Leto XIV
Ravne na Koroškem, 15. julija 1977	Št.	14
Izdata odbor za informiranje in kulturno dejavnost' 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prlslan,
Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Katere splošne samoupravne akte bomo še sprejemali?
on ° združenem delu pri-IM' P°membne novosti na pod-Ju družbenoekonomskih raz-de]rib organiziranja združenega ljaVn uresničevanja samouprav-v nPa- Ko pristopamo k uresniče-zalcona> na n°vo vzpostav-lof sarr>oupravna razmerja, do-uream° pravice in dolžnosti in raJam° druga razmerja. Prav za-tll01 *ega ne moremo govoriti sa-^ 0 usklajevanju splošnih sate ^ravnih aktov, ampak te ak-sPrejemamo na novo.
toSjkon postavlja dva roka za dov razmerij:
dn~i družbenoekonomske odnose J' 1. 1978,
1j'~. 0stale pa najkasneje do 31. y9"8.
Paših temeljnih organizacijah v , Gt°vnih skupnostih kakor tudi teli e!°Vni organizaciji smo spre-^ Ze nekaj novih splošnih sa-ravnih aktov, ki tvorijo te-t vsem drugim, ki jih moramo roj^rcjeti v zgoraj navedenih
gaJed časom smo v temeljnih or-stj. 1?:acijah in delovnih skupno-2e sprejeli samoupravne spo-6 0 združevanju dela de-0yrev v temeljno organizacijo le v v delovno skupnost. To V j Sekakor najpomembnejši akt shlomeljni organizaciji, s katerim W določili tako družbenoeko-kaj-osnove združevanja dela, r tudi osnovne pravice in
IZ VSEBINE
aroizvodnici slovenskih žele-J*rn v maju in prvih petih 4 ?*esecih !£nenja delavcev: Koliko je | ^ odro dražje od sivega . Seje delavskega sveta slo-| ^tiskih železarn ,‘Olišča in sklepi občinske
fc Z°nference ZKS To
% t, za pnevmatiko Sa^Vanje borčevskih vpra-
| ^ Počitnic za SZDL 4 °bčinskih normativnih aktih i>erJavski plin odganja turiste
i LGrne
n. Ve knjige v strokovni knjiž-
%
4 ^akžno slovenščino pišemo | *laž Mavrel
kreacija in šport
dolžnosti delavcev v združenem delu. Z navedenim sporazumom smo v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih sprejeli obveznost, da do konca leta sprejmemo v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih še naslednje pravilnike kot izvedbene akte k sporazumu:
— o samozaščiti.
— o organizaciji in sistemizaciji dela,
— o delovnih razmerjih,
— o delitvi čistega dohodka,
— o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
— o stanovanjskih razmerjih,
— o strokovnem usposabljanju,
— o pripravništvu,
— o varstvu pri delu,
— o odgovornosti,
— o samoupravni delavski kontroli,
— o načinu vodenja knjigovodstva,
Poleg naštetih pravilnikov pa bo verjetno treba sprejeti še druge akte, ali v obliki pravilnikov ali pa poslovnikov. Sele praksa bo pokazala, kako bomo še nadalje krojili samoupravne splošne akte skladno s sporazumom o združevanju dela delavcev in zakonom. Ob že sprejetih statutih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti bo samoupravna zakonodaja v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih urejena tako, da ne bo večjih težav pri vsebinskem uresničevanju pravic, dolžnosti in obveznosti v združenem delu.
Na nivoju delovne organizacije Železarne Ravne, ki sedaj združuje 20 temeljnih organizacij in 3 delovne skupnosti, pa moramo urediti še ostala razmerja, skupna za vse temeljne organizacije. Ta razmerja urejamo predvsem in skoraj izključno s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklepajo delavci temeljnih organizacij, v omejenem obsegu pa tudi delavci delovnih skupnosti. Tako, kot je v temeljni organizaciji samoupravni sporazum o združevanju dela osnovni in najpomembnejši akt, tako je na nivoju delovne organizacije, ki združuje temeljne organizacije, temeljni akt samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo. Ta sporazum smo že sprejeli, ravno tako tudi statut delovne organizacije in samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami
Železarne Ravne. Tako smo že vzpostavili osnovna razmerja med temeljnimi organizacijami, do konca leta pa je potrebno s samoupravnimi sporazumi urediti ostala družbenoekonomska razmerja med temeljnimi organizacijami.
Izhajajoč iz zakona o združenem delu je treba do konca leta s samoupravnimi sporazumi urediti razmerja ter določiti skupne osnove in merila predvsem na naslednjih področjih:
— pri razporejanju čistega dohodka,
— pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
— pri urejanju medsebojnih razmerij temeljnih organizacij pri ustvarjanju skupnega prihodka,
— pri urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka,
— pri medsebojnih obveznostih in pravicah, obveznostih in odgovornostih med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb,
— pri osnovah plana,
— pri kriterijih za samoupravno določanje cen (internih),
— pri usklajevanju odnosov za izvajanje splošne ljudske obram-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Železne vertikale
Skrivališče
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo in družbene samozaščite v delovni organizaciji,
— pri internih bankah, skupnih službah,
— pri obveščanju delavcev,
— pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
Tudi na nivoju delovne organizacije je možno sprejeti določene izvedbene akte k sporazumom v obliki pravilnikov ali poslovnikov. Iz gornjega pregleda je razvidno, da nas v tem letu čaka še veliko dela in šest mesecev je resnično minimalni še primerni čas za ureditev odnosov tako v temeljnih organizacijah kakor tudi v delovni organizaciji.
V železarni se zavedamo nalog v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu in nadaljnjim izgrajevanjem samoupravnih odnosov. Z namenom kontinuirano
nadaljevati začeti proces je delavski svet Železarne Ravne na zadnji seji imenoval 11-člansko komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu. Glavna naloga te komisije je koordinacijske narave — delovala bo po smernicah, zastavljenih s programom strokovno politične komisije, ki jo je imenoval komite konference ZK Železarne Ravne. Naloge te komisije pa so usmerjene tudi v vsebinsko delo, ki pa se bo odvijalo v podkomisijah. Zaradi obsežnosti, raznolikosti in strokovnosti, ki se pojavlja na celotnem področju dela, bodo s strani komisije imenovane podkomisije delovale na posameznih področjih tako na nivoju temeljnih organizacij kakor tudi celotne delovne organizacije.
Upoštevajoč naloge, ki sledijo po zakonu o združenem delu, in dejansko stanje uresničevanja samoupravljanja, predvsem uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov, je nujno potrebno izdelati podroben program sprejemanja vseh samoupravnih splošnih aktov. S programom jo določiti, kdo je na posameznih področjih nosilec vseh priprav in kdo je dolžan do dogovorjenih rokov za samoupravne organe in zbore delavcev konkretno oblikovati osnutke predlogov (ali tudi teze) posameznih splošnih samoupravnih aktov. Pri teh opravilih so nosilci nalog ustrezne strokovne službe, podkomisije in druga delovna telesa. Koordinirana akcija in načrtno pripravljeno gradivo je pogoj za učinkovito sodelovanje vseh delavcev pri oblikovanju samoupravne zakonodaje.
Zavestno sprejemanje samoupravnih splošnih aktov pa zagotavlja nadaljnje uspešno uresničevanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah in na drugih področjih družbenega življenja.	L.	R.
Proizvodnja slovenskih železarn v maju in prvih petih mesecih
Proizvodni rezultati v mesecu maju so delno slabši, kot so bili letos v aprilu, vendar precej boljši, kot so bili maja preteklega leta. Izrazito nizka proizvodnja je bila pri surovem železu, saj je bil mesečni načrt dosežen samo 86V&. Na jeseniških plavžih je naveden vzrok za slabo proizvodnjo predvsem v slabi kvaliteti železove rude, pri elektrore-dukcijski peči v Železarni Štore pa zaradi večje okvare na peči. Po prvih petih mesecih je proizvodnja surovega železa 9 %> manjša, kot je bila v istem času leta 1976 in pri zbirni proizvodnji znaša zaostanek za načrtovano količino 6%>.
Proizvodnja jekla je bila v maju od vseh letošnjih mesecev najnižja in znaša izvršitev plana 94 °/o. V Železarni Jesenice je obratovala v SM jeklarni najmanjša peč in med prvomajskimi prazniki so peči stale dva dni in pol. Poleg mirovanja elektro peči so imeli še druge težave s kvali-
Višjo blagovno proizvodnjo, kot znaša linearni mesečni načrt, so dosegli samo v Železarni Štore. Več kot v prvih petih mesecih lanskega leta so prodali samo v Železarni Ravne.
Predelovalci žice so v maju proizvedli manj kot aprila in marca, vendar več kot v januarju in februarju. V primerjavi z lanskoletnim majem je letošnja proizvodnja za 400 ton večja, kar je okoli 17 °/o več. Mesečni načrt sta dosegla in presegla Plamen in Tovil, blizu izvršitve so v Verigi z 99%>, večji zaostanek, tj. 18%», pa je bil v Žični. Zbirni načrt dosegata Plamen in Tovil. Večja proizvodnja, kot je bila po prvih mesecih lani, je pa dosežena v Verigi in Tovilu. Skupno predelovalci zaostajajo za zbirnim načrtom 6 '°/o.
Po petih mesecih je letošnja blagovna proizvodnja Slovenskih železarn približno 1900 ton večja, kot je bila v enakem obdobju leta 1976, za zbirnim načrtom pa znaša zaostanek nekaj več kot 12.800 ton.
Odprema je ugodna in je bilo v maju odpremljeno približno toliko robe, kot je bilo proizvedeno za prodajo.
Izvoz je bil po količini in vrednosti nižji kot aprila, vendar po obeh vidikih je bil to v letošnjem letu drugi najboljši dosežek. Izvrševanje letnega načrta znaša količinsko 67 %» in vrednostno
MNENJA DELAVCEV:
71 's/o. Proti prvim petim mesece® leta 1976 je letošnja izvršite'1 izvoza po količini 62 %>, po vred' nosti pa 84 %>. Napredek je tore] v strukturi izvoza, saj je pretek® leto ves čas izvršitev po vredno* sti zaostajala za količinsko.
Vrednost prodaje, dosežene maju, je 9l0/o pod poprečno mf" sečno načrtovano vrednostjo okoli 4%> nižja od dosežene > aprilu in približno na ravni Hi®r' ca in februarja. Eksterna reali*®' cija v maju 1976 je bila izjein1^ slaba in za 150 milijonov dinat' jev manjša od letošnjega dosez* ka. Zbirna vrednost prodaje ostaja po letošnjih mese®
11 '°/o za načrtovano vrednost] i kar je okoli 53 %> poprečno sečno načrtovane vrednosti. primerjavi s prvimi petimi nd®^ seci lanskega leta je vrednost tos prodane proizvodnje 1» > večja, pri tem da je letos po k®' ličini prodano samo za okoli 1 več kot v enakem obdobju lanl'
V mesecih junij in julij Pr.j teklega leta so bili zelo sla proizvodni rezultati, saj so mor® nekateri obrati zadrževati ali c lo ustavljati proizvodnjo *ara pomanjkanja naročil. Letos je s danje stanje naročil predvsem bazno proizvodnjo izjemno ug° no. Dani so torej pogoji, da popravijo rezultati proti dosez nim v letu 1976, pa tudi v izvfs vanju letošnjega plana. , .
Milan Marolt, dipl- 'nB‘
Koliko je modro dražje od sivega
tetnim programom, tako da je v elektro jeklarni izvršitev linearnega mesečnega načrta tudi samo 934/o. Železarna Jesenice je v proizvodnji jekla zaostala za mesečnim linearnim planom za 12 %>. Tolikšne razlike nista mogli pokriti jeklarni v železarnah Ravne in Štore, kjer so mesečni načrt presegli po 5%. Ob koncu maja je zaostanek zbirne proizvodnje za planom 2°/o in letošnja proizvodnja je 4796 ton manjša, kot je bila po petih mesecih lani.
Blagovna proizvodnja železarn je bila v maju 3 “/o višja kot v aprilu in za proizvodnjo marca v letošnjem letu najvišja. Zaostanek za mesečnim načrtom je približno 1 %>. V letu 1976 je bila majska blagovna proizvodnja več kot 5000 ton manjša. Po prvih petih mesecih znaša zaostanek za načrtovano količino 4 °/o, zbirna proizvodnja je pa okoli 1400 ton večja, kot je bila konec maja lani.
Znano je, da je v lepo urejenem okolju bolj prijetno delati kot v pustem. Delavec, ki se prijetno počuti, dela z večjim veseljem in doseže večji delovni učinek. Zato v razvitih državah pa tudi pri nas posvečajo precej pozornosti razen zdravstveno varstveni urejenosti delovnega okolja tudi estetskemu videzu proizvodnih dvoran. Tako so npr. v tekstilni tovarni v Kranju delavke veliko bolj zadovoljne, odkar imajo stene okrašene z umetniškimi motivi. Sredi živih, prijetnih barv se počutijo bolj domače. Tovarna »Boris Kidrič« v Mariboru pa ima namesto brezbarvnega modro steklo v oknih, tako da tudi v najslabšem vremenu dajejo vtis vedrine.
Kaj bi lahko na tem področju za isto ali le malenkostno višjo ceno naredili pri nas v železarni, smo tokrat vprašali nekatere naše delavce.
Ivanka Prislan, sekretarka samoupravljanja v TRO:
»Lepo urejeno okolje prav gotovo vpliva na boljše razpoloženje človeka. In če je človek dobro razpoložen, ima tudi večjo voljo do dela, rezultat tega pa je boljša delovna storilnost. Zal pa o tem premalo razmišljamo in posvečamo prijetnemu okolju na delovnem mestu vse premalo pozornosti. Zakaj ne bi nekaj tega, kar dobro vpliva na naše razpoloženje, vnesli tudi v sivi vsakdan na delovnem mestu? Zaradi take
proizvodnje, kot je naša, Žal moremo urediti proizvodnih ,j ratov tako, kot bi si morda * Znali pa smo si preurediti d°*® 0 časno tovarniško dvorišče v J v urejen park, kjer se med del. nim odmorom prav radi sPr, dimo. Tudi med delom rad SP ?:je pogled skozi okno in si odp°a f na zelenici. Prijetno presen® pa je tudi tujec, ko stopi na i* dvorišče. Kako bi lahko naše
Ivanka Prislan
Vinko Trafela
°ko^e naredili prijetnejše? ki iv* • ^ kila prijetna glasba,
01 ji v času odmora vsakdo rad lav	Predvsem	tisti sode-
WC1> ki delajo v neznosnem ro-Potu v pilami.«
y>nk° Trafela, vodja službe za razv0j:
«e*Vsekakor je urejenost delov-fakt oko^a eden od pomembnih f'lo	Pri	počutju	delovnega
. Veka na delovnem mestu. Za-Vo .ltriamo radi lepo urejen dom? letn etn° zato, da se v njem pri-2 ho Počutimo in da se utrujeni ko k- radi vračamo domov. Ena-Okol-1 *akko rekli tudi za delovno ko a’ ki naj bi bilo urejeno ta-nj ’ a bi se brez notranje utes-li	vsakodnevno radi vrača-
»es S*Toi°m- K urejenosti delov-bar okolia mnogokrat prispevajo je. Ve- Vemo, katere barve delu-Hj na človeka kot poživilo, ve-ga. Pa tudi, katere tako ali dru-gr ® zavirajo motivacijo. Pri ^ Pnji novih proizvodnih dvoran ai° projektanti posvečati vso w°rn°st razen tehničnim para-bort *'?rri prostorski barvitosti Se j fa delovnega okolja. Res ra’n a je včasih proizvodna dvo-llh 3’ k* je grajena po vseh načela udobnosti za delovnega človeka’ tnek°liko dražja. Menim pa, bit; dodatni denar ne bi smel Vgj, sPoren. Udobno počutje člo-*kkt V delovnem okolju je tisti vja ?r, ki lahko bistveno prispelih Ve5;*i storilnosti še zlasti na delovnih mestih, kjer igra VlQgo	faktor	pomembno
Va»„.anc Čegovnik, vodja službe
rstva pri delu:
bosh Vsa^ način je vpliv urejena J okolja za počutje delavcev t*H t i?Vnem mestu močno priso-ln a ? glede urejenosti prostora jev 6!°vnega mesta kot tudi pogodbi so iim delavci izpostav-tev j ^tnrsikatera takšna uredila « Vezana na večja materialih ^.dstva, več pa je tudi takš-bgod se dajo za manj denarja ^asti'° urediti. Pri tem mislim iest aa ureditev delovnega ki 0 a z izbrano barvno dinamiko, bela, '°g°ča dobro počutje in daje °elT' tudi določen občutek bij KPsti' Prav gotovo se z različni-bo{nf.rvnimi odtenki doseže boljše ba v i® in tako posredno vpliva leza oeii uspeh dela. Pri nas v že-ni smo na ta način uredili že
marsikatero delovno mesto tako v neposredni proizvodnji kot pri administrativnem opravilu. Zato tudi primerno urejamo okolje (parki, nasadi, zelenice) in gledamo, da se npr. fasade ujemajo z okoljem. Prav gotovo je tu še precej pomanjkljivosti, zlasti še pri transportu v tovarni, ki po nepotrebnem onesnažujejo ceste in prostore okrog proizvodnih dvoran. Vse te stvari pa so večkrat bolj odvisne od odnosa do dela kot pa od večjih denarnih sredstev. Imamo pa nekaj TOZD, v katerih je onesnaževanje večje. To ne vpliva samo škodljivo na ožji delovni prostor, temveč tudi na širše bivalno okolje. Tehnološki prahi, razni plini in oksidi v večji meri onesnažujejo zrak in naravo. Ponekod smo že namestili odpraševalne in čistilne naprave, v bližnji prihodnosti pa jih bomo še pri drugih večjih agregatih, zlasti pri elektro obločnih pečeh. Zavedati se moramo, da so to izredno drage investicije in da je zanje treba zagotoviti precej denarja. Zato je še toliko bolj važno, da si na vseh področjih prizadevamo za boljši delovni uspeh in si z njim zagotovimo pogoje za ureditev boljšega delovnega okolja.«
Franc Čegovnik
Mirko Korošec, gradbeni tehnik v oddelku novogradenj:
»V obratih, kot so topilnica, valjarna, kovačnica in čistilnica, skoraj ne moremo storiti ničesar za boljše in čistejše delovno okolje. Ti obrati so v večini do skrajnosti zamazani. Zato jim zadnje čase posvečamo več pozornosti, saj se mora tudi delavcem, ki delajo v njih, izboljšati delovni prostor. Res so nove proizvodne dvorane grajene čisto v drugačnem stilu, kot so bile pred leti nekatere starejše. V teh obratih se da čistoča tudi bolj vzdrževati. Kaj storiti z umazanimi? Mislim, da bomo morali v njih namestiti dodatne čistilne naprave.
Prav na tem področju smo v zadnjih nekaj letih naredili še največ. Vložili smo precej sredstev tudi v ureditev garderob, sanitarij itn.
Tudi barvitosti proizvodnih dvoran smo začeli posvečati več pozornosti. Tako smo nekatere obrate že prepleskali z bolj živahno barvo, ki nedvomno vpliva na delovnega človeka bolj prijetno. Kolikor mi je znano, so delavci v teh obratih dosti bolj zadovoljni
Mirko Korošec
z delom kot tisti, ki še zmeraj morajo delati v umazanih obratih. Čeprav smo glede čistilnih naprav naredili precejšen korak naprej, bomo morali narediti še precej več. Marsikaj bomo še morali storiti, da bomo lahko našo tovarno bolj uspešno očistili prahu. Tega je danes povsod dovolj, največ pa seveda na žerjavskih progah in žerjavih.«
Jože Kolar, rezkalec v TOZD industrijski noži:
»Vsi iz stare mehanične smo si dolga leta želeli, da bi okusili tudi boljše delovne pogoje. To se nam je končno tudi uresničilo. Zal pa smo bili v precejšnji zmoti, ko smo mislili, da bo odslej za vse nas čisto drugače. Zakaj? Prav je, da povem, da je naša nova hala dosti prenizka in prenatrpana. Naši stroji so preveč založeni in človek se v takšni gneči ne more počutiti prijetno. Večje delovne norme zahtevajo, da naredimo precej več. Tako se je pojavila tudi založenost z raznimi materiali, ki odvzemajo že tako malo prostora za nadvse potrebno gibanje okrog strojev.
Strokovnjaki so ugotovili, da je naša hala prenizka za brusilne stroje, ki so danes v njej. Tudi ni pravega zračenja. Čeprav smo na te probleme že večkrat opozarjali vodstvo obrata in TOZD na zbo-
Jože Kolar
rih delovnih skupin, te pomanjkljivosti do danes niso bile odpravljene. V naši hali v poletnih mesecih izhlapi okrog 3000 litrov vode. Varimo pa v njej tudi com-pound gredice, ki jih izpiramo s tetrakolom. Kaj hočem s tem povedati? Čudim se, da ob toliko obiskih strokovnjakov medicine dela, ki so ugotovili, da hala ni primerna za zdravo delo, še do danes ni bilo kaj storjenega. Priznati pa tudi moramo, mi delavci iz novih hal, da se ne moremo primerjati s sodelavci, ki morajo dan na dan vdihavati prah in pline v topilnici, valjarni, kovačnici in čistilnici. Naj povem samo še to, da se nobeno zdravje ne more poplačati. Zato bodo le morali odgovorni nekaj ukreniti. 2e prej sem povedal, koliko strokovnjakov pride v železarno opravljat razne meritve, o rezultatih pa nikoli noben delavec ničesar ne izve. Tako tudi ne morem reči drugače, kakor da ni prav, da toliko denarja dajemo za razne raziskave, premalo pa za odpravo ugotovljenih vzrokov in ne nazadnje za bolj zdravo počutje delavca.«
Ivan Hirtl
Ivan Ilirtl, lanser v hali industrijskih nožev:
»Vse do leta 1953 sem delal v stari mehanični, pred petimi leti pa sem le okusil bolj prijetno delovno okolje. Počutil sem se kot prerojen. Ne, ne da se primerjati delovno okolje tu s staro mehanično. Delovni pogoji, kot nam jih nudi nova hala, so že v redu. Res je, da lepo urejeno okolje precej prispeva k večjemu delovnemu uspehu. Kar poglejte delavce, ki morajo vsa leta delati v zaprašeni topilnici in čistilnici. Kar nekam vase zaprti so. Kako tudi ne bi bili, saj z leti postajajo manj odporni in marsikoga čaka invalidnost. Mislim, da še vse premalo naši odgovorni posvečajo pozornost zaščiti teh delavcev. Ni prav, da se danes kljub tehničnemu napredku včasih delavci zaradi prahu ne vidijo med seboj. Tu bomo morali nekaj ukreniti, saj so tudi ti delavci naši.
Res pa je tudi, da v novih halah posvečamo dosti več pozornosti čistoči. Moti me le, da celih pet let v naši hali niso ničesar storili za boljše zračenje. Poleti izhlapi veliko vode, zrak, nasičen z vodnimi hlapi, pa vpliva utrujajoče. To pa ni dobro za delovni uspeh.«
F. Rotar
Tesnila za
Uvod
Ker so še vedno pri naši pnevmatiki (TOZD pnevm.) tesnila slabo izbrana, neefektivna bodisi po formi ali materialu, naj bo ta članek vzpodbuda za izboljšanje tega stanja. Pospešiti moramo uvajanje novih materialov kakor tudi oblik in izvedb, ki že obstajajo. Razumlijvo je, da pri pnevmatiki ni učinkovitosti, če ni tesnjenja, poraba zraka je večja, to pa pomeni dražje obratovanje in tako dalje.
Stroj lahko postane neuporaben zaradi neustreznih tesnil ali pa nerentabilen, skratka povzroča lahko mnogo težav samo zaradi nestrokovno opremljenih tesnil. Ta ne predstavljajo velike vrednosti v primerjavi s strojem, toda stroj je ocenjen kot slab in neprimeren, kar se nam dogaja.
Pri hidravličnih tesnilih se sam medij tesno nahaja med tesnilom in tesnjeno površino in na podlagi medij eve viskozitete nastopa dobro tesnjenje. Pri pnevmatičnem tesnjenju pa mora tesnilo biti tako elastično, da najmanjše odstopanje od geometrijske oblike — tesnjene površine, izravnava. To ve tisti, ki je poskušal pognati ročno črpalko za vodo. Brez malenkosti vode, ki jo je treba vliti na zgornjo stran bata, ne moremo črpati vode.
Funkcija vode lahko v določenih mejah, z določeno stopnjo tesni. Pri montaži tesnila za pnevmatiko je potrebno na vsak način tesnilo naoljiti. V večini primerov tesnila brez oljnega filma ne bodo tesnila in bodo delovala kot brusilni elementi.
Te faze so bile že znane, ko so začeli uporabljati tesnila. Ta so namakali v živalska ali rastlinska olja in jih tako impregnirali. S tem so dosegli troje:
— Tesnilo je postalo mehko, elastično, prožno, tako se je geo-
pnevmatiko
metrijska oblika ploskve dobro prilagodila površini.
— Pore v usnju so se z oljem — mastjo zamašile. To je zelo važen moment, ki je vodil tehniko komprimiranega zraka, katera je imela že pred 50 leti velike zahteve na področju tesnjenja. Tako so opozarjali kupce, naj ne kupujejo usnja s področij, katera so bila inficirana z insekti, ker je tako usnje preveč porozno.
— Male kaverne ob drsnih ploskvah (npr. lunkerji, nove drsne ploskve, ko še ni bilo menjano nobeno tesnilo) se bodo izpolnile in s tem se bomo približali in dosegli idealne geometrijske forme.
Če manjkajo ti pogoji, mora biti material za tesnjenje tako elastičen, da lahko prevzame vse te funkcije.
Prvi pogoj ali zahtevo lahko dosežemo z elastičnim-fleksibil-nim materialom. Ravno tako druga zahteva do pritiska 30 barov ne predstavlja nobene težave, ker današnji material za tesnila ne prepušča plinov.
Tretja točka pa je problematična. Elastomera snov sama ni zamaščena kot usnjena tesnila ter nastopajo tesni kontakti med drsno ploskvijo-površino in tesnilom brez oljnega filma. (Ti tesni kontakti (brez maziva) povzročajo posebno po dolgem mirovanju visoko trenje. Poleg tega je prisotno posebno trenje (zaradi mirovanja) z visokim gnetenjem. To predstavlja kritično točko. To visoko začetno trenje potrebuje znatno večji pritisk (silo), kot pa je normalno potrebno za premi-kanje-gibanje pnevmatičnih komponent. Tudi zaradi nenadnega nepremišljenega krmiljenja bata ali drugih elementov nastopi prej opisano. Da bi se to ravnanje lahko bolje presodilo, je važno, da najprej poznamo posamezne faktorje, ki so odločilni za trenje.
Odnos trenja
Najprej moramo našteti najvažnejše možne vplive, ki vplivajo na odnos trenja določenega pnev-
nja, material za vodilo, toplotna razteznost in profil pretoka z dušenjem.
— Vpliv tesnila: oblika tesnila, prednapetost tesnila (tudi odvisnost od zgoraj omenjene tolerančne obdelave), od celotne obdelane tolerance tesnila, od snovi, iz katere je tesnilo, od trdote tesnila, ki naj bo stalna (čeravno se stiska) vzdržljivost oziroma odpornost suhega tesnila proti trenju, stabilnost sredstva za mazanje, vzdrževanje izvora maziva, pravilno ravnanje s temperaturo, čas skladiščenja tesnil (konservirno sredstvo).
— Vplivi mazivnih sredstev, npr. sposobnost oprijemanja, sposobnost tvorbe in obstojnosti oljnega filma, viskoznost in razpo-
reditev maziva, vpijanja v0^e (nagibanje k emulziji) in da vzdt" ži mazivno sredstvo čim daljs° dobo.
visoki pritisk na tesnilo. Za1,^ tega mora biti tudi pritisk, k*;, luje na bat, večji. Višja sila (V tisk) pomeni višjo zahtevo za.ega nilo in s tem večje trenje. Iz kratkega naštevanja je rn°1{yi) spoznati, da samo z vsestrans . strokovnim delom lahko doP optimalno funkcioniranje vsemi elementi.
Primeri različnih oblik ^
Obstaja mnogo literatur® ^ prospektov, iz katerih lahko ij, ramo najbolj funkcionalna, eI jji na tesnila za različne primer namene.	^
V nadaljevanju poglejmo, ^ je možno narediti pri Pr0 tesnjenja. Najprej kratek Pr B na razvoj.
matskega pogona. V večini primerov odločajo:
— mehanični in obdelovalni (pogonsko) tehnični vplivi: npr. drogovi, cilindri, galvanska prevleka drsnih ploskev, kakovost površine, tolerance obdelave, napake toleranc, stranske sile, ki imajo tendenco stranskega vode-
hitrost, dolga doba mirovanja, za' mazanost delovnega okolja, de-lovni pritisk, ali je tesnilo mirovanjem pod pritiskom? k vsem tem vplivom pridejo naravno še medsebojna učinkovanja med vsemi faktorji. Npr. bočne-stranske zunanje sile povzročaj0
S SEJE DELAVSKEGA SVETA SLOVENSKIH ŽELEZARN
22. junija je bila v Kropi 14. seja delavskega sveta Slovenskih železarn. Na njej so delegati obravnavali poročilo o poslovanju SOZD SŽ lani in v prvih treh mesecih letos ter investicijske projekte v železarnah Jesenice in Ravne ter v Metalurškem institutu, za katere so odobrili sredstva interne banke. Obravnavali pa so tudi poročila o oblikovanju samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SZ ter o preobrazbi interne banke S2 po zakonu o bančništvu.
Ker so lanski poslovni rezultati znani, sproti pa smo tudi obveščeni o gospodarjenju iz meseca v mesec, tega ne bomo ponavljali; hvaliti se nimamo s čim. Opozoriti velja morda le na to, da so nam lani kljub slabšim poslovnim dosežkom osebni dohodki naraščali hitreje kot življenjski stroški. To smo upoštevali kot nekaj nenormalnega in zato prehodnega. Ce pa letos ne bomo ustvarili več dohodka, v osebnih dohodkih ne bomo mogli napredovati.
Jeseničani nameravajo rekonstruirati žično valjarno, s čimer bi povečali proizvodnjo od 110.000 na 130.000 ton valjane žice letno, razširili pa bi tudi asortiment.
Na Ravnah pa bomo zgradili jeklolivarno za posebno litino po postopku croning s predvideno letno kapaciteto 1500 ton. Istočasno bomo z nabavo mehanske opreme dopolnili sedanji strojni park.
Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD S2 je bil sicer od začetka februarja letos obravnavan na najrazličnejših sejah, »shoditi« pa vseeno ne more in ne more. Ker je rok za javno razpravo, kot ga je postavil delavski svet S2, že davno potekel, bi bilo treba pospešeno pripraviti dopolnjeni osnutek sporazuma z vsebinsko obrazložitvijo novosti in upoštevanjem (ali neupoštevanjem) dosedanjih pripomb. Prav tako pa bi morale tudi DPO S2 sprejeti oziroma dopolniti že davno pripravljeno oceno delovanja S2, kar bi tudi bila usmeritev za pripravo tega sporazuma.
V začetku letošnjega leta je začel veljati novi zakon o bankah, ki namerava celotni bančni sistem reorganizirati in ga prilagoditi odnosom v gospodarstvu, kakršni naj bi nastali na podlagi zakona o združenem delu. Iz njega je razvidno, da bomo na ravni SOZD ohranili interno banko, odprto pa ostaja vprašanje, kako organizirati notranje bančno poslovanje v delovnih organizacijah.
Stvar je važna, rok pa kratek — izteče se konec leta 1977. Vodstvo S2 je zato že imenovalo strokovno delovno skupino, ki bo pripravila predloge skupnih aktov, potrebne za ustanovitev interne banke skladno z zakonom.	R.
Globina kroga
Iz usnjene manšete je nastala Sumasto-lončasta manšeta za postavno in dvostransko delujoče razvite cilindre.
. Kovinski distančni prstani omejujejo aksialni pritisk, kar dobro 'fPKva na obod manšet in omogo-> da tesnilo dobro tesni, ker se Prilega obod tesnila na obod cilindra.
Tesnilo ima na ta način potreb-prednapetost. Zaradi tega “0 se na podlagi teh izkušenj razda t. i. dvojnolončasto manšetna esnila iz elastomera. Obstaja tudi £°vinski obroč ali utorni, zaradi evrstega naleganja na bat, ali ko-inske podpore, da je vse bolj labilno. Obstajajo t. i. šobasti broči, ki omogočajo manjše trenje.
Z »O« prstanom smo dobili n°go prednosti:
zWanjšanje velikosti tesnila, P°enostavljeno vzdrževanje leža-jev. uporaben je tudi kot statično sfv.il0 ^er enosi-avno namestitev, labost se je pokazala pri vdoru jdJega delca, ki ga potegne tesni-Podse in tako poškoduje celo .vnr, medtem ko ga šobni obroč a® pred seboj. Potrebuje tudi “dialno prednapetost, da bi tes-itev bila v redu, a s tem smo Večali trenje. Da bi odpravili to •hanjkljivost, so bili napravljeni Poizkusi z »O« obroči, ki radi-so^0 ri'so bili prednapeti. Imeli pa nekoliko večji zunanji premer Jr cilindra, torej ga moramo pribiti v utor. S tem smo dosegli .anjše trenje. Toda pri tem na-nu montaže »O« obroč samo pri St)?siranskem pritisku dobro te-
,?r> diferencialnem batu (ovira
Pj*j
leg. Porniku nazaj), ali pri krajni
duši in absorbira sunke —
svSl »O« obroč med obema priti-
H °nia in pride do prekomerne
jPetosti. »O« prstan je tudi v
sPr°tju z zakonom o radialni pred;
nnapetostni sili. Lahko pri
ra jbnem pritisku ali najmanjši nja Pritiska pride do odstopate« •Zadnie Ploskve pri utornem s. nilu in do mečkanja. S poizkusi 0 se te pomanjkljivosti odstra-e> skonstruirana so nova tesni-
la, ki so pa kombinacija prejšnjih. Montaža pa se je s tem tudi spremenila. Tesnila morajo ostati radialno fleksibilna. Da je ta možnost zagotovljena, mora biti oblika tesnila pravilna. Taka tesnila so v obliki »S«. Področje teh tesnil je za kratke bate (brez dodatnega pritiska od zadaj na tesnilo), enostavno delujoče cilindre, impulzne ventile itd. Preizkusile so se tudi trikotne oblike tesnil. Pri teh se pritisk prek delovanja bata med kraki radialno poveča in s tem je za dobro tesnjen j e pri malem začetnem trenju preskrbljeno. Ta tesnila tvorijo znotraj trikotnega prostora tlačno blazino, tako da tesnilo deluje kot čvrst povratno potisni ventil. Taka tesnila bodo primerna za pogone z udarci, hitre spremembe gibanja, itd. Tlačna blazina znotraj trikotnega prostora (notranji pritisk), pritiska na tesnilne površine tesnila proti tesnilni površini in tako povzroča večje trenje in obrabo.
Zato je šel razvoj dalje in se je iz take situacije razvila nova možnost tesnjen j a pnevmatične tehnike. To so tesnila profila »Z«-3, ki se lahko z malenkostnimi spremembami na premerih bata za tesnjen j e vgradijo na omenjene elemente.
Profili »Z«-3, »Z«-4 so premera od 12 do 8 mm in se lahko na enodelne bate navlečejo.
Tesnila »P-Z« premera 20 mm so z bati vgrajena. Služijo za visoke pritiske oz. tlačne udarce. Ta komplet je možno vgraditi v cilindre z manjšo napako in dolgimi hodi.
Tesnilo »Z«-4 tesni od zunaj in od znotraj (cilinder in batnico). To omogoča enostavno vzdrževanje in rokovanje in tudi zmanjša vzdrževanje. Nadaljnja prednost vseh treh tesnil je njihov majhen ustroj, kar omogoča konstrukcijo kratkih batov.
Na osnovi oblike in materiala bodo ta tesnila dobro obratovala kljub slabemu vzdrževanju, brez olja v stisnjenem zraku ali ma-
zanju.
Avgust Knez, dipl. ing.
^rPribiskali smo Franca Levarja, Sjj^dnika železarniškega aktiva ki je spregovoril o aktu-‘‘‘h vprašanjih.
]w e hočemo danes govoriti o *Uo 6Za,v* aktivov ZB NOV, mora-sta].naiPrej povedati, kako so na-Sjj 1: Leta 1956 je republiški odbor 89 tj^V odobril na pobudo naše-
V v finskega odbora, da se lahko t|Vj čjih podjetjih ustanovijo ak-
NOV. Tako smo takrat v t'Va - d°hni ustanovili dva ak-
V j’,ln sicer v rudniku Mežica in bor„. ezarni Ravne. Ze smo mislili Dje J’ da bomo tako naše proble-tiK.j °sti hitreje reševali, ko je že
z republiškega odbora ZB org;, {sPoročilo, da so v delovnih hai niZacijah aktivi postali mate-kca10 in finančno močnejši kot bojj vni in občinski aktivi ter od-z.ato naj ne delujejo več sa-v^ji °Jn°, temveč v okviru kraje-§ °rganizacij ZB. l0vartakšno odločitvijo je delo v Sejg *Ških aktivih precej zamrlo, 'ir, tP0 nekaj letih smo spoznali, ftlo organizirani borci ne bo-°gli reševati naših proble-
aktivi sodelovali z izmenjavo delovnih izkušenj. Tako smo že pred letom dni imeli na Ravnah prvi razširjeni sestanek, na katerem smo se dogovorili za enake poti reševanja borčevskih vprašanj.«
»Kako danes deluje železarniški aktiv ZB NOV?«
»Naš aktiv je že pred leti kar dobro zaživel. To se je pokazalo pri sprejemanju vseh samoupravnih aktov, saj je naš odbor ves čas sodeloval pri izdelavi te naše »zakonodaje«. Predvsem smo se zavzeli, naj bi se borci zaposlili na takšna delovna mesta, ki jim ustrezajo po izobrazbi in sposobnosti. Kvalifikacijski sestav je namreč nekoliko slabši od mlajših sodelavcev, ki so imeli možnost šolanja, medtem ko smo se morali borci po osvoboditvi aktivno vključiti v politično delo, predvsem pa smo imeli velike naloge pri obnovi porušene domovine.
Danes naš aktiv zelo tesno sodeluje z aktivom v rudniku Mežica in še z nekaterimi zunaj koroške regije, tako z Glin Nazarje, Elektrokovino Maribor in Izletnikom Celje. Redno se srečujemo in izmenjujemo mnenja o reševanju borčevskih vprašanj v teh delovnih organizacijah.«
»Na teh sestankih ste zelo kritično ocenili zakonodajo glede na priznavanje delovne dobe bivšim borcem?«
»Res smo ugotovili, da ti zakoni niso takšni, kot bi v resnici morali biti. Predvsem zato, ker borcem, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko in so se pozneje
vključili po svojih možnostih v NOV, danes ni priznana delovna doba od aprila leta 1941 do mobilizacije. Vsi pa vemo, da je delovna doba priznana tistim državljanom, ki so vsa leta vojne delali v nemški vojni industriji. Zaradi takšne diskriminacije smo sestavili resolucijo in jo poslali naj višjim republiškim organom. Posledica je bila, da smo potem morali poslati petčlansko delegacijo k predsedniku republiškega odbora ZZB NOV tovarišu Janku Rudolfu. V Ljubljani je naša delegacija prikazala vse probleme, s katerimi se danes srečujejo bivši borci, predvsem o priznanju delovne dobe borcem. Tovariš Rudolf je obljubil, da se bo republika za to zadevo resneje zavzela. Priznal pa je tudi, da bi morali že pred našo pobudo republiški organi na ta problem opozoriti zvezne organe.«
»Ali je v železarni še kakšno nerešeno vprašanje borcev?«
»V naši delovni organizaciji imamo v glavnem rešene vse probleme, ki zadevajo borce, na primer zaposlitev in stanovanjske zadeve. Niso pa rešeni osebni dohodki posameznih borcev, saj jih kar 21 ne dosega poprečni OD v železarni. Vendar imamo urejeno tako, da vsi tisti, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem štetju, dobivajo razliko do povprečja. Prav ta razlika, imenujemo jo »miloščina«, je za naše borce zelo ponižujoča. To moramo enkrat za vselej urediti, saj se moramo zavedati, da bo večina borcev upokojenih v naslednjih petih letih.«
F. Rotar
Kam z invalidi v železarni
Sevanje borčevskih vprašanj
mov, saj jih urejamo predvsem s samoupravnimi sporazumi v delovnih organizacijah. Rodila se je torej zamisel, naj bi tovarniški
Franc Levar
Mesečno predstavljamo tone in vrednost proizvodnje jekla in posameznih proizvodov, le redko pa pišemo in govorimo, kakšne probleme ustvarjamo poleg plemenitih jekel, če se zatakne pri delu zaradi pomanjkanja materiala, energije ali delavcev, si pričnemo prizadevati z vseh koncev. Ko pa se zatakne pri delavcu, ki ni več sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali invalidnosti, ostajajo z njim le socialna služba in zdravnik, ki mu ne moreta več zagotoviti ustreznega dela, čeprav vse TOZD zavezuje zakon, da je treba invalida obdržati v delovni organizaciji in mu zagotoviti primerno delovno mesto. Vedno več nerešenih problemov med delavci pa ustvarja nezadovoljstvo in slabe medosebne odnose, kar pa se odraža v poslovnem uspehu. Tako je potekala razprava skoraj v vseh delegacijah SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Da bi predstavili širšemu krogu problem invaliditete in potrebo po širši družbeni akciji, so delegati konference skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Ravne zahtevali natančen prikaz stanja invaliditete s poudarkom na delovni organizaciji, ki ima največ teh problemov nerešenih. Rezultati analize pa so taki:
V letu 1976 je število vloženih zahtevkov za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na 100 zaposlenih v skupnem odstotku 1,59 v vseh štirih koroških obči-
nah (Ravne, Radlje, Slovenj Gradec in Dravograd). Največ zahtevkov pa je v občini Ravne, in to 1,83 na 100 zaposlenih, in najmanj v občini Dravograd, 1,04 na 100 zaposlenih. Te številke so sicer opravičljive, saj vemo, da je v občini Ravne največ težke industrije, kot je Rudnik svinca in topilnica Mežica ter Železarna Ravne, čeprav je tudi to nerazumljivo spričo modernizacije tehnologije, varstva pri delu in sodobnega zdravstvenega varstva. Kljub vsemu temu pa je bilo samo v letu 1976 vloženih kar 332 novih zahtevkov. Od teh je bilo rešenih v istem obdobju 274 primerov, in sicer:
— s priznanjem pravice do invalidske pokojnine kot invalidi
I.	kategorije invalidnosti 67 primerov,
— s pravico do zaposlitve na svojem ali drugem ustreznem delovnem mestu v polovičnem delovnem času 30 primerov,
— s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu v polnem delovnem času 97 primerov,
— v 11 primerih invalidska komisija ni mogla podati dokončnega mnenja o preostali zavarovančevi zmožnosti za delo, ker še ni bila končana medicinska rehabilitacija,
— v 69 primerih pa je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci popolnoma zmožni za svoje delo oziroma pri njih invalidnost ne obstaja,
— število nerešenih zahtevkov v vseh štirih koroških občinah je v lotu	kar	108	nrimerov,	od
tega največ v občini Ravne na Koroškem 83.
Pri nerešenih primerih jih ima Železarna Ravne kar 66.
V železarni je bilo od 86 novih primerov rešenih le 20 oseb, od tega sta bili dve invalidsko upokojeni, 12 oseb je invalidska komisija ocenila za invalide III. kategorije, kar pomeni, da so bile premeščene na lažja delovna mesta. Pri dveh je bilo ugotovljeno, da zdravljenje še ni končano in pri štirih je bilo ugotovljeno, da invalidnost ne obstaja, torej 66 oseb pa v železarni čaka na rešitev.
Znano je namreč, da za posameznega delavca invalidska komisija poda izvid, ugotovitev in mnenje po predhodnem postopku, kjer se že zagotovi zaposlitev na svojem ali drugem ustreznem delu v polovičnem ali polnem ča-
1. Občinska konferenca ZKS Ravne na Koroškem je na svoji
10.	seji v juniju 1977 ocenila prizadevanja za uresničevanje zakona o združenem delu in ugotovila, da je bil na področju samoupravnega organiziranja delavcev v združenem delu storjen viden napredek. Ustrezno so se organizirali delavci železarne Ravne, Rudnika Mežica, Inštalaterja Prevalje, Name Ravne, Koroškega zdravstvenega doma, Viatorja —potniškega in tovornega prometa, Tovarne pohištva Prevalje, TOZD — obrata za kooperacijo z gozdovi in še v nekaterih OZD.
Občinska konferenca sprejema »poročilo o uveljavljanju in uresničevanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na osnovi zakona o združenem delu, stališč in sklepov 8. seje CK ZKS in 29. seje predsedstva CK ZKS«, poročilo komiteja občinske konference Ravne na Koroškem in referat sekretarja komiteja OK ZKS.
2. Samo z organiziranjem delavcev v TOZD pa še ne bomo dosegli bistvenega izboljšanja njihovega položaja pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, če hkrati ne bomo vsebinsko uveljavili temeljnih organizacij, opredelili medsebojnih odnosov, sprejeli takšnih dohodkovnih odnosov, da bodo delavci imeli pregled in
kontrolo nad sredstvi in delom, ki
su, kar pa ni prav. Velike težave so pri iskanju drugega, lažjega delovnega mesta zlasti v težki industriji, kot je železarna. Velikokrat smo že povedali, da je lažjih delovnih mest zelo malo oziroma so ta že zasedena z delovnimi invalidi, teh pa je že okoli 400 zaposlenih v železarni.
Torej, kam z invalidi v železarni? S tem problemom se bo treba soočiti po posameznih TOZD in najti skupno rešitev v tesni povezanosti s strokovno službo, zdravniki in invalidi. Saj eni kot drugi želimo, da bi z naj hitrejšo premestitvijo delavca-invalida na drugo, ustrezno delo glede na preostalo zmožnost čimprej vrnili proizvodnji in samoupravljanju, kjer bo lahko še naprej prispeval svoj delež v zadovoljstvo samemu sebi in družbi.
F. K.
ga združujejo in da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od dejanskega prispevka pri doseganju rezultatov v TOZD. Napredek, ki smo ga na tem področju dosegli, je preskromen. Zato se moramo mnogo bolj angažirano lotiti nalog, ki jih pred vse nas postavljajo zakon o združenem delu, sklepi in stališča 8. seje CK ZKS in drugi družbenopolitični dokumenti.
3.	V vsaki TOZD morajo imeti izdelano analizo usklajenosti samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu in konkreten program, kdaj bodo izdelali osnutek in predlog posameznega samoupravnega sporazuma, kdo bo nosilec naloge in kdaj se bo izvedla javna razprava ter sprejem vsakega samoupravnega sporazuma posebej. Strokovno politične komisije morajo nalogo izvesti do kraja z vso osebno odgovornostjo članov komisij.
Osnovne organizacije ZK morajo oceniti dosedanjo aktivnost komisije in tam, kjer jih še niso imenovali, morajo to storiti nemudoma ter obravnavati razloge in odgovornosti za takšno zamujanje. Kolikor se ugotovi nedejavnost in neodgovornost posameznih komunistov pri uresničevanju sprejetih stališč, mora osnovna organizacija na svojem sestanku o njih razpravljati in ustrezno ukrepati. Kajti sedaj ni več časa
za verbalizem in prepričevanje, ampak čas za konkretno akcijo in osebno udeležbo v njej.
4. Osnovne organizacije ZK, ki bodo razpravljale o samoupravnih razmerah, dohodkovnih odnosih, delitvi osebnih dohodkov, medsebojnih delovnih razmerjih in o drugih odnosih, morajo zadolžiti poslovodni organ, da prek strokovnih služb pristopi takoj k usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z ZZD in da osnovno organizacijo ZK sproti obvešča o opravljenem delu na tem področju.
Poslovni organi, ki ne bodo sproti obveščali OOZK, drugih političnih organizacij in delavcev v TOZD o doseženih gospodarskih rezultatih, ki ne bodo uresničevali zakona o združenem delu in drugih nalog, ki jih pred njih postavljajo samoupravni organi in DPO, ne morejo biti na takšnih delovnih mestih.
Zato morajo OO ZK sproti preverjati njihovo angažiranje pri izvedbi sprejetih stališč in sklepov ter pri uresničevanju ZZD.
5. Komunisti se morajo zavzeti za združevanje dela in sredstev v interno banko na osnovi samoupravnega sporazuma povsod tam, kjer so z zakonom izpolnjeni pogoji za organiziranje internih bank. Konferenca ocenjuje, da so pogoji za organiziranje interne banke dani v železarni Ravne, Rudniku Mežica, Kogradu Dravograd, Lesni Slovenj Gradec, koroški kmetijski zadrugi Slovenj Gradec ter v gostinstvu, trgovini in prometu.
Seveda pa je interno banko možno širše organizarati tako, da se v eno interno banko vključuje več organizacij združenega dela, posebno če so med njimi vzpostavljeni dohodkovni odnosi in dolgoročno sodelovanje.
6. Konferenca ZKS nalaga komunistom, ki delujejo v krajevnih skupnostih, da se zavzemajo za organiziranje takšnih krajevnih skupnosti, v katerih se bodo lažje izoblikovali interesi ljudi in občanov ter zadovoljevale njihove potrebe.
Sedanje krajevne skupnosti zaradi svoje velikosti in raznolikosti tega v celoti ne morejo opraviti. Dejavnosti, ki ne sodijo v funkcijo krajevne skupnosti, naj se izločijo in prenesejo na ustrezne delovne in temeljne organizacije združenega dela. Izvršni svet skupščine občine naj se čimbolj angažira v pripravah za ustanovitev komunalne delovne organizacije in v razvoju obrti v občini Ravne na Koroškem.
7. Konferenca zadolžuje komuniste, ki delujejo v samoupravnih interesnih skupnostih, da se zavzamejo za združevanje strokovnih služb, da bodo le-te postale učinkovitejše in cenejše. Izvršnemu svetu skupščine občine Ravne konferenca predlaga, da strokovno obdela vse možnosti za njihovo združevanje in v tej zvezi ustanovitev knjigovodskega servisa za SIS, društva, družbene in politične organizacije ter se zavzema za ureditev pogojev, ki so potrebni za združevanje in organiziranje strokovnih služb.
8. Osnovne organizacije ZK v kmetijstvu in gozdarstvu morajo še posebej obravnavati vključe-
vanje in odločanje kmetov v kmetijski zadrugi ter preučiti do* hodkovne odnose, s katerimi se morajo oblikovati dolgoročni interesi kmetov za sodelovanje >a vključevanje v kmetijsko zadrug0 ter prizadevanje za višjo produk-tivnost dela in materialne osnov združenega kmeta.
9. Osnovne organizacije ZK ^ osnovnih šolah morajo dobiti P°' ročilo o dosedanjih prizadevanji0 združevanja osnovnih šol ter zaI1_ tevati, da komisija predloži konkreten akcijski program aktivnosti. V to aktivnost se moral vključiti tudi ravnatelji OS in temeljna izobraževalna skupnost.
10. Osnovne organizacije zveze komunistov gimnazije, šolskeg centra Ravne in Rudnika Me?00 morajo obravnavati in *’[ možnost povezovanja sedanjih s ^ v šolski center ter storiti vse P°' trebno za nemoten prehod v n®' merjeno izobraževanje. V tekoC < razvojno in samoupravno dejav' nost bodočega šolskega centra 1 usmerjeno izobraževanje se m0r vključiti tudi združeno delo.
Konferenca opozarja tudi 3 probleme mladih delavcev, k' 3 najdejo ustrezne zaposlitve in n. odvisnost izobraževanja od p°tr® združenega dela. Konferenca za3 teva, da pristojni organi takoj za čnejo reševati te probleme.
11.	Komite železarne RaV.^ mora posebej spodbuditi ahcU samoupravne organiziranosti s stavljene organizacije združen®? dela in preučiti dohodkovne 0 nose med železarno Ravne in dm
gimi slovenskimi železarna3*^
Zavzemati se je treba za dohodkovno ureditev, ki 0 stvarna in v skladu z zakonom združenem delu. Ugotoviti m® tudi, kako so skupne službe S* venskih železarn vpete v delo 0 lovnih organizacij in kako je ni. hov osebni dohodek odvisen rezultatov njihovega prizadevanj za poslovnost in višjo proizv3 nost integriranih delovnih org nizacij.
12. Pred osnovnimi organiza3 jami ZK so pomembne na,°v.. Predvsem je nujna večja ° nost na pobude in kritike deta , cev, bolj kritičen odnos do sti pri izvajanju zakona o z°gSi ženem delu in večja ustvarjal3 pri iskanju konkretnih poti, 3 ledno izvajanje zakona o zd^jo nem delu in politike ZK. morajo te naloge začeti nresni ^ vati takoj, najpozneje pa do k ca julija 1977.
Oktobra morajo osnovne ottj„ nizacije ponovno oceniti urcSoS-čevanje sprejetih sklepov in P.je lati poročilo na občinski kom‘ ZKS Ravne na Koroškem. OPe‘ tivno so za izvedbo nalog zado ni sekretarji ZK.
DOPOLNILO
V 12. številki Informativ3®^ fužinarja smo objavili seznam ^ bitnikov državnih odlikovani , občini Ravne, kakor smo f?3 v
Ja J*
prejeli. Zdaj se je izkazalo, ^0: bil popoln, zato dopolnjule . Franc Bračko s Prevalj je Pre red dela s srebrnim vencem-Urednik
Halda rine k Meii
STALIŠČA IN SKLEPI OBČINSKE KONFERENCE ZKS
DRUGA STRAN MEDALJE O ZDRAVSTVU
V Fužinarju smo 14. maja objavili članek »Zdravstveno var-vo«, v katerem so delavci spregovorili o zdravstvu nasploh. Ta-o so se dotaknili dolgega čakajo v naši obratni ambulanti ter
0 nekateri zdravniki preveč po-j. o pregledajo paciente. Skrat-
a, naši anketiranci so izrazili že-J°’da se bo morala zdravstvena orb v bodoče izboljšati.
Na vsebino tega članka se je Slasil dr. med. Zdenko Krajina jj^aplošne ambulante na Preva-
.»Kljub temu, da nisem zdravil t>V °^ra^ni ambulanti železar-® Kavne, nisem mogel mimo te-?a’ da se ne bi oglasil na objav-Jeni prispevek, ki opisuje da-osnje stanje zdravstvenega var-va delavcev železarne. Mislim,
■ “ Je prav, da delavci prek svo-j tovarniškega časopisa izraža-ae'je in nezadovoljstva. Vendar aiatram, da bi se morali že zdav-aj prej pogovoriti s predstavniki j °r°žkega zdravstvenega doma n. železarne Ravne o nekaterih . aaembnih aktualnih vprašanjih,
1 se tičejo zdravstvenega varstva asploh, pa tudi o težkočah v
s ZD ter o problemih delavcev
elezarne.
v Kaj rne je najbolj presenetilo objavljenem prispevku? Predani to, da delavci preveč gle-Sj.J° sami nase. Predvsem mina?’ ^a n* Prav> da so na tak m pričeli obravnavati delo j^avnikov. Nikakor jim ne mo-0b« 'ti v ponos, da danes govorijo stn Mežiške doline, kakšni Var travniki na Ravnah in Pre-pQ Jah, Kako lahko pri vsem tem aiiT. lj a j °, da smo tudi mi zdrav-1 tjudje? Poglejte npr., po de-stvih gremo v službo. Kaj ho-
čem s tem povedati? Predvsem to, da moramo biti kljub neprespani noči prijazni do svojih pacientov v ambulantah. Kljub velikemu obisku nam le uspeva, da smo do svojih pacientov v ambulantah in na domovih pozorni in prijazni.
Naj spregovorim nekaj besed tudi o poteku našega dežurstva. Zadnje čase se pogosto dogaja, da je precej takšnih občanov, ki kličejo zdravnika na dom brez potrebe. Danes nas imajo tudi za nekakšne inkasante. Ljudje na nas ob obiskih gledajo kot na tistega, ki je prišel kasirat naročnino za televizijo ali porabo elektrike. So primeri, ko nekateri celo mislijo, da opravimo obisk samo zato, da si ga lahko zaračunamo. Tudi takšne ljudi danes srečujemo zdravniki na Ravnah in Prevaljah. Celo tako daleč smo že prišli, da hočejo vsi vedeti več od nas zdravnikov. Večkrat smo zdravniki tudi izpostavljeni fizičnim pritiskom pijanih občanov. Vse tako kaže, da bomo morali zdravniki poleg svojega zdravniškega znanja obvladati tudi prijeme karate, da se bomo lahko obvarovali tistih pacientov, ki se hočejo v pijanosti maščevati, ne vem za kaj.«
Ob koncu je dr. Krajina še povedal, da bi se končno le morali v železarni vprašati, zakaj so ob prostih sobotah prazne čakalnice, ob delovnih dnevih pa je gneča pri zdravniku nepopisna. Dodal je še tudi, da se mora vsaka zdravniška komisija pač nekomu zameriti. Če se ne bi, ne bi delovala dobro. Seveda je pristojnost komisije, da odloči, kdaj je kdo spet sposoben za delo.
P. Rotar
INTERVJU:
Ni počitnic za SZDL
Že?.^ub že počitniškemu razpolo-Sb], sm° obiskali Filipa Jelena, gaKretarja OK SZDL Ravne, in Prosili za razgovor.
(jVo. K SZDL opravljajo kar bj Jno delo. Reševati morajo pro-lo-1116 v svojih krajih, pa še na-Jlajc’ Zna^Kne za vso občino. Tak wln dela je dober, saj se tako V eiaa KK ne zapre ozko vase. linici pa nosijo vse delo, saj h]e aJ° reševati morebitne pro-krajanov. O vsakem po-Ijai	m vprašanju pa sezname	OK SZDL in njene orga-
bjl' * sedanji mandatni dobi sta
Sok 0 in povezava z OK SZDL °ra.«
konstituiranje temeljnih samoupravnih skupnosti, v zadnjem času pa smo pripravili skrbne
“Katera pomembna vprašanja
SCtlaj rešuje* OK SZDL Ravne?«"
i&^kčinska konferenca SZDL za K.Ses^avljen letni program dela T3 ar>ferenco in predsedstvo OK. t)0 Pr°gram redno izpolnjujemo.
smo največ pozornosti ocenam delovanja te-
Ceilli
V JP'h samoupravnih skupnosti sjj.Pja delovanja delegatskega sitg Na začetku se je občin-°rganizacija SZDL vključila v
t
Naši kapniki
Filip Jelen
analize delovanja skupščinskega sistema, organiziranja in delovanja SIS, ustavnega konstituiranja in delovanja KS. Zelo zavzeto smo ocenili tudi razvoj organizacije, ki je ponovno zavzela povezovalno funkcijo med družbenopolitičnimi organizacijami. V tej oceni smo skušali ugotoviti, koliko smo v SZDL sposobno politično frontno organizirati vse delovne ljudi, ki se borijo za našo ustavo, za samoupravni socializem, za socialistične odnose, za bratstvo in enotnost nasploh in ne nazadnje za boljši jutri. Mnogo truda smo vložili tudi pri akciji srednjeročnega planiranja v gospodarstvu, KS in SIS. V zadnjem obdobju pa osrednjo skrb posvečamo pripravi na volitve v 1978. letu.«
»Kako pa SZDL v Mežiški dolini organizira priprave na volitve?«
»Priprave na volitve smo začeli že marca, ko smo na predsedstvu OK SZDL sprejeli interni časovni rokovnik in program. Zatem smo pripravili skupaj z občinskim sindikalnim svetom obvestilo o postopku, ki je sledil pred evidentiranjem. V TOZD in KS so morali zagotoviti nemoten postopek evidentiranja, oživiti in dopolniti koordinacijske odbore za pripravo volitev. Pripravili so tudi lastno oceno uspešnosti delovanja delegacij in primernosti delegatske širine znotraj TOZD in KS. Pripravili so oceno kadrov in politiko kadrovanja pred volitvami in rokovnik za izvedbo evidentiranja. Šele s pripravo vseh teh nujno potrebnih elementov so lahko v TOZD in KS začeli z evidentiranjem.
V TOZD in KS imamo veliko ljudi, ki so že bili evidentirani, pa vseeno še vedno ne dobimo izpisanih popisnic, kar nas precej moti pri našem nadaljnjem delu. Morali bodo pohiteti, če hočejo, da bodo vse to lahko opravili do določenega roka. Predsedstvo OK SZDL pa je na svoji zadnji seji sprejelo osnutek odloka oziroma dogovora o določitvi delegatskih mest za zbor združenega dela in
skupščine SIS. V kratkem bomo pripravili še predlog novega kadrovanja za vodilne funkcije v SO in SIS.«
»Zadnje čase je precej nezadovoljstva s preskrbo v Mežiški dolini. Kako rešuje to stvar OK SZDL?«
»Preskrba v občini je z dograditvijo Name boljša vsaj na Ravnah, v drugih krajih pa je še vedno precej nezadovoljstva in občani se obračajo na nas predvsem zaradi slabe založenosti s sadjem in zaradi slabe kvalitete kruha. Ponekod pa preskrba zahteva tudi širše rešitve. V Žerjavu že vrsto let ni primerne trgovine. Kaj je naredila OK SZDL, da bi se stanje izboljšalo? Tudi to problematiko bodo morali reševati delovni ljudje po samoupravno organizirani poti z dogovarjanjem in opozarjanjem. Občinska konferenca SZDL je prav zato prek vseh KK SZDL pomagala ustanoviti potrošniške svete, ki so organi vsake krajevne skupnosti. Teh svetov naše KS še niso povsod ustanovile. Prek njih bodo občani imeli vpliv na proizvajalce in potrošnike. Za vse te organe smo pripravili tudi predlog osnutka poslovnika in programa dela.«
»Mladi naše občine že dalj časa opozarjajo družbenopolitične organizacije na svoje probleme. Kaj je tu naredila OK SZDL?«
»Probleme mladih moramo obravnavati v okviru materialnih možnosti. Najbolj pereč je problem zaposlovanja. Lani smo ta problem zelo resno obravnavali, ko smo zvedeli, da so mladi s končano poklicno šolo ostali brez dela. To je bil velik problem, ko na drugi strani vemo, da je naše gospodarstvo še do nedavnega delavce iskalo zunaj občine. To je tudi pokazalo določen zastoj pri investiranju v nova delovna mesta. Nekoliko več pa imamo v naši občini nezaposlenih trgovskih delavcev in delavk. To pa zato, ker še vedno ne izobražujemo po potrebah našega gospodarstva, pač pa po tem, kakšno šolo ima-
mo v bližini občine ali večje delovne organizacije.
Seveda je to le eno od odprtih vprašanj mladih v naši občini. OK SZDL je tej problematiki posvetila sejo svoje konference. Nosilci gradiva in razprave so bili mladi v TOZD, šolah in KS. S konferenco pa v celoti ne moremo biti zadovoljni, ker mladi v razpravi niso pokazali dovolj iniciative za rešitev in osvetlitev svojih problemov. V razpravo se niso vključili s srcem, temveč kakor z nekim odporom, češ saj nam razprave ne bodo prinesle nič novega. Mislim, da so mladi tu v veliki zmoti. Čim več morajo opozarjati na svoje probleme.«
»Kaj bi hoteli ob tej priliki še sporočiti našim občanom?«
»Končali smo drugi del planiranj za srednjeročno obdobje 76 —80 v SIS. Programi, ki so jih pripravili naši delegati v SIS, so
zahtevali težko delo usklajevanja. V začetku so bili plani preveč zahtevni in neusklajeni z zmožnostmi našega gospodarstva. Dogovarjanje in usklajevanje je bilo zelo mučno in zapleteno še posebej zato, ker so ob planih nastajala šele določena merila na republiškem nivoju. Pomembno je, da smo tudi drugi del srednjeročnih planov SIS posredovali delavcem skupaj v enem povzetku, vodjem delegacij pa širše, v paketu. Želim se zahvaliti delavcem za njihovo razumevanje, ker se na tak način kaže, da je svobodna menjava dela možna oblika neposrednega odločanja delovnih ljudi za financiranje dejavnosti v SIS. Sedaj pa so nosilci programov zavezani, da delavcem nudijo dogovorjene usluge in dosledno uresničijo svoje zastavljene programe.«
F. Rotar
ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1977/78
Kot vedno doslej smo tudi za prihodnje šolsko leto razpisali štipendije v časopisu VEČER ter tako zagotovili možnost enakopravnega kandidiranja vsem, ki se želijo šolati za eno od razpisanih strok in smeri.
Število šipendij, ki jih želimo podeliti, se tudi letos giblje v okviru, določenem pred nekaj leti, in znaša letno okoli 25 štipendij na visokih, višjih ter srednjih šolah, ter nekaj več kot 100 štipendij za poklicne šole. Z razpisanim številom štipendij bi ugotovili kadrovski sestav naših TOZD in delovnih skupnosti, predviden s srednjeročnim planom 1976—1980, in sicer:
— delavcev s poklicno šolo bi bilo 38 % od skupnega števila delavcev. Takrat 28%,
— delavcev s štiriletno srednjo šolo 17 %, takrat 13,6%,
— delavcev z visoko in višjo šolo 5,8%, takrat 3,6%.
Omenjene spremembe izobrazbenega sestava delavcev seveda ne bi dosegli le s šipendiranjem, temveč tudi s šolanjem ob delu. Stanje je sedaj tako, da se za me-
talurške poklice vseh izobrazbenih stopenj in strok šola ob delu 37 delavcev, štipendistov je 50; za kovinarske oziroma strojniške poklice se šola ob delu 81 delavcev, štipendistov je 221; za ostale poklice se ob delu šola 64 delavcev in 52 štipendistov. Skupaj torej 505 ali 10,9 % od števila delavcev.
Za šolsko leto 1977/78 je odbor za kadre razpisal 13 štipendij na štiriletnih srednjih šolah, na triletnih poklicnih šolah 123 ter na dveletni poklicni šoli 41 štipendij. Vseh razpisanih štipendij je 190.
Ker se za študij družboslovnih smeri v Jugoslaviji odloča več kot 67 % generacije, za poklicne šole pa le okoli 15%, obstaja bojazen, da za vse razpisane štipendije na-ravoslovno-tehniške smeri ne bo zadosti kandidatov. Z naše strani je sicer vložen večji napor za pravočasno poklicno usmerjanje mladine, vendar ocenjujemo, da bo uspeh večji šele, ko bo pomen pravočasnega poklicnega usmerjanja dojela celotna družba. S pojmom »družba« pa razumemo tudi starše, ki so še vedno odločilen poklicni usmerjevalec.
0 občinskih normativnih
aktih
Med normativne akte občinske skupščine, ki jih sprejemajo bodisi vsi zbori občinske skupščine, bodisi skupaj zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela z družbenopolitičnim zborom ali pa zbor krajevnih skupnosti z družbenopolitičnim zborom: spadajo:
— statut občine,
— odlok,
— odredba,
— poslovnik,
— navodilo.
K splošno političnim aktom spadajo:
— deklaracija (bolj na zvezni in rep. ravni, ne v občini),
— resolucija,
predpišejo pravice in dolžnosti občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ali lastnih organov na območju občine.
Odlok občinske skupščine je zakon v občinskem merilu. Imeti mora obliko in sestavine, ki so podobne zakonu. Podpisan mora biti od predsednika občinske skupščine. Odlok je veljaven le, če je javno objavljen v uradnem glasilu.
Odredba je splošen predpis, s katerim se praviloma urejajo posamezne konkretne situacije, ki pa so splošnega pomena in obvezujejo vse občane ali organizacije združenega dela.
Navodilo je splošen izvršilni predpis, s katerim skupščina občine določi pravila za ravnanje pri izvrševanju posameznih nalog, zlasti upravnih.
S poslovnikom občinska skupščina določi svojo notranjo organizacijo in način dela.
Pomen splošno političnih in drugih posebnih aktov je dovolj razumljiv.
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog.
Sprejemanje normativnih akt«v skupščine občine Ravne
V preteklih treh letih je bil v pretežni večini predlagatelj Pra.v' nih predpisov — odlokov, ki J111 sprejema občinska skupščina, *?' vršni svet, in sicer v 90 primeri11 in v 10 primerih drugi organi oziroma organizacije.
Sestavljalci osnutkov odlok®’ oziroma predlogov odlokov so Djjj predvsem predstojniki upravni*1 organov. O predlogih odlokov j zatem neposredno odločal izvr ° svet, ki jih je nato posredoval sprejem zborom občinske skupščine.
Po dvofaznem postopku pri lZ' daji predpisa — odloka je občinska skupščina:
— kot osnutek odloka obravnavala 19 primerov,
— kot predlog odloka obravnavala 19 primerov.
Ostale odloke je občinska skupščina sprejela po enofaznem P°' stopku, tj. kot predlog odloka: t® primerov je bilo 81. Iniciatorji 1 predlagatelji za izdajo odlokov s bili v pretežni večini upravni organi. Težnja pa je, da bi iniciau' va prišla od drugih dejavnikov.
Zerjavski plinodganja turiste
iz Črne
— priporočilo,
— »stališča«.
K drugim posebnim aktom spadajo:
— družbeni plan občine,
— proračun in zaključni račun,
— urbanistični plan,
— drugi plani.
Odlok je najbolj splošna oblika normativnega akta — pravnega predpisa, ki ga sprejemajo zbori občinske skupščine. Z odlokom občinska skupščina kot oblastveni predstavniški in najvišji organ samouprave na območju občine predpiše pravila v skladu s pristojnostjo, ki jo ima za uravnavanje na določenem področju družbenega življenja. Z odlokom se
Znano je, da se prebivalci Črne in okolice že dalj časa srečujejo z onesnaževanjem njihovega okolja, ki je postalo tako močno, da so se nekateri že pričeli preseljevati nižje v dolino. Poleg onesnaževanja pa se danes srečujejo tudi z dokaj slabo preskrbo. Kako rešujejo oba dokaj pereča problema, nam je povedal Alojz Germ, predsednik KK SZDL Črna.
»KK SZDL Črna je intenzivno vključena v razreševanje najbolj perečih problemov, ki tarejo prebivalce zgornje Mežiške doline. Tako smo se vključili v razreševanje naše preskrbe, ki je v tem delu naše doline še najbolj zapostavljena. Vsa leta pa si prizadevamo, da bi tudi Črna šla v korak z drugimi kraji v občini. Kljub temu da v Črni nimamo večje možnosti za zaposlovanje, saj se večina naših krajanov vozi na delo v druge kraje, vendar moramo prav tako sami graditi stanovanja. Gradijo jih naslednje delovne organizacije: Stavbenik, osnovna šola, Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo Črna, zadnje čase pa že tudi prevaljski VIATOR. Vsi TOZD v železarni Ravne pa ne želijo graditi stanovanj v Črni.«
»Katera aktualna vprašanja rešujete sedaj?«
»Trenutno smo najbolj angažirani pri analizi delegatskega sistema, pri pripravi evidentiranja delegatov za volitve 78. Precej pa tudi obravnavamo letošnji program naše KS. Tudi nimamo v vseh zaselkih organiziranih odborov SZDL, na primer v Javorju, Bistri, na Ludranskem vrhu. Krajani, ki živijo tod, so odrezani od vsakega družbenopolitičnega dogajanja v dolini. Dosti težje se sestajajo in povedo svoja mnenja. Pri bodočih volitvah bomo morali evidentirati nove kandidate iz teh zaselkov.«
»Črnjani s preskrbo niso najbojj zadovoljni. Kako ste tu prisot*1 aktivisti SZDL?«
»Občani še zmeraj nismo zaC*jj voljni s kvaliteto kruha, pa izbira je zelo slaba. Ze ob začet*1, letošnjega leta so nam svetova > naj gojimo v črni in okolici zar e di onesnaževanja manj zelenja doma. Zato bi bilo nujno, da bi pač preskrba izboljšala. Kot P kaže, je iz dneva v dan slab* ' Poglejte, veliki predeli, ki so stavni del naše krajevne s^uP” sti, so zvečina brez trgovin. g tka, trgovska mreža je v na^JjL ena naj slabše organiziranih vN žiški dolini. Res je, da so pred n davnim pričeli v Podpeci adaPt.
rati hišo, v kateri je bila že 1% trgovina. To je vse, kar so v VS . povojnih letih naredili za raZ gj trgovske mreže za kraje zaI\j| Črne. Zadnje čase pa imamo tu problem z našo lekarno. Ne YCije zakaj so koroške lekarne uk dežurno službo v Črni. Prav z‘ l je presedstvo KK SZDL skuPa* drugimi družbenopolitičnimi ganizacijami v Črni izrazilo P test proti takšni odločitvi. Mis*1 ' da bodo le morali na neki n® ^ spet zagotoviti vstop v lekarno vsakem času.«
je
»Tovariš predsednik, Eotovo^j zaradi onesnaževanja v z^0.r„^i Mežiški dolini precej manjši t obisk turistov. Kaj o tem praV vaši krajani?«	..
»Kljub nekakšnemu zatišjui onesnaževanje v Črni močno. ^ ša KK SZDL je letos organi/U% akcijo čiščenja, v kateri so Pa c\ krajanov sodelovali tudi °Ly osnovne šole. Pri ohranitvi 7-a^ vega okolja bomo morali Sc ^ pozornosti posvetiti vzgojo® , izobraževanju. Sicer pa so P.° e\o dice žerjavskega plina v Črn* velike. Od Mihevove žage do *» ■ , Črne bodo gozdovi kmalu zelo
zredčeni. Se letos bodo P1'
Sozdarji prav tu posekati okrog ■000 kubikov iglavcev zaradi mo-koncentracije žveplovega dioksida.
. Seveda tudi turisti vedo, da je ,Fnn precej nezdrava, zato ne si-•Jo v naše kraje. Ni pa to edini zr°k. Precej so krive tudi delov-e organizacije, ki se bavijo z go-instvom in turizmom, ki posve-ajo premalo pozornosti razvoju im 3 Prizma. Edini hotel, ki ga »g mo v Črni, ima zato že nekaj 3Sa.?talno izgubo. Sedaj že celo q avijo, da ga bodo zaprli čez leto. oprt naj bi bil samo v zimskih osecih, ko je še največ turistov . *-rni zaradi lepih smučišč. Vsem znano, da je zadnje čase v Črni J bolj živahno ob turističnem te-sau. Kljub zanimivim kmetijam km nas ne more uveljaviti rai k* turizem, ki danes še sko-pr naib°lj privablja obiskovalce. av je, da se ob koncu le vpra-
šamo, kdo je vsemu temu nazadovanju kriv. Vendar pa krivca ni treba iskati. Nad vsem razvojem gostinstva, turizma, živinoreje in gozdarstva gospodari uničujoči žerjavski plin. Zato Črnjani živimo v upanju, da bodo v jeseni letošnjega leta pričeli delovati novi filtri v Žerjavu in da bo tudi za nas zopet zasijalo sonce.«
»Kaj nameravate storiti v Črni v zvezi s tem?«
»Kaj naj storimo? To se sprašujemo Črnjani že vsa leta. Najprej to, da si bomo izboljšali življenjske pogoje. Ponuditi moramo turistom pestrejše abonmaje v našem hotelu. Predvsem pa bomo morali dati turistu vsaj tisto, česar nam žerjavski plin še ni uničil, to je voljo do življenja in prijaznost naših krajanov.«
F. Rotar
INSTITUT »JOŽEF STEFAN«, LJUBLJANA
IZOTOPI NISO NEVARNI
.Radioaktivni izotopi postajajo agocen pripomoček v strokov-Jakovih rokah. Odkar deluje na asetn institutu reaktor TRIGA ae . ki proizvaja radioaktiv-‘zotope, lahko kar v domovini Gostimo vse večjemu povpraše-Po njih.
tjkadioaktivni izotopi, ki jih je Ho sk°raj redno izdelati umet-’ sevajo gama žarke, te je pa ke®°®e skoraj vedno in na vsajen rnes*;u iucb meriti. To drago-Pa ^ptnost, da se sami izdajajo, §1® Pridom izkoriščamo lahko na vunih področjih. Lastnost, da
neka snov seva in se s tem sama izda, je več kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunalce, vodarje, energetike, železarje, tekstilce, papirničarje, zdravnike, poljedelce, predelovalce hrane in številne druge.
Praktični primeri nam bodo približali njihovo uporabnost. Vemo na primer, koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne cevi (najsi gre za vodo-
Poklicni gasilci železarne na zagrebškem, letališču. Na enodnevni ekskurziji so tu prvič videli gašenje z gasilno vodo, ogledali pa so si tudi mednarodno razstavo gasilske opreme.
vodne kanalske ali telefonske) položene pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu, kjer domnevamo, da pušča voda (fekalije) razkopati. Če mesto ni pravo, je treba pogosto uničiti desetine metrov tal, vse dotlej, dokler ni odkrita napaka. Če se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni izotop se pri priči izlije tudi ta. Tu pa tekočino, ki seva, odkrije že merilni aparat in z njo počeno mesto na cevi. Metoda je tako zelo natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti cevi odkriti iztok le 0,001 cm3 tekočine na leto.
Vodovodno cev in tekoči radio-iztop smo omenili zato, da bi poudarili, kako nenevarne so te snovi zlasti v strokovnjakovih rokah. Izotopi, ki jih uporabljamo v take namene, lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko kriptona v dobrih štirih urah, fluor v 110 minutah, brom v 36 urah in tako dalje.
Napredne industrijske panoge uporabljajo radiaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v kovinah, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemskih voda. Prav tako pa jih lahko uporabljamo pri sledenju gibanja klinkerja v cementni-ški rotacijski peči, slediti pa je mogoče tudi mešanje cementa z agregatom v betonarnah.
Del industrije, ki je voljna osvojiti najsodobnejše metode, že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nenevarnih postopkih.
Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora na primer pomaga zdravnikom onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Instituta Jožef Stefan uvedli na onkološkem institutu v Ljubljani. Za preiskave pljuč pa uporabljajo radioaktivni kripton. Oba ta radioaktivna izotopa redno proizvajamo v reaktorju TRIGA Mark II.
INSTITUT »JOŽEF STEFAN«, LJUBLJANA
NAŠA AVTOMATSKA POSTAJA NADZORUJE OKOLJE
Rezultat večletnega usmerjenega dela na IJS v zvezi z varovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekakšen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja, kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti, kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Mnogi hočejo imeti v rokah vsak trenutek »materialni dokaz« proti očitkom, s katerimi jih zasipajo občani, češ da zastrupljajo zrak in vodo bolj, kot to dovoljujejo predpisi.
Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati, vodi mikroračunalnik.
Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi
pri ukrepih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta.
Velja še posebej poudariti, da prav zaradi vgrajene elektronike lahko ta postaja sproti obdeluje vse sprejete podatke in jih posreduje dalje.
Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luknjalnik traku, magnetno kaseto, analogne registrirne elemente in podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omrežje.
V Sloveniji imamo doslej že približno 40 različnih merilnikov za merjenje onesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z uvedbo avtomatskih postaj in njihovo povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju okolja vsak trenutek na voljo vsem uporabnikom.
Upokojenski veliki Z
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
5843 Stange K., Kontrollkarten fiir messbare Merkmale
1975.
5844 Chadwick G. A., Metallogra-phy of Phase Transforma-tions 1972.
4925/36 Gueng W., Pneumatische
u.	hydropneumatische Steue-rungstechnik 1976.
5845 Ziehen von Drahten, Rohren, Stangen.
5846 Heckl M., H. A. Miiller, Ta-schenbuch der Technischen Akustik 1975.
5847 Jeffery P. G., Gas Analysis by Gas Chromatography
1972.
5848 Bruchuntersuchungen und Schadenklarung 1976.
5849 Handbuch der Schaden Ver-hiitung 1976.
5850 Schoeffler J. D., Minicompu-ters, Hardware, Software and Applications 1972.
5851 Green P. E., Computer Communications 1975.
5852 Projekt z obratovalnimi navodili za izenačevalno peč v EP2 1977.
3587/408 Kolenko T., Preiskava obratovanja konti peči II.
1976.
5853 Drapič S., Mašinski elementi I. 1971.
5854 Drapič S., Mašinski elementi — Mehanički prenosnici 1971.
5855 Ajvaz V., Merenje deformacija i naprezanja 1969.
5856 Mirkovič A., Hidraulički Strojevi 1972.
5857 Mirkovič A., Elementi Strojeva 1975.
5858 Agroskin I. I., Hidraulika
1973.
5859 Kontrola uspješnosti poslovanja I, II.
5860 Fedososyev V., Strength of Materials 1973
5861 Rumyantsev S., Industrial Radiology.
5862 Holl K., Wasser Untersu-chung — Beurteilung — Auf-bereitung 1970.
3587/409 Macur V., Vpliv parametrov pri izdelavi jekla na velikost primarnega zrna
1977.
5863 Clark D. S., Physical Metal-lurgy for Engineers 1962.
5864 Reed H. E. R., Physical Me-tallurgy Principles 1973.
5865 Welz B., Atom Absorptions Spektroskopie 1975.
5866 Altenpohl D., TP Die Zu-kunftsformel 1975.
5867 Vortrage der Infrarot Son-dertagung Material und Bau-teilprtifung durch infrarot Stahl 1975.
5868 Shewmon G. P., Transfor-mations in metals 1969.
5869 Wilson A. L., The Chemical Analysis of Water 1974.
5870 Cotterill P., P. R. Mould, Re-crystallization and Grain Growth in Metals 1976.
5871 Wohlbier F. H., Mechanical Properties 1, 2. 1975.
5872 Rudman P. S., J. Stringer, R. I., Jaffee, Phase Stability in Metals and Alloys 1967.
5873 Pinta M., Atomic Absorp-tion Spectrometry 1975.
5874 Bek V., P. Čatoš, Impregnacija namota električnih proizvoda 1970.
5875 Stefanini B., S. Babič, M. Urbiha — Feuerbach, Matrične metode u analizi električnih mreža 1975.
5876 Štern C. A., Air Pollution Third I. 1976.
5877 Čeljut K., Organizacija i funkcioniranje digitalnih kompjutera 1971.
5878 Kafedžič A., Izradeni zadaci iz matematike 1972.
5879 Radunovič D., Tržišna politika organizacije udruženog rada 1976.
5880 Bogič V., Osnovi organizacije poslovnog sistema 1976.
5881 Markovič D., Samoupravno organizovanje udruženog rada 1977.
5882/a Muhar P., Hladno valjanje, adjustiranje in odprema trakov in plošč 1975.
5882/b Kumer O., Cundrič I., Hladno valjanje. Zarjenje hladno valjanih trakov 1975.
5882/c Janut J., Hladno valjanje. Napake toplo in hladno valjanih trakov 1975.
5882/d Jamer J., Jezeršek A., Tušar A., Hladno valjanje. Osnove hladne predelave in situacija ter organizacija hladne valjarne 1975.
5882/e Ravnik B., Hladno valjanje. Regeneracija in nevtralizacija kislin 1975.
5882/c Jamet J., Hladno valjanje.
5882/f Jezeršek A., Hladno valjanje. Luženje trakov 1975.
5882/g Rozman J., Hladno valjanje. Hladno valjanje trakov
1975.
5882/h Jamer J., Hladno valjanje. Priprava toplo valjanih trakov 1975.
5882/i Pikon J., Hladna valjarna Bela. Ameriška dokumentacija za HV Bela 1975.
5883 Netz H., Netz Formeln des technischen Grundwissens
1976.
5884 Wolff J., Kreatives Kon-struieren 1976.
5885 Dahi W., H. Rees, Die Span-nungs Dehnungs Kurve von Stahl 1976.
5886 Strassburger C., Entvvick" lungen zur Festigkeitsstei-gerung der Stahle 1976.
5887 Gruden M., Elektromagnetna nihanja in valovanja I-V. 1975.
5888 Toporišič J., Slovenska slovnica 1976.	.
5889 Hydrogen embrittlemenl testing 1974.
5890 Analysis of Casting Defect*
1974.
5891 Eversheim W., H. P. Wien-dahl, Rationelle Auftrags-abwicklung im KonstruK' tionsbereich 1971.
5892 Shell Process Foundry Prač-tiče 1973.
Kakšno slovenščino pišemo
»Ker je žena združevala delo v popoldanski izmeni, je nastopil problem kuhanja kosila. Po razrešitvi problema individualne prehrane sem se primarno ukvarjal z reševanjem problematike uspešnosti svojega otroka v šoli. Potem sem sodeloval pri prizadevanju otroka za izdelavo domače naloge.«
Ce bi kdo tako govoril doma, bi rekli, da ni pri pravi.. Pa vendar bi možak samo prenesel jezik sestankov in gradiv za seje v zasebno življenje. Da ne pišemo tako? Poglejmo!
»Financiranje teh del je bilo izvršeno.« (Ta dela smo financirali — plačali).
»Posledica nedoseganja plana.« (Ker nismo dosegli plana — izpolnili načrta).
»Ponekod je prisotno več statističnih podatkov.« (Ponekod imamo več statističnih podatkov.)
»Posluževati smo se morali tudi izterjave davkov na domu.« (Davke smo morali izterjevati tudi na domu.)
»V okviru upravnega organa je je bila opravljena večina organizacijskih in administrativnih del v akciji za vpis posojila za ceste.« (Upravni organ je pri vpisu posojila za ceste opravil skoraj vsa organizacijska in administrativna dela).
»Upravni organ je sodeloval v prizadevanjih krajevnih skupnosti pri modernizaciji lokalnih cest.« (Upravni organ je krajevnim skupnostim pomagal posodobiti lokalne ceste.)
»Uspešnost reševanja problemov posameznikov je odvisna od pravočasnih informacij.« (Težave — stiske — posameznikov rešujemo uspešno, če pravočasno dobimo podatke.)
»Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja javnih cest...« (Organizacije združenega dela, ki vzdržujejo ceste...)
»Delo je bilo usmerjeno predvsem v reševanje problematike ohranitve živih(!) kmetij.« (Poskušali smo ohraniti predvsem obljudene kmetije.)
»Potrebno bo vložiti več poglabljanj v probleme kraja.« (Bolj se bo treba poglobiti v težave — posebnosti — kraja.)
»Delovanja delegatskega sistema ne smemo pustiti životariti, kajti tudi to je ena od nalog našega dela.« (Delovanje delegatskega sistema je tudi naša naloga, zato ga ne smemo pustiti životariti.)
»Ne strinja se s predhodnih diskutanti, da so bile vse iznese^ ne težave objektivne narave^ (Ne strinja se s tistimi razprav' ljalci, ki pravijo ,da so bile vs težave objektivne.)
Kaj kažejo ti primeri? .. Predvsem dosledno glagolnisK izražanje namesto glagolskeg < potem pa še kopičenje glagol kov. Ker pa so glagolniki sanj. stalniki, ki izražajo stanja, doD mo torej okorne samostalnik tvorbe. Težak stavek za stavkom da seveda težak odst vek, vrsta takih odstavkov P težko berljiv sestavek.	v
Ne da bi bila raba glagolm*^ sama po sebi kaj slabega. J prepoznamo tiste z obrazili -i' govorjenje, vpitje, teže dr nS žetev, rešitev, okrepitev, s'u'Le.l zadetek). Vendar v naših Pr‘ za rih ne gre za rabo, temveč zlo-rabo, saj kopičenje glagQl kov v istem stavku daje t. i- ? mostalniške sklade, ki povzro jo težko razumljivost in nei
Ker pa zelo radi uP°rab^S hkrati tudi celo vrsto ustali® modnih rekel (fraz) ter jih 1d« žimo s samostalniškimi nastajajo stavki, ki jih je še možno sloveniti z uP°rtre-enakih besed. Pomagati si je
ba s smiselnimi poenostavitvi
Nekaj (spomladi 1977) naj priljubljenih rekel:	m
Optimalne rešitve, povezova ^ v tokove (slabo, ker tekočin . moremo vezati!), kreativna P aj sotnost (»ustvarjanje« je PaC ,gi drugega kot npr. zapisova prepisovanje, razpravljanje, j, je raba v tej zvezi redko uPr počena), hotenje po večji poveza* sti, prisotni problemi itn.
Nekaj primerov takšnega buhlega, dolgoveznega, zato abstraktnega (meglenega) izr
nja:	,,	P0'
»V prihodnje bomo mora» -e. svetiti posebno pozornost vQ' y. vanju določil sporazuma v.vstPi' danjo stvarnost.« (Verjetni 0 sel: Paziti bomo morali, da sporazum res tudi izvajali)- 0-»Komisija želi že uvodoma. , udariti, da je vrsta nalog, sP^jp-tih. na konferenci SZDL in s peščini, dolgoročnega značaj katere so kratkoročnejše.« še: Konferenca SZDL in sWV ^ na sta sprejeli vrsto nal°» dolgoročne in kratkoročne)- eg(i »Ob snovanju srednjato p načrta proizvodnje in ragrel’ smo vložili maksimalne ndP njegovo usmeritev in rea!u d3 (Verjetno: Zelo smo se trudi >
Zadaj pa gore
bi bil zasnovani srednjeročni na-crt dober in realen.)
»Pri oceni uspešnosti delovanja °snovne organizacije v določeni STedini moramo biti dovolj kritični.« (Ker vsaka osn. org. pač nekje “eluje bolj ali manj uspešno, bo dovolj, če rečemo: Delo vsake osnovne organizacije moramo °ceniti kritično).
"Trenutno poteka akcija SZDL J1® področju delovanja mladine.« 'Zelo verjetno: SZDL zdaj razpravlja o delu mladih).
»Treba je gledati, da se da Prednost tistim investicijam, ki ®° najbolj potrebne.« (Prednost “hajo najbolj potrebne investici-— naložbe).
»Permanetno smo prisotni pri reiranju novega samoupravnega P°razuma.« (Nenehno (?) poma-°amo sestavljati — pisati — novi a<noupravni sporazum).
Dodajmo še neuporabljanje sinonimov (ograja — plot, lonec — P*sker), nepoznavanje zaimkov, s aterimi se izognemo utrujajoče-Ponavljanju zmeraj istih samostalnikov, ter nepotrebne tuj-,e> Pa smo našteli v glavnem sejnine, s tem pa tudi domala vse modnosti vsakdanje pisane slo-onščine. Dobesedno ni pravila obrega sloga, ki ga ne bi neneh-0 kršili. Grešimo namreč proti i^ančnosti, jasnosti izražanja, abkotnosti in jedrnatosti, in si-j r tako vztrajno in dosledno, da Jfpaiim, ali je glavni oziroma Oini vzrok zares samo nepouče-
0°st,
neznanje stilistike ter odtu-
. n°st resnici: najbolj preprosto dajbolj prav.
Jezikovna neosveščenost more biti eden od razlogov za takšno pisanje, ne pa najvažnejši. Zdi se namreč, da s takšnim izražanjem pogosto prav namerno stvari le nakazujemo, nanje namigujemo, namesto da bi jih povedali kratko in jasno. »Meglo delamo«, da se ne bi bilo treba komu zameriti in reči bobu bob. Saj pač nikomur ne stopimo na rep, če zapišemo:
»Ena temeljnih ovir je neustvarjalen odnos družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju delegatskih odnosov.«
Smisel tega »skrivnostnega« stavka je ta, da neke čisto dobro znane osnovne organizacije ZK, sindikata ali mladine oziroma čisto določeni delavski sveti s poimensko znanimi sekretarji ali predsedniki (ime in priimek) niso storili dovolj (celo to najbrž vemo, ali malo ali nekaj ali nič), da bi delegatski odnosi zaživeli.
Enaka megla je stavek:
»Pri analizi dosedanjega dela delegacij in delegatov smo ugotovili, da so bili nekateri delegati dokaj slabo povezani z bazo.«
Torej namerno diplomatsko zavito izražanje, le da je to pač diplomacija na ravni krajevnih skupnosti in tozdov, kjer se med seboj vsi poznamo in tikamo ter se nočemo zameriti drug drugemu.
O velikih stavkih v republiških in drugih resolucijah ter o verjetnih vzrokih takšnega izražanja pa v prihodnji številki.
Marjan Kolar
s KNJIŽNE POLICE
DOMAČA dela
Taras Kermavner, Mesec dni s hkarjcm. Literarni esej. Lj. Sa-10založba 1977. 200 str. 220 din. (.^Poredno tečejo interpretacije tesarjevega Martina Kačurja ijj avtorjeve dnevniške izpovedi ^ izmišljanja o našem času in k^°vi kulturi. Zaradi svoje odpasti utegne knjiga vzbuditi kot poprečno pozornost.
ji^rance Černe, Koncert za raka.
s poezijo. Maribor, ZO ”• 192 str. 100 din.
^vl°r, univerzitetni profesor na D0°?Ornski fakulteti, je v knjigi a' umiranje in smrt svoje 1^® oziroma svoje doživljanje pranja dragega človeka. Iskre-tOf 2 bolečino pisano delo je na-ti0.eri zgled za to, kako še tako ’Veto podano trpljenje ne mo-O^tati umetnost, dokler se ne akne in ne dvigne nad sebe.
j^ate Dolenc, Potopljeni otok.
l2° din Maribor> 20 1976- 291 str'
0s^?Vele so štiri: Kraj: morje.
v vs°b: moški in ženska. D^rtažno-fiimsko-pogrošna na-• A založba pravi, da so be-<lij, a oblikovana vseskozi umet-tiba? Pa da predvsem o morju in lam zlepa kak Slovenec ni sal toliko lepega.
tw'a*» Matičič, Živi Izviri. Ro-
^8(iiU^ana> 1977. 400 str.
man opisuje trpljenje Slo-ev in Hrvatov v fašistični
Avtobiografija tvorca ameriške moderne ljudske pesmi pripoveduje pevčevo življenjsko zgodbo od otroštva do slave. V njej spoznamo tudi senčne strani Amerike.
(Po Knjigi 77 in Knjižnem trgu v Delu)
BLAŽ MAVREL
»Napišite kratko in slike nobene, sem ja tudi jaz majhen, nepomemben,« je rekel Blaž Mavrel prof. Stanku Kotniku, ko ga je ta prišel obiskat ter intervjuvat ob Blaževi 70-lctnici.
Italiji med obema vojnama. Ker v takratnih jugoslovanskih političnih razmerah takšno delo ni moglo iziti, je pisatelj čas dogajanja prestavil v deveto stoletje. Pa še potem ga je moral izdati v samozaložbi. Za to izdajo je delo priredil in spremno besedo napisal Rado Bordon.
Prevodi
Joseph Hcller, Kavelj 22. Roman v dveh knjigah. Ljubljana, MK 1977, 268 + 318 str. 295 din.
Čas: 2. svetovna vojna, kraj: Sredozemlje, junak: antimilitari-stično usmerjen letalec, nekak intelektualistični Švejk, ki se upira ubijanju.
Michael Burk, Tribunal. Roman o nurnberškem procesu. Ljubljana, CZ 1977. 460 str.
Na zgodovinsko sojenje nemškim vojnim zločincem je v slogu uspešnic pripeta zgodba, kako peščica nekdanjih esesovcev poskuša rešiti svoje gospodarje, a seveda ne uspe.
Irving Wallace, Klub oboževalcev. Roman, Maribor, ZO 1977, 645 str. 240 din.
Štirje tipi ugrabijo znano lepotico. Kaj se dogaja med njimi v samotni gorski koči, na dolgo popisuje ameriški avtor podobnih uspešnic. Lahko in dražljivo branje.
Woody Guthrie, Zapisan slavi.
Roman. Murska Sobota, Pomurska založba 1977. 423 str. 155 din.
Majhen, nepomemben v slovenskem, še celo v občinskem prostoru — tako je živel in pisal, tako je umrl.
Pred enajstimi leti si je za jubilej zaželel naposodo Puškinovega Jevgenija Onjcgina pa Linhartovo Zupanovo Micko in Matička. Ob 80-Ietnici je želel videti natisnjene svoje še ne objavljene pesmi. Obe želji sta se mu izpolnili.
Bukovnik s Strojne, zazrt v romantično poetiko in njene zakone izpred 150 let, je bral, prevajal in pesnil daleč od sveta in kasnej-
ših literarnih tokov. Nekaj tankih knjižic pesmi — camarskih, ljubezenskih, domoljubnih, posvetilnih — to je njegova dediščina.
Majhen, nepomemben romar po knjige v študijsko na Ravne, ljudski pesnik, vabljen na literarne večere ob turističnih tednih v Črno. Sirotast, nejezičen, zaznamovan od desetletij samote vse premalo folklorno reprezentativen, da bi ga bilo mogoče za baharijo kje bolj vidno predstaviti.
V svoji starosvetnosti pa vendarle tako čudno moderen: tudi v samozaložbi je tiskal pa s svojo poezijo nikdar ni kaj prida zaslužil. Gozdarji so mu pred leti natisnili eno knjigo, prevaljski filmarji letos drugo. Oni so mu tudi leto dni pred smrtjo dali čutiti, da ga cenijo in ga imajo radi. Tako lepo je na starost verjeti, da vsaj nekomu nekaj pomeniš.
Saj mrtvi ne berejo spominskih plošč.
Marjan Kolar
0 BRANJU IN KNJIGAH
Arthur Schopenhauer
Kadar beremo, misli nekdo drug za nas: mi samo ponavljamo njegov miselni proces. S tem je tako kot pri pouku pisanja, ko učenec s peresom vleče po učite-ljivih s svinčnikom zarisanih črtah. Torej nam je pri branju v veliki meri odvzeto miselno delo. Odtod občutno olajšanje, kadar od lastnega razmišljanja preidemo k branju. Toda med branjem je naša glava vendar le vežba-lišče tujih misli. Zato je tudi možno, da tisti, ki zelo veliko in skoraj ves dan bere, vmes pa počiva v brezmiselnem zapravljanju časa, polagoma izgubi sposobnost za lastno razmišljanje — kakor tisti, ki venomer jaha, pozabi hoditi. To pa se je zgodilo mnogim učenjakom — načitali so se do pone-umnjenja. Kajti nenehno, v vsakem prostem trenutku znova nadaljevano branje še bolj hromi duha kot stalno ročno delo, pri katerem človek le lahko sledi svojim mislim. Kakor vzmet zaradi nenehnega pritiska tujega telesa končno izgubi prožnost, jo tudi duh s trajnim vsiljevanjem tujih misli. In kakor si s preobilno hra-
V Logarsko
no pokvarimo želodec ter škodimo celemu telesu, tako tudi s preveč duhovne hrane prenapolnimo in udušimo duha. Kajti več ko beremo, manj sledov zapusti prebrano v duhu: kot tabla postane, na kateri je mnogo napisano eno čez drugo. Zato sploh ne pride do »prežvekovanja,« s pomočjo katerega si edino lahko prisvojimo prebrano. Če kar naprej beremo, ne da bi kasneje o tem razmišljali, prebrano ne požene korenin in gre zvečina po zlu. Sploh pa se godi duhovni hrani enako kot telesni: komaj petdeseti del tega, kar zaužijemo, se asimilira, vse drugo na razne načine izločamo.
Poleg vsega pa na papir prenesene misli sploh niso nič drugega kot sled pešca v pesku. Pač vidimo pot, ki jo je ubral, toda da bi zvedeli, kaj je na tej poti videl, moramo uporabljati lastne oči.
Nobene pisateljske lastnosti, kot na primer moči prepričevanja, slikovitost, daru prispodob, drznosti
ali grenkobe, kratkosti ali gracioznosti, lahkotnosti izražanja, duhovitosti, presenetljivih nasprotij, jedrnosti, naivnosti in podobno ne moremo pridobiti, s tem da beremo pisatelje ki jih premorejo. Vendar pa moremo na ta način podobne lastnosti (če imamo nagnjenje zanje) v sebi prebuditi, se jih ovesti, lahko sprevidimo, kaj vse se da z njimi narediti, lahko se okrepimo v nagibih, da, celo v pogumu uporabiti jih, na primerih presodimo njihovo učinkovitost in se tako naučimo pravilne rabe, nakar jih vsekakor zares posedujemo.
To je torej edini način, kako branje oblikuje pisanje: da nas namreč nauči uporabe lastnih naravnih darov, torej zmeraj le s predpostavko le-teh. Brez tega se z branjem ne naučimo ničesar, razen hladne, mrtve manire in postanemo plitki posnemovalci.
Prev.: -k
»Od tod do večnosti«, izdana prvo leto.
Žepni format knjig ustreza vse do obsega okoli 250 strani. Če so debelejše, niso več priročne. Oprema je moderna, broširana vezava v bele platnice pa spet ne
posebno premišljena, saj ve bralcev knjige težko prenesejo.
Vendar kljub vsem tem Prl' pombam velja, da je opravijo1}0 zares veliko in pomembno zaloZ' niško delo.	_r
M. ^
ZBIRKA STO ROMANOV JE ZAKLJUČENA
Cankarjeva založba v Ljubljani si je leta 1964 zastavila zahtevno nalogo: izdati v zbirki sto najboljših (morda najznačilnejših) romanov na svetu. Po trinajstih letih marljivega dela je to pomlad naposled kot zadnja izšla Andričeva »Travniška kronika«.
Kakšen se nam kaže rezultat? Imamo naročniki na svojih policah res najboljše od najboljšega? Kaj menimo npr. o spremnih besedah, o obliki, formatu? Poskusimo na kratko povedati nekaj misli, odgovoriti na nekaj vprašanj.
Najprej: dobro — boljše — najboljše. Ne gre samo za to, da je okusov skoraj toliko kot bralcev, tudi največji strokovnjaki so ljudje in zmeraj bo eden dal prednost temu pisatelju oziroma delu, drugi drugemu. Urednik zbirke prof. dr. Anton Ocvirk je s svojimi sodelavci očitno uveljavljal istočasno več načel — časovno, zemljepisno, idejno, slogovno itn. Tako je zbirka časovno razpeta med antiko (Petronijev »Satiricon« in Heliodorjeve »Etiopske zgodbe«) in drugo polovico 20. stoletja (Butor, Robbe — Gril-let). Čeprav so v veliki večini res
evropski avtorji, so dobro zastopani tudi Američani (Steinbeck, Faulkner, Anderson itn.), vsaj simbolično pa sta predstavljeni tudi Južna Amerika in Azija.
Glede na zvrsti je prikazana razvojna pot romana od viteškega in pustolovskega, prek romana v pismih in romantičnega do realističnega, naturalističnega, psihološkega ter ekspresionističnega do eksperimentalnega in »novega« romana. Rečemo celo lahko, da smo Slovenci prav pri romanu 20. stoletja v okviru te zbirke popravili precej zamud in lahko zdaj predstavnike najrazličnejših literarnih tokov beremo v dobrih prevodih z dokaj izčrpnimi spremnimi eseji o avtorjih in delih.
Čeprav so te eseje napisali pripadniki različnih generacij, pa v njih morda pogrešamo različne metodične pristope do tekstov. Posamezni pisatelji so tudi predstavljeni nekoliko skromno, posebno anglosaški.
Prav tako je videti, da se je zasnova zbirke z leti nekoliko spremenila oziroma dopolnjevala. Po sedaj uveljavljenih merilih bi verjetno izpadla tako Londo-nov »Martin Eden« kot Jonesov
NAČELA IN GESLA
— Resen problem realizacije proizvedenih dobrin zahteva ustrezne rešitve ne samo v iskanju novih tržišč ali novih proizvodov, temveč tudi v drugačnem pristopu proizvajalcev do kupcev pri obravnavanju njihovih zahtev in želj tako za nove kakor tudi za že uvedene proizvode.
— Organizacija, ki sproti spremlja svoje poslovanje, je vedno na tekočem, ali posluje zdravo ali ne.
— Akumulacija oziroma investicije, tehnični napredek in prirastek prebivalstva so glavne gonilne sile rasti narodnega gospodarstva.
— Nesmotrno, lahkomiselno in potratno gospodarjenje povečuje stroške proizvodnje in zmanjšuje dobiček oziroma dohodek.
— Delovne organizacije morajo sistematično in nepretrgano preučevati tudi kreditni trg.
— Prenašanje odgovornosti in dela na druge ter linija najmanjšega odpora naj ne bosta značilnosti naše delovne organizacije.
— Specializacija in boljša organizacija v proizvodnji znižujeta stroške in na ta način zvišujeta konkurenčno sposobnost delovne organizacije.
— Tudi vodilni delavci se lahko motijo, zato naj se njihove odločitve ne izvajajo pod pritiskom in za vsako ceno.
— Tržni vidiki narekujejo pospešeno amortizacijo, kajti le z modernejšo opremo lahko dosežemo večjo konkurenčnost.
— Faktor onesnaževanja okolja je tudi ekstenzivno gospodarjenje s surovinami in energijo.
— Osnovni pogoj za stabilizacijo našega gospodarstva je povečanje produktivnosti dela, boljše izkoriščanje zmogljivosti in večja gospodarnost ter rentabilnost dela.
— Neodgovornost pri delu najbolj škoduje nam samim, kajti delimo lahko samo tisto, kar smo ustvarili.
— Delavci morajo boljše poznati način oblikovanja in delitve dohodka, da bi lahko stalno vplivali na uspeh poslovanja.
— Določanje optimalnih programom proizvodnje, da bi dosegli bodisi maksimum učinka, bodisi minimum stroškov, je možno le z uporabo matematičnega programiranja.
— Raziskovanje trga, obračun stroškov in bilanca poslovanja so potrebne informacije za planiranje v delovni organizaciji.
— Samoupravljanje mora biti ekonomsko učinkovito, če temelji na ustrezni kombinaciji koordinacije odločanja in decentralizacije odločanja.
— Za razdrobljen asortiment proizvodov rabimo več kapacitet kot sicer, zato ga poskušajmo skrčiti.
— Če se vodilni delavci preveč ukvarjajo z raznimi sestanki, ne morejo vedeti, kaj in kako delajo njihovi podrejeni, ki zaradi premajhne samoupravljalske zavesti včasih izkoriščajo takšno stanje.
— Produktivnost naprav je važnejša od produktivnosti ljudi.
— Izdelki za izvoz morajo doseči visoko kvaliteto, konkurenčnost v ceni in dobavo v dogovorjenem terminu.
J. A.
I
I
10
ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE STATISTIKE ZA LETO 1976
Sijaj, sijaj sončnica!
25.197
461
212
1.971
115
28
360
313
1.407
922
10.631
stalnih prebivalcev
rojenih
umrlih
začasno prijavljenih sklenjenih zakonskih zvez primerov razveze primerov zakonskih zvez s tujimi državljani občanov, ki so prišli iz drugih občin
občanov, ki so odjavili bivališče v druge občine sprememb stanovanj občanov, ki so zaposleni v inozemstvu
veljavnih potnih listov v občini
5.121 veljavnih obmejnih
pre-
pustnic v občini	..
1.155 izdanih osebnih izkazn> 4.017 registriranih raznih 3
mobilov	o2jl
5.225 voznikov motornih
raznih kategorij	»jgtf
75 registriranih raznih dr°® jj, 113 priglašenih javnih Prlf
tev	ve('
21 izdanih dovoljenj za
ske obrede
7 izdanih dovoljenj za 3
ran j e prostovoljnih "
spevkov	re'
71 izdanih dovoljenj za.Gefl3 membo priimka in 33
Rekreacija in Šport
letne Športne igre slovenskih Zelezarjev
• V_ organizaciji Železarne Store jo,, ^ne iz Celja je bil 18. junija ,«<7 izveden del letnih športnih to. v Štorah so bila tekmovanja atletiki, košarki in kegljanju, na i, finskem jezeru so se pomeri-nbiši in v Celju igralci namiz-doh^ *erbsa- Ta tekmovanja so »J? a letos novo obliko, ki omo-t Ca še večje medsebojno zbližan-leza ^3VCeV	Slovenskih že-
e,Y atletiki je tekmovalo šest j"*P- Zmagala je ekipa Verige iz j, Sc> pred železarno Štore in venami. Tekmovanje je bilo iz-aeno v štirih panogah za posa-'eznike in v balkanski štafeti.
Reklama za bikini
lil i° ^esto za našo ekipo je osvo-dy;e Darjan Ban, ki je skočil v tjavo 5,88 m. V teku je zmagal J;iri °valec iz Štor Jože Cerovšek, Sto °z Kokalj je osvojil tretje me-t)fv.s časom 12,3. Na 1000 m je bil tt0r] Drago Zuntar, naš Otmar 2,5g°“ek je bil četrti s časom ?V0 ’ • Pri metu krogle je zmagal Prezelj iz Lesc, Stanislav Ijo /Pan je dobil bronasto meda-?;tafp.mctom 10, 63 m. V balkanski Voj so za našo ekipo tekli Pa-Jatieekel, Jože Šuler ter Ivi in •t>ost2 Kokal. Osvojili so tretje *ig6 ?■ Prva pa je bila ekipa Ve-^ *Z Lesc.
Vaniavci in kegljavke so tek-V borbenib partijah. Naša je v postavi Lasnik, 'd v Prinčič, Mlakar, Hrovatič ekipaa<^iš osvojila med osmimi kp11^- prvo mesto s prednostjo h Sijev pred Železarno Štore.
*T‘
so zmagale Jeseniška^ Naše pa so v postavi Me-Prinčič, Erika Lesnik in Jo-
žica Lasnik osvojile tretje mesto.
V košarki je nastopilo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini je osvojila prvo mesto naša ekipa, ki je nastopila v postavi: Košuta, Spanžel, Ban, Rado in Vito Petrič, Golob, Vider-man, Molnar in Lužnik. Železarna Ravne je premagala Žično z 32:23 in Verigo z 31:22. V drugi skupini so zmagali Štorjani pred Plamenom iz Krope in Jesenicami. V odločilni finalni tekmi za prvo mesto so bili boljši košarkarji železarne Štore, ki so premagali našo ekipo s 46:24.
Ribiči so tekmovali kot ekipa in posamezniki. V ekipni konkurenci so naši ribiči prekinili z dolgoletno tradicijo. Na vseh dosedanjih prvenstvih so namreč osvajali prvo mesto. Tokrat so bili prvi Štorjani. Ekipa Železarne Ravne pa je osvojila drugo mesto v postavi: Kotnik, Paternost, Ko-rinšek, Šipek in Pinterič. Naša ekipa je nastopila oslabljena brez Kajnika, ki je bil na pripravah državne reprezentance. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagal Štor jan Jože Centrih pred našim tekmovalcem Evgenom Korinškom.
V namiznem tenisu so tekmovali le moški, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini: starejši nad 35 let in mlajši. Pri starejših so nastopile štiri ekipe. Naši veterani so v predtekmovanju izločili Jesenice s 5:0 in v finalnem dvoboju premagali ekipo Verige s 5:1. Za Železarno Ravne so tekmovali: Tone Maklin, Rado Pšeničnik, Andrej Pandev in Ludvik Bavče.
V konkurenci mlajših je nastopilo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Naši tekmovalci Sudar, Plešej in Jurak so v predtekmovanju premagali Štore s 5:4 in Žično s 5:0. Finalno tekmo z ekipo železarne Jesenice pa izgubili s 5:1.
V balinanju so nastopile štiri ekipe. Zmagali so Jeseničani pred Verigo iz Lesc. Naša železarna ni nastopila v tej, pri nas narazviti športni panogi.
S kvaliteto in rezultati vseh nastopajočih so železarji ponovno dokazali, da imajo v svojih vrstah dosti delavcev, ki so sposobni doseči zelo dobre rezultate.
Razšli so se z željo, da takšna srečanja tudi v bodoče pripomorejo k medsebojnemu poznanstvu tako na športnem, delovnem in ostalih področjih.
PLAVANJE — TURNIR NARODOV
Na Dunaju je bil velik mednarodni plavalni miting, na katerem so nastopile reprezentance 14 evropskih držav. Da je nastopila plavalna elita, nam dokazujejo sloviti priimki, ki sodijo v sam svetovni vrh. Pri moških so nastopili tudi Madžar Hargitay, Rus Dementijev, Anglež Smith, Nemec Pyttel in pri ženskah Nemke Richter, Tauber ter Thiimer, Ma-džarka Kiss in še mnogi, ki so precej višje kotirani kot naš Petrič.
V šestčlanski jugoslovanski reprezentanci sta nastopila tudi naša plavalca Maja Rodič in Miran
Balant. Maji je uspelo trikrat nastopiti v finalni skupini med osmimi najboljšimi. V disciplinah na 100 in 200 m prsno ter 200 m mešano je osvojila sedma mesta. Miran je bil dvakrat med finalisti: na 100 m hrbtno je bil šesti in na 200 m hrbtno sedmi. Med Jugoslovani sta imela največ uspeha Borut Petrič, ki je bil tretji na 400 m kravl, in Tatjana Blažičeva, ki je prav tako osvojila bronasto kolajno v disciplini 200 m hrbtno.
Ze sam nastop med svetovno elito pomeni priznanje za ravenske plavalne delavce in čestitko za oba naša plavalca, ki sta še tako mlada, da bosta lahko čez leto ali dve tudi na takšnih tekmovanjih posegla v borbo za kolajne.
ŽELEZARNA RAVNE — POKROVITELJ EKIPE LJUBLJANSKE ARMADNE OBLASTI
Na 30. jubilejnem vsearmadnem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru od 29. junija do 5. julija 1977, je tekmovalo deset ekip naših armadnih oblasti.
Pokroviteljstvo nad ekipo ljubljanske armadne oblasti je prevzela naša železarna. Na povabilo sveta sindikata železarne Ravne so tekmovalci naše vojne oblasti tekmovali v pripravljalnem obdobju tudi na Ravnah. Ob obisku so si ogledali železarno in kraj.
TUDI ŽERJAVCANI NISO USPELI
Poleg igralk in igralcev Fuži-narja, ki so sodelovali na kvalifikacijah za naj višji razred, so bili igralci Žerjava na kvalifikacijskem turnirju za vstop v republiško ligo. Med četverico kandidatov je uspela Žirovnica, ki je premagala vse nasprotnike in postala nov član republiške lige. Zerjavčani so nastopili oslabljeni (brez Brumna) in izgubili vsa srečanja s 3:0.
Š. F.
ŠAHOVSKE VESTI
20. 6. je bil občni zbor šahovskega kluba Fužinar. Na njem so se člani zahvalili dosedanjemu predsedniku tovarišu Francu Tušku za vestno 17-letno opravljanje funkcije. Za novega predsednika so izvolili tovariša Stanka Arnška.
16. 6. je bil šesti redni mesečni hitropotezni turnir SK Fužinar. Po njem je skupni vrstni red naslednji: F. Kolar 15, Jesenek 14, Ristič 13, Zunec 12 in tako naprej.
HITLER V PREDSTAVAH NEMŠKIH ŠOLARJEV
Neki sociolog se je lotil raziskave, kaj današnji zahodnonemški šolar in dijak vesta o Hitlerju. Naloge na to tčmo je pisalo 2000 otrok in mladih od 12 do 19 let. Rezultati so porazni. Nekaj dokazov:
»Hitler je bil velik državnik«.
»Hitler je skrbel za red in mir v Nemčiji. Takrat ni bilo ne teroristov ne stavk ne ropov in posilstev.«
»Hitler je bil edini nemški kancler, ki je odpravil brezposelnost.«
»Hitler si je vzel za vzgled rimske cesarje. Hotel je osvojiti vso Evropo in bi tudi zmagal, če ne bi bil postal samoveličaven.«
In tako dalje in tako naprej, 32 let po koncu vojske. Le eno stvar mu mladi zahodni Nemci zamerijo: rasizem in uničevanje Judov.
»Hitler je bil v redu, zločin pa je bil preganjanje Judov.«
Sociolog je pravilno ugotovil: opravičila za tako napačno obveščenost enostavno ni. Kriva je lenoba in strahopetnost staršev ter učiteljev, krive so šole, časopisi in televizija, ki sooblikujejo predstave otrok.
Dobro je včasih spoznati, kako malo so se celi narodi naučili iz zadnje vojske, pa čeprav je terjala na milijone življenj.
(Iz oddaje »Teleobjektiv«,
1. 6. 1977, ORF 2)
IZREKI
Nekateri ljudje so značilni po tem, da so brez značaja.
Heinz Steguweit
Kadar ni vetra, ima tudi petelin na strehi značaj.
S.	Jerzy Lee
Tisti, ki ima značaj, ne potrebuje načel.
J. Wagner
Spet je živžav
14					INFORMATIVNI	FUŽINAR			
	Gibanje	5 2		LpOS	>lenih v tovarni v a.		1977 do 20. junija 1977
Tek. št.	Priimek in ime	Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Odkod je prišel
SPREJETI DELAVCI 1. Adam Jožica		24.	11.1953		NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev iz druge delovne organizacij
2.	Bricman Peter	23.	8.	1957	NK delavec	vzmetarna	
3.	Ciglar Peter	1.	2.	1953	NK delavec	jeklovlek	iz druge delovne organizacij iz druge delovne organizaci)e
4.	Danijel Jože	27.	2.	1938	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	
5.	Druškovič Dina	29.	4.	1954	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
6.	Finžgar Štefan	20.	11.	1957	NK delavec	jeklarna	iz JLA
7.	Franc Beno	27.	5.	1956	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz JLA
8.	Franc Danica	16.	2.	1953	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
9.	Fužir Marija	18.	8. 1961		NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
10.	Gorenšek Miroslav	3.	6.	1957	KV elektromehanik	elektro obrat šibki tok	iz JLA
11.	Hanuš Adolf	16.	5.	1954	SS gimnazija	AOP	iz JLA iz druge delovne organizacij
12.	Ivankovič Slavko	14.	9.	1950	NK delavec	vzmetarna	
13.	Kacl Marija	9.	7.	1960	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
14.	Kaštivnik Marjan	19.	7.	1957	KV žarilec o. p.	čistilnica	iz JLA
15.	Keber Milada	6.	7.	1958	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev .. iz druge delovne organizacij
16.	Knez Ivan	29.	11.	1960	NK delavec	skladiščna služba	
17.	Kolman Zdenka	16.	9.	1958	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
18.	Kožuh Brane	8.	11.	1952	VS dipl. inž. strojništva	D. S. KSZ (TOZD MO)	štipendist 2R
19.	Kumer Jože	3.	3.	1955	NK delavec	jeklovlek	Iz JLA ,e iz druge delovne organizacij iz druge delovne organizacij iz druge delovne organizacij
20.	Kuzma Ivan	1.	3.	1956	NK delavec	kovačnica	
21.	Marsel Mirko	23.	3.	1955	NK delavec	kovačnica	
22.	Mernik Ivan	13.	9.	1942	KV pleskar	strojni obrat	
23.	Mihajl Radoslav	9.	4.	1954	NK delavec	vzmetarna	prva zaposlitev
24.	Močivnik Engelbert	26.	9.	1957	KV strojni ključavničar	modelna mizarna	iz JLA
25.	Orešnik Dušan	31.	8.	1953	SS elektrotehnik	elektrotehnične službe	iz JLA
26.	Pavše Ljudevika	9.	3.	1953	SS gimnazija	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
27.	Peta var Marija	7.	11.	1927	KV delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev ,te iz druge delovne organizacij iz druge delovne organizacij
28.	Planšak Zdravko	23.	1.	1960	NK delavec	skladiščna služba	
29.	Pongrac Pavel	15.	1.	1953	NK delavec	kovačnica	
30.	Potočnik Branko	24.	9.	1953	NK delavec	transport	iz JLA .ie iz druge delovne organizacij
31.	Repotočnik Anton	10.	6.	1952	KV ključavničar	obrat strojev in delov	
32.	Ritusa Graciella	9.	2.	1960	NK delavka	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
33.	Rožej Mirko	24.	12.	1953	SS gimnazija	počitniški dom Portorož	sezonska zaposlitev
34.	Šuler Zdenka	2.	9.	1959	NK delavka	kovačnica	za določen čas
35.	Tratnik Frančišek	30.	12.	1961	NK delavec	skladiščna služba	prva zaposlitev ,,e iz druge delovne organizacij
36.	Virtič Jože	28.	5.	1959	NK delavec	jeklovlek	
37.	Vrhovnik Ivan	10.	12.	1957	KV žarilec o. p.	valjarna	iz JLA tig iz druge delovne organizac J iz druge delovne organizac
38.	Zep Stanislav	17.	10.	1953	NK delavec	kovačnica	
39.	Žagar Erika	13.	7.	1943	SS gimnazija	izvoz	
Tek. št.	Priimek in ime	Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Kam je odšel
								
ODJAVLJENI DELAVCI 1. Barbič Cveto		3.	2.	1952	VS dipl. inž. metalurgije	toplotna obdelava	v JLA	
2.	Britovšek Drago	15.	10.	1958	KV strojni ključavničar	energetski obrat	v JLA	
3.	Brložnik Mirko	24.	1.	1953	VS dipl. inženir kemije	kemijski oddelek	v JLA	
4.	Camlek Anton	2.	6.	1959	NK delavec	skladiščna služba	dana odpoved	dela
5.	Dobrun Zlatko	11.	6.	1958	KV žarilec o. p.	čistilnica	samovoljna zapustitev	
6.	Erjavec Branko	16.	2.	1958	NK delavec	čistilnica	v JLA	
7.	Fink Bernard	29.	5.	1952	KV strugar	centralna delavnica	v JLA	
8.	Gruden Jože II.	2.	2.	1950	VSS abs. psih.	kadrovska služba	v JLA	dela
9.	Hažič Martin	15.	10.	1949	NK delavec	jeklarna	samovoljna zapustitev	
10.	Jeseničnik Edvard	4.	3.	1957	NK delavec	centralna delavnica	v JLA	
11.	Kajič Anton	2.	3.	1953	NK delavec	jeklarna	dana odpoved	
12.	Klemenčič Maks	19.	9.	1958	KV strojni ključavničar	vzmetarna	v JLA	
13.	Kohlenbrand Ivan	19.	4.	1932	VSS inženir organiz. dela	obratno računovodstvo	dana odpoved	
14.	Kotnik Marjan	7.	12.	1956	KV strugar	obrat strojev in delov	v JLA	
15.	Kotnik Miran	11.	3.	1958	KV ključavničar	strojno vzdrževanje, TOZD TRO	v JLA	
16.	Kovačič Vladimir	27.	4.	1959	NK delavec	skladiščna služba	v JLA	
17.	Kreuzer Rado	24.	1.	1954	SS metalurški tehnik	jeklarna	v JLA	
18.	Krivec Srečko	27.	12.	1958	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA	
19.	Lakovšek Ivan	8.	12.	1953	VS dipl. inženir strojništva	D. S. KSZ (PD MO)	starostna upokojitev	dela
20.	Mesner Edvard	20.	5.	1917	VK jermenar	centralna delavnica	samovoljna zapustitev	
21.	Milič Boško	14.	8.	1952	KV avtomehanik	valjarna	v JLA	dela
22.	Mravljak Jože	24.	11.	1948	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	samovoljna zapustitev	
23.	Navodnik Franc	1.	12.	1950	PK ključavničar	valjarna	v JLA	
24.	Ovčjak Branko	27.	10.	1958	NK delavec	obrat pnevmatskih strojev	v JLA	dela
25.	Perčič Valentin	12.	2.	1958	NK delavec	mini livarna	samovoljna zapustitev	
26.	Pintar Avgust II.	8.	9.	1958	NK delavec	špedicija	v JLA	
27.	Potočnik Anton	24.	12.	1958	KV strojni ključavničar	livarna	v JLA	
28.	Prikeržnik Jožef	10.	2.	1957	NK delavec	valj arna	V JLA	
29.	Rus Anton	10.	10.	1958	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	v JLA	
30.	Skarlovnik Anton	7.	10.	1958	KV strojni kovač o. p.	kovačnica	v JLA	dela
31.	Štich Andrej	21.	9.	1957	KV strojni kovač o. p.	kovačnica	samovoljna zapustitev	
32.	Šumah Milan	11.	10.	1951	NK delavec	livarna	v JLA	
33.	Zorman Drago	26.	10.	1958	KV strojni kovač o. p.	kovačnica	v JLA	
34.	Dretnik Mirko	31.	1.	1919	VK valjavec	valjarna	starostna upokojitev	
Izobrazba — kvalifikacija
Sprejeti delavci
1 — VS dipl. inž. strojništva l — SS elektrotehnik ^ — SS gimnazija ^ — KV ključavničarji 1 — KV elektromehanik 1 — KV pleskar
1 — KV delavec
2 — KV žarilca o. p.
^ — NK delavcev
Odjavljeni delavci
* — VS dipl. inženir metalurgije 1 — VS dipl. inženir kemije
1 — VS dipl. inženir strojništva 1 — VSS abs. psihologije 1 — VSS inženir organizacije dela 1 — SS strojni tehnik 1 — VK jermenar
1 — VK valjavec
6 — KV ključavničarjev
2 — KV strugarja
1 — KV avtomehanik 1 — KV obratovni elektrikar 1 — KV žarilec o. p.
3 — KV strojni kovači o. p.
1 — PK ključavničar
11 — NK delavcev
NAŠI UPOKOJENCI
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA
FILATELIJA LETA 2000
Nemški filatelistični strokovnjak Wolfgang Jakubek je na podlagi sodobnih razvojnih tokov na različnih področjih filatelije napovedal za leto 2000 naslednje:
Ob koncu tisočletja se bo filatelija še bolj kot zdaj usmerila na klasične znamke. Optični vtis, ki ga napravi znamka, bo takrat pri nakupu še važnejši kot danes. Razlike v ceni med dobro restavriranimi in luksuznimi znamkami se bodo zmanjšale. Poštno-zgodo-vinsko in domačijsko zbirateljstvo se bo precej okrepilo. Trenutno neiskani motivi vesoljskih poletov (izdaja do pristanka na Luno leta 1969) bodo znova postali privlačni. Zelo bo poraslo zanimanje za znamke Hitlerjeve in Stalinove dobe. Ljudska republika Kitajska bo postala posebno zbirateljsko področje. Mnoge zbirke bodo nastale s političnih in družbenopolitičnih vidikov. Zanimanje za znamke žepnih državic bo upadlo. Spričo nenehno novih izdaj ne bo mogo-
če več tiskati na primer skupnega kataloga za Evropo.
ZNANE OSEBNOSTI — FILATELISTI
Ni nujno, da miniaturni, na znamkah reproducirani svet privlači samo tako imenovanega malega človeka, ki si originalov pač ne more privoščiti. Med filatelisti so bili ali pa so še kralji, predsedniki, znanstveniki, umetniki, športniki, na primer Roosevelt, general MacArthur, igralec Yul Bry-nner, komponist Robert Stolz (ta je filatelistom skomponiral celo valček), nogometni trener Sepp Herberger in tako naprej.
100-LETNICA ROJSTVA PETRA KOClCA
Ob proslavi 100-letnice rojstva Petra Kočiča je izdala skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 1,50 dinarjev v nakladi 1.000.000.
Petar Kočič, književnik (Striči-či, Bosanska krajina 1877 — Beograd 1910). Bil je vnet tolmač interesov kmečkih množic in brezkompromisni borec zoper socialne krivice in nasilni okupatorski sistem. Zaradi svojega izrazito an-tiavstrijskega stališča je bil nenehno preganjan in večkrat obsojen.
Svoje književno delo je začel z verzi, pozneje pa je pisal krajšo prozo. Ker je čutil književnost kot obliko boja zopet nasilje, je ljudske težnje sublimiral v izrazitih nosilcih puntarskega duha, na primer v zgodbah »Jazbec pred sodiščem,« ki je njegovo najbolj znano delo.
Likovna rešitev znamk je delo Andrije Milenkoviča.
Znamka je bila natisnjena v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 9. Te znamke so prišle v prodajo 15. junija 1977, istega dne pa tudi priložnostni ovitek za 2,50 dinarjev oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 4,00 dinarje.	f.	u.
NESREČE PRI DELU V JUNIJU
Mirko Perger, stroji in deli — pri izpraznjevanju košare z ostružki iz centrifuge mu je košara zdrsnila z dvigala in padla na prstanec leve roke ter mu ga poškodovala.
Silvo Klemenc, stroji in deli — pri vstavljanju obdelovanca v li-nelo se je na nožu urezal v sredinec leve roke.
Adolf Petrič, industrijski noži
— pri vrtanju segmentov se mu je v prst zapičil odrezek, nakar je prišlo do infekcije na sredincu desne roke.
Marjan Gortan, vzmetarna — pri nalaganju vzmetnih listov iz kalilnega stroja v napustno peč se je opekel na podlahti desne roke, ker mu je na podestu zdrsnilo.
Ivan Mlakar III., stroji in deli
— pri glajenju utora s smirkovim papirjem se je na ostrem robu urezal v palec desne roke.
Mirko Piko, rezalno orodje — pri zategovanju predmeta v vrtalni stroj mu je padla ročica na tla, pri tem pa mu je roka zdrsnila po predmetu in si je poškodoval prst.
Janko Tomc, gradbeni obrat — med vrtanjem v betonsko steno
ga je sveder pnevmatičnega vrtalnega stroja zgrabil za rokavico in mu pri tem poškodoval palec desne roke.
Julijana Vukovič, jaki tok — pri pometanju delavnice je pri zamahu z metlo nazaj z mezincem zadela ob kovinski robnik pri vratih, pri čemer si je snela noht.
Bojana Božinovski, kontrola kakovosti — pri vožnji s kolesom je s stranske ceste pripeljala na glavno (prednostno) in bočno trčila v osebni avto, pri čemer je dobila poškodbe na glavi in levi nogi.
Branko Voler, centralna delavnica — na stružnici pri posnemanju roba v izvrtini obdelovanca mu je strgalo zdrsnilo in se mu zapičilo v palec leve roke.
Branko Radič, valjarna — pri spuščanju gredic s pomočjo elek-tro mostnega žerjava na odlagalne gredice mu je noga stolice poškodovala nart leve noge.
Srečko Gracelj, jeklolivarna — pri brušenju ulitkov mu je na naslonjalu k brusni plošči spodrsnilo, pri čemer si je obrusil palec desne roke.
Stanko Itožej, kovačnica — pri nalaganju tovornjaka mu je spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval rebra.
Franc Priteržnik, valjarna — pri ravnanju ploščatega profila na ravnalnem stroju se je material zaradi iniciale zlomil, pri čemer mu je del profila padel na nart leve noge.
Ivan Božič II., jeklarna — med metanjem apnenca v 40 t elektro obločno peč je iz peči brizgnila žlindra ter ga opekla po nartu leve noge.
Peter Fajmut, jeklarna — na stopnicah mu je spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval desno nogo.
Josip Kovačič, valjarna — nenadoma mu je postalo slabo ter je padel in si poškodoval glavo.
Stanko Majerič, kovačnica — pri kovanju palice so ga klešče stisnile za prstanec desne roke.
Anton Sedovšek, jeklarna — pri prižiganju BPZ je dobil opekline po obrazu.
Slavko Šuler, kovačnica — pri obračanju gredic je udaril ob obračalni drog ter si poškodoval komolec desne roke.
Maks Novak, jeklovlek — pri izpraznjevanju zaboja z ostružki se je obroč žerjavne verige snel s kavlja zaboja ter se mu preko-talil na hrbtenico.
Štefan Fužir, valjarna — pri ravnanju valjanca na ravnalnem stroju mu je palica zaradi svoje ukrivljenosti poškodovala prste leve roke.
Vili Klemenc, jeklolivarna — pri avtogenem rezanju ulitkov se je eden skotalil. Delavec je odskočil in si pri tem poškodoval levo nogo.
Štefan Merkužič, jeklarna — pri zapenjanju ltokile so klešče zdrsnile ter mu je kokila zdrsnila na levo nogo.
Ivan Pintarič, jeklolivarna — pri obračanju ulitka se mu je ta skotalil na desno roko ter mu poškodoval prste.
Franc Štiftar, valjarna — pri zapenjanju gredic z žer javno verigo mu je ena zdrsnila na desno roko ter mu poškodovala dlan.
Franc Prelogar, jeklolivarna — pri brušenju ulitkov mu je eden padel na desno roko ter mu poškodoval palec.
Štefan Skitek, valjarna — pri montaži valjarskega ogrodja ga je vroč valjanec, ki je bil neobičajne dolžine, oplazil po nartu leve noge.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očetE Bogomira Dervodela se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili n; njegovi zadnji poti. Iskrena hval: vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ETS ter kadrovske službe in vsem zancen za poklonjeno cvetje in vence Najlepša hvala tudi gospodu župniku za poslovilne besede, pevcen in godbi za žalostinke.
Žalujoča hčerka Anica z družine
Fotografije za to številko so prispevali: M. Kotnik, F. Rezar, F. Rotar, M. Ugovšek in informacijska služba.
Zaradi rednih letnih dopustov izide naslednja številka Informativnega fužinarja 15. avgusta
1977.
*<b)Qr^ Mezner, roj. 20. maja 1917, l93g en v železarni od 27. marca c,J s prekinitvijo, nazadnje v delavnici kot jermenar — *anizer. Star. upok. 20. maja 1977
j lrko Dretnik, roj. 31. januarja »zaposlen v železarni od e SeVtembra 1945 dalje, nazadnje delovodja srednje in lahke r°9e. Star. upok. 13. junija 1977
'emnik
Eič, roj. 9. februarja 1917, v železarni od 18. fe-dalje v špediciji kot Star. upok. 30. junija 19 77
SLIKOVNA KRIŽANKA
sc »ranl:
m v
Glavno
MESTO
gane K* o J v
ETIOPIJI
PR/po vet
UR
pesu/rev
GiflVUO
mesto
UIRERIJE
VRSTA
KRMN/UC
CfNTER
not km je
ODoBRRt
/RUJE
ItOSTR TkAU/UR
SLAVNO
MCVTO
itRLIJ £
SR SKR
POKRAJU
UR
Geslo, UR P IS
Roju a valeč V! UR
VfSOlJSU0
yoJU0
p*tt tečni k JAR RNVRR
PACKUCUl
Tovoru J trn.
le ut ko
/ne
MAS BOKSAR MAT M
.RIM
I TEUlItE
/SRC
TROPSKA TA AVUAT A
RAVAN
US ST RO* kotvo RK
6,0 RJE
021 RA L Ul ZAIMEK
Ua f vrroAV, vosom er At Fl ASU c
seeuAvsKi
OAEL
IA'
Iv Ar A TL KI SKlADATlLj
KRSTO
nikalnic R
KUJ/GR
ZEMLJE,
Vidov
RAVNE
INC FAAV-COSKCSA
knji lev vika FRANC! A
LIT/J
POKRAJINA UR P f LOPOV e 2<J
AVTOVog.
02VAKA
TuRtflJt
ISADS TEK UA Glavi
pol/ rivuA
E LEK TA ODA
reka r
FRDUCIJI,
desni
PR/TOK
GRKOVE
D ec A Lov
Siv
JTIKILO
ITALIJAN. TISKOMA A Seuc.UA
vet J AN JI TURŠKI v
ve l/k n s
LATINSKI
vecu/K
POIVO<
Številen SESTAV, c g LOTA
2ASELBK NAD »AVNE, MI NA JUSOSL. -avstrijski
MIJ!
DODA Te K,
Pr/stavek
OSveJiluR
P/JAcR
CENT
slo ve us m
VOKALU!
KVARTET
okrajšava
JA NI IS TER
tnlETCK [UUCP* suE
RAVNE
TtaPjansu
IMS MA
REKoPdD
clrJka
CRkR
phelA*
me&trt
KRATEK MOŠKI , SUKNJIČ
VULKAN NA FILIPINIH
PUŠKIN
ALCKIANDIK
Vol N A J/VAL
STARA
ploskovna N ER n
ALUMINIJ
ODDELEK
RIMSKE
Konjenice
PERifRMSKl
VLADAR
REK p v
TAJSKI,
PRITOK
VomR