Misija Planck je izostrila pogled na vesolje • Fizika 369
majhno odvisnost od smeri. To je težavno izmeriti in izid merjenj z merilniki Plancka ni gotov. Pomembne podatke o tem utegnejo dobiti pri merjenjih s površja Zemlje, na primer na Antarktiki, v določeni smeri in na izbranem območju valovnih dolžin.
Literatura:
Planck www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Planck Planck (spacekraft) en.wikipedia.org/wiki/Planck/spacekraft
Planck bo pomagal najti nekatere odgovore na najpomembnejša vprašanja sodobnega naravoslovja: kako se je vesolje začelo, kako se je razvilo v današnje stanje in kako se bo razvijalo v prihodnje. Smoter Plancka je z najboljšo doseženo natančnostjo raziskati preostanek sevanja, ki je napolnilo vesolje neposredno po začetku širjenja. To danes opazujemo kot vesoljsko mikrovalovno ozadje - prasevanje.
ESA pred izstrelitvijo Plancka
Spodnjetriasna ostanka vretenčarjev iz okolice Žiri in Škofje Loke • Paleontologija
Spodnjetriasna ostanka vretenčarjev iz okolice Žiri in Škofje Loke
Matija Križnar in Vili Rakovc
V geološki zgodovini so ponekod ostanki vretenčarjev bolj izjema kot pravilo, kar velja predvsem za ostanke spodnjetriasnih vretenčarjev širom po svetu. V Sloveniji so spodnjetriasne plasti pogosto bogate z ostanki polžev, školjk in fosilnih sledi. Značilni za te plasti pa so amoniti iz rodov Tirolites in Dinarites. Pri terenskih raziskavah smo našli dva zanimiva ostanka vretenčarjev, ki ju bomo natančneje predstavili in poskusili določiti.
Spodnjetriasni vretenčarji v Sloveniji
Spodnjetriasni vretenčarji so v Sloveniji izjemno redki, saj do sedaj poznamo le dva ostanka. Prvi je bil odkrit v okolici Studor-skega prevala v Triglavskem narodnem par-
ku (Kolar - Jurkovšek, 2009, Lucas s sod., 2008) in so ga pripisali dvoživki iz skupine kapitozavrov (Capitosauria). Drugi ostanek so našli v Matkovem kotu (Hitij s sod., 2010) v Kamniško-Savinjskih Alpah in gre verjetno za rebro temnospondilne dvoživke. Starost plasti v Matkovem kotu ni natančno določena in raziskovalci dopuščajo možnost, da je lahko tudi anizijska (spodnji del srednjega triasa).
Kost dvoživke iz okolice Ziri
Širša okolica Žiri, predvsem na območju med Idrijo in Logatcem, je bila poznana že prvim geologom in paleontologom po s fosili bogatimi triasnimi plastmi. Iz spodnjetri-asnih plasti so opisali tudi amonite, kot sta
370 Paleontologija • Spodnjetriasna ostanka vretenčarjev iz okolice Žiri in Škofje Loke
Proteus 75/8 • April 2013
Delno vidna ornamentacija, ki je še vedno v prikamnini.
Foto: Mattja Krtžnar.
Tirolites idrianus in Tirolites carniolicus. Prvi ostanek spodnjetriasnega vretenčarja je bil najden prav v plasteh z amonitom Tirolites carniolicus, ki se na širšem območju Tetide pojavlja v zgornjem delu olenekija. Najdišče je bilo odkrito ob izdelavi ceste, vzhodno od vasi Podklanec v dolini Sovre (Poljanska Sora).
Na kamnini je ohranjena večja koščena ploščica z vidno notranjo stranjo. Ob robovih, kjer je kostna ploščica delno izlužena, opazimo ornamentacijo z drobnimi trnastimi izrastki, ki so na vrhu zaobljeni. Kostni ostanek zanesljivo pripada temnospondi-lom (red Temnospondyli). Glede na orna-mentacijo in obliko kostne ploščice je dr.
Tomasz Sulej iz Poljske mnenja, da lahko pripada plagiozavridnim dvoživkam (družina Plagiosauridae), čeprav izvira iz starejših plasti. Plagiozavridi se namreč pojavijo šele v drugi polovici srednjega tria-sa in zgornjem triasu. Ornamentacija kostnega ostanka je zelo podobna dvoživkam rodu Gerrothorax in Plagiosaurus (Hellrung, 2003). Prav tako je težko določiti, kateremu delu telesa kostni ostanek pripada. Glede na obliko je lahko dermalna plošča glave (lobanje) ali kost spodnjega oziroma prsnega del okostja, natančneje del, imenovan klavikula (angleško clavicle). Šele nadaljnja preparacija bo pokazala več, saj je ploščico treba izluščiti iz kamnine. Spodnjetriasni ostanki temnospondilnih dvoživk so redki. Iz Brazilije omenjajo skromne kostne ostanke, najdene v regiji
Spodnjetriasna ostanka vretenčarjev iz okolice Žiri in Škofje Loke • Paleontologija 371
Kostni elementi prednjega dela mezozojske dvoživke (rod Gerrothorax/ Prirejeno po Jenkins s sod, 2008.
Risba: Matija Križnar.
Durofagno zobovje na plošči spodnjetriasnega apnenca pri Sveti Barbari nad Škofjo Loko. Dolžina zobne plošče je 25 milimetrov.
Zbirka in najdba: Vih Rakovc. Foto: Matija Križnar.
Rio Grande do Sul (Dias-Da-Silva in sod., 2005, Dias-Da-Silva, Ramos Ilha, 2009). Iz Evrope pa opisujejo zanimive ostanke iz Poljske (Shishkin, Sulej, 2009), Nemčije in Francije (Schoch, 2011). Predvsem iz Nemčije navajajo (Schoch, 2011) ostanke rodov Sclerothorax, Parotosuchus in Trematosaurus, ki izvirajo iz olenekijskih plasti (srednji Buntsandsteine, po nemškem razvoju triasa). Vsekakor so tudi drugod v svetu našli nekatere ostanke spodnjetriasnih temnospon-dilnih dvoživk, a so slabo ohranjeni ali še neraziskani.
Durofagno zobovje pri Škofji Loki
Drugi ostanek pripada ribi. Odkrit je bil v spodnjetriasnih plasteh pri Sveti Barbari nad dolino Hrastnice pri Škofji Loki. Kamnina je podobne starosti kot pri Zireh, saj smo v plasteh prav tako našli primerke amo-nitov Tirolites carniolicus. Poleg amonitov so
v plasteh še fosilne sledi rodu Rhizocorallium ter kamena jedra polžev rodu Werfenella in vrste Natiria costata. Na kosu kamnine je ohranjenih več zob, ki so združeni v zobno ploščo, tako imenovano durofagno zobovje. Na sredini se nahaja največji zob, ki ga obkrožajo nekoliko manjši zobje. Glede na obliko pripada ostanek vomerju oziroma ralniku. Premer največjega zoba je približno 5 milimetrov, skupna dolžina primerka pa je 25 milimetrov. Durofagno zobovje je po obliki in velikosti najbolj podobno ribjim zobnim ploščam rodu Colobodus in Bobasatrania, ki sta dokaj pogosta v triasni dobi. Rod Colobodus je zelo pogost v celotnem obdobju triasa, a je nedavna analiza opisanih vrst pokazala (Mutter, 2004), da se rod pojavi šele v srednjem triasu (od ladinija naprej). Vse starejše co-lobodontidne vrste pa so potrebne temeljite paleontološke revizije, toda ne samo zob, ampak tudi njihovih lusk. Drugi rod Boba-satrania ima prav tako durofagno zobovje in je bil zelo pogost prebivalec spodnjetriasnih
372 Paleontologija • Spodnjetriasna ostanka vretenčarjev iz okolice Žiri in Škofje Loke
Proteus 75/8 • April 2013
Stranski pogled na durofagno zobovje ribe.
Zbirka tn najdba: Vlit Rakovc. Foto: Matija Krtžnar.
morij. Njihove skeletne in zobne ostanke so našli na Madagaskarju, na Grenlandiji, v Kanadi (Britanska Kolumbija in Alberta) ter v Združenih državah Amerike (Idaho), eno vrsto so našli tudi v srednjetriasnih plasteh Švice (Burgin, 1992). Na podlagi zob je zelo težko natančno določiti pripadnost rodu oziroma celo družini, zato ne moremo z gotovostjo trditi, kateri ribi pripada primerek iz okolice Škofje Loke.
Opisana ostanka spodnjetriasnih vretenčarjev sta zagotovo pomembna z vidika razširjenosti triasnih dvoživk in rib, ki so tudi v svetovnem merilu dokaj redke najdbe. Glede na veliko razširjenost spodnjetriasnih plasti v okolici Škofje Loke, Zireh in Idrije lahko pričakujemo tudi nove najdbe vretenčarjev in tudi nevretenčarjev (predvsem amonitov), ki nam bodo pomagale še natančneje spoznati okolje v času pred približno 248 milijoni let.
Literatura:
Bürgin, T., 1992: Basal ray-finned fishes (Osteichthyes; Actinopterygiil from the Middle Triassic of Monte San Giorgio (Canton Tessin, Switzerland): systematic palaeontology with notes on functional morphology and palaeoecology. Schweizerische paläontologische Abhandlungen, 114.
Dias-Da-Silva, S,, Marsicano, C, Schultz, C. L, 2005: Early Triassic temnospondyl skull fragments from southern
South America (Parana Basin, Brazil). Revista Brasileira de Paleontología, 8 (2): 165-172.
Dias-Da-Silva, S., Ramos Ilha, A. L, 2009: On the presence of a pustulated temnospondyl in the Lower Triassic of southern Brazil. Acta Palaeontologica Polonica, 54 (4): 609-614.
Hellrung, H., 2003: Gerrothorax pustuloglomeratus, ein Temnospondyle (Amphibia) mit knöcherner Branchialkammer aus dem Unteren Keuper von Kupferzell (Süddeutschland). Stuttgarter Beiträge zur Naturkunde, Serie B, 330. Hitij, T,, Žalohar, J, Celarc, B., Križnar, M., Renesto, S,, Tintori, A,, 2010: Kraljestvo Tetide - Okamneli svet triasnih vretenčarjev Kamniško-Savinjskih Alp. Scopolia, Suppl. 5. Jenkins, Jr., F. A., Shubin, N. H,, Gatesy, S. M, Warren, A., 2008: Gerrothorax pulcherrimus from the Upper Triassic Fleming Fjord Formation of East Greenland and a reassessment of head lifting in temnospondyl feeding. Journal of Vertebrate Paleontology, 28 (4): 935-950. Kolar - Jurkovšek, T., 2009: Najdba fosilne dvoživke v Julijskih Alpah. Proteus, 71 (7): 309-313. Lucas, S. G., Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2008: First record of a fossil amphibian in Slovenia (Lower Triassic, Olenekian). Rivista Italiana di Paleontologia e Stratigrafia, 114 (2): 323-326.
Mutter, R. J, 2004: The »perleidiform«family Colobodontidae: A review. V: Arratia, G., Tintori A, (ured): Mesozoic Fishes 3 - Systematics, Paleoenvironments and Biodiversity Verlag Dr. Friedrich Pfeil: 197-208.
Schoch, R. R., 2011: How diverse is the temnospondyl fauna in the Early Triassic of southwestern Germany? Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, 261: 49-60. Shishkin, M. A., Sulej, T., 2009: The Early Triassic temnospondyls of the Czatkowice 1 tetrapod assemblage. Palaeontologia Polonica, 65: 31-77.