NO. 252
Ameriška Domovina
/1« /l/l- ER I e/l' 111— HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O,, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 23, 1953
LETO Lm — VOL. Lin
Prijetje nadaljnih treh ANGLIJA JE
ZADOVOLJNA S SOVJ. NOTO
kaznjencev; dva sta še na svobodi
Ko je težko oborožena policija vdrla v hišo, so kaznjenci gledali televizijo.
DETOIT. — V ponedeljek je težko oborožena policija, ki je šla v akcijo po informaciji, ki jo| je dobila od nekega časnikarja, prijela nadalnje tri nevarne kaznjence, ki so v soboto zvečer pobegnili iz jetnišnice v Michiganu. Vseh skupaj je bilo teh begunov trinajst.
Kaznjenci, ki so jih zdaj prijeli, so sledeči: Daniel B. Busha,, star 28 let; Edward J. Emrick, 43 let, in Virgil Lane, star 27 let. Policija jih je prijela v domu nekega bivšega kaznjenca v Detroitu, kjer so se zabavali z gledanjem televizije.
Ko je policija bruhnila v hišo z naperjenimi revolverji in puškami v rokah, so kaznjenci ročno dvignili roke tr zavpili: “Nikar ne streljajte!”, nakar so se dali mirno prijeti, videč, da so
W. Churchill je dejal, da upa, da Sovjeti ne bodo ignorirali žarka luči sredi goste teme.
LONDON. — Odgovorni angleški krogi so izjavili, da bi bila Vel. Britanija radostna, če jf Sovjetska zveza resnično, in iskreno pripravljena na razgovore glede skupnega uporabljanja ter izmenjavanja atomske energije v mirovne svrhe.
Toda angleški zun. urad se vzdržuje vsakega komentarja, dokler natančno ne prouči sovjetske note
Moskovske radijske postaje so pričele oddajati Rusom polno besedilo sovjetskega odgovora na Eisenhower jev predlog, kakor tudi izčrpke iz Eisenbower-jevega govora samega.
Britanski premier Churchill 3e komaj zadnji teden označil izgubili"igro' in da je konec nji- Eisenhowerjev predlog kot “ene-
kove svobode
Časnikar je dobil informacije ° sumljivih tujcih v dotični hiši °d osebe, katere imena niso da-h v javnost.
-----o------
Učitelj Likover je bil odpuščen iz službe
Priznal je, da je izgubil pravico do priziva na sodišču.
CLEVELAND. — Edward Likover, učitelj, ki je bil že preje suspendiran od poučevanja, je kil v ponedeljek za stalno odpu-ščen iz službe. Odpustil ga je s°lski odbor zaradi “zadržanja, ki je nevredno učitelja.” Odbor >le tudi soglasno odločil, da postane Likoverjev kontrakt ne‘ čudoma neveljaven.
Likover, ki je bil osumljen komunističnega pripadništva in kiurpat^ je imel 2. dec. pričati kred Ohijskim lodborom za pre-lskovanje neameriških aktivno-sii> kjer pa ni hotel odgovarjati Tla stavljena mu vprašanja.
Likover ju so dali desetdnevni ^°k, v katerem času lahko zah-eva zaslišanje pred solškim od-°rom, pa je rekel, da tega ne . storil. V ponedeljek zvečer m tudi priznal, da je izgubil kavico do priziva na sodišču.
ga najbolj važnih dogodkov v povojni zgodovini, ki utegne pomeniti obratno točko naših u-sod.” V nižji zbornici je dejal, da upa, da Sovjetija ne bo “ignorirala tega žarka luči sredi tako črne teme.”
Vladni uradniki Zapad. Nemčije v Bonnu pa so skeptični in priporočajio previdnst v zadevi navidezne sovjetske pripravljenosti na razgovore.
Morilec spoznan za olaznega
.Steubenville, o. — Frank
uit, 34 let atari premogar, ki je žleznim drogom ubil štiri svo-e otroke od petih, je bil spoznan a blaznega in poslan v bolnico Utnobolne kriminalce v Lima, uhio.
Njegov peti otrok, 5-letna de-
Doran, ki jo je tudi obde-
^ 2 železnim drogom, je še ved-
.. v bolnišnici v kritičnem sta-
UJu.
r$5U>WAVE
Vremenski
prerok
pravi:
naletavanje snega, ve-mraz podnevi in po-
Radio-oddaja za 22 ameriških ujetnikov-komunistov
Indijci so dovolili oddajo, toda od ujetnikov samih je odvisno, če jo bodo poslušali ali ne.
PANMUNJOM. — Danes bodo zavezniki zadnjikrat apelirali po radiu na 22 ameriških vojnih ujetnikov, ki so postali komunisti. Rok pojasnjevanj poteče namreč nocoj o polnoči.
Indijska komanda je odobrila radio - oddajo ameriškim vojnim ujetnikom, kakor tudi enemu Angležu in 77 Južnokorej-cem. Nek indijski častnik je dejal: “Mi bomo te radio - oddaje dovolili, toda od ujetnikov samih je odvisno, če jih bodo, poslušali ali ne.”
Komunisti so zahtevali, naj se jim dovoli danes pojasnjevanje 250 Kitajcem in 41 Korejcem, ki žele biti poslani v nevtralne
Sovjetija bi sprejela Eisenhowerjev predlog
Mossadegh je bil obsojen na tri leta ječe v samotni celici
Obsojenec je izjavil, da je srečen, ker je bil obsojen, nato pa je proti obsodbi vložil priziv.
TEHERAN, Iran.—Bivši iranski premier Mohamed Mossadegh je bil v ponedeljek pred' vojaškim sodiščem spoznan za krivega izdaje, nakar je bil obsojen samo v triletni zapor, ko je mladi šah, katerega je hotel strmoglaviti, kar se mu je skoraj posrečilo, priporočil sodišču milostno sodbo.
Mossadegh se je ves čas tresel in trepetal, ko je nek sodni u-radnik skoraj eno uno, bral obsodbo in njene utemeljitve, ki so bile dognane tekom šest tednov trajajočega procesa, tekom katerega je Mossadegh izmenoma jloikal, kričal, protestiral, spal, se rogal tožilcu kakor tudi svojim zagovornikom ter od časa do časa padal v nezavest.
“Srečen sem, da ste me obsodili, da bo iransko ljudstvo vedelo pomen ustave in pravice”, je dejal. “Zdaj tudi jaz vem, kaj je pravica”, je rekel sarkastično. Toda kmalu nato je vložil priziv proti obsodbi.
Sodišče je odločilo, da mora odsedeti triletni zapor v samotni celici. Izjavilo je tudi, da je zaslužil smrt, da so mu pa izkazali milost na šahovo prošnjo. ---------------o------
Novi grobovi
Jacob Plemel
Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 1307 E. 167. St. Jacob Plemel St. star 75 let. Tukaj zapušča soprogo Katherine, rojena Mandelc, sinove Frank, Jacob ml. John, Joseph, hčere Mary Workman, Pauline Zakareckis, 8 vnukov in 1 pravnuka. Roj. je bil v vasi Mlino, fara Grad pri Bledu, istotam kot soproga, kjer zapušča brata Antona. Tukaj je bival 46 let. Zaposlen je bil 27 let pri New York Central železnici. Zadnjih 10 let je bil upokojen. Bil je član dr. Carniola Tent št. 1288 T. M. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 2:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Highland Park pokopališče.
Policist ubil nedolžnega človeka
CLEVELAND. — Nek 43 let stari specialni policist je zdaj v ječi, ker je v ponedeljek zvečer pred neko gostilno na E. 105 St. ustrelil in ubil nekega moža.
žrtev tega policista je bil Earl Hinson, star 36 let in stanujoč na 1172 Ansel Rd. Posebni policist, ki ga je ustrelil, pa se piše Lawrence Reeder
Policst Reeder se je kregal v gostilni s točajko in nekim pivcem, nato pa odšel ven Ko je stopil kmalu nato na ulico Hinson, ki ni imel s to zadevo nobenega Icpravka, ga je Reeder, ki je bil po vsej priliki opit, ustrelil.
Svarilo voznikom, naj nikar ne pijejo, kadar vozijo
Policija pravi motoristom: — če vozite, ne pijte, če pijete, ne vozite!
CLEVELAND. — Policija svari avtomobiliste, naj zlasti zdaj, v božični sezoni, pazijo, kako pijejo in kako vozijo. Policijsko poveljstvo je odredilo nadalnje policijsko moštvo, ki ima delati! obhode po barih in drugih zabaviščih. Istočasno policija svari tečaje ali bartendeHe, naj nikar ne točijo nadaljne pijače o-kajenim osebam, onim pa, ki bi bili že pod vplivom “duhov”, pa svetuje, naj se iztreznejo, preden sedejo v svoj avtomobil.
V Clevelandu je bilo namreč v prometu ubitih letos že 112 o-seb.
Sicer pa velja glede motoristov splošno pravilo: če pijete, ne vozite, če vozite, ne pijte!
Sporočila je, da je pripravljena na zaupne razgovore o atomski energiji. - Toda kakor vse doslej, hoče prepoved uporabe atomskega orožja - pred njegovo inšpekcijo in kontrolo.
Državni tajnik Dulles je izjavil, da je sovjetska pripravljenost do razgovorov sicer razveseljiva, da se pa zdi, da 5‘ovjetska zveza ni zapopadla duha Eisenhowerjevega predloga.
WASHINGTON. — Sovjetska devanja za sporazum o medna-
zveza je sporsetčila, da je pripravljena na pogajanja glede Eisenhowerjevega “atomskega mirovnega načrta”, kar je ameriška vlada z zadoščenjem vzela na znanje.
Državni tajnik Dulles je izjavil, da pomeni tozadevna sovj. nota “upapolno znamenje.” Toda, je previdno dodal, “zdi se, da Sovjetska zveza ni zapopadla duha Eisenhowerjevega predloga.”
Sovjetska zveza je v noti, ki vsebuje 3,000 besed, izjavila, da je pripravljena udeležiti se zaupnih pogajanj glede skuupne-ga izkoriščanja atomske energije za mirovne svrhe.
V	sovjetski noti pa je tudi rečeno, da morajo ta pogajanja, vsebovati razgovore o prepovedi uporabe atomskih orožij.
V	Washingtonu so kljub vsemu dokaj skeptični. Državni tajnik Dulles ni pustil nobenega dvoma, da je vlada Združenih držav pripravljena pričeti tozadevne zaupne razprave s Sovjetsko zvezfo!.
MOSKVA. — Sovjetska zveza je sicer pristala na razgovore glede načrta odnosno predloga predsednika	Eisenhower j a,
toda z dodatkom, da mora vsak tak načrt uvaževati sovjetski načrt za absolutno prepoved u-(porabe atomskega in vodikovega orožja.
V	sovjetski noti je rečeno, da Apel na Sovjete mora konferenca vzeti v pretres
BONN, Nemčija. — Zapadni +u{jj sledeče sovjetske predloge: zavezniki so apelirali na Sovjete, “Države, ki bi bile soudeleže-maj za božične praznike orni- ne v želji, da se reducira sve-lijo stroge naredfoe glede poto- tevna napetost, se morajo sve-vanja med Vzhodno in Zapadno £ano obvezati do brezpogojne
Nemčijo.
dežele, ko bodo svobodni, kar se ima zgoditi nocoj o polnoči.
Zračna nesreča
HONGKONG. — Tri osebe so bile ranjene, ko je neko ameriško mornariško letalo strmoglavilo tukaj na zemljo.
Velikodušni vojaki
SEOUL, Koreja. Ameriški vojaki pete divizije so zbrali med seboj za pogorelce v Pusanu $15,-000.
'Obligacije, da ne bodo nikoli u-porabljale atomskih ali vodikovih orožij za množična razdejanja.
“Uveljaviti se mora stroga internacionalna kontrola, ki bo skrbela, da se atomska energija ne bo uporabljala za vojne namene.”
(Slične sovjetse zahteve o takojšnji prepovedi uporabe atom-tskega orožja so v zadnjih pe-jtih letih onemogočile vsa priza-
rodni kontroli tega orožja. Zdr. države namreč zahtevajo, da se mora ta kontrola vršiti stopnje-vaje in z inšpekcijo naprav, ki se bavijo z atomsko energijo, — preden se more učinkovito prepovedati uporaba tega orožja. Sovjetska zveza pa zahteva, da se mera najprej uveljaviti prepoved, potem šele nadzorovanje in kontrolo tega orožja. Znano' je namreč, da Sovjetija noče ničesar slišati o pregledu svojih naprav za atomsko energijo'. — Brez tega pregleda in nadzorstva na licu mesta, pa bi v slučaju prepovedi tega orožja ne imeli od strani Sovjetske zveze druge garancije, da se drži svojih obveznosti, kot njeno besedo. Koliko je dati na njene besede, obljube in pogodbe, je pa itak predobro znano. Angleški ministrski predsednik Churchill je prvi povedal in za njim so poudarili veliko resnico vsi državniki svobodnega sveta,da se je edino zalogi ameriških atomskih bomb zahvaliti, da ni Sovjetija že dejansko pričela oborožene agresije proti vsemu svobodnemu svetu).
Beria - včeraj sovjetski vzor, danes ničla in izdajalec.
NEW YORK, 20. decembra. — Tom Whitney, poročevalec AP, objavlja v ameriškem časopisju zanimiv članek, iz katerega posnemamo:
Politična značilnost sovjetske akcije s potisnjenjem v ospredje slučaja Lavrentija Berije je v tem, ker čuti Malenkov potrebo dati Rusom grešnega kozla, na čigar nervaš zdaj lahko naprtijo vse svoje tegobe in težave.
Malenkov vali zdaj s svojimi taktikami na Berijio in njegovih šest pajdašev, ki pridejo z Berijo vred pred sodbo, vso krivdo za tlačitelj ske in izkoriščevalne odredbe Stalinovega režima ter za vse sedanje težave Sovjetske zveze.
Vse to je zasnovano zato, da se odvrne pozornJcust od ključnih
vlog, ki jih zdaj igrajo Malenkov taki tujci. Z obtoževanjem teh, in ostali sedanji sovjetski vodi-j obtožuje režim Stalina, ki je te telji pri oblikovanju sovjetske Georgijce spravil v Moskvo ter
politike. Dalje imajo te obdol-žbe namen, odpreti emocionalni ali čuvstveni ventil, potom katerega si da lahko rusko ljudstvo duška svojemu gnevu in nezadovoljstvu, ki je bilo toliko let dušeno v njem.
Gotovo je, da je malo Rusov, ki se ne bi poslužili te redke prilike, ko lahko keflnejo Berijo, ministrstvo notranjih zadev in Georgijce na splošno.
Beria in njegovih šest pajdašev so tako rekoč “made to order” grešni kozli, ker reprezen-tirajo vrhove osovraženega policijskega sistema.
Štirje od sedmih obtožencev so Stalinovi rojaki iz Georgije in v kolikor se Rusov tiče, kot
jih pooblastil z veliko oblastjo.
Iz dejstva, da so Sovjeti po tom urada državnega tožilca pretekli teden izdali zelo obširno izjavo o Berijevih grehih, je razvidno, da bo podobnih izjav še več.
Beria in njegovi tovariši so danes obteženi, da so odgovorni za vse izkoriščanje kmetov in persekucij.0 ali preganjanje “poštenih” državljanov. Dalje so obtoženi sabotiranja izboljšav za “koristi in blagor ruskega ljudstva.”
Sovjetska zgodovina dokazuje, da. okritje notranjih “sovražnikov” v Rusiji često služi za objekt ljudskega sovraštva zlasti v časih, kadar je v deželi na-
raščajoče nezadovoljstvo z vlado. Dejstvo, da so zdaj potisnili v ospredje Berijevo zadevo, dokazuje, da Malenkovi vladi ne gre vse tako gladko, kakor bi
hotela, da bi šlo.
* * *
Dokazuje še marsikaj drugega. Predvsem, da je sreča opo-teča in da ni hvaliti dneva pred večerom. Danes na vrhu, jutri na dnu! Danes eden prvih in najzasluženejših genijev, jutri ničla in izdajalec. . . Zadeva o uzurpatorjih, ki so najprej odžagali Beneša v demokratični Češkoslovaški, potem pa pričeli pošiljati sami sebe drug drugega na vešala, je dovolj znana. In ni edinstvena! Take stvari se dogajajo v današnji okuženi in zastrupljeni dobi povsod, ne sa-mlo pri komunistih!
Liga vošči in se zahvaljuje
LLGA S. K. A. želi vsem svojim podpornikom, naročnikom paketov, prijateljem in znancem prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Prosi jih, da bi ji ostali zvesti tudi v novem letu, kajti beda beguncev po, Evropi in revščina v zasužnjeni domovini ne bosta prihodnje leto nič manjši. Prosimo vas podpirajte z nami vred nesrečne rojake, kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli morete.
NAJNOVEJŠEVESTi
PANMUNJOM. — Včeraj so preko zvočnikov, ki so bili instalirani na tovornih avtih, ameriški častniki nagovarjali Amerikance in peščico Južno-korejcev, naj se vrnejo domov, toda omenjeni ujetniki v taborišču, ki so postali komunisti, so tako prepevali, vriskali, rjuli in plesali, da so prevpili glas zvočnikov. WASHINGTON. — Državni taj nik Dulles je včeraj ostro podrezal Francijo, naj odobri
evropski armadni načrt, ali pa bo Amerika odpoklicala svoje čete iz prednjih postojank v Nemčiji.
NEW YORK. — S- Braden, ki je bil svoj čas pomožni državni tajnik, je posvaril Ameriko, da utegne izgubiti zavezništvo Južne Amerike, kakor smo izgubili Kitajsko. Južno Ameriko utegnejo namreč prevzeti komunisti.
LONDON. — Prestiž predsedni-nika Eisenhowerja se je v Evropi silno dvignil, čim se je izvedelo, da so Sovjeti pripravljeni na razgovore in pogajanja glede njegovega “a-tomskega mirovnega načrta.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in ! te okolice
Dvajseta obletnica—
V soboto, 26. dec., bo v cerkvi sv. Pavla ob sedmih zjutraj sv. maša za pok. Ivana Kramerzic v spomin 20. obletnice smrti.
Asesment—
Vsi tajniki društev, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo ta mesec pobirali na 23. in 26. dec. mesto na Božič.
Voščila—
Augus Kollander, lastnik znane potniške pisarne na St. Clair Ave., pošilja vsem svojim strankam, prijateljem in znancem pozdrave in voščila za praznke iz Trsta, kamor je pretekli teden, odletel za .nekaj dni.
Asesment—
Društvo Napredek št. 132 ABZ bo pobiralo asesment v sredo, 23. dec. med 6. in 8. uro v AJC na Recher Ave.
Božičnica—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v nedeljo, 27. decembra, v cerkveni dvorani fare sv. Vida ob treh pop. božičnico za mladinske člane in članice. Božičnico prireja društvo skupno z Društvom sv. Vida št. 25 KSKJ. Starši otrok obeh društev so prošeni, da pošljejo otroke ob pravem času v dvorano.
Nov odbor—
Društvo Euclid št. 29 SDZ je izvolilo za leto 1954 sledeči odbor: predsednik Joseph Macarol, pedpreds. Anton Omahen, tajnik - blagajnik Frank Požar, — 23020 Tracy Ave., Euclid 23, O. RE 1-6048, zapisnikarica Mrs. Ivanka Macarol, nadzorni odbor John Dodich, Vincent Kolman in John Jamnik, zastop. za Klub društev AJC John Zupančič in Frank Segulin, za pregled vsi slovenski zdravniki. Seje vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v AJC na Recher Ave. Nov odbor—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za leto 1954 sledeči odbor: duh. vodja Rev. Matija Jager, častni duh. vodja msgr. Vitus Hribar, predsednik John Ha-bat, podpred. Frank Žnidar, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., KE 1-7131, blagajnik Louis Mervar, zapisnikarica Ana Ko-žel, bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169 St. IV 1-5283, nadzorniki Anna Skolar, Feliks Korošec in Frances Supanic, vratar Ralph Skolar, zastopnika za KSKJ federacijio John Pezdirtz, L. Mervar, zastopnice za žensko aktivnost Dorothy Ferra, Anna Ko-žel s Holmes Ave., in Anna Kožel z Richmond Rd.
Pobiranje asesmenta—
Tajnik društva sv. Vida št. 25 KSKJ bo pobiral asesment nocoj, v sredo, zvečer od 6. do 8. ure v šoli sv. Vida.
Asesment—
Tajnica podružnice št. 25 S. Ž. Zveze bo pobirala asesment nocoj od 6. do 8. ure v šoli sv. Vida.
Težka prometna nesreča
CARMEL CHURCH, Va. — Tukaj je bila kolizija več avtomobilov, ki so se nakupičili drug na drugega, štri osebe so bile ubite, deset pa ranjenih. Nesreča se je primerila 30 milj severno od Richmonda.
Sovj. ribiči v Suezu
PORT SAID, Egipt. — Skozi Sueški preklop je1 plovila 20. decembra sovjetska ribiška flotila, sestoječa iz petnajstih ladij. — Ladje so na potu v Vladivostok,

Ameriška Domovina
’i ts
S117 St. Cl«lr A ve.
UEnderscn 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ?>d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES	'
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.

No. 252
Wed., Dec. 23, 1953
nogi, vendar ve;e danes v Washingtonu za delavstvo precej neugoden veter.	,
Mali človek od sedanje vlade kaj prida ne sme pričakovati, tako vsaj izgleda. Če se v tem pogledu motimo, bomo samo veseli.
Hi a »t	J-UJilJjMBM-T-t
BESEDA IZ NARODA
St.i.itiioTTOttiwiiTttwjitmrrawrmntini1«**«
Dr. M. Krek:
Zbornik Svob. Slovenije za leto 1954
Predsednik Eisenhower in Kongres
V preteklem kongresnem zasedanju je predsednik Eisenhower v glavnem dosegel, kar je od Kongresa želel. Sicer so bile tu in tam težave, toda v glavnem je vse še dosti glad ko potekalo. Za novo zasedanje pa napovedujejo precej drugačno sliko.
Predsednik, ki se je v prvem letu bivanja v Beli hiši do hro razgledal, namerava v novem letu pred Kongres z obsežnim programom. Toda vse kaže, da se bo moral za ono, kar bi bil letos zlahka dobil, v novem letu trdo boriti. Republikanci sami niso v celoti za predsednikov program. Konser-vativnejši del se mu je začel postavljati po robu tako v do' mači kot v zunanji politiki. Predsednik bo moral torej iskati pomoči pri demokratih, če bo hotel imeti uzakonjen vsaj glavni del svojih predlogov. Demokrati pa niso prav posebno voljni podpirati republikanskega predsednika, posebno odkar je s predsednikovo odobritvijo obdolžil glavni zvezni pravdnik Brownell bivšega predsednika H. Trumana malomarnosti v vprašanju komunistične nevarnosti. Drugo leto so kongresne volitve, zato bodo vsi zakonodavci posebno previdni, da si ne bi škodovali med volilci.
Washingtonski opazovalci in presojevalci političnega življenja trdijo, da bo predsednik imel poleti, ko bo Kongres zaključil svoje zasedanje, odobreno le malo od onega, kar bo predložil. Kongres bo predvidoma tu in tam malo pristri-sel federalni proračun, pa ga v glavnem odobril, prav tako bo verjetno odobril tudi nadaljno podporo farmarjem in malo povišanje federalnega dolga. K temu je treba prišteti še morebitno malenkostno znižanje davkov, pa imamo vse, kar bo Kongres predsedniku po mnenju presojevalcev političnega položaja v novem le,tu odobril.
Eisenhower bi rad dobil odobritev za zmanjšanje uvozne carine na blago iz zavezniških držav. Zavezniki v Evropi že vse leto govore, naj Amerika namesto pomoči odpre vrata njihovemu blagu. Evropa, ki ji je v prvih povojnih letih vsega manjkalo, je obnovila svojo industrijo, obdelala po vojni opustošena polja in zredila živino. Odvisno blago bi sedaj rada prodala, toda tržišča so prenatrpana. Amerika, ki zahteva, naj Zahod trgovino s komunističnim svetom čim bolj omeji, naj torej po mnenju evropskih zaveznikov kupi vsaj del odvišnih evropskih izdelkov. Ta misel pa ameriškim gospodarstvenikom ni nič kaj všeč, saj imamo sam? vseh vrst blaga toliko, da ne vemo, kam z njim. Tovarne odpuščajo delavce, farmarji ne morejo prodati svojega blaga To so, kot pravijo gospodarstveniki, le trenutne težave, ki bodo pa prešle, ko se “prilagodimo” novim razmeram. Člani Kongresa, ki bodo morali drugo jesen pred volilce, na te besede ne bodo radi šli. Tako bo predsednik nemara lahko zadovoljen, če bo v pogledu zaščitnih carin ostalo vse pri starem.
Predsednik namerava predlagati Kongresu izboljšanje “social security” zakona. Na eni strani ga hoče raztegniti na več ljudi, na drugi pa povečati pokojnine. Republikanci, ki napadajo “dobrodelno državo” in jim javna krb za slabotne in stare ni posebno pri srcu, se za ta predsednikov predlog ne navdušujejo, vendar se bodo pa nemara le premislili, preden bodo glasovali proti njemu. Če ga namreč zavrnejo, bodo zgubili glasove onih, ki bodo v tem slučaju prikrajšani. Demokrati bodo zboljšanje socialne zakonodaje gotovo podprli.
Prej ali slej bodo morali tudi največji nasprotniki socialne zakonodaje spoznati, da se ji v modernem času ni mogoče več upirati. Gospodarsko šibkim je treba dati neko zaščito, pa naj bo to komu prav ali ne, sicer se izpostavljamo nevarnosti njihovega nezadovoljstva in ustvarjamo ugodna tla za komunistično propagando. Pametna socialna zakonodaja še dolgo ne, pomeni konec gospodarske svobode, kot nekateri mislijo. Pomeni le konec zlorab močnejšega nad šibkejšim.
Po sedanjem zakonu o atomski energiji, Washington ne sme deliti atomskih skrivnosti z zavezniki, kot je bilo to v času svetovne vojne. Predsednik bi rad, da bi Kongres ta zakon spremenil in mu dovolil v tem pogledu več svobode toda kongres se boji, da bi atomske skrivnosti, ki bi jih mi zaupli zaveznikom, kmalu našle pot v Moskvo.
Gospodarske in vojaške pomoči zaveznikom za enkrat še ne bo konec, čeprav bo precej zmanjšana, tako vsaj trdi administracija. Kongres se ;e že letos temu hudo upiral, za prihodnje leto izgledi torej ne bodo rožnati.
Kmetijski tajnik Ezra Taft Benson je izdelal podroben načrt za poljedelstvo in živinorejo, toda če vse ne vara, ga bo Kongres v marsičem spremenil.
Taft-Hartlev zakon o delavskih odnosih je organiziranemu delavstvu že od vsega začetka trn v peti. Eisenhower je v volilni borbi obljubil, da bo delavstvu v dobri meri ustregel in predložil spremembo zakona. Iz vsega pa ni bilo nič. Delavski tajnik demokrat Durkin je izdelal dopolnilo zakona, toda predsednik ga ni predložil Kongresu. Delavski tajnik je zate odstopil. Sedanji tajnik ne kaže posebne volje do kakih spreminjevalnih predlogov. Eisehower se sicer prizadeva, da bi ostal z organiziranim delavstvom na dobri
Založba Svobodne Slovenije nas je letos prijetno presenetila s še večjo, obsežnejšo in bogatejšo slovensko knjigo, kot so bili njeni prejšnji Koledarji, ki jih izdaja že vsa leta, odkar se je močna skupina slovenskih protikomunističnih izgnancev zatekla v Argentino. Strokovnjaki bodo gotovo še pisali o tej knjigi in ocenili dela, ki so objavljena v njej. Te vrstice naj bodo samo skromno opozorila, da je Zbornik izšel in da je tak, da bo vsak in sleherni Slovenec in Slovenka našel v njem obilo duševne hrame, razvedrila in poučnega pregleda.
Knjiga ima 288 strani velike koledarske oblike. Ovitek in koledarski del sta izvirni lepoti slovenske krasilne umetnosti. Umetnik je posredno izbral značilna znamenja slovenskega življenja v poedinih mesecih in dobah leta, tako, da že v teh risbah dobi bravec čudovito topel dih domačnosti in najlepših spominov nanjo.
Samih slik je v zborniku 92 pa še nekaj zemljevidov povrhu. Samih pesmi je 30 in med njimi so venci, ki je vsak zase posebna zbirka pesmi. Med njimi so pravi nidvi biseri slovenske poezije.
Kadar bomo knjigo prijeli radi plemenitega užitka v branju, bomo poleg pesmi šli iskat taka dela, kot je črtica moj-stra Karla Mauserja “Ura s kukavico,” ali Mihael Skalarjevo čudovito podobo doživetij sedanjih dni naših “Dušica je prišla” ali Božo Kram olj čeve “P ra v 1 j i c e,” ali Ivan Koroščev “Zadnji juriš,” ali izliv srca, kot ga je opisala A. K-jeva v ‘“Pojdi moj sinko na pot” ali bomo spremljali Sašo Stareta v njegovih “Doživljajih
nje Evrope” zbral in uredil vse važnejše podatke o prizadevanjih krščanskih demokracij v begunstvu, važnejše govore, resolucije in sklepe tega kongresa, dodal še razpravo “Za osvobo-jenje in zedinjenje Evrope. Sta-rogorski je v članku: Boj beneških Slovencev za svoje pravice podal res popolen pregled te naše, tako pogosto pozabljene narodne manjšine. Rudolf Smersu daje ekonomsko — slofcijalne po glede na življenje v Argentini v razpravi: Drugi petletni načrt. Dr. Jože Velikonja pokaže pomembnost Trsta itn njegove luke za Slovence in Srednjo Evropo v razpravi: Tržaški razgledi. Polkovnik Vladimir Vauhnik je1 napisal prezanimivo razmišljanje: Današnji strateški položaj Slovenije, dr. Ivan Ahčin pa razpravo o Rodovitnosti ljudi in narave, v kateri nam daje utemeljitev krščanskega in katoliškega stališča k vprašanju ali bo zemlja mogla dajati hrane za vedno številnejši človeški rod. Ruda Jurčec je v članku Združene države Evrope pogoj za ohranitev svobode mojstrsko utemeljil to osnovno točko programa za bodočo demokrationic: ureditev evropskega državnega življenja. Športniki bodo z užitkom čitali Dr. V. Arkov popis: Borba za vrh sv. Valentina, naši kmetovalci pa Ing. Anton Mati-čičevo razpravo o govedoreji v Argentini. Živa slika argentinske zdravstvene kulture in bolniške nege v Argentini je J. K.ov popis: V hi? bolečin, L. M. daje zgoščen popis življenja in ubijanja slovenskih nov ©naseljencev V Veliki Britaniji. Zadnja, pa zato nič manj zanimiva ni razprava iz odlomka modeme
Jaka Debevec: “živi član naše narodne skupnosti more ostati le tisti, ki stalna sodeluje s slovenskim tiskom.”
Napisal jo je tudi meni in Tebi in tudi za Zbornik — Koledar. Pri Slovenski pisarni v Clevelandu, pri Ligi v New Yorku in pri drugih znanih poverjenikih je novi Zbornik — Koledar Svtt> bodne Slovenije že na razpolago. Hitimo ponj, vsak in vsi!
------o------
še eno voščilo iz Španije
Barcelona. — Malo se oglasimo. Vendar za božične praznike pa se le spodobi, da Vam napišemo nekaj vrstic.
Najprej iskreno želimo uredništvu “Ameriške domovine” in preko nje vsem našim rojakom, razkropljenim po svetu, veselja in miru polne božične praznike ter blagoslovljeno ter uspehov polno novo leto.
In zdaj, ko gre h koncu leto 1953 ne maramo, da bi izostala naša iskrena zahvala uredništvu' Ameriške domovine,” ker nam tako redno pošilja časopis, ki ga vsi veuno z veseljem pričakujemo in prebiramo, saj domače besede je željan vsak Slovenec, naj bo govorjena ali pisana. Zatorej: Bog Vam plačaj!
Slovenski akademiki v Barceloni
Leopold Šeme.
r tri
^ w "2^
in zgodbah v misijonskih pragez- tehnike, ki jo je spisal Janko Hab
dih” ali pa šli prebirat Tončka Pangerca “Zapiske iz hotela OFOUI.” Skoraj kjerkoli odpreš knjigo, je polna lepega pripovednega branja.
Poleg tega pa nas Zbornik uči. Pestra, bogata zbirka je in zgle-
ner in ji dal naslov: Atomski vek — doba mislečih strojev.
Knjiga je šele prišla sem v Združene države, komaj prelistal sem jo. Te vrste naj samo epozore nanjo, nič drugega namena nimajo. Tole bi rad še po-
dan izbor najpomembnejših zna-; vedal pri tej priliki zlasti novim
čilnosti sedanjih dni, da moraš vso pregledati in ja imeti stalno pri rokah, ker boš znova in znova segel po podatkih, ki so zbrani v njej.
V Zborniku boš našel odlične
naseljencem. Ko vzamemo to obširno knjigo v roke, se spom nimo, da jo ne izdeja kako solidno, dobro “podloženo” podjetje, ampak par nemaničev — beguncev, da so vsi ti pesniki,
popise naših vzornih osebnosti:: pisatelji, zgodovinarji, zemljepis-“Škof Gregor Ražman — sedem- ci, zbiralci, ocenjevalci in učite-desetletnik,” Marijan Marolt, Iji begunci v isti in podobni uso-“Dr. Gregorij Rožman v vrsti di kot vsak izmed nas, pomisli-slovenskih škofov,” N. S. “Msgr. ^ mo, da so vsi. ti, ki so nam pre-Ivan Trinko devetdesetletnik,”: skrbeli ta kulturni zaklad, ki je J. K. “Prelat Alojzi Odar,” Loj- v knjigi zbran, morali odtrgati ze Gerzinič “Fran Ramovš,” Dr. velik kos skrbi svojim zasebnim Milan Komar “Ob desetletnici revnim in težkim razmeram in dr. Janka Kralja,” Karel Mau- ga dati skupnosti, da je knjiga ser, “Z obiska pri guvernerju (mogla nastati. Večina teh žive, Lauschetu,” Maks Jan, “Nekaj kett težaki, delavci, vihtijo kram-odlomkov iz življenja krščanske-jpe in lopate po cestah in stavbi-ga strckovničarja Franceta žuž-iščih, premetavajo zaboje in toka,” “župnik Ivan Lovšin,” Jus, jvore po skladiščih, delajo v to-“Dr. Anton Dolinar,” Dr. Tinejvarnah ali se prebijajo kot naj
Dr. sv. Družine št. I DSD
Joliet, 111. — Vljudno vabim vse članstvo društva na letno sejo v nedeljo, 27. decembra, v navadnih prostorih. Seja je važna. Na njej bomo razpravljali o načrtih za delo v prihodnjem letu in izvolili tudi nov odbor, ki bo te načrte nato izvajal.
Letos smo izgubili precej članov — ugrabilla nam jih je smrt. Potrudimo se in vrzeli zamašimo. Poagitirajmo med našimi ljudmi in pridobimo novih članov tako v odrasli kot v mladinski (oddelek.
Glavnemu odboru in vsemu članstvu želim vesel božič h srečno blagoslovljeno novo leto.
Matt Vranešič, zapisnikar.
------o-----
Slovenska šola pri sv. Vidu
Smrt na Primorskem
Dne 11. decembra so v Devinu pokopali vzorno in plemenito krščansko mater gospo Kristino Komačevta. Dolge mesece je trpela, a vse svoje trpljenje je prenašala z občudovanja vredno potrpežljivostjo in vdanostjo. Kako je bila priljubljena in spoštovana, je izpričal njen veličastni pogreb. Kras je bil ves v soncu in skoro se je zdelo, da je pomlad, ko se je dolgi sprevod pomikal proti devinskemu pokopališču. Bil je zastotpan ves Kras, Goriška in Tržaška. V zelo velikem številu so se pogreba udeležili tudi duhovniki, kar je bilo družini in še posebno č. gospodu duhovniku Komacu v veliko tolažbo. V imenu vseh njegovih sobratov se je na devinskem pokopališču poslovil od pokojne č. g. Rejec. Pldvdaril je njeno veliko vero, zlasti še njeno veliko zaslugo, da je dala slovenskemu narodu sina duhovnika. Nato se je še č. g. prof. Butkovič v imenu goričkega SKPD poslovil od pokojne golspe Komačeve.
Po odhodu čet
Po obojestranskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo so se v preteklem tednu umaknile čete z naših mej. Ves teden so po Grojni in dalje skozi Podgoro in po drugih cestah, ki peljejo v Furlanijo odhajale vojaške edinke, topništvo in tanki. Naši kmetje so se končno oddahnili, saj so ponekod vojaki cele tri mesece pustošili njihova polja. Prava razdejanje se je pokazalo šele sedaj po njihovem odhodu. Posebno je prizadeta občina Doberdob, kjer so težki tanki razrili vse ceste. Sicer je rečeno, da bo posebna komisija ugotovila in izplačala škodo, a naši kmetje dobro vedo, kako se taka škoda plačuje.
Naraščajoča kriza v ladjedel-niri
Zaradi vedno manjših naročil novih gradenj v tržiški ladjedelnici, so tu vedno slabši izgledi za delo v prihodnjih mesecih. Posebna delegacija delavcev se je zato podala v Rim k ministru Tambroniju ter mu abrazložila težko stanje v ladjedelnici in naraščanje krize in brezposelnosti. Minister je delavce potolažil, da v ladjedelnici ne bo prišlo do novih odpustev delavcev, ni jim pa mogel zagotoviti nova naročila, ki naj bi zajamčila polno zaposlitev, delavcev v prihodnjih mesecih in letih. Priznal je, da Ita-
Debeljak, “S spominom med mrtvimi slovenskimi pisatelji,” in “P. Ludvik Pernišek.”
slabše plačani dnevničarji po kakih pisarnah. Neusmiljeno zbiti prihajajo domov, pa ne počije-
Zbcrnik nas vodi po poljih slo-; jc. V ubožnih svojih stanova-venske kulturne delavnosti v j njih, često sredi bolezni v dru-člankih in razpravah: Dr. Vinkojžinah in med drugimi nadloga-Zwitter: Kulturno življenje ko-J mi v pozne noči in preko prazni-reških Slovencev v minuli sezc- čnih dni pišejo in ustvarjajo, ne
ni, Lojze Geržinič: Naša kulturna preteklost v luči obletnic, nepodpisan članek: Kulturno življenje Slovencev v zamejstvu,
Miha Krek: Slovenska šola v j turo. Naročnina krije komaj Clevelandu, Marijan Marolt, Li- stroške papirja in tiskarne. Kaj kovna umetnost, glasba in gleda- drugega si ne upajo upoštevati
Cleveland, O. — Menda ni Slovenca prijetnejše novice te, da so! v naj večji slovenski fari v Ameriki, pri Sv. Vidu v Clevelandu, odprli tudi slovensko šolo. Zahvala in častitke župniku Rev. L. Bazniku, ki to ustanovo tako vneto podpira.
Svetniški škof Anton Martin Slomšek je nekoč dejal: “Kdiotr materino besedo opušča, jo zanemarja, bo kmalu tudi vero opustil in jo izgubil.”
Materna beseda je nam vsem slovenska beseda, pa naj bomo rojeni tu ali onstran (oceana.
Pred kratkim sem govoril z materjo, ki pošilja svoje otroke slovaško šolo. Rekla je, da otroci v tej šelli molijo pri otroški maši slovaško in pojejo slovaško.
Vzemimo za zgled našega gover-nerja Franka Lauscheta. On se nikjer ne sramuje govoriti slovensko. Kot sodnik v Clevelandu je ob neki priložnosti stran- Odprave, ki so se mudile v se-ke, ki ,so bile slovenskega rodu, vernem delu Sibirije, so ugoto-v njihovem jeziku okregal s sod- vile, da se tundre, te “večne lenega stola, pa zato ni bil osramo-jdene pustinje”, polagoma krčijo, čen. Veliki listi so ga prav za- Arktični ledeni pas zemlje se to-radi tega še pohvalili.	J pi in pomika proti severu. Vzrok
Morda bo tudi kateri izmed je isti kakor v puščavi Sahari, ki teh, ki sedaj (clbiskujejo sloven-1 se širi preti jugu. Tudi ledene so šolo, dosegel kako visoko me- gore polagoma izginjajo, ker se
na-
Čast in zahvala g. župniku, ki slovensko šolo omiclgoča, čast in zahvala učiteljicam, ki se trudijo z otroci in goje v njih ljubezen do slovenskega jezika.
J. Resnik.
Tundre se krčijo
denar, ki bi ga bili tako kr-j sto v javnem življenju, morda!ledeniki krčijo. Podnebje
lišče, L. M.: Prva razstava svobodnega slovenskega tiska.
Bogata zbirka zanimivih podatkov in Obvestil je v obširnejših pregledih. P. R. je v članku “Prvi mednarodni kongres Krščanske demokratske zveze Sred-
vavc potrebni, ampak zato, da bi j mu bo slovenski jezik pri njego-.še zemlje postaja toplejše. Znan-Sicvenci v begunstvu mogli ime-1 vem poslu prav prišel. Slovan- stveniki še niso dognali, kaj poti čim bogatejšo književno kul- ski narodi igraja v svetovni poli-' vzroča te spremembe. Sicer pa
tiki vse važnejšo vlogo, njihovi t to ni prvi primer, da se naše pod-jeziki so zato pomembnejši, ved- neb j e spreminja, saj so ledene no v večjem številu jih uvajajo dobe že večkrat zamenjale top-tudi v ameriške višje in visoke lepše. V tej zvezi se selijo tudi
lija ne more vzdržati konkurence v drugih državah, kjer je gradnja ladij za 18% cenejša kot v Italiji, kljub temu, da so delavci bolje plačani. Razlika v ceni je zaradi surovin in drugega materiala, ki ga mora Italija kupovati v inozemstvu.
Pomlad v Alpah
Letošnja zelo mila zima je na več krajih Vareške okolice, ki tvori podnožje mogočnih Alp, ' priklicala iz zemlje predčasno pomlad. Zadostovala sta dva sončna dneva, da so pobočja hri-biclv zacvetela v belih in rumenih marjeticah, prav kakor bi bili že1 v marcu. Prav tako poročajo, da ponekod v Alpah cvete že rododendron. Toplomer se je dvignil na 13 stopinj nad ničlo. Vendar zima bo prav gotovo prišla in ne-počakanim cvetkam bo takrat bridka predla.
IZ BENEČIJE Kaj zahtevajo beneški Slovenci
Beneški Slovenci so v zadnji št. svojega glasila zahtevali v skladu z določili ustave, da se izda posebna manjšinska zakonodaja, ki naj velja za vse v Italiji živeče Slovence. Navedli so šest točk.
1)	Določeno število zastopnikov Slovencev v poslanski zbornici in senatu, v deželnem in pokrajinskem svetu;
2)	Obstoj in nemoten razvoj slovenskega osnovnega in srednjega šolstva;
3)	enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih v onih krajih kjer prebivajio Slovenci;
4)	nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacijah;
5)	kaznovanje onih oseb, ki bi se pregrešile proti določilom manjšinske zakonedaje;
6)	razpustitev zloglasnih terorističnih trikolorističnih tolp in kaznovanje njenih pripadnikov.
Te zahteve se zdijo mnogim Italijanom predrzne, vendar 3d zahteve upravičene in marsikateremu nesporazumu bi se lahko ognili, če bi tudi Slovenci imeli v Rimu svoje zastopnike, kakor jih imajo n. pr. Italijani v Beogradu in drugod.
IZ SLOVENIJE Nova hidrocentrala
V Vuzenici na Dravi je začel prve dni decembra obratovati prvi agregat tamkajšnje hidrocen-trale, ki jo gradijo domači delavci. Dne 20. t. m. so po prei2' kušnji priključili ta agregat ^ normalnemu električnem11 omrežju. S tem se je povečala električna proizvodnja Slovenil0 za nadaljnih 130 milijonov kil°' vatnih ur električne energije.
Nafta pri Zagrebu
Pri vasi Glavničica, ne dal00 od Zagreba so odkrili 60.5 m d0' bele plasti nafte v globini okroč>
l,	200 metrov. Nad globino 90$
m.	pa se zdi, da se nahaja ze' meljski plin v 32 m debelei11 sloju.
V Bosni snemajo nova
Že pri snemanju filma “V0S' na” je prišld do uspešnega sl>de lovanja avstrijskih in doma0 umetnikov. V zadnjem času P3 je bosensko podjetje “BoS11® film” s sodelovanjem avstrijs^ . producentov posnelo umetnih ^
in računati. Knjiga bo mogla prihajati med nas
samo tako šole. Kdor zna slovensko, se mu nekatere živali, ki jim je tam,
sVe-
D11'
dolgo, dokler bo res vsak knjigo* ne ba težko naučiti rusko ali kak kjer so živele doslej, postalo pre-
vzel in plačal ter tako pomagal,drug slovanski jezik, kriti vsaj ta izdatek.	J Starši naj ne pozabijo tega in
Uvodna misel Zbornikova pa'naj se pobriga j o, da se bodo otro-l
toplo..
-Povprečna lokomotiva ima
je iotna, ki jo je napisal pokojni ci naučili tudi slovenskega jezika, v kotlu okoli eno miljo cevi.
film “Hiša na obali.” To je haloška drama iz časa prve tovne vojne ter se dogaja v . brovniku in njegovi oko h Drugo psihološko dramo “Posl0 nji most” pa je novo srbs ^ filmsko podjetje “UFUS” koprodukciji z Avstrijci Posn^,p v Mostarju. Scenarij za obe ^ ma sta napisala Helmuth Kal ner in Norbert Kunze.
Zgodovina slovenskega naroda
Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Stobej in Hren. Delovanje reformacijskih komisij.
Dbhajilo pod obe- . veliki dvorani bamberškega grama podobama se je odpravilo. J du, kjer se je zbralo vse me-Tisti, ki so se priznali za kalvin-j ščanstvo. Potem so komisarji
ce, luterane ali flakcijance in se niso hoteli izpreobrniti, so bili obsojeni, da se tekom šestih tednov in treh dni izselijo. Tristo luteranskih knjig je bilo sežganih na javnem trgu-Slično de je vršila reformacija po vsem Koroškem. Komisija je prehodila vso Dravsko dolino, dolino reke Bele, Zilje, Kr-be, Gline in Lavantinsko dolino. Povsod so predikante pregnali, njih molivnice zaprli ali razrušili, katoliška cerkve jim odvzeli in izročili katoliškim duhovnikom, krivoverske knjige sežgali in trdovratne protestante, ki se niso dali poučiti, obsodili na izgon, škof Brenner je pridigal tri do štiri ure na dan in povsod odpravil obhajilo Pod obema podobama.
V špitalu se j(e zbralo okoli 6000 meščanov in kmetov iz gornje Dravske doline. Po dvadnev-nem poduku in izpraševanju so hm določili rok treh mjesecev, da se povrnejo v katoliško aer-kev ali pa izselijo. — V Ziljski dolini je bilo treba cerkve sv. •Andreja, sv. Mohorja, sv. Juri-la! sv. Lenarta, sv- Marije Magdalene, sv. Petra in župnijo Ča-te iztrgati pnedikantom iz rok.
Strogo postopanje komisije je Povzročilo po Koroškem precej Vzburjenja. Pri Trebnju se je 2bralo vsled hujskanja nekega PVdikanta okoli 4000 kmtetov,
1 so napravili zaseke in nagro-Vadili kamenje, da s silo zastalo pot komisarjem. Enak odpor so pripravljali tudi rudarji ^ Pliberku. V Millstadt so pri-SP trije poslanci deželnih stanov ugovarjat proti postopanju °misije. Nadvojvodovi komi-Sarh So jim odgovorili, da se Judstvo nima od njih nič hude-§a bati. Kar se tiče zahtevane Prisege, j0 lahko poda tudi vsak teran, ker obljubi le, da bode ezelnemu knezu pokoren in da bodla ogibal predikantov, do-
čev tako sanjal, pa bom srečen!
In vi drugi širom sveta? Kako vi? Kod vas vodijo božične misli?
Zasanjam v te lepe božične misli se spominjam,, kako je nam
je že itak malo na svetu. Pogum, pogum! — to je luč, ki vodi naprej! Malodušnost pa vodi slepo ulico obupa.
“čuj duša slovenska! Naš glas ni mrtev, ampak je glasan in bo
ostal večen, ker smo v službi,	x _____________________
Onega, ki je večen. Naš božični: Pre(l leti neki stari učitelj v po-zvok (zvonov), kroži po vsemirjujbojn povedal neko pripovedko, in po svetu naprej in naprej vse j bi govori o zgodbi o sreči, od tedaj, ko je zasijala svetonoč- Skupina mladih fantov in de-na zvezda nad Bethleheniom klet je sedela v društvenem do-
-----j-------^ Pred 1954 leti. Ali ne čuješ nas,! mu okrog peči kake dva dni pred
Celovec, je stanove hitro tistega našega glasu, kakor smo svetim večerom. Delali smo " ’ ”	-■ doneli in razlegali svoje glasove jaslice tudi v domu. Učitelj je
vse širom slovenske zemlje, te-! rad iskal druščine in v društve-daj, ko si bil še tam? Napni bra- !nem domu je vedno našel koga, te svoj posluh in poslušaj!” j da je z njim čebljal. Pa je pra-Nekakšno tako vabilo čuje mo- j vil: ja duša v teh predbožičnih dneh. j “V Daljni deželi, v tistem naj-Lepa božična melodija me pre-j lepšem kraju pod soncem, kjer buja in kliče nazaj k tistim pre-;ni bilo nobenih skrbi in brig, ne lepim božičnim večerom, ko sem | sovraštva, ne zavisti, nego je via-
doma še kot otrok in pozneje kot; dala zgolj ljubezen in dobrota, povdarial TA k ThtTY	T
mladenič preživljal ob domačem |ie nekoč umrl kralj. Nenadno!j
^ 61 je v deželi. Kar se tiče izgo-ia> nadvojvoda nikomur ne ^mlje imetja, temveč, zahteva se V kor^st miru in ladinstva, da Sg ^aPec umakne gospodu, ker pokazalo, da se sicer ne - °re vzdržati red v deželi. Pla-, evanji3 desetega vinarja je za-Ornto zaukazano po vsem ce-stvu; tudi je primerno, da ^teljenec odstopi deželnemu i. ezu del tega, kar si je v deže-Pridobil. —
komisarji so poročali o tem članstvu in o odporu, ki se je ^ipravljal, nadvojvodu Ferdi-j ailclu, ki jie takoj poslal v Ce-s^ec. Beljak in druge kraje j'°ge ukaze, naj se. ne ustav-komisiji, sicer bodo izgu-1 vse svoboščine, privilegije ’si]VSe svoie imietje. Nato se na-1 upori niso več pojavili.
^ 12. do 15- oktobra je
k
__ __ ___________
„ trdo vratne j še nego drugod.
. ^°jeni so bili na izgon v os-Sq1 ’ festih in troh tednih. Tam sežgali tudi 500 krivoverskih
Hg, - ■	-	--
vala verska komisija v Veli-°Vcu, kjer so se luterani kaza-
ih
b
V
!ai
luteransko pokopališčše
skakaško cerkev na Stutten-'Su pa razdejali.
°lšpergu (16. okt.) je mo-
b
'Ode
^sstnf svet
Je
prigeči, da
ne
r- Več vzdrževal predikanta. k-g Gransbo cerkev in pokopali-
razrušili.
. Ltie
Proti Beljaku.
24. oktobra je šla komi-Naproti jej
.	---- s tremj me-
begj1 1° prosi, naj bi straža ob] 3 V mesl0- Komisarji so le pobili, da hočejo skrbeti za in so šli s svo-
uPreti se. Drugi dan je skof Brenner dolg govor v
šte-6 1Tli3stni pisar s
jo °§0 disciplino, c GGt'° vred v Beljak. Vsi me-111 so bili oboroženi, pa si ni-
potrdili izgon tistih meščanov, ki jih je bil že preje odpravil iz miasta bamberški vicedom. Be-Ijačani so se s komisarji celo tako sprijaznili, da so jih pogostili s finimi vini in njihovim vojakom bnezplačno dajali hrano.
Po drugih bamberških krajih: Trbiž, Naborjet, Pliberk, Ra-belj; Podklošter je bil že vicedom sam izvršil reformacijo in pregnal trdovratne luterane. Njegove odredbe je komisija potrdila.
Zdaj je bila vsa Koroška reformirana. Preostalo jie le še glavno mesto Celovec, kjer so zbrali stanovi močno posadko 600 mož in kamor se je zateklo tudi 27 predikantov iz vse dežele, v nadi, da se bode vsaj ta najmočnejša postojanka uprla zmagoslavni komisiji. Ko so pa prišla nadvojvodova stroga povelja v
minil pogum. Poslali so v Št. Vid, kjer se je mudila komisija, svoje zastopnike, da se z njo pogajajo. Po dolgem obotavljanju so obljubili, da bodo komisijo mirno sprejeli, luteranske predikante in učitelje odpravili, njihovo bogoslužje in šole opustili, skrbeli, da bodo meščani orožje odložili in da Komisijske straže ne bodo žalili. Mestna posadka, broječa 600 mož, se je i-mela prestaviti v Velikovec.
Pod večer 11. novembra je komisija dospela pred Celovec. Od šentviškega predmet j a čez most, pri vratnih in po vseh u-licah daleč noter v mesto so stali meščani, ^oboroženi s sabljami in nabitimi puškami. Na ugovor komisarjev so morali o-rožje odložiti. — Drugi dan se je meščanstvo povzalo v mestno župno cerkev, prišlo je v velikem številu. Škof Brenrjer je šel na prižnico in jim govoril o katoliških verskih naukih nad tri ure, enako tretji dan. Toda njegove besede so bile brezu-spešnie. Celovčani so bili že od mladosti vzgojeni v protestant-stvu in sovraštvu do katoliške , cerkve. Zahtevane prisege niso hoteli podati, tudi mestnega sveta ni bilo mogoče pokatoliča-niti, ker so bili v miastu le trije katoliški meščani. Zadovoljiti se je bilo treba z odpravo predikantov in vpeljavo katoliškega bogoslužja. Nova stanovska cerkev sv. Trojice je bila zaprta, tudi v špitalski cerkvi sv. Duha je prenehala vsaka božja služba.
Pri mestni župni cerkvi sv. Egidija pa je bil nastavljen župnik Matevž Scholasticus, ki je bil dober pridigar. Komisija je slednjič prečitala meščanom nadvojvodov dekret, da se morajo v dveh mesecih povrniti v katoliško cerkev ali pa zapustiti njegove dežele- — Niti celovški meščani, niti stanovi niso resno mislili podvreči se odred-bom verske komisije. Komaj je škof Brenner s svojim spremstvom odšel, so že prišli predi-kanti nazaj v mesto.
Protestantski mestni svet, ki se je posebno čutil ogroženega, je prosil stanovske zastopnike pomoči in varstva, deš da se u-legne mesto posloveniti, ako ga bodo morali luteranski Nemci zapustiti (musste dteselbe mit fremden Nationspersonen, die nicht deutschen Gebluts seien, besetzt werden). Toda proti odločnim nadvojvodovim poveljem vse obotavljanje ni nič izdalo. Najpreje je moral zapustiti mesto slovenski predikant Gregor Fašang, katerega stanovi niso hoteli več ščititi, češ da ga niso sami nastavili, temveč magistrat.
(Dalje prihodnjič)
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrejček
Ijevo palačo in bruhnila iz svo-'pričakuje. Dosegel si največjo jega žrela strup. Mnogo visokih|srečo, z njo zadovoljnost in Iju-dostojanstvenikov, dvorjanov in bežen.”

Duluth, Minn. — V božični dobi smo. Daleč pnoč od tam, kjer stoji moj rojstni dom pod visokimi planinami, kjer sem toliko let poslušal o božiču vsako j tu. leto prelepo pesem naših farnih! To je glas zvonov, v daljavi samotarim. Ali j hrepenenja!
stem ljubkem domačem ognjišču, na katerem mi je lomila moja mati najslajši kruh, (vsaj zame!) kar sem ga še jedel na sve-
res samotarim? Ne! Ni mogoče! V duhu me budi glas zvonov in kliče: Vstani duša draga — poslušaj naše vabilo!
“Malodušne vesti so že marsi-
mojega
Nobena
božičnega stvar me
me moti, v duhu stojim doma pred domačimi jaslicami, kakor nekoč, ves zamaknjen v tisto božično milobo, ki je mogoča edino pod domačim družinskem
iomu vzele pogum in veselje do krovom, življenja, čisto po inepotrebnem. Sanje Čemu izgubljati pogum, ko ga; lepe so, da bi le še mnogo boži
Če tudi — ampak
drugih je umoril smrtnonosni strup, a najhujše zlo je bilo to, da je pri tem doletela smrt sa^ mega kralja.
Dežela se je odela v črno žalost in v duše ljudi se je naselila neskončna tegoba. Besede so jim postale plašne, v očeh slehernega se je odražala globoka bolest.
Edina uteha v nesreči, edina nada naroda je bil kraljevi princ, mladi sin edinec umrlega kralja. Njemu je usoda prizanesla, po čudežnem naključju je ostal pri življenju.
Kakor je bil še mlad, je moral prijeti za žezlo. Toda smrt ljub Ijenega očeta mu je ranila srce, neozdravljivo ranila.
Vse to se je zgodilo davno, davno
Baš v tistem času je prišel na dvor v Daljno deželo častitljiv starček. Pravil je, da je prerok in da oznanja rojstvo Njega, ki je Odrešenik sveta.
“Kje se je pa rodilo dete, ki praviš o njem, da bo odreši svet?” — je vprašal mladi kralj “Daleč, daleč je tisti kraj,” je odvrnil starček. “Betlehem se imenuje mesto, kjer je Dete zagledalo luč sveta.”
Kralj se je za trenutek zamislil, potem pa je dejal:
“Ali bo Odrešenik ozdravlja tudi bolna srca?”
“Da, tudi bolna srca ho ozdravljal,” je odvrnil prerok. “Kdor bo videl Njega, bo našel srečo, mir, ljubezen.”
Srečo, mir ljubezen?” — je
ognjišču. O prelepi časi božični! Kako naj bi vas pozabil? Saj čujem res brnenje zvonov,'mile melodije, ki sem jih čul in pozneje tudi sam prepeval. O, saj se počutim, da sem spet pri ti-
sredi belega dne se je iiebo po-' vga Potrebuj^miruTn^ubežali"
temnilo m vso deželo )e objel r„ „0 i • J v.
,	, j ,	... J .Jm jaz sam koprnim po sreči, po
mrak. Odnekod (pravih so po-Lj, v .	.	’ V
,	.... j zdravju svoje duše, svojega sr-
zneje, da oz tujih krajev), je pri- ca Pel;ji me k Detetu,
vršala po zraku čudna pošast. Spustila se je naravnost nad kra-
KJER JE PRIDIGAL JEZUS — Slika nam kaže frančiškanski samostan v Nazaretu, koder je bila nekdaj sinagoga, v kateri je govoril Jezus. V Nazaretu živi danes kakih 14,000 krščanskih in okrog 7,000 muslimanskih Arabcev.
In so se napotili.
Prečudna je bila noč, ko so dospeli v Betlehem. Jasno nebo je bilo pretkano s srebrnimi zvezdami, skrivnostno petje je prihajalo iz daljnih višin.
V pastirskem hlevu za mestom je ležalo Dete, nebogljen otrok — Odrešenik sveta.
Mladi kralj se je sklonil nad jasli.
“Dete,” je zaprosil, “pravijo, da podeliš srečo vsakemu, ki te obišče. Jaz sem kralj iz Daljne dežele, deček, otrok kakor Ti. Bolno je moje srce, odkar mi je umrl oče. Daj mi tisto, o Dete, po čemer hrepenim. Daj mi srečo, da jo ponesem v svojo domovino, meni pa ozdravi srce.”
Dete v jaslih seveda ni odgovorilo, samo gledalo je mladega )kralja s toplimi očmi in se je 'blaženo smehljalo, j In v tem pogledu, v tem smeh-Uajd je bilo nekaj tako prečudno lepega, skrivnostnega, da je mladega kralja presunilo v globino duše in jo do vrha napolnilo z nepojmljivo srečo.
Tedaj pa je pristopil starček-prerok.
“Ozdravljen si, o kralj! v Vrni se domov, tvoj narod te željno
In mladi kralj se je dvignil in nastopil s svojim spremstvom pot proti domu.
Daljna dežela je težko pričakovala svojega kralja. V času njegove odsotnosti je na čudežen način spet zasijalo veselje z obrazov ljudi, temna žalost se je umaknila svetli radosti.
A mladi kralj?
Najsrečnejši vladar je postal pod soncem. Odredil je tako, naj se v Daljni deželi praznuje vsako leto spomin na tisto noč, v kateri se je rodilo Dete, Ode-šenik sveta.
In tako se je zgodilo. Tisto noč pa so imenovali sveto moč.
Po tolikih stoletjih je sveta noč za nas vse vedno vir naj večje sreče, miru in ljubezni.
Učitelj je resno pogledal vsakega izmed nas in še dostavil: 'Ljudje božji, spoštujte vedno Božič! Na Božič se je rodil Odrešenik — da bi ne bilo Božiča, nikdar bi ne bilo Velike nedelje • Velike noči!”
Mož je povedal istino.
Vsej veliki in številni družini čitateljev “Ameriške Domovine” želi blagoslovljene, radostne in vesele božičpe praznike, Vaš nadležni dopisnik,
Andrejček.
87 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je ra»-lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je S8, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13Vg, 36 je 14, 37 je 141/2, 38 je 15. 39 je 1514, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 43 je 17. (Po “Obzoru.”)
Vesli iz Slovenije
Prišel je Bežiš
Cleveland, O. — Spet se eno leto potaplja v morje večnosti. Čas tako beži. Komaj se je od nas poslovilo poletje, že je tu zima, ki hiti ovijati v svoj beli plašč vso naravo. Z zimo je prišel tudi Božjč, poln lepote in miline, poln ljubezni.
Prišla bo Sveta noč, v kateri nam bo Bog poslal svoje božično darilo; v betlehemske jaslice bo položil Odrešenika. Srečni bomo v tej noči. Nehote pa se oodo kljub veliki sreči vzbudili naših srcih spomini brezskrbne mladosti, spomini na Božič doma, v rojstni hišici, kjer nas je zibala skrbna mati in čuvalo tčetovo oko. Preprosta je bila hiša, pa je v njej vladalo toliko veselja. V kotu nad mizo jaslice, nad mizo se je vrtil lep pozlačen golob. Peli smo božične pesmi, z blagoslovljeno vodo. smo škropili vse poslopje, prosili za blagoslov svete noči. Vsa vas je pohitela skupno k polnočnici. Fantje sc prižgali suhe baklje, da so svetili. Kako lepo so se bleščali ivnati gozdovi, mrzla burja je zibala in prinašala glasove zvonov iz cerkvenih lin, ki so vabili verno ljudstvo k službi božji. Sneg je škripal pod nogami, zvezdice as se igrale in mesec se nam je smejal izza oblakov. V naših srcih pa je gorela globoka vera v skrivnost Svete noči, v kateri se spojita nebo in zemlja, v kateri pridejo angeli na zemljo in pojo novorojenemu Detetu, Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.
Vsem članicam Zveze Oltarnih društev želim, da bi jih Sveta noč nadvse osrečila, jih napolnila z milostjo, da bi češčen-je, ki so ga angeli v Sveti noč/ pričeli, one nadaljevale, da bij mir, ki so ga angeli prinesli na 1 betlehemske poljane, bil v vaših j srcih, da bi ljubezen do dela, kij ste si ga naložile nikdar ne u-gasnila.
Vesele praznike in srečno novo leto vsem čitateljem Ameriške Domovine.
Mrs. Apolonia Kic.
šole so prenapolnjene
‘'Menda ga ni okraja v Sloveniji, kjer bi bilo šolskih poslopij zadosti in bi učilnice ustrezale vzgojnim in zdravstvenim potrebam!” ugotavlja “Slovenski poročevalec,” ljubljanski komunistični list v svoji izdaji 16. novembra. — V ljubljanskih časopisih smo že brali,' da imajo učilnice v nekdanjih zidanicah in vsakovrstnih zasilnih zgradbah, toda vedno smo mislili, da je to le krajevna stiska, ki jo bo čas popravil, omenjena ugotovitev ljubljanskega komunističnega časopisa je pa naravnost porazna.
“Prešernova hiša”
V Kranju že dalj časa obnavljajo hišo št. 12 na Prešernovi cesti, v kateri je delal in umrl pesnik France Prešeren. Samo hišo, zlasti pa pesnikovo stanovanje bodo uredili v slogu pesnikove dobe. Dela so doslej izvedena nekako do polovice.
Complete Line of TRAIN and MODEL SUPPLIES
Grozde Hobby House
1129 Addison Road EXpress 1-0768
F. J. GROZDE, Prop.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša 9 sob. Se lahko rabi za 2 družini. Klet pod celo hišo, plinski furnez, gorkota na vročo vodo. Na 1246 E. 58 St.	(253)
Ameriška in evropska označba mer
Lepo božično darilo
Neka revna žena iz Jugoslavije mi je poslala nekaj ročno heklanih prtičev z prošnjo, da iste tukaj prodam. Ako katera hoče iste videti, naj se oglasi na mojem domu na 898 E. 75 St., severno od St. Clair Ave.
(252)
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša s šest sobami naprodaj na 1030 E. 71 St., južno od St. Clair za $7,500. Kličite EX 1-2559 po pol sedmih zvečer.
(—255)
M sta prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravih da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršu-
L' --: mm* - * ^	- & -A/' -v s r ^
BORBA Z ALIGATORJEM — Ross Allen, ki je znan po svojih podvigih v vodi, se bori s sedem čevljev dolgim aligatorjem v vodi pri Silver Springs, Fla. Taka borba je precej nevarna na kopnem, kaj šele v vodi.
Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 32% bo 35 točk, ki jih je treba odšteti od
evropske n:ere, bodisi pn mo*- ^ marocna sprejemamo in izvr K.h ali zenskih čevijlh. Na pri-j jemo po pošti tudi za Clevelnad mer: če vam sorodnik piše, da i potrebuje čevlje št. 39 je to arae- j riške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41! je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6,
ZA ZAVAROVALNINO proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM
pogličite:
JOHN R0ŽANBE
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
“Če vidiš vse to od blizu, si moraš priznati: narodi so komaj vredni, da se kdo poteguje za njih naklonjenost To so ljudje morebiti se podlejšši in se bolj obrekljivi . . . Navdušenje je pač samo navdušenje in francoski narod se je postaral. Vsa-!ko gleda le na svojo korist in hoče priti kvišku . . Vse izpodkopava častihlepje. Edina stvar, ki ima smisel, je mirno1 življenje zase in za rodbino s 4 —5000 frankov rente, to se pravi, če te ne muči več pomirjena domišljija.”
Ali gorje mu, kogar muči! Kakšne neverjetne stvari so v kaosu te dobe in v tem pariškem kotlu nemogoče? Ker je tujec, lahko doživlja ta čistokrvni Italijan usodo Francozov z vso hladnostjo pustolovca in jo lahko izkorišča. Jakobinci že prodirajo.
In ko sfanatizirana množica naskoči Tuilerije, je Buonaparte med gledalci. In kaj pravi ta izgubljena eksistenca? Hvala Bogu, zdaj smo zopet brez skrbi! Kaj pa pravi častnik v njem? “Videl sem, kako so civilisti ogrožali vojake, to me je dimilo ... Če bi se kralj pokazal na konju, bi bil zmagal; tako je bilo razpoloženje dopoldne.” In nekaj dni pred tem,
ko se je kralj pokazal z rdečo čepico na glavi: “Ta osel! Mar bi bil pometel par sto ljudi te drhali s kartečami, drugo bi se razbežalo!”
In vendar je zopet pripravljen; njegovi nasprotniki so< brez moči- Naslednjega dne piše stricu: “Nič skrbi za svoje nečake, mi si bomo že preskrbeli svoja mesta.” Ali ni nova vlada spodobna? Ne samo, da sprejme tega dezerterja nazaj marveč ga tudi poviša v stotnika. Toda zdaj bi moral hitro k svojemu polku na vzhodno bojišče. Kaj ‘ga briga pruski kralj na Moseli, kaj mu mar francoske vojne! Jaz ostanem Koržičan! Zbogom in na otok!
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
Anton Bruss
ki je dne 23. dec. 1945 mirno v Gospodu zaspal ter se preselil
Vaši žalujoči otroci:
CHRISTINE, hčerka EDWARD in WILLIAM, sinova Cleveland, O., 23. dec. 1953
Ali je mogoče? Ali res ne moreta niti vedno sveži morski veter niti gorski zrak razsojati strankarskega duha, v 'katerega vsepovsod izpuhteva boj za ideje? Ovaduštvo, korupcija in anarhija so oblike, v katerih se izživlja na otoku. Mož, ki ga je Korzika poslala v pariški konvent, Saliceti, je smrtni sovražnik Paoliju. Zato je naklonjen Buonapartom, ki so postali Paolijevi nasprotniki. Klub je razdvojen, ali večina ze zdi radikalna in psuje Paolija, edinega poštenega moža na otoku, z izdajalcem, samo zato, 'ker ravna zmerno.
Kdo ima oblast? Vsi in nihče. Vsakdo je nezaupljiv, kaj-, ti Pariz je iznašel guillotino, obglavil kralja; nihče me ve, kdo bo vladal jutri. Prebivalstvo hodi oboroženo in sicer ne samo v gorah. Zapovedi obale udarjajo brez moči ob skalovje zaledja. Tu je vsakdo svoj kralj, vsakdo zase vračnik. Ali si je moči misliti boljša tla za tega pustolovca, ki nima nič več izgubiti? Sedaj poizkusi v tnetje, dobiti otok v svojo pest.
Okrog Buonapartov se zbira Fronda, brata Joseph in Lucien in stric duhovnik imajo svoje Ijudi. Ali šele Napoleon združi vse te moči; kajti na otok prihaja z zaupanjem deputata, 'ki potrebuje doma dobrega topničarja, da sle bo pri prihodnjem uporu lahko branil. Z e-nakim čuvstvom ga sprejme tudi klub. Paoli gotovo ni 20 let zaman užival angleške go-
NARAVO POPRAVLJAJO — Od začetka vojne na Koreji je obiskalo kliniko dr. Kahn Chung Min (na levi) v Seoulu že nad 1,000 mladih Korejk, ki so hotele “amerikani-zirati” svoj obraz. Zdravnik je s pomočjo plastične kirurgije dal obrazom mladih Korejk bolj “ameriško” podobo.
stoljubnosti; kaj če bi ga obtožili veleizdaje zoper Francijo? Ali nas ne namerava res prodati Angliji? Če gr|e Lucien v Marseille in pošepne komisarjem ta sum, ga bo Saliceti kmalu zakričal v konventu. Takle otoček je visoka šola za intrige: ker o vsem javnem življenju od-ločujie nekaj rodbin, prehaja vse rodbinsko življenje v javnost.
Kmalu pošlje konvent na Korziko zastopnike, odstavlja in nastavlja brez Paolijevega privoljenja častnike in tako postane vnovič v francosko armado sprejeti stotnik Buonaparte tudi na otoku zopet bataljonski poveljnik. S svojo spnetnostjo in priljubljonstjo pri vojakih se zopet polasti vodstva- Treba samo še da ga konvent potrdi. Stvari stoje ugodno.
Tedaj pride iz Pariza strahovito povelje:	primite	Paolija.
Zdaj, ko so nasprotniki dosegli preveč, se srca otočanov šle enkrat vžgo za svojega častitljivega junaka: vse se zbere okrog njega in Paoli se upre ukazu.
Mladi Buonaparte strmi. Zmeraj je nastavljal uho na srce množicie, ne kot ljubeč človek, samo kot zdravnik in raziskovalec. Zdaj skuša pridobiti časa, lavira v sredini in se javno izjavlja za po krivem obsojenega Paolija, vendar pa tudi za modri konvent. Ta mu sicer ne zaupa in hoče prijieti tudi njega, toda Paoli ni nič manj nezaupljiv nasproti njegovi dvolični i-gri in tako je brati v lenem izmed razglasov njegove stranke: “Ker so bratje Buonaparti klevete podpirali in se pridružili komisiji, smatra koziški narod za nečastno, da bi se ukvarjal z njimi: nalaga jim kesanje in jih izroča javni sramoti.”
Zdaj planejo njih rodbinski sovražniki na njihovo hišo, jo izropajo in bi jih bili poblili, če se ne bi bili zatekli h komisiji, kj jih sprejme v varstvo.
Ali je morda to nameraval? Zdaj lahko pariškim vlastodrž-cem s prstom pokaže, kakšen neupogljiv revolucionar je, da, zdaj mu Pariz zopet zaupa. On, ki je bil piled letom dni vodja korziških revolucionarjev zoper vladno artilerijo, je zdaj imenovan za komandanta vladne artilerije zoper korziške prostovoljce. Topovi! Najboljše točke so sicer v nasprotnikovih rokah, toda naposljed je dosegel nekaj oblasti, ima pravico in celo ukaz zaščititi obalo. No, Paoli, na poslednji dvoboj!
Toda stari mož je zaradi ljudske naklonjenosti tudi kot vojak na boljšem: trdnjava je njegova in ko jo mladi mož — tokrat kot Francoz —naskoči drugič, se mu napad drugič izjalovi. Še zadnji poizkus, napasti trdnjavo od zunaj, z otokov: zaman!
On in njegovi so na otoku izgubljeni. Nekak narodni svet jih obsodi v preganstvo in proglasi rodbino Buonapartov za brezpravno. Mati, ki je tako ponosna na svoj rod, dva sinova, dve hčeri in njen brat: vsi so zaradi poročnikovega nesrečnega udara brez strehe, vsi morajo v nekaj urah pobegniti. Zdaj mora ta ženska bežati na
obrežje s francosko stražo in skozi molčeče gozdove, katerih gošča jo je pred 24 leti varovala pred Francozi. Obleka na telesu je vse, kar ji je ostalo. Njenega imetje se je polastil sovražnik.
Na jadrnici, ki jih nosi v Toulon, stoji tri in dvajsetletni poročnik in gleda, kako se v kasni večerni luči junijskega dneva oddaljuje otok- Vsaka kopa, vsako rebro mu je poznano. Trikrat ga je hotel zavzeti kot osvoboditelj. Zdaj so ga domačini pregnali kot Francoza. Sovraštvo in žeja po maščevanju se dvigata v njem; francoske zmage ga bodo okrepile in tako bo nekoč vendarle njegov gospod!
Ali ko se okrene proti zapadu in vidi, kako se bliža francoski obali, začuti pustolovec svobodo človeka, ki je povsod doma: srečo in usodo brezdomcev.
X
— Kakšni obnošeni obleki i~ mata! si misli Laetitia Buonaparte, ko prihajata njeni napol dorasli hčerki s skromnimi na-kupki s trga. Ponosna žena v pričetku štiridesetih stanuje v Marseillu s svojimi otroki v četrtem nadstropju zaplenjene hi-
še usmrčenega aristokrata. Trije otroci so preskrbljeni, najmlajša sta ostala pri sorodnikih na otoku. Kot -“preganjani pa-triotje” prejemajo od komandanta nekaj hrane. Toda ta ženska ne toži nikdar. Tak je njen ponos.
Dobre zveze pomagajo Napoleonu, da na potovanjih kmalu preskrbi bratu vojnih dobav. Stric duhovnik sleče sutano in se ukvarja s kupčijo; gre za svilo. Tedaj si pridobi elegantni Joseph, ki je podoben očetu in ki se kot naj starejši kakor nekoč oče imenuje grof pl. Bu-•ona Parte, dedinjo marseillsske-ga tovarnarja za svilo. Rodbina si opomore in Napoleon namerava vzeti sestro svoje svakinje, Desiree, za ženo.
V teh poletnih mesecih se neprestano vozi sem in tja, zdaj je v Nizzi pri polku, zdaj na Roni, zdaj v Toulonu.. Toda njegov častniški pogled neprestano požira, njegovi artilerijski možgani neprestano beležijo naravni položaj in utrje-nost posameznih točk na tem odseku obale: kmalu bo podatke potreboval. Med tem pa piše politične dialoge, enega celo natisne državna tiskarna v pro-
A. GRDIMA & SOMS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes.
DR. m GERME
1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Slane ‘1.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, III.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
CXXXXXifXitXiXiltxXXXaEl.k.rzTgTXXTTTrTY'rTTTtTTTgr'TrrTra
MOŽA JE ZASTOPALA — Gospa Churchill, soproga angleškega ministrskega predsednika, je v Stockholmu na Švedskem sprejela v imenu svojega moža Nobelovo nagrado za literaturo. Ob tej priložnosti je imela gov ?r, ki ga je nalašč za to sestavil njen mož Win-iton. Na sliki vidimo W. Churchilla in njego ;o soprogo v času volilne borbe l. 1951.
pagandne svrhe.
Fabrikanti so v tem krvavem plesu zelo nemilo zadeti in ker se toulonski bogataši boje, da bi jih utegnile Robespierrejeve oblasti guillotinirati ali celo razlastiti, kakor so njihovie prijatelje v Marseillu, čutijo, da so njih srca v skrbi za težki denar vedno bolj udana ubogi pregnani kraljevski hiši, in pozovejo Sovražnika domovine svojemu kapitalu na pomoč:	ostanek
brodovja izroče Angležem, ki jim obljubijo zaščito.
Strahovit udarec za mlado Francijo, ki sie mora na vseh straneh boriti zoper dvigajočo, se reakcijo. Belgija je izgubljena, preko gora prodirajo1 Španci in moč Bourbonov v Vendeji narašča! In zdaj proda še tolonska borza svoj strah staremu francoskemu sovragu za ceno brodovja!
(Dalje prihodnjič)
mnrmjiTLrLJTrLriTLanjTjrinjTTmj^TrLarLrm-
K. S. K. JEDN0TA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR
(lanom K. S. K. J. po obresti nečlanom po SVM obresti na zsmljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
I-nJT^ITJTJlJTjnLJLnJTJTTTJTJlJl^TLrLTJTJTJlJTJlJTJTj"^

VESELE, ZDRAVE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1954 ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN VSEM, KI SO
Z NAMI SODELOVALI
LOUIS FERF0LIA
LICENSED FUNERAL DIRECTORS
9116 Union Ave., at E. 93rd St. LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA
Naše geslo je in bo: Prijazna postrežba, spoštljivi pogrebi, cene nizke, ljudje zadovoljni z našo postrežbo. — Ambulančni voz vedno na razpolago.


v, fm
SPRETNOST — živahna Italijanka rabi obe roki v razgovoru,” zato pa nosi zelenjavo in drugo blago, ki 9a ^ :upila na trgu v Firenci, na glavi. Za kaj takega je tre