Ameriška Domovi ima
^ vi~am r^.nr^a r>r vi a
AMOHCAN IN SPIRIT
IN LUMUAM ONLY
SLOVCNIAN KOMUNO NCWSPA
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AMERIŠKA '
AUGUST 23, 1983 VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Filipinski predsednik Ferdinand Marcos
obsodil atentat na Benigna Aquina
MANILA, Fi. - Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je dejal v televiziranem govoru, da ni bil povezan z atentatom na 50 let starega vodilnega oporečnika Benigna Aquina, ki je bil ubit takoj, ko je zapustil letalo na manilskem letališču preteklo nedeljo. Aquino je živel v izgnanstvu v ZDA zad-nja tri leta in se je bil odločil vrniti na Filipine. Na letalu je bilo več ameriških novinarjev, ki so intervjuvali Aquina med Poletom. Na letališču so prišli v letalo filipin-sld policisti, ki so Aquinu povedali, da ga bodo spremljali in varovali pred morebitnim Poskusom atentata. Novinarji in drugi potilo pa niso smeli zapustiti letalo. Nekaj trenutkov potem, so na letalu slišali streljanje. Skozi okna so pa opazili Aquina ležečega blizu letala, zraven pa drugega moškega. Po-ncisti so izjavili, da se je neznani atentator, ^ je bil oblečen kot letališki delavec, približni Aquinu in ga ustrelil v glavi. Takoj so po-ncisti, ki so bili poleg Aquina, atentatorja nbili. Takšna je uradna razlaga atentata.
V intervjuvih, ki jih je dal na letalu pred Prihodom v Manilo, je Aquino govoril o m°žnosti, da ga bo ubil atentator. Povedal Je celo, da je slišal verzijo, po kateri ga bo nstrelil atentator, potem pa bodo policisti ntentatorja ubili. Tako je tudi bilo. Aquino Je [eltel, da mu je filipinska vlada svetovala, naJ se ne vrne domov, češ da so oblasti izve-dfle za zaroto proti njemu, zarotnikov pa Piso odkrili.
Opozicijski politiki na Filipinih in v ^gnanstvu so mnenja, da je v ozadju atenta-sam predsednik Marcos, ki da se je bal Posledic Aquinove vrnitve. Marcos pravi, da Je imel Aquino veliko nasprotnikov, med Pjimi so bili komunistični gverilci. Po tej Verz'ji naj bi bil Aquino dal ubiti nekaj kolonistov, ki so bili pričali proti njemu na ne*ti sodni obravnavi.
Ameriška vlada je obsodila atentat na J^ina. Filipinski oporečnik je bival v ZDA onja tri leta, njegova voda je še vedno V st°nu. Poleg tega, predsednik Reagan na-^erava obiskati Filipine novembra letos.
Kateri njegovi svetovalci so zaskrbljeni, vzn*6 k*1 Aquino ubit kljub neposredni na-***« stražarjev. Pred leti pa je atentator obT' P81**8 Pavla VI. med papeževim lskom na Filipinih. Opazovalci razmer v ashingtonu menijo, da bo Reagan kljub ntatom na Aquina res obiskal Filipine.
Pritiska na Francijo za aktivnejšo vojaško vlogo zoper Libijo
da , I^JAMENA, Čad - Čadska vlada želi. Ud ' Francria Poslala v boj zoper Libijo in v severnem delu države 3000 fran-govo'^jakov, ki so sedaj v Čadu. Poročila ki rKnj0 ° Pripravah za nadaljevanje vojne, Čad P0<*Vzamej° Libijci v zasedenih krajih 8ea a’ P0se^no v okolici mesta Faya-Lar-letar . kij« so okrepili svoje čete s tanki, de J »F ^rug'm sodobnim orožjem. Nič pa 0f . zaenkrat, da bodo Libijci začeli z polo^vo Proti jugu, kjer bi kmalu naleteli na Pa tuH^’ k' P*1 zasedajo Francozi. Francija orir;U' ne kaže znakov, da bodo njene čete lrulc Proti severu.
rnneiP*Pl0mati v čadskem glavnem mestu so vSaj ^a ie francoska navzočnost ustavila je Ub" *?no uapredovanje Libijcev. Vendar bilna1^** voditelj Moammar Kadafi nesta-0sebnost, poudarjajo, in zaradi tega ni
mogoče povsem izključiti možnosti, da je pripravljen tvegati vojaški spopad s Francijo. Čadski voditelj Hissene Habre je prav tako silno bojevit in govori zadnje dni o novi ofenzivi zoper Libijo in upornike. Nič ne kaže, da Habreja kontrolirajo Francozi.
ZDA sedaj razmišljajo, ali naj bi letala AWACS zapustile Sudan, kamor jih je poslal pred tedni predsednik Reagan. Ta letala niso več potrebna v zvezi z vojno v Čadu, pravijo v Beli hiši. Skupaj z AWACS letali je v Sudan tudi 8 lovcev znamke F-15.
Aleksandar Rankovič umrl v SFRJ — V Jasenovcu odkrili množično grobišče
BEOGRAD, SFRJ - Pretekli teden je umrl Aleksandar Rankovič, svojčas eden najtesnejših sodelavcev Josipa Broza Tito med drugo svetovno vojno in vse do 1966. leta, ko ga je Tito odstranil. Rankovič je vodil tajno policijo in je baje šel le predaleč, ko je dovolil svojim agentom, da so prisluškovali samemu Titu. Menda so našli prisluškovalne naprave celo v Titovi spalnici.
Po odstranitvi je bil Rankovič upokojen in živel dokaj mirno v Beogradu. Nikoli ni imel stikov z novinarji. Ob smrti je bil star 73 let.
Agencija Associated Press poroča iz Zagreba, da so v bližini taborišča Jasenovac, ki so ga uporabili ustaši med drugo svetovno vojno, odkrilo množično grobišče in sicer ob reki Savi. Zaradi hude suše je voda letos izredno nizka in zato so prišle na dan kosti. Po podatkih, ki izvirajo v SFRJ, naj bi v Jasenovcu bilo ubitih do 700.000 ljudi, večinoma Srbov, ciganov in Židov ter tudi Hrvatov in drugih.
Ali se bo Isabel Peron vrnila v Argentino?
BUENOS AIRES, Arg. - Peronistična stranka v Argentini je uradno povabila go. Isabel Peron, vdovo pok. argentinskega voditelja Juana Perona, naj predseduje nad strankino konvencijo, ki bo prihodnji mesec.
Isabel Peron je bila podpredsednica Argentine do leta 1974, ko je umrl njen mož, predsednik Juan Peron. Postala je predsednica in služila do marca 1976. leta, ko jo je odstranila vojska. Bila je v hišnem zaporu 5 let, zadnji dve leti pa biva v Španiji.
V Gdansku zopet demonstracije v podporo delavskega gibanja Solidarnost
GDANSK, Polj. - Včeraj se je 300 pristašev Solidarnosti udeležilo demonstracije v tem mestu in sicer ob tretji obletnici sporazuma med delavci in vlado, po katerem je bila uzakonjena Solidarnost. Vlada tega sporazuma ne priznava več, demonstracije so pa z zakonom prepovedane. Demonstranti so pričakovali, da se jim bo pridružil tudi Lech Walensa, a ga ni bilo.
Kljub temu, da je bila demonstracija nezakonita, v bližini ni bilo policistov in ni prišlo do incidenta. Demonstracija je bila povsem mirna. V četrtek bo delavce v ladjedelnici Lenin v tem mestu obiskal podpredsednik vlade Mieczyslaw Rakowski. Skušal bo vplivati na delavce, naj ne sodelujejo s Solidarnostjo in naj se ne udeležijo nobenih štrajkov ali drugih akcij, ki jih že napovedujejo voditelji Solidarnosti.
Tuji opazovalci razmer na Poljskem soglašajo, da ekonomske razmere se niso dosti izboljšale v zadnjem letu, da pa so mnogi Poljaki sedaj pasivni tako do režima kot do Solidarnosti.
Clevelanda in okolice
Žegnanjski festival uspel—
Vsakoletni žegnanjski festival pri Mariji Vnebovzeti preteklo nedeljo je lepo uspel, poroča župnik Victor Tomc. Pribitek, namenjen za šolo, bo deset tisoč dolarjev. Rev. Tomc se iskreno zahvaljuje vsem obiskovalcem in posebno vsem, ki so sodelovali pri festivalu. Letošnji uspeh je večji od lanskega. Posebna zahvala farnemu Oltarnemu društvu. Članice so prodale ogromno peciva, pri prodaji pa imele pribitek v znesku $993! Nagrade so prejele sledeči: vstopni nagradi sta dobila Sam Marshall in Ursula Videtič, »Post-Card Lucky« pa Cyril Štepec, Gus Petelinkar in Louis Koenig, pri srečelovu pa so imeli srečo Walter Skoski, Kim Kenzierski, Louise Rad-dell, Ed Kocin, Louis Bajc, Louis Somrak in Tony M. Pe-trecca.
Lepa podpora—
Neimenovani iz Chardon, Ohio je daroval $100 v sklad za nov tiskarski stroj. Za velikodušno podporo iskrena hvala!
Novi grobovi
Andrew R. Boyd
Preteklo nedeljo zvečer je na svojem domu umrl 75 let stari Andrew R. Boyd, mož Mildred, roj. Delis, oče Mrs. Michael (Karen M.) Adams, 3-krat stari oče, brat Cehe Haight, Anne Vaughn, Wil-liama (pok. bivši državni senator), Mary Relic, Katherine Fumich in Mary Obat (pok.). Leta 1935 je bil pokojnik izvoljen v Ohijsko zakonodajo. Bil je med organizatorji in prvi predsednik Pioneers, prvega angleško govorečega društva pri Hrvaški bratski zajednici. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v četrtek, 25. avgusta, ob 9.30 dopoldne na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Lena Keserich
Na domu svoje hčerke v Solonu, Ohio je po kratki bolezni umrla 77 let stara Lena Keserich s 15824 Grovewood Ave., rojena Poje v Kansasu, vdova po 1. 1981 umrlem možu Georgeu, mati Georgea, Vivian Kasunic (Solon, O.) in Karen Lee Keserich (Monterey, Kalif.), 4-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Julie Notterman, Rose McGinnis, Mildred Wanamaker ter že pok. Franka in Mary Brian. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma (dalje na str. 4)
KSKJ dan—
V nedeljo, 28. avgusta, bo na farmi sv. Jožefa na Willoughby Hills vsakoletni ohij-ski KSKJ dan. Vabljeni so vsi člani in prijatelji te najstarejše slovenske bratske organizacije, ki bo prihodnje leto slavila svojo 90-letnico obstoja.
Lovci veseli—
Lovska tekmovanja preteklo soboto in nedeljo so zelo lepo uspela. Prišlo je avtobus in več kot 50 gostov iz Kanade. Zanimivo je bilo, ko so vneti lovci streljali na glinaste golobe, jih je pa mirno opazoval lep, mlad srnjak.
Iz bolnice—
Ga. Elizabeth Strukel z 1279 E. 60. ceste se je vrnila domov po dveh tednih v bolnišnici. Njen sin Frank Kranjčevič, bivši dolgoletni uslužbenec v Zak pogrebnem zavodu, se pa že dalj časa nahaja v Veteranski bolnišnici na E. 105. cesti in East Blvd. Želimo jima hitrega in popolnega okrevanja!
Konec za »Polka Varieties«—
Televijska postaja WEWS št. 5 sporoča, da bo ukinila program »Polka Varieties«, ki ga je prenašala v nedeljo popoldne celih 27 let. Pri WEWS pravijo, da program nima več veliko gledalcev in je torej nerentabilen. Na tem programu je nastopilo veliko slovenskih glasbenikov. Možno je, da bo program prevzela kaka druga clevelandska televizijska postaja.
Kresovci vabijo—
Slovenska folklorna skupina Kres bo imela letos dva nastopa. Prvi bo v soboto, 10. septembra, zvečer ob 7.30, drugi pa v nedeljo, 25. septembra, popoldne ob treh. Oba nastopa bosta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice za nastop 10. septembra bodo rezervirane in že lahko pokličete Cilko Švigelj na 944-0708. Vstopnina je $5. Za nastop 25. septembra ne bo vstopnine za otroke, stare do 13 let. Vstopnice za starejše osebe lahko dobite pri članih Kresa. Dušan Maršicev Veseli Slovenci orkester bo živo spremljal oba nastopa ter igral za ples po prireditvah.
VREME
Pretežno sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 82 F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 86 F. V četrtek deloma oblačno z možnostjo nekaj dežja in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 90 F. Za petek in soboto napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjima temperaturama v srednjih ali visokih 80-ih.

AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
/
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year - Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_
No. 62	Tuesday, August 23, 1983
Kaj je v ozadju Andropova bolezni?
Prvi mož Sovjetske zveze Jurij Andropov ni kljub običajnim protokolarnim pravilom sprejel kanclerja Zvezne nemške republike Kohla že takoj prvi dan obiska v Moskvi. Za vzrok so navedli Andropovo bolezen. O tej bolezni je bilo že precej govorjenja. Seveda ni nujno, da bi bil človek pri 69 letih vedno v polnosti zdravja, posebno če je vse življenje trdo delal. Toda treba je to bolezen razlikovati od bolezni, ki se more v bližnji bodočnosti končati s smrtjo.
Ni verjetno, da bi Andropov imel tako hudo bolezen. O tem priča dejstvo, da je bil pred kratkim izvoljen za predsednika prezidija vrhovnega svčta -r na kratko povedano — za predsednika države. Če bi bil Andropov neozdravljivo bolan, bi prav gotovo izvolili koga drugega na ta položaj. S tem bi prihranil Andropov, ki ima sedaj vso oblast v rokah, državi težavno vprašanje nasledstva.
Kljub temu je vprašanje v zraku, zakaj se vztrajno šušlja o neki njegovi hudi bolezni. In ni izpustiti z vida dejstva, da si Moskva sama prizadeva širiti govorice. Andropov je tudi francoskemu zunanjemu ministru Cheyssonu kazal videz, da je bolj bolan, kot najbrž je. Sicer bi bilo bolj običajno, da bi se Andropov kazal kar najbolj zdravega, če bi bil resno bolan in bi gotovo takoj sprejel kanclerja Kohla, četudi bi ga to veliko stalo.
Zakaj hoče Moskva širiti mnenje, da je Andropov resno bolan? Odgovor na to je iskati le v širši zvezi in še to s precejšnjo mero domnevanj.
Sovjetska zveza je v hudi gospodarski krizi, čeprav to skuša na vse načine prikriti. Lani, oktobra, so po vesteh iz zanesljivih krogov v Politbiroju govorili, ali naj sovjetskemu ljudstvu povedo ali ne vso resnico o položaju. Odločili so se proti razkritju stanja, ker bi priznanje o težavah pomagalo oslabiti mednarodni položaj Sovjetske zveze.
Andropov je na seji CK KPSZ 15. junija letos priznal, da ima država številne težave. Govoril je o »raznih pomanjkljivostih nastalih iz ‘subjektivnih’ vzrokov in ki često nastajajo zaradi neustreznega dela in slabe organizacije.« Poudaril je tudi, da je treba »odpraviti zaostajanja v nekaterih panogah — v poljedelstvu, prometu in uslugah«, daje treba »čimprej izvesti avtomatizacijo v proizvodnji, zagotoviti v čim večji meri uporabo računalnikov in robotov in uvesti boljšo tehnologijo.« Kritiziral je slabo aplikacijo znanosti in tehnike v praksi. Druge teme so bile slabo načrtovanje, nezadostnost plač, katastrofalno pomanjkanje stanovanj in nezadostna higienska služba.
Brez dvoma je Andropov prikazal v tako slabi luči sovjetsko gospodarstvo kot še noben njegov prednik in to ne zato, ker bi bil bolj odkrit in samokritičen, ampak ker je podedoval dokaj težak gospodarski položaj, ki se še slabša.
To seveda tudi ni nič novega za bistre opazovalce, ki so to že predvidevali. Razvidno je bilo že iz tega, ker se niso Sovjeti vtaknili v malvinski (falklandski, op. AD) problem, vsaj ne v toliki meri, kot so to mnogi pričakovali, niti ne direktno v vojno v Libanonu; opozarjajo pa še na zmanjšanje sovjetske pomoči Vietnamu, Angoli in Mozambiku. Južni Jemen sedaj išče pomoč na Zahodu, katere mu Sovjetska zveza najbrž ni v stanju dati. Južni Jemen (Aden) poskuša voditi bolj samostojno politiko, kar Sovjetom ne prija preveč. Nenadno prijateljsko obsežno pisanje v »Rdeči zvezdi« o Severnem Jemenu smatrajo nekateri za posreden opomin Južnemu Jemenu; pred časom (dalje na str. 4)
Kresov nastop!
CLEVELAND, O. - Pred par dnevi je bilo. Stal sem pred koledarjem in premišljeval, kako to more biti, da so pasji dnevi že za nami, vročina pa še vedno taka kot sredi poletja. Pa še kar nič ne izgleda, da bi bilo temu kaj kmalu konec. Ko bi se vsaj noči malo ohladile in nam prinesle malo oddiha od te peklenske vročine!
Kar stopi k meni moja mala nečakinja — še na mizo dobro ne vidi! — pa mi vpraša:
»Stric, ali bi kaj napisali za naš nastop, ki bo čez par tednov?«
»Ja, za kakšen nastop pa?« sem jo podražil, saj sem vedel, kam pes taco moli.
»Za Kresov plesni nastop, vendar,« mi je dejala in me pogledala kot, da bi rada dodala: Ja, kje pa si bil, da nič ne veš o tem?
»Ja, kdo je pa tako neumen, da bi v tej vročini vadil za plesni nastop, ko se jaz že potim, ko samo mislim na to, kaj šele, če bi moral plesat!«
Potegne ta žaba k meni stol, se vsede in mi začne vsa navdušena pripovedovati, kako in kaj je s tem Kresovim nastopom. Tole, vidite, sem zvedel tisti večer:
Letos bo imela folklorna skupina »Kres« dva nastopa. Enega 10. septembra ob pol osmih zvečer in za katerega je treba imeti rezerviran sedež.
Zahvala
Poklicati morate gdč. Cilko Švigelj na tel. št. 944-0708. Drugi nastop pa bo v nedeljo 25. septembra ob treh popoldne. Za to predstavo rezervacije niso potrebne, otroci do 13. leta starosti pa so vstopnine prosti. Drugače je vstopnina $5 za prvi ali drugi nastop. Predstavi se bosta vršili v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in bo oba nastopa glasbeno spremljal orkester Veseli Slovenci pod vodstvom Dušana Maršiča. Po predstavah pa bo isti orkester igral tudi za ples.
Vse to mi je moja mala nečakinja pripovedovala s takim navdušenjem — stara je namreč šele pet let —, da so še mene pri tej priči zasrbele pete iin bi se kar spustil v kakšno poskočno polko, če bi bila kakšna glasba blizu. Še zadnji hip sem se pa ujel, da nisem naredil kakšno neumnost. Pri mojih letih bi se mi moje noge čisto sigurno vse navkrižem zavozljale in bi zletel na nos kakor sem dolg in širok — reči bi moral, da je poseben poudarek na »širok«. V očeh moje nečakinje bi to ne izgledalo preveč dobro. Ne verjame mi namreč preveč, da sem tudi jaz svoje čase rad malo zaplesal in udaril,s peto ob tla. Po taki blamaži bi mi pa čisto gotovo ne verjela več!
Tudi to mi je zaupala, da je vseh plesalcev čez sto ter da bodo v prvem delu pokazali narodne in umetne plese, v drugem pa nam bodo prikazali pusta, pustne šeme in pustne običaje in navade v Sloveniji.
»To pa moram videti,« sem dejal nečakinji, »da bom vsaj vedel, kakšen izgledam, ko mi žena večkrat pravi, da sem neumna šema.«
Moja mala nečakinja me je le malo čudno pogledala, češ, kaj ima pa to opraviti s Kresove prireditvijo, in mi še enkrat zabičala, da moram kaj napisati za v »cajtenge«.
Pri priči sem se res vsedel za mizo in naklepal te vrstice.
Za konec pa bi rad v imenu moje nečakinje in seveda tudi v mojem povabil vso slovensko javnost na oba Kresova nastopa, 10. in 25. septembra, da s tem podpremo napore naše mladine, ki z vajo za vajo žrtvuje svoj prosti čas v želji, da nas za par uric popelje nazaj v tisto preteklost, katero si hranimo kot svetinjo.
Že 29 let nam leto za letom skušajo pri Kresu prinesti med nas s pomočjo neumornih učiteljic drobec naše zgodovine, naših običajev in naše folkore. Naj bo njihov trud poplačan z našo čim večjo udeležbo na Kresovih letošnjih prireditvah! Na svidenje na St.
Clair Ave. 10. in 25. septembra!	Prijatelj
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, EUCLID, O. - Člani Belokranjskega kluba se najlepše zahvaljujejo vsem prijateljem in znancem, ki so na tako lep in sončni dan, 7. avgusta 1983, prišli na Slovensko pristavo v tako lepem številu. Najprvo se zahvalimo Fr. Tomcu za darovano sv. mašo pri spominski kapelici. Pri maši smo se spomnili vseh pokojnih članov našega kluba.
Kmalu po maši so začeli s serviranjem kosila in upamo, da so bili vsi zadovoljni. Okrog 2. ure popoldne se je pripeljal poln avtobus prijateljev in znancev iz Girarda, Ohio. Zahvalimo se našemu članu Toniju Klepcu, ki živi v Girardu in ki je poskrbel, da je prišlo toliko gostov. S svojim orkestrom pa je Toni prav lepo zabaval naše goste. Prikupne polke in valčki, združeni z lepim slovenskim petjem, zveneli pozno v noč.
Prav lepo se zahvalimo tudi Ameriški Domovini za oglaševanje in vabila na naš piknik. Enako se zahvalimo dr. Milanu Pavlovčiču, ki je vabil rojake preko svoje lepe radio oddaje.
Iskrena hvala g. Filipu Orehu, predsedniku Slovenske pristave, ki nam je šel cel dan tako lepo na roke.
Še enkrat torej prav lepa hvala vsem, ki so se našega piknika udeležili, in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je piknik tako lepo uspel.
Odbor Belokranjskega kluba
CLEVELAND, O. - Na Slovensko pristavo sem vozilo naravnal, spotoma pa me je prijelo, da sem volan zavil na Vavpetičevo farmo. Verjetno so me bili veseli toliko, kolikor je berač vesel dežja. Sam sem se povabil za mizo, bil pa postrežen kakor vsak zaželen gost. Bel, doma omešen in močno podpečen kruh mi je bila slaščica, pijače pa se tudi nisem branil. Vsi skupaj smo bili zgovorni, eden bolj kot drugi, za sebe se bojim, da sem dal več praznih kakor pa pametnih na dan.
Ko sem se začel odpravljati in okorno kobacati izza mize, mi Vavpetičeva mama, urnih nog in nasmejanega obraza kakršna pač je, položi predme zavoj pisarniškega papirja, na vrh še položi svinčnik in reče: »Ti ni treba nič več stokat! Sedaj imaš vse: svinčnik, papir in časa imaš toliko, da ne veš kam z njim. Glej, da kmalu kaj ‘drobtinic’ nadrobiš v Ameriško Domovino.«
Po treh mesecih počitnic sem sedel in pišem. Bodo ali ne bodo drobtinice v AD zagledale beli dan, to bo pa odločil urednik.
Takšen pač sem — samega sebe imam najrajši, zato se bom verjetno spozabljal in svoj nič rinil v ospredje.
Vročina me je res hudo zdelovala in malo je manjkalo, da nisem pozabil dihat in bi tako odšel, kakor pravimo, »gorak v nebesa«.
Lepo se nazaj spominja^1 letošnjih naših spominskih dnevov — tako one sv. maše, ki se je darovala na Chardon Rd. pri Lurški Materi božji, kakor one, ki se je brala na Orlovem vrhu v spominski kapelici Brezjanske Marije P°' magaj.
Lepo petje cerkvenega zbora župnije Marije Vnebovzete (pridružili so se zboru še nekateri drugi) pod vodstvom 8-Rudija Kneza je slovesnost m pobožnost še posebno povzdignilo. Če povem malo po antf rikansko, ni bilo »diserimia3' tion« — eni in isti pevci so Pre pevali pred Lurško in Brezjan sko Marijo -, ti dve pa sta s obe (po mojih slabostih rece no) v najtesnejšem krvnem s® rodstvu. Naj izrekam na te mestu pevovodju in pevce naš starokranjski »Boglonaj^
Presenečenje je bilo na Or lovem vrhu na novo postav J ^ na »Bela stena« — spornem imeni krajev, kjer so med_ po končani vojni mučeni umirali naši bratje in sef ^ pod smrtnimi udarci parti2 nov.	,
Janez Čuček, ki je tam Pr® leti nekaj šalebaril okr0® .e svetu in vohal razpolo*6 med političnimi emigr3ntJ’fl0 po vrnitvi domov v LjumJj^ napisal zajetno knjigo z i nom Sramota umira Z70 e
(Čučkove zunanjepold* .j komentarje je mogoče z3 čas brati v reviji Rodna 8rU. ,ej Ur. AD) Ako bi Čuček * število navzočih pri SP°
(dalje na str. 3)
Slovenska folklorna skupina
KRES
vabi na dve predstavi
v soboto, 10. septembra, ob 7.30 zvečer Vsi sedeži rezervirani — kličite 944-0708.
v nedeljo, 25. septembra, ob 3. popoldne otroci bodo vstopnine prosti!
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Umrl msgr. Anton Rutar
starosta slovenskih duhovnikov
CLEVELAND, O. - Msgr. Anton Rutar je 26. maja tl. izpolnil 97 let. Bil je najstarejši slovenski duhovnik in je goriš-Li nadškofiji daroval 73 duhovniških let. Bog mu je na-Monil tako visoko starost, če-Prav je bilo njegovo življenje Posejano s križi in preizkušnjami.
Rutar se je rodil v Drežnici nad Kobaridom. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je 1907 maturiral in nato stopil v bogoslovje. Ob koncu tretjega etnika je bil 25. julija 1910 Posvečen za duhovnika. L. 1911 je postal kaplan v Tolmi-”0. nakar ga je nadškof po uveh letih poslal v Bukovo, kjer pa je ostal le nekaj mese-Cev- Nadškof ga je bil namreč Poklical v goriško semenišče, kjer so študirali bogoslovci trcb škofij. Tu je bil sprva ek°nom in podravnatelj, po-Zlleje pa še knjižničar in profe-Sor Pastoralke.
RtiŠla je prva svetovna voj-na in ko je tudi Italija stopila Vanio, so morali bogoslovje Prestaviti v Stično na Dolenj-**em. Mladi Rutar je imel hu-? nalogo: kot ekonom je mi-j na lačne fante, kot knjižni-^ Pa na dragocene knjige bo-semeniške knjižnice. Vse 1* rešil: fante in knjige.
®egunstvo v Stični je trajalo 0 L maja 1918. Goriško bo-0^°Vn° semenišče je bilo ° kodovano in Rutar je skr-
bel za obnovo, da je bila 1. 1923 možna vselitev. Zatem pa so nastopile nove skrbi in težave. Fašizem je začel preganjati vse, kar je bilo slovenskega. V časopisih so javno napadli slovenske duhovnike.
Rutar, ki je bil pod nadškofom Sedejem škofijski duhovni svetnik in ud Gospodarskega odbora za škofijske cerkve, je bil kot svetilnik, ki je dobrim kazal pot, sovražnikom pa odkrival krivice. Fašisti so uničili slovenske zavode: Alojzijevi-šče, Sirotišče in Zadružno zvezo, kjer je Rutar deloval kot podpredsednik in odbornik. Ko so fašisti vse to zatrli in imovino okradli, so hoteli uničiti tudi njega. Dne 27. maja 1934 so ga zaprli, obsodili na 5 let konfinacije in ga odpeljali v Monteleone di Spoleto, v zakotno gorsko vas, ki je spadala nekoč pod papeško državo. Ljudje so ga spočetka gledali po strani, ker je bil razvpit kot protidržavni element. Kmalu pa so spoznali v njem dobrega svetniškega duhovnika.
Rutarjev prijatelj Jože Abram je posredoval pri novem nadškofu Margottiju in ga prosil, naj zavzame za Rutarja. Margotti ge je šel obiskat in je vplival na oblastnike, da so preklicali konfinacijo, da se je po 20 mesecih lahko vrnil v Gorico.
Škof iz Norcie se mu je 28.
BARAGOVI DNEVI 1 983
LEMONT, 111. - Znova in znova skušamo nuditi Slovencem m°žnost, da spoznavajo veličino božjega služabnika °arage. v ta namen obhajamo v Lemontu vsako leto Bara-8°vo nedeljo. Letos bo to obhajanje v nedeljo, 28. avgusta. Marquettska škofija pa obhaja letos Baragova dneva 3. in 4. SePtembra. Za lemontsko Baragovo nedeljo 28. avgusta in 23 marquettska Baragova dneva 3. in 4. septembra v Manis-^Ue» Michigan, pride zastopnik Ljubljanske nadškofije c-8- Zdravko Bahor, dekan in župnik v Kranju.
Baraga se je kot misijonar bližal svojim vernikom v nji-hovih materinskih jezikih, poganskim Indijancem pa je Oznanjal Kristusovo blagovest v njihovem indijanskem jezi-ku- To je vršil zato, ker je bil prepričan, da je treba celotnega Človeka pridobiti za Kristusa in njegovo radostno oznani-°- Materinski jeziki izražajo notranje ali duhovno življenje Judstev in narodov.
Isto nedeljo je tudi romanje župnije sv. Štefana iz Chicaga k Mariji Pomagaj v Lemontu. Vabimo vas, da se u4eležite Baragove nedelje v Lemontu 28. avgusta. Maša bo 0 enajstih dopoldan.
, po maši bo kosilo v Romarskem domu; cena za eno Kosjl0 $5.00; za otroke $3.00. Podprite slovenski Lemont s Sv°jo udeležbo na Baragovo nedeljo. Po maši se začne ^deni piknik.
. Iz čikaške župnije sv. Štefana je avtobus za romanje ^anistique že napolnjen.
P. Fortunat OFM
Drobtinice, sladke in žaltave
(Nadaljevanje z 2. str.)
skih proslavah in še to »belo steno«, bi najbrž vzkliknil: Sramota umira prepočasi! Vprašal bi ga, če se vrste onih, ki so »sramoto« povzročili, nič ne krči.
Mene in nikogar pri naši hiši nič ne moti, da ne bi šel na eno in drugo versko proslavo, kjer se spominjamo onih, ki so padli iz verskega in narodnega prepričanja. Tudi na pojedine ene in druge borčevske - domobranske organizacije grem, zopet zato, ker je morebitni dobiček namenjen našim invalidom in vdovam. In — vsaj jaz tako mislim — ne bo čisto nič narobe, če tudi Ti, dragi prijatelj, meni poznan ali nepoznan, začneš tako delati.
Spomin na padle domobrance, legionarje, četnike in vse, ki so padli v vojni in revoluciji, mi je vedno svet. Na po-
litiko pa gledam nekako tako, kakor je gledal frančiškanski brat Silvester. Pa o tem kdaj drugič.
* * *
Malo za smeh: Blaga duša je naš predsednik Reagan in radodaren tudi. Predsednici jugoslovanske vlade Milki Planinc je poslal nov avtomobil znamke Pontiac.
Ko so v Beogradu avto prejeli, so se na vso moč trudili, da bi ga spravili v pogon. Nič in nič! Vprašali so naravnost v Washington, kako se motor požene.
Odgovor iz Washingtona: »Znano nam je, da gre v Jugoslaviji vse samo navzdol, zato smo poslali avto brez motorja, ki tudi prav dobro teče navzdol.«
J. P.
januarja 1936 takole zahvalil: »Tibi gratulor, mihi doleo! (Tebi čestitam, meni pa je hudo!) Vesel sem, da so se vaše telje končno izpolnile, toda tal mi je, da izgubim dobrega in pridnega delavca boijega vinograda v Monteleone. Naj vam Gospod povrne vse dobro, ki ste ga storili temu delu moje črede! Iz srca vas blagoslavljam in vam želim vse dobro v Gospodu. Vam vdani škof Settimio.«
Še lepše pa je pismo župnika tega kraja. V njem je povedano, koliko dobrega je Rutar napravil njemu osebno in vsem ljudem, ki so jokali za njim.
Te izjave so dovolj zgovorne, kako krivična je bila njegova obsodba. Meseci konfinacije so Rutarju zrahljali zdravje. V Gorici se je naselil pri nekih redovnicah in kapla-noval pri Sv. Ignaciju. Po smrti Jožeta Abrama 1938 pa je prevzel njegovo mesto v Pev-mi, kjer se je 33 let žrtvoval za svoje vernike. L. 1971 se je pa preselil v Gorico, kjer je tudi zadnja leta budno spremljal versko in kulturno življenje zamejskih Slovencev.
Rutar je bil vedno povezan z vidnimi Slovenci:	s škofom
Srebrničem, s poslancema Šče-kom in Besednjakom, in z buditeljem beneških Slovencev pesnikom in duhovnikom Ivanom Trinkom.
Od lanskega leta, ko si je bil zlomil nogo, pa je Rutarjevo zdravje kar vidno pešalo in letošnja julijska vročina je pripomogla, da je 3. avgusta prenehalo biti njegovo plemenito
V blag spomin
NAŠE PRELJUBLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME, TAŠČE
ANA
MEGLIČ
rojena ČEGRAN ki je umrla dne 23. avg. 1978 Žalujoči:
Anton — sin z družino; Tonika poročena Rožman, in Rozika, poročena Jaklič — hčerki z družinama;
Jože Balažič — vnuk z družino;
Julka Frkul s hčerko Silvo ter ostali sorodniki.
Cleveland, 23. avg. 1983.
srce. Želel je biti pokopan v Pevmi, kjer je preživel največ duhovniških let. Pri njegovem pogrebu 5. avgusta se je zbralo veliko duhovnikov iz zamejstva kakor tudi iz domovine. Pogrebne slovesnosti je vodil msgr. dr. Močnik, govornik pa je bil prelat Andrej Simčič, domači pevci in pevci iz Drež-nice pa so mu zapeli v zadnje slovo.
(Za AD pripravil zgornje poročilo po ljubljanski Družini, št. 32 od 14. avgusta tl., ki je prinesla nekrolog o rajnkem msgr. Jožetu Rutarju izpod peresa Joka, prof. J.S.)
Arabska satelita
Prihodnje leto bodo v orbito okoli Zemlje poslali dva arabska satelita, ki bosta omogočala boljše telekomunikacijske zveze. Generalni direktor jordanske telekomunikacijske družbe je dejal, da bosta satelita odnesli v vesolje ladji »Ariana« in »Shuttle«, evropska in ameriška prevoznika, namenjena za tako pomoč.
Zemeljsko sprejemno postajo bo izdelala tokijska firma »Itoh«. Projekt bo stal 4,5 milijona dolarjev, denarno ga pa podpira arabski sklad za gospodarski razvoj.
OHIO K.S.K.J. DAN v nedeljo, 28. avgusta
V nedeljo, 28. avgusta, se bo vršil 32. Ohio K.S.K. J. Dan in piknik na farmi Sv. Jožefa, White Road, Willoughby Hills, Ohio, ki ga prireja vsako leto Ohio Federacija K.S.K.J. društev. To je osrednja družabna prireditev za vse K.S.K.J. članstvo in prijatelje.
Vsak in vsi ste lepo vabljeni, da se nam pridružite in v prijazni družbi prijateljev obnovite stara poznanstva.
Popoldne bodo tekmovali za nagrade mladi godci na diatonične — Button-Box - harmonike; za zabavo in ples pa bo od 4. do 8. ure zvečer igrala godba JASMIN.
Na razpolago bo dobra hrana in seveda tudi tekoča okrepčila. Stojnica za pecivo bo dobro založena z d©mačim pecivom, ki ga vsako leto obilno pripravijo naše spretne gospodinje.	x
Pri vhodu na pikniške prostore bodo otroci v starosti od 0 do 14 let do 5. ure popoldne prejeli zastonj tikete v vrednosti enega dolarja.
Igre in tekme se bodo pričele ob 3. uri popoldne.
Piknik bo trajal od 12. ure opoldne do 8. ure zvečer. Vstopnine ni in tudi parkiranje je prosto.
Za publicistični odbor:
Joseph F. Rigler, tel. 943-2306

Mirku Mazori v spomin
GORICA, It. - Ko sem šel kropit pok. g. Mirka Mazoro, sem na vratih kapele srečal jezuita br. Antona Markočiča, ki živi v Rimu. Po pozdravih mi je rekel: »Izgubili ste zavednega Slovenca.«
Mislim, da je bila res ena značilnih potez pok. Mirka Mazora rayno njegova narodna zavednost. Bil je Slovenec do dna duše, kakor večina naših intelektualcev, ki so zrastli v dobi fašizma. Mirko Mazora še bolj, ker je v mladih letih okusil fašistično raznarodovanje še v večji meri, ko je obiskoval učiteljišče v Tolminu. Mati je namreč rekla: »Mirko, za težko delo nisi, ker imaš pokvarjeno roko. Zato boš študiral.«
Poslala ga je v Tolmin. Toda tam se Mirko ni počutil in je pozneje prišel v Gorico v Malo semenišče. Pri tem je izgubil eno leto. Ko je dokončal gimnazijo, je prestopil v bogoslovno semenišče v Gorici, ga dokončal in bil posvečen 3. junija 1939.
Nadškof Margotti ga je poslal najprej v Idrijo, nato v Tolmin. Iz tega časa se ga spominjam, kako se je sprehajal med drevesi okrog cerkve z listom v roki. Ljudje so si šepetali: »Pridigo študira.« Res, g. Mazora je najbrž celo življenje svoje pridige pisal in se jih učil na pamet. Zato pa je bila njegova beseda kot izklesana, njegov nastop resen, njegov glas močan in odrezan. Ko je pozneje prišel v Gorico za kap-
lana na Travnik, je slovel kot najboljši govornik v mestu.
Iz Tolmina je odšel v Srpenico in upravljal tudi Žago., Mladi duhovnik je vpeljal lepo liturgično življenje v cerkvi, se posvetil katehezi otrok, obiskovanju bolnikov. Dekan v Cerknem g. Melinc, doma iz Trnovega ob Soči, priča: »Kot bogoslovec sem za veliki teden zahajal na Srpenico, kjer je g. Mazora zgledno vodil obrede velikega tedna.«
Med vojno so se tudi na Bovškem pojavili partizani. G. Mazora je zavzel do tega pojava jasno stališče z nekaterimi drugimi duhovniki iz kobariške dekanije. To pa ni bilo pogodu nekaterim v vasi. Zagrozili so mu in Mirko Mazora se je pred grožnjami umaknil v Gorico. Tu je dobil mesto kaplana v cerkvi sv. Ignacija (1945). Poleg kaplanske službe je bil še katehet na slovenskih osnovnih šolah v ul. Croce. Kot tak je vsako leto pripravljal otroke na prvo sv. obhajilo, ki je od takrat dalje vedno pri Sv. Ignaciju.
Starejši se dobro spominjamo, kako slovesna so bila tista prva sv. obhajila, ko se je zbralo v cerkvi ne samo zelo veliko število prvoobhajancev, temveč še večje število staršev, sorodnikov in prijateljev. Velika cerkev sv. Ignacija je bila komaj dovolj prostorna za vse. Slovesno in ognjevito je g. katehet Mazora spregovoril prvoobhajancem in staršem. Ta prva obhajila so bila res
Kaj je v ozadju Andropove bolezni?
(nadaljevanje z 2. str.) pa bi ne bilo opomina, ampak kar diktat.
Sovjetska gospodarska kriza pa ima tudi zvezo z razorožitvijo in to na tehničnem polju. Težko bo Sovjetska zveza še dalje tekmovala v oboroževanju, ker je že precej izčrpala svoje delovne rezerve.
K težavam prispeva po svoje tudi državna birokracija. V listu »Trud« je 12. maja letos strokovnjak Aleksej Rumiancev ostro napadel sistem. Po njegovem 90 odstotkov formularjev gospodarskega ministrstva ne služi in ti formularji celo ovirajo produkcijo. Povedal je, da je v letu 1980 neko tovarno strojev v Dnjepropetrovsku obiskalo kar 145 preiskovalnih komisij.
Poleg drugega pa je Sovjetska zveza izgubila še zahodno pomoč v obliki dolgoročnih kreditov, ki so ji v času »zmanjšanja napetosti« (detente) pomagali k oborožitvi in ji ustvarili vojaško premoč. Sedaj pa mora kredite, najete v Zahodni Evropi, podpreti z izvozom raznih produktov, katerih pomanjkanje bodo v državi kaj kmalu močno čutili.
Vendar ima sedaj Sovjetska zveza vojaško premoč še neokrnjeno, po drugi strani pa grozi že huda kriza, ki je Moskva ne bodo mogla prebresti v kratkem času. Zato bodo Sovjeti morali v tekmi z Zahodom verjetno v marsičem odnehati in pristati na razne predloge na pogajanjih v Ženevi. Seveda pa obseg koncesij zavisi tudi od medsebojne igre: sem spadajo dezinformacije in drugi načini politične vojne.
Sovjetska zveza seveda skuša prikriti svoje težave kljub Andropovemu priznanju. In verjetno je eden načinov prikritja pogojen z Andropovo boleznijo: Zahod bo bolj sprejemljiv za sklepanje sporazumov, če je v Sovjetski zvezi šef bolj »bolehen«. Istočasno je seveda računati na močnejše grožnje zahodnemu svetu.
Sovjetski politiki skušajo oslabiti zahodne zaveznike. Pri tem imajo pacifistične manifestacije velik pomen: zabitje klina med ZDA in ostalimi člani NATO ostaja eden glavnih ciljev SZ. Je pa protiameriška propaganda v Evropi vredna vse pažnje, čeprav je politika ZDA trenutno dobila močno podporo v izjavah predsednice britanske vlade, francoskega zunanjega ministra in nemškega kanclerja. Zato je majhna verjetnost, da bi se Moskva, ki ima še vojaško premoč, vrgla v kako vojaško merjenje sil, dokler bodo ostali zavezniki enotni.
Svobodna Slovenija (11. Vlil. 1983)
vsakoletno doživetje za vse.
Po šestnajstih letih slubze v Gorici je g. nadškof poslal g. Mazora v Šempolaj na Krasu. Tudi tukaj se je vživel v krasko stvarnost, prenovil župnišče, se posvetil mladini v šoli. Vendar si je želel priti bliže Gorici. Ta želja se mu je izpolnila leta 1970, ko se je izpraznila župnija v Podgori. Tako je g. Mazora prišel v Podgoro.
Našel je narodno mešano župnijo z vsemi problemi, ki jih prinaša sožitje dveh narodnosti v duhovniji. Toda skušal je dati vsakemu, kar mu je šlo, Slovencem in Italijanom, tako v šoli kot v cerkvi in zunaj cerkve.
Mirko Mazora ni bil nikoli trdnega zdravja. Zato se je že kot študent in bogoslovec družil le z manjšimi skupinami dijakov in bogoslovcev, da so med odmorom »filozofirali«, kot smo se mi takrat izražali. Tudi pozneje je rad tožil zaradi zdravja. A mu povečini nismo dosti verjeli. Na koncu se je izkazalo, da je imel on prav.
V	Podgori mu je namreč začelo pešati srce. Zato je zaprosil za upokojitev. Zapustil je Podgoro in se ustavil v Gorici. Toda še vedno je rad pomagal, kjer je bilo potrebno. Tako ga je prijela slabost srca prav v Jamljah oktobra 1980, kamor je šel maševat. Od takrat si ni več opomogel. Med bolnišnico in domačo hišo je ob skrbni negi sestre Kristine preživel skoro tri leta, dokler ni, rekel bi nenadoma, odšel od nas v petek 29. julija zvečer.
Pogreb je bil v ponedeljek,
1. avgusta, v cerkvi sv. Ignacija, kjer je preživljal najlepša leta svojega duhovniškega življenja. Od njega se je v imenu vernikov in sobratov poslovil msgr. Fr. Močnik, ki je tudi vodil pogrebne slovesnosti v odsotnosti g. nadškofa. Nadškofove besede slovesa je prebral msgr. L. Ristits in dodal tudi nekaj besed v slovenščini.
Mirko Mazora je bil mehko čuteča pesniška in romantična duša, podobno kot Simon Gregorčič. Ta je bil njegov ljubljenec in ga je najbrž celega znal na pamet. Zato ga je v svojih govorih tudi rad citiral. Doma iz naših hribov je podobno kot Gregorčič pesniko-val. Svoje pesmi je objavljal v koledarju Goriške Mohorjeve družbe in še kje. Ko sem ga ob zadnjem obisku vprašal: »Mirko, ali boš kdaj zbral svoje pesmi in jih objavil?« se je nasmehnil: »Saj ne bo več časa.« Res, ni več učakal, da bi zbral svoje pesmi in jih objavil. Morda se bo našel kdo, ki bo sedaj po njegovi smrti izbral in objavil, kar je najboljšega ustvaril Mirko Mazora.
V	svojih pesmih se zelo rad ustavlja ob svoji rojstni vasi Breginj, kjer je zagledal luč sveta 15. novembra 1913. Bre-ginju je posvetil tudi cikel pesmi po potresu leta 1976. V svojih pesmih je lirsko čuteč in religiozno zavzet pesnik. Kakor Gregorčiča je tudi Mazoro vleklo nazaj v Breginj. Tako je v pesmi Po tvojih stopinjah izpovedal: »Ko morem, grem tja, kjer bil sem doma, sedaj
so tam tla razvalina...« A kljub temu nadaljuje: »Dokler sem v okovih, me vlekla bo tvoja stopinja, nekdanja vse-vdilj do Breginja, potem pa po tvojih sledovih, grem onkraj teh mej, k utešitvi vseh žej, grem k tebi, mod Bog, daj, čimprej!« (Koledar 1980).
Odšel je k Bogu, po katerem je hrepenel. Pokopali so ga v Breginju, kot je želel.
Dragi Mirko, ko se boš izpod Stola oziral na svoj planinski raj, moli tudi za tiste, ki nadaljujejo in bodo nadaljevali tvoje delo, kakor bomo tudi mi molili zate.
K. Humar
(Kat. glas)
(G. Mazora je bil znan tudi mnogim Primorcem in drugim Slovencem v ZDA in Kanadi. Pred leti je rojake v Kanadi tudi obiskal, ur. AD)
Novi grobovi
(nadaljevanje s 1. str.)
ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Kristine ob 9.15, nato na Kalvarijo.
MALI OGLASI
Obirajte svoje lastne paprike!
Zelene, rumene ali druge, ob ponedeljkih, sredah in sobotah, od 8. zj. do 5. pop-Trgovina odprta vsak dan od 8. zj. do 7. zv. Zeljnate gla* ve, melone, paprike več vrst. Brezplačna tel. št. 1-800-362-9535.
Hilgerts Berry Farm 3431 Waterloo Rd. Randolph, Ohio
{62, 64)
FOR RENT
Single house on 1171 E. 61 St. Call 944-3144.
(61-64)
FOR RENT
2 bdrm. apt. - up - unfurnished. Pay own utilities. On Euclid Ave. in Cleveland-486-1313 from 8 to 5 p.m.
(60-63)
FOR RENT
6 rm. apt. unfurn. (down)i close to St. Jerome church-
Frank Markun
V soboto, 20. avgusta, je na posledicah srčne kapi, ki ga je zadela na svojem domu na 19109 Mohawk Ave. umrl 91 let stari Frank Markun, rojen v Kranju, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland 1. 1909, mož Ann, roj. Krech, oče Olge Skrij, Franka in Emily (pok.), očim Ann Lustiber, 2-krat stari oče, 2-krat prastari oče. Pokojnik zapušča brate in sestre v Jug. Njegova prva žena, Cecilia roj. Zupan, je umrla pred leti. Bil je zaposlen pri Cleveland Twist Drill 32 let, vse do svoje upokojitve; bil je član Macabees št. 110. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes dopoldne ob 11. uri na pokopališče Knollwood. Pogrebne obrede bo v pogrebnem zavodu opravil Rev. Walther Marcis iz St. John Nottingham luteranske cerkve.
Elizabeth A. Hostnik
Preteklo nedeljo, 21. avgusta, je na svojem domu na 421 Kenwood Dr. v Euclidu umrla 69 let stara Elizabeth A. Hostnik, rojena v Clevelandu, hčerka Johna in Antonie, sestra Josephine Yakos, Stan-leya ter že pok. Johna in An-thonya, zaposlena kot korek-torka pri Cleveland Pressu 15 let, članica SNPJ št. 576, Slovenian National Art Guild ter Printers Guild. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, zjutraj ob 8.30, v cerkev sv.
486-2469
(59-62)
FOR SALE
Grocery & meat market. £• 185 business area. Must sell due to illness. Call 481-7527.
(62-65)
FOR SALE
3 bdrm bungalow. Cft Babbitt. Excellent cond-$54,900. Cali 261-6987.
(59-62)
FOR SALE
10 room single. 1 car garage. 1 block from St-Vitus. Principals only-431-2536.
( 5 9 - 66)
STANOVANJE V NAJ**1 5 sob, spodaj, se odf,aDH mirnim ljudem. Norwood ° Kličite 881-9859
,61-04)
Gradbena parcela napr®d*J
Richmond Hts. — Eu®1* Chagrin Parkway. 136 50 Ijev široka. $23,000.
Kličite 261-8291
,61-62)
LOT FOR SALE Richmond Hts., Chagrin Parkway. 136 frontage. $23,000.
Call 261-8291
,61-04'
“SLOVENIA RADIO PROGRAM”
HEARD COAST TO COAST
4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Clevel*0® on Radio 106 SCA
1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
]
i
i
i
!
1
1
I
l

Kanadska Domovina
Zahvala in prošnja
i od gla-rst. 00-
64)
.61
ish-
On
ind-
n.
1-63)
/vn)!
reli-
1-62)
i
losi
Call
1-65)
off
jnd-
.62)
car
St-
niy-
EM
la
jRd-
1-641
>d»j
fieV'
1-62*
foot
1-621
»
ad
Toronto, om. - uspeh
Prireditev, ki se vrše na pro-steni> je navadno največ odvisen od vremena. Vsi načrti in priprave dobesedno padejo »v v°do«, če se ravno na dan prireditve vreme spridi in pride e*- Tako se je zgodilo za le-toSnji 24. Slovenski dan. Po vei tednih hude suše, se je vre-me prav za slovenski dan nenadoma spremenilo in smo do-J1« precej dežja, ki je bil za kmete nič kako dobrodošel, za Prireditelje slovenskega dneva Povzročil glavobol in ?. ria so bila vsa priprav-
tiv dela zastoni- Pa ni bil°
Kljub dežju se je napo-v ani program vršil, sicer ne na prostem kot je bilo v prvot-načrtih, temveč v dvorani aragovega doma, katero so t”1 lastniki Slovenskega leto-j-a blagohotno dali na raz-0 a8o brezplačno. Na tem
estu jim za t0 j p0tez0
aajlepša hvala!
Zahvala pa gre še mnogim jngim ljudem, ki so kljub sla-. u vremenu prišli od blizu aleč in sodelovali, bodisi z astopom pri programu, tako V(vr^C* lZ Tfamiltona, katere 7“ 8dČ. Šušteršič, ali glasbe-stv *Z ^'levelanda pod vod-0m g. Rudija Kneza, kakor del ?Sta*'’	80 >>za kulisami«
vzli *’ da ^l°vensl(i dan na-c slabemu vremenu še do-
„ J dobro uspel, vsaj v moral-oziru, če že ne finančno, s,. 0.sebej smo bili veseli go-kerti12 . A’ zlasti 8- rir- Petra Prof^ niegove soproge ter •Janeza Gruma. Od do-
smoiInS,1.ovenskih gostov pa
ne»a n. mec* nam‘ prevzviše-
hfožiča?®' dr-
sy n j ’1(1 Je kljub zaposleno-
nas ^as’ ^a k PriSel med Itn.' ,Uc*l se ni ustrašil dežja °‘kateri drugi.
tistih*'5?! Pa bi se rad zahvalil Pridnim ženam in dekle-
tom, ki so že od ranega jutra v kuhinji pripravljale hrano, da smo bili opoldne deležni okusnega kosila. Vsem tem marljivim delavkam naša prisrčna zahvala. Prav iskrena zahvala gospej Kristini Cerar iz Hamiltona, ki je ustregla naši prošnji in prevzela odgovornost glavne kuharice. Požrtvovalni Kristini, ki ni hotela sprejeti nobenega honorarja za svoje delo, zares najlepša hvala! Upamo, da bomo še kdaj lahko računali na njeno pomoč.
Prav iskren in prisrčen bog-lonaj tudi možem in fantom v točilnici, ki so skrbeli, da nihče ni ostal žejen. Potem kasir-kam in strežnicam ter Gabrijelu Ažmanu, ki že leta in leta prevaža in shranja naš oder na svoji farmi. Letos ga je na žalost pripeljal zastonj, ker ga zaradi dežja nismo mogli rabiti, četudi smo ga že dan preje postavili. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki so z nami vztrajali kljub slabemu vremenu. Zvočno napeljavo nam je tudi letos pripravil vedno pomagati pripravljen Janez Švab. Bog-lonaj, Janez!
Seveda je bilo veliko drugih, ki so sodelovali in pomagali, tako odborniki Slovensko-kanadskega Sveta, vodja ceremonij Andrej Markeš, nastopajoči na programu, med njimi Luka Jamnik, Stane Pleš-ko, Otmar Mauser, Blaž Potočnik kot solist in kot vodja svojega otroškega pevskega zbora, ter že preje omenjeni plesalci iz Hamiltona in muzikantje iz Clevelanda. Slavnostni govornik prof. Vinko Lipovec, ki zaradi slabega zdravja ni mogel priti, je poslal svoj govor, ki ga je za to priliko pripravil in ga je v njegovem imenu prebral g. Peter Markeš.
Tako smo praznovali 24. Slovenski dan, ki smo ga po-
| first Slovenian Coins
I*}?8**" ^ave some 90*0* anc* s**ver c°lns issued in a j u The coins, arean excellent gift for weddings, J i p.abrism, confirmation, relatives in old country, f ^Presented are Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, j °friSek and Krek. On reverse sides are Bled, Mary » Li k *rom ^rez*j' Slovenia, Carinthia, Maribor and | b . Uana coat of arms. Excellent Investment price | ln9 no more than intrinsic value of gold or silver j 8 coinage. For information: Dr. Peter Urbane, Tel. » I^f16'447-4332 1 Daleberry Place, Don Mills, Ont. J

M3b 2A5
Canada.

POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI!
hotel bled
ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102
'I- Kal. . Sobe s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. Centralna lega - Parkirišče -Restavracija .Slovensko osebje
svetili slovenskim vrednotam. Na žalost nam je dež nagajal, poleg tega pa je bilo še več drugih prireditev, ki so tega ali onega odtegnile, da se slovenskega dneva ni udeležil.
Vidno je, da med nami ni zadostne komunikacije in koordinacije, da bi vsaj ob priliki Slovenskega dneva tiste organizacije, ki načelno ne nasprotujejo slovenskim dnevom, opustile svoje prireditve na zadnjo nedeljo v juliju, ki je že leta rezervirana za vsakoletni Slovenski dan, in se nam pridružile v vsesplošni slovenski manifestaciji, praznovanju Slovenskega dneva.
Prihodnje leto bomo praznovali srebrni jubilej — 25 let, odkar smo pričeli s slovenskimi dnevi. Naj bi bil prihodnji Slovenski dan zares dan vseh nas in izraz našega slovenstva. Naj zaključim ta sestavek z besedami Luke Jamnika, ki jih je zapisal ob leoš-njem slovenskem dnevu, prazniku slovenskih vrednot:
»Vsakoletno praznovanje slovenskega dne naj nas vse neprestano opominja, spodbuja in navaja, da bomo vsak zase in vsi skupaj resno mislili o slovenskih vrednotah, kaj vse moremo napraviti, da jih oživimo in poživimo, da bodo zopet krepile vsestransko slovensko narodno rast...«
Otmar Mauser
Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Kako živeti s sto dolarji na mesec
LJUBLJANA - Gornje vprašanje je postavila v zanimivi rubriki Pisma bralcev v ljubljanskem Delu upokojenka Ana Perdan, ki živi v Sodražici, s skromno pokojnino, ki znaša v ameriški valuti komaj 100 dolarjev na mesec. Mnogi ameriški Slovenci imajo povsem napačen vtis o življenju na Slovenskem, predvsem napačen je vtis o življenju upokojencev. Zato bo sledeče pismo marsikateraga zanimalo. (Trenutno je mogoče dobiti po uradnem tečaju okoli 100 dinarjev za dolar, torej bralci lahko sledijo dinarjem tako, da izpustijo zadnji dve številki in tako pridejo do dolarje; na primer 14.200 din je po sedanjem tečaju približno $142.)
In sedaj tov. Perdan:
Sem invalidska upokojenka z 22-letno delovno dobo v prosveti. Dobivam skromno pokojnino v znesku 9.977.07 din, po zadnji poviiici pa 10.426.03 din. Poviška je 448.96 din ($4.49 na mesec, op. ur. AD). Ob tem mi je pa prekipelo. Vprašajem vas, kako nqj ob tolikšni podražitvi živim? Kaj in koliko dobiš za 448,96 din?
Otmar Mauser
Biser mojega spomina
Tiho, tiho mrak se plazi med drevesa, čez nebo se spustila je vijoličasta zavesa, in zvezde prve že posule so nebesa, tihota sveža mi blaži ušesa.
Vse barve naenkrat so se zlile v eno, ni mogoče razlikovati več nobeno, vse, kar je prej bilč zeleno, zdaj zavito je v teme kopreno.
Utihnilo je petje drobnih ptic. —
V spominu — pastirjev naših slišim klic: ‘Hej dam! Hej dam!’ —
In postave vidim sključenih ženic in slišim vedro pesem mladih še žanjic.
Dolino že zalila je tema. —
Misel moja se je ustavila doma v senci skalnatih gora, v raju mojega mladostnega sveta.
Kje si, moja lepa domovina,
moja grenko-sladka bolečina,
moja sanja, biser mojega spomina? —
Zdaj mačeha mi mrzla je tujina.
Srce postalo mi je trden grad, v njem hranim sliko tvojo, moj zaklad; ob vsem uboštvu svojem sem bogat, ob misli nate in tvoj svet gorat.
Zdaj po zvezdah pošiljam ti pozdrave, po oblakih, ki z naglico beže v daljave; in če slišiš klic v vetru, ki piha čez dobrave, vedi, da to vzdihi in misli moje so sanjave.
In ko zasula usta mi bo glina, moj pozdrav bo šel tebi, domovina, ti biser mojega spomina! —
Moje zadnje domovanje bo tujina, in moj grob — le majhna ostala bo krtina.
Na Slovenskem letovišču pri Boltonu, 5. avgusta 1983
Prebrala sem nešteto člankov o tem, kako upokojenci živijo, razlagajo, s številkami dokazujejo, kakšne bi morale biti pokojnine, in hočejo Zavodu s svojimi nasveti in predlogi pomagati. Žal pa nisem od Zavoda prebrala še nobenega odgovora, kot bi bilo pač pričakovati. Ali se bomo morali upokojenci res zbrati in demonstrativno pokazati nezadovoljstvo nad nepoštenimi pokojninami? Alijih na Zavodu ni nič sram, da oskrut\jajo upokojenčevo minulo delo in nam nakazujejo tako nizke pokojnine?
Rada bi povedala tovarišem, ki nam urejqjo pokojnine, da se morqjo boriti za boljše, pravične pokojnine. Sqj so vendar za to plačani! Upokojenci zahtevamo take pokojnine, da nam bodo na stara leta, ko bomo potrebovali oskrbo na domu, zadoščale in da bi nam ostalo še nekaj žepnine.
Če pa tovariši niso sposobni dati nam spodobnejše pokojnine, naj odstopijo s položajev in prepustijo mesto sposobnejšim ljudem, ki bodo radi delali za nas — upokojence in ki nam bodo zagotovili res primerne pokojnine.
Neusmiljeni pirati
Tajska bo prihodnje leto z mednarodno pomočjo nadaljevala boj proti piratom, ki napadajo vietnamske begunce v Tajskem zalivu. Oblasti v Bangkoku so zadnji čas dobile prvi del pomoči (2,6 milijona dolarjev) od visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Tako bodo lahko nadaljevali lani začeto akcijo.
Takrat je Tajska s pomočjo 12 zahodnih držav formirala posebne enote, opremljene s hitrimi čolni in patruljnimi letali. Te kontrolirajo velik del zaliva, kjer v čudnih okoliščinah izginjajo vietnamski begunci.
Čeprav je še vedno veliko napadenih, je število ubojev precej zmanjšano. Po podatkih ZN so pirati pred akcijo napadli 70 odst. vseh čolnov, po uvedbi ostrih ukrepov letos junija pa 56 odst. Letos je bilo tudi prvič v treh letih daljše obdobje, ko niso zabeležili umora, posilstva ali ugrabitve beguncev, ki zapuščajo Viet-nam.
Sporočajte osebne in krajevne novice!

KOLEDAR Vpeti i7 PRIREDITEV W
Slovenije
AVGUST
28. - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico.
28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio.
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
18. - Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo ž juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
18.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava.
25. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov« v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
25. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair
Ave.
16. - Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci» praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
28. - Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Norm Novak Trio.
NOVEMBER
5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester.
12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
DECEMBER
4. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
1984
FEBRUAR
26. - Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
24.	- Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. -
MAJ
12. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
JULIJ
29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
100 din za dolar
LJUBLJANA - Sredi avgusta je bilo mogoče dobiti po uradnem deviznem tečaju v SFRJ 100 din za ameriški dolar. Še leta 1979 je dolar prinesel komaj 18 din, torej v dobrih štirih letih je dolar vreden v jugoslovanski valuti štirikrat več. Menda je na črni borzi mogoče dobiti za dolar tudi več kot 100 din.
Kanadski dolar je trenutno vreden — zopet po uradnem tečaju — okoli 81 din, avstralski dolar pa okoli 88.
Nekateri rojaki, ki so bili na obisku v Sloveniji letos, pravijo, da so bile cene smešno nizke, če so bile računane v dolarjih. Sorodniki v Sloveniji pa v mnogih primerih so v precej težavnem ekonomskem položaju zaradi pomanjkanja tudi osnovnih potrebščin, raznih omejitev in inflacijske stopnje.
Voda vdrla v rudnik
HRASTNIK - Talna voda je vdrla v rudniško čelo v hrast-niški jami. V jamo so se spustile posebne rudarske ekipe, ki so po nekaj dni dela očistile čelo. Proizvodnjo pa so povečali na drugih dveh čelih in tako dosegli dnevno normo.
V Sloveniji in sploh SFRJ posvečajo veliko pozornosti proizvodnji premoga. Za prihodnja leta so načrtovali velike skoke v izkopavanju premoga, s katerim bodo nadomeščali drago in večinoma uvoženo nafto in plin.
Gorenjski sejem v Kranju uspel
KRANJ - V prvi polovici tega meseca se je v Kranju vršil Gorenjski sejem, ki ga je obiskovalo veliko več ljudi kot lani. Med obiskovalci je bilo precej tujcev, posebno iz Avstrije. Na sejmu je dobro cvetela kupčija, pravijo poročila.
Ljudje so največ kupovali hladilnike in druge gospodinjske aparate, kolesa,, traktorje in priključke, pa tudi konfekcijo, gradbeni material in nekatere druge izdelke, ki jih v trgovinah primanjkuje, na sejmu v Kranju pa je bila izbira nekoliko večja.
Tekstilne izdelke gredo v izvoz
MARIBOR - Mariborska tekstilna tovarna (MTT) je v prvem polletju izvozila za 10,5 milijona dolarjev tekstilnih izdelkov. Letni načrt predvideva
izvoz v vrednosti 18 milijonov dolarjev.
V Zvezno republiko Nemčijo in skandinavske države izvaža MTT blago za posteljnino in srajce, v Združene države in Alžirijo pa metražno blago.
Okoli 90 odstotkov celotnega izvoza je usmerjeno na konvertibilno tržišče in 10 odstotkov za klirinško (komunistično) področje. V Sovjetsko zvezo izvaža MTT blago za srajce.
Iznajdljivost GORNJA RADGONA - Težave s preskrbo z mesom so spodbudile odgovorne v kolektivu Grozd Radenske v tem mestu, da so si omislili rejo prašičev v starem gospodarskem poslopju gostišča Lovski dom v Lutvercih v Apaški dolini. Večje število prašičev bodo krmili z ostanki hrane ir svojih gostinskih obratoVi tako da si že jeseni obetajo boljšo preskrbo z mesom zlas i v radgonskem hotelu Grozd.
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	15301 Waterloo Rd.
The Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family °f | Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspirin to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to becom6 nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls-
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družin^
Officers
President............................Joseph J-Konra^
First Vice-President......................Ronald	Zefra
Second Vice-President..............................Anna	Jerisl13
Secretary.....................Robert M. Koche^J
Treasurer..................................  j. Smreka
Recording Secretary.......................Nancy Osborn
First Trustee...........................Joseph Sinko^6
Second Trustee............................Frances	Kim8
Third Trustee............................Anthony Tomaz£
First Judicial..............................Mary R|0
Second Judicial.................... John Kov3® j
Third Judicial.............................Frank Top,a
Social Director.........................  Mary Lou G°
Spiritual Director.......Rev. Lawrence Gro(n» n,
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M-
11111111 umni t»mm»iw«»t»tn»»m»»n»»nn»nnnmmnnw»»
Imenik raznih društev
(continued from last week)
e
Tejin so v ko-v tem i rejo jodar-.ovski
ki do-ašičev ane ir •atov, jetajo zlasti ozd.
KLUB LJUBLJANA isdsed.— Christine Kovach ^odpredsed. - Steffie Jamnik 'ainlca ~ Mae Fabec Blagajnik - Frank Fabec Plsnikarica — Jane Novak | adzornl odbor — Ceal Žnidar, pSeph Mateyka, Rudy Lokar poročevalec, Rudy Lokar eie se vršijo vsak zadnji torek v
BachedA°b 8' Ufl ZV' ° SDD na
Baraga court no. ut?
c , a^°Uc Order of Foresters p Bo^1 D,rector - Rev. Joseph
Ceri Ran96r “ Rud0'Ph A'
Kikel6 Ran9er — Charles F.
Chief Ranger — John J. A	Secretary — Alphonse
UrbaanCial Secretary — Anthony J. fci-ioai1226 Norwoocl Rd-’ tel
Tru«fUrer ~ Frank J- Kolenc HrB„S f6s ~ Albert Marolt, Frank 7' J°hn J. Hočevar V0grig,h Direc,or ~ Angelo M.
^tor of Sick — Joseph C. Saver Saver'0r Concluctor — Joseph C.
Seni0r c°nductor — Frank Hren 'tdn|0r 8endne* ~ Elmer Perme PieirtD entinel “Edward Prijatel Pri,.,,,representative - Frank J. JJea,elj, 845-4440
eaC(ielin9s ^elcl the third Friday of Vit,l6 m°nth, Social Room, St. US Auditorium at 8:00 p.m.
ST‘ ^ARYS court catholic ori
Soiri, 0F PORESTKf
N.^* 1 2 Director -
vfeRan0er - Alan PasCthieJRan9er - k Škrabe) Chl6f Ran9er
V^OS.c.-jo,
sfS“ - n
V„asurer - Domthv
,9ntinal	-i"
Fle|d p “ Frank l '“rlJatei epresentati
W,el-845‘4
Suidav .9s are he ^Porn ln ^t. Mar
> CHORAL group
l. Presirionll>n '',omen’s Union Kra|| nt, Librarian — Pauline
. C&ident - Jo Trunk 0lr)ette7 ary'Treasurer — An-nWi||OwuTbukovec. 215 E. 328 St., *3 * * * * *T546 ’	44094' Ptione
>A0dltorefir. 7 Mary Kokal 8rCei< ' Stella Kostick and Ann Directo
l.^hearlr Tom Hegle S at 7 aals every Monday
even-
He, Euclid^,0V’ ^oclety E Home for the aged
18621 Neff Rd.
^rle	Ohio 44119
Vi havft---------- ‘
."uoiDh w President Alrha j-, 02an’ Vice-pres.
®an Kri>m ~~ treasurer •rUao|Ph m9o ~ F,ec' Eec’y-
JokU,,ees- Vin Susel ~ Corr Sec'y-n Cech w Kalin’ Cecella Wolf, C' ^ch^l,erLamPe' Ronald
thrf,0,nlk crd Tomsic, Albert S Lavri8ut,0n J- Cirod, An-A||*m„e Sha’ Frank Cesen, Jr. " Hosemary Toth
Honorary Trustees: Mary Kobai, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich
Statutory Agent, Parliamentarian — Paul J. Hribar, L.P.A.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
BELOKRANJSKI KLUB Presednik Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec in Milena Dovič.
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE 2 Honorary Vice-pres. — Frances Legat
President — Alberta Zakrajšek 1st Vice-pres. — Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres. — Ann Filipič Secretary — Margaret Kaus, 1118 E. 68 St., Cleve., OH 44103 Treasurer — Mary Zakrajšek Rec. Sec’y. — Mary Zakrajšek Auditors: Josephine Turkman and Frances Tavzel
Sunshine Club: Josephine Turkman, Antoinette Simcic Publicity — Mary Zakrajšek Refreshment Comm.: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex.
PLANINA SINGING SOCIETY President — Al Glavic Vice-pres. — Frank Urbančič Financial Sec. — Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corres. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica — Slavica Turjanski Blagajničarka — Kristina Srok Gospodar — Ivan Goričan Pomočnik — Mike Kavaš Odborniki:
Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonija, Tonica Simlčak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko Nadzorni Odbor:
Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja:
Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103.
Podpredsedniki so vsi: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleve., OH 44119.
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont. N1H - 6J4 Canada Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser
Pomaga mu ga. — Marija Meglič Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič
Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O.
Upokojenski klubi
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik August Petelinkar Tajnica in blag. Mrs. Mary Lavrich, 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123 Tele.: 732-7529.
Zapisnikarica Ann Grzybowski, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Marinko, zastpnlk za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mae Fabec, Frank Fabec in August Petelinkar.
Seje in sprejemanje nov ih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknik: Frank Česen ml.
1.	Podpreds.: John Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glen-
brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tei. 531-3134
Blagajničarka: Emma Česen Zapisnikarica: Jennie Fatur Sunshine Lady Mary Zifko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Recher Ave. ob eni uri popoldne.
C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcie Mills 3rd Vice-pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month In the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Majdi Lavrisha.
Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher 1st Vice-pres. — Frank Cesen Secretary — Mae Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors; Tony Mrak, Tony Bolden, Frank Fabec
Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203.
Recording Sec’y. — Mrs. Albina Gradisher
Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Josephine Platner Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Platner Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Center, 70 - 14th St. N.W.
AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Cerne Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihellch Home for the Aged:
Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettie Mihelich, Dorothy Urban-cich
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor — Rev. John Kumse
President — Edward J. Furlich Vice-pres. — Sally Jo Furlich Secretary-treas. — Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119, tel. 481-5004.
Recording Sec. — Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian physicians in greater Cleveland area to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary Martha, S.N.D.
President — Mrs. Betty Svekric
1st Vice-pres. — Mrs. Mary Lou Buehner
2nd Vice-pres. — Mrs. Lillian Krzywicki
Recording Secretary — Mrs. Ro-seanne Piorkowski
Corresponding Sec. — Mrs. Patricia Talani
Treasurer — Mrs. Janet Borso
Publicity Chmn. — Mrs. Margo Repka
Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Chaplain — Rev. Joseph Boznar
Commander — Steven P. Piorkowski
1st V.C. — Daniel Reiger 2nd V.C. — Matthew Nousak 3rd V.C. — Charles Merrill, Jr. Adjutant — Thomas Kirk Treasurer — Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 home, 431-6062 work
Judge Advocate — Robert Mills, Sr.
Welfare — William Lipoid Historian — Anthony Grdina Officer of Day — Frank Godic Medical — Martin Strauss
1	Year Trustee — Joseph Baškovič
2	Year Trustee — John A. Milakovich
3	Year Trustee — John Kirk, Jr.
Auxiliary Liaison — George
Poprik
Meetings are held every third Tuesday each month in our fine clubroom, located at 6101
Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our
faith, help our sick and disabl-
ed, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-pres. — Dorothyann Winter
Secretary-treas. — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tele. 442-0647
Auditors — Marie Dolinar, Frances Marolt Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik
Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS
President — Walter C. Lampe Vice-pres. — Frank Bittenc Secretary-treas. — Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, tel. 531-2281
Recording Sec. — Helen Vukčevič
Auditing Comm.: Lou Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis Tisovec
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President — Max Kobal Vice-pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich
Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal
Chairman House Comm. — Joseph Petrie
House Comm. — Edward Koren, Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk
Sgt.-at-Arms — Joseph Trebeč
Honorary Vice-pres. — Edward Leskovec
Honorary Sec’y. — Stanley Pockar
Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal
SLOVENIAN SPORTS CLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik — Ed Skubitz Podpredsednik — Michael Dolinar
Tajnik — Tomaž Voider Blagajnik — Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odborniki — Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez
Pravni svetovalec — Tom Lobe
S.N.P.J. FARM —
LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec’y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, Ann Kristoff, Rosemary Toth
(Continued on page 8)
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President — John Taucher, tel. 663 - 69 5 7
Vice-pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts OH 44137, Tel. 662-9064.
Treasurer — Josephine Rezin, 662-9064.
Rec-sec’y- — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Ur-bancich, Anton Stimetz.
Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m. alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Vida Zak
Sunshine Comm.: Mary Durn, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Julia Ipavec, Vida Kalin, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar Meetings — First Thursday of the month.
A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivik Vice-pres. —- Helen Konkoy Recording Sec’y. — Theresa Krisby
Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel
Director — Marie Pivik
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle	2	SNPJ
President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec’y. — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič ' Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braebum Pk. Dr., Euclid,
OH 44117
Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave.
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Flnan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Eleanor Pavey Vice-pres. — Jennie Trennel Secretary — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Millavec Committee Chairpersons:
Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie fren nel
Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Frank Korošec Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., OH 44110.
Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. Streck Chairman, Membership —-Eleanors Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid OH 44117, Tele.: 531-8927. Chairman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Publicity, newsletter — Doris Sadar
Special Events — Justine Skok The Art Guild meets on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St., at 7:30 p.m.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vioe-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec’y. — Wilma Tabjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Julia Ipavec Sunshine Comm.: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar.
Social and Educ.: Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627.
Meetings — Thursday
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik — Stane Frisian Podpred. — Frank Grk Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Jože Puhelj, Luka Mejak, Mario Grbec Kuharica — Emma Grk Natakarice — Mary Petrač, Mrs. Pristan
Hišni odbor: Stane Grk, Ivan Grbec, Jože Lipec Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. Članarina $5.00 na leto. Sprejema se nove člane vsak dan.
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelman Vice-Pres.—Judy Morel Recording Sec. — Judy Oon-/elman
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Janet Grabner, Edna Kleinhenz Circle Director—Amy Tremton Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director— Eric Ozanich Accompanist — Alice Cech
Kosti na tone
Washingtonski Smithsonian Institute za arheološke najdbe je bogatejši še za štirinajst ogromnih lobanj slonov, ki so jih nazadnje vpisali v obsežen katalog te svetovno znane ustanove.
Samo za urejanje kataloga so izdali 8 milijonov dolarjev, delo je trajalo celih 5 let, kajti vpisati so morali kar sto milijonov primerkov,____________
gmsissFlavis
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 |	GENEVA I
I	m
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
V Kremlju je bilo opaziti prvo popuščanje z ozirom na jugoslovanske zahteve po Trstu. Po sovjetskem navodilu so v Beogradu pristali na podpis sporazuma, da se ustanovita na Primorskem dve coni (A in B), tako da je Trst prišel pod zavezniško kontrolo.
Ko so zahodni zavezniki v jeseni 1945 sprožili idejo za svobodno mesto z luko, se je Rusija še potegovala, da bi Trst pripadal Jugoslaviji, a ne brezpogojno kot v začetku. Na konferencah Združenih narodov se je vmešavalo preveč problemov, tako da je rešitev enega bila odvisna od sporazuma o drugih.
Vse se je vezalo: Trst in Primorska, italijanske kolonije Libija, Dodekaneško otočje, Somalija, Eritreja. Najbolj zvit pri barantanju s temi deželami je bil Molotov v New Yorku. Pozno leta 1946 sem imel priložnost povedati mu nekaj stavkov. Popustil je s svojim predlogom, da Italija skupno z Rusijo uvede upravni svet nad Libijo, samo da bi utrdil stališče glede Trsta. Končno je pustil Jugoslavijo na cedilu z ozirom na mesto in luko. Ko so se proglašale resolucije po vsej deželi, da Trst mora pripasti Jugoslaviji, je sprejel predlog francoskega delegata Bidaulta, da se mestu podeli neodvisnost od sosedov in se imenuje guverner.
Po polnoči nekega dne sredi septembra 1947 me je prebudil zvonec. Pozvan sem bil na urad za posvetovanje v nujni zadevi, tikajoči se Beograda in Trsta. Mislim, da je bilo isti dan, ko je bila podpisana mirovna pogodba z Italijo in Trst proglašen kot samostojno, neodvisno mesto.
Nujna depeša iz Beograda je naznanila, da je Jugoslavija obvestila našega poslanika Dunna o namenu z orožjem zavzeti in zasesti Trst. Posvetovanj glede namere Beograda ali kaj in kako odgovoriti na napoved ni bilo treba. Glavni poveljnik za Sredozemlje general Lee je že odgovoril z izjavo, da bo uporabil oboroženo silo proti vsakemu poskusnemu vpadu v mesto. Počil ni noben kanon.
Zahodne sile so se strinjale s končnim povratkom Trsta Italiji iz političnih razlogov. Že po enem letu proglasa o neodvisnosti mesta so sporočile ministrskemu predsedniku De Gasperiju o tem namenu. Prizadevale so se okrepiti njegovo vlado pred volitvami, ko mu je pretil poraz od komunistične stranke.
Bidault je De Gasperija obvestil o namenu glede Trsta kot protirusko, ne toliko protijugoslovansko potezo. Jugoslavija je bila tedaj v sporu z Rusijo. Maršal Tito pa je 5. oktobra 1954 podpisal sporazum, ki je prepustil Trst Italiji, obenem pa odobril vključitev od Jugoslovanov zasedenih okrajev.
Tajna poročila iz vseh držav Balkana so prihajala dnevno tudi v letih »hladne vojne«, ko so bile meje držav za »železnim zastorom« hermetično zaprte. Zahodni agent se je sicer redko nastanil za stalno obveščanje, našli pa so se povsod izredno lahko domačini, ki bi tvegali življenje, samo da povedo zahodu resnico, kaj se dogaja.
Take obveščevalce je vzhod smatral za izdajalce in je kot s takimi postopal, če so bili prijeti. V resnici so bili junaki svojih idealov. V tistih treh letih nisem naletel na noben primer, da bi bil »izdajalec« plačan, kot je režimski tisk obtoževal.
Obilica notranjih virov obveščevalne službe je z Balkana in drugih vzhodno-evropskih držav nudila informacije o sovjetski strategiji in delovanju proti zahodu. Tajnosti Kremlja so se odražale v politiki podložnih držav, katerih režime so snovali in vodili ruski generali ter politični in varnostni zastopniki Moskve.
Karkoli so v Kremlju narekovali vladam podvrženih narodov, smo prej ali slej izvedeli v Washingtonu. Iz grmade novic o sovjetskih ukazih in naročilih komisarjev v Sofiji, Bukarešti in drugod smo sklepali o politiki in namenih Sovjetske zveze doma in na tujem.
Tako sem na primer zasledoval stališče Moskve glede poskusne balkanske zveze, ustanovitve kominforma in izključitve Jugoslavije ter Stalinovo osnovanje organizacije za medsebojno pomoč narodov pod sovjeti kot protiutež zahodnemu gospodarskemu razmahu.
Ideja za balkansko zvezo je bila Stalinu spočetka trn v peti, pozneje pa dobrodošel način,
da bi zavaroval sovjetsko gospodovanje nad Jugoslavijo-Komunistična stranka jo je sicer imela v svojem programu že od svojega začetka in razgovori o njej so se vršili konec leta 1944. Zasnutek so Sovjeti tedaj podpirali, ker bi federacija te vrste vodila k spojitvi z njihovim sistemom.
Sporazum pa so kršile razlike med Beogradom in Sofij0-Bolgari so mislili o zvezi dve držav, svoje in Jugoslavije. Beogradu pa so hoteli> da W Bolgarija bila enaka s šestimi
obstoječimi jugoslovanskimi
zveznimi republikami. P°leg tega so zahtevali, naj se b° garski del Makedonije priključi jugoslovanskemu.
Angležem je bil načrt P° znan in so se mu upirali« v g vnem zato, ker ga je odobra vala Moskva. Nekajkrat sem bil poklican na razgovore ° tem predlogu, a posebnega & nimanja za ali proti taki zve® v Washingtonu ni bilo. Staim tedaj očividno ni hotel nakop čiti sporov z zahodom g* Balkana in ideja je bila začasno opuščena.
Leta 1947 pa sta Tito in ^ mitrov pri sestanku na Ble prišla do sporazuma g načrta, kako naj se ® .. stopnjema združi v federacij ^ Dogovor je bil objavljen s v glavnih potezah, a v 0 ingtonu smo bili dovolj toč obveščeni.
Iz ragovorov, katerih sem s udeleževal, sem spoznal, a bilo ameriško stališče do^ nevtralno z ozirom na ta na
ki se je zdel bolj propag1
andne-
ali**
ga značaja kot pa rese”liti^n
racij0
Moskve zasnovan program.
Več je o načrtu za fed6®.. u povedal Dimitrov pri 0 ^ Bukarešte v januarju tej priložnosti smo se _ uradnega odmeva na s ,0 bolj zanimali. Za-
govor bolj zamma». -- jfl je, da se nekaj med M08 Balkanom lomi.
Dimitrov je bil glede ^ ^ cije zelo zgovoren. Dejal J > ^ je prezgodaj govoriti 0,L\t
obliki, javnost pa je žago
da je načrtno že vse izd^i.
da se »ljudske republikcf^ kana, z njimi vred tudi ^e.
spojijo v federacijo ali k° deracijo.
(se nadaljuje)
T.K. General Contra0*0'* paint"10'
We do all carpentry, wall covering, electrical, P ^ bing, carpeting, roofinfl driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK,
0«"er
831-6430
(A
zak-zakrajsek
pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
John Fortuna, licenciran pogrebnik^

i %