GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* te largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress jof March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 60. — STEV. 60. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 14, 1935. — ČETRTEK, 14. MARCA 1935 VOLUME XLin. — LETNIK XT.TTT. GRŠKIM VSTASEM BO SODILO VOJNO SODIŠČE __ ___» Mendieta je zlomil stavko na Kubi voditeu vstaje, venizelos, na varnem, dočim bo njegovim tovarišem slaba predla Nekaj vstašev se še vedno skriva p d macedonskih vaseh, toda vlada upa, da jih bo kmalu pregnala. — Na otoku Rodu je sprejel E. Venizelosa italijanski governer. — Odtam bo odpotoval v Pariz, kjer se bo zastalno naselil. ATENE, Grška, 1 3. marca. — Zdaj, ko je grška revolucija zatrta, je začela vlada misliti na maščevanje. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo najmanj 300 V9taskih voditeljev stavljenih pred vojno sodišče, ki jih bo obsodilo na smrt. Vpoštev pridejo zaenkrat samo voditelji. Preprosti ljudje, ki so jih z raznimi obljubami in obeti spravili pod revolucijonarno zastavo, bodo oproščeni. Navzlic temu, da je vstaja v Macedoniji zatrta, $*e še vedno skriva po samotnih vaseh in gorskih zakotjih precej vstašev, katere so začele vladne čete z vso vnemo zasledovati. Vlada upa, da bo to delo v par dneh zavrženo. Iz Sofije poročajo, da je prebivalstvo v Petriču ob bolgarsko-grški meji zopet slišalo grmenje topov. Grški stražniki so pripovedovali svojim bolgarskim tovarišem, da se 22. infanterijski polk, ki se je bil pridružil vstašem, ni hotel udati ter da še vedno nudi vladnemu vojaštvu močan odpor. Voditelj grške vstaje, bivši ministrski predsednik Elevterios Venizelos, ki je pobegnil z otoka Krete, se nahaja v varnosti na italijanskem ozemlju. Voditelj vstaje v Macedoniji, general Kamanos, je baje pobegnil na bolgarska tla. Pred odhodom je oropal Grško banko v mestu Seres ter odnesel par milijonov drahem (nad pol milijona ameriških dolarjev). V Atenah se je že pričel proces proti 62 mornariškim častnikom. Pet jih je bilo aretiranih takoj po izbruhu vstaje, ostale so pa pozneje ujeli. V deželi je še vedno vojno stanje, toda stroge odredbe so bile nekoliko omiljenje. Tako se je napri-mer smelo izkrcati 620 ameriških turistov, ki so dospeli na krovu holandskega parnika "Staten-dam" v Pire j. RODOS, 13. marca. — Ko je dospel sem voditelj ponesrečene vstaje, Eleuterios Venizelos, ga je italijanski governer prijazno sprejel ter mu rekel, da je prost mož in da gre lahko kamor hoče. Najprej se bo podal v Italijo, nato pav Pariz, kjer>ann govoril resnico" se bo pri svojih dveh sinovih zastalno naselil. veliki stroški procesa proti hauptmannu Preiskava odvedbe i n sodni jska obravn a v a veljala nad milijon dolarjev. — Hauptmann je postal veren. « Trenton, N. J., 13. marca. — Kot pravi nadomestni gene-ralni pravdnik Joseph A. La-nigan, je bilo za preiskavo odvedbe Lindberghovega sina in za sodnijsko obravnavo proti Bruno Richardu Hauptmannu izdanih nad en milijon dolarjev. V tej vsoti so vključeni stro-ski države in Hunterdon okraja, preiskava držav New Jersey in New York in zvezne vlade. Obravnava je veljala 130 tisoč dolarjev, preiskava pa nad $1,050,000. Za preiskavo je izdala zvezna vlada $800,000, newyoriska policija $250,000. Stenografom pri obravnavi je plačala država $29,000, za stanovanje in hrano porotnikov pa $15,000. Hunterdon okraj toži državo za povračilo $2000 za poškodbo sodnijskega poslopja, generalni pravdnik Wilentz pa je to zahtevo zavrnil. Kot pravi pastor D. G. Werner, ki je že štirikrat obiskal Hauptmanna v smrtni celici, je Hauptmann prepričan, da mu bo prizivno sodišče dovolilo novo obravnavo. Werner tudi pravi, da ■ m fr -Tn . THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. << Glas Naroda j* Frank Bakaer, President uwaed PubUsfied 07 SLOTKNtC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. tlfW. 18th Street, tke corpora ti oq and atktaeaMe Borough of Manhattan, of above officers: New tfdrfc City, N. IT. ALAS NARODA" (Vefae af the IMipli) ■tery Day Except Sondayu and Holidays * p7.00 Za pol leta ...................$3.60 Za Inoaeuatro aa odo leto •••••• 97.06 Za pol leta....................93.80 Subscription Yearly «6.00 AdTertjaement 00 Agreement _«*qiaa Naroda" iahaja reakl dan lareetnil nedelj lu prasnlkoT._ DopUl brea podpisa in osebnosti se ne prlobCuJejo. Denar naj se blagovoli pofflljatJ po Monej Order. Pri spremembi kraja nsročnlkor, prosimo, da se nam to<1l nrejftnle hlvalWCe pasoanl. da bltreje naideino naslovnika. •Q14B NARODA". 916 W. 18th Street, New York. N. Y. CBriR* 3—S8'N MIHAJLO I. PUPIN Prto znanju in izobrazbi ga je pognala po svetu. H tem, da ga je Amerika gostoljubno sprejela, mu je dala priliko, da je po hudem boju za eksistenco postal ed**n njenih najslavnejših mož, ki je zavzemal uajodlič-nejše mesto v ucenjaskem svetu. Kot znanstvenik je koristil v prvi vrsti svoji novi klb-moviaii in človeštvu v splošnem, kot mož svetovnega slovela je pa s svojim vplivom na najvišjih mestih mnogo pomagal tudi svoji -stari domovini. Pupitia namreč ni omamila svetovna slava, in nova domovina ga je le deloma prevzela. V srcu je ostal jjravdo smrti iskren Jugoslovan. Navzlic svojemu širokopoteznemu znanstvenemu delu ter temeljitemu vdejstvovanju v učenjaškem svetu, je vedno ddbil še nekaj časa za propagiranje plemenite jugoslovanske ideje, ki se je po silnih duševnih in telesnih žrtvah naposled vendarle uresničila in se izkristalizirala v združenju treh jugoslovanskih plemen—Slovencev, Srbov in Hrvatov. Do svetovne vojne je večkrat obiskal svoj rojstni kra j ter se je ob taki priliki vselej ustavil tudi meti "svojimi Slovenci" 11a Bledu. Ko je ob sklepanju miru pretila resna nevarnost, da Italijani ]>ograbijo tudi ta najlepši bi'ser nase zemlje, je Pupin nennidJonia odimtoval' v Pariz ter je pregovoril Wil-sona, ida je zastavil ves svoj vpliv in prekrižal italijanski delegaciji tozadevni načrt- Pokojni jeflwl prvi jugoslovanski konzul v New Yorku ter je za racane jugoslovanske ustanove v domovini izdal večji »llel .svojega velikega premoženja- Kot znanstvenik »11 izumitelj je stal v vrsti največjih veleumfov- Za iznajdbo brezžičnega brzojava si las te kredit trije možje. Komu gre največja zasluga, najbrž nikdar ne bo natančno dognano. Recimo, da 'so caiake zasluge vseli treh: Marconija, Pupina in Tesle- Med trojico, ki je dala človeštvu največjo iznajdbo dvajsetega stoletja, sta dva našega rodu in naše krvi: Pupim in TeSla- Pupinova dela so zaslužila in bodo uživala nesmrten sloves. Plodove svojega velikega uma je dal vsemu človeštvu, predvsem pa Ameriki, ki je s svojo gostoljubnostjo in prilikami oir^>gočila revnemu priseljenemu pastirju razviti duševne in umstvene zmožnosti. Svoje srce_ in ljubezen je pa poklonit jugoslovanski kJomovilii, ki se ga bo večno spominjala kot svojega največjega shrn. Uboj na godovanju. Te dni se je napotil z drugimi fanti 19-letni posestnikov sin Meglic Anton iz Kukave, občina JurŠinei, k posestniku Zelenku Jožefu v Hlaponcih, kjer so praznovali god. V do-brez razpoloženju je naenkrat nastal prpeir hi kakor je še izpovedal pokojni Megličf ga je nenadno i® brez povoda napadel Zelenko Jožef, pograbil neki kol ter ga z vso silo udaril čez trebuh. Meglic se je zaradi silnega udarca zgrudil na tla, kjer ga je Zelenko na tleh le- liko krme, da so zaniogli voz dvigniti. Ko so še krmo odmetavali, se je čulo izpod voza nekaj časa pridušeno ječanje in hropenje, še predno pa so voz dvignili je tudi to zamrlo in našli so pod vozom Zaveca že mrtvega. Deloma je povzročilo smrt zadušenje, deloma pa silovite poškodbe, katere mu je zadela pritiskajoča teža. Naši v Ameriki Peter Zgaga Jacob Rupperts IBock l^ecr ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. # Začenši s 13. marcem in kolikor časa bo trajala zaloga, boste lahko dobili Jacob Ruppertovo B o c k Pivo, kjerkoli je Ruppertovo naprodaj. Soglasno s starodavno tradicijo prihaja zopet enkrat to slovito varivo kot slavnostna napitnica bližajoči se pomladi in kot lep prijateljski pozdrav od JACOB RUPPERT BREWERY Telephone ATwater 9-1000 NEW YORK CITY Iz Slovenije. žečega še obdeloval š pestmi. To pa mu še ni bilo dovolj, pograbil je še vojaški bajonet ter mu ga zasadil v stegno. Na pomoč so takoj priskočili ljudje, ki so hudo ranjenega Meglica še ponoči odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so u-gotovili« da je bil udarec na trebuh tako močan, da je bila cela okolica trebuha ena sama rana. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Meglic proti jutru v hudih bolečinah zaradi izkrvavitve izdihnil. Prva ciganska poroka v Cir-kovcih. V Cirkovcih na Dravskem polju je imela oudotna ciganska kolonija pravi praznik. Poročil se je ciganski par iz rodu Hudorovičev, ki stanuje na občinski gmajni. Ni bil to ravno mlad par, temveč ž«' starejši, saj inia že šest nezakonskih otrok. Za t<> 'gostovanje' je vladalo v Cirkovcih veliko zanimanje. Pa so cigani napravili tudi veliko rok lamo. Že celih 14 dni so pobirali pri kmetih mile Ha rove za gostovanje, na katero so povavili ne samo cirkovškega župana in župnika, temveč celo svojega ciganskega kralja ciganskega pri-masa iz Madžarske. Osnovatelja kolonije, dva cigana, sta dobila med vojno domovinski list v občini Cirkovcih, ker jih niso vedeli kam drugam poslati. In ta ciganski par ima danes že 4:S naslednikov in jih bo še več, če ostanejo vsaj pri takem zdravju, kakor so. Dve ciganski deklici sta se zadnjič zanimivo pogovarjali med seboj. Prva je rekla: "Čim dovršim ljudsko šolo, pojdem služit". Druga, že zdaj ciganska lepotica v 13. letu, pa je glasno odgovorila: "Služit ne grem. Cigani mora-' mo vendar po svetu!" .. . Cir-kovčani si kajpak želijo, da bi šli vsi cigani odtod po svetu in da se tudi ne bi nikoli več vrnili, ker so domačinom v veliko nadlego. Prej je rod prejemal visoke obiske iz drugih krajev, zdaj so jim te obiske prepovedali in žandarmerija strogo pazi, da se kateri drugi cigan ne pritepe k sedanji familiji, ker se je bati, da ne bi takoj nastala cela večja kolonija, katere bi se ne mogli več ubraniti. Nu, zaenkrat jim domači župnik tudi poroke ni računal, samo da jih je pridobil pred oltar, saj so cigani krščeni. Seveda je bil krst tudi zastonj. Tragedija dveh mladih src. Okolica Žalca je bila že lani torišče dveh ljubavnih tragedij. Pod griškim mostom sta si pred letom končala življenje neki Sketa iz Žalca in njegova zaročenka, pred meseci pa sta šla v smrt ob mostu pri Kasa-zali posestnik Franc Škafar iz Celja in njegova zaročenka Milka (j ril ova iz Žalca, *J(I. februarja med 2. in .'». uro pa se se jo zopet odigrala pretresljiva drama pri griskeui mostu. Ko so se vračali rudarji ponoči z dela v zabukovškem rudniku domov, so našli pri mostu lS-letnega Slavka Pik-la, sina znanega hotelirja, posestnika in banskega svetnika iz G (»to vel j in njegovo 20-1 et-no zaročenko Slavko Cepuše vo, natakarico, nslužbono pri županu Lorberju in doma iz Laškega, v mlaki krvi. Oba sta imela prestreljena senca. Poleg njiju je ležal samokres, s katerim je Pikul ustrelil najprej dekle, potem si pa št* sam pognal kroglo v glavo. Cepuševa je bila že mrtva, Piki je bil še živ in so ga nemudoma prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je davi kljub zdravniški negi ob 6.45 podlegel poškodbam. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Žalec. Cepuševa je bila zelo čedno, simpatično dekle, splošno priljubljeni mladi Piki pa je bil določen za bo#očega gospodarja na Piklovi domačiji. Ob-upanca sta se usmrtila zaradi nesrečne ljubezni. Grozna tragedija je v Žalcu in vsej bližnji okolici zbudila splošno sočutje s težko prizadetimi svojci. Smrt pod vozom sena. 18. oktobra se je pripetila v Grušovju pri Sv. Marjeti ob Pesnici usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Pri veleposestniku Maksu Da-mišu v Grušovi je služil hlapec i. Zavec, rodom od Sv. Jurja. IS. februarja se je Zavec podal z vozom v senik po krmo. .»Naložili so velik voz s senom in pod noč se je napotil Zavec z vozotn proti domu. Nedaleč od Daniiševe domačije v Grušovi je na blatni in težavni poti voz obtičal. Ko je priganjal Zavec konje, so živali naglo potegnile in pri tem se je voz prevrnil na hlapca. Silna teža ga. je usmrtila. Zdrobilo mu je lobanjo in prsni koš. Sicer je bila pomoč takoj pri rokah, vendar je trajalo dolgo časa, predno so ljudje odmetali to- Za posledicami poškodb, katere je zadobil, ko je padel po stopnicah na svojem domu, je v nedeljo zjutraj umrl v Cleve-Jandu rojak Frank Vidmar. Pokojni zapušča sedem otrok in veliko sorodnikov. Soproga mu je umrla pred dvomi leti. Pokojni je bil dalj časa pri slabem zdravju, v soboto je vstal, da se gre malo sprehodit. Ko je prišel domov, mu je postalo slabo in je padel po stopnicah ter si prebil lobanjo. Odpeljan je bil v Charity bolnišnico, kjer je dvanajstih urah umrl. Doma je bil iz Cerknice na Notranjskem. * — V soboto popoldne je padel po stopnicah na svojem domu v Clevelandu George Cola-rič, pri čemur je dobil tako hudo poškodbo, da je bil odpeljan v Glenville bolnišnico, kjer je 11. marca umrl. Pokojni jo bil star o?> let ter je bil doma iz sela Gorinja, občina Kalija na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. — V Crested Butte, Colo., je umrl Anton Fister, ki je bil med najstarejšimi naseljenci v oni naselbini. Star je bil 89 let in doma od Ljubljane. Tu je živel 42 let, ni pa zapustil nobenih sorodnikov in tudi ni bil pri nobenem podpornem društvu. — V Buenos Aires so našli 24. januarja rojaka Martina PuŠiča mrtvega na ulici. Dali je bil ubit po nesreči ali napaden, ni mogoče dognati. Star je bil 27 let in doma iz Bošinjep ri Suhorju v Beli Bošinje pri Suhorju v Beli nekako sedem let. Ker ni zapustil sorodnikov niti denarja, so rojaki zbrali za njegov pogreb. Včasi je treba katero reči tudi o politiki in kakšni drugi stvari, da ne bo kolona preveč enostranska in da bo po mogočnosti vsem ustreženo. Nekateri se že namreč pritožujejo, da se v zadnjem času preveč nagiba na žensko stran, in dasi uživajo ženske vso veljavo, jim ne kaže izkazovati preveč pozornosti, ker običajno že same poskrbe, da je javnost pozorna nanje. * Ker za danes nimam drugega, naj objavim eno o Alwsi-niji, druMT« pa o varovancih našega patrona. ••-!i.......•.. '. .„:,., .:„. .,i,i1.i:iL'......................... jil;h.,,.; .■•■• ....•::::■• • • ...... 4 JZa Velikonoc j | DENARNE POS1LJATVE j | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j vo po dnevnem kurzu. V ITALIJO | I JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ....................Din. 100 $ 5.35 ....................Din. 200 $ 7.50 ....................Din. $00 $12.-— ..............................Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za $ 9.35 $18.25 $44.00 $88.20 $176.— $263.— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 DELO DOBE SIVALKE iz vežbane v šivanju otroških slamnikov. — Dobra plača. Dolga sezija. — Katz, 395 4th Ave., New York City. .C3x) KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Km irplačllo vetjih zneskov kot tfforaj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bdijo pogoje. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplmtilo $ 5.— marate podati..........$5.70 $10.— " " ..........110.85 $15»^* " ••«•••* ••• $20.— " " .......... $21.— $40.— - " ..........$41.25 !50.~r " - ..........$51.50 Prejemnik aobl v starem kroju Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila bvriujem« pe CfcMe Letter, u pristojbina flv—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" 2io West im wm*t new york. n. t. Italija ima na razpolago l»a-j<* osem milijonov vojakov. In .V bo treba, bo vso to silo uporabila proti afriški državi Abesiniji. ' Abosinija ima samo en milijon vojakov. Toda ("e bi Italijani ne imeli letal, tankov in drugega modernega orožja, l»i ne hilo prav nie presenetljivega, a ko hi Abesinci Italijane tako naklestili kot so jih pred štiridesetimi leti. Toda uboga Abesinija ima samo troje letal in en tank. Najbolj znaeilno pri tem je pa to, da je tudi ta edini tank pred par leti darovala Italija a 1 »esinsk emu k ra 1 j u. * Dasi imamo v Xew Yorku skoro vsak drugi dan sneg, ho kmalu tukaj težko pričakovana in zaželjena pomlad. V malem sodeku, ki ga imam v kleti, je začelo sumljivo šumeti. Pretočiti bo treba ali se pa drugaee potruditi, da ne bo. treba pretakati. V nedeljo bo sveti Patrik, irski patron, dva dni pozneje pa sveti Jožef patron Slovencev, ki so Ircem v mnogih ozi-rili slieni. Ta slienost je tako oeividna, da je skoro ni mogoče prezreti. Oboji so ponosni, vztrajni in pridni pri delil« pijače se ne branijo, v cerkev hodijo in v nekaterih slučajih preklinjajo, da se kar iskre krešsjo; svoje domovine ne morejo pozabiti, vročekrvni so, toda pohlevni, dokler so trezni, ko so pa nekoliko pod vplivom zlate kaplje, se ne hoje ne boga ne hudiča in hi premagali ves svet. Pa kaj sveti Patrik! Njegova naloga je lahka. On ima Irce pod sabo — that's all. Sveti Jožef ima pa bolj vsestranski« nalogo. Vsi Slovenci so mu poverjeni v varstvo, poleg tega mora pa še posebej skrbeti za: Jožefe, Josipe, Pe-pete, Pepčete, Žove, JozeUpe, Jožke, Jožkote in Sepelne; za Jožefine, Josipine, Pcpce, Jožefe, Pepite, Jožice, Žefke. Že-fe im še nebroj drugih, ki nosijo v več ali manj spačeni in predrugačeni obliki njegovo častitljivo ime. Dosedaj ga je ta pestra družba še vedno ubogala in sem trdno prepričan, da ga bo tudi zanaprej. Vsem, ki jim je sveti Jožef patron, iz srca zavidam, ker se za slučaj potrebe lahko drug na drugega izgovarjajo. Nam, ki imamo enotna imena, je dosti težje. Če ga na primer Pepe kaj polomi, lahko reče, da je Jože-tova ali Joškova krivda; Pep-ca zvrne greh na Žefo, Jožica pa na Josipino. Usoda nas, ki imamo enotno ime, ni zavidanja vredna. Če »e naprimer glasi splošna sodba: — Peter je grešnik. — moram ponižno skloniti glavo in priznati: — Ja, Peter! Nihče drugi nego Peter. In baš to je klofuta, ki je niti sveti Peter ne more odvzeti. ali m že naroČili slovehsko-amerkanski koledar za 1935? - stane 50 centov, - naroČite ga se danes "OLAS NARODA" " i NEW TORS, THURSDAY, MARCH 14, 1935 ^ THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. JL Kako so Italijani zasedli Vrhniko Ob smrti polkovnika Švabi-ča so časopisi poročali, kako je zbiral vojaštvo proti zasedbi Ljublane po Italijanih To me je napotilo, da opišem nekaj važnih doživljajev iz dni, ko so Italijani zasedli Vrhniko. Bil sem takrat vrhniški župan. •Komaj se je razsuta avstrijska armada umaknila skozi Vrhniko, se že dne 14. novembra 1918, ko srno slučajno stali na križišču ceste, pripelje v avtomobilu iz Logatca italijanski kapetan z veliko italijansko zastavo. Ustavi se in vpraša po županu. Slučajno je stal poleg mene Jernej Spiler, sedaj trgovec pri Tržiču, ki govori brezhibno italijanščino. Vprašal je namesto mene, ki ne znam italijanski, kapetana, kaj želim. Kajietan je odgovoril ,da ima nalogo ^oizvedeti, če je pri nas red in mir. S tolmačenjem Spilerja sem mu odgovoril, da je pri nas vse v redu in mirno, ker smo že v svobodni državi. Dostavil sem, da to njega sploh nič ne briga in da Italijani najbrž namera va-jo pod Dret vezo, da bodo delali mir in red zasesti Vrh nikakor si pred par dnevi zasedli Logatec. Italijanski kapetan je to odločno zanikal, obrnil avtomobil in se odpeljal nazaj proti Ixigatcu. Dan prej in tisti dan so bili izpuščeni italijanski ujetniki, vojaških konj je pa kar mrgolelo po njivah in travnikih. Kmalu nato pošljem kolesarja v Logatec poizvedovat. Ko s«» je vrnil, je povedal, da Italijani že korakajo proti Vrhniki. Naš sum se je torej uresničil; kaj storiti? Imeli smo že prej malo četo srbskih vojakov, za katere se*n naprosil narodno vlado kot pomoč orožni štvu. Po prelomu se je namreč tudi pri nas začel gibali zeleni kader in ogrožal javno varnost. Med temi kadrov-ci je bilo precej pravih vlomilcev in Imnditov, oboroženih do zob. < Vz par ur že zagledamo Italijane. Pred njim sta vozila dva oklopna avtomobila, sledil je celoten pešpolk in slednjič šest topov. Avtomobila sta se ustavila na križišču, kjer sem stal z Špilerjem. Pristopilo je takoj pet častnikov, ki so vprašali po županu in izjavili, da bodo nastanili vojake. Odločno sem jih zavrnil, da jih ne potrebujemo. Če ee pa udarno premoči, bom -nastanil vojaštvo jaz, ki poznam razmere, tako, da vojaštvo" ne bo na kupu, ampak porazdeljeno, zlasti pa, da dobe častniki sobe po činu, da ne bo imel poročnik lepše sobe kakor major. Vem iz izkušnje, da rodi zavist in sovraštvo. .Na moje vprašauje, kdo je najvišji poveljnik, so mi odgovorili, da general. Dobro, sem dejal, general bo nastanjen v hiši G. J. Odgovorili so mi, da imajo najstrožji ukaz, da morajo nastaniti generala pri županu. Čeprav sem trdil, da je stanovanje G. J. veliko lepše kot moje, nisem nspel in tako sem nastanil v hišo G. J. poveljnika doŠlega polka Casaritija. Med prerekanjem s častniki je stopil pred mene za celo glavo manjši maršaleto (narednik), me strašno grdo gledal nekaj blebetal in začel izdirati iz nožnice bodalo, ki mu je viselo pred trebuhom. Ta predrznost me je tako ujezila, da sem izjavil častnikom, da ne bom več govoril, če maršaleta takoj ne spodc proč. Na povelje je moral maršaleto takoj oditi.. Kakih 20 korakov proč na oglu (pri (Vnem orlu) je stal srbski vojak na straži, ki je vse to opazoval. Naenkrat je prikorakal med italijanske častnike in dejal meni: Ukaži g. iupan, da udarimo. Bil je sam, toda tako neustrašen, da je hotel sam u-udariti. Pojasnil sem mu, naj jw> trpi, ker nas je premalo — nezadovoljen je odšel. Med resnimi razgovori smo imeli tudi zabavo. Oproščeni italijanski ujetniki so se hoteli izogniti italijanske vojske in nadaljue službo. Ker je bilo mnogo konj brez gospodarja, so te zahtevali. V gobce so jim namesto uzde dali "štrik" ali stare hlače in zapodili konje mimo še stoječih vojakov proti I^gatcu, da bi ui?li. Vsi italijanski klici in povelja niso pomagala nič, le konji so povečini nevešče jahače stresli Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni pamiki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pjšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. na tla. Smejali smo se vsi — pravi cirkus "Fumagali". Ko se je nastanitev v redu izvršila, pride na moj dom četa vojakov in kapetan, ki je želel videti stanovanje za generala. Po sobah so vse pregledali, odprli vse omare, posteljo vsa preobrnili in v vse kotičke posvetili. Rekli pa so, da general danes še ne pride. Drugi dan, 15. onvembra, me je poveljnik obiskal v pisarni. Bil je že prileten mož, silno prijazen, z obraza pa se mu je bral strah. Razgovarjala sva se s pomočjo tolmača Spilerja. Začel je zopet trditi, da smo zavezniki, da so prišli delati red in mir in da ima ukaz od višjega poveljstva zasesti Nau-portus. Odločno sem protestiral proti zasedbi, dejal, da Vrhnika ni Nauportus, da se je zmotil in šel 5 km predaleč, zakaj željo, do kam bi Italijani radi zasedli, poznam. Ves začuden je ostrmel in prosil, naj mu razložim to vojaško skrivnost. Povom mu, da sta bila pred vojno dva gospoda iz Trsta člana našega lovskega ki uho. Ta dva sta opovabila k nam na lov kakih osem lovcev iz Milana, ki so tukaj lovili 8 dni, niso pa le lovili, marveč so pridno fotografirali in bili najrajše sami. Ti lovci so bili fini mladi gospodje in mi smo bili prepričani, da so v lovce preoblečeni častniki italijanskega " generalnega štaba. Ko je že tudi oblast postala po-I zorna nanje, so se nemudoma I odpeljali s svojimi avtomobili. Eden teh lovcev pa je na svojem stanovanju pozabil vojaški zemljevid, na katerem je imel narisano za italijansko mejo črto "ajdovski zid", ki je bil zgrajen p. K. med Logatcem in Vrhniko. Ves začuden nad tem »x>jasniIom pravi, da ima tudi on vrisano črto, v kateri je Nauportus. Razgrnil je zemljevid in glej, z višnjevim svinčnikom je imel vrisano tisto črto, o kateri sem mu prej pripovedoval t. j. ajdovski zid 5 km nazaj proti Logatcu. Poleg tega je imel na zemljevidu na tem mestu označeno hišico in tiskano "Nauportus". Ves razburjen, presenečen in žalosten je poveljnik izjavil, da se bo takoj obrnil na višje poveljstvo za ^oiasnilo, nakar se je poslovil. Drugi dan, 16. novembra sem sklical občinsko sejo, v kateri smo sestavili odločen protest proti zasedbi s pripombo, da bomo poklicali podpolkovnika Svabiča, da s svojo armado, ki jo ima v Ljubljani, prežene Italijane. Ta protest je Spiler takoj nesel italijanskemu poveljniku in mu ga raztolmačil. Ta dan je priredila italijanska vojaška godba koncert, katerega pa niso poslušali niti otroci. Kapetan je z vojaško četo zopet prišel pregledat k meni stanovanje za generala in rekel, da ga tudi nocoj ne bo. Tretji dan, 17. novembra, pa prinese isti častnik, ki ga je spremljala močna vojaška straža, že v mraku na moj dom sledeče pismo: 48. pešpolk 17. nov. 1918. Gospodu županu na Vrhniki! (pisali so "Oberlaiback"). Dovoljujem si vaše blagorodje obvestiti, da bodo meni podrejene čete vsled višjega povelja v teku jutrišnjega dneva zapustile ta kraj in se bodo umaknile na črto, ki je določena v pogojih za premirje. Po-oblašoeenc tega poveljstva bo preskrbel plačilo nastanitve in drugih eventualnih rekvizicij. Caretto, polkovnik, poveljnik polka. Naslednji dan, 18. novembra, so že v jutranjem mraku korakali nazaj in se res ustavili na črti "ajdovski zid", kjer so ostali dve leti. Ob osmih je prišel v mojo pisarno poveljnik po slovo in mi pred- ali ste zavarovani Za SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. k«t najbolji* jnMfcwBi*> fcratnko marmlnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima sto je podrufnic* skoro ▼ vsaki slovenski naselbini T Ameriki. Poslaje ▼ 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $l£M,Mt.M. — Za Tstanoritev novega draitva sadosta je S odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila natega lokalnega tajnika ali pliite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J„ ELY. MINNESOTA pozabljen narod na kavkazu IZ NOVE TDRČUE HUDIČA MOLIJO "K. Korresp." poroča: Člani kavkaške akademije znanosti so v provinci Daghestan v neki vasi odkrili bakrene plošče s slikami dveh heraldičnih levov, grbov srednjeveških vitezov. Poleg tega so našli še druge dokaze da to izvira iz dobe križarjev. V tem smislu je zanimivo tudi naslednje poročilo o pozabljenem narodu Kevzurov: Sicer se zdi, da so dandanes preiskani že vsi deli naše zemlje, vendar povsod nalete znan stveniki na kaj novega. Sredi Kavkaza leži skoro neznana (iežela Kevzurija, le 150 kn, daleč od Tiflisa. To deželico loči od sveta orjaško skalovje. Kdor prekorači te skalnate gore, ob .sto j i nad propadom in spodaj v dnu vidi svobodne kevzurske vasice. Čez skale v dolino vodi le ena pot, pa še ta je taka, da si moraš pomagati z vrvjo; tri četrt leta je pa sploh neprehodna. Tain spodaj v kevzurski dol ni je mirno in pokojno. Po cele dneve lahko hodiš po teh krajih, pa ne l>oš zlepa srečal človeka. Če ga pa srečaš, vedi, da gre na krvno osveto ali pa na rop. V vsej deželi je daleč vsaksebi 30 gradov; okrog vsakega gradu so močni štirioglati knmniti stolpi. To je vse. In v teh 30 gradovih prebivajo Kevzuri, najbolj skrivnostni narod Kavkaza. Kdo so in od kod, ni znano. Te skrivnosti do danes še ni mogoče pojasniti. Žive po svoje, imajo čisto drugačne šege in navade kakor drugi kav-kaški gorjanci. Kadar tujci zaidejo v to dolino, kar pa se le redkokdaj dogaja, se Kevzuri oblečejo po čerkesko, kakor se oblačijo tudi drugi Kavkazci. Sicer so pa takole oblečeni: Čez kratko izrezano srajco oblečejo dolgo speto vrhnje oblačilo, ki ima spredaj na prsih pripet velik križ iz rumenih trakov. Moški si glavo brijejo, brke pa ne. Tako so napravljeni za vsak dan. Vse drugače pa so opravljeni, kadar gredo na boj. Njihova bojna oprava, k se podeduje od roda do roda, ni ne evropska ne azijska, ampak srednjeveška. Na glavi nosijo čelado, čez pleča pa visi mreža iz jeklene žice. Roke in noge so obložene s težkimi medeninastimi ploščami. V levici drži Kevzur širok okrogel ščit s križem, v desnici pa sulico, v novejšem času nosijo tudi puške. Ob strani imajo prepasan dolg meč. Vse spominja mnogo bolj na srednjeveškega križarja, kakor pa na kavkaškega gor- stavil častnika, ki je plačal nastanitev. Pri tej priliki je o-menil, da od polka, ki je prišel ponoči in kampiral na prostem na Sapu, t. j. 1 km od Vrhnike proti Ljubljani, pač ne bo plačal, ker je ta polk že odšel. Pri odhodu mi je poveljnik rekel, da mu je jako žal, da mora zapustiti ta kraj, ki je la-ko lep, da je takih le še malo videl. Franc Triar. janca. Na mečih in ščitili imajo vdelane podobe vitezov, orlov in starih grbov — z latinskimi verzi. Na nekem Ščitu so našli vdelane črke "A. M. D.", kar so začetne črke križarskega gesla: "Ave Maria Dei!" — 14Češčena si, Mati Božja!" — Tako opremljeni gredo možje v boj ali dvol>oj. Dvobojujejo se pa takole: Nasprotnika poklekneta vsak na desno koleno, izdereta meče, planeta drug v drugega, prepevata vsak svojo bojno pesem ter se z meči obdelujeta. Vsak, kdor bi hotel posredovati, bi bil ubit. Če pa med oba bojujoča se stopi ženska ali celo mlado dekle ter med njiju vrže kos tkanine, morata casprotnika svoja meča potisniti v nožnico, se pred žensko prikleraiti na desno koleno in se umaknti. Včasih pretrgajo blago na dva dela in si vsak izmed obeh svoj kos pritrdi na svoj ščit. Nič manj čudna ni njihova vera. Kevzuri časte križ, Ma ter božjo, predvsem p:i sv. »Ju rija ter apostola Petra in Pavli;. Kadilr zakoljejo kako ovco, nikdar ne pozabijo pomočiti svoj prst v kri in si s krvjo naredti na čelu znamenje križa. Sicer pa družili krščanskih naukov ne poznajo. Nedeljo praznujejo, toda tudi petek, sobota in ponedeljek so njihovi prazniki. Ko so jili tujci vprašali, zakaj praznujejo te dneve, so jim odgovorili, da zato: Nedeljo praznujejo tudi Georgijci, ki so kristjani; petek praznujejo njihovi moha-medanski sosedje, ki prebivajo v gorah; sobto praznujejo ju-dje, ki jih tudi nekaj prebiva tam okoli; ponedeljek pa praznujejo v dokaz, da so Kevzuri svoboden narod, ki delajo, kar hočejo, in da se ločijo od drugih verstev. Zato praznil-jej° ponedeljek, da lahko počivajo, ko vsi drugi delajo. Poleg V Kemalovi državi reform še ni konec. Zdaj pridejo na vrsto cerkveni prazniki. Ede.1 izmed prvih zakonov, ki pride v marcu pred parlament, govori o odstranitvi starih mo-hamedanskih praznikov, ki bodo nadomeščeni z narodnimi spominskimi dnevi. Gre za deset praznikov, med njimi dva znana, Bajram-in dan Mohamedovega vnebohoda. Na njihovo mesto -naj pridejo petdnevno novoletno praznovanje, trdnevni praznik od 1*9. septembra do 1. oktobra v spomin na proglasitev republike in dvodnevna svečanost v spomin na odločilno Kemalo-vo zmago. "Tisoč movoturških besed" se bo najbrž imeno\.il nov, ti-oč besed obsegajoči slovar, ki izide v najkrajšem času in ki ga je pomagal sestaviti sam (iliazi Ataturk. Ta slovar no-voturškega jezika je iztrebil vse tuje, zlasti arabske in perzijske izraze, in jih nadomestil s pozabljenimi starotur-škimi izrazi. Obsega ne samo nove izraze za uradno označevanje, temveč tudi i »ovseni iz-premenjene besede za vsakdanje življenje in Turki se bodo morali učiti na novo svojega lastnega jezika, če bodo hote-II pravilno reči * dober dan" ali "na svidenje". Cim izid«' novi slovar, bodo izobraženci tr.koj govorili v novem jeziku. Vse učne knjigo bodo revidirane in vlada upa, da se bo tudi ljudstvo rado oprijelo novega jezika. tega Kevzuri nikdar ne jedo svinjskega mesa. Vsak dan si mora Kevzurka umiti rok«' in noge s kravji* vodo, obraz in lase pa vsak mesec. Če tega ne stori, jo majo za nečisto. Kevzurka u-živa mnogo predpravic, vsled česar je njeno stališče mnogo večje kakor moževo. Kakor že omenjeno, s koscem blaga lahke prepreči dvoboj. Sme s«' pa tudi sama ločiti o«l moža in nihče je ne sme siliti k poroki z možem, katerega ne bi marala. Vpričo vseh se sme iz svojega moža norčevati. Ženijo se navadno prebivalci iz različnih vasi. Kakemu plemenu Kevzuri pripadajo, ni znano. Morda so kedaj v to dolino zašli tudi križarji. To bi vsekakor potrjevala stara kavkaška pripovedka, da je v kavkaških gorah izginil cel narod križarjev. Na jugu Sindžarskega pogorja m zahodno od Mosula v Mezopotamiji živi ljudstvo Je-ziditov, ki ga smrtno razžališ in se znese nad teboj, če imenuješ pred njim po nemarnem — hudičevo ime. Jeziditi so Kurd i, ki so iz gora stopili v plodovito nižino, a imenujejo se po nekem «Jamaščanskem kalifu Jezidu, ki ga še danes častijo kot največjega vsen vladarjev. Perzijski mohame-danci ga smatrajo v ostalem za navadnega trinoga. Pogla-s v a rji Jeziditov trdijo, da izvirajo v direktni liniji od tega kalifa iz 7. stoletja, rod sam je pa bistveni starejši. Neki ameriški učenjak, ki je proučeval -to ljudstvece, pri-poveduje, da izvirajo Jeziditi po svojem lastnem mnenju direktno o« I Adama, od Adama sumega, ne tudi od Eve. Ko je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, pravijo, je tudi hudič iz drugega rebra našega spečega praočeta ustvaril moža in ženo, g ustvaril ve-soljstvo, pravijo, toda gotovo je, «la vlada zemlji hudič. Tega liudii'a pn si predstavljajo v po«lol»i pava, kakor k.iž«* bronast kip, ki ga častijo v svo-J«-m glavnem svetišču, gnulu Al Kvošu. Jeziditi imajo torej prav eii«lne verske pojme. Njih vein j«» pravi verski Babilon, v katerem enako upoštevajo Mojzesa, Jezusa in Mohame-s«'i>sem mirti z mo-liamedanskimi Kurd i in krščanskimi Kaldejci. Sploh se po svojem življenju in običajih z«'lo malo razlikujejo od sosedov. Delajo pa vtis nekega posebenga, prastarega plemena. Že po svoji lepi zunanjosti spominjajo na figure iz staroveških orientalskih reliefov in njihovo glavno mesto T«-l Bilii spominja o«l daleč na kakšno staroasirsko mesto. Ba vi jo pa se v glavnem z živinorejo, poljedelstvom in rokodelstvom, a vse po prastarih izročilih. NOV HITROSTNI REKORD Leland S. Andrew (spodaj na levi), ki je dosegel nov hitrostni rekord. V transportnem letalu je preletel razdaljo med Ivos Angeles v Californiji in New Yorkom v 11 urah in 34 - . . 4 minutah. »jf - WW VOSa, WPMBlML H THE LARGEST SLOVENS DAILY ia U. S. A. POUČNE KNJIGE RAZNE P OVEST1 IN 1 ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" WIIMIIIIlllWWM^ r\ t i . T » r. 236 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVEN IKI : IGRE : AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 09 strani. Ona ............................................... -80 Kersnik "Je pole* Jurčiču naš najbolj ^»ljudem pisatelj. Vet? del. ki jih Jurčič vsled bolem! in siarti ni mogel završiti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" simda uned njegova nojlioljSa dela. . ANA KARENINA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 " Ann Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela iu je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva splob. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT NT V. 113. Spisal K. »Jaltoriau. ."i.*WS strain. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, i»ohio Spletk in l»ori'iija. Tak roman ljubijo bralei. ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. BELI MBnWKN, roman, spisal J oš Kozak. 116 strani. Cena ................................................. 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družite. Skrajno najieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine/ ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 163 strani. Cena................ .66 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler *a ne prečita do konca. • BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je I^uizn Pesjakova taknrek<>č edin« ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke j>ovesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 15»> strani. Cena ____ Naš znani lisatelj je dal knjigi naslov "Sanje }>oletiiega jutra". Nihče izmeti naših pisateljev ne zna tako opisati življenja nu kmetih kakor baS (Vetko (iolar. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 330 str. Cena MOJE ŽIVLJENJE, opisal Ivan Cankar 168 str. Cena ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena .............................................. Ivan Cankar je i>rvak naših pisateljev Ljudje, čijili dusevnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. ''Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Aodrcjtkov Jože. 93 strani. Cena ................ Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodov it slovenski pisatelj, ki'je znal spretno opisati življenje; ki ga je doživljal Oh čitanjn njegovih povest: se vsak nehote spouMii na staro domovino. DROBIŠ, spisal Frane Mitfinski. — 130 stnmi. Cena Nrš najboljši humorist M Upniški je v tej kitjgl zbral |»ar svojih najltoljšlh črtle, ob katerih se mora človek od srca nasmejatL DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneonrt. 113 strani. Cena ..................................................... Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijih neka* ter i so mojstrsko | k Klani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo kraj nJega in kramljajo 2 njim. . DON KIHOT, fvisal Migvel Cervantes. 158 str. .75 .70 .80 .75 .60 .35 .60 .40 .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je 9*. vedno hotelo ohraniti svoj ponra ia veUSmo, pa se nI zavedalo, da te umira..wDca Kikot" spada med mojstrovine svetovne literafose, ČRNI PANTER, spisat MIlan Pgfdj. 219 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ....... ................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv ikj svojem stilu, po svoji fantastični vsehhli. ik> svoji globoki miselnosti in lia-]N»tosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ................................................ .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. 4 .... SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe ]»ovesti se vrši na ameriškem Za|»adih Pestre slike iz indijanskega in pl-jonirskega življenja. Mnvu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, tenia življenje na a-laeriškem Zaptidu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezana. 93 strani. Cena.................................................... .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega jimaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 sfrani. Cena .50 Naš mojsterski prii>ovednlk nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .............................................. .35 ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Manfea Romanova. 174 strani. Cena ....................................... .35 Zbirka povesti, ki jih je spisala pisateljica, ki iKizna Žensko dušo, žensko srce ter boje, ki divjajo v njem. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .....................................75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je i»ovzeto iz našega domaČega življenja. . . HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena .............................. .35 Naš izhoren prijKivednik in imznavatelj narave uudi čitatelja lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................1.— To je iz češčine prevodno delo, ki bo zanimalo sleliernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župuišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ............................................... .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet. i>oln neslutenib dogodkov. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concuort. 23!) str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družiš*. I»eIo je ik>Iiio fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgsr. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena____ JS Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče modeme probleme in i>osega v drugem delu v vojuo iu i »ovojno dobo. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena .....-....................................... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo aa-men vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................ .80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim jnnakom skoro .neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. GOMVAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena...... .45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja, ve. bajne dežele, ki smo jo do nedavna po-. j gnali komaj po imeuu. To je pesem ljubezni * In zvestobe. DVE SLIKI, Ksaver 103 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ...............................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čeefa Svatopluk. 346 strani. Cena 1.30 t navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni Se nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Fhtigar, roman, trda vez, 380 straai. Cena ...............L60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet- Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter Spletke in nakaue kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 stranL Cena .................._...................1.50 Janes Menciger se po provlci imenuje začetnika našega modernega lejxwlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V irnjigl so tri zanimive črtice. IGRAČKE spisal Franc MHtiaskL 151 strani. Cena M Šopek črtic in ]»odlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 263 strani. .75 KRIŽBV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-■fateln 81 strani. Cena --------------------- Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so is onih krajev doma. Šopek povesti našega- dolenjskega pisatelja, ki ss je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo potna Dolenjce lu njihovo dušo. jih poznaJPugeU^ Jftegov? SP^ čKa, vsak s največjim užitkom. 1013—191*. spisal VJfeanir Mene. M» tesna« 286 BCmhI* Mwirt^uaii ■ jiM»—i»i ■ annM To so spomtal Jugoslovanskega dObcovotjca. ki o» je nesebično ndeMtt borbe st Svobodo našo domovine. Kajigs zanima vsakogar, posebno pa t lots., ki so Mil tako nesrečaL da so ae ndefeeMtt osetwao vojne, ln tako srečni, da oo Jo preMwlt. r_; -.i SANIN. Hftsni M^ Avcibaftev; «« str. Cena Ta saamealti roman« ki Je kit svojeflazao na te malome#čana. ofleirja. Dtadeata. iida, iensko tJi PH ■OfllOJnTT OntvlJlLV. Peten Bohinjec. 84 SMrka kmečkih povesti is naiegs iivtjenja. H dober plnatelj, tf v svoj«! spili dašovnoot našega Bo-njegovih dol ge s«ll Hove- Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgnhlja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Spisi.. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 -strani. Ceua........ PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. "Med Padarji in Zdravniki" ter " Pisane Zgodbe" je spisal naš i>oIjudni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. ' JAGNJE, 110 strani. Cena broftrana ------------- V knjigi je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. Cll II, , I I Biaumnci) GOZDOVNIK, spisal Kari Maj. Dva 308 te 186 strani. Cen ----------------------- Spisi Karla Maya so znani nagim starejšim tttateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V pndiftahovi sen«in, ' 'Vinetov", " Čut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" ae vrSl aa pekoč divjem ameriškem Za padu. GLAD. ftpissl Knut Ha n sun. 240 stranL Cena Roman znanega nordijskega pisatelja Je svo- M > vpiezanimiv in odkriva člst^ pove shrani člov^Hkega Življenja. ' HAOil MURAT, It strani. Cena . To znano delo »lavnega ruskega pisatelja Je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — .75 JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. 133 strani. Cena -------------------------------------- JS% Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi pgvest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Sovek čita. JUTRI, spisal Andrej • Strog, S5 strani. Cena broširane ............... Me trda vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka teta nad drsate stand. Can vsem devetim knjigam jo ----------------....------9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so na pri pravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata Jn cela vrsta dragih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno žtveU. JU AN MISERIA, spisal H. L. Colonm, 168 sir. Cena J» Ta pretresljiva povest je vzeta Iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžhem obsojenega Jus na Mlserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. HI Slfhprnirojok naj. bi p tal fonagn tega ve-iikega ruskega misleca. ' ' Skrajno aanimivo delo aasnsga piaateija. Poi-no aaptetljajev in zanimivih dogodivščin. Oltatelj se čudi piaat|o|jn. kako je s^ojp zgodbo st rokovnjaško zasaovaL DALMATINSKE PUMI, sphni Ipa 1st M strani. Cena ......« .,« ■*■■■■ t,um**. To so povesti, matincer: kako sa borijo, ljubijo šega Juga veje is njih. KAKO SEM SB JAZ LIKAL, spini Jakob Ale-Sevoe. TRI knjige po 150, 180 te 114 StranL Cena ________ M vsak svesek. Vsi trije.._____ Plsateij nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga Stari-Si podali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, sdaj tefje, leoel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane fivakno. Ob čitanjn se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati L50 KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICK, — spisal Anatale Tnmn. tf stamL Cena....... Anatole France je bil bresdvootno eden naj-Odličnejših sodobnih franeoskifa pisateljev. Svoj laredal darr ssmlsiitl se v čustvovanje in mlfitjenje ljudi minulih vekov, Je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit ia um KAZAK1, .70 KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jnlca Verna. 65 stranL Cena ---------------- .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je giavao, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, snbmarln, polet t stratosfero itd. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo. LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Afalevee, 263 strani. Cena ------------------------------------------- I zborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Carmood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman is modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim - zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 393 straai. — Cena --------1— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišljiji- MATERINA ŽRTEV. 340 strani. Cena ................ .60 Zanimiva i>ovest iz dalmatinskega življenja. MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Ceim ................................. .80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnegn čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-Ijps Oppenheim. 93 stranL Cena ________________ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opi>enheim je znani angleški ro-anopisec itoztaan po celem svetu. ZABAVNA KNJIŽNICA. 133 stranL Cena -------- .75 Zvezek vsebuje povesti MilČinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis MilČinskega ^Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". MLINARJEV JANEZ. Cena ----------------------------- .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Marij«*. 103 stranL Cena _________________________________.80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo po-• vesti te vrste. MALENKOSTI, spisal Ivan AAreht. 130 strani. Cena .39 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MOŽJE, spisal Emerson Hagh. 309 straid. Cenal.50 Zanimivo delo. ki ho ngajalo vsakemu čita-teljn. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADRŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšln. 112 strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 334 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske, Pisatelj Novačan je nedoogljiv mojster v opisovanju značajev. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 itauri. Cena __________________________________ .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". Z OGNJEM IN MEČEM, psljski spisal H. Siea-klovicz. 683 stranL Cm _____________________ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman is najbolj junaške dobe poljskega naroda. To Je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gabarian. 246 stranL Cena ________________________________________ %— "Zločin v Orcivalu" je aelo zanimiv detek-skl roman, ki nam predočnje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima Skrbi za vsakdanji kruh. — Seanajte se z francoskim detektivom Le Coque-om. SVETLOBA IN 8RNCA, spisal dr. Fr. Betela. m strani. Trdo miansi Cena____________________ 1.20 NaS znani pisatelj DeteU je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter isborno orisal značaje, ki naštevajo f njem. " { Osem povesti, ki snsluiljo, da Jih sleherni ^ prečita. NAftA LETA, spisal Milan Pagrij. 125 siranL — Caba vsa.----------- .7f Brni._________ .50 Knjiga vaebnjb dvanajst povesti pisatelja Pu-ffite ki Ja poznal doio dolonjskega kmeta kot le malokdo. NANŠ1 LJUDOE, sptant Ah^fmtt. 94 straai. .40 .60 .35 .60 .50 PRODANE DUŠE, spisal Joža LRtovir. 160 sir. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja. POPOTNIKI, spisal Milan Pngeij. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. PTICE SELIVKE, Rabmdranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ......................................-........<5 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman iz [»olpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekitf1 pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo. PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1 Roman, napisan ik> ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrt*el zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 283 strani. Cena ........................................................ To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi i»orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I>evstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi invest svoj višek. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena Kakor vse Detelove povesti, je tndi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika fiestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. .GO .50 .60 .80 L K lWstej, 3W Edinole veliki Tolstoj Je sna! opisati *vUe-nje tega napdMNjega ptemsoa, ki Ja H**o in deloma Se vedno ffvl svojevrstno itvlje-nje na nudili stepah. 'Napeta - povesi, poina bornih doBrQcfer od tečetka do .19 HJ» SVSNA. ia časov, ko so bili Francozi Iti str. M is dve, namreč **MI- TARZAN IN SVET. :U»K strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano :WH strani. Cena ____1.20 TARZAN, SIN OPICE. strani. Cena vezano l.tlO Pisatelj Kdgar Itir-e Burroughs je v s\ojih delili Tarzanu otnlelal snov. kakršne ni obdelal pred njim 5«' noben pisatidj. Njegova tlela so prestavljene v vse kulutrne jezik" ter ne zanimajo samo mladine, jmč pa tudi 'xi-rasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš i zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je i>osvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 395 str. Cena 1.30 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evroi«> in Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne st«-če me«] Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .....................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Sel iger Brar. 391 stranL Ceim .............................................. l.?0 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo, bo neho te vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 stranL Cena ................................ 1-30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji In nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. V ROBSTVU. spisal Ivan Matiti*. 355 stranL Trda vez. Cena ____________________________________________ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 stranL Cena ........................-....................40 Zanimiva povest prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 stranL Cena............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more . odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejsih dogodivščin in za-pletijajev. VELIKI INKVIZITOR, spisal Michel Zevacco. 124 strani. Trda vez. Cena.. -1.30........Bro6. L— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JS Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda ves. 51 stranL Cena_______________________ .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih pre* veva Iskreno občutje. Pisna govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. Povesti... F 'GLAS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, MARCH M, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. 8. A. JOSIP SUCHY: GOSPOD KOZAMURNIK Zgodba o petroleju. Ko je gospod Kozamurnik Še sam živel, to jo, brez drage svoje ženice, mu je že dvajset let služila za strežnico stara Meta. Njo je vseh dvajset let sovražil. Vendar pa mu v vseh teh dolgih letih ni prišlo na pamet, da bi jo odslovil. Nikakor ni mogel brez nje živeti. Nujno potrel>o je čutil, imeti pripraven predmet za svoje prerekanje in zmerjanje. In stara Meta je bila vprav osebji, ki je tak«« izbruhe gospoda Ko-zaiyuruika mirno poslušala. Zakaj prvič je bila napol glu ha, drugič pa pobožna žena brez primere. Ce si je njen gospodar večno pogubljenje na glavo naklel, j«' Meta se«lla na okno v svoji kamrici in vzela \ roke velike tiskane litanij". Na vsakega svetnika je dobro dušnica v prid zveličanju svo jega gospodarja skušala vplivati s tem, ozabila, pač pa je pozabila pomembne o-kolnosti, da je že nekaj časa v prazni steklenici za grenčico spravlja — petrolej. Kot go-spodinja pri samcu ni bila tako natančna glede reda in tako se je zgodilo, da je namesto steklenice, kjer je bilo še pol grenčice, zagrabila za pe-trolejsko ter od te v svojih pobožnih jutrnjih mislih natočila kozarec. Niti petrolejski vonj je ni opomnil, zakaj v samčevi kuhinji diši vedno po petroleju. Hitela je z zdravilno pijačo k postelji svojega gospodarja ter mu s to podvorila v svesti bi, da med tem gibanjem počaka pogubonosnega učinka. "No,'vso ga vprašali prijatelji pri -Figovcu, "kako pa je bilo dalje? Kaj si silo trpel?" 'Prav nič," je mirno odvrnil Kozamnrnik, "je moral biti že salamensko dober petro- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. lej. Samo kadil nisem tisti dan — da se ne razletim." "In Meta?" "Stara belouška," je zago-drnjal Kozamurnik, "je dva dni pozneje grenčico vlila v lampo. Lampi je več škodova lo kakor meni petrolej." NAJLEPŠI BISER V ANGLEŠKI KRONI DVE SIROTI Spisal A, D. ENNEBY krat se ji je sanjalo, da je čula | si, da vrši zvesto in točno svo iz vie glas svojega gospodarja : "Oh, Meta, kje bi bil zdaj brez tebe! Saj še tu ni moči strpeti!" Po takih sanjah se je z nekako tehtno kretnjo postavila I »red gospo«*la m se >ko-raj pokroviteljsko obnašala. "Kaj pa ima danes spet to stari vremenokaz?" jo je pri tiiki priliki renčalasto ošvi-gnil gospodar. Meta ni odgovorila, pač pa se je zadovoljno režala v svoj predpasnik in si mislila: Boš že drugače piskal, ti grešnik, če. .. Gospod Kozamurnik pa še vedno ni mislil na ta "če". Akoprav petdesetletnik, je bil vendar močan hrust in sne-dež prve vrste. Imel je želodec kakor udav in pil je kakor kit. Le lasje so mu že pohajali, trdil pa je, da so nepotrebni, in v resnici se je til«li brez las dobro počutil. Nekoč jo o polnoči prišel malce nakajen 1111, prijel za kozarec ter ga na dušek izpil. 44Brrr!" je hrknil, se obrnil in dalje smrčal. Pretekla je morda ura, ko je Meta z vsemi znaki propasti vlomila v gospodarjevo spalnico, se vrgla pred poste-ljo na kolena, si pulila osivele lase in vpila: 44Umorila sem ga... zastrupila sem ga, mojega ubogega, dobrega gospoda. Že je v zadnjih vzdihljajih... na pomoč. »Jaz se usmrtim... tega ne preživim... Sveta Ana, pomagaj !" "Sodim, da se je stari zme šalo," je zarentačil Kozamurnik, zbudivši se iz jutrnjega spanja. V istem trenutku se je M«'ta z radostnim vzklikom vrgla pred gospodarja in mu s solzami v očeh poljubljala ro ke. "Pravični Bog, ta groza!" Kozaimirnik ustrašeno ugotovil m pograbil izzuvač, da se ubrani znorele baibnice. Meta pa je sklopila roke, drsala po kolenih in venomer jokaje in stoka jo prosila odpuščanja. ,4I, kaj pa ste prav za prav naredili?" se je Kozamurnik vznejevoljil. "Petrolej sem vam dala namesto grenčice! Kaj nič ne čutite? Jaz sem nedolžna, nisem rada storila... Dam vas prenesti v vodno korito, če bi začeli morebiti goreti... Ali pa izpijte rajši malo čiste vode." 4 4 Izpred mojih oči — morilka!" jo je Kozamurnik na-krulil in z obema nogama naenkrat skočil s postelje. V smrtno grozi je stopical po so- SIROMAŠEN DOM NA JUGU Na sliki vidite borno kolibo sredi močvirja v državi Arkansas, v kakršnih žive poljedelski delavci. Ko so se skušali strokovno organizirati, da bi izboljšali sVoj položaj, je bilo nekaj njihovih voditeljev aretiranih (n obtofenih zaradi "anarhije". Če govorimo o Indiji, pomislimo nehote na pravljice iz 44Tisoč in ene noči", na ma haradže, njihove bajne zaklade, bele palače in slone, na lovna tigre itd. Lice modeme Indije nam je malo znano, pa tudi ni več tako lepe, kakor je bilo ono stare Indije, čeprav je na drugi strani zanimivejše. V Moderni Indiji ni več pravljic o maharadžih, * ki bi vladali po smrti svojih očetov, \ svojih deželah, kajti pravi vladar Indije je glad. Očividno ne prebiva v Indiji stalne, kajti sicer bi kmalu izumrli vsi ljudje. V 19. stoletju je pa lakota opetovano razsajala v Indiji. V prvem četrtletju je razsajala samo dvakrat in zahtevala pol milijona človeških žrtev, v tretjem četrtletju j'1 razsajala šestkrat in pokosila pet milijonov ljudi, v četrtem pa celo osemkrat in takrat umrlo po uradnih, gotovo ne povsem točnih podatkih od lakote 26,000,000 revežev. Vzroke lakote v Indiji bi prav lahko odstranili. Obdelane zemlje bi je tam 91,600,-000 ha, obdelovali bi je pa lahko še 80,000,000 ha. Te zemlje pa ne morejo obdelovati na eni strani zato, ker ni last tistih, ki bi jo radi obdelovali, na drugi strani pa vlada nima za poljedelstvo denarja, saj znašajo stroški za to važno panogo narodnega gospodarstva 18 krat manj, kakor za armado. Zemlja bi bila rodovitna, če bi jo namakali. Tu bi bila poklicana vlada ukreniti Vse potrebno, toda vlada tega ne stori. Ob obdelane rodovitne zemlje namakajo rodno ?amo štiri petine, vse drugo pa čaka na dež, ki je v Indiji zelo redek. Ti podatki so posneti po poročilu vladne komisije sira Johna Simona. Ponavljajoči se glad prinaša s seboj epidemije in izredno visoko umrlji vost. Šef zdravstvenega odseka v Bengali ji dr. Bentlev navaja v svojem poročilu, da zakrivijo 25 odstotkov vseh smrtnih primerov bolezni, ki veljajo v Evropi za ozdravljive in ki se ne končajo s smrtjo. V velikem delu Bengali je imajo kmetje hrano, od katere so poskusne podgane v petih tednih poginile. Zato je njihova odpornost proti boleznim tako neznatna, da umirajo že pri najmanjšem obolenju. Otroška umrljivost znaša 150 na tisoč, v delavskih okrajih v Bomba-yu pa eelo 577 na tisoč. Samo polovica rojenih otrok dora-ste, d očim znaša v Evropi srednja starost človeka 55 let, znaša v Indiji samo 23 let. Izmed 250,000,0000 prebivalcev Indije je 229,000,000 neparne nih. / Kraljevska: komisija za delo je sestavila poročilo o tem, da si delavci iapoeojajo denar pod pogojem, da bodo delali, dokler posojila ne izplačajo. Ker se pa plačuje-delo sel6 slabo, narašča dolg z obrestmi, namestu da bi .se zniževal m ti "nesrečneži delajo potem do smrti samo za hrano. Pogosti so tudi primeri, da upniki s takimi svojimi dolžniki trgujejo, da prodajajo s svojimi terjatvami tudi pravice do dolžnikovega dela. V Indiji so najnižje delavske mezde zia svetu. V tem pogledu bi lahko primerjali Indijo samo z Japonsko. Po cenitvah mednarodne komisije ženevskega u-rada dela je v Indiji 40 milijonov brezposelnih.. BARON HUSSAREK UMRL 281 — Pričakoval sem vas, gospod. Henrika se je vsa tresla od strahu. . — (*ast mi je predstaviti Vašemu Veličanstvu gospodično Henriko Gerardovo, — je dejal policijski ravnatelj v zadregi. Kralj se je ozrl na Henriko. Potem je pa namignil obema, naj mu sledita; in odvedel ju je v budoar v Malem Trianonu, kjer je kraljica sprejemala svoje najdražje goste. Priporočil je Henriko dvorni dami, policij skega ravnatelja je pa odvedel v Veliki Trianon. Na kraljevo povelje je čakala viteza de Vau drey a pred vho«lom v Versaillesu častna četa. Ko se je vitez bližal vratom, so ga pozdravile fanfare. Potem je pa stopil predenj poveljnik častne čete, rekoč: — Njegovo Veličanstvo mi je izvolilo zapo-vedati, naj vas spremim do kraljevske osebe. Vitez de Vaudrev je pozdravil kraljevega sla trikrat z mečem. Potem je pa krenil naprej tako, da je imel pred seboj trubače, za njim v določeni razdalji je pa Vodil kraljevski častnik častno četo. Vest o prihodu častnika iz Amerike se je bila že raznesla in tako mu je drvelo od vseh stra ni ljudstvo naproti. Pot do versailleske palače je bila na obeh straneh pohia radovednežev. Pri pogledu na zagorelega viteza je začela množica navdušeno vzklikati. In ko so se grajska vrata zaprla za častno četo, je ostala gruča radovednežev pred gradom in vzklikanja ni hotelo biti konec. Baron Max Hussarek, ki je bil kancler v dnevih smrti avstrijske monarhije, je pretekli teden umrl v 70. letu svoje starosti. Barcn Hussarek je igral 'važno vlogo v notranjih* zadevah Avstrije in je bil trfirli profesor na dunajskem vseučilišču. Proti koncu svetovne vojne je Hussarek skušal sestaviti nov kabinet v namenu, da reši razpadajočo habsburško monarhijo. Cesar Karol ga je 25. julija 1918 imenoval za kanclerja, toda na tem mestu je ostal samo tri mesece. Nameraval je vpeljati parlamentarno vlado, da bi ustregel Cehom in Slovencem. Toda Avstrijci sami so dvomili nad tem, da bi se mu mogel ta načrt posrečiti. 17. oktobra 1918 je baron Hussarek naznanil v poslanski zbornici, da bo Avstrija pre-menjena v federativno državo s štirimi državami, ki bi bile: Nemška Avstrija, fVh osi o vaška, Ilirija in Rutenska. Tedaj pa je Bolgarska sklenila premirje in Avstrija je prišla skupno z Nemčijo v hudo stisko in kmalu nato je naznanil parlamentu, da je vlada poslala Wilsonu ponudbo za premirje. Toda baron Hussarek ni dočakal velikih političnih dogodkov', ki so oznanjali konec velike borbe. Ker ni mogel odvrniti preteče nevarnosti, je 24. oktobra 1918 kralju Karolu naznanil odstop svojega kabineta. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-stovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE BEADEB BTANS 9AMO $2 flaroHU fra pri — • KNJIGARNI tLAS NARODA »e WEST im 8TB8B5? Kraljevski plemiči so pričakovali viteza pri vliodu na vrt. Roger je razjahal konja in krenil po izmenjavi pozdravov v spremstvu vrhovnega cere-monarja v Veliki Trianon. Telesna straža je bila razpostavljena lepo v vrstah pred vso kra -ljevsko rezidenco. Ko je šel sel generala Wash-ingtona mimo, mu je telesna straža izkazala čast in trubači so zatrobili. Takoj so se odprla grajska vrata in vitez de Vaudrev, ki so za njim nosili angleške trofeje, je stopal skozi špalir častnikov in plenri-čev proti slavnostni dvorani. Obstal je na pragu, vrhovni ceremonar je pa stopil k estradi, kjer sta sedela Ludvik XVI. in Marija Antoinetta; poklonil se je kralju ir: izpregovoril v svečani tišini: — Čast mi je predstaviti Vašemu Veličanstvu gospoda viteza de Vaudreya, odposlanca generala Wa^liingtona. Na kraljev migljaj je tudi vitez pristopil k estradi. Vpognil je kolena in čakal, da ga kralj po-zo've, naj govori. — Z veseljem sprejemam sla generala Wash-ingtona, — je dejal Ludvik XVI. smeje, — in z zadovoljstvom bom poslušal poslanstvo, ki vam ga je za nas poveril vrhovni vojskovdja svobodne Amerike. — Sire, — je odgovoril vitez, — general Washington me je izredno počastil, ko me je izbral, da ponesem te trofeje Va>šemu Veličanstvu. Poklanjajoč Vašemu Veličanstvu ta plen sijajne zmage, ki je k nji znatno pripomogla Francija, je izrazil general Washington željo, da bi bil dokaz njegove udanosti vaši kraljevski osebi in njegove hvaležnosti za plemenito pomoč Vašega Veličanstva v boju za ameriško neodvisnost. Po teh besedah je vitez prevzel zastave in jih trikrat sklonil do nog francoskega kralja. Ludvik XVI. je vstal, sprejel iz vitezovih rok tri zastave in jih izročil svojemu prvemu ceremonar ju. Poti oknom so zadonele ta čas fanfare. Ko je bil obred izročanja zastav končan, se je obrnil vladar k vitezu z naslednjimi besedami: — Zahvaljujem se generalu Washingtonu za njegov dar; sprejemam ga v imefau tistih mojih državljanov, ki so se junaško borili ramo ob rami z ameriškimi polki. .. .Srečen sem, — je nadaljeval kralj po kratkem molku, — da si je general izbral za to izredno poslanstvo viteza, ki sem ga odlikoval že prej in ki ga hočem zdaj dodeliti svoji o-sebi. In obrnjen k dostojanstvenikom okrog est rade je dejal vladar s posebnim povdarkom: — O četner vitek de Vaudrey tu ne more go- voriti, gospoda, je njegovo junaštvo v vojni onstran oceana. Najprej je pokazal svoje junef štvo in bistroumnost na morju kot pravi mornar, tla se je pozneje tem sijajne je izkazal kot vojščak. . ..Tu vpričo vas, gospoda, izražam vitezu de Vaudrey svoje največje zadovoljstvo. Roger je ostal sklonjen. — Vstanite, gospod, — mu je dejal kralj in stopil z est rade. Položil je vitezu roko na ramo in nadaljeval prijazno: — Nagrado vam dolgujem za novo lavoriko, ki ste jo priključili naši vojaški slavi. Roger j«' bil ves iz sebe o«l tolik«* časti. — Vem, da ste se uprli naši želji videti vas k«>t moža žene visokega rodu, ki smo vam jo izbrali v nudi, da boste srečni in hvaležni zato. da boste deležni naklonjenosti, ki jo izkazujemo vaši roil-biui. . ..Upam, gospo«l, da vas zdaj ne najdem več tako nasprotujočega našim željam... In sam vas predstavim tisti, ki bo — danes to zahtevam — nosila vaše ime. Pojdite za menoj, gospod ! Grof de Linieres je bil ves čas kakor na trenju. Ko je pa vi«lel viteza odhajati z vladarjem v sosedno dvorano, je naenkrat začutil, kako se mu v glavi vrti. Videl je, kako se po«lira njegova sijajna b«>-doonost pod t« žo vitezove nepokorščine in nasprotovanja kraljevim željam. — Gospod, — je dejal kralj obrnjen k vitezu de Vaudrey, — izbral sem vam ženo, ki vam jo takoj predstavim. „ Roger je napravil kretnjo, ki je izražala obenem presenečenje in strah. Pa se je takoj obvladal in odgovoril spoštljivo: — Vaše Veličanstvo mi izkazuje največjo čast, ki jo more izkazati vladar kateremu izmed svojih najmanjših podanikov. ...Za naklonjenost, ki mi jo hoče izkazati Vaše Veličanstvo, bom z dna srca hvaležen... Tudi... če... Kralj je zamahnil z roko v znak. naj molči. Sam je dvignil zaveso, zakrivajoče vhod v kraljičin 'budoar. In že je stopila pred kralja Henrika Gerar dova in se globoko priklonila; poznalo se ji je, da je zelo razburjena. Kralj se je pa obrnil k vitezu, rekoč: — Evo, ta je žena, ki sem vam jo izbral, gospod!... Upam, da se zdaj ne boste protivill moji želji in da ne bom primoran zapovedaii vam kot kralj, da vzemite za ženo gospodično Henriko Gerardovo. Dekle, ki je bilo prestalo malo prej smrten strah, je začutilo po kraljevih besedah tako naglo in silno radost, oda Henrika, ki je prihajal z vrha hriba z ustreljenim divjim petelinom na palici čez ramo. •llajmo stopi brez besed in si grize ustnice. Gitli, ko zagleda gospoda Henrika, se prikloni in pobira s tal kose verižice. Kar je pobrala, izroči fratru Severinu in pravi: — Prosim vas, frater, ko zopet pridete doli v samostan, tedaj |»oložite to k podobi Matere božje. To je najdeno blago in ni last nikogar. Gospod Henrik pride bližje. Lepega petelina sname s palice. * — Hajmo, poglej, imel sem lovsko srečo! V Hajmotu se vse kuha, toda ni pozabil svoje lovske dolžnosti. S prve smreke odlomi zelen konec veje, stopi pred gospoda Henrika,' pomoči vejo v i>eteHnovo kri in pravi: — Pred svojega gospoda stopim in mu izrazim svoj lovski pozdrav. Vzemite to vejico in jo nosite v veselju in na žalost plemenitega ptiča! Gospod Henrik se zahvali za lovski pozdrav in si vtak-kne vejico za kapo. Nato pa še dostavi: — Ostani, kakoršen si, ves čas. In kmalu ozdravi in k temu naj ti pomaga Bog! Veselje nad temi prisrčnimi besedami pobarva Hajnioto-va lica. Nato sedeta na klop in prične se pripovedovanje. Pravi lov se vrši dvakrat: prvič z orožjem v roki, nato pa s sr ceni na jeziku. Frater Severin se je priplazil, da posluša; Gitli pa v tihi potrpežljivosti dela v gosposki koči. Ko se je po pripovedovanju gospoda Henrika tresla tetiva njegovega loka in je ponosni ptič šumeče padal skozi veje, so prišli hlapci s psi iz doline. Z glasnim lajanjem pozdravijo lope živali kočo; kot veter so pridrveli ter s takim veseljem skačejo v Hajmota, da mu mora gospod Henrik pomagati, da jih odžene. Saj je bilo treba naglo kaj pojesti, ker so hoteli iti s psi na risovo sled, na kateri je gospod Henrik zjutraj opazil dovolj krvi. Hajmota pošljejo v kočo, da bi zopet nekaj ur počival. Ko vstane s klopi, vidi ležati vijolice; pobere jih in dvigne roko, da bi jih vrgel vstran, toda smeje zmaje z glavo, odtrga s smreke šop storžev ter jih skupno z vijolicami vzame v kočo. — To mi je dal tvoj brat. In pošilja ti pozdrave. Gitli stoji s povešenimi očmi. — Ali kaj veš, kako je moja svakinja? — Kako ji je? I, dobro! — pravi hlapec; Zefe ni niti videl. — Hvala Bogu! — vzdihne Gitli olajšana; nato razvije ovitek; rdečica veselja ji zalije lica, ko v zavrtku najde oprano srajco' in najlepšo obleko. Sedaj se je mogla saj malo lepše obleči. Seveda, da bi izgledala tako lepa kot Cenca, tedaj bi morala biti hči kmeta. Eggebauerja in ne sestra ubogega šolarja. Naglo skrije zavitek ter gre zopet na delo. ......... (Dalje,prihodnjič.) CELA DRUŽINA STANUJE V KUPU LISTJA NAJHITREJŠA DIREKTNA SLU2BA V JUGOSLAVIJO na največjih in najbolj modernih ladjah, ki plujejo redno v vašo domovino ODPLUTJA IZ NEW TORKA DO JUGOSLAVIJE ROMA 20. aprila. SATURN!A 17. maj*. CONTE GRANDE L ju. Izkoristite to večjo naglico ter udobnost in cenenost s tem. da potujet-i NARAVNOST brez presedanja na železnici. MILO PODNEBJE SOLNČNE JUŽNE PROGE bo prispevalo k udobnosti in veselju modernih prostorov, prijazne postrežbe in izborne kuhirxje. PREKO GENOVE — 13 l it IK» JUGOSLAVIJE R E X (najhltrejia ladja sveta) ............ 30. marca, 27. aprila. 25. maja CONTE Dl SAVOtA ........................ 16. marca. 13.. aprila, 11. maja Vprašajte kateregakoli pooblaščenega, agenta ali: 1 STATE ST.. N. T. C. žena v bodoči vojni Cherbourg industrija in jo oskrbela z v-eni, kar je za uspešno voj .-ko viru je potrebno. V bodoči vojni bo v glavnem namen, uničiti objekte v notranjosti države, in sicer v prvi vrsti one, ki skrbe za aima-do. Vsi osrednji uradi, prometni vozli (centri), predvsem tovarne, ki izdelujejo vojni ma-terijal, bodo morali računati * primeru vojne z napadi pa tudi - posku-i, oslabiti produkcijo s sabotažnimi akci jami. Obramba teli objektov ne zahteva samo varovanja in izvrševanja obrambnih poslov proti ne-re či, temveč tudi izvivevu\ije v.-eh normalnih del v produkciji, ker bo večina mož poklicana k orožju, bo za njihovo delovno moč treba najti nadomestila. (V pregledamo na splošne izdane obrambne dolžnosti, ki se v primeru vojne izdajajo, nam povedo, da teli dolžnosti ne bodo mogli izvrševati samo moški, ako hočemo, da ne 1 o r.-labljeiia armada. Vsaka dr žava bo tako prisiljena, da ne bo zanašala samo na moški spol, kateri je potreben za ak-ti\no vojaško službo, in na te, ki so nesposobni, kajti njih število in izvršeno tlelo nikakor ne bo zadostovalo potrebam ■Tako bo nujno vpoklieati na pomoč ženski spol. Bodoča \ojna potrebuje torej žensk, in sicer ne vojskujočih .-e Ama-conk, temveč nadomestilo delovne moške moči v vseli moških j »okl icih. Medtem ko se bodo moški bojevali un bojnem polju, bo ljudstvo v ozadju nadomestilo njihove fizične, kakor tudi njihove duhovne vrednote, da bo K V>V> J V-. XUIil'l U t 1 lUbl W UOll. JJilV 111 v v -a • • , - i . , i omogočeno uspešno boievanje. iiaboru žensk v obrambne na-1 , > , . , . . » One države, ki se ne zanimalo mene. i ,, ,T. , , „ . , . . i /a mirovne pogodbe in razoro IS i to samo slučaj, da ]e bn i . . zitvena vprašanja, se pripravljajo temeljiteje na obrambo j rodne grude ter uvrščajo v vojaško službo tudi ženske in »i Danes že večina držav uvaja žensko v vojaško službo. To mi nova misel. Žena se je vedno bojevala ob strani svojega mo žii za obrambo rodne grude. A1 svetovni vojni je uspešno delovala žena v vseh področji!« katera so do takrat spadala izključno v delokrog moža. Pa tudi po svetovni vojni je gospodarski položaj prisilil ženo, da se je oprijela tlela, kateri je bil prej izključno privilegij moža. Že dolgo se uporablja ženska sila ne le pri administraciji, temveč tudi'izven nje, in sicer se počasi uvaja tudi v neposredno obrambno r-lužbo. Tako sestavljene ženske formacije (katere so seveda začasno še prostovoljne) v ničemer ne zaostajajo za moškimi formacijami. Pri pregledu rdeče armade v Moskvi je defiliral na čelu vojaških čet oddelek ženski!; častnikov. Tudi v konservativni Angliji -e že zdavnaj uveljavljajo ženski pomožni oddelki. "Mary Allen", oddelek 200 žen v kroju. Te žene so se odločile in sklenile biti stalno v pripravljenosti, če l»i jili potrebovala domovina v bodoči vojni. Marv Allen je izjavila, tia se je odzvalo mnogo žen različne starosti in iz vseh slojev, ki se hočejo posvetiti vojaškim dolžnostim, katere bi bile v primeru vojne, od njih zahtevane. Zanimivo je to, da se je vse to organiziralo prostovoljno in na pobudo žensk sami b. Kmalu bo prišel čas, ko bo nujnost prisilila vlada, da hod > začele razpravljati o obveznem Mflogo siromakov in revežev je že videl Betnavski gozd pri Mariboru, tako siromaščiiia pa se gotovo ni prenočevala pot! j gostoljubnim zavetjem njegovih dreves, kakor se je ustalila net talec od glavne ceste na I robu gozda pretekle dni. Vincinca Ferka, ki je bil v avstrijskem Strassn rejen, se J je tam oženil, živel kot majer, | Kot delavec v tovarni ter se mu Ije družinica pomnožila na sedmero nedorastlih otrok, žali-bog pa je bil še po svojem o-četu pristojen v naš St. IIj v Slov. goricah, so pre tf dvema letoma Avstrijci kar ne lepem izgnali. Z družino in skromnimi imetjem vred so jih naložili na voz, pa hajdi preko meje v Št. llj, kjer so vso revščino stresli na cesto. Naravno, da se Sent-iljčani takega priraska niso veselili, vendar so poskrbeli za došlece. Dobili s;> stanovanje v občinski hiši, pa dela in kruha pri dobrih ljudeh. Najeli so si nekaj njivic in skromno bi se bili nekako prerili skozi življenje, če ne bi nastopili ljudje, ki so jih spravili na cesto. Vin-cenc Ferk je dobil oil občine izkaznico, da je brez sredstev in da naj si pomaga, kakor ve in zna ter prijazen nasvet, naj j 'VaEuc v Cherbourg še malo okrog pogleda, tla do- japnia^ bi morda boljšo priliko za d do in življenje. Družina se je i>o-dahi na cesto, leto dni že blodijo po svetu, nazadnje so se zatekli v Maribor. Dela pa tu niti vagona jim niso mogli SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Bit WKST IStta STRUT NSW IOB1. W. V. Plftra NAM ZA CEN* VOZNIH LUTUV. KB-SBRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI IS. marca: Olympic 1c. marca: Cltam plain v Havre Coni« di Snvoia v Genoa 20. m ai ca: Hamburg v Hamburg Veetlnam v Buuliigne Pre* Kcx.se vel t v Havre 22. marca: I'ennland v Havre Majestic v Cherbourg 23- marca: lie de France v Havre 27. marca: A'eiv York v Hamburg iiaturnia v Trst Manhattan v Havre 29. marca: I?#»renKaria v Cherbourg Kremen v Bremen 30- marca: Pari« v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v ."lenoa 5. aprila: Olympic v Cherbourg Eunipa v Dremtn 6. aprila: Champlain v Havre 10. apr la: Washington v Havre 27. aprila: Lafayette v 11«« vre It. x v Genoa 3. maja: Majt-Mic v Clierl«»,irg 4. maja. Clu.ln,.'->in v Havre 5. maja: Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 10. maja: firemen v Uremi.n 11. maja: 1'arin v llavre 0 nte di Savoia v Gtnoa 15. maja: Aqultania v Cherbourg 17. maja: K u ropa v Itremen Saturnia v Trst 18. maja: lie de Krari'e V llavre 22. maja: Majestic v Cherbourg' Manhattan v llavre 25. maja: Champlain v llavre I!ex v Genoa 28. maja: 1 remen v Bremen 29. maja: I »jijr-iria. v Ch*Tl«»urg II. lie de France v llavre Conte di Savuia v Oenoa 19. apri?a: l:ere:ig;Lri'i v Cherbourg Bremen v Bremen 20. apr.la: I ruma v Trst Pans v llavre 24. aprila: Manhattan v Havre 26. aprila: Kuropa v Bremen A'|uiLania v Cherbouig dati za streho ter so vso zimo prebivali v okolici v lilevu. Tam je tudi sedaj zmanjkalo' prostora, pa se je Vine. Ferk odločil ter se preselil v gozd. | , robu gozda so nagrnili svoje novo novo domovanj. Na ZNAMKE BREZ LEPILA tako povečujejo obrambno silo, katera je največja garanci ja za mir. TEŽKA INDU STRIJA V RUSIJI lučaj, da je Vol takoj po svetovni vojni predložen francoskemu parlamenti! predlog novega obrambnega zakona, s katerim so si hoteli zagotoviti in obvarovati proti nenadni vojni, kakor je izbruhnila leta 1914, na ta način _ da bi bila splošna vojaško ob- J veznost tudi razširjena na žen- ( taročite se na*1 (*L A3 NARODA", ski spol. Vse to postopanje je ! največji slovenski d i. +vmk t plase, * katerim so hoteli za- Združenih državah. senčiti odkrito postopanje proti mirovnim pogodbam. Uvedba vojaške obveznosti za žen-ki spol pomeni, da bi bili državi v težkem položaju na razpolago za obrambo domovine ipili-j on i žensk v starosti od 20 do 60 let, kar pomeni ogronmo) neizčrpno rezervo moškega spola v v«eli službah, katere lahko opravljajo tudi ženske. Da bi si lahko v celoti predstavili veliki pomen razširjenja s.pošne vojaške dolžnosti tudi na ženske, bi si morali predstaviti bodočo vojno. Svetovna vojna je dokazala, da bo v prihodnji vojni imela odločilno vlogo industrija iu uspešno napreduje. —Tako je izjavil na vseunijskem skupaj velik kup listja. V sre- M,)Z J? 1"> udarcih sc <>!>" dini so oclkopali luknjo, za timist in upa,jla bo vendar . s V™. m?*nost i . ..i, v i-; .i..,.., za dostoinejse preživljanje svo- pokrito z lepenko, ki jo je ueea . .. 1 nabrala po gramoznicah, in 4 ^ družine. starimi vrečami. Iznajdljiva j -,-- glava je napravila spredaj ste- j no iz suhe trave, ki je obilo ra- j ste v bližini, za okno služi kos j stare šipe, za vrata pa nekaka j lesa iz protja in trave. (Vz dan i so vrata odprta, čez noč pa jih za pro, da je v kupu topleje. T takem bivališču živi sedaj dvoje od rast lih ter šestero mladih ljudi, deca v starosti od 2 do 15 let. Najstarejše dekle je brez roke, ki jo je izgubila pri delu na kosil nem stroju še v Avstriji. Malega fantka se je posrečilo spraviti pri dobrih ljudeh na hrano in stanovanje. ostali pa so sedaj na kupu zbrani v tem žalostnem brlogu, pred katerim stoji iz kamna sestavljeno skromno ognjišče. Včasih dobijo krompirja ali moke pri dobrih ljudeh v okolici in mati skuha močnik ali krompirjevo juho za lačne želodčke. Po večini n: morajo stradati in to je za mladino najhuje. Kljub tej silni bedi pa Vin-cenc Ferk ni izgubil korajže. Nekam ponosno razkazuje do-šleeem, ki prihajajo v vedno večjem številu iz okolice in tudi mesta ter dostikrat tudi ka.i prinesejo s seboj za pod zob, imate * Koledar za 1.1935 Za Neki belgijski izumitelj je iznašel papir, ki se lepi zelo dobro že ob lahki ovlažitvi, ne da bi bil gumiran. S tem papirjem hoče napraviti belgijska poštna uprava ]>oskuse. — Izdala bo nove znamke iz tega papirja. Prednosti bi bile o-čitne. Pri običajnih gumi ranili znamkah ^e rado zg^li, da se zlepijo v vlažnem vremenu celi bloki skupaj in postanejo ffrrabni. Novi papir pa ni podvržen takšnim vplivom. Belgij-s-ki negumirane znamke se bodo uporabljale sprva v notranjem prometu, dokler ne bodo imeli ž njimi dovolj praktičnih izkušenj. BERAŠKI ČASNIK kon- Pod imenom "Journal des Medingots" izhaja v Parizu o i iginalen časnik, ki je namenjen beračem. Urejuje ga bivši nameščenec pri nekem notarju in uredništvo je v neki gostilni. Ta list je urejen kakor vsi drugi listi: ima uvodne članke, korespondenco in celo oglase. V uvodnih člankih zahteva si-j stemizir&nje beraštva po nekih | določenih principih. Predvsem bi bilo odpraviti umazano kon kurenco s tem, da bi vsak berač dobil svoj rajon; ee bi beračil izven njega, naj bi ga sodilo posebno beraško sodišče. List pravi, da beračev ni proglašati , za lenuhe in občestvu Škodlji-i ve elemente. Pravi berač ne bo ■n-koli kradel od goljufal. Med oglasi bereš takšne: "V majhnem mestu je naprodaj 50 centov dobite tehnika. Tudi najbolje oboro- gresu komisar G. K. Orjoniki še ter podal podrobno poroči- [ donosen prostor poleg dobro žena in izvežbana armada njo- lo o napredku. Komisar je fo tografiran v družbi svojih j obiskovane cerkve. Povprečni ra podleči, če je ne bo podprla* tovarišev. ^ I dnevni dohodek 25 fr." 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA 51 H PISATELJEV TROHE IN RUPNIK A;'ŽALJIVKE SUROVINSKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes!