208, Številka. Ljubljana, v torek 30. decembra. XXIII. let«, S8'.»0. Izhaja vBak dau zvečer, izini&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemat) za a v s t ro-o g e r s k e dežele za vse leto lft gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za iodon mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 j»ld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. «0 kr, Za pošiljanje na ilom računa po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt. lota. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina zoaSa. Za oznanila plaftnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcukrat tiska, po 6 kr., ce s« dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. -— Uredništvo in npravniutvo je v Gospodskih ulicah 6t. □ pravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke, „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vBe leto........13 gld. — kr. v pol leta ........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........3,30,, „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ » jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UprtvvniftVO ,,8lov. Naroda'*. „Die Sloveneri verkiimmern!" Tako je takrat radostno vskliknila naša lju-beznjiva prijateljica „N. Fr. Presse", ko so je leta 1881. izvedel rezultat ljudske štetve poprejšnjega leta. In iz česa je nemška Židinja tako sklepala ? Iz tega, ker so na jedni strani Nemci in nera-čurji, na drugi strani pa Lahi in lahoni nalovili nekaj tisoč nezavednih slovenskih kalinov na znano limanico „Umgangsspracheu (občevalui jezik.) Vsled te zvijače se je nas Slovencev nekoliko tisoč manj naštelo, kakor poprej in nemški pisun se je hitro usedel na sodni stol ter zapisal za naš narod tako sramotilno obsodbo. In kaj je še sklepal neprijatelj našega naroda iz rezultata zadnje ljudske štetve ? To, da se že lahko določi čas, ko bode zgodovina zapisala: „Die Slovenen siud gewesen". (Slovenci so bivali.) Te in jednake sodbe naših neprijateljev pa so vender najboljši dokaz, da velja njim samim njihova „Uuagangs8praclieu = Nationalitat. Ker so bili pa naši neštevilni dušmani pri zadnjem lovu še dokaj Brečui, zato se je bati, da bodo te dni pri novi ljudski štetvi s podvojeno zvijačo lovili naše nezavedno ljudstvo v svojo mrežo. In ako se jim lov še bolje obnese, nego zadnjič, potem s« bodo pa še iz nas norčevali in delali take sramotilne sklepe, kakor je bilo zgoraj navedeno. Pa še drugi nasledki bodo iz tega nastali. Kjer se jim posreči, v kaki občini naloviti le 20 nemški govorečih, zahtevali bodo vsled znane nemško ošabnosti in predrznosti takoj nemško šolo in v cerkvi nemško prepoved, kakor nas je poučila znana rabuka v Dragi, kjer se je lov za kočevski „hinder-hander" celo pohvalil na odličnem mestu. Zakaj se moramo pri letošnji ljudski štetvi posebno pobriniti, da nam nemški in laški Moloh preveč našincev ne požreta? Zato, ker še ni nikdar poprej toliko naših ljudij v Ameriko odriuilo, kakor baš v zadajem desetletji. Tega števila bodemo sedaj doma teško pogrešali. Kazen tega bodo pri vojakih vsaeega slovenskega „tajčpobrustarja" zapisali za trdega Nemca. Tako se utegne pripetiti, da bode naše število zopet manjše od zadnje ljudske štetve. A to bode dalo „Sehulvereinu" in „SUdmarki" novega poguma, da bosta s podvojeno silo planila v slovenske pokrajine, da bi jih tem preje ponemčila. Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi javno pohvalil „Slovenca", kajti tudi ta časopis je napisai o tej zadevi več člankov, v kojih je naše ljudstvo goreče budil, da naj se povsod odločno spozna za Slovence. A nekaj sem vender v tem listu pogrešal pri -poročati, čemur se ne moram dosta načuditi. Ker se namreč v popisni poli tudi poupra-šuje, kakošne vere je kdo, in ker gospodje, ki pišejo ta list, pri drugih prilikah v svoji bujni do mišljiji vidijo vse trdo slovenskih brezvercev — radi tega sem dosledno pričakoval, da bodo sedaj pri ljudski štetvi h plamtečimi besedami priporočali, da se uaj vender vsak Slovenec zapiše za katoličana, a ne za brezverca. A glej čudo! o veri neso črhnili v vseh dolgih člankih niti besedice. Kaj sledi iz tega? Dvojno: Prvič, da vera v slovenskih pokrajinah ni v taki grozni nevarnosti, kakor se slika pri raznih volitvah, sicer bi bfli gospodje pri tej priliki izvestno prigovarjali, da naj jo vsakdo odločno pripozna. Drugič je z molčanjem o veri „Slovenčeva" gospoda nehote pritrdila našim nazorom, da je v .slovenskih deželah boj za narodnost prva in najvažnejša zadeva, nikakor pa ne „malikovanje", kakor se je to sveto borbo drznil s plačano roko krstiti znani „derviš Mahmud" tam ob deroči Soči. Da bi bilo pa ponemčenje naših dežel tudi naši veri v resnici nevarno in škodljivo, tega se je letos na svoje oči prepričal neki „Puščavnik pod B.H, ki o svojem potovanji po Koroškem „Slovencu" mej drugim tudi to poroča: „Sploh je versko življenje mej koroškimi Nemci silno mlačno ; v tem bo Slovenci ločijo od Nemcev kot noč in dan. Bil sem v Celovški mestui farni cerkvi zjutraj ob času, ko 80 n. pr. cerkve v Ljubljani že skoro polne, tam so pa cerkev pometali". Kaj sledi iz tega? Da iznarodenju naglo sledi rolačnost do vere in cerkve. Ker je pa temu v resnici tako, zato Btoj te dni vsak rodoljub zvesto na straži, sicer nam bode nemški čuk z Dunaja zopet zapel mrtvaško pesem: „Die Slovenen verkumme rn !a —p Reforma srednjih šol v Nemčiji. n. V nekem drugem oziru pa moramo reči, da je enketa bila začetek novi boljši dobi za razvoj srednjega šolstva. Nove ideje bodo našle pot v srednjo šolo in jo z nova oživile. Zahvala za to, da se to zgodi, pa ne gre Šolnikom, zbranim v Berolinu, temveč cesarju samemu, ki je s svojim nagovorom dal enketi in naučni upravi migljej, in sicer jako odločen migljej, v kakem tiru, da naj se reforme vrše. — Cesar je naglašul, da se morata v šoli bolj gojiti nemški jezik in slovstvo ter nemška zgodovino. To je jako pomenljivo. ČJe tudi ostaneta v gimnaziji grščina iu latinščina važna predmeta in se bodeta obširuo gojila, vender ne bodeta več podlaga vsemu učenju. Zelja nemškega cesarja je, da ostaneta stara jezika samo učna predmeta, kakor n. pr. francoščina, podlaga učenju bode pa odslej uemščina in nemška kultura. Dosedaj 80 je v gimnaziji poučevalo sicer v nemščini, ali vender je vse učenje prešinjal grški in rimski duh prav kakor o času, ko se je v srednjih in visocih Šolah predavalo še samo v latinščini. Bilo je tako, kakor, da se v gimnaziji no odgajajo mladeniči, ki bodo morali v moški dobi delovati mej nemškim narodom, temveč bodoči funkcionarji za nekdanjo rimsko državo. Pomen narodne ideje ee jo premalo cenil v srednji šoli Sedaj pa postane nemščina in nemška zgodovina nredišče odgoji v nemških gimnazijah. Ni dvojbe, da bode to gimnazijo na novo oživilo. Sveži narodni duh bode gotovo mladino vspodbujal k učenju, bolj, nego vsi staroveški klasiki. V takem duhu odgojena mladina bodo gotovo tudi bolj ljubila svojo domovino in bode tudi ložje izhajala v praktičnem življenji, ker bode bolje spoznala običaje in razvoj naroda, mej katerim jej bode delovati. Privrženci sedanje klasične odgoje bodo gotovo žalovali, da se bode moral umakniti iz Šol duh starega klasicizma, katerega so tako radi iraeuovali humanističnega. Drugi pač zaradi tega ne bodo pretakali solz, dobro vedoč, da je napačno mnenje, da baš staroveška klasična odgoja blaži srce. Gotovo imamo dovolj novejiih pisateljev, v katerih gotovo veje bolj človekoljuben duh, nego v rimskih, saj vender vemo, da baš v Rimu tudi blagi nravi neso bili vselej doma. Javkanje za humani, mom, če se zožuje področje latiuščini in grščini v srednjih šolah je itak le prazna že obrabljena frazu, kaker-šnih čujemo več v sedaujem življenji. Imamo pa tudi že več let srednje šole brez grščine in latinščine in v javnem življenji že delujejo možje, ki neso pohajali gimnazij. Privrženci staroklasičue odgoje bi gotovo prišli v zadrego, ko bi hoteli dokazati z vzgledi, da so morda ti možje manj humanni, nego oni, ki so pohajali gimnazije. Če hočejo biti odkritosrčni, priznati bi morali, da tudi iz tacih šol prihajajo človekoljubni možje, da se pa tudi pri gimuazijah dostikrat nasprotno kaže. Pa pustimo to stvar in obrnimo pozornost še na nekaj druzega. Ker je pričakovati, da bode preorganizacija šol na narodni podlagi v Nemčiji rodila dober sad, ni dvojbe, du se bode taka preustrojba šol tudi v Avstriji poskusila, ker že itak radi posnemamo vse pruske novotarije. Zatorej je koristno, da že sedaj s tem računamo. V načelu moramo le odobravati, če se v Avstriji tudi na tej zdravi podlagi preustro-jijo šole, toda nekaj se pa vender bojimo. V Avstriji so razmere drugačne, nego so v Nemčiji. Pri nas se bije še hud boj za narodno jednakopravnost. Mi Slovani smo Še vedno prikrajšani, ker se tiče srednjih šol. Baš srednje šolo so dobro orodje za razširjenje germanizacije. Če se pa te šole preu-Btrojijo na narodni podlagi, bode se v nemških srednjih šolah še bolj gojilo nemštvo, nego se sedaj in take šole bodo mnogo nevarnejše za slovanske dijake ki bi jih pohajali. Prav lahko rečemo, da bi slovanski narodi ne imeli niti na pol toliko odločnih narodnjakov, da je v gimnaziji bila nemška ne pa staroklasičnu kultura pravo središče odgoji. Germanizacija bi bila drugače bolj napredovala ntgo je tako. Zato pa moramo avstrijski Slovaui v s. sile napeti, da dobimo zadostno število slovanskih gimnazij, piv hm se začne podobna preorganizacija srednjih Šol, kakor v Nemčiji. Ko dosežemo potrebno število srednjih šol, da nam ne bode treba siuov pošiljati v nemške šole, potem se pa nam preustrojbe srednjih šol na narodni podlagi ni bati, ker bode taka preustrojba le pospešila slovansko ) zavest v avstrijskih Slovanih, ko hode živa slovenščina središče odgoji v avstrijskih tdovanskih nred-Djih šolah, ne pa mrtva latinščina. Notranjcev ugovor. županu; vii v Cerknici poslalo nam je Notranjcev ugovor proti deželni garanciji za dolenjsko železnico, n prošnjo, da priobčimo ugovor, ki ga je podpisalo 50 občin. Mi 86 načelno z ugovorom ne strinjamo, a damo mu mesta po ^eslu „Audiatur et altera pars!" in zato, da si vsak čitatelj o tem važuem uprašanji napravi svojo sodbo. Ugovor slove: Visoko c. kr. deželno predsedništvo! V zadnji seji letošnjega zasedanja sklenil je visoki deželni zbor kranjski zakon o poroštvu čistega dohodka za dolenjske železnice ter naročil deželuemu odboru, da izposluje zanj Najvišje potrjenje. Podpisani, ki nas vodi preverjenje, da ta zakon težnjam dežele kranjske ne koristi, marveč naši kronovini preti veliko škodo, ztnatramo za svojo patrijotičuo dolžnost, da se dotični premisleki inero-dajoemu mestu še pravočasuo naznanijo, in za to ulagamo proti navedenemu ukrepu visečega deželnega zbora nastopni ug-ovor. Podpisani pozdravili smo svoje dni z veseljem deželno-zborski ukrep z dne 19. oktobra 1. 1888., s katerim se je ugotovilo, da se bode dežela kranjska pri zgradbi dolenjskih železnic udeležila s prispevkom 500.000 gld. Storili smo to, ker za našo ožjo domovino kranjsko nič manj uueti nismo kakor nje izvoljeni zastopniki v deželnem zboru, in ker se je nam dozdeval ta ukrep korak, s katerim smo se zdatno približali uresničenju dolgoletne želje glede zgradbe dolenjskih železuic. To se mora pred vsem naglašati radi tega, da se v okom pride očitanju, češ, da so bili lokalni ali zasebni oziri podpisanim povod, da smo se začeli napominanemu ukrepu deželno zborskemu protiviti. Svečano torej izjavljamo, da naš ugovor ni proti zgradbi dolenjskih železnic, kojo smo željno pričakovali, naperjen, marveč proti načinu, po kojem bi se vsled napominanega ukrepa dežela kranjska gmotno udeležila zgradbe s poroštvom čiBtega dohodka za 75 let. Predmet temu ugovoru torej ni podjetje samo ob sebi, katero vsi za blagor naše dežele uueti že dolgo let željno pričakujemo, marveč le one velike žrtve, katere se deželi za železnice nakladajo. Glasom goreujega ukrepa morala bi dežela kranjska poroštvu čistega dohodka v letnem znesku 296.958 gld. za dolenjske železnice prevzeti. Po členu II., št. 2. drž. zak. z dne 6. junija 1890, štev. 118 drž. zak., se bode državni zaklad pridobitve glavnice za to podjetje pod tem pogojem udeležil, da dežela kranjska prevzame za najmanj 500 000 gld. glavinskih delnic po pari kurzu ali pa primerno in približno jednako garancijo za obresto-vanje in razdolžitev prijoritetuih zadolžuic, eventualno prijoritelnih akcij. S tem, da je visoki deželni zbor svoj ukrep z dne 19. oktobra 1888 razveljavil in sklenil, da se ne prevzamejo glavinske delnice v znesku petsto 11 tisoč goldinarjev, marveč poroštvo za letni čisti dohodek v znesku 296.953 gld., izjavila je dežela, da zmatra poroštvo vsaj za približno jednakuvreduo 3 prej skleuenim prispevkom. To pa ui v nobenem slučaji. Kako poroštvo je pa državna uprava zmatrala vsaj približno jed-nakovrednim, oziroma je še zmatra, se iz deželno-zborskib poročil, prilugi 53 in 67, ne more posneti, ker se tam le o tem govori, da stavi viBoka deželna vlada po svojem mnenji prevzetju glavinskih delnic primeroma jednakovredno garancijo za pogoj, na kar se lahko misli, da zamore približno jednako-vredna gerancija tudi drugačna biti, nego garancija 296.953 g!d. čistega letnega dohodka. Sklepati smemo tedaj, da tudi visoka državna uprava ni prevzetja tako velikega poroštva od dežele za pogoj stavila. Jasno pa je, da prevzetje tega poroštva tudi približno ni jednakovredno s začetkom določeno udeležitvijo dežele. Niti po vsebini, niti po obsegu ni jednakovredno Ako prevzame dežela glavinskih deluic v znesku 500.000 gld., ne bo njeno premoženje trajno obremenjeno, nekaj let trajajoča zguba obrestij v znesku 20.000 gld. pač ni vredna, da se imenuje in je popolnoma jednaka prispevku, s kojim mora dežela kako občekoristno podjetje podpirati, kakor je to eminentno zgradba dolenjskih železnic. V to svrho porabljena glavnica je in ostane del deželnega imetja, koja bo reprezentovala vedno določeno prometno vrednost. (Dalj« prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30 decembra. Deželni zborim Dolenjeavstrijaki deželui zbor je že včeraj zopet začel svoje delovanje. Pred vsem bode imel rešiti deželni proračun, ker pred Božičem za to ni imel časa, kajti imel je dovolj dela s predlogami o zje-dinjenji predkrajev z Dunajem. Tirolski in češki deželni zkor snideta se po novem letu. V tirolskem deželnem zboru bode burna debata o zakonu o šolskem nadzorovanji. Konservativna večina z vladno predlogo ni nič prav zadovoljna, ker bi rada državi vzela skoro ves upliv v šoli. Gotovo je, da bode skušala predlogo po svoje predelati. Vlada bode najbrž ugovarjala premem-bam, ker je njena predloga izdelana prav v zmislu državnega zakona. Zaradi tega pa najbrž vsa posvetovanja ne bodo imela pozitivnega uspeha. V PlBgl se bode nadaljevala obravnava o preustrojbi deželnega kulturnega soveta. Češka — kraljevina. „Narodni Listy" se pritožujejo, da 86 v cesarskem patentu, s katerim se sklicuje češki deželni zbor, govori le o „češkem deželnem zboru," ne pa o „deželnem zboru kraljevine Češke". Vlada, kjer more izpušča besedo „kraljevino", kadar govori o Češki. Namestnik je v deželnem zboru tudi večkrat Kovoril le o „češki deželi" in ne o „češui kraljevini". Mladočeški list pa pravi, da je vzlic temu Češka le kraljevina. V nanje države. Humanija ht tripelalijanca. Beroliuska „Kreuzzeitung" piše, da 86 Rumu-nija ne more lahko pridružiti tripelalijanci, ker Madjari zatirajo Rumune na Sedmograškem, v kateri deželi je tretjina naroda rumunskega. Madjarom bode pač malo ugajalo, da celo v Beroliuu grajajo njih postopanje. Volitve za francoski senat. Dne 4. januvarja bodo volitve za senat na Francoskem, Volila ne bode tretjiua senatorjev. Mej izstopivšimi senatorji jo 64 republičauev in 16 monarhistov. Novih volitev se močno udeleže monarhisti in so postavili svoje kaudidate celo v Parizu. Republičani se pa vzlic temu nadejajo, da bodo še nekaj mandatov pridobili. Republičanski uspehi pri teh volitvah bi vzeli gotovo monarhistom močno pogum. Že sedaj mnogi zapuščajo monarhistično zastavo, če pa volitve pokažejo, da so mej uarodom zadnji čas se republičanske ideje se zopet bolj utrdile, bode se število monarhistov zopet pomanjšalo, ker se bodo mnogi monarhistični politiki pridružili republiki, uvidevši, da na obnovljenje monarhije niti misliti ui. Verska šola v I*rusiji. Konservativna „Kreuzzeitung" se poteguje za versko Bolo« Iz tega se vidi, da so se konservativci sporazumeli popolnoma s katoliškim centrom glede reform, katere hoče uvesti piuslfa vlada. Katoliški centrum hoče versko šolo, konservativci pa hočejo, da se vladna predloga o urejenji občin po njih želji preoustroji. Pripravljeni so podpirati v šolskem vprašanji Windthorsta. če jim ta pomaga, da večine pri posvetovanji ob občinskem zakonu. Od tod naudušeuje konservaticev zo versko šolo. Ker imajo konservativci s katoliškim centrom večino, ni upati, da bi reforme, katere želi vlada, bile odobrene in bode najbrž se moral razpustiti deželni zbor. Agitacija pvoti odpravi jezu jitskega zakona na Nemškem. Na Virtemberšketn se posebno močuo agituje proti odpravi jezujitskega zakona na Nemškem. Na čelu tem agitacijam je pa protestantska duhovščina. Državnemu zboru odposlalo se je že 683 peticij b 94,719 podpisi, da naj se ne dovoli jezujitom vrniti se v Nemčijo. Nemčija in Kitaj. Doslej so bili kat. misijonarji na Kitajskem pod francoskim varstvom Sedaj se je pa Nemčija sporazumela s Kitajci, da bodo nemški katoliški misijom pod nemškim pokroviteljstvom. Nemški misijonarji bodo smeli v Kitaji svobodno razširjati vero, zidati cerkve, šole in samostane, pridobivati tudi posestva. Pod nemškim pokroviteljstvom pa ne bodo le misijonarji, temveč tudi Kitajci, kateri se pokatoličijo. Svobodno bodo lahko priznavali vero svojo in se ne bodo smeli siliti, da bi kaj do-našali za pogansko bogočastje. Občni zbor ,.Slovenskega učiteljskega društva vršil se je predvčeraj ob 9. mi dopoludoe v magistratni dvorani in bil mnogobrojno obiskan, kajti došlo jo do 50 učiteljic in učiteljev. Predsednik g. Žumer pozdravi zborovalce, se njim zahvali na mnogobrojni udeležbi in opisuje važnejše društvene dogodjaje. Vesel dan je bil presvetlega cesarja hčere poroka in desetletnica, ko je nastopil deželno predsedništvo baron Winkler, kateri ni le oče dežeii kranjski, ampak jako skrbni zavetnik vsega učitelj-stva na Kranjskem. Starosta kranjskega Ijudskeea učiteljstva, kateri je pričel izdajati »Učiteljskega Tovariša" pred 30 leti, je uredništvo odložil, list pa odstopil ^Slovenskemu učiteljskemu društvu", katero ima odslej svoje glasilo. Da bode tudi po pravilih zajamčeno, predložila se bode v ta namen prenaredba pravil. Delovanje „Sloveuskega učiteljskega druitva« skrčilo se je zadnja leta nekoliko, ker so se po raznih krajih ustauovili in so še snujejo okrajua učiteljska društva, kar je dobro znamenje za probujo učiteljskega stanu. „Slovensko učiteljsko društvo" pa še vedno oBtane splošno društvo ne le za vso deželo kranjsko nego i preko njenih mej, ker ima ude povsod. Društvo je pristopilo k „Zaveži slovenskih učiteljskih društev" in hoče i nadalje delovati »a podlagi sedanjih šolskih zakonov v jedinosti s faktorji, kateri so poklicani pri šolstvu, pod zaščito presvetlega cesarja Frana Josipa I, kateremu zakliče predsednik trikrat „Slavaa in „Živio", kateremu klicu zbor naudušeno pritrdi. Društveni tajnik g. učitelj Kruleč poroča o delovanji društvenega odbora omenja, z'asti korakov za povišanje učiteljskih plač, katero se je srečno doseglo. Zahvala gre za to vsem deželuim poslancem v prvi vrsti gg. V iš n i kar ju, Šukljeju in Hribarju. Tajnik zahvaljuje se potem g. Andreju Praprotniku, ki je društvu prepustil list „Učiteljski Tovariš". G. Žumer prevzel je uredovanje, g. Kokalj pa upravniStvo, posebno pa je pripomogel s svojim dobrim svetom pri vsej zadevi g. c. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Fran Leveč. Želeti bi bilo, da bi se učitelji trdno oklenili slovenskega učiteljskega društva in mnogobrojno pristopili dosedanji sotrudniki pa še marljiveje podpirali društveno glasilo. G. profesor Anton Nedved, kateremu je društvo izročilo častno diplomo, jo je ra-' dostno vsprejel in izrekel, da bode vsekdar ra 1 deloval društvu v korist. Deželni poslanci hoteli so uporabiti društveno sobo za svoja klubova posvetovanja. Društveui odbor bi bil radovoljno sobo od-stopil gg. deželnim poslancem, a hišni gospodar grof Blagay tega ni dopustil. Vsled tega je društvo svoje stanovanje v grofa Blagava hiši odpovedalo in društveno knjižnico preselilo v poslopje II mestne šole. Po smrti izgubilo je društvo dolgoletnega tajnika g. Govekarja, gospo učiteljico Kernovo in učitelja Arkota v Sodražici, katerim bodi blag spomin. Društveni odbor imel je 7 sej. Društvo imelo je nad 80 pravih, jednega častnega in dva podporna uda. Tajnik Kruleč konča svoje izvestje: „Svojega poročila ne morem drugače skleniti, kakor s pozivom do našega učiteljstva, da se trdno oklene našega društva v to svrho, da pokažemo javnosti, da poznamo svoje stanovske dolžnosti in da se zavedamo tudi svojih pravic. Združeni s č. duhovščino hočemo vzgojati nam izročeno deco v prid narodu, a odločno se hočemo upreti oni stranki, ki že nekaj časa ruje in podkopuje veljavo nekaterih zaslužuih domoljubov in se v zadnjem času tudi v zavedno učiteljstvo zaletuje. Koustatovati moramo, da naše društvo o tej zadevi ni doslej ničesar ukrenilo — ker je jedinosti tako treba, a zapomniti si hočemo protestujoč proti temu čiuu, kaj in kako napotninana stranka o nas učiteljih misli". Poročilo tajuikovo se potem jednoglasno odobri in v imenu vseh zboro-valcev izreče mu g. predsednik mej dobroklici zahvalo. Blagajnik g. Tomšič poroča, da je imelo društvo 166 gld. 1 kr. dohodkov, po odbitih stroških ostalo je v blagajnici 87 gld. 16 kr. Pregledovala računov izvolijo se gg. Armič, Josin in Maier. Knjižničar g- Kokalj poroča, da ima društvo sedaj že nad 300 knjig in da je tiskan katalog, ki je vaacemu udu na razpolaganje. Potem Be je sklenila prenaredba pravil, po naBvetu odbo-rovera. Udje bodo odslej plačevali mesto 1 gld. 3 gld., zato pa dobe brezplačno društveno glasilo „Učiteljski Tovariš". G učitelj Luznar nasvetuje, da se izvoli g. ravnatelj Andrej Praprotnik častnim članom. Predlog vsprejme se soglasno. Gosp. učitelj Trošt naavetuje, naj bi zbor dovolil za spomenik za društvo velezaslužnemu umrlemu učitelju g. Govekarju primeren donesek. G. To m Si č podpira ta predlog in sklene se, da odbor odloči viao-čino prineska. Kot delegati za občni zbor „Zveze učit. društev", kateri se bode drugo leto posebno slovesno vršil o binkoštih v Trstu, izvolijo se gospodične učiteljice Miklavčič in dve gospodičini Pra-protnik pa g. Trošt. Štirji odposlanci se pozneje določijo iz vrste Ljubljanskih ljudskih učiteljev. V odbor se izvolijo gg.: Žumer, Kruleč, Tomšič, Kokalj, Bahovec, Ferlan, Razinger, Trošt in Raktelj. Predsednik g. Ž u me r zahvaljuje se za mnogobrojno udeležbo in izreka željo, da bi se društvo jednako lepo razcvitalo, ko doslej. Potem je predaval gosp. učitelj Luznik o didaktotonu. Domače stvari. — (Ljudska štete v.) Jutrajšnji dan torej je isti, po katerega stanji se bode vršilo letošnje ljudsko štetje. Kakor smo že omenili, vršilo se bode po mestih po polah, katere bode izpolnjevati stanu-jočim strankam oziroma hišnim gospodarjem. Po-sebuo opozarjamo torej one hišne gospodarje, oziroma stranke, kateri ne bodo sami izpolnjevali teh pol, naj dobro pazijo, komu bodo izročili ta posel, kajti ni vse jedno, kdo in kako bode izvrševal to. Posebno uaj se pazi na to, da se glede občevalnega jezika ne bodo godile kake nepostavne samovoljnosti, da bi se po volji jednega tacega popisovalca morda cele družine upisavale za Nemce in se tako umetno in protipostavno množilo število nasprotnikov naših, na katero bi se potem vedno opiralo. Vsako tako ravnanje naj se prepreči s pozornostjo in vestnim nadziranjem. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je za praznike ter novo leto doposlala Goriška ženska podružnica zuatno svoto 140 forintov. Za-beJežujoč ta domoljubni čin narodnega našega žen-stva — sosebno pa udov uprav te svoje podružnice — kličemo širom slovenske zemlje: Pridite in tu Ji Vi tako storite l — (O ljudskem štetji) prinaša Duuajska „VVieuer Allgemeine Zeitung", gotovo pristen nemški list, članek, katerega konec slove: „Die Volkszah-lung iat ein hochwichtiger wissenschaftlicher und wirtschaftlicher Act, sie bedeutet fiir den Staat das-selbe, wie fiir den Kauimaun die Bilanz. Noeb mebr: VVahrend die Bilanz nur die trockene Vermbgens-Biffer festzustellen vermag, zeigt die Volkszahlung dem Staate Uberdies noch an, welcher Art seiu Vermbgen an Menschenmaterial ist und wie dieaes Material behandelt sein will. Diejenigeu, welche ab-sichtlich aus nationalen Chauvinismus die Rubrikeu der Formulare falsch ausftlllen, begeben also eine grobe Verletzung ihrer bilrgerlichen Ptiichten, indem sie dazu beitragen, dass dem Staate eine falsche Bilanz mit allen ihren Consequenzen aufgehalst worde. Jedermanu weiss, dass die Bezeichnung „Uingangsspraehe" nur deu vorsichlshalber gewiihl-ten Ausdruck fiir Natioualitut vorstellt und dass nach Massgabe diese Rubrik das Princip der sprach-lichen Gleichberechtigung zur That machen soli. Eine massonhafte Falschung dieser Rubrik vvare von vveittragenden, ver derblicben Folgen. Nameutlich konnen ^Ylr nicht umhin, die Dienstgeber aller Na-tionalitaten zur gevvissenhaften Aubfilllung dieser Rubrik zu mahnen. Es ist leicht und verlockeud, sejnem Gesinde die eigene Umgangsprache anzu-dichten, aber ehrlich und vvlirdig ist es keineswegs. Es musB also festgehulten werden, dass bei Dienst-leuten, Arbeitern ec. nicht die Sprache, deren sie suh im Verkehre mit ihren Dienstgebern bedienen ssen, die richtige 0Umgangsspracheu ist, sonderu n.idschlisslich jene, deren sie sich iin Kreiae ihrer ■uen Angehbrigeu bedienen. Wenn sowohl Deu-»e und Slaven pfliehtgemass an der Wahrheit balten und auf derartige illusorische Proaelvten-oherei verzichteu werdeu, nur daun kaun die »hzahlung ihren Zweck erfUllen und dem Staate e richtige Bilanz bieten". Te besede priporočamo m Nemcem in talrai-Nemcem v preudarek. — (Imenovanje) Začasni okrajni glavar riistav del Cott v Logatci in ministerski tajnik 4ar vitez Kalteuegger imenovana sta okrajem glavarjema na Kranjskem, začasni vladni tajnik ►|ou vitez Franzl-Vesteneck imenovan je derioitiv-nijm. Okrajni glavar vitez Kalteuegger odločen je za vodstvo okrajnega glavarstva v Radovljici. — (Z Dunaja) se nam javlja, da so našega >jaka gosp. V. Arkotu, računskega revidenta v poštnem računskem oddelku in hišnega posestnika na Dunaji, premestili v Inomost, ker se je bil udeleževal agitacije pri poslednjih deželnozborBkih volitvah. — (Silvestrov večer) v čitalnici bode jutri zvečer točno ob 8. uri. Vspored vojaške godbe je naslednji: 1. Barbieri — Ouvertura k operi „Perdita"; 2. P eter 8 — fantazija o slovanskih pesmih; 3. Zaje — predigra k opereti „Mjeseč-nica" ; 4 Bach — „Spomladno vzbdjenje." Dalje petje čitalniškega zbora, potem loterija. Vojaška godba svira nadalje: 1. Valčik, 2. polka franraise, 3. četvorka, 4. polko mazur, 5. četvorko, 6. polka hitra. Ob polunoči pozdrav, po polunoči ples. K tej veselici vabijo se najuljudnejše vsi čast. p. n. dru-štveniki čitalnice in narodnih društev. — (Za trgovske potovalce) bode po-čenši z 1. januvarjem 1891. stopil v veljavo znižani taril za prevažanje kovčegov z uzorci, katerih lastniki se bodo morali izkazati z legitimacijskim listkom njihove kompetentne trgovinsko-obrtnijsko zbornice. Plačevati bode v tem slučaji za vaaeih 10 kilogramov po 01 kr. za vsak kilometer uštevši kolekovino. — (Zadušila) se je skoro danes zjutraj Lucija Čarman na sv. Petra cesti št. 25. Ko je do ValO. ure dopoludne ni bilo iz stanovanja, ulomili so hišni prebivalci vrata in našli jo nezavestno, le malo še živo. Zakurila je bila s premogom štedilno ognjišče, potem pa petelina zaprla. Vsled tega napolnila se je vsa soba s plinom, ki je tem močneje upliva 1 na Čarmanco, ker je ležala na visoko postlani postelji. Prenesli so jo v bolnico, a teško da bi okrevala. — (Ogenj.) Danes zjutraj proti 7. uri začelo je goreti v kurilnici na južnem kolodvoru. Užgalo se je poprečno bruno nad dimnikom in streha je začela goreti. Dva strela z Grada naznanila sta ogenj, katerega so pa železniški delavci pogasili, še predno je prišlo gasilno društvo. — (Okrajni zastop konjiški) zvišal je svoj donesek za železnico iz Koujic v Poljčane s 110 000 na 150 000 gld. Ta železnica začne se graditi prihodnjo pomlad. — (Porotne obravnave v Celji) bodo v prihodnjem letu pričele 3. februvarja, 13. aprila, 8. junija, 3. avgusta, 28. Beptembra in 23. novembra. — (V Trstu) bila je včeraj in v nedeljo silovita burja. Po nabrežji pri morji sploh ni bilo možno hoditi. Morje bilo je silno razburkano, valovi ogromni in preplavljali so mole, nabrežja in ladije, katere so, ker je bil hud mraz, dobile takoj ledeno skorjo. Burja prouzročila je mnogo nezgod zlasti na ladijah, promet po mestu pa je deloma ustavila, ker nihče ni šel z doma, kdor ni moral. — (Huda zima) teh dni pokazala je svojo strogoBt tudi v Zagrebu, kjer so imeli včeraj 16° C. pod ničlo. — V Pragi bilo je pa samo 4° C. mraza, v Peterburgu 10°, v Moskvi 19°, v Kievu 24°. Na Dunaji imeli so te dni 19° C. mraza pri lepem jasnem in solnčnem dnevu. Tudi iz Pariza se poroča, da je bil o praznikih upravo sibirsk mraz. Pripetil se je slučaj, da je nekega gospoda, ki je šel peš za pogrebom, vsled mraza zadela kap, in ae je mrtev zgrudil. Morda sta dva jednaka slučaja, ki sta se te dni pripetila pri uas, tudi v zvezi z nenavadno strogo zimo. — (Nove muzikalije) Knjigarna delniške tiskarne v Zagrebu izdala je naslednje muzikalije: Iv. pl. Zaje: Sinfonička slika iz opere „Ban Lege t" za čveteroročni glasovir uredil skladatelj. Schinzl: Kitica ruskih pesem (po Slav-janskem) za glasovir. Cena prvi je 1 gld. drugi pa 90 kr. — (Viška in Glinška čitalnica) priredi Silvestrov večer s tombolo v sredo, dne 31. decembra 1890 v gostilni „Amerika" na Glincah. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — („Narodna čitalnica v Kranji") priredi Silvestrova veselico dne 31. decembra 1890. v društvenih prostorih. Vspored: 1. Bellini : Pot-pouri iz „Norme" za glasovir, flavte in godala. 2. Baraga: „La serenata," pesem za sopran se sprera-ljevanjem vijoline in klavirja. 3. „Šolski nadzornik," veseloigra v 1 dejanji. 4. ,Pod pantofljem," komičen prizor se kupleti. 5. Šaljiva zabava. Po pol- • noči: 6. Ples. Začetek ob 8 uri zvečer. Ustopnine plačajo društveniki po 20 kr. neudje po 00 kr. za osebo. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Iz Kamnika.) Naša narodna čitalnica imela je v nedeljo svoj 23. občni zbor v svojih novo olepšanih prostorih. Navzočnih je bilo 38 članov, glasovalo jih je le 24 in izvoljeni so bili: Gospod Josip Močnik, župan, jednoglasno predsednikom, g. A. Podboj, c. kr. davkarski pristav, blagajnikom. Odborniki izvoljeni so : Gosp. dr. Julij De-reani s 17, g. Flerin, trgovec, h 20, g. L. Stia8ny, c. kr. učitelj, s 18, g. J. Bar le, notarBki kandidat, s 16, g. V. Benkovič, lekarniški pomočnik, s 15, g. J. Grašek ml., trgovec, s 15 in g. Jakob Drachsler s „4* glasi. Za pregledo-valca računom voljena sta bila g. T. Burnik, c. kr. nadučitelj in g. E. J a n e ž i č, c. kr. kontrolor. — (Občni zbor narodne Čitalnice v Škot j i Loki) bode v Četrtek dne 1. januvarja 1891. ob 5. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. V obilno udeležitev udov najuljudneje vabi odbor. — (Dodatek.) Včerajšnji notici o veselici v Sent Vidu nad Ljubljano dodati nam je še to, da je mladi '/.. nastopil kot deklamovalec, in dve pesmi prenašal na splošno pohvalo. — (Najden denar.) Na Marijinem trgu je nekaj denarja najdenega. Kdor ga je izgubil, naj pride ponj v pisarno g. Josipa Pavlina na Marijinem trgu št. 1. — (B a z p i s a n o) je mesto okrajnega sodnika v Rogatci. Prošnjo do 10. januvaria. — Pri okrajnem sodišči v Loži razpisano je mesto kancelista. Prošnje do 28. januvarja. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 29. decembra. Carska obitelj preseli se ta teden v prestolnico, kjer ostane, kakor druge zime, do konca predpusta. — Vesti o teško obolelem velikem knezu Konstantinu, so skrajno neugodne. Ker je nastala kriza, poklicali so najbližje sorodnike k bolniku na graščino Pavlovsk. Zdravniki so izjavili, da je pričakovati katastrofe, ker je bolni izredno oslabel. — Beligrad 29. decembra. Porta hoče vdovi v Prištini umorjenega srbskega podkon-zula ponuditi 7O0O frankov odškodnine. PoŽUH 30. decembra. Cesar pripeljal se k otvoritvi novega mostu čez Dunav ob 9. uri dopoludne. Mesto praznično okrašeno. Vsi ministri in deputacije iz sosednih komi-tatov bili na kolodvoru. Po nagovoru županom vem odvrnil cesar, da vsekdar z velikim veseljem pride v Požun, kateri goji odkritosrčne simpatije in s katerim je v zvezi toliko zgodovinskih spominov. Potem odšel je cesar mej naudušenimi klici k blagoslovljenju novega mosta. Razne vesti. * (f Dr. Schlieman.) Te dni umrl je na-gloma v Neapolji slavni nemški učenjak in arheolog, katerega ime ja znano postalo po vsem svetu vsled njegovih izkopavanj grških starožitnostij. Stanoval je običajno v Atenah, a zdaj je bival 8 dnij v Neapolji, kjer so ga našli te dni brez zavesti v neki Btranski ulici in kuj prenesli v hotel, kjer je malo potem umrl. Rodil ae je 1. 1822. * ( Lepo božično darilo) dala je svojim delavcem tvrdka RchmeB R^ismtiller v Bremenu, ki ima tvornice v več krajih v Nemčiji. Vsakemu delavcu, ki je nad 30 let v službi pri tej tvrdki, izročili so hraniluično knjižico z vlogo 250 mark. Delavci, ki so manj časa v službi, dobili so hra-nilnične knjižice z manjšimi ulogami. Vseh daril se je razdalo za 80 000 mark. * (Milijonarka v samostanu.) V Pitss-burgu v Ameriki stopila je v nov red sester najsvetejšega zakramenta Katarina Dreseel in vse svoje imetje, 7 milijonov dolarjev dala redu. Nov red ima namen delati za zboljšanje stanja Indijanov. * (Deček — morilec.) V Sojnarji blizu Prage je 13 letni deček zaklal svojega tovariša. Sprla sta 86 bila zaradi šolske naloge. * (Zamenjana mrliča.) Nedavno umrla je v Nizzi Nemka W. Njena mati v Potsdamu je brzojavno zahtevala od pogrebnega zavoda v Nizzi, da jej pošljejo truplo pokojne hčere. Ko so krsto pripeljali v Potsdam, so jo odprli, da mati vidi še jedenkrat svojo hčer. V veliko začudenje ležalo je v krsti mrtvo truplo starega častnika v uniformi. Pogrebni zavod se je bil zmotil in mrtvo damo puslal v Sraolensk, čaBtnika pa v Potsdara. Ko bo se obrnili do ruskih oblaBtev v Smolensk, so dobili odgovor, da bo pokojnico že pokopali z vso častjo, ki je pristojala pokojnemu častniku. Ir*oj*i!-;ii ilo. V 290. štev. nSlovenskega Naroda" me dolži gospod ocenjevalec III. zvezka „ Sklade b Avg. Ar m. Lebana", da sem — kot nabiralec narodnih pesmij za Lebanov „ Venec vipav-kih narodnih pesimr — sokriv nekega „muzikalno - literarnega izmikanja". „Smešno-naivnn" napaka zoper „kritični preudarek" mu je namreč, da se je mej narodne pesmi vsprejela tudi „Husitska" in pa „Hhj Slovani, čuvari vi carstva!" Na to odgovorim, da ni bilo mej pesmimi, koje sem jaz izročil rajnemu skladatelju niti teh dveh, niti onega „triviialnega" napeva k besedam „Ko brez miru okrog divjam". Ocenjevalčevo očitanje torej ne zadeva mene. Ivan 3Iercina, m* i tel j c. kr. vadnice Goriške. Po s I a ii o. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuSeuo in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, ra/.tapljajofv Sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*r«'«l fioiture-janjeiu se |»k«> svari. — KiUiteviij izrrcuo N«*u-Htein-ovv F.IIzhIm'1nt* |»it«». — Pristne so Bamo, če ima vsaka Škatljica rodeče tiskano nafto protok o lov ano varstveno znamko „Sveti Leopold1 in nado firmo: lekuriiM .,|»ri hv. Leopolilu*', I>iiiim|* mesto, Kckv «l«*r S|»ioy«'l- Uliti ritnil.ri-.mtss •. V I. i li l> I 4 se do bivajo pri gOfp< lekurjl C«. l*ir«aoll-ji. (791—10) „LJUBLJANSKI IW Ntn)i ZS VNf 8<'U»»i: 2V. decembra: Henrik Knmp, mestni ubog, 71 let, Karlo vuka cesta ftt. 7, za rakom. 9B> d.cemhra: Marija Stampfl, trgovčeva hči, B me-sei-ev, Selt-nhurgove ulice it. 4, ta hripo. — Karel Coryari, mizar, M i«'t, Poljanska cesta it. 35, za kapjo. V deželni bolnici: 26. decembra: Jakob Križnar, gostač, 74 let, za em-li/iMim-.n. MeteorologiČno poročilo. ! Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. -a r.' ti T zjutraj. 2. po pol. 9.zvečer 744-3 mm. 742 1 mm. 748*6 mm. 192° C — 90° C 10-40 c si. sev. si. sev. si. svz. jasno jasno obl. 000 mm. Srednja temperatura —12*9°, za 100l> pod normaloin. dne 30. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 90 10 90 15 106-HO 102-05 988-— 806*76 113-90 Papirna renta . . . < Srebrna renta .... Zlata renta ...... fi0/0 marčna renta .... Akcijo narodne banko , . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napo!......... (!. kr. cekini .... Neuitiko marko..... 4n/0 državne srečko iz I. 1851 Državne srečke iz I. 18B4 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava rog. srećke 5°/0 . . Zoiulj. obč. avstr. 4'/jl70 zl*tti zast. listi Kreditne srečke......100 gld Rudolfov« srečke..... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . 120 Traniway-druSt. velj. 170 gld. h. v. . . - gld 9-03 :>-42 56 — 250 tfld. 100 . 100 gld. 130 g 177 103 100 120 113 is;} 19 164 danes 90-35 90-30 106 9 i 102-20 987-~ 306 75 11360 9 02'/, 5-40 55-85 Id. 50 ki. 25 Zgubila se je na poti od poštnega urada do Vrtač zlata remontolr-nra z zlato verižico (Offi zierskette) vred, pri kateri se nahaja zapona in privesek, spredaj s podobo glave grškega vojaka, na drugi strani monograiu „Dr. V. C. S., 6./VI. 88". — Kdor jo najde, naj |o odda proti dobri nagradi pri mestnem magistrata. (963) Zahvala. Za mnogobrojne dokaze milega sočutja mej boleznijo, za ogromno udeležbo pri pogrebu, za krasne darovane vence in za obilo izraženo sočutje povodom smrti naSe blago, nepozabljene matere, gospe Josipine Skaberne izrekamo vs>*m sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom presično zahvaio. Novo mesto, dne 29. decembra 1890. (966) Žalujoči ostali. Spretnega orgUega ali pa tudi mizarskega pomočnika kate-ii je pri orglarskem obrtu že dalj časa delal, — VHprejme lakoj l^rmi < i < > rs* i< •, orglnrnki moj-»ter v Ljubljani. (951—2) priporoča xn pS*f*Bmilce li» i>ro
  • tiMt svoj okusni in zdravi (938—4) šampanjec m po 1. groldinetr stelrlenioa,. am Zalogo ima gospod Jan. Buzzolini v Ljubljani. 1 i i Hiša na prodaj \ na Vevčah pri papirnici. ► Hiša se lahko porabi za gostilno, proda-jalnico ali pa za stanovanja tovarniškim delavcem. — Pogoji se zvedo v gostilni pri gospej Kuhar jevi pri D. M. v Polji. (953—2) j Št. 16.236 Razglas. (950-2) Zaradi oddaje z odlokom visoke c. kr. deželne vlade z dnć 15. grudna 1890j št. 14.531, dovoljenih tekom letu 1891 na državni Ii cestah tiikajšiigcgra stavbenega okraja izoeljaiiih stavb se bode javna dražba dne 13. prosinca 1831 pričenši ob 9. uri dopoludne pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu vršila. Oddajalo se bode: I. Na Ljubeljski državni cesti: 1. Poprava na Savskem mostu km *.r — j& v vsoti 1700 gld. — kr. 2. Priprava in postavljenje držajev mej km 4V do -rV v znesku........... 511 i 27 „ II. Na Kokerski državni cesti: 3. Priprava držajev in odrivačev mej km $ — jV 1988 gld. 93 kr. 4. Naprava novega lesenega poda na železnem mostu km 3 ~ 4 pri Kranji......... 958 „ 54 „ 5. Poprava na tretjem novem mostu mej km 3-jyj4- v Kokri za........... 248 „ — „ 6. Poprave na malem mostu v Leskovcu km 3 ~ 4 v znesku............ 46 „ — „ 7. Poprave na Cilerjevem mostu hm 1 ~8 * za . . 970 „ — „ III. Na državni Korenski cesti: 8. Poprave na mostovih v Beli, Belci, Gozdu in Pešanci mej km & — nV, 2-f^-3, St. 24696. (944—2) 111 11 440 . — v znesku 9. Priprava držajev in odrivačev mej km A — & 4- 165 v znesku.........515 „ 84 „ Pred ustno obravnavo mora vsak navzoči 5°/0 varščino (Vadium) fiskalne cene vseh stavb, katere ima voljo prevzeti, v denarji ali pa v državnih dol/nih listih, katerih veljava se po borzini ceni računi, dražbenemu komisarju uročiti. Pismene ponudbe s kolekom 50 kr. in 5% varščino, v katerih so ponudbe za omenjene stavbe, zaznamovane s številkami in besedami, morajo se pred ustno obravnavo tukaj predložiti. Take ponudbe v pismih so poštnine proste. Načrte, stavbene pogoje in druga sredstva zamore vsakdo, kogar te stavbe zanimajo, v tukajšnjem stavbenem uradu mej uradnimi urami pregledati. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranji dne 20. grudna 1890. V § 13. določil o dobivanji vode iz vodovoda mesta Ljubljanskega je ustanovičeno, da je plačevati vodovodno naklado v štirih enolikih obrokih ob začetku vsakega četrtletja solnČnega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakove veče potroške je plačevati konci vsakega meseca (za bolj malo tudi konci vsakega četrtletja). Pristojbino za vodomere in ono za požarne pipe ali hvdrante je plačevati v poluletnih naprejšnjih obrokih. Hišni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dne" l.januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Predpisani znesek pa bodi vplačan med 1. in 14. februvarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. pa 14. novembra meseca. Onim hišnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vododovodne naklade do obrokov tu navedenih, zaračunavale se bodo 6°/0 zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 31. julija, 31. oktobra in 31. januvarija, bode mestna občina po upraviteljstvu mestnega vodovoda zaprla dotok vode v dotično hišo in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom. P. n. hišni gospodarji naj vzemo" na znanje to naredbo in naj se po nji ravnajo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 23. decembra 1890. Župan: Grasselli, 1. r. L. Luser-jev obliž za turiste. i** Dobiva ne v lekjir-niib. kože. T Veliko pri/.nalnih pisem je 1111 mi ogled v ^1 GotOVO in ltltro upli vajocu sredstvo proti kurjim očesom, ^ T.nl!< i)» pod- Z"v \ t*1 pUtih, petnh i» sćsćSr driitfiiu trdim Xo praskom S. t *c*jf s':lvni ray.|inšiljiilniri: •S^^l Schwenk-a lekarna •f/SAlV, Meldllng-DunaJ. . Pristen samo, če imata navod in ^jNjk oblll varstveno znamko in poilpis, ^ ki je tu zraven-, torej naj 8e pazi <%ry^ m zavrne vse manj vredne ponaredke. Pristne^11 im,lJ<> Vljab l|uul J. Swoboda, U. pl. Trnkoosy< G. Ptoooli, L. Gre&eli ▼ Bndolfovom S. pl. Sladovif, F. Uaika; v Ktuuniku J. Močnik ; v Celovrl A. Ef^cer, W. Thuriuvvald, J. Hirnba-chor; \ Brezali A. Aicb-in^er; v Ir-n na Koroškem) C. Menner; f/ Kol j »k u P. Bchols, Dr. E. Kuiiipt'; v Gorivi G. B. Pontoni; v WoMh-Iiit«u A. lluth; v Krntiji K. Savuik; v Uutl-Koui C. E Amlrien; v I url i i Josip W ;i rt •»: v Badovlllel A. Kobl«>k; > Celjl J. lvuplerscbiuid. Izdajatelj in odgovorni urednik : Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 669353