stoji višje, nego vas Visoko, in treba se je držati etimologičnega izvora 
»više«, ogibati se pa nemškega urbarja. Baš to pa ni pravo. Od 11. sto­
letja do najnovejšega časa, ko je pok. g. župnik 1'ovše iznašel neetimo-
logični »Višcvek«, se čita v vseh listinah to krajno ime tako pisano, 
da se lahko razlaga iz korenike olša (staroslov. olha) = jelša, Erle. 
Tudi slavni filolog Miklošič vas Olševek razlaga iz »olša«. Nikakor si 
tudi ne moremo misliti, da bi bili v starih listinah 12. stoletja pisali 
»Olswik«, ako bi beseda izvirala iz »više«. Ker beseda ni ponemčenka, 
ampak domačinka, so jo gotovo v staro listino zapisali tako. kakor jo 
je tačas izgovarjalo ljudstvo. To je pa ravno zanimivo, da je ohranjen 
v tej besedi še trdi »1«, ki se je istotako, kakor tudi pri drugih besedah, 
po mnenju jezikoslovcev šc-le koncem srednjega veka spremenil v »v«. 
V dijalektu sedaj ljudje izgovarjajo »Uševk«, kar jc nastalo iz Ovševik, 
in te pisave naj se drži, kdor piše »ovsa«, kdor pa piše olša, pa mora 
tudi dosledno pisati Olševik. —/-. 
1'ažna češka knjiga. Kot osma številka spisov, počastenih z 
jubilejno nagrado »Kr;il. češke společnosti nauk« v Pragi, je nedavno 
izšla knjiga »Kulturni styky Ccch s cizinou až dovalek husitskych«, 
katero jc napisal Ferdinand Tadra, skriptor pri c. kr. vseučiliščni 
knjižnici v Pragi. XVI + 436 str. (cena 2 gld.). Na podlagi zdodovinskih 
virov, katere je pisatelj z nenavadno pridnostjo zbiral vže več let po 
raznih knjižnicah in arhivih doma in v tujini, sestavljena je zelo zani­
miva podoba Čehov z drugimi narodi v starših zgodovinskih dobah. 
Glavni namen, pobiti mnenje nemških zgodovinarjev, češ, Cehi morajo 
za vso svojo kulturo Nemce zahvaliti, je pisatelj popolnoma dosegel. 
Ker knjiga razpravlja o vseh strokah človeškega znanja in nam riše 
jako zanimivo srednji vek v kulturnem oziru v obče, jo bode čital in 
proučeval gotovo vsakdo s pridom, posebno pa oni, ki se hoče temeljito 
poučiti, kaj so bili Čehi vže nekdaj med Slovani in med evropskimi 
narodi. /. A'. 
Očenaš za Francoze. Z znanimi Napoljönovimi slovenskimi lita-
nijami se more primerjati v nemškem jeziku očenaš, ki se hrani v 
muz. arhivu v Ljubljani med zapuščino slovenskih pisateljev. Pisan je 
na navadnem kvartu in slove: 
Gebeth beim französischen Krieg. 
Der Franzmann tritt zum Haus hinein 
Und spricht zum Bauer (bloss zum Schein) 
Alles war zuvor noch dein 
Soll und muss zur Stunde seyn 
Der Bauer denkt in seinem Sinn, 
Zum Teufel geh' der Schlingel hin, 
Wir armen Narren leiden Noth 
Und klagen es dem lieben Gott im Himmel. 
der du bist, 
Unser. 
Vater, 

Wer zweifelt, ob man einen findt, 
Der unter diesem Raubgesind 
O Gott, es ist kein Volk auf Erd', 
Von welchem mehr gelästert wird 
Sie rauben uns das Hembdc fast 
Und machen, dass die schwerste Last 
O Herr, wenn du es nicht wirst hindern, 
So werden sie zuletzt noch plündern 
Lass sie nur einmal tüchtig schlagen, 
So wollen wir vom 1 [erzen sagin 
Bcfrey uns nur von dieser Pein 
Wir werden dann so fröhlich seyn 
Wohin diess Volk wohl noch gehöret, 
Im Himmel wird es nicht geehret 
Sie poltern, Bauer Geld herbei, 
Auch Kressen, Saufen, Bett und Streu 
Sie rauben uns all unser Hab 
Und zwicken uns vom Munde ab 
Herr, wenn wir in diesem Jahr 
Dir bringen keine (iahe dar, 
Weil wir bei dieser Höllen, Qual 
Vermehren müssen ohne Zahl 
Vergieb uns, wenn wir toben, fluchen, 
Um Hilf und Linderung zu suchen, 
Diess Volk wird nichts vom Schulden zahlen, 
Drum hohl' der Teufel sie sammt allen 
Wenn man kein Pferd mehr haben kann, 
Heissts: Bauer marsch, spann Ochsen an 
Sie sind uns leider überlegen, 
Drum fehlt es auch an Spott und Schlägen 
Die Lumpenkerls und Eselstreiber 
Führen alle Mädchen, alle Weiber 
Und weil sie so Arges treiben, 
So lass sie, Herr, nicht bey uns bleiben 
Auch grosser Gott uns arme Leut 
Durch deine Hilfe bald befreit 
Schenk uns den Frieden, unsre Kuh 
Und schick die Brut den Teufeln zu. 
geheiligt werde, 
dein Nähme, 
zukomme uns. 
dein Reich, 
dein Will geschehe. 
wie im Himmel, 
als auch auf Erden. 
gieb uns heute, 
unser tägliches Brot. 
Vergieb uns; 
unsere Schulden, 
als auch wir vergeben, 
unsern Schuldigem, 
und führe uns. 
nicht, 
in Versuchung, 
sondern erlöse uns. 
von dem Uibel 
Amen. 
Priobčil Ivan KunHč. 
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.' 
Natisnil A. Klein & Comp, v l,jul>lj;uii