DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 118
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 20, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Trije koncerti v nedeljo
V	nedeljo imamo zopet več lepih prireditev na vrsti po vseh delih naselbine. To so nekako predzadnje prireditve v naših slovenskih dvoranah, kajti dež ne more neprestano padati, sonce bo gorkeje posijalo in ob nedeljah bo vsak, ki bo le mogel, odšel ven, kjer se bo razvedril in kjer bodo naša društva nudila obilo dobre zabave.
V	soboto. 21. maja priredi poznano društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. veliko plesno veselico in zabavo v Knau-sovi dvorani. Knausova dvorana je .jako pripravna baš za enake prireditve in je skoro vedno napolnjena, kadar se vrši ta ali ona prireditev v njej. Društvo vabi ne samo vse svoje članice k tej domači zabavi, pač pa tudi druge naklonjene i^ojake in rojakinje, ki ljubijo domačo zabavo.
V	avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. se vrši v soboto plesna prireditev White Motor unije. Pri tej uniji je tudi mnogo Slovencev, ki so že dolga leta zaposleni v podjetju White Motor Co. Slovenci so prijazno vabljeni.
Krasno spevoigro pa priredi v nedeljo poznano katoliško pevsko društvo "Lira." Spevoigri je naslov "Mari." Prireditev se vrši v šolski dvorani sv. Vida. čuditi se je društvu "Lira," kajti v primeroma kratkem času bo to že tretji nastop pevcev in pevk, ki so se zadnja leta tako odlično izvežbali v petju, dai lahko nastopijo pri največjih prireditvah. Rojake in rojakinje prijazno prosimo, naj nikar ne prezrejo te prireditve, s katero bodo gotovo popolnoma zadovoljni.
Drugi koncert nam bo podalo znamenito in priljubljeno pevsko društvo "Zvon," ki nastopi s svojim pomladanskim koncertom v nedeljo v dvorani S. N. Doma na 80. oesti. Zbor je pod vodstvom g. Ivana Zormana postal dovršen i rt je imel radi svojega finega nastopa in izbranega programa še vedno lepo udeležbo pri svojih prireditvah. In to želimo, da se zgodi tudi to pot.
Novo ustanovljeni pevski mladinski zbor "Zvončki" v West Parku priredijo svoj prvi nastop s pevskim koncertom v nedeljo 22. maja v dvorani Jugosiov. nar. doma v West Parku. Pomagali jim bodo tudi drugi mladinski pevski zbori, da t&ko vlijejo več poguma mladim pevcem in pevkam. Na samo rojaki iz West Parka, tudi od drugod naj pridejo, da bo uspeh prveg^ nastopa "Zvončkov" toliko večji.
Brezposelni ljudje v Ameriki, delavci in uradniki so postali eden največjih problemov v Zedinjenh državah
New York, 19. maja. Brezpo-' selni ljudje v Ameriki so danes največji problem v ameriški politiki, zlasti ob času, ko se bližajo narodne volitve, ko kandidirajo vsi zastopniki poslanske zbornice in ena tretina zveznih senatorjev.
Brezposelni ljudje so danes enako velik problem, kot je bila kriza pred šestimi leti, ko je kandidiral predsednik Roosevelt. Vprašanje je danes še vedno isto: Kako preskrbeti dovolj hrane in obleke za vse brezposelne?
Na relifni listi je danes približno 20,000,000 oseb, to je, za 7,-500,000 manj, kpt jih je bilo v najbolj črnih dnevih gospodarske krize v februarju leta 1934, ali 6,000,000 več kot jih je bilo v septembru mesecu 1937.
V mesecih april in maj se začne položaj navadno izboljševati, kajti odpirajo se sezonska dela, kot delo na farmah ,stavbin-
ska industrija začne poslovati. Toda nemesto, da bi bilo bolje, je slabše.
Ni sicer v vseh državah enako. Nekje se je depresija celo umaknila, kot n. pr. v državi Louisiana, kjer so začeli graditi nove tovarne, toda v večini drugih držav se WPA del^ množijo.
Razlika je tudi drugod. Na primer v državi Indiani je ena izmed vsakih petih oseb na reli-fu, v državi New Jersey pa samo ena izmed vsakih štirinajstih. Na drugi strani pa je 97 odstotkov treh okrajev v North Dakoti brez dela.
Kriza v Ohio in v Illinoisu je izsilila izredno zborovanje državne postavodaje. Kako bo vsa ta brezposelnost vplivala na kongresne volitve je danes težko povedati. Ali se bo republikancem posrečilo vrniti se k vladi ali bo še nadalje demokratom poverjeno vodstvo narodne usode?
-o—
Pet bankirjev zaprtih
V Toledo, Ohio, je bil včeraj spoznan krivim nepoštenega bančnega poslovanja Wm. R-Parmelee, predsednik bivše Toledo Guaranty Co. banke. Par-Jftelee je dobil zaporno kazen od 10 do 38 let, poleg tega pa je bil °bsojen v globo $30.000. Zaeno 2 njim so bili obsojeni tudi Štirje višji bančni uradniki iste banke.
Murray pride
Phillip Murray, ki je načelnik 0l'ganizacije avtomobilskih delavcev, pride v nedeljo v Cleveland in bo imel ob 2. uri popoldne v Lorainu govor glede organiza-ci.ie jeklarskih delavcev. Priča se, da bo govoril o relifu Jn organizacijskemu delu jeklarje unije.
Svobodno za vse
Governer Davey je včeraj naznanil v Columbusu, da je vsem državnim uslužbencem popolnoma na prosto dano, ako podpirajo tekom primarnih volitev redne ali razkolniške demokrate. Nobenemu državnemu uslužbencu se radi tega ni treba bati, da bo zgubil svojo službo. "Mi nismo tu, da bi diktirali demokratom," je izjavil gov. Davey. "Amerika je svobodna dežela in vsak naj' naredi, kar misli, da je prav."
Popravljena imena Med imeni potnikov, ki so v torek odpotovali v domovino je nekaj pomotnih imen. Pravilno se ima glasiti Mr. in Mrs. Manz, ne Janz in Mary Kuhar ne Ko-har!
23. varda trpi
Tekom preiskave, ki jo je uvedla državna postavodaja o relifnem položaju v Clevelandu, se je pričalo od strani uradnikov relifne komisije, da je položaj v 23. vardi jako žalosten. Relifna komisija bi rada kaj več storila za 23. vardo, toda je brez vsakih sredstev. V odseku, državne zbornice, ki preiskuje relifni položaj, so večinoma zastopani državni poslanci, iki prihajajo iz farmarskih okrajev. Ti nikakor niso naklonjeni, da bi držav^ Ohio pomagala velikim mestom z denarnimi svotami za relif, pač pa zatrjujejo, da si morajo mesta sama pomagati. Farmarji trdijo, da oni ne potrebujejo relifa, toda plačevati bi morali veliko večje davke, ako država podpira brezposelne v mestih. To je vzrok, da priporočajo, da mesta zvišajo davke in dobijo za to potrebni relifni denar.
Med Francijo in Anglijo ter Rusijo preti spor
Paris, 19. maja. Iz diplomati-čnih krogov se poroča, da se bo Rusija umaknila iz trozveze An-glija-Rusija-Francija, ako Francija ne bo dovolila pošiljanja ruskega orožja španski socialistični armadi. Tozadevno je namignil francoskemu ministru za zunanje zadeve Jacob Suritz, ki je sovjetski poslanik v Franciji. Francoska vlada je takoj začela premišljati v kakšnem položaju bi se znašla v Evropi brez pomoči Rusije. Ta spor je prišel v trenutku, ko se Francija pripravlja, da sklene prijateljsko pogodbo z Italijo. To je dalo tudi povod govoru Mussolinija, ki je izjavil, da bo Francija imela težave skleniti pogodbo z Italijo, ako bo podpirala Francija španske lojaliste. Pogajanja med Italijo in Francijo so skoro že prekinjena, ker je Francija zašla v politični vrtinec med Španijo in Rusijo.
-o--
Petrolejna družba izplačala delavcem bonus
Fort Arthur, Texas, 18. maja. The Gulf Oil Corporation je danes izjavila, da je izplačala vsem svojim uslužbencem v Zedinje-nih državah bonus. Bonus je bil izplačan v priznanje lojalnega sodelovanja. Kompanija ni povedala, koliko je znašal bonus, toda glasom privatnih poročil znaša lepo svoto $2,500,000.
-o-
Slavni pasijonski igralec Lang je umrl
Monakovo, Bavarska, 19. maja. Anton Lang, priprosti bavarski lončar, ki je znan po vsem svetu, ker je igral dolgo vrsto let vlogo Kristusa v pasijonskih igrah, je umrl. Bil je star 63 let. Tudi njegov oče in njegov stari oče so igrali istej vloge v pasijonskih igrah. Lang je bil v Ameriki in dvakrat v Palestini.
Prodajni napredek
Svota, katero je država Ohio dobila letos v prvih štirih mesecih od prodajnega davka, je za 22 odstotkov manjša kot lansko leto v istem času. Vzroki, da prodajni davek ne prinaša pričakovane svote, so trije: prvič slaba uprava v uradih prodajnega davka. Drugič depresija in tretjič, letos je bilo polovico manj avtomobilov prodanih v državi kot lansko leto. Prodajni davek je namenjen za relif.
Tajni agenti preiskujejo poslovanje župana
Washington, 19. maja. Generalni zvezni pravdnik Cummings se je včeraj izjavil, da so tajni agenti zvezne vlade na delu in preiskujejo položaj v mestu Jersey City, da doženejo, če je bila kaka oseba v dotičnem mestu oropana -svojih civilnih svobod-ščin. V dotičnem mestu je župan Frank Hague, o katerem se trdi, da je nekak diktator, ki ne dovoli delavskih zborovanj niti delavske agitacije. Pred nekaj tedni je dal župan s silo izgnati iz mesta Norman Thomasa, voditelja socialistov, in tudi dva kongresmana, ki sta tam hotela imeti govor, sta bila prepodena iz mesta. Cummings je izjavil, da vodi preiskavo kriminalni oddelek justičnega oddelka in da se preiskava vrši že dva tedna. Preiskava.se vrši na isti način, kot se je svoječasno vršila v Harlan county, Kentucky, kjer lastniki premogovnikov niso dovolili premogarjem, da bi se organizirali. Lastniki premogovnikov so bili končno aretirani in se morajo sedaj zagovarjati na kriminalni sodniji.
Vsi prazniki bi morali biti ob pondeljkih
Newark, N. J., 18. maja. V državni zbornici države New Jersey je bil stavljen predlog, da se obhajajo v bodoče vsi postavni prazniki ob nedeljah. ToN se seveda tiče samp države New Jersey. Toda nastal je silen vrišč radi tega predloga. Oglasile so s-e vojaške organizacije, veterani, patriotične družbe in bratske podporne organizacije, katerim so se pridružili tudi nekateri trgovci. Poslanska zbornica je že sprejela predlog in sedaj pride do boja v senatni zbornici.
Smrtna kosa
V četrtek popoldne je po dveletni bolezni umrl dobro poznani John žnidaršič, star 69 let, stanujoč na 450 E. 160th St. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, rojeno Mullec, štiri sinove, Johna, Louisa, Vincenca in Antona, sestro Mary poročeno UI-čar ter brata v Pennsylvaniji. Ranjki je bil doma iz vasi Pod Cerkev, fara Stari trg pri Ložu, kjer zapušča brata Jerneja in Luka in sestro Nežo. V Clevelandu je živel 38 let. Dolgo časa je bil zaposlen pri NYC železnici, kjer je bil poznan kot eden najboljših uslužbencev. Bil je tudi zelo aktiven na društvenem in kulturnem polju. Pokojni je bil član društva Sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, društva Srca Jezusovega in društva Ložka Dolina. Enako je bil tudi delničar pri Slov. del. domu. Pogreb blagopokojnika se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Naj bo skrbnemu očetu in prijatelju ohranjen blag spomin! Njegovi preostali družini izrekamo naše globoko sožalje.
Odlična graduantinja
Miss Dorothy Frances Rossa, hčerka Mr. Rafael Rossa, 995 E. 141st St., bo nocoj večer ob 8. uri graduirala na Fenn College in bo dobila naslov Bachelor of Arts. Graduacija se vrši v Eu clid Baptist cerkvi na Euclid in E. 18th St. Iskrene čestitke nadarjeni mladenki!
Pasja zadeva
Mal črnkast in bel psiček je včeraj na Lake Road, v bližini Bradley Rd. povzročil večjo nesrečo. Kužek je korakal preko ceste in prišel direktno pred neki avto, katerega je vozil Ned Wallace iz Mentorja. Wallace je znižal hitrost avtomobila, da ne bi povozil psa. Toda avto, ki je vozil za njim, in v katerem sta bila William Bartol in žena iz Rochester, N. Y., je vozil precej hitro. Bartol je zavil na levo, da ne bi zadel v avto pred seboj, toda v istem trenutku je privozil od nasprotne strani drug avtomobil. Da Bartol ne trči v ta avto, obrne na desno in se zaleti v avta pred njim. Sunek je bil tako močan, da je bil zadnji konec avtomobila, ki ga je vozil Wallace, razbit, avtomobil Bar-tola pa je zadel v dva brzojavna droga in močno popolnoma razbit obtičal ob nekem drevesu. Mr. in Mrs. Bartol sta dobila resne poškodbe, dočim je kuže mirno prekoračil cesto in prišel domov v varno zavetje.
-o-
Mir med delavci?
Washington, 19. maja. Tu se je razširila govorica, da pride v kratkem do sporazuma med C. I. O. organizacijo in med A. F. of L, unijo. Dosedaj so bila vsa enaka prizadevanja zaman. Da pride do sporazuma bo v prvi vrsti odgovoren strah v delavskih unijah, če v jeseni zmagajo republikanci, o katerih je znano, darse nasprotni delavskim organizacijam, dočim je demokratska stranka izvojevala delavcem mnogo pravic in jim priznala pravico do organizacije.
•--o-
Mary Paulič umrla
Včeraj ob pol desetih so prišli Pavličeva mama, Mrs. Mary Pavlič v kuhinjo restavranta in gostilne, katero vodi njen sin Mr. John Pavlič na 5238 St. Clair Ave., da pomagajo pripraviti vse potrebno za kosilo gostov. Ni bila v kuhinji še pet minut, ko je smrt posegla vmes. Sirota je padla na tla in 15 minut pozneje je bila že mrtva. Mama Pavličeva so bili vdova. Njih soprog je umrl v domovini že leta 1905. Pokojna je dospela v Ameriko leta 1920 in je stanovala v Clevelandu pri enem ali drugem izmed sedmih otrok. Rojena je bila v št. Lovrencu nad Mariborom in je dosegla visoko starost 75 let. Poleg sina Johna, pri katerem je bivala zadnja leta, zapušča tudi sina Ignacija v Los Angeles, Cal., nadalje tri sinove, Franka, Vincenca in Čarlija v New Yorku, dve hčeri, Mrs. Mary Erjavec iz Bayliss Ave. in Mrs. Bridget Cieplowski. Truplo mamice bo do pogreba na domu hčere Mrs. M. Erjavec na 6836 Bayliss Ave., odkoder se vrši pogreb v. pondeljek zjutraj ob 8:30, pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Blagi mamici naj bo mirna ameriška žemljica. Preostali družini pa pošiljamo naše prav globoko sožalje!
Prijatelji narave
Klub "Prijatelji narave" priredi v nedeljo 22. maja piknik na Stuškovih farmah v Wick-liffe, O. Prijazno ste vabljeni na lepo, domačo zabavo.
Ob desetletnici
Ob priliki desete obletnice smrti Ane Urbani j a-Habat se bo brala sv. maša v cerkvi sy. Vida v soboto 21. maja ob 8. uri. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
*
*Pojlo*Vilni *Večer x od dr. Adlečica
* * * *
Tako hitro so minevali dnevi, ko se je mudil med nar mi predstavnik Slovenije, gospod ljubljanski župan dr, Jurij Adlešič, da se komaj zavedamo, da je bil med nami. Ljudje in organizacije so se kar trgale za njega, da bi ga dobili v svojo sredo. Žal, da je bil čas prekratko odmerjen in ga kličejo uradne dolžnosti zopet v belo Ljubljano, kamor odpotuje 1. junija. Toda predno odpotuje iz naše metropole, ki ga je sprejela odprtih rok in iskrenega srca, se bomo poslovili od njega, da mu izročimo zadnje pozdrave, njemu in gospej soprogi, in da mu povemo, kako silnega moralnega pomena je bil njegov obisk pri nas v Ameriki za najboljše vezi med domovino in Ameriko.
Tozadevno se bo priredil poslovilni banket v hotelu Cleveland v sredo, 25. maja ob 8. zvečer točno. Na banketu bo navzoč župan dr. Jurij Adlešič s soprogo, elevelandski % župan Harold Burton s soprogo, vsi naši council mani s % soprogami, naša častita duhovščina, naši zdravniki in pro- * fesionisti, umetniki, nadalje naši državni uradniki. Go- t vorov ne bo dosti, ampak ti vam bodo ostali v spominu za t vse življenje.	%
Tekom banketa pojeti Miss Mary Udovič in Joseph- £ ine Lausche-Welf, Jeanette Perdan-Juttner in Mr. Louis J Grdina. Igral bo simfoničen orkester. Stoloravnatelj bo t Mr. John Mihelich.	%
Vstopnice bodo od sobote zjutraj naprej na razpolago f v uradu "Ameriške Domovine," v knjigarni Jos. Grdina, f 6121 St. Clair Ave., pri John Trčku na Holmes Ave., v žup- % nišču sv. Lovrenca v Neivburgu, pri Mr. Anton Grdina na $ 62. cesti.	|
Vse one, in vabljen je sleherni, brez izjeme, ki se ho- t čejo udeležiti tega poslovilnega večera in banketa, resno t opominjamo, da kupijo vstopnice najkasneje do torka t popoldne, da se ve, za koliko ljudi pripraviti. Kdor se t oglasi pozneje, ne bo mogel k banketu, Sleherni, ki je f poročen, je vabljen, da tudi svojo soprogo pripelje s seboj, f Dajmo in pokažimo predstavniku Slovenije in njegovi so- t progi, da smo v duhu z njima, da gor ko upoštevamo njegov £ prijateljski obisk in mu zagotovimo enako ljubezen do % matere Slovenije, kot jo občutimo za našo nevesto Ameriko, t
Predsednik Roosevelt ponovno zatrjuje delavcem vso lojalnost in vladno podporo
Atlantic City, N. J., 19. maja. V posebnem brzojavu na zborovanje Amalgamated Clothing Workers je predsednik Roosevelt poslal brzojavko, v kateri obljublja nadaljevanje dela, katerega je začel za izboljšanje delavskega položaja.
Predsednikovo poslanico so zastopniki delavstva Sprejeli z največjim veseljem. Vsa delegacija je enoglasno sklenila nadaljevati z lojalnostjo napram predsedniku. Delegatje so vstali, ko se je čitala brzojavka.
Predsednik se je obenem ponovno potegnil za obstoj narodnega delavskega odbora, ki deluje ob času delavskih prepirov. Izjavil je, da morajo imeti delavci na vsak način svoje zastopstvo pri vladi.
Temu vladnemu delavskemu odboru se najbolj upirajo Ford Motor Co. in Republic Steel Co., dečim so skoro vse druge večje industrije se še podale" in računajo z vladnim delavskim odborom.
Mora v smrt
Willie Caldwell, 22 let star,' je bil včeraj spoznan krivim umora prve vrste in od sodnika Skeela obsojen v smrt na električnem stolu. Za isti umor — Caldwell je umoril tekom nekega ropa trgovca Fred Raymonta, 6502 Quimby Ave. — je Caldwell že 22. marca bil pred porotniki, toda ena izmed porotnic, zamor-ka, kot je zamorec tudi Caldwell, ni hotela glasovati za smrtno kazen.
Društvo slovenski dom
člane in članice društva Slovenski dom št. 6 SDZ se vabi na sejo v petek 20. maja. Eden navzočih na seji bo dobil $5.00. Več drugih važnih zadev je na c[nevnem redu. Pridite prav gotovo. — Tajnik.
Osma obletnica
Za pokojnim Louis Urbančič se bo brala sv. maša v nedeljo 22. maja ob 11:30 dopoldne ob priliki osme obletnice smrti ranjke-ga. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Čehi nudijo nove pravice manjšinam
, Praga, 19. maja. Čehoslova-ška vlada je v prizadevanju, da prepreči nove spopade med Čehi in Nemci' odredila korake, da dobijo narodnostne manjšine nove politične pravice. Vlada je pripravljena začeti pogajanja z zastopniki vseh narodnostnih manjšin, ki bivajo v čehoslova-ški republiki. Včeraj so se oglasili tudi židje, ki bivajo na češkem in so zahtevali, da morajo dobiti enake privilegije, kot jih imajo, oziroma dobijo sudetski Nemci. Narodnostne manjšine v čehoslovaški republiki tvorijo nadalje tudi Poljaki in Madžari.
Avtni štrajk
Eksekutivni odbor unije avtomobilskih delavcev skuša za vsako ceno preprečiti, štrajk pri General M;qtors korporaciji in bo skušal vse pritožbe na miren način poravnati.
«
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 20, 1938
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
at 17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio PubUsheddally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 118, Fri., May 20, 1938
Lačni morajo jesti
Kongresman Burdick iz North Dakote je imel pred nekaj tedni precej značilen govor v poslanski zbornici kongresa o sedanjem denarnem sistemu, ki prevladuje v Zedi-njenih državah. Kongreman Burdick je mnenja, da je sedanji denarni sistem odgovoren za vse zlo, krize in depresije, ki mučijo ameriški narod z malim presledkom že zadnjih sedem let in pol.
Kongres edini ima pravico spreminjati denarno vrednost in denarno veljavo v Zedinjenih državah. Toda smola je, ker je začasno vloženih v kongresu toliko različnih predlogov glede denarne vrednosti, da je edinstveno nemogoče, ker ima vsak kongresman za seboj mnogo pristašev in kongres ne ve, za kateri predlog bi glasoval. Mnogo zmešnjave je tozadevno naredil tudi Rev. Coughlin, katerega zastopa v kongresu Lemke. Poslanci namreč niso na čistem, za kateri predlog bi glasovali in tako se ta silno važna zadeva odlaša od. tedna do tedna, tako da ne more priti do rešitve. Burdick te dni vtemeljeval sledeče: Prvič: predvsem je potrebno, da pride nov denar v kroženje in sicer na dnu našega družabnega sistema. Kakor se denar sedaj pošilja v kroženje, namreč s tem, da se dajejo bankam posojila, nadalje železnicam, zavarovalnim družbam — se ne pozna prav nič v širni ameriški javnosti, o katerem dejstvu mora biti prepričan sleherni, ki opazuje gospodarski položaj Zedinjenih držav.
Skušnje so dosedaj dokazale, da mora priti nov denar v kroženje, ker stare svote ne zadostujejo. Toda današnji finančni svetovalci administracije tega ne dopustijo in enakega mnenja z njimi je tudi tajnik ameriške zakladnice, do-čim ima predsednik Roosevelt pred seboj toliko različnih nasvetov, da se doslej rji mogel odločiti niti za en, niti za drugi predlog.
Toliko smo sedaj lahko vsi dognali, pravi kongresman Burdick, da s tem, da vlada trosi denar, nikakor ne more priklicati nazaj boljših časov, časov rednega zaslužka in normalnega zaslužka. Denar, ki ga vlada trosi, je le za silo, za najbolj nujne potrebščine, in torej ne pride v širšo industrijo, dasi moramo na drugi strani priznati, da se s tem denarjem ustvarja v Zedinjenih državah silno mnogo novih projektov, ki bodo trajne koristi za vso deželo.
Dokazano je, da to trošenje denarja od strani ameriške vlade doslej ni prav nič pomagalo nikomur, razven da je pre-hranilo ljudi, da niso od lakote umrli. Ljudje kupujejo danes samo najbolj potrebne stvari za življenje, kos kruha, mo--ko, slanino, meso in enako. Življenskai nakupovalna moč ameriškega naroda je zginila. Mi ne kupujemo danes v masah avtomobile, električne hišne predmete, železnice ne na-ročujejo novih vozov, farmar ne kupuje novih poljedelskih strojev in ker irfdustrije ne dobivajo naročil, seveda zapirajo vrata, kajti kopičiti novo blago, za katerega nihče ne vprašuje nikakor ne prinese dobrote in dobička.
Resnica pa je, je nadaljeval kongresman Burdick, da imajo Amerikanci pravico do boljšega življenja kot ga uživajo danes. In če vlada ne more povzročiti boljše nakupovalne moči, tedaj morajo ljudje sami najti pot, kako si pomagajo naprej. Seveda, par lačnih ljudi ne more povzročiti nobene spremembe. Saj je znano, da smo imeli v najboljših časih v Zedinjenih državah par milijonov ljudi brez dela, eni, ki dela dobiti niso mogli, drugi pa, ker enostavno delati niso hoteli.
Toda kadar nastane skupina lačnih številna, tedaj nastane nevarnost za vso javnost. Ogromno število lačnih ljudi zna vselej najti pota in sredstva, da spremeni položaj in v žalost se mora priznati, da taka pota in sredstva ne odgovarjajo vedno redu in postavi, ki bi morala voditi našo demokratično republiko. Kadar se ljudi prisili tako daleč, da ne morejo več prehraniti sami sebe, tedaj nima nihče pravice pritoževati se, da soljudje postali radikalni, kajti končno smo mi vsi skupaj, administracija in kongres ter industrije odgovorni, da je prišlo tako daleč.
(Dalje jutri.)
Urednik Oglarjevega lajbžurnala j? oni dan v sveti jezi zavil oči in stokal, zakaj da nismo "okrancljali" St. Clair avenijo dlje kot do 65. ceste. Zato, najbrže, je bil tudi dež v soboto in nedeljo. Ampak da bodo fantje, ki tako zvesto stoje na strani španskih komunistov, nabirajo za ambulanco španskim anarhistom in vsej rdeči gardi, ki je pod pokroviteljstvom Stalina Groznega, lahko sladko zaspali danes večer, naj jim bo zaupno povedano, in da ja ne bodo tega pripovedovali naprej, da nam je zmanjkalo denarja za krancljanje od (55. ceste naprej, če bi bil Oglarjev list zapisal le poldrugo besedo za to zgodovinsko slovensko slavnost, pa bi bili morda lahko krasili cesto vse do Pittsburgha.
©	"K	'
Če je radi tega kaj narobe, ker ni bila St. Clair cesta okrašena dlje kot do 65. ceste in da se ta mednarodni zapletljaj popravi, imajo priliko naši rdeči bratci, da jo okrase od tam, kjer smo jo mi prenehali, takrat, ko bodo odposlali tisto slavno ambulanco
Naša nepozabna slavnost
Girard, O.—Častno priznanje našemu velikemu narodnemu boritelju za naše narodno kulturno delovanje in pa katoliško vzajemnost med našim narodom v tej novi domovini! Ta boritelj je naša narodno zavedna oseba, Mr. Anton Gr-dina. Ves naš narod pozna to blago dušo, od Atlantika pa do Pacifika, po njegovih velikodušnih delih za blagor našega naroda.
Naš narod je nestrpno pričakoval te velike dni, ki so bili tako praznično oblečeni. Narod se je veselja radoval v teh dneh, ki so bili namenjeni, da se proslave kot zgodovinski spomenik našega kulturnega delovanja v tej novi domovini.
Ta dva dneva bosta zabeležena v zlati spominski knjigi naše bele Ljubljane v tej novi domovini. Težko smo pričakovali nedelje 15. maja, ko bo potom zračnih valov podana roka iz naše nove domovine naši rodni materi, slovenski zemlji. Ko je oznanjevalec na radiju naznanil, da se prične veličastna slavnost J u g o s l o-vanskega kulturnega vrta, nam je od veselja in radosti zaro-sila solza v očeh. Saj ni drugače mogoče, ko nam pa v naših srcih še vedno pluje tisto domorodno čustvo, ki ga nam je vcepila naša rodna mati. Kako prisrčen je bil pozdrav našega predsednika kulturnega vrta, Mr. Anton Grdina, in nato pozdrav dr. J. W. Mal-ly v angleščini. Enako prisrčen je bil govor g. poslanika Fotiča in župana mesta Cleveland, Mr. Burtonu in enako senatorja Mr. Bulkleya. Vsi ti Amerikanci so izjavili čast našemu narodu, ki je veliko pripomogel, da je ta naša nova domovina to, kar je danes.
Seve, najbolj v srce segajoče besede nam je podal predstavnik naše domovinske pre-stolice, župan ljubljanski in zavedni slovenski sin, dr. Jurij Adlešič. Silno smo bili gi-njeni, ko smo poslušali plemenite besede moža, ki nam je prinesel preko Atlantika V srčno mili slovenski besedi biser pozdravov naših rodnih bratov in sester. Te besede bodo zapisane v zgodovini naše prestolice in pa v naši beli Ljubljani.
Dr. Adlešič in pa Vaša gospa soproga, bodita srčno pozdravljena' med nami in upamo, da boste z veseljem povedali doma našim bratom in sestram, da jih mi še vedno ljubimo in spoštujemo še vedno stare slovenske običaje, da smo v duhu vedno tam v prelepi in mili Sloveniji.
Mr. Grdina, Vi ste pa skon-čali veliko in težko delo. Vi ste bili tisti narodni steber, na katerega se je narod opiral, da ni omagal. Danes s pondsom zre na Vas naš narod, ko vidi, da je delo dovršeno, ki dela čast narodu in pa vsej tej deželi in vsemu ameriškemu narodu.
Ta kulturni vrt je tudi spomenik Vaš, ki bo pričal še poznejšim rodom, da ste bili Vi tisti narodni pionir, ki ste tako zmagoslavno, kot predsednik kulturnega vrta, popeljali množico v ta vrt na dan 15. maja 1938 in ga izročili javnosti, da naj ga kot narodno svetinjo čuva za bodočo generacijo.
Vse skozi ste imeli trm jeva
pota in niste omagali. Popi sati se ne da vsega, kar ste storili. Za to vse le sam Bog in Vi. Narod Vas pa ne bo pozabil. Vse, kar želimo je, da Vas dobri Bog ohrani še zdrn vega, kajti narod Vas še vedno potrebuje. Torej Bog va? živi!
Ravno tako tudi vsi drugi zaslužijo to priznanje, ki so z Vami sodelovali, da ste dovršili to veliko in pomembno kulturno delo.
Priznanje gre tudi našima urednikoma Ameriške Domovine, ki sta toliko spodbudni in krepkih člankov napisala za to veliko akcijo. List je bil vedno na razpolago za to plemenito stvar. Pa vse to samo za dobrobit naroda. Lahko rečem da je Ameriška Domovina v resnici edini list, ki zasluži tu di častno priznanje za to velikodušno delo. Narod, tvoja dolžnost je, da. si tudi naro čnik tega lista, ki je v resn; naš pravi, zavedni, narodni list.
Še enkrat izrekam vsem, ki ste delovali za ta narodni spomenik, za naš kulturni vrt, iskreno zahvalo. Pozdravljeni!
John Dolčič
Kar je prav, je prav!
Cleveland (Collinwood), O.— Ne morem molčati, ko Enakopravnost napada naše duhovnike in naša katoliška načela. Če le nismo slepi moramo videti, kakšno krivico nam delajo odpadniki od sv. vere, ko sramote vse, kar je katoliškega. Ravno zadnji teden so na padli naš kulturni vrt, da se mora zgražati nad takim pisanjem vsak pameten in pošten človek. Pa se le še dobe ljudje, ki zagovarjajo tako sra-motenje. Ko sem bila na neki seji ženskega društva, je predsednica rekla, da ni bilo prav, da se v tak list, kot je "E" da vabilo za našo prireditev, ki smo jo imele ta mesec. Predsednica je bila popolnoma na mestu. Če smo katoličanke, naj bomo vse, ne pa danes to, jutri drugo. Bodim vendar pametni in ne pustimo, da bi po nas hodili tisti, ki so odpadli od cerkve.
Morda katera misli, o, saj ne piše tako hudo. Toda pove vam, da se igrate z ognjem in gotovo se cpečete. Če bost3 brale tak list, vam bo dur bolj in bolj zastrupljena in se sploh zavedle nq boste, kdaj se vam popolnoma zastrupi. Le poslušajmo naše duhovnike, ki nas svare pred listi, ki sramote, kar nam je svetega. Proč ž njimi!
Rev. Slaje nam lepo piše v Zarji in tako Rev. Jager tem listu. Hočeta nam samo dobro in le take poslušajmo, kar nam gotovo ne bo žal. Sramota je za vsako katoliško hišo, če je naročena na list, ki piše in sramoti vero. Če so tako uradniki pozabili, kaj so jih starši učili, nas ne briga. Toda če nas in naše prepričanje ne puste v miru, to je r kaj drugega in to si odločno prepcvemo. Proč od nas vi, ki tako sramotno pišete od B ga! Mi si- ne pustimo nikdar vzeti našega katoliškega prepričanja. Ostati hočemo to, kar so bili naši starši, namr vneti katoličani, zvesti slove skemu narodu in zvesti Bogu.
Frances Marolt
Zvončki iz West Parka
V nedeljo 22. maja prirede svoj prvi koncert naši Zvončki in sicer se koncert prične ob treh popoldne. Zbor je najmlajši izmed vseh mladinskih pevskih zborov. Pred tremi meseci je bil ustanovljen ta zbor, kateremu smo dali ime Zvončki. V tako kratkem času pa nam bodo podali ti naši malčki do deset pesmi. Priznanje gre pač pevo-vodji, g. šemetu, kateri mora poleg petja učiti tudi izgovorjavo besed, ker tukaj otroci nimajo slovenskih šol kot drugod. Tako je začetek težak, tako za otroke, tako za pevovodjo.
Torej ti malčki bodo nastopili v nedeljo. Da bo pa program bogatejši, bodo pa nastopili tudi mladi pevci od drugih mladinskih zborov. Vstopnina h koncertu bo 35 centov za odrasle, za otroke do 12. leta 10 centov. Zvečer za ples bo 25 centov.
Prav prijazno vas vabim vse iz St. Clairja, Euclida, Collin-wooda, Newburga, Brooklyna, da si 22. določite vsi za West Park, da posetite ta prvi koncert naših Zvončkov in jim daste veselje za nadaljno učenje naše lepe slovenske pesmi. Koncert se vrši v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130. cesti in McGowan Ave. V imenu naših Zvončkov vam kličem: na svidenje prihodnjo nedeljo popoldne.
Alice Mirtich.
španskim komunistom. Torej na delo, da bomo videli, kaj znate napraviti pa vi! Mi smo storili svoje in bi prav skromno rekli, da ni bilo malo in je tudi na vas (če ste še Slovenci)1 palo ravno toliko slave, kot na druge, ki so se noč in dan trudili, da se je vse tako lepo završilo in kar bo ostalo za vedno zapisano pri našem narodu in pri Amerikancih.
Nedeljski koncert
K proslavi otvoritve kulturnega vrta nam je bil podan za zaključno točko koncert z nastopi devetih pevskih zborov, česar slovenski Cleveland v dvorani še ni doživel. S tem nam je bila prilika dana, da smo z malo izjemo imeli vse predstavnike, ki se trudijo in žrtvujejo čas in denar za milo slovensko pesem.
V	prvi točki je nastopil Ukrajinski pevski zbor, podal nam je dve pesmi. Ukrajinska melodija -se precej razlikuje z našimi melodijami, za kar nam pride bolj tuja, čeprav je precizno točna v finesu in ne doseže zaslužne veljave od strani našega občinstva. Poljaki in Slovaki pa, kakor so pokazali, le bolj ljubijo svoje narodne plese.
V	nadaljevanje programa izroči A. Grdina vodstvo g. Iv. Zormanu, nakar nastopita "Zvon" in "Slovenija," s precizno izvajanimi po dve pesmi, pod vodstvom g. Zorma-na. Ker je imel g. Zorman v področju razlage in pomen posameznih pesmi celega programa, je žal, da se ni poslu-žil zvočnika, kateri mu je bil na razpolago, da bi bila prilika vsem po celi dvorani to razlago slišati. Dobro vem, da bi nas bilo zanimalo tudi tiste, ki smo bili bolj zadaj.
Ženski zbor "Baraga" obstoji iz tu rojenih mladih deklet i in podal nam je pod vodstvom I Rev. M. Jagra zelo posrečeno J točko, neznanega skladatelja pesem "Soči." Ganljivo besedilo, čista harmonija in fine-sa, vse je bilo tako vezano z dirigiranj am, da smo tudi čutili, ne samo poslušali, plaka-nje Soče. Pevski zbor "Slovan" pod vodstvam g. Nagla ima, da smelo trdim, najbolj izgla-jene glasove, sami stari pevci, ki so bili leta nazaj steber raznim pevskim zborom. Iz tega zbora moremo izbrati samo to, da dolgoletne trajne izkušnje, rodijo mojstra; lepo ubrani glasovi, že podkovani v notah, upravičeno pričakv jemo, da nam prinese Slovan bogate moderne skladbe na oder. Pevski zbor "Planina" iz Maple Heights pod vodstvam g. Zupanca, kakor je zbor še
mlad, če se bo držal, obeta veliko. Čisti glasovi, spretno vodstvo, bo prineslo naselbini lep napredek v slovenski pesmi.
Najmočnejšo skladbo celega koncerta je pa podal zbor "Lira" pod vodstvam g. P. Sr-novršnik-a A. Sqhwabovo "Dobro jutro." Zbor je bil za skladbo dosti močan, tudi dobro naštudiran, malo hitrejši tempo bi bolj odgovarjal. Skladba je sestavljena za spremljavo, ta spremljava bi odgovarjala v zadovoljstvo tik pevcev, če je klavir nekje v kotu, da sami pevci spremljave ne slišijo, pride harmonija v naskrižje, kar se grize, da je mučno za uho. Zato je priporočljivo, da se zbor v vsakem slučaju tako postavi, da slišijo muziko vsi pevci. S tem je možno držati glas, da j harmonija čista. Srbski zbor "Njegoš" pod vodstvam Rev Boro Petroviča, je bil nedvomno v finesi najbolj precizen. Tisti pianissimo, katerega pogrešamo pri naših zborih, ustvarja in spopolnuje skladbe v umetnost.
Za zaključno točko se je zelo dobro izkazal zbor "Ilirija" pod vodstvam M. Rakarja. Precej je razlike med zbori, ki malo ali veliko pojo. Cerkveni zbori so skoro dnevno upreže-ni pri petju, zato imajo velik več prilike gladiti grla, kako oni, ki pridejo enkrat na te den k pevski vaji, najrajši p še tisto, če je mogoče dobi vzrok opuste, samo da se na odru postavijo. S tem naj mi bo oproščeno, če morem pri znati, da naša pesem ni več na tistem višku, kakor je bila v Ameriki. Popraviti se še vedno da, ker imamo še dosti talentov, izobilja gradiva, dobre pevske voditelje, samo vaša moč je tista sila, da bo še vedno orila naša prelepa slovenska pesem.
P. K.
.-o-•
Pozdrav Clevelandčanom!
Predno odpotujem nazaj v N. Y., iskreno pozdravljam vse Ložane in njih družine. Is kren pozdrav dr. Jurij Adle-šiču in jnegovi soprogi.
Kristina Mohar, prej Košir,
Cooperstown, N. Y.
Pred odhodom iz Clevelanda iskreno pozdravljamo vse znance in prijatelje.
Mr. in Mrs. Karol Korče, Cooperstown, N. Y.
IZ PRIMORJA
—Rudnik v Kosezah pri Ilirski Bistrici nameravajo še to pomlad obnoviti. Celih 20 let je delo v njem počivalo. Sedaj nameravajo nadaljevati z njim v večjem obsegu. Kakor zatrjujejo, bo zaposlenih v rudniku okrog 500 ljudi. Pravijo tudi, da bo za rudnik zgrajena posebna električna centrala.
—Cesto Rupa — Jelšane — Št Peter — Postojna bodo letos popravili in močno izravnali. ' Odpravljeni bodo skoraj vsi večji ovinki, čeprav bo treba izkopati dolge zaseke v hrib. Cesta bo asfaltirana.
— Po Krasu kmečki posestniki še zmerom zelo trebijo že zdaleka preredke gozdove. Les ima sedaj svojo ceno in kmet rabi denar. Okolica Vodic je že vsa gola in pusta. Vsi vedo .'n se zavedajo, da si s tem sami sebi delajo škodo, ker le malo ljudi zasadi svoje izseke z mladikami. Kmetje menijo, da bi jim bilo treba dati večje davčne olajšave in omogočiti, da bi na kak drug način zbrali potrebna sredstva za amortizacijo svojih dolgov. Na drugi strani pa se pojavlja zahteva, naj bi se sečnja s posebnimi ukrepi čim bolj omejila.
Izredno nizka cena krompirja
Trnovo, april 1938 — Lansko jesen je bil pridelek krompirja izdaten in marsikak naš kmet je računal da bo vzel za svoj pridelek precejšen izkupiček. Ker se je v jeseni prodajal krompir po ca 50 lir za kvintal, je naš kmet s sigurnostjo računal, da mu bo pomlad, ko jesenskih pridelkov povsod primanjkuje, dala večji izkupiček. Toda letos se je uš-tel. Cena krompirju je izredno padla, celo na 18 lir za kvintal. Tudi povpraševanja po njem ni. Zato je marsikak naš kmet obupan. Vso zimo je s skrbjo čuval svoj pridelek krompirja z namenom, da ga bo spomladi lahko in dobro prodal. Danes pa nima nobenega izgleda. Nekateri kmetje so se odločili, da ga sami popeljejo v bližnja mesta, drugi, da ga bodo porabili za prašičjo krmo.
Suša na Primorskem
Gorica, aprila 1938. — Že tri mesece vlada na Primorskem občutna suša, ki je že dolgo let ne pomnijo ob tem času. Ves ta čas je bilo izredno lepo vreme in to posebno v zadnjem času. Prej pa je bilo nekaj dni hude burje posebno v Trstu in na Krasu. Mesec marec pa je bil izredno mil v tem oziru, ker samo štiri dni je vladala burja.
Zaradi suše pa trpijo posebno vrtovi pa tudi drugo. Baš sedaj si vsi želijo blagodejnega dežja, ki bi pripomogel, dn bi zaživela vsa narava. Ljudje so pa tako prisiljeni, da morajo svoje vsajene pridelke zalivati, če hočejo, da jim ne usahne vse.
Prekrasen je pogled po vrtovih in sadovanjakih, kjer je vse v cvetju. Sedaj so ocveteli mandeljni in posebno lepi so sadovnjaki breskev in češenj. V tem oziru je upati, da bo 1- • tos dovolj sadja, ker vse cvete v najlepšem W'emfhu, seveda če ne bo potolkla toča ali pa da. ne bo prišlo kaj drugega vmes.
Kljub izredno lepemu vremenu, ki bi drugače človek mislil, da je nad vse zdravo in seveda v primeru z dolgotrajnim pomladanskim deževjem še posebno, je to baš nasprotno. Ljudje se zelo pritožujejo zaradi bolezni. Pravijo, da povsod razsaja neko naglo pre-hlajenje, ki ni menda nič drugega kot influenca. Po nekaterih vaseh jih že polno leži in tudi smrtni slučaji so zaradi tega pogostejši.
Sedaj je nastopil muhasti april. Po tolikem času smo vendar dobili nekaj dežja, a vse premalo. Z vremensko spremembo tudi lepo vreme, ki ga je zamenjala skoraj ponovna zima in mraz, tako da se je bati za sadno drevje.
— Bane. Pred dnevi jc zgorelo 15.000 kv. m. grmičevja in pašnika.
Arthur L. Bernstein, očim filmskega igralca Jackie Coogana, ki je tožil svojo mater in očima za $ir 000,000, kar je zaslužil Jackie kot filmski igralec, pa sta mu denar pobrala očim in mati.
'i^Šk
AMERIŠKA" DOMOVINA, MAY 20, 1938

PRIJAZNO VABILO!
Vi vsi, prijatelji, rojaki in znanci, ste prav prijazno vabljeni na res izvrstno
KOKOŠJO VEČERJO
v soboto, 21. maja zvečer. Postregli vam bomo tudi z najboljšim pivom, domačim vinom in tudi izvrstno žganje lahko dobite. Igrala bo dobra godba za ples. Pridite v obi-lem številu in se zabavajte prav po domače. Se prijazno priporočamo! MRS. JOSEPHINE STRNAD IN SINOVI 1315 E. 53rd St.
Hiše naprodaj
Hiša na 71. cesti, za 2 družini, osem sob, cena $3,000.00. Na 78. cesti, za eno družino, 6 sob, moderna, cena $3,500.00. Hiša na Norwood Rd., za dve družini, 10 sob, dve garaži. Se mora prodati poceni radi smrti.
Hiša na 74. cesti, za dve družini, 12 sob, vse moderno, dve garaži, cena $5,200.00. Hiša blizu Kulturnega vrta, 6 sob, za eno družino, vse moderno, cena $4,-000. Hiša na 92. cesti, za 2 družini, 10 sob, vse moderno. Cena $4,900.00.
Hiša na 123. cesti, za 2 družini, 10 sob, vse moderno, cena $5,200.00. Vse te hiše se prodajo, če plačate 20% takoj, drugo na lahke obroke. Poizve se pri Jos. Globokar, 986 E. 74th St. Tel. HEnderson 6607.
I datumom od 25. maja leta 1826 zapisano ime Adolf Hitler. Rodbinsko ime Hitler spada med redkejše in bi se dalo sklepati, da je kak prednik današnjega voditelja Nemcev živel v Koprivnici in da se je potem vrnil v Avstrijo.
—Trtnica in drevesnica za Belo Krajino. Banska uprava je kupila Popovičevo posestvo v Vincmovu blizu Metlike. Sredi posestva stoji enonadstrop-na hiša z gospodarskimi poslopji, v bližini pa je tudi lep vinograd. Bela Krajina dobi s tem stalno trtnico in drevesnico.
—Vasica Hrib žrtev plamenov. Na vsako belo nedeljo, je služba božja pri podružnični cerkvi v Špeharjih in tedaj praznujejo okoliške vasi svoje žegnanje. Tako je bilo tudi letos. Ljudje so po veselem prazniku že davno spali, ko je okoli 2. zjutraj nenadno nastal ogenj v skednju posestnika Šnelerja Pavla in se preskočil na slamnato streho hiše. Družino sta v zadnjem trenutku zbudila silna svetloba in prasketanje. Šnelerju se je še posrečilo iz gorečega hleva rešiti živino. Drugo je vse zgorelo. Tudi 2000 din v gotovini je postalo žrtev ognja. Šnelerje-va imata tri nedoletne otroke. Ker je vlekel močan sever, so se drugo za drugim vnemala sosedna poslopja. Ko so dospeli gasilci iz Sinjega vrha, so požar omejili in oteli domačije vsaj štirim posestnikom. Zgorelo pa je 13 zgradb in sicer šest hiš in sedem gospodarskih zgradb. Najbolj je prizadet Šneler Pavel, kjer je požar nastal, dalje Mukavec Peter s tremi otroki, Mukavec Miha s petimi otroki (najmlajši šteje tri mesece, najstarejši sedem let), Muhvič Ivan s petimi otroki Žalec Ivan in Dražumerič Jože. Skupna zavarovalnina ne poseza niti tretjine škode, ki jo je napravil požar. Ljudje so obupani in nujno prosijo za pomoč usmiljena srca, zlasti v obleki in živilih.
Zahvala
Ko sva se 23. aprila vrnila s farme domov, kamor naju je peljal sorodnik Vincenc Jereb, rekoč, da gremo malo na sveži zrak na njegovo farmo, kjer smo se zabavali do sedme ure zvečer, potem pa pravi, no, sedaj vaju bom pa domov peljal. Gremo tudi mi z vami v Barberton.
Ko naju pripelje domov, in moja žena nič sluteč, odklene hišna vrata, takrat pa za-doni iz številnih grl: surprise. Bilo je ob 25-letnici najine poroke. Hiša je bila polna ljudi, v obeh sobah obložene mize z najboljšimi jedili in okrašene z lepimi cvetlicami. Zelo sva bila presenečeni, ker nisva nikdar kaj takega pričakovala.
Naj se na tem mestu pra\> lep zahvaliva Mr. in Mrs. Simonu Bizjaku, njiju hčerki Veri in sinu Slavkotu za čestitke in poskočno polko na WGAR radijo postaji dne 17. aprila. Ne moreva se dovolj zahvaliti najinemu zetu John Ambrožiču in hčerki, oziroma njegovi soprogi za tako velik-i požrtvovalnost pri vsej prireditvi.
Dolžnost je, da se lepo zahvaliva vsem udeležencem iz Clevelanda in sicer: Mr. in Mrs. Simon Bazjak, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. Slavko Bizjak, Miss Vera Bizjak, Mr. in Mrs. Avgust Korač, Mr. in Mrs. Jack Braniselj.
Nadalje se lepo zahvaliva vsem tukajšnjim sorodnikom in prijateljem: Mr. in Mrs. Vincent Jereb, Mr. in Mrs. Joe Hiti in družina, Mr. in Mrs. Frank Doles, Mr. in Mrs. John Opeka, Mr. in Mrs. Frank Smrdel j, Mr. in Mrs. Pat Brin-cek, Mr. in Mrs. Anton 0'žbolt, Mr. in Mrs. Jos. Mekina Jr.
Mr. Jos. Mekina Sr., Mr. Jos. Ambrožič, Miss Angeline Ambrožič, Mr. in Mrs. John Rody, Mr. Joe Rody, Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič, Mrs. Mary Stritar, Mrš! V. Rozman, Mrs. Jos. Ujčjč iz Brady Ave., Mr. Joe Opeka, Mr. Jos. Je-vek, Mr. Andy Bomback, Mr. Jos. Hiti Jr., Miss Tillie Hiti, Miss Jennie Hiti. Vsem skupaj se iz srca zahvaljujeva za obilne darove, katere ste nam podarili ob priliki najine srebrne poroke. Iskrene hvala.
Mr. in Mrs. Louis Semrov,
119—17th St., Barberton, O.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO,
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
TREBUŠNE PASOVI IN ELASTIČNE NOGAVICI
MM t polni aalotl. PtUlltn tudi m po*ti.
Mandel Dni Co. 18701 Waterloo Rd. Clmlaad, «.
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem izvirniku K. Maya
"Imam jih."
"Doma?"
"Da da!"
"Prej pa si dejal, da nimaš več ko pet sto!
Pa naj bo! Utegnemo si zadevo še premisliti."
"Kaj je treba še premišljevati —! Dobili bodete denar, v miru lahko živite od njega vsi štirje!"
"Motiš ;se! Če ti bomo milostno izpregledali udarce za tisoč piastrov, dobijo denar reveži. Seveda nam jih moraš v gotovini in takoj izplačati!"
"Storite z njimi, kar hočete. Da me le pri miru pustite!"
"Radi tistih revežev, ki dobe denar in ki so ga gotovo bolj potrebni ko ti, radi tistih revežev, pravim, bi se morebiti dal pregovoriti —. Seveda le, če sprejmeš še en pogoj —
Zastokal je.
"Še en pogoj —? O Allah ■— o Allah —! Hočete še več denarja?"
"Ne. Zahtevam le, da Jan-kota in Anko takoj izpustiš!"
"Rad rad —! Naj gresta kamor hočeta!"
"In odštel jima boš plačo takoj in brez odbitka!"
"Da! Vse dobita!"
"In obema boš napisal lepo izpričevalo,!"
"Tudi!"
"Dobro! Odpotovala bosta kar z menoj. V Skoplje sta namenjena. Peš pa je v Skoplje predaleč. Tudi prtljago imata. Zato želim, da jima posodiš voziček, ki stoji zunaj za hlevom v uti."
"Wai—! Mi na misel ne prihaja!"
"čisto kakor hočeš! Halef, nadaljuj! Tretji udarec je na vrsti.!"
Palica je zažvižgala.
"Stoj!" je viknil stari. "Ne morem jima dati voza!"
"Zakaj ne? Ga danes sam rabiš?"
"Ne bosta mi ga vrnila!"
"Janko in Anka sta poštena. Vrnila ti ga bosta! Sicer pa— saj ju lahko greš tožit, če ti voza ne vrneta."*
"V Skoplje? Je predaleč!"
"Ali nisi dejal, da je tvoja žena v Skopljirna obisku?"
"Da. Kaj je z njo?"
"Njej izročita voz."
Branil se je še, končno pa se je vdal.
"In sedaj smo gotovi?" je zastokal, ko smo se domenili.
"Ne še."
"O! Kaj še hočete?"
"Podpisal boš izjavo, da si nas mislil zastrupiti in umoriti."
Prestrašil se je.
"Kaj boš s tistim pismom?"
"Jankotu ga bom dal. če ga ne boš pustil pri miru, bo izročil pismo sodniji."
"Prenevarno j$!"
"Halef, palica!"
"Počakaj še!" je kriknil.
"Kaj bi rad? Ne obotavljaj se!"
"Janko bi utegnil pismo zlorabiti. Izročil bi ga sodniji, če-Prav bi mu nič ne storil."
"Pomisli, da tako pismo ni pravzaprav nič posebno nevarno za tebe! Vsi tvoji služabniki tule so čuli tvojo izjavo, da si nas nameraval zastrupiti in umoriti. Vsi vedo, kaj se je zgodilo, in kmalu bo tudi vsa okolica vedela, da si zastrupljeva-Ljudje te bodo sovražili, ^ogibali se te bodo. In prav zato te hočem milostno soditi. Kaznovan boš tudi brez nas. In tvoje kazni ne more tisto pismo
i ne povečati ne pospešiti. Ne j obotavljaj se! Ne utegnem čakati!"
In da bi dal mojim besedam primeren poudarek, se je Halef s palico dotaknil njegovega podplata.
Koj je zaleglo.
"Podpisal bom!" je rekel Ha-bulam. "Odvežiteme! Ali pa imaš morebiti pripravljene še druge pogoje?"
"Ne. Odvežitega!"
Bolestno se je vzravnal.
"Po denar in po papir poj-dem!" je pravil prihuljeno.
"Lahko greš. Pa da boš laže stopal, te bosta spremljala Halef in Očko."
Odšepal je. Halef in Očko sta mu sledila za petami.
čakali smo.
Opazil sem, da si hlapci in dekle pošepetavajo. Namiga-vali so si in gledali mene.
Eden je stopil bliže in povedal :
"Effendi, nočemo več služiti 1 Habulamu! Sam veš, zakaj ne!"
"No, pa mu odpovejte!"
"Ne bo nas odpustil! In zato prosimo tebe, da nam pomagaš."
"Kako naj vam pomagam?"
"Prisiliš ga lahko!"
"Ne morem!"
"Jankota in Anko pa si le osvobodil!"
"Njima sem dolžen zahvalo, življenje sta mi rešila. Čemu pa bi se za vas trudil? Habula-movi somišljeniki ste, pomagali ste mu!"
"Tisto pa ni res, effendi!"
"Ali niste stražili konj njegovih prijateljev, ko so bili črez noč na obisku?"
Moral sem zvedeti, kje so stali konji, in poiskati njihovo sled, da bi ugotovil, ali so vsi odjezdili in kam so. krenili Prilika se mi je nudila.
"Morali smo, effendi! Ves večer in vso noč smo stali v dežju in stražili. Mislili smo,, da dobimo nagrado. Ko pa so tisti ljudje odhajali, so bili vsi divji in mesto bagšiša smo dobili bič."
"Kedaj so odjezdili?"
"Ob svitu."
"Kam so krenili?"
"Po cesti v Skoplje."
"Kje so stali njihovi konji?"
"Zunaj vasi."
"Cul sem, da v nekem gozdiču —."
"Da. V hrastovem gaju za vasjo."
"Dobro! Če mi pokažeš tisti gaj, bam skušal doseči, da vas- Ilabulam odpusti."
"Rad ti pokažem, effendi!"
Obiščite Jugoslavijo to leto! Pridružite se to pomlad ali poletje enemu izmed številnim osebno-vodenim izletom Cun-ard White Star linije in imeli boste družbo vaših domačih in izborne udobnosti . . . prvovrstno kuhinjo . . . prijazno postrežbo . . . omišljeno zabavo—vse to ki je napravilo to Linijo poznano in priljubljeno pri vaših domačinih in pri splošnih potnikih.
Izlet pev. zbora ZORA GEORGIC - 28. maja
osebno voden
PRIDITE V SOBOTO!
Pri nas bomo servirali v soboto večer fino kokošjo večerjo. Igrala bo izvrstna godba Toni Krištof. Najboljša pijača. Vas prav prijazno vabita
MR. in. MRS.
MIKE PODBOY
Sylvia Cafe 546 E. 152d St.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vdan po kratki in mučni bolezni za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče
po domače Urbajs. Pokojni je bil rojen 15. julija 1885 v Am-brusu. Umrl je dne 1. maja 0b 7:55 zvečer. K večnemu počitku je bil položen iz hiša žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Lovrenca 4. maja ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva Mir št. 10 SDZ in društva Slava št. 173 SNPJ ter društva Najsvetejšega Imena.
Iskrena hvala častiti duhovščini fare sv. Lovrenca za obiske v ba'ezni, podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Hvala Mrs. Mary Janchar, ki je skoial vse dni žalosti bila nam naklonjena in pomagala v vseh ozlrih, kakor tudi Mr. in Mrs. Anton Fapež, Mrs. Joe Hrovat in Mrs. Mary Kenik za njih pomoč v času žalosti. Hvala društvenim članom, ki so prišli pckropit in molit za pokoj njegove duše ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba in ga spremili na pokopališče k večnemu počitku.
Ne znajo angleško, ne morejo voziti
Albany, N. Y., 19. maja. Državne oblasti, ki kontrolirajo avtomobilski promet, so tekom zadnjih treh mesecev odvzele nič manj kot 3488 avtomobilistom pravico, da vozijo z avtomobili, ker se je izkazalo, da ne znajo citati angleško. Oblasti pravijo, da kdor ne zna angleškega jezika, ne more Čitati napisov na cestah in torej gotovo tudi pravilne voziti ne more.
M. Križman 1132 E. 71st St,
Hvala za darovane sv. maše a'edeoim: Miss Mary Perko, Mr John Možic iz E. 60 ceste, Mrs. Stuble, Mrs. Ajnik, Mr. in Mrs Grabnar, Mrs. Perko (Woodland) in Mr. Perko, sin, Mr. in Mrs. Anthony Papež, Mr. in Mrs. Mišmaš, Mrs. Mary Janchar, družina Joseph Mišmaš iz E. 53rd St., družina Ladislav Volčanšek družina A. Kordan, Mr. in Mrs. William Perko, družina Grabnar, Louis Gliha in družina, Misses Angela in Anna Gole, družina Jernej Papež, družina Jera Urbančič, John Grabnar Jr, društvu Sv. Imena, družina Ignac Okorn, družina Leo Mišmaš družina Dr. A. J. Perko, Mr. Prank Oberstar, Mr. in Mrs. John Hrovat iz Maple Heights, Miss Mary Lazar, Mr. Joseph Kenik Mr. in Mrs. Ignac Perko Jr., JMr. John Hrovat iz Collinwooda, Mrs. Matt Ovnik, Mr. in Mrs. Joseph Pisely, Mr. Joseph Hrovat, St. Catherine Ave., Mr. in Mrs. Anton Gross, Mr. in Mrs. Anton Glavan, Mr. in Mrs. Rudolph Kenik in družina, Mrs Mary Papež, E. 80 St., Mrs. Sčinkovec, družina Anton Gross Jr. družina Jernejčič, Mr. in Mrs. F. Mirtič, Mrs. Rose Hrovat.
Iskrena hva'a za darovane vence: Mr. in Mrs. Joseph Janchar in družina, J. and J. Parking Co., Mi-, in Mrs. Paul Kai-nec, društvo Mir št. 10 SDZ, društvo Slava št. 173 SNPJ, J. and J. Parking Boys, Prample and Swartz družine, The American Oil Co., ter tudi vsem našim prijateljem in znancem, ki EO nas pismeno ali z brzojavom tolažili.
Ker ne vemo natančno za vsa imena onih, ki ,;o darovali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu, se torej vsem skupaj prav srčna zahvalimo. V slučaju, če se je kako ime pomotoma izpustilo, presimo oprostite. Hvala tudi pogrebniku Louis L. Perfolia sa veliko naklonjenost, izvrstno postrežbo in lepo vodstvo pogreba.
— Odkritje znatnih ležišč rude, ki vsebuje zlato, srebro in platino. V Dubočcu v bližini Slavonskega Broda so odkrili kmetje izdatna ležišča rude, ki so jo poslali tehniški fakulteti v Beogradu, kjer so jo preiskali in zdaj podali izjavo, da bi bilo izkoriščanje te rude dobičkanosno. Ruda ima poleg srebra in zlata precej platine, ki je v Evropi redka dragocena kovina.
—Krme primanjkuje. Iz Št. Vida pri Stični pišejo: Letos je rast tako zaostala, da še ni prav nič krme, med tem ko je navadno v tem času kmet že lahko kaj nakosil. Marsikje je živina zaradi lakote tako oslabela, da se komaj premika. Nekateri kmetje trgajo raz strehe strešnico in jo dajejo živini. Seveda stara in smrdljiva slama ni primerna krma. Željno pričakujejo kmetovalci toplega vremena, da bi vsaj mogli živino pasti.
—Hitlerjevi predniki so baje živeli v Koprivnici. Pri pregledu starih župnijskih knjig v Koprivnici so našli nekajkrat zapisano rodbinsko ime Hitler. V krstni knjigi je z
MALI 0GLASS
MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Tožna postrežba—zmerne ceno.
Posebnosti za soboto
Teletina za filo 16c, • teletina za pohanj'3 24-26c ft, teletina za pečenje 22c, sveže pork sausage 22c ft. Male suhe šunke 20c ft. Izvrstne domače suhe klobase 3 ft. $1.00. čista domača mast 2 ft. za 27c. Solatno olje "7T $1.00 g,al. Se vljudno priporoča — Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave.
POZIV!
člani društva Jugoslav Camp 293 WOW so vabljeni, da pridejo na sejo dne 20. maja, ker eden izmed navzočih bo dobil en dolar. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se da en dolar na vsaki seji tistemu članu, ki bo srečen. član mora biti navzoč, drugače ne dobi. Pridite, mogoče ga boste vi dobili. Pozdrav!
A. Zakrajšek, tajnik.
Stanovanje se odda
Štiri sobe, kopališče, pripravno za novoporočence, zgorej. Vprašajte na 1135 Addison Rd. I'	(119)
Karanorman han
Ilabulam se je vrnil. Očko je nosil papir, črnilo in pero, Halef pa mošnjo.
"Tule je denar, gospod!" mi jo je dal. "Preštel sem, polnih tisoč piastrov"je."
Vtaknil sem mošnjo v žep.
Habulam je odšepal k Jankotu in Anki, jima dal plačo in srdito siknil:
"Poberita se! Voziček pa oddaj ta v Skopi ju moji ženi! Dnevno bom molil k Allahu, da bi bil vajin zakon nesrečen in poln prepira."
Janko se je ujezil. Djal je denar v žep in rekel:
"Še žališ naju, ti, ki si zločinec, kakor ga ni najti! To-pot si se rablju izmuznil, ker je tale effendi kristjan, ker je dobrega srca in milostljiv.
(Dalje prihodnjič)
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc.
6016 St. Clair Ave,
Telefon: ENdicott 3113
Ti, preblagi in nepozabni soprog in oče, prerano si nas zapustil, na drugi boljši svet si se preselil In dom nam spremenil v hišo žalosti in vtisnil v naša srca globoko rano. Bog povrni vse, Tvoj delež v življenju je bilo trpljenje, zato pa za trpljerfje uživaj veselje. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Johanna Gregorčič, rojena Boben, soproga Louis, Emil, Frank, John, sinovi Mary Janchar, sestra
Cleveland (Newburg), Ohio, 20. maja 1938.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1128
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo tn vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HKndarwon 2978
spevoigra v 3 dejanjih ponovi
priredi
KLUB "PRIJATELJI NARAVE"
V NEDELJO 22. MAJA
NA STUŠKOVIH FARMAH V WICKLIFFE, O,
Vabljeni so vsi člani ter njih prijatelji dobre zabave, da nas na omenjeni dan obiščejo, za kar jim ne bo žal. Za vsestransko postrežbo bo v obilni meri preskrbljeno. Za plesaželjne bo igrala dobra godba.
Vabi odbor.
I v

Murnov Martin
(Za "A. D." prestavil M. U.)
imtnmiCTmmmwimt

Potisnil je klobuk' v čelo in ko je prekoračil gramoz, je zapustil stezo ter šel povprek po gozdu.
Kak četrt ure mu je minul pri nevšečni hoji, ko ga je smejoč se glas poklical: "Oha, Tine! Kam pa porivaš svoja kola in kaj iščeš v gozdu? Mar si se navsezadnje odpravil na lov?"
Martin je pogledal in ugledal pred seboj gozdarja. "Je že mogoče, da ti odpihnem kakega jelena," je dejal prisiljenim smehom ter dvignil, kakor bi hotel meriti, palico k licu. "Le pazi, gorjača se bo takoj sprožila."
"Le naj poči! Jelene, ki jih ti postreliš, ti drage volje prepustim. A resnično, kam si namenjen?"
"Iskal sem bližnjice do mojih drvarjev."
"I, Martin, kje imaš vendar oči? Saj greš v velikem ovinku, najmanj pol ure!"
"Da, sedaj šem tudi sam že ugotovil, da bi se bil moral držati bolj na desno. Za poskušnjo mora človek plačati. Vdrugič bom raje ostal na ravni poti. In tako zbogom za danes!"
Martin je hotel iti dalje. Gozdar pa mu je z gorsko palico zastavil pot in se smejal: "Ali se ti tako mudi ? Sedi malo semkaj k meni, dobrega janeževčka
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA
Frank Malnaija
ki je preminil 20. maja 1932.
Dragi in nepozabni soprog in skrbni oče. V globoki tugi in silni žalosti se danes spominjamo Tvoje smrti ob priliki šeste obletnice. Sprejmi naše iskrene želje in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Tvoja žalujoča
DRUŽINA MALNAR
1213 E. 167th St.
ajiifniiiiaiisiiBwiai*" ••»»
Cleveland, O.. 20. maja 1938.
v tej posojilnici
'i zavarovane do 4 $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
imam v steklenici."
Medtem ko si je gozdar ob vznožju velike smreke poiskal udoben, mahovit divan, je že izvlekel iz nahrbtnika steklenico. Martin je sedel ob stran starcu in medtem ko sta govorila o "špasnem" vremenu, ■sta res dosegla pri gozdarjevi marljivosti toliko, da je morala poslednja kapljica iz steklenice. Martin je govoril o skrbi, katera se je v njem porodila vsled zgodnjega snega. Gozdar je kimal: "Prav praviš! Tudi jaz sem mislil na to. Zato sem bil davi na vse zgodaj že gori in sem se nekoliko ogledal. Dosedaj se ni še nič ganilo. A sneg visi tako rahlo gori V pečevju, da bi človek mislil, da bo vsak trenutek vse skup zgrmelo doli. Trebalo bi da bi samo kdo tja gori stopil sedaj in zaukal glasno, da se nekoliko ozračje strese. Kak krah bi potem nastal! A dotič-nik bi zavrisnil zadnjikrat in tudi ne bi več dihal!"
"Tako lahkomiseln pač ne bo nihče! Pa saj tudi nima nihče ničesar iskati tam gori!"
"Kdo ve?" je zamrmral gozdar v brado, medtem ko je na-gubančil čelo. In ko ga je Martin vprašujoče pogledal, je starec godrnjal v brado: "Nu, da, ker je že beseda nanesla na to — že vse poletje sem ni nič kaj povšeči. Le venomer najdem' kako krvavo sled, vedno zapažam, da je bil v mo jem revirju nekdo ha obisku, ki tja gori ne spada."
"Koga sumiš?"
"Šele včeraj sem nekoga videl, ki je imel za klobukom par peres, katerih ni našel, ni ti kupil. A da sumim? Požvižgam se na samo sumnjo! Sni-ti se z njim, to je edino pravilno in potem sprožiti. Domačin ne more biti! Ti me. poznajo in vedo, da ne razumem šale Tujec mora biti in še prav prefrigan povrh. Kje je ime svoje skrivališče vse poletje to sem včeraj izvedel." Gozdar je obmolknil, izvlekel iz žepa pipo ter jo pričel trpati.
Martin je tiho sedel. Tujec mora biti, je dejal gozdar. In tedaj je Martinu takoj šinilo v glavo neko ime. Ni vedel, kako da mora misliti baš na tega. Saj je bilo v vaši še mnogo drugih tujih drvarjev. In res, njegova sumnja je bila krivična, kajti vse poletje se ni drvarski mojster niti enkrat pritožil nad Žefom, niti najmanjše besedice, da bi se bil fant pri delu le eno jutro zapoznil, da bi bil le en večer zapustil delo le za kako minu to pred delopustom. In delo se je pričenjalo z jutranjo zarjo in nehavalo s trdim večernim mrakom. Svetle, bliskajoče oči je vsekakor imel Žef a vendar ne risovih, da bi lahko piršal po noči.
Sumljivo je gozdar ob jeklu in kremencu ukresal ogenj. Medtem ko je v kratkih poteg-ljajih vlekel, je klepetal: "Go-renjčevo kočo poznaš. Čudno se mi je zdelo, da sem našel sledove le venomer le kako uro vstran od te koče, a izključno nikjer drugje. Potokarčina Verona je bila za planšarico pri Gorenjcu. Pridno in sanj avo dekle. O njej bi si nt mogel noben človek misliti ni-
česar slabega. A včeraj po maši sem slučajno srečal staro Potokarico. Stara je imela kaj kisel obraz. A dolgo seveda ne morejo ženske držati na jeziku, ako jim kaj srce teži. Le malo sem potrkal, pa pričela tožiti: "Jojžeš, Jojžeš, kake križe imam z Verono!" Veš, dekle ni več prišlo doli s planine tako, kakršno je šlo gori. Pa pravijo ljudje vedno: na planini ni greha!"
Velikih oči je Martin gledal gozdarju v obraz.
Ta je klepetal dalje in risal s pipo pomembne krivulje v zrak. "Uboga ženica se mi je ■v srce zasmilila. A nenadoma sem uhlje prišpičil, ko mi je Potokarca povedala, da noče Verona z besedo na dan. Niti besedice, nobenega imena ne
"Razumeš?" je gozdar ponovil še enkrat. "Najprej si je dotičnik izbral najboljši revir. Potem je zapazil, da ne bi mogel najti boljšega skrivališča, nego pa je Gorenjče-va koča. Tako se je prištulil k planšarici. In ker si je lahko mislil, da ne bi Veronika kar tako trpela njegove lum-parije, ji je napravil okolo predpasnika mišmaš, dokler ni dekle moralo res trpeti vsega, kar je njemu ugajalo: da je skrival svojo puško v koči in da je pri luninem svitu preko okna streljal divjačino. In dekletu je najbrže le venomer zabičeval, da ne sme njegoveg: imena nikomur izdati. Od ene stvari bi utegnili misliti na drugo, lahko bi se izvedelo za njegovo lumparijo, zaprli bi ga, a dekle bi sedelo v sramo-
morejo spraviti iz nje, ampak ti! Da! Mnogo mu pač ne bo
le venomer tuli. Pa sem se domislil, da sem našel vedno sledove le v bližini Veronine koče. Da, fant, študiral sem kakor profesor, kadar išče izgubljeni dežnik. Prvič: ako bi bil kak pravi fant, domačin, katerega bi se lahko sedaj ubogo dekle držalo, tedaj ne bi bilo nobenega vzroka, da bi zamolčevalo njegovo ime. Drugič: ker dekle sedaj, ko se je vsa stvar nekoliko že vidno razrastla, noče ničesar drugega priznati, tedaj mora tičati za vso stvarjo poleg spodrsle jubezni tudi še kaj drugega. In tretjič: ker se vse poletje ni nič zapazilo, da bi imela Verona kakega šocka, tedaj je moral biti kdo, ki je znal vse prav na skrivnem odrihtati in ki je imel za svojo tajno tudi svoj gotov vzrolc. Razumeš?" Martin je prikimal
pomagalo, da je vso stvar tako fino spredel —."
Zamolkel tuleč glas, ki je
storil, da je gozdar obmolknil. Bil je to jezni klic jelena. Urno je stari lovec segel po_pu-ški. Tedaj zopet klic, sedaj že mnogo bliže.
"Resnično, ta kriči baš pro ti nama!" je pošepetal starec. Da preizkuša veter, je puhnil par oblačkov dima v zrak, zadovoljno pokimal ter se dvignil. A še tisti trenutek se je vrgel zopet na koleno ter neslišno napel petelina. "Niti ne gani se več!" je pošepetal Martinu preko ramena. Tedaj je bilo čuti izmed jelk lomenje vej in po mahu ošibljen skok bežeče divjačine. Le kakih dvajset korakov od naših dveh znancev je planil mimo nju majhen jelen s, šestimi roglji. V senci stare jelke je vitka žival nekaj trenutkov postala ter v očitem razburjenju gledala nazaj, a nato izginila v neslišnem begu med drevjem. Hitro je položil gozdar puško preko kolen, vzbočil roke ter
lena. Jezen glas mu je odgovoril, zopet je bilo čuti lome7 nje vej in kjer je bil prej bežeči manjši jelen, se je sedaj prikazal kapitalen samec, ki je skanjal svojo glavo z mogočnim rogovjem k tlem ter vohal sled pregnanega tekmeca. Sedaj je očividno začul nek šum. Bojevito je vrgel rogovje kvišku, bliskajočih se oči gledal naokolo, a ko je zapazil lovca, ki je bil že napel puško, se je spustil v. nenaden beg. Tedaj je počila gozdarje-va puška in od krogle zadet na lopatico, se je jelen zgrudil.
Medtem ko se je odmev strela izgubljal, je starec posko čil, vihtel klobuk in se smejal:
"He, Martin? Kaj praviš? Star sem že, res, a puško znam še mirno držati!"
Martin je molčal ter sledjl gozdarju, ki je šel k svojemu plenu in dvignil jelenovo rogovje z obema rokama: "Kajne, fantiček, danes se ti je ljubosumje kaj slabo izplačalo? Da, ljubezen ima pač svoje muhe!" Smeje se je starec jelena odprl, med svojim krvavim opravilom neprestano klepetal, dokler ni konečno dejal*: "Sedaj bi mi, Martin, storil veliko uslugo, ko bi mi posodil dva izmed svojih drvarjev, da mi pomagasta spraviti jelena domov. A pošlji mi dva domačina, nikar tujca!"
(Dalje prihodnjič)
prihajal iz globljega gozda, je i posnemal klic šibkejšega
BOLEZENgPONOCI
zahteva hitre akcije
po TELEFONU
• Brez telefona trosite dragocen čas, da greste na vogal ali zbudite sosede, da telefonirate zdravniku. V vaši odsotnosti je bolnik sam. Radi varnosti, imejte telefon doma. Njegova vsakdanja poraba opraviči tiste male stroške in v sili je njegova teža vredna zlata.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Vsalibo pchelyuje tel
eion
NAZNANILO IN ZAHVALA
Močno žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jadno vest, da. je Bogu vdan za vedno preminul naš nadvse ljub'jeni soprog in oče
JOHN SPILAR
Blagopokojni je bil rojen dne 28. novembra leta 1878 v vasi Mala Pristava pri Št. Petru na Krasu ter preminul po kratki in'mučni bolezni dne 16. aprila ob 9. uri dopoldne K večnemu počitku je bil položen na Kalvarijo pokopališče iz hiše' žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebcvzete na Ho'mes Ave. dne 19. aprila ob 9. uri c!cpc!dne. Blagopokojni je bil član društva Kras št. 8 SDZ ter zapušča poleg močno žalujoče soproge in sina tudi v stari domovini brata Jožeta ter več bližnjih sorodnikov.
V veliki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo obilnim darovalcef vencev, ki so jih položili ob krsti blagopokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Jack Rotar, družina John Asseg, družina F. Jankovich, Mrs. Prances Dolenc, družina Repic, venec sosedov in prijateljev, Mr. J. Kogoy, družina Urbančič, družina Urbančič, E. 161 St., Mr. F. Poropat, Mi-. Prank Spilar in dr. Kras št. « SDZ.
Iskrena hvala • darovalcem za svete maše, katere so bodo brale v mirni pokoj blage duša. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. J. Kastelic, E. 159 St., družina Kuret, družina Asseg, Mr. Joe Kastelic, Mr. J. Pečjak, družina Mullec, družina J. Spilar, družina John Spilar, družina A. Susel, družina J. Tomsic, Mrs. Prances Kalin, Mrs. Zrimsek, Mr. A. Zigman, Mr. F. Kovach, Mr. Joe Ujcic, Barberton, Ohio, družina Kocjan, Mr. J. Jankovich, Mr. Ant. Spilar, Mr. J. Valencic, Mrs. J. Mrsnik, Mi-. J. Uibancie, Mrs. F. Dekleva, Mrs. V. Godjak, Mrs. F. Cepirlo, družina Novak, družina Batich, družina Lavrich, družina Kuret, E. 159 St., Mr. A. Erjavec, družina čepek, družina Avcin, Mr. F. Valencic, Y.M.C.A., Mr. A. Gorjup, Ril-. Frank Kapel in Mrs. Frank Susel.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr A. Jankovich, Mr. H. Kravos, Mr. F. Kapel, Mr. A. Spilar, Mr. F. Kuret, Mr. J. Asseg, Mi-. P. Jankovich, Mr. Fr. Urbancic, Mr. A. Erjavec, Mr. F. Zafred, Mr. F. Jakos, Mr. J. Strancar, Mr. F. Shine, Mr. J. Tomsic in Mr. J. Rotar.
Iskreno zahvalo naj prejme Rev. J. Celesnik za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala lepa Mrs. Frances Klun za molitev ob zadnjih trenutkih umirajočega.
Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Jos. Žele in sinovi za lepo urejen pogreb, vso naklonjenost in najboljšo postrežbo.
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas tolažili, ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse kar so nam ali bla-gopokojnemu v življenju in smrti dobrega storili.
Dragi in nadvse ljubljeni soprog ter dobri in skrbni oče. Tužno je v hiši — kamorkoli se oko zazre, povsod najdemo "praznoto — jadna je misel, da Te ni več med nami. Ob kupu zemlje, na svežem grobu kleči izjokana soproga in žalosten sin ter dvigata milo prošnje k Vsemogočnemu: Daj najnemu ljubljenemu in nezabnemu soprogu in očetu mirni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami!
Žalujoča ostala:
Mary Spilar, soproga John, sin Jože, brat v stari domovini
Cleveland, Ohio, 20. maja 1938.
POMLADANSKI KONCERT
priredi pevski zbor "ZVON" 22. maja, 1938 -: - v Slov. Nar. Domu na 80 cesti
Začetek točno ob 8. zvečer Po koncertu prosta zavaba in ples, igra godba John Sulen
PRIDITE!
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 20, 1938
v .... -vV*i.