[^MORSKI DNEVNIK I* xaCcI izhajati v Trstu • maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI “SEVNIK pa 26. novenf-ra 1943 v vasi Zakriž ad Cerknim, razmnožen "a ciklostil. Od 5. do 17. JPtembra 1944 se je ti-3' v tiskarni «Doberdob» ». ovcu Pr' Gorenji Trebu-.l’ °d 18. septembra ■ V4 do 1. maja 1945 v "Skarni «Slovenija» pod Riškim pri Idriji, do 8. aia 1945 pa v osvoboje-”ern Trstu, kjer je izšla za-.•n[a številka. Bil je edini 'Skani partizanski DNEV-^ v zasužnjeni Evropi. C?" —■ '•■-‘'i Q o- x ’• V-J o c? c X o m x r m X. x X C J> c_ o o X 2> -Tl r- m C I> n X ■—! c_ •—= m V-.K X i—i o X’ 2> X ^,Kg4rvini Cena 600 lir - Leto XLI. št. 44 (12.076) Trst, sreda, 27. februarja 198J w Prikaz sovjetskih stališč in razpoložljivosti Ker niso odobrili zakonske^ --i O <5 C?- 2> T> O- O o o ro o o Gromikovi pogovori v Rimu v luči ženevskih pogajanj Finančno stanje še vedno zelo kritično Denarno kritje le do 15. aprila hmenjava mnenj o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih o dvostranskih odnosih - Danes pri Pertiniju in papežu ske^ — Včerajšnji pogovori sovjet-zunanjega ministra Gromika s ottj0rri talijanske demokracije Andre-Jem in s predsednikom vlade Cra-Sen^1 So Potekali brez bistvenih pre-fi] Cer>j. Gromiko je ponovno opozo-evropske države in z njimi tudi I-HaiiS Prect nevarnostjo Reaganovega ^ ^ militarizacije vesolja, ki bi zavrla in skalila odnose med za n 0rn Nahodom. Sovjetska zve-spPa bo primorana ukrepati, kar bo svo' 0 novo oboroževalno tekmo. V , Jem odgovoru na take trditve je (jghiotti poudaril, da ne sme v se-n, Jir^iskovalm fazi predstavljati Soja - k* ®òit« nepremostljivega polivih ln pri uresničitvi otip>- celit?, ^Pebov glede vprašanja med-nskih raket in evroizstrelkov. po- Jub vsemu temu pa Gromikovi .■ s vori z Andreottijem in Craxi- Pilj ,raso bili zgolj ponovitev že zna-Phsoro ’ ^°vjetski zunanji minister ni roeJ, y Italijo v upanju, da bi spre-dobri ^bjansko zadržanje, saj se p)ert°.zaveda italijanske zvestobe A-kl in NATO. Italijane kot pred- sedujoče v EGS je hotel seznaniti predvsem s sovjetsko razpoložljivostjo dva tedna pred začetkom ženevskih pogajanj. Gromiko ni skrival, da bodo ta pogajanja izredno težavna, a je obenem poudaril, da bo SZ storila vse, kar je v njeni moči, obenem pa se ne prepušča malodušju in zavrača načelni pesimizem. Za razliko od številnih drugih p>osegov je bil tokrat Gromiko že res zaskrbljen in mračen, a ne grozeč, da sta lahko tako Andreotti kot Craxi pozitivno ocenila pogovore in izrekla upanje v pozitiven razplet bližnjih ženevskih pogajanj. Medtem ko je s Craxijem Gromiko spregovoril predvsem o odnosih Vzhod - Zahod in o italijanskem trgovinskem primanjkljaju s SZ so pogovori z Andreottijem zaobjeli širšo paleto mednarodnih vprašanj vključno s kriznimi žarišči na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki, 'na Jugu Afrike in v Afganistanu. Andreotti je gosta spomnil na sovjetske odgovornosti s posebnim poudarkom na Afganistan. Poleg teh mednarodnih vprašanj pa so med včerajšnjimi pogovori posvetih precej časa dvostranskim odnosom. Italijanska stran je ob tem navedla nesprejemljiv italijanski trgovinski primanjkljaj, ki je že presegel vrednost 4 tisoč milijard lir. Danes bo Gromika sprejel predsednik republike Pertini, sovjetski zunanji minister pa se bo v Vatikanu pogovarjal tudi s papežem Janezom Pavlom IT. Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je moral te dni sprejeti sklep, da se vse pogodbe, ki zapadejo 28. februarja, ne podpišejo do konca sezone, temveč zgolj za nadaljnji poldrugi mesec, torej do srede aprila. Že samo to dejstvo kaže na vso dramatičnost tekoče sezone, saj bo že tretjič, ko v našem gledališču podpisujejo pogodbe in to že spet za krajši čas. Iz negotovosti torej v negotovost, kajti finančno stanje Slovenskega stalnega gledališča je še vedno zelo kritično, in sicer tako, da se bo naša o-srednja kulturna ustanova znašla sredi aprila že spet brez likvidnih sred- Jutri ne bo časopisov RIM — V okviru sindikalnega boja za obnovitev delovne pogodbe je sindikat tiskarskih delavcev napovedal za danes vsedržavno stavko tiskarske stroke, tako da v četrtek, 28. februarja, ne bo izšel noben dnevnik v Italiji. Stavka se tiče tudi osebja ZTT, kar pomeni, da jutri ne bo izšel niti Primorski dnevnik. Jutri bo v Rimu vsedržavna manifestacija tiskarskih delavcev, na kateri bodo ponovili svojo odločenost v boju za obnovitev delovne pogodbe. Istočasno sindikat tiskarskih delavcev ponavlja svojo pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z založniki. štev, kar pomeni prekinitev sezone in prekinitev vseh delovnih pogodb. Odgovori na krizo Slovenskega stalnega gledališča, je na upravnem svetu dejal predsednik Bogo Samsa, še vedno niso ustrezni. Sicer ne moremo reči, da smo bili v tej svoji stiski pozabljeni in zapuščeni. Uprava dežele Furlanije Julijske krajine, na primer, je letos pokazala veliko razumevanje za naše kritično stanje in je skušala pomagati, da bi to stanje premostili. Žal pravih in konkretnejših odgovorov nismo prejeli iz Rima, z ministrstva za turizem in prireditve, kjer naj bi probleme SSG, kot enega izmed petnajstih stalnih gledališč v Italiji, po vsej logiki reševali. O-bratno, prav v Rimu so se stvari izostrile in zataknile. Zakonski osnutek, ki naj bi urejal vse, kar v Italiji z eno besedo imenujejo »spettacolo«, in torej dramska gledališča, operne hiše, filmski sektor pa tudi cirkuške prireditve in ki ga je parlamentu predložil minister Lagorio, so sicer v poslanski zbornici sprejeli, v senatu pa zavrnili. Z eno besedo, vse to pomeni, da je zakon ustavljen, ustavljene pa so tudi vse podpore, ki bi NADALJEVANJE NA 4. STRANI podražitev tekočih goriv — Nevzdržni vzpon dolar-bo povzročil pravi plaz po-azitev vseh naftnih derivatov. s.~ Potka dalje bo pogonsko plin-o olje za 22 lir dražje pri li-žil *{urz'ri0 Pa za 16 lir. Podra-rip6 86 ^odo tudi vse vrste kuril-do^f °^a najmanj 6-63 lire Pa Pori -'ir pri kil°gramu- Sedanje tjJražitve ne bodo prizanesle ni-li ?eni^n za gorivo raznih privi-za opHih kategorij. Tako se bo skp ^ pr^ litru podražilo plin-Za •<$? za kmetijstvo, 19 lir pa tVoribištvp. Enake bodo podraži-in za petrolej v kmetijstvu ribištvu. agj^rečneg3 državljana pa bo }v,nVomno bolj zanimala usoda vorrt*ha' P° izjavah odgo- (],. 'J1' 50 dani vsi pogoji za po-Prikr-’ ^ bi morala znašati rinu K 0 10 lir pri litru. O ben-viari “o morala seveda odločati no/-Obstaja namreč tudi mož-cin j’ aa ki znižali davke na ben-p a Iško ohranili sedanjo ceno. bot>i - finega vzpona dolarja tjj .uJe sedanjim podražitvam tu-ri'eđno hladna zima. Vrednost dolarja še narašča, vendar se kažejo znamenja o spremembi trenda RIM — čeprav je vrednost dolarja na e-vropskih denarnih tržiščih rastla tudi včeraj in dosegla nove absolutne rekorde (v Italiji so dolar kotirah 2163 lir), se pojavljajo nekatera znamenja, po katerih naj bi dolar za sedaj dosegel svoj maksimum in naj bi začel v kratkem nazadovati. Tako je na primer a-meriška deviza na ameriških tržiščih, neposredno po izjavah predsednika zvezne rezerve Volckerja (dal je nekaj pesimističnih ocen glede bodočnosti dolarja) izgubila celih sedem pfeningov v primerjavi z marko, se pravi, da je zgubila vse, kar je pridobila -v teku evropskih izmenjav. Volcker je v bistvu menil, da gospodarstvo neke države ne more biti odvisno samo od njene monetarne politike. Vsekakor je lira še zlasti občutljiva v tem trenutku in je tista deviza, ki je najbrž zadnje čase največ izgubila. Da bi skušali sprejeti učinkovite protiukrepe, je predsednik italijanske vlade Craxi sklical za jutri sejo kabinetnega sveta, ki se je bo udeležil tudi finančni minister Visentini. Sicer prevladuje mnenje, da bo dolar o-stal pri sedanjih kotacijah vsaj do konca prvega šestmesečja letošnjega leta, ker bo stop- nja razvoja ameriškega gospodarstva tudi v bodoče pritegovala kapital iz tujine. Zelo kritično gleda na naraščanje dolarje-ve vrednosti nekdanji glavni gaspodarski svetovalec Bele hiše Alan Greenspan, ki meni, da je dolar trenutno precenjen za približno 30 od sto in da je padec njegove vrednosti neizogiben, pa čeprav na noben način ni mogoče povedati, kdaj bo do padca v resnici prišlo. Dosedanja izkustva pravi Greenspan, nam ne omogočajo, da bi povedali, kdaj bo dolar pravilno vrednoten, lahko samo rečemo, da se bo trend gotovo spremenil v bližnji ali daljni perspektivi. Združene države financirajo svoj državni primanjkljaj s tem, da vabijo kapital iz tujine. Ko se bo ta tendenca iztekla, bo vrednost dolarja strmo padla in to s tako hitrostjo, da ne bo nihče mogel učinkovito posredovati. Ko bo dolar padel, se bodo ameriške monetarne oblasti znašle pred dvojno izbiro: ali povečati količino denarja v obtoku, da bi tako krili državni primanjkljaj, kar pa bi istočasno pomenilo sprožiti inflacijsko spiralo, ali pustiti, da obresti rastejo v občutni meri. Greenspan ne daje receptov, opozarja le, da taka monetarna politika, kot jo vodijo ameriške oblasti s predsednikom Reaganom na čelu, ni zdrava. Nobene rehabilitacije za nekdanje izdajalce BEOGRAD — Na predsedstvu zveznega odbora jugoslovanske borčevske organizacije so včeraj med drugim ostro napadli nekatere pojave nacionalizma ter poskuse posameznikov, da bi razširili ideje o nekakšni narodni spravi. Tako je v u-vodnem referatu Petko Plazačič omenil predloge za postavitev skupnega spomenika izdajalcem in partizanom za napisom »umrli za domovino« pa trditve, češ da Draža Mihajlovič ni bil izdajalec, temveč je žrtev izdaje. Narodni izdajalci in zločinci bodo to ostali na veke in tu se ne bo nič spremenilo. »V boju s silami, ki hočejo rehabilitirati izdajalce ter doseči spravo, ne bomo izbirali sredstev,« je pribil Kiro Hadživasilev. Bogo Gorjan pa je poudaril, da bodo morali borci več delati z mladimi, s katerimi bodo morali odkrite je razpravljati o vseh vprašanjih bližnje zgodovine. »Zdaj smo velikokrat preveč občutljivi, če nas vprašajo, zakaj smo ravnah tako, kot smo.« (dd) Hrvaška gospodarska delegacija v Trstu TRST — Včeraj se je na delovnem obisku v Trstu mudila. hrvaška gospodarska delegacija, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice SR Hrvaške Ace Milovič, v njej pa so še podpredsednik Jure Gotovac, predsednik reške gospodarske zbornice Tomislav Kovač in diraktorja osmih organizacij združenega dela s področja mehanike in elektromehanike. Pogovorov na tržaški Trgovinski zbornici so se udeležili tudi konzul Banko in predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu, Boris Zidarič, ki so delegacijo spremljali tudi na srečanju z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, s katerim je zaključila svoj obisk v Trstu. Danes se bodo hrvaški gostje v Vidmu srečali s predstavniki tamkajšnje trgovinske zbornice. Na sliki: med pogovori na sedežu SDGZ. Vlade EGS končujejo posvete o finančnem protokolu s SFRJ BRUSELJ — S sedeža EGS so spo-ročili, da vlade držav skupnosti končujejo posvete o novem finančnem protokolu v sporazumu med EGS in SFRJ, ki bo začel veljati julija letos. Italijansko predsedstvo skupnosti, ki ga na ravni ministrskega sveta vodi šef italijanske diplomacije Giulio Andreotti, naj bi dobilo soglasje vseh vlad, kar zadeva načelo, da mora finančni protokol nadaljevati in okrepiti finančno sodelovanje z Jugoslavijo. Stališča deseterice pa si gredo vsaksebi, kar zadeva vsebino novega finančnega paketa za Jugoslavijo. Po tej vesti je najbolj sporna sestavina v predlogu protokola, ki ga je pripravila evropska komisija, delež nevračljive pomoči, ki naj bi šel direktno iz skupne blagajne EGS. Velika Britanija, Nizozemska, Franci- ja in ZRN nasprotujejo proračunski subvenciji za Jugoslavije. Po tem prepričanju so takšne subvencije mogoče le, če gre za države v razvoju, medtem ko je Jugoslavija srednje razvita država. Če bi obveljal predlog evropske komisije, je slišati iz nekaterih diplomatskih krogov na sedežu EGS, bi šlo za precedens, na katerega bi se lahko v prihodnjih pogajanjih o podobnih finančnih sporazumih sklicevali tudi drugi zunanji partnerji deseterice. V istih krogih domnevajo, da bo itahjansko predsedstvo v prihodnjih dneh pripravilo predlog kompromisne rešitve vprašanja. Ministrski svet EGS bo o njem predvidoma odločal v prihodnjem mesecu. Po predlogu, ki ga je decembra la- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Proces utegne trajati tedne in mesece Sojenje Artukoviću v znamenju zavlačevanja Razsodišče bo sklepalo o izpustitvi Borletti ja NADALJEVANJE S 1. STRANI ni predložila evropska komisija, naj bi bil nov petletni finančni paket za Jugoslavijo sestavljen iz sredstev iz dveh virov: 400 milijonov ECU (ena ECU velja 1.389 lir) od skupno 485 milijonov ECU, kar je še enkrat več od vsote v sedanjemi finančnem protokolu, naj bi bila posojila Evropske investicijske banke. Tri četrtine te vsote naj bi bilo za financiranje infrastrukturnih projektov, drugo pa predvsem za naložbe v izvozno industrijo, ki bi pomagale Jugoslaviji o-krepiti izvoz v EGS. Preostalih 85 milijonov ECU naj bi bil denar iz proračunskih virov EGS: 20 milijonov naj bi bilo prav tako namenjenih za infrastrukturo, vendar bi šlo za kredite z bistveno ugodnejšimi pogoji od tistih iz prve sestavine paketa, 60 milijonov bi bila nevračljiva pomoč za plačilo obresti na posojila EGS, 5 milijonov ECU pa nevračljiva pomoč za financiranje znanstveno - tehničnega sodelovanja in za pospeševanje drugih vrst sodelovanja med Jugoslavijo in EGS. D. SNOJ LOS ANGELES — Čeprav je vse kazalo, da je sojenje Andriji Artukoviću prešlo v sklepno fazo, sedanji zapleti ne obetajo hitre procedure. Včerajšnja obravnava je bila glede tega precej zgovorna: razpravljali so o vsem mogočem, samo ne o tem, ali bodo Artukovića izročili Jugoslaviji ali ne. če bo sodišče nadaljevalo po tej poti, se utegne po mnenju opazovalcev proces raztegniti na tedne in mesece — ali pa vse dotlej, dokler Arturovič ne bo umrl spokojne smrti. Zločincev branilec pač igra na e-dino preostalo karto ki je, kot kaže, silno učinkovita: njegov klient, tako trdi, psihično ni sposoben za sojenje. 86 let je res veliko in ni težko najti psihiatra, ki pri tej starosti najdejo razloge za pritrditev tezam obrambe. Sodnik Brown seveda težko presoja, kdaj Artukovič v resnici simulira in kdaj je psihično res »odsoten«. To, da se ustaški Himmler ne spominja preteklosti, pa je povsem razumljivo — glede na njegove zločine in sto-tisoče žrtev, piše Tanjugov komentar. Če namerava še naprej gojiti takšno taktiko, na tem procesu Artukovič niti ni več potreben. Navsezadnje ne sodijo njemu, temveč odločajo o tem, ali je čas primeren za to, da ga izročijo deželi, kjer je prelival kri nedolžnih žrtev .. . (dd) □ BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za notranje zadeve Do-broslava čulafiča je včeraj dopotoval v Jugoslavijo minister za notranje zadeve republike Italije Luigi Scalfaro. Pogovarjala sta se o sodelovanju organov za notranje zadeve obeh držav in ugotovili, da obstajajo realne potrebe in možnosti, da se o-krepijo vezi. (dd) MILAN — Milansko razsodišče za svobodo je preložilo na petek sklep o izpustitvi Giorgia Borlettija, zadnjega predstavnika znane družine in-dustrijcev, ki je končal v zaporu po presenetljivih pričevanjih »skesanega« mafijskega bossa Angela Epaminon-de. Predsednik razsodišča mora proučiti gradivo Borlettijevih branilcev, obenem pa tudi obsežen dosje milanskih sodnikov, ki so napovedali boj mafijski mreži »belih ovratnikov«, torej tisti, ki je spravila na oni svet konkurenčnega bossa Turatella in njegovo skupino, da bi prevzela monopol nad razpečevanjem mamil, ilegalnimi igralnicami in podobnimi u-mazanimi posli. Pred petkom bodo sodniki lahko izprašali tudi osebo, ki je prva namignila na Borlettijevo vpletenost v mafijske mreže. Bil naj bi to Lello Liguori, lastnik diskotek v Milanu in Keniji. Po pričevanju skesanega ma- fijskega killerja Salvatoreja Parisj, ja, naj bi Liguori bil posrednik rndj Epaminondo in Borlettijem, kar naJ bi tudi na Liguorija melato temu0 senco. Vsa zadeva je vsekakor še lo nejasna, tako da bodo imeli sed' niki veliko dela, če bodo hoteli raz' čistiti vlogo posameznih obtožence'1' Čeprav neposredno, je bil o tej za' devi govor tudi na sedežu milanske-ga krožka novinarjev, kjer so časni' karji in sodniki razpravljali o P0' meru novinarja Longanesija, kateremu je sodstvo prepovedalo časnikarsko dejavnost, ker je anticipira* »blitz,Borletti«. Ob vroči in dialektični razpravi, so udeleženci vsekakor skupno ugotovili, da je suspenm' ranje protiustavno, ker krši pravic0 izražanja, obenem pa bi sodstvo moralo ukrepati tudi proti tistim sodnikom, ki novinarjem nudijo informacije in s tem prvi kršijo preiskovalno tajnost. Neokusne sak nekaterih rock skupin REKA — Predsedstvo mladini® konference reške regije je včeraj oce njevalo dejanje priljubljene rock sku; pine Bijelo dugme, ki je na svoj* zadnji plošči posnela tudi jugoslovad sko himno. Mladinci menijo da J takšna poteza nedopustna in zato Pr® dlagajo, naj bi ploščo umaknih 1 prodaje. Govorili so tudi o koncertu skupine Zabranjeno pušenje (prepovedan kajenje), na katerem so fantje f*. novembra žalili Josipa Broza Tita. je namreč za neokusno besedno jPr°’ ko naj bi jim odpovedalo ozvočenj znamke Marshall, kar je menda P1"' ljubljeni »hec« mladih glasbeniku ■ Reški mladinci menijo, da bi ^ rali člani Prepovedanega kajenja z. takšne izpade odgovarjati tako P°u tično kot kazensko . . . (dd) Se o novostih v Visentinijevem zakonu V eni od prejšnjih številk smo na kratko orisali glavno novost pred kratkim odobrenega zakona Visentini, to je forfetizacijo davka na dodatno vrednost in davkov na dohodke. To pa ni edina novost, ki jo uvaja omenjeni zakon: v petih členih je zgnetenih toliko ukrepov na davčnem področju, da so bile o posameznih problemih že napisane cele knjige. A pojdimo po vrsti: prvi člen, razdeljen na 13 odstavkov, določa nove odmere (alikvote) davka na dodano vrednost (IVA), odslej bodo v veljavi alikvote: 2%, 9%, 18% in 38% namesto dosedanjih 2%, 8%, 10%, 15%, 20%, 30% in 38%. To je vsekakor pametna poteza, saj pomeni precejšnjo razbremenitev predvsem za tista podjetja, ki kupujejo oz. prodajajo dobrine, podvržene različnim alikvotam (npr. je-stvinarji). Žal pa je pri tem nastal problem: ministrstvo namreč še ni izdalo seznama dobrin, ki so podvržene alikvotam 2% oz. 9%, tako da obstaja za nekatere dobrine problem, v katero kategorijo sodijo. Ta problem pa naj bi bil v kratkem rešen, saj predvideva zakon izdajo omenjenega seznama v teku petinštiridesetih dni. V tem času je še posebno zanimiv 13. odstavek, ki zadeva tiste kategorije trgovcev, ki računajo davek na dodano vrednost s postopkom, imenovanim »ventilacija«. Ti bodo morali pri ventilaciji za prvi mesec (ali trimesečje) upoštevati nove alikvote, tudi za operacije iz prejšnjega leta, ki so jih registrirali šele letos davne novosti (forfetizacija davka na dodano vrednost in davkov na dohodke, induktivno določanje dohodkov) drugega člena smo že orisali, zelo raznolika pa je paleta novosti tudi v 3. členu: ta uvaja za osebke, ki opravljajo proste poklice, novo rubriko odjemalcev, a le v primeru, da se odločijo za redno knjigovodstvo. Nadalje uvaja zakon nekatere novosti, ki zadevajo ocenjevanje preostalih zalog, spreminja pa tudi pogoje za vodenje skladiščnih knjig (doslej: 5 milijard dohodkov in 2 milijardi preostalih zalog; odslej: 2 milijardi dohodkov in 500 milijonov zalog). Odslej bo tudi višja zgornja meja za kazenske sankcije, ki zadevajo davek IVA in davek na dohodke, s 25 prešla na 50 milijonov. Med drugim določa, da so prodaje soudeležb pod določenimi pogoji špekulativna operacija; dovoljuje prenos izgub tudi individualnim podjetjem in družbam oseb; določa novo začetno in vsakoletno takso za delniške družbe (5 milijonov), družbe z omejeno zavezo (1 milijon) in druge družbe (100 tisoč lir); predvsem pa prinaša nekatere spremembe pri družinskih podjetjih. Glavne novosti sta tu dve: podjetnik bo odslej moral imeti vsaj STodstotni delež pri dobičku; družinski člani, ki ne delajo v podjetju (tipičen primer: mati, ki opravlja družinska opravila), pa ne bodo več smeli biti člani družinskega podjetja. Zakon pa daje tem podjetjem možnost, da se z raznimi davčnimi olajšavami spremenijo do 30. septembra v družbe oseb (javne trgovinske družbe ali navadne koman-ditne družbe). Ta priložnost se ponuja predvsem družinskim podjetjem z večjim številom članov, ki bodo lahko v družbi porazdelili dobiček na več deležev brez omejitev, in družinskim podjetjem, kjer sodelujeta zakonca, a dela v podjetju samo eden od dveh. Tem se bo seveda izplačala ustanovitev družbe. MARKO OBLAK NUDIMO Tl POMOČ ~W7~ mečka in obrtna posojilnica je zadružna banka, ki deluje v okolju, kjer živiš tudi ti. Tvoji problemi so tudi njeni, zato ti je vedno pripravljena pomagati, tudi s posojili in finansiranjem, pri čemer zahteva kot poglavitno jamstvo tvoje delo in osebne sposobnosti. Kmečka in obrtna posojilnica je banka, ki se razvija s tabo. KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini. '■,cb^aca Na ponedeljkovi seji v Čedadu Izvršni odbor SKGZ obravnaval razvoj dogodkov v zvezi z zaščitnim zakonom Veliko zanimanje za glasbeni dogodek Dejan Bravničar z Bachovimi skladbami jutri v dvorani GUI Ostra ocena ofenzive desničarskih sil - Nujen enoten odgovor vseh Slovencev knh^AD — Izvršni odbor Slovenske dar)1710 Sospodarske zveze je v Če-Podrobno obravnaval zadnji raz-. dogodkov v zvezi z razpravo o "•»ataem zaščitnem zakonu. Tako je '“'alì/ìral poročilo, ki ga je podal Prvi komisiji senata poročevalec sen. v Ribaldi o obisku senatne komisije »aši deželi. Poročevalec je sicer niK. ar*t. da so se zaslišani predstav-.Uil strank izrekli za zaščito, isto-J*» Pa navaja v svojem poročilu . a' vrsto omejevalnih trditev desnice Predvsem mnenja, da bi zaščitni «on ne smel povzročiti gospodarske , oenakost za prebivalstvo in da bi lah-dj “Sfozi, obstoječe sožitje. Glede av-v '1 Pa se je komisija izrekla za no-u posvete brez diskriminacij in ob odštevanju reprezentativnosti, kar „j n<) govori o nadaljnjem zavlačeva-11 m o prevladi demokristjanskih tez. v'^'-šni odbor je ostro ocenil ofenzi-t desničarskih sil, ki je prišla do iz-2 a * ustanovitvijo novega odbora ^ »obrambo italijanstva Trsta« in s ren<)l,''>’ 80 1° Posije predsedniku Publike in podpisale razne skrajno V^ooalistične tržaške organizacije. sajn a veči“a teh organizacij obstaja gre ° na I,aP'rju' Pri skoro vseh pa ge ža nostalgične nacionalistične kro-v0’ Vendar pa očitno odražajo odgo-Uacionalističnega Trsta proti zad- njim vestem o možnosti, da se glede globalnega zaščitnega zakona vedno nekaj premakne. Na iste strune je bila ubrana tudi sobotna skupščina Liste za Trst, kateri je uspelo obnoviti notranjo enotnost predvsem v protislovenski akciji, o čemer priča na skupščini soglasno sprejeta resolucija, ki je celo v primerjavi z že tako skrajno desno prvotno predloženo, bila še občuteno zaostrena in poslabšana. Lista za Trst grozi s ponovnim zbiranjem podpisov in razbitjem vseh koalicij, v primeru, da bi vlada predložila »zakonski osnutek, ki bi oškodoval italijanske intesere Trsta«, kot je v resoluciji izrecno rečeno. V teh okoliščinah je nujen enoten in odločen odgovor vseh Slovencev, ki pa mora tudi odražati razpoloženje ljudi, kot je to prišlo tako očitno do izraza na zborovanjih v Gorici in Trebčah. Prav tako pa je važno tudi ustvarjanje demokratičnega in odprtega vzdušja med italijanskim prebivalstvom, za kar je bilo že sprejetih več pobud. V tem kontekstu je seveda važna enotnost vseh Slovencev, ki prihaja do izraza v enotni delegaciji, na vsak način pa je potreben enoten in odločen odgovor. Izvršni odbor je nato podrobneje razpravljal o položaju v videmski pokrajini, kjer je prav tako prišlo do zdru- ževanja nazadnjaških sil okrog znanega krožka »Jacopo Stellini« v zvezi s pripravami na volilno kampanijo. Po drugi strani pa se Slovenci videmske pokrajine trudijo, da bi ustvarili v občinah, kjer živijo, široke demokratične koalicije, ki bi v čim večji meri odražale resnične interese krajevnega prebivalstva. V Mednarodnem centru v Miramaru Minister Romita včeraj v Trstu TRST — Ob prisotnosti ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje Romite so včeraj zjutraj v Miramaru položili temeljni kamen novega sedeža Mednarodne šole za višje izobraževanje. Slavnost se je nato nadaljevala na Mednarodnem centru za teoretsko fiziko, kjer je Romita uradno otvoril novo akademsko leto. Poleg ministra sta na slavnosti spregovorila nobelovec Salam in direktor šole Budinich. Projekt mednarodne šole za višje izobraževanje sta izdelala arhitekta Ernest Van Ham in Roberto Costa, stroške za gradnjo pa bo krila italijanska država. TRST — Veliko zanimanje, ki karakterizira Bachovo »sezono« v Gallusovi dvorani, bo gotovo pritegnilo oboževalce Johanna Sebastiana Bacha na imeniten glasbeni dogodek, ki bo jutri ob 20.30 v dvorani šole Glasbene matice v Ul. R. Manna 29 in ki nosi naslov Bach in violina solo. Kot gost izrednega prestiža nastopa čudoviti violinist DEJAN BRAVNIČAR, ki bo izvajal Bachovo Partito št. 3 v E-dufu, Ciaccona v d-molu ter Sonato št. 1 v g-molu za violino solo. Včeraj v Lipici seminar o zgodovini delavskega gibanja na Primorskem LIPICA — Včeraj se je v lipiškem hotelu Maestoso- zbralo okrog petdeset piscev kronik in zbiralcev zgodovinskega gradiva o delavskem in sindikalnem gibanju na Primorskem in Notranjskem. Na seminarju, to je bil zadnji od petih podobnih seminarjev, ki so jih v regijah organizirali na pobudo Sveta za tradicije delavskega gibanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, so obravnavali nekatere metodološke zadeve v zvezi z zbiranjem gradiva. Posebno pozornost pa so posvetili delavskemu in sindikalnemu gibanju na Primorskem med obema vojnama. Seminarjev, ki so jih organizirali po vsej Sloveniji, se je udeležilo okrog 230 slušateljev oziroma zbiralcev gradiv in piscev kronik, na seminarju v Lipici pa ni bilo predstavnikov občinskih svetov Zveze sindika'*5v iz Ajdovščine in Postojne. Udeleženci seminarja so se dogovorili, da bodo po občinah organizirali podobne seminarje, v delovnih organizacijah pa naj bi ustanovili v okviru sindikata seveda, komisije, ki bi se ukvarjale z zgodovino delavskega gibanja ter sindikalnim gibanjem od osvoboditve do dane,> Na tem področju prednjačijo v celjski občini, kjer imajo v štirinajstih organizacijah združenega dela že ustanovljene take komisije. DUŠAN GRČA Otroci narodnosti v novem prostoru IZOLA — V okviru programa prenove starega jedra, so v Izoli obnovili tudi prostore za predšolsko varstvo otrok italijanske narodnostne skupnosti v tean obalnem mestu. Po daljših pripravah in gradbenih delih, se je v nove prostore preselilo 52 o-trok. V novem vrtcu sta dve lepi i-gralnici s funkcionalnimi prostori in razdelilno kuhinjo; poleg tega pa tudi večnamenski prostor za potrebe celodnevne osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Obnovljena stavba v Ulici Alme Vivode je namreč tik šole Dante Alighieri, tako, da so z ureditvijo predšolskega varstva zaokrožili te namenske prostore. V pritli- čju stavbe z oddelkom otroškega varstva, urejajo tudi dve sodobno opremljeni šolski učilnici za likovno vzgojo in tehnični pouk. V novem izolskem vrtcu je sedaj dovolj prostora za vse malčke italijanske narodnosti. V prihodnje bo nujno urediti tudi otroške jasli. Naložba v urejene in funkcionalne prostore je veljala 18 milijonov dinarjev. Polovica vsote je denar zbran s samoprispevkom občanov Izole, o-stalo pa iz sredstev republiškega proračuna ter amortizacije osnovne šole narodnosti. MIRJAM MUŽENIČ Tri sonate in tri partite za violino solo brez spremljave (BWV 1001-1006), ki jih je JOHANN SEBASTIAN BACH napisal po vsej verjetnosti leta 1720, predstavljajo brez dvoma sintezo hotenj vsega kar je bilo prej napisanega za violino solo in pomenijo v polifonem smislu verjetno neprekoslji-ve vrhove. Bach, ki je bil sam odličen violinist, je poznal do potankosti izrazne sposobnosti instrumenta: transcendentalne težave, ki so prisotne v teh delih — in tu ne mislimo samo na težave tehnične narave, ampak na celotno razumevanje kontrapunktistič-nega tkiva in neverjetno geometrično in »čisto« gradnjo njegovih tekstov, ki prisilijo tudi poslušalca, da se preseli v dimenzijo totalnega abstrahiranja — dajo misliti, da so le ta namenjena samo izvajalcu velikih sposobnosti. Prvi in eden najvažnejših problemov teh skladb je spremljava — namesto da bi sledil splošni težnji, ki je predvidevala. solistični instrument podkrepljen z oštevilčenim basom, je Bach prenesel violini neke vrste implicitno spremljavo: instrument namreč opravi pravi monolog, kompleksen prav zaradi polifone koncepcije samih skladb, kjer so prisotne nenavadne harmonične sekvence, grupe not, ki si jih skladatelj zamišlja unitarno, štiriglasne fuge, sploh postopki, ki so tipični za klaviaturo in ki predstavljajo pravi izziv tehniki in samemu glasbenemu izrazu in dajejo zbirki, prav zaradi notranje izgradnje, »absolutni« prizvok in karakter. Ciaccona, ki je zadnji stavek Partite št. 2 v d-molu, je najbolj imponent-na skladba cele zbirke. Lahkotna tema 4 not v 4 taktih rodi serijo 32 variacij, povezanih med sabo po a-scendentnem modelu, tako da druga enota vsake dvojice povzame in obogati prejšnjo variacijo v stalni in razkošni progresiji figur. Spitta je prav zaradi tega ocenil Ciaccona kot »zmagoslavje duha nad materijo«. Ciaccona je bila tudi večkrat prepisana za klavir: najbolj slovita je verzija Ferruccio Busonija. Bravničarja, ki naša publika že dobro pozna, saj je bil že večkrat gost naše abonmajske sezone, ne bi bilo treba posebej predstavljati, a vseeno mislim, da ne bo napačno, če še enkrat spregovorimo o njem par besed. DEJAN BRAVNIČAR je sin violinista in skladatelja Matije in je s sedmimi leti začel študij violine. Po končanem šolanju na ljubljanski Akademiji za glasbo se je Bravničar izpopolnjeval na Akademiji sv. Cecilije v Rimu s Pio Carminelli, potem pa še na moskovskem konservatoriju P. I. Čajkovski, kjer mu je bil dve leti učitelj veliki David Ojstrah. Bravničarjev repertoar je zelo obširen, saj izvaja vse velike koncerte za violino in orkester (okoli petdeset, od Bacha, Brahmsa, Mendelssohna, Mozarta, Brucka, pa do Paganinija, Vieniavskega, Stravinskega, Szyma-novskega, Čajkovskega, Prokofjeva, Ravela, Sibeliusa itd.). Za svoje umetniške zasluge, ki jih je dokazal na turnejah po vsej Evropi, SZ in ZDA, mu je bila podeljena Prešernova nagrada ter nagrada mesta Ljubljane. ALEKSANDER ROJC TONE SVETINA Med nebom in peMom ------ 375._____ 1^ v ,° proslavi so Bedano vi in Osojnik poiskali Kar-2 e *asamah v Rojanu. Njegovi borci so jih pogostili tali oloričnico. Veseli, da so preživeli morijo, so obu-spomine. Bilo je, kot bi se pogovarjali o hudih, sanjah. kapnik je vzel iz žepa prepognjen zvežček. Po-iz < ìe Karlu šop papirjev. »Poglej Karlo, tole sem Ta a .iz Mezgeca. Pet dni sem ga imel zakopanega, bdi P imena vseh, ki so jih Nemci in Italijani pora-Osojjvu k* uničili tebe, Karlo, vse Maslove in tudi Sq Pa vse druge naše, ki so se upirali. To bi hik fresie noge, če bi vedeli, kaj ima v rokah Osoj-Ztrtarr 0 kova privlekla na dan, ko se bo naša zanosna |Ta malo umirila.« hapQt° s° se prijatelji in sorodniki razšli, se je Karlo je p' ha obalo. V njem je bilo toliko vtisov, da mu f>Us *?a kar trepetala. Pred mesecem dni je bil kor-Vsev usnjen v Kozjih stenah, v obroču kanonade z Vdem S^rani- Zmrzovanje in umiranje je bilo na dne-itt Itai-e<^u’ Rut da vojne ne bo nikoli konec. Nemcev bolj banov je bilo več in bolj pasji so bili kot kdaj-frporpre'' Zver je pred poginom strašno otepala z Gledal je svetlobne napise in luči ladij namesto partizanskih ognjev. Ladje v pristanišču, črni kolosi s topovi, obrnjenimi proti mestu. Z grenkim priokusom je pomislil, da bi morali zapustiti to mesto, za katero je samo v zadnji bitki dalo življenje osem tisoč borcev. Mednarodna politika tistih, ki so delili tuji svet v svojo korist, mu ni šla v račun. Zdaj govore, da jih bodo s silo vrgli iz mesta, če se ne bodo sami umaknili... Ta zmaga je ozdravila njegovo rano. Dolgo se je zapiral vase in ni bil dovzeten za razpravljanje. Zdaj je mogočni svet z vseh strani vdiral vanj kot valovje morja. Moral se je ukvarjati z njim in manj s seboj. Samozavest se mu je vrnila, začutil je željo po delovanju. Zdaj, ko so nehali rušiti, bodo gradili. Če se je med vojno ukvarjal s smrtjo, se bo sedaj z življenjem. Smrt ne bo več spremljevalka bojevnikov. Kako dolgo mu je sledila, zdaj nà levi zdaj na desni strani pa zadaj, kot senca... Zdaj se mu odkriva nešteto možnosti v življenju. Včasih je pomenilo boriti se, iskati možnosti, da se ne izničiš. V zadnjih bojih se je naučil nalagati bremena odgovornosti na pleča. Odpodil je razočaranja in dvome. Pot je bila jesna. Če se bo treba jutri spopasti s to premočjo v jeklu, denarju in ljudeh, se bodo spopadli. Poslušal je morje, ki je temno kot nafta butalo ob obalo, v zlizano kamenje. Sunki velike vode so se ujemali z ritmom njegovega srca. Strašno moč je čutil v sebi, moč, da bi lahko potapljal ladje in rušil utrdbe, se boril proti nasilju in krivici kakršnih koli zastav. Svoboda je bila v vetru gora, v valovanju morja, prihajala je z visokih zvezd in iz vere, da so spremenili svet. Po obali morja je hodil vso noč in se pogovarjal sam s seboj. Imel je občutek, da so stvari v njem jasne, in njegove moči uravnotežene. V kasarno se je vrnil proti jutru. Gledal je svoje borce in si mislil, da so mu podobni. Saj jih je obdelovalo kladivo na istem nakovalu zgodovine. Morali so iz mesta. Ni se bilo treba spopasti z vojsko, ki je potiskala Nemce iz Italije. Tito je odredil, da se jugoslovanska armada umakne iz Trsta. Gotovo je to storil s težkim srcem. Stalin mu je dejal: »Lahko vztrajate v Trstu, če imate trideset divizij in če ste sposobni vzdržati štiri mesece frontalne borbe.« To je pomenilo, da so ostali sami... Spor bo krenil po diplomatski poti, za zelenimi mizami pa so Lahi heroji. Bomo videli, če smo se v četrt stoletja kaj naučili od njih, je razmišljal Karlo, ki se je med zadnjimi umikal iz mesta ob morju. Peljal se je v odprtem terenskem vozilu, s solzami v očeh in z žalostjo v duši. Slovenci so jokali in v slovo s cvetjem obsipali svojo vojsko. Trobojnice s peterokrako zvezdo so naglo izginjale. Italijanskih zastav pa je bilo čedalje več. Karlo se je spomnil Osojnika in očeta Bečana, ki sta vzneseno pela »Od Triglava do Urala čuva narod majko slava« in tisto »Buči buči morje Adrijansko, bilo nekdaj si in boš slovansko...« Pripeljali so se na Opčine, med razdejane utrdbe in med grobove. Tam jim je morje izginilo tako nenadoma izpred oči, kot bi se prebudili iz sanj. Ni popolne zmage in ni popolnega poraza, je pomislil Karlo. Samo boj je. Boj je večno stanje v človeku in v ljudeh in v družbi. Nanj se je treba navaditi. KONEC Mladinski zbor GM odpotuje na tekmovanje v Francijo Finančno stanje našega gledališča še vedno kritično in zaskrbljujoče NADALJEVANJE S 1. STRANI jih moralo ministrstvo nakazati za leto 1985. Predvsem na to podporo je računalo tudi Slovensko stalno gledališče za redni zaključek svoje sezone. Tega denarja pa ni in nihče ne ve, kdaj ho prišel, kot tudi nihče ne ve, kakšno vsoto bo ministrstvo nakazalo Slovenskemu gledališču, glede na to, da je Slovensko stalno gledališče zahtevalo podvojitev ministrske podpore kot edino rešitev za nadaljnje nemoteno delovanje ustanove. Zahteva o podvojitvi sredstev ni neutemeljena, saj predvideva novi finančni zakon podvojitev sredstev za celoten resor turizma in prireditev. Denarja vsekakor zaenkrat ni, oziroma ga je toliko, da pogodbe1 lahko veljajo le do 15. aprila. Upravni svet je o vsem tem že poročal sindikatu, oziroma pristojnim organom, pred-sednik Samsa in ravnatelj Košuta pa bosta v kratkem imela sestamk s celotnim kolektivom SSG. Prav o kolektivu je na upravnem svetu spregovoril ravnatelj Miroslav Košuta, ki je opozoril na izredno požrtvovalnost vseh, ki so pripomogli, da se je vsaj do danes gledališka sezona nemoteno odvijala. Delati v takšnih pogojih kot so. bili letošnji, je dejal Košuta, je izredno težavno, če že ne nemogoče. In vendar je prav v letošnji sezoni Slovensko stalno gledališče zabeležilo nekaj velikih uspehov, kot je bila izredno uspela predstava Linhartovega Matička, krstna izvedba novitete Ivanke Hergold Paracels, prva izvedba Piran-dellovih enodejank in nadvse uspešno gostovanje v Beogradu in Novem Sadu, ki bo ostalo zapisano kot eden izmed resnično prazničnih trenutkov našega gledališča. Ravnatelj Košuta se je zaustavil ob novi premieri Pe-trolinijeve komedije Chicchignola, ki bo v petek, 1. marca, medtem ko je, žal, pod velikim vprašajem projekt Mačka na vroči pločevinasti strehi a- meriškoga avtorja T. Williamsa, ki bo baje, če se situacija ne spremeni, preložena na prihodnjo sezono. Po mnenju upravnega sveta SSG pa ne gre spregledati 40-letnice osvoboditve in b,i potemtakem gledališče nujno moralo realizirati projekt Miting, pri katerem naj bi sodeloval celoten ansambel. Gledališki večer naj bi izzvenel kot združujoč in osveščujoč moment za'celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je tudi določil datum posveta o gledališču, ki bo 22. marca v prostorih Kulturnega doma na temo »Kakšno gledališče hočemo imeti in s kakšnim repertoarjem«. Mladinski Zbor Glasbene matice iz Trsta, ki bd v tem letu praznoval desetletnico obstoja, je spet . pred važno preizkušnjo: drevi se bodo mladi pevci z dirigentom Stojanom Kuretom in spremljevalci odpeljali z vlakom v Pariz, nato pa dalje v Nantes, kjer se bodo udeležili Mednarodnega tekmovanja mladinskih zborov. Tekmovanje se odvija v okviru Mednarodnih glasbenih srečanj mladine in vzporedno s festivalom mladinskih zborov. Vsi udeleženci tekmovanja bodo namreč nastopili na raznih koncertih v pokrajini Loire. Prav v zadnjih dneh je odbor staršev prejel obvestilo, da je bil naš zbor dodeljen mestu Angers, ki je glavno mesto departmaja Maine et Loire in leži 90 km daleč od Nantesa. V tem kraju bodo pevci in spremljevalci prenočevali in tu bo nastopil zbor na koncertu v soboto, 2. marca, zvečer. Na tekmovanju samem bodo pevci nastopili 1. marca popoldne. Konkurenca na tekmovanju samem bo zelo huda, saj bo nastopilo skupno 25 zborov iz malodane vseh evropskih dežel, med temi tudi vrhunski zbori, s katerimi so se naši pevci že pomerili na prejšnjih evropskih tekmovanjih v Belgiji in na Holandskem. Poleg našega zbora bo do potoval v Nantes tudi italijanski mladinski zbor iz našega mesta. Tek' movanje bo potekalo pod častni®1 predsedstvom skladatelja Giancari3 Menottija, medtem ko je podpre®' sednik Mednarodnega sveta gla5*? pri UNESCO, Camille Swinen, dl' rektor mamfestacije. Vsi želimo Mladinskemu zbor® Glasbene matice in njegovemu dib' gentu mnogo uspeha in da bi čase no predstaviljal slovensko petje tu<® na tem tekmovanju, ki je od vse® dosedanjih najzahtevnejše glede r®' pertoarja, saj je moral Stojan Kum naštudirati z zborom kar dvajset minutni spored, ki obsega kano®’ enoglasno pesem ter pet skladb za mladinski zbor z napotkom naj vsaj ena od teh sodobna. Mladi pevci in dirigent se odpr®v' Ijajo na pot z zavestjo, da jih ča®3 važna preizkušnja, seveda pa se t®' di veselijo kratkega postanka v P®; rizu, ki je predviden za ju tris®]1 dan. in novih srečanj z vrstaiki, se bodo zbrali v Nantesu z vse® strani Evrope. prispevajte ZA DIJAŠKO MATICO Dejan Bravničar gost Glasbene matice V okviru niza, ki ga v evropskem letu glasbe Glasbena matica posveča velikemu skladatelju Bachu, bo jutri nastopil znani violinist Dejan Bravničar. Izvajal bo skladbe za violino - solo. Niz, ki teče v Gallusovi dvorani na sedežu GM, je že s prvim svojim poglavjem zabeležil pri občinstvu velik uspeh, saj gre za nenavadno predstavitev avtorja in njegove glasbe. Izvajanje posameznih mojstrov je namreč komentirano, tako da je tudi manj veščemu poslušalcu omogočen vpogled v glasbene skrivnosti. Tudi jutri se bo prireditev začela ob 20.30. Pogovori predstavnikov SDGZ s predsednikom GZ Slovenije V ponedeljek sta se v Ljubljani srečala predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina, ki so ga spremljali predsednika goriške in tržaške sekcije za zunanjo trgovino Vilko Nanut in Marino Košuta ter tajnika Hadrijan Koršič in Pavel Furlani. Na prijateljskem srečanju je bil govor o perspektivah slovenskega gospodarstva v Italiji, pri čemer je bilo poudarjeno, da bo treba vložiti več požrtvovalnosti in iznajdljivosti v skupno iskanje novih oziroma višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Inž. Bulc je podčrtal, da zbornični organi z izrednim zanimanjem sledijo razvoju slovenskega gospodarstva v zamejstvu, in izrazil prepričanje, da bo v tesnem medsebojnem sodelovanju mogoče doseči nove in vidnejše uspehe. Sogovorniki so še posebej poudarib, da bodo člani SDGZ morali v tem smislu iskati poti za združevanje v močnejše gospodarske enote, kot so primer delniške družbe in konzorciji, in za vključevanje v skupna vlaganja na obeh straneh meje. Na ta način bo mogoče ustvariti močnejšo osnovo za razvoj slovenskega gospodarstva v Italiji in manjšine sploh, ki se bo ugodno odrazila tudi na ravni strokovnega u-sposabijanja kadrov in finančnih zmogljivosti podjetij. Tako intenzivno obmejno gospodarsko sodelovanje bo koristilo gospodarstvu na obeh stra- neh meje in slovenski manjšini v Italiji nasploh, še zlasti na področju odpiranja novih delovnih mest za dora-ščajočo in študirajočo mladino. Seja odbora sekcije za zunanjo trgovino SDGZ V ponedeljek se je na sedežu SDGZ sestal odbor tržaške sekcije za zunanjo trgovino, ki je v prvi točki dnevnega reda poslušal informacijo o pogovorih predstavnikov združenja na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, o katerih poročamo na drugem mestu. Dr. Odo Kalan je nato poročal o poteku priprav na ljubljanski sejem Alpe-Adria, kjer se bo SDGZ predstavilo z enotnim razstavnim prostorom, sestanek pa je zaključila obširna razprava o pripravah na občni zbor združenja in zunanjetrgovinske sekcije, ki bo 6. marca ob 18. uri v Trstu. Podrobneje bomo o sestanku poročali v naslednji številki dnevnika. • Sekcija KPI »A. Gattonar« od Svetega Jakoba je rajonskemu svetu tega mestnega okrožja in tržaški občini posredovala zahtevo, naj posežeta pri odgovornih deželnih telesih za poravnavo škode, ki jo je prebivalstvo Sv. Jakoba v veliki meri utrpelo ob nedavnem zimskem neurju. Proračunska razprava v tržaškem pokrajinskem svetu Wilhelm (KPI) in Čok (PSI) zelo kritična do dela in programov pokrajinske uprave V tržaškem pokrajinskem svetu se je v ponedeljek zvečer začela proračunska razprava, ki bo tokrat razmeroma zelo kratka, saj se bo zaključila že jutri z replikami odbornikov in predsednika Marchia ter s sklepnim glasovanjem o finančnem dokumentu in o triletnem razvojnem načrtu. Ponedeljkova razprava je bila zelo dolgočasna in dejansko ni povedala nič novega, tudi zato, ker je razmerje sil v svetu zelo naklonjeno koalicijskim strankam, ki razpolagajo (prvič po tolikih letih) z absolutno večino glasov. Proti proračunu so se odločno izrekli KPI, PSI, MSI in neodvisni levičar Omero, vse ostale stranke pa so že napovedale povoljno mnenje. V ponedeljkovi debati sta sodelovala tudi slovenska svetovalca Dolfi Wilhelm (KPI) in Marcelo Čok (PSI), ki sta bila zelo kritična zlasti do političnega dela proračuna, kjer je govor o Slovencih. Wilhelm je uvodoma polemično vprašal predsednika, zakaj ni v svojem poročilu niti enkrat izrecno omenil naše manjšine, kar dokazuje, da je odbor še vedno pod nacionalističnim pritiskom LpT. »Ni prav, da je o manjšinskem vprašanju govoril le odbornik Harej«, je poudaril predstavnik KPI, »saj gre za splošno problematiko, ki zadeva vse pokrajinske resorje.« Wilhelm se je obregnil tudi ob nedavni sestanek Vizzini-Marchio o zaščiti Slovencev in zahteval pojasnila, zakaj je pred- Jutri drugi del okrogle mize o sožitju Tržaška sekcija Evropskega federalističnega gibanja prireja jutri ob 17.45 na svojem sedežu v'Ul. Macchiavelli 3 nadaljevanje okrogle mize na temo: »Strpnost in jezikovna zaščita v Furlaniji-Julijski krajini; odnosi med Italijani in Slovenci«. Prvi del te okrogle mize je bil na sporedu pred dvema tednoma, ko se je okrog tega vprašanja razvila živahna in mestoma tudi polemična debata, Id pa se je obdržala vseskozi na konstruktivni in torej na pozitivni ravni. Na jutrišnje srečanje so vabljeni predstavniki vseh mladinskih gibanj in organizacij, ki delujejo v Trstu. Evropsko federalistično gibanje namerava na podlagi te okrogle mize izdelati dokument o tem vprašanju in ga nato poslati vsem krajevnim upravam in tudi predsedstvu vlade. sednika spremljal odbornik za zaše® to okolja Martini, medtem ko bi bd1’ logično in naravno, da bi bil ob nje?1 pristojni odbornik Harej. Wilhelm Je tudi polemiziral z odborom glede dv®" jezičnih cestnih tabel (»Goriška P0-krajina redno postavlja dvojezič®6 table, tržaška pa ne«) in zelo kritič?® ocenil zamude pokrajine pri čiščenj® poledenelih cest na tržaškem Krasu. Čok (PSI) je soglašal s komur®; stičnim predstavnikom, da je sedani, odbor pod nazadnjaškimi kleščah® LpT, kot dokazuje znana afera o sl®" venskih dopisihi »Pokrajina se izogi®® vsakršnemu stvarnemu sodelovanju 5 Slovenijo in z Jugoslavijo«, je pode1-' tal Čok«, in stremi le po stikih s j? koz vano Mittelevropo, kot hoče LpT. Zelo kritičen pa je bil socialistici® svetovalec do programa odborništv. za kmetijstvo, ki pomeni letos ye®r korak nazaj v primerjavi s prejš®? mi leti. Letos ne bo vinske pokraj®1 ske razstave, odpadla p« so tudi dr® ge zelo pomembne pobude v kod5 naših kmetov na področju tehnic® in strokovne oskrbe. Čok je tudi menil nekatere krivire pri razdeli?® nju finančnih sredstev organizacij®®, in društvom ter obžaloval, da je t® letos mladinski raziskovalni tabor stal brez pokrajinskega prispevka- Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA................... 80.500 lir MESEČNA................... 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka vel|a za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Umik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 SPREJEMAJO: Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska poso|llnlca - Sovodn|e ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica • Doberdob: Takači račun št 654/23 pismo uredništvu Odgovor na pismo »Kakšna dvojezičnost« z dne 8. 2.1985 Mladinska skupina »P. Tomažič« je nastala na pobudo mladih Slovencev in Italijanov, ki se stalno skupaj srečujejo ne da bi med njimi kdaj nastali spori glede različne narodnostne pripadnosti. V skupino so vključeni slovenski in italijanski mladinci, ki skupaj pojejo slovenske in italijanske pesmi ter pesmi iz mednarodnega repertoarja. Na vajah uporabljamo slovenščino, vendar ne moremo zahtevati, da Italijan takoj razume naš jezik in mu zato ob priliki prevajamo. Želimo pa poudariti, da se nekateri izmed italijanskih mladincev že učijo slovenščino pri Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Vendar ni osnovno vprašanje jezika, ampak kulture: italijanska mladina se tako lah- ko preko pesmi približa slovenski 1°® turi. Zato ne bi začeli s predčasnimi^ jalovimi polemikami o pomenibn0? takih ustanov in o rabi jezika; c‘v.. jezičnosti in sožitja ne pojmujem® « kot uporabo dveh jezikov. Ti b®5?^ nam pomenita globoko zavest o l®5 kulturi, o lastni biti, obenem pa od? tost in naklonjenost do druge kuh®1^ cO' Prepričani smo, da so ravno v -L, delovanju, v spoštovanju in predvs®* v skupnem delu osnove sožitja. V i® smislu smo mi že na dobri poti. Glavni odbor Mladinske skupine »P. Tomaži®* • V torek, 12. marca, bo v ljudski referendum o namestitvi ®L mocentrale na premog. Referenc®1 prireja tamkajšnja občinska upr®v PLAČIL0PREDNAR0ČNINEPLAČIL0PREDNAR0ČNINEPLAČIL0PREDNAR0ČNINEPLAČILO PREDNAROČNINEPLAČILOPREDNAROČNINEPLAČILOPREDNAROČNINEPLAČILO Prebivalci Ferlugov včeraj obiskali občinskega odbornika za urbanistiko Prebivalci Ferlugov nadaljujejo s v°io protestno akcijo proti postavitvi ove televizijske antene v njihovi va-'> v neposredni bližini katere stoji že *sta drugih anten, ki so povzročile elike nevšečnosti tako pri delovanju **nih električnih strojev in naprav, 0t tudi pri počutju prebivalcev, ki e upravičeno boje posledic radioaktiv-"ega žarčenja. J Petek, v času ko je zasedal trža-1 občinski svet, so prebivalci Ferlu-|°v jasno in glasno protestirali pred . Panstvom; včeraj se je zglasila 14-JPska delegacija pri odborniku za p Mistiko in ljudske gradnje Sergiu p Coriu- Ponovila je zahteve, ki jih n • vse prizadeto prebivalstvo: uri Ferlugih prebivalci nočejo več te-•zjjskih anten, ker so jim že, do šIm postavIiane> napravile ogromno de e’ zara(li česar je sedaj vsa za-(!i 'a y postopku na sodišču, Prebival-n(, lU(ti nočejo izgubiti edinega primer-s g,a Prostora v vasi, na katerem so •dl ^ nekdaj igrali otroci in ki je vidv urk^'st'rnem načrtu pred-čen^n V *a namen. Razen tega so ogorki I.,laot v vesolje, ter s tem odprli človeku občutje minevanja, izginotja — ta neizmerljivi čas tesnobe in izgonotja v neznani, neskočni, a čutno vabljivi praznini. TATJANA PREGL Protest delavcev Isotta Fraschini Predstavniki tovarniškega sveta podjetja Isotta Fraschini (bivšega VM) in tajništva Zveze kovinarjev so se pred kratkim sestali s tržaškim županom Richettijem ter ga seznanili z neugodnim položajem delavcev v tem podjetju, ki še vedno čaka na napovedane obnovitvene načrte, medtem ko se dopolnilna blagajna vleče v nedogled. Delavske organizacije so medtem že napovedale protestne akcije. Jutri v kinodvorani Ariston Premiera filma Ljubezen vQrpHi^)t smo že navedli prejšnji teden, bo jutri, v kinodvorani Ariston (Dre-SSi 14’)’ n0Va Premiera slovenskega filma. Tokrat je na vrsti »LJU-•iter i Ra-!ka Ranfla' P° literarni predlogi, torej še en film iz slovenske [j]rilature. pisatelja Marjana Rožanca. Naslednjega dne, v petek pa bodo ftovit Vrt'tR v Kulturnem domu v Gorici v običajnih dveh premierskih po- avt0 Posebnost jutrišnjega filmskega programa bo prav gotovo srečanje z PrprT? filma, s filmsko ekipo in s predstavniki producentske hiše po drugi v<:-rKi avi^vl' Srečanja se bo udeležil režiser Ranfl, ki je že podpisal dva slo-20RT^CeloveČ£lrria ,ilma' F>rvi je bil »MRTVA LADJA (1971)«, drugi »KO io j O JAGODE« (1978). V obeh primerih je režiral filme o mladih ljudeh vlog .u sv°jemu načelu je ostal zvest tudi v LJUBEZNI. Nosile« glavne »TeuL Je v te.m filmu Rok Bogataj, ki je bil pravo presenečenje Mošnjega ti0 s; a- domačega filma« v Celju, kjer so film prvič javno prikazali. Zasluže-Tiirtj vi1' takrat mladi igralec prejel nagrado za najbolj obetajočega igralca. B0g tVesn-0 Jevnikar so nagradili v Celju. Nagrada je bila ženska verzija iDjjj ajeve, z razliko, da je nekoliko starejša študentka na dramski akade-Sejtansko loto nastopala kar v dveh slovenskih celovečercih. Oba igralca ^arjan^R ade'ežila četrtkovega srečanja, prisoten bo seveda tudi pisatelj riđn HfP'k predstav bo naslednji: 16.00, 17.45, ob 19.30 srečanje s filmsko 20.30 in 22.15. (eva) Novi odbor društev »Gruden« in »Sokol« Grutj ^ Ponedeljek se je v Nabrežini sestal novi, razširjeni odbor SKD »Igo tlitjj eri<< ter ŠD »Sokol«; z izvolitvijo novega ožjega odbora so porazdelili ostale funkcije in odgovornosti v društvu, bosi^ novost predstavlja decentralizacija društva: šport in kultura ^sekj r °va^a kf)'j ločeno, samostojno vlogo pa bodo odslej imeli tudi ostali 4rUštv razne športne sekcije, mladinski odsek itd.), ki delujejo v okviru °t>čne a' ^ ospredju debate, ki je potrdila izhodišča razprave na nedavnem je rJ? zboru, je bila predvsem pomladitev vodilnega kadra društva in treba °dborn'V. •<4a 80 na nekatera odgovornejša mesta imenovani ravno mlajši £°ha i Ra Predsedniškem in tajniškem mestu je odbor potrdil Antka Ter-le: o Nevenka Grudna, ostala odgovornejša mesta pa so porazdelili tako- šlar* .^.Predsednik Ivan Visentin, gospodar Tomaž Caharija, blagajnik Ivan kulturni referent Boris Devetak ten- referent za šport Savo Ušaj. t>ega Ì. omenimo, da bo najbližja naloga društva organizacija tradicional-uriižabnega večera, ki bo že v soboto 2. marca. Lep uspeh razstave svetoivanskih narodnih noš v Peterlinovi dvorani Naše narodne noše predstavljajo zaklad, ki ga ne smemo izgubiti, in ki ga morajo spoštovati in pravilno vrednotiti tudi naši mladi, če hočejo biti navezani na svoj narod in ponosni, da so Slovenci. To je bil, lahko rečemo, glavni namen zelo lepe razstave svetoivanskih narodnih noš, ki so jo v ponedeljek zvečer na slovesen način odprli v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, ob navzočnosti lepega števila udeležencev. Pobudo za to razstavo so dale, kot je uvodoma povedal predsednik DSI za gospodarski ^ družbeni preporod -Jf^Podarski in družbeni prepo-sl0y ,sta in pokrajine. To je bil na-djtt) 'n<)čnjega zborovanja v avdito-f("(Lra '.?a je krajevna komunistična priredila z namenom, da teku*1 SVoie člane in javnost o po-Ponedeljkovega sestanka med .J!1' Predstavniki in podtajni-ie Crav- predsedstvu vlade, potem ko '•al „ ? v zadnjem trenutku odpovc- Na J.° Prisotnost. Foli, j*??roYaniu 80 govorili tajnik ^Fffarn župan Švab in poslanec |'Wa ’ W je bil med udeleženci rim-°vai .ričanja. Edvin Švab je obža-Sa ’ a v delegaciji ni bilo nobene-^iubf Stavnika dolinske občine, Potagi), ®u..da je v tej občini več s|an6c IV*1 industrijskih obratov. Po-Vri.sk,, '"Uffaro pa je podčrtal, da ^ovanSrecanje 111 izpolnilo vseh pri-a lističu ^ ne na nekatere trium- t*ežele C °cene vidnih predstavnikov v,‘da]a d^ngim vlada ni še jasno po-f)rfc[K,r,u, ji0 81 zamišlja gospodarski 'a kdaj j , ta> ie podčrtal Cuffaro, 4 riilì/1 kako misli investirati tistih *avri> vJaVi v korist obratov z dr-?askrbii“U0- Komunisti se tudi čfkiri ivr10 sprašujejo kako je s pa-» ^da sva!c?ra " Pandolfi, ki ga je S^PodaiJ*? čas namenila tržaškemu 5 ei le u’ odlok pa je ostal do- na Papirju. Razpadajoče truplo v mestnem stanovanju ŽALOIGRA SAMOTNE SMRTI SPET TRKA NA NAŠO VEST Mestna kronika je spet zabeležila žaloigro samotne smrti. V drugem nadstropju stanovanjske hiše v Ul. Crispi 11 je 46-letna Patrizia Barsan por. Rockall predvčerajšnjim popoldne zaman pritiskala na hišni zvonec stanovanja njene sestre, 58-letne Marie Lude. Slednja že dalj časa ni odgovarjala na pisma in tudi po telefonu je sestra Patrizia ni mogla doseči. Zaskrbljena nad dolgotrajnim molkom se je iz Anglije, kjer živi s svojo družino, vrnila v Trst in se zglasila pri njej, a na vztrajno trkanje ni dobila odgovora. Na pomoč je poklicala gasilce in ti so se z dolgo lestvijo povzepli do stanovanjskega okna in skozenj vdrli v sobo. Sprejel jih je neznosen vonj po gnilobi: s plinskimi maskami na obrazu so pre-. gledali vse stanovanjske prostore in naposled v spalnid odkrili že močno razpadajoče truplo Marie Lucie. Zdravnik ekipe RK dr. Hrovatin je ugotovil, da je Maria Lucia izdihnila že pred dvema mesecema. Sosedje so izjavili, da so resda že nekaj časa pogrešali nesrečno Mario Ludo, vendar pa se očitno nihče ni pobrigal za vzroke njene odsotnosti. V soboto 9. Nauticamp V soboto, 2. marca, se bodo vrata tržaškega sejmišča spet odprla občinstvu. Tokrat so na vrsti športni pomorščaki: ponovno jih bo razveselil sejem pomorske in turistično taborniške opreme Nauticamp, ki bo letos doživel svoj 9. izvedbo. Na o-gled bo od sobote, 2. do ponedeljka, 4. marca in od petka, 8. do nedelje, 10. marca. Gre za novost, ki naj bi omogočila zgoščeno udeležbo obiskovalcev, podobno, kot so to uspešno preizkusili v Avstriji. Nenavadni urnik pa ni edina letošnja novost. Na razstavni površini 8.000 kv. metrov bo 300 domačih in tujih podjetij razpostavilo jadrnice in motorne čolne, jadralne deske, vsakovrstno {»morsko opremo ter opremo za kopni in podvodni ribolov, po lanski odsotnosti pa še opremo za turistično kampiranje. Sejem Nauticamp bo od delavnikih odprt od 16. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa neprekinjeno od 11. do 21. ure. Vstopnice so naprodaj po 3.500 lir (znižane po 2.000 lir). Sergij Pahor, svetoivanske žene same, katerim se je tudi zahvalil za njihovo res hvalevredno delo in požrtvovalnost. Razstavljene noše, njihovo uporabo, način oblačenja in vse predmete, ki spadajo k noši, je lepo opisala Loredana Gec, ki je med drugim povedala, da je razstavljenih osem noš, od katerih ima najstarejša kakih 160 let, »najmlajša« pa okrog 95 let. Ob nošah so razstavljene rute, trakovi, predpasniki, bele spodnjice, bluze in seveda nakit — vse pač, kar spada k noši, ki so jo naše none in prano-ne nosile, kot je povedala ena glavnih organizatork razstave Marta Požar, ob najbolj svečanih priložnostih, kot so poroka, domači prazniki, procesije itd. Preden so si udeleženci vse te noše, nakit, pa tudi številne fotografije, ki jih je dal na razpolago tudi naš fotoreporter Mario Magajna in še slike Svetoivančanke Tončke Kolarič, ogledali, sta narečna pesnica Marija Mijot in Loredana Gec recitirali nekaj Mijotovih pesmi, posvečenih Sv. Ivanu, njegovim ljudem in nekdanjim običajem in navadam. Zaradi velikega uspeha in zanima nja, bo razstava odprta še do sobote, vsak dan, od 17. do 20. ure, lahko pa si jo bodo, na njihovo željo, ogledale tudi šole. Otvoritvi je sledila kratka, a prisrčna družabnost, pri kateri ni manjkala slovenska pesem. Sodne zdrahe med desničarji Na_ tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj začel proces proti bivšemu misovskemu poslancu Renzu De Vi-dlovichu, ki ga obtožnica bremeni o-brekovanja po tisku. De Vidovicha je prijavil sodišču pripadnik MSI Mario Portolan zaradi članka, ki je bil objavljen aprila 1980 v reviji »La città« katere odgovorni urednik je bil De Vidovich. članek naj bi namigoval na nekatere skupne pobude med skrajno desnico in skrajno levico, z namenom, da bi se Rdeče bri- gade »lotile« odvetnika Gabrieleja Forziatija. Portolan je bil v članku le bežno omenjen. Proces se bo nadaljeval 13. maja. 9 Jutri ob 17.30 bo v dvorani »Z« v pritličju pravne fakultete levičarska lista predstavila svoj program in kandidate za bližnje volitve na univerzi. Volitve bodo 6. in 7. marca. Na prejšnjih volitvah je prejela levičarska lista 48 odstotkov glasov. T Zapustila nas je naša draga 1 mama in nona Ida Ruchin vd. Paušner Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Nabrežino. Žalostno vest sporočajo hčerki Ada z možem Vladimirom in Rina z možem Alojzom ter vnuki Vedrana z možem Giuliom, Neva in Ana ter drugo sorodstvo. Nabrežina, 27. februarja 1985 Zapustila nas je naša draga Melania Peris Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Roka v Nabrežino. Žalostno vest sporočajo brat Amedeo, nečaki in drugo sorodstvo. Trst, 27. februarja 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZapustU nas je naš dragi Cveto Klun Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči svojci Krmenka, 27. februarja 1985 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsemi, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Giovanne Metlikovec vd. Dodič Žalujoči svojci Trst, 27. februarja 1985 (Občinsko pogrebno podjetje) Sedemdeset plodnih let Alojza Markoviča-Zvonka Danes slavi 70 letnico rojstva A-lojz Markovič, znana osebnost v naših političnih in gospodarskih krogih. Za življenjski jubilej mu najlepše čestitamo, priložnost pa vabi, da zabeležimo nekaj podatkov z njegove bogate življenjski poti. Alojz Markovič se je rodil 27. februarja 1915 v Fojani pri Dobrovem v Goriških Brdih kot predzadnji od devetih otrok spolovinarja Ignaca in Ivane Simoniti. Oče in ena od petih sestra, Gizela, nista dočakala konca prve svetovne vojne. Pa ne zato, ker bi postala njeni neposredni žrtvi kot tisoči, ki šo padli na le nekaj kilometrov oddaljeni avstrijsko-itali janski fronti. Pokosila ju je epidemija španske mrzlice, za katero je zbolel tudi triletni Alojz, in to tako hudo, da so že obupali nad njegovim preživetjem. V rojstni Fojani in bližnji okolici je bilo le malo možnosti zaposlitve, zato se je Alojz Markovič po osmih letih osnovne šole napotil s trebuhom za kruhom v Trst. V kovčku je našel prostor tudi za Gregorčičeve pesmi, ki so mu postale, kot sam rad pove, pravi življenjski kažipot. V Trstu se je zaposlil v elek-tromehanični delavnici Plet, nedaleč od pivovarne Dreher, stanoval pa je pri sestri Olgi na Škorklji. Štiri leta je vsak dan hodil po delu v večerno strokovno šolo, dokler ga niso poklicali k vojakom. Služil je kot podmomiški mornar v La Spezii, Neaplju, Tarantu in Pulju. Po enaintridesetih mesecih se je poslovil od vojaške suknje, a ne dokončno. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil dvakrat mobiliziran, vendar za krajši obdobji. Zase ga je namreč zahtevala tržiška ladjedelnica, v kateri se je bil medtem zaposlil. Tisti čas je skorajda vsak prosti dan s kolesom zahajal v domača Brda, kjer je prišel v stik z OF. V partizane je šel ob zlomu Italije in je novembra 1943 doživel nemško ofenzivo v Benečiji kot borec Gregorčičeve brigade z imenom Zvonko. Še pred tem dogodkom in po njem pa je deloval kot terenec v Tržiču, predvsem v ladjedelnici. Tu je dočakal osvoboditev 25. aprila 1945, in sicer kot protagonist, saj je naklju čje hotelo, da je kot sindikalni voditelj ob odsotnosti drugih prevzel vodstvo tržiškega podjetja. Po vojni je Alojz Markovič ostal v Tržiču še dve leti. Med drugim je bil soustanovitelj prosvetnega društva Triglav in sploh aktiven član tamkajšnjega slovenskega življa, ki je bil tedaj dokaj številen, saj je imel tudi svojo osnovno šolo. Po nalogu komunistične partije se je nato preselil v Nabrežino. Istega 1947. leta se je tudi poročil z Zoro Rusjan iz Tržiča, ki mu je rodila hčer Zvonko in sina Borisa. Kot predstavnik KPI je bil od 1956. leta da lje trikrat zapored izvoljen v devin-sko-nabrežinski občinski svet, v letih 1975-80 pa je postal tržaški pokrajinski svetovalec. Skozi to njegovo pohtično delo se kot ena rdečih niti vije skrb za ohranitev, oziroma razvoj kmetijstva na Tržaškem. Ta skrb je bila tesno povezana tudi z njegovo dolgoletno funkcijo predsednika Tržaške kmetijske zadruge. Nepretrgoma jo je vodil od 1949. do 1976. leta, po tragični smrti Dušana Kodriča pa še v letih 1981-83. Zadružništvo je sploh bilo po vojni za Alojza Markoviča eno osred- 4 ; Danes praznuje 70. rojstni dan ALOJZ MARKOVIČ - ZVONKO Prijatelji iz nabreiinske hranilnice mu čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih dni. A Danes praznuje 70. rojstni dan ZVONKO MARKOVIČ Svojemu dolgoletnemu predsedniku in odborniku voščita upravni odbor in nadzorni svet Kmetijske zadruge v Trstu obilo sreče in zdravja. čestitkam se pridružujejo vsi uslužbenci. Danes praznuje 70 let ALOJZ MARKOVIČ - ZVONKO Iskreno mu čestita in želi še mnogo, zdravih, uspešnih in borbenih let sekcija KPI E. Berlinguer Devin - Nabrežina. njih področij delovanja. Nekaj časa je bil tudi član vsedržavnega vodstva Zveze kmetijskih zadrug AICA v Bologni, po ustanovitvi dežel pa član glavnega odbora iste zveze v Furlaniji - Julijski krajini. Kljub temu, da je v pokoju od 1975. leta, je še danes aktiven na zadružniškem področju. Med drugim je član upravnega odbora Delavske potrošne zadruge v Tržiču (takoj po vojni je bil njen soustanovitelj), poleg tega pa je že šesto leto podpredsednik upravnega odbora Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Leta 1964 si je zgradil u-dobno hišo v Sesljanu, pravi dom pa so mu bržkone ostala rojstna Brda. Pri Krminu ima vinograd, kateremu posveča skorajda ves svoj prosti čas. (M.B.) Alojz Pertot-Kolau praznoval 60 let Pred kratkim je praznoval 60 let Alojz Pertot - Ko-lau iz Nabrežine, ki je že dolgo let aktiven v naši organizaciji, kjer o-pravlja funkcijo i gospodarja. Med a ? ' NOB je obiskal , ‘ tankovsko oficirsko šolo v Črnomlju in se nato boril v Soški brigadi v Beneški Sloveniji, kjer je bil tudi ranjen. V jugoslovanski ljudski armadi je ostal vse do leta 1948, najprej kot starejši vodnik, nato pa v Ribnici kot oficir topniškega oddelka. Alojz Pertot, ki je danes vratar v tržaškem Kulturnem domu, je prejel več partizanskih odlikovanj, med temi tudi priznanje maršala Tita. Prijatelji in znanci iz Križa mu kličejo še na mnoga zdrava in sre- čna ^ Kriška sekcija VZPI-ANPI čestitke Te dni so praznovali rojstne dneve MARTINA, LUIZA, FRENKI in ENNIO. Vse najboljše jim želi mladinska skupina P. Tomažič. Pred kratkim je praznoval 63 let naš član in dolgoletni sodelavec JUSTO BU-SETTI. še na mnoga leta mu kliče kriška sekcija VZPI-ANPI. Repenči se zahvaljujejo požrtvovalnim sovaščanom.. ki so poskrbeli za pustno smrt z obešanjem. Zahvala odbora Kraškega pusta Osrednji odbor 19. Kraškega pusta, ki se je sestal pred dnevi, je ocenil potek letošnje uspele prireditve na Opčinah in že začel prve priprave na XX. jubilejno pustno manifestacijo, ki bo, kot upajo organizatorji, kar se da bogata in zanimiva. Odbor Kraškega pusta se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tej pobudi in na katerikoli način omogočili uspešen potek te značilne pustne manifestacije. kino Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Another Country - La scelta«. Rupert Everett in Colin Firth. Eden 15.30 — 22.15 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Lui è peggio di me«. A. Celentano, R. Pozzetto. Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappaiantasmi«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Odore di femmina«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »II leggendario«. Bruce Lee. Mignon 16.00 — 22.15 »Phenomena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.45 — 22.00 »L’erotico John Holmes«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Zaprto. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Giochi d’amore sulla neve«. Lumiere 16.30 — 22.00 »II grande freddo«. Radio 15.30 — 21.30 »Seducenti e porcellone«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.15 — 22.00 »E la nave va«. Federico Fellini. SLOVENSKO • STALNO „ * GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ETTORE PETROLINI CHICCHIGNOLA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini ! Režija: MARIO URŠIČ PREDPREMIERI DANES, 27. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED D (mladinski v sredo) ; JUTRI, 28. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED E (mladinski v četrtek). PREMIERA v petek, 1. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski) . PONOVITVE v soboto, 2. marca, ob 14.00 —■ IZVEN ABONMAJA: Ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota po premieri); v nedeljo, 3. marca, ob 16.00 — ABONMA RED C (prva nedelja po premieri). SLOVENSKO TtSTALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK S CVETOM V USTIH in CECE enodejanki Režija: SERGEJ VERČ Jutri, 28. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. gledališča k‘pya Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi: DANES, 27. februarja, od 18. do 19. ure bo MILKO BAMBIČ portretiral s hitro risbo obiskovalce galerije. JUTRI, 28. februarja, ob 18. uri odprtje razstave: RIKO DEBENJAK retrospektivna razstava grafičnega opusa včeraj-danes SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in DRUŠTVO ARHITEKTOV SLOVENIJE vljudno vabita na otvoritev razstave METE HOČEVAR SCENA v petek, 1. marca ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu KD V. VODNIK - DOLINA sklicuje svoj redni občni zbor danes, 27. t. m. ob 19.30 v 1. sklicanju in ob 20. uri v drugem. Občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani in simpatizerji bo v društvenih prostorih. VERDI Operna sezona 1984/85 Danes, 27. t. m., ob 20. uri (reda E/C) osma predstava Donizettijeve opere »Lucia di Lammermoor«. Dirigent Oleg Caetani, režiser Carlo Maetrini. ROSSETTI Danes, 27. februarja, ob 17. uri (red sreda) Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Attraverso i villaggi« Petra Handkeja. Režija: Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 8. AVDITORIJ V petek, 1.. in v soboto, 2 marca, simpozij o Petru Handkeju in sodobnem gledališču v nemško govorečih deželah. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 28. februarja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic. Mala dvorana Jutri, 28. februarja, Ob 20. uri rezervirano za Fest program. Okrogla dvorana V petek, 1. marca, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Srednja dvorana Jutri, 28. t. m., ob 20. uri: Rudi Šeligo »Svadba«. Gostovanje Hrvaškega narodnega gledališča »Avgust Cesaree« Varaždin. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 27. t. m. : M. Frayn »Hrup za odrom«, skupna uprizoritev s Kulturnim domom Španski borci v Ljubljani. Gostovanje v Drami SNG v Ljubljani ob 19.30. ZSKD - Kinoatelje La Cappella Underground V1BA-FILM vabijo na slavnostno premiero filma LJUBEZEN Režija: RAJKO RANFL Kinodvorana ARISTON jutri, 28. t. m., ob 16.00, 17.45, 20.30 in 22.15. Ob 19.30 srečanje z ustvarjalci. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij razna obvestila SPD Trst prireja v četrtek, 28. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20. uri, predavanje prof. Stojana Sancina na temo: Danes, SREDA, 27. februarja GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob — Dolžina dneva 12.01 — Luna vzide 0“ 10.00 in zatone ob 24.45. Jutri, ČETRTEK, 28. februarja ROMAN Vreme včeraj: temperatura zraka stopinje, zračni tlak 1028,3 mb ustalje®' brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, tempera" tura morja 6,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fabrizio MelissaM Oronzo, Gianluca Trapani, Gian Luca Greco, Massimo Zudek. UMRLI SO: 83-letna Maria Dugan vA Potočar, 79-letni Giovanni Ludvik, letna Ines De Portada vd. Deutsch-mann, 88-letna Rosa Brainich, 61-leh13 Anita Mezgez, 83-letni Lodovico Selleria-ni, 79-letna Luigia Turchetti, 80-letsa Cristina Gregorich, 73-letna Luigia Co-lugnati vd. Salomone, 74-letni Pietr? Škrinjar, 67-letni Guerrino Giannini, letna Ida Ruchin vd. Pausner, 72-letn1 Virginio Rezzano, 77-letni Firmino Bres-san, 77-letna Lucrezia Colonniello vA Lerose, 64-letni Gastone Bettarello, 7"' letni Antonio Valli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2' Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljal1' Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Sesljal1' Bazovica, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teJ’ 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel; 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Seslja0' tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 776h predpraznična od 14. do 20. ure in pra' znična od 8. do 20. ure. mali oglasi KD Vesna prireja v nedeljo, 3. marca, ob 17.30 v kriškem Ljudskem domu gostovanje gkdališke skupine ZKO iz Izole, ki bo uprizorila komedijo P. Mar-vuksa »Iskreni prijatelji«. Vabljeni. Župnijski svet iz Trebč vabi na predavanje, ki bo jutri, 28. februarja, ob 20. uri v župnišču. Predaval bo prof. Matjaž Puc iz Ljubljane na tEmo »Ali je danes še potrebno govoriti o veri«. Vljudno vabljeni. TPPZ P. Tomažič. Danes, 27. t. m., ob 20. uri bo v prostorih Partizanskega doma v Bazovici seja glavnega odbora. KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora danes, 27. t. m., ob 19. uri. KD Rovte - Kolonkovec vabi vse, ki jih petje veseli, da se zglasijo na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 (bivše Campanelle) ob torkih, četrtkih in sobotah od 20. do 21. ure. V najkrajšem času bomo ustanovili mešani pevski zbor. SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA v vodenju knjigovodstva drugim podF' tjem razpisuje natečaj za več delo/' nih mest za abituriente višjih srednjjP šol. Predvidena pismena naloga iz knjigovodstva in ustni razgovori o zakone; daji IVA. Prijave pošljite na Ogla/01 oddelek Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifr? »Knjigovodstvo«, najkasneje do 5. 3. °D- NA PUSTNO SOBOTO sem v Ljudskeri domu v Križu zamenjala modro Pu' hovko dolomite. Kdor jo ima, proširi' da se javi na tel. št. (040) 910-387. KUPIM glivice za pripravo jogurta. Tel-od 12.30 do 13.30 na št. 040/228-886. KUPIM kratki klavir (mezzacoda) v do brem stanju. Tel. na št. 040/228-886. OSMICO je odprl Ladi Rebula - BajU št. 69. VITAMINSKE KREME »CRUSCASE« za nego suhe kože so v prodaji na činah - KOZMETIKA 90. PRODAM BMW 320, 6 cilindrov, letnif '78, 70.000 km, v odličnem stanju. Te' na št. 227-284. PRODAM alfa romeo giulietta 1600, 1® nik december '78, v odličnem stani ■ Tel. 227-284. PRODAM renault 5, letnik. ’81, 5 vrat. GTL. Tel. 227-284. PRODAM vespo ET 3 v odličnem sta' nju. Tel. 213-775. V NAJEM dajem sestavljivo ogrodje aluminija (castelletto) 4 x 2,50 X 1 11 ' Tel. na št. 910-148. OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA P° ugodnih cenah. Tel. 910-148. . VESPO 200 cc, 6 mesecev staro, j* j prevoženih km, prodam po ceni. Telefonirati ob urah obedov 0 št. 0481/31422 ah 87711. AKACIJEVE KOLE za vinograd ugo^L prodam. Telefonirati v popoldanski urah na št. 0481/78129. PRODAM prikolico roller europ 36, 1 nik ’81, v odličnEm stanju. Telef° rati na št. 280-885 od 19. do 21. ure- razstave »Jamarstvo: rekreacija in raziskava«. Vabljeni. Občinska uprava devinsko-nabrežinske menjalnica SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom občine obvešča, da se bodo danes, 27. t. m., vršili zadnji dve zborovanji za —^ Do 3. marca je odprta razstava domačega naivca Klavdija Clarija ob delavnikih od 16. do 19. ure; ob nedeljah od 10. do 12. m od 16. do 19. ure. Foto Trst 80 sporoča, da je v Gregorčičevi dvorani na ogled fotografska razstava Janka Kovačiča na temo: Naši kraji in ljudje. Urnik: ob uradnih in večernih urah. koncerti GLASBENA MATICA V TRSTU BACH V GALLUSU OB LETU GLASBE. Jutri, 28. februarja, ob 20.30 na Glasbeni matici, Ulica R. Manna 29, BACH IN SOLO VIOLINA: Dejan Bravničar - violina. šolske vesti Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan javlja šolnikom, da se bo jutri, 28. t. m., ob 15. uri na sedežu šole vršil nadaljevalni tečaj IRRSAE o uporabi računalnika v šoli. oris variante splošnega regulacijskega načrta občine in sicer ob 18. uri v ita-Ujanski osnovni šoli v Sesljanu za prebivalstvo iz Sesljana in Vižovelj ter ob 20.30 v osnovni šoli v Mavhinjah za prebivalce iz Mavhinj in Cerovelj. Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto. 2. marca, ob 19.30 v vaškem Ljudskem domu praznik včlanjevanja. Sodelujeta godba na pihala in moški zbor Vesna. Vabljeni člani in simpatizerji. V okviru utrjevanja stikov med ljubljansko in tržaško univerzo bo danes, 27. t. m., ob 18. uri predaval na filozofski fakulteti tržaške univerze klasični filolog prof. KAJETAN GANTAR o »POJMOVANJU SAMOLJUBJA PRI GRŠKIH PESNIKIH IN FILOZOFIH«. Predavanje znanega prevajalca grških in latinskih klasikov bo v 1. nadstropju poslopja na št. 3 Ulice dell’Università. Vabljeni še posebej dijaki klasičnega liceja. Predavanje bo v italijanščini. Občina Repentabor razpisuje natečaj za dve mesti delavca-šoferja smetarske službe. Rok za predstavitev prošenj zapade 15. marca 1985. Pojasnila nudi občinsko tajništvo. 26. 2. 1985 . 2.15?^ . 1.537- Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona švedska krona Holandski fiorini Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling 73<- • 172-^ 216-'" ’ 220-^ 546-^ ' 202-'' 2.240-^ ! 1-930,C 623- Portugalski eskudo .... 1U. Japonski jen španska pezeta Avstralski dolar Grška drahma ...... Debeh dinar fa» Drobni dinar teAiaUlK-LU BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMQ - Ć2 61-‘ ti in morje Vprašljivost zahtevnih pomorskih izpitov Na morju je pomembnejša praksa od učene teorije ze pred leti smo načeli vprašanje u-^PosoDljenosti za plovbo in zapisali, da Je italijanski sistem med najmanj •botmimi, ker normativ odraža stanca ministrstva in vojaških častni-°v, ne pa potreb dopustniških kapitanov. Do 3 B'dT in do 25-konjskih mo-.0rJev ni treba v Italiji nobenega izpi-Ì*’ nobenega preizkusa znanja. Na ®orje se lahko poda vsakdo, ki ima Povilo in je zadostil birokratskim, zabavam. Teh pa ni malo, saj ni Italija arno zibelka prava, temveč najbolj birokratizirana država Zahodne Ev-bpe. Vsi ostali, ki imajo večje čolne, je, na njih vgrajene močnejše motor- morajo polagati pomorski izpit. , ta izpit pa je predmet številnih po-ejnik in negodovanja. Italijanska nav-cn>a industrija bi ga kratkomalo od-Pfavila, saj zanjo predstavlja dodatno vav°ro pri prodaji večjih plovil. Za ?e’ ki so ga že opravili, pa je ta iz-Pt popoln absurd, ker daje večjo težo ^ °riji kot praksi. Dovolj je namreč, a bodoči »pomorščak« obiskuje »zabijen« 30-umi teoretični tečaj, se dva-31 poda na morje, predpisano snov .jbnj, pa je usposobljen za plovbo po rnih morjih. Vsa tragedija je v temi, j, . niso v to orenričani samo mornari-slfil častniki pristaniških poveljstev, --uvee tudi novopečeni dopustniški Pitani, če pogledamo predpisano V ?a izPit> lahko ugotovimo, da je jSnobem strnjena snov štirih let po-^ rske akademije. Obširen program moraš torej naučiti kot papiga, na-eno snov zdrdrati pred komisijo, ko-b Pa jo v praksi poznaš, je tvoje za- Sebno j, - vprašanje, trnt tak je torej italijanski pomorski izPit nepotreben. Morje zahteva kaj „j kratkega mnemoničnega zna-tie' ^odvomno je neko osnovno teore-irr110 znanje potrebno tudi za tiste, ki ]3jo manjša plovila. Okvirni preiz-?as znanja bi moral biti torej obvezen h; Vse’ pravi pomorski izpit pa naj sj §a polagali samo profesionalci, ki libe ^.btonstvom služijo kruh. Popolna bi navtičnega turizma ne fočr- v italijanskih razmerah pripo-t^^tya. saj je splošna pomorska kul-L a in znanje precej nizko. Po preiz-p0lu minimalnega znanja bi morali ^ a§ali vso težo ha praksi, kako bi bosegli. je seveda vse prej kot e- nostavno. Zgledovali bi se lahko po letalstvu, kjer ima vsak pilot knjižico z vpisanimi urami letenja, lahko pa bi avtomatično po nekaj letih od prvega preizkusa znanja pooblastili dopustniškega kapitana, da lahko pluje brez omejitev, saj si je bržkone sam, ali s pomočjo drugih v praksi pridobil potrebno znanje. Vsekakor pa bi bilo tudi to odveč, če bi v Italiji postali navtični športi množični ,če bi mladina že zgodaj šla na morje in bi si tako postopoma pridobila teoretično in praktično znanje. Po vsem tem ne bo odveč, da navedemo, kako so podobno vprašanje rešili v drugih državah. V Jugoslaviji je za vse obvezen preizkus znanja, ki pa se ne more primerjati z zbirokratiziranim itabjanskim izpitom, zahtevano znanje je res osnovno, nekoliko bolj pritisnejo le kontinentalce in še to ne v vseh pristaniških poveljstvih, saj se predvsem, v Dalmaciji dobro zavedajo, da je praksa pomembnejša od teorije, da si bo vsakdo z leti plovbe že pridobil potrebno znanje in bo temu prilagodil svojo plovbo. Podobne zahteve so skoraj v vseh evropskih državah, izjema so le skandinavske države in Velika Britanija, kjer je plovba popolnoma liberalizirana. Na Švedskem lahko vsakdo upravlja brez izpita čolne do 12 metrov dolžine, težko pa bomo dobili Šveda, ki si ne bi v kakem jadralnem društvu ali drugače pridobil potrebno znanje. Na Norve-škem je meja prostega upravljanja 50-tonsko plovilo, na Danskem 20-ton-sko, v Veliki Britaniji pa 30 tonsko. V skandinavskih državah in v Veliki Britaniji se zgledujejo po načelu svobodne plovbe, dopustniški kapitan se poda na morje na lastno tveganje, večje ali manjše znanje pa je njegova zasebna zadeva. Če pa prevaža potnike, mora biti seveda usposobljen, tega se strogo držijo tudi v ZDA. Kot torej vidimo so še največje omejitve prav v Italiji, da sploh ne omenimo stroškov in tekanja od enega u-rada do drugega za najrazličnejšo dokumentacijo, da bi bila morda popolna liberalizacija manjše zlo, saj tudi v gorah kot na morju prežijo nevarnosti, nihče pa od nas ne zahteva izpita za gorsko turo. avtomobil in človek Kmalu sierra s pogonom na vsa štiri kolesa 'h>V;i a^voshni, ki jih napovedujejo za ženevski avtomobilski salon, je tudi For-sierra s pogonom na 4 kolesa. Poganja jo 2800-kubični šestvaljnik, zmogla bo 207 km/h, pospešila pa od 0 do 100 km/h v 8,5 sek. Aerostar za prosti čas Stavni < 0zk*h so tudi pri Fordu izdelali vozilo, ki je nekje na pol poti med aadaj n-!!', y,>z*l<>m, kombijem in limuzino. Gre za »aerostar«, ki ga bodo ža 'alajali v ZDA, ni pa izključeno, da ga bomo konec leta videli tudi na naših cestah radio televisi j a ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenske razmere • 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? Opoldanski spored 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? Zadnji poziv 14.05 Antologia di Quark 15.00 I Trollkins - risanka 15.20 Čudovite zgodbe prof. Kitzela risanka 15.30 Šola in vzgoja: Zdrava hrana 16.00 Oddaja o XXXV. Festivalu italijanske popevke 16.25 II giovane dottor Kildare TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Topo Gigio in njegovi prijatelji 18.10 Dnevnik 1 - Kronike: Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.40 II fiuto dl Sherlock Holmes risanka 18.50 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Serata Manzoni 21.55 Dnevnik 22.05 Filmske novosti 22.10 Športna sreda 23.00 Linea diretta - trideset minut kronike 23.45 Dnevnik - Zadnje vesti Danes v .parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Knjige Ljubljana 9.00 TV v šoli: Kako nastane gle-dabška predstava, Na plantaži vinske trte. Zakaj so zvezde. Za vaš odmor, Antarktika 10.35 TV v šob 12.30 Poročila 17.35 Poročila - Spored za otroke 17.40 Pepelka na obisku 18.10 Paul Stroyer: Pepe s trobento 18.25 Dolenjski obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Železna doba - 3. del nadalj. 22.40 Dnevnik Zagreb 8.15 TV koledar 9.00 in 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 16.35 TV v šob CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria TV film 9.30 Le valb della solitudine - film 11.30 Tbttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.20 La fuga di Logan - TV film 17.30 Truck Driver - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Fitzcarraldo - film 22.30 Nonsolomoda 23.30 Canale 5 News 00.30 Joe Hill - film retequattro 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Bribante - TV novela 9.40 Flamingo Road - TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Abce - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorebino 15.30 L’uccellino azzurro - risanke 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 Maurizio Costanzo Show 23.30 La città degli angeb TV roman 00.30 La donna dai tre volti - film ITALIA 1 8.30 La donna bionica - TV film 9.30 I cinque segreti del deserto film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film TELEVIZIJA 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre... 15.15 Parobamo - nagradna igra 16.10 Yakari - risanka 16.25 Šola in vzgoja: Tečaj angleščine 16.55 II consigbere imperiale 5. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.15 Spaziobbero : programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Scarpette d’oro - 3. in zadnji del 22.05 Politična tribuna 22.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.55 Italia viva - 8. in 9. oddaja 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.15 Mednarodni kolesarski teden 15.55 Šola in vzgoja: Poti srednjega veka 16.25 Šola in vzgoja: Zapiski o Japonski 16.55 Gaberia di Dadaumpa 18.15 L’Orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.35 Italijanski slikarji in kiparji 20.05 Šola in vzgoja: Evropska panorama v XX. stoletju 20.30 Inferno - film Režija: Dario Argento 22.10 Delta - oddaja o medicini 23.00 Dnevnik 3 23.35 Spoleto: La guerra di Carnevale e di Quaresima 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Jelenček 18.45 Mab, veliki svet 19.30 Dnevnik 20.00 Monitor - pobtični magazin 21.05 Kvizoteka 22.15 Dnevnik Koper 14.00 TV novice 14.05 Za uho in oko - glasbena odd. 14.50 SKAG - TV film 15.45 Oj, ta film! - nadaljevanka 17.00 Živab v gibanju - dokumentarec 17.30 Pazite se otrok - TV film 17.55 TV novice 18.00 Čas rugbyja • 19.00 Odprta meja - Videoteleks 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Start 20.25 Športni dokumentarec 22.10 Lola Montes - film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.45 La donna bionica - TV film 18.45 Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - risanke 20.30 I giorni del padrino - TV film 21.45 Cassie and Company - TV film 22.45 Pat Garrett e Bihy Kid - film 00.30 Tre sulla strada - film TELEPADOVA 10.30 II mio amico fantasma 11.30 Lacrime di gioia - TV film 12.00 L’incredibile Hulk - TV film 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Lacrime di gioia - TV film 1920 Ibusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV fibn 21.20 Anima persa - film 23.30 Film TRIVENETA 11.45 TV film 12.15 Star Trek - TV film 13.00 Squadra speciale anticrimine 13.30 Get Smart - TV film 14.00 T.H.E. Cat - TV film 14.30 Io ti amo - film 16.30 Star Trek - risanke 17.00 Get Smart - TV film 17.30 Primo mercato 19.30 T.H.E. Cat - TV film 20.00 Filmski spored 20.30 Le spie - TV film 21.30 Squadra speciale anticrimine 22.00 Krznarji po pokbcu 23.00 Film TELEFRIULI 18.30 Divji živalski svet - dok. 19.00 Večerne vesti 19.30 Veronica, il volto dell’amore 20.30 Turnir v briškoli 22.30 Nočne vesti 22.50 Vse o košarki 23.20 Barnaby Jones - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 9.00 Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repetoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1984; 13.40 Glasbena priloga; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«, primorski pesniki; 18.30 Swing-timo. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: Revija MOL; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: ansambel Slovenija; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce; Popoldanski spored: Popevka tedna; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Doppio binario; 18.45 Tenorist Enrico Caruso; 19.00 Jazzovski prostor; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 II caso Musobno - 8. nadaljevanje; 11.30 Musiča per una storia - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda - glasbeno-govomi program; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar; Habitat; 16.00 II Paginone - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasb,a; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 E non disse nemmeno una parola - radijska priredba; 21.03 Prijetno počutje doma; 21.30 Nočna glasba - sodobni glasbeniki; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 3.30, 9.30, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programov; 8.45 Matilde - 36. nadaljevanje; 9.10 Discogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 I Promessi Sposi; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Capitol - kulturne aktualnosti; 19.57 Razprava petih; 20.45 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 - nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 1100 12.00, 14.00, 19.00 , 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ab poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vebki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob, izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 18.00 Zborovske pesmi; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 00.05- 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Na Vrhu in v Gabrjah počastili Prešerna Razprava v rajonskih svetih V pripravi urbanistični instrument za prenovo severovzhodnega dela mesta Prenova starih mestnih jeder v Gorici je do zdaj zajela v glavnem območje Ulice Ascoli, kjer so še v teku različni posegi zasebnikov in zavoda za ljudske hiše. Nekdaj zapuščena in zanemarjena ulica pridobiva spet nekdanji življenjski utrip. Načrt za prenovo starih mestnih jeder v goriški občini pa bo kmalu postal izvršilen tudi za nekatera druga območja, zlasti v severovzhodnem delu mesta. V teku je namreč postopek za odobritev urbanističnega instrumenta za predvidene posege na območju podskupine A 2 področja, ki je v splošnem regulacijskem načrtu občine označeno kot homogena cona A. Z drugimi besedami, v pripravi je urbanistični načrt posegov, ki bo uravnaval prenovo starih stavb na območju ulic Carducci, Favetti, del Santo, Placute in nekaterih manjših ulic na tem območju. V načrtu, pravzaprav v osnutku načrta, je namreč nakazano katere stavbe naj bi ohranili take kakršne so, kje so možna preureditvena dela, kje je predvideno rušenje in ponovna gradnja, kje samo rušenje itd. Predvidenih je pet različnih možnosti. V osnutku načrta, ki je bil te dni že predstavljen članom treh rajonskih svetov (zakon namreč določa, da je treba ob pripravi urbanističnih instrumentov obvezno vprašati za mnenje rajonske svete) so predvideni tudi, poleg posegov na posameznih stanovanjskih in drugih objektih, tudi posegi splošnega interesa, kakor ure- ditev zelenih površin, parkirnih prostorov na odprtem, vkopanih garaž itd. Za te posege bi morala poskrbeti občina, predvideni strošek pa znaša okrog dve milijardi lir. Prenovitveni posegi se bodo, razumljivo, izvajalj, postopoma in šele čez nekaj let bo to mestno območje dobilo nekoliko drugačen videz od sedanjega. Osnutek načrta je bil te dni že predstavljen članom rajonskih svetov, na skupnem sestanku na občini. O zadevi pa bodo danes in v prihodnjih dneh razpravljali še v rajonskih svetih. Razprava o tem vprašanju bo drevi, ob 20.30 v rajonskem svetu za Podturn in Sv. Ano, jutri ob 20.30 bodo vprašanje vzeli v pretres v rajonskem svetu za mestno središče, v petek, ob 20. uri pa bo razprava v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt in Placuto. Potem ko bodo rajonski sveti izrekli svoje mnenje o načrtu, bo o slednjem razpravljal občinski svet. Ugodne ocene o izidu srečanja v Rimu Različne ocene o pomenu ponedeljkovega sestanka v Rimu s podtajnikom pri predsedstvu vlade poslancem Amatom je slišati te dni. V sindikalnih vrstah ocenjujejo dogodek zelo previdno, zadovoljstvo pa izražajo zlasti upravitelji. Tako je goriški župan včeraj, po povratku iz Rima, posredoval krajšo izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo zaradi zagotovil, ki jih je dal podtajnik pri predsedstvu vlade. V kratkem bo z zakonom določena uporaba 220 milijard lir, ki jih je za poživitev gospodarstva na Goriškem in Tržaškem namenila država, je rečeno v sporočilu. Goriški župan v istem po ročilu izraža tudi zadovoljstvo zaradi zelo jasnega stališča predsednika deželne vlade v podporo obnovi zakona o goriški prosti coni. Ugodno je nedavni obisk v Rimu in zagotovila predstavnika vlade ocenil tudi tržiški župan Gino Sacca vini. Cumpeta sprejel dr. Sanminatellija Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta je te dni sprejel novega šolskega skrbnika, dr. Grazia Sanminatellija, skupaj z njegovim namestnikom, dr. Čampom. Predsednik pokrajine je skrbnika seznanil z različnimi načrti, ki jih na šolskem področju skuša uresničiti pokrajina, zlasti kar zadeva gradnjo novih in posodobljenje že obstoječih šolskih prostorov in tudi opreme. Cumpeta je gosta seznanil tudi s problematiko slovenskega šolstva v Gorici. Govor je bil nadalje, kakor izhaja iz poročila za tisk, tudi o skupnih pobudah za proslavo 40-letnice osvoboditve. S Prešernovima proslavama na Vrhu in v Gabrjah se je te dni sklenil krog prireditev na Goriškem ob letošnjem kulturnem prazniku. Na Vrhu je bila prireditev v ponedeljek zvečer v gostilni Devetak, pobudo zanjo pa je dalo kulturno društvo Danica, kjer se je skupina mlajših zelo prizadevala, da bi vzpodbudila nekdaj zelo živahno kulturno prosvetno dejavnost. Na to je ob priložnostnem govoru posebej opozoril podpredsednik društva Darin Devetak, ki je dejal, kako se po določenih kadrovskih špremembah in daljšem mrtvilu spet obnavlja dejavnost društva. Seveda bo treba odpraviti tudi težave, ki se kažejo v delovanju teh pevskih zborov. Napori društva ;n vseh občanov pa se morajo strniti v cilju čimprejšnjega odprtja kulturnega in športnega središča, saj bodo tako zagotovljeni pogoji za redno kulturno in športno udejstvovanje. Program Prešernove proslave na Vrhu So dopolnila Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon, harmonikar podružnice šole Glasbene matice iz Sovodenj Walter Ferfolja ter recita-torki Irene Cecutta in Ingrid Devetak. Prireditve se je udeležilo zelo veliko vaščanov, bila pa je to tudi priložnost za opozorilo na skorajšnji pričetek manifestacij ob tretjem športnem mesecu na Vrhu. Kakor smo že poročali, bodo prireditve trajale ves mesec marec, pričele pa se bodo v petek, 1. marca, ob 20. uri. Na sporedu bo nočni tek, start bo pred spomenikom. Zelo veliko občanov se je v nedeljo popoldne zbralo tudi na podobni prireditvi v Gabrjah, na pobudo kulturnega društva Skala. Kar velja posebej pbdčrtati, je bila velika udeležba mladih. Za kulturni spored sta poskrbela moški pevski zbor kulturnega društva Skala pod vodstvo® Antona Klančiča in Sovodenjska dekleta. Zaradi bolezni v ansamblu Pa ni nastopil otroški pevski zbor de mačega društva. Priložnostni govor o Prešernu ter o pomenu praznika slovenske kulture je imel Robert Juren, medtem ko sta Sara Boškin in Vesna češčut recitirali nekaj Pr®" šemovih pesmi. Po prireditvi je bila še prijetna družabnost za nastopajoče in občinstvo. V NOVI GORICI Ponovno filmsko gledališče Zveza kulturnih organizacij in K>n° podjetje v Novi Gorici sta tudi let°s pripravila serijo filmskih predstaQ’ ki so na sporedu vsak četrtek in bodo trajale do 23. maja. Predstavijo]0 znane filme, tako po umetniški in motivni plati, kot po vlogi ki jo imO' jo v klasičnem ali sodobnem filmu-To so japonski film Balada o NarajO' mi, sovjetska stvaritev znanega režiserja Andreja Tarkovskega, Ogledal0’ nadalje ameriški film Lokalni junak: spet ameriški film Pismo neznan6 ženske, turško filmsko delo Yol, Špan', ski film Demoni v vrtu, madžarski film čas se je ustavil, francoski fiW Zadnji metro, film o položaju Romfi0 v Jugoslaviji Opre Roma-Romi 71(1 noge, ameriški film Cutterjev obračun in japonska filmska stvaritev Srečen Božič, Mr. Lawrence. Predstave so na sporedu vsak četrtek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, (m.d.) Jutri oziroma 10. marca Posvet KPI v Gradišču konec lovske dejavnosti O vrednotenju in kulturne in naravne Z dekretom predsednika deželnega odbora, ki je v objavi v Uradnem vestniku dežele, sta bila določena datuma za prenehanje lovske dejavnosti v naši deželi. Gre predvsem za lov na nekatere vrste vodnih ptic in selivke, kajti lov na drugo divjad se je končal že ob koncu leta. Sicer pa . je bila lovska sezona tokrat precej okrnjena, ko je pokrajinski odbor za lov, ob valu mraza v januarju, sprejel odločitev o prepovedi vsakršne dejavnosti. Tako ali drugače, dekret predsednika deželnega odbora določa, da 28. t.m., to je jutri, preneha lov na vodno kokoško, kljunača in na nekatere druge vrste vodnih ptic. 10. marca pa se neha slehma lovska dejavnost na območju dežele. Obvestilo zavoda IACP Najemnino za stanovanja, ki so last Zavoda za ljudske hiše- (IACP), obro- Tržiško pristanišče Portorosega, kot kaže, uspešno kljubuje krizi, ki je prisotna malodane v vseh itabjanskih pristaniščih. Januarja letos je šlo skozi pristanišče 165 tisoč ton različnega blaga; prav tolikšno količino tovora pa so zabeležili tudi v prvem mesecu lanskega leta. Popravilo se je tudi razmerje med količino izkrcanega oziroma odpremljenega blaga. Razložili so 134.000 ton blaga, odpre-mili pa 31.000 ton, v glavnem žita. Po količini je od izkrcanega tovora na prvem mestu premog (77.000 ton), sledi les (22.000 ton), celuloza (16.000 ke za odkup stanovanj in druga vplačila v korist zavoda IACP je mogoče odslej opraviti tudi preko banke. Zavod IACP je namreč pred kratkim sklenil pogodbo z Goriško hranilnico, ki zanj odslej opravlja blagajniško službo. Doslej so najemniki plačevali najemnino s poštno položnico. Ta način bo v veljavi še tudi v prihodnje, le da imajo zdaj še eno možnost več, to je, da obveznosti poravnajo na banki, v Gorici, v poslovalnici v Carduccijevi ulici, v Krminu in Gradišču ter v drugih krajih, kjer ima Goriška hranilnica svoje podružnice. ___________izleti_____________ Športno društvo Sovodnje obvešča, da prireja 17. marca avtobusni izlet v Planico ob svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih. Prijave sprejemajo Davorin Pelicon, Gianna Marson in Drago Tomšič. Pohitite z vpisom! ton), odpadlo železo (12.000 ton), drugo blago (3.000 ton). Januarja so v pristanišču zabeležili tudi živahnejši promet s kontejnerji. Te oblike odpromljanja, oziroma prevzemanja blaga se poslužujejo predvsem podjetja iz Avstrije, Bavarske in Veneta. V januarju so v pristanišču odpremili 79 kontajnerjev. Poleg ugodnega obračuna o količini pretovorjenega blaga, je ugoden tudi obračun poslovanja zadruge pristanišč-nikov, saj so bili v januarju zaposleni poprečno po 16 dni, kar je že precej visoko poprečje. O kulturni in naravni dediščini na splošno in posebej kako se rešujejo ta vprašanja na Goriškem, so razpravljali na posvetu, ki ga je konec tedna v Gradišču pripravilo pokrajinsko tajništvo KPI v sodelovanju z deželnim odborom KPI za kulturna vprašanja ter svetovalci te stranke v pokrajinskem svetli. Tematika, ki je bila predmet posveta je dokaj široka, težko, pravzaprav skoraj nemogoče pa je postaviti mejnike, ki bi dovolj jasno označevali, kaj sodi v področje tako imenovanih kulturnih, oziroma ambiental-nih dobrin. Prazaprav se zdi še najbolj pametno priporočilo, ki ga je bilo med razpravo večkrat slišati, da gre pravzaprav za dve strani enega in istega vprašanja, ki ju torej kaže obravnavati skupno. To je v uvodnem poročilu posebej poudarila tudi Aleksandra Devetak. Za uspešnejše reševanje problematike ohranjanja in vrednotenja kulturne in naravne dediščine je nujno potrebna večja informiranost vseh, ki so na tem področju {»klicno ali ljubiteljsko zaposleni, oziroma širše skupnosti, kakor tudi predstavnikov v izvoljenih in drugih organih soodločanja. V razpravi, ki je sledila, je deželni svetovalec Ivan Bratina skušal opredeliti vlogo dežele in dosedanje posege na specifičnem področju, ki pa so bili nezadostni in večkrat pomanjkljivi. Bratina je naglasil, da bi morali v prihodnje s primernimi prijemi v znatno večji meri ovrednotiti prisotnost slovenske in furlanske kulture v deželi m tudi na Goriškem, kjer smo prav v zadnjem času priča poskusom zanikanja in reduciranja določene zgo- dovinske stvarnosti. V naše dojemanje kulture pa naj bi vključili tudi pojem mèje, kot stvarnost,, ki je ni mogoče zanikati. V nadaljevanju razprave smo lahko prisluhnili še posegom z različnih področij, tako o delovanju in načrtih javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, o pozitivnih izkušnjah delovanja občinskega gledališča v Tržiču, o prizadevanjih za vrednotenje kulturne dediščine na območju občine Gradišče itd. Posebno zanimiva sta bila posega slikarja Sergia Altierija (o posebnem odnosu različnih institucij do sodobne »nastajajoče« umetnosti) ter Pietra Cordava, ki je opozoril na na žalost v zadnjem času vse bolj pogojeno o-bravnavanje problematike vrednotenja in zaščite kulturnih in ambiental-nih dobrin. Najnovejši tak primer je zakon o odpustu za črne gradnje, ki je bil odobren prav pred dnevi! Posvet je vodil Stello Spadaro, medtem ko je zaključke razprave povzel Adriano Seroni, član vsedržavnega odbora KPI za kulturna vprašanja. V Pevmi pokopali Malko Mikluš Veliko vaščanov iz Brd in Gorice se je včeraj na pevmskem pokopališču poslovilo od Malke Furlan vd. Mikluš. Ob odprtem grobu, po verskem obredu, se je od pokojnice v imenu vaške skupnosti, združenja aktivistov Osvobodilne fronte in AFŽ poslovila Erika Pavlin, ki se je spomnila na velik doprinos, ki ga je Malka Mikluš dala za razvoj slovenske skupnosti v času vojne in tudi po njej, ko se je aktivno in vestno vključila v vaško stvarnost. V Doberdobu danes občinski svet S proračunom za tekoče leto ter z nekaterimi vprašanji v zvezi s tem finančnim dokumentom se bodo u-kvarjali na današnji seji občinskega sveta v Doberdobu. Napovedana je za 15. uro in sicer v prostorih občinske knjižnice. Poleg proračunskih zadev je na dnevnem redu še ponovna odobritev načrta ureditve občinskih cest .načrta za gradnjo avtobusne čakalnice na Palkišču, imenovanje tekmovalca na javnem natečaju za ob činskega stražnika in obhodnika in nekaj drugih vprašanj. prireditve Jutri ob 19. in 21. uri v občinskem gledališču v Krminu »Skivvood«. Film iz ciklusa »E il cinema và«. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA.......................... 80.500 lir MESEČNA............................ 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl C — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Prev. XXIV. mala 1 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalo! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Tel. 83382 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica • Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takočl račun št. 654/23 Dobri rezultati poslovanja v tržiškem pristanišču varstvu dediščine včeraj-danes J Iz goričkega matičnega urada RODILI SO SE: Antonella Cappi®1' lo, Piero Zanolla, Marisa Stabile, Af' drea Principito, Irene Simeoni, Giada Toso, Elena Barbieri, Damiano Ghia' selotto. UMRLI SO: 77-letna upokojen*3 Giuseppina Bressan, 75-letna upok®" jenka Ernesta Fomasari, 54-letni up° kojenec Franco Slanicka, 89-letna u' pokojenka Luigia Bucovaz, 54-letni u pqkojenec Alfredo Strgar, 44-letni hanik Sergio Bon, 78-letni upokojen® Giovanni Cibini, 70-letni upokojen® Arrigo Raza, 72-letna upokojenka G10' vanna Birri vdova Pipp, 88-letni up° kojenec Lazzaro Buccarella, 70-letn. upokojenka Amelia Furlanis, 76-16® upokojenec Ruggero Fabris. OKLICI: avtoličar Giorgio Trorn® in delavka Franca Lessio. POROKE: šofer Luigi Russo in . govska pomočnica Paola Valentinuz2® razna obvestila V mali dvorani Katoliškega do®3 bodo danes, 27. februarja, ob ", uri predstavih knjigo odv. Avgusjr Sfiligoja »Boj Slovencev pod f35’ zrnom za narodne pravice«, ki je izSf prid kratkim. Predstavila jo bo Pr®. Marija Češčut. Prireja SKPD Mi-1'1’ Filej. Gorica VERDI 18.00 — 22.00 »GhostbusterS ' aechiappafantasmk. t VITTORIA 17.30—22.00 »Giochi di nT te a Las Vegas«. Prepovedan mlad* ni pod 18. letom. ji CORSO 18.00—22.00 »Lui è peggio ^ mei. Trlic EXCELSIOR 18.00—22.00 »Strange in' vaders« COMUNALE 10.00 Biancaneve — dališka predstava za osnovne s® JVova Gorica in okolico SOČA 18.00—20.00 Pismo glava. • SVOBODA 20.00 Supergužva nore n sije. DESKLE 19.30 Model. KŠD Naš Prapor izreka globoko s° žalje svojcem ob smrti Malke Fui*3 vd. Mikluš. Razgovor z režiserjem nove premiere SS G Uršičem Najti ravnotežje med komičnim in Petrolinijeva Chicchignola bo doživela uradni krst v petek - Ze danes in tragičnim jutri dve predstavi . Režiser Mario Uršič je seveda znano ime, v ko da ga ni treba posebej predstavljati. Tudi 2 ^šem gledališču se je že večkrat uveljavil liJ^Pešnimi postavitvami in se nekako »specia-je aI« za italijanske avtorje. Prodoren uspeh j .^živel, če gledamo samo na zadnje ob-jj Je.. s Chiarovoi Delitvijo, sedaj pa priprav-p za Slovensko stalno gledališče postavitev Y'J'olinijeve Chicchignole, kar je po svoje u ^ zahtevna naloga. Predpremieri tega dela že danes in jutri, premiera pa v petek' ta smp se z Uršičem pogovorili, kako je „rajala mizanscena, a tudi o njegovih po-81edih na gledališče. Petrolinijev komad je najbrž prvi tekst tega , ^lan ’ - - °rjev • ' V7I (.vRj^skega avtorja, ki bo zagledal luč reflek-na kakem slovenskem odru. Zanima me, ®>Vo doživljaš to Petrolinijevo literaturo, nje-sporočita, osebnost. . . kr ,eir°R™ ie bil brez dvoma bolj znan kot alec in ' ne kot avtor. Njegov sloves je ve- zan prav na igralstvo, med drugim so ga imenovali »muzo futurizma«, risal je določene tipe. . . Najbrž ni zaman reči, da smo ga mlajša generacija poznali po nekih potvorkih, poznamo ga po njegovi pantomimični zapuščini, gesti, govorni strukturi, zato ostanemo začudeni, ko gledamo Petrolinija v filmskih zapisih, kjer fascinira. Jasno pa je, da si je kot vsi veliki »capocomici« italijanskega teatra tudi sam pisal tekst, po videzu in vzorcu tistega, kar je bilo takrat v modi. Mislim konkretno — za blagajno. Njegovi teksti govorijo o tako imenovani užaljeni časti, zakonski nezvestobi, rogonoscih. Chicchignola pa ima še eno posebno vrednost, nekakšno dvojnost in globino, ki se potem o-draža na odru. Čutiti je tudi neko daljno pobratimstvo s Pirandellom, ki si je Petrolinija skozi želel za »svojega« igralca. To se čuti tudi v našem tekstu: kje je resnica? Po tem kar si povedal se mi zdi, da je za režiserja še dodaten napor, dodatna naloga, izziv in težava prestaviti avtorja, ki si je pisal tekste na kožo, v drug ambient, da postane predstava gledljiva, trdna in sprejemljiva za določen tip občinstva. Prav gotovo. Ob prvem branju sem bil celo nekoliko slabe volje, ker sem čutil prav to, o čemer ti govoriš: momđnt avtor - igralec in prenos predstave na oder, v slovenščino. Potem se je porodila ideja, da bi predstava vendarle zvenela »petrolinijevsko«, vendar ne zgolj skozi spoštovanje avtorja, ampak s predelavo teksta, ki jo je oskrbel. Milan Jesih, s prenosom verzov v glasbo (to je delo Čarala), ki jo bo posredoval Aleksander Rojc, skratka, nekakšna farsična komedija, v kateri skušamo skozi spomin in z vsem tistim kar je teater te vrste, strniti v skupek nekih izsekov, v prigode Chicchignole. Jasno, to ne bi bilo mogoče, če režiser ne bi razpolagal s takim ansamblom in takim junakom, ka- kršen je Silvij Kobal. Po izkustvih, ki jih imam iz slovenskega teatra, je naš ansambel edini in edinstven prav v tem žanru — žanru teatralizacije življenja. Mnogi pričakujejo, da bo Chicchignola komedija? Sama prigoda Chicchignole je dovolj poučna: zgodba rogonosca, ki z mimikrijo nasmejanega obraza, z neko masko, masko grenkobe, rešuje čustvene zaplete. Skratka, Petrolinijevo delo starta kot komedija, vendar kot vse dobre italijanske komedije tega kova nosi v sebi elemente, ki so komični, a prav tako grenkotragični. Če nam bo uspelo zabrisati mejo med komičnim in tragičnim, če bomo vozili po brvi, na kateri se ne prevesimo ne na eno niti na drugo stran, bo predstava tisto kar si želimo narediti. Nočemo zaiti v burko, a nočemo niti delati solzilke. Prepletati moramo komično s tragičnim in se s tem najbolj približati duhu Chicchignole. Kako misliš, da se lahko ta predstava vključi v sedanji. slovenski gledališki trenutek? Projekt bo stal, v kolikor se bomo približali tekstu na pravi teatrski način. Vendar dovoli, da omenim sodelavce v predstavi, kajti brez njih se uprizoritev ne more vključiti nikamor: za kostume skrbi Marija Vidau, ki po tej predstavi potuje čez lužo v ZDA, sceno-grafinja je Meta Hočevar, pri pantomimi je pomagal Andres Valdes, v glavnih vlogah nastopajo Silvij Kobal, Miranda Caharija, Bogdana Bratuž, Adrijan Rusija, v manjših vlogah, a zato nič manj pomebnih, nastopata še Mira Sardoč in Alojz Milič. Stopiva mata iz Chicchignole na drugo področje. In sicer to: mimo tega, kar sedaj delaš, katere bi bile tvoje želje oziroma kaj bi z velikim veseljem po tem zagrabil? Veš, to je komplicirano vprašanje, saj so želje eno, realnost drugo. Mislim, da je pri izbiri tekstov treba gledati tudi in predvsem na ansambel, kajti vsak teater je ubran na drugačne akorde. Da bo delo uspešno pa je treba literaturo dati ansamblu v nedrje. Po drugi strani menim, da je danes romantično gledališče zelo aktualno (Schiller, Goethe itd.) in tak teater naj bi bil ena mojih želja. Je pa morda nam bližja še ena struna, mogoče Horvath ali zgodnji Brechtovi teksti . . . Seveda, da vse to uresničimo, da o tem razmišljamo (mimo samih ponudb v gledališčih), je treba poglobljen dialog, treba se je dogovarjati. No, pa naj odgovorim na tvoje vprašanje. Kaj bi delal? Prva na misel mi prideta Horvath in Wedekind . . . Na kateri postaji pa se je sedaj ustavilo slovensko gledališče in kje je iskati njegove kvalitete? Menim, da je slovensko gledališče na dveh timicih: eno predstavlja tako imenovano politično gledališče (tega uveljavlja Jovanovič z Mladinskim gledališčem), drugo pa lahko označimo, vsaj mislim, tako: je manj teatrsko razmišljajoč in bolj literamo-politično obarvan. Sam pa bi rekel po Adomu, paradoksalno, da je teater vendarle teater, če se pač zgodi, da gledališče preraste samo gledališko predstavo, je tisto »nekaj več«, vendar v gledališče spada predvsem »teatrsko«. Zdi se mi, da v Sloveniji ostajajo prvenstveni momenti izbire avtorjeva imena, čeprav gre za hermetična dela in dela, ki danes niti ne ogrejejo publike, mogoče jo še bolj odvračajo od gledališča. Ponovno bi kazalo povrniti se na žive, otipljive probleme, zaokrožene like, preko katerih lahko povemo vsakršna vprašanja, katera publika na tak način podoživlja in se spet vrača v gledališke dvorane. Na odru mora gledati igro in igralca in ne zgolj literarne predloge, ki mogoče teatrsko ne zaživijo tako, kot potrebuje današnji čas. Razgovor zapisal: MARIJ ČUK podelili letošnje Kajuhove nagrade CLJUBLJANA — V okrogli dvorani W j jeveSa doma so podelili vsa-Ijj 6tne Kajuhove nagrade za dela, tj, s° izšla pri založbi Borec in Par-grJ^ki knjigi v lanskem letu. Na-Sv Qe So prejeli Rudolf Hribernik -'P)ze Javoršek, Vladimir (j Clc ter skupina avtorjev Zborni-Vp® sanitetni službi v NOV na Sionskem. 1^. afpade so podelili letos še pose-J kresno, ker založba Borec pra-Pollf Petindvajsetletnico. General-RrihLVn^c *n r^odni heroj Rudolf Vrp111* ~ Svarun je prejel Kaju-iarj] nagrado (ki jo je v celoti po-kj) skladu za lačne otroke v Afri-0a„i Za kroniko v štirih knjigah z Odrešitev. Knjige so izšle Cj 1980 in 1984 in so med bral-oLrtele na zelo lep sprejem. V delo^itvi žirija poudarja, da je Us »neobičajen prikaz dogajanja v Z ,0. ('rn obdobju 1941-1945. V njem tja in boji . bigelitve----- Cpv . to čas, riše usode bork in bor- tja 'j*11 ln srcem borca, revoluciona-'jev ^<)rnandanta razčlenjuje potek s sovražniki Litvi . n Č . ln kako z njimi raste od zgodovinske upor naprej, opisuje -■u . - iz ognja ki rig0na- in prerojena domovina, WTosled sire svoje sovražnike na p^ih nedrih 2oam Partizanski knjigi, v zbirki ga .. er"d Slovenci, pa je izšla knji-Žeta .Pesnici Lili Novy avtorja dolo a|orška. Žirija je njegovo de-•tlpjji ral° za Kajuhovo nagrado, ker t^jsk da je v delu »z veščo pisa-tiskj ,rok° orisan človeški in pes-b^Setki raz izjemne žene in odlične ' tuip , oblikovalke iz ravnokar mi-Avtoj. ‘ovenske kulturne preteklosti. s Po2nJe oživil njene človeške poti iti s j^anjem, čustvenim zanosom tirip j oveško obzirnostjo do pesni-tpri.. ,'mnosti in zapletenosti nje- faJ^olja«. ^atloJ0- enakovredno Kajuhovo na-kavgjv Je Prejel pisatelj Vladimir (Rorem 2?. reman Ko nebo zažari ®ičev P zirija je menila, da je Kav-dop0^.0rnan »pomembna samostojna Žftvt ltSv velikega epskega triptiha 'kohum ^ niim je ta pretresljivi in tih „^talni Kavčičev prikaz voj-1 »čan °- vsai oavzen zaokrožen in ‘845, ' casovno je prispel do leta C*°vèkf> resnici Pa zastavlja temna °dgovorTa globina še kar naprej ne-Aikoij .,Va vprašanja: življenje se cLijev, e začenja in nikoli ne kon- Sšhiti^k Sketp službe NOV na Sloven- dokumentov in podatkov • CIu -t'iw v na. oiuven- J® prirJ1 ■ ®45 (Partizanska knjiga) tSak a 11 uredniški odbor: Jože i avla t • Ruza Germ _ Šegedin, dr. ?tlti, ri>?n!la. - Lah, dr. Davorin Va- Vab, ^Viktor Volčjak in dr. Ve-^Rjuta Zbornik pomembno os-^ in en° »d najbolje organizira-Dartizanj,SPešnih dejavnosti v NOV -*^0 saniteto. M. Z. MAREC ’85 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 12%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. 0 Nove dveletne zadolžnice se nudijo občinstvu v popis za gotovino v svežnju po 1.000.000 lir. 0 Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. 0 Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu od 1. do 5. marca Emisijska cena Rok Obrestna Dejanski mera letni donos 99% Sleta 12% 12,79% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago Košarka: povratni polfinalni tekmi v Koraćevem pokalu PRED ITALIJANSKIM FINALOM? Danes v italijanskem nogometnem pokalu Najzanimiveje v Neaplju Ljubitelji košarke bodo danes s posebno pozornostjo sledili razpletom v Koraćevem pokalu. Na sporedu bosta namreč povratni polfinalni srečanji. V središču pozornosti bo vsekakor tekma v Beogradu, kjer bo domača Crvena zvezda poskušala nemogoče proti milanskemu Simacu. V prvi tekmi doma so Milančani namreč zmagali s 109:86 in glede na to, da imajo odlično moštvo (verjetno najmočnejšo v Evropi), bi bil pravi čudež, ko bi beograjska efkipa uspela izločiti Petersonove varovance. Ciaocrem iz Vareseja pa bo v povratnem srečanju skušal nadoknaditi tri točke razlike, s katerimi je v prvi tdkmi v Solunu izgubil proti moštvu Arisa (77:80). Po predvidevanjih bi morali italijanski košarkarji brez težav ta zaostanek tudi nadoknaditi in tako bi bili priča v tem pokalu italijanskemu finalu (Simac - Ciaocrem). Pokal prvakov Jutri pa bodo igrali tretje kolo finalne skupine evropskega pokala prvakov, v katerem ima zagrebška Gibona realne možnosti, da se uvrsti v superfinale. Zagrebčani bodo jutri igrali v Tel Avivu proti Makabiju, na sporedu bo tudi italijanski derbi med Granarolom in Bancoromo, moskovski CSKA pa bo gostil moštvo madridskega Reala. Pokal pokalnih prvakov V pokalu pokalnih prvakov so sinoči odigrali povratni polfinalni srečanji. Izida: Villeurbanne (Fr.) -Kaunas (SZ) 93:88, prva tekma 78:84, kval. Kaunas; Barcelona (Šp.) - Sa- ragoza (Šp) 86:79, prva tekma 79:84, kval. Barcelona. Pokal Ronchetti V povratni polfinalni tekmi je v Viterbu Sparta iz Prage sicer s 70:69 premagala Bato, ki pa je v prvem srečanju zmagala s 65:57 in se tako uvrstila v finale. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v A-l ligi izključila za eno kolo Dina Meneghina (Simac). Cherchi za evropski naslov LUCCA — Italijan Franco Cherchi in Francoz tunizijskqga porekla Alain Limarola se bosta danes v Lucci pomerila za evropski naslov v mušji kategoriji. Danes bodo igrali povratno srečanje osmine finala v italijanskem nogometnem pokalu. Vse kaže, da bo najzanimivejše v Neaplju, kjer bodo Maradona in tovariši gostili Liedholmov Milan, ki je v nedeljo v prvenstvenem nastopu o-svojil obe točki v gosteh proti Romi. Po velikem spektaklu, ki ga je Maradona postregel v nedeljo v prvenstveni tekmi proti Laziu, je navdušenje v Neaplju za argentinskega asa (pa tudi za domačo ekipo) izredno in pričakovati je, da bo danes neapeljski stadion tudi nabito poln. V prvi tekmi v Milanu je Liedholmovo moštvo zmagalo s tesnim 2:1 in Napoli ima zato lepo priložnost, da izloči, sicer nevarne nogometaše Milana. V ostalih srečanjih so prvoligaši favoriti. DANAŠNJI SPORED: 15.00: Bari - Fiorentina (0:4 v P1^ tekmi); 15.00: Roma - Parma (0:0); 15.30: Juventus - Campobasso (0:1); 20.00: Sampdoria - Pisa (2:1); 20.30: Napoli - Milan (1:2); 20.30: Inter ' Empoli 1:0); 20.30: Verona - Geno» (1:0); 20.30: Cagliari - Torino (0:D’ Nogomet: kvalifikacije za SP Danes štiri srečanja V okviru kvalifikacij za nogometn? svetovno 'prvenstvo leta 1986 v Meh1' ki bodo danes na sporedu štiri sreča-nja. Skupina 1: Grčija - Albanija. Sk"' pina 3: Severna Irska - Anglija. SW' pina 5: Nizozemska - Ciper. Skup103 7: Španija - Škotska. kratke vesti - kratke vesti Danes v 2. amaterski nogometni ligi Vesna in Zarja tokrat doma Karpov - Kasparov ponovno septembra MANILA — Predsednik mednarodne šahovske zveze Florencio Campo-manes je včeraj izjavil, da se bosta Karpov in Kasparov ponovno srečala 2. septembra. Kot znano, je prav Campomanes 15. t.m. povsem nepričakovano razveljavil finalni dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom, ki je tedaj zgubljal s 5:3, vendar je svetovni prvak preživljal očitno krizo. Mògenburg 239 cm KÒLN — Potem ko je 24 ur prej Šved Sjobetrg postavil nov svetovni dvoranski rekord na 238 cm, ga je nato Zahodni Nemec Dietmar Moge-burg izboljšal z znamko 239 cm. Madiot opeharjen MONREALE (Palermo) — Na včerajšnji 3. etapi »mednarodnega kole- sarskega tedna na Siciliji« je prvi na cilj prišel Francoz Yvonne Madiot, vendar je žirija povsem nepričakovano spremenila vrstni red in zmago prisodila Giuseppu Saronniju, ki je tako prevzel tudi vodstvo na skupni lestvici prav pred Madiotom in Fi-gnonom. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Madiot je bil v zaključnem sprintu najhitrejši in je povsem regularno prevozO skozi cilj, za njim pa je Fignon res oviral Saronnija, žirija pa je menila drugače, češ da tudi Madiot ni bil brez krivde, česar pa po televizijskem posnetku ni bilo opaziti. »Azzurri« v Indiji RIM — Italijanska teniška reprezentanca, ki jo sestavljajo Ocleppo, Claudio Pannata, Cancellotti in Colombo, je včeraj dopotovala v Indijo, kjer bo od 8. do 10. marca odigrala srečanja prvega kola Davisovega pokala. V istih dneh se bo tudi Švedska, za katero bodo nastopili Wilan-der, Jarryd, Sundstroem in Edberg, srečala s Čilom. V okviru 2. amaterske nogometne lige bodo danes popoldne zaostale tekme 2. povratnega kola, ki so jih odložili 17. t.m. zaradi zasneženih igrišč. ZARJA — SAN SERGIO Po nedeljski zmagi proti Aurisini se je položaj Zarje na lestvici nekoliko popravil. Vendar Bazovcem še vedno preti nevarnost izpada, kar pomeni, da v tem trenutku res ne smejo popustiti. Danes jih čaka še kar zahtevna naloga. V goste prihaja ekipa, ki se je doslej bolje izkazala v gosteh kot pa doma. S. Sergio je namreč na tujem klonil le proti Opicini in Isonzu ter izbojeval kar 4 zmage in 2 remija. Ekipa, ki je letos novinec lige, ima v svojih vrstah nekaj starejših vandar izkušenih i-gralcev. Posebno pozornost pa bodo morali branilci Zarje posvetiti C. Pu-nisu, ki je z 12 goli trenutno najboljši strelec v tej skupini. Zarjani se zavedajo, da jih čaka naporna naloga. Posebno zaskrbljen je trener Križmančič, ki ima nekaj problemov s postavo moštva. VESNA — STOCK Po zmagi proti Fortitudu je razpoloženje v taboru Vesne ros dobro in to je zelo pomembno pred današnjim nastopom, ko pride v goste solidni Stock, ki na lestvici zaostaja tri točke za Križani. Priznati je treba, da so se Tržačani doslej še kar dobro odrezali, saj so doživeli le tri poraze (Isonzo, Libertas in Radio Sound). Poleg tega maramo še omeniti, da ima Stock s 25 goli tudi najprodornejši napad, v katerem izstopata Cicliti-ra (9 golov) in Naldi (7 golov). Če ju bodo branilci Vesno zaustavili, je vsaj točka zagotovljena. Če pa bodo »plavi« igrali tako zagrizeno kot v zadnjih nastopih, je tudi zmaga dosegljiva, in z njo bi seveda še bolj utrdili položaj na vrhu lestvice. (B. Rupel) Pri TPK Sirena porazdelili funkcij6 Na dnevni prvi seji novega glavn6-ga in nadzornega odbora TPK Suf" na je bila na vrsti porazdelitev cij. Odbora sta takole sestavljena: GLAVNI ODBOR: Edi Filipčič ' predsednik; Miran Dolhar - podpr€r sednik; Majda Pertot Gerdol - taja1 ca; Anamarija Slobez Debeljuh - a3' mestnica tajnice; Paolo Godnič - bla gajnik; Demetrio Pertot - namestn1* blagajnika; Livio Pertot - gospodar.’ Bruno Bogateč - vodja na morju; VoJ' ko Brecelj, Danilo Gerdol, Fabio Ph' sca, Andrej Prašelj, Bogdan Stank Oskar šiškovič in Marko Zubalič' člani; NADZORNI ODBOR: Mar>° Gregor! - predsednik; Romeo Fer foglia in Anton Pertot - člana. Finale Bolzano - Alleghe CORTINA D’AMPEZZO — Bokan« je v dodatnem srečanju premagaj Varese s 6:4 in se bo tako v final1 za naslov italijanskega prvaka v h° keju na ledu pomeril z Allegheje111’ ta teden ob odbojkarski mreži Pri Bregu ni skrbi za naraščaj Drugi del šahovskega turnirja Športne šole Trst Doslej najboljši Rojančani Pred časom smo v tej tedenski rubriki napravili pregled mladinskega delovanja pri Sokolu in Slogi, danes pa je vrsti Breg. V dolinski občini ima odbojka dosti privržencev, tako da se lahko Brežani pohvalijo s precej številnim zaledjem. Kako so organizirani in katere skupine imajo pa nam je razložila Franka Žerjal, kapetan prve članske ekipe, trenerka igralk minivolleya in odbornica društva. »Poleg prve ekipe, ki nastopa v C-l ligi imamo pri Bregu še štiri skupine deklet. Takoj za prvo ekipo je moštvo deklic, ki je letos že uspešno nastopalo v pokrajinskem prvenstvu za deklice, sedaj pa vodi v prvenstvu prve divizije. Skupina šteje deset deklet, ki naj bi v bližnji prihodnosti nadomestila nekatere igralke v prvi ekipi. Poleg te skupine je še tekmovalna ekipa »under 15«, ki šteje 15 deklet letnika 72. Letos prvič nastopajo v uradnem prvenstvu in zato od te ekipe posebnih rezultatov ne moremo pričakovati. Za tema ekipama pa sta še dve skupini miniodbojkaric, kjer redno dvakrat tedensko vadi preko 40 deklic. V prvi skupini so dekleta letnikov 73 in 74, v drugi pa letnikov 75, 76 in 77. Za prvo skupino smo organizirali tudi že prvi turnir skupno z Borom in v našem načrtu je, da bi podobne turnirje organizirali vsak mesec,« nam je za uvod pove-da.a Franka Žerjal. »S kakšnimi -problemi se srečujete pri vadbi precej številnih skupin?« »Čeprav morda kdo misli, da pri Bregu nimamo težav s telovadnico pa je prav pomanjkanje terminov v dvx> rani naš največji problem. Drugi pereč problem pa je trenerski kader, saj večino teh skupin vodijo igralke prve ekipe. Nekaj problemov imamo tudi s prevozi igralk na treninge iz bolj oddaljenih vasi in Milj.« »Imate le žensko odbojko. Ali ste morda razmišljali, da bi si z uvedbo moške odbojke lahko ustvarili tudi lasten trenerski kader?« »O moški odbojki je bilo že dosti govora. Res je, da je verjetno edini način za pridobitev trenerjev osnovanje moškega odseka. Nedvomno pa bi bilo pri tem verjetno precej odpora v vrstah nogometašev in košarkarjev, čeprav je tudi res, da je precej fantov, ki niso vključeni nikjer in bi jih morda odbojka lahko pritegnila.« (Rado Gruden) Tudi za drugi del šahovskega turnirja Športne šole Trst za osnovnošolce v Borovem športnem centru je vladalo veliko zanimanje. Po šestih odigranih kolih je vsekakor že jasno, da bodo v preostanku turnirja (na sporedu bo 16. marca) igrali glavno vlogo Rojančani, katerim trenutno »strežeta po življenju« le predstavnika Milj in Sv. Jakoba. To pa, kajpak, ne pomeni, da niso možna presenečenja. Po dosldj šestih odigranih kolih je lestvica turnirja taka: 6 točk: Marko Posega in Igor Filipčič (oba Rojan). 5 točk: I. Bajc (Rojan), Švab (Milje) in Marconi (Sv. Jakob). 4 točke in pol: Germani. 4 točke: Ažman, Gvardjančič, Franza, M. Korošic, Mamolo, M. Ro-lich. Čuk, Grbec, Jurkič, Fabris in Mezgec. 3 točke in pol: Beršan in Siega. 3 točke: D. Korošic, E. BaF’ S. Kovač, Teršar, Jugovac, Žibern ’ Zubalič, Buda in Sancin. 2 točki P pol: 'Nadlišek, Verri, Giacomini. ~ škovič, Livon, Rolich L, Peloza 11 Gruden. 2 točki: Dolhar, Živic, P133 ni, Frasinelli, Majcen, Krže, Frank«; Krapež, Balbj, Canciani, Pincin, B : stja in Valenti. 1 točka in pol: V mec, Sartori, Beorchia in Magajn3’ 1 točka: Omari, T. Padovan, S. 1 dovan, Cappellini, M. Kovač 1 Bembi. (—boj-') V ponedeljek je v Ljubijo11} na filozofski fakulteti diplo1111' rala iz zgodovine NADJA DEBENJAK Iskreno ji čestita prva žensko odbojkarska ekipa ŠD Breg. Na ženskem namiznoteniškem turnirju v Trstu K. Marušič in T. Ukmar odlični V nedeljo je bil v Trstu namiznoteniški turnir, ki ga je priredila pokrajinska namiznoteniška zveza, katerega sta se mod drugimi udeležili tudi dve slovenski društvi: Kras in Dom. Udeležba na nedeljskem turnirju je bila sicer dokaj skromna, saj je poleg omenjenih društev nastopil le še tržaški Grandi Motori, a je kljub, temu Kras dosegel po dve prvi, dve dingi, dve tretji in dve četrti mesti. Deklice in naraščajnice so tekmovale skupno, na koncu pa je bila najuspešnejša Ksenija Marušič pred klubsko soigralko Alenilo Obad. Na tretje mesto se je uvrstila Martina Ravbar, četrta pa je bila Damjana Guštin — torej pravi monopol Kraso-vih igralk. Med mladinkami je v finalnem obračunu Tanja Ukmar že drugič zaporedoma premagala višje kotirano tržaško igralko Capellettijevo, na tretje mesto pa se je vsidrala Nevenka Marušič. V absolutni konkurenci je zasedla drugo mesto Darma Purič, tretja i-gralka Doma Vesna Lutman in četrto Tanja Ukmar, ki je v polfinalu kloni- la Puričevi. V igri dvojic pa niso slovenske igralke posegle po prvih mestih. Z. Skupek Smučarsko prvenstvo za slovenske šole Včeraj je bilo v Žlebeh (Nevejsko sedlo) 4. smučarsko prvenstvo za slovenske šole vseh stopenj iz naše dežele, ki so ga letos organizirale višje šole iz Gorice. Žal sta pičla udeležba osnovnih šol in epidemija gripe okrnili drugače zadovoljivo prisotnost. O tekmovanju samem in o izidih bomo obširneje še poročali. Pogovor z alpinistom Tonetom Škarjo Himalajski odpravi na pot Pred dnevi smo v slovenski tovarni, ki se bavi s telekomunikacijami, srečali znanega slovenskega vrhunskega alpinista Toneta Škarjo. Prišel je, da si izposodi nekaj primopredajnih aparatov, ki jih bodo rabili na letošnji deveti jugoslovanski himalajski odpravi na 8.505 m visok Ya-lung Kang. Priložnost smo izkoristili za pogovor s prijaznim alpinistom. Škarjo smo najprej vprašali, kdaj in zakaj je postal alpinist. »Z alpinizmom sem uradno začel leta 1956, neuradno pa že nekaj let prej. Zakaj sem izbral alpinizem? To je pustolovski šport ter po svoje merjenje moči v naravi sami. Ugoto- Rokomet (D liga): predviden poraz Krasa Spilimberghese — Kras 22:11 (10:3) KRAS: Glavina, Ivan Budin, Bogdan Budin (3), Sardo (1), Sanna (2), Igor Milič, Aleks Milič, Trampuž, Maglica (4), Skupek (1). V 5. povratnem kolu rokometne D lige je Krasova sedmerka v soboto gostovala pri drugouvrščenem Spilimberghese ju in po pričakovanju visoko izgubila. Spilimberghese je imel tokrat še olajšano nalogo, saj je bil Kras brez treh standardnih igralcev (D. Miliča, Rasenija in L. Budina), kar se je predvsem v napadu še kako poznalo. (Z. Skupek) vil sem namreč, da me zanimajo tisti športi ali pa dejavnosti, kjer je človek čim bolj sam, kot človek v sožitju in hkrati v tekmovanju in merjenju moči z naravo.« »Tone Škarja je preplezal več vrhov, ampak največ je plezal v Kamniških Alpah. Kako to?« »Preplezal sem vse Kamniške Alpe, prvič ker sem doma pod njimi in tudi ker nismo nekdaj imeli dobrih prometnih sredstev in zato je bilo takrat s kolesom najlažje priti do teh Alp.« »Pred šestimi leti ste vodili himalajsko odpravo na Mont Everest...« »Takrat, ko smo se. vrnili sem si rekel, da bo to moja zadnja »avantura«, kajti napor je prevelik. Toliko je delovnih in organizacijskih naporov, da je šport kar ob strani.« »Kaj vam pomeni preplezati goro, priti na njen vrh?« »Konec napora, obenem pa veselje. Mislim, da je to eno najbolj čistih in prvobitnih veselij brez pridobitništva ali česa podobnega. To je lahko predvsem veselje nad samim seboj.« »Kaj pa o novi himalajski odpravi?« »Na vzhodu Nepala je Kangchen- junga, to je tretja najvišja gor3jC. svetu. V resnici je to celo Kangchenjunga je po obsegu v|^t' kot vse Kamniške Alpe skupaj-najst kilometrov njenega Mre"Le-presega višino 7.000 m in v tem S’jfgoO nu so štirje vrhovi visoki nad Jtegi m. No, mi se bomo vzpeli na se* najvišji vrh Jalung Kang, in to d* vera, od koder ni uspel še uo vzpon. Zastavili smo si nalog0, pg-poskusimo biti prvi, ki nam bo u ^ lo osvojiti vrh s severne strani-* . M. šuštersK Smučanje: teki in veleslalomi za višje srednje šole Dobri dosežki naših dijakov Prejšnji petek se je (xyijalo v Sapidi smučarsko dijaško prvenstvo za 'isje srednje šole tržaške pokrajine. Vstopali so tudi dijakinje in dijaki Poklicnega zavoda »J. Stefan« ter uči-oijišča »A. M. Slomšek«. Tekmovali v alpskem in nordijskem smuča-Ju- Naša edina predstavnica teka-lca Tamara Bemhardt (Slomšek) pa e 'korala odstopiti zaradi padca. V veleslalomu se je naj višje uvr-Marko Kralj (Stefan) v katego-li mladincev, ki je tudi edini pose-po kolajni. S časom 38”61 je za-3- mesto. Zmagovalec Paggiaro 'Galilei) je presmučal 1200 m dolgo z višinsko razliko 260 m v 06. Na dobro 6. mesto se je uvr-L',1 Marko Kalc (Stefan) s časom J M- Miloš Tul (Stefan) je bil 8. ? časom 40”83, Dimitri Vecchiet pa bil 14 s 45”Q7 (p0 neuradnih le-^ vicah). Tekmovalcev je bilo skup- Med naraščajnicami se je najbolje uvrstila Valentina Pangos (Slomšek), ki je kljub padcu zasedla 4. mesto s časom 48”02. Zmagovalka Carniolo (Aporti) je dosegla čas 43”34. Med predstavnicami Stefana pa se je najbolje uvrstila Patrizia Furlan, ki je bila 8. s časom 53”38, Neva Albi je bila 12. s 56”71, medtem ko je Vera Guštin odstopila. Tekmovalk je bilo 20. Med naraščajniki je naš edini predstavnik David Zidarič (Stefan) moral odstopiti zaradi napake. Naši smučarji so potovali z avto; busom skupno sl italijanskimi vrstniki in med tolikimi negativnimi pojavi nestrpnosti, ki jih skoraj vsak dan beležimo, gre omeniti, da je bilo vzdušje v avtobusu prijetno, naši in italijanski dijaki so se med seboj spoznali in kar dobro ujeli. Dokaz več, da je šport lahko tudi sredstvo za medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi. (L. K.) Na Goriškem V žabnicah so se vršile tekme v smučarskih tekih v okviru Študentskega prvenstva. Manifestacije se je udeležilo šestnajst dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice. Dosegli so vrsto dobrih uvrstitev od petega do desetega mesta, poleg tega pa tri tretja mesta in eno prvo med posamezniki. Moštveno je dekliška skupina liceja Trubar prva v pokrajini, fantovska pa si deli drugo in tretje mesto z nekim drugim mestnim zavodom. Obe moštvi sta se uvrstili v deželno fazo, ki bo v Ravasclettu 11. marca t.l. V petek so bile v Sappadi tekme v okviru Študentskega prvenstva v veleslalomu. Udeležile so se ga vse višje srednje šole, čeprav niso vse zmogle kompletnih moštev. Uradnih izidov ni še na razpolago, vendar je gotovo, da je eno dekle liceja Trubar doseglo tretje mesto med mladinkami. (R. A.) Ob premočni zmagi v prvenstvu kadetov Drevi v Repnu Jadran Farco-Cibona KADETI ^Qntos — Jadran Parco 88:106 (37:43) L JADRAN: Štoka 4, Nršič 13 (5:10), ‘PPoiis 26 (2:4), Pertot 5 (1:2), Ba-jpT J- Pahor 1 (1:2), Gruden, Koro-^ (1:6), Pieri 18, Mosetti, zadnjem kolu je Jadran Farco iz-enajsto zaporedno zmago in Sea ■ ’ da je vodilna sila prvenstva. <$c al manjka le zaostalo srečanje s jj, Shettom, za katerega zveza še ^Poročila datuma. So esPici na ljubo je takma s Santo-hnce ^ar težka, saj poleg odsot-cm !.nekaterih ključnih igralcev tudi kona- ■I?iso bili v najboljših fizičnih to dteijah. Prav zaradi tega je San-.. uvodoma kar solidno igral in v 10. pa un igre celo vodil s 27:25. Nato m so naši stisnili zobe, odločno pre-Zq. ^v°dstvo. Fabrizio Korošec je bil je .domačine neustavljiv, dobro pa ^gral igor Uršič. kini uVSe I0 usP^be čestitamo celi e-Jok ’ ki je z resnim pristopom do dela tE(teaZpa’ da se da izbojevati rezul-kVa]'. Pred Scogliettom, že danes res reg tetna tekma: naši se bodo nam-,wv.Repnu s pričetkom ob 16. uri enli z zagrebško Gib,ono. (M. Rastmi) SIGIALA IZIDA: Saba - Scoglietto i ri Rarcolaiia - Intermuggia 42:60. klieu . R-A : Jadran Farco 22; Sco-]>. J' in Intermuggia 14; Inter 1904 antos 8; Barcolana 2; Saba 0. 1- MOŠKA DIVIZIJA g SKUPINA B ~~ Skyscrapers 71:56 7^?R B: Oblak, Gerdol 2, Ferluga Sesfa ’ Jančar 14, Perko 16 (2:4), SeSn„? 12 (4:4), Slobec 12 (6:6), Me- Bor p ®:4)’ Volk’ Furlan 2-Por™ ^ Je dosegel svojo drugo za Ho, a a° zmago nad tehnično popreč-V ’p telesno dobro ekipo Skyscrapers. zarac] ein Polčasu so bib nasprotniki brai3. nepazljivosti borovcev v o-tU(jj 01 stalno za petami naši ekipi, klin V drugem polčasu so še v 12. (50:'4gsZaostajali samo za dve točki èarja J ^ serijo uspešnih mtitov Jan-bfaj. Pa so si borovci ponovno na-krat Prednost. V napadu je Ril to-Posebno uspešen tudi Perko. 1Est„t (Mark0 oblak) iatorj .j t-A : Pulizia Perla 6; Lavo-■ a Tal 0rto’ Annamaria in Bor B 4; 'H Skv1*3 2’ R Carso, Dopolavoro PT yscrapers 0. Kont SKUPINA C dtovei E|ectronic Shop _ .Roteesto 55:71 (27:39) ^ertot d Y®1"1 Kneipp 2, Nabergoj, 3’ G,,L ’ VolPi 4, Lukša 22, Brischia C®Ì:.P^eljl8,Starc. dozi ko, P,a§i igralci igrali preveč živč- Pnlčas 0 da so nasprotniki zaključili Polč z veliko prednostjo. V drugem Jli Sv..s° Kneippovi varovanci ure-zariJe vrste in skoraj nadokna-Pih min * ek’ vandar so jim v ključ-J(:‘ le p-11*?!?. Pošle moči, tako da se ^rotnit- as