PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmors
002.00
.(jcchl 6 - PP 559 040) 7796-600 +60894 PD I x 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 61 (14.152)
Trst, petek, 13. marca 1992
Umor ene najvidnejših in najbolj kontroverznih osebnosti KD na Siciliji
Mafija ubila Salva Limo
Na vidnega predstavnika KD, ki je bil večkrat v središču polemik, streljala dva morilca Številne reakcije iz vrst političnih krogov - Na današnji pogreb bo šel premier Andreotti
Umrl
pisatelj
Anton
Ingolič
LJUBLJANA — V Slovenskem glavnem mestu je v 86. letu starosti umrl slovenski pisatelj Anton Ingolič. Rodil se je leta 1907 v Spodnji Polskavi. Po končani srednji šoli se je podal v Pariz, leto kasneje pa se je vpisal pa ljubljansko univerzo. Vojna ga je s ptujske gimnazije, kjer je služboval kot profesor, pahnila v izgnanstvo. Po vojni je mnogo potoval. Med njegovimi deli naj omenimo dela za mladino Sirote, Udarna brigada, Tajno društvo PGC, Deklica iz Chicaga, Mladost na stopnicah, iz katere so posneli televizijsko nadaljevanko, med deli za odrasle pa Lukarji, Soseska, Na splavih, Človek na meji, Vinski vrh, Pretrgana naveza, Pri naših v Ameriki, Šumijo gozdovi domači in druga. Po noveli Splavar so posneli krat-kometražni film Slovo Andreja Vitužnika.
Okrvavljena politična scena
VOJMIR TAVČAR
V	sredo v kraju Castellamare di Stabbia Sebastiano Corrado, včeraj v Palermu evropski poslanec Salvo Lima. Kdo bo na vrsti danes? Kdo jutri ali pojutrišnjem?
Med ubojem občinskega svetovalca DSL blizu Neaplja in eksekucijo demokrščanskega evropskega poslanca v glavnem mestu Sicilije najbrž ni nobene vzročne vezi, nobene povezave razen te, da sta oba padla kot žrtvi organiziranega kriminala, ko manjka komaj dvajset dni do političnih volitev.
Umora Corrada in Lime sta le zadnja člena v dolgi verigi političnih zločinov, ki so okrvavili celotno povojno italijansko obdobje, zadnji žrtvi vse ostrejše ofenzive organiziranega kriminala proti državi in njenim ustanovam. V zadnjem letu skoraj ni minil dan, da ne bi bila v časopisih objavlje-aa vsaj ena novica o enem ali več mafijskih ali kamorističnih zločinih.
V	tej mračni sliki vse ostrejše ofenzive organiziranega kriminala proti državi pa ima umor Salva Lime posebno valenco. Salvo Lima je bil nedvomno eden naj-oolj vplivnih mož sicilske krščan-j e demokracije. Večkratni pa-ojmski župan, poslanec v rimskem in v evropskem parlamentu le bil Salvo Lima večkrat obtožen sozvočja z mafijskimi organizaci-l^mL Bil je vselej oproščen, vendar sum, da v njegovem življenju m delu ni bilo vse prozorno, ni bil nikoli razblinjen.
Njegov umor je dokaz, kako šibka je država v boju s krimina-l°m. Obenem pa odpira tudi vpra-sanje, kolikšno hipoteko skuša Postaviti organizirani kriminal na skorajšnje volitve.
Danes je še nemogoče reči, kaj P0n}eni umor Lime za italijansko Politično dogajanje. Jasno pa je, da se mora država s prispevkom vseh izviti iz krvavega smrtonosnega obroča preden bo prepozno.
Film Sejem pripadnosti v produkciji Kinoateljeja odprl Film video monitor
Namesto krize v sedmem letu nov zagon
MARKO MARINČIČ
GORICA - Film Sejem pripad-°sti slovenskega goriškega reži-®ria Danijela Jarca v produkciji inoateljeja je sinoči nadvse us-Pesno odprl letošnji 7. Film video Monitor in dokazal, da je v Gorici astalo pomembno tudi ustvarjal-rJf-- *ro za slovensko kinematog-']°- Manifestacija bo do nedelje fjoriškem kinu Vittoria predsta-1 a vso .lansko filmsko ter izbor v m video produkcije Slovenije, ponedeljek pa se bo dogajanje Preselilo v Novo Gorico, kjer odo predstavili italijanske filme Ipotesi Cinema. Sinoči so uoi odprli razstavo Zrcalo časa
(gradivo revije Mladina o etapah slovenskega osamosvajanja in fotografsko gradivo iz Obzornikov obdobja '45-'51), otvoritveni večer pa je sklenilo predvajanje prvega filma iz retrospektive Boštjana Hladnika.
Slavnostni govornik minister Janez Dular je dejal, da gre Kino-ateljeju zahvala za spremljanje in sooblikovanje slovenskega filma, letos pa ga plemeniti še bistveno nov dosežek - lastna filmska produkcija. Želel je, da bi to torišče mlade ustvarjalnosti ohranilo svojo vitalnost in še naprej združevalo ljudi z obeh strani meje. Pred njim so govorili še občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna, Ivan Nemanič iz Arhiva Slovenije in Bernard Nežmah od Mladine.
Del občinstva ob otvoritvi 7. Film video monitorja (Foto Križmančič)
PALERMO Normalni potek volilne kampanje v Palermu je včeraj pretresel uboj demokris-tjanskega evroposlanca in enega najvidnejših predstavnikov KD na Siciliji, 64-letnega Salva Lime (na sliki AP), ene najbolj kontroverznih političnih osebnosti, ki so ji mnogi pripisovali tudi vpletenost v nečiste posle, vendar pa proti njemu nikdar ni bil sprožen nikakršen obtožni predlog. Salvo Lima je bil tudi član vsedržavnega vodstva KD in prepričan »andreottije-vec«.
Do umora je prišlo malo pred deseto v Mondellu, kopališkem centru Palerma, na Limo pa sta streljala dva mafijska morilca. Morilska akcija je stekla, ko se je Lima skupaj še z dvema sodelavcema, univerzitetnim profesorjem Alfredom Di Vecchijem in pokrajinskim odbornikom Nandom Lig-giom, z avtomobilom odpravil proti uradu v Palermu. Vozil je Di Vecchi in morilca sta se avtomobilu približala približno 500 m od Limove vile. Obraza sta jima zakrivali čeladi, takoj pa sta izstrelila nekaj krogel, ki so prebile vetrobransko steklo in levo prednjo gumo Limovega avtomobila. Salvo Lima se je najbrž zavedel, zakaj gre, skušal je pobegniti, vendar sta ga morilca dohitela in pokončala s strelom v tilnik na ploč-
niku pred neko nenaseljeno vilo (na sliki AP truplo ubitega politika). Morilska dvojica je zbežala s kavvasakijem, ki so ga našli približno kilometer proč od kraja zločina. V napadu Di Vecchi in Liggio nista bila poškodovana.
Le nekaj minut po napadu je na celotnem področju že vrvelo od policistov in karabinjerjev, na kraj zločina pa so prišli tudi številni politiki in celoten palermski preiskovalni aparat. Med prvimi je prispel tudi vsedržavni podtajnik KD Sergio Matarella, brat Pier-santija Matarelle, ki ga je mafija ubila leta 1980, ko je bil predsednik dežele. Na kraju umora se je takoj znašel tudi deželni odbornik Purpura, ki je bil z Limo do njegovega odhoda od doma. Povedal je, da je bil Lima dobro razpoložen in da je bil njun pogovor posvečen strategiji v volilni kampanji.
Takoj se je začela tudi podrobna preiskava. Po nalogu sodstva so v Limovem stanovanju in v njegovih uradih v Palermu in v Rimu zasegli nekatere dokumente, v Palermu pa so se ob notranjem ministru Scottiju zbrali tudi najvišji vrhovi policije in specialnih oddelkov, ki sodelujejo v preiskavi.
Vest o zločinu se je razširila z izredno hitrostjo in na prve reakcije politikov ni bilo treba dolgo čakati. Predsednik Cossiga je tajniku KD Forlaniju izrazil sožalje
in poudaril svojo zgroženost ob dogodku, »ko je arogantana logika nasilja in krvi, ki jo izvaja organizirani kriminal, še enkrat prevladala nad pravili reda, harmonije in civilnega sožitja.« Podobna sožalna telegrama je Forlani dobil tudi od predsednikov senata in poslanske zbornice Spadolinija ter Iottijeve. Sam Forlani je umor ocenil kot »monstruozno dejanje v verigi terorističnih zločinov, ki so s krvjo umazali Italijo.« Tajnik PSI Craxi pa je ob otvoritvi volilne kampanje v Rimu dejal, »da ni razlike, če gre za politične račune, maščevanja ali poravnavo računov, vedno je to glas nasilja, barbarstva in zločina; vse to pa je treba z vsemi silami odstraniti.« Za Occhetta pa je treba uboj Lime »najverjetneje pripisati notranjim bojem nekega sistema, v katerem je bil Lima eden najvidnejših predstavnikov.« Tajnik DSL je še dejal, da mora biti preiskava zelo natančna, »saj ni izključeno, da gre za opozorilo, ki daleč presega samo osebo Salva Lime in sicilsko kupolo.«
Danes bo v Palermu dan žalovanja. Opoldne bo v cerkvi sv. Do-menica pogreb umorjenega Lime, državo pa bo na njem zastopal ministrski predsednik Andreotti, medtem ko se predsednik Cossiga pogreba ne bo udeležil.
Na prvem mestu ostaja slej ko prej zahteva po odstopu Slobodana Miloševiča
Po začetnem entuziazmu začenja navdušenje
beograjskih študentov na Terazijah upadati
BEOGRAD Študentje in srednješolska mladina so včeraj nadaljevali demonstracije na Terazijah v Beogradu, ki so se začele že v torek. Noč s srede na četrtek je bila ključna, saj so demonstracije, ki so se začele kot nadstrankarska državljanska manifestacija študentov, dobile nacionalno in strankarsko obeležje potem, ko sta glavna katalizatorja mitinga postali mladinski sekciji Demokratske stranke in Srbskega gibanja obnove - dveh največjih opozicijskih strank.
Tako so Terazije izgubile podporo študentov in kritičnih neodvisnih intelektualcev Beograda. Vendar se je do zore obdržala kritična masa 200 demonstrantov, ki so z jutrom uspeli ohraniti kontinuiteto demonstracije.
Vendar, je kljub vsemu dan prinesel razočaranje. Če je v sredo zvečer predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič pouda-
ril pomen nadstrankarstva demonstracij, hkrati pa poudaril, da bi bilo lahko s pridružitvijo delavcev in splošne stavke beograjske univerze Srbija v sedmih dneh obnovljena, je čez dan postalo jasno, da delavcev ne bo, prav tako pa ne številnih študentov iz beograjskega študentskega naselja, ki je največje na Balkanu.
Popoldne so se srečali predstavniki vseh organizacij, da bi se dogovorili, kako naprej. V skupni izjavi, ki so jo sestavili so ostale vse zahteve Terazij enake, s tem, da je bila na prvem mestu postavljena zahteva po odstopu Slobodana Miloševiča in ultimativno postavljena tudi zahteva po osvoboditvi medijev v najkasneje deset dneh. Medtem naj bi bile demonstracije prekinjene, formirala pa bi se mladinska skupščina, ki bi združevala vso mladino Srbije. Same demonstracije zgubljajo svoj momentum in vprašanje je, kako bo naprej. (NIA)
Entuziazem beograjskih študentov je začel upadati
(Telefoto AP)
Luigi A bet e bo novi predsednik Confindustrie
RIM — Odbor Confindustrie je včeraj za svojega uradnega predsedniškega kandidata imenoval rimskega podjetnika Luigija Abeteja. Od 133 industrijcev je Abeteja podprlo 114 (85%), osem jih je bilo proti, osem je bilo belih glasovnic, tri pa neveljavne. Po tem rezultatu je popolnoma jasno, da naslednik Pininfarine uživa najširšo podporo »velikih« v Con-findustrii in ne bo torej »prehodni človek« ob pomanjkanju pravega kandidata, kot so to napovedovali nekateri.
45-letni Luigi Abete je na čelu uspešnega grafičnega podjetja, v Confindus-trio pa je vstopil kot predsednik vsedržavnega odbora mladih poslovnežev že leta 1978. V kasnejših letih je v Confin-dustrii opravlja vrsto funkcij, tako da je podrobno seznanjem s hotenji in željami »baze«.
Njegovo izvolitev je predsednik Fiata Agnelli ocenil nadvse pozitivno. Njegovim hvalnicam se je pridružil dosedanji predsednik Confindustrie Pininfarina, medtem ko so bili sindikalni voditelji previdni. Abeteja čaka sedaj izredno težka naloga odnosov z razsipniško in nesposobno državo, kot je to že včeraj omenil Pininfarina.
Mirovne sile OZN prihajajo kljub spopadom in izzivanjem
ZAGREB, SARAJEVO — Tudi tretji dan obiska poveljnika modrih čelad, indijskega generala Nambi-arja v Zagrebu ni preprečil spopadov in provokacij na hrvaških kriznih območjih.
Srbsko-zvezne sile so z minometi in protiletalski-. mi topovi napadle severne obrambne položaje pri Osijeku in zasule južne predele slavonskega glavnega mesta. V bombardiranju so tri osebe izgubile življenje, sedem pa je bilo ranjenih. Bombardiranje se je končalo šele po vzpostavitvi vročega telefona, občasno streljanje iz lahkega pehotnega orožja pa je odmevalo pozno v noč. Opazovalci Evropske skupnosti so bili včeraj priča srbsko-zveznim provokacijam na gospiškem bojišču, kjer so napadalci uporabljali predvsem lahke 20-milimetrske protiletalske topove z eksplozivnimi naboji, segli pa so tudi po minometih. Kot poroča hrvaški radio, ni bilo mrtvih in ranjenih, tudi gmotna škoda je bila minimalna.
Za razliko od prejšnjih dni je bilo včeraj na širšem šibeniškem območju relativno mirno. Občasno je JA s tankovskimi topovi bombardirala skradinsko zaledje, četniške enote pa so z lahkim pehotnim orožjem izzivale hrvaške gariste.
Medtem pa je v Beograd prispela skupina 130 oficirjev mirovnih sil OZN. Njihov glasnik, poveljnik 2. polka francoske mornariške pehote, major Hale je povedal, da bo glavnina modrih čelad začela prihajati prihodnji teden, in sicer po 400 vojakov na dan. Danes bodo oficirji odpotovali v Sarajevo, kamor bo iz Zagreba prispel tudi general Nambiar.
Sedaj vsi upajo, da bo prihod modrih čelad v Sarajevo vsaj nekoliko ublažil napetost, ker bosansko-hercegovski Srbi nočejo podpisati sporazuma z Muslimani in Hrvati, ki so ga dosegli s posredovanjem ES. Še več, položaj v dolini Neretve se zaradi bombnih atentatov zaostruje.
Prizadevanja za oblikovanje nove vladne večine v Sloveniji
LJUBLJANA — Včeraj dopoldne so se sestali predstavniki socialistov, liberalnih demokratov, demokratov, socialdemokratov, zelenih in kmečke-ljudske stranke. Soglasno menijo, da je Peterletove vlade konec, da ni več vladnega zavezništva. Toda ni bilo pravega soglasja o novem zavezništvu in o skupnem novem mandatarju. O tem bo tekla beseda v torek, ko se bo na novo ustvarjena centralistična koalicija ponovno sestala.
Še vedno se omenja cela vrsta kandidatov za mandatarja, med katerimi menda sedaj še vedno izstopata Bavčar in še zlasti predstavnik zelenih Tancig. Na včerajšnjem sestanku so obsežno govorili o raznih zakonih, ki jih je treba čim preje sprejeti in ki naj bi bili tudi osnova programskega spora-
zuma novega vladnega zavezništva. Na prvem mestu je seveda volilni zakon, oziroma celoten sklop zakonov, ki naj omogočijo čim prejšnje volitve. Okrog tega je formalno doseženo precej visoko soglasje, dejansko pa obstajajo med strankami velike razlike.
Tudi zato je težko predvideti izid nove pubude, ki pušča izven vladne koalicije na levi prenovitelje, na desni pa krščanske demokrate, Pirnatove narodnjake in kranjske liberalce. Toda Kmečka zveza ni povsem gotov zaveznik, s tem pa že ni več v naprej zagotovljene večine.
Posebno poglavje predstavljajo zeleni, ki so še sestali že včeraj, danes bodo o svojem stališču govorili na tiskovni konferenci, v soboto pa bodo odločali na najširšem organu predsedstvu in zase-
danju poslanske skupine. Dosedaj je znan odločen predlog stališča zelenih za reševanje vladne krize. Volitve ne morejo biti spomladi in spomladanske volitve ne morejo biti celovita rešitev sedanje vladne krize. Obstoječa vlada po uspešni osamosvojitvi ni sposobna odgovoriti na stopnjevano gospodarsko, socialno in ekološko krizo. Nima več večinske podpore v skupščini, pa tudi volje in moči za lastno kadrovsko rešitev. Zato zeleni formalno izstopajo iz koalicije in aktivno pristopajo k ustvarjanju sredinskega bloka političnih strank. Za mandatarja predlagajo ministra Tanciga, v kolikor ne bi uspeli z lastnim, ali njih programskim izhodiščem primernim, mandatarjem bodo iz vlade umaknili predsednika in svoje ministre. (NIA)
Tarek Azh ni prepričal Varnostnega sveta OZN
NEW YORK Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je končal svoj »zagovor« pred Varnostnim svetom OZN, ne da bi prepričal ZDA in Velike Britanije. Poslužil se je namreč taktike »daj, dam« v upanju, da bo Varnostni svet omilil sankcije proti Iraku. »Pripravljeni smo nuditi vse informacije o programih in o vojaških obratih,« je obljubil Aziz, a takoj poudaril, da ne bodo uničili tistih obratov, ki jih lahko uporabijo v civilne namene. Varnostni svet ni še odgovoril na iraško slepomišenje, sodeč po izjavah britanskega in ameriškega predstavnika, pa lahko pričakujemo letalski napad za uničenje jedrskega obrata v Al Athiru.
Gorski Karabah lahko sproži pravo vojno
MOSKVA Prejšnjo noč so armenski skrajneži osvobodili deset oficirjev nekdanje Rdeče armade, ne da bi dobili v zameno zahtevanega orožja in municije. To je le eno od tolikih znamenj, da je splošni armensko-azerbajdžanski spopad pred vrati. Ruski podpredsednik Ruckoj je ponovno zahteval umik vseh vojakov SND iz Zakavkazja preden se bodo vpletli v sedanji vrtinec nasilja. V noči na petek so Armenci z raketami zasuli azerbajdžansko obmejno mesto Agdam. Azerbajdžanci so jim vrnili milo za drago, v napad pa poslali tudi jurišne helikopterje M-24. Rdečearmejci jih namreč dajejo v najem tako Armencem kot Azerbajdžancem.
Obrambni minister Janša o reorganiziranju enot jugovojske v enote TO
LJUBLJANA — Območje, kamor prihajajo mirovne sile OZN, praktično ne bo demilitarizirano, kot predvideva mirovni načrt, saj se enote JA ne umikajo, temveč se reorganizirajo v enote TO. Tako se je, kot kaže, armada dogovorila z vodstvom Srbije in krajin, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal slovenski obrambni minister Janez Janša. Dodal je, da "preimenovanje" oziroma "rasformiranje" armadnih enot pomeni, da bo na kriznih območjih ostalo mnogo lažjega orožja in seveda ljudi. Glede na natančne podatke, s katerimi razpolaga obrambno ministrstvo o tem, katere enote se bodo ali so se že preimenovale, lahko sklepamo, da ne gre ravno za "četice", temveč za močne enote, ki štejejo po tisoč do 1500 ljudi. S temi podatki so seznanili tudi OZN in konferenco o Jugoslaviji.
Kot je znano, bo na krizna območja prišlo okrog 14 tisoč pripadnikov mirovnih sil OZN, ki bodo razdeljeni v 12 okrepljenih pehotnih bataljonov, enote za oskrbo in zaledne enote, poleg tega pa še sto opazovalcev in 530 policistov. Za prevoz jim bo na voljo 26 helikopterjev in štiri transprotna letala. Poveljstvo mirovnih sil bo v Sarajevu, logistični del bo domoval v Banja Luki, pomožni uradi v Zagrebu in Beogradu. Poveljstva con so določena v Belem Monastirju, Pakracu, Petrinji in Kninu, poveljstva bataljonov v Belem Monastirju, Vukovarju, Daruvarju, Okučanih, Kostajnici, Glini, Vojniču, Slunju, Titovi Korenici, Gračacu, Benkovcu in Kninu, letališča so v Sarajevu, Banja Luki, Bihaču, Osijeku in Zagrebu, s pomožnima v Beogradu in Zagrebu.
Janša je novinarje seznanil tudi s tem, kje se na zasedenih območjih na Hrvaškem trenutno nahajajo enote JA. Na vzhod-noslavonskem bojišču, ki je pod poveljstvom vojaškega območja s sedežem v Beogradu, je XII. korpus, ki dejstvuje od srbsko-hrvaško-medžarske tromeje do Šida, poveljuje pa mu Andrija Biorševič. Zahodna Slavonija in krajine, ki sodijo pod 2. vojaško območje, so pod nadzorom generala Kukanj ca, določene cone pa pod poveljstvom korpusov. Tako ima XVII. korpus z generalom Savom Jankovičem in poveljstvom v Tuzli področje od Šida do Slavonskega Broda. Poveljstvo V. korpusa je v Banja Luki, operacije med Slavonskim Brodom in Bosansko Dubico pa vodi general Vladimir Vukovič. Od Bosanske Dubice do Udbine deluje X. korpus z generalom Špirom Nikovičem. V Kninu je sedež poveljstva IX. korpusa z
generalom Mladičem in operativnim prostorom med Udbino in Kozarico. Tu je še V. letalski korpus, ki sodi pod 2. vojaško območje, do zdaj pa mu je poveljeval general Ljubomir Bajič, ki odhaja na novo dolžnost v letalsko obrambo JA. Na področju Dubrovnika je 11. korpus z generalom Strugarjem.
Minister Janša je povedal, da se enote JA reorganizirajo v Kordunu, Pokuplju in Baniji. Tako je na primer 4. oklepna brigada zdaj 3. brigada TO in 6. izvidniški bataljon TO, 329. oklepna brigada je 1. brigada TO. 8. motorizirana brigada je motorizirana brigada TO za vzhodno in zahodno Slavonijo še nimajo podrobnih podatkov, verjetno pa gre za podoben načrt, meni obrambni minister.
Pokritost terena z mirovnimi silami OZN na kriznih območjih je previdena kot prva obramba, če bi prišlo do poskusov zasedbe ozemelj, ko bi na primer krajine morale preiti v sestavo Hrvaške. To ozemlje sicer nadzorujejo trije korpusi JA, in sicer bi-haški, tuzlanski in kninski, ki naj bi se s hrvaškega ozemlja umaknil tik za mejo v BIH. »Od prihoda mirovnih sil obe sprti strani pričakujeta zgolj pridobitev zase,« ocenjuje Janez Janša in dodaja, da »JA ni pripravljena popuščati niti za ped.«
»Vsi smo zainteresirani, da ta akcija uspe,« je poudaril Janša, ki je posebej opozoril na vprašanje BIH. Kot je dejal, bo posledica mednarodnega priznanja Bosne in Hercegovine tudi odhod JA s tega področja. Glede na to, da možnost vojne v BIH obstaja, Janša meni, da bi jo prihod mirovnih sil v to republiko zmanjšal, zato upa, da bodo v BIH namestili vsaj močne opazovalne skupine. Seveda bi bilo najbolje za vse, da bi usodo BIH rešili s političnim dogovorom, s čimer bi bilo rešeno ključno vprašanje krize v ostanku bivše Jugoslavije.
V drugem delu tiskovne konference je obrambni minister spregovoril še o mednarodni dejavnosti svojega ministrstva. Po vrnitvi iz Avstralije in sprejemu pri obrambnih ministrih Tajske in Singapurja, je bil Janša pred dnevi na obisku na Madžarskem, ki je s svojimi mejami na bistveno večjem 'prepihu" kot Slovenija. Dogovorili so se, da naj bi madžarski obrambni minister obiskal Slovenijo do poletja, ko naj bi podpisali medsebojni sporazum o urejanju odnosov na tem področju. Pri tem je dejal, da so stališča tako Slovenije kot Madžarske glede nacionalne varnosti enake - zagotavljati jo je treba z nevojaškimi sredstvi. (NIA)
Zveza Slovencev videmske pokrajine in posl. Bertoli o zaščiti naše skupnosti
ČEDAD V okviru niza sestankov s kandidati za bližnje politične volitve je bil predvčerajšnjim v gosteh pri Zvezi Slovencev videmske pokrajine krščan-skodemokratski poslanec Danilo Bertoli. Na srečanju, ki je bilo v dvorani kulturnega društva Ivana Trinka v Čedadu, so razpravljali o Maccanicovem predlogu za zaščito Slovencev, o zakonu za obmejna območja, o vprašanju prometnic, o razmerah v prostoru nekdaj celovite Jugoslavije in seveda o krajevni politični stvarnosti.
Po uvodnem posegu predsednika ZSVP Viljema Černa, ki je obrazložil gostu cilje in namene Zveze, je posl. Bertoli dejal: »Mac-canicov načrt ima to odliko, da je obelodanil obveznost vlade. Diferenciacijo med Slovenci na Goriškem in Tržaškem ter stvarnostjo v
videmski pokrajini gre obravnavati z vidika potrebe, da se skupnostim v Nadiških dolinah dodelijo specifični instrumenti.«
Demokrščanski poslanec je zatem podčrtal pomembnost projektov v korist goratih območij v ta namen je bilo sproščenih 120 milijard lir za obdobje 1992-1997, ki jih bo morala Država dodeliti Deželi — in prometnih žil, posebno še v smeri iz beneških dolin proti Sloveniji v vidiku usmeritve gospodarskih tokov na vzhod.
Nazadnje so na podlagi dogajanj iz zadnjih mesecev na bivših jugoslovanskih tleh soglašali glede potrebe po spoštovanju različnosti in po pluralizmu na vseh področjih, od političnega in jezikovnega pa do verskega. Bodoča zgodovina Evrope se bo namreč razvijala v znamenju sožitja.
Protest stanovskih organizacij v okviru sindikatov Cgil in Uil
Deželni zakonski osnutek v prid kmetijstvu ne zadovoljuje potreb
TRST Komisija za kmetijstvo pri deželni skupščini je praktično zaključila splošno razpravo o zakonskem osnutku "omnibus" v korist te primarne panoge in prihodnji torek se bo spopadla s posameznimi členi (30) in s popravki, ki so jih predložili člani odbora.
Med torkovo razpravo je svetovalec Bratina (DSL) nakazal potrebo po reviziji poklicnega seznama kmetovalcev, predlagal, da se Krožni sklad za kmetijstvo prikroji stvarnim razmeram, in naglasil nujo, da je treba dokončno rešiti vprašanje bančnih posojil kmetom, na kar je opozoril tudi njegov strankarski kolega Del Negro. Rossi (LV) pa je očital deželni upravi, da ima premalo posluha za mnenja, nasvete in zahteve prizadetih stanovskih organizacij.
Pristojni odbornik Benvenuti je pojasnil, da zakon "omnibus" ne bo mogel rešiti vseh problemov, da pa bo vsekakor v skladu s potrebami, ki so jih predočili predstavniki kmetov in sindikalisti.
Odbornikova izjava je v popolnem nasprotju s tem, kar zatrjujeta sindikata Flai-Cgil in Uisba-Uil. Njunih predstavnikov ni bilo na torkovo avdicijo pri omenjeni deželni komisiji, medtem ko je bil sindikat Fisba-Cisl navzoč. Kako to? »Ker nismo prejeli besedila zakonskega osnutka,« odgovarjata sindikata, »na avdicijo pa seveda nismo mogli brez lastnih prispevkov in tvornih predlogov, ki bi jih lahko iznesli, ko bi bili seznanjeni z vsebino zakona.« Flai-Cgil in Uisba-Uil sta zaradi tega zahtevala odgoditev razprave, ki sta jo si-
cer utemeljila tudi s potrebo, da se obravnave tako važnega vprašanja udeležijo tudi predstavniki deželnih sindikatov Čgil, Cisl in Uil, kajti sindikalisti morajo sodelovati tako v proučitveni kakor v razpravljalni fazi pred dokončno odobritvijo zakonskega osnutka. Če imajo pri Flai-Cgil in Uisba-Uil prav, potem je imel prav tudi svetovalec Zelene liste Rossi.
Včeraj pa je svetovalska komisija za družbeno oskrbo vzela v pretres štiri resolucije KD, DSL in MF o nuji po javni socialni in zdravstveni zaščiti otrok in mladoletnih sploh, torej »stanu, ki nima sindikata«, kot so večkrat poudarili. Vsebinsko jih bo zdaj poglobil ožji odbor (PLI, KD, DSL in PSI): ta bo navezal stik tudi z italijanskim Unicefom , ki naj bi kar formalno prevzel vlogo javnega zaščitnika mladoletnikov, (fdg)
V ponedeljek v Vidmu
Konferenca o slovenski identiteti
VIDEM — Ravnateljstvo videmskega industrijskega zavoda "Malignani" bo priredilo ob sodelovanju Kulturnega društva Ivana Trinka iz Čedada javno konferenco o slovenski identiteti in o razčlenitvi Jugoslavije.
O tem bo spregovoril prof. Marino Vertovec, vodja tečajev slovenščine v Vidmu in predsednik KD Ivan Trinko.
Konferenca bo v ponedeljek, 16. marca, ob 17.30 v avditoriju omenjenega šolskega zavoda v Drevoredu da Vinci št. 10 v Vidmu.
Zastopstvo SSk obiskalo Turella
TRST Predsednik deželne vlade Vinicio Turel-lo je sprejel včeraj delegacijo Slovenske skupnosti, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, predsednik Marjan Terpin, deželni svetovalec Bojan Brezigar ter pokrajinska tajnika Martin Brecelj (Trst) in Adriano Corsi (Gorica). Obravnavali so pravni položaj slovenske manjšine, tako zlasti občinske statute v Sovod-njah, Doberdobu in Števerjanu, ki jih je osrednji nadzorni odbor delno izničil. SSk meni, da so ustrezni dekreti bolj politične kot upravne narave. Turello je poudaril, da so nadzorni odbori avtonomni in da Dežela poseže, če se ji zdi umestno, le tedaj, ko bi morala pred upravno sodišče.
Zastopniki SSk so se med drugim dotaknili še ukrepov v zvezi z zakonskim postopkom za razvoj Krasa, v katerega je treba vnesti dodatna zagotovila o zaščiti krajevnega prebivalstva, dalje vprašanj, ki zadevajo televizijske oddaje za slovensko manjšino v Italiji, in problema popolnega izvajanja deželnega zakona 46/91 o prispevkih za manjšinske ustanove.
Na Kozjanah bo počastitev padlih borcev
SEŽANA — Brkinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne v Sežani in domicilni odbori brkinskih partizanskih edinic bodo priredili jutri, 14. marca, pred spomenikom na Kozjanah tradicionalno srečanje in spominsko slovesnost za padlimi žrtvami brkinske čete med veliko italijansko ofenzivo marca 1943. Slavnostni govornik na svečanosti, ki se bo pričela ob 11. uri, bo predsednik sežanske občinske skupščine Ivan Vodopivec, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Bogomira Magajne v Divači.
O. K. S.
Trbiške priprave na olimpiado 2002
TRBIŽ — Trbiška občinska uprava je priredila posvetovanje o tem, kako še dodatno učvrstiti sicer že predloženo kandidaturo tega mesta za organizacijo zimskih olimpijskih iger v letu 2002 na tromeji skupaj z Beljakom in Jesenicami. Srečanju je prisostvoval tudi deželni odbornik Gioacchino Francescut-to, ki je naglasil, da je problemov, s katerimi se bo treba spopasti, veliko, da pa niso nepremostljivi; tudi zato ne, ker bo kandidatura slonela na programskih sporazumih s pristojnimi dejavniki na Slovenskem in na avstrijskem Koroškem.
Olimpiado, kakršno želimo, bo potrebno podpreti z učinkovitimi promocijskimi pobudami ne le na športnem, ampak tudi na političnem, kulturnem in seveda turističnem področju, je razložil Francescut-to. Ne samo, treba bo proučiti in nato zadovoljivo rešiti vsa vprašanja, ki so povezana z vplivom takšne prireditve na naravno okolje oziroma na teritorij. Skratka, Trbiž je že začel iskati najprimernejše in kar najbolj zanesljive sponzorje.
Zveza beneških žen pripravila ob 8. marcu kulturno doživetje v Spetru in Svet Lenartu
ŠPETER, SVET LENART Zveza beneških žen je tudi ob letošnjemv 8. marcu pripravila zanimivi pobudi, ki sta bili v Špetru in Svet Lenartu. Prejšnjo soboto so v špetrski Beneški galeriji odprli razstavo likovnih del in keramike, na kateri so sodelovale Paola Birtig, Lorena De Angelis, Manuela Iuretig, Carla Loszach, Nadja Tomasetig, Albina Zorza in Rosina Zufferli. O domačih umetnicah je spregovorila Donatella Ruttar, ki je podčrtala izvirnost razstavljenih del ter posebej pohvalila posamezne umetnice. Špetrski župan Firmino Marinig pa je izpostavili kreativnost sodelujočih in podčrtal pomembnost takih in podobnih prireditev pri ohranjevanju in vrednotenju naše kulture. Večer v Beneški galeriji, preden so si beneške žene nazdravile s kozarcem penečega se vina, sta glasbeno obogatila tržaška harmonikarja Aleksej Mahnič in Andrej Sancin.
Naslednjega dne, v nedeljo, pa je bila v Svet Lenartu gledališka predstava, na kateri so sodelova-h člani in članice Beneškega gledališča. Pred izredno številnim občinstvom je predsednica Zveze be-
neških žen Bruna Dorbold podčrtala vlogo te organizacije, ki že 15 let prireja praznik ob 8. marcu.
O vojni stiski v Hrvaški je govorila predstavnica Združenja mater za mir. Pred kulturnim sporedom sta prisotne pozdravila še Beppino Crisetig * (Občina Svet Lenart) in DAloe za krajevni Pro Loco.
Večer v Svet Lenartu sta uvedla kantavtor Gabriele Blasutig in recitatorka Antonella Bucovaz, ki je prebrala poezije Marine Cernetig, Loredane Drecog-ne, Silvane Paletti in Andreine Trusgnach.
"Kaki cajti" je bil naslov gledališkega dela Lidie Zabrieszach, ki je vse skupaj spomnila na minljivost lažnih vrednot, ki človeka odtujujejo in ga delajo sužnja sodobnega časa. Na predstavi so sodelovali Lidia Zabrieszach, Carla Loszach, Renzo Gariup, Graziella Tomasetig, Gianni Trusgnach, Maria Gra-zia Gariup, Bruna Chiuch, Teresa Trusgnach in Cla-udia Salamant. Režija je delo Marine Cernetig, scenska zamisel pa Donatelle Ruttar.
RUDI PAVŠIČ
Zahvala Kučana šolskemu zavodu Malignani v Vidmu
VIDEM — Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan je pisal profesorjem in študentom, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika na industrijsko-teh-ničnem zavodu Malignani v Vidmu, ki ga prireja Zavod za slovensko izobraževanje iz Čedada. V pismu se jim predsednik Kučan zahvaljuje za pisne čestitke, ki so jih skupaj s profesorjem Marinom Vertovcem, ki tečaj vodi, in ravnateljem Malig-nanija prof. Illusijem izrekli ob mednarodnem priznanju Slovenije 'kot samostojne in suverene države.
Piranska pomorska šola bo zadobila nadregionalni značaj
LJUBLJANA — Brez razprave in soglasno so poslanci Družbenopolitičnega zbora slovenskega parlamenta sprejeli zakon o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole v Piranu. Zakon sta že v torek sprejela zbora občin in zbor združenega dela, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji za pre-rast dosedanje Višje pomorske šole v visokošolsko ustanovo nad-regionalnega značaja. Visokošolsko izobraževanje za pridobitev visoke izobrazbe bo ta šola sprožila v naslednjem študijskem letu oziroma v letu 1992/93 s tem, da študenti dosedanje Višje pomorske šole nadaljujejo in končajo izobraževanje po dosedanjih programih.
Pod portoroškim Metropolom so prijeli troje oseb in zaplenili kilogram heroina
KOPER — Kilogram zaseženega heroina in aretacija treh obalnih trgovcev s trdo drogo je rezultat uspešne akcije koprskih kriminalistov, ki so jo izvedli pred hote-hun GH Metropol v Portorožu. Skupaj z ovadbo in zaseženim heroinom so kriminalisti izročili preiskovalnemu sodniku tukajšnjega temeljnega sodišča 36-letnega Izo-lana Vero slava J., 29-letnega Por-torožana Vlada S. in 34-letno Danielo J. iz Kaštela pri Bujah. Oba Prijeta fanta sta brezposelna.
Na trgovce s heroinom so kriminalisti naleteli ob cesti, ki vodi Proti portoroškemu hotelu Metropol. Se predno so se jim policisti Približali, je Veroslav zalučal plastično vrečko, ki pa je obstala na Pločniku. Kriminalisti so trojko zadržali, ko pa so pogledali vsebino vrečke, so takoj opazili, da gre za heroin. Tehtanje je pokazalo,
da je bilo v vrečki 998 gramov belega prahu. Zaseženo mamilo so poslali na analizo v kriminalistični laboratorij ministrstva za notranje zadeve.
Med zaslišanjem je trojka povedala, da so pod Metropolom čakali na kupca iz Italije.
V dobrih dveh tednih je to že drugi težak udarec obalnim trgovcem s heroinom. Kakor je znano, so v soboto, 22. februarja, koprski policisti prestregli kupčijo s pol kilograma heroina. Vrečko z belim prahom je tedaj v Koper prinesel poljski mornar Zbigniev B. in mamilo v Luki predal Koprčanu Zlatu B., ta pa kasneje Željku O. iz Spodnjih kupčij. Če so tedaj vrednost zaseženega mamila ocenili na 70.000 mark, je »roba«, ki so jo zasegli tokrat, vredna vsaj še dvakrat toliko.	j. jj.
Po vztrajnem prigovarjanju patra Slavka Stermška, gvardijana minoritskega samostana v Piranu
Včeraj so naposled odkrili grobnico Tartinijevih
PIRAN — V piranski cerkvi Sv. Frančiška minoritskega samostana so na pobudo patra Slavka Stermška (gvardijana) včeraj opoldan v prisotnosti strokovnjakov Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine odprli nagrobno ploščo grobnice družine Tartini. Za grobnico ugledne piranske družine, o kateri bo letos še veliko besedi zaradi proslave 300. obletnice rojstva glasbenika Gi-useppa Tartinija, so strokovnjaki vedeli. Toda šele nedavno so prišli minoritskemu patru Stermšku v roke arhivski dokumenti, iz katerih je bilo mogoče natančno razbrati, katera je grobnica Tartinijevih. Nahaja se točno v sredini cerkvene ladje, vendar na njej ni bilo nobenega napisa. Po tem odkritju je seveda postalo zanimivo, ali so posmrtni ostanki Tartinijevih sorodnikov tudi res v grobnici, saj so v preteklosti pogosto ropali po grobnicah,- to, da bi ropali v cerkvi Sv. Frančiška, sicer ni nikjer zabeleženo. Razpoložljivi dokumenti kažejo, da so v grobnici pokopani Tartinijeva mati Caterina, njegova brata Pietro in Domenico z ženo Lucio ter njuni otroci. Natančnih podatkov o tem, kdaj je umrl oče Gio-vanni Antonio in kje je pokopan, ni na voljo, kot tudi ni še jasno, koga so kot prvega pokopali leta
1727, za čigar pogreb so plačali člani Tartinijeve družine 148 liber. Cisto Mogoče je, da bi bil to oče.
Sonja Ana Hoyer, konservatorka piranskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pripravlja monografijo o Tartinijevi hiši in je prisostvovala odpiranju grobnice, je odpiranju nasprotovala, češ da iz znanstvenih razlogov ni bilo potrebno. Pater Slavko Stermšek pa se je hotel prepričati, kaj se je dogajalo s posmrtnimi ostanki, saj nameravajo v kratkem naročiti novo nagrobno ploščo (ker je zdajšnja počena) in na njej vklesati napis, ki so ga minoriti že zdavnaj nameravali, z naslednjo vsebino: »Samostan minoritov je poklonil to grobnico družini Tartini leta Gospodovega 1699« in to v latinščini, seveda.
Ob odprtju grobnice v cerkvi Sv. Frančiška smo se lahko prepričali, da posmrtni ostanki v grobnici so (med zemljo in prahom je mogoče videti tudi kosti in lobanje), da verjetno res ni bila nikoli odprta, znanstveniki pa iz povsem razumljivega spoštovanja do umrlih in tudi iz strokovnih razlogov ne vidijo potrebe, da bi morali raziskovati te posmrtne ostanke, saj je o družini Tartini na voljo še veliko premalo raziskanih dokumentov in arhivalij.
BORIS ŠULIGOJ
Od prihodnjega tedna bo začel v Trstu delovati konzulat R. Slovenije
Z včerajšnjega zasedanja Skupine Pompidou v Trstu
S skupnimi strategijami zajeziti promet mamil na evropskem trgu
Sredi prihodnjega tedna bo predvidoma začel v središču mesta delovati generalni konzulat Republike Slovenije. Neuradno smo tudi izvedeli, da bo vršilec dolžnosti generalnega konzula Jože Šušmelj, ki ga je minuli petek jugoslovansko zunanje ministrstvo odpoklicalo (odpustilo), isto pa je storilo tudi z dvema uslužbencema generalnega konzulata slovenske narodnosti, vicekonzulom Bogdanom Benkom in tajnico-ko-respondentko Ireno Mramor.
Od prihodnjega tedna torej bodo znane tudi vse podrobnosti o tem, kako bodo italijanski in tuji državljani urejali v Trstu vse stvari, ki zadevajo Republiko Slovenijo, na novo odprtem slovenskem konzulatu. Med drugim bodo lahko že od prihodnjega tedna jugoslovanski državljani, živeči v Italiji, lahko dobili tu tudi slovenske potne liste.
Dodati je še treba, da bo za razliko od delovnega področja generalnega konzulata bivše Jugoslavije, ki je obsegalo tri Benečije, v juridsikciji novega slovenskega generalnega konzulata (ne bo namreč slovenskega konzulata v Milanu) področje celotne severne in severo-vzhodne Italije.
V prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata na Furlanski cesti (na sliki - foto Magajna) je ostalo predstavništvo ostanka Jugoslavije, v njem pa so ostali us-
lužbenci (vsi) izključno srbske narodnosti.
Usoda premoženja jugoslovanskega generalnega konzulata (razen stavbe, ki je last dežele Furlanije-Julijske krajine, je majhna konkretna ilustracija problema dedovanja in delitve skupnega jugoslovanskega premoženja na sploh. V pričakovanju čimprejšnjega sporazuma o delitvi, za katero se zavzema Slovenija, si pač bivša Jugoslavija lasti celotno premoženje bivše Jugoslavije, ki ga je Slovenija pomagala soustvarjati z velikim deležem, (ig)
Vprašanje prometa in razpečevanja mamil je bilo včeraj predmet obširne in razčlenjene razprave na Pomorski postaji, kjer so se predstavniki varnostnih sil iz številnih evropskih držav soočali in primerjali izkušnje o problemu, ki vsako leto terja na tisoče smrtnih žrtev. Osnovna nit, ki je povezovala vse posege, je bilo iskanje poti, po kateri preprečiti ta promet, potem ko se je v zadnjem času uveljavila nova praksa, po kateri se za te nezakonite prevoze pretežno uporabljajo morske poti. To potrjujejo tudi zadnje zaplembe mamil, ki v Evropo prihajajo z mediteranskega področja.
Delo zasedanja je odprl tržaški prefekt Sergio Vitiello, ki je na kratko orisal dramatičnost problema razpečevanja mamil, ki pretežno zaobjema mlajše in bolj izpostavljene rodove. Tržaški prefekt je nadalje v splošnih obrisih orisal rehabilitacijske rezultate, ki so bili doseženi z delom posebne delovne skupine na prefekturi na osnovi zakona z dne 26. junija 1990 (zakon predvideva posege za ozdravitev in ponovno vključitev mamilašev v družbo). Tržaški prefekt je nadalje izrazil željo, da bi s skupnim in ne birokratskim naporom vseh razpoložljivih sil lahko, če ne popolnom uničili pa vsaj učinkovito omejili to družbeno zlo. Izrazil je tudi željo po večjem
koordiniranju z notranjim ministrstvom, poleg z že obstoječimi sporazumi za kapilarnejšo medsebojno informacijo in za večje sodelovanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi med policijskimi organi in zainteresiranimi državami.
Razprava je bila dolga in razčlenjena. Dr. Corvo z osrednjega ravnateljstva proti-mamilaških služb pri notranjem ministrstvu je govoril o količinah in smernicah tega prometa, dr. Marotta pa je govoril o konvenciji Združenih narodov o tem vprašanju ter o načrtu, ki je še v pripravi, v okviru delovne skupine Pompidou, ki na mednarodni ravni deluje v tej smeri. Predvsem pa je govoril o bilateralnem sporazuu med Italijo in Španijo, ki državama omogoča, da lahko 'tudi izven ozemeljskih voda ustavijo ladje in jih preiščejo. Dr. Silvio Mirabile z deželnega carinskega departmaja je orisal predvsem naloge carin, ki sicer nima repreksivnih nalog. Vprašanje mednarodnih sporazumov o tem vprašanju je poglobil podpolkovnik finančne straže Rabiti, ki je govoril predvsem o prometu mamil predvsem preko balkanske poti in ki se poslužuje recipročnega kompjuteriziranega informativnega sistema.
Sledili so številni posegi predstavnikov drugih evropskih držav, ki so nudili vse sodelovanje, tudi s primernimi praktičnimi sredstvi.
V tem okviru so bili podrobneje poglobljeni številni juridični in operativni bilateralni aspekti, ki jih je Italija stipulirala s Španijo. Le-ti omogočajo prodornejše akcije za ukinitev tega protizakonitega prometa, ki žanje vse več žrtev predvsem, kot že rečeno, med mlajšimi.
Včerajšnje zasedanje na tržaški Pomorski postaji je organizirala skupina Pompidou, ki je v ospredju v boju proti razpečevanju mamil. Dosegla je sicer že važne rezultate, pri vsem tem pa poudarja, da je za prekinitev tega prretrgo-vanja z mamili nujno potrebna tesna koordinacija med raznimi državami, saj se ti "trgovci smrti" poslužujejo vseh možnih sredstev in zvijač, da bi obkrožili razne kontrole in svoje blago plasirali na vsa možna tržišča. In to z res "mastnimi" zaslužki. In Trst je prav eno takih stičišč, preko katerega "potuje" precejšnja količina mamil, kljub temu, da so finančna straža in drugi varnostni oddelki že prestregli tudi velike količine mamil, ki so bile namenjene ne samo italijanskemu, ampak tudi nasploh evropskemu tržišču. Zato so tudi včeraj predstavniki teh sil spregovorili o svojih izkušnjah in nakazali možne poti, po katerih prekiniti ta smrtonosni promet.
A. S.
V glavni bolnišnici deluje od včeraj sodobno urejen radiološki oddelek
Trst je od včeraj bogatejši za novo zdravstveno strukturo. V glavni bolnišnici so namreč dopoldne odprli preurejen in razširjen radiološki oddelek, ki se ponaša z naj novejšimi napravami za tovrstno zdravniško specialistično delo.
Oddelek se razširja v kletnih prostorih, je sodobno opremljen, pa tudi prostorsko zelo obsežen. V njem bodo lahko bodoči uporabniki deležni najsodobnejših uslug na radiološkem področju. Novi oddelek namreč razpolaga s kom-pjutersko napravo TAC (na sliki -foto Magajna). To je že četrta tovrstna naprava v bolnišniških strukturah v Trstu, s čimer se bo čakanje na preglede TAC v kati-narski bolnišnici bistveno zmanjšalo, prav tako pa se bo zmanjšalo število bolnikov, ki so morali (prav zaradi pomanjkanja te naprave) opravljati preglede TAC v drugih bolnišnicah naše dežele. Namestitev nove naprave TAC v glavni bolnišnici predstavlja tudi zametek bodočega oddelka za urgentno medicino, ki bi ga morali po napovedih urediti v tej bolnišnici. Preglede TAC v novem radiološkem oddelku glavne bolnišnice bodo opravljali podnevi,
naprava pa bo v najnujnejših primerih seveda na razpolago tudi v nočnih urah.
Novost radiološkega oddelka predstavlja tudi servis z uporabo ultrazvokov takoimenovane zadnje generacije. V oddelku so uredili tudi sektor za preslikavanje dojk, in to za mamografijo in ehografijo. Tudi ta služba je za Trst sila koristna, saj je pri nas
število rakastih obolenj pri ženskah večje od vsedržavnega merila.
Ob odprtju so prisotni podčrtali še eno značilnost novega radiološkega oddelka. Le-ta namreč v ničemer ne krči zmogljivosti podobnega oddelka na katinarski bolnišnici, predstavlja pa novo izredno kvalitetno zdravstveno-skrb-stveno strukturo za prevencijo rakastih obolenj pri ženskah.
Radikalec Taradash obtožuje službo CM AS pri Krajevni zdravstveni enoti
Polemika po zadnjih smrtih narkomanov zaradi overdoze
Po smrtih sedaj še polemika. Zadnje smrti mladih narkomanov v Trstu zaradi overdoze so izzvale polemiko, ki jo je v javnost iznesel tajnik Radikalnega antiprohi-bicionističnega odbora, evropski parlamentarec Taradash. Le-ta je s prstom pokazal na tržaški CMAS, službo za boj proti narkomaniji pri tukajšnji Krajevni zdravstveni enoti, in jo obtožil, da je posredno kriva za zadnje smrtne primere. Taradash je napovedal, da bo službo CMAS prijavil sodstvu.
»Vzvod« za tako hudo obtožbo naj bi bil zdravniški listek CMAS za prevzem zdravila Antaxone, ki so ga preiskovalci našli v žepu zadnje tržaške žrtve heroina, 33-let-nega Danieleja Valente. Antaxone je antagonist heroina in morfija in ga uporabljajo pri zdravljenju narkomanov, da bi se le-ti rešili iz zasvojitvenih spon mamil. Po mnenju Taradasha pa naj bi zdravilo — nasprotno — vplivalo na jemanje mamila. Ker zmanjšuje njegov učinek, mora narkoman zaužiti (ali si vbrizgati) več mamila, kar pa v naj hujših primerih privede do overdoze in smrti zaradi srčne kapi.
Vodja službe CMAS Maria Gra-zia Cogliati je včeraj ogorčeno odgovorila na taka podtikanja. Dejala je, da je CMAS doslej predpisal zdravilo Antaxone le narkomanom, ki so se odločili, da poiščejo pot iz sveta droge, in to le na njihovo izrecno željo. Pri tem so jih operaterji opozorili na nevarnosti istočasnega jemanja heroina in zdravila. Valenta je bil res na zdravljenju pri CMAS, a vsaj teden dni pred tragično smrtjo ni dobil zdravila.
Cogliatijeva je ob tem tudi dodala, da so bili med lanskimi petnajstimi mrtvimi zaradi overdoze le trije narkomani, ki so se zdravili z zdravilom Antaxone.
Policijski agenti medtem nadaljujejo s preiskavo o zadnjih smrtih narkomanov, da bi izsledili razpečevalce, ki so pripeljali v Trst smrtonosno pošiljko heroina. V slabem mesecu so zaradi prekomerne doze heroina umrli 35-letni Corrado Salvatore Imbro, 26-letna Barbara Rainis in, nazadnje, Daniele Valenta. Po vsej verjetnosti jih je ubilo mamilo, ki je prispelo v naše mesto iz koprskih in izolskih narkomanskih krogov.
Pokrajina predlaga ureditev kolesarske steze do Glinščice
Komisija deželnega sveta za ceste in prevoz, ki ji predseduje demokristjan Angelo Compagnon, se je včeraj sestala s predstavniki občin in pokrajin v Furlaniji-Julij-ski krajini, s katerimi so njeni člani razpravljali o vprašanju urejevanja kolesarskih stez v deželi. V deželnem svetu so namreč že trije zakonski predlogi s tega področja, komisija pa je medtem imenovala tudi ožji odbor, ki naj bi pripravil enotno zakonsko besedilo.
Deželni predsednik Združenja občin (ANCI) Cuffarini je komisijo seznanil z velikim zanimanjem, ki vlada v deželi za ureditev kolesarskih stez, hkrati pa je opozoril, da finančni poseg države v znesku 50 milijard lir niti zdaleč ne more zadostiti potrebam vse Italije. Od tega naj bi v našo deželo prišli komaj dve milijardi, ki bi zadostovali samo za projektiranje stez, za njihovo ureditev pa - glede na iz-
redno skromne krajevne finančne zmogljivosti - sredstev preprosto ni. Problem je še zlasti pereč v nižinskih predelih dežele, kjer je kolo vsakdanje prevozno sredstvo za povezavo mesta s periferijo, medtem ko so v tržaški pokrajini razmere povsem drugačne.
O njih je govoril podkomisar na Pokrajini Volpe, ki je dejal, da konfiguracija ozemlja v tržaški pokrajini dovoljuje le ureditev kolesarskih stez za turistične oziroma rekreacijske potrebe. V ta namen je Pokrajina že predlagala ureditev kolesarske steze, ki naj bi šla od Carnpa Marzio do Doline Glinščice. Upravitelji pa so medtem stopili v stik s sogovorniki iz Slovenije, da bi stezo - ki naj bi delno potekala po opuščeni trasi nekdanje železnice - podaljšali tudi čez mejo. Kot kaže, so prva preverjanja že dala pozitiven odgovor na ta zanimiv predlog.
Dijaški dom Srečko Kosovel je včeraj gostil otroško plesno skupino ŠD Mladina iz Križa
Včeraj popoldne je v dijaškem domu Srečko Kosovel jgostovala otroška baletna skupina SD Mladina Resco iz Križa, ki je res številnemu mlademu občinstvu predstavila del svoje zaključne prireditve. 23-članska skupina otrok med 3. in 11. letom, ki jo vodi gospa Anka Kocjančič, je v prvem delu sporeda prikazala vrsto narodnih plesov, v drugem pa pravljico z naslovom »Živali pri babici Zimi«, ki jo je za skupino priredila Mira Voglar.
Kot rečeno, so mladi plesalci iz Križa v dijaškem domu naleteli na res prijazno in številno občinstvo, ki so ga poleg gojencev sestavljali tudi gostje, in sicer okrog 50 malčkov iz otroškega vrtca in osnovne šole sosednjega italijanskega zasebnega zavoda »Ancelle della Carita«. Priložnost za skupen ogled prireditve je bila tokrat še posebno primerna, saj je ples oziroma gib ob glasbi univerzalno sredstvo sporočanja, ki ne pozna jezikovnih pregrad.
Prisrčne male plesalke kriške baletne skupine ŠD Mladina Resco med včerajšnjim nastopom v dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer so se predstavile tudi gostom iz italijanskega zasebnega zavoda »Ancelle della Carita«	(Foto Križmančič)
V naši pokrajini nekoliko bolj živahna volilna kampanja za parlamentarne volitve
Fonda: Trst stalno išče sovražnike naj bodo to Furlani ali Slovenci
Novinar Luciano Ceschia, ki je nosilec kandidatne liste DSL za poslansko zbornico v furlansko-goriškem okrožju, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil kandidate »Demokratične zveze Trst za Evropo«, ki se bo predstavila na volitvah s simbolom Oc-chettove stranke. Predstavitve so se udeležili kandidati Pavel Fonda, Anamarija Kalc, Antonella Čarali in Margherita Hack, nosilec liste za poslansko zbornico Willer Bordon pa je bil zaradi nujnih obveznosti v Rimu odsoten. Ceschia je v svojem uvodu med drugim povedal, da sta Kalčeva in Fonda odraz politične izbire slovenske komponente DSL, ki je svoj čas podprla ustanovitev Demokratične zveze.
Kalčeva, ki kandidira za senat v drugem tržaškem okrožju, je govorila o potrebi po izglasovanju pravičnega zaščitnega zakona za našo manjšino in o stalnem rovarjenju desnice, ki na ta račun grobo špekulira. To se dogaja v volilni kampanji, a prihaja do izraza tudi ob drugih priložnostih in v nekaterih izvoljenih telesih, posebno v tržaškem občinskem svetu. Zaščitni zakon pa ne bo rešil vseh odprtih problemov, potrebni so tudi drugi konkretni koraki za uveljavitev strpnosti in sožitja.
Fonda, ki se poteguje za mandat v poslanski zbornici, pa je
ugotovil, da smo Slovenci sestavni del tržaške stvarnosti, za nekatere pa moramo ostati skriti in ne smemo javno pokazati naših zunanjih znakov in simbolov, pri čemer je npr. omenil slovenske napise v javnosti. »Če se tako ravnamo smo dobri državljani, če pa ne, nam takoj očitajo, da zahtevamo privilegije in podobno«, je še rekel Fonda, ki je dodal, da nazadnjaški Trst vedno potrebuje in išče sovražnika, naj si bo to Furlana ali Slovenca. Tako Kalčeva kot Fonda sta se načelno izrekla za enotno podobo dežele Furlanije-Julij-ske krajine.
Pavel Fonda
ACLI ponuja vsem kandidatom dokument o »civilni družbi«
Združenje katoliških delavcev ACLI je na vsedržavni ravni oblikovalo dokument z naslovom »Demokracija in participacija«, ki je v bistvu neke vrste poziv kandidatom za parlamentarne volitve, da podprejo nekatere aktualne tematike, ki so povezane z delom organizacij in gibanj tako imenovane civilne družbe. Dokument ACLI so doslej podpisala številna katoliška in laična združenja.
Tudi tržaška ACLI pripravlja podobno pobudo, ki bo namenje-
na predvsem kandidatom na junijskih pokrajinskih in občinskih volitvah. Prvega pripravljalnega sestanka, katerim bodo sledili še drugi, so se udeležili tudi zastopniki ZSKD in SKGZ. Podobno pobudo so gibanja civilne družbe pripravila ob priložnosti odobritve statuta tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta.
V tozadevnem dokumentu so posvetili veliko pozornost tudi vprašanju sožitja in zaščite naše manjšine.
Tersar: Melonarska gesla nimajo nič skupnega s PSI
»Volilni sporazum med PSI in Listo za Trst obnavlja operacijo, ki je že leta 1987 uspela poslati v Rim dva tržaška parlamentarca več in ki predstavlja edino konkretno politično operacijo v mestu, ki močno tvega, da bo z razcepom nekdanje KPI izgubilo iz že tako skromnega parlamentarnega zastopstva še dosedanjega senatorja Stranke komunistične prenove in poslanca DSL,« je med drugim izjavil načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Dario Tersar, ko je posegel v razpravo, ki jo je krožek »Frontiera Duemila« posvetil političnim vozlom volilne kampanje za aprilske politične volitve.
»Pri tem pa upam, da bo LpT čim boljše razumela pripravljenost, ki jo je pokazal Craxi do Trsta,« je nadaljeval Tersar. »Toda, če dober dan sodimo po jutru, si ne morem kaj, da ne bi izrazil močan dvom ob nekaterih geslih, lansiranih izpod nageljnovega dežnika. Ta gesla namreč lahko ošibijo odziv volilcev, če seveda politična inteligenca ostane pri tem, da preprosto sešteva glasove socialistov in melonarjev.«
»Vsi tržaški socialisti pač niso pripravljeni posnemati tovariša Agnellija, ki od konca februarja množi vrste melonov,« je nadaljeval Tersar in dodal, da »tisti, ki se v Trstu sklicujejo na moderni, liberalni in reformistični socializem ne morejo žrtvovati svoje identitete na oltar ene same opcije: avtonomije, ki jo je LpT dobro interpretirala in okužila z njo tudi tradicionalne politične sile, v prvi vrsti socialiste«. »Ostaja pa še toliko drugih vprašanj, za katere se socialistična kultura že dolgo kandidira kot nosilna sila na poti nujnih reform in izbire opicij,« je ugotovil svetovalec Tersar.
»PSI bo igrala vodilno vlogo pri soočanju z mednarodnimi temami na področju kooperacije in razvoja, in z nacionalnimi temami, kot so ekonomska oživitev, vstop Italije v Evropo kot protagonistke in razvoj deželnih in krajevnih avtonomij za dinamično samoupravljanje italijanske družbe,« je prepričan Tersar. »PSI bo vzporedno z angažiranostjo za realno ekonomsko oživitev znala mobilizirati vse svoje sile za uveljavitev civilnih, socialnih, etničnih in kulturnih pravic, saj je to življenjska srž strankine politične zgodovine in tisto, kar jo loči od zmernih in konservativnih političnih formacij tudi pri delovanju za prihodnost.«
»Na prvo mesto bomo postavili politiko za mlade in za enake možnosti, socialne posege za najbolj izpostavljene člane družbe in zaščito etničnih in jezikovnih manjšin, ki bo očiščena demagoških in šovinističnih pozicij in ki se bo navdihovala z medsebojnim spoštovanjem, z neprevladovanjem ene skupine nad drugo, s sožitjem in sodelovanjem,« je zaključil načelnik deželne svetovalske skupine PSI Dario Tersar.
Staffierijeva okrožnica: zeleni podpirajo Ravallija
Raba slovenščine in manjšinske pravice na sinočnji seji glavne skupščine KGS
Kandidata Zelene liste smejočega se sonca Nadja Filipčič in Paolo Ghersina sta včeraj poslala komisarju Občine Trst Ravalliju pismo, v katerem izražata veliko zadovoljstvo, da je komisar končno razveljavil sramotno okrožnico nekdanjega župana Staffierija, ki je prepovedoval sprejemanje slovenskih dopisov. »Zeleni so večkrat glasno zahtevali razveljavitev te za ves demokratični Trst žaljive okrožnice, ki jo je sedaj izvedel komisar tudi na osnovi nedavnih razsodb ustavnega sodišča in državnega sveta«, sta v pismu podčrtala Filip-čičeva in Ghersina. Po njunem mnenju je treba napeti vse sile za oblikovanje novih odnosov med Italijani in Slovenci, ki predstavljajo realni vozel, katerega bo treba čim-Prej razrešiti, saj se brez tega naše mesto ne bo kulturno in gospodarsko razvilo. Kandidata zelenih sta Ravalliju ob tem pismu poslala tudi Plakat iz pobude »Ali obstaja sploh Poljub, ki ni dvojezičen?«.
O bližnjih parlamentarnih volitvah je tekla beseda na zasedanju Pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, ki, kot znano podpira, listo Federalizem. Stranka se bo angažirala v kampanji za volitve s Posveti, konferencami ter z radij-sko, televizijsko in časopisno propagando. Svet SSk, piše v tiskovni n°ti, je izrazil začudenje in obsodbo, da se je PSI, kjer so organizira-ni tudi Slovenci in za katero Slovenci volijo, spet povezala z Listo Za Trst, ki je bila Slovencem vedno sovražna. Svet je tudi odločno obsodil nesramno propagando eksponenta MSI z lepaki, ki ščuvajo k narodnostni mržnji, in izzivalno Prekritje slovenskih napisov na Krasu s fašističnimi gesli. Nazad-nje je odgovorni za stike s sekcijami Peter Močnik poročal o angaži-ranju sekcij SSk pri pripravah na Prihodnje volitve. Na sredinem pokrajinskem svetu SSk je tudi neugodno odjeknila vest o preskromno odmerjenem slovenskem deleči11 pri slovesnem bogoslužju na rgu Unita ob papeževem obisku v Trstu v soboto, 2. maja.
Na sedežu Stranke komunistične Prenove je bil sinoči posvet o problemih dela in zaposlovanja, ki ga le uvedel Roberto Burlo, zaključil Pa strankin deželni tajnik Antonijo Cuffaro. V razpravi se je oglasila tudi kandidatka SKP za poslansko zbornico Giuliana Vlacci, ki je
rekla, da obnovljena komunistična stranka dosledno zagovarja pravice delavcev. Danes pa bo na sedežu SKP (Ul. Tarabocchia 3) skupščina o položaju in problemih žensk v sodobni družbi. Na skupščini, ki se bo začela ob 17.30, bo spregovorila Ilaria Perelli iz uredništva glasila SKP Liberazione. Drevi ob 20.30 se bodo v gostilni v Saležu zbrali člani in simpatizerji SKP iz zgoniške občine in iz okoliških vasi.
O vprašanju železniških povezav pa bo tekla beseda danes ob 16. uri v hotelu Savoia na vsedržavnem posvetu PSI, katerega zaključke bo povzel dosedanji senator Arduino Agnelli, pobudo pa bo uvodoma predstavil pokrajinski tajnik stranke Alessandro Perelli. Posveta se bodo udeležili mnogi strokovnjaki s tega področja in izvedenci PSI iz raznih italijanskih mest. Danes se bodo na tiskovni konferenci predstavili javnosti samozvani »zeleni federalisti«, ki se predstavljajo na volitvah le v naši deželi in v Laciju. To je sprožilo ostro polemiko z Zeleno listo smejočega se soncaki obtožuje zelene federaliste, da razbijajo in šibijo zeleno gibanje.
Na sedežu v Sesljanu se je sinoči sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki je na dnevnem redu imela kopico važnih vprašanj, ki zadevajo obstoj in delovanje te ustanove. Sejo je odprl predsednik Ivo Širca, ki je v svojih poročilih nanizal vrsto aktualnih vprašanj. Ponovno je prišel na dan problem slovenščine in njene uporabe, trajni trn v peti vsem tistim, ki je nočejo priznavati in se sklicujejo na vsako še tako majhno zakonsko ali pravno oporo, da bi preprečili njeno uporabo v delovanju ustanove.
Predsednik Širca je v svojih poročilih skupščini poročal tudi o statutih v goriški občini o prizivu na deželno upravno sodišče glede dvojezične doklade (o katerem je naš dnevnik že poročal), o deželnem zakonskem osnutku v korist Krasa in z zadovoljstvom ugotovil, da je bil odobren triletni razvojni načrt KGS.
O vseh teh vprašanjih se je razvila obširna razprava, v katerih je ponovno prišla do izraza beseda »privilegij«, ki naj bi ga Slovenci uživali in zahtevali, ko skušajo uveljaviti le svoje po deželnih in drugih normativih uzakonjene pravice. Predstavnik KD je celo prišel
tako daleč, ko je govoril, da gre v teh primerih za diskriminacijo italijanske večine, kar je po njegovem pravo forsiranje zakonov: se pač daje Slovencem in jemlje Italijanom. Predstavnik KD pa je vsekakor izrazil upanje, da bi glede vseh teh vprašanj prišlo do večjega sodelovanje med vsemi. Sicer pa mu je takoj odgovoril svetovalec Budin (DSL), ki je že uvodoma izrazil zadovoljstvo, da se nahaja v večini te ustanove. To je pač pravilo demokracije, je dejal, in v tej demokraciji deluje tudi ta ustanova, pa čeprav vlada v Italiji že 40 letni »režim« ene stranke, ki kuje usodo vsakomur. Svetovalec Budin je tudi
Marina Bernetič bo slavila jutri 90. rojstni dan. Bivši partizanski komandantki in parlamentarki, dosledni antifašistični borki, bodo na tržaški federaciji DSL priredili danes sprejem, da bi ji izkazali hvaležnost za njeno dolgoletno delo v prid demokracije in miru. Sprejem bo ob 18.30 na sedežu DSL v Ul. S. Spiridione 7.
poudaril, da si mora naša Dežela prevzeti in uveljaviti svoj status dežele s posebnim statutom. Kras je homogena stvarnost, je dodal in zato se mora tudi KGS homogeno izražati. Sicer pa je govornik tudi ponovno opozoril na grožnjo, ki se jo sliši s strani tistih strank, ki so v KGS v manjšini in grozijo, da bodo blokirale finansiranja tej ustanovi. Skratka Slovencem se mečejo polena pod noge ob vsaki priložnosti.
Vse te diskusije se sicer odvijajo v volilni kampanji: ni to mar nevarnost za strumentalizacij o vseh teh problemov? Na to vprašanje, ki si ga je sam zastavil, je svetovalec Bekar (Zelena lista), enostavno dejal,da bi bilo bolje, ko bi o vseh teh vprašanjih govorili daleč od volitev.
Sicer pa je predsednik Širca ta-korekoč na kratko odrezal na vse te pripombe. Vsi nam govorijo, da Slovenci zahtevamo to in drugo, in da se sklicujemo na zakon o zaščiti. Tega zakona pa ni. Kaj torej? Na vprašanje ni bilo nobenega odgovora s strani tistih, ki se protivijo vsaki upravičeni zahtevi, ki prihaja iz vrst slovenske narodnostne skupnosti..	a. S.
pismo uredništvu
Kamenje »prifrčalo« na obalno cesto: avtomobilisti naj vozijo previdno!
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Ko sem se včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah z avtomobilom vozil iz Sesljana proti Trstu, se mi je pripetilo nekaj neljubega. Malo pred naravno galerijo je na cestišče prifrčalo nekaj kamnov s sicer z jeklenimi mrežami obvarovanega levega roba ceste. Samo velika prisebnost voznikov avtomobilov, ki jih je v teh urah na obalni cesti nič koliko, je preprečila, da bi se lahko pripetilo kaj hujšega, s posledicami predvsem za voznike in tudi za avtomobile. Sicer pa je ta slikovit odsek obalne ceste še kar nevaren, tudi zaradi prevečkrat pretirane hitrosti vozil. Prav bi bilo, da bi odgovorni poskrbeli za odpravo teh "nevšečnosti", vozniki pa naj bi pomislili, da niso sami na cesti in da s svojimi nepazljivostmi lahko po vročijo tudi hujšo škodo sebi in tudi drugim osebam.	g. j{.
V Rossettiju odpade predstava
V gledališču Rossetti bo odpadla nocojšnja predstava Rostandovega Cyranoja zaradi stavke uslužbencev stalnih gledališč. Stavko je na vsedržavni ravni oklicala sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL potem ko je prišlo do prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe zaposlenih v Stalnih gledališčih.
Vodstvo Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine ob tem sporoča, da bodo odpadlo predstavo nadoknadili v petek, 20. marca. Ta predstava bo namenjena abonentom in tistim, ki so si že preskrbeli vstopnice za nocojšnjo predstavo. Obenem bodo v sredo, 18. marca, ob 16. uri izvedli še eno ponovitev Cyranoja.
»Tržaška sekcija« za spe z gospodarskimi krogi v ČSFR
Trst bo imel svojo »sekcijo« v Italijanski trgovinski zbornici za Češkoslovaško. Akcija za ustanovitev sekcije je v polnem teku, potem ko je upravni svet italijansko-češkoslovaške zbornice pozitivno ocenil pobudo tukajšnjih gospodarskih operaterjev in združenj, da bi sodelovali v Zbornici z lastnim reprezentativnim telesom. V pripravljalnem odboru »tržaške sekcije« so Giorgio Tombesi, Franco Valta, Franco Gropaiz, Vittorio Tomšič in Adalberto Donaggio.
Organizatorji so te dni poslali tukajšnjim podjetjem in operaterjem, ki imajo že vrsto let gospodarske stike s Češkoslovaško, gradivo, s katerim jih seznanjajo s pobudo. Trst je namreč v zadnjem desetletju stkal plodno sodelovanje s češkimi in slovaškimi gospodarskimi krogi. Tako je bilo predstavništvo tržaške trgovinske zbornice leta
1985 na uradnem obisku v Pragi, leto kasneje pa je ustanovilo s praško trgovinsko zbornico odbor za permanentne gospodarske stike med obema institucijama.
Novi gospodarski prijemi v ČSFR narekujejo sedaj tudi nove gospodarske strategije, da bi velikim državnim podjetjem, ki že sodelujejo s češkoslovaškimi gospodarskimi krogi, priključili še manjša, zasebna podjetja ali pa podjetja z mešanim kapitalom. Ustanovitev nove »tržaške sekcije« pri Italijan-sko-češkoslovaški gospodarski zbornici naj bi služila prav temu.
Ob smrti dragega Stanka Grgiča izreka svojcem iskreno sožalje
KD Slovan.
Le se malo časa za vpis otrok v poletne kolonije
Sicer je še zgodaj govoriti o poletju, toda čas hitro beži in poletne počitnice bodo tu. Blagor otrokom, ki bodo lahko šli letovat s starši. Mnogi pa tega ne bodo mogli. Otroci od 5. do 16. leta lahko preživijo dvajset dni julija v koloniji v Dragi ali v Comegliansu. Kolonijo v Dragi pri Bazovici vodi Slovensko karitativno društvo SLOKAD. Otroci hodijo na sprehode v lepo naravo, na izlete, na kopanje v Sesljan. Gorska kolonija Slovenske Vincencijeve konference v Comegliansu v Karn-skih Alpah nudi spremembo
zraka, sprehode med smrekovimi gozdovi in izlete v gore. V obeh kolonijah se lahko otroci igrajo na igriščih na prostem ter se še drugače zabavajo v veseli družbi. Vpisujejo šolske oziroma občinske zdravniške asistentke na Tržaškem in Goriškem. V tržaški občini je čas za vpis samo do 21. marca, v drugih občinah jih je možno vpisati tudi malo kasneje. Koloniji se lahko odrečete tudi, če je otrok že vpisan. Naknadno pa jih ni mogoče vpisati, zato pohitite z vpisi.
Prispevki za zmanjšanje
porabe energije
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane obrtnike, da lahko do vključno 16. marca predstavijo Deželi prošnjo za prispevek na investicije namenjene zmanjšanju porabe energije. Dežela lahko krije do 30 odstotkov celotnega zneska investicije, obrtnik pa mora ustrezna dela začeti v roku 90 dni od predstavitve prošnje. Interesente pozivamo, da se takoj oglasijo v našem tajništvu -tel. 362925 oziroma 362949, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Raziskava o zdravstvu na delovnih mestih
Kot smo že poročali, bodo danes ob 16. uri v konferenčni dvorani športnega centra v Vižovljah predstavili rezultate raziskave, ki jo je izvedla Služba za zdravstvo na delovnih mestih pri tržaški KZE. Raziskava se nanaša na zdravstveno-higienske in varstvene razmere v vseh podjetjih in delavnicah v tržaški pokrajini, ki delujejo na področju marmorja in njegove predelave.
Jutri v Gropadi kulturni večer
Kulturno društvo Skala iz Gropade priredi jutri ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gropadi kulturni večer. Nastopata domači mešani pevski zbor ter slovenski lovski pevski zbor Furlanije-Ju-lijske krajine Doberdob. Večer bodo popestrili lepi diapozitivi o Krasu. Pobuda spada v okvir prizadevanj domačinov, da bi si zgradili prostor in tudi dokončno uredili ves objekt, ki so ga z veliko zagnanostjo začeli graditi leta 1986.
kino
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Ombre e neb-bia, r. Woody Allen.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Ju Dou, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lambert, Diane Lane.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Malo Grosso, i. Sean Connery.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Delicates-sen, dram., fr. 1991, r. Jean-Pierre Jeu-net-Marc Caro, i. Dominigue Pinon, Jean Claude Dreyfuss.
NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 - II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, □
MIGNON - 15.30, 22.15 - Al di la del bene e del male, r. Liliana Cavani.
EDEN - 15.30, 22.10 - Vibrazione anale, porn., D □
CAPITOL - 16.30, 22.00 - La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnen-feld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou, i. Gon Li, Ma Jingvvu. Samo še danes.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.15 - Maledet-to 11 giorno che t’ho incontrato, It. 1992, r-i. Carlo Verdone, i. Margherita Buy.
RADIO - 15.30, 21.30 - Zozzerie di una moglie in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
gledališča * * S. * * * * * * * 13 * * * * * * * 21
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
S. Verč - B. Kobal - IME MU BO JUST - satirični kabaret v dveh delih. Režijh Sergej Verč. Jutri, 14. t. m., 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G.
Slovensko Stalno gledališče gostuje danes, ob 14. uri v Boljuncu z otroško predstavo Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA.
Gledališče Rossetti
Danes, 13. t.m. predstava odpade zaradi stavke.
Jutri ob 20.30 bo Teatro degli Incam-minati predstavilo E. Rostanda C VRANO DE BERGERAC v režiji Marca Sciacca-luga, v glavni vlogi Franco Branciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHIONI.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti od danes dalje. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
Danes, 13. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEANNO DELLTNFANTA Zemlinskega, ki bo prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lii Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Danes, ob 20.30 bo na sporedu Leha-rova opereta VESELA VDOVA (La vedo-va allegra) v priredbi Sandra Massimini-ja. Nastopajo Sandro Massimini, Sonia Dorigo in Elio Crovetto. Režija Sandro Massimini. Scene Antonio Mastromattei, kostumi Titus Vossberg, koreografija Don Lurio. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
Jutri ponovitev ob 20.30, zadnja predstava v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30.
Milje - Gledališče Verdi
Predstava Operaccia Romantica, ki je bila napovedana za jutri, 14. t. m. ODPADE zaradi bolezni Paola Rossija.
Združenje Globogas Teatro sporoča, da bo predstava na sporedu 30. aprila. Vsem, ki so vstopnico že kupili bodo pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti denar povrnili, lahko pa že te dni potrdijo sedež.
vazna obvestila
Stranka komunistične prenove vabi vse člane in simpatizerje NA SREČANJE, ki bo danes, 13. t. m., ob 20.30 v gostilni v Saležu.
Krajevni sindikat upokojencev CGIL Trst vzhod in Milje organizirata danes,
13. marca, ob 16.30 v dvorani DISPRAL -
Domjo, srečanje z vsemi člani SPI-CGIL,
praznik včlanjevanja 1992. Udeleženci se bodo brezplačno poslužili self-service. Vsem bo na razpolago simpatija in vese-
lje ob ritmu glasbe. Udeležite se!
Vpisovanje v koloniji v Dragi in Co-
megliansu. Opozarjamo starše, da je vpisovanje otrok za kolonijo Slokada v Dra-
gi in gorsko kolonijo Slovenske Vincen-
ceve konference v Čomegliansu samo do
21. marca. Vpišejo se lahko otroci od 5. do 16. leta starosti. Vpisujejo šolske oziroma občinske zdravniške asistentke na Tržaškem in Goriškem. Vpišite otroke takoj, da ne bo prepozno.
SPDT Trst sklicuje v petek, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v_ ul. Sv. Frančiška v Trstu 38. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora; 2) izvolitev volilne komisije; 3) poročila - predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega, jamarskega odseka, predavateljske in markacijske dejavnostih) razprava in pozdravi gostov; 5)poročilo nadzornega odbora; 6) volitve novega odbora; 7) razno. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1992.
Center za umsko zdravljenje — 2.
cona Zdravstvene enote sporoča, da se je preselil iz Ul. della Guardia 20 v nov
sedež v ul. Molino a Vento 123, tel. 393747—394074.
KD F. Venturini vabi pustne delavce in sodelavce jutri, 14. t. m., ob 20.30 v kulturni center A. Ukmar - Miro pri Domju.
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopili KVARTET KELLER.
Gledališče Miela - Tržaški jazzovski krožek
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 21. uri bo
na sporedu koncert LEW TABACKIN OUARETETA. Nastopali bodo Lew Ta-backin (sax tenor in flavta), Luigi Bona-fede (klavir), Luciano Milanese (kontrabas) in Paolo Pellegatti (bobni).
Auditorium Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri bo orkester gledališča Verdi LA CAMERATA pod vodstvom Fabrizia Ficiura izvajal Respighi-jeve, Brittenove in Srebotnjakove skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča in uro pred predstavo v Avditoriju muzeja Revoltella.
razstave
V	Društvu slovenskih izobražencev
je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC.
V	galeriji Nadie Bassanese, na Trgu Giotti 8 (I.nad.) je do 14. marca odprta razstava FRANKA VECCHIETA. Umik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 22. t. m. odprta razstava slikarja Armanda CUCCHIJA.
V	razstavnih prostorih Turistične agencije v Ul. S. Nicolo 20 je do 14. marca na ogled fotografska razstava o Mongoliji. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure.
V	gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI.
V	občinski izpostavi pri Sv. Ivanu v
Ul. Bonomo 2/4 bo do 20. t. m. na ogled razstava akvarelov LIDA D AMBROSIJA. Razstavljeni akvareli predstavljajo cvetje, predvsem pa mimoze, saj je razstava posvečena prazniku žena, 8. marcu. Urnik: od 8.30 do 14. ure (zaprto ob nedeljah).
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA.
V	prostorih knjigarne »Servi di Piaz-
za« v Ul. F. Venezian 7 bo do 20. t. m. na ogled razstava IVE VALETIČ.
V	galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 bodo v soboto, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slik malega formata z naslovom Pomlad 1992.
V	fojerju gledališča Rossetti je odprta razstava sodobnih umetnikov z naslovom »Poklon Cyranu«. Razstavo sta organizirala Stalno gledališče F-JK in Krožek Jacgues Maritain, ogledati pa si jo je mogoče ob predstavah, do 22. t. m.
V	galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 bodo v ponedeljek, 16. t.m., ob 18.30 odprli razstavo CARLA MAR-ZUTTIN1JA.
V	galeriji Cartesius v ul. Marconi 16 bodo jutri, ob 18. uri odprli osebno razstavo milanskega umetnika LUCI A PAS-SERINIJA. Na otvoritvi bo prisoten tudi umetnik.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Danes, 13. t. m., ob 20. uri predpremiera in v soboto, 14. t. m., ob 20. uri premiera mladinske igre Mihe Mateta » ZMAJČKOV ROJSTNI DAN«. Igra mlajša dramska skupina SKD Tabor. Režija O. Lupine, glasba M. Košuta, scena M. Jugovič.
Godba na pihala iz Ricmanj priredi v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 KONCERT v ricmanjski cerkvi v okviru praznovanja sv. Jožefa. Sodeluje tudi trobilna skupina godbene šole iz Ricmanj. Na sporedu: Bach, Bruckner, Huggens, Purcell, Clarke. Vabljeni.
V	nedeljo, 15. t. m. bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu SOCIALNI DAN. Sv. maša bo ob 10. uri v župni cerkvi, nato program v Marijinem domu.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 15. t.m., ob 17.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora KRKA iz Novega mesta. Vabljeni.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljekov večer 16. t. m. posvetilo srečanju s pisateljem BORISOM PAHORJEM in ga počastilo za prejeto Prešernovo nagrado. Pogovor z nagrajencem in družabnost bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete z začetkom ob 20.30.
Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo v sredo, 18. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Naslov predavanja psihiatra dr. Danila Sedmaka je ČAR ŽIVLJENJA. Sledi družabnost!
Slomškov dom v Bazovici priredi PRAZNIK STARŠEV v nedeljo, 15. t. m., ob 17.30 v kinodvorani. Gledališka skupina iz Šmihelja nad Mozirjem nastopi z veseloigro SOVRAŽNICA MOŽ. Otroški zbor Slomšek pod vodstvom Bojane Kralj počasti starše s pesmijo.
V	organizaciji Slovenskega kulturnega kluba bo jutri, 14. t. m. v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 multimedial-na predstava z naslovom SAMOTNA DOLINA, to je zanimiv prikaz posebne življenjske filozofije in nenavadne izbire človeka, ki se vrača v naravo in se povezuje z njo. Začetek ob 18.30.
FOTOKROŽEK TRST 80
vabi
NA PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI
danes, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20
O psihološkem zaznavanju slik bo predaval član vsedržavne zveze FIAF Tullio Fragiacomo.
Ob današnji slovesni podelitvi nagrade "Podjetje leta' obrtniškemu podjetju
"PETROVIZZA MARMI"
iskreno čestitamo našima članoma Paolu Puriču in Dariju Škabarju Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Evelin in Walterja je osrečil mali
JAN
Bodočemu minikošarkarju in srečnima staršema želi obilo uspehov in športnih podvigov
članska košarkarska ekipa Sokola z odborom
izleti
Klub prijateljstva priredi v sredo, 25. t. m. izlet v goriška Brda. Obiskali bomo grad Dobrovo z razstavo slikarja Zorana Mušiča, grad Kromberg in Sveto goro. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu. Vpisovali bomo dokler bodo na razpolago mesta v avtobusu. Zato pohitite z vpisi!
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija organizira izlet - romanje v Mauthausen dne 6. maja. Informacije dobite pri ANED - Trst, Ul. F. Crispi 3 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, tel. št. 730306.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 13. marca 1992 KRISTINA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08
-	Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob
11.45	in zatone ob 2.48.
Jutri, SOBOTA, 14. marca 1992
MATILDA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.32 najvišja 18 cm, ob 12.00 najnižja -36 cm, ob 19.08 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1023,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alberto Rossetto, Aliče Degrassi, Stefania Delfrate, Erič Por-celluzzi, Jimmy Zol.
UMRLI SO: 86-letna Emilia Secoli, 77-letni Giuseppe Valla, 88-letni Giusto Mezgec, 87-letna Giuseppina Turko, 91-letni Stanislao Gregori, 92-letni Giovan-ni Nadovini, 71-letni Adilio Parma, 80-letna Natalina Insalata, 87-letna Renata Beltramini, 71-letni Palmerio Schintu, 81-letna Anna Viezzoli, 52-letna Maria Vol-tan.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. marca 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan
-	Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELE VIT A
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Te dni je praznovala naša teta PINI rojstni dan. Da bi bila zdrava, srečna in nasmejana še naprej med nami ji želijo Marta, Ivanka, Nataša, Igor in vsi, prav vsi, ki jo imjo radi.
Cinzio in Sandija je osrečilo rojstvo male KATJE. Povečani družini čestitajo, Katji pa želijo vso srečo v življenju Tatjana, Livio, Bruna in teta Zora.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois iz Trsta
naproša dijake, ki so maturirali v spodaj navedenih šolskih letih, da dvignejo diplomo: oddelek za knjigovodstvo š. 1. 1970/71, 1973/74, 1977/78, 1978/79, 1979/80, 1980/81, 1981/82, 1983/84, 1984/85, 1985/86, 1986/87 ter oddelek za geometre š. 1. 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Urnik tajništva od 9. do 12. ure.
___________prispevki_______________
V	spomin na Magdino mamo gospo Fani Malalan darujejo Franca, Claudia, Graziella, Adriana, Eda, Maria, Andrei-na, Bruna, Silvana, Severina, Elda in Martina 90.000 lir za Sklad Mitja Čuk in
90.000	lir za Odbojkarski klub Bor.
V	spomin na pok. sestrično Pavlo Ca-harija Komel damje Draga Caharija Ma-labotti 50.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna iz Križa. V isti namen damje Vera Caharija Verri 50.000 lir za DPZ Vesna.
Ob 11. obletnici smrti Luciana Gustinčiča darujeta žena Jolanda in sin Aleks
20.000	lir za KD Rovte Kolonkovec. V isti namen darujeta Mario in Dragica 10.000 lir za KD Rovte Kolonkovec.
mali oglasi
SUSH01/5
$e£WEDA SUSHMEL
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 lir DALJE - NUDIMO TUDI TELEFAKSE
SODELOVANJE na part-time bazi (6 ur dnevno) nudim. Univerzitetna izobrazba, dobro poznavanje informatike in tujih jezikov (angleščine, francoščine, španščine in nekaj nemščine) z večletno delovno izkušenostjo v Trstu in v ZDA, predvsem kot odgovorna za komercialo. Pismene ponudbe pod šifro »Sodelovanje« poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst.
NUJNO IŠČEM delo kot čistilka ali kuhinjska pomočnica. Tel. št. 829357.
20 - LETNO DEKLE išče službo. Končana pedagoška šola z znanjem italijanščine, angleščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Lara.
19 - LETNO DEKLE išče službo. Otroška negovalka z znanjem italijanščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Helga.
IŠČEM zaposlitev kot gospodinjska pomočnica večkrat tedensko po 5 ur dopoldne. Telefon 226564 ob večeru.
DIPLOMIRAN inženir išče enosobno stanovanje ali garsoniero na južnem ali jugovzhodnem delu Trsta (Milje, Bazovica). Telefon (040)820630 od 7. do 8. zjutraj ali ob uri kosila, ali tel. Reka (051)614160.
PRODAJALKA jestvin z večletno prakso išče zaposlitev, tudi samo pol dneva. Tel. na št. 225068 - v večernih urah.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO odpre Vladimir Caharija iz Nabrežine. Točil bo žlahtno kapljico.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njegu. Toči belo in črno vino.
NEMŠČINA IN ANGLEŠČINA - Lekcije nudi študentka. Tel. št. 309956.
KUPIM triosno prikolico v dobrem stanju za vlačilec. Tel. št. (0481) 882506.
PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri.
PODJETJE zaposli izkušeno knjigovodjo, po možnosti z znanjem angleščine in kompjuterja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo Knjigovodja’.
FRIZERSKI SALON PATRICIJA v Nabrežini (Trst) išče izkušeno delavko z znanjem italijanskega jezika. Tel. št. 200203.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
DIPLOMIRANI KEMIJSKI INŽENIR nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234.
IŠČEM stanovanje ali hišico na Krasu ali v mestu tudi potrebno popravil. Tel. 229234.
IŠČEM majhno stanovanje v najem v Sežani ali Kozini. Tel. št. (003866) 23317.
12. 3. 1992
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar.....	1252,15	1200.
Nemška marka.......	749,54	742.
Francoski frank....	220,70	218.
Holandski florint ...	666,11	660.
Belgijski frank....	36,423	35,50
Funt šterling....... 2146,40	2130.
Irski šterling ..... 1999,45	1980.
Danska krona.......	193,24	190.
Grška drahma.......	6,50	6.
Kanadski dolar.....	1048,40	1000.
Japonski jen ......... 9,333	9,10
Švicarski frank		828,25	818.-
Avstrijski šiling		106,528	105.
Norveška krona		191,19	188.
Švedska krona		206,80	203.—
Portugalski eskudo .	8,703	8.
Španska peseta 		11,88	11,30
Avstralski dolar		944,50	900. —
Jugoslov. dinar 		—	6,—
ECU		1533,05	—
Slovenski tolar			13.—
Hrvaški dinar			10.-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Bil je avtor družbeno angažiranih filmov
Richard Brooks odšel
Slovenija in Hrvaška v Prix Italia
RIM - Slovenija in Hrvaška sta postali novi polnopravni članici mednarodnega televizijskega festivala Prix Italia, ki ga prireja Rai in ki bo letos doživel svojo 44. izvedbo.
Novico o sprejemu Slovenije in Hrvaške je objavil tiskovni urad Rai. V sporočilu je rečeno, da je sklep o sprejemu dveh novih članic sprejel delovni odbor festivala, ki se je sestal v Benetkah pod predsedstvom Američana Brucea Christensena in v katerem je zastopanih 35 držav. Tudi zaradi tega je sprejem obeh republik pomembno dejstvo.
Odbor, pravi sporočilo Rai, je soglasno sprejel prošnjo slovenske in hrvaške TV, da bi bili sprejeti kot članici. Obe televiziji bosta tako lahko tekmovali s svojimi oddajami že na letošnji izvedbi festivala, ki bo, kot vsako leto, septembra meseca.
NEW YORK - Včeraj je v osemdesetem letu starosti umrl ameriški filmski režiser Richard Brooks. Z njim je odšel del tistega družbeno angažiranega Hollywooda, ki je imel v Richardu Brooksu, Martinu Rittu in Donmu Siegelu najbolj angažirane avtorje.
Na Brooksove scenarije in režisersko delo je močno vplivalo dejstvo, da se je v mladosti veliko ukvarjal z novinarstvom in še zlasti s kroniko. Rodil se je v Filadelfii leta 1912, kjer je po univerzi tudi začel svojo novinarsko kariero najprej v krajevnem listu in nato na radijski postaji. Najprej je delal v športni redakciji, nato pa je v NBC v New Yorku prešel v kulturno uredništvo.
Tik pred izbruhom vojne je objavil roman The Brick Foxhole, po katerem je leta 1947 povzel scenarij za Dmytrykov film Neizprosno sovraštvo. Po koncu vojne se je Brooks preselil v Los Angeles in se zaposlil pri filmski industriji kot avtor scenarijev, nato pa tudi kot režiser. V
svoje delo je vnašal svoje novinarske izkušnje in je bil s tem v sozvočju s tedanjimi novimi avtorji kot so bili Jules Dassin, John Huston in John Sturges. Prvi film je kot režiser posnel leta 1950.
Brooksovi filmi so bili vselej ljudski, spektakularni, a obenem priložnost za razmislek o družbenih dogajanjih in protest zoper kruto družbo. Med njegovimi najbolj uspelimi deli velja omeniti Mačko na vroči pločevinasti strehi z Liz tay-lor. Tudi upoštevajoč ta film so mu leto pozneje podelili oskarja za Brate Karamazove. Leta 1967 je posnel svoj najbrž najboljši film »Hladnokrvno«, ki je odslikaval jezo in obup Amerike v tistih letih. S tem filmom je Brooks v svojih nasprotnikih podkrepil sum, da je levičar in je bil zato emarginiran. Posnel je še nekaj filmov, med katerimi velja omeniti Stisni zobe iz leta 1975, leta 1982 pa se je umaknil, potem ko se mu je delno ponesrečil film Smrtni cilj.
Agora jutri na TV Koper
KOPER — Jutri zvečer bo na koprski TV 2. oddaja Agora. Tema oddaje, v kateri bodo lahgko neposredno sodelovali tako gostje v studiu kot tudi gledalci s telefonskimi pozivi, so vojne izkušnje, ki jih zlasti mladi ne poznajo.
V oddelku za solidarnost »Cosa c’e« bo kopica koristnih informacij zlasti za mlade. Med vsemi tistimi, ki bodo telefonirali bodo izžrebane nagrade in letalske vozovnice na progi Benetke-Dunaj.
Agora bo na sporedu jutri na TV Koper s pričetkom ob 20.30.
Vsako jutro od prihodnjega ponedeljka
Oblomov na radiu Trst A
V sklopu vsakodnevne rubrike Roman v nadaljevanjih, je tržaška radijska postaja realizirala roman Oblomov, ki ga je napisal ruski pisatelj Ivan Aleksandrovič Gončarov.
Roman, ki sodi v sam vrh ruske književnosti, je nastal sredi prejšnjega stoletja. Za radio ga je priredila v šestdesetih nadaljevanjih Marjana Prepeluh. V njeni režiji bodo zaživeli protagonisti, preko katerih je pisatelj prikazal tedanjo rusko družbo, in jih bodo oblikovali igralci Tone Gogala, Vladimir Jurc, Alda Sosič, Anton Petje, Miranda Caharija, Stojan Colja, Bogdana Bratuž, Gojmir Lešnjak, Drago Gorup in drugi. Za izvirno glasbo je poskrbel Aldo Kumar, stereofonsko je delo realiziral Giuliano Pecorari.
Prvo nadaljevanje romana Oblomov bo na sporedu v ponedeljek, ob 11.30.
Med italijanskimi modnimi kreatorji
Versaee proti toku
Med italijanskimi modnimi kreatorji se v zadnjem času uveljavlja drugačen lik ženske: minikrilo postopno zginja, ženska je bolj oblečena in romantično navdahnjena. V protitoku pa je znani Gianni Versaee, ki je predstavil svoje videnje ženske: nedvomno sexy z ne preveč prikritim sadističnim nagibom, kot kaže model na sliki
današnji televizijski in radijski sporedi
1!
	
!-.C rai 1_________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški varjete
15.00	Dokumenti: Amazzonia domani
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Shanghai surprise
(pust., VB 1986, r. Jim Goddard, i. Madonna, Sean Penn, Paul Free-man)
22.15	Volitve 92: Tiskovna koferenca
23.10	Dnevnik
23.25	Dok.: Italia chiamo (Vodi Piero Badaloni) 0.15 Dnevnik in vreme 0.45 Danes v Parlamentu 0.55 Rubrika opolnoči 1-15 Dok.: Avstralija 1-45 Nočni dnevnik
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Ne samo o kmetijstvu
8.55	Dokumentarec
10.05	Film: La domenica della buona gente (kom., It.)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.40	Volilna tribuna
14.10	Nad.: Ouando si ama,
15.05	Santa Barbara
15.35	Kolesarstvo
16.15	Kronika v živo in Dio-genes
17.10	Tednik o ženski problematiki in kratke vesti
17.30	Iz Parlamenta
17.35	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: II commis-sario Corso
22.20	Aktualno: Potovanje v Zvezo neodvisnih držav
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 Nočni spored
^ RAI 3	|
11.00	Šport: namizni tenis,
11.30	kolesarstvo
12.00	Krožek ob 12.
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Ambientevivo
15.15	Bazilika Sv. Petra
15.45	Boks: Maggi-Rinaldo (srednje težka kat.)
16.15	Rubrika: Tutti i colori del bianco
16.15	Rokomet
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.40	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.40	Volilna tribuna
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto?
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Daunbaild (kom., ZDA 1986, r. Jim Jar-musch, i. R. Benigni)
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
2.55	Nočni spored
f	TV Slovenija 1	|
9.20	Video strani
9.30	Spored za otroke: nanizanka Legende sveta,
9.55	Pravljice iz lutkarjevega vozička, 10.15 Jelenček
10.45	Euroritem (44. odd.)
11.00	Dok.: Znanost in resnica
12.00	Poročila
13.10	Napovednik
13.15	Umetniški večer: portret Mileta Koruna in drama Hlapci
16.20	Gospodarska oddaja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Forum
20.15	Nad.: Bertinijevi
21.00	Oči kritike
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Šport
22.20	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, Svetnik in film Dvakrat v življenju (dram., ZDA 1985, r. Bud Yorkin, i. Gene Hackman, Ann Margret, Ellen Burstyn)
1.10	Video strani
TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Ljubljenec žensk (kom., ZDA 1961, r.-i. Jerry Lewis)
15.30	Nanizanka: Arthur, britanski kralj
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki
20.30	Razvedrilni program v živo: Bella TV
22.00	TV dnevnik
22.10	Aktualno: Globus
22.40	Film: Ljubljenec žensk
P TV Slovenija 2
16.00	Sova, vmes nad.
17.40	Euroritem (44. odd.)
18.00	Regionalni programi
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.00	Alternativni program: Studio City
21.00	Dobrodošli
21.30	Intervju: S. Hribar
22.10	Večer samospevov
23.00	Yutel
L CANALE 5__________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: I cingue del guinto piano, 9.00 Arnold
9-35 Film: La bellezza di Ip-polita (kom., It. 1962, r. Giancarlo Zagni, i. Gina Lollobrigida)
11.30	Aktualno: Elettorando
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualn : Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non k la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Variete: La sai l ultima? (vodi G erry Scotti)
22.30	Aktualno: Gelosia (vodi Ombretta Golli)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.30	Aktualno: Elettorando
1-45 Spored non stop
RETE 4_______________
8.00	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.35	Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino
16.20	V pričakovanju nad. La donna del mistero 2
16.50	Nad.: Cristal
17.50	TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi)
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera
20.30	Nadaljevanki: Manuela,
22.30	Dallas - Alibi im-possibile
23.20	Aktualno: Ciak, 23.45 Parlamente in
0.45 Nanizanka: Spenser
1.45	Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky, 9.30 Chips - Chi brucia le ro-ulottes?, 10.30 Magnum P J. - Il ricatto
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Abbiglia-mento contrastante,
15.00	Supercar - Offerta vantaggiosa, 16.00 La bella e la bestia - Un lento cammino, 17.00 A-Team - Furti dauto, 18.00 MacGyver - Un vecchio amore
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Red Scorpion (pust., ZDA 1989, r. Joseph Žito, i. Dolph Lund-gren, M. Emmet VValsh)
22.30	Aktualno: L'istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.00	Nočni spored
OPEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: L'imperatrice Ca-terina (dram., 1934, r. Jo-sef von Sternberg, i. Marlene Dietrich)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Ivanhoe
20.30	Film: La guerra di Troia (pust., It. 1961, r. Sergio Ferroni, i. Steve Reeves, Hedy Vessel)
22.30	Film: La gabbia inferna-le (dram., 1985, r. Pierre De Moro, i. Ray Sharkey)
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini dell Arizona,
10.00	Nadaljevanki: Il fi-ume scorre lento, 11.00 Vite rubate
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Via Holly wood
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.00	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.50	Film: La maledizione dei
rubini scomparsi (pust.,
ZDA 1987, r. Ulli Lom-mel, i. Suzanne Love)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Intrigo a Berlino (krim., ZDA 1984, r. James Dearden, i. George Segal, Amanda Pays)
22.20	TV film: Fuga da Sobibor (i. Rutger Hauer, Joanna Pacula, 3. del)
23.20	Večerni dnevnik
23.40	Film: Giochi nel buio (dram., ZDA 1979, r. Ro-ger Vadim)
1.40	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Fronto emergenza
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: VVhite Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Volitve 1992
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Variete: Olimpiade dello spettacolo
22.45	Nočne vesti
0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Vstajenje (5. del); 11.50 Melodije; 12.00 Indija Koromandija; 12.20 Slovenska lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Akademski zbor B. Kidrič; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Ljubljanski kvartet violončelov v studiu; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.00	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Vodeni program Modri val; 11.00 Hlad-no-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy;
12.30	Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Potem ko so sindikati v sredo bili na deželi pri Saru
Goriška občina podpira pobude sindikatov za rešitev tovarne HFE
Danes na Film video monitorju v kinu Vittoria
Sekcija Ljudje ob meji in filmi B. Hladnika
Kriza industrije in problemi tovarne kontejnerjev HFE pri So-vodnjah so včeraj bili predmet razgovora na goriški občini med županom Tuzzijem in odbornikom za socialna vprašanja Colello ter predstavniki sindikatov kovinarjev in tovarniškega sveta. Dan prej so se sindikalisti o teh problemih pogovarjali tudi z deželnim odbornikom za industrijo Saram v Trstu. Tovarna HFE je po letih vzpona, ko je štela do 170 zaposlenih, zašla v krizo zaradi pomanjkanja naročil in neprilaga-janja tržišču. Danes je okrog 110 zaposlenih v dopolnilni blagajni, ki bo predvidoma trajala do junija. Lastnik tovarne je mednarodna firma Clou, ki upravlja s kontejnerji in je tudi pripravljena zagotoviti naročila za kakih 7 tisoč komadov letno, a le pod pogojem da se zmanjša število zaposlenih ter poveča storilnost. Nekaj kisika lahko zagotovi obljubljeno naročilo tržaškega Lloyda (4 tisoč kontejnerjev), ki pa je menda naročilo sedaj preusmeril v Slovenijo oz. Hrvaško zaradi tamkajšnje nižje
cene delovne sile. Deželni odbornik Saro je sindikalistom sicer zagotovil posredovanje pri Lloydu, da bi tovarni HFE poverila vsaj naslednja naročila (predvideva se, da bodo v nekaj letih potrebovali 18 tisoč kontejnerjev). Sindikati sprejemajo to možnost kot zasilno rešitev, obenem pa zahtevajo naj se podjetje tehnološko in organizacijsko opremi, da bo s specializirano ponudbo kos zahtevam tr-
žišča, saj ne more njegova bodočnost sloneti zgolj na dobri volji enega samega naročnika. Predstavnika goriške občine sta povsem podprla stališče sindikatov.
Na srečanju na Deželi v Trstu so se stvari premaknile z mrtve točke tudi za uslužbence tovarne Compensati Friuli v Marianu. Izhod iz težke krize je lahko samo v stečaju, nakar naj bi tovarno odkupil nov lastnik. To rešitev je podprl tudi Saro.
Po sinočnjem slovesnem odprtju 7. Film video monitorja se danes v kinu Vittoria nadaljuje natrpan program predvajanj. Če naj skušamo strnjeno predstaviti današnji program, potem lahko zasledimo vsaj troje zanimivih sklopov, ki jih ne gre spregledati.
Prvi in za nas Slovence v Italiji najbrž naj zanimivejši je v popoldanski sekciji Ljudje ob meji. Ob
17.	uri bomo lahko gledali dve polurni oddaji iz produkcije družbe Ponteco: gre za Videozapise Ivanke Hergold o znamenitih osebnostih med Slovenci v Italiji (Boris Pahor, Jože Babič, Stanislav Renko, Vinko Beličič, Pavle Merku) in Jutri bo sonce in Kras bo čudovit, dokumentarec Sama Milavca in Pavla Stranj a o žrtvah drugega tržaškega procesa.
Drugi dogodek, vedno v sekciji Ljudje ob meji, pa je predstavitev oddaj iz produkcije TV Koper (ob
18.	uri), ki prikazujejo nekatere zanimive in dramatične okoliščine vojne na Hrvaškem. Tak je primer oddaje Prizori iz balkanske krčme in oddaje o dogodkih na Plitvicah,
Brezigar o izvajanjih Barnabe glede pravice do rabe slovenščine
Nepopoln in neprepričljiv odgovor
To ni odgovor pač pa lepljenka že znanih in večkrat ponovljenih stališč, ki pa ne odgovarjajo na postavljena vprašanja. Tako je deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar ocenil odgovor odbornika Barnabe v zvezi s črtanjem členov o rabi slovenščine v statutu sovodenjske občine. Brezigar ugotavlja, da Barnaba citira le stavek razsodbe Ustavnega sodišča 28/82, po katerem je vprašanje zaščite manjšine poverjeno zakonodajalcu. Povsem pa je spregledal trditev v isti razsodbi, da pripada manjšini določena raven zaščite - specifično prav glede javne rabe jezika - že po sami ustavi. Odgovor Barnabe ni popoln in niti prepričljiv, pač pa dokazuje zadrego deželne uprave zaradi nesprejemljivih odločitev nadzornega odbora, ki je v treh primerih upošteval troje različnih meril. Deželni svet bo zato moral čimprej obravnavati problem.
Dogovor z Goriško hranilnico o posebnih hranilnih vlogah
Goriška hranilnica zdaj tudi uradno potrjuje veljavnost dogovora o hranilnih knjižicah, ki ga je sklenila z Abanko iz Ljubljane in Komercialno banko v Novi Gorici. Gre za možnost, oziroma ugodnost na katero že lep čas opozarjajo v EPP Televizije Slovenija in v drugih medijih.
Varčevalci bodo lahko dvigali do 500 tisoč lir gotovine naenkrat in sicer pri sedežih Hranilnice v Gorici in Trstu ter v Gorici pri podružnicah št. 1, 2 in 3. Nobenih omejitev , naravno, ni za pologe v valuti.
Podobno pogodbo je Abanka sklenila tudi z bančno zvezo v Celovcu.
Rehabilitacija umsko prizadetih
»Psihiatrija, rehabilitacija, sodelovanje«. Pod tem naslovom se bo danes v predavalnici liceja Paolino d'Aquileia v Gorici odvijal celodnevni posvet o novih pristopih in metodah za zdravljenje umskih bolezni. Posvet prirejata Oddelek za umsko zdravje Goriške krajevne zdravstvene enote in deželno ravnateljstvo za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine.
Študijsko srečanje se bo pričelo ob 9. uri, zaključilo pa se bo v večernih urah.
Kakšna politika za bodočnost
Kulturni krožek "Ricerca e presenza" prireja danes, 13. t.m. ob 17.30 javno razpravo s kandidati krščanske demokracije, Demokratične stranke levice in Orlandove mreže. Sodelovali bodo Luciano Rebulla, Darko Bratina in Francesco Milanese. Razprava bo v pokrajinski sejni dvorani, neposredno pa jo bo prenašala lokalna radijska postaja Radio Gorizia Hi-Fi. Kandidati za parlament bodo odgovarjali na specifična vprašanja glede evropskega združevanja, vloge in reform institucij itd.
Primanjkljaj znaša 1 milijardo, pravi problemi pa so drugje
O deficitu in drugih težavah Mestnih podjetij za storitve
Upravni odbor Mestnih podjetij (voda, plin, luč, prevozi) je v zvezi s članki dela krajevnega tiska glede milijardnega deficita teh podjetij pojasnil dejanske številke o deficitu. Ni res, trdijo, da deficit znaša 5 milijard lir. To je le maksimalni znesek blagajniškega kritja, ki ga nudi Goriška hranilnica. Primanjklaj znaša v tem trenutku precej manj in sicer milijardo in 57 milijonov lir. Ta blagajniški primanjkljaj, nadalje pojasnjujejo, pa nikakor ni v zvezi z ekonomskim upravljanjem podjetij. Dejansko se dogaja sledeče: podjetje mora na primer plin, ki ga dobiva od družbe SNAM plačati že v roku enega meseca od dobave, porabniki pa ga plačajo več mesecev kasneje. To je vzrok za trenutne blagajniške primanjkljaje, ki se s časom poravnajo. Delno so ti problemi odvisni tudi od zamud pri uvajanju novega informatske-ga sistema, ki jih upravni odbor priznava in napoveduje, da jih bodo skušali čimprej rešiti. Vsekakor pa je ekonomsko poslovanje
ugodono. Večji in sicer že kronični deficit prinašajo avtobusni prevozi, pri ostalih storitvah pa naj bi ob koncu leta imeli dobiček, celo večji kot v prejšnjih letih.
Resnični problemi, ki tarejo podjetje, so torej drugje. Predvsem gre za (ne)izvajanje določil občinskega statuta, po katerih naj bi se Mestno podjetje osamosvojilo in začelo delovati kot samostojno podjetje. To bi seveda zmanjšalo vpliv strank in politikov, temu pa se očitno kdo aktivno ali pasivno upira. To stanje na primer onemogoča izvajanje zahtevnih investicij, ki jih imajo v načrtu. K tem političnim oviram gre prišteti še odsotnost ravnatelja po smrti inž. Veroneseja. Njegov začasni namestnik inž. Gnesti je odstopil, naslednika (upravni svet je predlagal inž. Mistretto) pa mora potrditi občinski svet (sestal se bo 23. t.m.). Predsinoči je upravni odbor vsekakor glede na izjemno stanje poveril vodenje podjetja inž. Mis-tretti (in v njegovi odsotnosti inž. Onestiju).
V Sovodnjah bodo jutri odprli prvo lekarno na območju občine
V Sovodnjah bodo jutri odprli prvo lekarno v občini in s tem uresničili nekaj let trajajoča prizadevanja občinske uprave. Lekarno odpira domačin dr. Marko Rojec, ki je "prakso" vrsto let opravljal kot predstavnik farmacevtskih hiš in nazadnje tudi kot uslužbenec znane goriške lekarne.
Občinska uprava je namreč že pred leti začela postopek za odprtje lekarne kot osnovne zdravstvene in socialne službe v kraju. Prvi poskusi v drugi polovici osemde-
setih let, niso bili uspešni, čeprav ima vsaka občina po zakonu pravico do odprtja vsaj ene lekarne. Po prvem postopku je bilo treba počakati kakšno leto, za razpis natečaja. Ta drugi postopek se je pred nekaj meseci zaključil.
Sedež prve lekarne v Sovodnjah bo v zgornjem delu vasi, na glavni (Prvomajski) ulici, sčasoma pa naj bi poiskali primernejšo lokacijo. Slovesnost ob odprtju lekarne v Sovodnjah bo jutri ob 16. uri.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Gorica
GLASBENA
MATICA
GORICA
K A TJA MILIČ
Klavirski recital
Spored: Kogoj, Berg, Skrjabin
Dvorana Katoliškega doma v Gorici v ponedeljek, 16. marca ob 20.30
Rok plačevanja carine je 90 dni TAR sprejel priziv špediterjev
Deželno upravno sodišče je v sredo vzelo v pretres priziv, ki sta ga vložili dve špediterski družbi iz Gorice proti odločitvi okrožne carinske uprave v Gorici glede plačevanja carinskih in drugih dajatev. Zadeva se nanaša na izvajanje zakonskega dekreta z dne 13. maja 1991, ki podaljšuje rok za plačilo dajatev z dosedanjih sedem na devetdeset dni in to na celotnem državnem ozemlju. Na ta način bi se znatno zmanjšale razlike s Trstom, kjer se te dajatve še zmeraj plačujejo v roku 180 dni (ugodnosti so bile priznane še v
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
GORICA
sklicuje danes, v petek, 13. marca 1992, ob 20. uri ob prvem sklicu oziroma ob 20.30 ob drugem sklicu
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
Odprtje in imenovanje predsedstva, poročila, razprava in odobritev poročil, pozdravi gostov, volitve, razno.
Občni zbor bo v prostorih ljudske knjižnice D. Feigel, v Križni ulici št. 3 - ul. della Croce, 3 v Gorici.
času Avstro—Ogrske in jih je zatem Italija ohranila v veljavi vse do danes). S kasnejšim aktom (okrožnico) pa je Ministrstvo posredovalo tolmačenje zakonskega dekreta: roki ostajajo enaki prejšnjim, razen v izjemnih primerih in ob specifični avtorizaciji.
Tako tolmačenje so upoštevali tudi na upravi Goriškega carinskega okrožja. Proti taki togi interpretaciji pa sta dve špediterski družbi, ki sta med drugim včlanjeni v družbo SIGA, vložili priziv s posredovanjem odvetnika Agosti-na Maja. V prizivu sta predlagali začasno zamrznitev ukrepa Carinarnice, kar je sodišče tudi sprejelo.
Za plačevanje carinskih dajatev, razen pristojbin, ki gredo EGS velja torej spet rok 90 dni.
Zanimivo bo prebrati utemeljitev razsodbe, na kar pa bo treba počakati še nekaj časa.
■ Sekcija PDS—DSL v Stražicah
prireja danes ob 18.30 srečanje -pogovor o aktualnih vprašanjih tega predela. Govor bo o socialnih službah, ljudskih stanovanjih in drugih vprašanjih. Srečanja se bosta udeležila Liliana Ulian, članica upravnega sveta zavoda IACP in tajnik sekcije Tonino Pantuso.
v kateri so tudi redki posnetki prvih lanskih spopadov na Balkanu.
Tretji današnji pomembenjši sklop pa je predstavitev del Boštjana Hladnika. Njegove celovečerce in kratkometražne filme bodo predvajali že od 10. in nato od 16. ure dalje. Zvečer ob 20.45 bodo predstavili film o Hladniku Enfant terrible v režiji Damjana Kozoleta, nato pa Hladnikov Ples v dežju. Prav tako ne gre spregledati tv filma Felix Langus (ob 19. uri) in posnetkov videoarta (sekcija video - ob 21. in 22. uri).
7. FVM DANES
retrospektiva Boštjan Hladnik
10.00	Prstan (30')
Čas brez pravljic (95') Deklica v gorah (25') Pravljica o ljubezni (15')
16.00	Ko pride let (88')
17.30	Sončni krik (93') liction tv
19.00	Felix Langus, Anton Tomašič (90')
retrospektiva Boštjan Hladnik
20.45 Enfant terrible, Damjan Kozole (47')
Ples v dežju (108')
23.30	Fantastična balada (13') Življenje ni greh (12') ljudje ob meji (produkcija Ponteco)
17.00	Videozapisi, Ivanka Hergold (30')
Jutri bo sonce in Kras bo čudovit, Samo Milavec, Pavel Strajn (30') ljudje ob meji (produkcija tv Koper)
18.00	Od vseh pozabljeni, Silvio Odogaso (44')
Prizori iz balkanske krčme, Janko Tedeško (25')
Pogovor v studiu o dogodkih na Plitvicah, Silvio Stanchich (44')
21.00	videoart 1 (Triumf želje -Borghesia, 60 )
22.00	videoart 2 (Borghesia 60')
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri, ob 20.15, v okviru abonmajske sezone, koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega dirigenta Marka Letonje in odličnim solistom - pianistom D. Sgo-urosom.
Za rezervacijo mest, oziroma prostih vstopnic, pokličite Kulturni dom v Novi Gorici.
izleti
Društvo krvodajalcev v Doberdobu
priredi od 15. do 20. junija izlet v Pariz. Cena lir 650.000. Prijave in podrobnosti v trgovini pri Mili.
vazna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
danes, 13. t.m. zaprta.
PD Jadro v Ronkah prireja drevi ob 20. uri na društvenem sedežu drugo predavanja iz ciklusa predavanj o estetiki.
KD Sovodnje vabi v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri na družabnost ob dnevu žena v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo Vanka in Tonca ter ženska vokalna skupina Stu ledi iz Trsta. Sledi ples.
Občinska knjižnica v Sovodnjah posluje po novem urniku. Odprta je namreč ob sredah in petkih od 15. do 18. ure.
Sindikat upokojencev CGIL nudi vsa pojasnila v zvezi vprašanji socialnega skrbstva v Doberdobu vsak četrtek med 16. in 17. uro na sedežu društva krvodajalcev v občinski ambulanti.
kino
Gorica
VITTORIA 10.00-23.30 7. Film video monitor (glej podrobnejši spored na drugem mestu).
CORSO 17.30-22.00 »II principe delle ma-ree«. B. Streisand in N. Nolte.
VERDI 18.00-22.00 »Tacchi a spillo«. M. Bose.
Tržič
COMUNALE 18.00-21.30 »J.F.K.«.
EKCELSIOR
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Branitelj pravice«. Filmsko gledališče 18.00-20.15 »Riff—Raff«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ko jagenjčki obmolknejo«. 22.00 » Doc Hol-lwood«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — dr. Baldini — Verdijev Korzo 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — ul. A. Manlio 14 A/B — tel. 480405.
Verčeva in Kobalova komedija Ime mu bo Just
Bodice na kožo manjšine
Polona Vetrih in Boris Kobal v komediji Ime mu bo Just
Dva intenzivna komedijanta, ki na veristično opremljeni sceni meščanskega stanovanja napolnita prostor do vrha in občinstvo držita z dve uri trajajočo predstavo v pozornosti, z glasnimi aplavzi in salvami smeha vmes. Takšen je skop povzetek predstave Ime mu bo Just, ki sta jo uprizorila Boris Kobal v vlogi zamejskega Slovenca in briljantna Polona Vetrih v celi paleti vlog, karikiranih figur, ki se prebija skozi stiske, nadloge in frustracije priseljenke v tuje življenjsko okolje, to je zamejske Slovenije oziroma Trsta. Zlasti Polona Vetrih, sicer članica Drame SNG iz Ljubljane, v tej predstavi osvoji gledalce s svojo vedrino, kultiviranostjo in neverjetno burleskno kondicijo. Dramsko besedilo tržaškega tandema Verč - Kobal dopušča precej prostora gledališkosti, zabavnosti in prešernemu burkaštvu. Glavni aduti, na katerih ta predstava stoji, so odrska privlačnost, prepričljivost in lahkotnost.
Se najbolj bi se približali tokratnemu Kobalovemu in Verčevemu besedilu, če bi ga označili za kabaret. Brez dvoma zabavna zvrst pouličnega, to je bulvarskega gledališča, nastala nekje v de-kadenčni omami izteka 19. stoletja. In ki seveda premore satirične osti, s katerimi ošvrkne amoralnost, intrige in neumnost povprečnega meščana, predstavnika vsakokratne družbene in moralne atmosfere, ki jo slika, Kobalova in
Verčeva satira Ime mu bo Just ne zabavlja kar tako, zaradi užitka in slasti gledališke mašinerije, ampak vsaj v grobih črtah zahteva od gledalca »poznavanje« današnjega položaja zamejske skupnosti. Zdi se, da so bodice tržaških komediografov neprizanesljivo pisane na kožo slovenske srenje, ki živi v Trstu. Kobal in Verč ne prizaneseta nikomur, pod drobnogled vzameta široko paleto kulturnih institucij, od radia Trst do tržaškega SSG-ja, od tamkajšnjega slovenskega liceja
do TKB, od prislovične neučinkovitosti italijanskega administrativnega aparata do političnega kameleontstva paradržavnih struktur, torej strank. Dogajanje se razživi v drugem delu, ko gledališki kabaret zdrvi s pospešenim ritmom, z odločnostjo in uprizoritveno briljanco v finale.
Veristična scena Demetrija Ceja verno sledi pravilom naturalističnega teatra z odstranjeno četrto steno, skozi katero gledalci vojeristično zremo na dogajanje v asketsko opremljenem meščanskem stanovanju. Rekviziti (tele-
fon, kasetofon, namizna svetilka, zakonska postelja, polkrožna španska stena ipd.) so izbrani funkcionalno in ekonomično, hkrati pa omogočijo prožnost in uporabno večnamenskost. Meščanska spalnica se ob minimalnih premikih spremeni v gledališki oder, radijsko postajo in podobno.
Polona Vetrih je takorekoč neopazno drsela iz vloge v vlogo, včasih oblikujoč kakšno le za droben hip, drugič z osupljivo spretnostjo in nedvomnim komedijantskim talentom: z jezikom, narečjem, socialno stilizacijo geste, travestijami in gagi, ves čas pa z dovršeno zagrizenostjo in prepričljivostjo. Boris Kobal ji je pariral z navidez samoumevnimi kretnjami, s prepričljivo igralsko interpretacijo licemernega moža, ki rad skoči čez plot. Njuno uigrano partnerstvo je prišlo najuspešneje na dan ob glasbenih točkah, ki sta jih uprizorila, kjer sta pokazala visok gledališki standard.
Naj strnemo: tokratna gledališka predstava je zaigrana z močno teatrsko kondicijo in pomeni prvorazredno doživetje kabareta a modo nostro. Sproščeno duhovit komad! Še posebno v današnjih časih, ko redne obiskovalce slovenskih odrov naravnost žeja po lahkotnejših dramskih igrah, ki bi se z distanco in ironijo lotila aktualnega družbenega dogajanja.
TEA ŠTOKA
Dalberto v Rossettiju: virtuoznost in vsebina
Klavirski recital 37-letnega francoskega pianista Michela Dal-berta, ki ga je imel v okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti v Trstu pretekli ponedeljek, je bil pravo doživetje za vse tiste, ki uživajo v »vratolomni« klavirski igri, v blesku virtuoznega igranja, ki je večkrat le prazna dekoracija.
Poslušali smo dela treh velikih pianistov iz prejšnjega stoletja Chopina (1810-1849), Schumanna (1810-1856) in Liszta (1811-1886). Skladbe se med seboj razlikujejo, kot se razlikujejo osebnosti skladateljev, ki so jih napisali, istočasno pa imajo tudi številne skupne točke romantičnega stilnega obdobja. Dalberto je poizkušal v svojo interpretacijo »vnesti« značaje skladateljev: Chopinovo lirič-no-dramatično glasbeno pripoved, Balade št. 2 opus 38 v Es-duru, Schumannovo strastno hrepenenje po Klari (1. stavek), zmagoslavno koračnico (2. stavek) in ganljivo liričnost (3. stavek), ki vsebinsko sestavljajo njegovo Fantazijo op. 17 v C-duru in vrsto najrazličnejših čustev od ponižno verskih do čutno strastnih (kadar Liszt ni klečal pred križem, je klečal pred žensko), ki so nakopičena v razvlečeni Lisztovi Sonati v ha-molu (Lisztova Sonata je po obliki prosta fantazija).
Dalberto je ves program odigral na pamet, kar zahteva izreden psihični napor in odličen spomin. Igranje na pamet pa daje izvajalcu veliko prednost pri interpretativnem ustvarjanju enotnosti v dvojnosti glasbe - enotnost čustev in racionalnosti. Včasih pa smo v Dalbertovih interpretacijah le opazili, da je razum nadvladal čustva (motiv - fraza), virtuoznost vsebino. Ker spada program med izvajalsko najzahtevnejša klavirska dela, Dalbertu ni zameriti, da je včasih bila njegova igra nejasna. Klavir mu je zvenel kot orkester v vseh dinamičnih stopnjah od slavnostnih akordičnih sekvenc do »tišine« v Ha-duru, s katero sta Liszt in Dalberto sklenila Sonato in bleščeče virtuozni klavirski recital.	MIRKO SLOSAR
Vodnik o naravnih znamenitostih Posočja
Imeniten vodnik predstavlja 227 naravnih znamenitosti porečij Soče, Idrijce, Tolminke, Nadiže in Vipave, združenih pod enim imenom: Naravne znamenitosti Posočja. Format je ravno pravšen za žep nahrbtnika, s katerim se bomo podali na pot. Tiskan je na kvalitetnem belem papirju, opremljen z barvnimi fotografijami avtorja.
Na šestih zemljevidih je oštevilčena lega vseh naravnih znamenitosti. S prereznimi skicami in meritvami je ponazorjena zapletena struktura nekaterih kanjonov, slapov in grap.
Vodnik odlikujejo simpatično sugerirani praktični napotki, kako naj se podamo na pot, s kakšno opremo, ali je morda potrebno spremstvo vodnika, nevarnost dostopa in koliko časa bomo približno potrebovali za ogled znamenitosti. Nekatere od njih se nahajajo v divjini in do njih ne vodijo poti, za druge pa je potrebna jamarska ali gorniška oprema. Nad imeni naravnih znamenitosti je število zvezdic, avtorjeva ocena monumentalnosti.
Od ostalih vodnikov se knjižica razlikuje po jedrnatih razlagah nastanka oblik zemelj-
skega površja, delovanja soškega ledenika, moren, kraških pojavov, visokogorskih jezer. Privlačna je ponazoritev soškega ledenika s primerjavo bele kotlinske megle, ki kdaj pa kdaj prekrije dolino, kot je nekoč deloval soški ledenik, dolg 70 km in debel 500 m. Ponazoritev predstavlja barvna fotografija. Vodnik dopolnjuje slovarček manj znanih strokovnih besed in viri literature.
Če vam žilica po odkrivanju naravnih lepot ne da miru in se odpravljate v dolino Soče, vam bo ta knjiga razkrila njene lepote.
BORUT RUTAR
Skomin na Stanka Vuka ob obletnici njegove smrti
Žrtev nestrpne politike
V času Vukovega bivanja v Trstu so tekle priprave za skupen odhod v partizane. Takoj po prihodu iz zapora je Vuk obiskal starše in domače v Mirnu in na Povratku šel na razgovor z Virgi-l°m Ščekom v Lokve. Šček je Vuku odločno svetoval čimprej-Snji odhod v partizane. S tem pa le Vuk tudi že računal.
Z ljubljanske strani je za odhod v partizane in na osvobojeno ozemlje iz Trsta pripravljala potrebno Tomanova sestra Jožica Toman, ki je prav tako malo prej bda izpuščena, potem ko jo je sodišče pod obtožbo, da je vodilna Qkt iv is tka krščansko socialistič-*}ega gibanja in Osvobodilne tronte obsodilo na dosmrtno ječo ln odredilo njeno zaprtje v kaznilnico v Perugi.
Povezavo med Ljubljano in zapori v Padovi, kamor so naju s lomanom pripeljali iz Alessan-brijc, je vzdrževala gospa Anica Nali iz Ljubljane. Takrat je bilo v Zraku, da hočejo na dosmrtno ječo obsojene preseliti v nemška kon-Centracijska taborišča, vendar je Za to fašizmu že primanjkovalo moči.
S Tomanom sva zato zatrdno mčunala, da je Padova najina za-<r}ia jetniška postaja. In res je 0lm. Jožici Toman se je na precej Pustolovski način posrečilo dobiti ustrezne papirje za najin izpust in jih posredovati po Malijevi, ki le v tej akciji kar dvakrat pripoto-vula v Padovo. Tomanova je vzpostavila tudi potrebno povezavo z Vukom v Trstu za skupen odhod v Partizane.
Nekaj dni pred načrtovanim .kupnim odhodom v partizane se N Vuk na Vogrskem pri Gorici ostal z Jožetom Vilfanom. Dogo-
vorila sta vse potrebno za prihod na osvobojena ozemlje in obravnavala razmere in položaj. Vuka je vznemirila zmotna in krivična likvidacija duhovnika in pesnika Lada Piščanca v Cerknem. Obstajal je tudi problem razčiščenja z oportunistično sredino predvsem v Gorici.
V zvezi z dogovorjenim odhodom v partizane, bi po dogovoru morala dopotovati 10. marca 1944 iz Ljubljane v Trst tudi Jožica Toman, ki pa je zaradi priprav v Ljubljani morala svoj prihod v Trst preložiti za nekaj dni. To naključje ji je rešilo življenje, saj sta bila 10. marca 1944 zadela oba zakonca Vuk in Drago Zajc, ki se je domnevno tudi vključil v priprave za skupni odhod iz Trsta, ubita.
Dan po krutem umoru v Trstu je prispela v Padovo gospa Anica Mali s potrebnimi listinami, ki jih je poskrbela in organizirala za odhod iz zaporov Jožica Toman. Pretresena je Malijeva v Padovi povedala vest o strašni nesreči in posledicah atentata v Trstu. Zaradi tega tragičnega dogodka se je zaprla tudi načrtovana pot v partizane iz Trsta.
Na listine, ki jih je posredovala Malijeva, je uprava zaporov v Padovi pripisala vso skupno grupo sojetnikov iz Alessandrije, med njimi tudi abbeja Camilla Follie-ta. Tako sva s Tomanom v Padovi »doslužila« najino dosmrtno ječo.
Abbeja Camilla Follieta je atentat na zakonca Vuk v Trstu hudo prizadel. Po odhodu Vuka iz Alessandrije se je abbe Folliet zavedel, da je tudi njegov odhod na prostost blizu. Kar ganljivo je bilo, ko smo pri odhodu iz Alessandrije, čakajoč na odhod, prebili noč v zatohlih kletnih prostorih. Abbe Camille Folliet pa je v vsej skromnosti in jetniški mizeriji, zgodaj zjutraj, daroval mašo. Bile so res izredne, človeške mizerne vendar tople razmere, ki se vtisnejo v spomin.
V Padovi sva se s Tomanom poslovila od srčno dobrega abbeja, odšel je tudi on v svojo rodno Savojo. Po nekaj letih in poizvedovanju o njegovi življenjski usodi je prof. Maja Ficko - Smolej napisala pismo iz Pariza, v katerem je sporočila, da je dobri abbe že mrtev. Dobila je obvestilo škofije v Anneccyju, ki govori, da je 9. aprila 1945 umrl za posledicami ran, dobljenih v boju s sovražnikom (Nemci ali Italijani) v kraju Torentaise v departmaju Savoja. Res žalostno sporočilo o junaškem koncu skromnega in poštenega človeka ter odločnega borca proti fašizmu, ki je s Stankom Vukom in končno tudi z menoj in Tomanom preživljal trdote italijanskih kaznilnic.
Velike tragedije Stanka Vuka in njegove žene Danice ter po naključju Draga Zajca se je spomnil Joža Vilfan v Primorskem dnevniku precej let kasneje. Omenil je
srečanje z Vukom na Vogrskem, pred načrtovanim odhodom v partizane, marca 1944. Vilfan je menil, da je Vuk naredil nanj najlepši vtis, imel je pozitiven in odločen odnos do Osvobodilne fronte in da je bilo srečanje z njim stik z vodstvenim predstavnikom krščanskih socialistov v Slovenskem primorju. Vilfan je imel vtis kot, da govori z Alešem Stanovnikom. Kot strela ga je nekaj dni po srečanju na Vogrskem zadela novica, da sta Stanko Vuk in žena Danica tragično končala. Jože Vilfan je zaključil svoje razmišljanje z ugotovitvijo, da mu je žal ob izgubi dobrega človeka in prijatelja, za katerega je računal in upal na skupno delo za Osvobodilno fronto.
Vest o tragični smrti Stanka Vuka in njegove žene je žalostno odjeknila v Trstu, Gorici, v rodnem Mirnu in vsem Slovenskem primorju ter širnem partizanskem svetu Slovenije in posebej Ljubljani.
Engelbert Besednjak se je v citiranem obširnem pismu Virgilu Ščeku v izčrpni politični analizi prisrčno spomnil Stanka Vuka in tržaške tragedije. Poudaril je, da je Vuk takoj po prihodu iz zaporov ugotovil, kako so se spremenile razmere in potegnil pravilne zaključke. Dobro je poznal oba, Ščeka in Vuka ter cenil njuno prijateljstvo. Iz beograjske daljave je sodil, da sta sporazumno trdno
odločena za linijo Osvobodilne fronte. Na to kažejo tudi pogubni ukrepi nasprotne smeri za pokončanje obeh zakoncev Vuk in naključno prisotnega Dragota Zajca. Besednjak je ocenil, da je bil storjen zločin nad katoliškim gibanjem primorskega ljudstva, zagrešen v imenu »krščanske« omike. Spraševal se je, ali je sploh možno ohraniti politiko srednje linije. Obsodil je organizacijo, ki je namesto boja proti okupatorju, morila naše najboljše ljudi. Proti tej je mogoč le odločen in brezkompromisen boj.
Obsežna Besednjakova ocena v pismu nakazuje pošteno analizo političnih razmer osvobodilnega boja, s posebnim pogledom na Primorsko. Začrta distanco, ki je nastala med strujo Janka Kralja in linijo Osvobodilne fronte, ki jo je podpiral in zagovarjal Besednjak. Kraljeva struja je zabredla v močno kolaboracijo s fašizmom, pod plaščem ljubljanske klerikalne politike in pri tem sploh ni videla boja za narodno osvoboditev.
Zaradi pokončne drže za Osvobodilno fronto so zahrbtne sile sovraštva udarile po Stanku Vuku in njegovi soprogi. S pobojem 10. marca 1944 so pokončale slovenske razumnike. V prerani grob je omahnil politični in kulturni delavec, ki je izžareval moč pesniške in še močneje pisateljske smeri. Praktični politični mislec, krščansko socialistični voditelj za slovensko Primorje in pomemben kulturni delavec, je v tistih usodnih časih padel zaradi zločinskega nasilja in nestrpne politike.
STANE KOVAČ (3 - Konec)
Košarka: prve četrtfinalne tekme evropskega prvenstva
Na dirki Pariz-Nka italijanski koksar nezjadrien
Dawkins junak v Milanu
Tretjič Gpollini
V evropskem košarkarskem prvenstvu se je začela četrtfinalna faza, po kateri bo znana četverica potnikov za Istanbul, kjer bo letos sklepni del tekmovanja, takoimenovani final four.
Sinoči so bile domače ekipe praviloma uspešnejše, do izjeme je prišlo le v Zagrebu, kjer je Gibona klonila pred Badalono in si tako verjetno zapravila vse svoje možnosti. Kot znano, bodo namreč povratno tekmo (v torek, 17. t.m.) in morebitno dodatno tretjo (dva dni kasneje, v četrtek, 19.) odigrali na igrišču sinočnjih gostov, ki so tako v precejšnji prednosti, zato bolonjskega Knorra, Barcelone in madridskega Estudiantesa tokratni porazi niso pretirano vznemirili.
PARTIZAN - KNORR	78:65 (42:35)
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič 26, Danilovič 20, Stevanovič 5, Koprivica 8, Dragutinovič 4, Rebrača, Nakič 15, Šilobad. Sarič in Lončar nista igrala.
KNORR BOLOGNA: Brunamonti 14, Coldebella 6, Zdovc 17, Binelli 8, VVennington 18, Dalla Vecchia 2, Caval-lari, Berintelli. Brigo in Corni nista igrala.
PM: Partizan 14:18, Knorr 8:12; PON: Coldebella (35). TRI TOČKE: Partizan 4:14 (Djordjevič 2:6, Danilovič 2:3, Nakič 0:3, Dragutinovič 0:2), Knorr 3:8 (Brunamonti 2:4, Coldebella 0:1, Zdovc 1:3). GLEDALCEV: 3.500.
BEOGRAD Zmaga Beograjčanov ni bila nikoli sporna. Bolonjčani so vodili le v začetku tekme (10:3 v 2'), zadnjič pa še v 12. minuti, ko je Brunamonti s trojko postavil izid 27:26. VVennington in Binelli sta v bistvu izgubila boj pod košema, čeprav beograjski centri niso bili kaj prida učinkoviti. Tako imata največ zaslug za zmago domačinov odlična zunanja igralca Djordjevič in Danilovič, ki sta bila za Bolonjčane res nerešljivi uganki.
Kljub porazu so v taboru Knorra prepričani, da bodo v dveh povratnih tekmah na domačem igrišču (kjer bosta lah-
ko igrala tudi Bon in Romboli) brez večjih težav obračunali s Partizanom.
PHILIPS - BARCELONA	80:79 (38:36)
PHILIPS: Blasi, Pittis 18, Ambrassa, Rogers 15, Dawkins 18, Riva 13, Pessina 10, Montecchi 6. Alberti in Baldi nista igrala.
BARCELONA: Jimenez 7, Solozabal 13, Galilea 5, Gonzales, Montero 10, Savič 10, Coleman 15, Zapata 7, San Epifanio 12. Soler ni igral.
PM: Philips 27:36, Barcelona 7:12. PON: Savič (29), Montero (31), Coleman (39). TRI TOČKE: Philips 3:13 (Pittis 1:1, Ambrassa 0:2, Rogers 1:2, Riva 1:7, Montecchi 0:1), Barcelona 6:13 (Solozabal 3:3, Galilea 1:2, Montero 1:3, Zapata 1:1. GLEDALCEV: 5.000.
MILAN — Milančani so dobršen del tekme vodili, največja prednost je znašala 15 točk (55:40 v 25'), a v 38’ je Barcelona izenačila 75:75, nato pa povedla s 76:75. V zadnji minuti so Milančani trikrat zapored uspešno izvajali proste mete (skupno so jih na voljo imeli 36, a Španci le 12), toda sijajni Solozabal je s trojko svoje povedel v vodstvo 79:77. Dawkins je 51" pred koncem izenačil, nato pa z blokado svojemu moštvu spet priboril žogo. Štiri sekunde pred koncem je odločilni koš iz prostega meta dosegel Pittis, drugi prosti met je namenoma zgrešil, da bi se kronometer ne ustavil, zadnji met San Epifania pa se ni niti dotaknil obroča.
Junak tekme je bil za Milančane Dawkins, ki je v drugem polčasu dosegel 18 točk (6:6 v metih za dve točki, 6:8 v prostih metih, sedem skokov, sedem pridobljenih žog), potem ko je večji del prvega presedel na klopi s tremi osebnimi napakami.
OSTALA IZIDA: Cibona Zagreb (Hrv.) - Badalona (Šp.) 68:73; Makabi Tel Aviv (Izr.) - Estudinates Madrid (Šp.) 98:97.
Presenečenja v odbojkarskem play offu
Sisley izgubil doma
Na nogometnem EP 1996. leta
Sistem ostaja nespremenjen
GOTEBORG Tudi na sklepni fazi evropskega nogometnega prvenstva leta 1996 bo nastopilo osem ekip. Organizacijski komite EP, ki je zasedal včeraj v Goteborgu na Švedskem, kjer bo junija tekmovanje za naslov celinskega prvaka, je namreč zavrnil predlog, da bi na sklepni fazi EP čez štiri leta sodelovalo 16 moštev. Takšna usmeritev bi lahko kvečjemu prišla v poštev za leto 2.000, ko bo UEFA štela najmanj 50 članic, zaradi česar, je dejal generalni sekretar te organizacije Gerhard Aigner, bi bilo nesmisleno, da bi bila na kvalifikacijah omogočena uvrstitev v sklepno fazo le sedmim reprezentancam.
Za izvedbo EP 1996. leta je svojo kandidaturo postavilo pet držav: Anglija, Avstrija, Grčija, Nizozemska in Portugalska.
Izbira bo padla že na prihodnjem zasedanju izvršnega komiteja UEFA 5. maja v Lizboni.
TREVISO — Po neverjetni izločitvi padovskega Charro v osmini finala, premagal ga je zmagovalec A-2 lige Jockey Fas iz Schia, je tudi v prvih tekmah četrtfine finala končnice za italijansko odbojkarsko prvenstvo že prišlo do prvovrstne senzacije. Olio Venturi iz Spoleta (osmi po regularnem delu sezone v A-l ligi) je namreč kar sredi Tre viša po tie breaku ugnal domači Sisley, enega od treh najbolj bogatih klubov, za katerim stoji premoženje družbe Benetton.
Zelo blizu velikega podviga je bil v Milanu proti Mediolanumu tudi Gabeca iz Montichiarija. Pričakovati je bilo, da bo play off med tema ekipama najbolj izenačen dvoboj četrtfinalnega dela, a nihče si ni mogel predstavljati, da bi lahko še-sterka iz Montichiarija v sinočnji prvi tekmi vodila v Milanu kar z 2:0. Pa vendar! Milančani, ki so do-
tlej igrali boječe, so si v naslednjih dveh nizih opomogli, a tie break je bil spet izredno izenačen in Gabeca je v končnici že vodila s 14:13.
Ostali dve sinočnji tekmi pa sta minili v znamenju premoči gostiteljev. Messaggero je brez težav ugnal šesterko iz Schia, ki si verjetno še ni opomogla od »bitke« v Padovi, a Maxicono je po treh nizih, vendar ne brez težav, premagal Sidisa iz Falconare.
Povratne tekme te izredno zanimive faze bodo že jutri.
VČERAJŠNJI IZIDI
Maxicono Parma - Sidis Tomboli-ni Falconara 3:0 (15:9, 15:13, 16:14); Sisley Treviso — Olio Venturi Spo-leto 2:3 (15:9, 10:15, 11:15, 15:5, 10:15); Messaggero Ravenna - Jockey Fas Schio 3:0 (15:5, 15:7, 15:10); Mediola-num Milan - Gabeca Montichiari 3:2 (15:17, 11:15, 15:4, 15:5, 17:15).
MARSEILLE — Italijanski kolesar Mario Cipollini (na sliki AP) je na etapni dirki od Pariza do Nice včeraj v Sprintu spet prelisičil vso glavnino. To je bila že njegova tretja zmaga v dosedanjih petih etapah.
VRSTNI RED PO 5. ETAPAH: 1. Indurain (Šp.); 2. Bernard (Fr.) po 4"; 3. Golz (Nem.) 8"; 4. Baffi (It.) 16"; 5. Mottet (Fr.) in Manin (Fr.) 18".
V Viterbu pa Colage...
VITERBO — Druga etapa kolesarske dirke od Tirenskega do jadranskega morja je pripadla Italijanu Stefanu Colageju, ki je nekaj sto metrov pred ciljem v Viterbu dohitel Rusa Ekimova in ga nato prepričljivo prehitel (zmagal je z dvignjenimi rokami), a glavnina je na cilj prispela s 4 sekundami zaostanka.
Etapa s Startom v Ostii je bila sicer popolnoma nezanimiva. Prvih
sto kilometrov so udeleženci prevozili s poprečno hitrostjo manj kot 35 km na uro, na koncu pa je poprečna hitrost znašala nekaj manj kot 37 km na uro.
Na skupnem vrstnem redu še naprej vodi Nizozemec Breukink.
Moru di Venezia ne gre najbolje
SAN DIEGO — Na kvalifikacijah za jadralni Ameriški pokal italijanskemu predstavniku Moro di Venezia ne gre najbolje. V četrti regati tretjega round robina je namreč s 5 01" zaostanka klonil pred vodilnim New Zeland. V peti regati Moro di Venezia meri moči s francoskim Vil-le de Pariš.
Vrstni red po štirih regatah: New Zeland in Nippon 58 točk, Ville de Pariš in Moro 45, Espana '92 30, Špirit of Australia 19, Challenge 8, Tre Kronor 5.
Odbojka: v svojem prvem nastopu v 2. diviziji
Odbojka: v derbiju 1. ženske divizije na Goriškem
Sokolovke nespretne
01ympia boljša od Soče Scame
S. ANDREA - SOKOL	3:0
(16:14, 15:9, 15:2)
SOKOL: Pertot, Ban, Cossutta, Švara, Radetič, Legiša, Golemac.
Sokolovke so izgubile na res zelo neroden način. V prvem setu so namreč že vodile s 14:11, zgrešile so servis in niz nato po nepotrebnem prepustile nasprotnicam. V drugem nizu so si spet opomogle, povedle z 8:0, v nadaljevanju pa zbrale le še eno točko. Razplet v prvih dveh nizih jim je očitno odvzel vso psihično moč, tako da v tretjem niso nudile nasprotniku nobenega odpora in so zagrešile celo vrsto napak.
Treba je reči, da je Sokol nastopil brez dveh standardnih igralk, to sta Caharija in Antonič. Čeprav je ta tekma sodila v okvir sporeda tretjega kola, je bila za mlade sokolovke prva v prvenstvu, ker sta bili prvi dve odloženi na nedoločen čas.
DEKLICE
RICREATORI -
BOR FRIULEKPORT A	0:3
(6:16, 5:15, 4:15)
BOR FRIULEXPORT: Guštini, Fai-mann, Vitez, Gregori, Flego, Neubauer, Čok.
Čeprav je Ricreatori na lestvici A skupine na drugem mestu, v anticipi-rani tekmi predzadnjega kola regularnega dela prvenstva »deklic« niti približno ni mogel ogroziti borovk, ki odkrito računajo na osvojitev naslova pokrajinskih prvakinj.
. Plave so v mestni telovadnici na ul. Della Valle nastopili brez dveh svojih boljših napadalk (manjkali sta namreč Ažmanova in Vodopivčeva), vendar pa je bila kljub temu razlika med ekipama prevelika. Čeprav je Ricreatori v treh nizih zbral le petnajst točk, to zanj niti ni tako slab izkupiček, saj je večina nasprotnikov borovk iztržilo do zdaj še veliko manj.
Plave so si s to zmago tudi matematično zagotovile končno prvo mesto v skupini, v polfinalu play offa pa bodo igrale z drugouvrščenim iz B skupine.
NARAŠČAJNIKI
BOR - VOLLEV CLUB TS	2:1
(11:15, 15:10, 15:4)
BOR: Furlanič, Šušteršič, Pieri, Furlani, Čuk, Talotti, Pertot, Mauri, Kocman.
Borovi naraščajniki so osvojili svojo tretjo zaporedno zmago. Naši so v prvem setu po vodstvu s 6:0 povsem popustili in set tudi izgubili. Borovci pa so se v naslednjih dveh nizih zbrali in tudi zanesljivo zmagali.
PALLAVOLO - SLOGA2:0 (15:4, 15:5)
SLOGA: Ban, Braini, Budal, Gregori, Iozza, Micalessi, Milkovič, Plesničar, Vidali.
V svojem drugem nastopu so mladi slogaši morali priznati premoč bolj uigranih igralcev ekipe Pallavolo. Sloga je tokrat nastopila rahlo okrnjena, marsikateri od nastopajočih igralcev pa je prav v sredo opravil krstni nastop. Glavni nasprotnik naše ekipe je bila pravzprav trema, ki se je polastila igralcev, da nikakor niso mogli pokazati vsega, kar znajo in so tako domačinom, ki so trenutno sicer bolje pripravljeni od naših fantov, nudili le skromen odpor.
TPK SIRENA SEKCIJA ZA RIBOLOV sporoča, da bo jutri, 14. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu seja za vse člane, ki se želijo udeležiti tekmovanj v ribolovu.
JK ČUPA
vabi svoje člane na 20. občni zbor, ki bo v petek, 20.t.m., ob 20. uri na sedežu pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 15. t.m. ob priliki zamejskega prvenstva avtobusni izlet v Sappado. Informacije in vpisovanje po tel. 200236 ali 327196.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOČA SCAME - OLVMPIA	0:3
(12:15, 13:15, 3:15)
_ SOČA SCAME: A., E., S., M., V., M. Černič, Tuniz, Devetak, K. in S. Prinči, Pellegrin, Pinello.
OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, Bulfoni, K. in H. Corsi, Zotti, Prinči, Komjanc, Jussa.
V nadaljevanju tekmovanja v prvi diviziji so dekleta 01ympie popolnoma zasluženo premagale dokaj nerazpoloženo domačo vrsto.
Sama tekma ni bila na visokem tehničnem nivoju, kar je popolnoma razumljivo, saj sta se ekipi zavedali pomembnosti srečanja. 01ympia bi si s porazom otežila delo v boju za vrh, Soča pa bi se z zmago približala tret-jeuvrščeni ekipi. Igralke 01ympie so koncentrirano pričele prvi niz in že v uvodnih akcijah je bilo opaziti, da tokrat ne bo večjih težav. Nekaj problemov se je sicer pojavilo ob zaključku prvega in drugega niza (ko so Gori-čanke vodile v prvem nizu 14:9 in v drugem 13:10), a so z zbranostjo oba niza zaključile v svojo korist. Tretji niz je potekal enosmerno v znaku od-
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je odhod avtobusa v nedeljo, 15. t. m., ob 5.45 izpred telovadnice v Dolini. Priporočamo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo seja odseka danes, 13. t.m. ob 20.30 na sedežu, v UL Čar-ducci 8. Vabljeni!
SK DEVIN IN
PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v nedeljo, 15. t.m., na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika NOB pri cerkvi v Bazovici.
ličnih servisov igralk 01ympie, ki niso dopustile nobenih presenečenj. (EZA)
OSTALI IZIDI 12. KOLA: Farra -Villesse 3:0, Azzurra - Cormons 1:3, Lib. Gorizia - Acli Ronchi 1:3.
LESTVICA: Farra 20, 01ympia 18, Sagrado 16, Acli Ronchi 14, Soča Scame 12, Lib. Villesse 10, Libertes GO 6, Lib. Cormons 4, Pieris in Azzurra 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
OLVMPIA - CALDINI LOČNIK 3:1
(15:5, 15:9, 9:15, 15:8)
OLVMPIA: Vogrič, Jarc, Dorni, Hlede S. in J., Milocco, Lutman, Seni, Povše, Braini, Berganti, Figelj.
Ekipa 01ympia s to zmago nadaljuje pozitivno serijo in ostaja na vrhu lestvice 1. moške divizije. Nasprotnik je igral slabše od pričakovanega in je zato toliko bolj škoda za izgubljeni set. 01ympia je začela zelo suvereno in takoj povedla s 13:1. Tudi v drugem setu se je nasprotnik upiral le do 6:6, nakar so naši prevzeli pobudo in obdržali vodstvo do konca seta. V tretjem setu je poslal trener 01ympie na igrišče drugo postavo: ta je začela zelo dobro in povedla z 9:2, nato pa je nerazumljivo popustila in nasprotnik je prevzel pobudo ter nanizal trinajst zaporednih točk. V četrtem setu so naši zopet igrali zbrano in tako dosegli novo zmago. (IP)
IZIDI 12. KOLA: Lib. Cormons -Grado 0:3, Corridoni - Val 1:3, Caldini - Naš prapor 3:2, Fincantieri - 01ym-pia 0:3, Intrepida - Mossa Candolini 0:3.
LESTVICA: 01ympia in Grado 20, OK Val 18, Caldini 14, Torriana 12, Fincantieri in Cormons 10, Corridoni 6, Naš prapor in Mossa C and. 4, Intrepida 2.
DEČKI
Prvenstvo dečkov se je s tem kolom končalo. Prve tri ekipe na lestvici se bodo udeležile končnega dela prvenstva, v katerem se bo vsak dvakrat pomeril z vsakim. Zmagovalec bo pokra-
jinski prvak. V končno fazo sta se uvrstili obe slovenski ekipi, 01ympia in Val ter Torriana.
IZIDI 10. KOLA: 01ympia - Val 3:0, Lib. Turriaco - Acli Ronchi 0:3. Počivala je Torriana.
KONČNA LESTVICA: 01ympia T4, Val 12, Torriana 8, Acli Ronchi 6, Lib. Turriaco 0.
DEKLICE
_ IZIDI 15. KOLA: San Luigi - Soča Čerimpex 0:3, Mossa Candolini - So-vodnje 2:3, Villacher bier - Lib. Villes-sg 1:3.
„ LESTVICA: Acli Ronchi 24, Soča Čerimpex, Sovodnje, Lib. Gorizia 18, Villacher bier in Lib. Villesse 14, Mossa Candolini 8, San Luigi 4, Cormons -2.
NARAŠČAJNICE
Skupina A
IZIDI 9. KOLA: Pieris - Intrepida 2:0, 01ympia - Mossa Candolini 2:0, Villacher bier - Morarese 0:2.
LESTVICA: Sagrado in Staranzano 14, 01ympia in Pieris 10, Morarese 8, Mossa Candolini 6, Villacher bier -2. (Sagrado in Staranzano imata tekmo manj)
Skupina B
IZIDI 9. KOLA: Sovodnje - Gorizia 0:2, Acli Ronchi - Torriana 0:2, Lucini-co - Lib. Cormons 2:0.
LESTVICA: Lib. Gorizia 14, Torriana 12, Sovodnje in AUvvorks 10, Luci-nico 6, Acli Ronchi 2, Lib. Cormons 0.
NARAŠČAJNIKI
Začel se je povratni del prvenstva, ki poteka nekoliko raztrgano, saj je Mossa odstopila. Ekipe morajo nadoknaditi še marsikatero tekmo.
IZIDI 8. KOLA: OK Val - Acli Ronchi 2:0, Torriana - 01ympia 2:0. Obeh tekem niso odigrali, ker se v obeh primerih ena od ekip ni predstavila. EkF pa, ki se ne predstavi, izgubi dve točki na lestvici.
LESTVICA: Val 10, Torriana 8, Soča Sobema 2, 01ympia in San Luigi 0, Acli Ronchi -2. (mj)
Jutri bo Kontovel v košarkarski D ligi gostoval v Štarancanu, v promocijski ligi pa...
Bor Radenska igra za napredovanje
Sekcija ribolova TPK Sirena
Naši zastopniki so dobro začeli
Po zapravljeni priložnosti na zadnji domači tekmi proti postavi Corridoni, bodo Kontovelci skušali nadoknaditi zamujeno v gosteh.
V osmem kolu povratnega dela se bo Banova ekipa podala v bližnji Sta-ranzano, kjer jočaka dvoboj z domačo postavo. Košarkarji iz Staranzana so začasno na predzadnjem mestu lestvice skupno še z dvema ekipama, v dosedanjih 22 tekmah pa so zmagali le sedemkrat.
Ekipa Kontovela se dobro zaveda, da bi nov poraz lahko imel skrajno negativne posledice, saj so v zadnjih tednih skoraj vse ekipe spodnjega dela lestvice dosegle presenetljivo visoko število zmag in s tem se je krog kandidatov za izpad znatno razširil. Ob Interju 1904 bodo v promocijsko ligo nazadovale še tri ekipe, v primeru enakega števila točk pa od letos velja pravilo obračuna medsebojnih tekem.
Z ukinitvijo »play-off« sistema smo v zadnjih letih v promocijskem prvenstvu priča premoči dveh boljših ekip, odločilni trenutek sezone pa napoči, ko se srečata ti dve ekipi. V lanski sezoni je bilo zanimanje za to srečanje še večje, saj sta se Kontovel in Santos srečala prav v zadnjem kolu prvenstva in Mednova ekipa si je z zmago tudi prislužila napredovanje v višjo, D ligo.
Letos sta njuno vlogo prevzela Bor Radenska in Stella Azzurra Sinesis, do konca prvenstva pa manjka še sedem kol, vseeno pa imamo občutek, da bi se z zmago Bora Radenska končalo tudi to prvenstvo. Le v primeru zmage gostov bi ostalo vprašanje končnega zmagovalca še odprto. Tudi v tem primeru pa bi borovci ohranili prednost dveh točk in le nov poraz belo-zelenih bi omogočil igralcem Stelle Azzurre, da bi jih lahko dohiteli na vrhu razpredelnice. Vsekakor se obe ekipi vestno pripravljata na jutrišnji dvoboj. Dobra novica za Sancina pa je povratek na igrišče Pierija, ki bi lahko že na tej tekmi priskočil na pomoč svojim soigralcem.
Postranskega pomena so seveda vsa ostala srečanja tega kola. Od naših predstavnikov bo Sokol gostil Fincan-tieri, Cicibona pa bo v gosteh skušala presenetiti moštvo Cus. Breg bo v tem kolu prost.
Tokrat smo se za pogovor in napovedi obrnili do Petra Furlana, člana '-icibone.
Nobenega ne poznam, da bi zame-njal tolikokrat ekipo, kot je tebi uspelo. V katerih klubih si doslej sploh igral?
»Pričel sem celo pri Sabi, zatem pa sem igral pri Boru, nekaj mesecev pri Kontovelu, eno sezono pri Bregu, za-
Peter Furlan, ko je še igral pri Bregu, brani pa ga sedanji soigralec in predsednik Cicibone Adriano Kovačič
tem pri Poletu, ponovno pri Boru, nazadnje pa pri Ciciboni. Svojo najuspešnejšo sezono sem odigral pri Poletu, nazadnje pa smo izpadli, najbolje pa se počutim prav pri Ciciboni.
Praviš, da se dobro znajdeš pri Ciciboni, kaj pa meniš o zadnjih negativnih razpletih v povezavi z nekaterimi igralci?
»Simonič in Pertot sta se ob začetku sezone obvezala, da bosta igrala pri Ciciboni, žal pa sta se v zadnjih mesecih obnašala precej neresno, saj sta se počasi odstranila od ekipe, ne da bi se o tem pogovorila s trenerjem in s soigralci. Njihovo obnašanje ni bilo korektno do vseh ostalih, zlasti pa na račun društva, ki jima je nudilo odlične pogoje za igranje, v zameno pa je zahtevalo le nekaj resnosti in poštenega obnašanja s strani svojih članov. Osebno se v ekipi počutim res dobro, saj je vzdušje s soigralci odlično, pohvalo pa si zasluži predvsem trener Mari, ki je vedno na razpolago ekipi in si vedno prizadeva za čim boljše uspehe.«
Jutri bi lahko že poznali ime ekipe, ki bo prihodnje leto igrala v D ligi, se s tem strinjaš ?
»Prav gotovo bi si Bor z zmago priigral tako prednost, ki bi jo z lahkoto ohranil do konca. Mislim, da bo Sanci-nova ekipa ponovno dokazala svojo premoč, vsekakor pa si Bor povsem zasluži napredovanje, saj je očitno boljši tekmec od vseh ostalih. Tudi s taktično - tehničnega vidika je Bor na boljšem, saj Stella Azzurra razpolaga le s sedmimi res dobrimi igralci, medtem ko imajo borovci več variant tako glede menjav kot napadalnega potenciala. Smotlak, Poretti, Pecchi in Persi pa imajo za sabo že vrsto let izkušenj, kar tudi nekaj pomeni.«
Prvenstvo bi se torej lahko zaključilo že šest kol pred koncem ?
»Velika organizacijska hiba tega prvenstva je prav gotovo pomanjkanje play-off sistema, saj je edino kar vzbuja zanimanje le to, kdo bo še tretji nazadoval v prvo divizijo, z dodatnimi tekmami za napredovanje pa bi bilo vse drugače.«
Kako bi sestavil peterko presenečenj letošnjega prvenstva ?
»Play Borut Pertot (Cicibona)^ bek Martin Ušaj (Sokol), krili Boris Žerjal (Breg) in Ivan Perčič (Bor), center pa Marko Kojanec (Sokol).«
NAPOVEDI:
Jadran - Metalplasma (prva tekma 75:66). Zmaga bo pripadla naši združeni ekipi, ne bo pa tako enostavno, kot bi lahko mislili glede položaja obeh ekip na lestvici. (Sandi Rauber / +8)
Staranzano - Kontovel (prva tekma 89:85). Banove fante čaka težka naloga, prav zaradi tega pa pričakujem od njih zmago. (Jan Budin / +5)
Bor Radenska - Stella Azzurra (prva tekma 68:66). Predvidevam dokaj mirno zmago Bora. (Stefano Pecchi / + 11)
Sokol - Fincantieri (prva tekma 41:69). Gostje so bili vedno zelo trd oreh za Nabrežince, zaradi tega pa jim ne zaupam. (Martin Ušaj / - 7)
Cus - Cicibona Plasteredilizia (prva tekma 72:69). Oddolžili se jim bomo za poraz iz prvega dela, ob tem pa nujno potrebujemo novi točki. (Borut Pertot / + 15)
V prejšnjem tednu je Marko Debe-ljuh z napovedmi dosegel le 16 točk in je začasno na petnajstem mestu skupne lestvice.
Dom proti Albi
Dom se bo jutri na domačem igrišču srečal z Albo iz Krmina, ki je v prvem delu prvenstva gladko premagala belo-rdeče. Tekma se obeta zanimiva, saj je Dom po zmagi v prejšnjem kolu pridobil nekaj več samozavesti in se bo z vsemi močmi skušal zoperstaviti
nasprotnikom ter iztržiti nov par točk. Po tem, kar je naša ekipa pokazala v zadnjih dveh kolih, pričakujemo dopadljivo in borbeno igro. Po enem kolu izključitve bo jutri ponovno stopil na igrišče VValter Bric.
Srečanje bo jutri ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. (AF)
MINIBASKET
TURNIR ZINI COSTRUZIONI
BOR - SANTOS	42:57 (17:23)
BOR: Krečič 16, G. Floridan, A. Hrovatin 12 (2:4), Sulčič 2, Strani, Žerjal, Štokelj 12 (4:4), Križmančič.
PM: 6:8. SON: 24. PON: Sulčič, Štokelj, Hrovatin.
V	predzadnjem kolu kvalifikacijskega dela turnirja Zini Costruzioni so borovci slabo igrali proti Santosu. Nezbranost, malo zagrizenosti in slaba obramba so pripomogle, da je Santos gospodaril na igrišču, za požrtvovalnost pa je treba pohvaliti Nika Stoklja.
V	zadnjem kolu se bo Bor pomeril z ekipo Foschiatti A, zatem pa bodo »plavi« igrali v tolažilni skupini. (V.J.)
Pred kratkim je bila kvalifikacijska tekma za pokrajinsko in italijansko prvenstvo. Na tem tekmovanju so Sirenini predstavniki dosegli dobre uvrstitve.
Sirena je nastopila s petimi člani. Njena predstavnica Marija Vitez pa je osvojila srebrno kolajno. To je bila prva tekma na sladkih vodah, saj se je sekcija včlanila v to panogo šele letos.
V nedeljo, 15. t.m., bo še druga tekma za kvalifikacijo. V tem letu bo skupina ribolovcev na sladkih vodah morala izpeljati še tri tekme za naslednje leto, in to zato, ker v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini primanjkuje jezer, ki so na razpolago federaciji. Številna pa so društva in tudi spored za prihodnje leto je kar natrpan.
Moramo pa še dodati, da se vsa italijanska in svetovna prvenstva odvijajo v prvih mesecih leta. (VB)
V nedeljo tradicionalni zimski balinarski turnir
V nedeljo bo v domu pristaniških delavcev tradicionalni 7. mednarodni balinarski zimski turnir, na katerem bo letos sodelovalo rekordno število četverk, in sicer trinajst.
Žal sta se morali tako Ricmanje kot Danica zaradi objektivnih težav odpovedati nastopu, tako da bo v nedeljo merilo moči 9 ekip iz zamejstva in štiri iz Slovenije in Bosne. Prav prisotnost balinarjev iz Sarajeva bo dalo tekmovanju še pomembnejši pečat. Zamejce in Bosance vežejo nepozabni spomini in trdne prijateljske vezi iz njihovega prvega srečanja, ko je bila lansko pomlad zamejska reprezentanca deležna posebne pozornosti na kakovostnem turnirju v Sarajevu. Bosanci so sicer že predčasno potrdili svojo prisotnost spričo trenutnega napetega stanja, ki vlada v njihovi republiki, pa ostaja njihov obisk v zamejstvu v dvomu prav do zadnjega trenutka.
Za ostale tri ekipe iz Slovenije, in sicer Meblo iz Nove Gorice, Partiza-
na iz Renč in Idrijo pa je nastop na zimskem turnirju zagotovljen. Zbirališče tekmovalcev je predviden za 8. uro v koči Pod rupo v Repnu. Žreb, ki so ga predstavniki sedmih društev opravili v ponedeljek, je dal naslednje skupine. Številka 1: Sarajevo, Gaja in Sokol, 2: Meblo, Kras in Nabrežina, 3: Renče, Zarja in Kraški dom, v skupini 4 pa se bosta pri tekmovanju najprej pomerila Polet in Primorje, zmagovalec bo nato nastopal z Idrijo in Makom. Poraženec pa bo izločen iz nadaljnjega tekmovanja. V popoldanski polfinale se bodo uvrstili le zmagovalci v posameznih skupinah ki bodo na koncu tudi nagrajeni s pokali, ki so jih ob tej priliki prispevali tržaški in goriški bančni zavodi.
Za zanimivost naj dodamo, da lansko prvo mesto brani zgoniški Kras, ki je takrat kronal svojo izredno uspešno sezono, njegova naloga, da bi letos ubranil naslov, pa bo izredno težka. (Z. S.)
Alenka Sosič
Cagliari - Atalanta	1X2
Cremonese - Juventus	2
Fiorentina - Ascoli	1
Foggia - Roma	2	X
Lazio - Verona	1
Milan - Bari	1
Napol! - Inter	X	2
Sampdoria - Genoa	1X2
Torino - Prma	1
Avellino - Pescara	1	X
Udinese - Brescia	1	X
Barletta -Giarre	2
Olbia - Varese	X
Alenka Sosič (letnik 1970) se je začela ukvarjati z odbojko pri desetih letih Pfi ŠZ Sloga in temu društvu ostala zvesta do danes. Že kot miniodbojkarica Je osvojila pokrajinski naslov, leto kasneje pa je v Salsomaggioreju v igri »3:3« posegla kar po 1. mestu. Alenka je nastopila v vseh mladinskih katego-Ujah in leta 1986 osvojila deželni naslov »under 16« in bila 2. v meddeželni *azi. S člansko ekipo je nastopala v C-2 in C-l ligi. Prejšnji teden je Ivan Lesica pravilno napovedal 7 rezultatov
konjske dirke - konjske dirke
.V Turinu je naš favorit Nevaio (sku-Plna 1), ki pa bo imel najresnejšega konkurenta v neriti River (skupina 2). ud skupine X bi omenili Nadirja, ki je na zadnji tekmi precej dobro od-
V	Rimu ima lepe možnosti za zmago . ,us (skupina X), ki je že slavil prej-snji teden na podobni tekmi. Od sku-Plne 1 bi omenili Asciana, od skupine ^ Pa je naš favorit Oak Mas.
. Dokaj tvegana je vsaka napoved za Omsko tekmo. Od skupine X bi ome-di Bonolo. Od skupine 1 je naš favo-11 Teeky, medtem ko je od skupine 2 gotovo najboljši Jon Sutri.
V	Neaplju se je Lanzo Torinese (skupina X) odlično izkazal in bi mo-
m prednjačiti tudi na tej tekmi v '®u- Od skupine 1 ima možnost za mago Bebetta, od skupine 2 pa Ca-
sotto.
Signora Tate (skupina 2) je zelo do-pripravljena in bi v Pizi morala
bro
jddi zmagati. Od skupine 1 naj omeni-0 Grande Opero, od skupine X ’na Blue.
V Pizi je naš favorit Pratorosso (skupina 2). Od skupine X bi lahko prijetno presenetil Happy, od skupine 1 pa Livia Fausti.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 8 Fox Perm; št. 13 Maniago Erre; št. 17 Landau KS. Za sitemiste: št. 21 Bolivar Kosmos, št. 18 Gucci OM, št. 14 Lea Effe.
1. — prvi	1	
drugi	X	2
2. — prvi	X	
drugi	1	2
3. — prvi	X	
drugi	1	2
4. — prvi	X	
drugi	1	2
5. — prvi	2	X
drugi	1	
6. — prvi	2	
drugi	X	1
Danilo Štoka in sodelavci so ustanovili novo društvo MAG S
Delovanje odvisno od finančnih sredstev
Pred začetkom nove sezone tekmovanj z motorji v državnih prvenstvih smo se obrnili do bivšega italijanskega prvaka v kategoriji PT1 (do^ 1000 kubičnih centimetrov) Danila Štoke, da bi nam nekoliko pojasnil vzroke, ki so privedli do ustanovitve novega tima in da nam bi kaj povedal o njegovem delovanju.
Torej Danilo, kot je znano, si ti še do pred dvema letoma nastopal za Primotor klub v državnem prvenstvu superbike. Kako to, da si z nekaterimi prijatelji ustanovil nov tim in se si tako ločil od svojega prejšnjega društva?
»Če hočemo stvar zelo poenostaviti, lahko rečem, da se naši načrti niso uS--klajali s tem, kar je ponujal Primotor. Prav zaradi tega nesoglasja smo se moji sedelavci in jaz odločili, da se organiziramo v novo društvo in tako sami nadaljujemo po naši poti.«
Kdo pa je član tega društva, s tako čudnim imenom MAGS?
»V njem so vsi moji že dolgoletni sodelavci, brez katerih res ni bi vedel
kaj, ko sem še sam tekmoval. Ime kluba je tako enostavno setavljeno iz začetnic priimkom štirih ustanoviteljev, ki so Mauro Mauro, Fabio Abbrescia, Aldo Gandolfo in podpisani. Mauro Mauri je že bil mehanik naših motorjev in je sedaj še predsednik društva. Fabio Abbrescia je tudi v teh letih nezamenljiv element, saj nam je žrtvoval ogromno prostega časa ob tem, da je odličen mehanik. Z njima je prav tako požrtvovalno sodeloval še Aldo Gandolfo. Poleg nas je še deset članov in raznih drugih prijateljev, ki nam občasno pomagajo. Na srečo je naš načrt podprl tudi Koimpex, ki nam torej še naprej omogoča obstoj.«
Kako pa gre z delovanjem društva?
»Delovanje je odvisno predvsem od denarja, ki ga društvo ima na razpolago, saj je naš šport zelo drag in brez sponsorizacije enostavno ne bi preživel. Pri tem moram spet poudariti važnost finančnih podpor. Do pred nekaj leti nam je pomagal tudi Adriaimpex,
medtem ko nas še nadalje podpira Vojko Kocman s Koimpexom. To sodelovanje nam je v lanski sezoni omogočilo nekaj odličnih rezultatov. V prvenstvu open smo brez večjih težav osvojili državni naslov z Marcom Dal-VAgliom, ki je ob tem zaključil na končnem sedmem mestu zelo zahtevno prvenstvo superbike. Nastopili smo tudi na dveh dirkah evropskega prvenstva superbike v Salzburgu in na Grobniku pri Reki.«
Kaj pa v tej, novi sezoni?
»Zaradi previsokih stroškov z nami ne bo več dirkal Marco DalVAglio, tako da še iščemo drugega prav tako spretnega pilota, ki bi ga v kratkem nadomestil. Naše predstavništvo v uradnih državnih prvenstvih sestavlja še drugih pet dirkačev, ki pa ne razpolagajo z boljšimi motorji in se zato morajo zadovoljiti s skromnejšimi rezultati. Vsekakor bi bili letos izredno zadovoljni, če bi nam uspelo ponoviti lanske dosežke, saj se konkurenca iz leta v leto zaostruje in s tem so tudi stroški višji.«
Ste si že zastavili tudi dolgoročne načrte?
»Naše delovanje je popolnoma odvisno od finančnih zmogljivosti društva in razen Koimpexa in drugih stranskih sponsorjev smo v našem mestu dobili premalo zanimanja za šport, kiima v naših krajih veliko privržencev. Škoda, ker smo zaradi tega primorani nadaljevati brez vsakršnih zagotovil in smo zato pred vsako sezono do zadnjega v težavah v načrtovanju nastopov in vsega drugega, kar nam omogoča prisotnost na raznih dirkah.« (ŠM)
Na sliki: odlični Marco DalVAglio med tekmo v Misanu.
Bivšemu Jadranovemu trenerju Valterju Vatovcu in ženi Evelin se je pridružil mali
JAN
Srečnima staršema čestita
ŠZ JADRAN
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-očnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči : ačun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; a Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). etna prednaročnina 5.000.SLT za tiste, ki jo po-\ tvnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -5845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon j 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
petek, 13. marca 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ponedeljkovo ugrabitev in uboj Luciana Caruga načrtoval družinski prijatelj žrtve
V nekem parku preiskovalci našli truplo nedavno izginulega milanskega podjetnika
Kvestor Serra (prvi z leve) med včerajšnjo tiskovno konferenco	(AP)
Francesco Tonelli
Ciro Cuscela
MILAN — Ugrabitev podjetnika Luciana Caruga iz Rhoja pri Milanu se je tragično končala. Včeraj so namreč v nekem parku v bližini Rhoja našli zakopano njegovo truplo, do »groba« pa je preiskovalce pripeljal eden od storilcev tega gnusnega dejanja. Za umor Caruga so namreč obtožili družinskega prijatelja Carugovih, agenta z nepremičninami Francesca Tonellija, njegovega družabnika Giuseppa Battiata, ta je preiskovalce po celonočnem zasliševanju tudi odvedel na kraj, kjer so zakopali Carugovo truplo, in Čira Cuscela. Obtoženi so ugrabitve osebe s smrtjo talca, za kar jim grozi dosmrtni zapor.
Na tiskovni konferenci je milanski kvestor Serra povedal, da so Caruga ubili na izredno grozovit način in to takoj po ugrabitvi v ponedeljek popoldne. »Prisilili so ga, da je pokleknil v izkopani jami, roke je imel zvezane na hrbtu, preko obraza pa je imel poveznjeno kapuco. Nato so ga z dvema revolverski-ma streloma v tilnik ubili,« je povedal Serra. Ugrabitev in uboj je načrtoval 46-letni Carugov prijatelj Tonelli, Caruga pa naj bi ustrelil Battiato. Serra je še
povedal, da je niz okoliščin kazal, da ne gre za »pravo« ugrabitev organiziranega kriminala, temveč, da je vse delo »domačih kriminalcev.«
Po prejemu nekaterih informacij se je pozornost preiskave takoj usmerila na Tonellija, za katerega so vedeli, da je bil zadnji, ki je videl Caruga živega. Carugu bi moral namreč pokazati neko hišo, ki jo je nameraval kupiti. Namnesto tega je Caruga odpeljal v neko vilo, ki jo je sam najel pred tremi meseci, kjer so Caruga napadli in ga slikali z marčevskim, aprilskim in majskim koledarjem v rokah. To po mnenju preiskovalcev dokazuje, da so bili zločinci pripravljeni na daljša pogajanja in da so nameravali Caruga takoj ubiti. Da ne gre za »običajno« ugrabitev, pa je po mnenju preiskovalcev dokazovala tudi takojšnja zahteva, naj do danes družina plača 5 milijard lir odkupnine, javili pa so še, kje je avto ugrabljenega Caruga. »Nobena velika kriminalna organizacija ne bi delovala na tak način,« je zaključil Serra.
Giuseppe Battiato
Po umoru svetovalca DSL preverjajo vse hipoteze
CASTELLAMMARE Dl ŠTABI A — Na komisariatu v Castel-lammare di Stabia se je včeraj pod vodstvom neapeljskega prefekta Improta sestal pokrajinski odbor za javni red in varnost, ki je obravnaval sredin umor občinskega svetovalca DSL Sebastiana Corrada. V zvezi s tem preiskovalci ne izključujejo nobene hipoteze. »V tem trenutku bi bilo neresno usmeriti preiskavo le v eno smer,« je dejal prefekt Improta po srečanju na komisariatu.
Preiskovalci zdaj ugotavljajo tudi premoženjsko stanje ubitega svetovalca, ki naj bi bilo označeno za »precejšnje.« Corrado je bil pred leti član PRI, leta 1988 pa je bil kot neodvisen izvoljen na listi KPI na občinskih volitvah. Pri KZE št. 35, ki je izredno zadolžena in jo upravlja izredni upravitelj, je bil zadolžen za ekonomat.
Včeraj popoldne je bila v Cas-tellammare skupna protestna manifestacija vseh političnih sil, stranke, sindikati in krajevne kulturne organizacije pa so podpisali skupni dokument, v katerem obsojajo umor predstavnika DSL.
Neapeljskemu prefektu Improti pa je poslal telegram tudi predsednik republike Cossiga, ki izraža ogorčenje in žalost »ob strahopetnem umoru občinskega svetovalca Corrada,« prefekta pa tudi naproša, da družini ubitega in vsem civilnim ter upravnim ustanovam v Castellammare di Stabia v njegovem imenu izrazi najglob-je sožalje.
Med ropom v Milanu umrl lastnik zlatarne
MILAN — V neki manjši zlatarni v južnem predmestju Milana je policija včeraj dopoldne odkrila truplo 55-letnega lastnika, Angela Villa. Policijo je poklical mimoidoči, ki je iz trgovine slišal sumljivo ječanje. Varnostne sile so nato s pomočjo gasilcev vdrle v trgovino, kjer so na tleh našli truplo nesrečnega draguljarja.
Po prvih ugotovitvah na truplu ni bilo vidnih znakov smrtnih ran iz strelnega ali hladnega orožja. Točne vzroke smrti bodo ugotovili šele med obdukcijo, že sedaj pa je jasno, da so se neznanci nad Villom surovo znesli, potem ko so mu nadeli lisice in obliž na usta, saj so bili na truplu znaki udarcev, na podu pa tudi nekaj krvi.
Angelo Villa je nekaj minut pred deveto zapustil svojo trgovino v Ulici delle Foppette v južnem delu Milana in se podal v
bližnjo papirnico, kjer je kupil nekaj vizitk. Bržkone so ga neznanci čakali pred vrati zlatarne, Villa pa je mislil, da so kupci in jih je nič hudega sluteč pospremil v trgovino.
Po prvi rekonstrukciji preiskovalcev se je Villa srdito uprl napadalcem, ki so ga surovo onesposobili. Trenutno še ni jasno, kaj so odnesli iz zlatarne, ker bodo morali napraviti podrobno inventuro vseh dragocenosti in denarja v blagajni. Po odhodu napadalcev je zlatarju uspelo sneti obliž z ust. Njegove klice na pomoč je kot rečeno slišal neki mimoidoči, ki je takoj obvestil policijo.
Ker je bil Villa v preteklosti že žrtev nekega ropa, je imela njegova trgovina blindirana vrata, tako da so se morali gasilci pošteno potruditi, preden so jim bili kos.
IRA se z bombami pripravlja na britansko volilno kampanjo
Razkrinkali mednarodno tolpo prekupčevalcev z mamilom
Sedem mrtvih na Švedskem
STOCKHOLM — Na Švedskem je bilo sedem mrtvih in kakih 40 do 50 ranjenih v prometni nesreči, med katero se je iztiril mestni tramvaj z dvema vagonoma. Tramvaj je podrl skupino ljudi, ki je čakala na postajališču in se zatem zaletel v bližnje poslopje. Nesrečo je baje povzročil avto, ki je sredi ceste skušal zaviti v nasprotno smer. Kaže, da so bili štirje mrtvi prav v omenjenem avtu.
Tramvaj in avto sta se potem vnela, njveč ranjenih pa je bilo v skupini ljudi, ki je čakala na postajališču.
NEAPELJ — Policija je razkrinkala tolpo tihotapcev s kokainom, ki je delovala na relaciji Kolumbi-ja-Venezuela-Rim-Castellammare ter spravila za rešetke 11 ljudi, od teh tri Kolumbijce in Venezuelca, ostali pa so italijanski državljani že znani pravici zaradi svoje prejšnje zločinske dejavnosti. Dokaj domiseln je način, s katerim so skušali pretihotapiti mamilo v Italijo, kar jim je tokrat spodletelo. Z raztopino kokaina so namočili obleko, jo spravili v kovček in skušali iti mimo obmejnih organov na letališču v Fiumicinu. Tokrat pa so se policaji zavedali, da nekaj ne gre, čeprav psi niso zavohali raztopine kokaina. Po ugotovitvah
preiskovalcev je bilo v raztopini za deset kilogramov suhega kokaina.
V italijanski del tolpe, doma v Castellammare di Stabii, sodijo brat in svak Pupette Maresce, nekdanje vdove znamenitega kamo-rista »Pascalone 'e Nola« in zatem dolgoletne družice bosa Umberta Ammatura, ki je trenutno na begu in najbrž živi nekje v Latinski Ameriki. Prav on naj bi bil šef tolpe, ki deluje v Italiji in ki jo tukaj vodi Vincenzo Castellano, svak njegove družice.
Tolpa je imela svoj glavni stan v hotelu Congressi v Castellammare ju in tam so načrtovali pošiljke mamila.
LONDON, DUBLIN — Irska republikanska armada (IRA) se po vsemu sodeč aktivno pripravlja, da bo dala svoj »doprinos« v volilni kampanji za britanske politične volitve, ki bodo 9. aprila. Včeraj so pirotehniki v Belfastu onesposobili avtobombo z več kot 50 kilogrami tratila. Avto so pred tem neznanci ukradli in ga parkirali nedaleč od univerze. Preiskovalci domnevajo, da so teroristi nameravali odpeljati avto v protestantski center mesta, kjer bi povzročili pravo razdejanje. Celotno območje so evakuirali, kljub nadzorovani eksploziji pa so popokale vse šipe na bližnjih stavbah, eksplozivni val pa je poškodoval tudi nekaj avtomobilov, kar zgovorno priča o moči tega peklenskega stroja.
Britanski policiji je torej zaradi izredne budnosti uspelo v Belfastu preprečiti atentat. Ob tem pa varnostne sile navajajo, da ne morejo
jamčiti podobne budnosti na celotnem britanskem ozemlju. IRA je v zadnjem obdobju osredotočila svoje napade predvsem na londonsko železniško omrežje, ker ob izrednem psihološkem učinku ne tvega skoraj nič. Ob vsakem atentatu zavlada namreč v Londonu pravi prometni kaos, kar je nedvomno uspeh za severnoirske separatiste. V Londonu so poostrili budnost in pozvali prebivalstvo, naj aktivno sodeluje ter takoj sporoči vsako sumljivo zadevo.
Da bo britanska volilna kompa-nja izredno vroča, pa priča tudi vest iz okolice irskega Letterken-nyja nedaleč od meje z Ulstrom. Tu je irska policija odkrila v neki samotni hiši pravo tovarno za izdelovanje peklenskih strojev in drugih eksplozivnih teles, ki bi jih IRA lahko uporabila na britanskem ozemlju. Preiskovalci so aretirali tri osebe, ki so v kombi že tovorili bombe in orožje. (Telefo-to AP)