Ameriška Domovina

Hoiwf
NO. 232
a/\	-	CAM, INfRIRff
v-y , lit LAtteUAlM OMte
11 227
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 2, 1970
National and International Circulation
SLOVENIAN
WOQMH& mWiPAPGA
ŠTEV. LXVHI — VOL. LXVIII
Tisk hodi svoja pota v Argentini in Urugvaju
Vojaška vlada v Argentini postopno veča tiskovno svobodo, civilna v Urugvaju jo pa omejuje.
BUENOS AIRES, Arg. — Obe deželi sta bili nekdaj vključeni v eno. Spomini na skupno državo še niso popolnoma izbrisani, ne morda v politiki, ampak v družbenem, gospodarskem, socialnem življenju. Obstajajo pa med drugim tudi razlike, ki so na prvi pogled nepričakovane, na primer o stanju tiskovne svobode v obeh državah.
V	Argentini je vladala do leta 1966 popolna tiskovna svoboda. To stanje je našlo svoj konec, ko so generali pregnali z vlade predsednika Illio in postavili na njegovo mesto generala Onga-nio. Generalski režim je bil naravno-svojevrsten vzorec diktature, ki tiskovni svobodi ni prizanašal. Vsako sredstvo mu je bilo dobro, da privija politične časopise. Generali so izmenjali Onganio in postavili za naslednika generala Livingstona.
Od novega predsednika nihče ni pričakoval kaj dobrega. Taka sodba je bila prehitra. Livingston se je takoj odločil, da postopoma uvede tiskovno svobodo in svoj cilj načrtno zasleduje. Trenutno obstoja cenzura v glavnem le za knjige in kinematografe. Organizacije za tisk so same priznale, da se tiskovna svoboda vrača v deželo.
V	Urugvaju je razvoj tiskovne svobode hodil ravno v nasprotni smeri. Tam je vladala tiskovna svoboda, dokler ni prišlo do spopada med predsednikom Pachego Areco in zarotniško organizacijo Tupamaros. državljanska vojna je prisilila predsednika, da je začel omeje-vati tiskovno svobodo. Cenzura fie omejuje le tega, kako je tre-bo pisati, odreja tudi, kaj se sPloh sme pisati. Tako je na pri ^er raba nekaterih besed sploh Prepovedana.
Urugvajski listi skušajo seveda tiskovne omejitve izigravati, kar se jim pa posreči le začasno, kajti režim pazi, da vsako ‘luknjo” v predpisih čim hitre-ie zamaši.
Zakaj je ftbalna straža pustila prijeti begunca?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je bil strašno hud, co je zvedel, da je poveljnik ladje Obalne straže prejšnji teden v ponedeljek dovolil sovjetskim mornarjem prihod na njegovo ladjo, koder so prijeli svojega tovariša, ki je skočil na a-meriško ladjo in prosil za politično zatočišče. Posebno je bil predsednik ZDA slabe volje, da je za to zvedel šele po enem ednu in to iz časopisa.
Predsednik je naročil preiskavo in hoče imeti danes točno poročilo o dogodku. Kongres pripravlja lastno preiskavo. Vse stvari ni več mogoče potlačiti, je pa brez dvoma sramota za A-.neriko, ki se rada pred svetom postavlja kot branilka svobode in zavetišče stiskanih in preganjanih.
Priseljenci iz Litve v naši leželi so demonstrirali in pike-irali pred raznimi zveznimi u--adi proti temu nasilju nad nji-aovim rojakom Simasom, ki je dosegel svobodo na ameriški ladji, pa bil na tej od sovjetskih policistov pretepen do nezavesti >b navzočnosti ameriških častnikov in pripadnikov Obalne itraže in nato odnesen nazaj na sovjetsko ladjo, s katere je skoal na ameriško.
Od volivnega sklada mu je še ostalo
WASHINGTON, D.C. —. Red-k* so politični kandidati, ki bi |rtneli polne ali celo prepolne ^agajne. Eden takih je bil pri 2adnjih volitvah sen. E. Jack-s°n v Oregonu. Zmagal je s 84% glasov, tistim pa, ki so prispe-vali v njegov volivni sklad, je Wuil po polovico prispevka, ker 11111 je v skladu toliko ostalo.
^ senatorjev volivni sklad so Prispevali tako demokratje kot Palični republikanci. Mož ima Senatu velik vpliv.
Poravnajte naročnino! ^atum poteka ^arocnine je nad Vašim i*»enom na naslovu!
Novi panamski prekop Cas,ro nezadovoljen s
cfeiavskimi unijami
HAVANA, Kuba. — Kmalu
ne daleč od sedanjega
Posebna predsedniška komi-
bo 12 let, odkar se kubanske delavske množice ravnajo po na-sija je po 6 letih študija1 ukih Fidela Castra, pa se jih ti predložila, naj bi nov pre- nauki še niso prijeli, še zmeraj kop gradili preko panam- ne dajo dosti na Marksa, še ske ožine le nekaj milj da- manj se pa dajo prevzgojiti v
požrtvovalne delovne sile. Mar-
■^uske večbombne glave raket le za en cilj?
WASHINGTON, D.C. — A-neriški strokovnjaki trdijo, da
leč od sedanjega.
WASHINGTON, D.C. — Po šestih letih dela je posebna predsedniška komisija predložila ta teden predsedniku Nixonu načrt za gradnjo novega panamskega prekopa. Ta naj bi tekel preko panamske zemeljske ožine le nekaj milj od sedanjega. Gradili naj bi ga z običajnimi sredstvi, brez rabe atomskega razstreliva in ga zgradili v višini morske gladine, da ne bi bilo treba nobenih zapornic.
Komisija sodi, da je sedanji prekop zastarel in ne odgovarja več potrebam prometa. Sedaj gradijo veliko večje ladje, kot so jih v preteklosti. Te ne morejo skozi sedanji prekop. 2e novejše ameriške letalonosilke so morale iz Atlantika v Pacifik ali obratno okoli Južne Amerike. Nove petrolejske ladje, ki obsegajo 120,000 ton in tudi že preko 200,000 ton, morajo tudi okoli Južne Amerike.
Novi prekop bi kopali nekaj
ksa in Castra obožujejo z besedami, pri delu se jim pa nikamor ne mudi, zato pa gospodarstvo tudi tako počasi napreduje.
Castro krivi lokalna vodstva delavskih unij, da ne znajo prepričevati delavcev. Zato je sedaj začel z železno metlo pometati v unijskih vodstvih, na vrhu in na dnu.
Opazovalci niso ravno prepričani, da bodo nova vodstva imela več sreče pri propagandi med delavci. Kar je pri tem nerodno: v državah Latinske Amerike je razpoloženje med kubanskim delavstvom zmeraj bolj znano — Castru v jezo.
Egipt ne bo podaljšal premirja brez načrta o izraelskem umiku
KAIRO, ZAR. — Predsednik republike Sadat je vojakom na postojankah ob Sueškem prekopu zatrjeval, da ne bo pristal na
novo podaljšanje premirja, če milj zahodno od sedanjega iz- ne ^>0 z Izrael°m dosežen dotlej ven pasu ozemlja ob sedanjem ze to^en dogovor o umiku izra-prekopu, ki je pod upravo in	čet z leta 1907 zasedene-
varstvom ZDA. Dela bi predvi-	arakskega ozemlja,
doma trajala nekako 14 let in! Pristanerno na podaljšanje
v, ,	,	.	. (gradnja bi po sedanjih nredra- Piern^ria brez takega dogovora,
,o večbombne glave sovjetskih čunih staja 2 gg biliionov dolar Iahko Izrael zavlačuje zasedbo medcelinskih raket, ki so jih m slaIa 01111 onov doIar- -........................- -
preskusili v preteklem oktobru n novembru na področju seve-•ovzhodne Sibirije, padle na pas izemlja, dolg 27 milj, širok pa 3 milj.
V Pentagonu, kjer morajo to 'edeti, sodijo, da take večbomb-le glave ne morejo rabiti za več .ot en sam cilj. ZDA imajo več-pombne glave, ki so namerjene
ta cilje, drug do drugega tudi cionarna vlada Južnega Vietna-1 metom 5,0C>0 milj. Menda ima po več sto milj. Prve take več- j ma je objavila, da bodo rdeči dve vrsti te rakete. Pognali jo pombne glave so bile v ZDA na-j mirovali le po tri dni za Božič bodo z oporišč pri Lop-noru v neščene na medcelinske rakete in za Novo leto in prav tako tu-' Sinkiangu proti jugozahodu v
di koncem januarja za lunino Indijski ocean, kjer grade na o-novo leto Tet. Zavezniška stran ’ toku Zanzibarju opazovalno poni objavila, kako dolgo bo ona stajo. Ta bo predvidoma gotova
jev. Komisija predlaga, naj bi 20 ,let’ Je deial Sadat egiptskim novi prekop upravljala posebna x °1 akorn družba, ni pa predložila nič gle de njegovega lastništva in o hrambe.
Kitajci bodo spomladi preskusili medcelinsko raketo
HONG KONG. — Strokovnjaki za Kitajsko trdijo, da pripravlja ta za pomlad preskus SAIGON, J. Viet. — Revolu-'prve medcelinske rakete z do-
Samo kratko premirje za Božič in Novo leto
/ letošnjem juniju. Sovjetska .veza bo svoje večbombne glaze imela v dejanski rabi šele proti koncu prihodnjega leta.
držala premirje za te praznike, j v prihodnjem marcu.
CERKEV SV. FRANČIŠKA S SOLO NA SUPERIOR AVENUE
V CLEVELANDU POGORELA
Nekaj po polnoči daniš je nastal požar v stanovanjski hiši na 7034 Superior Avenue v Clevelandu, neposredno na jugovzhodnem robu slovenske senklerske naselbine. Požar se je naglo razširil na bližnja poslopja in preko ceste na cerkev in šolo sv. Frančiška. Skupno cenijo škodo na preko milijona dolarjev.
CLEVELAND, O. — Eden od perior Avenue na cerkev sv. največjih požarov v našem me-( Frančiška na 7119 Superior Ave-stu v zadnjih letih je danes v zgodnjih jutranjih urah uničil cerkev sv. Frančiška, farno šolo ob njej in vrsto drugih stavb na drugi strani Superior Avenue, kjer je ogenj nastal. Škodo so o-cenili na preko milijona dolarjev. Ogenj je bil po vsem sodeč podtaknjen v stanovanjski hiši južno od Superior Avenue. Močan veter ga je naglo širil na okolna poslopja, četudi so bili gasilci hitro na mestu. Gašenje je vodil sam načelnik mestnega gasilstva William E. Barry, pri njem je sodelovalo preko 120 gasilcev in 23 brizgalen.
Cerkev sv. Frančiška stoji na jugovzhodnem robu slovenske senklerske naselbine. Ob njej je farna šola in župnišče.
Fara je bila nekdaj nemška, pa je izgubila v zadnjih desetletjih ta svoj značaj. Večina Nemcev se je že davno preselila na zahodno stran mesta. Slovenci so hodili precej v to cerkev in tudi nekaj slovenskih otrok je hodilo v tamkajšnjo farno šolo. Ta je pred nekaj leti začela sprejemati tudi otroke iz črne naselbine južno od Superior Avenue'
Na nekaterih krajih neposredno v okolici cerkve sv. Frančiška so se črni začeli naseljevati že tudi severno od Superior Avenue, kjer je bila do še pred nekaj leti skoraj strnjena slovenska naselbina.
Požar je bil, kot sumi policija, podtaknjen v prazni petnadstropni zidani hiši na 7034 Superior Avenue nekaj po pol eni zjutraj. Hitro je objel celo poslopje in segel na sosednja, ker je vlekel močan veter. Ta je zanesel ognjene iskre preko Su-
nue. Gašenje je bilo skrajno težavno in cerkev je požar skoraj v celoti uničil. Ogenj je zajel tudi osnovno farno šolo na 7170 Myron Avenue tik za cerkvijo na severni strani. Župnišče in sestrska hiša sta ostala nepoškodovana.
Na južni strani Superior Avenue je ogenj napravil obsežno škodo F. W. Woodworth Co., 7030 Superior Avenue, zahodno od stanovanjske hiše, kjer je požar nastal in Miller Bros. Shoe Store na 7026 Superior Avenue. Gasilci so izpraznili tudi stanovanja nad Cleveland Trust Co. podružnico na 7049 Superior, kjer živi okoli 50 ljudi, ter 35 ljudi iz hiš na Duluth Avenue južno od poslopja, kjer je> požar nastal.
Madžarski komunistični režim med najustaljenejsimi diktaturami
Večinoma oblačno in vetrov-hladnejše. Najvišja tempe-ratura okoli 44.
BUDIMPEŠTA, Madž. — Madžarski komunistični režim je sedaj opravil svoj 10. redni partijski kongres. Kaj takega ni še dosegel noben drugi rdeči režim in diktator. Kadar se upravičeno baha, da je v tem pogledu prvi med enakimi. To je uspeh, ki mu ga niti Moskva ne more oporekati.
Sicer pa, ali v Kremlju kaj takega tudi želijo? Vse kaže, da ne. Zgodovina odnosov med Moskvo in Budimpešto to potrjuje. Madžarski komunisti so si 1. 1956 tako hudo opekli prste, da se niso več spuščali v nobeno pustolovščino, ne ideološko ne politično. S tem so bili v Moskvi kar zadovoljni, vsaj z Budimpešto niso imeli skrbi in sitnosti kot z vsemi drugimi sateliti. J. Kadar je gledal, da dela Kremlju čim manj težav, zato so mu pa v Kremlju pustili tudi več svobode kot drugim rdečim diktaturam.
Kadar je dalje ubral še drugo uspešno pot v komunističnem svetu. Ni se potegoval za čast, da bi za železno
zaveso pomenil kaj posebnega. Je skrbno opazoval, kaj delajo v Moskvi in v drugih rdečih prestoMcah in vsa dognanja tudi skrbno pretehtaval. Začel je posnemati le to, kar se mu je zdelo za madžarske razmere dobro, pri tem je pazil, da ni zagrabil za ničesar, kar je že razjezilo Moskvo. V Moskvi je zato napravil vtis solidnega diktatorja, ki pozna meje zmogljivosti. Seveda je pri tem tudi pazil, da ga Kremelj ni povzdigoval kot vzor dobrega komunističnega satrapa.
Ravno tako kot napram Moskvi se je Kadar obnašal tudi proti ljudskim množicam v domovini. Ni si domišljal, da so vsi Madžari z njegovim režimom zadovoljni, je rajše poslušal, proti čemu godrnjajo — popuščal, ker se mu je zdelo, da to lahko dela. Zato je na Madžarskem svoboda povsod dobivala na terenu, seveda pa ne na političnem polju. Tam vlada ravno taka diktatura kot v Moskvi. Ni tako slabo tudi na ideološkem polju, toda toliko svobode ni ikot na drugih
področjih. Dokaze za tako stanje nudi razvoj turizma.
Madžarska ni ravno obdarjena s prirodnimi lepotami, pa vendar ima kar dosti turistov, ki zanje skuša režim res vzorno skrbeti. Dočim je bilo na Madžarskem še pred 10 leti življenje res dolgočasno, danes tega ni več. Živahnost je doma posebno v večjih mestih, najbolj seveda v Budimpešti, ki v tem pogledu ne zaostaja dosti za Dunajem, s katerim pa se ne more kosati glede svobode.
Zato ni nič čudnega, ako je Budimpešta priljubljeno mesto za razne rdeče kongrese, mednarodna zborovanja itd. Zato tudi ni bilo nič čudnega, da se je zadnjega partijskega kongresa udeležilo na stotine gostov iz 33 držav. Prisotni so bili tudi mnogi vodilni tovariši: Brežnjev, Go-mulka in Husak, manjkal je pa Ulbricht. Romunija in Jugoslavija sta poslali le delegate druge vrste, iz Peipinga in Tirane pa ni bilo nikogar. Manjkali so tudi vidni tovariši iz svobodnega sveta.
Kadar je skrbel, da je kon-
gres potekal po programu. Zato na njem ni bilo nobenih posebnih govorov in izjav. Seveda je vsaka delegacija imela svojega “konjička”, da ga je jahala. Brežnjev se je na primer veliko vrtel okoli tistih delegacij, ki bi jih rad imel na svojem sovjetskem kongresu, ki bo prihodnjo spomlad. Gomulka je rad filozofiral, Husak se je veselil, da so vsi komunisti pohvalili njegov režim, in je lahko zato smatral, da je Dubčkova doba v mednarodnem komunističnem svetu že potopljena v pozabi. Ulbricht je poslal delegacijo, ki ni predstavljala niti njega, povrhu pa dal na kongresu razglasiti, da ni zadovoljen s sedanjo sovjetsko politiko z za-hodnonemškim kanci er jem Brandtom.
Razočaral je kongres v enem oziru. Pričakovali so, da bo tam dana prilika, da bo marsikdo povedal, kaj - bi rad sprožil na bodočem sovjetskem kongresu, pa takih junakov ni bilo. Se Brežnjev ni bil zgovoren, kadar je prišla beseda na sovjetski kongres v prihodnjem letu.
Kremelj hud na Tokio
Sovjetska zveza napada Japonsko, ker zahteva ta vrnitev južnih Kurilov, ki jih je ZSSR zasedla ob koncu druge svetovne vojne.
MOSKVA. ZSSR. — Kremelj je začel zopet bruhati ogenj in žveplo na Japonsko in njeno politiko. S tem je končana doba sov j etsko-j aponskega p r i j atel j -stva, ki so ga v Kremlju zelo gojili. Povod za spremembo razpoloženja do Japonske je dal govor japonskega ministrskega predsednika Sato v Združenih narodih.
Sato je v njem izrazil željo, da naj bi Sovjeti vrnili Japonski štiri Kurilske otoke, ki so^
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo na božičnico—
Podružnica št. 47 SŽZ in Gospodinjski odsek Slovenskega društvenega doma na Prince Avenue priredita božičnico v nedeljo, 6. decembra. Točno ob eni uri bo kosilo, nato izmenjava daril. Vabljene so vse članice obeh skupin. Podružnica št. 47 SŽZ še posebej vabi članice, da pripeljejo s seboj tudi članice Mladinskega oddelka.
Zadušnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Adolfa Zupančiča za 30. dan njegove smrti.
Smrt v domovini—
G. Frank Žibert, 1018 E. 76 St., je prejel žalostno sporočilo, da mu je 24. novembra na Suhi pri Kranju, v starosti 74 let, umrl dobri oče Alojzij Žibert, po domače Štefetov ata. Poleg že omenjenega sina je pokojnik zapustil v Sloveniji ženo Angelo, sinove Stankota, Lojzeta, Pavleta, Naceta, hčerko Angelo ter več vnukov tukaj in tam.
I
Za višje davke—
Mestni svet je sklenil izvesti 2. februarja 1971 posebne volitve, na katerih bo predloženo volivcem Clevelanda zvišanje mestnega dohodninskega davka za letos od 1 na 1.6'< , za prihodnje leto pa na 1.5%. Povišanje naj bi bilo v veljavi dve leti, da bo imelo mesto čas urediti svoje finančne težave na najboljši način. Pri volitvah 3. novembra se je gnal za povišanje mestnega dohodninskega davka župan C. Stokes, hotel ga je povišati na 1.8%. Volivci so to odklonili. Sedaj podpirajo predlog člani mestnega sveta, ki so preje stali ob strani.
Milo za drago—
Politična organizacija v 21. kongresnem volivnem okrožju je pri volitvah 3. novembra podprla nekatere republikanske kandidate. Njena vodnika sta demokratski kongresnik Louis Stokes in njegov brat demo-
jih zasedli v drugi svetovni voj-jkratski mestni župan Carl Stoni. Japonska je sicer v mirovni kes. Ko sedaj izbirajo kandi-
pogodbi z zavezniki 1. 1951 prepustila otoke Sovjetom, toda Sovjeti takrat pogodbe niso priznali in podpisali.
Za Japonsko je zato vprašanje teh otokov še zmeraj odprto, dočim ga Sovjeti smatrajo ko definitivno urejeno z izidom druge svetovne vojne. Sovjet-te dalje jezi, ker se je Japonska znova očitno naslonila na Združene države Amerike in skuša spremeniti stike med Japonsko in ZDA v trajno politično zvezo, deloma napisano, deloma pa na temelju skupnih interesov.
Japonskemu narodu seveda ni
date za razne kongresne odbore, bi bil Louis Stokes rad prišel v finančni odbor Predstavniškega doma. Oglasil se je kong. C. Vanik, ki ima pri tem odločilno besedo, in dejal, da “resno dvomi” v Stokesovo zvestobo demokratski stranki, zato ga no more predložiti v omenjeni odbor, ki je najvplivnejši in najuglednejši v Domu.
— V ZDA nakopljejo nekako eno tretjino vsega premoga na svetu.
'V '.I	~	.
ska jeza le plod sedanje sovjet-
všeč ta sprememba v sovjetski j ske čmernosti radi neurejenih politiki, mislijo pa, da je sovjet-1 odnosov do Kitajske.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznani svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Ameriška Domovina
/»•IVU I/K- » X—IIO At I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Partijska konferenca je objavila tudi vrsto ukrepov' za omejitev inflacije, na načrt za novi? petletko, ki naj pokaže trajnejšo rešitev sedanjim gospodarskim težavam, pa bo morala Jugoslavija čakati vsaj do prihodnjega maja. Dotlej upajo, da bo jasno, kako si posamezne republike zamišljajo svoje gospodarske načrte in v koliko bodo ti drug od drugega različni. Objavljeno je bilo, da bo vsaka republika za sebe odločila, koliko zemlje sme imeti posamezni privatni kmečki lastnik. Obrtniki in privatni podjetniki so dobili pravico povečati število svojih pomočnikov od 5 na 10. Vsi izjavljajo, da hočejo ohraniti enotnost jugoslovanskega trga, niso pa si pri tem še na jasnem, kako naj bi bilo to doseženo. Tako zaključuje “Economist” svoje razglabljanje in poročanje o položaju v Jugoslaviji sredi pre-| teklega meseca.
i
BESEDA IZ NARODA
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
’ No. 232 Weds., Dec. 2, 1970
Srečanje z misijonarjem
Re bolem
,,83
CLEVELAND, O. — Društvo najsv. imena Jezusovega, Oltarno društvo, Materinski klub in
sijonske družbe, na prijateljsko srečanje, ki bo v sredo, 16. dec., ob sedmi uri zvečer v veliki vidovski šolski dvorani. Na srečanje je povabljen namreč gospod misijonar France Rebol, nekdanji vidovski župljan. Na našem sestanku se želi prav posebej osebno zahvaliti vsem, ki
stanje Cerkve na Formozi; prav posebej pa še na njegovi misijonski postojanki.
Misijonar Fr. Rebol se je bil rodil 25. nov.. 1925 v župniji Šmartno pod šmarno goro. V ZDA je prišel 1. 1939 skupaj s
Bo Titov načrt ohlapnega federalizma zadovoljil njegove kritike?
Londonski “Economist” razmišlja v obsežnem sestavku pod gornjim naslovom o položaju v Jugoslaviji, posebno v pogledu notranje ustavne reorganizacije, ki naj da sedanjim republikam več lastnosti pravih držav in te poveže v ohlapno konfederacijo.
V začetku sestavka ugotavlja, da zvezna vlada pod predsednikom Mitjo Ribičičem ne pomeni veliko in dejansko nima skoraj nobene moči, zlasti zato, ker so njene blagajne prazne, proračun pa kaže velik primanjkljaj. Pravi, da imajo direktorji, kot V. Visnjič od Generalexporta in njemu slični, večinoma načelniki bank in osrednjih trgovskih podjetij v Beogradu, več moči, ker razpolagajo
z denarjem, ki ga lahko rabijo in vlagajo po svoji preudar-	, . v
nosti. Razpolaganje z velikimi finančnimi sredstvi daje ^ ga doslej kakorkoli podpiran tem ljudem tudi precejšen političen vpliv in moč.	Ir njegovem misijonskem delu.
Če bo izveden Titov ustavni načrt, objavljen v osnut- ■- -enem pa jih zeh prositi, naj ku v septembru v Zagrebu in v podrobnosti na partijski ostanejo se vnaprej zvesti, konferenci v novembru, bo zvezna vlada odstopila glavni j Scveda nam bo poda u i podel svojih pravic in nalog novemu “predsedstvu”, ostale pa r0Cll° ° tem> kaksno le danes bodo prešle na posamezne republike in na obe avtonomni pokrajini. Beograjska “Ekonomska politika”, ki naj bi bila nekako glasilo jugoslovanskih tehnokratov, je Titov načrt o ustavni spremembi sprejela hladno in “se čudi”, če je u-pošteval posledice “vzpostavitve repubilk z vsemi lastnostmi držav”.
Drugi kritiki soglašajo, da Jugoslavija ni imela pre-	. ^	.
malo decentralizacije, imela jo naj bi preveč. To naj bi pri- sv0]° ™arn0 "J jemi ra i o-vedlo do splošne onemoglosti zvezne vlade prav v času, cea‘’ v 1 JC 1 /e Prej pr^e v ko slabšajoči gospodarski položaj zahteva dejanja. Kritiki to dezel° za zasuz om, ° °' federalizma so dobili zaveznike v bojevitih študentih Beo- Piljenih srednjesolslah studi-grada, ki so začeli 21. okt. na univerzi štrajk. Radikalni l^hi.se ^	za misijonski
študentje v Beogradu so izgubili vpliv od junija 1968, ko!PoMlc- Stof1	™ °
jih je javnost kar močno podpirala in so zato uspeli celo ^ ^nnolcev (Maryknol Fa-delno zavreti izvajanje gospodarske reforme.	.thers), katera ima svoje glavno
Zadnji štrajk, ki je grozil potisniti pred javnost odpor	New .orka; .mas'
proti vrsti vprašanj, prav posebno proti načrtu konfedera-!2^® ^ bl1 P0;;yecen 1J- Jum.ia cije, ni našel močnejšega odmeva. Povod za štrajk je dala!19^ n°v’° ma3a Pa J e opravi obsodba predsednika slušateljev filozofske fakultete Vlada 'pn bv' Vldu v Clevelandu, je-Mijanoviča z imenom “Revolucija” na 20 mesecev zap0ra j ^ misijonska družba ga je zaradi “protidržavnih dejavnosti”. Mijanovič je bil eden'poslala v avgustu iste§a ^ ^a od organizatorjev študentovskega štrajka v podporo štraj-!Fovrmozo’ ^..Cer ^e.bl1 ze kujočim rudarjem v Bosni v preteklem juniju. Pred teminas sovenski laiski misijonarje močno “žalil javne oblasti”, ko je objavil v študentov- zdravmk dr- Janvez Janes- V mi-skem časopisu, komaj malo prekrit napad na potovanja;sOonu ie teda^ ze Polyih 17 let. predsednika Tita po Afriki.	Lepa doba! Veliko je ze storil v
Nekaj dni po obsodbi so imeli študentje v Beogradu rtem casu- Ni bil° brez težav, zasedena univerzitetna poslopja in so demonstrirali v spre-;doda 2 boži0 pomočjo je vse vodu po mestu z napisi “Državljani, vi ne poznate resnice, jzmagal- Sicer nam b« pa sam ker čitate časopise!” Beograjsko časopise namreč ni pisalo na sestanku) 16- dec-. kai več po-nič o študentovskem štrajku. Obsojeni Mijanovič je začel vedak Vse roj,akmje in rojake gladovno stavko. Študentovsko glasilo “Student” je napad' ,Prisrany vabim, da pridejo k telo oblasti zaradi aretacije Mijanoviča, pa tudi “republiške mu srečanju 2 našim domačim diktature” in v enem od člankov zahtevalo istočasno na- misijonarjem Fathrom France-stop proti znanemu hrvaškemu ljudskemu pevcu, ki naj bi tom Febcdom bil javno izrekel nekaj “protisrbskih” pripomb. Radikalni ■
študentje so za večjo svobodo in uživajo zato podporo beo-1	----
grajskih antistalinističnih intelektualcev, toda istočasno zahtevajo več čistega socializma, ki ga večina Jugoslova-j nov ne mara. Predvsem odklanjajo radikalni študentje na! univerzi v Beogradu v imenu supernacionalizma načrt za spremenitev Jugoslavije v ohlapno zvezo republik
Misijonski krožek župnije sv.
Vida vabijo vse župljane, prav posebej pa še prijatelje misijonarja na Formozi, g. Francija ’ tako rekoč sleherni trenutek Rebola, člana Maryknollske mi- dneva izkoristi.”
skem letu tukaj pri nas na Koroškem, v St. Petru v Rožni dolini in v Kortah. Vseh 64 ekspo-nantov (in še nekaj fotokopij) je umetnik ustvaril z neverjetno prožnostjo v nekaj mesecih lanskega in letošnjega leta. To je mož, ki s soncem vstaja, ki
Janez Sever
Ob iimefniški razstavi Ooršeta v Celovcu
CELOVEC, Slov. Kor. — V
Oblasti so bile pred izbiro, da nastopijo odločno proti!petek’ 13' nov’’ 50 odPrli v Ce" vodnikom študentovskega štrajka in tvegajo s tem mož-jlovcu v S3161-1.!1 Slama razstavo nost, da bi jih javnost, ki je bila že tako slabe volje zaradi'dveh slov.enskih likovnikov: ki-naraščajočih cen, podprla, ali pa da jih puste v miru in Parja Franceta Goršeta in sli-tvegajo izgled brezmočnosti in slabosti. Dejansko so ubra- karja'naivca Gustava Januscha. le zadnjo pot in štrajk je po nekaj dneh preminul. Partij- Razstavo je odprl sam lastnik
galerije, ki je v svojem in v imenu umetnikov pozdravil številno občinstvo; izmed častnih gostov je med drugimi pozdravil generalnega vikarja krške škofije dr. Kirchenerj^i in jugoslovanskega generalnega konzula dipl. inž. Budina.
Prof. dr. Metod Turnšek je
ska konferenca, ki se je zbrala prvič po skoraj dveh letih, je nato soglasno odobrila predloge za preureditev federacije,.
Komunistična partija je tako vezana na razvoj Jugoslavije v nekako ohlapno federacijo (nekateri bi jo imenovali konfederacijo), ki jo mnogo Jugoslovanov smatra za edino izbiro proti centralističnemu beograjskemu režimu.
Od leta 1966, ko je bi! odstavljen bivši policijski šef Aleksander Rankovič, se Jugoslavija odmika te vrste režimu, ki se je izkazal za neprimernega večnarodnemu značaju Pod zgornjim naslovom napisal dežele.	■ v celovškem Našem tedniku ob^
Ustavni pravniki in politiki iščejo točno besedilo za širno poročilo, iz katerega po-pravice in polnomočja kolektivnega predsedstva, ki naj bo snemamo naslednje za ameriške na čelu nove federacije. Prav tako morajo določiti njego- krav.ee:
vp mesto v že tako zapletenem ustavnem sistemu Jugosla-' “Goršetova kiparska razstava vije. lo ne bo lahko. Glavna kost bo nravica veta v resnič- v go.1 eri ji Slama na Benediktin-no važnih odločitvah, na katerih bodo verjetno vztrajale skem trgu v Celovcu (od 13 do nekatere republike, posebno Hrvatska. Toda ustavne kri- 28. nov.) ni retrospektivna (preže, ki so jo nekateri paničarji napovedovali za letos, ne bo. gled njegovih stvaritev iz prej-
“Obiskoval sem ga v Št. Petru, obiskoval v Kortah in ga vselej našel pri delu, zdaj pri glini, zdaj pri lesu, zdaj pri železu. Ustavil se je in razkazal svoja dela, razložil misel te in one stvaritve. Zelo so. mu pri srcu biblični motivi:	Kristus s
svojimi učenci (pretresljiv je Judežev poljub), Kristus s Ka-nanejko ob vodnjaku, Kristusovo križanje in njegovo snemanje s križa, Marija na obisku pri Elizabeti, Marija z Jezusom, sv. Družina, Sv. Frančišek in drugi.”
Ker je kipar prof. Gorše človek iz preprostega slovenskega ljudstva, zato se ga še sedaj, čeprav je Amerikanec iz New Yorka, živo dojema sleherni u-trip ljudskega življenja, preprostih ljudi. Dojema v njih prvo-vitnosti: gozdarje, kosce, žanji-ce kmetice v znoju, a tudi v radosti npr. godce, plesalko. Pa prof. Gorše ni samo realist, ki upodablja resnične tipe, marveč posega tudi v pravljični svet. Za čuda lepo je pričaral Kralja Matjaža, koroškega zmaja, Orfeja. — Na razstavi je tudi mnogo lepih glav, ženskih in moških, žensko oprsje ,a vse zajeto s poduhovljenostjo, toploto in nežnostjo.”
“V četrtek, 12. nov., je bila tiskovna konferenca, razgovor z umetnikom v galeriji Slama. Udeležili so se ga zastopniki časopisja odnosno njih kulturni recenzentje. Prof. Gorše je razlagal, govoril .zdaj v slovenščini, zdaj v nemščini, zdaj v angleščini. Že prve sodbe teh recenzentov so o umetniškem Goršetovem opisu bile zelo po-voljne. Prof. Gorše je razlagal svoje posamezne stvaritve kot tudi slog svojih stvaritev. Naglasil je, da njegova umetnost ni tako imenovana abstraktiv-na umetnost, ki je po njegovem mogoča le pri glasbi in plesu, marveč je postekspresionistična, tj. zmerna moderna umetnost, pri kateri doženeš vsebino u-metnine, čeprav je podana na svojski način, v zakonitosti kiparske tvornosti.”
“V letu koroških jubilejev je Goršetova umetniška razstava dragocen slovenski doprinos.”
V Kaliforniji je zmagal sedanji guverner R. Reagan z nad pol milijona večine nad svojim demokratskim soborcem. Senatorsko mesto je izgubil priljubljeni senator R. Murphy, zmagal je demokrat J. Tunney, staj: komaj 36 let. Tako imajo sedaj demokrat j e v naši držafd prvič po času revolucije kar oba senatorja.
Politični izvedenci trde, kar je bilo pred štirimi leti za nje “dilentantsko”, je danes pokic-no in to se nanaša na našega guvernerja. Začetek mu je bil težak, toda štiri leta trdega in uspešnega dela so dala republikanizmu novega poklicnega po-j litika.
•
Za visoko včlanjenje v American College of Surgeons poši Ijajo slovenski rojaki iz Kalifornije iskrene čestitke in želje po p 1 o d o nosnem nadaljnem delu poznanemu in čislanemu zdravniku iz Clevelanda dr. Valentinu Meršolu, specialistu za ušesa, grlo in nos. V to ameriško akademsko zdravniško organizacijo sprejemajo samo tiste zdravnike, kateri so v svoji stroki pokazali izredne uspehe in so na najvišji teoretični in praktični liniji posebnega šolanja. Zopet smo pokazali Slovenci svetu, da imamo sposobne in svetu potrebne' specialiste med nami.
ARTHRITIS, arthritis ... UOP (University of the Pacific), to ime, oziroma institut je poznan našim bralcem po člankih, katere sem objavljal v preteklosti. Prepričan sem, da bo ob teh vrsticah obstal marsikateri bralec v upanju na uspeh raziskovalca na imenovani univerzi, 40-letnega dr. Melona, profesorja psihologije in farmacije, v načinu odkritja zdravila proti arthritisu. Profesor razi skuje rastlino, katero že stoletja uporabljajo Indijanci in severni Mehikanci pod imenom Heimia za zdravljenje obolelega mišičevja in križnih bolečin. Raziskovalec upa, da bo to zdravilo uspešno proti arthritisu.
*
Nekako 60 milj je oddaljen srez St. Bernardino od mesta Los Angelesa. 3000 izvežbanih gasilcev je bilo na delu, da omeje in ustavijo požar, kateri je bil v zgodovini tega okraja največji. Na pogorelem ozemlju, katerega razsežnost znaša skoro 53,000 akrov gozda, je za 16 milijonov škode. V požaru je bilo uničenih 54 hiš ter poškodovanih 6 drugih objektov.
M. Simončič
Glas k šCafiformfs
STOCKTON, Calif. — Zadnje volitve, pri katerih smo volili 35 guvernerjev, isto število senatorjev ter 435 kongresnikov, so še vedno predmet zanimanja, razprav in ugibanj. Volilna propaganda je kazala popolnoma drugačen vtis, kot smo ga dobili po končanih volitvah. Predsednik Nixon se je uštel, politična sreča se je obrnila na demokratsko’stran. Vse to ni preveč razočaralo gospodarja Bele hiše,!dek konservativci obeh strank mu
Odi Triglava v iilwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice društva Triglav se najlepše zahvaljuje vsem nastopajočim pri proslavi, ki so s svojimi številnimi vajami — v trudu in znoju doprinesli k lepemu u-spehu prireditve. Najlepša zahvala za poslane čestitke, ki so jih ob tej priliki poslali: g. Franci Grum za Tabor, rev. Štefan Savinšek, ki je med prvimi zaoral kulturno brazdo pri Triglavu, in dr. Edi Gobec, profesor na Kent State University, ki vedno z zanimanjem sledi delovanju društva Triglav. Hvala vsem podpornikom, prijateljem* in gostom, ki so v velikem številu prišli na slavje in s tem dali poguma za bodoče delo. Posebej so bili lepo pozdravlje-ni prijatelji iz Clevelanda in Minnesote, ki so kljub dolgi poti prihiteli na praznovanje. Hva-
dekleti izdelala lepe šopke — znake, katere so potem pred prireditvijo pripenjale gostom na prsi. To je naredilo lep vtis. Župniku p. Klavdiju, ki je dal za prireditev vse prostore na razpolago, naj dobri Bog obilo povrne! Prav tako naj Bog povrne vsem društvenim članom in članicam, ki so trdo delali v kuhinji in pri bari, da so bili gostje lepo postreženi z dobro večerjo in da niso trpeli pri tem žeje. Za okrasitev dvorane gre priznanje Francetu Menčaku, za lepo. ureditev miz pa mladini. Veliko je bilo opravljenega še drugega, skritega dela, katerega so storili še mnogi drugi člani in članice, ki bo zapisano pri dobrih delih, katera naj Bog poplača vsem! S skupnimi močmi je bilo delo dobro opravljeno — S skupnimi močmi za skupne slovensko stvar.
SREBRNO POROKO sta praznovala predsednik društva Triglav Janez Limoni in njegova žena Loni. Od vsega početka oba zvesta društvena člana sta s svojo pridnostjo v vsem tem času opravila za skupnost veliko nesebičnega dela. V tem duhu sta vzgajala tudi svoje otroke. Bog naj jima poplača za vse storjeno delo! Društvo jima je na dan svoje 20-letnice — po končanem sporedu — izročilo skromno darilo in šopek nageljnov, želeč obema še mnogo let v sreči skupnega zakonskega življenja.
*
Vedno nasmejani in .dobrodušni Toni Strmšek jih je dopolnil 70. Kdor zahaja v Triglav park, ga gotovo pozna. Čeravno je Toni v parku “oko postave”, vsakega člana lepo pozdravi in ga po svoji štajerski lepi navadi tudi rad povabi v svoj “hra-mek” na kozarček domače vinske kapljice, katera tudi njega samega drži pokoncu in pri dobri volji, da hodi po parku vzravnan, kakor se spodobi vojaku. Društvo mu je istočasno kot Limoni j evim čestitalo ter svojemu naj starejšemu članu želelo še mnogo zdravja polnih let v triglavski skupnosti!
Društvo Triglav se tudi letos pripravlja na sprejem sv. Miklavža, ki je obljubil, da pride k Sv. Janezu v nedeljo, 6. decembra — na dan svojega godu ob 3. popoldne. Vse priprave za ta sprejem imajo v rokah društvena dekleta, kar je zelo razveseljivo. Miklavž bo vesel, če ga bo sprejelo veliko otrok. Zato so vabljeni vsi, ne samo društveni otroci. Pripeljite torej svoje otroke, da spoznajo velikega dobrotnika.
Pred prihodom Miklavža — ob dveh popoldne bo prav tam kratek društveni sestanek. Bodite zaradi tega točni! Na svidenje 6. decembra pri Sv. Janezu.	F. R.
lov grob v Ely
ELY,-Minn. — Pretekli teden je v starosti 74 let ob prihodu v Bloomenson bolnišnico nepričakovano umrla pionirka Rose Svetich. Pokojna je bila rojena na Ely v Minnesoti 25. maja 1896. Njeni starši George in Barbara Barich so bili rodom iz vasi Tribuče, župnija Adlešiči. Pokojna je bila vneta društvena delavka. Nad 25 let je bila tajnica društva Marije čistega Spočetja št. 121 Ameriške bratske zveze in predsednica porotnega odbora imenovane Zveze. Zapustila je sina Bernarda v Ely, hčerko Madeline v Springfield, Mass., brata Geor.ga Barich v Ely, sestp Mrs. Anno Skala v Ely in Mrs. Mary Mihe-
lich v Soaplake, Wash., ter veli-ložni smo Slovenski kulturni ra-| ko nečakov in nečakinj. Pogreb
pokojne je bil 24. novembra iz
dio uri za številne objave, oglaševalcem za oglase, s katerimi so pripomogli in omogočili tisk sporeda, in Jožetu Muršecu, ki je delo v zvezi s tem lepo izve-
Marta Modic je storila hvale-bodo v podporo v obeh zborni- vrod»no delo, ko je s svojimi se-cah Kongresa.	1 strami in drugimi društvenimi
Kerntz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona, kjer je župnik John Dolsina opravil pogrebno sv. mašo ob asistenci po-mož .ega župnika č. g. Dennis Hoffmana. Bog bodi milostljiv njerii blagi duši!
J. J. Peshel
Slovenija, kako si lepa!
DENVER, Colo. — Potovanje zadnje čase z avijonom radi avi-jonskih piratov je postalo prava muka, posebno če imate majhne otroke s seboj. Spreminjajo vozni red, natanko pregledujejo prtljago in potnike, tudi otroke, da bi ne nosili skritega orožja; radi tega se potovanje zategne in ne dobite prave zveze z naslednjim avijonom, zato je pa potem tem bolj prijetno biti tam, v stari domovini. Prispele smo na letališče Brnik nad Ljubljano v petek popoldne, 11. septembra, kjer so nas čakali Stric Karlo Birsa in sin Radovan, stric Viktor Birsa in hčerka Marjanka in še nekaj prija-teljev. Marjanka se je posebno odlikovala v dobri skrbi za moji dve dekletci ves čas mojega bivanja v starem kraju. Ko so bile vse formalnosti končane, sem se vsedla v najeti Mercedes 200 in sledila avtu bratranca Radka od letališča skozi Ljubljano, Kalce, Godovič, Črni vrh, Col, Ajdovščino do Dornberka, ki je 15 km od italijanske meje.
Lahko si predstavljate, kako je takrat, ko prvič srečate ma-mr svojega moža, ko ste nestrpno čakali na ta trenutek dobrih lest let. Pa ne mislite, da so ti ljudje tako strašno čustveni, vsaj na zunaj ne pokažejo; so morali v življenju preveč skozi lati. Po prisrčnem in toplem pozdravu z materjo mojega moža Silvana, go. Leopoldo Vodopivec in s sinom Frankom in z vsemi sosedi, smo bili povabljeni v hišo, kjer nas je že čakala dišeča večerja; kaj vse je miza nudila, kdo bi si mogel zapomniti; to vem, da je bilo vse silno iobro in okusno; tudi potice in vina ni manjkalo. Pogovarjali šmb se pozno v noč. Naslednji dan sem se poskušala privaditi na novi kraj in ljudi. “Grandma Polda” je izredna žena, ljubezniva in dobra do vsakega; polna duhovnega bogastva in srečna n zadovoljna s tem, kar ima. 2elo načitana, s prodornim du-lom zasleduje dnevne dogodke n si ustvarja jasno sodbo. Dne-/i v njeni družbi so mi bili v ve-iko.veselje in radost; upam, da e se bodo ponovili. In moji ičerkici sta bili tudi srečni pri ivoji “Grandma”. Pele so sku-?aj, se zibavale in toliko je bi-o novega zanje okrog hiše: krave, telički, kokoši in piščeta, >adje in zelenjava in otroci sosedov; vse tako pisano in živo, pravi živžav; kaka razlika velikega predmestja v Ameriki.
Prvo pot iz Dornberka sem aapravila v Maribor. Šla sem o-biskat velikega slovens kega skladatelja, msgr. Gregorija Zafošnika, ki je organist in stolni kapelnik. Ljubeznivo me je sprejel, pogostil, mi dal zaprošena navodila za orglanje; vzel si je tudi časa, da mi je pokazal nekaj delov Štajerske: Dobrna, Velenje, Šoštanj, Šempeter v Savinjski dolini z Rimskim pokopališčem in znamenito Celje. Monsignor je popolnoma posvečen svojemu duhovniškemu poklicu, svoje glasbene darove pa uporablja za slavo božjo. Med njegovimi skladbami so v glavnem maše in cerkvene pesmi. Njegova zadnja zbirka je: Slavimo Gospoda, ki si je utrla pot tudi preko meja domovine. Čez noč i em ostala pri družini Franca Miheliča, brata našega župnika v Denverju. Kako prijetna družina, kako lepi so bili trenutki, ki sem jih prebila v njihovi sredi. Ko sem se vrnila iz Maribora, sem odšla na obisk na Branik (Rihemberk), kjer je kapV.noval pesnik Gregorčič. O-biskala sem strica Viktorja, njegovo ženo Francko in hčerko Marjanko. Žive v prostorni , kisi, ki je dom mnogih rodov, Moj mož Silvan je bil rojen v tej U ši. Imajo krasen sadonos-nik, veliko sočivja in vseh vrst I jagod. To je res prostor, da se I	(Dalje na 3. strani)
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Na slrijčevem domu
O blago tebi, srečna ptica, ki letaš visoko nad nami! Ti ne znaš naših rev in nadlog, ti ne Umeš strasti in bridkosti, ki more in tero ubogo srce človeško!	!
■ilusJik;
Zamorjeni cvet.
I.
V gradu pri visokem oknu sloni mlada gospa. S solznimi očmi gleda zamišljeno doli na lepi svet, na temne gozde in na Zelene dobrave. Ravnokar se je zopet odvezel v mesto mladi graščak, kateremu se je v graščini že tožilo po mestnih veselicah in po nočnih prijateljih. Škripanje peska pod kolesi je zbadalo v srce mlado ženo. Dolgo še gleda za kočijo, ki hitro drdra po cesti — ali še hitreje, hite njene misli daleč strani čez široke dežele in čez neizmerno morje. Počasi gre v svojo spalnico. Tu stoji s povešeno glavo in s sklenenima rokama ter gleda strmo pred se na tla, potem Pa jo premaga srčna bridkost. Z belima rokama si zakrije obraz. Vrže se v mehke blazine in dolgo zadržane vroče solze se jej ddero po cvetočih licih. Sirota se ihti in vzdihuje; srce se jej hoče utopiti v prebridki žalosti. Ali — prepozno! Mož, v čegar spomin teko zdaj te vroče solze, biva daleč; risanica je ljubica njegova in pes je njegov tovariš. Ta dva prijatelja ga spremljata Po neizmernih gozdih Minnesote in prostih bregovih, kjer veličastni Mississippi drvi silne va-love. Ali se je pod tujim nebom nmirilo njegovo srce, ali je zatopil vroče svoje želje v slano morje? Je li našel na planjavah tuje zemlje sreče, katere je zastonj iskal po dragah svoje domačije? Kdo ve?
II.
Po veliki cesti, držeči od Ljubljane v dolenjsko stran domovine naše, jahal je nekega dne Velik mož čedne postave, kakor bi človek sodil, imajoč kakih trideset let. Le malokdaj se Vidi, da bi po tej cesti kdo jezdil; torej so ljudje, ki so ga srečevali, z začudenjem gledali zago-relega popotnika v navadni ob-^eki. s posebnim veseljem je Vsakdo ogledoval lepega psa Neznane velikosti, ki je sprem ^al popotnika.
Bilo je vlažno jesensko jutro. ^°sta megla je pokrivala ljU' Pijansko barje in odtod se je Razprostirala po dolenjskih do-inah in ravnicah. Šele proti po-tudnevi se je jela tanjšati ter Se Je iz dolin počasi vzdigovala ot3 gorah, ki zaslanjajo južno-2aPadno stran. Zdaj so predrli s°lnčni žarki megleni zrak, vsa fmgla se je razkadila, nebo je mio čisto, kakor ribje oko bil je Prav lep, prijeten dan v pozni ieseni. Solnce je sijalo tako pri-ia2ho na svet, kakor bi za delj Rasa jemalo od zemlje slovo.
ridni oratar si je že pospravil drugo žetev, iz bližnjih vasij se Razlegajo cepci ajdovih mlati-t(-'v in p0 strniščih zopet veselo h°ganja zelena ozimina.
je po cerkvah odzvonilo Poludne, ustavi se pri veliki go-siilni, pokrepča sebe in ko na-tudi konja in spremljeval
Slovenija, kako si lepa!
(Nadaljevanje s 2. strani)
na pomlad, umolknilo je zdaj. Krilati pevci so se največ poslovili od rojstvenega kraja in so šli v gosti, kjer burja ne brije tako ostro in kjer sneg ne pokriva polja in gozda. Le časih se zasliši trkanje kacega brgleza, kateremu se oglaša jezična šoja iz zelenega brinja frfotajo Drinjevke, ki jih je preplašil glas konjskih kopit.
Na drugem kraji gozda so se razprostirale lepe senožeti, in Dolj proti vzglavju obrastenega brda je ležalo polje z zeleno ozi-mino. Na kraji gozda so še veselo cvetele marjetice, tudi po-trošnjak je še silil v pozni cvet, po travnikih je poganjal višnjevi Dodlesek in vrbovka si je ogledovala rdeče lice v potoku. Ko je naš popotnik napojil konja, udari s ceste v stran proti omenjenemu brdu. Pot ga je peljala zdaj po globokem žlebu, katerega je izkopala deževnica; drobno in debelo kamenje je ležalo po žlebu in gole korenine bližnjih dreves so preprezale pot. Ker je videl, da je pot čim dalje težavnejša,* stopi s konja, prime ga za uzdo in pred njim počasi koraka proti vrhu.	v ’	*
Ko pride na- vrh, obstoji in ginen ogleduje lepi svet, kateri mu je dozdaj zakrival obraščen .danjec. Še nekoliko korakov gre dalje, potem razbrzda konja in ga pusti, da muli suho travo med ešminjevimi grmi; on pa sede na klado, ki je ležala poleg pota.
Z veselim srcem in tožnim oče-.om ogleduje ljube znane kraje, katerih je preživel presrečna mladostna leta. Pod njim leži ejda rodovitna dolina, ki je le ia jedno stran odprta, in po njej ;umi bistri potok, ki goni žage n mlinske kamene. Več čednih /asij je raztresenih po dolini, v gorenjem konci stoji naj večja n v njej se bliska tudi visok, z oelim kositarjem pokrit zvonik. 31izu cerkve na majhnem griči pa leži z zidom ograjeni vrt, le Ja namesto dreves rasto črni in modri križi, znamenja vere in vstajenja. Tu počivajo v sladkem miru vsi, katerim je srce drpnilo za posvetni hrup, za vsakdanje reve ih nadloge. Tudi aaš popotnik je zakopal v ta vrt ^ar mu je bilo najdražje na zemlji. Tu je pokopal blagega očeta, tu mu počiva draga zlata mati, ki ga je prerano zapustila.
Popotnik si podpre glavo. Tožni čuti so ga obhajali, spomin na jasne in oblačne dneve se mu oživi, v duhu se mu razgrinja vse življenje njegovo. Iz teh mislij ga prebudi glasen krik izpod neba. Povzdigne svoje oči in pogleda tolpo žerjavov, ki romajo v svojo obljubljeno deželo. “Popotniki dragi!” misli si sam v sebi, “kakor zdaj vas, gnala je tudi mene nekdaj neznana sila odtod daleč čez gore in čez morje in zdaj se vračam, da se mi umiri srce, da me mine živa želja.”
Solnce se je že nagnilo h goram. Vrhovi starih smrek so se žarili v večernem zlatu in po vasi se je izmed hiš jel vzdigovati lahek dim. Popotnik obrzda konja, zasede ga in jaha navzdol. Po nasprotnih goricah so pokale puške in vesel vrisk se je razlegal od hrama do hiama.
človek odpočije in razvedri v prijetni družbi. Seveda smo obiskovale tudi druge sorodnike in sosede. To so preprosti, dobri, delavni ljudje; počutila sem se med njimi, kot da sem doma. Tudi deklici sta se tako udomačili in kmalu je bilo vpostavlje-no prijateljstvo. Blizu Branika je Rihemberški grad, znamenit po svoji starosti in umetninah nekoč; toda sedaj je v razvalinah radi posledic vojne. Ga restavrirajo, a delo le počasi napreduje in bo vzelo časa, predno bo gotovo. Proti večeru sem šla obiskat cerkev sv. Urha, tam je bil Silvan krščen. Cerkev ima freske iz 15. stoletja. Ko smo peljali proti župnišču, nas je prišel pozdravit župnik Jožef Koren. Posnela sem nekaj slik v notranjosti cerkve, a bilo je treba hiteti, kajti pogrebni sprevod se je bližal cerkvi. Odšla sem na kor, da bi bolje videla potek pogreba. Nekaj izrednega za tujca. Ljudje so napolnili cerkev, kakih 35 moških je prišlo na kor in so peli “a capella”: Glej*te, kako umira pravični. Čisto sem bila prevzeta; saj sem tudi sama muzičarka. To so navadni delavci in kmetje, pa so peli s tako dovršenostjo izgovorjave in dinamike, da skoraj nisepi mogla verjeti, da je kaj takega mogoče na kmečki fari in to v današnjih razmerah. Po pogrebu je stric Viktor poiskal organista. Poiskala sva note in potem igrala na orgle. Dobil je tudi harmoniko za mene, mali instrument s krasnim glasom. Nekaj besed, malo glasbe in čas je potekel; treba je bilo zopet nazaj k stricu Viktorju; mala harmonika je proizvajala lepe melodije, družba je pela in se zabavala in čas je tekel v pozno noč. Čez dva dni sem odšla na obisk k stricu Kar.lu, .njegovi ženi in bratrancu Radku z njegovo družino; imajo nov, moderen dom v Šempetru pri Novi Gorici. Tudi tam je bil “en lep večer”. Ustavili smo se tudi v Renčah in obiskali župnika Franca Srebrniča, prijaznega in učenega duhovnika, ki je skrbel za duhovno vzgojo mojega moža Silvana v njegovih otroških letih. Obujali smo lepe spomine iz preteklih let. Sedaj je sledilo potovanje na Vršič, ob Soči navzgor do njenega izvira in potem naprej. Na poti sem se u-stavila v Kobaridu, da bi videla spomenik Simona Gregorčiča, od tam sem se odpeljala na Vrsno, kjer je bil Gregorčič rojen; njegov rojstni dom je spremenjen v muzej. Žena, ki oskrbuje muzej, je baje sorodnica velikega slovenskega pesnika. Zelo ljubeznivo mi je razkazala muzej; prodala mi je knjige in razglednice s tem v zvezi in mi postregla s kavo. Posnela sem nekaj fotografij iz notranjosti
hiše, ki prikazuje glavne dogodke iz pesnikovega življenja; izredno zapimiva je kuhinja, popolnoma v stanju za Gregorčičeve dobe in domača soba z “Bogkovim kotom”. Pot na Vrsno je zelo strma in ozka; a moj Mercedes jo je dobro ubiral; odpiral se je krasen pogled na dolino Soče. Kako človeku dobro de ob tem občutju: taka krasota narave, čisti zrak, rodovitna zemlja, delavni ljudje in čista, zelena voda. To so čuda narave in njenega Stvarnika. Prelaz Vršič ima mnogo ostrih ovinkov; vodne postajice na poti, ako jih radiator rabi v sili; voziti je treba previdno, ali ta napor je poplačan s čudovitim razgledom preko kraljestva Julijskih Alp.
Pogled nudi divje, veličastne prizore. Le škoda, da se nisem mogla dalje pomuditi v tej božji lepoti narave. Naslednji dan, po prečuti noči v Jesenicah, sem se odpeljala na Bled. Dan je bil čist in jasen, jezero se je lesketalo kakor zrcalo — slika tihožitja — a nisem bila najbolj srečna tam. Bled ima oznako, da je najbolj popularen turističen kraj v Jugoslaviji — a so ga spremenili v ogromno reklamno podjetje, ki vsesava tuje valute. Slovensko in hrvaško govoreči gostje so postreženi kot 2. ali 3. kategorije gostje. Ker sem na par mestih bila deležna hladne postrežbe radi rabe slovenskega jezika, sem se odločila, da odidem. Stopila sem še v farno cerkev, ki ima krasen lestenec in ene najboljših orgel v Sloveniji; peljala sem se okrog jezera, da sem lahko rekla, da sem bila tam in odpeljala sem se proti Bohinju; tam sem se dobro počutila. Vlada sveto zatišje, mirno sem vozila in hodila okrog. Vse je ostalo še skoraj v nedotaknjeni naravni lepoti.
Na poti nazaj proti Dornberku sem videla dve izredno lepi cerkvi: farno cerkev v Bohinjski Bistrici in božjepotno cerkev Marije Pomagaj na Brezjah. V Bohinjski Bistrici sem se ustavila, da bi videla cerkev; j
takrat poromati na Brezje k naši nebeški Materi.
Naslednji dan je bila nedelja, dan bogoslužja in počitka, zato sem se držala doma. Šli smo k maši v pred kratkim prenovljeno cerkev sv. Daniela v Dornberku. Cerkev ima glavni oltar iz marmorja in oniksa; velik srebrni lestenec; tudi tla so iz marmorja. Izredno lepo je pel med mašo mešan zbor. Za župnika je izredno delaven in sposoben Father Stanislav Vrtovec, splošno znan v Sloveniji kot bivši odgovorni urednik verskega lista “Družina”. Tudi moj mož Silvan ohranja zelo lepe spomine na njega. Istega popoldneva so bili zame novi trenutki velikega doživetja. Po kosilu pri stricu Viktorju smo se odpeljali na Mirenski grad pri Novi Gorici. Tam so imeli romanje za jesenske kvatre. Cerkev z dvema zvonikoma je bila med vojno močno poškodovana, a so jo restavrirali. Dvanajst duhovnikov je somaševalo, združeni zbori iz sosednjih župnij so peli pri maši, okrog 70 glasov; to je bilo petje, da bi ga kar naprej poslušala. Oh, da bi kaj takega bilo mogoče tudi tukaj v Ameriki. In po maši — isti pevci so prepevali zunaj pred cerkvijo kaki' dve uri narodne pesmi. Lahko si mislite, kako sem uživala. Nikoli ne bom pozabila teh lepih trenuttkov. Drugo jutro smo se odpravili na božjo pot na Sveto Goro pri Gorici. Ta slavnoznana božjepotna cerkev je bila poškodovana med obema vojnama in ponovno restavrirana; zopet je vzpostavljena vzpenjača, ki vodi do vrha. Na cerkev se nam je odprl čudovito lep pogled. Tudi ta romarska cerkev ima polno spominkov najrazličnejših vrst na čudežna uslišanja. Meni bo drag spomin slika, ki sem jo posnela s hčerko Metko pred glavnim oltarjem. V torek, 22. septembra, sem se odpeljala... ,Y. Ljubljano. Na poti sem se ustavila v Idriji, da bi kupila čipke, ki imajo svetoven sloves, za mojo mamo, ki biva v Leadville, Colorado.
bisk inženirja Franca Mostarja, genialnega 1 i v a r j a cerkvenih zvonov. Inženir je bil več let zaposlen v livarni Colorado Springs in bil tudi na naši poroki v Leadville; njegov stari oče je pokopan v Leadville, Colorado. Vsake dobre stvari je konec; tako sem morala tudi jaz reči slovo Ljubljani, ker se je dan že nagibal proti večeru; prispela sem še isti večer v Postojno in prenočila v luksuznem hotelu “Kres”, cene za Ameri-kance niso previsoke. Resnici na ljubo moram pripomniti, da bi se mogoče postrežno osobje bolj hitro gibalo, ako bi jaz govorila angleško. Nasdednji dan sem
S tem je potrjena vest, da je sedanji režim tako daleč zašel na levo, da se je dežela začela nad tem razburjati. Dalje ni tudi vsem po volji, da vlada sili v federacijo z Egiptom. Pravijo, da Sudan ne spada vanjo, ker je dežela z arabskim in črnim prebivalstvom in da ni treba črnega dela dežele še razburjati s federacijo z arabskim svetom.
Sudan ima v Afriki drugo nalogo: skrbeti za spravo med A-rabci in črnimi plemeni, ne se pa mešati v arabsko politiko. Povrhu razsaja na jugu Sudana še zmeraj državljanska vojna, ki je tudi sedanji režim ni mogel zatreti. Po vsem tem ni Su-
posvetila ogledu Postojnske ja-jdan nič kaJ priporočljiv steber me; razpoloženje je bilo tukaj nove arabske federacije, bolj prisrčno; predno sem šla na ogled jame, sem si nabavila spo- Narodna obramba ZDA
minke, razglednice in diapozi-|	i *	•	.»v
live; v jami ni dovoljeno sne	ukmJa Oporja.
manje slik s kamero. Postojnska!	na Japonskem
jama je nekaj veličastnega; kdol WASHINGTON, D.C. — Na bo to čudo opisoval; vsak, kdor I japonskih otokih so imele ZDA se zanima, naj si gre ogledat, pal še lani 148 malih in velikih vo-bo videl, da je res to čudo Vse- jaških postojank. Večina med mogočnega.	med njimi je bila mala in je
Zopet nazaj k Dornberku; zgubila svoj namen in pomen, tam je bilo vse v najboljšem re- 2ato jih je vlada ZDA zadnjih du; hčerkici srečni, da sem se par let stalno zapirala, kar jih vrnila; stara mama Polda pa tu- je postalo nepotrebnih, di, saj je bila že skoraj izrčpa- Lani smo imeli 148 postojank, na radi brige teh dveh malih letos jih je le še 122. Obstoja živžavov.	program, da bo prihodnje leto
Čas, ko bo treba vzeti slovo, zaprtih še veliko več postojank, se je bližal naglih korakov; po- predvsem letališč in oporišč, slovile smo se od sorodnikov in Praviloma ne bodo razformi-znancev ter sosedov; tudi na rana, zapustile jih bodo le ame-pošti, v trgovinah in posebno še riške čete in jih izročile japon-pri ljubeznivi in postrežljivi go- ddm. Tako bo padlo število vo-stilničarki Valeriji. Popoldne je jakov ZDA na Japonskem od bil posvečen č. g. Vrtovcu. Pred- 39,000 na 22,000. Postopno opu-vajal mi je celo na magnetofo- ščanje postojank se bo nadalje-nu moje igranje na harmoniko, v’alo tudi prihodnja leta.
Res sem bila presenečena in ve-| sela. Hvala, č. g. Vrtovec. Še skok zvečer na Rihemberk k stricu Viktorju in k znancem; to je bil pravi domači poslovilni
pred cerkvijo sem srečala g. župnika Vojka Seljaka. Ker bi rada posnela dobre slike od cerkve, mi je ljubeznivi gospod celo odklenil kor in dovolil, da sem igrala na orgle. Čudovito lepa cerkev in kako čista. Takoj sem se spomnila na našo farno cerkev v Denver ju, ki je tudi vedno v najlepšem stanju. Ob cerkvi je pokopališče, tudi tisto oskrbujejo z veliko ljubeznijo do rajnih. Pri slovesu mi je prijazni gospod podaril nekaj razglednic in brošur iz okolice Bohinja in tudi od cerkve v poletnem in zimskem času. Globok vtis je napravila name cerkev na Brezjah s prenovljenim čudodelnim oltarjem, z veličast-im glavnim oltarjem in z zahvalnimi spominki za uslišanja na tem svetem kraju. Vsakdo, ki
Dobiti dobro karto za Ljubljano, je poglavje zase; jasno, da sem v začetku imela precej težav, predno sem se znašla v Ljubljani in tako se je zgodilo, da sem dobila parking ticket zopet po 10 letih; čisto gotovo ne najbolj prijeten spomin. No, pa naj bo. Končno sem našla dobrega znanca v poslovnih poslih, Francija Milošiča, ki sem ga mislila obiskati, potem ko bi že opravila svoje nakupovanje; tako sem pa po tem ticketu takoj šla do njega in se je izkazal za dobrega vodnika; z njegovo pomočjo sem takoj našla primeren prostor za parkiranje in za nakupovanje. Oskrbela sem se z muzikalijami, z gramofonskimi ploščami in spominki da bi jih vzela nazaj v Ameriko. Ko je bila “mošnja skoraj
obišče stari kraj, bi tudi moral prazna”, sem se odpravila na o-
Ca svojega, zopet veselo zasede ckrveVh ki se je vse leto trudil
V1 jaha dalje. Dobri dve uri je 2e jahal po veliki cesti; ko pa PAde do starega zidanega zna-^hja, krene" v stran ter popu-konju vajeti, da je šel počasi krav po svoji volji. Po tej poti h1 ide kmalu v lep gozd. Na kraji f° rasli stari z mahom porasteni rasR, bolj proti sredi pa so lepe bukve, tu in tam tudi aka smrpka, in kjer je bilo , revje izsekano, raslo je gosto ritlje. Po gozdu je bilo vse tiho: Nesel0 petje, ki se je razlegalo j
in potil, upal in se bal, veseli se zdaj pri ljubi kapljici, in kdo bi mu ne privoščil tega veselja?
Ko pride na ravno, obrne se proti vasi, in ker bi se danes rad ognil ljudij, jezdi za krajem po stranski poti. Kakor meglena tančica, se je mrak jel prijemati gozda in odtod se je razprostiral po dolini. V cerkvi zazvoni zdaj (Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKI'1
iRGpycis
MALI OGLA »
V najem
4 neopremljene, čiste sobe, večer v svojem stilu, ki ga zna-|sPodai> plinski furnez, se oddajo jo tam tako lepo in prisrčno pri-|v far^ sv- Vida. Kličite 361-0823. rediti. Za konec sem zaigrala pri I Samo odraslim! vaškem studencu ob svitu zvezd |	(232)
“Adijo, pa zdrava ostani.’	.	HOMEWORKERS
To je bila zadnja noč, ki smo	BADLY NEEDED
je prebile pod streho drage sta-	Address envelopes	in spare	time.
r} -t j	r, „ . f	MINIMUM of $14	per 1000.	Send
re mame Polde.	Drugo jutro na-	stamped envelope	pfor immediate
vsezgodaj smo	se odpeljali s	FREE details to	MAILCO,	340
Frankom na letališče B r n i k. j Jones, Suite 27, S.F. Calif. 94102. kjer se je začela težavna pot	(234)
nazaj radi neprijetnosti, ki so	Hiša naprodaj
bile zvezane z novim postopa- Prodam 10-sobno hišo za 2 njem s potniki radi avijonskih mali družini ali eno veliko. Hiša piratov.	ima 2 garaži in je v fari Marije
Še majhen pogled nazaj: ve- Vnebovzete, na E. 160 St. Kličite selo sem bila presenečena, kako zvečer po 5. uri 481-H14 lep spomin ohranjajo domačini)	—(234)
na mojega moža Silvana. Vsi se ga radi spominjajo kot živahnega, brihtnega in veselega fanta, ki je rad vsakemu priskočil na pomoč, ki je bil v sili in je to storil neoziraje se na desno ali levo. Kljub razmeram, v katerih je doraščal med vojno in po voj ni, je ohranil dejavno vero in tesno povezanost s Cerkvijo.
BLIZU EUCLIDA, OHIO
Bungalov z 2 spalnicama, jedilnico, kletjo. V nizkih dvajsetih.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(234)
V najem
2 sobi in kuhinja in kopalnica Tak je mož, katerega ime nosim | zgoraj se odda na 1190 E. 61 St.
jaz in moji otroci. Upam, dal prihodnjič, ko bomo zopet šli v Slovenijo, bomo šli vsi skupaj in srčno želim, da bi se to v krat-] kem uresničilo.
Joann Birsa
361-5565
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Sudanu grozi zmeda
Blizu E. 260 - fara sv. Viljema
zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let BEIRUT, Lib. — Sudan-spa-1 star, v St. Williams fari. da med tiste arabske države, j Dohodninski bungalow od koder je najtežje dobiti za-j prj g 200 St., 2 spalnici spo-nesljive novice. Pa še te pridejo Ljgj, ena na drugem; nova dvojna pozno v mednarodni svet. Zna- gara^a_ Posamezni vhod. Zni-no je na primer, da je sedanji žano na $22,900. sudanski režim prevzel vlado v	II D G A If
maju 1969, le malo znano je pa,	U P w O N
da je bil v letošnjem aprilu po- 499 E. 260 St. Realtor RE I-I070
KOT V STARIH ČASIH — V New Glarusu v državi Wisconsin so nedavno poskusili prikazati ‘‘stare čase”. Na sliki vidimo kohjskega izvozčka, kot jih v naši deželi že ni bilo več veliko videti niti pred pol stoletja.
noven poskus revolucije, ki sel pa ni posrečil. Zelo malo je no-} vic, kaj se sedaj godi v tej deželi.
Sedanji levičarski režimI predsednika Numeiryja je še na oblasti, toda tarejo ga notranji spori. Deželo vlada dejansko 9-1 članski revolucionarni odbor, ki
UMLS
(236)
Garaža sc odda
Prostorna garaža se odda na 1105 E. 63 St. za $12 mesečno. Za pojasnila kličite 431-0542.
Sobo oddam
Lepo, čisto, opremljeno sobo
ga pa danes že ni več. Numeiry; oddam na 1189 E. 176 St. Po je namreč moral odsloviti tri želji s hrano. Prednost ima sta-člane in jih staviti pod hišni za-' rejši moški. Oglasite se osebno por. Dal je aretirati tudi celo na istem naslovu, vrsto oficirjev.	1	(234)
k.
AMEBTSKA DOMOVINA
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Nikomur! Moj Bog, bil sem tako brezpomembna oseba!” “Ne odgovarjajte tako, kajti ta odgovor ni niti logičen, niti filozofičen. Vse je relativno, moj ljubi prijatelj. Važen je vsakdo na svetu, od kralja, ki je na potu svojemu prestolonasledniku, pa do uradnika, ki je na potu svojemu podrejencu. Če umrje kralj, podeduje njegov naslednik krono, če umrje uradnik, podeduje njegov naslednik letnih dvanajsto frankov. Teh letnih dvanajststo frankov, ki jih dobi kot plačo, je zanj civilna lista; ta plača mu je potrebna za življenje prav tako, kakor kralju dvanajst milijonov. Vsako bitje, od najvišjega do najnižjega, ima cel svet interesov. PTeidiva torej na vaš svet interesov. Ali ni res, vi ste imeli postati kapitan ‘Faraona’?” “Da.”
“Hoteli ste se oženiti z lepo mlado deklico?”
“Da.”
“Ali ni bilo nikogar, ki bi mu bilo kaj na tem, da ne postanete kapitan ‘Faraona’? Ali ni bilo nikogar, ki mu ni bilo prav, da se oženite z Mercedo? Odgovorite najprej na prvo vprašanje, kajti red je ključ vseh zastavic. Ali je bilo torej komu kaj na tem, da ne postanete kapitan imenovane ladije?”
“Ne, na krovu sem bil zelo priljubljen. Če bi bili imeli voliti pomorščaki, sem prepričan, da bi bili volili samo mene. Samo jeden človek je imel nekoliko vzroka, da bi mi ne privoščil vsega dobrega, ker sem se nekoč z njim sprl ter ga pozval na dvoboj, kateri pa je on odklonil.”
“Torej vendar! Kako se je imenoval ta človek?” ^“Danglars.”
“Kaj je bil na krovu?” ■-“Računovodja.”
“Če bi bili postali vi kapitan, ali bi ga bili pustili na njegovem mestu?”
“Ne, če bi bila stvar odvisna od mene; zdelo se mi je namreč,
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
DEMONSTRATORS — Sell England’s top cosmetic line. Age no barrier. Sal. & comm. Full or part time positions. Mr. Chris 274-2788
(232)
da njegovi računi niso pravični.” “Prav. Ali je poslušal kdo vaš zadnji pogovor s kapitanom Leclereom?”
“Ne, bila sva sama.”
“Ali je morda mogel kdo prisluškovati?”
“Da, kajti vrata so bila odprta, in celo ... čakajte ... da, da, Danglars je šel mimo baš v hipu, ko mi je izročil kapitan Leclere zavitek za velikega maršala.” “Prav,” pravi abbe, “na sledi sva. Ali ste vzeli, vstavivši se pri otoku Elbi, koga s seboj na suho?”
“Nikogar.”
“Tam ste dobili pismo?”
“Da, od velikega maršala.” “Kaj ste storili s tem pismom?”
“Položil sem je v svojo listnico.”
“Ali ste imeli svojo listnico pri sebi? Toda kako bi mogla imeti listnica z uradnim pismom prostor v pomorščakovem jopiču!”
“Prav imate, moja listnica je bila na ladiji.”
“Kaj ste napravili s pismom, katero ste dobili v Porto-Ferra-jo, predno ste prišli na krov?” “Držal sem je v roki.”
“Ko ste se torej vrnili na ‘Fa raona,’ je mogel vsakdo videti, da imate v roki pismo?”
“Da.”
“Danglars prav tako, kakor vsi drugi?”
“Danglars prav tako, kakor vsi drugi.”
“Zdaj pazite dobro! Zberite ves svoj spomin! Ali se spominjate, kako se je glasila obtožba?”
“O da, trikrat sem jo prečital, in vsaka beseda se mi je vtisnila v spomin.”
“Ponovite mi jo!”
Dantes za trenotek pomišlja. “Dobesedno se glasi takole,” pravi:
“Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes, krmar ‘Faraona’, ki se je vrnil danes zjutraj iz Smirne ter obiskal med potom Neapolj in Porto-Ferrajo, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpa-torja pismo za bonapartistični komite v Parizu.
Dokaz njegovega zločina se dobi, ko bode zaprt, kajti to pismo se najde pri njem, pri njegovem očetu ali pa v njegovi kabini na ‘Faraonu’.”
Abbe skomigne z rameni.’
“To je jasno kakor dan,” pra-
vi, “in imeti ste morali zelo zaupljivo, čisto in dobro srce, da niste uganili tega takoj.” “Menite?” reče Dantes. “Ah, to bi bilo preveč podlo!” “Kakšna je bila navadna Danglarsova pisava?”
“Lepa kurzivna.”
“Kakšna je bila pisava brezimnega pisma?”
“Viseča na napačno stran.” Abbe se nasmehne. “Ponarejena, ali ni res?”
“Za ponarejeno zelo lepa.” “Čakajte,” pravi abbe.
Abbe vzame svoje pero, ali boljše orodje, katero je imenoval tako, je pomoči v črnilo in napiše z levo roko na prepariran kos platna prvi vrsti obtožbe.
Dantes začudeno opazuje ob-beja.
“O, to je čudovito!” reče. “Kako je podobna ta pisava pisavi zatožnega pisma!”
“To izvira iz tega, da je to pismo pisano z levico. Jaz sem namreč nekaj opazil,” nadaljuje abbe.
“Kaj?”
“Da so si pisave desne roke pri različnih ljudeh zelo, zelo različne, dočim so si pisave leve roke jednake.”
“Vi ste videli in opazovali vse to?”
V TEKMI — Spravili so se na stebre in skušajo dognati, kdo bo lahko na njih dalj časa vzdržal. Ta tekma je bila na Nizozemskem, kjer so 'hoteli postaviti za to sedenje na stebrih nov svetovni rekord.
Lepo božično darilo!
AH imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
__________KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči
naslov:
cesta .......................
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država -------------
“Nadaljujva!”
“O, da, da.”
“Preidiva na drugo vprašanje!”
“Jaz poslušam.”
“Ali veste za kako osebo, ki bi ji bilo kaj na tem, da se ne oženite z Mercedo?”
“Da, za mladega moža, ki jo je ljubil.”
“Njegovo ime?”
“Fernand.”
“To je špansko ime.”
“Bil je Katalonec.”
“Ali menite, da bi bil ta zmožen, napisati pismo?”
“Ne, ta bi me bil zabodel s svojim nožem.”
“Da, to odgovarja španski naravi; to je umor, toda ne podlost.”
“Sicer,” nadaljuje Dantes, “mu je bilo pa tudi neznano vse, kar je obsegalo brezimno pismo.”
“Tega torej niste razodeli nikomur?”
' “Ne.”
“Tudi svoji ljubici ne?”
“Tudi svoji nevesti ne.”
“Torej je bil to Danglars.”
“O, zdaj sem si tega svest?” “Čakajte ... Ali je Danglars poznal Fernanda?”
“Ne ... ah ... spominjam se...”
“Česa?”
“Večer pred svojo zaroko sem ju videl sedeti pri mizi v krčmi očeta Pamfila. Danglars je bil prijazen in nagajiv, Fernand bled in zmeden.”
“Ali sta bila sama?”
“Ne, pri njih je bil jeden mojih znancev, ki ju je skoro gotovo seznanil; bil je to krojač, po imenu Caderousse; toda ta je bil že pijan; a čakajte ... čakajte ... Kako sem mogel vendar to pozabiti? Na mizi, pri kateri so pili, je stal tintnik, in poleg njega sta ležala pero in papir.” Dantes si podpre čelo z roko. “O podleži, podleži!”
“Ali hočete vedeti še več?” pravi abbe smehljaje.
“Da, da, kajti vi vidite vse tako jasno, vašemu očesu ne ostane nič skritega. Povejte mi, zakaj mi niso dali sodnika in so me zaprli brez obsodbe.”
“O,” pravi abbe, “na to vprašanje je odgovor precej težji Temnim skrivnostim justice je težko slediti. Najti vaša dva sovražnika, to je bila otročja igrača, toda glede te točke je treba, da mi daste natančnejše podatke.”
“Le vprašajte, kajti resnično, vi vidite v mojo usodo jasnejše nego jaz sam.”
“Kdo vas je zaslišal? Kraljev prokurator, njegov namestnik ali preiskovalni sodnik?” “Namestnik.”
“Mlad ali star?”
“Mlad je; imel je sedem-ali osemindvajset let.”’
“Prav, ne še pokvarjen, toda že častihlepen,” pravi abbe. “Kako je postopal z vami?” “Prej milo kakor strogo.”
“Ali ste mu povedali vse?” “Vse.”
“In ali je kaj spremenil svoje postopanje tekom časa, ko vas je izpraševal?”
“Ko je čital pismo, na katero se je opirala obtožba, je bil zelo vznemirjen; bil je kakor ves potrt vsled moje nesreče.” “Vsled vaše nesreče?”
“Da.”
“In ste si svesti, da ga je potrla vaša nesreča?”
“Dakazal mi je vsaj svojo naklonjenost.”
“Kako?”
“Sežgal je jedini dokaz, ki je govoril proti meni.”
“Kateri? Obtožbo?”
“Ne, pismo.”
“Ali veste to dobro?”
“Zgodilo se je pred mojimi očmi.”
“To je kaj drugega; ta mož je bil morda večji podlež, kakor sem si mislil v pričetku.”
“Vaše besede me strašijo, pri moji časti!” pravi Dantes. “Ali
je svet poln tigrov in krokodi-
lov?”
“Da, samo s tem razločkom, da so dvonožni tigri in kroko-!je pismo zažgal? dili mnogo nevarnejši od pra- j	(Bolje prihodnjič)
vih.’
Nadaljujva, nadaljujva.” Rade volje; pravite torej, da
OBNOVA
Za solidno prenovitev vaših domov kličite 761-5117 po 6. uri zvečer. Delo zajamčeno.
DOMINIK JANEŽ 15625 School Ave.
^ “ -----------------------
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Peter Segulin
ki je izročil Bogu svojo blago dušo dne 2. decembra 1965
Pet let že Te zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več,ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči:
JENNIE, soproga, WILLIAM, sin JENNIE SARNECKI, hči 1 OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 2. decembra 1970.

ŽENIN! IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628

----------	' '■ ' ~	~ v '' '''■ ■ ''	" jp —	„
NI LEPA, PA BO NEMARA DOBRA — Robert Thomas iz Chicaga, lil., je na svojih počitnicah na otočju Fidži, ki je nedavno postalo neodvisna država in 127. članica ZN, tole kar veliko ribo. Ne izgleda posebno lepa, pa trdijo, da je ena izmed okusnih.
VESOLJSKI TELESKOP — Združene države so zadnji ponedeljek poslale v vesolje posebni astronomski observatorij s teleskopom, da bi opazoval oddaljene zvezde, ozvezdja in meglice ter pomagal tako raz-vozljati njihov nastanek in tudi bodočnost našega osončja in sistema, v katerem je to. Slika kaže observatorij s teleskopom, kot naj bi po zamisli strokovnjakov izgledal v vesolju. Poskus, ki je stal blizu 100 milijonov, se žal ni posrečil.