo dvojni praznik vsega našega ljudstva, ki z občudovanjem spremlja to veliko graditev.
O Mladinske brigade iz Pomurja, ki sodelujejo pri gradnji avtomobilske ceste »Brat-stvo-enotnost« od vsega začetka, častno zastopajo svoje tovariše, ki se jim ne morejo pridružiti. Častni naslovi in večkratna udarniška priznanja dokazujejo visoko moralno zavest pomurske mladine, ki s tem še enkrat odločno manifestira pripadnost »voji socialistični domovini.
Iz pisem, ki jih pošiljajo brigadirji na »roje domove, svojim prijateljem ter predstavnikom mladinske organizacije v Pomurju, veje ponos in zadovoljstvo nad doseženimi uspehi.
Brigadirji tretje izmene delavske in kmečke mladine iz Pomurja delajo v sestavu trboveljske brigade. Pred dnevi so mladinci sporočili, da je bila 3. julija njihova brigada proglašena tretjič za udarno. Med ostalim pišejo:
»... Ponosni smo na svoje delovne uspehe — in toliko bolj, ker vemo, da bomo cesto zgradili v določenem roku. Naloga je resda velika, toda delamo pod tako ugodnimi pogoji, da nihče ne dvomi v uspeh. Končno pa so z nami tudi strokovnjaki in sodobni stroji... Delamo šest ur dnevno, hrane dobivamo dovolj in je dobra. Imamo številne športne in kulturne prireditve, najbolj pa se ve-
selimo večernih televizijskih programov. V raznih krožkih, ki spremljajo naš prosti čas, so vključeni številni mladinci. Delujejo avto-moto krožek, radioamaterski in foto krožek ter tečaj za traktoriste...«
Sedaj, ko je nastopil čas počitnic, so sprejela brigadirska naselja tudi številne študentske brigade, ki so se vsa leta povojne izgradnje redno udeleževale vseh mladinskih akcij. Škoda pač, da pri gradnji avtomobilske ceste ne morejo sodelovati vsi, ki so se za to akcijo prijavili.
Sviloprejke v lendavski občini
Letos so začeli poskusno gojiti sviloprejke v lendavski občini. Poskusi so se dobro obnesli in bi se še bolj, če ne bi nagajalo vreme. Mimo posameznikov so sviloprejke gojili tudi v šolskih vrtovih v Hotizi, Veliki Polani in Kobilju. Z gojenjem sviloprejk pridobljene kokone so prodali nekemu odkupnemu podjetju v Varaždinu.
S. K.
V zadnji številki našega lista smo že pisali o skorajšnji otvoritvi relejne radijske postaje v Murski Soboti, tokrat pa vam predstavljamo jeklenega veterana, ki bo posredoval radijske valove številnim poslušalcem širom Pomurja in še čez meje našega okrajnega področja. Da bo res tako. jamči oddajnik, ki ga bodo v kratkem montirali v študiju Radia Murska Sobota in bo imel jakost 1 kw.
Tov. Karel Lutar, predsednik ObLO Murska Sobota:
»Predvsem živilska predelovalna industrija!«
"Močan vzpon socialističnih sil v pretekli dobi omogoča nadaljnji hitrejši razvoj proizvajalnih sil in socialističnih odnosov v občini Na osnovi takega dosedanjega razvoja so ustvarjeni potrebni pogoji za vsestranski družbeni in gospodarski razvoj.
Da bi be ti odnosi smotrneje razvijali in bili vsklajeno med seboj, smo morali pristopiti k izdelavi dolgoročnih perspektivnih planov razvoja gospodariva. Po sprejetju perspektivnih planov družbenega razvoja gospodarstva v letih 1957—1961 s strani višjih politično-teritorialnih enot, so tudi občitne pristopile k izdelavi svojih perspektivnih planov. Jasno je, da je pri sestavi perspektivnih planov občin bilo potrebno upoštevati osnovne smernice višjih planov, predvsem glede osnovnih ciljev nadaljnjega gospodarskega razvoja, izhajajoč pri tem, na kakšni stopnji razvoja je gospodarstvo posamezne občine. Občine morajo v svojih planih predvsem konkretizirati posamezne postavke plana vse do gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug, predvsem pa na področjih družbenega standarda, t. j. na področju šolstva, prosvete in kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalne ter stanovanjske izgradnje, kajti ravno na teh področjih se odvija življenje neposredno v občini in je od delovanja raznih činiteljev v občini odvisno, kako se bodo postavke plana na teh področjih realizirale. Sem spada še trgovina, gostinstvo in obrt, kot gospodarske de-
javnosti, ki imajo neposreden pomen za dvig standarda delovnega človeka.
Perspektivni plan družbenega razvoja gospodarstva na področju občine Murska Sobo-
Karel Lutar
ta izhaja predvsem iz dveh osnovnih postavk. Prvič:
O Ne glede na to, da je več kot tretjina vse industrije v okraju skoncentrirane na področju občine, ostaja le kot glavni činitelj gospodarstva v občini kmetijstvo, kateremu je potrebno zaradi zaostajanja v preteklosti posvetiti vso skrb za hitrejši in čim uspešnejši razvoj, za kar so vsi pogoji Ravno na osnovi takih predpostavk plana za ogromni dvig
kmetijske proizvodnje pa je potrebno vzporedno razvijati industrijske obrate, ki imajo tesno povezanost s to proizvodnjo, to je predvsem živilsko predelovalno industrijo. Zato je glavni poudarek v planu na rekonstrukciji Tovarne mesnih izdelkov in uvajanju novih proizvodnih procesov v Tovarni mlečnega prahu. In drugič:
O Z ozirom na to, da je samo mesto Murska Sobota uprav-no-politični, gospodarski in kulturni center celotnega Pomurja. nastaja na področju raznih društvenih dejavnosti vrsta problemov, ki jih je potrebno reševati od stanovanjske problematike pa do komunalne izgradnje mesta. Za vse to je potrebno precej finančnih sredstev, ki jih v celoti ne bo možno dobiti iz lokalnih virov. Zato plan predvideva, da bo potrebno iskati tudi dodatna sredstva iz dragih družbenih fondov.
Tako postavljeni plan daje orientacijo vsem gospodarskim organizacijam, vsem družbenim činiteljem in v končni fazi slehernemu državljanu, kako v bodoče smotrneje urejati gotove zadeve, da bo nadaljnji gospodarski razvoj dosegel svoj osnovni smoter, to je dvig življenjskega standarda delovnega človeka,«
To so v glavnem značilnosti perspektivnega plana razvoja gospodarstva soboške občine v letih 1957—1961, kakor jih je navedel v razgovoru z našim sodelavcem predsednik ObLO Murska Sobota tov. Karel Lutar. Sestavek o sprejetju plana objavljamo na drugem mestu.
OB PRAZNIKI VSTAJE
SLOVENSKEGA NARODA
Naša ožja domovina Slovenija praznuje dne 22. julija velik praznik — praznik vstaje slovenskega naroda. To je praznik v spomin na 22. julij 1941, na oboroženi upor, dan, za katerega lahko rečemo, da je začetek naše enokopravnosti v sklopu ostalih narodov Jugoslavije. Da, to je bilo rojstvo, to je bil začetek pravega slovenskega narodnega življenja. Danes pa je za slovenski narod to dan ponosa, samozavesti, veselja in slave. Zakaj čista resnica je: iz naroda hlapcev in boječ-nežev je postal naš narod — narod junakov! Nekoč je nekdo dejal in zapisal: »Narod, ki se ne bori za svojo svobodo in za svoj obstoj, ni vreden, da živi!« Ta pametna, junaška in modra beseda še vedno drži na tem našem planetu, kjer žive še nesvobodni narodi.
Toda v vsakem narodu je dovolj zdravih sil. Te sile je treba zbuditi, jih organizirati in voditi v borbo, kadar so za to dali vsi objektivni pogoji. Sedemnajsto leto že poteka, odkar so po slovenski zemlji odjeknili
rožena stara jugoslovanska armada s korumpiranim komandnim kadrom...
Ban in narodni svet za Slovenijo sta pozivala k »tradicionalnemu redu in miru«. Centralni komite Komunistične partije Slovenije pa je pod geslom »Za obrambo domovine — v boj proti fašizmu!« pozval med prostovoljce vse svoje člane in simpatizerje: delavce, kmete, meščane, vojake, podoficirje in-
oficirje, skratka vse, ki jim je bila pri srcu svoboda in neodvisnost slovenskega naroda. Samo v Ljubljani se je javilo nad 2 tisoč prostovoljcev. Po 12 dneh vojne je bila Slovenija razkosana med tri okupatorje. Slovenski narod je bil sramotno zasužnjen in obsojen na smrt
V najusodnejših dneh naše zgodovine, po strašni katastrofi, ki so jo komunisti že dolgo predvidevali in nanjo opozarjali zaradi politike neodgovornih profil judskih voditeljev bivše Jugoslavije, je ostala Komunistična partija edina na strani ljudstva, edina je odločno dvig-
Piše: Jože Janež, rez. major
prvi partizanski streli. Začela se je vstaja, oborožena borba, boj za obstanek, boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vendar pa pri vsem tem ne smemo pozabiti, da ti streli niso bili spontani, nepremišljeni ali nenačrtni. Nasprotno! BiH so rezultat prejšnjih akcij, znak, da so vojaški in politični pogoji zreli za začetek vstaje. Kdo je bila tista sila, ki je že v prvih mesecih fašistične okupacije zdramila poštene in napredne slovenske ljudi — domoljube. ter jih pripravila, da so se neustrašno, z jasnim ciljem pred seboj, pognali v boj z do zob oboroženo vojsko, vajeno samo zmag? Kdo so bili ljudje, ki so pripravili vstajo in kaj so delali do tedaj, preden so počile prve puške? Odgovor je na dlani. Tista sila je bila Komunistična partija, možgani in živci naše revolucije. Brez organizirane subjektivne sile se vsako revolucionarno gibanje spremeni v splošen nered. Podobno pa subjektivna sila brez izdelane teorije o revoluciji in državi kaj kmalu postane peščica zarotnikov brez upa na zmago. Zato je tem večja zasluga Komunistične partije Jugoslavije, ki je dala osvobodilnemu gibanju vrsto preizkušenih in prekaljenih kadrov, vzgojenih v duhu marksizma in leninizma. Nekaj stotin članov Komunistične partiie Slovenije, skojevcev in kandidatov ter njihovih simpatizerjev je bilo ob vstaji v Sloveniji tisto jedro, ki so se okoli njega zbrali vsi pošteni ljudje, vsi tisti, ki so sovražili vse nazadnjaško in fašistično. pa niso vedeli, kako se je treba proti temu boriti. To jim ie pojasnila šele Partija, komunisti, prodno so odjeknili prvi partizanski streli.
Priprave za vstajo so se začele še pred zlomom stare Jugoslavije, že po Peti konferenci v Zagrebu. Partija je pravilno ocenila mednarodno dogajanje v letih pred vojno in predvidela, da se bo treba z orožjem v, rokah boriti proti fašizmu. Potrebno je bilo politično, moralno in organizacijsko pripraviti množice na vstajo, treba je bilo razkrinkati petokolonaštvo in kapitnlantstvo vrhov stare oblasti in vsega kapitalističnega družbenega reda. S pristopom k trojni zvezi je protiljinlski režim Cvctkovič-Maček-Kulovec sramotno kapituliral pred nemškim inperialističnim osvajalcem. Ni se šlo naše ljudstvo prodajat na Dunaj! Ti, ki so to »torili, niso imeli ničesar skupnega z jugoslovanskimi množicami, ki so na ulicah vseh večjih mest z demonstracijami 27. marca 1941 (organizirala jih je Partija) odločno spregovorile: »BOLJE RAT NEGA PAKT!«
»Balkanska operacija« je bila torej nujna in za Hitlerjeve pojme povsem opravičljiva. »Barbarossa« — nemški vojni načrt napada na SZ je nepričakovana »nediscipbna« naših narodov zavrl« za približno pet tednov. V bliskoviti Hitlerjevi vojni je to pomenilo mnogo. O tem nam pričajo številni dokumenti. Pri napadu na Jugoslavijo je sodelovalo 25 nemških divizij (8 tankovskih. 4 motorizirane in druge), dalje 23 italijanskih divizij, okrog 15 madžarskih brigad, medtem ko so romunske in bolgarske sile bile določene za rezervo. Njim nasproti pa je stala slabo obo-
nila zastavo obrambe in povedla narod v neizprosen boj proti okupatorju in vsem njegovim pomagačem. Dne 12. aprila 1941 je bila na stranski cesti nad Trebnjem kratka seja CK KPS, kateri je prisostvovala večina članov CK KPS, ki so se vračali kot prostovoljci. Na njej je bilo sklenjeno:
1.	da se mora začeti takoj z zbiraniem orožia, ki ga je razpadajoča vojska puščala na
cesti;
2.	treba je takoj pristopiti k razkrinkavanju politikov in generalov, ki so izdali domovino;
3.	vsi člani CK se mora jo takoj vrniti na svoja mesta ter začeti politično akcijo proti okupatorju;
4.	vsi kompromitirani člani morajo v ilegalo.
Naši ljudje so poskrili orožje in streUvo v seno. v zemljo, v skalne dupline, dobro zaprtega v pločevinastih zabojih so potopili v vodo, da tam počaka. CK KPS je izdal konec aprila proglas, v katerem poziva vse delovno ljudstvo, vse politične skupine in vse domoljubne posameznike, ki so proti narodnemu zatiranju, vse zavedne Slovence in vse pripadnike narodnih manjšin na ozemlju Slovenije, ki jih tudi teži izkoriščanje in barbarstvo imperialističnih okupatorjev, v skupen boj za naslednje zahteve:
1.	proti razkosanju in zasuž-njenjn Slovenije, za osvoboje-nje, neodvisnost in združenje slovenskega naroda;
2.	za slogo in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vseh balkanskih narodov, za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov;
3.	proti imperialistični vojni, za mir brez aneksij in kontri-bncij na temelju pravice slehernega naroda za samoodločbo, vključivši pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi;
4.	proti gospodarskemu uničenju slovenskega življa, proti draginji in pomanjkanju, proti rekvizicijam, proti krivični zamenjavi denarja, proti uničenju domače industrije in obrti;
5.	proti terorju in preganja-nju, proti izrednim okupacijskim ukrepom, proti raznarodovanju, razseljevanju slovenskega naroda in koloniziranju tujcev, proti kulturnemu zatiranju, proti odpuščanju slovenskega uradništva in nameščenstva, proti potujčevanju in proti za-poitavljanju slovenskega jezika.
T Ljubljani je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je pod vodstvom Partije postala organizirana revolucionarna oblast. CK KPS je sklical v začetku junija v Ljubljani ilegalno partijsko konferenco, ki so se je udeležili delegati iz vse Slovenije. Na konferenci je tovariš Kardelj analiziral mednarodno politično situacijo in jasno začrtal perspektivo pohoda fašistov na Sovjetsko zvezo. Na osnovi te analize so bile dane konkretne naloge: zbiranje in pripravljanje orožja, organiziranje borbenih skupin in organizacija potrebnih postojank na podeželju za bližnjo partizansko borbo. S te konference so odšli komunisti v vse kraje Slovenije, med njimi tovariša Stefan Kovač in Ali Kardoš v Prekmurje, da postavijo orga-
(Nadaljevanje na 6. strani)
V koraku s časom
PRVI KORAKI
Glede na razpravo na nedavne« zasedanja občinskega ljudskega odbora Murska Sobota o proizvodnji sadnih sokov v tovarni mlečnega prahu, smo se obrnili na vodstvo tega podjetja, kjer so nam povedali, da so vodilni uslužbenci tovarne mlečnega praha v Morski Soboti že sklenili dogovor s Kemičnim inštitutom v Ljubljani glede organizacijskih priprav in tehnološkega procesa proizvodnje sadnih sokov (nabava strojev, prodaja itd.), Zagotovili so nam, da v podjetju pozdravljajo pobudo OLO Murska Sobota in Kemičnega inštituta v Ljubljani, ki razpolaga s strokovnimi izvedenci, medtem ko bo tovarna nudila vso ostalo pomoč.
Vendar v tovarni sodijo, da bi z destilacijsko napravo lahko izdelovali koncentrate, pri čemer odpade ogromno stroškov za embalažo in transport. Hkrati nudi izdelava koncentratov večje možnosti izvoza kot sadni sokovi, ki jih je pri nas po njihovem mnenju že dovolj. Kakor kaže. bodo letos prišli na vrsto poskusi s sadnimi sokovi, kasneje pa z grozdnim sokom. Te posknse bo delal v soboški tovarni Kemični inštitut iz Ljubljane. Razumljivo je, da nimajo v tovarni z izdelavo sadnih sokov še nobenih izkušenj.
Glede cen sadnih sokov nam niso mogli povedati še nič določenega, za zdaj še ne vedo, koliko bo stala surovina, koliko embalaža, koliko predelava. Ob koncu so nam še enkrat zagotovili, da niso proti izdelovanju sadnih sokov in da so pripravljeni delati in pomagati pod strokovnim vodstvom Kemičnega inštituta. Težko pa je predvideti stroške, so nam dejali, dokler ni znam tehnološki postopek.
Podjetje namerava tudi potem, ko bo stekla proizvodnja koncentratov, preiti na izdelavo osvežujoče pijače na podlagi sadnih sokov. V ta namen že iščejo ustrezne stroje.
KJER NI UDRIHAL LEDENI BIČ,
OBILO ZLATEGA ZRNJA
POMURJE OB ŽETVI: MARSIKJE SO PADLE ŽE VSE BILKE, DRUGOD JE ŽETEV V POLNEM RAZMAHU — POVPREČNO DOBRA LETINA — V LJUTOMERSKI OBČINI: 55 STOTOV PŠENICE NA HEKTAR - NA DRUŽBENEM KMETIJSKEM GOSPODARSTVU V LENDAVI: »PREDVIDEVAMO KOOPERACIJO Z ZASEBNIMI KMETOVALCI PRI PRIDELOVANJU ŽITA — KOMBAJNI NA POHODU — SENZACIJA V SEBEBORCIH.
Žetev se tudi v Pomurju približuje kraju; ponekod že mlatijo žito in ugotavljajo hektarske donose, drugod sedaj najbolj žanjejo. Na splošno kaže, da bo letošnja žitna letina dobra. razen v krajih, kjer je pustošila toča in občutno oklestila žitne posevke.
Na kmetijskem družbenem posestvu v Lendavi so poželi že vse žito, razen ovsa, ki ga žanjejo te dni — s kombajnom: ta moderen stroj, ki hkrati žanje. mlati in povezuje slamo, so dobili pred kratkim. S hektarskimi donosi so v glavnem zadovoljni, poudarjajo pa, da bi lahko bili še boljši, če jim ne bi toča nagajala na nekaterih večjih parcelah. Oljne repice so pridelali povprečno 20 q, ječmena od 30 do 32 q na hektar. Pšenica bo predvidoma dala povprečno 30 q hektarskega pridelka. Posamezne sorte: italijanska "Avtonomia" 35 U1 34. Bankuti 28 do 30q na ha itd. Na posestvu so pri pšenici vseh sort uveljavili vse agrotehnične ukrepe (gnojenje z umetnim: gnojili — pri domačih pšenicah povprečno 900 kg, pri italijanskih 1600 kg na ha — zapraše-vamje s herbicidi, spomladansko brananje itd.), kar se občutno pozna pri hektarskih donosih. V jeseni nameravajo ko-operirati z zasebnimi kmetovalci v Pincah in Benici pri pridelovanju žiita, bodo ugotovili.
da je tako sodelovanje gospodarsko koristno za posestvo.
Na družbenem kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu so letos pričakovali rekorden pridelek (na nekaterih parcelah celo 70 q na ha), vendar so jim pričakovanja šla po vodi spričo
vremenskih nezgod s točo. ki je na nekaterih parcelah vzela ves pridelek, povprečno pa bodo namlatili komaj 40 odst. predvidene količine žitnega zrnja. Žetev, čeprav s kombajnom, ni hita zategadelj nič kaj vesela. Za letošnjo in prihodnjo žetev je tudi soboška kmetijsko-proiz-
vajalna zveza nabavila kombajn in opravlja z njim usluge vsem naročnikom, predvsem še kmetijskim zadrugam. Novi kombajn je na podeželju vzbudil pravo senzacijo. V Sebebor-cih so se n. pr. kmetje zbrali okrog tega »vsedela« s svinčni-
ki in beležnicami v rokah; računali so namreč, če se jim izplačajo storitve s kombajnom, ki požanje in omlati žito v eni uri na polovici hektarja za 4500 din. Strokovnjaki menijo, da je ta cena ugodna za kmetovalce.
V Apaški kotlini so začeli prav žeti šele v ponedeljek, z žetvijo pa bodo končali prihodnji teden. Na družbenem kmetijskem posestvu v Črncih žanjejo z dvema kombajnoma. Najprej so poželi italijansko pšenico, ki jo pridelujejo poskusno in dobro kaže. Ro rednem delu na posestvu pomagajo s kombajnom pri žetvi tudi zasebnim kmetovalcem. Zanesljivih prognoz za letošnje hektarske donose še nimajo, vendar menijo, da bo letina srednje dobra. V lendavski občini so že zaključili z žetvijo. Zdaj brnijo po vaseh mlatilnice. Povprečen hektarski pridelek se giblje pri rži od 15 do 16. a pri pšenici okrog 17 q. Tako je tudi na Goričkem, vendar s to razliko.
da bodo pridelali kak stot man j žita na hektar.
Na družbenem kmetijskem posestvu v Beltincih ugotavljajo, da jim je toča zmanjšala hektarske donose pri žitih povprečno od 10 do 20 odst., na nekaterih parcelah celo do 80 odst. Italijansko pšenico so poželi že pred točo im je dala različne donose: 35,56 im 45 q na hektar. Precej (do 34 q na ha) si obetajo tudi od domače pšenice U 1. Zanimivo pa je, da so pri domačih pšenicah porabili polovico manj umetnih gnojil kot pri italijanskih. Rezultati poskusnega pridelovanja jim bodo koristih že v jeseni, ko se bodo odločali za sorte, ki se v domačih razmerah najbolj obnesejo.
V ljutomerski občini so v glavnem že poželi vse žito. Pri italijanski pšenici "Produtore" se bodo hektarski donosi gibali med 55 do 55 q, pri domač: pšenici med 25 in 30 q. To je povprečje, ki ga bodo dosegli naprednejši kmetovalcu Najvišjo znamko bo bržčas zabeležil kmetovalec Ivo Trstenjak iz Stročje vasi pri italijanski pšenici Na kmetijsko-proizrajalni zvezi predvidevajo, da bodo pri italijanski pšenici pridelovalna sodelovali z zasebnimi kmetovalci na približno 30 ha, razen tega pa bodo do prihodnje setve zamenjali okrog pet vagonov semenskega žita. Nekaj semena bodo pridelali doma. nekaj pa kupili pri uveljavljenih kmetijskih posestvih. Na splošno ocenjujejo letošnjo letino kot dobro, tudi v legah, kjer posevki sicer radi poležejo, pa je letos to zadržala suša.
Letošnja žetev bo torej opravljena brez večjih težav, ker je naklonjeno tudi vreme. Mnogo bodo pomagali kmetijski kolos; — Kombajni, ki jih imamo v Pomurju že sedem. Vendar pa imajo lastniki teh strojev velike težave z nadomestnimi deli ki jih zelo težko dobijo, komaj po več mesecih vztrajnih posredovanj. Na beltinskem posestvu je novi kombajn odpovedal že tretji dan po prejemu in povzročil dokajšnji zastoj pri žetvi. Tem nevšečnostim bi se lahko izognili, če bi podjetje »Agrotehnika«, ki je te stroje dobavilo, poslalo z novimi stroji na teren tudi svojega strokovnjaka, ki bi vsaj nekaj dni posredoval upravljal-cem strojev potrebne strokovne napotke.	S. K.
Na Murskem polju: končana žetev brez toče..
Dan šoferjev t M. Soboti
V	ZNAMENJU IZPITOT
ZA KVALIFIKACIJO
Razen slavnostne seje Združenja šoferjev in avtomehanikov ni bilo v Pomurju ob dnevu šoferjev večjih svečanosti oz. povork, kot prejšnja leta. Glavni vzrok, da je povorka izostala, je ta, ker so šoferji močno zavzeti z izpiti zn kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo.
Na slavnostni seji organizacije ZSAM, ki je bila minulo soboto v Murski Soboti, je podelil upravni odbor združenja odlikovanja najzaslužnejšim šoferjem, ki so se v dolgoletni praksi izkazali s svojo vestnostjo in strokovno usposobljenostjo. Zlati znački stu prejela tovariša Kristijan KOVAČ in Stefan TRATNJAK; prvi je uslnžben pri Zavodu za komunalne storitve, drugi pa pri trgovskem podjetju »Agro-merkur« oba vestna in vzorna šoferja z 50-Ietno prakso! Srebrni znački sta za vestno izvrševanje šoferske dolžnosti in za zasluge pri delu v organizaciji prejela tovariša Geza KRENOS, šofer tovarne mlečnega prahn v Soboti, in Lndvik BENCIK. uslužbenec KZ v Soboti. Republiški odbor ZSAM je pred nedavnim izrekel priznanje za vestno delo v organizaciji tudi predsedniku ZSAM v Soboti, tovarišu Evgena SKRBANU, direktorju »Agroservisa«. ki je prejel diplomo.
V	svoje bodoče delo je organizacija ZSAM uvrstila več nalog. Posebno se bodo zavzemali za to, da bi v tem letu vključili v svojo organizacijo čim več šoferjev in avtomehanikov ter da bi vsi šoferji, ki še nimajo kvalifikacije, opravili izpite, kar je zaradi vse večjega prometa nnjno potrebno.
Za prihodnje leto predvideva ZSAM za dan šoferjev večje slavje v Soboti, združeno z veliko povorko. v kateri bodo sodelovali vozniki motornih vozil z obeh bregov Mure.
b
LENDAVSKI ŠOFERJI
OB SVOJEM PRAZNIKU
Dam šoferjev so v Lendav lepo proslavili Dopoldne so se vsa motorna vozila od mopedov do tovornih avtomobilov zbrala pred gasilskim domom. Ob 9. uri je krenila dolga koloma ob spremljavi godbe na pihala skozi mesto v Bredel mesta Lendava—Nafta. Tu je bil svečani del programa, ki so se ga udeležili tudi politični im predstavniki oblasti, O delu društva šoferjev je spregovoril predsednik Štefan Pucko. Nato pa so najboljšim in najdejavnejšim članom društva razdelili diplome in odlikovanja.
-jo
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Zaskrbljujoč položaj
na Bližnjem Vzhodu
Ameriška vojaška intervencija v Libanonu — Državni udar v Iraku
V torek v zgodnjih popoldanskih urah so se ameriške čete izkrcale na libanonskem ozemlju. kakih 8 km južno od Bejruta, v neposredni bližini mednarodnega letališča. Pripeljala sta jih dva ameriška rušilca, ki sta se opoldne zasidrala nekaj kilometrov pred obalo. Z obeh rušilcev so s posebnimi čolni naglo prepeljali na suho tanke, ki so z vso hitrostjo krenili proti letališču, oddaljenem kakih 15 km od libanonske prestolnice. Tanki so takoj blokirali vse dohode k vzletiščem. Ves ta čas so se na obali izkrcavale ameri-
ške čete. ki so jih nenehno prevažali z rušilcev posebni iz-kreevalni čolni. Ameriški mornarji prodirajo v motorizirani koloni proti okolici Bejruta in dvigajo na pohodu velike oblake prahu z rdečo zemljo, ki pokriva ta del Libanona.
Reuter poroča, da so prve ameriške tanke pričakali trije libanonski tanki in jeep, v katerem je bil neki libanonski major.
Po prvih vesteh je ameriška vojska zasedla pristanišče in letališče v Bejrutu.
izbruhnil splošen mednarodni konflikt.
Vlada FLRJ sodi, da je edinole Organizacija združenih narodov poklicana, da odloči o sporu, kakršen je nastal v Libanonu. Odkrito vmešavanje z vojaško silo pa je tem nevarnejše in tem bolj nerazumno, ker se je OZN tam že angažirala z akcijo generalnega tajnika Hammarskjolda in s skupino svojih opazovalcev.
Predsednik Tito Nehruju
Predsednik republike Tito je v zvezi z najnovejšim položajem na Bližnjem vzhodu poslal brzojavko predsedniku indijske vlade Nehruju.
EisenhowerJevo poročilo
V uradnem poročilu je podrobno rečeno:
oOd libanonskega predsednika šamana sem v torek zjutraj prejel nu-jen poziv, da bi v Libanonu razmestili nekatere ameriške enote, ki bi pomagale ohraniti varnost. S tem bi ZDA pokazale svojo skrb za nedotakljivost in neodvisnost Libanona. Predsednik šamun je poslal ta poziv z vednostjo vseh članov libanonske vladc".
Poročilo nato pravi, da je dal libanonski predsednik »jasno vedeti«, da meni. da je nujno potreben neposredni ameriški odgovor, če naj bi obvarovali neodvisnost Libanona, ki je že ogrožena spričo nevarnega razvoja dogodkov, do katerih je prišlo včeraj v Bagdadu, kjer so nasilno vrgli dosedanjo vlado.
V	odgovor no ta poziv, je rečeno nadalje v Eisenhowerjevem poročilu. »je bil poslan v Libanon kontingent ameriških čet. da bi zaščitili ameriške državljane in s svojo navzočnostjo opogumili libanonsko vlado v obrambi libanonske suverenosti in nedotakljivosti«. Te sile niso bile poslane kot nekakšen znanilec vojne. pravi poročilo. »Pokazale bodo. du ZDA skrbijo za neodvisnost in nedotakljivost Libanona, ki je življenjskega pomena za ameriške nacionalne koristi in za svetovni mir. Naša zainteresiranost bo prišla prav Inko do izraza v ekonomski pomoči«..
Poročilo nadalje pravi, da bodo
ZDA o svoji akciji obvestile Var
nostni svet OZN na torkovi izredni seji. Nadalje pravi, da so ameriški ukrepi v skladu z ustanovno listino OZN in da jih bodo preklicali, kakor hitro bo Varnostni svet OZN ukrenil vse potrebno za ohranitev miru in mednarodne varnosti. ZDA so prepričane, da OZN more in mora ukreniti »vse potrebno za zaščito neodvisnosti in nedotakljivosti Libanona.« Poročilo nato pravi, da je treba storiti več, kakor pa poslati v Libanon misijo opazovalcev OZN. ZDA bodo podprle ukrepe OZN, uveljavljene z namenom da bi uredili sedanji položaj in hi bil tako omogočen neposredni nmik ameriških čet iz Libanona.
Britanski in francoski vojaški premiki
V Londonu so v torek zvečer objavili. da so "iz varnostnih razlogov" odredili nekatere premike britanskih pomorskih enot v Sredozemlju in Perzijskem zalivu. V Aden so premestili nekatere okrepitve, več oddelkov na Cipru in padalski bataljoni v Veliki Britaniji so v strogi pripravljenosti.
Uradni krogi nočejo povedati, kakšen namen tiči za premiki britanskega ladjevja v smeri iraške obale v Perzijskem zalivu.
Kakor poročajo, je krenila proti Vzhodnemu Sredozemlju tudi francoska flota.
Samovoljno dejanje v nasprotju z OZN
Državni sekretariat za zunanje zadeve je v torek objavil naslednjo izjavo:
Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije sodi. da zbuja položaj, ki je nastal na
Bližnjem vzhodu z izkrcavanjem ameriških čet v Libanonu, resne skrbi. To samovoljno dejanje je bilo zasnovano in storjeno mimo OZN in je povzročilo ostro napetost v položaju v tem delu sveta ter grozi, da bo
Sobočani!	Udeležimo se polnoštevilno
STEČAJE AKADEMIJE
V POČASTITEV DNEVA VSTAJE.
ki bo v ponedeljek, dne 21. julija ob 20. uri v dvorani kina
„Park“
Prekmurski sezonci so zadovoljni
1200 sezonskih delavcev iz Prekmurja dela letos na državnih posestvih v Banatu poti ugodnejšimi delovnimi pogoji kot prejšnja leta. Tudi zaslužek je boljši in uprave posestev posvečajo našim ljudem več pozornosti ter se v glavnem držijo sklenjenih pogodb. Potreba po moški delovni sili pa je zaradi vse popolnejše mehanizacije kmetijstva iz leta v leto manjša. Kombajni-roboti odjedajo sezonskim delavcem kruh. zato se poraja vprašanje, kam v prihodnjih letih z viškom naše delovne sile.
V zadnji ugotovitvi moramo iskati vzrok, da je letos zapustilo naše okrajno področje mnogo manj sezonskih delavcev kot prejšnja leta in še to predvsem delavke, ki so zastopane z 80 odst.
Na okrajni posredovalnici za delo v Soboti, kjer vzorno vodijo evidenco o odposlani delovni siili in imajo stalne stike s svojimi ljudmi, letos domala ne dobivajo pritožb o slabem ravnanju z našimi sezonci. Če pride do manjših nesporazumov z delodajalcem, se delavci poslužijo sindikata in po tej
poit: uspešno uravnavajo vsa nesoglasja.
Zaslužek se suče mesečno okrog 13 tisoč dinarjev in delavci so zadovoljni, posebno še. ker jim uprave posestev nudijo dobro im poceni hrano. Da so delovni pogoji letos boljši kot prejšnja leta, je pripisati predvsem previdnemu zaposljeva-nju. Posredovalnica za delo je namreč odločno odklonila ponudbe tistidi posestev, s katerimi ima slabe izkušnje iz preteklosti. Na državno posestvo kombinata Belje, direkcija Širina in drugod, kjer so bili vsa
leta slabi delovni pogoji niso poslali niti enega delavca.
Ker je žetev v glavnem zaključena, letos ni več nričako-vati večjega povpraševanja po novih močeh. Mogoče bodo uprave posestev poslale nekaj ponudb še za obiranje koruze, kar predstavlja zaključek letošnje delovne sezone. Pač pa se bo v kratkem napotila skupina 100 moških na delo v tovarno sladkorja v Branjin vrh pri Belem Manastirju, kjer se obeta najboljši zaslužek, približno tisoč dinarjev dnevno. Ker pa se tudi ta tovarna postopoma modernizira in bo produkcija kmalu stekla po principu tekočega traku, bo število delovnih mest s časom občutno skrčeno.
Vsekakor je tudi razveseljivo, da so skoraj vsi noši sezonski delavci včlanjeni v sindikat, ki jih druži v enotnih nastopih, predvsem takrat, ko delodajalec hote ali nehote krši sklenjene pogodbe in pride v nasprotje interesi najete delovne sile. Le kulturno izživljanje naših sezoncev je še vedno rakova rama im pomanjkljivost, ki bi jo morali odstraniti. Tukaj bi bilo potrebno več načrtnega dda in nrav sindikat K moral odigrati važno vlogo. Delavc, sicer redno prejemajo dnevno časopisje in se seznanjajo z zakonom o delovnih razmerjih, vendar je to mnogo premalo in ne more zadovoljiti potreb današnjega človeka.
Bb
Dogodki v Iraku
Radijske postaje bližtajevzhodnih dežel so v torek poročale, da je ponoči prišlo v Iraku do državnega udara. Strmoglavili so monarha in razglasili republiko. V oddaji bagdadskega radia je rečeno, da je ira-ška vojska odstavila kralja Fejsala in ministrskega predsednika Nuri Saida. Radio Bagdad je oddajal poziv vojaškega poveljstva iraškemu ljudstvu, v katerem zahteva naj podpre »iraško vojsko v njeni resoluciji, katere cilj je osvoboditi Irak izpod imperialističnega jarmu .
V oddaji je bilo rečeno, da so »revolucijo pripravili svobodni in pošteni častniki, ki nasprotujejo temu. da bi Irak vpregli v imperialistični voz«. Ljudstvo so pozvali, naj bo mirno, da ne bi »izzvalo tuja veleposlaništva in omogočilo impe-nali-stom kakršenkoli izgovor«.
Radio Damask je poročal, da so po državnem udaru sestavili tričlanski svet suverenosti in prvo republikansko vlado, ki šteje 14 članov in kateri predseduje general Abdul Kerini el Kasem Nasar, ki je hkrati tudi obrambni minister. V svetu suverenosti Iraške republike je general Nadžib el Rahiim predsednik, člana pa sta Mahdi Kobali in Hnlcd el NakaŠabnndi.
Agencija Associated Press pa je poročala, da je bagdadski radio objavil, da bosta svet suverenosti in vlada upravljala deželo do splošnega ljudskega plebiscita.
Dosedanji ministrski predsednik Nuri Said in prestolonaslednik Abdul Alah sta bila ubita. Nič ni znanega o kralju Fejsalu, ki bi bil moral danes skupaj z Nurijem Saidom
potovati v Carigrad na sestanek Bagdadskega pakta.
Po najnovejših vesteh je iraški svet suverenosti davi »izdal sedem »republikanskih odlokov« o reorganizaciji vlade in uprave. Imenovani so bili tudi novi guvernerji iraških pokrajin.
Hkrati je bilo proglašeno izjemno stanje v vsej deželi. Za vse prekrške so pristojna vojaška sodišča. Za generalnega vojaškega guvernerja je bil imenovan novi načelnik generalnega štaba Ahmed Šalih Abdi.
Podpredsednik nove vlade polkovnik Abdel Salem Arif je izjavil na velikem zborovanju v Bngdadn. da bo nova vlada težila za »pravičnostjo, krepitvijo dežele, enakostjo in vdunostjo ljudstvu«. Pozval je ves narod, nuj se pripravi na združitev vse arabske nacije.
POMURSKI VESTNIK 17. julija 1958
2
IZJAVA NAŠE VLADE
Pretirano previdnost
V razpravi ob sprejemanju družbenega načrta gospodarskega razvoja občine Murska Sobota so ljudski odborniki opozorili na nekatere pomanjkljivosti dosedanjega gospodarskega razvoja, ljudski odbornik Škrabam pa je opozoril, da v občinskem merilu primanjkuje nekaterih obrti in da je treba ponovno razviti tiste, ki upadajo. V kolikor se to ne bo zgodilo, je dejal ljudski poslanec Škrabam, bodo leta 1961 obrtne delavnice še 'bolj primanjkovale (popravila naraščajočega števila kmetijskih strojev itd.).
O Predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič je omenil izdelovanje sadnih sokov, kar naj bi po potrebnih preti hodnih korakih na pobudo OLO prevzela tovarna mlečnega prahu v Soboti, in med drugim omenil pretirano previdnost, ki jo kažejo ob tem v tovarni. Dejal je. da bodo lahko le naprave služile tudi za izdelavo česar koli drugega. Primerjal je v bistvu malenkostne investicije, ki so potrebne, z ogromnimi, ki so nujne za zgraditev ustreznega objekta v Lenartu v Slov. goricah. Poudaril je, da trg ni nasičen s sadnimi sokovi, ki so za zdaj le predragi. Po njegovih besedah predvideva elaborat za proizvodnjo sadnih sokov v soboški tovarni mlečnega prahu nizke kalkulacije, ki bodo pospeševale prodajo. Ker bo v tem primeru tovarna lahko predelovala poleg jabolk tudi hibridno grozdje, bo tako še bolj služila pospeševanju kmetijstva.
Ljudski odbornik Benko je poudaril, da tovarna mlečnega prahu v Soboti ne obstoja zaradi kolektiva, ker bi ga lahko zaposlili drugod, temveč zaradi pospeševanja kmetijstva ter pozoravu pobudo OLG m Kemičnega inštituta v Ljubljani. Daljo je tov. Benko dejal: »Ce hočemo, da bodo kmetijske zadruge kos svojim nalogam, je
treba zadruge reorganizirati in ustrezno opremiti že zdaj, pred izvolitvijo zadružnih svetov. Strokovnega kadra je dovolj, le pravilno razporediti ga je treba. Zadružnikov ne bomo izgubili, če bodo odborniki, ki se sedaj borijo za male zadruge, ki ne morejo kupiti potrebnih strojev in podobno, znali zadružnikom prikazati pomen in namen reorganizacije.«
O Sekretar Mestnega komiteja ZK Sobota tov. Jože Vild je prav tako omenil pesimistično opreznost, ki jo opažamo v nekaterih podjetjih in drugod ter poudaril, da bomo do leta 1961 še trikrat sprejemali letni družbeni načrt. Dejal je, da je opaziti večjo smelost v ciljih kmetijskega dela plana. Ko je navedel nekatere postavke tega dela plana, je poudaril, da čakajo kmetijske zadruge velike in odgovorne naloge, zato bo treba kmetijstvo mnogo bolj pospešeno razvijati kot doslej. Poudaril je tudi potrebo po ak-cijskih planih posameznih kmetijskih zadrug, ki bodo omogočili doseči cilje občinskega perspektivnega plana. Dejal je, da bodo morali odborniki ljudskega odbora tolmačiti volivcem postavke in cilje plana na posebnih zborih volivcev, ki bodo jeseni. Ob koncu je med drugim dejal, da v soboški občini gotovo ni kmeta, ki se ne bi strinjal s tem, da se bo proizvodnja toliko dvignila, kakor to predvideva perspektivni plan.
Nekateri l judski odborniki so v razpravi omenili problem zamočvirjenih zemljišč, preoranja in katastra. Odgovoril jim je predsednik ObLO tov. Karel Lutar, ki je med drugim poudaril, da bo treba del dohodka iz melioracijskega področja vložiti v nadalnja dela. Omenil je tudi sredstva, ki jih dajejo v ta namen zveza, republika in okraj ter dejal, da je treba vsekakor predvsem' zboljšati plačevanje vodnega prispevka.
Sprejet družbeni plan gospodarskega razvoja občine Murska Sobota
VSI POTREBNI POGOJI
za hitrejši gospodarski razvoj občine

Minuli teden sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Murska Sobota razpravljala o predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja občine za razdobje 1957—61 in ga z nekaterimi manjšimi spremembami tudi sprejela. V začetku seje je predsednik ObLO tov. Karel Lutar poudaril, da so sedaj vsi pogoji, da bo v prihodnje moč hitreje reševati vse probleme v gospodarskem razvoju občine.
Osnovni pomen perspektivnega plana pa je v tem, da na osnovi urejenih analiz ugotovimo stanje, kakršno, je, kje je gospodarstvo občine in da si na osnovi tega postavimo cilje, kaj je potrebno ukreniti, da se ure-seničijo postavke plana.
Predlog družbenega plana gospodarskega razvoja občine M. Sobota predvideva med drugim stalno povečanje skupne družbene proizvodnje iz narodnega dohodka, ki se bo povečal povprečno za 12,5 % na leto. Ta porast temelji na povečani pro-
izvodnji posameznih gospodarskih dejavnosti. Ob popolni izrabi vseh proizvodnih zmogljivosti, kakor tudi novih, proizvodnih kapacitet predvideva plan, da se bo industrijska proizvodnja povečala za 9,8 % na leto. Hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje bo dosežen z vlaganjem investicijskih sredstev, predvsem za razvoj kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ki bodo koristile nove tehnične priprave za povečanje kmetijske proizvodnje.
da se bo v bodočem razdobju povečala osebna potrošnja in življenjski standard delovnih ljudi. Investicije bodo naraščale počasneje od narodnega dohodka, medtem ko bo skupni obseg investicij nekoliko večji kot v preteklem obdobju. Spremenila se bo struktura investicij; večji del sredstev bo vloženih v negospodarske investi-
cije, kar je v skladu z nadaljnjim družbenim razvojem.
O Dosežena stopnja razvoja našega gospodarstva že daje podlago za bolj spodbudne in bolj svobodne odnošaje v razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij. Nova delitev dohodka bo povečala materialno odgovornost zainteresiranih proizvajalcev.
Kooperacija na nafširši osnovi
O Kmetijske zadruge bodo razvijale s privatnimi kmetijskimi proizvajalci kooperacijo na najširši osnovi, kar bo vplivalo na večjo kmetijsko proizvodnjo, s tem pa se bodo obenem razvijali socialistični odnosi na vasi. Dalje predvideva plan na podlagi vlaganj investicij in razširjenega sodelovanja kmetijskih zadrug in državnih posestev s privatnimi kmetijskimi proizvajalci, da se bo kmetijska proizvodnja dvignila do leta 1961 za 70 %. Povečana kmetijska proizvodnja bo omogočila nadaljnjo razširitev predelovalnih industrijskih in drugih obratov, s čimer se bo tudi zboljšala preskrba prebivalcev.
Druge gospodarske panoge (trgovina, gostinstvo, obrt itd.) se bodo na podlagi boljše organizacije dela in predvidenih investicijskih vlaganj razvijale skladno s celotnim našim razvojem.
O Produktivnost dela je eden izmed osnovnih pogojev za povečanje osebnega im družbenega standarda. Plan predvideva povečanje produktivnosti dela
v celotnem Gospodarstvu za 8 % na leto, računano na porast proizvodnje na enega zaposlenega.
O Povečanje narodnega dohodka in že dosežena raven gospodarskega razvoja omogočata,
bo znašala potrošnja najmanj 300 kg na ha.
O Razen varstva rastlin, preskrbe s semeni, mehanizacije, sadjarstva in vinogradništva upošteva plan živinorejo kot (poleg poljedelstva) najvažnej-
Obrtna zgradba soboškega »Kroja«
Glavni delež bodo prevzele kmetijske zadruge
Kot že rečeno, se bo celotna kmetijska proizvodnja povečala v letu 1961 za. 70 % v primerjavi z letom 1956. Glavni delež bodo pri dvigu kmetijstva morale prevzeti kmetijske zadruge. Obdelovanje zemljišč in proizvodnja na podlagi kooperacije bo leta 1961 zajemalo 4256 ha ali 48 % vseh njivskih površin. Razen tega bo organizirano pridelovanje krme na 1740 ha travnikov in pašnikov, kar znaša 40% vseh travnikov in pašnikov. Za dosego postavk hektarskih pridelkov, 'ki jih predvideva plan, se bo potrošnja umetnih gnojil povečala in sicer tako, da. bodo trošila kmetijska gospodarstva na svojih površinah in površinah v kooperaciji povprečno po 800 kg na ha, na ostalih površinah pa
šo panogo kmetjstva v občini, ker ustvarja največ tržnih viškov. Največjo vrednost proizvodnje daje govedoreja s proizvodnjo mleka, sledi prašičereja. nato perutninarstvo s proizvodnjo jajc, itd. Že sedaj je po številu govedi in številu živine na 100 kmečkih proizvajalcev soboška občina nad evropskim povprečjem in visoko nad slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. V letu 1961 bo stanje po predvidevanjih plana še ugodnejše.
Stanovanja, stanovanja...
Do konca leta 1961 je v ožjem središču mesta, narekuje plan, zgradit) 168 stanovanj. Ta stanovanja naj bodo zgrajena v blokih v ulici Štefana Kovača, Kolodvorski in Titovi ulici. Vzporedno je zgraditi na vrze-lidi periferije mesta 74 stanovanj na sedežu osemletke Puconci pa 9 stanovanj za potrebe zdravstvene službe. Prav tako narekuje plan izgradnjo 11 enosobnih in dvosobnih stanovanj na sedežu osemletke Puconci.
Komunalna dejavnost
Po predvidevanjih bo za komunalno dejavnost (kanalizacija, vodovodno omrežje, modernizacija cestišč v središču mesta iitd.) do leta 1961 na razpolago 148 milijonov dinarjev proračunskih sredstev skladov, kar bo znašalo v primerjavi z letom 1956 povečanje za več kot 50%. Komunalna služba se bo razvijala v mestu im na vasi povsem v skladu z razvojem ostalega gospodarstva. Vasi, ki še niso elektrificirane (Dankov-ci, Košarovci, Kuštamovci, Mačkovci, Poznanovti itn Prosecka vas) bodo elektrificirane do 1. januarja 1961 s pomočjo elek-trifikacijskih posojil.
PODOBE IZ MERSKE SOBOTE
Murska Sobota je pravzaprav še vedno mesto dokajšnjih kontrastov, ki pa, zahvaljujoč pospešeni aktivnosti občinskih či-niteljev na komunalnem področju, v zadnjih letih vse bolj izginjajo in če bomo tako vztrajno nadaljevali, bodo že prihodnja leta prinesla našemu okrajnemu mestu zunanji videz, ki si ga želimo vsi, prav posebno pa še Sobočani. Mest namreč mi mogoče zgraditi in povsem urediti čez noč, pač pa je to stvar dolgoročnih prizadevanj, ki prinašajo postopne rezultate.
Kdor je Mursko Soboto poznal pred vojno, ta mora, -če je iskren in dobronameren pri
ocenjevanju povojnih dosežkov, priznati, da je iz nekdanje »dolge Vasi« postalo že kar prikupno mesto. Regulacijski načrt za ureditev mestnega središča in drugi načrti, ki so v zvezi z urejevanjem nujno potrebnih komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod) bodo prav gotovo solidna osnova za bodoča prizadevanja, ki lahko rodijo neslutene uspehe, seveda, če bodo deležna množične skrbi in podpore vseh, ki jim je do tega, da bo Murska Sobota postala čim lepše urejeno gospodarsko in kulturno središče pokrajine ob Muri.
Take majhne, pritlične in že razpadajoče hišice, kot je ta na
Lendavski cesti (slika 1) bo čas prav gotovo »odpihal«, saj s svojimi okni, ki so dokaj niže od pločnika, ne sodijo več v mestno okolje. Zamenjala jih bodo sodobno urejena stanovanjska poslopja. Sest, doslej že zgrajenih večjih stanovanjskih blokov očitno naznanja take kakovostne spremembe. Letos gradimo še dva večja stanovanjska in en upravni blok. — Skladno s pospešeno graditvijo stanovanjskih in komunalnih objektov bo treba urejevati tudi cestno omrežje.
Precej cesta bodo še modernizirali in razširili; taka usoda se obeta tudi Gregorčičevi ulici in takrat 'bo najožja soboška »ulilca« (slika 2 in 3) zgolj še zgodovinska znamenitost, zako-
pana v podobah. — Murska So-ota vse bolj diha z zelenjem in cvetjem. Takih lepo urejenih okrasnih grmičev, kot je ta na Trgu zmage, (slika 1 spodaj) si želimo še več. Tudi male gredice, ki so jih pred tedni uredilili na pločnikih vzdolž Lendavske ulice in so že obrasle z mehkozeleno travico, prav prijetno poživljajo mestno središče. — V Murski. Soboti živi precej ljudi, ki samo kmetujejo, zato taki prizori (kot vidimo enega na sliki 2 spodaj) niso redki na soboških ulicah. Seveda niso mestu v okras, so pa neizbežni, dokler... Vendar naj bi vozniki gnoja čimveč uporabljali stranske, ne pa glavne mestne ceste. »Fiat 600« in kočija s konjsko vprego (slika 5 spodaj) — kontrast, ki ga pogosto srečujemo na soboških ulicah in ga verjetno bomo še precej časa, kajti taki novodobni cestni rekviziti, četudi samo r obliki »Fiata 600«, so še precej dragi,
Navsezadnje pa niti ne kaže mregledati ustrežljivosti soboškega natakarja, ki je prišel pogostit gosta kar k koleseljnu. Na zdravje!
ZAUPANJE in NEZAUPANJE
Preveč uslužbencev "Agromerkurja" ? — Nova erganizacijska oblika In nova naloge — Poslovna marala In nemoten odkup — Dobra sadna letina in drugi obeti
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Murska Sobota je bilo nekaj pripomb ljudskih odbornikov, češ da je v podjetju "Agromerkur" Se zmeraj preveč uslužbencev in da kmetijske zadruge Rimajo dovolj za-upanja v poslovanje tega podjetja.
O Na prvo vprašanje, kako je s številom uslužbencev, so nam v podjetju odgovorili, da je imel "Agromerkur" ob prevzemu prisilne uprave 160 ljudi. Ob priključitvi k poslovni zvezi pa ima »Agromerkur« s tem, da je oddal lesni odsek gozdar siki poslovni zvezi, samo še 80 ljudi Od tega števila dela po podatkih, ki smo jih dobili v podjetju, v proizvodnih obratih (predelava jajc,- vlaganje gob, prevozni park, skladiščna manipulacija) okrog 60 ljudi, tako da je v administraciji in pri poslih blagovnega prometa samo okrog 20 ljudi.
S 56. junijem t. 1. je ukinjena prisilna uprava, podjetje je sanirano po izjavah vodilnih uslužbencev — in obenem vložena registracija za priklučitev kot obrat poslovne aveze. Sedaj je sezona odkupa (jabolka, gobe, jajca) in zato ni moč izvajati večjih organizacijskih ukrepov. Zamišljajo si, da bo nova oblika v okviru poslovne zveze nekako takšna: »Agromerkur« še decentralizirati tako, da bi se predelovalni obrati, ki višje vrednotijo blago, osamosvojili kot samostojni obrati. Razen tega se bo po sklepu v okrajnem merilu ustanovila semenarna za celotno okrajno področje. Tako predvideva okrajni perspektivni načrt in hkrati tudi ne kaže, da bi semensko politiko usmerjale kar štiri poslovne zveze. Kar zadeva blagovni promet, tako so nam zagotovili, se pečajo z njim samo v obliki komisije oz. agencije kot neposredno dejavnostjo poslovne zveze. Za izvoz delajo za zadruge na komisijski način, vendar zahteva to osredotočeno de-
lo in enotno politiko (primer jajc in živine). Perspektiva kaže, da bo poslovna zveza razvila predelovalne dejavnosti, z blagovnim prometom pa se bo ukvarjala le toliko, kolikor zadruge same ne morejo.
O Na drugo vprašanje, glede zaupanja v poslovanje s strani kmetijskih zadrug, smo dobili pojasnilo, da je boilo poslovanje v prejšnjih organizacijskih oblikah težavno oz. povezano s številnimi objektivnimi težavami. Znano je namreč, da je pri vsakem konjukturnem blagu vse polno kupcev iz vseh vetrov, so nam dejali, hkrati pa so skušale tudi zadruge zmeraj doseči čim večjo lastno korist. V primeru zastoja na tržišču je nosilla vse nevsečne posledice lokalna odkupna organizacija z vso kritiko in grajo vred. Če bi' se tudi vso konjukturno blago stekalo k njim, so nam zagotovili, bi v primeru težav lahko pomagali kmetijskim zadrugam oz. proizvajalcem, seveda če bi oboji pokazali več zadružne zavesti in miselnosti: to je naše podjetje, ki z njim delimo dobiček in izgubo.
Letos bo sadna letina dobra. Tega se v podjetju zavedajo in pozivajo zadruge, naj poverijo odkup svojim najboljšim kadrom, da ne
bodo trpeli glede kakovosti proizvajalec, zadruga in potrošnik. Letos so vsi obeti za koristi vseh treh, ki smo jih pravkar omenili, vendar le, če se bodo sindikalne podružnice širom naše domovine oskrbele z jabolki pri ustreznih preskrbovalnih podjetjih, ki bodo imela veliko vlogo. »Agromerknr bo nastopal v odkupni kampanji kot komisionar, za lastno predelavo pa bo le odkupil toliko, kolikor je zainteresirana domača industrija za izdelovanje marmelade itd. Iz komisijske provizije nodo plačevali človeka, ki bo pomagal pri natovarjanja in odpremi vagonskih pošiljk, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Glede prodaje kaže pričakovati objektivne težave zaradi reorganizacije trgovske mreže, saj se ustrezna podjetja šele ustanavljajo. Laže bo z odkupom za industrijo.
V območja soboške poslovne zveze pričakujejo letos pridelek okrog 600 vagonov jabolk. Marsikomu se bo maščevala malomarnost pri škropilnih akcijah, kajti v izvoz bo šlo le zdravo in čisto sadje. Da bo odkup v redu tekel, sodijo pri »Agro-merkurju« in opozarjajo na poslovno moralo: držanje obljub, upoštevanje dogovorjenih cen in držanje pogodb. To je po njihovem mnenju osnovno .vprašanje, ki mu kaže pridružiti še vprašanje zaupanja in stabilnosti.
Seja Okrajnega sindikalnega sveta
V torek je bila v Murski Soboti seja Okrajnega sindikalnega sveta. Na seji so razpravljali o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih in pregledali poleg ostalega sklepe občinskih sindikalnih svetov in okrajnega sindikalnega sveta.
Opozarjamo bralce, da bomo v prihodnji številki objavili razgovor z vodilnimi okrajnimi sindikalnimi delavci o problemih sindikalnega dela v Pomurju.
(Foto — Klinar)
POMURSKI VESTNIK 17. julija 1958 3
PREMALO ZANIMANJA ?
Kako se pripravljajo na plantažno obnovo sadovnjakov na Goričkem
Ni še dolgo od tega, ko je »Pomurski vestnike objavil, da je okrajni ljudski odbor sprejel petletni plan razvoja kmetijstva v našem okraju. V njem med drugim omenja, da je potrebno vsako leto na novo zasaditi vsaj 100 ha plantažnih sadovnjakov, od tega približno polovico na Goričkem, kjer je za to na razpolago največ primernih zemljišč. Tako bi odpadlo na vsako občino, ki zajemajo Goričko (Grad, Cankova, Petrovci, Martjanci in M. So- 4 bota) približno 8 do 12 ha enoletne strnjene obnove sadovnjakov ali na vsako kmetijsko zadrugo okoli 2 ha. Ce bo to tudi storjeno in šlo takim tempom tudi naprej, bomo ravno v 100 letih zasadili vsa razpoložljiva zemljišča s plantažnimi sadovnjaki na Goričkem, kjer je takih na razpolago po oceni približno okoli 5000 ha (t. j. približno 9 % goričke zemlje)!
Pa poglejmo, kako se pripravljajo na Goričkem za letošnjo jesensko sezono te prepotrebne obnove.
Po vsej verjetnosti se pripravlja največji moderni novi plantažni nasad na območju kmetijske zadruge Prosenjakovci, kjer namerava državno posestvo Beltinci skupno še z dvema zasebnikoma na novo zasaditi okoli 16 ha zemljišča v enem kompleksu po načrtu, ki so ga naročili pri Kmetijskem inštitutu.
Drugi večji nasad namerava urediti še letošnjo jesen kmetijska zadruga v Gornjih Pe-trovcih na površini okoli 8 ha
v enem kompleksu, če bo pristojna občina uredila pravočasno lastniška razmerja.
Tudi kmetijska zadruga v Mačkovciih pripravlja ureditev novega nasada na površini okoli 6 ha pri svojih članih v enem kompleksu, če se bodo potrudili pridobiti še nekatere lastnike zemljišč.
Posamezne zasebne interesente imajo že tudi kmetijske zadruge Grad za okoli 2 ha, Puconci (v Vanečii!) za 1,50 ha, Sa-loTci za 2 ha, Bogojina za 1,20 ha in Hodoš za okoli 5 ha.
Vodstva ostalih kmetijskih zadrug na Goričkem, kot kaže. še nimajo pripravljenih interesentov za novosajenje, ker verjetno to nalogo zanemarjajo, pa čeprav je pri skrbi za obnovo sadovnjakov to delo edina njihova naloga. Zanimivo pa je, da vodilni ljudje v teh zadrugah pričakujejo letos naj večji zaslužek prav od prometa s sadjem!
Če torej resnično želimo in hočemo spremeniti danes pasivno Goričico pokrajino s preveč delovne sile v najkrajšem času v bogatejšo pokrajino, zasajeno z velikimi modernimi plantažnimi nasadi, kjer bo več dela in kruha za prebivalstvo, bo potrebno, da vsi prizadeti planski organi občin, ter vodstva zadrug kakor tudi množičnih organizacij poiščejo čimprej mnogo več lastnikov zemljišč za obnovo nasadov kot pa to predvideva petletni plan razvoja kmetijstva. Že danes bi morali vedeti za parcele, kjer bodo zasajeni ti novi nasadi! Žal pa še
danes nobena zadruga na Goričkem, kjer je sadjarstvo glavna gospodarska panoga, nima izdelanega načrta za obnovo sadovnjakov bodisi za krajšo ali daljšo dobo let, niti) ni takega načrta naročila, pa čeprav obstoja perspektivni plan in čeprav se mnogi kmetovalci za moderno obnovo zanimajo. Tudi kmetijski strokovnjaki so pripravljeni sodelovati, vendar jih čaka pri tem delu druga, še važnejša naloga: izdelati načrte in urediti te nove nasade
tako, da bodo urejeni tudi res dajali mnogo več narodnega dohodka kot pa sedanje kulture na teh zemljiščih v tej pokrajini.
Potrebno bi torej bilo, da vse kmetijske zadruge na Goričkem še pravočasno najdejo za bližnjo letošnjo sezono interesente za obnovo, preskrbijo načrte in potrebne kredite in se s tem bolj zavzemajo za uresničitev petletnega plana razvoja kmetijstva na svojem področju.
R.
Lep učni uspeh na obveznih šolah
V	skladu z reorganizacijo našega šolstva je struktura šol na območju našega okraja sledeča: osnovne šole od 1. do 4. razreda, osnovne šole z 8 razredi in osnovne šole s polno razvitimi 8 razredi. Vse to so obvezne šole in so v našem okraju 104 ter imajo 598 oddelkov, od katerih je 134 kombiniranih.
V	minulem šolskem letu je bilo vpisanih na vseh osnovnih šolah našega okraja 19.469 učencev, od katerih je z uspehom končalo razred 16.011 učencev ali 82,2 odstotka. To je lep nčni uspeh in je brez dvoma odraz vestnega dela naših šolnikov ter odraz zadovoljivega šolskega obiska (94,9 odstotka). Najboljši obisk so zabeležili na osemletkah v Beltincih, Ljutomeru in v Gornji Radgoni, najslabši pa pri Vidmu, v Gradu in Cankovi.
Sedanje število 573 učnih moči, ki poučujejo na naših ob-
veznih šolah, se bo z novim šolskim letom občutno zmanjšalo, ker je mnogo učiteljev zaprosilo za premestitev na razpisana mesta na področja izven našega okraja. Ker stanje glede zasedbe učnih mest že v minulem šolskem letu ni bilo rožnato, pričakujejo, da bo Svet za šolstvo LRS poslal na izpraznjena mesta nove moči, saj je na mnogih šolah stanje dokaj kritično. Največ učnih moči je zapustilo šole na področju občin Gornji Petrovci in Grad.
Dejavnost modelarjev
Aktivnost soboškega Aerokluba je že znana v vsem Pomurju. Soboške letalce in padalce vidimo ob skoraj vsakoletnih aeromitingih, toda o delu modelarjev tega kluba ne vemo vsega. Ob letošnjem dnevu letalstva pa so letalci seznanili Sobočane tudi s spretnostmi modelarjev. Lično in zanimivo razstavo so priredili kar v izložbi bifeja nasproti hotela Zvezda.
Razstavljali so predvsem makete letal in poleg letalskih revij še nekaj modelov na pogon z benzinskimi motorji To so brzinski modeli, ki smo jih videli večkrat leteti v krogu okrog spretnih modelarjev, ki jih znajo voditi na tankih žicah z neverjetno gotovostjo tudi v letalske figure, kot so lo-pingi in drugo.
VIDEMSKI BORCI RAZVILI SVOJ PRAPOR
Tudi pri Vidmu ob Sčavnic' so pred kratkim praznovali dart borca skupno z obletnico bojev na Sutjeski. Slavnost se je pričela s koncertom godbe na pihala iz Bučkovec. Na slavnostnem prostoru se je zbralo precejšnje število ljudi, pred občinskim poslopjem pa pripadniki pred vojaške vzgoje, gasilci im člani množičnih drganizacij. Od tu je povorka krenila pred spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, kjer je bila proslava. Te se je udeležil tudi zvezni poslanec Ivan Kreft.
Po pozdravnih besedah je predsednik ZB NOV občine Videm ob Ščavnici tov. Franc Bale spregovoril o legendami bitki na Sutjeski, za njim pa je povzel besedo tov. Borko. Govoril je tudi o dolžnostih, ki jih je naložil narodnoosvobodilni boj vsem bodočim pokole-
njem — očuvati to, kar smo s: s težavo in s številnimi žrtvami v težkem štiriletnem boju priborih. Naposled je občinski odbor ZB NOV Videm ob Ščavnici razvil svoj prapor. Tako so rajzen gasilcev in pripadnikov predvojaške vzgoje dobili svoj prapor še člani Zveze borcev.
Po odigrani žalostinki in polaganju vencev ob spomeniku
talcev in žrtev fašizma je povorka krenila na pokopališče. Tu je ob grobu 15 talcev spregovoril zvezni ljudski poslanec tov. Ivan Kreft. Po vseh teh svečanosti so v kinodvorani predvajali še neki ameriški film (kavbojko!), ker, kot kaže, filmov, primernih za to priložnost niso pravočasno dobili.
F. K.
Dan radarjev v Presiki
Tudi letos so presiški rudarji proslavili svoj praznik — dan rudarjev. Proslave sta se udeležila tudi republiška liudska poslanca Aleksander Pirher in Viktor Pintarič, predsednik ObLO Ljutomer tov. Tone Truden. zastopniki JDŽ, političnih in društvenih organizacij, delovnih kolektivov, itd.
O pomenu in zgodovini dneva rudarjev je govoril direktor rudnika tov. Anton Karničnik, za njim je pa sekretar občin, komiteja ZKS in ljudski poslanec tov. Aleksander Pirher čestital rudarjem k prazniku z željo, da bi tudi v prihodnje skrbeli za razvoj rudnika. Po pozdravnih govorih je predsednik upravnega odbora rudnika M. Štampar razdelil spričevala vsem. ki so uspešno opravili strokovne izpite. Ob zvokih godbe, ki je skrbela za tovariško razpoloženje, so se še dolgo za tem razlegale po dolini Pre-sike borbene pesmi rudarjev.
S. F.
Novi poikvaiificirani
rudarji
Pred kratkim so v rudniku Prešika končali strokovni tečaj, ki je trajal več kot tri mesece. Z vso resnostjo so se udeleženci tečaja pripravljali na izpite. Komisiji je predsedoval inšpektor republiškega metalurškega inšpektorata inž. Franc Grm in vsem 16 tečajnikom, ki so uspešno opravili izpit za polkvalifikacijo rudarske stroke, čestital. Odlično je opravilo izpit 5 tečajnikov.
Obrtna dejavnost v radgonski obtlni
Nerazveseljiv zastoj
O K primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva obrtna dejavnost v radgonski občini, kar velja še posebej za privatni sektor, zaostaja v svojem razvoju. Današnje število obratov družbenega sektorja (8) je enako številu v letu 1956, medtem ko ima privatni sektor 105 obrtnih obratov, kar je 31 manj od leta 1956. Obstoječi obrati družbenega sektorja se deloma modernizirajo, kar za privatni sektor, razen nekaj izjem, ne moremo trditi. Zaradi upadanja privatnih obrti postaja pereč problem ustanavljanje novih obrtnih obratov v družbenem sektorju.
V zadnjih dveh letih je bilo največ odjav iz čevljarske, mizarske in mlinarske stroke. Tako na primer močno turistično radensko kapelsko področje ni-
ma niti enega čevljarja, na področju Apač ni mizarja, šivilje in podobno. Odjavljanje obrti je povzročilo, da na področju občine ni nobenega sedlarja, tesarja, studenčarja, da je en sam kolar in le šest šivilj in podobno, a vendar so tudi dela iz manjkajočih strok opravljena.
Večina odjav obrti je utemeljena z visokim davkom. Vendar ni glavni vzrok v tolikih primerih davek, ampak špekulacija obrtnikov na račun šušmarstva. Ugotovljeno je, da večina obrtnikov, ki so odjavili obrt zaradi davka, dela naprej; nekateri imajo celo vajence in pomočnike. Tako kaže, da je glavni vzrok številnih odpovedi v obrti dosedanje neučinkovito ukrepanje proti šušmarjem. Vajeniška šola ugotavlja, da ver-
jetno niti polovica mladine po ončani osemletni šoli, ki se bo hotela učiti obrti, ne bo dobila mesta, ker ni mojstrov.
Za zboljšanje stanja je občinski ljudski odbor na zadnji seji na predlog sveta za obrt in industrijo sprejel več sklepov. Za odpravo šušmarstva se bo posluževal najstrožjih ukrepov (trajna prepoved izvrševanja obrti ter odvzem proizvajalnih sredstev). V družbenem sektorju bodo razširili mrežo obrtnih obratov, ki bo dopolnjevala industrijsko proizvodnjo za zadovoljitev posebnih potreb prebivalstva.
V perspektivnem programu razvoja gospodarstva predvideva občinski ljudski odbor, da se izpolnijo manjkajoče obrti in odpravi zaostalost v razvoju zasebne obrti, kar bo vplivalo na pocenitev uslug za osebno potrošnjo. Posebno skrb bodo posvetili krojaško-šiviljskemu podjetju Moda v Radgoni, ker bo s poostrenimi ukrepi pri odpravi šušmarstva nastopila potrebna zaposlitev krojaško-ši-viljskega kadra. Za pospešeni razvoj obrti bo treba zagotoviti potreben vodilni kader in vajence, katere v mnogih primerih odklanjajo obrtne delavnice družbenega sektorja in ostali obrtniki. Za razširitev in tehnično opremljenost obeh sektorjev obrti predvidevajo posebna finančna sredstva.
Sodnik za prekrške je imel precej dela
Na zadnji občinski seji- so razpravljali tudi o delu sodnika za prekrške. V preteklem letu je obravnaval 293 kazenskih zadev. Državljani so zagrešili največ (52) cestno prometnih prekrškov. 41 prekrškov je bilo zaradi slabih dimnih naprav, 31 zaradi osebnih izkaznic, 28 zaradi neprijavl jenja prebivališča itd.
Skupina prekrškov iz gospodarstva se nanaša v glavnem na področje obrtništva in na sečnjo drevja brez sečnega dovoljenja; Raznih panog obrti brez obrtnega dovoljenja (šu-šmarstvo), je bilo opravljenih 32. posebno pereče jo vprašanje onih šušmarjev, ki opravljajo svoj posel izven delovnega časa. Mnogo prekrškov se nanaša tudi na neizpolnjevanje predpisov glede gradbeništva in nekaj tudi zaradi nerednega pošiljanja otrok v šolo (posebno učencev iz zadnjega leta obveznega šolanja).
Ugotovili so, da gre v večini prekrških v splošnem za pomanjkljivo poznavanje predpisov. zato bi bilo prav in nujno potrebno, da bi se državljani (morda na zborih volivcev), bolj podrobneje ali ponovno se-znanili z zadevnimi predpisi.
SVOJ PRAPOR
Številnim prostovoljnim gasilskim društvom, ki imajo svoje prapore, se je pridužilo tudi PGD Dragotimci. Lansko leto so si nabavili novo motorno brizgalno. letos pa so se oskrbeli s praporom. Ob razvitju prapora je bilo tildi sektorsko ocenjevanje gasilskih društev.
Poštenje na tehtnici
Namesto uvoda: Zgodilo se je te dni; ugleden javni delavec je pozabi] nekje svoj fotoaparat, trgovski potnik je izgubil v mestni restavraciji denarnico z nekaj tisočaki, uslužbencu je med vožnjo s kolesom padla zlata ura z zapestja na cesto ... V upravi lokalnega časnika je pel telefon: »Tu oglasni oddelek. Pri telefonu Bela . . .« Na drugi strani žice se je oglašalo v različnih tonih: »Prosim, mali oglas . . . Izgubil sem . . . Poštenega najditelja . . .«
Tako pri tistih, ki so te dni kaj izgubili, pa so potem iskali poštenje po vseh kotičkih, samo da bi ga kje iztaknili. Kako pa je bilo na drugi strani, naj povedo naše zgodbice!
Akcija: PARK
Sončno jutro v prijetnem parku. Bil je delavnik, zato se je le tu in tam utrnila kaka postava na ozki stezici, posuti z balira peskom in obrobljeni z nežnim zelenim mahov-jem. Časnikarji, ki smo v bližnjem večjem grmu »prežali« iz zasede, smo že bili v resnih skrbeh, če se ne bo naša skupna akcija izjalovila. Toda glej! Proti naši točki se je bližal moški; človek bi mu na prvi hip prisodil kakih trideset let.
Že je pri klopi z betonskimi podstavki. Napeli smo oči, da bi bolje videli. Ni nam bilo treba dolgo čakati, kajti mož je naenkrat bliskovito vrgel pogled na denarnico, ki je ležala ob podstavku in iz katere so moleli vabljivi tisočaki. Kdo je le ne bi pobral? Toda kako? S tem, da je s pogledom temeljito pretipal vso okolico, je mož dodobra precenil položaj in ko se je prepričal, da ni prav nikogar v bližini, se je naglo pripognil, segel z desnico po denarnico in jo naglo vtaknil v notranji žep suknjiča, »zajahal« kolo.
ki ga je bil do sem rinil pokraj sebe, in se pognal z vsemi močmi.
S hitrejšo »Jawo« smo ga komaj dohiteli na cesti zunaj kraja, čeprav nam je bil domala že izginil izpred oči. S pravo dirkalno vnemo, poganjajoč svoj »Torpedo«, se je zdrznil, ko smo mu veleli, naj se ustavi.
»Ste. tovariš, morda našli kako denarnico?«
»Zaboga, kje pa, saj nimam niti časa misliti na kaj takega. Moram brž domov, na travniku me čaka obračanje trave . . .«
Prsti so segli po "izgubljeni" listnici z denarjem ...
»No, no, tovariš, če bi se potrudili in segli v notranji žep suknjiča.«
Mož je zardel kot rak in s kretnjo. ki je izražala plahost pred posledico, pomolil denarnico tovarišu, ki ga je bil z neposrednim vprašanjem o njegovem notranjem žepu povsem vrgel s tira.
»Nate. tu jo imate, sicer pa sem jo tako sam hotel izročiti na domači milici . . .«
I. K. vprašal, zakaj ni najdbe javila upravi lokalnega časnika, je odr vrnila: »Ravno sinoči, ko sem prebrala oglas v listu, sem odposlala
dopisnico. Danes je prav gotovo že v Murski Soboti!«
I. K. je ženici izročil obljubljena tisočaka. že, ko sta moža odhajala, je prihitela za njima hčerka J. B. in izročila lastniku ure nazaj tisočaka, rekoč; »Mati so rekli, da je eden dovolj.« Potem je polovico obljubljene nagrade dobil J. G.
Nehvaležnost lastnika
Slaščičar L. K. je našel v stranišču soboške »Zvezde« polno denarnico. Ko jo je pobral, je takoj pomislil: »Kaj če je to reč izgubil človek z večjo družino, kopico nepreskrbljenih otrok... Težko bo prebolel izgnbo!« Ne da bi okleval, je takoj odšel k plačilni mizi in
skupno s službujočimi natakarji pre-štel denar in pregledal dokumente. V denarnici je bilo osemnajst tisočakov.
O tem dogodka precej časa trajajoč razgovor je prekinil postaven mlajši moški z vprašanjem: »Je morda kdo našel v bližini kako denarnico?«
Slaščičar L. K. mu je takoj odgovoril pritrdilno. Seveda tudi izročil denarnico. Lastnik H. je precej osorno nagovoril najditelja: »Sicer pa bi vas našel tudi v Avstriji!« L. K. se s tako »hvaležnostjo« kajpada ni mogel sprijazniti, zato je hotel denarnico odnesti na bližnjo postajo Ljudske milice. Sele po odločnem prigovarjanja svojega kolege je lastnik izročil najditelju tisočaka kot nagrado.
Kaj bi le bilo, če bi lastnik in najditelj deaarnire zamenjala svoji vlogi?
Deset dni na razpotju
O fotoaparatu, pred katerim je doslej poziralo že dokaj ljudi v Pomurju, je bilo mnogo ugibanja. Ugleden javni delavec niti sam ni prnv vedel, kje ga je izgubil. Domneval je, da ga je pozabil na klopi v parku.
Na prvi oglas v lokalnem časniku ni bilo nobenega glasu. Lastnik se je že domala sprijaznil s tem, da fotoaparata ne bo videl nikdar več, toda poskusil je še enkrat. Na drugi oglas je že takoj na drugi dan po izidu lokalnega lista zgodaj zjutraj potrkalo na njegova vrata: aparat je najden!
Delavec S. A. je nekega dne dokaj vinjen kolovratil po pa^kn in po čudnem naključju našel fotoaparat. Ze koj naslednji dan. ko se je streznil, je »povohal« v njegovo notranjost in se celo spoprijel z nekaterimi vijaki. Morda je hotel ugotoviti, kolikor pravzaprav ta reč velja. V njem se je celih deset dni »kuhalo«: ali aparat vrniti lastnika ali pa ga prodati. Nekega dne je celo skočil h kolegi, ki naj bi aparat odnesel v Maribor in ga tam vnovčil. Toda tehnica še ni povsem potegnila na slabo stran: čeprav živi najditeljeva sedemčlanska družina stisnjena v mali sobi dokaj bedno življenje, sta ga mati in sestra vztrajno nagovarjali, naj bo raje pošten in vrne aparat lastniku, kot
pa si nakoplje sramoto na iglavo . . . Glas o najdenem aparatu je prodrl celo v podjetje, v katerem dela S.
A.	, in ko je najditelj dobil podoben nasvet šo od svojega upravnika, se je naposled odločil zn vrnitev.
Optimistični zaključek
O Pot do poštenja je torej včasih vijugasta, a vendar, po preizkušnjah in notranjih bojih, najdejo ljudje samega sebe, ne da bi se predali varljivim nagnjenjem po trenutni manjši ali večji gmotni korist;. Tehtnica z dobrim in slabim se v življenju venomer nagiblje in kakor smo videli, se cesto nagne tudi na stran človekove časti ln dostojanstva. Ni torej preveč optimizma v tem, če porečemo, da žive tudi okrog nas številni, sicer brezimni ljudje, "na katere se lahko zanesemo, ker bodo. če bo treba z dejanjem dokazali poštenje, prav gotovo posnemali gospodinjo J.
B.	, slaščičarja L. K.... Seveda bomo v življenju naleteli hidi na primere, ki nas bodo razočarali. Toda izjeme še ne potrjujejo privila, da je dandanašnji svet nepošten, kot to radi trde. posamezni črnogledi. Sreča, da je tako! S. K.
Dva najditelja
»Zapestno uro sem izgubil na cesti Murska Sobota—Cankova. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi 2000 din na oglasni oddelek Pomorskega vestnika«.
Uslužbenec L K. se je peljal s kolesom pod Cankovskim bregom. Med vožnjo mu je neopazno padla zlata ura z zapestja. Brž ko je to opazil, jo je šel nazaj iskat, vendar zaman.
Gospodinja J. B. iz Cankove je videla, da je padla uslužbencn I. K.
ura z roke. Kričala je za možem, toda on je ni več slišal, zato je pobrala uro. jo odnesla domov in shranila v omari.
Ze tretji dan po objavljenem oglasa se je zglasil v upravi lokalnega časnika čevljar J. G. iz Domu-jinec in povprašal o človeku, 10 je izgubil uro. Se tega dne sta L K. in J. G. obiskala gospodinjo J. B. na njenem domu in jo povprašala po najdenem predmeta. Zenica jima je takoj prinesla uro. ko pa jo je
POMURSKI VESTNIK 17. julija 1958
4
Smrtni streli podivjanega zločinca
V torek zvečer okrog 21. ure se je pripetil v Žižkih (ObLO Beltinci) gnusen zločin, ki bi ga v analih naše kriminalistične službe le težko zasledili.
Ko je okrajno sodišče v Soboti razsodilo, da je 52-letni Ignac Kuzma, čevljar iz Žižkov, oče nezakonskega otroka 18-let-ne Cecilije Zver iz Žižkov, se je le ta upiral priznanju očetovstva in se po večkratnih brezuspešnih prizivih obrnil celo na Okrajno sodišče v Mari-
boru, ki je prav tako (potrdilo raizsodbo soboškega sodišča. Takrat se jo porodil v njem grozoten sklep tega krvavega maščevanja nad svojimi sosedi. Usodnega večera je prišel Ignac Kuzma k Zverovim, kjer je ubil z revolverjem najprej 50-letno gospodinjo Antonijo Zver, takoj za tem pa še 18-let-no Cecilijo, ki je držala v naročju 3-letno Slavico. Obe pokojnici je zločinec zadel v srce in sta bili takoj mrtvil, mala
Slavica pa je bila ranjena v roko. Toda podivjani Zločinec s tem še ni končal krvavega obračuna: zadnji strel je namenil 7-iatni Nadi in jo hudo ranil v trebuh. Oba otroka sta v soboški bolnišnici, od koder nam poročajo, da je 3-letna Slavica izven nevarnosti, medlem ko visi življenje 7-letne Nade na niti. Gospodar Oto Zver bi brez dvoma postal prav tako žrtev zločinca, vendar mu je uspelo pobegniti s podstrešja in se je vrnil domov šele v sredo zjutraj.
Ker je preiskava organov TNZ pravkar v teku, bomo o ugotovitvah izvedencev poročali v naslednji številki našega lista.
Sodna kronika
Terezija Tivadar, posestnica iz Tešanovec št. 108, je v Tešanorcih najprej z rokami, grabljami in polenom pretepla Jožefa Kuzmo in mu povzročila telesne poškodbe na glavi. ramenu in roki, pozneje pa ga še z grebljico in ponvo udarila po obrazu. Ker Terezija Tivadar doslej še ni bila kaznovana, jo je sodišče obsodilo na 15 dni zapora, pogojno za dve leti.
Marija Ferenčič. posestnica iz Kroga. št. 57, je v pretepa povzročila Francu Ferenčičn na nosa dve
opraskanini. Obsojena je bila na denarno kazen 1.500 din, plučati pa mora tndi stroške kazenskega postopka in odškodnino Franca Feren-čičn.
*
Andrej 2nlik, uslužbenec iz Mar-tjanec je v Prosenjakovcih med prepirom napadel Dionizija Flisarja z bokserjem. Ker je med prepirom segel po nevarnem orodju, ga je sodišče obsodilo na 2.000 din denarne kazni pogojno za eno leto.
*
Ludvik Kranjec, zidar iz Andre-jec, je v Sebeborcih ndaril svojo ženo Irmo Kranjec z brusnim kamnom po glavi. S tem ji je povzročil telesno poškodbo in ga je sodišče obsodilo na dva meseca zapora. Ker pa doslej še ni bil kaznovan, mu je sodišče izvršitev kazni odložilo pogojno za dobo treh let.
Poroke, rojstva in smrti od 5. do
12. julija 1958.
Poročila sta se: Pavel Kočiš, transportni delavec, in Marija Gospod, gospodinja, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Gizela Grabar iz Žena-velj ,dečka; Anica Semulič iz M. Sobote, deklico; Francka Miholjč iz\ Stročje vasi, deklico; Marija Bračka iz Kapelskega vrha, dečka; Marija Markovič iz Križevec, dečka; Marija Rijavec iz M. Sobote, dečka; Imelda Gal iz Genterovec, dečka: Pavla Mitkovič iz M. Sobote dečka, in Ana Raduha iz Gaberja, deklico.
Z visoke višnje je padla 59-letna Marija Kamplin in dobila zelo hude poškodbe.
S kolesa je padel 8-Ietni Karel Žižek iz Gornje Bistrice in se močno poškodoval.
S kolesa je padel tudi 10-letni Jurij Šraj iz Lendave in si hudo poškodoval levo koleno.
Košček palca na levi roki je utrgalo 11-letnemu Šoštariču iz Tur-janec, ko je na paši krava nenadoma potegnila vrv. ki jo je imel ovito okrog roke.
Z lesenimi vilami se je močno poškodoval 6-letni SColoman Pintarič iz Martjanec.
Z drevesa je padla 6-letna Verica Potočnik iz Negove in si zlomila desno podleht.
Konj je ndaril 46-letnega Antona Antolina v desno nogo in mu jo je zlomil.
Na skobeljnem stroju si je vse prste leve roke močno poškodoval 18-letni mizarski vajenec Franc Gi-bičar iz Tešanovec.
S srpom se je vsekala v levo pod-kolenico 38-letna Marija Heric iz Murščaka Ln si prizadela zelo hudo rano.
Pod vlak jč padel na postaji Ljutomer mesto 31-letni Slavko Lasič iz Prosetinec pri Tomažu. Desno nogo mu je tako hudo poškodovalo, da so mu jo morali amputirati.
ZGUBILA se je lovska psica ptičar-ka — močno breja. Kdor jo izsledi, dobi nagrado. Poredoš Karel, trgovina »Runo«. Murska Sobota.
Dveboj Slovenija: Hrvatska
verjetno oktobra
Na plenumu podzveze za hokej na travi Slovenije (12. in 13. julija v Ljubljani) so sklenili, da bo dvoboj reprezentanc Slovenija : Hrvatska v Murski Soboti. Ta dvoboj bo verjetno oktobra, ko bo prvenstvo Slovenije še trajalo (jesenski del za 1959). Do takrat si bodo igralci iz posameznih klubov obnovili športno formo — po daljšem poletnem premoru.
Na plenumu, ki se ga je udeležil tudi zastopnik iz Murske Sobote, so bili objavljeni uradni rezultati s tabelo prvenstva Slovenije zn leto 1958.
Tablica prvenstva za leto 1958:
1.	TVD	Part. M.	S.	3	2	1	0	5:1	5
2.	ŽŠD	Maribor	3	1	1	1	1:3	3
3.	Part.	Senovo	3	1	0	2	3:2	2
4.	HDK	Kladivar	3	0	2	1	1:4	2
Komisija za razpis mest vo-dilnih uslužbencev v gospodar-skiih organizacijah ObLO Cankova razpisuje delovno mesto
upravnika
pri obrtno mizarskem podjetju Hrast« Cankova.
P o g o j i : mizarski mojster z nekaj let prakse na vodilnih mestih.
Prijave je poslati občinski razpisni komisiji do 1. avgusta 1958. K prošnji je priložiti življenjepis, spričevalo da potrdilo o nekaznovanju. Plača po tarifnem pravilniku.
Komisija za razpis mest upravnikov KZ pri občinskem ljud-skem-odboru Cankova razpisuje delovni mesti
upravnika
pri kmetijski zadrugi v Cankovi iin kmetijski zadrugi v Rogaš e vci h.
P o g o j i : srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse na vodilnih mestih.
Prijave je poslati razpisni komisiji do 1. avgusta 1958, kateri je priložiti življenjepis, spričevala in potrdilo o nekaznovanju. Plača po tarifnem pravilniku.	
Na pravni fakulteti o Ljubljani je diplomiral Pista Poredoš.
Prijatelji čestitamo!
ZAHVALA
Smatramo za dolžnost, da se najtopleje zahvalimo primariju dr. Vrbnjaku za uspelo operacijo našega očeta Janeza Vilda, zahvaljujemo se tudi ostalemu strežnemu osebju.
Družina Vild, M. Sobota.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem osem murskosoboškim zdravnikom za njihovo požrtvovalnost in skrb za bolnike. Vsemu osebju še enkrat prav lepa hvala!
Neža Papež, Hotiza 170.
Nedelja 20. julija 1958.
Dr. Jan Sedlaček, stanuje v Trubarjevem drevoredu.
Torek, 22. julija 1958.
Dr. Miloš Borovšak. stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure,- v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovunju.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA
od 21. do 27. julija 1958.
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 7. do 12. julija 1958.
Štefan Kep iz Dobrovnika, devetič, Alojz Rituper iz M. Sobote, četrtič; Marija Majca-n iz  Rankovec, tretjič; Janez Miholič iz Dokležovja. drugič; Jožef Titan iz M. Sobote, Jožef Matjašec, Franc Režonja, vsi iz Lipe.
Avto-moto društvo M. Sobota
bo organiziralo v nedeljo dne 20. julija 1958 posvetovanje za mopediste o cestno prometnih predpisih in to ob ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih (stara osnovna šola), Vse informacije dobite pri tov. Svatimi.
Vabimo mopediste, da se tega posvetovanja udeležijo.
Posvetovanje je brezplačno.
Nedelja, 20. julija — Marjeta Ponedeljek, 21. julija — Zorka Torek, 22. julija — Dau vstaje Sreda, 23. julija — Branislav Četrtek, 24. julija — Kristina Petek, 25. julija — Jakob Sobota, 26. julija — Ana
MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. julija ameriški barvni film: >Sa-"kačevan"; od 22.-24. julija ameriški film: »Upor na ladji Baum-ti«.
GORNJA RADGONA — od 19.—20. julija ameriški barvni film: »Človek iz Alamac; od 23.—24. julija francoski film: »Madam X«.
LENDAVA — od 18.—20. julija ameriški film: »Pekel nad ničlo«; od 22.-23. julija jugoslovanski film: »Samo ljudje«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 23. julija italijanski film »Neron in Me-salinac.
VERŽLj — 19. in 20. julija ameriški barvni film: »Tri ljubezni«.
ČEPINCI — 20. julija »Neprilike mladoženje«.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage žene, sestre, svakinje in tete
ALOJZIJE MATIŠ. roj. Gyorfi
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Iskrena hvala zdravnikom dr. Amonu, dr. Lanščaku in dr. Palančaju za njihovo požrtvovalno pomoč in ostalemu bolniškemu osebju za njihov trud.
Žalujoči: mož Alojz in ostalo sorodstvo
Komisija za raizpis mest direktorjev podjetij Občinskega tiuckkega odbora Murska Sobota razpisuje na podlagi 21. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. List FLRJ, št. 52/57) in 58. čl. Uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ št. 18/58) mesta
UPRAVNIKOV
naslednjih kmetijskih zadrug: KZ MURSKA SOBOTA
KZ TIŠINA KZ PUCONCI KZ MAČKOVCI KZ GEDEROVCI KZ PUŽEVCI KZ ČRNELA VCI
Pogojti: Kandidat za upravnika, zadruge je lahko, kdor ima srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj dve kiti prakse v gospodarstvu. V poštev pridejo tudi osebe z manjšo strokovno izobrazbo, ki imajo večletno prakso v zadružništvu in opravljen tečaj za upravnika zadruge.
Kofkovaine prošnje z dokazi o strokovni kvalifikaciji, življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev je vložiti, najkasneje do 15. avgusta 1958 pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota.	0-656
Sadjarsko-vinarska šola PODGRADJE pri Ljutomeru razpisuje
sprejem 30 učencev in učenk v I. letnik Sadjarsko-vinarske šole v šolskem letu 1958/59. Šolajo dvoletna in vzgaja sadjarje drevesnica rje, vinogradnike, trsničarje in kletarje. Absolventom se po končani šoli prizna kvalifikacija in možnost vpisa v Srednjo kmetijsko šolo.
Pogoji za sprejem so: starost 16 let, dovršena osemletka ailii vsaj 6 razredov osemletke. Prednost vpisa imajo absolventi KGŠ in mladi delavci, zaposleni v kmetijstvu.
Za vpis je potrebno predložiti:
1.	prošnjo za sprejem v šolo (kolkovano s 30 din).
2.	zadnje šolsko spričevalo.
3.	rojstni lafet.
Gojenci stanujejo v šolskem Domu učencev. Vzdrževalnina za celotno oskrbo znaša 3000 din mesečno. Gojenci lahko prejemajo otroški dodatek ali pa si oskrbe štipendijo pri kmetijskih gospodarstvih odnosno pri kmetijskih zadrugah.
Prijave sprejemamo do 1. septembra 1958.
Uprava šole
VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. julija.
Okrog 19. julija manjše krajevne nevihte, predvsem v severni Sloveniji, a okrog 26. julija težke krajevne nevihte z nalivi in močno ohladitvijo. V ostalem lepo poletno vreme.
Kmetijsko gospodarstvo v Murski Soboti
razpisuje
PRVO JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih in obrtniških det za dozidavo govejega hleva v Murski Soboti.
Predračunski vsota za vsa gradbena in obrtniška dela znaša 5,244.413
Pismene ponudbe je oddat: do 21. julija 1958 do 10. ure v pisarni Kmetijskega gospodarstva v Murski Soboti. Istotam se dobi celotni elaborat za gradnjo.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 40« dinarjev. Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo in ae odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, številka 605—70
1-365
—	Tisk Pomorske tiskarne v
Mnrski Soboti
XV. MARIBORSKI TEDEN
od 25. julija do 3. avgusta 1958
Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture in športa, bogata razstavil industrijskih proizvodov, velika revija kmetijskih strojev. Posebna razstava najboljših štajerskih vin. Pestra modna revija. Mnogo kulturnih in športnih prireditev ter koncertov. Za razvedrilo bo na razpolago velik modem park. Gospodarska razstava v novozgrajenih velikili lastnih razstavnih prostorih ob Dravi.
Na železnici 25% popust!
CENE MALIH OGLASOV:
Beseda 10 din, med dve črti beseda 20 din. Ženitbeni oglasi beseda 30 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din.
OPOZORILO!
Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tndi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drago informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primera ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
KOMPLETNO SPALNICO, kuhinjsko pohištvo in posamezne dele pohištva ngodno in poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.
M-647
GOSTILNO Z INVENTARJEM, hišo z gospodarskim poslopjem iu nekaj zemlje na prometni cesti v Slovenskih goricah radi bolezni in starosti ugodno prodom. Naslov v oglasnem oddelku PV.
M-648
BREJE SVINJE, dobre pasme prodam. Crensovci 71.	M-644
ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v oglasnem oddelku P V.	M-661
3 MIRTE, drobnoliste, večletne in 4 evonimusi »večletni naprodaj. Istotam prodani belo pleskano samsko pohištvo. Vprašati v Ljutomeru, Prešernova 12. I. nadstropje.
LAHKI DVOSEDEŽNI VOZ (4 peresni) in^ nov sejalni stroj prodam. Jože Heric. Laberje, Lendava.	M-649
DRŽAVNI USLUŽBENEC, star 55 let. samski, išče do 30 let staro dekle zaradi ženitve. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod šifro »Prijeten dom«.	M-660
50-LETNI LOČENEC, z lastnim domom, išče dekle ali vdovo do 40 let staro zaradi ženitve. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod šifro »Sožitje«.	M-662
IZGUBILA SEM dne 15. julija plavi pulover od Puconec do Pnievec. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne proti lepi nagradi na oglasni oddelek PV.	M-645
Na podlagi 21. in 55. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. fet FLRJ, št. 55/57), občinska komisija za u&hižbemske zadeve pri ObLO Lendava razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	MESTO PERSONALNEGA REFERENTA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba, opravljeni strokovni izpit z nekaj let prakse.
2.	MESTO DAVČNEGA IZVRŠITELJA
Pogoj: nižja strokovna izobrazba, opravljeni strokovni izpit z nekaj let prakse.
5. MESTO GOZDARSKEGA REFERENTA
Pogoj: srednja gozdarska šola z nekaj let prakse.
Kandidati za navedena delovna mesta morajo vložiti pravilno kolkovane prošnje z natančnimi podatki v 15 dneh po tem razpisu Komisiji za uslužbenske zadeve pri ObLO Lendava.
POMURSKI VESTNIK 17. julija 1958
5
Zdravstvena
Dežurna služba
Tedenski Koledar
Občinski ljndski odbor Lendava razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	MESTO UPRAVNIKA KZ HOTIZA
2.	MESTO UPRAVNIKA KZ GOMILICE
5. MESTO UPRAVNIKA KZ KOBILJE
4. MESTO UPRAVNIKA KZ MOSTJE
Pogoji : Kmetijski tehnik ali dokončani tečaj upravnikov KZ z nekaj let prakse. Pravilno kolkovane prošnje je dostavit: v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za imenovanja direktorjev in upravnikov pri ObLO Lendava.
Komisija za imenovanje direktorjev in upravnikov ObLO Lendava
UO Gozdarske poslovne zveze — komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, Murska Sobota — razpisuje sledeča delovna mesta:
ŠEF SPLOŠNEGA ODDELKA
Pogoji: pravnik z nekaj prakse v gospodarski organizacij: ali v upravni službi.
2 PODROČNA GOZDARJA
a)	za področje Bogojina:
b)	za področje Mačkovci
Pogoji: Gozdarski tehnik z gozdarsko srednjo šolo in s 3-letino prakso ter s strokovnim izpitom.
Prijave sprejema Gozdarska poslovna zveza — Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, Murska Sobota.
Sabotaža je uspeta
Septembra 1944 je Edi Potočnik, takratni prometnik v Radencih povzročil, da sta trčila pri Hrastju — Moti osebni vlak in vlak, ki je vozil nemške vojake. Pri trčenju je nastala precejšnja škoda in več nemških vojakov je bilo ranjenih. Železniški promet na tej progi je bil prekinjen za teden dni. (NOB v Prlekiji — Drago Novak).
Svinčeno težko septembrsko nebo. Dež in skorajda sneg. Visoko nad oblaki so hrumela zavezniška letala; dan za dnem. Skoraj ni bilo dneva, ko ne bi bilo čutiti pod nogami tresenja zemlje zaradi eksplozij bomb v Mariboru. Globoki lijaki okrog železniškega mostu v Mariboru, ki so jih povzročile bombe, so nedvoumno potrjevali namere zavezniških letalcev:	uničiti
mariborski železniški most in tako zaustaviti vojaške transporte na Madžarsko, na Balkan, xodkoder se je nezadržno približevala fronta ... Končno so zavezniški letalci dosegli svoj namen. Železniški most čez Dravo v Mariboru je bil porušen. Tako je bila pretrgana glavna pot, po kateri so dan za dnevom drveli dolgi transportni vlaki, naloženi z vojaškim materialom in vojaki proti jugu in • jugovzhodu.
Še isti dan je bil ves železniški promet preusmerjen čez Radgono, Ljutomer in Ormož. Težke borzike, ki jih dotlej na tej progi nismo bili vajeni, so vozile nepregledne vrste vagonov ...
Edi Potočnik, takrat prometnik ni železniški postaji v Radencih, je bil že precej časa povezan s partizani. Marsikomu je s svojimi zvezami pomagal na Pohorje. Jože Talany in Jurkovič, znana politična delavca za časa okupacije sta bila pri njem skoraj vsakodnevna gosta. Pri Potočniku sta dobivala različne podatke in pomoč. Že nekaj dni je bila železniška proga Spielfeld-Ormož natrpana z vlaki. Treba je bilo nekaj ukreniti. Razen mostu čez Muro v Radgoni, ki pa je bil močno zastražen, ni bilo nobenega večjega objekta, ki bi ga bilo mogoče porušiti. Zato so se odločili za sabotažo na odprti progi.
Kot že nekaj dni, je tudi tisto noč precej deževalo. Proti jutru, nekako ob treh, je zabrnel v prometnikovi sobi v Radencih telefon. »Tovorni vlak, naložen z važnim vojaškim materialom, je pravkar odpeljal s postaje v smeri proti Raden-cem!, je sporočil službujoči prometnik iz Radgone. Hip za tem se je oglasil prometnik z ljutomerske železniške postaje: »Iz Ljutomera pri-
haja vlak!« »Priložnost je tu«, je pomislil prometnik v Radencih, ko je odložil slušalko. Stopil je na peron. Iz obeh smeri je bilo slišati sopihanje lokomotiv. Že čez nekaj minnt je zdrvel skozi postajo v Radencih tovorni vlak. Izginil je v noč, le za ovinkom proti Hrastju — Moti je potegnil za seboj dolgo plamenečo črto iz dimnika sopihajoče lokomotive.
Sekunde so se vlekle kot minnte in minnte so postale mre. Prometnik Potočnik je še vedno stal na pločniku obrnjen v smer, odkoder bo
vsak hip slišal trnšč. Zgodilo se jo kot je predvideval. Močno je zaropotalo in temno jesensko nebo je za trenutek oblila močna svetloba. Sabotaža je uspela! Kmalu nato so drveli po cesti mimo radenske postaje avtomobili z ranjenci in žandarji.
Tako je uspelo pretrgati vsaj za teden dni tudi to pot na jug in jugovzhod. Teden dni pa je pomenilo takrat veliko. Potočnika so naslednji dan zasliševali. Izgovarjal se je na utrujenost, da bi pa sabotažo bolj podrobno raziskali, ni bilo več časa, kajti topovsko grmenje se je iz dneva v dan vse bolj bližalo in okupator je imel na pretek dovolj mnogo važnejših stvari kot pa ugotavljati, ali je bila ta železniška nesreča posledica utrujenosti prometnika ali pa namerna sabotaža.

SODOBNI ROBINZON
Giovanni Moretti je živel celih 42 let kot pravi Robinzon v gorovju Abruzzi sredi Italije. Hranil se je z rastlinami, ribami, ki jih je vlovil v planinskih potokih, in divjačino, ki jo je ustrelil s primitivnim lokom in puščicami. Svojo robinzonia-do je Moretti začel leta 1915. Takrat je bil kot vojak na fronti. Njegova .žena je umrla za tifusom in doma sta ostala dva mala otroka. Morettija je mučila misel, da otrokoma ni dobro, zato je zaprosil za dopust. Ko pa je prišel domov, niti misliti ni več hotel na vrnitev v vojsko. Začel je obdelovati polje. Nekega dne ga je
župnik opomnil, da ga bodo ustrelili kot dezerterja. Tega se je Moretti tako ustrašil, da je svoje otroke spravil v rimsko sirotnišnico, sam pa si nabavil živila in odšel v pogorje Gran Sasso, kjer je živel vse doslej. Edini spremljevalec mu je bil volčjak.
Šele pred nekaj časa je skupina pastirjev odkrila bolnega Morettija v njegovem skrivališču. Imel je dolgo brado, lasje pa so mu zrasli do pasu. Dolgo so ga morali prepričevati, da ne bo kaznovan. Potem je starec šel z njimi v bližnjo vas.
Iz zakladnice narodopisnega blaga
»SMO TRLIE BILE ...«
Med ljadske običaje, ki spremljajo delo, slovesno naznanjajo odmor ali konec opravljenega dela, taka imenovane »delovne običaje«, uvrščamo pol egletne setve, žetve, košnje itd. tudi teritev lana.
Teritev lana je bila kot običaj aajbolj razvita v krajih, kjer ja uspeval lan kot kultura. Lan so sejali okoli Jedrtinjega (17. marca). Gospodinja je dala mokro krpo na drog in če ni zmrznila, tedaj je bilo vreme za sejanje lanu ugodno. Sejali so iz »korbiile« ali iz »trav-njaka«. Veljala je uvera, da je lan najlepši, če se seje stoti dan v leta. V Bogojiai še danes pravijo, če takoj po setvi lanu dež pada, ob klitja da so »žabe len pujele«. Rumeni lan so skubli, povezali v prgišča, snope, dalje »rihlali na rihl«, greben napravljen iz bukovega lesa. Posašeno seme so hranili v koših aa podstrešju. Stebla lanu pa so »močili« v potoka ali kaki mlaki kraj vasi. To mesto je bilo v starih časih last vaške skupnosti. V Lipovcih se še danes imenuje mlaka, kamor hodijo vaščani namakat lan: »močilo«. Lan so nato še »ple-jali«, »rosil« se je na pokošenem travniku toliko časa, da se je ločil od »pozderja« ter končno ga otrli.
V	ravninskem predelu Prekmurja so lan v starih časih mnogo bolj gojili kot konopljo. Konopljo so namreč uporabljali le za pletenje, vajeti, vože, ciigle itd.
V	starih časih so ljudje verovali, da se terite v lanu ne sme pričeti pred 15. avgustom. Coprnice (»com-prnice«) bi delale točo, ki bi škodo-
vala še nepospravljenim poljedelskim pridelkom (Ivanci).
Terice-trlje so trle ob luninem svitu. Zbrale so se v večji skupini in navadno nedoločenem številu, druga
Prekmurska trlja za drugo okrog »pečnice«, kjer se je snšil lan. Vsaka je imela pred seboj svojo trlico. »Trlica« — priprava za trenje lanu je bila običajno iz bukovega lesa. Izdelovali so jih »robarji« ali »tišlarji«. Trlice so bile enojne ali dvojne, nekatere so imele vrezano letnico izdelave ali celo enostavni rastlinski motiv geometrično stiliziran.
Na večer pred pričetkom teritve so imele mlajše, še neporočene te-rice nalogo, da so okrasile najbližje drevo. V vrh so obesile vrtanek, pi-
sane robce, raznobarvne trakove. Okrog »pečnice« so v zemljo začrtale krog (v premeru približno 4 m), v katerega ni smel nihče stopiti. Gospodar, pri katerem so terice trla — lahko tudi kaka starejša te-rica — je prej kot so zakurili peč-nieo, vrgel na ognjišče malo lanu za »ognjeni dar« (Filovci). Najbolj nestrpna terica se je oglasila: »Nemo zalajale« in pričela treti, za njo vse ostale. Ropot trlic se je razlegal po vasi. Med delom so tekmovale med seboj, si pripovedovale novice iz bližnjih in daljnjih vasi.
Terice so, kot je splošno znano, razposajene, vesele in nagajive. Med delom so pele pesmi. Najbolj priljubljeni sta bili:
"Le odmo spat, le odmo spat, jaz bom gor gladila, bom svoj dečka čakala."
"Smo trije bile, smo jele meto, ešče bi jele mačka ino psa, če ne bi kosmata bila .."
(Turnišče)
Terice rade veliko jedo in pijo. Že stara pesem o njih pravi:
"Trlja dober strošek nuca, pooitice, vino, no meso, da de trlja srat odišla, eno voro tam tiči, nazaj k pečnici pride, ešče falat sinje nisi.. ." (Ivanci)
Gospodar pri katerem so terice trle, je moral skrbeti, da so bile devetkrat na dan postrežene. Cesto se je v oponašanju prepelice šalil: sPujtpelek, pujtpelek, koscem masten drez, trljam pa mastno gibancost (Tešanovci)
Okrog četrte ure zjutraj so dobile terice prvi zajtrk. Običajno kavo in vrtanke. Za ostale obroke pa so dobile zelje, meso, potice, kvašene, makovo ali kiselakove. Kosilo pa je bilo sestvaljeno običajno iz kurje juhe, mesa in krompirja. Tina ni smelo manjkati. Zaradi požrešnih lastnosti je prišla terica v že stari pregovor, oziroma rek: »Trljam je dobro, ka konja jejo!« Ce je šel mimo kak moški so mo posmehovaje zapele:
"Toti mi lepo gre, lepo gre, lepo, lepo na finge, ima gate do pete ..."
(Turnišče)
Cesto so ga nagovorile, naj jim popravi trlico. Ko pa se jim je približal, so planile nanj, mn za hlače ali srajco natresle polno »prgišča«, po nogah ga »nargnile« s pozdirjem ali celo nabile. Rešil se je edino, če mu je uspelo zbežati. Ista navada je bila razširjena tudi po ostali Sloveniji n. pr. Primorskem, Koroškem (Ziljski dolini, Podjuni, Roža itd.).
Teritev je včasih prenehala šele drugega dne popoldan. Zadnja terica, ko je prenehala treti, je "zi-jnfkala" in udarila najbližje dekle z lanom in zakričala: »Friško se oženi!« Lukačevcg.
Prgišče so terice rade skrivaj vrgle na posteljo »dekle in dečka, ki sta godna za ženitev« (Turnišče).
Na koncu teritve so imele terice »odomaš«. Na tej gostiji so bile najbolj postrežene.
Teritev lanu je bilo v starih časih skupno vaško opravilo.
Y. Koren
Nekaj rekordov
O Najdaljšo ograjo na svetu imajo v Avstraliji, v pokrajini Queensland. Ta 180 cm visoka žična ograja je dolga 5500 km in ščiti avstralske ovce pred dingoi.
O Največja preproga nasvetu leži v razstavni dvorani Co-liseuma v New Yorku, kjer pokriva 8 tisoč m2 prostora. Preproga je iz enega kosa.
O Največja vrata na svetu imajo na nekem hangar ju v La-kenhurstu v New Yerseyu. Dolga so 75 metrov, visoka pa 56 metrov.
OB PRAZNIKI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
(Nadaljevanje s 1. strani)
nizacije OF in pripravijo vse potrebno za oboroženo vstajo. Na vseh slovenskih tleh so se vžigale iskre in povsod je tlelo. Slovenski narod je dobro vedel, da ne sme dovoliti, da bi slovenska zemlja služila kot mirno in idilično zaledje fašističnim okupatorjem: okupatorju je bilo treba rušiti organizacijo zaledja povsod, na vsakem koraku ..
Oborožena vstaja slovenskega naroda se je začela. Slovenska oboro-rožena pest je udarila: udarile so v neposredni okolici Ljubljane Molni-škn, Rašiška, Samotorsko-dolomitska in Radomeljska četa, na Dolenjskem Stiška, Grosupeljska, Robska, Ribiška, Mokronoška in Novomeška četa, v Zasavju Revirska in Brežiška četa ter Krška in Kozjanska borbena skupina, na Štajerskem Savinjska, Celjska, Saleško-mislinjska, Pohorska in Ptujska četa ter Murskosoboška in Dolnjelendavska skupina, Belokranjska četa v Beli krajini, Pivška četa in Kraška skupina na Primorskem, Borovniška, Preserska, Mokrška in Loška četa na Notranjskem, na Gorenjskem, Triglavska. Jeseniška, Tr-žiškokranjska, Pokljuška, Jeloviška, Poljanska, Kamniška in Mengeško-moravška četa. Ustanovljenih je bilo 5 bataljonov: bataljon Ivana Cankarja, Kamniški bataljon, bataljon Ljube Šercerja ter I. in IT. Štajerski
bataljon. Ustanovljeno je bilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, v katerem so bili tovariši Leskošek, Marinko, dr. Bebler, Stane Žagar, Oskar Kovačič in Dušan Podgornik.
Po vsej Sloveniji so vznikli mnogoštevilni ilegalni odbori Osvobodilne fronte, ki so imeli nalogo zbirati in pripravljati vse, kar je bilo potrebno bojujočemu se narodu. To so bili prvi zarodki današnje ljudske oblasti. Sovražnik je na vsakem koraku občutil oboroženo silo slovenskega naroda, zato si je na vse načine prizadeval, kako bi uničil osvobodilno gibanje. Toda vsi napori okupatorja, ves njegov bes in krvave represalije so bile zaman. Upor se je vedno bolj širil in vrste hrabrih partizanskih borcev so se iz dneva v dan večale.
Slovenski narod — nekdaj znan kot narod hlapcev — je v drugi svetovni vojni napisal najslavnejše strani naše zgodovine in je po zaslugi Osvobodilne fronte hlapce in hlapčevstvo za vedno izpljunil. Iz naroda hlapcev je postal narod junakov!
Težka in krvava je bila štiriletna borba proti okupatorju in domačim izdajalcem, ki jo je bojeval slovenski narod skupno z ostalimi narodi Jugoslavije pod vodstvo Komunistične Partije in tovariša Tita. Za nami so mesta slavnih zmag: Dražgoše —
slovenska Termopile, Jelenov žleb, Grčarice, Turjak in druga. Za nami je herojska pot legendarne XIV. divizije. Za nami je nesmrtni Pohorski bataljon, za nami so nepozabni majski dnevi 1945, ki so nam vsem prinesli toliko zaželeno in z velikimi žrtvami priborjeno svobodo. Za nami so porušeni domovi, streljani talci, strahovita mučenja po kvesturah in internacijah, za nami so taborišča smrti, kjer so ostajale ožgane kosti našega ljudstva. Da, ne smemo pozabiti časov osvobodilnega boja. Ne pozabimo 1,700.000 mrtvih, ki jih je od naših narodov terjala zmaga nad fašizmom.
Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki je nekje zapisal, da zmage, svobode in boljšega in srečnejšega življenja ne priborijo tisti, ki ostanejo živi, marveč tisti, ki padejo in kateri so položili svoja dragocena življenja na oltar domovine. Njim torej dolgujemo največjo zahvalo. Ena izmed največjih pridobitev narodnoosvobodilnega boja je bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. Sam slovenski narod ne bi pomenil ničesar brez povezave in ne-razdružljive bratske skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije.
Stopamo v socializem po svoji poti. Ta naša pot ni lahka. Zaman so bili in bodo vsi poizkusi Vzhoda, da bi nas odvrnil od naše poti in pripravili do tega, da vstopimo v tako-
imenovani »tabor socializma«. Prav tako so bili in bodo zaman vsi poskusi reakcionarnih sil no Zapadu, da bi Jugoslaviji vsilili svojo voljo. Naši narodi so nasprotniki blokot-ske politike in rožljanja z orožjem. Na svojih plečih smo bridko občutili, kaj je vojna, zato se z vsemi silami borimo za mir in za bratsko sožitje z vsemi narodi, ne glede na njihovo družbeno-politično ureditev, na podlagi aktivne in miroljubne koeksistence. Samo v miru se lahko gradi socializem! Naša herojska borba in veliki gospodarski uspehi v povojnem obdobja so nam omogočili, da z vsemi narodi govorimo kot enak z enakim. Socialistična Jugoslavija je danes živa stvarnost. Gradimo si tak socializem, ki nam najbolje odgovarja — socializem na načelih humanizma, ki pomeni življenjsko radost in srečo.
Leta minevajo in generacija, ki je v specifičnih pogojih druge svetovne vojne izbojevala nacionalno in socialno osvoboditev, se bo počasi poslovila. Svobodno Slovenijo v okviru FLRJ bo nasledil zakoniti dedič — naše mlado pokolenje. Ostale bodo svetle tradicije našega narodnoosvobodilnega boja, ki bodo oplajale še bodoče rodove s svojimi neizčrpnimi izviri.
Naj živi 22. julij, Dan oborožene vstaje slovenskega naroda!
MRKI
104. Ujetnike so odvedli na postajo. Posamič so jim izprašali vest. Sloki in Dolgi sta ostala zakrknjena. Vso krivdo sta valila na druge. Oba sta prikazovala sebe kot najbolj nedolžnega človeka. In oba sta se izgovarjala na Mrkega. Ob-dolževala sta ga, da zaradi njega nista upala pobegniti iz taborišča, ker jima je bil povsod za petami. Mrki pa je povedal vse po resnici. Ni olepševal svojega življenja. Priznal je, da je najprej slepo verjel lažem, ki so jih širili po taborišču, pozneje pa se je bal pajdašev. »Zakaj se nisi vrnil domov? Prihajal si čez mejo in si videl, da je resnica drugačna od laži. ki so vam jo tvezli tuji plačanci.« »Nisem bil dovolj pogumen,« je skrušeno priznal Mrki.
105. Tisto noč se je Mura razbesnela. Umazana voda se je valila po njeni strugi. V tej umazaniji pa so se znašli bedni ostanki izpitih teles, ki se jim je v glavi porodila misel, da nekje čakajo na njihov prihod. Čakali so nanje, a ne tako, kot so si to predstavljali, ker ljudje od njih niso imeli kaj pričakovati. Razbesnela voda jih ni pogoltnila. Preplavali so jo in dosegli breg, ki jim je bil nekoč košček domovine. Vrnili so se sem, da bi tej domovini prizadejali krivico. Ni jim nspelo. Posameznik še nikdar ni premagal reke in tudi ne ljudi.
POMURSKI VESTNIK 17. julija 1958
6
105. Mrki se je nič hudega sluteč približal bunkerju. Srečanje z Reziko mu je vrnilo dobro voljo. Sklenil je, da bo ob ponovnem srečanju povedal dekletu, kako je z njim. Naveličal se je negotovosti in potepanja po domačih krajih. Toda ko je prispel do bunkerja, mu je zledenela kri v žilah. Preslišal je klic: »Stoj!« in videl je le grozeče cevi, ki so bile uperjene vanj. Nemočno je dvignil roke in nato brez besede pustil, da so mu jih vklenili. Šele nato, ko je videl, da je tudi njegova spremljevalca zadela ista usoda, je vzdihnil in stisnil ustnice od bolečine. V tem trenutku mu je bilo, da bi se od sramu pogreznil v zemljo.