Anthropos 57 (1): 145–149 | issn0587-5161 | e-issn2630-4082 
Recenzija
Danilo Šuster, Modalni katapulti: uvod v filozofsko logiko 
Marija Švajncer 
marija.svajncer1@gmail.com 
©2025 Marija Švajncer 
Danilo Šuster je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru kmalu po izidu svoje, v strokovni javnosti in medijih odmevne knjige Kaj delajo filozofi? (2019) objavil novo delo z naslovom Modalni katapulti: uvod v filozofsko logiko (2023). Znanstvena monografija je zaradi visoke teore­ticne ravni, zahtevnih problemov, strokovne terminologije in simbolnih zapisov namenjena zlasti bralkam in bralcem, ki obravnavano in soro­dno tematiko poznajoter išcejonovemiselne izzive,zagotovopa se bodo vanjo poglobili tudi tisti, ki se želijo na zapletenem podrocju izobraziti ali pa v študijskem procesu na slovenskih univerzah poglobiti in razši­riti svojo vednost. Avtor spretno krmari med življenjskimi primeri (pri tem kaže svoj espri, domiselnost in duhovitost) in nerešenimi vprašanji iz zgodovine filozofije, sodobne logike ter védenjem, ki ga v zvezi z njimi zarešitevponujajouveljavljenilogiki,odJana Lukasiewizca,Nenada Mi­šcevica, A. J. Ayerja in Roberta Stalnakerja do številnih drugih, omenja pa tudi slovenske, Marka Uršica, Olgo Markic, Franeta Jermana in An-dreja Uleta. Slovenski filozofinji in logicarki Maji Malec se zahvaljuje za skrben pregled svojega dela. Avtor slike na ovitku, Kolaža na platnu, je Branko Šuster. 
Šuster svojo knjigo razdeli na dva dela, in sicer: »Modalni katapulti« in »Uvod v modalno logiko«; prvi ima poglavja »Predikator in miselni poskusi«, »Pogojniki in leni dokaz«, »Med Resnico in Neresnico«, »Ar-gumentizposledic«,»BorgesinFitch«in»Vdilemi«,drugipa»Modalna logika«,»Deonticnalogika«in»Protidejstveniki«.V»Predgovoru«pravi, dalahkofilozofskalogikadanespomenitakofilozofskoraziskavoosnov­nih logicnih pojmov in uporabo logike pri reševanju filozofskih proble­mov kot tudi raziskovanje alternativ in razširitev klasicne logike, in to zato,kersofilozofskavprašanjanajveckratpovezanassklepanjiinzargu­menti, pri katerih standardna logika ne zadošca. V knjigi obravnava tudi vprašanja osnovnih logicnih zakonov, prevladuje pa »logika« filozofskih 
https://doi.org/10.26493/2630-4082.57.145-149 
Marija Švajncer 
problemov.Šusterzapiše,daobdobjaminevajoinsmerisespreminjajo,še vedno pa velja, da razlicnih vej sodobne filozofske logike ne bomo razu­meli, ce ne bomo poznali osnov modalne logike. Nova knjiga ni klasicni ucbenik, saj v prvem delu igrajo osrednjo vlogo zahtevna vprašanja, pri katerihjevjedrunekimodalniargument,praviloalisklepanje,vdrugem delu pa se je mogoce seznaniti z aparatom modalne logike. Z modalno­stjosoneposrednopovezanevecvrednostnelogike,protidejstvenipogoj­niki in deonticna logika. Podan je klasicen uvod v normalno (propozici­onalno) modalno logiko in semantiko možnih svetov, ki vkljucuje stan­dardno deonticno logiko, knjigo pa sklene podrobnejši prikaz nemono­tonelogikeinsemantikeprotidejstvenihpogojnikov.Avtorzapiše(str.2): »V uvodu v modalno logiko sledim klasicni shemi, najprej logika (aksi­omatski sistem) in potem semantika možnih svetov, vendar ga skušam obogatiti s kriticno obravnavo spornih sklepanj in tez (›paradoksov‹) in smiselno povezati z razpravami v prvem delu knjige.« 
Ted Chiangjeavtor kratke zgodbe Kajsepricakujeod nas, v katerina­stopa Predikator, napravica v velikosti daljinca za avto, z gumbom in s svetilom. Lucka se zabliska s pritiskom na gumb, vendar vedno sekundo pred dotikom. Gre seveda za znanstveno fantastiko, v kateri Predikator deluje s pomocjo krogotoka z negativnim casovnim zamikom in pošilja signal v casu nazaj. Obstoj te napravice naj bi dokazoval, da svobodna volja ne obstaja, saj igralci ne morejo prekršiti pravil igre, luc se namrec vedno zasveti sekundo, preden pritisnejo na gumb. Ce pa želijo to zvezo razdretiincakajonabliskznamero,dabiseodpovedalipritiskunagumb, potem bliska ni. Po dnevih obsedenega igranja in neuspešnih poskusov, da bi napravico pretentali, ugotovijo, da izbire niso pomembne, še vec, tretjino igralcev je baje treba hospitalizirati, saj se na koncu znajdejo v stanju akineticnega mutizma, v neke vrste budni komi, stanju, v katerem se sami niti hranijo ne vec. Danilo Šuster meni, da jedro elegantnega mi-selnegaeksperimentaocasuinsvobodnivoljitvorizmotna»logika«fata­lizma.Futuristicnanapravica,kivnaprejsignaliziranašoodlocitev,nedo­kazuje, da nimamo svobodne volje. Avtor pravi, da miselni eksperimenti spadajovtistidelfilozofskeorodjarne,kijemordanajbližeumetniškemu delu, saj nas vodijo do tega, da v domišljiji »uzremo« in razlocimo poj­movne komponente tam, kjer jih obicajnoni, v filozofiji pa gre po navadi za jasno dolocen spoznavni smoter – potrditev ali ovržbo kake teorije alihipoteze. Chiangov miselnieksperiment temeljinalocitvi pojmovnih komponent, za katere se zdi samoumevno, da sodijo skupaj, filozofsko jedro pa jerazmislek o pojmovanju casa, vzrocnosti in clovekovega delo­
146 
Recenzija 
vanja. Dejanskired našega delovanja je vzrocni, medtem ko jeizkustveni redcasovni,koncniproizvodtehpojmovno-kemicnihreakcijvChiango­vemeksperimentu pajefatalizem,kivvsakdanjirabioznacujeneko ži­vljenjsko držo, v katero zapademo, ko zacnemo verjeti, da nic, kar lahko zdaj naredimo, ne more spremeniti tega, kar se bo zgodilo. Za tradicio­nalnega fatalista je vsak dogodek v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vednože»fiksiran«samozaradizakonovlogiketernaravepojmovresnice in casa, zanj ima resnicna napoved pred kakim dogodkom enak metafi­zicnistatuskotresnicnoporocilo.Zgodiselahkoznameniti»modalnika­tapult«, ki »izstreli« domnevno zacetno neogibnost premis na sklep prek vezi, ki so same neogibne. Avtor premislek sklene z naslednjim spozna­njem (str. 18): »Chiang je bolj prepricljiv v fenomenologiji fatalizma, a tudi psihologiji zasvojenosti – vsi poznamo razne viralne napravice, da ne govorimo o najvecjem sodobnem viru obsedenosti s pritiskanjem na gumbe. Danes bi Predikator verjetno bil aplikacija za pametne telefone, ki jih leta 2005 še ni bilo. Kaj nas sili v to, da pritiskamo na razne gumbe in ekrane – to je zares vprašanje, ki zadeva jedro naših svobodnih izbir.« 
V poglavju »Pogojniki in leni dokaz« se Šuster osredini na zavrni­tev lenega argumenta, takega, ki temelji na logicni zgradbi pogojnikov. Argument o nemožnosti vplivanja na preteklost ima popolnoma enako zgradbo kot fatalistov argument o nemožnosti vplivanja na prihodnost, ki je bil že v antiki znan kot »leni« argument. Logikapogojnikovv narav­nem jeziku se razlikuje od logike materialne implikacije, v kateri je pro-pozicija tavtološka. Avtor poudari, da gre v njegovi interpretaciji za pro­blem vzrocnosti in metafizicne osnove trditev o nepotrebnosti, dejanska resnica ne zadošca za cudne trditve o nepotrebnosti in neucinkovitosti. Preprican je, da je standardni filozofski ugovor proti vnazajšnji vzrocno­sti, se pravi argument iz preklica, neuspešen. Paradoksalna zgradba le­negaargumenta,kigovoriotem,dasosprejemljivepremiseinsklepanje, ne pa tudi argument, je sicerlogicno zanimiva,tisti, kise ukvarjajoz njo, pa potrebujejo presenetljivo zapleten logiški aparat za njegovo razreši­tev. »Že prvi raziskovalci logicne zgradbe naših misli so se zavedali, da je logika dokazov za fatalizem povezana z razpravo o naravi pogojnikov« (str. 31). 
ŠustersezamislinadAristotelovotrditvijo,cešdaocitnoninujno,daje od vsake trditve in nasprotnega zanikanja eno od teh resnicno, drugo pa neresnicno, kajtikar veljazastvari,kiso,ne veljaza stvari,kiniso,ampak mogoce so ali niso (str. 34, odlomek iz Aristotelovega spisa Orazlaganju je prevedel Boris Vezjak). Avtor nameni pozornost natancni opredelitvi 
147 
Marija Švajncer 
logicnih zakonov bivalence in izkljucene tretje možnosti ter preuci spre­jemljivostaristotelskerešitve,kigovoriotem,dajezastavkeoprihodno­sti veljavenzakon izkljucene tretje možnosti,nepa tudinacelo bivalence. V standardnem logiškem zapisu sta zakon izkljucene tretje možnosti in zakon neprotislovja kot logicna zakona pravilno oblikovana sintakticna izrazavjezikupropozicionalnelogike,nacelobivalence pajesemanticno nacelo. »Lahko bi rekli, da je po tem nacelu realnost takšna, da naredi vsako trditev v danem jezikuza resnicno alineresnicno« (str. 39). Danilo Šuster med drugim omeni, da nova logika dopušca svobodo izbire tako, da poleg resnicnih in neresnicnih propozicij vpelje možne oz. nedolo-cene propozicije. Novi logicni sistemi, kot so vecvrednostna logika, pa-rakonsistentna logika, logika supervaluacij,parapopolna logika in drugi, dopušcajo razlikovanja, kakršnih klasicna logika ne pozna. Sodobna lo-gika supervaluacij je parcialna dvovrednostna logika, ki dopušca vrzeli inpoavtorjevemmnenjunajboljustrezaaristotelskirešitvi:ohranitevza­kona izkljucene tretje vrednosti brez bivalence. Ce je »navadni determi­nizem« trditev, da iz dejstev o preteklosti sveta po zakonih narave sledijo vsadejstvaoprihodnostisveta,potemlogicnideterminizemdokazuje,da je vsak dogodek v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vedno fiksiran, ne glede na to, ali je determiniran ali ne (to se zdi neverjetno). »Logicni determinizem ni filozofski izziv, ker bi mu uspelo resno utemeljiti, da je vse, kar se dejanskopripeti, neogibno, mipa na to nimamo vpliva.Staro­davnidokazizafatalizempasologicnozanimivi,sajnassilijovfilozofski razmislek o pojmovanju resnice in logicnih zakonov« (str. 58). 
Avtor podrobno obravnava van Inwagnov modalni argument za ne­združljivostsvobodeindeterminizma(4.poglavje)ter analizira protipri-mere osrednjemu sklepanju, ki temeljijo na odsotnosti izbire glede inde­terministicnih dogodkov. V naslednjem poglavju na zanimiv nacin opo­zarjanapovezavo med Borgesovim kratkim »dokazom« (Argumentum Ornithologicum) in sodobno logicno razpravo o obstoju resnic, ki jih nihce niti v nacelu ne more spoznati. V nadaljevanju predstavi tradici­onalne filozofske pristope k prakticnemu sklepanju. Izhodišce sodobne deonticnelogike,logikenorm,logikeobveznosti,logikenormativnihsis­temov in logike imperativov je obravnava obveznosti kot posebnega pri­mera nujnosti,primera, kitemeljina analogijimeddeonticno inaleticno modalnostjo, kot jo prikazuje tradicionalni modalni kvadrat. Spopade se z moralnimi dilemami, v katerih se od dejavnika zahteva, da realizira vsako od dveh med seboj nezdružljivih dolžnosti, torej vsako posebej, ne more pa obeh hkrati. Obstoj dilem je problem za standardno deonticno 
148 Recenzija 
logiko, ta jihs svojimipostulati prepoveduje. Šuster meni, da so moralne dileme dejstvo naše moralne realnosti, zato jih logicni sistem ne bi smel takoj izlociti. 
V prikazu modalne logike avtor predpostavlja poznavanje osnov kla­sicnepropozicionalne(stavcne)logike. Modalnalogikajerazširitevstan­dardne logike, ne pa njena alternativa. Moderna logika je oživila Leibni­zovoidejo,dajenujnaresnicatista,kijeresnicnavvsehmožnihsvetovih, možna pa je ona, ki je resnicna vsaj v enem. Izhodišce je popolna enako­pravnost možnih svetov: vsak je enako možen glede na vsakega drugega. Sodobna semantika temelji na ideji, da je sistem možnih svetov struktu­riran z relacijo dostopnosti med svetovi, nekateri so povezani med seboj, drugi pa ne. Sistem svetov, ki so povezani z relacijo dostopnosti, je se­manticni okvir,imenovan Kripkejev okvir. Avtor posebej preucuje neka­tera temeljnanacelaosnovnegasistema innjihovemedsebojne povezave, pri tem pa posebno pozornost namenja nacelom sklepanja. Obravnava nekaj možnosti aksiomatiziranja množice deonticnih logicnih tez, ena­kovredno jih je namrec mogoce aksiomatizirati na razlicne nacine. Pisec pritemopozarjanamejedeonticnegaformalnegaaparata,temeljecegana normalni modalni logiki. Pogojniki so osrednji predmet logicnega preu-cevanja od antike dalje. Avtor v zadnjem poglavju temeljito predstavi lo-giko protidejstvenih pogojnikov (»ce bi bilo res, da A, potem bi bilo res, daB«),kinimonotona.Dodajanjenovihpremisvpogojniškihsklepanjih lahko spreminja veljavnost, zato jih ne moremo tolmaciti kot nujne ma-terialne implikacije. Avtorjevo izhodišce za drugacno logiko in seman­tiko je razumevanje protidejstvenikov kot spremenljivo strogih pogojni­kov (D. Lewis). 
Na zadnji platnici knjige Modalni katapulti: uvod v filozofsko logiko je navedenih nekaj pozdravnih besed hrvaškega filozofa in logika Nenada SmokrovicaterslovenskefilozofinjeinlogikinjeOlgeMarkic,recenzenta in recenzentke avtorjeve znanstvene monografije. Za Smokrovica knjiga sodi med vrhunce literature te vrste v Sloveniji in celotni regiji. Pridru­žujem se vrednostni sodbi Olge Markic, da je knjiga Danila Šusterja pi-onirsko delo o filozofski (modalni) logiki v slovenskem jeziku in izviren prispevek na tem podrocju. 
Literatura 
Šuster, Danilo. 2019. Kaj delajo filozofi? Kulturni center Maribor. Šuster, Danilo. 2023. Modalni katapulti: uvod v filozofsko logiko. Univerzitetna 
založba Univerze v Mariboru. 
149