PoStnfnS ttfaSanS v gStdrfnl.
Leto XVIII., št. 98
Ljubljana, sreda 28. aprila 1937
Cena 2 Din
Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon 6t_ 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Italijanski poset v Albaniji
V serijo živahnih diplomatskih akcij Italije se uvršča sedaj še potovanje zunanjega ministra grofa Ciana v Tirano, prestolnico Albanije.
Albanija ne vzbuja pozornosti v sodobnem političnem dogajanju v Evropi. Malokdaj se čuje o njej, malokdaj se imenuje njeno ime v gneči velikih in malih dogodkov mednarodno političnega značaja, s katerimi celo majhne države obračajo nase pažnjo politične javnosti. Malokdaj se zgodi, da pride diplomatski predstavnik albanske kraljevine v kako državo na posete, še bolj redki so zunanji obiski diplomatskega značaja v albanski prestolnici. V tem pogledu Albanija prav gotovo ni razvajena.
Pri tem velja pripomniti, da ni v poglavitni meri majhnost Albanije vzrok naznačenih razmer. Saj so v Evropi države, ki Albanijo ne presegajo bistveno, a se vendarle njihovo ime omenja češče, ne redko celo v povsem razburljivi obliki. Da živi država Skipetarov v nekakem zatišju, tako rekoč v senci drugih večjih dogajanj, temu so vzroki drugje. In iz območja istega vzročnega kompleksa izvira izredni dogodek, ki ga bo mogel te dni kronist Tirane vpisati v svoje anale, poset italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana.
Albanija je najmlajša in najmanjša balkanska država Toda značilno zanjo ni bilo le to, marveč pogoji, v katerih je nastala: saj je njen nastanek pač nenavadno pomemben. Albanija je ena redkih držav v Evropi, ki ni nastala niti iz lastnih prizadevanj, niti iz lastne volje, kaj šele z lastno močjo. Albanijo so po sili ustanovile takratne centralne sile in sicer so jo osnovale na kljub uspehom krščanaskih balkanskih držav v osvobodilni vojni zoper Turčijo. Še prav posebno in specialno je ustanovitev Albanije forsirala stara cesarska Avstrija v prizadevanju, da s tem postavi nepremakljivo pregrajo zoper srbske aspiraciie, ki so stremele po svobodnem izhodu na morje, tako potrebnem mladi državi, ki je želela dihati v svobodnem zanosu. In tako se ie tako r^koč dobesedno dekretirala Albanija iz onih turških predelov, v katerih je prevladovalo albansko prebivalstvo; staro Avstrijo je pri tem poslu podpirala takratna italijanska politika, a kumovala je podjetju Nemčija.
Mnogo se je odtlej spremenilo na Balkanskem polotoku, marsikaj se je do temelja predrugačilo. Nekdanji mali faktorji so postali veliki in odločujoči, dočim so nekdanje veličine izginile s površja ali se vsaj umaknile daleč na zatišno obrobje politične pozornice. Toda sredi vseh teh sprememb je ostala A^anija zvesta svoji »tradiciji«, je ostala zavisna in nesamostojna, kakor je bila v času in okolnostih svojega rojstva.
Dasi se Albanija v bistvu od takrat po obsegu in poteku mej ni spremenila, saj so se po zaključku svetovne vojne izvedene spremembe tikale samo neznatnih obmejnih korektur, se je vendarle njena vloga v celotnem balkanskem dogajanju spremenila. S svojo eksistenco naj bi zapirala Srbiji pot do morja. Toda ob Srbiji nastala Jugoslavija si je v mogočnem širokem pasu odprla pot na morje in si vrh tega ohranila še možnost trgovinskega dostopa do Egejskega morja v Solunu. Torej je že s tega vidika odnošaj napram Albaniji za Jugoslavijo postavljen na drugačne temelje. Toda na drugo stran je Albanija ohranila isto svojo funkcijo, kakor se ji je od zunaj določila ob času nastanka: ostala je dežela ob morju in sicer na najbolj občutljivem mestu Jadrana, tamkaj, kjer se to naše morje zoži in pušča le še ožji pretok za prehod v Jonsko morje. Zaradi Otrantske ožine je smatrala politična volja Apeninskega polotoka za potrebno in umestno, da se osnuje Albanija, ki naj pomaga zaklepati ter odklepati vrata med širokim Sredozemskim morjem in njegovim precej izoliranim zalivom, dolgim, a razmeroma ozkim Jadranom.
S tem smo se dotaknili vseh poglavitnih osnov mednarodne politične funkcije Albanije. Njena povojna zgodba je veren odsev naznačenih dejstev. Sprva, v prvih povojnih letih, so jo stresale notranje homatije, srdita borba med veljaki, med velikaši, ki jih je izoblikovala turška doba, pa med predstavitelji posameznih konfesij ter patriarhalnih in regionalnih teženj. To je bila živa tradicija iz turške dobe, ko takorekoč še ni bilo Albanije, marveč samo šele Albanci s svojimi nebrzdanimi razvadami, ki jih je tako bogato pomagal razvijati in gojiti stari turški režim iz dobe sultanov.
Notranje homatije so se močno polegle, ko je zavladal Ahmed Zogu, ki se je kmalu potem dal proglasiti za kralja. Od leta 1926. dalje je Ahmed Zogu varuh in varovanec politične orientacije, ki je navezala Albanijo na apeninski polotok, gospodarsko in politično. Temelj temu odnošaju med Albanijo in Ttalijo je na zunaj tiranski pakt, skle-icc J7. novembra 1926., ki je za-
Pravo ozadje Goringovega obiska v Rimu:
VOJAŠKA ZVEZA RIM—BERLIN ?
Italija se hoče oddolžiti Nemčiji za njeno podporo v abesinski vojni in podpreti Nemčijo v borbi za vrnitev nemških kolonij
Rim, 27. aprila, o. Rimski politični krogi sodijo, da pomeni Gonngov obisk pri-četck cele serije pomembnih sestankov italijanskih in nemških državnikov. 2e prve dni maja namerava priti v Rim nemški zunanji minister Neurath, za 9. maja, ko bodo v Italiji slavili drugo obletnico imperija. pa je napovedan obisk nemškega vojnega ministra generala Blomberga.
Kakor naglašajo, nameravajo države fašističnega bloka v borbi proti državam nevtralnostnega bloka izolirati predvsem Češkoslovaško. S tem v zvezi so bili tudi Beckovi razgovori v Rumuniji Predvsem naj bi se sklenila sedaj med Italijo in Nemčijo tudi formalno vojaška zveza. Čim bi bila izvršena ta načrta, nameravata Italija in Nemčija postaviti Francijo pred izvršeno dejstvo.
Še le tedaj bi sklenila Nemčija s Francijo trgovinsko pogodbo, a to pod dvema pogojema: 1. da se odreče sistemu kolektivne varnosti, 2. da omogoči Nemčiji oddajo njenih industrijskih proizvodov na svetovnih tržiščih in dovoljno dobavo surovin za njeno industrijo. Vprašanje surovin za Nemčijo naj bi se uredilo prav za prav tako. da bi se Nemčiji vrnile njene bivše kolonije. Nemčija bi zato s svoje strani jamčila za sedanji položaj v Evropi-
Mussolini in Goring sta po informacijah omenjenih rimskih krogov temeljito proučila tudi položaj italijanskih in nemških
čet v Španiji. Po informacijah, ki so jih zbrali rimski poročevalci londonskega »Dai-ly Ekspresa« in »Daily Telegrapha«, je Mussolini obljubil Nemčiji vso politično in gospodarsko pomoč, da si zopet pridobi kolonije. Celo glede Avstrije je Mussolini pripravljen na koncesije v korist Nemčiji, zahteva pa. da se povsem resno upoštevajo želje avstrijskega naroda. Italija se hoče na ta način oddolžiti Nemčiji za njeno podporo v času italijansko-abesinske vojne. Formalna vojaška zveza med Italijo in Nemčijo naj bi se definitivno sklenila o priliki Blombergovega obiska v Rimu.
Neurathov obisk v Rimu
Pariz, 27 .aprila, b Rimski dopisniki pariških listov napovedujejo, da bo po dogovoru generala Goringa z Mussoliiti-jem nemški zunanji minister Neurath prispel v Rim okoli 2. maja, nakar bo od 3. do 5. maja imel važne razgovore z Mus-solinijem in grofom Ci3nom. Razgovori b:>do v prvi vrsti posvečeni Avstriji. Ako bo dosežen zadovoljiv uspeh, bo ob tej priliki določen tudi rok in kraj Mussolini-jevega sestanka s Hitlerjem. Nekateri dopisniki poročajo, da bo Neurath najbrže izkoristi11 svoje bivanje v Rimu tudi za kratek cehi:k pri vatikanskem državnem tajniku Pacelliju.
•imajem in Prago
Mostovi za sporazum med Avstrijo in Češkoslovaško
tudi po beneškem sestanku še niso porušeni, zatrjuje
dunajsko časopisje
Dunaj, 27. aprila, b. Navzlic nasprotnim napovedim evropskega časopisja se vendarle zdi, da mostovi za sporazum med Avstrijo in češkoslovaško še vedno niso porušeni. To domnevo potrjuje predvsem pisanje dunajskega časopisja, ki posveča prav temu vprašanju te dni posebno pozornost, in to na način, ki dokazuje, da je Avstrijcem mnogo na tem ležeče, da bi odnošaje z drugimi srednjeevropsltimi državami presojali tudi odslej naprej le z vidika pozitivnih, ne pa negativnih elementov.
S tega vidika je posebno značilen uvodnik praškega dopisnika oficiozne »Reichs-post« pod naslovom »Prapa in Benetke«. Dopisnik izrecno poudarja, da želi opozoriti v vrsti češkoslovaških glasov o beneški konferenci predvsem na one, ki so napol uradnega značaja in obenem konstruktivni. Tak značaj pripisuje komentarju glavnega glasila agrarcev »Venkovu«, o katerem pravi, da se mu zdi važen zato, ker mimo političnih podčrtava predvsem gospodarske momente, ki govore za zbližanje med srednjeevropskimi državami. V političnem pogledu se tudi po beneškem sestanku ne bo v odnošajih med Italijo in Avstrijo nič izpremenilo. Sicer so kakršnikoli politični sklepi vezani na gospodarsko osnovo vsega podunavskega prostora. Gospodarsko osnovo je treba raztegniti na ves kompleks srednjeevropskih vprašanj, saj je znano, da je tudi osnova rimskih protokolov predvsem gospodarskega značaja. »Venkov« je mnenja, da je bil v Benetkah storjen prav v tem pogledu prvi korak za zbližanje med državami rimskih protokolov in Male antante. Polagoma se bo izkazalo, zaključuje češkoslovaški list, da je Hodžev srednjeevropski načrt za utrditev evropskega miru neprimerno večje važnosti od kakršnihkoli diplomatskih akcij.
Avstrijski in čsl. pogledi na ureditev srednje Evrope
Dunajski oficiozni list dodaja po svojem dopisniku tem napovedim »Venkova« naslednji komentar: Misel sporazuma med obema srednjeevropskima blokoma ni bila doslej v češkoslovaškem časopisju nikdar tako odkrito diskutirana. To je že samo po sebi pomemben napredek, ker odpadejo s tem nagibi za nadaljnja temeljita razpravljanja. Ostane samo vprašanje, kako naj se to zgodi. Prav tu pa se avstrijsko in češkoslovaško stališče srečujeta, saj je tudi sam kancelar Schuschnigg v svoji izjavi dopisniku »Tribune« dejal, da je pridobitev ostalih srednjeevropskih držav za so-
delovanje glavna težnja rimskih protokolov, kakor so to neprestano poudarjali tudi merodajnl češkoslovaški krogi. Nemčija ne more biti tem težnjam v napotje, kajti ministrski predsednik dr. Milan Ho-dža je v svojih izjavah ponovno zatrjeval, da Nemčija ne sme biti izključena iz srednjeevropske ureditve. G™> v bistvu samo za vprašanje taktike, ker je znano, da zagovarja Hodža najprej sporazum med srednjeevropskimi državami, nakar skupna ureditev vseh vprašanj z Nemčijo ne bi bila težka.
»Reichspost« zaključuje: V bistvu torej ni nikake razlike med avstrijskimi in češkoslovaškimi pogledi na ureditev srednje Evrope. Do nje mora priti čimprej, ker je postalo že splošno prepričanje, da je srednjeevropsko pomirjenje v interesu politične varnosti in gospodarske ozdravitve vseh srednjeevropskih držav. To načelo v Benetkah ni bilo ovrženo, temveč celo potrjeno.
„Prager Tagblatt" o položaju
Na drugi strani je v dunajskih krogih zbudil pozornost tudi uvodnik današnjega »Prager Tagblatta«, ki se najprej peča s Schuschniggovo zavrnitvijo Gayde, nato pa prehaja k problemu odnošajev med Dunajem in Prago. List ugodno komentira kan-celarjevo odločnost za zagotovitev avstrijske samostojnosti, nato pa pristavlja:
Odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško so se v zadnjem času zelu ugodno razvijali. To seveda ne pomeni, da bi bila poprej med obema državama obstojala kakršnakoli napetost, posebno ne na gospodarskem in kulturnem področju. Novo pa je bilo vendarle to, da sta se tako Praga kakor Dunaj v zadnjem času zelo trudila, da bi poglobila tudi medsebojne politične odnošaje, ne morda v obliki kake določene pogodbe, temveč v znamenju izboljšanja odnošajev in medsebojnega sodelovanja vseh srednjeevropskih držav ter v polni zavesti, da že obstojata dva bloka — Mala antanta in rimski trikot — , ki naj bi se izognila medsebojnemu trenju. Nobeden izmed teh blokov ni ekskluziven. Italija je celo v najnovejšem času dokazala, da je sodelovanje članov Male antante s člani rimskih protokolov mogoče. Tudi v beneškem komunikeju se ta možnost dopušča, dasi morda v nekoliko rezervirani obliki.
Gaydov članek pa je nasprotno zapustil vtis, kakor da želi Italija zbližanje med rimskimi protokoli in Malo antanto preprečiti na odseku Dunaj—Praga. Nagli Schu-
gotovil Ahmedu Zogu vso finančno podporo Italije, obenem pa ga podredil pod njeno varstvo, s tem, da je postavil določbo o medsebojni vojaški pomoči med obema, pač zelo neenakima državama. Evropa je pojmovala tiranski pakt kot formalno osnovo za zvezo, ki je dejansko pomenila toliko kot varu-štvo Italije nad malo in nerazvito Albanijo, kot nadzorstvo Apeninskega polotoka nad širokim zaledjem Otrant-skega preliva. Albanija se je odtlej smatrala za vazala in balkanski narodi so se zavedali, da se tu odigrava politika, ki ne temelji na geslu Balkan balkanskim narodom. Odtlej pa je dotekal denar preko Otrantske ožine, gradile so se ceste, delali so se mostovi, nastajale so banke, tudi uniforme so postajale številnejše v vseh delih Albanije. Vsi poskusi Albancev, ki so imeli drugačno orientacijo, pa so ji skušali dati tudi na zunaj izraza, so se izjalovili, in dne 1. septembra 1. 1928. se je mogel dotedanji
predsednik republike, Ahmed Zogu proglasiti za kralja Albanije.
Na teh temeljih je teklo nadaljnje politično življenje Albanije. Povsem umljivo je bilo, da se v Balkansko zvezo nova kraljevina ni vabila in da je tudi sicer veljala komaj po imenu za balkansko državo. Odtlej se stanje ni v nobeni bistveni točki spremenilo. Tudi v dobi, ko je Sredozemsko morje znova postalo osredje velikega medna-rodnopolitičnega dogajanja, je ostalo z Albanijo vse pri starem. Celo najnovejši diplomatski dogodki, ki so pač vzbudili po Evropi velike senzacije, niso vrgli nove luči na odnošaje, ki vežejo Albanijo na zunanji svet in dosedaj se še ni zabeležila nikaka sprememba v tem pogledu.
Grof Ciano prihaja v goste h kralju Ahmedu Zogu. Ali bo Cianov poset pomenil senzacijo kakor beograjsko potovanje, v enakem duhu, a z drugim pravcem?
schniggov nastop proti takemu tolmačenju dokazuje, da Avstrija ne želi slediti takim tendencam, da se ne želi eksponirati na nobeni diplomatski osi in tudi ne želi izključiti nadaljnjih naporov za zbližanje s sosednimi državami. V tem pogledu je
Skimi državami. Seveda pri tem nihče ne misli izključiti perifernih velesil. Gre le za to, kako te države razumejo svojo srednjeevropsko vlogo. Nepričakovani epilog beneške konference zbuja domnevo, da so tu še znatne nejasnosti, katerih odstranitev bi bila velikega pomena.
Vsem tem značilnim glasovom se pridružuje z objavo posebnega intervjuja s češkoslovaškim ministrom Zajičkom (nemškim aktivistom) še »Neue Freie Presse«. Minister Zajiček je njenemu dopisniku poudaril med drugim: Med Avstrijo in Češkoslovaško je mnogo skupnega. Avstrija se ne more odpovedati številnim gostom in letoviščarjem iz Češkoslovaške, v katero prihaja zadnja leta čedalje več avstrijskih gostov. Pomislimo razen tega na medse-
Avstrija na isti liniji kakor Češkoslovaška, J bojno izmenjavo blaga! Pogoji za sodelo-ki tudi ne nasprotuje nobeni možnosti, ki J vanje med obema državama so tudi psiho-bi poglobila sodelovanje med podunav- ! loško podani.
Bilbao resno ogrožen
Po zavzetju Duranga in Eibarja prodirajo čete generala
Molle dalje proti Bilbau
Parjz, 27. aprili a. br. Poročila iz Španije govore danes samo o dogodkih na baskovski fronti, kjer se bije sedaj odločilen boj. Ofenziva generala Molla je po skoraj trimesečnih pripravah in poizkusih dosegla svoj prvi cilj. Posrečilo se mu je zlomiti glavno ba* skovsko fronto ter se polastit; najvažnejših posiojank, odkoder mu je sedaj omogočeno prodiranje proti Bilbau. Po padcu Duranga jn Eibara so bile baskovske čete prisiljene k umiku, kj pa se je po poročilih iz Fran-covega tabora pretvorili v popoln beg. Gene* ral Molla se ima za to zmago zahvaliti v prvj vrsti izdatni podpori z najmodernejšim; topovi in brez številnim; letali. Prvič po svetovni vojn j so na tej fronti zopet zagrmele nemške >Berte«, težk; dajekostrels ni topovi, pratj katerim baskovske utrdbe niso mogle vzdržati. Razen tega so Baske neorestano bombardirali nemški bombniki, dočim eo morali samj prj naglem umiku pu* stiti na bojišču v6e topništvo in žrtvovati vso svojo protiletalsko obrambo. To hudo bombardiranje je imelo tudj za posledico, da se je mesto Eibar pretvorilo v eno samo ognjeno morje in požara doslej še niso mogli pogasiti. Vesti, da so mesto Baski samj zažgali, so se izkazale kot neresnične.
Danes so čete generala Molla nadaljevale svoje prodiranje v smeri iz Duranga in Eibara proti Bilbau na enj ter proti morju na drugi strani. Zavzele so med drugim vas Panos, ki je oddaljena od obale samo še 10 km. Poslednja nada baskovskih čet ie sedaj druga utrjena črta, ki se nahaja okrog 10 do 14 km pred Bilbaom, zdi se pa. da se tu,
dujejo mesto. Nacionalistične čete so včeraj popoldne zavzele vasi Ermoa. in Mala-zar, zvečer pa so prekoračile reko Duran-
go.
Republikansko
vojno poročilo
Madrid, 27. aprila. AA. Uradno poročilo vladnega vrhovnega poveljstva pravi:
Na osrednji fronti ni bilo pomembnejših dogodkov, le sovražno topništvo je ponovno obstreljevalo civilno prebivalstvo Madrida.
Na teruelski fronti je sovražnik ponovno izvedel napade v severnih odsekih, vendar pa so jih vladne čete vselej odbile.
Na severnem bojišču sovražnik v odseku pri Euscadriji še vedno napada. Vladne čete se trdovratno upirajo. V teh bojih dokazujejo vladne čete svojo izredno disciplino in srdito bojevitost.
Na južnem bojišču je sovražnik izvršil celo vrsto napadov, da ponovno zavzame postojanke ki jih je izgubil na Sierri Lu-jar. Sovražne napade smo odbili. Nacionalisti so pustili na bojišču veliko vojnega materiiala.
Bombardiranje Valencije
Valencija, 27. aprila. AA. Davi ob 6. sta dve uporniški ladji po vsej priliki križarki »Canarias« in -Baleares«, močno bombardirali valencijsko pristanišče in predmestji Beniferi in Benikala. Ob istem času so se nad mestom pojavila tudi sovražna le-
di tu ne bodo mogli ubraniti ped silno pre- , taJa ^ topničarka je odgovarjala z močjo, ker so franeovej zaceli danes ob=4r_e- I vsemi svojimi '^povi. Bombardiranje je
ure in je napravilo
— ,	... s i vsemi svonmi topov
Ijevati mesto tudi z morske strani itn ie ze j .	gt-r.
od včeraj dalie gilavni eili bombarderskih____]:. . ,__' * .
od včeraj naiie letalskih eskadril.
Na ostalih frontah ni bilo važnejših do* godkov. Francovci so v več odsekih skušali napadati, pa so b:.li povsod odbitj. Madrid so tudi danes hudo bombardirali. Ubitih je bilo okrog 50 ljudi, gmotna škoda pa je še mnogo večja.
Prodiranje generala Molle na severu
Eibar, 27. aprila. AA. Mesto Eibar. ki so ga zavzele nacionalistične čete, šteje 20.000 prebivalcev in je eno izmed najvažnejših središč bakrene industrije na Španskem. Razen tega se nahaja v Eibaru tudi ena izmed najbolj znamenitejših orožarn. Preden so zapustile mesto, so ga vladne čete zažgale. Mesto še vedno gori, Nacionalistične čete in gasilci si prizadevajo, da ogenj pogase.
Snoči ob 22. so nacionalisti prispeli tik do Marquine in zasedli višine, ki obvla-
mnogo škode ter zahtevalo tudi človeške žrtve. Prebivalstvo je kazalo ves čas bombardiranja hladnokrvnost.
Movi nemški prostovoljci
London, 27. aprila, o. >Reynolds Gazete« poroča, da se je v San Sebastianu od 10. do 12. aprila izkrcalo z nemških tovornih parnikov zopet 1500 nemških vojaških strokovnjakov, predvsem pilotov in topni-čarjev.
Španska Gvineja v Francovi oblasti
Bordeaux, 27. aprila. AA. Semkaj je prispel Miguel Ferdinand Porcel, bivši pomočnik guvernerja španske Gvineje. Ko so to špansko kolonijo zavzeli nacionalisti, so se Porcel in večina njegovih uradnikov zatekli v Kamerun, odkoder so odpotovali na Francosko. Iz Bordeauxa so namenjeni v Valencijo.
Blumov položaj trden
Kljub nesoglasjem v ljudski fronti, parlamentarni položaj Blumove vlade ni niti najmanj omajan
Pariz. 27. aprila, b. Kakor pred vsakim zasedanjem parlamenta, so se 'udi to pot pojav.li glasovi o nevarnosti za Blumov režim. lahko pa se reče. da p«rtamentarna položaj Blumove vlade nj niti najmanj omajan. dasi se res opažajo politična premikanja. kj ustvarjajo splošno živahnost. Vsekakor je treba pribiti, da je Blumov položaj v parlamentu slej ko prej trden in so zato vs; upi v njegovo zrušen je na parlamentarnih tleh brez vsak* podlage. V dobro informiranih parlamentarnih krosih sicer ne prikrivajo, da se opažajo razpoke v ljudski fronti, vendar pa mislijo, da ta nesoglasja ne tvorijo nikake nevarnosti za vlado samo.
Kongres radikalno-sociaistične mladine je na prtner pokazal, da so radikalni socialisti slej ko prej za nadaljnje sodelovanje z Bhamom, da pa ne kažejo za to sodelovanje tisfcega navdušenja, ki so sa kazali takoj v začetku. Socialstičnj kongres v Puteau-ru je obračunal z vsemi ekstrenmimj elementi v stranki, ne da b, jih iz nje tud; izključil. Želja po daljšem odmoru v izvajanju vladne politike je torej nekako splošna.
Navzlic temu je vlada predložila parlamentu v razpravo dva važna predloga o starostnem zavarovanju delavcev ter za odobritev 10-mlijardnega kredita za velika javna dela. Glede na težaven finančni položaj je min. predsednik Blum oba t.a dva predloga znatno omilil. Parlamentarno in zunanjepolitično stoj; Rhimovn vlada prav dobro, drugače pa ie s financami, k; tvorijo slej ko prej Ahilovo peto Blum o veča režima.
V hotelu Matignon ee je vlada včeraj sestala na sejo. ki je bila posvečena presoji sedanjega položaja, na današnji seji Pa so l>ila na programu predvsem nekatera tehnična vprašanja, ki so v zvezi 7. novim; zakonskimi predlogi, ki bodo prišli še v tem
zasedanju na vrsto, med njim; tudi zakon v ured tvi kmetsk.ih dolgov.
V petek bo Blum nastopil pred parlamentom 7. velikjm notranjepolitičnim govorom. Nekateri listi- k; so v notranjih zadevah dobro informirani, napovedujejo, da bo Blumova vlada prešla po !tem zasedanju parlamenta v novo fazo svojega dela, o kateri za sedaj prodrobnosti še niso znane.
Črn dan na budim-peštanski borzi
Budimpešta. 27. aprila, o. Na tukajšnji efektni borzi so danes naglo padli vsi pomembnejša tečaji, zlasti pa tečaji industrijskih papirjev. že v privatnem prometu so še pred pričetkcim borze padli mestoma za 40 do 50%. Borzni svet je
koj sistiral vse te tečaje. Padec tečajev predstavlja reakcijo na znaten dvig tečajev v letošnjem letu. Obenem je opozoril borzni svet vre člane borze, da bo uvedel proti vsakomur disciplinsko postopanje, čim bi prekršil te izjemne odredbe.
Dunaj, 27. aprila, o. Panika na tujih borzah, posebno pa na budimpeštanski ni ostala brez vpliva na današnjo dunajsko borzo. Padli so predvsem tečaji madžarskih vrednostnih papirjev
Dva in pol milijona novih Hitlerjev cev
Berlin, 27. aprila. A. (DNB). Na podlagi novih navodfl za sprejem novjh članov ▼ nacionalno socialistično stranko računajo, da bo v stranko sprejetih okol; 2 in pol milijona novih članov. Znano je. da bodo Prt sprejemu v stranko imeli prednost kandidati. ks so ie člani katere organizacije, podružnice stranke (kakor nemške vojne fronte itd.)
Premišljevanje o Španiji
Zanimiva in poučna študija v reviji „Dom in svet44
V znani katoliški literarni reviji >Dom in svet« objavlja Edvard Kocbek zanimivo >Premišljevanje o Španiji«, ki zasluži, da opozorimo nanj vsaj v kratkem izvlečku glavnih misli tudi naše čitatelje.
G. Kocbek, ki ga štejejo med voditelje mlajše katoliške inteligence, poudarja v uvodu svojega članka, da želj opozoriti sna zgodovinsko krivdo španskega krščanstva in na krivdo tistih krščanov, ki so se danes zatekli v zunanjo učinkovitost na mesto v notranjo zbranost, opozorili ne zato, da se zmanjša krivda zločinov, ki so se nad cerkvijo v velikem številu dogodili in se dogajajo, marveč da se iz-podb;je predrzna fašistična trditev, ki hoče prenesti težišče spoira drugam, češ da je državljanska vojna v Španiji verska vojna. Vzroki strašnega obračuna v Španiji namreč niso verski, ampak dru-ža bni.«
Prvi vzrok tičii po mnenju avtorja v nemogočem gospodarskem položaju špan-tikega ljudstva, pred vsem v nerešenem agrarnem vprašanju »Posestniki lafitundij (med njimi je bila tudi cerkev) so proti silno majhni dnini in zavarovani s carinami kopičili ogromne dohodke.« Drugi vzrok je verska o3labljenost Špancev. >Cerkev se je zaradi svojih prelatov vedno bolj odmikala svojemu ljudstvu, vera je postajala domena višjih slojev. Vsi dvoroi so imeli svoje divorne kaplane, kmetje pa niti katekizma niso poznali..
Veliko, zelo veliko krivdo ima v tem propadu španska duhovščina, posebno višja, ugotavlja Koobek. Odpor prati verskim izrajtkom se je prenesel na vero, kakor se je varovanje meščanske prijetno st; in družabnega reda preneslo na varovanje verske bitnosti. »Taki duhovniki in izobraženci so bili potem gluhi in slepi za družabno re-ničnost. Duhovniki so b.li v fe.vdalnem duhu odgojeni mcnarhistični uradniki, vzgojitelji predvsem dobrih podanikov, učitelji povprečnega človeka. Poleg tega pa so bili v mnogih primerih neuravnoteženi areligiozni tipi, brez znanja in prijema za bistveno krščansko naravo. Postaviili so se v službo majhne peščice ljudi, ki so brezobzirno izkoriščali ljudi, »španska cerkev si je nakopičila ogromna bogastva in tako postala eden najstrašnejših tlačiteljev delavstva, v ban. kah, v zastavljalnicah, v parosbrodnih družbah, pri privatnih železnicah in rudniških podjetjih, povsod naletiš na cerkven kapital, ki gre v milijarde.«
V drugem poglavju riše Kocbek razvoj Francovega upora, Ki se je začel 18. julija 1936 v španskem Maroku in ki je danes zastal pred Madridom. »Kdor bo pisal zgodovino o teh strašnih dnevih in se bo otresel v^eh poenostavljanj, bo moral reči, da je resnica o španski vojni razdeljena, kakor so razdeljeni njeni ljudje. Na obeh straneh se godijo krute stvari, obe strani sta krvavi, noben tabor ni izvzet od krivde na mučenju, ubiranju, požigih in ostalih nečloveških dejanjih. To je treba reči zato, ker del evropskega tiska poroča tako, da nehote vzbuja predstavo o belem ali pravičnem ter rdečem ali ubijalskem taboru, če pa je zares potrebno kak tabor ošibati, petem je to fašistični tabor, ki se postavlja za branilca krščanstva, pa pri tem nekrščansko. nastopa.«
Po mnenju g. Kocbeka ee je upor sprožil »brez pametnega razloga«, še več: i Upor a:made, oziroma generalov je ilegalen, i protizakonit«, ker niso bili izpol-
njeni tisti pogoji, ki ji hkatoliška teologija zahteva za upravičenost oborc-ženega uipora«. Revolta generalov je upor republiki zapriseženih ljudi proti zakoniti republikanski vladi, ki si jo je Španija svobodno izvolila.
Nauk in metoda fašizma sta za katolike po Kocbekovem mnenju nespremenljiva, saj »pomenita rafiniran prikrit matenali-zem, zanikanje osebnosti in njene svobode, predvsem pia zasužnjevanje cerkve pošastni državi.« Za glavni vzrok svojega oboroženega upora navajajo fašisti »vedno večjo boljševizacijo« španskega prebivalca, »toda po pričevanju mnogih treznih španskih katolifkov komunistične Španije sploh nikjer ni bilo. Komunizem služi španskim fašistom le za pretvezo, da lahko nastopajo zoper delavski razred.« Tu Kocbek spet navaja mnenje »preudarnega duhovnika«.
V naslednjem poglavju govori Kocbek o »težkih dejanjih nad katoliško Cerkvijo in njenimi verniki«, ki jih obsoja, obenem pa navaja vzroke, ki so do njih dovedli. Tu je za avtorja odločilen odgovor na vprašanje: Kaj se predstavniki cerkve storili v trenutku, ko so ae generali obrnili proti vladi? »Odgovor je povsem jasen in usoden: stopili so na stran generalov, fevdalcev in desničarskih ideologov. Duhovščina je cd vsega začetka vedela za upor in ga pomagala pripravljati. Ko je izbruhnil, je vernike javno pozivala, naj se ga udeleže, in se ga je nazadnje sama dejanski, to je z orožjem udeležila.« Kocbek navaja v dokaz pričevanja uglednih katolikov samih: holandskega pisatelja in zgodovinarja 6r. Brouwerja, Sempruna L dr. Iz njih je razvidno, da so razen v baskiški zemlji vsa verska središča bila uporniška gnezda. » ... mnoge samostane so opremili tako dobro, da so se v usednd noči avtomatično spremenili v trdnjave.« še večja je ogorčenost španskih katolikov nad tem, da se uporniki poslužujejo v imenu krščanstva nešpanskih in nekrščan skih čet, da dajejo n. pr. tankom imena Karmelske Device ter počenjajo druga bogoskrunstva. Najbolj nerazumljivo pa je »silovito preganjanje barkiških katolikov in duhovnikov«, ki so stopili na vladno stran, ker žele »navdušeno sodelovati pri zmagi demokracije, ki je njih stari cilj«. Kocbek pripominja; »Zanimivo je, da ves katoliški tisk vztrajno molči o grozodejstvih nad Baski, četudi je število ubitih ba-kiških duhovnikov večje od števila ubitih duhovnikov v Mehiki in četudi je baskiški katolicizem v nasprotju z mehiškim brez slehernega madeža.«
V zaključnem poglavju ugotavlja Kocbek: »Ob junaštvu baskiški h duhovnikov, ki stojijo sredi svojega ljucistva, pa ne smemo pozabiti tudi na one duhovnike po Kataloniji in Španiji, ki so se pridružili španski vladi zato, da bi z ljubeznijo in zvestobo rešili tisto, kar se z mečem ne da, namreč duhovni ugled katolištva.« Koobek navaja tu nekaj pretresljivih izpovedi španskih duhovnikov.	,
Ko z začudenjem čitamo to resno premišljevanje katolika o .Španiji, se vprašujemo, za kakšen ugled katolištva se bore tisti katoličani, ki v ivojem časopisju dvigajo glas za generala Franca in zmerjajo za komuniste ali vsaj komunistične simpatizerje vse one, ki jim v tej pristra-nosti ne sledijo, čeprav se tudi za republi. kanoki tabor, kakršen se je v teku državljanske vojne razvil, ne zavzemajo.
Edenov uspeli v Bruslju
Belgija ostane zvesta Društvu narodov in načelu
kolektivne varnosti
Bruselj, 27. aprila, br. Zaključek in rezultat razgovorov angleškega zunanjega ministra Edena z belgijskimi državniki predstavlja najvažnejši dogodek dneva. Davi je imel Eden najprej eno uro trajajoč razgovor z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, nato, pa sta oba še nad poldrugo uro razpravljala z ministrskim predsednikom Van Zeelandom. Popoldne je Eden obiskal francoskega poslanika in ga obvestil o poteku in uspehu svojih razgovorov. Malo pozneje je obiskal francoskega poslanika z istim namenom tudi belgijski zunanji minister. To je dokaz, da postopata Francija in Anglija v popolnem soglasju in da so bili bruseljski razgovori velikega pomena. Ob 17. se je Eden s svojim spremstvom vrnil v London. Zvečer je bilo o razgovorih izdano naslednje uradno poročilo:
G. Eden je imel z gg. Van Zeelandom ln Spaakom v ponedeljek In torek več sestankov. Na njih so proučili glavne sodobne probleme, ki se tičejo obeh držav. Bel-gijr.ka ministra in britanski minister so posvetili posebno pozornost utrditvi miru v Evropi in pripravam za sklenitev novega pakta varnosti zahodne Evrope. Po drugi strani so proučevali razna gospodarska vprašanja, ki so v zvezi z misijo Van Zeelanda.
Razgovori, ki niso nič drugega kakor
zgolj izmenjava misli, so se vršili v nenavadno prijateljskem in prisrčnem ozračju in so omogočili ugotovitev popolnega soglasja stališč obeh vlad.«
V diplomatskih krogih opozarjajo na to, da je glavna važnost in pomen bruseljskih razgovorov v dejstvu, da sta Francija in Anglija kljub temu, da sta razrešili Belgijo njenih obveznosti vendarle ohranili načelo kolektivne varnosti. Pa tudi Belgija je s tem pokazala, da se ne misli odreči obveznosti, izvirajočih iz pakta Društva narodov in s tem tudi ne načelom Društva narodov. Na drugi strani pomeni pa to še mnogo več. Belgija je s tem zavzela jasno stališče in dala Nemčiji razumeti, da si sicer želi tudi s strani Nemčije slične izjave, kakor sta jo podali Anglija in Francija, da pa pod nobenim pogojem ni pripravljena, odreči se načelu kolektivne varnosti in Društva narodov. Dokler Nemčija ne prizna obveznosti in dolžnosti, ki izvirajo iz pakta Društva narodov, tako dolgo se Belgija z njo o tem vprašanju ne more pogajati. Anglija in Francija sta na ta način onemogočili izigravanje Belgije s strani Nemčije za razbitje fronte kolektivne varnosti in so zato bruseljski razgovori dalekosežnega pomena za bodoča pogajanja o sklenitvi novega Lokama odnosno zapadnoevropskega varnostnega pakta.
Silne poplave v Ameriki
Največja povoden] v zadnjih 40 letih je zadela države Kanado, Virginijo, Ontario in Karolino
NewyOrkj 27. aprila, br. V Kanadi, Vir-giniji, Ontariu in Karolini so nastale zaradi dolgotrajnega deževja in hudih nalivov povodnji, kakšnih ne pomnijo že 40 let. Vse glavne reke s pritoki so prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. Mnogo naselbin so morali z vso naglico izprazniti, tako da so mogli ljudje rešiti le go«lo življenje, dočim jim je voda uničila vse imetje. Mnc<go živine je poginilo. kar pa so je rešili, strada, ker primanjkuje krme. Najbolj kritičen položaj je v ontarijskem mestu London. Okrog 6.000 ljudi čaka na strehah in na drevju, dokler ne prispe pomoč. Oblasti so organizirale pomožno akcijo. Rekvirirali so vse čolne in manjše ladje, da bi mogli rešiti ogrožene ljudi. Ponekod stoji voda do desst metrov visoko. Zaradi poplave je prekinjen tudi železniški promet, vjispresni vlak, ki vozi na progi Chica-
go—-Montreal, je skočil na entarij-skem ozemlju s tka, ker je voda izpodjedla železniški nasip. Kuijač je bil ubit, strojevodja pa hudo ranjen. Eiiui zdravnik, ki je bil med potniki, je padel v vodo in je utonil, preden je mogel ranjencem nuditi pomoč. Več vagonov prevrnjenega vlaka je voda pozneje odplavila. Vlada je poslala v poplavljene pokrajine večje število letal, ki stalno krožijo in poročajo o položaju. Z letali donašajo poplavljen-cem, ki jih še niso mogli rešiti, tudi hcar no in zdravila, zlasti pa obleko, ker je zavladal hud mraz. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah je doslej utonilo 26 ljudi.
Častni konzuli
Beograd. 27. aprila, p. Za častna jugoslovenska konzula sta bila imenovana dr. Jaroslav Havldček v Moravski Ostravi in { Branko Rubeža v Rosariu del Santo.
Beležke
O ljudski fronti
na Slovenskem
Lansko leto so se, kakor znano, nekateri gospodje zmenili, da bodo tudi pri nas v Sloveniji organizirali ljudsko fronto. Napravili so odbor, ki mu je bil na čelu g. dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora in v katerem so prvotno sodelovali tudi nekateri socialisti in pristaši dr Mačkovega gibanja. Med gospodi pa jc prišlo kmalu do raznih nevšečnosti in nasprotstev. Nedavno so se pristaši dr. Mačka izdvojili in so se s poslancem dr. Doboviškom in bivšim prosvetnim šefom dr. Lončarjem, nekdanjim socialdemokratskim poslancem, organizirali kot posebno kmečko gibanje. Ta skupina je avtorizirana tudi od dr. Mačka, ki je odločen protivnik ljudske fronte, posebno pa še sodelovanja s socialisti.
Ljudska fronta g. dr. Kukovca, kateri pripadajo menda tudi nekateri bivši naši fašistični »bojevniki«, je seveda nad tem razvojem stvari zelo razočarana, zlasti še, keT izgleda, da so se tudi socialisti jadr-no umaknili. Mariborsko glasilo g. dr. Kukovca napoveduje novi grupaciji kmečkega gibanja žalosten konec, češ da vsakdo, od tujega voditelja (dr. Maček ie vendar Slovenec!) odvisno vodstvo izgubi poleg samostojnosti tudi vso akcijsko sposobnost. Da so bili v vodstvo nove grupacije delegirani poleg profesorjev in advokatov tudi nekateri kmetje, smatra organ voditelj a ljudske fronte za nadaljnjo težko po-greško. češ da ljudje, ki dan za dnevom obdelujejo zemljo, nimajo časa za organizatorko delo. In kmetsko gibanje bo na ta način prišlo še bolj pod vpliv tujih interesov, ki niso istovetni s slovenskimi.
Seveda so ti voditeljski konflikti je viharji v čaši vode in če je na celem gibanju kaj zdravega, se bo razvijalo in napredovalo brez gospode, ki pristavlja svoje lončke k raznim novim pokretom. ker so se ti piskrčki povsod drugod ohladili.
Drugačen glas zvona
Beograjsna »Samouprava« se je spustila z nami v obširno uradniško polemiko. Pričakovali bi bili, da bo svoje nauke delila na drugo stran in jih naslovila v Kopitarjevo ulico v Ljubljani. Medtem se spravlja nad nas in nam podtika stvari, ki jih nismo niti pisali, niti jih ne želimo braniti. Mi nismo nikjer namigavali na neke dogodke v Kragujevcu. Da so se tam vršile kake neprijetne stvari, to nam šele »Samouprava« odkriva. Mi za nje nismo vedeli in tudi danes nam o njih še ni nič podrobnega znano.
Ce smo rekli, da »Samouprava« s prstom kaže, kje je treba nad uradništvo z metlo, smo hoteli opozoriti predvsem na kraje, ki jih je glavno glasilo JRZ samo obeležilo, ko j en. pr. navedlo slučaj iz Makarske in pozneje prilike v dubrovniški okolici, šele iz ostalega besedila »Samoupra vinih« izvajanj nam je bilo jasno, da mora tudi iti za gotove šumadijske predele, ker je od prvega početka bilo izključeno, da bi se moglo kateremu koliuradniku v Sloveniji očitati, da vrši sabotažo državnih poslov.
Ce so izvajnja »Samouprave« v prvem trenutku dala povoda za ne povsem točna tolmačenja njenih napovedi, so si gospodje sami krivi. To so končno sami uvideli, ker je bograjski list naknadno objavil komentar, ki smo ga lojalno zabeležili in ga priporočili tudi ljubljanskemu glasilu JRZ v primerno vpoštevanje. Na žalost brez uspeha.
Iz ponovnih izvajanj »Samouprave« beležimo, da smatra vodihni organ JRZ postopanje proti državnemu nameščencu le takrat za upravičeno, kadar se uradnik pregreši proti državi, da pa mu sicer priznava svobodo političnega opredeljevanja. Izvrstno in posnemanja uredno! Ako »Samouprava« pri tem poudarja, se da ta svoboda ne sme pretvoriti v borbo in akcijo proti državni skupnosti in državnemu redu, potem nas ni treba šele izpraševati, ali smo tudi mi istega mišljenja. Da je vsaka zloraba uradniškega položaja v svrho levičarske ali fašistične propagande, ali pa celo osebnega okoriščevanja nedopustna in kaznjiva, ne bo nihče oporekal, ki pravilno gleda na dolžnosti javnega nameščenca. Ako bi bila »Samouprava« takoj od početka jasno povedala komu grozi in kakšno čiščenje napoveduje, bi si bila prihranila, da se je njen prvi članek smatral kot pretnja in napad na naše uradništvo. Pri-štedila pa bi tudi gotovim svojim bližnjim sorodnikom, da so pristavili svoj lonec s hinavskimi komentarji in poskušali, navidezno trdeč nekaj drugega, v javnosti izzvati vtis, kakor da bodo začela sedaj nova preganjanja vseh. ki strankarsko niso »zanesljivi«. V tem oziru smo pri nas zelo rahločutni in imao zato tudi dovolj povoda ...
Predavanje
Joče Jovanoviča
V nedeljo popoldne je predaval o jugoslovenski zunanji politiki v Novem Sadu voditelj srbsike zemljoradnišike stranke dr. Joca Jovanovič. V predavanju, ki je bilo zelo številno obiskano, je orisal dr. Jovanovič glavne smernice jugoslovenske zunanje politike v preteklosti in sedanjosti. Z dokumentiranimi argumenti je dokazoval, da se mora zunanja politika Jugoslavije tudi v bodoče prvenstveno naslanjati na politiko držav zapadne demokracije, to je Francije rn Anglije. Jugoslovenska zunanja polit:ka mora tudi v bodoče posvetiti vso pozornost obrambi kompaktnosti Male antante in Balkanskega sporazuma ter služiti kakor doslej idejam Društva narodov, ki je še vedno edina mednarodna organizacija za ohranitev svetovnega miru.
Po predavanju so postavili navzoči novinarji g. dr. Jovanoviču tudi iz notranje politike nekaj vprašanj, na katera pa ni dal pozitivnega odj£>vora. Dejal je samo, da obstoji med skupinami beograjske združene opozicije popoln sporazum in da bodo tisti, ki nekaj pričakujejo od nje, popolnoma zadovoljni.
Interview
»Hrvatski dnevnik« objavlja namesto uvodnika razgovor z narodnim poslancem Josipom Palajičem, izvoljenim na dr. Mačkovi listi, ki ga predstavlja list hrvatski javnosti kot učenca stare Radičeve politične šole. Gospod Palajič ima zelo originalne nazore. Tako pravi o inteligenci na vasi, da je hvala Bogu ni kaj prida po številu. Kmet ima malo haska od nje. »Pomislite samo, kaj so delali pri nas učitelji. Za časa Jevtičevega režima niso imeli bolj pametnega opravila, kakor da so učili ,
Ljubljanski mestni svet
Ljubljana, 27. aprila Danes popoldne se je ljubljanski mestni svet zopet sestal k svoji redni javni seji. župan dr. Adlešič Se je najprej v toplih bes sedah spomnil v zadnjem mesecu umrlih ljubljanskih, meščanov, predvsem častnega meščana Josipa Turka, odličnega gasilskega organizatorja, ki je bil preko 40 let član mestnega sveta in tudi mestni gerent, nadalje sokolskega organizatorja Ivana Bajž-lja, odličnega planinskega organizatorja inšpektorja Alojza Knafeljca, tapetnega mojstra Frana Šebra in slednjič v službi ponesrečenega mestnega uslužbenca Franca Punčuha. Oboinskj svetniki so počastili epo« min pokojnikov s trikratnim vzklikom: Slava jim. Po županovem poročilu o zborovas nju vrhovnega socialnega sveta in razveseljivem napredku Mestne hranilnice ljubljanske. je prešel mestni svet na dnevni red.
Načelnik finančnega odbora, prof. Der=> mastija, je poročal najprej o financiranju naprave zatvornic na Ljubljanici pr; šent-petrski vojašnici, s čimer bi bilo delo ure* jevania Ljubljanice končano. Za zaključno delo. kj bo obenem urejevalo odtok iz Barja, je potrebno 4,300.000 Din. K znesku prispevata občina in država po eno tretjino ter banovina in odbor za osuševanje Barja po eno šestino. Finančni odbor predlaga, naj mestna občina najame pri Poštni hranilnici posojilo 4.300.000 Din, ki naj se obre« stuje nai več po 6°/o, in proti temu, da se vsj ostalj obvezanci pismeno obvežejo, da bodo ob vsakokratni zapadlosti amortizacijske kvote prispevali svoj delež. Predlog je bil soglasno sprejet.
Po daljših pogajanjih z uipravo poljcije je mestna občina določiJa, da adaptira ?ent-petrsko vojašnico za nastanitev kasarniran« cev policijske straže.
Socialno-politična debata
Po nalogu mestnega sveta so moralj v lanskem proračunskem letu vsj uradni oddelki magistrata prištediti IO9/« proraČuna-ne vsote za materialne izdatke. Tako je tu« di sociaLno-politični urad prihranil iz tega naslova 451.000 Din in je naknadno dobil dovoljenje, da porabi od tega prihranka še 150.000 Din, ostanek 300 000 pa naj se po predlogu finančnega odbora rezervira za zis davo dnevnega zavetišča v Trnovem. Pri tej točki se je razvila daljša, deloma zelo burna razprava. M. sv. černe, Mišvel in Oražem so poudarjali, da eo se ti prihranki pridobili na rovaš moščanskih revežev, ki so prej prejemali po 150 do 190 D;n mesečne vzdrže valnine, a se jim je podpora znižala na 90 do 100 Din. M. sv. Vider je naglašal, da ho* če sedanji režim urediti pravilno poslovanje sociabiospolftičnega urada, k; je prej postopal pristransko in dajal podpore tudi ljudem, ki so celo imeli svoje pokojnine, posestvo in svoje avtomobile. (Opetovani medklici m. sv. Likarja, da so te trditve neosnovane.) Govornik je nadalje očital demagogijo onim, kj branijo poslovanje so« cialno-političnega urada in prirejajo demonstracije brezposelnih pred 6orialno^poltočnim uradom. M. sv. Likar je poudarjal, da so sredstva za eoeialno?poli tičn j urad nezadostna. Največja vzdrževalnina znaša dejan* eko kvečjemu 90 do 100 Din. Zasilna dela obfine nikakor ne zadostujejo, da bj ee zaposlil j vsj delavolini. Saj se gotova dela ni« eo mogla izvršiti, ker nj bilo dovoli lopat. Krivičen je očitek, da ie prejšnji socialno-politični urad dajal podpore ljudem, kj so se voziilj v avtomobilu, kajti, če se ie sin vozil v avtomobilu, je pa mati, ki je bila popolnos ma zapuščena in nepreskrbljena, morala dobivati podpore.
Predlog finančnega odbora je bil končno sprejet z veemi protj dvema glasovoma.
Regulacija Aškerčeve ceste
Za regulacijo Aškerčeve ceste je mestni svet odobri! sporazum z vele trgovcem Ivanom Jelačinom, ki bo odstopil hišo na Emonekj cesti št. 6. in potrebni svet v izmeri 820 m2 za 400.000 Din. Za izrabo podstreh nih prostorov Delavskega doma v stanovanjske namene, je mestni svet sklenil, da naiame pri mestni delavski zavarovalnici posojilo 170.000 Din. — Za pregled mestne blagajne v proračunskem letu 1937/38 sta bila določena m. s. Viktor Kozamernik in Karel Dermastia. — Posestnikom na Špans čevj pot; in na Koeovem polju se bo vodovodna doklada zaračunala šele od 1. aprila 1937 dalje, in sicer po vodomeru.
Obrtne koncesije
Za obrtno-industrijski odbor je poročal m. s. Bahovec, na čigar predlog so bila iz-
naše otroke nogomet. In zakaj? Pravijo, da se s tem otroci fizično krepe, kakor da bi jim ne bilo dovolj dela z motiiko in lopato.«
Vsa nacionalna vprašanja so rešena
Zagrebško glasilo JRZ »Glasnik« razpravlja o politiki vodstva Kmetsko-demo-kratske koalicije. Predvsem ji zamerja na-glaševanje nujne potrebe skorajšnje rešitve hrvatskega vprašanja. Po mišljenju »Glasnika« so v Jugoslaviji rsa nacionalna vprašanja že davno rešena. Kajti, »ko je mati Srbija prinesla po vseh brezprimer-nih žrtvah na svojih bajonetih nacionalno svobodo, je bilo rešeno naše nacionalno vprašanje. Ta stvar je s krvjo zapečatena in za vedno neizbrisna. S postavljanjem nacionalnih vprašanj ne maramo izgubljati niti besede več. Nihče nas ne more prepričati. da bi mogel žaleči pri nacionalni revoluoiji kak formalni sklep toliko, kakor armade vitezov naše borbe za osvo-bojenje in zedinjenje. Kar se pa tiče načina politične borbe, moramo podčrtati veliko dejstvo, da vodijo in morajo voditi vsa naša pota samo v Beograd. Njegova avtoriteta kot nacionalnega in političnega središča naše države je za nas velika in brez ugovora. To so dejstva, s katerimi mora vsakdo računati.«
Pisanje zagrebškega organa JRZ je za naše prilike v primeri s pisanjem slovenskih glasil iste stranke malo svojevrstno. Vendar ravno to pisanje razkriva pravo mišljenje vodstva JRZ. ki hodi dosledno svojo pot in se prav malo ozira na mišljenje perifernih organov, pa če so tudi glasila sicer še tako odličnih članov JRZ. Kaka je ta pot, pa ni težko uganiti, če proglaša »Samouprava«, da je stranka samo proti pretiranemu centralizmu in da so soustanovitelji JRZ, ki se zbirajo okoli g. Ace Stanojeviča, federalisti, ker se jim dopadejo vsakdanje srbske okrožne samouprave, v katerih je imel prvo in zadnjo besedo gospod okružni načelnik.
dana dovoljenja Petru Aleševcu za buffet ▼ Aleševčevi ulici, Pavlini Kolmann za pre» no6 izkuha e Celovške ceste štev. 56 v Zgornjo Šiško, Tincj Grošelj za gostilno na Sv.
Petra cesti, konzorciju kavarne »Zvezda« za restavracijo in kavarno na Kongresnem tr* gu ter Rudoif Babniku za krčmo v Povšeto-
vi ulici.
Preimenovanje uflc
Mestni svet je sklenil, da se preimenujejo Stara pot, v kolikor vodi od Šlaimerjevega doma do Vodmatskega trga, v Slajmerjevo ulico, sedanja Stara pot od Vodmatskega trga na Zaloško cesto, v Malenškovo ulico, nadalje v Mostah dosedanja Prešernova ulica v Bezenškovo ulico, Valentina Vodnika uljca v Bernekerjevo ulico, Simon Gregor« čičeva ulica v Moskerčevo ulico, Deteljeva ulica v Bavdkovo ulico, Prečna ulica v Šu-»teršičevo ulico, Zelena jama Ob Zeleni ja« mi, zatem Kodeljevo v Povšetovo ulico, dosedanje na Kodeljevo v Koblarjevo ulico, poti ob saJezijanskem domu v Salezijansko uljco in Mahničevo ulico. Grajska ulica pa v C-odelijevo ulico.
M. s. Wester je predlagal, naj se Tržaška cesta prenumerira po tekočih številkah tudi skozi Glince ter prav tako Zaloška cesta skozi Moste. Križišče Tvrševe ceste z Go-sposvetsko cesto naj se imenuje odslej po svojem zgodovinskem imenu Ajdovščina. — M. e. Černe je predlagal, naj bi tudi Vodnikova cesta kolikor vodi skozi Zgornjo Šiško, dobila zaporedne števjilke, razen tega pa nai bi se poskrbelo, da bj dosedanje ulice v Zgornjj Šiški dobile primerna imena. Poročevalec prof. Kranj« je pristal na pred« loe prof. Wesira glede predloga m. s. Čer-neta pa je izjavil, da ima kulturni odbor zadevo v evidenci. Predlogi kulturnega odbora so bili nato soglasno sprejeti.
Ostavka dveh mestnih svetnikov
Mestna svetnika Hribar Rado in Anton Grzinič, sta podala ostavko na mesto člana mestnega sveta. Prvi. ker je prenesel svoje bivališče na Gorenjsko, drugi radi preža« poslenosti. Mestni svet je ostavki vzsl na znanje.
Samostojni predlogi
M. sv. Andrejka je podal samostojni predlog za moderniziranj« ljubljanskega letali« šča, dr. Korun samostojen predlog, da naj se za fonsiranje poglobitve eedanje proge in postavitev novega kolodvora v Ljubljani, ustanov; akcijski odbor, ki bo preštudiral vprašanje finansiranja, oživotvoril stalno strokovno komisijo za izdelavo definitivnega tehničnega programa, interveniral pri vladi in propagiral to ideio v širši javnosti. M. sv. Josip Černe ie vložil interpelacijo radi odkupa zemljišč za cesto Ljubljana—Št. Vid.
Ob 20.30 je župan zaključil javno sejo, nakar je sledila tajna seja.
Ciano pojde danes v Tirano
Rim, 27. aprila, br. Jutri dopoldne bo zunanji minister grof Ciano v spremstvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva z letalom odpotoval v Tirano. V Tirani mu pripravljajo izredno svečan sprejem. »Gior-nale d' Italia« objavlja v zvezi s tem uvodnik, v katerem naglasa, da je to prvi obisk italijanskega zunanjega ministra v Tirani, ki pa je zgolj manifestativnega značaja. Med Italijo in Albanijo ni nobenih neurejenih vprašanj. Minister Ciano ostane v Tirani tri dni in se bo pri tej priliki prepričal o napredku Albanije na vseh poljih, kar je obenem zasluga Italije, ki je Albaniji pomagala na noge in ohranila njeno samostojnost in neodvisnost.
Angleško obrambno posojilo
London, 27. aprila, b. Finančni minister Neville Chamberlain je napovedal razpis prve tranše obramionega pocojila v znesku 1000 milijonov funtov po tečaju 99.5 in v c-bliki 2.5% zskladnih bonov. Posojilo je kratkoročno in bo v celoti vrnjeno do 1. 194S v obliki letnih odiplačil, ki ne bodo simela biti nižja od 20% celotnega vpisanega zneska. Posojilo je raapisaao na osnovi zakona o pooblastilu za najetje poldrugi mili jardnega posojila za državno obrambo.
Praga
spominu Louisa Barthoua
Praga. 27. aprila, br. Na dvorišču Cle-mentjna je bjla danes na svečan način odkrita spominska plošča pokojnemu francoskemu državniku in književniku Louisu Barfhouiju v spomin na njegov obisk v Pragi. Svečanosti so prisostvovali zunanji minister dr. Krefta, prosvetni minister dr. Franke, član; diplomatskega zbora in mno-(r; drusi odličnika. Prosvetni minister Franke je imel lep spominski govor.
Predsednik skupščine čirič v Pragi
Praga, 27. aprila, br. Predsednik narodne skupščine Stevan čirič in podpredsednik Markič sta bila danes dopoldne sprejeta v avdijenci pri prezidentu republike dr. Benešu. Popoldne sta imela sestanek s predsednikom poslanske zbornice Malype-trom in predsednikom senata Soukopom. Dogovorili so se, da bo prihodnje zasedanje parlamentarne Male antante meseca junija 1938 v Pragi. Obenem so razpravljali o zasedanju v Beogradu, ki bo od 6. do 8. maja in ki se ga bo udeležila večja delegacija obeh češkoslovaških zbornic.
Madžarski vojni minister na Dunaju
Dunaj, 27. aprila. AA. Madžarski vojni minister general Roeder se je pripeljal na Dunaj. Takoj po prihodu je položil venec na spomenjk padlim vojakom, nato ga je oa sprejel v avdienci predsednik republike Mi-klas.
Iz državne službe
Beograd. 27. aprrla. p. Prj katastrska' upravi v Radovljici je Jakob Stanovnik napredoval za geometra.
Zemunška: Spremenljivo vreme. Prevladovalo - bo oblačno vreme, ponekod dež. Temperatura bo padla.
Dunaj ka: še hladno, zelo oblačno, popuščanje padavin, na vzhodnem robo AJp nekoliko boljše m toplejše vreme.
Naši kraji in Ifndie
Zaslužnemu planincu v spomin
Danes ob 16.30 bodo v Ljubljani polotili k večnemu počitku g. Alojzija Kn». feljca, upokojenega inšpektorja državnih železnic, meščana ljubljanskega, dolgoletnega odbornika SPD, načelnika marka, cijskega odseka itd.
Pokojni g. Knafeljc se je rodil v Ljubljeni leta 1859. Kot železniški uradnik je dobil prvo službo v Beljaku, od koder je bil leta 1906 premeščen v Trst. Po upo-
kojitvi se je nastanil v Ljubljani in si v Orlovi ulici zgradil svoj dom. Član SPD je postal že leta 1906, bil je med soustanovitelji podružnice SPD v Beljaku in v Trstu, velik ljubitelj narave in odličen planinski delavec. Največje njegovo delo eo številne markacije po vseh slovenskih gorah. Njegovi priročni zemljevidi Julijskih Alp, Karavank in Zasavja so izšli v jnrogih izdajah in so zaradi preglednosti Sel o priljubljeni med turisti. Dolga leta je bil g. Knafeljc go.podar koče pri Triglavskih jezerih. Ohranil nam je tudi krasote jslapa Peričnika. Ko je pred leti slap začel pojemati, ga je obrnil v višjo strugo in mu zvišal padec za 7 metrov. Bil je tudi vnet odbornik Tujsko-prometnega društva Medno-Tacen. ki je z njegovim sodelovanjem postavilo pfled leti most čez Savo pri Vikrčah.
V zgodovini slovenskega planinstva bo zavzemalo požrtvovalno delo Alojzija Krafeljca vedno odlično mesto.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna j^Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije Črevesja.	Ojrl reg. S. br 15.485/»
60 let vzornega Sokola
Brat Aleksander Kostnapfel je dopolnil 27.
t. m. 60 let dela polnega in uspešnega življenja. Je mladeniško 6i in prožen kakor da ni srečal niti Abrahama. Je živ in .jaben primer, kako zdravo vpliva na slehernega prava sokolska telovadba. Se danes .je v odlični »formi«!
Rodil se je v Šturjah pri Ajdovščine kot sin močnega posestnika. V Gorici je obiskoval gimnazijo in trgovsko šolo. nato 6e je posvetil tskarski stroki. Mlad. nadarjen vodno vesten in marljiv deček je vstopil v goriškega Sokola. Leta 1896. pride v Ljub-
immmsmM	I^^HHH
višja	
li	Sik'1
Billl	
iiiPiPi ^■^sfiiii	
lilllSl - .,'Wšsk	
Wm';	
	
	
ij*no in odide po dveh letih v Celje, kjer
je prevzel obrtni naraščaj pod takratnim načelni s-tvom brata Smrtnika. Celjan; 60 priredili i. 1899. v Ljutomeru večjo javno telovadbo. a ram jj,m je avstrijska oblast zaplenila sokolski prapor, ker bo ga kljub prepovedi prinesli razbitega v brg. Iz Celja ga vodi pot, spet v Gorico, na drug; konec naše narodnostne meje. Udeleži se sokol-skega zle ti v Devjnu. kjer so nastopali Go-rčani kot gostje tržaškega Sokola. Alj Tr-eačani niso mogli prispeti s parni kom. ker bo jim Italijani pokvarili stroje. Po več urni zamudj so se pripeljali % vlakom ...
Leta 1902. ga najdemo v Šiški pri ustanavljanju šišenskega Sokola. Postane mu načelnik ter ga vodi vse do 1. 1907. Pod njegovem vodstvom je bila prvič uvedena telovadba dece in so šišenski dečki kot Sokol iči tudj prvi javno nastopili- Leta 1906. mu ie bilo kot priznanemu strokovnjaku poverjeno važno mesto vodje Učiteljske tiskarne. ki je bila takrat v začetku svojega razmaha.. R tega mesta teT iz dru%ie ljubljanskega Sokola ga iztrga vojna vihra, a prevrat ga najde na njegovem domu. ko je bi na dopustu. V Šturjah je nameraval ostati del j časa zaradi smrti blagega očeta, a Italijani ga kot »soudeleženca pri osnovanju upora proti italijanski okupaciji« primejo odvedejo uklenjene<ra v ajdovske zapore in nato v Trst v zloglasno ulico Tiigor. Po dobrih treh mesecih pa ga vendar izpuste. Spet se napoti v Ljubljano, kjer sprejme mesto uradnika v Zbornici za TOI. Tu službuje še danes. Ljubljana mu je (postala drug;; dom.
Po vrnitvi v Ljubljano deluje v Ljubljanskem Sokolu, župi jn v Jugoslovenskem sokolskem savezu. Vodi moško deco. udej-stvuje se v župnean mladinskem odseku in deluje vestno in marljivo v saveznem teh-njčnem odboru. Vidimo ga na vseh zletih v •tagrebu, Sarajevu. Osijeku, Beogradu, Pra-
gi in drugod po celem slovanskem svetu,
kamorkoli poJete naši Sokoli.
Urejeval m pisal je v razne sokolske liste. bjl nekaj časa urednik predvojnega glasila sokolskega naraščaja »Naša bodočnost« m bil mnogo let urednik rubrike »Iz T. 0. Saveza« v zveznem glasilu »Sokolski glasnik«. Mnogo je njegovih telovadnih sestav, s katerim^ so nastopala razna sokolska društva. Celo letošnje proste vaje Ljubljanske sokolske župe za moško deco so njegovo delo. Še pred vojno ie bodal mnogo v podeželska društva kot vaditelj, predvsem v Trebnje in Domžale.
Brata Aleksandra je bilo najti vedno tam. kjer je bilo treba pomagat,- ali prijeti za delo. Smisel za poštenje, pravico j«n resnico je v malokaterem možu tako razvrjt. kakor ravno v našem jubilantu. Pokojnemu bratu Arnošt/u Windfecherju je nosil v za4Por je-ditla ter ga bodril v njegov; težki bolezni, Njegovj sodelavci so bil« v Gorici bratje Šaup m Kranjc. v Celju brat Smrtnik v Ljubljani brat Bukovnik. Kovačič. Boltav-zar, Drenik in mnogo drugih. V Ljubljani si je izbral za družico dobro gospo Lojzko rz ugledne ljubljanske Jerasove družine, ki mu je dala dva živa. nadebudna sina. Kdor pozna našega brata Aleksandra, ga sipoštu-je in visa njegova prizadevanja tako v uradu kakor pri Sokolu in drugod tudi visoko ceni. Zato brat Aleksander nima sovražnikov.
Za vse njegovo nesebično Jm Idealno delo se mu vsi najlepše zahvaljujemo ter žalimo, da ostane zdrav v krogu ljubljene drtižinice. marljiv v svoji službi in delaven v Sokolu še mnogo let!
Iz poglavja o ljubezni do bližnjega
Poljčane, 26. aprila. V zadnjih dneh hladnega aprila še v ne-zakurjeni sobi ni prijetno, kaj še le zunaj. Zato so ljudje tembolj pomilovali 5 člansiko družino Glančnikovo iz Poljčan, ki jo je beda pognala kar pod milo nebo. Skoro teden dini je ponoči in podnevi mati Katarina s 4 otročiči prebivala pod gostoljubno streho kozolca, izpostavljena mrazu in drugim neprilikam. Slika bo jasnejša, če omenimo, da štejejo otroci po vrsti 7, 5, 2 leti in 2 meseca. Dojenčka je k sreči drugo noč vzela v varstvo usmiljena ženska roka. Mož te nesrečne družine je že mesec dni z doma. Šel je v Bosno, da prisluži svojcem kruha ...
Pred tem časom je siromašna družina stanovala marsikod. Zadnje 4 mesece v občinski ubožnici. Ta hiša pa je, pravijo, samo za stare in obnemogle. Drugi morajo svoj kot plačati. Ker ženska s 4 otroki tega ni zmogla, ji je bilo odpovedano. Zatekla se je zato drugam. Po treh dneh pa je bila spet na cesti, kajti zaradi kopice otrok, ki nič ne delajo, ampak samo jedo in kričijo, je nihče ni hotel imeti. Šli so zato pod milo nebo, pod kozolec, kjer so prebivali do pretekle sobote
Slika pod kozolcem je bila obupna. Par kosov starega pohištva med slamo, ki je služila za ležišče. Vmes na slami dveletni Ciril, ki je ves dan sam čakal mame in bratov, dokler se niso t» vrnili z dela in drugih opravkov. Počutil se je kar domačega v tej okolici. Zanj to ni bilo nič nenavadnega. Morda je danes to že res nekaj vsakdanjega in ni vredno, da bi se kdo brigal za take stvari? Vendar so mnogi mnenja, da je občina poklicana zato, da po človeško poskrbi za svoje občane.
Usmiljeni ljudje so izpostavljeni družini nosili jed in drugo. Tudi sokolski blagajnik je v prvi stiski izročil ženi 64 din, ki jih je nabral med svojimi člani. Preteklo soboto so se siromački kakor rečeno »selili.« Dobili so zavetje pod streho nekega usmiljenega vaščana. Zadeva, ki je vzdignila v našem kraju nekaj prahu, je s tem stopila z dnevnega reda in vse je v naši deželi spet v najlepšem redu ...
Sklepi in želje našega ženstva
Na občnem zboru dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze v Mariboru 25. t. m. so bile sprejete naslednje resolucije:
Zaščiti naj se rodbina in rodbinsko življenje. Delo žene v rodbini se mora vrednotiti po zaslužku žene, ki vrši plačano delo izven rodbine v samostojnem poklicu. Gospodinjstvo in skrb za rodbino je poklic, ki mora biti upoštevan moralno in mate-rijelno. Uradnikom naj se uvedejo zopet doklade za žene. doklade za otroke naj se zvišajo. Eksistenčni minimum za rodbine z dvema otrokoma se mora določiti na 2.200 din mesečno; za rodbine z več otroki za vsakega otroka najmanj 200 din več.
Uvedejo naj se davki in trošarine, ki bodo zadeli premožne sloje, inozemska plo-donosno podjetja. Ne smejo se uvajati davki in trošarnine na najnujnejše življenjske potrebščine, kar zadene spet pavšalno vse.
Trošarina na sladkor naj se zniža, finančno ministrstvo naj ne dovoli nobene nove trošarine na sladkor s strani drugih ob-lastev. Za časa sadne letine se da gospodinjam iz državnih tvornic trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja.
Zniža naj se monopolna taksa na sol in vžigalice.
Velika krivica je skupna banovinska trošarina, katera naj se odpravi.
Posije se prisrčen pozdrav prijateljskim ženskim društvom češkoslovaške države. Obenem »i jim dovoljujemo izraziti svoje tople simpatije in zagotoviti trajno prijateljstvo ob priliki brezvestne borbe dela tujega časopisja proti bratski, demokratični republiki. Lahko zagotovimo, da so čustva našega naroda do češkoslovaškega iskreno prijateljska, kakor se je pokazalo ob priliki obiska g. predsednika dr. Beneša v Jugoslaviji.
Ponovno protestiramo proti amandmanu k finančnemu zakonu, ki grozi učiteljicam z odpustom iz službe in izgubo pokojnine, ako bi se poročile z neučitelji. Smatramo ta amandman za kršitev osebne svobode, škodljiv za prizadete pa tudi za vse prosvetno delo. Brezposelnost med učitelj-stvom naj se odpravi z nameščenjem vseh potrebnih učnih moči. ne pa s tem. da se nekaterim državnim uradnicam odvzamejo najbolj temeljne človeške pravice.
Ukine naj se odlok prosvetnega ministrstva O. N. br. 60.988 z dne 30. 9. 1936 m
dodatni odiok O. N. 2421 t dne 13. I. 1937 glede bivanja učiteljstva v okolišu svojega službenega mesta.
Na ženskih učiteljskih šolah te mora uvesti praktičen gospodinjski pouk. V tujsko prometnih krajih bi morala imeti vsaka šola šolsko kuhinjo z inventarjem za praktičen gospodinjski pouk. Koče in gorske gostilne se ne smejo dajati v najem prosilkam brez strokovne izobrazbe. Tudi se gostilniške koncesije ne smejo dovoliti strokovno nekvalificiranim osebam.
Ukinejo naj se po zakonu vse zasebne posredovalnice dela v onih krajih, kjer obstojajo borze dela in poslujejo dobrodelna društva za posredovanje brez zaslužka.
Uredi naj se obvezno vajeniško šolstvo za vse začetnice hišnega uslužbenstva v večjih mestih dravske banovine
Zahtevamo uzakonitev izenačenega po-selsikega reda za vso državo
Pri mestni občini ljubljansiki je bil za proračunsko leto 1937-38 sprejet predlog da imajo že v načelu uradnice-dnevničarke manjše plače kakor uradniki dnevničarji. Ker je to kršitev ne samo službene pra-gmatČke za mestne uradnike, temveč tudi zakona o državnih uradnikih, naj občni zbor J2Z najodločneje protestira pri mestni občini ljubljanski proti zapostavljenju uradnic.
Varstvo živali in mestne takse
Ljubljana. 27. aprila.
Slovensko društvo za varstvo živali je snoči v lovski dvorani Metropola vnovič sklicalo sestanek, ki je bil pred dnevi iz formalnih razlogov onemogočen in na katerem so hoteli ljubitelji živali izraziti svoj protest proti neutemeljenemu povišanju takse na pse.
Zborovanje je vodil predsednik društva Rebek, tajnik Dolenc pa je prečital resolucijo, ki ugotavlja, da mestna občina pred povišanjem takse nikogar izmed poklicanih ni konzultirala in je tako uvedla povišanje brez temeljite proučitve vprašanja. Povišanje pa tudi ne bo doseglo svojega namena, ker bodo mnogi lastniki psov, ki tolikšnega izdatka ne zmorejo, živali prodali, darovali ali jih izročili konjaču, tako da mestna občina ne bo imela nobenega dobička v dajatvah. Povišana taksa pa je krivična tudi zato, ker obdavčuje posamezne pse s 1000, 2000 in še več %> njihove vrednosti, in zaradi neenakega obdavčenja posameznih vrst psov. Siromak mora na primer plačati po 200 din takse za 100 din vrednega psa na leto, medtem ko so čistokrvni lovski psi, pogostokrat vredni po več tisoč dinarjev, obdavčeni samo s takso 100 din.
Prav tako je krivično, da je določena dvojna taksa, če ima lastnik dva psa. Z določbo, da se za čuvaja smatra samo pes na verigi, bo uzakonjeno trpinčenje živali, kajti ljudje, ki ne bodo zmogli takse, bodo začeli živali priklepati. Občina bo prikrajšana na dohodkih, nešteto živali pa bo vrženih v trpljenje, ki ga obsoia ves kulturni svet. Mestna občina pobira že dolgo vrsto let visoke takse na pse in je nabrala že visoke zneske, ne da bi ta denar porabila v namenu, kakor to določa zakon. Zato zborovalci zahtevajo, naj mestna občina še za tekoče proračunsko leto sistira svoj sklep o pobiranju povišane takse, naj zasliši vse v poštev prihajajoče organizacije in šele na podlagi tako proučenega gradiva naj uredi vprašanje taks s prihodnjim proračunskim letom. Hkratu naj mestna občina javno predloži račun o porabi denarja, ki ga je pobrala v zadnjih 10 letih na račun takse na pse in ki bi ga morala porabiti v veterinarske namene.
Resolucijo so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa se je razvila debata, v katero so posegli znani rejec psov Ivan Grilc. dr. Tomšič in docent dr. Robida. Nazadnje so bili izvoljeni dr. Robida, dr. Tomšič, Mirko Jelačin, Ivan Grilc, župnik Šega, Vrhovnikova, Veličiče-va in še zastopniki SDVZ v deputacijo, ki je danes dopoldne izročila resolucijo predsedstvu mestne občine. Zborovalci so še sklenili, da bodo v kratkem sklicali še eno zborovanje, če mestna občina ne bo upoštevala njihovih zahtev.
Naše gasilstvo
Ljubljana, 27. aprila. Na občnem zboru Gasilske zajednice, o katerem je poročalo ponedeljsko »Jutro«, je gasilski inšpektor inž. Dolenc podal tudi prav zanimivo poročilo o praktičnem gasilskem delu v preteklem letu. Lani je bilo na področju naše zajednice nič manj kakor 835 požarov. Največkart je gorelo v mursko-soboškem okraju (166), v mariborskem — desni breg (76), ptujskem (60) in celjskem (54). Najmanj požarne nevarnosti so doživeli prebivalci radovljiškega okraja, kjer je vse leto gorelo samo sedemkrat. Mimo manjših, srednjih in večjih so imeli gasilci opravka tudi s tremi katastrofalnimi požari, izmed katerih je bil največji v Notranjih goricah v ljubljanski okolici.
Od svojih krajevnih edinic je vodstvo zajednice prejelo samo o 426 požarih tudi poročila, kar se tiče njih vzroka. Nič manj kakor polovica primerov ostane torej v oficielni statistiki nepojasnjena. V 167 primerih so bili na delu požigalci, 146-krat je bil vzrok nepazljivost, 57 požarov so povzročili slabi dimniki m vnetje saj, 45-krat je zapalila strela, 5 požarov so zanetili otroci, 4 pa napake v električni napeljavi. V 665 primerih so bila poslopja zavarovana in je znašala skupna škoda blizu 17Vs milijona Din, 170-krat je pa gorelo na nezavarovanih poslopjih in povzročilo za IV« milijona škode, tako da je skupna škoda presegla 18V« milijona Din. Pri gašenju, ki je v celem trajalo skupno 2.825 ur, je gasilo 16.793 gasilcev, ki so bili skupno nekaj manj ko 47V* milijona ur na delu. Če bi gasilci prejemali za svoje delo po 3 Din mezde na uro, bi že to zneslo nad 142 milijonov Din. Z gašenjem so obvarovali posestnike preko 87 milijonov Din Škode. Pri akcijah se je ponesrečilo 68 gasilcev. Gasilci pa niso pomagali samo pri požarih, temveč tudi pri poplavah in prometnih nezgodah, samaritanski odseki čet pa so prepeljali približno 7000 bolnikov in ponesrečencev. V tej službi so njihova vozila napravila nad 60.000 km pota.
rt %opoved za /ePo ,
ELIDA
mitfa
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG
omamljivega vonja snežnobele barve
Po zbranih statističnih podatkih ima 927 gasilskih čet na področju zajednice skupno 30.424 članov, kar pomeni 39% članstva celotne gasilske organizacije v državi. V naši banovini pride ena četa na vsakih 17 km4, v vsej državi pa šele na vsakih 105. V Sloveniji je gasilec že vsak 37. prebivalec, v Jugoslaviji pa vsak 176. Motornih brizgaln imajo naše gasilske čete preko 400, ročnih skoraj 1000 pa nad 210.000 m cevi in 1500 raznih lestev. Premoženje vseh gasilskih edinic v naši banovini je cenjeno na okrog 53 milijonov Din, dolgovi gasilskih čet pa znašajo okrog 5'/i milijona Din.
Po dveh letih pojasnjen zločin?
Maribor, 2r. aprila.
Leta 1935. so našli v Čagoni v Slovenskih goricah mrtvega 3o letnega posestniškega si, na Rudolfa Ljubca. Z razbilo lobanjo je le» žal pred 6vojim domom. Neznanci so ga s topim predmetom večkrat kresnilj po glavi, da so mu prebili lobanjo in je potem smrtnim poškodbam kmalu podlegel.
Spočetka so osumili uboja sina nekega posestnika, kj so ga orožniki tudi privedli na mariborsko sodišče, kier pa je pred sodnikom dokazal svoi alibi. Zdaj pa je neki delavec obvestil orožnike, da je pokojnega Ljubca pred dvemi letj napadla skupina fantov in ga s koli pobila na tla. Orožniki eo nemudno spet uvedli preiskavo in tudi že prijavili državnemu tožilstvu 6 fantov, ki
so na podlagi njihovih poizvedb baje so-dedovaH pri tem napadu.
Zmagovalca nedeljskega smuka s Triglava: na levi Avstrijec Markus Maier, ki je v moški konkurenci presmučal 4.5 km dolgo progo v 6 min 46 sek; na desni Čehi-nja Ružena Beinhauerjeva, ki je v damski konkurenci presmučala 3 km dolgo progo v 6 min 27 sek.
Obsodbe sleparjev z invalidninami
Iz trume 60 obtožencev |e pet stvarnikov mrtvih invalidskih dni poslanih na robijo od 1 do 10 let
Beograd, 27. aprila.
Včeraj popoldne je bdla končana dolgotrajna razprava proti Jovanu Lakičeviču in pajdašem, ki so sleparili z invalidninami ter oškedovali državo za milijone. Sleparija sama je predstavljala vel-ko senzacijo, ker so si sleparji invalide izmišljali in ker je šlo skozi komplicirane stroje naše administracije nešteto ponarejenih lš-tin. Senzacija procesa pa je bila naposled tudi v tem, da je bilo pred so. d:šč«m 60 obtožencev in 70 odvetnikov. Razprava pa je bila suhoparna, ker so morali "pregledati nešteto najrazličnejših listin in računov ter preiitati cele kupe zapisnikov. Ta suhoparnest je publiko kar podila iz dvorane, ž? po nekaj dneh so obupali tudi najtrdovratnejši poi du-šalci razprav. Uvideli so, da z velikimi kupi spisov ne bo nikdar rešena uganka, kako je mogla naša admirvstracija prebaviti toliko ne baš dobro zasnovanih potvorb. Obtožnica je obsegala več sto strani.
Senzacija je bila včeraj proti večeru tudi sodba. Od 60 obtoženih jih je bilo obsojenih samo pet. Jovan Lakičevič, ki je orga/rvziral stvarnike mrtvih invalidskih duš, ko je najprej sam sabe z velikim i»pehom napravil za invalida, čeprav je bil pohabljen že od otroških let. je dobil 10 let robije, 20.000 Din denarne kazni. državi pa mora povrnHi 1.094.532 Din. Častne državljanske pravice je izgubil za vedno. Ljutoiša Oketič je Obojen na 3 leta robije, na izgubo častnih pravic za
dve leti. na 10.000 Din denarne kazni in da mora solidarno s pajdašem Rakičem vrniti državi 1.313.616 Ka. Djcrdje Rakič je bil obsojen na 6 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in na 10.000 Din denarne kazni.
Kajin Djordjevič je bil obsojen na poldrugo leto robije, na dvoletno izgubo častnih pravic in na odškodnino 40.000 Din. Peter Panič je bil obsojen na eno leto robije in s pajdašem Djordjevičem mora državi povrniti škodo 70.635 Din.
Zadnja dva smela po razglasitvi sodbe oditi d''mov, prve tri pa so pridržali kar v zapora. Lakičevič je psoval in razgrajal in sta ga komaj ukrotila dva orožnika. Kakor državni tož-lec, tako so vložili prizive tudi zagovorniki obsojencev.
Lakičevič je kmalu po osvobojen ju prišel iz Cme gore v Beograd brez vsakega beliča. Vsi njegovi dokumenti co ponarejeni. Ponaredil je tudi svoj krstni list m se napravil za tri leta starejšega, da bi p:<dprl svojo laž o invalidnosti. Nikdar ni bil vojak. S pomočjo ponarejenih listin pa se je napravil za podporečnika — invalida in na račun invalidnin in pokojnin je dvignil stotisočake. Pri sleparijah je imel čudovito srečo. Denar je dvigal s ponarejenimi listinami nekih črnogorskih uradov, ki so bili takrat že davno ukinjeni. Čudno, da se je v e to ugotovilo šele po nekaj letih med preiskavo. Ugotovilo se je tudi to. da je postal Lakičevič »invalid« v otroških letih, ki si je pri tepežu s fanti domače vasi pohabil nogo.
Bolniška blagajna mestnih namescencev
Denarna neuravnovešenost blagajne je le začasna
Ljubljana, 27. aprila.
Redni letni občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih je bil nedavno v zbornici mestnega magistrata ob polni udeležbi zastopnikov mestnega sveta in članstva, pod vodstvom načelnika mestnega višjega svetnika dr. Fuxa, ki je v svojem poročilu prikazal delovanje blagajne in pa težave, s katerimi se mora blagajna boriti. Spomnil se je med letom umrlih članov, katerih spomin so zborovalci počastili stoje s trikratnim »Slava«, zahvalil se je mestni občni in Mestni hranilnici ljubljanski za pomoč, ki sta jo s polnim razumevanjem izkazovali blagajni, prav tako pa tudi vsem zdravnikom blagajne, ki so tako požrtvovalno zdravili obolele člane.
V obširnem poročilu je tajnik Mohorc poudaril, da zaključuje blagajna svoje 17. poslovno leto. Računski zaključek izkazuje sicer tudi to pot primanjkljaj, ki pa nikakor ne sme biti ovira za nadaljnje delo. kajti računati je treba s težkimi finančnimi in gospodarskimi razmerami, ki tudi niso prizanesle drugim socialnim institucijam pri nas in v tujini. Prizadevanja za finančno uravnovešenje te važne socialne ustanove so zahtevala nekatere nujne sanacijske ukrepe, ki po mnenju strokovnjakov nikakor niso bili pretirani, n. pr. poostrena kontrola nad izdanimi nakaznicami, obolelimi zavarovanci in recepturo zdravnikov, s čimer pa niso bili prikrajšani bolni člani, podpore in zdravljenja res potrebni. Vsa zahvala gre mestni občini in Mestni hranilnici ljubljanski za njiju podporo blagajni; vendar je bila ob tej priliki izražena želja, da bi obe podpornici z ozirom na zmanjševanje službenih prejemkov članstva v polni meri zadostili predpisom pravil s tem, da bi prevzeli res dve tretjini prispevkov, 9 čimer bi bile krite vse potrebe blagajne in rezervni skladi, kakor to zahteva zakon. V podrobnem poročilu je prosil tajnik člane, naj bi vsaj del svojega dopusta preživeli v pensianu »Jelovci«, ki je last in ponos blagajne in ki leži v lep« Kamni gorici, v idiličnem kotičku Gorenjske. »Jelovca« ne nudi gostom pri zmernih cenah samo odpočitka in razvedril«, am-
pak je tudi idealna točka za izlete na Bled, v Radovljico itd., torej v kraje s kopališči. S seboj nai povabijo tudi svoje prijatelje in znance. Za vse skupaj pa je izrazil prepričanje. da gotovo ne bodo hodili na oddih več drugam, ko se bodo enkrat prepričali o lepofci, udobnosti in cenenosti »Je-lovce«.
Sledilo je poročilo blagajnika Šuštarja, ki je na koncu predlagal proračun za leto 1937., kateremu naj služijo za podlago dohodki leta 1936. Poročilo in predlog sta bila sprejeta, nakar je nadzorni odbor izrekel pohvalo blagajniku in razrešnico na-čelstvu.
Zborovalci so soglasno sprejeli predlagano spremembo blagajničnih pravil in nekaj tehtnih razlogov načelstva, vse v namenu, da se sanira blagajna, ki bo pozneje, ko bo njeno finančno stanje uravnovešeno. zmožna nuditi članstvu še več ugodnosti.
Na koncu zbora so bili izvoljeni v naeel-stvo: dr. Fux Riko, načelnik, Sterlekar Milan, podnačelnik, Mohorč Drago, tajnik. Šuštar Lovro, blagajnik, Rode Ciril, knjigovodja, Košak Mila, namestnica knjigovodje, Vovko Ferdo. Kodelja Franc, Vrhove Josip, Furman Janko, Kogovšek Makso, namestnik tajnika, Langus Josip, namestnik blagajnika, inž. Perko Nace, Zupan Ivan, Ogrin Josip, Ipavec Ivan, Ahčan Stanko; v nadzorni odbor: Zore Janez- Lapajne Viktor, Magister Albin in Kačar Karel; v razsodišče: dr. Brilej Arnošt, Juvan Rudolf in Iglic Tomislav.
Ves zbor je potekel mirno, s čimer je prisotno članstvo pokazalo, da se v polni meri zaveda eminentne važnosti svoje socialne ustanove, pa tudi težav, v katerih je blagajna. Samozavest članstva in novo izvoljeni odbori pa dajejo polno poroštvo, da je denarna neuravnovešenost blagajne samo začasna, le nujna posledica težkih časov. Z umevanjem položaja in z žrtvami se bo odpravila v doglednem času.
Postani In ostani član Vodnikove drnibe!
,*JUTRO"prihodnjo nedeljo ne bo Izšlo
zaradi tiskarskega praznika v soboto 1. maja. — Sobotna številka »Jutra« bo zato izšla v nedeljskem obsegu in v nedeljski nakladi, in bo nadomestila nedeljsko številko »Jutra«.
Opozarjamo na to vse naše gg. Inserente In naročnike o&Hh oglasov ln jih prosimo, da naročijo svoje oglase, namenjene za nedeljsko številko „Jutra" čimprej e, najkasneje pa do petka opoldne.

če vesli
*	Poziv slovenskim likovnim umetnikom.
V	prvi polovic; maja se pod naslovom »Ljub* liana — Zagreb — Beograd« otvori v Beogradu velika jugoslovenska umetnostna razstava, kj jo organizirajo po medsebojnem sporazumu umetniki vseh naših treh kub turnih središč kot manifestacijo svobodnih umetnostnih stremljenj vseh onih likovnih umetnikov, ki 6e ne strinjajo z načinom pri* rejanja dosedanjih jugostovenskih razstav doma in onstran meje. Za vsako izmed kulturnih središč bo deda ocenjevala posebna žirija tega središča in razstavljena bodo ločeno od drugih, s čimer bo zadoščeno tudi dolgoletni želji slovenskih umetnikov. Vsi umetniki, ki se čutijo solidarne z ogromino večino tovarišev v državi, so vabljeni, naj nemudoma po dopisnici prijavijo svoja dela (največ po tri). Društvu slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Narodna galerija. Obenem naj dela najpozneje do konca tega tedna postavijo v Narodno galerijo. Prevoz umetnin do Beograda in nazaj gre na račun prireditelja, Udruženja likovnih umetnika v Beogradu.
*	železniškim upokojencem, članom pod« pornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v vednost. V prihodnjih dneh se bodo pričele deliti glasovv niče za volitve delegatov podpornega društva železniških uslužbencev in upokojen« cev v Ljubljani. Opozarjamo upokojene člane, naj glasovnice zadrže, dokler ne prejme jo kandidatnih list, kj jih bo izdal akcijski odbor. Kdor ne bo prejel glasovnice, naj io brezpogojno reklamira. Akcijski odbor.
*	Otvoritev rednega zračnega prometa.
I.	maja bo otvorjen redni zračni promet v naši državi. Tud: letos bodo letala potniška letala med Beogradom. Zagrebom. Sušakom. Ljubljano Sarajevom Skopljem. Dubrovnikom. Bitoljem in Solunom. Potniški zračni promet na prozi Ljubljana—Sušak—Zagreb bo otvorjen letos žal šele 15. junija in sicer zato. ker dobimo nova, v Amerik; naročena letala šele ob koncu maja. Drugače pa ostane vse tako kakor je bilo lani. Letala bodo letala vsak dan razen nedelj. Iz Zagreba bo odhajalo letalo oh 8.30 na Sušaku !>o ob 9.10. v Ljubljani 9.15. iz Ljubljane bo odhajalo ob 10.15 jn v Zagrebu bo ob
II.25.
*	Iz »Službenega lista«. Služben; list kr. banske uprave dravske banovine št. 33 z dne 24. t. m. objavlja uredbo o banovinskih trošarinah, pravilnik o načinu pobiranja skupnih trošarin, pravilnik k določbam fi* nančnega zakona za leto 1937-38 o taksah, pravilnik o pouku v plesnih šolah, podalj-šavo roka za prijavo kozmetičnih aparatov, odločbo glede lova rakov koščakov, odločbe obče seje državnega sveta, objavo o uporab-lanju izraza ljudska šola, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v les t-; 19S7-3S jn popravek k § 58 finančnega zakona. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 33 a z dne 26. t. m. pa razglas o razpisu volitev svetnikov kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov, ki bodo v nedeljo 27. junija in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38.
Kakor lev preži drogist-strokovnjak na vse novosti v kozmetiki in jih vzame v prodajo šele tedaj, ko se uveri o njihovi brezhibni kakovosti.
v Letos ho kongres pravnikov v Novem Sadu. V Beogradu se je 24. t. m. sestal sta In j odbor kongresa pravnikov, ki je do-lo'3:i, da bo letošnji kongres pravnikov v Novem Sadu 3.. 4. in 5. oktobra. Vsi referat še njso določeni pri slovesni otvoritvi kongresa pa bo prečiti no predavanje: Vlo^a Vojvodine v našem prnvništvu.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Kopališko zdravljenje vojnjh invalidov bo tudi letos v Toplicah prj Novem mestu. Navodila jn pojnsn la prejmejo vojni inva-1 v občinskih uradih, pri sreskih načel-stvih .mestnih pogiavarstvib in pri VI. oddelku kr. barske uprave.
*	Graditev Orjnške hidrocentrale. 2& leta 1997 je vlada črne gore izgradila vodovod, ki je oskrboval Cetimje z vcido iz daljave 12 km. Naprave tega vodovoda pa so se že nekajkrat pokvarile in tudi kapaciteta ne more več zadoščati potrebam. Veda je postala tudi predraga in je bilo t reba plačati za kubik že 6 Din. Ker v bližini Cetinja ni dovolj močnega izvirka, je zdaj posebna komisija ugotovila, da bi se dala voda (iobiti iz Crnice iz vasi Podgore. ki je oddaljena cd mesta 25 km.
V	Podgori je velik vodopad in tam bodo uredili orjaško hidrocentralo. Ta hidro-centrala bo ena največjih v vsej državi.
*	Smrtna nesreča Franca Kiikca. Iz Radeč nam pišejo: Kakor smo že pred tedni poročali, je zadela Franca Kukra na cest; iz Ra« deč proti Vrhovemu nesreča. Pri srečanju 7. avtom se je prevrnil voz, pr; čemer je Ku-kec tako nesrečno padel, da si je zlomil dve rebri, ki sta mu ranil; pljuča. Nastala je notranja krvavitev. Moral je v celjsko bolnišnico, kjer se mu je stanje nekoliko /boljšalo in je bilo upati, da bo okreval. Oslabelost srca pa ie povzročila, da je v po« nedeljek popoldne izdihnil svojo blago du« šo. Po poklicu je bil mesar, star komaj 57 let. Svojčas ie bil na Dunaju, nekaj časa Prj železnici. Pozneje se je vrnil domov in živel s svojo družjčo go. Pepco vzgled no, har» monično, zakonsko življenje. Pred let; je opustil gostilno in se posvetil izključno mesariji, katero je res strokovnjaško vodil. Z njim izgubimo Radečani značainega napred« njaka. ki je bjl vse povsod priljubljen zaradi svoje dobrosrčnost; in humorja. Bil je zvest član Sokola, katerega je vselej rad podpiral. Pokojnika so v ponedeljek zvečer prepeljali iz Celja z avtom v Radeče.. PoeFeb pokoittika bo v sredo ob 16. uri iz hiše žalosii. Ohranil} bomo pokojnika v najsvetlejšem spominu. Prizadetim izreka* mo najiskrenejše sožal;e!
* Za izlet v pošto rusko jamo v nedeljo 23 maja sprejemajo prijpve trg. Tičar, Ljubljana, šeleoburgova Ul., Goreč, Tyr-ševa cesta.
♦ Nekaj podatkov o kolonizaciji v Južni Srbiji. Od leta 1919 do letos je bilo naseljenih v Južni Srbiji 34.528 siromašnih kolonistov. To so po večini vejni dobro-voljci in optanti. Ti kolonisti so dobili 177.454 ha veoincma že obdelanih zemljišč. Prejšnji lastniki teh zemljišč so dobili za odškodnino okrog 140 milijonov. Posebno u pešna je bila kolonizacija lansko leto, ko se je v okolici Djakovice in v Podrimlju naselilo okrog 6000 kolonistov.
Proti zaprtju in težavam vsled hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah, oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936.
*	Še enkrat prodaja banovinskih kolkov po trafikah. Kraljevska banska uprava sporoča, da banovinskih kolkov po 30. aprilu tudi na prošnjo ne bo mogoče zamenjati, ker so že s 1. aprilom v teh serijah izgubili veljavo v smislu odločbe »S. I.c št 89/1936. Na podlagi odloka kraljevske banske uprave VII/20.577 se samo upravičenim prodaš jalcem teh kolkov zamenjajo do petka, to je do 30. t. m. do 12. ure. Po tem roku pa ti kolki izgubijo vrednost.
*	Katera je najlepša? Rdeča lica. svetle oči, čvrsti udje, vesel obraz, to je leno! — To daje kri tvorečj Bioslad. Biomalz. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah.
*	Takozvani zeleni oblok na zobeh otrok je česta pojava, ki nastane zaradi tega, ker se prj pomanjkljivem odstranjevanju ostankov jedi. v prv; vrsti pa zarali lepljive mase sladkorja. tvorijo kisline ki omehčajo sklenilnost zoba ter jo obložijo z zelenimi gl vjcami (mikrob'"). Zaradi tega mora tudi deca čistiti zobe 7. dobro zobno pasto in krtačo. Odolova p?sta čisti temeljito in ne poškoduje ziobne sklenine. Ta pasta des nf oira. je prijetnega okusa, im daje čist vonj.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.	1
Iz Ljubljane
u— Raspored bogosluženja od Veljkog Četvrtka do Uskrsa u pravcslavnoj crkvi sv. hrača Cirila i Metodija. Na Veliki Ce-tvrtak; Vasilijeva sv. liturgija u 10. časo-va; Bdenije sa čitanjem strasn-h Jevandje-la u 18. časova. Na Veliki peta,k; Carski časov,; u 10. časova: Večernja sa polaganjem Plaštanice u 16. časova. Na Veljku su-bot.u: Jutrenja sa pogrebom Hristovjm u 4. časa izjut.ra: sv. liturgija Vasilijeva u sanatorijumu »Golnik« u 10. časova. a Večernja u Ljubljani u 17. časova. Na Uskrs prv; dan: Vaskresna jutrenja sa Ijtijom (procesjjora) u 4. časa izjutra. sv. liturgija Zlatoustova u 10. časova. Večernja u 17. časova; Na Uskrsm; ponedeljak; Jutrenja u 7. časova, sv. liturgija u 10. časova. Večernja u 17. časova. Na Uskršm-ji utora-k: Jutranja u 6. časova. sv. liturgija u saoatori-jumu »Golnik« u 10. ča60va.«
nmi se k starišem. Vse Ti je odpuščeno in brez posledic.
u— Jurist y odvetniški službi. Dne 24. L
m. je predaval na univerzi na povabilo Društva slušateljev juridične fakultete dr. Rudolf Krivic o juristu v odvetniški služs bi. Za vse slušatelje jurjste je bilo predavanje zelo zanimivo, zlasti za one, ki se mislijo posvetiti temu poklicu. Gospod predava« telj je na zelo lep način orjsal ves pomen in delovanje odvetnika v današnji dobi, katerega glavna naloga je, vestno in pošte* no pomagati ljudem v siporih in jih medsebojno pomirjevati. Vse odve-tnikovo delovanje je izraženo v njegovi justionodelmični funkciji. Odvetnik nadzoruje sodnika in ga dopolnjuje, da pride do pravilne in pravične sodbe. V svojem poklicu mora bdtj odvets nik popolnoma neodvisen. Neodvisnost in vestnost ste dve glavni sestavini, ki morala od vsega početka spremljati odvetnika v službi, poleg tega pa je potrebno širokega znanja v življenju in veliko samozatajeva-nja: vedno najprej dolžnost do svojega k]ien>ta, potem šele lasten užitek. Predavatelj je na široko podal v svoj»ih izvajanjih vse strani odvetniškega poklica in končal, da je dober odvetnik le oni, ki ee je za ta poklic odločil le iz idealizma in nadarjeno« ©tj. Gospod predavatelj je žel od poslušalcev velik aplavz.
u— Aero.-klub »Naša Krila«, oblastni odbor v Ljubljani, otvarja niz letalskih propa* gand*nih prireditev za leto 1937 z letalsko razstavo motornega in brezmofornega letala pod milim nebom, da bj na ta način vzbudil med publiko čim največ zanimanja in, istočasno omogočil, vsakomur, da brez večje zamude časa more letala videti povsem od blizu. Med zelenjem v »Zvezdi« bo v so* boto 1. maja razstavljeno sporhio letalo tiipe Comper »Sivjfte s Pobjoy motorjem 75 k. s. jn pa brezmolorno letalo tipe »GrunatuBa-by«. Sla to dva reprezentanta športnega letalstva in bosta med publiko gotovo vzbudila največje zanimanje, saj bo prvi? orno« gočeno večini, da čisto od blizu gleda letala in povrh vsega še v centrn mesta.
u— Ušla je papiga modre barve, brez re? pa. ki sliši na mie »Jaka«. Najditelj n»i JO odda prot; nagradi v inseratnem oddelku »Jutra«.
n— Pirnatov® ilustracije k zadan knjigi »Don Kihotac. V izložbenem oknu »Tiskov* ne zadruge« (Knafljeva ulica) je razstavil znani kipar in ilustrator Nikolaj Pirnat sedem svojih originalov ilustracij k zadnje* mu delu nesmrtne Cervantesove umetnine, kj izide v najkrajšem pri S. M. Zanimanje za veliko delo slavnega Španca je posebno po zadnjih dogodkih v njegov; domovini, ogromno naraslo. Gotovo je bila 6rečna misel, da je založnica opremila prevod tega klasičnega deta z ilustracijami domačega uineinika. Kakor *o bili ljubitelji lepe knjige 6 Pirnatovimi ilustracijami v prvih treh delih nad vse zadovoljni, se bodo brez dvo* ma še s toliko večjim estetskim užitkom mu* dilj ob risbah, ki jih prinaša četrta knjiga. Vjdno je. da se je ilustrator prav ob zaključku svojega dela tehnično in vsebinsko še mnogo intenzivneje vživel v Cervantesovega duha in njegovim figuram tudi likovno ustvaril kongenialne podobe. Opozarjamo, da so originali naprodaj.
u— Ravnanje delavstva in podjetnikov pred stavko ali izprijeni. Mestno poglavarstvo nam je poslalo: Mestno poglavarstvo opozarja delavstvo in podjetnike na uredbo o določanju minimalnih mezd. sklepanju ko« lektivnih pogodb, poravnavanju in razsod-ništvu (Službeni list z dne 20. II. 1937. št. 103—15), ki ie stopila v veljavo dne 15. aprila t. 1. III. poglavje te uredbe pozna pravico do stavke za delavce in pravico do izprtja za podjetnike, razen za državna, ba-novjnska jn občinska podjetja, pri katerih je stavka ali izprtje sploh prepovedano. Da pa se preprečijo škodljive in nepremišljene stavke in samovoljna izprtja, predpisuje uredba obvezno poravnanje spora s posre* dovanjem obče upravne oblasti I stopnje ali s poravnalnim postopkom inšpektorata za delo: če pa ta ne uspe, se smejo stranke zateči na razsodniškj odbor, sestoieč iz enega državnega uradnika in iz najmanj ro dveh zastonnikov spornih strank. Bekida* jalci, med niimi tudi odgovorni voditelji državnih al; samoupravnih podietij. ter vse organizacije, ki bi se ne obrnili do pristojnega poravnalnega oblastva za poravnavo spora ali ki bi objavili izprtje med porav* nai nim postopanjem, se kaznujejo z globo v denarju od 100 do 10.000 din. a delavci, k; bi se ne obrnili do oblast; za poravnavo spora ali ki bi stopiili v stavko med poravnavanjem soora, pa z globo v denarju od 100 do 500 din.
™ KINO IDEAL ™
Angela Salloker, Attila Horbiger
v prekrasnem filmu
»Princesa Ragmar«
(DEKLIŠKI PENZIONAT) Režija: Geza v. Bolwary
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri BHWBWiMgM — lil MFiMiilimU tti
u— Nove tramvajske cene. Uprava cestne železnice eperoča, da stopi s 1. majem t. 1. v veljavo nova tarifa. Po novi tarif.i znašajo vozne cene od Din 1 do Din 2.50, dočim so znašale doaedaj od Din 1.50 do Din 3.50. Znižane so cene za daljše vožnje. Po novi tarifi stane vožnja do 3 delnih preg Din 150, do 5 delnih prog D;n
2 in nad 5 deln:h prog Din 2.50 za vožnjo. Od Mestnega trga do št. Vida ali obratno
pa se plača izjemna cena Din 2. Vozni
listki za kratke proge po Din 1 (do 4 postajališč) se izdajajo od Jej ves dan, tudi ob nedeljah in praznik'h in veljajo tudi za prestop. Jutranji vozni listki po Din 1 se izdajajo ob delavnikih v mestu do 7.45, na progi od remize do št. Vida Pa do 7.30. Na novo so uvedeni jutranji pc<vratni vozni listki po Din 2 za obe smeri. Izdajajo se samo zjutraj in to v mestu do 7.45, na progi od remize do Št. Vida pa do 7.30.
S povratnim voznim listkom se lahko vrača potnik ves dotčni dan, ko je bdi vozni listek kupljen. Povratni vezni listki se izdajajo tudi ob nedeljah in praznikih. Na novo se uvede tudi predprodaja vozn h listkov v blokih po 25 kom z 10"/o popustom. Bloke bodo prodajali vsi sprevodniki in obe blagajni. Cene za delavske tedenske vozne listke se znižajo in znašajo sedaj do 4 delnih prog za 2 vožnji dnevno Din 6 in za 4 vožnje dnevno Din 10, za nad 4 delnih prog pa za 2 vožnji Din 8, za 4 vožnje Din 12. Vse ostalo je razvidno iz cenikov, ki so izobešeni v vseh tramvajskih vozovih in na prometnejših točkah v me-tu.
u— Kraške lepote našega Jadrana je naslov zaključnega predavanja krajevnega od* bora Jadranske straže, v Liubljani, ki bo danes ob 20. v verandni dvorani >Uniona«. Predavatelj g. Tutius Budau bo prikazal svoje najnovejše skioptične slike, izdelane na poseben način. Kraške lepote našega Jadrana nam niso nmogo znane in je zelo hvalevredno, da se ie Jadranska straža po* trudila, da nam prikaže tudi te zanimivosti, ki 60 po svojih prirodnih lepotah zelo privlačne. Ker je sezona obiskovanja naše sončne Dalmacije in PrLmorja v polnem teku nam bo predavanje prav dobro prišlo posebno za one, ki iščejo spremembe. Opo* zarjamo, da so vsa predavanja Jadranske straže brez vstopnine.
u— Profesorsko društvo — ljubljanski od ek — bo priredilo drevi ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti zadnje letanje predavanje iz cikla: šola in kultura. Govoril bo prof. Jakob šolar o snovi: Srednjia šola in slovenska knj"'ga. Vabljeni so poleg članov JPD tudi ostali šolniki in prijatelji srednje šole, vstopnine ni.
u— »Lojzka«, v kateri proslavi g. Dre-novec svoj jufcilej 1. maja je dobila nov naslov »Kjer studenček izvira.« Sodeluje, jo gge. Lubejeva, Gnusova, Japljeva ter poleg jubilanta gg. Zupan, Peček, Gorski, Daneš. Režira g. prof. O. sest. Dirigent g. žebre.
a— Javna produkcija glasben« »Sloge«. Jutri bo v glasbeni dvorani >Sdoge« v Ljubljanskem dvoru v Pražakovi ulici ob pol 18. javna produkcija »Slogine-t glasbe* ne šole. Nastopijo gojenoi klavirja, solo-petja, gosli, čela, mladinsk; pevskj zbor in šolski orkester. Vstop je prost
u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 2. maja 1 l celodneven ma.iaiškf izlet na Kurešček. Vožnja tja n nazaj stane Dia 12.—. Pr jave in informaci je v društveni pisarni. Beethovnova 10. do vštev-šega 29. t. m.
u—. Društvo prijateljev tnoljskega naroda ima danes, v sredo ob 18. ur; občini zbor v prostorih Slovenske Matjce. Kongresni to? T.
n— Praktifo« predavanje kuhe na elektrie n?b rešojih bo danes ob pol 17. v prostorih Zveze gospodinj v Gradišču 14. Gospodinje vabljene.
a— Nesreča zagrebškega zobotehnika.
Včeraj so na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice pripeljali 2^-letnega zobotehnika Vjktorja Basarička iz Sesvet pri Zagrebu.
Z motornim kolesom je bil na izletu po Slo* veniji, pa je na nekem cestnem ovinku ta> ko nesrečno padel, da je dobil precej hude
poškodbe po glavi.
u— Prva nezgoda bratov Fratelljniiev v Ljubljani. Včeraj opoklne se je pripeljala v Ljubljano artistična ekupjna bratov Fra-teil:njjev. To je že tretje pokolenje slove-čih glasbenih klovnov. Pot jih volj i-z Pariza preko Zagreba jn Ljubljane v Bukarešto. dalje čez Balkan, v Egipt in za več mesecev v Indijo. V Ljubljani so na žalost takoj popoldne doživeli občufcno trag.;ko-medijo. Izpustili so dreei-nuiega petelina in putko na vrt. Ko se je bijžal pričetek predstave, so zaman iskali pogrešani o perjem parček. Po tru lapolnem iskanju se je izkazalo. da sta petelinček in putka zašla med običajno un onsko kokošjo čredo in sta bila tudi deležna enako krute usode: da sta namreč izkrvavela pod kuhinjskim nožem. Oj prejoj. ko se je popoldanska predstava prjčela (vsekakor z majhno zakasnitvijo"), sta ubogi peteljnček in putka ležala oskubljena v kuhinji. Iti ko je b la predstava po dobrih dveh urah zaključena sta bila dre-sirani petelinček in putka že na jedilnem Listu (— naj mu bo v zdravje, kdor ju je pospravil!). Resnjc-i na ljubo pn je seveda treba povedati, da predstava navzlic žalovanju famjlije Fratellini n; prav nič trpela. Komično žonglerstvo hipnoza kač in krokodilov, požjranje ognja, parterno akro-batstvo dveh mladih artistov, zabavni nastop bratov Fratelljirvjev. nad vsemi pa zares sijajn i mlad j ekvilčbr et Cavalier. — vse se je rzteklo po sreči in zlasti v zabavo mladega občinstva
u— V nedeljo, 2. maja v.4 na Grod, kjer bo veselo pomladno rajanje v proslavo sv. Jurija — oznanjeva^ca lepših dni.
K I N O *
Iz Celja
e— Proti tuberkulozni teden v Celju-
Vse cenj. dame in s^imarijanke, ki bi bile voljne sodelovati, ali so že lani sodelovale pri izvedbi protituberkulozaiega tedna, vljudno vabimo na sestanek, ki bo danes ob 19.30 v Zdravstvenem domu v Celju. Odbor.
e— Avtomobilska ne reča v DOberteši vasi. Včeraj dopoldne sta se vozila dva potnika z luksuznim avtomobilom iz Ljubljane v Celje. Na državni cesti v Do-berteži vasi pri št. Petru v Savinjski dolini je privozil nasproti iz Celja nov osebni avtomobil, v katerem ;o sedeli neki Amerikanec, neki drugi moški in še ! dve dami. Na ov:nku je ljubljanski avtomobil na viseči in polzki cesti zaneslo z desne strani na sredo ceste. Ljubljan ki avtomobil je zadel z veliko silo v Ame-rikančev avtomooil in se razbil, pri čemer sta dobila oba p:tnika lažje poškodbe. Pri karajrbolu se je tudi Amerikančev avtomobil močno poškodoval, kljub temu pa so potniki, ki -o estali nepoškodovani, pozneje lahko nadaljevali vožnjo.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Tovariš« ^ Ireno Zilahyjevo in tednik, ob 18.30 matineja.
e— Pasji kontumac ukinjen. Mestno poglavarstvo je v ponedeljek ukinilo pasji kontumac v mestni občini celjski.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »DRAGOCEN POLJUB«. — Ob 18.15 »VRAŽJA LUTKA«.
Iz Maribora
a— Desetletnico drž. trgovske akademije so proslavili dijaki na slovesen način v ponedeljek v gledališču s koncertnim večerom pod pokroviteljstvom župana dr. A. Juvana. Koncert, ki je obsegal številne pevske, zborovske in solistične točke, pri katerih se je zlasti odlikoval odličen ba-ritonist bivši gojenec trg. akademije, g-Ladislav Rakovec, je prav lepo uspel in je pokazal nadarjenost mladine in sigurnost v nastopu, zlasti v posrečeni enodejanki »Medved«. Na sporedu je bil tudi lep in večeru primeren nagovor dijaka Miloša Focka.
a— Razburljiv dogodek na Glavnem trgu. Konj se je včeraj zjutraj okoli šestih splašil nekemu posestniku v Vetrinjski ulici. Zaletel se je v izložbo Kirbiševe mesarije in napravil škode nad 500 dinarjev, nato pa je zdrvel na Glavni trg, kjer je z vozom vred treščil v mestni avtobus, pri katerem znaša radi razbitih stranskih luči škoda okoli 1500 dinarjev. Stražniku ob drž. mostu se je posrečilo, da je konja ustavil.
a— Milijonska kaaen. Včeraj dopoldne so finančni in varnostni organj izvršili številne preiskave in poizvedbe v svrho razkritja velike tihotapske afere, prj kateri gre za tihotapstvo okoli 20 do 30 kg saharina. Preiskave so se vršile med drugim v Delavski ulici in si organi carinske in policijske oblasti prizadevajo, da se tihotapska afera do naslednjih podrobnosti razčisti. Krivce, kj so že na varnem, bo doletela globa skoro enega miliona dinarjev. Najbrže je ne bodo mogli izplačati in bodo morali zaradi tega odsedeti precej dolgo zaporno kazen.
a— Vlomilci v Košakih. V noči na torek so udrli vlomilci v Perkovo trgovino v Košakih in odnesli razne predmete v vrednosti okoli 500 din. Storilci pa so imeli smolo, ker jih je mariborska policija z blagom vred kmalu za tem zajela na Meljski cesti.
a— Svak nbil svaka. Mariborski mali kazenski senat je včeraj obsodil 31 letnega delavca Janeza Vrbnjaka iz Moravcev, ker je do smrti zabodel svojega svaka Franc Trstenjaka 19. marca v Moravcih.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor pevskega društva Zvon
bo 29. t. m. ob 19. v društvenih prostorih. Dolžnost vseh aktivn h in podpornih članov je. da se zbora udeleže.
Iz Gornje Radgone
gr— Ustanovitev obrtnega društv«. V nedeljo je bil v posojilnični dvorani ustanovni cbčni zbor obrtnega društva za sodni okraj Gornjo Radgono. Obisk je bil izredno lep. Na zboru je poročal o u» tre ju in delovanju obrtniške zbornice, kakor tudi potrebi in delovanju Obrtnih društev zbornični svetnik g. Kavka. Novo društvo vodi predsednik Janez Lančič. klepar.
gr— Strihnin na žgamcih. K samotnemu posestniku Francu Reisingerfu ▼ LichendorfU pri Murecku v Avstriji je ▼ zadnjem času čestokrat zahajal M3baei Baierl, pose tnikov »n iz žepovcev v Apački kotlini. Lepega dne pa se je Baierl zgla«! na domu Marka Maia v Črncih s i prošnjo, da mu napiše za strica testament, I ker je bil slednji takih, poetov vešč. Mai
TEl.
21-24
MATIC

Na splošno željo samo še danes ! NESMRTNE MELODIJE v glavni vlogi Marija Paudler, Lizzi Holzschuh, Leo Slezak
Vrhunec filmske umetnosti IRENA v glavni vlogi žeraldina Katnikova, Lil Dagover, Sabine Peters, Kari Schonbock
rassnzmiz®
Danes ob 16. in 20. uri
SVETOVNO ZNANI VARIETE
TRIJE FRATELLINI s pestrimi dodatnimi točkami prvič in zadnjič v Ljubljani

Marko je nič hudega sluteč tak testament 'Jesitavil ter se je Mihael Baierl z njim po i al na Reisingerjev dom. Ker je bil Reisinger že star ekrog 72 let, je nasedel in podpisal Baierlu napisani testament, ki pa itak ni bil veljaven, vendar pa je naivni Baierl sodil, da se bo na ta način lahko polastil starčevega premoženja. Imel je s seboj stfeklenico vina. Vino je že poprej večkrat prinašal staremu ter se mu prilizoval. Toda ta dan je imel primešan tudi strihnin. Zastrupljeno vino je zlil ua ajdove žgance, ker je taka jed v teh krajih običajna. Franc Reisinger, 1d je bil samec in precej čudaški, je s svojo že priletno gosp:dinjo nekaj te jedi zivžil. Oba sta zaradi oslabelosti in občutljivosti takoj začutila, da ne more biti vse v redu. Ko jima je postalo slabo, sta dala takoj poklicati zdravnika, ki ju je odpre-mil v bolnišnico, kjer so jima izprali želodec in ju tako rešili na> ilne smrti. Orož-ništvo je Mihaela Baierla aretiralo in oddalo v zapore sreskega sodišča v Murecku. Izvršena je bila tudi preiskava na njegovem bivališču in £0 tam našli v»č sumljivih reči, ki jih je pridobil na nepo-Sten način.
gr— Olepševalno društvo. Na poburto Putnika in občine je izvršil pripravljalni odbor, kateremu načehije vodja terenske sekcije Mur1 <ke regulacije g. inž. Vladimir Knez, vse potrebne priprave in bo ustanovni občni zbor v prvi polovici maja.
Iz Ptafa
j— Gospod Reich Ignac, hotelir pri »Belem križu« v Ptuju je namesto venca na greli pok. Fiirthner Josipa. pekovskeca mojstra iz Ptuja, daroval znesek 100 din v prid krajevne protjtuberkuiozne lige v Ptuju. Iskrena hvala! Posnemajte.
Redni občn! zbor jadralno letalske podružnice »aero-kluba« bo 1. maja ob 19. v IV. razredu državne realne gimnazije. Vse prijatelje našega mladega in malo znanega pokreta pa tudi vse one, ki se zanimajo za jadralno letalstvo in letalstvo sploh, vabimo, da se udeleže občnega zbora. Tudi v Ptuju bi radi zgradili jadralnemu siportu močno postojanko, zato nas podprite pri našem delu vsaj s svojim zanimanjem za težnje, ki j?m posvečamo ves svoj prosti čas.
j— Kino Ftuj. Daneg ali jutri 6« predvaja film »Skozi pustinjo«.
Iz Škofje Loke
Sokolsko društvo škofja Loka priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Dolina gradov«, drugi del, s slikami. Predaval bo predavaitelj ZKD g. Pirnat Viktor.
Nevarne posledice trajnega deževja
Sreraska Mitrovica, 27. aprila.
V zadnjih dneh prejšnjega tedna se je vodovje Save polagoma zniževalo, od nedelje pa spet močno narašča in so zdaj pod vodo vsa slavonska in bosanska naselja ob Savi od Novske do Sremske Mitrovice. Pri Slavonskem Brodu je Sava v zadnjih 48 urah narasla za blizu pol metra in je že 7.75 m nad normalo. Pod vodo je vsa okolica Bosanskega Broda. To je leiois že drugič in je nevarnost še večja, kakor je bila pred tedni. Mnogo prebivalcev iz brodske okolice se je moralo že pred tedni umakniti v železniške vagone in oni. ki so pred dnevi zapustili ta zasilna bivališča, so se zdaj morali vrniti.
Tudi pri Sremski Mitrovici je Sava blizu 7 in pol metra nad normalo in se je že razlila po nekaterih ulicah predmestja. Obrambni nasipi so v veliki nevarnosti. Tehnična sekcija je mobilizirala močne oddelke delavcev ter odredila ob nasipih permanentno služI bo. Sa-va močno narašča od Jatienovca do Beograda.
Beograd 27. aprila.
Videti je, da bo Sava dosegla tisto višino kakor pri katastrofalni poplavi leta 1932. V okolici šabca je vodovje iz savske struge poplavilo ogromne komplekse zemljišč ter je razoralo mnoge ceste. Na cesti šaibac—Beograd je voda visoka 30 cm, na cesti šabac—Loznica je na razdalji 10 km prekinjen ves promet. Ponekod je na tej cesrii voJovje visoko 120 cm. V okolici Dragojevca je preko 600 ha zemljišč pod vodo, ki se je izlila iz reke Dobra ve. V Mai&vi je pod vodo preko 2000 ha obdelanega polja.
Tudi Obrenovac je obkoljen od vode. V središču kraja ni videti velike nevarnosti, če pa greš proti periferiji v katerikoli smeri, se ti odpre pogled na celo morje razlitih veda. V Obrenovac so morali po-slati prebivaitvu na pomoč nekaj vagonov in več velikih čolnov.
Pri kilometru 171 je poplavljena tudi državna cesta Beograd—Niš, s čolni pa se morajo voziti po cesti Jagodici a—Kruše-vac. Tudi Jagodini sami predi velika ne. varnost od izlivov iz rečice Delice. Vodovje Velike Morave je presekalo cesto čuprija—Jagodina. V okolici Para čina je poplavljenih več vasi, nevarnost pa preti tudi samemu Paračinu. Ceste, ki vodijo iz Paračina v Varvarin preko Obrežfca m Cfčesca. so vse pod vodo. Ponekod je vo. da visoka že poldrugi meter. Nevan»J * poatali tod! izlivi Zapadfce Morav»
Gospodarstvo
Izvoz v prvem četrtletju
Kakor smo že pred dnevj poročali je bil naš izvoz tudi v marcu znatno večji nego v istem mesecu lanskega leta. Po vrednosti smo zabeležili povečanje nasproti lanskemu letu za 166.2 milijona Din ali za 48%. Povečan izvoz je v tem mesecu pripisati zlasti živahnemu izvozu žita saj je znašal izvoz pšenice, koruze in ostalega žita 116 milijonov Din to je za 112 milijonov več nego v istem mesecu lanskega leta. ko nismo zaradi slabe letine skoro nič izvo-t lj. Nadalje smo v tem mesecu izvozili za 24 milijonov Din več živine nego lani. za 13 milijonov Din več živinskih proizvodov, za 36 milijonov Din več lesa in za 31 milijonov Din več rud. Manjši pa je bil izvoz tobaka, namreč za 36 milijonov, jn izvoz bakra za. 16 milijonov.
Izvoz žita 235 milijonov Din
V prvem letošnjem četrtletju se je naš izvoz nasprot? lanskemu prvemu četrtletju povečal za 484 milijonov D|n aH za 57%.
Letos smo v prvem četrtletju izvozili za 1333 milijonov Din bi.-ura nasproti 849 mi-!. jonom. kolikor je znašala vrednost izvoza v lanskem prvem četrtletju in 867 milijonom. kolikor je znašal izvoz v prvem četrtletju 1935., ko n« bilo sankcij.
Tudj povečanje vrednost,- izvoza v prvem letošnjem četrietju je v prvi vrsti pripeti ž vabnemu izvozu žita kakor ie to razvidno iz naslednje primerjav« (v vagonih);
prvo četrtletje 1936	1937
pšenica	—	7.986
ostala, žjta	30	654
koruza	682	9.894
otrobj	—	963
Vrednost izvožene pšenice je dosegla v prvem četrtletju 127.7 milijona Din (lani 0), vrednost ostalega žita 8.6 milijona Din (0.4). vrednost koruze 89.2 (7.7) in vrednost izvoženih otrobov 9.4 milijona Din (0). Za izvoženo žito, koruzo jn otrobe smo letos v prvem četrtletju dobili 235 milijonov Din nasprotj 8 milijonom v lanskem prvem ge-lirtletju. tako da gre polovica povečane vrednosti letošnjega izvoza na račun žita.
Znatno se je nasproti lanskemu letu povečal tudi izvoz fižola in sicer na 795 vagonov (lani 180) v vrednosti 19.9 milijona D n (5.5). Izvoz konoplje, k; se je že lani v zvez^ z velikimi nakuoi sankc-i.iskih držav znatno dvignil, je b-;] letos nekoliko manjši: vendar je nnvzl r temu dosegel vrednost 40.5 milijona Din (lani 48.5). Precejšen primanjkljaj pa beležimo pri Izvozu tobaka, k; ga letos sploh nismo izvažali, medtem ko je lan; znašal 57.7 milijona Din.
Povečan izvoz živine
Razveseljiv preokret vidimo letos pr; izvozu goveje živine, ki se je dvignil od 12.800 glav v lanskem prvem četrtletju na 22.660 glav v letošnjem prvem četrtletju; zaradi ugodnejših cen pa »e povečanje vrednosti izvoza še znatnejše, in sieer od lanskih 16.1 na 4^.0 milijona Din. Izvoz konj ,'e btl po številu glav za malenkost manjši .po vrednost? pa se je dvignjl od 13.3 na 18.0 milijona Din. Izvoz svmj je bi! že lam ■wlo velik, pa se je letos še nadalje povečal, :n sicer na 88.600 giav (lani 6'i.SOO) v vrednosti 110.2 milijona Din (88.4). Izvoz žive perutnine, ki je lani zarndj sanke i precej nazadoval se je le po vrednosti dvignil od 8.6 na 9.0 milijona Din, po količjn; pa jo nazadoval od 102 na 91 vagonov.
Izvoz svežega mesa. k; je znašal v prvem četrtletju 1935.48 milijonov Din in se je lani naglo dvignil na 97 milijonov, je letos
zopet popustil na 63 milijonov. Zato ta se jo povečal izvoz svinjske masti od lanskih 28.1 na 54.6 milijona Din. VečH j« bil tudi izvoz jajc ki se je povzpel na 500 vagonov (SJ 376) v vrednosti 47.7 milijona Din (39.9). Izvoz perja in puha s® vsako leto dviga in je letos v prvem cetrietju dosegel že vrednost 17.0 milijona D n J lani 123 predlanskim 6.5). Nekoliko manjši je bil izvoz surovih kož. ki je znašal 21.0 m,-lijona Din nasproti 24.8* milijona Dm v lanskem prvem četrtletju.
Boljši izvoz lesa
Izvoz lesa se je letos v prvem četrtletju mnogo ugodneje razvijal nego lam, ko smo zaradi sankcij izvozih le malo lesa; deloma pa je bil celo večji nego predlanskim. V prvem četrtletju zadnjih treh let se je naš izvoz lesa gibal tako-le (v vagonih);
prvo četrtletje 1935 1936 1937 drva	2838 289 1337
gradbeni les 17.485 10-744 21.222 oglje	522 205 496
lesni izdelki	157 143 146
Najbolj se je povečal izvoz gradbenega lesa, ki je bil po količini še enkrat večji nego lani v prvem četrtletju in tudi večji nego predlanskim. Precej pa še vedno zaostaja izvoz drv, deloma pa tudi izvoz oglja in lesnih Izdelkov. Znatno povečanje pa beležimo pri izvozu pragov. Medtem ko smo v prvem četrtletju 1935 izvozili 30.600 pragov in lani v prvem četrtletju 138.800. je letos ta izvoz narasel na 170.100 komadov. Po vrednosti pa je slika izvoza naslednja (v milijonih Din):
prvo četrtletje drva	4.6 0.4 2.2
gradbeni les 142.5 88.7 193.6 oglje	2-6 10 3.1
pragovi	1-5 6.3 8.1
lesni izdelki	7.8 7.1 7.6
ekstrakti	5.3 7.2 12.9
Skupaj	1M.S 110.7 227.5
Naš izvoz lesa fe bil torej leto« po vrednosti za 116.8 milijona Din aH za preko 50 odstotkov več ji nego lan!, pa tudi za 63 milijonov večji nego predlanskim.
Navzlic visokim cenam, manjši izvoz bakra
Med ostalim, izvoznimi predmeti je omeniti predvsem baker. Bakra smo leto« v prvem četrtletju navzlic izredno ugodni kon-junKturi Izvozili manj nego lani, in sicer le 739 vagonov nasprot, 956 vaeonov v lanskem prvem četrtletju in 1073 vagonom v predlanskem prvem četrtletju, kar je očitno pripisati le sodelovanju borskih rudnikov v mednarodnem kartelu. Po vrednosti 6e je izvoiz bakra zmanjšal od lanskih 93.6 na 85.6 Din. T, podatki se nam ne zdijo prav točni, saj je letos vrednost bakra na svetovnem trgu še enkrat večja nego lani in bj moral biti vsaj izkupiček večj; (navzlic manjši količini).
Znatno povečanje pa beležimo pri Izvozu rud. ki je znašal v prvem četrtletju predlanskega leta le 12.184 vagonov, lan? 14.156. letos pa se je povzpel na 32.870 vagonov. Vrednost izvoženih rud pa se ie povzpela od 24.3 milijona Din v predlanskem prvem četrtletju, odnosno 25.0 milijona Din v lanskem prvem četrtletju na 108.8 milijona Din letos v prvem četrtletju tako da se ie izvoz rud v primer« z lanskim letom več nego pooetvoril. Občutnejše zmanjšanje pa vjdi-mo pri izvoz« kalcijevega karbda ln cra-namida, ki se je zmanjšal od 16.5 na 9.6 milijona Din.
Šefa predsedstva Zveze trgovskih združenj
Včeraj dopoldne se ie ob 10. pričela v novi dvorani Trgovskega združenja v Mariboru III. plenarna seja predsedstva Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Za to sejo je vladaio veliko zanimanje in so posvetovanju prisostvovali predsedniki in zastopniki skoro vseh trgovskih združenj v dravski banovini. Sejo je otvoril in vodil podpredsednik Zveze trgovskih združenj g. Ferdo Pinter, ki je v iskrenih besedah pozdravil predsednika zbornice za TOI g. Jelačina in številne delegate posameznih trgovskih združenj.
Podpredsednik g. Ferdo Pinter je poročal o splošnem gospodarskem položaju, o akcijah centralnega predstavništva glede na nastali novi položaj in o drugih perečih vprašanjih našega gospodarskega življenja. Po poročilu predsednika je bilo sklenjeno, da bo letošnja glavna skupščina zveze 23. maja, prva konferenca pa bo 22. maja v Slovenjgradcu. Na seji so razpravljali o kvalifikaciji tajnikov trgovskih združenj. Sklenjeno je bilo, da se v mestih do 20.000 prebivalcev nastavijo tajniki s srednješolsko izobrazbo, prvenstveno pa absolventi trgovskih akademij, v mestih nad 20.000 prebivalcev pa naj se brezpogojno nastavljajo tajniki z visokošolsko izobrazbo. Tajnikom naj se zasigura neka stalnost. Obširno so na seji razpravljali o uredbi o minimalnih mezdah in so bili storjeni sklepi, po katerih se bodo ravnali člani trgovskih združenj. Uredba o minimalnih mezdah pride predvsem v poštev pri vajencih, ki bodo odslej naprej prejemali po prvem letu mezdo, kakor to predpisuje uredba.
Glede inozemskega kapitala in veleblagovnic v naši državi so delegati sklenili, naj se na vsa meroaajna mesta pošlje protest proti sitematičnemu favoriziranju tujega kapitala v trgovini in p-oti ustanavljanju veleblagovnic. Ot enem zahtevajo trgovci, da se omogoči likvidnost denarnim zavodom, da bodo mogli koristiti našemu gospodarstvu Sklenjeno je bilo tudi, da se na Zbornico za TOi. in na ban-sko upravo nasloni resolucija z zahtevo, da se ukrepi proti krošnjarstvu še bolj poostre, ker tudi dosedanji poostreni ukrepi iiiso nič zalegli. Posebna deputacija bo odpotovala v Beograd k trgovinskemu ministru od katerega bo zahtevala, naj se predlogi trgovcev dravske in savske banovine glede prepovedi krošnjaivnja z manu-fakturnim blagom, ki ležijo že šest mesecev v ministrstvu, končno rešijo. Glede skupne banovinske trošarine in novih obremenitev po državnem proračunu za leto 1937/1938 je bil sprejet sklep, naj Zveza trgovskih združenj protestira proti uvajanju novih skupnih banovinskih trošarin in naj zahteva, da se dohodek od banovinskih trošarin porabi tam, kjer se pobirajo.
Razvila se je tudi daljša razprava o
samoobrambi proti kartelom. Stavljenih j« bilo več predlogov, končno pa je bilo sklenjeno, da se zahteva sprememba zakonskih določb glede kartelov. Glede vesti nekaterih listov, da se je gospodarski položaj v dravski banovini zadnje čase izboljšal, so zbrani delegatje ugotovili, da temu ni tako in da so gospodarske razmere v naši banovini slej ko prej zelo težavne. Obravnavali so nato še nekatere interne zadeve. Naposled so se vsi delegati izrekli za to, naj se Zveza trgovskih združenj iskreno zahvali bivšemu ministru in narodnemu poslancu g. Ivanu Mohoriču za njegovo uspešno obrambo gospodarskih interesov dravske banovine o priliki letošnje proračunske razprave v narodni skupščini ter za njegovo koristno sodelovanje pri gospodarski zakonodaji.
Naš uvoz iz Italije fe že večji nego pred sankcijami
Naš izvoz v Italijo se je v marcu ponovno nekoliko povečal. Medtem ko je znašal v januarju 32.7 milijona Din in v februarju 33.5 milijona Din se je v marcu povzpel na 46.9 milijona Din (lani 7.2, predi. 69.4). Povečal pa se ponovno tudi uvoz, in sicer od 43.9 milijona Din v januarju in 47.4 milijona Din v februarju na 51.8 milijona Din v marcu (lani 0.1, predi. 43.0). Naša trgovina z Italijo se torej približuje obsegu iz zadnjega leta pred sankcijami, kajti izvoz je dosegel 68% izvoza v marcu 1935. uvoz pa je dosegel celo 120% uvoza v marcu 1935.
V prvem četrtletju t. 1. je znašala vrednost našega izvoza v Italijo 113.1 milijona Din (lani 17.5, predi. 171.0), vrednost uvoza iz Italije pa 143.1 milijona Din (lani 0.2, predi. 115.7), tako da smo imeli za 30 milijonov Din pasivno bilanco.
Gospodarske vesti
= Občni zbor Zveze industrijcev v Ljubljani je sklican za 29. t. m ob i0.15 v sejni dvorani Zbornice za TOI. Na dnevnem redu je med drugim: sklepanje glede akcije gospodarskih korporacij proti novim fiskalnim obremenitvam, sprememba pravil, volitev uprave in nadzorstvenega odbora itd.
= Pogajanja za izvoz železne rnde v Ce. škočlovaško in Madžarsko. Po vesti iz Beo. grada so se začela ie dni pogajanja s Ce. skoslovaško in Madžarsko o nabavi zelezne rude v Jugoslaviji. Gre za 400.000 ton. Pogajanja bodo najbrže v nekaj dneh zaključena.	,
— Licitacije. Dne 28. t. m. bo v mten-dartturi štaba dravske divizij ike oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo čiščenja dimnikov ljubljanske garnizije. 29. t. m. pa za dobavo 10.000 kg j-ešprenčka in 10.000 kg zdroba.
= Dobave. Hidrografskl institut mornarice v Splitu »prejema <jo 5. maja po.
sodbe » dobavo ansmometra, termometra i dr. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 6. maja ponudbe za dobavo bakrene vrvi, <Jo 7. maja za dobavo raznega električnega materiala, svedrov za les, posod za vodo i dr., do 20. maja pa za dobavo 1 električnih motorjev. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, vrvice in cevne žive. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 26. maja ponudbe za dobavo obleke za dež.
= Licitacije. V intendamturi štaba divizijske oblasti v Banjaluki bo 1. maja licitacija za nabavo 340 ton premega. V mtenoaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 1. maja licitacija za dobavo 14.353 m2 drv. v pisarni drav. ske stalne vojne bolnice v Ljubljani bo 7. maja licitacjia za dobavo telečjega mesa. sladkega in ki-dega mleka ter jogurta. Dne 8. maja bo v inženjeriji štaba dravske divizijske oblasta v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega kopališča v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Mariboru m 12. maja za dovršltev peti na teritoriju dravske banovine. Dne 20. maja bo pri upravi državnih mc<nopolov v Beogradu licitacija za dobavo ovojnega materiala za tcbak.
Borze
27. aprila
Na ljubljanski borzi ste med oficielnimi tečaji ponovno nekoliko popustih devizi Pariz in Newyork. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi podražili in so bili zaključeni po 8-14, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.11. v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.84, Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.23, v Beogradu 12.2217 in v Zagrebu 12.20 odnosno za konec maja 12.26, za konec junija 12.2750 in za 15. avgust 12.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je trgovala Vojna škoda po 408.50 (v Beogradu po 409). Pri mirni tendenci je bil še promet v 6°/« begluških obvezniccah po 76, v 78/o Blairovem posojilu po 86.75 in v delnicah PAB po 196.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2386.66 — 2401.26, Berlin 1750.52 — 1764-40, Bruselj 736.04 — 741.11, Curih 996.45 — 1003-52, London 214.71 — 216.76, Newyork 4323.51 — 4359.82, Pariz 193.17 — 194.61, Praga 151.83
—	152.94, Trst 228.44 - 231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.3650, London 21.5950, Newyork 436.625, Bruselj 73.86, Milan 23, Amsterdam 239.2250, Berlin 175.60, Dunaj 80.60, Stockholm 111-2750, Oslo 108.5250, Kobenhavn 96.40, Praga 15.24, Varšava 83.10, Budimpešta 86. Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 408 — 409, 46/« agrarne 52.50 den., 6*/o be-gluške 76 — 76.75, 6°/e dalm. agrarne 74.25
—	74.50, 7% invest. 88 — 88.50. 7*/« Blair 86.50 —• 86.75, 8% Blair 95.25 — 96, delnice: PAB 195 — 196, Trboveljska 250 — 270, Gutmann 60 — 65, Šečerana Osijek 190 — 210. Osiječka ljevaonica 180 bi., Du-brovačka 365 — 370, Oceania 280 den., Ja dran&ka 400 den.
Beograd. Vojna škoda 408.50 — 409 (409), 4% agrarne 52.50 den. (53), 4°/o severne agrarne 51.75 — 5275, 6% begluške 76.60 — 76.75, 6% dilm. agrame 74.50 — 75 (74.75), 7°/o invest. 88 — 88.50 (88), 7% stabiliz. 87.50 den. (87.50 — 87.75), 7% Drž hip. banka 99.50 — 100, 7»/o Blair 86.75
—	87.50. 8% Blair 95.50 — 96.25, PAB 196 — 197 (197.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 2. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 115.50, za sept. 113.50; koruza: za sept. 107.25.
+ Winnipeg, 27. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 128.50, za julij 124.75, za oktober. 113.75.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m. Tendenca omahujoča. Pšenica: baška. sremska 166 — 168 slavonska 166 — 168 banat ska 165 — 168. baška, pot ska 171 — 173. Oves: baški. sremskj slav. 104 — 106 Rž. baška 144 — 146 Koruza: baška 'n sremska 93—94. bmatska 92—93 Moka: baška in banatska »Og« jn »Ogg« 247-50 — 257.50, »2« 222-50—232.50, »5« 307-50—217.50.
—	190. »7« 150 — 160. »8« 115 — 120. Otrobi: baški. banatski 88 — 92. Fižol; ba-'ški beli hrez vreče 240 - 24=>
-f- Budimpeštanska termin ska borza (27. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za maj 11.65—11.66, za julij 12.14—12.15.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 26. aprila. Tendenca spremenljiva. Zaklj. tečaji: za maj 7.16 (prejšnji dan 7.30), za okt. 7.13 (7.25), za dec. 7.07 (7.19).
+ Newyork, 26. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaklj. tečaji: za maj 12.98 (13.25), za okt. 12.78 (12.99), za dec. 12.74 (12.95).
En smehljaj - In ve» čar je izginil
Nikoli n« bosti slilali za svojim hrbtom takih besed, če boste imeli doma Chlorodont. Chlorodont je zobna pasta, kakor si io človek želi; čisti temeljito, ne da bi škodovala zobni sklenini; zoprna zobna prevlaka izgine ze po kratki uporabi in njen prijetno osvežujoči okus cenijo vsi, ki uporabljajo Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod
Uboj pri Sv. Marku niže Ptuja
Ptuj, 27. aprila.
Preteklo nedeljo so imeli pri Sv. Marku niže Ptuja veselico, ki se je razvila v najlepšem razpoloženju. Tam se je zabaval do 11. zvečer tudi 31 -letni posestniški sin Jože Zelenik. Ob tisti uri pa se je odpravil z veselice po cesti proti Bukovcam. Ko so se zjutraj okrog 3 drugI fantje vračali po tej cesti domov, so našli sredi nje Ze-1 en tka nezavestnega in v mlaki krvi. Nemudoma so ga odnesli v najbližjo hišo posestniku Alojziju Slani. Tam pa je nesrečni Zelenik kmalu nato izdihnil. Že orožniki so dognali, da je moral nekdo Zeleni-ka napasti in s topim predmetom udariti po glavi, ker je imel zdrobljeno lobanjo. Dejansko so kraj ceste, prav tam, kjer je bil izvršen umor, našli tudi sekiro, s katero je bil zločin očividno izvršen. Zeleni-kovo truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališče k Sv. Marku, kjer so ga danes obducirali. Ljudje pravijo, da je imel pokojnik ljubavno razmerje z neko vdovo, h kateri pa je zahajal tudi še neki drugi moški. Morda je med njima prišlo do spora in je Zelenik postal žrtev ljubosumnosti. Zadeva je vsekakor zelo zamotana. Nekateri govore tudi o roparskem umoru. Orožniki se trudijo, da bi dognali pravi vzrok zločina.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino
Dve smrtni nesreči
Smrtni skok mladeniča iz drvečega vlaka
Polje, 26. aprila.
Včeraj so bili ljudje na postaji pri Devici Mariji v Polju ptiče žalostnega dogodka. Brivski vajenec je skočil iz drvečega vlaka in našel tragično smrt
Na večerni vlak, ki odpelje iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, je vstopil ob 18.20 v Ljubljani 17-Ietni brivski vajenec Jakob Šerer, doma iz Novega Vrbasa, pri brivskem mojstru pri Devici Mariji v Polju pa se je učil brivske obrti. V Ljubljani je vstopil v vlak z mislijo, da se vlak v Polju ustavlja, kakor je bilo to prej običajno, ni pa vedel, da je železniška direkcija postanek tega vlaka zaradi posebnega rezervnega vlaka ukinila. Videč, da vlak drvi mimo postaje, je postal zavoljo tega nemalo zbegan, tako da je sprva mislil, da se pelje z brzovlakom, ki se ustavlja šele v Zidanem mostu. S to mislijo v sebi se je pognal iz vlaka, upajoč, da se mu pri skoku nc more ničesar pripetiti. Nepremišljeno dejanje, izvršeno v trenotni zbeganosti, je bilo usodno. Pri padcu iz vlaka je priletel naravnost na glavo, prebil si je lobanjo in si zlomil levico. Bil je na mestu mrtev. Orožniki, ki so bili obveščeni o ža-lastnemu dogodku, so dali truplo nesrečnega mladeniča prepeljati v mrtvašnico, obenem pa so sporočili nesrečo mladega vajenca njegovim staršem v Novi Vrbas.
Družinskega očeta je v rudniku ubilo
Kamnik, 26. aprila.
V rudniku kaolina v Črni pri Kamniku je ubilo 56-letnega rudarja Alojza Žagarja, ki zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Bilo je v soboto ponoči. Žagar, ki je bil na delu od 20. ure, je raz-strcljeval skalovje. Ko je po drugem strelu pristopil, da podpre desno steno rovu, se je ta zrušila in ga pokopala. Tovariši so takoj priskočili na pomoč. Po 20 minutah so ga močno poškodovanega in nezavestnega spravili iz rova in poklicali zdravnika. Zaman. Po kratkem trpljenju je ubogi družinski oče izdihnil in na njegovem bornem domu je zavladala črna žalost. Ves okoliš je pod vtisom te tragedije.
Ponarejale! kovancev
Celje, 27. aprila.
Zaradi ponarejanja odnosno razpečava-nja' ponarejenih kovancev po 10 in 20 din so se zagovarjali danes pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 23-letni delavec Jernej Vreš iz Dobrovelj pri Bra-slovčih, 24-!etni mehanik Ivan Cokel z Zg. Pristave, 23-letna Vreševa žena Angela Vreševa in 25-letna posestnikova hči Antonija Matkova.
Ivan Cokel, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, in Jernej Vreš sta se letos v začetku marca dogovorila, da bosta ponarejala denar. Dne 9. marca sta se po dogovoru sestala v Celju. Cokel je kupil v neki celjski trgovini četrt kilograma takozvane kompozicije in trikotno pilo, v neki drugi trgovini pa bron-so. Denar za nakup mu je dal Vreš. Iz Celja sta šla na Vrešev dom v Dobrovlje, kjer je izdelal Cokel iz cementa modele za vlivanje kovancev po 10 in 20 din. Vreš jc dal lonec za mešanje cementa in žlico za vlivanje ter prinašal drva za topljenje kompozicije. Cokel je izdelal 11 kovancev po 10 din in 8 kovancev po 20 din. Dne 12. marca je izročil Cokel Vreševi deset ponarejenih kovancev po 10 din, Matkovi pa pet kovancev po 20 din in jima naročil, naj spravita kovance v promet. Vreševa je še istega dne plačala v Pečnikovi pekarni v Mozirju kruh s ponarejenim kovancem za 10 din, a je bila kmalu nato aretirana. Pri njej so našli še devet fal-zifikatov po 10 drn. Matkova je prav tako istega dne hotela spraviti v gostilni Marije Remičeve v Nazarjih pri Mozirju ponarejen kovanec za 20 din v promet. Ker pa Remičeva ni imela drobiža, se Matkovi namera ni posrečila. Orožniki so našOi v Vreševi hiši še tri falzifikate po 20 din in enega za 10 din.
Jernej Vreš je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let, Ivan Cokel na 1 leto ro-bije in izgubo častnih pravic za dobo treh let, Angela Vreševa in Antonija Matkova pa na 3 mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Poleg tega morajo Vreš, Vreševa in Matkova plačati po 200 din povprečnine.
Uboj v Topolšici
Celje, 27. aprila.
Našim čitateljem bo še gotovo v spominu uboj v Topolšici pri Šoštanju, o katerem smo poročali v začetku tega meseca. Zaradi tega uboja se je zagovarjal danes pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 22-letni kmečki sin Jože Štrigl od Sv. Florijana pri Šoštanju. Dne 30. marca proti večeru se je vračal Jože Strigl z nokaterimi tovariši s sejma v Šoštanju domov. Na cesti blizu mlina v Topolšici jih je dohitela skupina drugih fantov, v kateri je bil tudi posestnikov sin Ivan Lah. Lah jo stopil s kolom na rami "proti Štri-glu. V tem pa je pograbil Štrigl motiko. ki jo je našel v bližini, in udaril z njo Laha po glavi. Prebil mu je lobanjo in mu vtisnil desno temcnico, kar je imelo za posledico izliv krvi med lobanjo in možgansko opno in tvorbo hematoma, zaradi česar je Lah 3. aprila umrl, ker je nastopilo otrpnjenje možganov. V primeru takojšnje zdravniške pomoči bi bilo najbrže mogoče rešiti Lahu življenje, t Strigl je bil obsojen na 3 leta robije, iz-
Igubo častnih pravic za dobo treh let in 500 din povprečnine.
Maše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri-
Sreda, 28.: Zaprto.
Četrtek, 29.: Rivala. Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 28. aprila: Natban der W.ino. Gosto« vanje Alberta in Else Bassermann m njihove igralske skupine. Izven. Četrtek 29. aprila: Plamen. Red Četrtek. Petek, 30.: Zaprto.
Sobota, 1. maja: Lojzka. Opereta. Premfera. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja gosp. Lojzeta Drenovra. Abonente reda Sreda opozarjamo, da ima jo zaradi gostovanja Alberta Bassermanna namesto v sredo predstavo opere >Hovan-ščina« drevi. Ker je ta razporedba repertoarja glede na bližnji zaključek sezone potrebna. naj blagovolijo upoštevati to izjem* no izpremembo.
Otrok in ples. V nedeljo ob pol 11. prire-dj v opernem gledališču plesalka Katja Delakova sklepno produkcijo otroškega plesnega tečaja. Nastopi 32 otrok od tretje* ga do 14. leta. Iz pestrega sporeda omenimo le najvažnejše točke: ritem (padajo5—nemoč, rastoč—moč), srečanja (na skladbo g-Žebreta), vilinsko dete se z vetrom igra, zgodba o zlobnem čarovniku t'in modrem palčku, tr; vesele čarovnice, plesna pravili* ca >Podganars (glasba g. Zebre) in »Veselje pa nrora bit«, (slovenske narodne pesnv.) Cene od 30 Din navzdol.
Radi
Sreda, 28. aprila LJubljana 12: Baletna glasba s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, sporeu: obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Spoz-"«! mo glasbila: rog. trobenta (dr. A. Doli nar)
—	18.20: Navodila za gatenje ptic (g- M. Zor) — 19.40: Nerazrušljivoet zakona (dr. Odar Alojzij). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Delo Srbov med Jugoslovani 1848/49. (dr. 1>. Stranjakovič). _ 19.50: Sah. — 20: ura lahke glasbe (igra del godbe *s>Ioge<). — 21: Plesna glasba na dveh klavirjih (p.o* šče). — 21.15: Slovenski vokalni kvintet.
—	22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Za dobro voljo in kratek čas (Ježek
in Ježek).	.	. . .
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncept — 20: Prenos Humperdinckove opere >.Ianko in Metka'. — Zagreb 17X0: Otroška ura — 20: Plošče. — 20.30: Zvočna igra.
—	21: Preno= iz Ljubljane. — 22.20: Ples.
—	Praga 19.30: Prenos Verdijeve 0?<?r<= »Moč usode c. — Varšava 19.25: Plošče. — 20.10: Klavirski dueti. — 21: Chepinova glasba. — 22.10: Iz opere 'Sakuntalai. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13: Bachova glasba s plošč. — 16.05: Pevci in kitaristi. — 16.45: Arije in pesmi. — 17.15: Sodobni a\'striiskj skladatelji. — 19.30: Du* najeka pesem. — 20.20: Pester glasbeni večer. — 22.20: Lahka godba godalnega kvarteta. — Berlin 18: Zabaven program.
—	19.15: Vesele pesmi. — 20.50: Mladinske pesmi. — 21: Glasbena drama -Trenck v ječ;<. _ 22 30: Lahka in piesna muzika.
—	Muncben IS: Koncert orkestra. — 19: Nadaljevanie koncerta. — 20.45: Izlet po svetu operete. — 20.45: Miniature /a čelo in klavir. — 23: Kakor Berlin. — Stuttgart 18: Pester glasbeni program. — 19: Koncert orkestra. — 20.45: Plošče. — 21.13: Orkestralen koncert. — 22.30: Nove pesmi
H.	Wolfa. — 23: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert.
Četrtek. 29. aprila Ljubljana 12: Zvoki z ru~kih poljan (plo* šče). — 12.45: Vreme, jx>ro?ila. — 13: Cns, spored, obvestila. — 13.15: Naša pesem, naša godba (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40j Slo* venščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzcojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Koncert suit (Radio orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored.
—	22.15: Saksofon solo (g. Miloš Zicherl).
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske nniverze
25.	aprila
Ljubljana 7. 757.6. 5.0. 84. O, 10, dež, 2.7; Maribor 7. 756.3, 3.0, 90, SEl. 8, —, —; Zagreb 7. 757.7, 4.0, 95, WSW1, 10, —, —; Beograd 7. 757.0. 7.0, 90, NW1, 10, dež, 2.0; Skoplje 7. 754.0, 10.0. 80. W2, 10, —, —; Kumbor 7. 753.6, 13.0, 50. NE3. 5, dež. 9.0; Split 7. 755.9. 10.0, 50, SE4, 3, dež, 5.0; Rab 7. 764.9, 9.0, 60, O, 0, —, —.
Temperature: Ljubliana 10.0. 3.0; Mari* bor 13.0, 2.0; Zagreb 120, 2.0; Beograd 13.0, 6.0: Sarajevo 10.0, —; Skoplje 18.0, 9.0; Kumbor —, 12.0; Split 16.0, 8.0; Rab —, 6.0.
26.	aprila
Ljubljani 7. 759.3. 3.0. 90, El, 10, dež, 0.1; Maribor 7. 757.9, 4.0, 90, NW1, 4, —, —; Zagreb 7. 758.3, 9.0, 80, NE1, 5, —, —; Beograd 7. 757.6, 7.0, 90. O. 10, —, —; Skoplie 7. 757.7. 5.0. 95, 0, 7, —, —, Kumbor 7. 752.6, 14.0, 70. S5, 10, dež, 130; Split 7. 754.6, 7.0, 90, SE3, 10, dež, 15.0.
Temperature: Ljubljana 15.0, 2.6; Maribor 13.0, 2.0; Zagreb 17.0, 7.0; Beograd 15.0, 6.0; Sarajevo 14.0, —; Skoplje 16.0,
I.0;	Kumbor —, 11.0; Split —, 7.0.
;yycospoDJE«\
Is PAZITE 1 NIKDAR BREZ

PERMA
RtGINALNE AMERIŠKE ZAŠČITNE GUME S S LETN1M JAMSTVOM DBIVA SE V VSEH LEKARNAH, DROGERIJAH IN PERf UMERIJAH

= »JUTRO« št. 98 ===== Novi naseljenci v Abesiniji
= 6 ——
Podzemska bolnišnica v Pragi
— Sreda. 25. E& mL
Davnino obnavQa|o
V Pragi bodo z 18 milijoni Kč zgradili podzemeljsko bolnišnico, ki bo rabila za primer zračnih napadov. Zgradba bo 4 m pod zemljo in v kletnih prostorih bivšega mesnega trga. Prostora bo imela za 200 oseb in ne bombe ne plini ne bodo mogli do nje.
Računajo, da bo rabila samo za prvo pomoč, zato bo imela prostora samo za 200 oseb. Podzemeljska bolnišnica bo imela svojo posebno električno centralo in plinarno, prav tako svojo posebno kanalizacijsko napravo. Nad bolnišnico bodo napravili park.
Cena nekega italijanskega kolonista z dvema otrokoma, ki je prispela k svojemu možu v bližino Addis Abebe z letalom. S takšnimi družinskimi celicami hočejo Italijani
prepresti vse okupirano področje
Prestolonaslednica
Edisonov »speaker«
V New Jersevu je umrl Edward W. Meeker. eden najožjih sodelavcev slavnega izumitelja Edisona. Edison, ki je imel celo vojsko sodelavcev, je znal vsakega postaviti na pravo mesto. Meekerju je bil določil zavoljo njegovega zvonkega glasu in izredne govorne tehnike nalogo, da je govoril za njegove prve gramofonske »plošče«. Te plošče so bile, kakor znano, cilin-drske oblike in začenjale so se vse z reklamnim stavkom: To je eden izmed Edi-sovih rekordov.
Meekcrjev glas je ovekovečen na milijonih takšnih plošč. Samo redki ljudje so vedeli, kdo je mož, ki je poleg drugih skrbel za reklamo Edisonovemu geniju.
Ogromne zahteve
nekoč in danes
Na razvalinah Parthenona obnavljajo Grki svojo slavno preteklost
Deset mesecev brez kapljice dežja
Suša in lakota v kitajski provinci Sečuan
Dr. Baker, glavni tajnik odibora za bla-žitev lakote na Kitajskem, se je vrnil z inšpekcijskega potovanja po severovzhodnem Sečuanu ta poroča, da ni v tem delu Kitajafke že od lanskega avgusta padla niti kapljica dežja. Posledica je straž en glad 35 izmed 50 milijonov prebivalcev te province so žrtev lakote. Letina je večinoma uničena in vse vodne shrambe so prazne.
Baflcer je opazoval, kako so si sečuanski kmetje fes oljnate zemlje, drevesne skorje in nekaj žita pripravljali nekakšno kašo.
S takšno jedjo si večina prebivalstva po« daljšuje življenje. Med gladujočimi ljudmi, ki bežijo iz okrajev, ki jih je suša na.j-bolj prizadela, se širijo kužne bolezni. Pro vincialna vlada je s podporo nankinšk® vlade začela s pomožno akcijo, ki naj bi beguna im priskrbela de3o ln zaslužek. Delitev živeža v prizadetih krajih je zelo težavna, ker je reka Jangce ta čat? zelo plitka in morejo po njej tovori t i živež le majhne ladje, potreba po živilih pa j« ogromna.
Kako so vzgajali angleško princeso Viktorijo in kako vzgajajo bodočo kraljico Elizabeto
Teden vljudnosti v Franciji
V Parizu se je osnovala zveza, ki namerava pariško prebivalstvo pripraviti do tega, da bi bilo v dnevih svetovne razstave do tujcev vzorno vljudno. Od 6. do 13. maja priredi zveza »teden vljudnosti«, med katerim bo imela po vseh velikih dvoranah velemesta zadevna predavanja.
190 paviljonov na pariški razstavi
»Petit Parisien« poroča, da bo na svetovni razstavi v Parizu vsega skupaj kak-Snih 190 paviljonov. Doslej so pod streho javiljoni Italije, Nemčije in Rusije, drugi li fe X getu, & napreduje zelo počasi, _
»človek-ptič« se je ubil
Njegova umetna krila so odpovedala in je treščil na
zemljo
Te dni je učakala princesa Elizabeta, angleška prestolonaslednica, 11 let Njen rojstni dan pomeni v ostalem obletnico dne. ko je predzadnja angleška prestolonaslednica, princesa Viktorija, zasedla prestol. Zanimivo je zasledovati, v koliko se je angleški vzgojevalni način v tem času spremenit
Princesa Viktorija se je rodila v Kesing-
tonski palači. Princesa Elizabeta, prva vnukinja kralja Jurija V., je prišla na svet v preprosti meščanski hiši s pravo hišno številko v Bruton streetu. Dočim je imela princesa Elizabeta samo eno, seveda pa zelo spretno vzgojiteljico, gdč. Cravvfordovo, je princeso Viktorijo obdajala cela vojska učiteljev. Njena najvažnejša učiteljica jo je tekom 13 let zapustila komaj za celo uro. Stvar je šla še dalje. Dočim sta kralj Jurij VI. iin kraljica Elizabeta ostavila svojo najstarejšo hčer pogostoma v varstvu gdč. Crawfordove in sta sama potovala, se ni vojvodinja Trentska, mati kraljice Viktorije, ločila od svoje hčere do njenega 21. leta nikoli niti za 24 ur.
Prestolonaslednica princesa Elizabeta
Princesa Elizabeta je zrasla kakor meščanski otrok in se je smela v najemniški hiši, v kateri sta živela njon oče in mati. dričati celo po ograji stopnic. O princesi Viktoriji je znano, da ni smela niti skozi Kesingtonski park, ne da bi se držala za roko 1.80 m visokega stražarja. Princeso Elizabeto poznajo po vsem Angleškem. Prvič je nastopila princesa Viktorija na nekem dvornem plesu v svojem 11. letu, potem je izginila spet v Kesingtonsko palačo, dokler je niso pozvali na prestol.
Bivša filmska igralka Irena Bennettova toži Paramountovo družbo in zahteva od nje pol milijona dolarjev odškodnine. Lani je namreč dobila živčni šok, filmala pa jo nemoteno dalje in od tega tako zbolela, da je danes popolnoma nesposobna za filmski poklic
Umor diplomatove hčere
Zagonetna kriminalna drama blizu Dunaja
V soboto zvečer se je odigral med Dunajem in Gloggnitzom zločin, ki je postavil kriminalne organe avstrijske javne varnosti pred veliko zagonetko. Med avtomobilsko vožnjo je bila v tkzv. Neun-kirehnerskem drevoredu umorjena 291etna Ingrid Wengreenova, hči poslanika Wen-greena. ki zastopa paragvajsko republiko pri avstrijski vladi. Umor se je zgodil v nočnih urah. Orožnik neunkirehnerskega poveljstva je slišal pri kantonu št. 57 več strelov in je pohitel takoj na kraj detonacije. Našel je na robu ceste nemški avtomobil, v katerem je ležala hudo ranjena ženska. Imela je dve rani na sencu in eno rano na plečih. Nezave.tno so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla ob 1. uri zjutraj ne da bi se pred smrtjo osvestila.
Nedaleč cd kraja zločina so našli ob železniški progi kovčeg umorjene s potrebščinami, ki jih imajo navadno pri sebi ženske. Vse kaže ,da je storilec vrgel kov-čeg proč po storjenem dejanju. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da se je diploma-tava hči odpeljala z Dunaja okoli 5. ure popoldne. Bila je namenjena k svojemu prijatelju, p;satelju Hansu Sternederju v Gloggnitz in se je ob tri četrt na 7. zvečer ustavila pri neki znani družini v Dunajskem Novemu mestu. Tam je povečer-jala ter cb 9. uri nadaljevala vožnjo kljub svarilu, naj ne nadaljuje potovanja v tako pozni uri sama. četrt ure pozneje je slišal orožnik usodne strele. Streli so morali biti oddani iz neposredne bližine, ste. rilec pa je moral takoj zbežati, kajti ko je prišel orežnik na jedva 600 korakov oddaljeni kraj dogodka, ni našel o zločincu nikakega sledu.
Umorjenka je bila čedna ženska visoke postave ,imela je tudi izobrazbo, odgovarjajočo položaju, ki ga je zavzemal njen oče. Govorila je eedem jezikov in je bila tudi muzikalna. Rodila se je v Stuttgar-tu. Njen oče, Gustav Wengreen .poslanik Paragvaja na Dunaju, se nahaja že od junija lanskega leta na dopustu v domovini.
Umorjena diplomatova hči je živela zelo samotarsko življenje. Družbe ni iskala, pač pa jo je vezalo prijateljstvo s pisateljem Sternederjem v Gloggnitzu. Hans Sterneder je avtor brošur o spiritizmu in
okultizmu. Napravil si je ime z avtobiografskem romanom, potem pa se je posvetil okultizmu. Dasi je bila Wengreenova trezna in razumska ženska, jo je vendarle Sterneder toliko privlačeval, da je je razvila med njima ljubezen. Toda paragvajski diplomat Wen,green je nasprotoval zvezi svoje hčere s tem človekom v prvi vrsti zaradi tega, ker je bil Stemeder že oženjen in ločen ter je vzdrževal zveze z več ženskami. Živel je zadnji čas v skupnem gospodinjstvu s hčerjo nekega obubožanega častnika, katero je vzel iz tvorni ce. Tega Sternederja je Wengreenova denarno podpirala, dasi ni sama živela v denarno sijajnih razmerah. Dunajska policija doslej še ne more pojasniti zločina, zdi se pa, da gre za skrivnostno ljubezensko zadevo.
Strela treščila v privezani balon
V francoskem vojaškem taborišču Mail-lyju pri Reimsu je te dni divjala nevihta, med katero je treščilo v neki privezani balon. Balon, ki je bil v višini kakšnih 600 m, je eksplodiral. V njem sta bila dva moža, izmed katerih je enega, nekega poročnika, ubilo. Njegovo truplo se je spremenilo v oglje. Drugega moža so spravili s težkimi opeklinami v bolnišnico.
Nagrade za vljudne carinike
Generalni komisar za francoski tujski promet je določil vsoto 15.000 frankov, ki se bo razdelila v obliki nagrad med francoske carinske uradnike, o katerih je znano, da so napram potujočemu občinstvu posebno vljudni. Od kar so v Franciji razveljavili prepoved o izvažanju zlata, ljudem, ki potujejo iz Francije, ne pregledujejo več prtljage.
Slonic v sužnosti
Pred kakšnim letom dni je začel m«5 Francozi zbujati pozornost ameriški zračni akrobat Clem Sohn ,ki je izvajal drzne polete po zraku z umetnimi krili, katere je imel pritrjene na rokah in nogah. Tudi za nedeljo popoldne je bila napovedana takšna produkcija in na letališču pri Vimcennesu m je 2fc>ralo kakšnih 50.000 gledalcev, ki so sledili akrobacijam z veliko pozornostjo.
Clem Sohn je sedel v letalo, ki ga je neslo do višine 3000 m. Tam je skočil iz aeroplana ter se začel spuščati v spiralah proti zemlji. Občinstvo je bila zadivljeno nad njegovimi loopingi in skoki ter mu je silno apl a vdiralo. Kakšnih 200 m na/3 zemljo je akrobat svoje vežbe zaključil Hotel je odpreti padalo, da bi se z njim spuštii k zemlji. Toda imel je ■smolo. Padalo se ni odprlo, njegove vrvi so se za-plele v umetna krila in zračni akrobat je treščil na zemljo s takšno silo, da se je ubil.
Športnica — moški
Poljska lahka atletinja Smeaitikowna se je odločila, kakor poročajo iz Varšave, spremeniti svoj spol. Operacija je uspela s popolnim uspehom, ženska, ki je sedaj moški, se imenuje odslej Vitold Stanislav Smentkow.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Sinji trak »Normandije«
Rekord po zaslugi prvega in drugega dneva vožnje
Francoski vel epa mik »Normajodie* si je, kakor siano, na svojem zadnjem potovanju iz Amerike v Evropo v marcu ponovno priboril sinji trak ocena, naslov najlii-trejše ladje na svetu, M ga je moral v avgustu lanskega leta (prepustiti angleškemu velepa/rniiku »Queen Mary«. v Parizu so objavili sedaj oficialno poročilo o tem rekordu.
ZGODBICA
Ko je profesor Adam Tanner iz Ingoteta« stadta L 1632. umrl na pot* proti Inn&bru-cku v malem kraju Unkenu, so našli med njegovo prtljago povečevalno pripravo, v kateri je bfl komar. Vrti ljudje, v katerih hišj je učenljak umri, so se zavoljo tega komarja 6trašno prestrašili: Kako ie mogro-oe, da bi bita ▼ tej pripravi zaprta takšna pošast z gostijmi dlakami dolgimi kremplji in tako strašnim goboem. ko pa je bilo na oči videti, da je priprava sama dosti manjša nego ta pošaet? To je moglo biti le v zvezi g hudičem. Res, pošast sama je morala bit? hudič. In tako so stekli k žup: mku, da bi ta mrtvem« tujcu, kj vodi hudiča s seboj, odrekel krščanski pogreb, fcurptrik je imel delo, preden je liudem raz: ložit kako je e stvarjo. Končno mu je uspelo samo na ta način, da ie saim ulovil komarja in ga postavil pod povečaJno steklo. Šele portem so se dobri ljudie pomiril! jn mrtvi profesor je brl vendarle deležen poštenega pogreba.
Po tem poročilu je »Normandie« 2978 morskih milj dolgo progo od svetilniške ladje pri Amforoseu do Bishop Ročka, ki je odločilna za podelitev sinjega traku, prevozila točno v 93 urah 6 minutah in 23 sekndah. Zanimivo je, da je ladja ta rekord dosegla v glavnem po zaslugi svoje hitre vožnje prvega in drugega, dne. Prvi dan je preplula 656 morukih milj, drugi dan pa 728 milj. Drugi dan je plula torej z brzino 31.65 voalov na uro ali 5S.6 kilometrov.
ANEKDOTA
Henrik IV. je bil dober oče. Nekega dne je nosil svojega sinčka, poznejšega kralja Ludovika XIII., po vseh štirih skozi sobo, ko je vstopil nenadno španski poslanik in ga presenetil v tem kaj malo kraljevskem položaju. Ne da bi prekinil svoje »delo«, se je kralj obrnil: »Gospod poslanik, ali imate otroke?« — »Da, Sire.« — »Potem lahko dokončam svojo ježo skozi sobo...«
VSAK DAN ENA
V varšavskem živalskem vrtu so doživeli pred kratkim veliko veselje. Neka slonovka je skotila sloniča, kar je v sužnosti zelo redek pojav. Mladič, ki ga vidimo na sliki poleg matere, je ž tel, ko so ga fotografirali, komaj tri dni
Vulkan naprodaj
Republika Honduras prodaja, kakor poročajo francoski listi, 2000 m visok ognjenik. Vulkan od časa do časa bljuje, iz njegovega žrela se valijo oblaki dirna. V Kaliforniji se je že našla družba interesentov, ki bi bila pripravljena kupiti ognjenik, toda hondura-ška ljudovlada še ni dala svojega pristanka na ponudbo, zato je pot do t/> kupčije odprta tudi še drugim,
»jDejaia hi. da mož slabo igra klavir...«
rA. POLTZER:
15
cKaminskt napušč
Prigode Patricije Holmove
Št /$
Gospod Sklice, ki je bil z žarečim obrazom sedel nazaj na svoj stol, je vneto pokimal.
»Vem, gospod nadzornik! A moja zgodba še ni končana. Ko pridem do konca, bo odgovor na vaše zadnje vprašanje odveč. — Preden sem Storil po zgledu ostalih in se vrnil počivat, sem še enkrat stopia k izhodu stanovanja. Hotel sem se prepričati, ali varnostna veriga še visi pred vrati. Te-dajci pa začujem rahle korake. Urno se stisnem k zidu. V tistem koncu hodnika je bila tema, in moj črni plašč me je skrival očem moža, ki se je zdaj previdno bližal vratom. Slišal sem tihi žven. ket verige in komaj slišni vresk ključavnice ter ■videl senco, kako je smuknila skozi odprta vrata. Pohitel sem za njo, ali mož se ie kar grozljivo varno obračal v temnem stopnišču. V naslednjem trenutku sem slišal, da se hišna vrata odpirajo. Ko sem pritekel dol, sem jih našel zaklenjena. Na žalost nisem imel ključa pri sebi. Vedel sem, da bo mož izginil, preden se vrnem, šel sem torej nazaj v stanovanje in še zadovoljil s tem, da sem pogledal, kdo izmed stanovalcev manjka... <
»In to se vam je posrečilo?« je vpražal na*feor-
nik.
Možiček je pofcbnaL
»Z raznimi izgovori sem potrkali na vsa vrata zaporedoma. Iz ene sobe nisem dobil odgovora. To je bila soba št. 5!* Voili, moja zgodba je končana!«
Whinstane mu je stisnil roko, rekoč:
»Gospod Sluice, niti če bi bili detektiv, ne bi bili mogli bolje opraviti svojega posla! M zdaj mi, prosim, povejte, kdo stanuje v sobi St. 5?«
>Kdo je stanoval!« je popravil možiček. >0 tem vas najlaže pouči Mrs. Croysova... «
Okrogla gospa je prišla, še vedno se ni mogla potolažiti nad1 sramoto, ki je bila zadela njeno hišo.
»Mrs. Croys,« se je Whinstone obrnil k nji, »kdo ima v vaši penziji sobo št. 5?«
»Sobo št. 5? Neki gospod Rays! Šele včeraj popoldne jo je najel. Prišel je z majhnim kovčegom in plačal za teden dni naprej. Sicer ga pa danes še nisem videla .*.. «
»Ali je bil pri zajtricu?«
Izkazalo se je, da ni bila nobena lamed obeh služkinj videla gospoda Raya pri zajtrku.
Whinstone je šel k sobi št. 5, ki jo je našel zaklenjeno. Najemnik je bdil vzel ključ s seboj, kar ni bila navada. Nadzornik je brez posebnega truda odklenil preprosto ključavnico.
Kakor si je bilo misliti, je bil gospod Ray vzel svoj kovčeg, s katerim je bil prišel v penzijo, s seboj. Opis, ki ga je dobil Whinstone o izginulem ni bil za nobeno rabo. Prilegal bi se bil vsakemu
tretjemu človeku. Niti Sklice, Id je Ul fevrslen
opazovalec, ni vedel povedati o Rayu ničesar ma-čilnega. Seveda ga je bil videl le mimogrede.
»Mislite, da je bil Meller? S spretno masko bi vas bil utegnil prekaniti...« je nadzornik vprašal Patricijo.
»Ne vem,« je obotavlja je se odgovorila. »Ko je prišel našemljen v mojo sobo, seveda nisem mogla "videti njegovega obraza, in ko se je po mojem vpitju z ostalimi stanovalci vred vrnil, sem bila preveč zbegana, da bi bila mogla koga spoznati.«
*Nekaj mi ni jasno,« je rekel Whinstone. »Nožni gost vam ni hotel nič storiti, menda je v vaši sobi samo nelkaj iskal. Ker si je tu najel sobo, bi bilo pa zanj dosti manj nevairno, če bi bil opravil svojo obisk podnevi, v vaši odsotnosti...«
Gospod Sluice se je bil pridružil nadzorniku, ko je ta krenil v Rayevo sobo. Ko je zdaj slišal, kaj je jekel Patriciji, se je zadovoljno nasmehnil, rekoč: »To vam lahko pojasnim gospod nadzornik.! Nasproti sobe gospodične Holmove je office, čigar vrata so od ranega jutra do poznega večera odprta. Ena izmed obeh služkinj je stalno v tem prostoru; za Raya bi bio vsekako nevarno, če bi bil podnevi udri v sobo gospodične Holmove, ker bi ga bila utegnila služkinja videti.«
Nadzornik Whinstone je moral možiSka res občudovati.
»Ali vas smem vprašati, gospod Suice, kakšen je vaš poklic?« je rekel.
Videti je Mo, da je spravilo njegovo vprašanje
Sftdeea r adecgo. Wfcdnstone jt fe opazil ia hitro
dejal:
»Ne zamerite moj radovednosti, a prepričan sem ,da bi bSi postali dober detektiv, če bi se bili oprijeJi tega poda...«
Gospod Sluioe je to pot molče sprejel pohvafto, in Whinstone se je namenil, da se za čudnega mo-žkSka še natančneje pozanima.
»Gospod Sluice nima rad, da ga iapraftajejo zastaran njegovega poklica,« je dejala Patridja, ko sta bšia sama.
>Tako, tako,« je nekam raztreseno menil stane. Neka misel nra je rojite, po glavi.
>AK imate kak pojem, miss Holm, česa ki bil Utegnil nočni gost iskati y vaši sobi?«
Pomislila je.
»Res vam ne vem povedati, gospod Whiastone! <
»Imate morda kake listine, miss Holm?«
Tisti mah je gospod Suice iznova priskaMja! r sobo. Še preden ga je utegnil Whinstone kaj -vprašati, je možiček položil prst na usta in šepnil: »Gospod nadtzornik, tako imenovani Ray je pravkar stopil v hišo! V sadorau je!«
Whinstone in Patricija sta bila Se vedno r sobi št. 5. Komaj je nadzornik slišal Sluiceve besede, je planil na hodnik; tn. dva sta pobiteOa za njim. Salon penzije Mrs. Oroysove je bil v drugem delu prostornega stanovanja. Prav za prav je sestajata penzija iz več posameznih stanovanj, ki so jih spajali hodniki. Na tek hodnikih je samo medlo gorela luč.
K o 11ur nI pregled
Sodelovanje Slovencev in Hrvatov na glasbeno-dramatskem polju
Povod sledečemu razmišljanju dajeta Izvedba Golovčeve opere »Ero: v Ljubljanj in pa skoro prezrta 301etnica umetniškega dela našega pevca Josipa Križaja.
Slovenska dramatska literatura, zlasti pa glssbenosdramatska, je ie zelo mlada in »kromna. Mlada, čeprav ne tako skromna kakor slovenska, je tudj hrvatska operna literatura. Naravno jn smotrno je, da naše Narodno gledališče uprizarja vsako le ko* liokaj za uprizoritev sposobno domače delo. Saj je le z negovanjem takih, četudi deloma neuspelih dramskih tvorb mogoče ustvariti ono duhovno ozračje, ki bi bilo dovolj močno, da jz niega končno izraste življenjsko krepka domača literatura.
V svoji umetnostnOikuUurn; politiki smo Slovenci glede Hrvatov jn Srbov bili vedno na stališču, da smo vsi trije etnično i&tj nas ro-d; jz tega smo izvajali, da smo si bratje in smo tako njihov kulturni napor smatrali 7-a bratski kulturni napor, ki sa je bilo treba podpreti po bratovsko. Zato smo hrvatska in srbska dramatska dela uprizarjali in izvajali po istjh vidikih kot svoja lastna dela. Izvajali smo jih tudi takrat, ko je bilo v naprej jasno, da tisto dramatsko delo ne bo imelo trajnega odrskega uspeha. Izvajali smo jih v prepričanju, da tako po svojih močeh prjpomoremo kulturni rasti svojih bratov.
Bi! so časi. ko so Hrvati glede naših dramskih del vodili podobno politiko. Obža* lujemo, da nj vedno tako ostalo. Operna deva: Marija Kosoia >Črne maske« in pa Bravničarjevo ^Pohujšanje v dolini šentflor-janski«. kakor tudj Osterčeve enodejanke, b: tudi b:la vredna primernega uvaževanja zagrebške opere. Saj ie naša opera izvedla do sedaj razen neznatnih izjem skoraj vsa operna dela hrvatskih skladateljev.
Toda, če se doslej samo bratski ozifri odločevali, da izvajamo hrvatska operna dela, ni bilo treba tega prj zadnji Gotovčevi operi >Ero z onega sveta«, ki je notranje močna itt živa dovolj, da ne potrebuje pomoč; rodoljubnih in bratskih čustev za svoj teatr* skj uspeh.
Ko je naša celotna jugoslovanska operna literatura do sedaj zelo mala, in ko je še ta. kar je je, dramatično tolikani slabotna, da se nit; eno operno delo nj moalo stalno obdržati na repertoarju (če izvzamemo Zaj-čevega Zrinjskega), moramo biti veseli, da nam je Gotovac končno ustvaril operno delo, ki je bodisi po svojem libretu, še bolj pa po svoji muzlki toliko vitalno, da utegne za doeledno dobo postati del stalnega re-pertoaria naših južnoslovanskih opernih gledališč.
Za naše slovenske prilike se nam zdi po* jav te narodne opere v toliko dragocenejši, ker postavlja naenkrat z vso silo na diskusijo vprašanje o pomembnosti ustvarjanja narodne umetnosti. Po vseh znakih sodeč, je ta narodna opera doživela živahen odmev med našim občinstvom, a v našjh glasbenih krofih vzbudila vnovič vneta razmotrivanja o upravičenosti raznih umetnostnih orientacij.
Zopet trka na vrata važno in za nas še vedno odprto vprašanje o orientaciji na ustvarjanje narodne umetnosti.
Ko premišljamo o raznih umetniških ori= entaciiah naših uetvarjajočih glasbenikov, prihajamo do prepričanja, da te orientacije v nobenem primeru niso in po naravi stvari ne morejo bitj rezultat kakega umovania, kakega razumskega napora, niti kak logični zaključek. Vse take orientacije imajo marveč izraziti značaj verovanja, značaj umetniške religije in so osnovane čisto čustveno. To pa zato. ker so te orientacije odsev nekih družbenih idealov, ki jih gojj določen družabni krog in pomenijo tem idealom oda govariajoče vrednote. Ce pa je stvar tako, je skeptičnj odnos naš:h ustvarjaiočih muzi-kov do narodne umetnosti oziroma do usmerjenosti v ustvarjanje narodne umetnosti, mosoče razložiti edino le tako, da slovenski družbeni krog z vsemi svojimi ide* ali in vrednotami nj še dorasel do one stopnje, ko bi smatral da ima ta naš narod potrebo in pravico do čisto svojstvenega umetniškega izraza in obraza, katerega mu more dati edino le tista umetnost, kj je izrazito usmerjena tako. da hoče ostvariti prav tako, in sicer izrazito narodno, lice 6voiim tvorbam.
Zdi se nam zmotno mišljenje, da bj s samo voljo hoteno dajan ie narodnega znača* ja kakj umetnostni tvorbi, ne vedlo do narodne umetnosti. Bilo bi psihološko napač* no poglodano. če bj kdo mislil, da umetnik pri svoiem stvarjanju ni drugega ko nezavestno orodje nekega mističnega čustvovanja in skrivnostne oblikovalne sile. Prj tem bi prezrli, da je pri vsakem umetniku v vsa-, j ki faz; njegovega ustvarjanja navzoč njegov duh v svoji nedeljenj celoti, da pri ustvarja jočem dei6tvovanju nista nikdar Izločena ne razum ne volja, pa naj bj bila še v toli* ki meri prevladujoča v nekem stadiju ustvarjanja ustvarjajoča fantazija. Zakaj razum in volia sta tudi prj umetniku tista, ki
določata nalogo, katero je treba izvršiti, a določata obenem v bistvu tudi značaj, katerega naj ima sprejeta naloga
Poljak Chopin je napisal tudi španske in škotske plese, Nemec Brahms ogrske plese, Nemec Hugo Wolf italijansko serenado etc.
V	glasbeni literaturi je polno primerov, da so skladatelji tudi velikih opernih del skušali ustvarjati glasbena obeležja v duhu kakega tujega naroda. Naj le opozorimo na Francoza Bizeta španske »Carmen« in na Italijana Puccinija japonsko »Madame But* terflv« jn kitajsko »Turandot«. V vsakem teh primerov se je skladatelj zevestmo in z določeno voljo lotil posla in ustvarjal vsaj posamezne partije svojih del v ubranosti čisto določenega narodnostnega značaja.
Ce se je Chopinu posrečilo ustvariti značilen bolero alj Ljsztu špansko rapsodijo, se nam zd; še mnogo bolj naravno, da naš komponist ustvari delo, ki nosi izrazito slo* vensko fiziognomjjo, če se le ob primerni usmeritvi sploh hoče odločiti zato, da da svojemu delu značaj, ki je svojstveno naš.
Je sicer res, da bo v delu onega skladate* Ija. ki mu je lastna intenzivna oblikovalna sposobnost Jn če v njegov; duši bivajo močni in narodno izraziti geni, v vsakem prj« meru mogoče zaslediti narodne poteze. Vendar ne more biti dvoma, da bodo te poteze dosti bolj izrazite iin podčrtane, če je umet, niško usmerjen v to. da ustvarja v tako zvanem narodnem duhu, kakor pa, če je usmerjen v čisto nasprotno smer, v tako zvano internacionalno.
Ta slednja pomenja za nas brezobličnost, in če se ne motimo, je mogoča le prj skrajno individualističnem svetovnem nazoru, Čigar jedro je v tem, da je izključno bistvo ustvarjalne sile edinole v ustvarjaiočem in-divjduju ter da družba, v katerj živi umet* nik, nima bistvenega vpliva niti na vsebino, niti na obliko ustvarjenega dela. To slednje pa da velja zlastj za glasbeno ustvarja* nje. Na drugi strani izhaja ta internacionalni individualizem iz posebne estetske pred-postave, namreč da vsi ljudje estetsko v bi* ©tvu enako čutijo in enako reagirajo, a če ne že vsj ljudje, pa vsaj ves evropski kulturni krog. (Kakor da bi italijansko popev* ko kak Norvežan občutil na isti način in enako intenzivno kot kak Italijan, alj kot da bi Slovenca mogla kaka makedonska pesem oduševiti do tiste skrajne vzhičenostj kot Makedonca.)
Nj potreba poudarjati, da se nam omenjeno internacionalistično naziranje zdj silno površno, najsi se tiče psihologije ustvarja* jočega. alj pa sprejemajočega človeka. Le-to precenjuje avtonomnost ustvarjajočega člo« veka jn silno podcenjuje izredno močne vplive družbe in njenih idealov in vrednot ne samo na obliko umetnikovih del, temveč tudi na njihovo vsebino. A ta družba nikjer ne obstoji v nedoločenostj in brez svoje duhovne fiziognomje, temveč je v6ake družbe celotni duhovni obraz navzlic njeni meni vendar 'e vsak čas dovoljno profiliran.
Glede na našo svojevrstno politično in kulturno preteklost so poteze našega du» hovnega slovenskega obraza zlasti v umetnosti šele v formiranju in če vsa znamenja ne motijo, gremo energično naprotj času, ko tudi pri nas geslo narodne umetnosti postane motorična ideja. V udejstvovanju ■»Akademskega zbora i v zadnjih letih vidi* mo jzrazito tendenco jemati kot ideal službo narodni umetnosti. A v posledici tega mora priti do novega vrednotenja naše na* staja joče umetnosti, da bo za njeno ipol-novrednost javno mnenje jemalo kot bi* stven posiulat njeno narodno obeieženost.
Naše načelno kulturno-politicno stališče, da je hrvatsko in srbsko umetnost smatrati kot bratsko in žnjo zaradi tega ravnatj kot s svojo lastno, se je po svojih uspehih poka* zalo gotovo kot koristno, a smatramo ga razen tega za edino pravilno jn etično utemeljeno, ker posreduje vztrajno simpatično zadržanje nasproti Hrvatom in Srbom vsaj na polju duhovne kulture rn ne glede na menjajoče strankarsko*politrčne medsebojne zapetosti ali odpetosti.
To kuMumo-palitjčno linijo so naša gle* dišča k sreči vedno držala tudj v pogledu naših reproduktivnih umetnikov.
V	zagrebškj operi delujejo kot njeni prvaki že več let odlični naši pevci, Jože Rija* vec, Marii Šimenc, Joža Križaj in za njimi krepko stremeč Marjan Rus, da imenujem I le tiste, kj stoje v prvih vrstah, obratno pa " podpira 6koro tri vogale naše ljubljanske opere Hrvatica Zlata Gjungjenac.
Napačno bi bilo gledati te odnose zgolj iz krušnega vidika, kot da naj bi bilj ti umet* niki srečni, da ;majo pr," sosedu svojo zaposlitev. Ne smemo pustiti iz vfda, da gre prav pri teh umetnikih za ustvaritve, kj baš v svojem bistvenem in najboljšem pomenijo skrajno predanost osebnosti, da se ostvari živ in prepričljiv umetniški lik. Tak skrajni napor umetniške osebnosti jn energije, ki edini zagotavlja omenjenim umertnlkom njihov prvenstveni umetniSki rang, Je čista služba narodni kulturi, katera služba se ne
da odtehtati t nikakim novcem, a je v svojem bistvu tudj nenadomestljiva, ker je osebno* stno edinstvena.
Tako služijo predano hrvatski glasbeno* dramatski umetnosti Jože Rijavec s svojo kultiviranostjo. Marij Šimenc s svojim izrednim glasovnim materijalom Jn dramatično nadarjenostjo, a nad obema Joža Križaj kot po našem mnenju najmočnejša umetni* ška potenca, ki je po svojem duhovnem ustrojstvu klasičen tip moške, bujne zdrave umetniške nature, kipeče bodisi glasovno, bodisi dramatičnooblikovalno v toljkj moči, da ima vsak njegov jik spontano tendenco, prehajati v grandioznost in v vprav nadčloveške mere.
Če so nekateri zagrebški listi molče prešlj 30-letnjco umetniškega delovanja tega veli* kega našega umetnika, gremo ž njim vred lahko mirne duše preko tega, zakaj s pre-oinogoteriimi mogočnimi svojimi stvaritvami 6e je neizbrisno začrtal v srca zagrebške publike enako, kakor njkdar ne bodo pozabili svetlih, pretresljivih in milih likov, ki jih je ustvarila Zlata Gjungjenac vsi oni Slovenci, ki 60 kdaj imeli srečo videti in doživeti njene Manone ali Traviate, ali Lni* ze in Jenule, in še tolikere druge nepozablje ne in nepozabljive njene ustvaritve!
Anton Lajovtc
A. Bassermann v Ljubljani
Drevi bo v ljubljanski operi gostovanje znane nemške igralske umetniške skupine
A.	Bassermanna, ki bo predvajala Lessin-govo klasično igro »Modri Nathan«, katere potek je avtor postavil v Jeruzalem, na zemljo, ki je »Židom ostala od očetove. V tem filoreligijskem delu nastopajo igralci vseh treh veroizpovedi: islamske, židovske
; in krščanske. Nathan, bogati židovski trgovec, je glavni regulator dela in vneti pro-pagator verske strpnosti. Nathan govori odkrito: »Obstojajo torej tri veroizpovedi: islamska, židovska in krščanska. Mi smo za to. da imajo vse tri pravico do življenja. Dobro, naj bodo, naj žive, toda potrebno je, da tudi mi ljudje živimo življenje, ki nas ne bo sililo, da živimo kakor volkovi. Zakaj bi se sovražili, ako smo druge vere?« — Nato pripoveduje Nathan sultanu Saladinu povest o treh prstanih, kjer oče napravi dva primerka svojega in nato vse tri podari svojim trem sinovom. Vsaki od njih se muoi, da bi izvedel, kateri je pravi. — Povest ima alegoričen značaj. Tiče se vseh veroizpovedi, ki imajo en izvor in je potrebno, da imajo pravico do življenja. Naravno, Nathan išče to pravico za Mojzesovo vero in za židovski narod. Lessingova igra »Modri Nathan« je imela velik vpliv na razvoj verske strpnosti v 18. stoletju m ima torej tudi znaten kulturno-zgodovmski pomen.
Zapiski
Svetosavski govor univ. prof. dr. Ilešiča, namenjen zagrebškim srednješolcem, je izšel v posebni brošuri. Poleg uvodnih besed vsebuje pet legend o sv. Savi; legend, ki združujejo z osebo in duhom srbskega pro-svetitelja današnja vprašanja Jugoslavije in jugoslovenstva.
Anton Kosi, Prleška koračnica. Prizadevni mladinskj in gospodarski pisatelj, skla* datelj in pedagog Anton Kosi v Središču ob I>ravi je pravkar izdal v samozaložbi 6kladbo: »Prleška koračnica po veselih prle-ških napevih. z novim Cv. Golarjevim tekst dilom, za klavir oz. harmonij«. Golarjev test in Kosijeva skladba sta nastala iz ljubezni do naših »sončnih goric«, in rodovitnega Murskega polja, do njihovega vedrega ia veselega prebivalstva. >Prleško koračnico« bodo z veseljem pozdravili vsj muzikalni rojaki j,n prijatelji Slovenskih goric. Dobiva se prj skladatelju in v -vseh večjih knjigar* nah.
Mladinski mesečnik »Nag rod< priobčuje v najnovejšem zvezku poleg nadaljevanj in drugega gradiva povest Antona Ingoliča »Korenov Lojz< (z ilustracijami Frana Mi-heliča), Davorina Ravljena tri šaljive ori, entalske pripovedke (ilustr. Saše Šantla in Ljube Ravnikarja), pravljico Cvetka Golar« ja »Divji žerjavi« (t ilustr. Milka Bambiča), pesmi Danice Grudnove. Ruže Lucije Petelinove, Mirka Kunčiča in obilo drugih poučnih jn zabavnih prispevkov. Vsa vsebina, prav kakor oprema, daje temu mladinskemu mesečniku zelo ugodno spričevalo in vedno znova potrjuje, da imamo v njem najboljši slovenski mladinskj časopis.
Pušklnjana. Najnovejši zvezek »Doma in sveta« (1—2. 1937) prinaša iz peresa dr. Tineta Debedjaka naslednje prispevke k le* tošnji stoletnic; Puškinove smrti: razpravo: »Problem Aleksandra Sergejeviča Puškina«, »Iz Puškinove lirike« (prevodj pesmi: Pes« nik, Zimska pot, Samostan na Kazbeku, Exegi monumentum); Puškin-dramatjk (prevod Članka dr. Alfreda Bema) in Odlomek iz Puškinove drame »Boris Godunov«.
Ljubljanski osperantaki mesečnik »NjaJ zagoj«, ki ga ureiuje Damjan Vahen, pri* občuje v 4. številk; med drugim članek C.
B.	Zonderyana o Nizozemski, prispevke M-Komanove. A. Sterleta, D Vahna in dru* gih. Najučinkovitejše so v tem časopisu ilustracije.
Triaikf slavist Umberto Urbani pripravlja izbor srbskohrvatskjh novel v favimem
tekstu in italijanskem prevodn. Ta Izbor bo izdala v knjigi z naslovom »II ponte sulla Žepa e altre novelle« milanska založba od« lično urejevanega lista >Le lingue estere«, v katerem izhaja že neka; časa prof. Urba-nija tečaj srbekohrvatskega jezika. — Takisto je Umberto Urbani prevel Bevkovo »Kresno noč« (Fuochj di san Giovanm). Za bližnje dni pripravlja v Trstu večer jugoslov. literature in na Reki predavanja o naši književnosti. Reška revija »Termini« bo v kratkem izdala Jugoslaviji posvečeno šte* vjjko s članki v italijanščini in srbohrvaščini.
Ameriški glas o jagoslorenskih knjigah.
Ala (American library assocjation) v Chi-cagu izdaja vodiča po novih knjigah »The Booklist«, kjer sodeluje znanj naš rojak
Anthony J. Klančar, 1000 £a«t 64 th Street, Ctoveland, Ohie, U. S. A. Na ta naslov naj
se pošiljajo dela, o katerih bo potem iaeSlo telegrafski skrčeno poročik). Tako je v marčni številki omenjeni referent za jugo» slovanske književnost; jedrnato označil 30 novih srbskih jn hrvatskih dol... Ob 3. oN-letnioi svojih slovanskih študij je izdajatelj Klančar pripravil predavanje »Edvard Bel« lamv and bis Yugoslav Contemporaries«, torej o ameriškem publicistu, o katerem je dejal I. Cankar:
0 daj nam Bog dočakatj vseh tistih lepih dni, ki nam jih prerokuje*« Tolstoj in Bellamv.
(A. Debeljak)
ŠPORT
Dva lepa lahkoatletska mitinga
V Maribora so v nedeljo otvoril! sezono dijaki drž. realne gimnazije, v Celju pa je priredila uspel miting SK Jugoslavija
Preteklo nedeljo je na telorvadBšču Sokola Maribor-Matica lepo uspel miting za prvenstvo drž. realne gimnazije v lahki atletiki. Tekmovalo je okoli 30 najboljših atletov — dijakov tn so bili doseženi naslednji rezultati:
100 m: 1. Graciansld (4. a) 12 5, 2. Welle (4. b) 12.7, 3. Schmiderer (7. b) 12.8;
Met krogle: 1. Faninger (8. b) 14.00 m,
2. Zej (6. c) 13.49, 3. Unener (5. b) 12.47;
Skok v višini: 1. Schmiderer (7. b) 1.60 2. Erjavec (5. b) 1.60, 3. Podlemik (5. b) 1.55;
Met diska; 1. Mlakar (5. c) 30,00 m, 2. Stranič (4. b). 3. Erjavec (5. b);
1000 m: 1. Schmdderer (7. b) 3:01.0, 2. Pukl (4. b) 3:02.5, 3. Katol (5. b);
Skok v daljin©: l. Stranič (4. b) 5.87 m, 2. Erjavec (5. b) 5.74 m, 3. Laazner (5. b) 5.67 m;
Met kopja: 1. Linzner (5. b) 38.43 m, 2. Zej (6. č) 37. 71 m, 3. Erjavec (5. b);
štafeta 4 x 100 m: 1. 6. c razred (šu-šteršič, Mihorko, Kopič*. Zej) 52.0, 2. 5. b razred.
Prvenstvo si je priboril 5. b razred s 61 točkami, drugi je bil 4. b razred z 29, tretji pa 7. c razr. z 22 točkami. Med posamezniki je dosegel največ točk Erjavec (5. b) 21, drugi Schmiderer (7. b) 19 točk.
Rezultati so glede na zgodnjo sezono prav dobri. Organizacija je bila odlična, kar je v prvi vrsti zasluga gg. sodKikoY prof. Petkovška, prof. Cestnika, Starešine in Venutija. Obisk je bil s etrani dijaštva zadovoljiv, med ostalim otočinstvcon pa ni bilo posebnega zanimanja.
V Celju
Na igrišču SK Jugoslavije v Celju je bil v nedeljo prvi letošnji lahkoatleteki miting, ki so se ga udeležili atleti ljubljanskega Primorja, Mure iz Murske Sotobe, Maratona iz Maribora ter domačih klubov SK Celja in SK Jugoslavije. Številčno so prednjačili juniorji, dočim je bila udeležba seniorjev zelo pičla. Za pričetek sezone bi bilo podčrtati samo rezultata krogle in teka na 3000 m, ki pa bi bila ob boljših prilikah in večji konkurenci lahko boljša. Tekmovanje je poteklo v redu, v bodoče pa bo potrebna iboljSa organizacija. Rezultati so naslednji:
Tek na 100 m: Juniorji: 1. Marko (J)] 12.5, 2. Sander (Mu) 13, 3. Milko (Mu).
Tek na 3000 m: Seniorji: 1. GorSek (Pr) 9:51.1, 2. Končan (J) 10:04.
Tek n» 1000 m; Juniorji: 1. fiaster (J) 2:59.3, 2. Stojko (Ma) 3:2.2.
Skok v višino: Juniorji: 1. Marko (J) 1.50, 2. Božič (C) 1.45, 3. Ložar (C) 1.45. Seniorji: Stavbe (C) 1.61.
Skok v daljavo: 1. Juniorji: 1. Marko (J) 5.65, 2. Sander (Mu) 5.24, 3. Intihar (J) 4.64. Seniorji: 1. Stavbe (C) 5.51, 2. Osetifc (J) 5.44, 3. Dcfanik (J) 5.20.
Met krogle: Junlocji: 1. Jane (J) 10.60,
2.	Koloda (Mu) 10.48, 3. Loža«- (C) 10.15. Seniorji: 1. Osetič 13.22, 2. Kodre 9.30,
3.	Dobnik 8.29 (v»ri J).
Met diska: Juniorji; 1. Božič (C) 30.52, 2. Marko (J) 28.99. Seniorji: 1. Osdtič (J) 32.58, 2. Stavbe (C) 30.89, 3. Kodra (J) 26.47.
Met kladiva: Seniorji: 1. Osetič 31-72, 2. Kodre 20.66, 3. Dobnak (VSi J).
na delu
Vse gre dobro, le skakačev manjka!
S triglavskim smukom se je aficielno zaključila letošnja smučarska sezona. Kopališče Ilirije je že polno plavačev in pla-vačič, ki veselo trenirajo za bodočo sezono, ki bo ena najlx>lj »vrečih«, kar jih je bilo v zgodovini ilirijanskega plavalnega športa. Ilirija je letos udeležena v jugoslovanskih pokalnih tekmah, pri katerih sodelujejo: splitski Jadran, suSaška Viktorija, tržaška Triestina kot gost in naša Ilirija. Tekmovanja bodo v juliju in augustu v vseh navedenih mestih. Dalje bo Ilirija etartala kot reprezentanca Ljubljane v medmestnih dvobojih s Celovcem, Gradcom, Gorico, Beljakom, Zagrebom in Leobncm in je zanjo pripravljena tudi že turneja po Avstriji. Udeležiti se bo treba še državnih prvenstev in sodelovati pri tekmah državne reprezentance. Prvič bomo letos videli v Ljubljani reprezentanco Češkoslovaške, ki bo nastopila proti Iliriji. Za otvoritev sezone pa so si naši plavači izbrali močnega nasprotnika, večkratnega državnega prvaka Nemčije, ki bo startal v LjuMjam že 27. maja. Moštvo Hannoverja je sestavljeno iz večine nemških olimpijskih tekmovalcev.
Da se naši plavači resno in intenzivno pripravljajo na težko nalogo, ki jih čaka, kažejo rezultati, ki so jih dosegli v zim-ekem bazenu. Tako je doeegal Ziheri na 50 m prosto odličen čas 27 sekund, naš »Kamničan« pa na 100 m prsno čas evrop ske vrste 1:11,2. Ostali plavači so beležili rezultate, katerih je klUb lahko vesel, waiterpolisti trenirajo stalno, edino pa, kar skrbi vse, je pomanjkanje skakačev.
Letošnji mednarodni spored obsega tudi več dvomatehov z raznimi sosednimi državama. Povsod so seveda na sporedu tudi skoki. Toda kljub temu, da je za vsakega vsaj nekaj talentiranega skakača takoj, ko začne trenirati, že plačana vožnja v širni svet, ni od nikoder nikogar in se zmerom še Ziheri sam pripravlja za težko borbo.
Zaradi propagande je odbor ilirfjanske plavalne sekcije sklenil, da bo prihodnjo nedeljo 2. maja dopoldne kopališče odprto sa vse one. ki bi radi pričeli trenirati skoke. Treninge bo voda naš prvak ZMmi.
Upajmo da se bo le našlo nekaj deklet trt fantov, ki bodo dobili veselje db tega lepega športa.
Razpis
Hermesovega table-teniškega turnirja
ZSK Hermes priredi v dneh 1. In 2. maja 7 dvorani kolodvorske restavracije V. vel. propagandni turnir. Igrajo se naeJednj« discipline; a) sinpde gospodov b) singie dam, o) stngle juniorjev. d) double gospodov, e) mixed doubie, f) moštva
Vse dfsoit»!ine se igrajo po čfctem eut» sistemu. Moštvo tvorvfta dva igrača za sjn-g^e in en double par (Darje etap). Prijavm-na za djscdpiine pod a) in b) je 15 Din. za c) 10 din. za d) in e) 25 Din ter sa f) 35 din. Prijave s prijavnino _ ee pošilja.jo na naslov; Dušan K osmi na. Ljubljana VIT-, Sv. Jerneja cesta 21. najkasneje do vštetega 30. t. m. £rehanje bo 30. a/prila v gostilni Soagnetti v Metelkovi uljcj v Ljubljani.
Nagrade. Prvoplasjranj v disciplinah a), b) in f) prejemajo prehodne pokale, ostali plasirani pa razna darila. _______
Turnir se iera po pravilih JTTS.
Slalom klub 34. — Tekmovalci. D rev* ob
19.	bo zadnji sestanek tekmovalcev ▼ sezoni. Važno zaradi poletnih trenimrov!
ŽSK Hermes (uprava irt&al Drevi ob
20.	važna 6eja odbora pri Be!i5u. Naproša-jO 96 WC sekcije, da pošljejo delegate na sejo.	--
Damsko akademsko prvenstvo ▼ alpski kombinaciji. V soboto Jn nedeljo (16. in 17. IV.) bi ae moralo vršiti na Krvavcu damsko prvenstvo. Zaradi slabega vremena pa je prireditelj JASO preložil to tekmovanje na dneva 1. in 2. maj. Razpis aa tekme v dnevih 16. ki 17. t. m. ostane t veljavi. Tekmovanje bo na Krvavca. Obenem priredi JASO tudj tekmovanje v smuku Jn sladom u za moške, ki se ga lahko udeleži vsak smučar (verificirana m neverifjairani). Odhod na Krvavec bo v petek 90. t m. opoldne izpred protestantske cerkve % avtobusom, povratek v nedeljo zvečer preko Kamnika. Vabl jenj. — Smuk.
2Jve«a slovenskih Iahkoattotskjh klubov. Seja t. o. bo v petek 30. t. m. ob 90. v klubski sobi kavarne Union. Ob 80.90 fetotam seja upravnega odbora Tajnik t
ASK Primorje (Ceatrato« odbor}. Prva tet ja novoavojJaoAKa odbora bo dm| ob 99. v sejni dvomu botsb Mfttrc (Metropol) t
MALI OdLASI
Službo dobi
Beaed* 1 Dta. davek 8 Dtn. ia iiire Ul dajanje aaalora B pik Kajmanjfii tneeek H Din.
Ženski akt
Močnejšo figuro, išče aikad. ■taka? u dopoldanske ure. Predstav-rtl m dnevno od t. 4o 11. NasLov v v&eh po-•lovalaicaij Jutra.
10606-a.
Dva slik. in plesk.
pomočnika
ter Tajen ca, sprejme takoj Itoar Viktor, jesemice. Go-■poevetska c.
1060S-1
Dekle k otroka
ta dopokine, vajeno šitva-i je in vsega dela, ižfiem. — Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Takoj S9«.
106194
Dobro frizerko
■prejme® v f talno službo. Ponudbe s navedbo plaže »a naslov; Joeip Polak, Rakek.
ioeai--a
Manekene
vfeok« ic vitke postave — iSeome. Zglaedti Re v Zvesi gospodinj, Gradišče IA dne SB. t. m. med 4. in 5. uro.
10627-1
2 brivska
pomočnika
Kžem za takojšen nastop. I-ipuš Hinko — Črnuče 33 jni Ljubljana.
10651-1
Natakarico
faivro ^p-vTrsrio 1 gpreim«m takoj. Hočevar gostilna »pri Figovcu* Ljubljana.
10650-1
Plačilno natakarico
ia restavracijo, sprejmem takoj. Ponudbe na podruž co Jutra Maribor pod »Prvovrstna«.
10649-1
Slaščičarja
»majskega. iščem za Dalma-tnjo. V poštev pridejo mlajše moči « hotelsko izobrazbo. Naslov f VFfh poslovalnicah Jutra.
I06f©-1
Krojaškega
pomočnika
ta mešane kose. — takoj »prejmem. — Franc Sešek. krojaštvo, Medvode 16.
1/1638-1
Službe išče
Vsaka Oeeeda 50 O*, 4» •rek 8 Din, ta šifro t£ da liaoj« 03Jkl»"» t Dm; na> manji' inasek IS Dia.
Gospodična
»fesolv. trgovskega te-čaja. r. znanjem nemščine io ser iriraiija, ižč« kakršnokoli fduzbo. Ponudbe na ogl. <>dd. Jutra &®d Šifro »Kjer koli«.	10600-2
Brivski pomočnik
AofeeT delavec m bubl štucer ,iš&e nameščenje. po možnosti v Ljubljani 1Iti Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10644-2
Začetnica
nadarjena, s 4 razrede meščanske šole. 1 maio ma-twro, x lepo pisavo. iSče saipos-li-tve v pisarni aH kot blagajničarka Cenj. ponudbe "na podružnico Jutra r Olju rtod mačke »Za vsako piečo«".	10645-2
Dekle
za vsa liišna del«, 5S6e službe. Sadovnik Pepoa, Trbovlje 1„ Loke 281.
10616-2
Brivski pomočnik
mlad, dobe? bubistrižee — želi premeni službo. Nastopi lahko 1. maja. Naslov v veeh posloval. Jutra.
10647-2
Telefon, imenik
za Dunaj
1937 naprodaj) za Din 110. pri Kopališki družbi, Ljubljana, Beethovnova 14/1.
10615-6
Perzijska preproga
velikost 1 m krat 1.90 m naprodaj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
10646-6
>Jutro< prihodnjo nedeljo ne bo izšlo
zaradi tiskarskega praznika, ki bo v soboto, 1. maja.
Sobotna številka >Jutra« bo po svojem nedeljskem obsegu in nakladi nadomestila nedeljsko številko »Jutra«.
Male oglase naročite zato takoj, najkasneje pa do petka opoldne.
Potniki
Beseda 1 Dia, lave* 8 Dio za šifre ali lajanj« oaaiova 5 Din. Najm%njš! tneeek 17 Dia
Potnik
v Dalmaciji, Onr gort, Bosni. Hercegovini ln vsej Srbiji, odJičn* uveden pri trgovcih, s prima referencami, išfcfl zastopstvo prvovrstne tvrdke. Ponudbe pod K-4033 ne Interreklam, Zagreb, Masarykova 28.
10607-5
Zastopnik
za Zagreb, ki zastopa 8 let
neko tvornico, išč* še neko zastopstvo tek-t i ne ali krotke pleten* robe. Ponudbe na: Aiions Hercog. Zagreb, Hica 55.
10617-5
Potnika
za Gorenjsko. sprejme Ivan Beruik, tovarna rolet. — Ljubljana, Linhartova nI. štev. 8.	10637-5
r/.
Strojepisni pouk
(po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj (1 do 3 mesece) za začetnike in iivež-tance. Poseoni tečaj za starejše dame in gospode. Vpisovanje dnevno od 6 iio po) & zvečer. — Pričetek pouka 4. maja. Najnižja šolnina: učna ura samo 2 Din. — Christofov učni zavod Domobranska c. 15.
10620-1
Prodam
Beseda 1 Din. lavek 8 Din. sa šifr« U: lajanje aaelori 5 Din Najmanj®! tneeek 17 Dtn
Pozor frizerji!
Razprodajam več apa.rafco-v za trajno ondulacijo, po zelo nizki ceni. — Viktor Straus, Kranj. Blejska c. 17.
10209-6
Beg br. 2007/32
G. Th. Rotmaa:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
K
In v tem, ko je profesor Bizgec s sa. mokresom odganjal Papuance, ki so silili skozi razbito okno, je Pikec pogumno splezal po lestvici.
Podpeški kamen
strokovno ocenjen kot pr vovreten. ki s. lomi in obdeluje v vsei- oblikah in vseh dimenzij-ift, dobavlja v vsaki množin, h lastneg«, kamnolnma ~ stavbenik .Maurič, Ty^eva 3.'. Telef. štev. 33-82.
10642-6

Najboljši trboveljski
P E E M O G
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Beseda 1 Din. i*vek S Din. za šifro aU lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din.
Zastonj
ne, ampak ta najnižjo brezkonkurenčne ceno do bite kvalitetno pohištvo it i» aajboljš« opremljenega mizarstva — MALENŠEK. Dravije tik pr! traonvajsk: postoj) »Slepi Janei« Naj novejši Id najlepši m<vi«-t aa ogled 1 lastni razstavi. Uradnikom oa odplačevanja 1156-12
Beseda ; Din javek 3 Din. ia šifre al' lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Bukov in hrastov
okrogel les
raznih diraenzi" w sedanje sečnje, samo v%gongke pošiljke. kupim iiroti teko j • šnjemn plačilu pri prevze mu. Alojzij P austeiiner. Se novo. p. Rajhenburg
l'J6«J6-15
Posojila
dobe državni 1» samoupravni uslužbenci v Ljubljani f gotovim m blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije: Tav Carjeva 2.
87-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova al 40. Vam izvrši
prodajo ali nakup
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov
najboljfie iin najvestnejSe. Samo pišite na tu«* naslov io mž Vaim pošljemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 8 znamk.
181-16
Hranilne knjižice
Zadružne zveze ln Za družne gospodarske ban l:e kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«.
10538-16
Hranilno knjižico
Okrajne ali Mestne hranilnice Ormož, do 30 000 Din in 35.000 Zadružne zveze — prodam. Ponudbe pod »Takoj gotovina« na podružnico Jutra Maribor.
10648-16
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste potom moje pisarne uojbojjše RUDOLP ZORE. LJubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
10636-16
Obrt
Beseda 1 Dta davek 8 Din. ta šifr« ali lajanje aaslova : Din !?ajmanjgl tneeek 17 Din
Gumbi - plise
nntel, ažur predtisK. mcot ■rrame. hitro izvrši Matek i Mikeš Ljubljana, oole« tiotela Strukali
85-80
Beseda 1 Dm. davek 3 Don. za šifro ah lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Trgovski lokali
na zelo prometnem kraju,
večji in manjši, pripravni tudi za me d uf a k turno trgovino in trgovino s čevlji, v no-vi hiši, se oddajo 1. junija. — Informacije daje stavbenik Maurič. Tyrševa cesta 55.	10643-19

Beseda 1 Din davek 8 Din. za šifr* ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
veliko, tepo, * poeebniin vhodom in drvarnico, takoj oddam. M. Lavrič, Miši-čeva 31. na vrtu.
10634-33
Elegantna soba
t centru, mirna, tračna, vhod s etopnižča, kopalnica novo moderno pohištvo — oddam samo boljšemu gospodu. Več Miklošičeva 14. trafika.	10625-23
Opremljeno sobo
„ posebnim vhodom, uporabo kopalnice, oddam za 1 aH 8 osebi- Masarykova cesta 23/1.	10612-33
Lepo sobo
opremljeno, » vhodom « stopnišča, oddam v centru. Naslov r vseh poelovalni ceh Jutra.	10636-33
Opremljeno sobo
lepo, s separiranim vhodom, elektriko rn parketom ev. dve voTeni, oddam takoj. Mestni trg št. 17/11, vrata štev. 8.	10631-33
Opremljeno sobo
takoj oddam boljšemu, solidnemu gospodu s soupo rabo kopalnice. Staničeva 6. Bežigrad.
10630-38
Opremljeno sobo
v Mariboru
v bližina Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljeni pod »Mesečna soba Maribor«.
10911-33»
Informacije
Besede k Din. davek 8 Dia. im šifre ali lajanj« naslova 9 Din. N»JmanjS> tneeek 17 Dia
Tovorni avto
ki bo peljai v Crikvenico, naj javi na-sJov telefon: št. 27-22.	10604-31
-J"I
Vsake Beseda 8 Din; iavek a Dir. ta dajanje naalova 5 Din: najmanjši ueeek Din.
Boris
prvega maja zjutraj, pridem v Ljubljano. Iva.
1O60&-34
»Akord ali
Tyrševa«
dvignite došla pisma
10629-34
Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifre ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši tneeek 17 Din.
Zbudite se
MLAJŠI
jutri zjutraj,
NOVA HRANA ZA KOŽNO TKIVO HRANI KOŽO ( DOKLER SPITE. ^
Presenetljiva iznajdba nekega zdravnika
S 80 leti gladka koža brez gub. 2ene 50 let, ki so videti prav tako mlade, kakor njih hčerke. Naj bi to na prvi mah zvenelo še tako čudno, danes je vendarle mogoče po presenetljivi Iznajdbi dr. Stjeskala, profesorja dunajskega vseučilišča. Gube nastajajo zaradi tega, ker tekom let kožno tkivo izgublja gotove vitalne hranilne elemente. Ti elementi se zdaj lahko nadomestijo. Dr. Stejskal je to dragoceno hrano kožnega tkiva pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Imenuje se »Biocel« ln vsebovana je zdaj v rožnati kremi Tokalon, hranilu za kožo. Z uporabo te kreme se koža pomlajuje, brazde in gube pa naglo izginejo. Žene 50 let že v dobi nekaj tednov lahko postanejo na videz za 10 let mlajše. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez masti). Ta krema razkraja zajedalce, zožuje
razširjene znojnice ter napravi najtemnejSd in najodpornejšo kožo gladko, belo in mehko. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne.
itavbenl materija!
Izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
Avto, moto
tieeeda 1 Din. Iavek 8 Din. u šifro ali dajanje m*1o»» i Din. Najmanjši tneeek l' Din.
Avto-limuzina
5-sedežna, e posebnim nastavkom ta odprti voz — nadalje tudi avto ta prt ljago, popolnoma zaprt, ta daj vrata, nosilnost 800— 1000 kg. vse v jako dobrem stanju, po zelo nizki ceni naprodaj pri Viktor Bohi-nec. Ljubljana. Tyrševa ,16. dvorišče.
IO6E8-IO
Umrla nam je naša
JANA
Božja volja je bila jo poklicati k sebi, še predno je dopolnila 4 leta.
Pogreb bo izpred cerkve na farno pokopališče v Radovljici 28. t. m. ob 4. uri popoldne. Radovljica, 27. aprila 1937.
Potrta družina LERH
Stroji
Beeeda ; Dm. davek S Din. za šifre m dajanje aaslova t Din. Najmanjši znesek 17 Din
Motor 4 KS
prode m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10614-29
Kupim
m šifre Ul dajanje aaslova Beseda 1 Din. Iavek 8 Din, 8 Din Najmanj&l tneeek 17 Din
Jermenico
železno, urodimo, premer 190 cm in kupra*o premer 70 cm za oe močno 89 mm. Oglasiti A. V. Meden, Celovška cesta 10.
10640-7
Kapital
Beseda 1 Din. davek 8 Dia. za šifre ali lajanje aaslova
} Dia. Najmanji) tneeek 17 Dta
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova al. 14/L Telefon S-M. izpoetuje eakup ln prodajo
hranilnih knjižic
vseh denarnih
zavodov
takoj v gotovini
najbolje
Informacije daje brecpiačoa 39-16
Mlekarno
□a prometnem kraju v Ljubljani, prodam. Pojasnila de je: Ko«, Ljubljana, Livarska ul. 8.
10633-19
Beseda 1 Dtn. davek 8 Din. za šifro ali dajanje aaslova
č Din. Najmanjši tneeek 17 Din
Trgovska hiša
s prostornim trgovskim lokalom, pisarno. velikim skladfiščem in dvoriščem ter udobnim stanovanjem v Ljubljani, naprodaj za gotovino 301' tisoč Din. Naši nv v veeh posloval nicah Jutra.	1061»d0
Beseda 1 Din. Iavek 8 Dia za šifro alt lajanje aaslova .i Din Najmanjši znesek '.7 Dia
Dvosob. stanovanje
s kabinetom n kopalnico, oddam za 1. junij. Bežigrad 1.	1064(1-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Komfortno
stanovanje
dve sob, kabineta, bedkona za snaženje »n vseh prila-klin, išče boljši samski gospod, v centru mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samski goepod«.
10604-21»
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Hctj je

2
j™*
EDillOSTI
^rednostii
^sss?
§0
rpvcent^
Brezplačno Vam popravimo Vaše nogavice, ako dokažete, da je pentlja popustila radi tega, ker je bila nogavica pritrjena na podvezo z našo patentno priponko
„PAPILLON D* OR Patent Fako de d."
Torej ako uporabljate izključno našo patentirano priponko za podvezo »PAPLLLON D'OR Patent Fako d. d.« ter so radi tega popustile pentlje, nam nogavice prinesite v brezplačno popravilo. — Katere so prednosti te »PAPILLON D'OR L. B Patent Fako d. d.« patentirane priponke za podveze?
1.	Zato ker je nogavica pritrjena med dvema gumijastima blazinicama, je poškodba skoraj izključena.
2.	Vsled tega je nemogoče popuščanje pentlje.
3.	Priponka je ravna in pri nošenju najtanjših oblek neopazna.
4.	Zelo je trpežna, dočim, se stari sistemi često pokvarijo in popuščajo.
KOPČA DOBIVA SE V SEH BOLSlH TRGOVINAH
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenih sočutij, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše srčnoljubljene soproge, oz. mamice, babice, tašče, sestre in tete, gospe
Helene Vaupot
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, posebno g. mestnemu župniku za tople poslovilne besede, g. primariju dr. Fr. Radšelu za požrtvovalno pomoč' v težki bolezni, zastopnikom občine, okrajne hranilnice in nar. šole, pevskemu društvu za ganljive žalostinke, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat — prisrčna zahvala.
SLOVENJ GRADEC, dne 26. aprila 1937.
f
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA javlja, da je gospod
Fritsch Viktor
višji uradnik hranilnice v pokoju
dne 26. aprila 1937. umrl.
Pogreb bo v sredo, dne 28. aprila 1937. ob 16. uri iz mrtvaške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnik si je pridobil pri nas s svojim vestnim in marljivim službovanjem trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 27. aprila 1937.
Urejuje Davorin Ravijen« Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Bibmkafc — Za Narodno tiskarno d. d, kot tlskarnarja FVan Jem « Z* taauM dd fr
Afad* Mi — V*d s